Leto IX. številko 15. V UDmioni, v eftiteK ZO. lonoorio 19Z7. ceno om i Izhaja vsak dan popoldne, fzvzemši nedelje In praznike. — lasera ti do 30 petit a 2,— Din, do 100 vrst £50 Din, večji tnseratl petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420 — Din. reklame, preklici beseda 2.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini« Uredništvo: Knatlova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon Štev. 34. Vladi so dnevi šteti Režimski stranki računata z nazadovanjem svojih glasov. — Radikali si iščejo novih zaveznikov. — Koncepcije gg. Trifko-vića in Uzunovića. — Že prihodnji teden je pričakovati krize. Beograd, 19. januarja. Radi pravoslavnega praznika «Bogo javi jenja» ni bilo danes dopoldne v predsedništvu vlade in v Narodni skupščini nobenih dogodkov. Po kuloarjih Narodne skupščine je bila pritrjena uradna objava, s katero se sklicuje na dan 25. januarja *eja Narodne skupščine z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda. Kakor 5e doznava, bo kot prva točka dnevnega reda postavljen zakonski načrt o vrhovni državni upravi, ki se že nahaja v Narodni skupščini. Tekom debate o tem zakonu bodo nekateri ministri morda odgovorili tudi na posamezne Interpelacije. Takoj po sprejetju zakona o vrhovni državni upravi bo Narodna skupščina pričela razpravo o državnem proračunu za leto 1927-28. Iz vseh krajev prihajajo poročila, da je položaj vladnih strank napram volUstvu ogrožen in da vali volilstvo vso krivdo za sedanjo krizo in težak položaj poedinih stanov kakor cele države' na vlado. Zlasti neprijetna so poročila iz Bosne in Vojvodine, kjer je od- por proti radikalni stranki močan in se pojavlja tudi v sovražnih nastopih proti radikalskim govornikom na volilnih skupščinah. Radikali se tolažijo s tem. da je tudi Radiceva stranka v nazadovanju in da je bil Stjepam Radić prisiljen razviti zelo naporno vsakodnevno agitacijsko delovanje, da reši vsaj svoje glavne postojanke. Radikali se končno tolažijo s tem, da jim bo po oblastnih volitvah lažje otresti se Stjepana Radića, ker bo slabost njegove stranke po 23. januarju postala očitna, V tej smeri se gibljejo tudi poskusi radikalnih voditeljev, ki sondirajo teren za novo vlado po 23. januarju, zlasti se v tem oziru trudijo Pašićevci, da bi pridobili SDS, na kar bi v tem slučaju bil poverjen mandat za sestavo nove vlade sedanjemu predsedniku Narodne skupščine Marku Trifkoviću. Po drugi strani pa je znano, da pripravlja predsednik vlade Nikola UzunoviĆ kombinacijo z demokratsko zajednico in klerikalcu Toliko je gotovo, da je pričakovati po 23. januarju izbruh vladne krize. Kaj je storil g. Pucelj za poljedelstvo. — Znatne redukcije kmetijskih strokovnjakov. — Projektirani kmetijski šoli v Žalcu in Škofji Loki črtani. .__Beograd, 19. februarja. Snočna debata v finančnem odboru je veljala proračunu ministrstva za poljedelstvo. Proračun tega ministrstva je napravil na vse prisotne člane finančnega odbora brez razlike strank uprav porazen vtis. V uvodnem nagovoru se je sedanji minister za poljedelstvo Vasa Jovanović izgovarjal s tem, da je proračun v bistvu sestavil njegov prednik, bivši minister Pucelj. Gospod Pucelj je povišal osebne izdatke za približno 400.000 Din, d očim je črtal materijalne izdatke v korist poljedelstva za ničmanj kot za 28 milijonov dinarjev in je zlasti reduciral razne podpore za sadjarstvo, živinorejo, vinorejo in za kmetijske zadruge. Finančni odbor je proračun še bolj »predelal« na Škodo kmetijstva. Reduciranih je ničmanj kot 33 poljedelskih strokovnjakov, oblastnih referentov. Pri agrarnih operacijah v Ljubljani in Mariboru so ukinjena mesta referentov agrarno . tehničnega urada, tehničnega odbora, planinskega nadzornika, vladnih referentov, dveh arhivskih uradnikov, 10 zvanlčnikov in 20 služiteljev. Ministrstvo je črtalo kredite za hmeljarsko šolo v Žalcu in za mlekarsko šolo v Škofji Loki. Poslanec Demetrovič je v debati na-giašal, da je proračun poljedelskega ministrstva prava sramota za Radičevo stranko, ki agitira med narodom, da je se-ljaška, med tem ko je njen zastopnik minister Pucelj sestavil tak proračun, ki onemogoča vsak razmah poljedelstva v naši državi Radićevci reducirajo strokovnjake, ki so v neposredio zvezi z ljudstvom in ki mu lahko pomagajo z gospodarskimi nasveti. Velik del materijelnih izdatkov tega ministrstva se uporabi za urade ministrstva, dočlm za poljedelstvo ne ostane ničesar. 200 radio-aparatov — 300 avtomobilov —= 1200 zabavnih prireditev — 6000 potnih listov — 800 aretacij in 6000 ovadb — 13.000 Din glob. Policijska direkcija v Ljubljani je Izdala kratko statistiko o svojem poslovanju v letu 1926., ki je obenem čedno ogledalo življenja in vrvenja v Ljubljani in ki nam kaže vesele, žalostne in slabe strani mestnega življenja. Kaže nam tudi, kako se naglih korakov Ljubljana bliža velemestnemu življenju, zlasti kar se tiče kriminalitete, čemur je treba iskati vzroka predvsem v geografičnem položaju Ljubljane kot obmejnega mesta. Evo nekaj zanimivosti iz statističnega pregleda: Ljubljana se vedno bolj zanima za ra-iio; v mestu je bilo koncem leta 1926. v rvidenci 212 radio-spreiemnih aparatov. Koncem leta 1926. je imela policija v evidenci 206 osebnih avtomobilov, 88 tovornih avtomobilov in 2 avtobusa. Naravno, da so v Ljubljani v rabi še druga, stara vozila, kočije in zapravljivčki. s katerimi se vozijo veseli Ljubljančani ob nedeljah v okolico in jih vporabljajo poslovni ljudje ob delavnikih. Koncem leta je bilo v mestu prijavljenih 303 kočij. Radi neprijave vozil pa je bilo z globo kaznovan/h 21 strank. Plačati so morali I7.2S6 dinarjev globe po taksnem zakonu. Denar je Sel v državno blagajno. Policijsko ravnateljstvo ie izdalo lansko leto 1221 novih potnih listov, podaljšanih pa ?e bilo 4710 starih. Tnozemcem je policija vidirala 6043 potnih listov. Potovalna sezona !e bila na višku v mesecih Juniju, juliju, avgustu in septembru. Ljubljančani se radi zabavajo. Policiji je bilo v letu 1926 prijavljienih 1221 večjih in manjših zabavnih prireditev. DruSrveno in politično življenje je bilo leta 1926 precej živahno Policiji ja bilo prijavljenih 427 društvenih občnih zborov In 25 velikih političnih shodov. Ltabliančani so prejeli na policiji 1155 orožnih listov za samokrese, puške in drugo orožje. Samomorilna manija se v mestu lani ni kdovekaj razpasla. Nit življenja si je samovoljno prestriglo 21 oseb. Več je bilo nezgod, deloma prav težkih, kakor ona v Mostah in pri tvrdki Salus na Aleksandrovi cesti. Celokupno je bilo 27 večjih nesreč. Ljubljančani so našli in izročili policiji 668 raznih predmetov, tudi dragocenih, razveseljiv znak, da poštenje med nami še ni izumrlo. Zanimiva je statistika o zločincih, s katerimi ie imela policija obilo posla. Detektivi in stražniki so prijeli in privedli na policijo 331 oseb radi hudodelstva, ovadili pa so j?h 278. Od teh je bilo 517 moških in 92 ženskih Radi raznih prestopkov je bilo aretiranih 428 oseb, ovadenih pa 5965 Od zadnjih ie bilo 2437 oseb ovadenih samo radi prestopkov cestnopolicijskega reda. Policijsko je bilo kaznovanih 3710 oseb In sicer na zaporno kazen 391 oseb. a na globo 3319 oseb Veseljaki in ponočnjaki so morali v preteklem letu globoko seči v svoj žep ter plačati v prid ubožnih zakladov mestne občine, občin na Viču, v Mostah in Zgornji Šiški čedno svotico 128.640 dinarjev. Iz policijskega okoliša je bilo lani izgnanih 348 oseb. Pribičević v Nišu — Niš. 19. januarja Danes je semkaj prispel vodja SDS Svetozar Pribicevič. Njegovi somišljeniki so mu priredili na postaji svečan sprejem Za njegovo skupščino, ki bo ianes zvečer v največji niški dvorani, vlads v Ni5u kakor v okolici ogromno zanimanje. Svetozar Pribicevič bo govoril o političnem položaja in sedanji vladi. Norotfn očo malidušnost u %% Vedno večji odpor v lastnih vrstah. — Nasprotja med ljubljanskimi klerikalci. — Klerikalci zagrizeni nasprotniki Ljubljane in njenega prebivalstva. Ali ste brali današnjega «Slo ven* ca»? To, kar piše o volitvah, namreč. Res je dolgo in monotono, par strani obsega se ponavljajočih fraz in ti rad, a je zanimivo in poučno. Potrjuje nam« reč v polnem obsegu, kar smo napisali včeraj. Klerikalci postajajo malodušni, napredna fronta jim gre hudo na živce. V nervoznosti zmerjajo in klevečejo kar križem. Malo so imeli shodov, kjer se ne bi oglašali uporniki iz lastnih vrst, ki so siti demagogije z megleno avtonomijo in ki ne veruiejo, da bi bila vera res v nevarnosti, ako bo izvoljen mesto klerikalnega advokata ali profe* sorja, mesto župnika ali kaplana ravno tako veren a v resnici morda še bolj res krščanski kmet ali obrtnik. Ti vedno se ponavljajoči slučaji re> vol tiran j a in pičla udeležba na