SLOVENSKI
Tiskovina < Poštnina
k o *
P.n.
Koroška osrednja knjižnica "Dr. F. Sušnik"
Na gradu 1
62390-RAVNE NA KOROŠKEM - YU
SUMEKSnusrmt, TtrvMtr.tr. tč, t-!B2tCtt.vtc Ztst.p.M	*HT-ČZ:,,.p.t7t, čt..0Lj,ČU,,t
CELOVEC TOREK 20. MAR. 1990
Letnik XLV.' Štev.21 (2536)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šll. din.10
P. b. b.
NDR: Zmaga desne alianse
Volitve v Nemški demokratični repubiiki so se končate dokaj presenettjivo: zmagovatec prvih volitev po padcu bertinskega zidu je bita CDU, ki je osvojita 42,9 odstotka gtasov. Presenetito je tudi, da je vzhodnonemška sociatdemokratska stranka jasno zaostata za napovedmi in zbrata te 21,6 odstotka gtasov. Retativno vetiko je pridobita nastednica prejšnje SED, Stranka demokratičnega sociatizma dosedanjega ministrskega predsednika Modrowa s 15,5 odstotka, medtem ko je med drugim doceta propadlo „Zavezni-štvo 90" (2,9 odstotka), v katerem je kandidirat tudi „Novi forum".
Predsednik vzhodnonemške CDU Lothar de Maiziere je napovedat, da se namerava o koaliciji pogajati tudi s SPD, medtem ko opazovalci pričakujejo koalicijo CDU z manjšimi konservativnimi strankami.
Zmage CDU je najbolj veset zahodnonemški kancter Koht, ki je tudi sam močno posegat v votitni boj v NDR. Prav tako pa so z rezuttatom zadovotjni vsi tisti, ki bi najraje čez noč izvedti združitev obeh nemških držav. Veseti pa se tudi zahodnonemški kapitat: že včeraj so s frankfurtske borze sporočiti, da bo nemški akcijski indeks poraset za 40 do 50 odstotkov.
"Ustanovitev je uresničitev doigoietnih zahtev Slovencev"
Rezultat delovne skupine, da bo s pri-hodnim šolskim letom prišlo do ustanovitve „Slovensko-nemške zvezne trgovske akademije v Celovcu" v poslopju Zvezne in zvezne realne gimnazije za Slovence (na sliki), je tajnik ZSO
dr. Marjan Sturm ocenil pozitivno: „Sedanji predlog namreč odstopa od restriktivnega zakonskega osnutka!" Tajnik ZSO je tudi podčrtal, da bo z uresničitvijo dvojezične trgovske akademije v Celovcu uveljavljena dolgoletna zahteva koroških Slovencev, ki so že davno poleg gimnazije zahtevali tudi	ustanovitev
gospodarsko usmerjene dvojezične srednje in višje šole.
Pri tem pa je dr. Marjan Sturm tudi pripomnil, da so nekatera določila sicer še vedno restriktivna, toda prepričani smo, da bodo učitelji in vodstvo šole z vso vnemo storili vse, da bo šola privlačna, odprta in moderna."
SMa: Fritz
Zeiena luč za Stovensko-
nemško trgovsko akademijo!
——.................
Pogajanja za javno dvojezično trgovsko akademijo so bila dolgotrajna, težka, toda uspešna. Deželni šolski svet, ki je - po navodilu koroških strank - dolgo časa zaviral uresničitev te točke memoranduma, sklenjenega med avstrijsko zvezno vlado in zastopniki ZSO in NSKS februarja 1988, je končno pristal na njeno ustanovitev. Predsednik Deželnega šolskega sveta prof. Hugo Rein-precht je ob koncu preteklega tedna izrazil svoj pristanek
na razgovoru s projektno skupino za ustanovitev akademije, ko jo je vodila mag. Maja Amrusch-Hoja.
Šola se bo imenovala „Slo-vensko-nemška zvezna trgovska akademija Celovec" locirana bo na slovenski gimnaziji, s poukom pa bo pričela že s šolskim letom 1990/91, torej letos jeseni. Prijave so možne takoj pri ravnateljstvu oz. v tajništvu slovenske gimnazije.
Javna dvojezična trgovska akademija bo bolj odprtega
tipa, saj bo dostopna tudi nemško govorečim dijakom, če bodo pozitivno opravili razgovor glede znanja slovenskega jezika. Osnovno znanje bo potrebno zaradi oblike pouka, ki bo potekal v približno enakem obsegu" - kot piše v predlogu ministrstvu za pouk - v slovenščini in v nemščini. Kot živa tuja jezika pa bosta v predmetniku še angleščina in italijanščina.