kl eri* kalnih shodih, ti pojavi, ki jih pri po* zornem čitanju najdete potrjene tudi v «Slovencu« samem, vplivajo na štab SLS umevno zelo deprimiraj oče. To tem bolj, ker pridobiva poštena misel naprednega bloka svoje pristaše tudi v krajih, ki so bili še nedavno izključ* no klerikalna domena. Se slabši je položaj klerikalcev v Ljubljani. Nesoglasij v lastnih vrstah še vedno niso mogli poravnati. Levo krilo, ki je bilo od vodstva stranke do* slej še vedno opeharjeno in tudi pri teh volitvah izigrano, se drži pasivno, tako da so morali za nedeljski shod po* klicati pomoči iz okolice, da so union* sko dvorano vsaj za silo napolnili. Te diference vplivajo seveda zelo mučno na borbeni duh in klerikalni voditelji se prav dobro zavedajo, da bo ostalo mnogo njihovih volilcev prihodnjo ne* deljo doma. Nedeljski nastop dr. Korošca, ki se je to pot prvič po dveh letih predstavil ljubljanskim volilcem kot poslanec me« sta Ljubljane, je bil dokaz, da imata i g. Korošec i klerikalna stranka prav slabo vest, ker za Ljubljano, ki jima je v svoji desorijentiranosti poverila svoj skupščinski mandat, nista storila nič, prav nič. Zavedata se, da pri ne* deljskih volitvah ne bo več one pomoči iz neklerikalnih vrst, ki je omogočila izvolitev dr. Korošca. Ljubljanski vo* lilci se ne bodo dali speljati drugič na led. In to tem manj, ker klerikalci sami obujajo neprijetne spomine na prošlost. Bombastično napovedujejo, da bo oblastna skupščina nadaljevala delo bivšega deželnega zbora in deželnega odbora. 2e samo ta neprevidna napoved mora iztrezniti vsakega Ljubljančana, ki bi morda še hotel voliti klerikalce. Ljubljana nikdar in nikjer ni mela hujšega in bolj škodljivega nasprotnika, kakor je bila klerikalna večina v bivšem deželnem zboru in odboru. Milijone in milijone velja mestno občino in njene davkoplačevalce nujno potrebno tlakovanje ulic, jo velja razširjenje elektrarne, zgradba moderne klavnice. Vse to ie hotela občina narediti in zgraditi že pred vojno in vsi ti zneski bi bili že davno amortizirani, do zadnje pare poplačani. A klerikalni deželni odbor je izvršitev tozadevnih načrtov vedno znova onemogočal in tako prizadejal ljubljanskemu prebivalstvu ogromno škodo. Šola v Gajevi ulici, ki jo bo morala mestna občina prej alfi slej zgraditi, bi že davno stala in bila že plačana, ako zgradbe ne bi preprečil bivši deželni odbor. Tudi Aleksandrova cesta bi bila zazidana že pred vOino in palača Kreditne banke bi veljala banko komaj 10% tega, kar jo je stala sedaj,, ako bi pred vojno izvedbe načrtov iz nagajivosti ne onemogočili zopet klerikalci v deželnem odboru, ^ Serijo bi lahko še nadaljevali. Vse delo nekdanjega klerikalnega deželnega odbora je prepleteno od nagajivosti in škodovanja Ljubljani in njenemu prebivalstvu. In ljubljanski volilci naj bi bili tako neumni in tako brezvestni, da bi glasovali za budi, ki se s takim «deiovanjem» ponašajo in ga hočejo nadaljevati?! Ne! Kroglica zavednega ljubljanskega voiilca ne more in ne sme drugam, kakor v drugo skrinjico, v skrinjico Naprednega bloka! Ugoden potek pogajanj z dunajsko družbo. — Načrti za izpopolnitev in razširjenje tramvajskih zvez« — D vo tirne proge s Šiško in Vičem. — Tramvaj na pokopališče in k Savi. Delegacija mestne občine ljubljanske pod vodstvom vladnega komisarja g. An.o-ca Mencingerja se je včeraj povrnila z Dunaja, kjer je vodila pogajanja s tramvajsko družbo glede prevzema cestne železnice v Ljubljani, ki naj bi se potem reorganizirala Ln postavila na komercijelno podlago. Člani delegacije so bili: mag nadsvetnik in načelnik gosppodarskega urada g. Fran J a n-čigaj, direktor gradbenega urada inž. Prelovšek, računski ravnatelj g. Ivan Vole, inž. Stanko Sonc in inž Tekav-čič za cestno železnico Kakor izvemo, so po.ekala pogajanja na Dunaju še dosti povoljno ter je družba v marsičem popustila, tako da obstoja nada, da se končno mestni občini posreči prevzem cestne železnice Pogajanja se bodo nadaljevala v Ljubljani in na Dunaju; ako ne nastopijc nove ovire, pride še tekom pomlad: do sp "»razuma Vroča želja vseh za napredek Ljubljane vnetih meščanov je, da bi se ta pogajanja za občino uspešno končala, kajti takoj po prevzemu se prične izdajati zasnovani program glede razširjenja cestne železnice na važne točke periferije mesta. Obsežni in na več let začrtani program se bo izvajal s«.opnJema. V prvi vrsti bo občina pristopila k realizaciji načrta cestnoželezniške proge Vič - Š ■ š k a. Ta proga bo vezala omenjena kraja s središčem Ljubljane. Za zgradnjo te dvotirne proge je preračunanih okoli 18 milijonov Din Cestna železnica bo vezala: Vič od cerkve po Tržaški cesti, Rimsk' cesti čez Gradišče po Selen-burgovi ulici s središčem pri glavni pošti, od tu bo šla po Dunajski cesti do «Evrope» in od tam dalje po Gosposvetski cesti tja do konca Zgornje Šiške. Glede zveze Viča s Šiško zagovarjajo nekateri načrt, da b proga tekla po Bleiweisovi cesti. Iz ozirov na javni promet in rentabilnost pa je prvi načrt ugodnejši. Po končan5 zgradnji te proge bo občina pričela s spopolnjevamem starega tira, tako da bi se spremenil v dvojni tir, in da bi se nadomestili stari vozovi z modernimi. Zatem bi se pričela gradnja cestne železnice od hiše g. Šarabona na Zaloški cesti do pokopalšča pri Sv. Križu in končno gradnja proge po Dunajski cesti do Save. Budimpešta ni Tirana Zanimiv komentar o Bethleno-vem potu v Rim. — Budimpešto. 19 januarja. «A ReggeU priobčuje zanimiv članek o nameravanem potovanju ministrskega predsednika Beth-lena v Rim List piše med drugim: Kakšne interese itn« Madžarska na paktu z ha I' jo? Kaj nam more nuditi Italija razen Reke? Reka je pa mrtvo mesto, ki pričakuje oživljenja svoje trgovine od Madžarske torej od države ki Je Investirala v to pristanišče milijone Reka potrebuje nas. ne pa mi njo Madžarska trgovina ima na razpolage izborno tržaško in ham burško pristanišče Reka se po svojem pomenu ne more meriti z n«>benim madžar skim veleseimom, a razen Reke nam Italija ničesar ne more dat* Cilj . Bethlenovega potovanja v Rim je torej jasen. To ootova- nje ne more prinesti Madžarski nobene nove politične orijentacije, ne more pomeniti, da smo se izneverili sosedu na jugu, s katerim smo se na pritisk celokupne javnosti nedavno zbližali. Budimpešta ni Tirana. Pozdravljamo potovanje ministrskega predsednika v Rim iskreno, ako ne bo pomenilo nič drugega nego manifestacijo italijansko - madžarskega prijateljstva, vendar smo pa mnenja da bo za Madžarsko najbolje, ako ostane pri dosedanji angleški orijentaciji. DVA SHODA V ZEMUNU — Beograd, 19 januarja Popoldne priredi samostojna demokratska stranka v Zemunu velik shod, na katerem bo govoril posl. Svetislav FopoviC Ob istem času se vrši konkurenčni shod radikalne stranke, na katerem bo govoril notranji minister Boža Maksimovič Sijajno ministrstvo Tvorita ga minister in šofer. _ Beo. r.istrokovnjake-c, kajti policija kljub najnatančnejši preiskavi ni mogla odkriti nobenih sledov. V Podgradu pri Vinkovcih je bil te dni izvršen zločin, ki je razburil vse prebivalstvo in kakoršnega ne pomnijo tam niti naj-starejši ljudje. Z rte v tega zločina je postala 14-letna hčerka uglednega posestnika iz tamošnje okolice. Strahovita nesreča se ie pripetila včeraj v Lokavi pri Zagrebu. Nesrečo je pravzaprav zakrivila moška malomarnost. Večina delavskih žensk ie prisiljena, da same cepijo drva. Predno gre kuhat kosilo, mora običajno še le v drvarnico po drva. Tako se le godilo tudi ženi delavca Markusa. Včeraj zvečeT je odšla v drvarnico, da na-cepi nekaj drv. Seboj pa je vzela tudi svoto 4!etno" hčerko, ker ni imela nikogar, ki bi bil med tem pazi! na otroka. 2ena je hitela, da še pravočasno skuha večerjo, ker so moški navadno nevoljni, če jih jed že ne čaka na mizi, ko pridejo domov. Bila je popolnoma zatopljena v svoje delo ter ni pazila na otroka, ki sc }e igral poleg nje. Nenadoma je dete planilo k nji ter položilo svoto kodrasto glavico na leseno klado. Žena je v tem trenutku zamahnila s sekiro. Šele v zadnjem hipu je v temi zapazila otrokovo glavico, toda bilo je Že prepozno. Sekira ie zadela otroka po levi strani lica ter ga težko ranila. Otrok je bil na mestu oblit s krvjo, prestrašena mati pa je padla v nezavest. Na otrokov krik so prihitele sosede ter otroka za silo obvezale in odpravile v bolnfco. K sreči rana. ki je sicer zelo velika in globoka, nI nevarna In bo otrok okreval. Matf pa Je bila tako obupana, da si je hotela končati življenje, še le, ko so ii zdravniki zagotavljali, da je otrok izven vsake nevarnosti, se ie nekoliko pomirila. V slavonskih vaseh je le*p običaj, da se na večer sestanejo fantje in dekleta sedaj pri tem, sedaj pri onem kmetu ter ob sviranju taburašev ali oiganov igrajo kolo ali se na kak drug način zabavajo. Tako so prišli pred par dnevi štirje domači fantje pred hišo posestnika Sabljiča, da povedejo njegovo hčerko Jeleno na >ktmšiluk<. Jelena je nekaj časa oklevala, se izgovarjala 8 pozno uro — bilo je 7. zvečer—, končno pa je z dovoljenjem sfarišev le pristala ter odšla ž njimi. Mesto na obljubljeni »kamšilok< pa so jo odvedli po neki stranski poti k samotnem senjaku, ji zvezali roke ter zamašili usta, nato vsi štirje po vrsti posilili. Nič hudega sluteč je dekle s prva mirno sledilo fantom, pri senjaku pa se je začelo protiviti. Ko pa je spoznala, kako namero imajo, se je tako razburila, da je padla v nezavest. Ko se je po izvršenem zločinu zopet prebudila in oprostila vezi, je vsa objokana odhitela domov ter povedala domačim, kaj se je ž njo zgodilo. Orožništvo je še tekom noči izsledilo in zaprlo vse štiri divjake. Značilno je. da nobeden njih ni star več koi 18. let. Pri zaslišanju so izjavili, da so bili vsi Štirje zaljubljeni v dekle ter da so ravnali dogovorno, izjavili pa so, da niso vedeli, da je njihovo dejanje kažnjivo ter ao mislili, da je kvečjemu greh, ki se ga pa lahko spoveš. Vsi štirje so sicer na glasu kot dobri dečki in pridni delavci in Še nobeden ni bil kaznovan. Oddani so bili sodišču v Osijeku, kjer bodo za svoje delo prejeli zasluženo plačilo. Prebivalstvo pa je bilo radi tega nenavadnega zločina tako razjarjeno, da je hotelo napadalce na dekliško čast I inča t i in so imeli orožniki mnogo dela, da so jih ubranili pred razjarjeno množico. Volite napredni blok! Pogrešana akademika sta se vrnila Prispela sta sinoči v Bohinj. t-iubllana, 19. januarja. Včeraj smo poročali, da sta odšla preteklo sredo ljubljanska akademika, ki v ostalem študirata v Zagrebu, v Bohinj, kjer sta prenočila pri pri »Zlatorogu*. Akademika sta se v Četrtek zjutraj odpravila v Triglavsko pogorje k Sedmerim lezerom in bi se morala v nedeljo vrniti. Ker se do nedelje nista vrnila in je v soboto ter nedeljo divjal v Triglavskem pogorju sneženi metež, je obstojala bojazen, da sta se mlada akademika, medicinec Ivan rtanoni in šumar Stanko SoioŠek. ponesrečila. Včeraj popoldne je že odšla iz Ljubljane mešana pomožna ekspedicija na pomoč, da jima pomore v slučaju, da sta se zatekla v kako kočo, druga ekspedicija se je odpravila danes z Jesenic, tretja pa se Se pripravlja v Ljubljani. Danes zjutraj je prispela v Ljubljano kratka brzojavka, da sta se pogrešana akademika vrnila zdrava in nepoškodovana v Bohinj in se zglasila v hotelu Zlatorog. Na Komarči nad izlivom Savice, kamor sta se zatekla pred hudim snežnim metežem, so ju našli obmejni stražniki in jima omogočili povratek v dolino._ ____ Tržni in sejmski dan v Ljubljani Vsako tretjo sredo v mesecu običajni večji tržni dan je bil danes z ozirom na slabo vreme precej slabo založen z blagom. Na trgu je bilo le nekaj jabolk, nekaj zelenjave in komaj pet voz krompirja. Cene so bile ne izp remen jene. Kljub slabemu vremenu pa je bil živinski sejem prav živahen. Prignanih je bilo približno 200 konj, 80 volov, 70 krav, 220 telet in 80 prašičkov. Cene so bile v glavnem neizpremenjene: voli po kakovosti 5.50 do 7-50, teleta 10—li, boljše krave 5—6, krave klobasarice 3—4 za kg žive teže. Cene konjem so varirale po kakovosti. Prašički za rejo so bili po starosti od 175—350 Din. Izredno živahna je bila kupčija s konji, katerih dogon je bil nepričakovano velik. V mestni klavnici je bilo od 10. do 16. t. m. zaklano: 138 glav govedi, 145 telet. 400 praSičev, 226 glav drobnice in 14 konj. A K E R A K E R A K E R A K E R prekrasna Kreolka je na poti v Ljubljano Izpred sodišča Brata je poškodoval. Na Gorenjskem nPri lepi krčmaricic. — Opera: Zaprto, Kinematografi: Matica: »Figovo pero«. — Dvor: >AmeriSka V«nera<. _ Ideal: »Otrok ljubezni c Predavanja: ob 20. v areni Narodnega doma: Predava Josip Gaberscek o temi >Fa-5izem<. Volilni »estanki naprednega bloka: ob 20: v salonu Ig. Banka na Martinovi cesti; pri Valjavcu v spodnji Siski; v gostilni g. A. Bajca na Selu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta; Levček, Resi jeva cesta. NCG&VICE. z. znamko in žiaom naj bolis d ~ na/1 r p cžn cjse» zato najcenejše Dunajska kronika Nedeljska dunajska kronika je bila zopet v znamenju nesreč, tragedij in samomorov. Izvršeni so bili štirje samomori, štiri kandidate smrti so v zadnjem hipu rešili, na Sonnwendsteinu pa se je smrtno ponesrečil mladi madžarski aristokrat, 17 letni grof Bela Szechenyi. Grof Szechenvi se je že več mesecev lečil na Semmeringu. Redno je delaJ izlete v semmerinško okolico in tudi v soboto je odšel iz sanatorija. Ko se do večera ni vrnil, ga je šla iskat posebna ekspedicija, ki pa se je dolgo zaman trudila. Že se je hotela vrniti, ko je slišala od daleč žalostno cvilenje psa. Ker je grofa vedno spremljal njegov psiček, je komisija šla za cvilenjem in tam pod visoko skalo res našla Krofa z razbito glavo in zlomljeno hrbtenico. Očividno mu je na snegu spodrsnilo in je padel s skale. Ko so ga našli, je bil že mrtev. iMed samomori na Dunaju, ki so bili izvršeni v nedeljo, je zanimiv sledeči slučaj: V eni in isti hiši sta si skoro istočasno končala življenje dva moška, ne da bi se bila domenila. Prvi se je zastrupil s plinom, drugi se je obesil. Na Gu-drunstrasse je skočila raz okna 111. nadstropja vdova nekega trgovca in ie bila takoj mrtva. Vzrok samomora ie bila žalost nad izgubo moža. ki je nedavno umrl. Neki 16-letni vajenec se je ustrelil, ker ga ni veselil poklic natakarja. — Štiri osebe, od katerih si je ena prerezala žile z britvijo, druga težko ranila z nožem, tretja skušala zastrupiti s plinom in četrta skočila v Donavo, so v zadnjem hipu rešili. H. J. Magog: 15 13 Vin. POGLAVJE. Komedija! A nihče ni segel po cigarah. Strup se je zdel mani strašen kakor izgled, da utegne kadilca razgnati na tisoč koscev. Ta Johnsonova ideia je vsebovala, toliko rafinirane krutosti, da niti najpogumnejši niso mogli odoleti navalu groze. Le pomislite: Dri slehernem vsrkavnju dima vam Dreti smrt! Čašo izprazniš lahko na dušek in ves strah traja iedva drobne sekunde... Big Johnson flm le misli čita! z lic. Zaničliivo te skomignil z rameni — Ni nobenega kadilca med vami? je vprašal z glasom, ki ie nalik udarcem biča padal v g.obno tišino. Takrat le vstal James Oldsiver. — Pardon. ie odgovoril s čudovitim pokojem. Enega ste^ prezrli, gospod! To rekši ie odločno pograbil najbližjo cigaro. J! odrezal konec in Jo vtakni! v usta. — Bravo! je kriknil Big Johnson in od so se mu grozeče zalesketale. Trikratni hip. hip. hura gentlemanu! James si je zapalil žveplenko in hladno dejal: z — Dovolite eno vprašanje, gospod. Ce dobim, si-li smem izbrati dobitek? Z drugimi besedami: ali mi je devoljeno izbrati osebo, ki bo smela svobodno oditi odtod? — Naravno! ie odgovoril Mož s krinko, in njegov pogled se ie srepo uprl v Jamesa. Igralec si ie prižgal cigaro. Potegnil ie dim vase in se ozrl v mis Perlo, ki ie pobledela. — Ne! je vzkliknila razburjena, vstala s stola in hotela Jamesu iztrgati cigaro iz ust. Toda mladenič ie njeno roko nalahko odrinil od sebe in flegmatično vskrkal opojni dim. — Cenjena gospodična, ie spregovoril nato presrečen sem. da ste me pogodili Eno samo življenje se mi zdi vredno, da tvegam zanj svoje. In to Zivljenie ie vaše. — Ne. ne ... Nečem ... Cena je prevelika! ie vzkliknila mis Perle Vrzite oroč to peklensko cigaro! James ie vnovič potegnil dim. — Plzfko ni haš velik, ie menil ravnodušno Smrt me Čaka tako ali tako. A že samo upanie da vam morem vrniti svobodo in življenje, me osrečuje. Ce mi bo usoda naklonjena. mi bo ostalo Še toliko časa. da mi boste izrekli svojo hvaležnost. To mi bo največje plačilo. V vsej stvari, verujte mi. ni niti malo heroizma. nego le nekoliko elementarnega računstva. Ce ne bi bil uverien. da ni moje življenje v blaznikovih rokah vredno počenega groša, se pač ne bi podal v to poslednjo norost; saj vidite- da tod razum nima mesta. Toda prošnjo imam. mis Perle: če mi bo usoda nemila in mi je namenjena smrt, mi bo mnogo laglje umreti, ako bom vedel, da me objokujete pod pravim imenom. Grenak nasmeh mu ie preletel ustne. — Oprostite mi moio vsiljivost, je povzel z malce drgetajočim glasom Drznem se upati, da bodo vaše lepe oči potočfle za menoi nekoliko solz in da vam bom ostal vsaj malo časa v lepem spominu. Dvoje biserov se je zalesketalo na žametastih Trepalnicah mis Perle Rose. — Mar ste mogU dvomiti? ie zateci jala ihte. — Ne le melanholično nadaljeval lames Vzemite tole listnico mis Perle. Ko io boste odprli. .