Začetno število za odprtje razreda - to določilo naj bi veljalo tudi za slovensko gim-
nazijo ter za srednjo in višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu - bo 12 učencev, vodja Slovensko-nemške zvezne trgovske akademije pa bo do prve mature (maj/junij 1995) ravnatelj ZG za Slovence dv. sv. dr. Reginald Vospernik. Pedagoško odgovornost za dvojezično akademijo pa bo prevzela mag. Maja Amrusch-Hoja, ki je vodila tudi projektno skupino.
tvan Lukan
Poklon ob 10. obletnici smrti Karta Prušnika-Gašpoja
16. marca 1980 je nenadoma umrl bivši partizan, predsednik Zveze koroških partizanov in narodnopolitični delavec Karel Pruš-nik-Gašpcr. Ob 10. obletnici njegove smrti je Zveza koroških partizanov minulo nedeljo priredila spominsko svečanost ob njegovem grobu. Udeležilo sc je je mnogo ljudi iz Koroške, Štajerske in Slovenije in se poklonilo spominu zaslužnega revolucionarja, partizana in borca za naše narodne pravice.
O Gašperju kot revolucionarju, protifašističnem borcu in dolgoletnem narodnopolitičnem delavcu so spregovorili predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, predstavnik republiškega odbora Zveze Združenja borcev NOV Slovenije Jože Gačnik, predsednik Kluba prijateljev lova
Mirko Kumer, glavni govor pa je imel predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser. Ta je potem, ko je orisal Gašperjevo življenjsko pot, zavzel stališče k trenutni politični situaciji na Koroškem in med drugim dejal: „S prihodom Haiderja
v vrh koroške politike se je tudi za koroške Slovence situacija ponovno zaostrila. Medtem ko se deželni glavar Haider prizadeva, da bi bivše člane NSDAP, kot je Petrei, ki je avtor zloglasnega Grenz-landjahrbucha, odlikoval z visokim odlikovanjem dežele
Koroške, taisti Haider borcem proti fašizmu in za vzpostavitev svobodne Avstrije ni pripravljen izročiti odlikovanj, ki jim jih je namenila republika Avstrija." Predsednik ZSO je naštel še druge Haiderjeve izjave, ki jasno pričajo o njegovi nacionalistični orientaciji in dalje menil, da je Haider s svojim dosedanjim uradovanjem jasno pokazal, da ima dvojno merilo do koroških dežela-nov, da nemškonacionalne kroge podpira, medtem ko tiste, ki se ne strinjajo z njegovo politiko, obravnava kot drugorazredne deželane. „Le tako lahko razumemo njegov napad na predstavnike koroških Slovencev, ko je dejal, da so bombaši in storilci nasilnih dejanj." Nadalje pa je Wieser dejal: „Nova pa sta vsekakor metodologija in način, kako deželna politika pod vod-
stvom sedanjega deželnega glavarja skuša z različnimi psevdodemokratičnimi potezami v slovensko narodno skupnost vnašati razdor in razdvojenost. Brez dvoma Haider pri tem dosega uspehe tudi zaradi tega, ker je znotraj narodne skupnosti premalo zasidrana zavest o enotnem nastopanju, ker se posamezniki na račun slovenske narodne skupnosti poskušajo kot strankarski liderji profilirati v avstrijskem prostoru. Ob koncu pa je Wieser še dejal, da bomo vsak poskus blatenja prispevka koroških Slovencev k svobodi Avstrije in evropskih narodov tudi v prihodnje znali odločno zavrniti.
Kulturni del svečanosti so oblikovali kotmirški zbor „Gorjanci", moški zbor „Fol-tej Hartman", tercet iz Roža in recitatorji.
*'2.iao marec 1990	Politika	SLOVENSKI VESTNIK
—------------------------------------------------------------------—----------------------------
K
dr. Kf?/S77d4M4
SCHELM/VDR/1
SFCMAL
Vsaka sovjeA.ska repa-kkka jnre po Moravi AadA krez navedke vzrokov AzjAopAAA /z zveze. KAjnk lema /e korak Aa?ve več A: or jamo od/očArev nekega majknega Marofa. Moskve že n/kče a; AzzvaA a a ra A: o o.sAer načAn.
Seveda /e kA/ Aakžen AroraAr v čaja predkodnA-kov MAkaAAa Gorbačova * nemogoč. V p e a'A AeA/k njegovega	vodenja
.SovjeA.ske zveze je AJAov-jko narodno gAkanje prakAAčno že prevzelo vodjAvo repak/Ake. Rar-AamenAarnA jkAep o AzjAopa Az zveze po prvAk demokraAAčnAk vo/AAvak je kA/a .samo že AogAčna poj/edAca.