* po moji smrti... boste razumeli te besede V njej boste našli ime onega, kf mu Želim, da mu ohranite malce lepega spomina. Stisnil je listnico mis Perli v roke. In nato, kakor da je izvršil svojo poslednjo voljo, krepko potegnil dim za dimom. Pepel cigare se je že jel približevati drobnemu belemu obročku, mejniku življenja in smrti. Pogled mis Perle ie tesnobno begal od Jamesa do cigare. Strahotna bojazen pred bližajočim se usodnim trenutkom je grabila goste za vrat. Le dvoje ljudi ie bilo v vsej dvorani, kj sta bila navidez docela mirna: Mož z masko in mister Gingle. James je pogledal na smodko. Se malo. in ogenj bo dosegel drobčkano črto: jedva en milimeter jo je Še ločil od žarečega pepela. Poslednji dih še in kocka bo padla, James ie zaiel sapo. — Zbogom življenje! si 1e dejal na tihem. Njegov pogled je zdrknil k mis Perli in ustnice so se mu zgenile. — Zbogom ljubezen! ie šepni! pri sebi. Zbogom dragica! Beseda mu je zdela koncem jezika a ni prišTa na dan. Ni se ie drznil zaklicati na glas Kolik posmeh, če bi ostal pri Živlieniu! Besno se ie zagrizel v cigaro in zaiel dim. Beli obroček je za prasketal, za-žarel ugasnil... Siv pepel ie ostal od niega. Nevarnost je minila! Igra je dobljena! je vzkliknil James in vzel iz ust do treh četrtink vpepeljeno smodko. Imam vašo besedo, mister Johnson: mis Perle srn« svobodno oditi od tod. Vstal je, da popelje deklico k vratom. — Mis Perle, je povzel tiše, dovolite, da vas spomnim vaše obljube... Ko boste na varnem, odprite listnico! — Zakaj? je zaiecljala igralka. — Tak žurite se vendar! ie Šepnila Calinette. ki je pristopila k Perli. Mister Gingle je z zgovorno gesto pozval Jamesa, naj sname brado — Zdaj je čas. mu ie čltal James v očeh, da se daste spoznati. Ni se utegnil vprašati, počemu ga detektiv sili. da učini toliko neprevidnost. Tudi ni pomislil, da-li bo s tem kaj koristil mis Perli. Ne da bi se zavedal, ie zopet enkrat zmagal v niem igralec nad človekom. Videl ie v duhu gesto, ki io ima storiti, nien nepričakovani učinek med navzočimi gosti in vsesplošno presenečenje. OdloČil se ie: pograbil ie z mize prtič in ga namočil v šampanjcu. — Zakaj? je ponovil v dek'ama-torskem tonu Perlino vprašanie. Potr-pite hipec, takoi boste zvedeli! 5 Tev ID •SLOVENSKI NAR ()D> dne 20. januarja 1927. Stran 3. dnevne vesti V Ljubljanu dne 19. Januarja 1927. — Kandidatura /a predsednika Akademije znanosti v Beogradu. Ker je vsled smrti prof. Cvijiča izpraznjeno mesto predsednika Akademije znanosti, se bo še pred letnim abčnim zborom izvršila nova volitev. Po starem običaju izvolijo čiani tri kandidate, ki ob nato predložijo prosvetnemu ministrstvu, Ja izbere izmed njih enega in ga predloži iralju v imenovanje. Kot kandidat je prihajajo v prvi vrsti v poštev Bogdan Popovič, Slcbodan Jovanović, Jovan Žujović in Lju-bonur Stojanović. — Zlatniki po 30 Din. Narodna banka je -.kieniia, da pridejo novi zlatniki po 20 Din z jutrišnjem dnem v promet. Glede nakupa teh zlatnikov ni nobne omejitve. Zato bi jih tjudje z veseljem kupovali, da ni Narodna banka določila, da je treba dati za vsak zlat-aik en stari napoleondor in se dva dinarja za režijske stroške. S papirnatim denarjem blatnikov sploh ne bo mogoče kupovati. Vseh zlatnikov je 1 milijon* Po sedanjem tmrzu znaša njihova vrednost 219 mil. Din. — Novi Sad dobi avtomatično telefonsko rentralo. V ponedeljek je dobilo novosadsko postno ravnateljstvo večjo množino aparatov ia avtomatično telefonsko centralo. Te dni orično montirati nove telefone tako, da bo e 1. februarjem avtomatični telefonski promet otvorjen. * — sarajevski novinarji za spremembo tiskovnega, zakona. Sarajevska sekcija Jugosio-venskega novinarskega udruženja je imela te dni svoj občni zbor, na katerem se je oajveč razpravljalo o novem tiskovnem zakonu- Sprejetih je bilo več resolucij, v kalema se zahtevajo različne spremembe tega £&kona. Resolucije bodo potom centralne uprave predložene ministrskemu predsedniku, pravosodnemu ministru in vsem poslanskim klubom Narodne skupščine. — Konferenca za povzdigo tujskega prometa, katere se udeležujejo zastopniki vseh lujsko^prometnih organizacij, je bila včeraj otvorjena v Splitu. Konlereuci predseduje splitski župan dr. Tartaglia. Konferenca se bavi zlasti z ustanovitvijo propagande centrale, iz Slovenije je odpotovalo na to važno -oafereuco več zastopnikov. O poteku samem ter o sklepih prinesemo po zaključku konference obširnejše poročilo. — Za *Dr. Rybafev fond«. V počasčenje ipoiniria prerano umnega dr Rybafa so darovali Jugoslovenski Matici svoje prispevke >e sledeči: g. veliki župan v p. dr. Fran Vodopivec ia soproga 200 Din, rodbina Sku-iiala-Verbajs 200 Din, g. dr Konrad Janežič v Kamniku 100 Din. Iskrena hvala! — »Ry-oafev iondc je osnovala tudi Jugoslovenska Matica v Beogradu; prispevali so zanj že mnog: ugledni prijatelji iu znanci pokojnega iir. Kvbafa. — Brošura o srednji soli. Kakor poročajo beogradski listi, so osnutki vseh Šolskih zakonov pripravljeni, da jih Narodna skupščina, čim se sestane, vzame v obravnavo. Ker bo vso naso javnost zanimal zlast: srednješolski zakon, je Društvo prijateljev humanistične gimnazije v Ljubljani izdalo posebno brošuro, ki jo je sestavi! srednješolski inspektor Josip VVe-btcr pod naslovom »Kriza naše srednje sole*. Knjižica je namenjena širši javnosti, ki se hoče poučiti o vseh vprašanjih, ki se :ićejo reforme srednjih Šol v naši državi *er se dobiva od danes nadalje v vseh ljubljanskih knjigarnah. Cena ii je 12 dinarjev. — Konferenca zastopnikov jugoslovenskili mest. Zagrebški župan Heinz! je kot predsednik pripravljalnega odbora sklical za dan t. m. konferenco zastopnikov vseh jugo-slovenskih mest. Na tej konferenci se bodo definitivno redigirala pravila Saveza jugo->Hovenskih mest ter definitivno sklepalo o sklicanju ustanovnega kongresa, ki se bo vršil na svečan način tekom spomladi v Zagrebu. — Vesti o italijanskem predlogu slede razdelitve Albanije na interesne sfere ni prinesla beogradska, ampak atenska »Po- : ka*. Naša pomota je nastala na ta način da smo vest telefonično prejeli iz Beograda m v njej ni bilo točno označeno, da gre za atensko »Politiko«. — Rapidno naraščanje Dunava. Iz Vukovarja poročajo, da je začel Dunav v zadnjih treh dneh rapidno naraščati. Včeraj je znašal vodostaj 746 cm nad normalo. Prebivalstvo se boji ponovnih poplav, zlasti še, ker še od zadnjih katastrofalnih poplav močno poškodovanj nasipi niso nikjer temeljito popravljeni. Tudi iz vseh ostalih pokrajin poročajo o naraščanju rek, kar je pač posledica zadnjega toplejšega vremena, ko se ie začel tajati sneg. Ponekod pa ;e tudi močno deževalo. — Znamenje časa. Iz Osijeka poročalo, da so tamošnji trgovci, obrtniki in denarni zavodi sklenili, da radi vladajoče gospodarske krize v tekočem letu ne bodo dajali humanitarnim fn kulturnim društvom nikaklh podpor o priliki raznih takih društvenih prireditev. Ta navada se je zlasti razpasla v povojni dobi. Z ozirom na to. da so društva rastla kot gobe po dežju, vorijo dobrodelni prfspevkf za gospodarska podjetja faktično veliko breme. Vsekakor pa bodo res potrebna in koristna cruštva nedvomno tudi še v naprej deležna javne podpore. — Popravek. Včerni ie v moji pripovedki o Pepetu skrjancu proti koncu obtičala tiskovna pogreška katere si sam nihče ne more v mislih pop«-aviu. Ć ta se tam o bo-kaveškUi svatbah Natisnjene bi pa moralo biti: bahavelšlh svaibari — M Zarnik _ .Crni« radioamaterji delajo zagrebški poštni direkciji precej preglavice. Te dni j* izdala proglas, v katerem poziva vse ra-1io-amnt«rj*. ki doslej svojih aparatov ie nišo prijavili ter plačali predpisanih pristojbin, da *»ore to najkasneje do konca tega mo*eea. ker bo po*tna direkcija meseca februarja tzvrSila strogo revizijo fn vsak neprijavljen aparat zaplenila, Ustnika pa kaz- novala z globo v znesku 900 Din. Postna direkcija ugotavlja, da je med temi največ takih, ki bi jim že njihov družabni položaj in gmotne razmere nalagale, da plačajo malenkostno pristojbino. — Smrtna kosa. Sinoči je umrla v Ljubljani gdčna. Hermfna F r 11 s c h, požrtvovalna podrobna narodna delavka m članica naših narodnih ženskih društev. Pogreb bo v četrtek popoldne iz Gradišča št. & Blag ji spomin! — D^a brata utonila ▼ Savi, Iz Sombora roročajo, da sta tam dne 25. decembra 1- 1-utonila brata Ivan in Stepaš Radek. Na obrežju Save sta lovila ia vode premog, ki ga odplavi voda pri izpira ini cah premogovnikov v Trbovljah in Zagorju. Stala sta na ledeni plošči, ki pa se je nenadoma odkro-Šila. Vodni tok je oba potegnil v sredino reke, kjer sta ™gini!« v valovih. Trupel Se do danes niso našli. — Invalidska loterija Srrajevo, Upravni odbor sporoča, da je minister poljoprivrede odobril od god i tev žrebanj invalidske loterije na dan 36. januarja 1927. — Slovensko zdravn-iko druftvo. Redni občni zbor društva se vrši v soboto dne 5. februarja ob S. zvečer v prostorih restavracije Ljubljanskega Dvora z običajnim dnevim redom. — Odbor. 47-n — Pri glavobolu, omotičnosti, Šumenju po ušesih, pri motenju spanja, slabovolj-nosti, razdražljivosii sezite takoj po staro preizkušeni grenčici »Pranz-Josef«. Poročila višjih zdravnikov po zdraviliščih za črevesne in želodčne bolezni poudarjajo, da Je voda Franz Josef prav izborno učinkujoče odvajilo. Dobiva se po lekarnah, dro-gerijah in špecer^skih trgovinah 14-L. — »Zeleni križ«, ki je, kot »Rdeči križe, človekoljubna institucija, ima plemenito nalogo, da podpira v službi onemogle ali pri izvrševanju službe ponesrečene poklicne lovce, zaprisežne lovske Čuvaje, odnosno njihove rodbine. >Zeleni križ> ima svoje fonde v vseh kulturnih državah. Slovensko lovsko druStvo, ki upravlja sklad slovenskega >Ze-lenega križa<, se obrača na vse svoje člane in prijatelje, da se v čim največjem številu udeleže njegove najlepše prireditve »VII. lovskega plesa/ 1. februarja t. 1. na »Taboru« v Ljubljani, ker je njegov čisti donos namenjen skladu >Zelenega križa«. 42-n r- ? 2ti. II. w« 1altoru 1 7 i S j i? •. {ubijane —U Radičevcl so tudi v Ljubljani vlo-»lll svojo kandidatno Hsto, k? pač ne more hnetf drugega namena, kakor oslabiti enotno fronto naprednih strank. Za Čuvarje svojih skrinjic so radičevcl imenovali na ljubljanskih voliščih naslednje gospode: prof. ing. A. Horvat, trgovec Josip Uran, trgovec Hinko Sevar, vodja žen. obrtne šole Božo Račič, bančni uradnik Janko Ma-lensek. Danilo, Savo in Ovido Sancin, Ivan Frelih, Milutin Debelak. Oskar Schiller, prof. Peter Modic. inž. Alojzij Hočevar. Znani so nam slučaji, da radičevci nekatere teh Svojih čuvajev niso niti vprašali, ali sprejmejo čuvarsko mesto in jih tudi niso obvestili, da so jih imenovali, fz teg2 pač lahko sklepamo, kako bo izgledal za radičevce rezultat volitev. Res škoda za vsako kroglico, ki bi padla v radičevsko skrinjico! Napredni Ljubljančani, volite samo Hsto Naprednega bloka, spustite kroglico v 2. skrinjico! —H Anketa o beračih. V posvetovalnici mestnega magistrata se vrši v petek 21. t m. ob 11. dopoldne anketa merodajnih faktorjev, ki bodo promotrivali vprašanje omejitve beračenja. —Ij In mi četveronosci? Iz kraljestva ljubljanskih četveronožcev smo prejeli: Priobčili ste ob novem letu, kako velik je ljubljanski želodec in koliko Ljubljančani na leto porabijo. Nas četveronošce, ki smo tudi sestaven del Ljubljane, pa ste popolnoma prezrli. Garati moramo, v tej brozgi vlačimo cele tovore blaga in vozimo meščane po ulicah, a nihče se ne interesira za naš Živež. Dajemo zato javnosti na znanje, da smo lansko leto prebavili 8.846.574 leg sena, ovsa in slame. Cetveronožec —Ij Tatjanin večer prirede, kakor vsako leto, tudi letos na dan 25. januarja (torek) ljubljanski ruski akademiki. Izredno privlačno točko letošnjega Tatjaninega večera, ki se vrši v Uniouu, bo nastop slovite ruske plesalke dvojice Margarite in Valentina F r o-m a n a, ki sta bila pred vojno člana moskovske državne opere, zdaj pa sta angažirana v Zagrebu. Na klavir bo igral tudi znani skladatelj in dirigent zagrebške opere Krešimir Baranovic. —Ij Volilni sestanek Naprednega bloka za Moste bo danes v sredo 19. t. m. ob 20. v gostilniških prostorih g. A. Bajca (pri Amerikancu) na Selu poleg državne žreb-čarae. Vse pristaše napredne fronte vabimo, da se shoda točno in zanesljivo udeleže. Poroča zastopnik kandidatne liste za ljubljansko okolico g. Rupnik in drugI —lj Poraba mila v LJubljani. Ako je res, da se ceni kulturna stopnja kakega naroda m mesta po, porabi mila, je Ljubljana vsekakor kulturno mesto. Ljubljana je namreč po podatkih dohodarst venega urada porabila v preteklem leto 482.200 kg mila in pralnih praškov. —U S Skoda invalidov v Ljubljani. Minulo nedeljo se ie vršil pri Mraku shod invalidov, na katerem je poroča! anketni odbor o reviziji pri krajevni organizaciji UVI. Revizija je ugotovila razne neredno-stl pri manipulaciji z denarjem. Manjkajo večji zneski ter obračuni prireditev v ko- i rist Udruženja. Zadeva ie bila izročena I državnemu pravdnistvu, v posebni resoluciji pa je bil oapTOšen veliki župan, da nelegalni odbor razpusti in imenuje komisarja, k! naj vpelje v organizacijo zopet red m izvede nove volitve odbora. Ostale resolucije se tičejo Internih organizacijskih zadev. Z ozirom na to, da take afere zelo Škodujejo tako organizaciji kakor tudi posameznikom in splošnemu ugledu invalidov, bi bilo želeti, da se ta umazana zadeva čimprej spravi s sveta in nastopi v organizaciji red in pravilnost ter zopet vzpostavi zaupanje članstva do organizacije in njenih funkcijonarjev. —Ij Shod volilcev SDS lo'NSS se vrši v petek 21. t. m. ob 8. zvečer v Sokot-skem domu na Viču. Pridite vsi in pripeljite svoje prijatelje s seboj! —Ij Jadranska Straža. Komu ni pri srcu naš Jadran, oko naše Jugoslavije? In Jadranska Straža — ga straži! Dolžnost vseh nas je, da hitimo pod skupno zastavo te straže m najlepša priliki se nam bo nudila 19. februarja v unionski dvorani. Tsm bo vsak našel priliko, da se ovrsti med »Stražarje«, tam si bosta segla v roko naša brhka Gorenjka In junaški Srb, rja pri hitita tudi Črnogorec In Hrvatica. Tudi brate Cehe, Ruse in Poljake pričakujemo. Mi pa. ki nimamo narodnih noš. pridemo v običaim večerni obleki, na bomo tudi dobrodošli. —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvoni. V sredo, 19. L m. ob polosmih zvečer ženski, v četrtek ob isti uri m o 8 k 1 zbor. Odbor poziva vse članice in Čla&e na polnošte-vileo adeleSbe. 4S-n _lj DruStvo »Tresaott« ima &voj redni sestanek danes v sredo ob pol 7. zvečer v klavirski sobi moškega učiteljišča v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Kontrola alkoholne prepovedi o priliki oblastnih volitev. 2. Nadaljevanje dnevnega reda zadnjega sestanka. —U Zagonetna zgodba mladenke. Lizika N. je mlado, mirno in delavno dekle. Nesreča je hotela, da se je zaljubila v nekega vojaka, ki služi v Zagrebu, a je prišel 2 L m. na dopust v Ljubljano ter posetil Liziko na njenem stanovanju v Šiški. Povabil jo je, naj gresta skupaj v Kamnik. V bližini Kamnika je imel vojak drugo dekle, s katero je imel tudi nezakonsko dete. Odkar je Lizika odšla v Kamnik, se ni več vrnila. Pogrešajo jo Že 16 dni. Ni izključen samomor. —lj Nesreča, Natakarskj vajenec Albin Borse je včeraj spodrsnil na pločniku na Sv. Petra cesti ter si je pri tem zvinil levo nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. Učenec III. razreda Anton Dobrota se ie v svoji razposajenosti vsedel na obratujoči gonilni drog med gepljem in slamoreznico pri sosedu in posestniku Kel-blju v Mostah. Nesreča je hotela, da se je njegov suknjič tako ovil okoli droga, da je Dobrota z vso močjo butnil z glavo vznak ob tla. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. — V bolnico so snoči pripeljali tudi hlapca Josipa Rožanca z Jesenic Pri valjenju vinskih sodov v klet mu je sod zmečkal desno nogo. t? Gslja —c Tedenski Izkaz mestne klavnice. V tednu od 10. do 16. januarja se je zaklalo: 2 konja, 18 volov, 11 krav, 2 telici, 34 telet, 29 svinj in t ovco. — Uvozilo se ie: 5S4 kg govedine, 1017 kg teletine in 1012 kz svi-njj ine. —c Volilno gibanje je pri nas zslo živahno. V mestu kakor bližnji in daljni okolici se vrše skoro vsaki večer volilni sestanki in razgovori, ki so vedno lepo obiskani Zbrani narodni volilci se živahno zanimajo za volitve, ki so zgolj gospodarske in je vse drugo, s čemer begajo volilce nasprotne stranke, kratkomalo i-rmišljeno. Pričakovati je, da bo v nedeljo tudi častna zmaga. —c Narodni volilci! Naša skrinjica v mestu Je Četrta, v ohol ci peta. —c Zborovanje narodnih volilcev v mestu Celju ie danes v sredo zvečer ob 8. v dvorani Celjskega doma. — Za okolico se vrši zborovanje jutrj v četrtek ob 8. v gostilni Permozcr v Gaber ju. Opozarjamo na obe zborovanji vse narodne volilce v mestu in okolici. —c Vreme je te dni tudi pri nas postalo zelo neprijetno. V torek je padal dež in sneg in tudi mraz je precej pritisnil Po hrbh okrog Celja je zapadlo več snega, dočim po ravnini radi moče ol mogel dobiti tal. Iz Ksrtea Prva jubilejna nagrava ,Slov. Naroda' Minuli četrtek je šel v svet oni izvod «Slovenskega Naroda*, s katerim je bila združena januarska jubilejna nagrada v znesku 1000 Din. Ta srečni izvod nam je danes poslal G. MIRKO KOGEJ, carinski uradnik v Celju. Kupil ga je v četrtek zvečer po prihodu ljubljanskega vlaka na celjskem kolodvoru od gdč. Marte Krivec, hčerke naše celjske raznašalke, od katere g. Kogej ,< Slovenski Narod* redno kupuje. Od nagrade 1000 Din je poklonil g. Kogej znesek 100.