Go.spodar.sAro g/edano s .s A/epom o Azsfopa Az .SovjeA.ske zveze seveda že nAč nA reženo. MaAa repakAAka (65.000 knr. prAkA. d mAAAjonA prekA-va/cevj je .s ce/oAno NovjeAjko zvezo Aako Aejno povezana, da o AaArrAjŽAijA neoA7vA.sno.sAA od ce/oAe ne more k/A/ govora, Ze jamo na področja o.skrke z ener-gAjo znaža odvAjnojA v vAžAnA AreAA čeArAAn. Podokno je j jarovA-namA za Anda.sArAjo, po dragA sAranA pa AadA PAAva A7o0av/ja zvezA vrjAo Aek-nAčnAk Azde/Arov An kom-ponenA. Poda, če An' je AneAA.seAmjna ArgovAna pojAavA/a na ojnovno konverAAkAAnojAA, LAAva Aega kremena ne k A mog/a prevzeAA.
Pazve.se/jAv je vsekakor cAvAAAzAran An v daka r7emr<AAraAAčen načAn, kako je maAa repakAAka,
Ar A Arna na JvojA jAranA pravAco, ajAavo An mednarodno pravo, korA za jvojo jAvar, pa AadA, kako je vede jovjeAjka država pod vodjAvom Gorbačova. A7pajn;o, da 60 reževanje o.sAn/o na Aem nAvoja.
LAAovjkA prAmer je dvojnA jAgnaA,- po enA JAranA za ma/AAnacAo-na/ne državne Avorke, v kaAerAk jo do nedavnega a/A pa že jkažajo naj-močnejžA norodA domAnA-raAA nad ojAa/AmA, manj-žAnamA narodA, po dragA jAranA pa je AadA razveje-A/Avo, da je k/poAeko zgo-dovAne mogoče reževaAA AadA dragače koA na Rojova.
Koroška ZAL:,,Preučiti manjšinsko vprašanje!"
Očitno se tudi članica provizoričnega predsedstva koroške Zelene alternative Monika Palle zaveda, da ZAL tudi potek deželnega kongresa postavlja pred zahtevo, „da o manjšinskem vprašanju na novo prediskuti-ra". Vsaj tako je dejala na tiskovni konferenci provizoričnega vodstva, kateremu predseduje Ingrid Zablatnik.
Zablatnikova je dodala, da je prvih pet kandidatov, ki so bili na kongresu izglasovani za koroško volilno listo za državnozborske volitve, izpolnilo zahtevo kongresa in izvolilo začasno vodstvo, ki
bo te posle vodilo do občnega zbora ZAL, 25. marca. Na njem bodo člani izvolili redno predsedstvo, ki naj bi ga priznalo tudi zvezno vodstvo ZAL. Sicer pa je Zablatnikova dejala, da manjšinsko vprašanje sicer ostaja ena izmed tem Zelenih, ne nameravajo pa se ukvarjati izključno z njim. Kot zahteve so člani provizoričnega vodstva formulirali vprašanje sortiranja raznih vrst odpadkov, uvedbo steklenic za mlečne proizvode ter javno podporo za izrabo alternativnih virov za pridobivanje energije.
„Pomiritve ni mogoče ukazati!
Slovenska pokrajinska škofovska konferenca je v izjavi za javnost pozdravila izjavo predsedstva Slovenije o narodni in državljanski umiritvi. V njej vidi pomemben korak in dragocen prispevek k reševanju življenjskega vprašanja in prihodnosti slovenskega naroda.
Umiritev je po mnenju slo-
Znova protest proti Haiderju
Profesor Alois Vogel iz Pulkaua v Nižji Avstriji se ne bo udeležil letošnjega srečanja pisateljev v Brežah na Koroškem. V odprtem pismu svojo odsotnost utemeljuje z ugotovitvijo, da se te mednarodne prireditve toliko časa ne bo več udeležil, „dokler bb na Koroškem na oblasti deželni glavar, ki daje nedvoumne nemškonacio-nalne izjave ter se upira izročiti odlikovanja ljudjem, ki so se borili proti nemškemu okupatorju Avstrije."
venske pokrajinske škofovske konference cilj, za katerega se cerkev zavzema po svojih najboljših močeh, vendar pomiritve ni mogoče ukazati ali izsiliti, saj je pot do nje edinole sprava. Pri spravi pa je treba najprej upoštevati spravo z mrtvimi, kar pomeni spoštljivo priznanje dostojnega spomina nanje, in spravo med živimi, ki mora zajeti vse Slovence doma in po svetu.