— Din Podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Izvod "Slovenskega Naroda», ki bo združen z drugo jubilejno nagrado, tudi v znesku 1000.— Din, izide tekom meseca februarja. Prosimo vse naročnike in čitatelje, da številke «Slo-venskega Naroda* vedno vsaj za par dni shranjujejo, ker bomo naznanili, kako je označena dotična številka, redno dva do štiri dni po dnevu, ko bo izšla. ^Slovenski Narod*. To in ono Vsakdo, komur je na srcu jugoslavenski značaj Maribora, komur je za stvarno delo v oblastni skupščini, komur je za ohranitev in izpopolnitev mariborske oblasti, bo volil nacijonaino listo, katere nosilec je znani narodm borec g. J Mohorko ter vrgel v Mariboru svojo krogljico v 4 skrinjico! —m Posojilo mariborske mestne občine. Mariborski veliki župan je sporazumno z delegatom finančnega ministra v Ljubljani dovolil mariborski mestni občini, da najame pri Mestni hranilnici v Mariboru posojilo v znesku 3 milijonov Din v kritje deficita izrednega proračuna za l. 1926. To posojilo se ima uporabiti za nabavo avtomatičnega škropilnika. javno tehtnice, treh avtomobil-oib omnibusov, cestnega valjarja in drugo. —m Mariborski obrtniki In trgovci ne bodo pozabili, da so klerikalci, radičevcl in radikali razgnaH njihovo stanovsko korporacijo. Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Volili bodo tako, kakor ]im veleva njihova stanovska in narodna zavest volili bodo nacijonaino listo, na kateri kandidira nlihov «Uri prvoboritelj. predsednik mariborskega gremija g. V. VVeiil in obrtnik g Volčič. Na tel Usti ie tudi zastopnik uradnlštva g Mohorko. Uradništvo je največji odjemalec trgovcev in obrtnikov. Zato trgovci in obrtniki ne morejo voli ti klerikalno-nemško-radikalnih advokatov, marveč bodo oddali svoje krogljice vsi v četrto skrinjico! Epidemija španske Društvo narodov ie objavilo druzo uradno poročilo o stanju šoanske dne 14. t. m. Na Španskem je epidemija že v nazadovanju in samo še v madridski m baskiški pokrajini ter nekaterih severnih okrajih. Na Norveškem je obolelo v 21 mestih tekom decembra 2754 oseb. Od teh ie umrlo 11. V Ru-muniji. Grčiji in Poljski je Španska zelo lahkega značaja, ravnotako tudi v Jugoslaviji. Na Finskem in v Lihi se epidemija še ni Doiavila. Češkoslovaško ministrstvo narodnega zdravja je odredilo, da morajo sanitetne oblasti vsak nov slučaj španske rako j prijaviti. V praških bolndcah je bilo 15. t. m. 115 bolnikov obolelih na španski. Umrl je samo eden. Vendar pa so nekatere šole zaprli. Zelo se širi španska v Prerovu. kjer so morali te dni zapreti industrijsko šolo. ker sta djve tretjini slušateljev oboleli na španski. V Oiomucu so zabeležili v ponedeljek prve štiri slučaje kataralne gripe. V Bratislavi znaša število obolelih 160. Nekatere bratislavske šote so Še vedno zaprte. V ponedeljek so morali zapreti meščansko šolo in realno gimnazijo v Novih Zamkih. V Užhorodu se španska še ni pojavila. V Podkarpatski Rusiji ie gripa lažjega značaja, brez pljučnih in živčnih komplikacij. Dunajski mestni fizikat objavlja, da se epidemija španske doslej še ni razširila tako, da bi bila bojazen utemeljena. Število obolenj se ni zvišalo in epidemija je pri vseh lažjega značaja. Seveda so pri vseh teh podatkih navedeni le slučaji, ki so bili oblastem prijavljeni, torej obolenja težjega značaja. Število bolnikov, ki so oboleli le lažje in se zdravijo doma ali celo brez zdravniške pomoči, ie zato seveda neprimerno večie. Prepovedan flirt na ulici Rezidenca treznih in hladnih Pru* sov, Štirimiljonski Berlin, vsekakor ne more biti tako trezna in hladna, ker bi drugače berlinska policija, ki gotovo vpošteva tudi velemestne običaje, ne izdala tako drakoničnega fermana, ka> kor je izšel te dni. Berlinčani so morali postati prav južnjaško vroči in podjet* ni, ker se policijska okrožnica prito» žuje, da na ulici ni nobena dama več varna pred nadlegovanjem moških. Za* to naroča policijska direkcija vsem stražnikom, da morajo takoj priskočiti na pomoč vsaki ženski, ako opazijo, da sili v njo kak moški. Pravico ima* jo, preveč vnetega kavalirja celo areti* rati in ga zapreti, da se mu kri ohladi. Vsaka nadlegovana dama se lahko zateče k prvemu stražniku, ki ji mora nuditi pomoč. Nadležnega kavalirja lahko toži kar na policiji, ki mu sme prisoditi do 14 dni zapora. Ubogi Berlinčani! Pa tudi uboge Berlin čanke! Krompir in prebrana Doslej je prevladovalo naziranje, da ima krompir malo redilnih snovi in da si napolnimo z njim samo želodec, ne da bi imel naš organizem od tega kako korist. Zato ie tem boli zanimiva vest, da je dr. Hinhede v Kodanju na podlagi poizkusov ugotovil, da so se trije odrasli pacijenti pri dijeti iz samega krompirja zelo dobro počutili. Krompirjeva hrana ie v nekaterih slučajih zelo dobra tudi kot sredstvo proti notranlim boleznim. Med vojno je živela veČina Dancev samo ob krompirju, a kliub temu ie znašala umrljivost 10 od 1000. kar dokazuje, da krompir blagodejno vpliva na organizem. Kemičnim potom je bilo dognano, da vsebuje krompir tri četrtine vode. eno petino škroba, eno netdesetinko beljakovin in eno stotino soli. Nedvomno so mnoga živila redil-nejša, toda krompir igra v prehrani važno vlogo zato. ker ie v njem rrmo-go vitaminov Krompir je znan že dolgo kot obrambno sredstvo proti gnojenju v ustnih duplinah, ki se pojavi vedno, kadar uživamo hrano, v kateri je premalo vitaminov. Zanimivo je tudi, da varuje krompir deco splošno razširjene bolezni, znane pod* imenom rahitis. Zato priporočajo zdravniki dajati rahitičnim otrokom čim več krompirja. V krompirju sicer ni toliko vita- minov B kakor v kruhu, kljub temu pa pride v organizem mnogo teh vitaminov, ker jemo krompirja več kot kruha. Rafiniran napad v Parizu Pariški spali v svojih zločinskih trikih ne zaostajajo mnogo za Čikaški-mi banditL O tem priča rafinirano iz« voden napad na znanega pariškega zdravnika Louisa Davida. Med ordinacijo je posetil zdravnika neki elegant* no oblečeni gospod, ki ga je prosil, da se sme za par trenutkov vleči, čes da mu je slabo in da ne more čakati, da pride na vrsto. Zdravnik ga je peljal v sosedno sobo in mu ponudil divan. Ko ie malo kasneje stopil v sobo, ga je dozdevni bolnik sprejel i napetim revolverjem, s katerim je zdravnika prisilil, da mu izroči vse dragocenosti. Svoj posel je lopov temeljito opravil. Preiskal je sobo do zadnjega kotička, bil pa je celo tako vljuden, da je zdra\ niku ponudil cigarete. Ko ni imel niče* sar več pobrati, je zdravnika privezal na stol, mu zamašil usta in ga udaril po glavi, da ga je omamiL S plenom je nato pobegnil. * Ogenj v gledališču v Plovdlvu. V mestnem gledališča v Plovdlvn na Bolgarskem je v ponedeljek Izbruhnil požar, ki je poslopje popolnoma upepelfl. Skoda znaša okoli dva milijona levov. * Kolera v vzhodni OattdiL V vzhodni Galiciji je izbruhnila nevarna epidemija, ki popolnoma sliči koleri. Dnevno umre od dO do 50 oseb. Oblasti so podvzele energične mere. da zajezijo nevarno epidemijo, k! pa se kljub temu še vedno šfrl * Sadistični zločinec V mestu tndiaaa, država Newyork, so te dni prijeli sadističnega zločinca, ki le strahoval vso okolico. Zločinec je napadel In zadavil 14 oseb. Pojavljal sc je v raznih stanovanjih, kadar moških ni bilo doma, prosil je za kosilo, nato pa ženo zadavit Izročili so ga sodišču, med transoprtoro v sodne zapore pa ga je policija le s težavo obvarovala, da ga ni razjarjena množica Unčala. Gospodarstvo —z Občni zbor Narodne banke. Ni zadnji seji upravnega odbora Narodne banke v Beograda ie bilo sklenjeno, da se vrši občni zbor delničarjev Narodne banke 6. marca t l. Na dnevnem redu občnega zbora so tudi volitve izstopivših članov odbora, med drugimi volitev člana upravnega odbora na mesto pokojnega dr. Karla Trillerja in volitev člana nadzorstva na mesto izstoplvšezz g. Dragotlna Hribarja, predsednika Zveze Industrijcev za Slovenijo. —Z Žitni trg. Po poročnih novosadske blagovne borze so bile kupčije preteku teden nekoliko živahnejše, promet pa srednji Naše cene Inozemskim Interesentom še vedno ne konveniralo. Dovoz na naša tržišča je slab. Večje povpraševanje se je pojavilo po term i irskem blagu In moki. Promet je znašal 179 vagonov. Pšenice prodano 21 vagonov, koruze 111, moke 30. ovsa 5. otrobov °. fižola 2 vagona. Pšenica je poskočila v ceni od 287.50 na 290. koruza prompt baška od 138 na 141. banatska od 136 na 137.50. Moka Je notirala: Oq 450, št. »2« 400—402.50, št. *5c 352.50. št. »6« 282-50; oves 160—165. Ječmen jari 230 brez zakijnčka. otrobi 115—120, fižol 130. —Z Konferenca trgovcev z železom 16. t m. se je vršila v prostorih osjeSke trgovsko - obrtniške zbornice konferenca veletrgovcev z železni no iz vse drŽave. Konference se je udeležilo 11 veletrgovcev. Sklenjeno je bilo ukreniti vse potrebno, da dobe trgovci z železom cenen kredit —g Lesni trg. Dasi je gradbena sezona pri nas In v Inozemstvu že zaključena, se izvoz mehkega lesa še vedno ugodno razvija. Lira le bila zadnje čase več ali manj stabilna, kar je dobro vplivalo na Izvoz našega lesa. V naši lesni industriji vlada še vedno kriza, ki je nastopila po stabilizaciji dinarja. Režijski stroški se niso mnogo zmanjšali In zato naši lesni trgovci ne morejo prodajati lesa po cenah, ki Jih Izkazujejo inozemska tržišča. Po daljšem presledku se je zopet pojavila na našem lesnem trgu kot kupec Madžarska. Izvoz na Madžarsko utegne zbotjšatl položaj naše tesne Industrije. 6. februarja se bo vršila licitacija ga dobavo 700.000 železniških pragov. Cene lesa so ostale večinoma ne-izpremenjene Stran 4. •SLOVENSKI NAROD« dne 20. januarja 1927. Stev 15 Oalietli (karbon) papir. Indigo papir, barvna trakova barvo za stampiljke, paginirfce in blagajne | aar| ^^mM S^mu---------------i2-L dobi Le vedi.o in najceneje pri M. Zamik: 6 Narodni mučenik Pepe Škrjane Pohleven epos v 18 različno • dolgih spevih. Že dolgo je Pepe premišljal, kaj po* menijo mukajoči in rigajoči glasovi, ki so zlasti ob melanholičnovročih nedelj* skih popoldnevih kakor vzdihovanje umirajočega slona prihajali iz daljave preko grmovja in v solncu se lesketa* joče otave. Lahen veter jim je dajal crescendo in decrescendo, kar je še po? sebno krepilo melanholijo poznopolet* nega nedeljskega popoldneva, ko zače* njajo že prvi podleski cvesti. Pepe jo je ubral v smeri, odkoder je veter glasove dozdevno prinašal. Končno se jc ustavil ob nizkem plotu vrta, sredi katerega je stala mala bajta. Na vrtu so rasle zel j nate glave, krom* pir, paradižniki in fižol. Ob gredah so cvetele balzamine, astre in primoži, ob plotu pa krvavordeče in žolte georgine. Pepe je vtaknil nos med georginsko goščo in si ga opekel, kajti so bile vmes tudi visoke koprive. Nudila se mu je naslednja slika: V odprtem, zelo pritličnem oknu je na krojaški mizi po turško in bosopet se« del Nace Stariha, glodal svoj bombar* don in mu izvabljal živalske glasove. Rožena očala so mu v taktu drsala med koncem in sre Jino višnjevega nosu, čez sivoščetinasta lica so mu ritmično po? igravale paragrafom podobne gube. Pred seboj je imel prazen lonec, iz ka? terega je štrlela kuhavnica in ob njo so bile naslonjene note. Kajti je vežbal nov umotvor v taktu bojnega marša. Takt pa si je dajal s krčenjem in raz* tezanjem debelih in zvrha kosmatih prstov svojih bosih nog. Po rožnati ples 5i se mu je izprehajala jesensko dre? motna mesarska muha, a je ni čutil v umetniški vnemi. Pepe je strmel in si, kakor vedno, če se je v nekaj zatopil, začel s prstom brbati po nosu. Tedaj se je zopet ope* kel na koprivi in zganile so georgine. Nace se je prekinil in se iznad očal ozrl. «No poba, kaj pa zijaš?» je pri« jaz no ogovoril nepozvanega poslušalca. «AT smem malo poslušati, ko tako lepo delate?» je odvrnil Pepe proseč. S tem je bilo prijateljstvo sklenje* no. Z izrazom polaskanega umetnika se je Nace podrgnil po sivem strnišču pod čeljustjo in zarenčal: «Saj lahko notri stopiš, če ti je všeč.» Pepe je preskočil plot in zlezel čez okno v sobico, v kateri jc dišalo po manufakturnem blagu in svežih kuma* rah. Sedel je na skrinjo in v navidez* nem očaranju prenašal enoličnost bom* bardonskih not. V resnici je pa štel pse, ki so tuleč in cvileč izražal svoje oddvojeno mišljenje. Najbližji je bil Brnikov Sultan in najglasnejši, ker si ni mogel tiščati ušes, a radi verige niti uteči. Potem se je slišal mezzosopran Zeljarjevega Šekca, pomešan z diskan* tom črnega Muškinclja, ki je živel brez gospodarja kakor Pepe in sta si bila raditega posebna prijatelja in duševna brata. Pa bi vodik) predaleč, če bi na* šteli vse. Naposled je Stariha odložil zelen* kastosivo, malokdaj snaženo glasbeno cev, segel na omaro po skledo s ku* marčno solato, dobro zatreseno s po* prom, ter dejal: «Lahko pomagaš.» In sta jedla skupaj z edino leseno žlico, ki je notri tičala. Da bi se ne pričelo novo bombardi* ran je, je spravil Pepe pogovor na krasno štirivrstno harmoniko, ki je na steni visela. <*Harmonika, to je pa kra* Ijica štrementov», je izjavil Nace, ko si je obrisal usta z roko. roko pa ob hlačah. Izluščil je kraljico iz zelene odeje ter zasviral Ra-deckimarš. Potem pa še «Naprej zastava Slave» z napačno me* lodijo in mesto trija je preskočil na ko* račnico: «Ko sem še mlada b'la, sem zmiraj mislila, da ni ga pač na svet*, k b* mi mogu krancelj vzetV «Gospod Stariha, vi me morate har* monike naučiti!« je bil edini vzklik, ki se je po koncertu izvil Pepetu. In tako se jc tudi zgodilo. Pepe je začel raznašati Načeto ve krojaške zgradbe, letal je po gumbe in šivanke, Nace pa je Pepeta svirati naučil. Potem pa se je razmerje ohladilo. Pepe je nekje dobil na posodo harmo* niko. Ne sicer tako veličastne, kakor je bila Načetova. a dobro dovelj, da je v nekem izkuhu nanjo priredil glas* beno soarejo, pobirajoč od plesalca in ture le po en krajcar, ne pa «firarja», kakor ga je zahteval priznani umetnik Ignacij Stđriha. Ni dognano, je li za stvarjo tičal užaljeni mojster: Res pa je, da je pri ponovitvi nastopil strah vseh tedanjih paglavcev, civilni stražnik Mežan. Za* sinel v lice kakor puran in v običajni črni salonski suknji, je Pepeta za uše* najceneje pri sa k rat ko m al o dvignil od tal. Konfi* sciral mu je tudi harmoniko in jo po* zneje ob nepopisni grobosti vrnil last* niku. Fanta je za uho domov vlekel ob vihtenju svoje palice, ki je tolikokrat padala po paglavskih hrbtih. V zavesti svoje javne važnosti je na Pepetovo mamo in teto izpustil strašansko ne* urje, pomešano s točo paragrafov. Ško* doželjne sosede so pometale v stran «.Življenje svetnikov« ter se zbirale pred hišo. Toliko sta prepadeni ženici z domačo slivovko in kranjsko kloba* so vendar končno umirili zbesnelo oko postave, da ovadba ni šla ne na šolo, ne na rotovž. Potem je stari Mežan za* pustil hišo, se grozeče ozrl po zboru radovednih bab, pljunil med nje ter trdo stopajoč kakor penzijoniran ma* jor v splošni tišini slovesno odkorakal, držeč palico z obema rokama na hrbtu počez. Pod njo pa sta kazala škrica suknje debelo vzboklino, tam kjer je Mežana ob sedalo tolkel zavoj s klo* basami. Pustolovci v Hollywoodu HoLvwood, središče ameriške filmske industrije, je danes nekaka Meka vseh pravovernih, up in nada sanjavih deklet, ki bi rade postale filmske dive, a tudi mnogo fantov, ki si delajo o filmski karijeri vse možne iluzije, skratka, v Holyvv'ood sili mlado in staro iz vseh delov sveta. Zato ni čudno, da so med temi privadrauci tudi razni sumljivi tipa in elementi, ki jih v Hollywoodu kar mr-goii. Ameriški listi, k so vedno polni raznih zgodb in anekdot iz filmskega sveta, prinašajo često tudi poročila o raznih sleparjih in pustolovcih, ki uganjajo v tem filmskem paradižu svoj huinbug. Imenitno ie nasedel nekemu elegantnemu, na videz simpatičnemu pustolovcu eden ravnateljev pod'jetja Pa-ramount. Direktor Artur Rossan se je na svojem potovanju na morju seznanil z mladim eleganom, ki se je predstavil kot John Haldane, najstarejši sin grofa Haldane. Ravnatelj si je štel v veliko čast, da je smel mladega grx>fa povabiti v Holy\vood. Grof Haldane, ki se je zadržal polnih 8 tednov v filmski presto-lici, je bil stalni gost filmskih magnatov, igralcev in div. Nikomur se ni zdelo sumljivo, da mladi elegan m pravočasno prejel očetovih čekov iz Londona, zakaj mladi grof baje ni imel namena, da potuje v rfolywood, zato pa je njegov oče naga. Ljubljana, Šelenburgova 61 Telefon 9so denarne pošiljatve dirigiral v New York. Diretor Rossan je svojemu gostu Šel seveda na roko in če je bilo potrebno, je segel tudi globoko v žep. Ne samo enkrat, marveč večkrat Ker pa se je to Ie prevečkrat ponavljalo, se je^v direktorju vzbudil sum, ki je bil tudi kmalu utemelljen. Še istega dne ko je direktor zasumil, da z mladim grofom ne more biti vse v redu, je ta že izginil iz Holywooda. Kasneje je Rossan izvedel, da je imel opravka z navadnim alkoholnim tihotapcem, ki si je ua ta način privoščil lep in brezplačen dopust. Tudi ženske ne zaostajajo v premetenosti za moškimi Na filmskem nebu v fIollywoodu se je nekega dne pojavila mlada krasotica, ki se je izdajala za lady Diano Bathurst, hčerko znanega angleškega grofa. Pripovedovala je, da jo je zaneslo v Hollywood, kjer bi rada vnovčila šest znamenitih ruskih slik. Pustolovka je našla za svoje slike, čijih fotografije je predočila, tri odjemalce, ki so ji dali prav lepe zneske na račun. Z denarjem se je nekaj tednov prav imenitno zabavala in okoli nje se je sukal ves mondeni svet Morda bi še več časa vlekla hollywoodske mogotce za nos, da jI ni prekrižal računov angleški konzul iz San Franci sca, ki je dobro poznal Bathurstove in vedel, da kake ladv Diane ni v rodbini. Zato je obvestil policijo v Hollywoodu, ki je dozdevno grofico razrinkala kot običajno pustolovko, doma prav blizu Hollywooda. Neki pustolovec, ki je bil izredno podoben znanemu filmskemu igralcu Pat O Mallevu, je to spretno izkoristil. V San Franciscu je zmešal glavo lepi In bogati mladenki, ukradel pa ji ni samo srca, marveč tudi lepo vsoto denarja. Zapuščena in varana deklica je bila prepričana, da jo je pustil na cedilu O Malley in je slovitega igralca ostro napadla v listih ter ga razkričala za na-vannega sleparja. Le s težavo je O Mallev dokazal, da je nedolžen in da je moral kdo zlorabiti svojo sličnost ž njim. Goljuf pa je izginil brez sledu. :>e slabše se je godilo znani fihnsk: divi Clairc Wind>or, k: slovi kot ena najlepših igralk Amerike. V avgustu 19it» so čikaški listi poročali, da ma \Viiid- sorjeva mnogo dolga, da ne plačuje svojih izdatkov, da prireja orgije in da ie nekega milijonarja, očeta številne rodbine, pognala v propast. O vsem tem pa igralka, ki se je istočasno nahajala v južni Kliforniji, ni imela pojma. Skandal je postajal vedno večji ta o njem je izvedela tudi diva. Vrnila se je v Čikago, kjer se je končno policiji po dolgem trudu posrečilo ugotoviti, da je igralko imitirala neka dama iz polu-sveta, ki je res uganjala pravcate orgije in sleparije na račun \Vmdsorjeve. Še pravočasno pa je odnesla pete z Cikaga. TrgoDske tlskoolne kakor: raCnne pisemski papir, nemo-randc kuoertc, cenike Itd. Izdeluje o nalkraliem Času In ceno Narodna tiskarna v Liubliani 5000 Din posojila išče nujno dama za štiri mesece proti sigurni ga* ranci j i in obrestim. — Ponudbe pod «Jamstvo 141» na upravo aSIoven* skega Naroda*. Kontoristinja z večletno prakso, zmož* na slovenskega, hrvat« skega in nemškega jezi* ka, dobra strojepiska — išče stalno službo. — Po* nudbe pod «Vešča/140» na upravo «Slov. Nar.». «Ilirija ». cvralja Petra trg 8, tele fon 220 — Premoo drva kok&% cement 53/1 t Umrla je naša ljuba Hermlca Fritsch dne 18 januarja ob polu 18. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 20. januarja ob polu 16. iz hiše žalosti, Gradišče 8b/M na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. 18. januarja 1927. Rodbine: Fritsch, Rob lak, Koutny Mestni pogrebni catoc se je .N-ace podrgnil po sivem strniscu crm salonski suknji, je Pepeta za use* tuje v flolvAVOod, zato pa jc njegov oče koks, cement 33/1 ■■■■■■■■■■^■■^■^■■■■■^■■■■■BnMH Pralnica in likalnica HAMANN Ljubljana Mestni trg S (na dvorišču) ipri,-!. T--r--r ■ —t »y|W- nnIMMMM^MMM----n- Ti^r -it-i-^ -i-r ,„ f, - n-r--r- II I ■Ti^-»yr,|M.iirrTrn--------iin-inr»ir i r S!gaBMt=eeMBaBMMMWMHl ■ ~=x=ig=__fl i Din 30—50.000 Vdova, — G Mag. št. 1001/27. Javen poziv! Sklep vladnega komisarja za mesto Ljubljano z dne 24. decembra 1926, št. 33.913, da zidaj mestna občina v bistveno olajšanje stanovanjske bede večje število lastnih poslopij za stanovanje in da naj v ta namen izda do najvišjega zneska 30,000.000 dinarjev občinske zadolžnice (6% obligacijsko posojilo, vračljivo iz gradbenega fonda ad hoc potom žrebanja v največ 30 polletnih enakih obrokih), je bil javno razglašen po predpisu ljubljanskega občinskega reda in ni bil zoper njega v zakonitem roku prijavljen noben ugovor, niti vložen kak priziv. Tudi je naletel ta sklep pri našem časnikarstvu brez razlike političnih strank, kakor tudi sploh v vsej ljubljanski javnosti na povsem dobrohotno presojo in bil prav simpatično pozdravljen. Mestni občini je že znana namera nekaterih činiteljev. ki so pripravljeni pri subskripciji podpisati precej pomembne zneske tega komunalnega posojila. S pričujočim pozivom pa prosi mestna občina, da bi sploh vsi oni, ki imajo voljo subskribirati, prijaviti to nameravano višino svoje subskripcije že sedaj in čim nujne jše mestni občini, katera si želi pregleda o tej predsubskripciji zato, ker hoče še tekom januarja 1927 izposlovati pri osrednji vladi dovolilo za izdanje tega posojila s pupilarno varnostjo in, če mogoče, oprostitvijo od rentnine. Zato je načelne važnosti, da more občina vladi že pri tej svoji prošnji dokazati izvedljivost zamišljene akcije, to je da je že danes zagotovljena ugodna oddaja obligacij. Seznam predhodnih prijavitev naj torej, z drugo besedo, služi občini kot važna opora pri njeni prošnji na finančno ministrstvo. Prijave naj se oddajajo pismeno ali ustno pri mestnem knjigovodstvu in naj vsak prijavitelj tudi pripomni* ali sme občina njegovo prijavo z drugim vred dati javnosti v vednost, ali ne. Posebno se obračamo še do onih, ki so po § 23 zakona o stanovanjih (denarni zavodi, zavarovalnice, trgovska, industrijska in podobna podjetja) dolžni sezidati stanovanja za svoie uradnike in nameščence. Program, kje in kako naj se zida, bo občina po pregledu statistike pri stanovanjskem sodišču sestavila sporazumno z interesiranimi krogi, med katere bo v prvi vrsti šteti tudi sub- skribente. . Tudi se bo v sporazumu z interesenti izdal svojčas pravilnik o oddajanju stanovanj v hišah, ki bodo zgrajene s pomočjo tega posojila. Ponavljamo končno nujno prošnjo, da izvoli vsakdo, ki misli subskribirati, to in pa nameravani znesek brez odloga prijaviti mestnemu knjigovodstvu. Razume se, da to ni še obvezna subskripcija. ampak le pomoček za pregled volje do subskripcije. Mestni magistrat ljubljanski dne 12. januarja 1927 • Din 30—50.000 brezobrestnega posojila da mirna in snažna stran* ka za stanovanje dveh sob in kuhinje. Vknjižba na prvo mesto. — Po? nudbe pod »Varno/135» na upravo «Sk>v. Nar.». Varanec v zakonu želi dopisovati s samo« stojno gospodično ali ločenko^ staro 20 do 25 let. Neanonimne dopise pod «Novo življenje 139» n a upravo «SL Naroda«. — Tajnost zajamčena. 139 Železno posteljo omaro in kuhinjsko opra^ vo takoj prodam. — Po* nudbe pod «Oprava/101» na upravo «Slov. Nar.». Vdova, dobra kuharica, išče sluz* bo gospodinje pTi samo* stojnem gospodu ali vdov eu. — Ponudbe pod «Do-bra gospodinj a. 133» na upravo «S!ov. Naroda». Opremljeno sobo s hrano oddani dijaku ab gospodu; električna raz« svetljava. event. s soupo* rabo kopalnice. — Po» nudbe pod »Opremljena >oba 134» na upravo «S1 Naroda«. Galoše popravim po potrebi ta^ ko j. — Lovro Breceljnik. Ljubljana. Vidovdanska cesta 2. 131 jo Leonovem dnevniku in drug-h virih priredi' Pavel Kuna ver, je zšla »n se dob' v k n j«g a r n i TISKOVNE ZADRUGE v LJubljani Prešernova ulica 54 Nasproi glav. pošte Brošiiana knjiga stant 36-— Din, ve-: zana 44 — Din : Po pošt» -t-— Din več Veselo ž Duhovito! Zabavno! Originalno! Premijera! Adam in Eva . . . Kača, jabolko in t govo pero . . — Senzacije v raju Adama in Eve . . . Čudeži iz orehistorlčne dobe . Prekrasne žene celega sveta — Kraljica lepote, prelnasna Olive Borden igra glavno vlogo v tej imenitni in smeh s poln i veseloigri. Og'ejte si gotovo ta zanimivi t im Pridite ob: 4„ pol komedijo Vaši dobri znano Premijera! Eva in Adam . Prvi okrasek Eve v raju... „FJgovo pero** vzrok večnega boja med možem n ženo .. . Čudeži današnje mode in tehnike. W~*W ^J^^ Prekrasne toalete v na- ^b^^n^^L ^V W ravnih barvah Razkošna modna revija pri pariškem kralju mode. .Figovo pero' je najboljša veselo-gr a seda u osti. Ne zamudite posetit w predstav tega filma pol 8. io 9m toda ne pozabite priporočiti to izvrstno prijateljici! — Pri vseh predstavah svira naš. pri-prvovrstni umetniški orkester. 7 ELITNI KINO MATICA naiudoboejši kino v Ljubljani. KOVANI BOGCACCIO DEKA]VIER0N Pnevel dp flndre Bada KNJIGA Broširana jio -o — piatm Din 72-— laksasna izdaja Da bolj iem papirja, poltrancoska vezav/ Dio 100— Z Kastracijami KUJl&A Brotipana Dio 56-— platoi-Din 72-—. taksa sna izdaja om bolj Sem papirla poltrancoska v« ■*tn ln0- —. 2 ilustracijami. cavt Naroča ie pri Tiskovni zadrugi v Ujabljani. D*eŠeroova ulica V' v'" '1 ; ;- •.i'-i'" .K, -i '•v .»1*1 s t i 3t I Edino najboljša darila sos Joi Petelinu m" ORITZNE1 in plefllni strop - OOblOll - i a i ni t te cene. — Tudi na obrobe« — Večletna garancija* — Natnovelie opreme. LJUBLJANA. Sv Petra nasip 7. (Poleg ftiSvimsa soomaiHa za am Letelo* Stanovanje večje sobe & kuhinjo in pritiklinami išče mlad zakonski par v stari ali novi hiši. Plača 300—400 Din mesečno, event pla« Ča ool leta vnaprej. — Ponudbe pod »Čistost 114» na upravo «SIoven* skega Naroda* Seštevanje Računanje 99,990 990.99 Burroughs Portable Dolanev I80- io aagg ornomu Brezplačno -n neobv« zno predočenie Gloiouski i Co, ZAGREB. Lackova ulica ' < Urejuj©: Josip Zupančič, — Za .Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek. - Za InaoratnJ del liste: Oton Christoi. — Vaj i Ljubljeni. 6791