Pokrajinska škofovska konferenca v izjavi tudi poudarja, da je pri tem treba ugotoviti popolno zgodovinsko resnico o vseh dogodkih od začetka zadnje vojne do danes, odkrito priznati krivdo, kar je pošteno pripravljena storiti tudi cerkev, ter trezno in objektivno presoditi vse posledice odločitev in dogodkov med vojno in po njej z današnjega stališča. Sprava med živimi je, kot poudarja slovenska pokrajinska škofovska konferenca, brezpogojna človeška nujnost in temeljna etična dolžnost.
HEUTE IM
SLOVENSKI
VESTNIK
Die Seite
tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Heuer: S!owenisch-deutsche HAK
Der geschaftsfuhrende Prasident des Karntner Lan-desschulrates, Reinprecht, kundigte an, daB es zu einer „Slowenisch-deutschen Bun-deshandelsakademie" in Kla-genfurt kommen werde, die auf dem BG und BRG fiir Slowenen untergebracht sein wird, und an welcher mit dem Schuljahr 1990/91 der Unter-richt aufgenommen werden soli.
Dazu erklarte der Sekretar des Zentralverbandes slowe-nischer Organisationen, Dr. Marjan Sturm, daB der jetzt gemachte Vorschlag vom re-
striktiven Gesetzesentwurf abweiche, „was sehr positiv sei".
Sturm meinte auch, daB mit der Griindung der zwei-sprachigen Handelsakademie in Klagenfurt eine langjahri-ge Forderung der Karntner Slowenen erftillt werde. Eini-ge Bestimmungen, so Sturm in der ersten Stellungnahme, seien zwar noch immer re-striktiv, „doch wir sind uber-zeugt, daB die Lehrer und die Leitung der Schule alles un-ternehmen werden, damit die Schule attraktiv, offen und modem werden wird."
Gedenkfeier In Kottmannsdorf
Vor zehn Jahren verstarb einer der ersten Widerstands-kampfer gegen den Nazifa-schismus in Karnten Karel Prušnik-Gašper. Aus diesem AnlaB lud der Verband der Karntner Partisanen am ver-gangenen Sonntag nach Kott-mannsdorf ein, wo an der Grabstatte von Karel Prušnik-Gašper eine Gedenkfeier abgehalten wurde.
In Anwesenheit von zahl-reichen Teilnehmern aus Karnten, der Steiermark und aus dem benachbarten Slo-wenien, legten Vertreter des Zentralverbandes sloweni-scher Organisationen, sowie Vertreter ehemaliger Wider-standskampfer aus Oster-reich und S!owenien am Grabmal von Karel Prušnik-Gašper Kranze nieder. Chore aus Kottmannsdorf, Schief-ling und Bleiburg sangen Ge-denklieder, Rezitatoren tru-gen Gedichte vor.
Neben dem Obmann des
Verbandes der Karntner Partisanen, Janez Wutte-Luc, haben auch andere Redner die Verdienste des verstorbe-nen um die Befreiung Oster-reichs gewurdigt. Unter ih-nen auch der Obmann des Zentralverbandes sloweni-scher Organisationen in Karnten, Dipl. Ing. Feliks Wieser, der bei dieser Gele-genheit auch zu aktuellen po-litischen Fragen in Karnten Stellung bezog. Er betonte, daB sich die Lage fiir die slo-wenische Volksgruppe nach der Bestellung Haiders zum Landeshauptmann drastisch verschlechtert habe, da Hai-der nationalistischer Elemente unterstiitze und eine Politik fordere, die die legitimen Volksvertretungen eliminie-ren solle. Wieser verurteile auch Haiders Haltung, ehe-maligen Kampfern gegen den Faschismus keine osterreichi-sche Auszeichnungaushandi-gen zu wollen.
„ 'Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Kajti lačen sem bit in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, tujec sem bit in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste oskrbeli.' Tedaj bodo tudi ti odgovorili: 'Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ati bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?' Tedaj jim bo odgovoril: 'Resnično vam povem: vse, česar niste storili enemu izmed teh najmanjših, tudi meni niste storili'".
(Matej, 25, 41-46)
L epže An koA/že koA j Aem L-/cAAoAom Az jveAovne AAAe-roAare je ne da opAjaAA k/a-vrne An jveAok/Anjke vAoge ovjArAjjke nzA/anA.ske An keganjke poAAAAke.
.AcjcnA preAek/ega AeAn. AnkrnA jo AvjArA/'cA kAe.sAeAA v oček jveAovne/nvnojAA An kar jam A j e k A jo je zdeAA na/več/A na por/roč/M čAovečnojAA, ko jo kegnncem Az /VDA? orAprAA meje, <7o jo jo Az MarAžarjke preko AvjArA/e pohrA.saAA v ZA?AV. OhčMAAovaAA jo „Ara-hanAe" An v koAAkor jo po-crkoAA na cejAak, jo prAjko-čAAe na pomoč avjArA/jke zvezne žeAeznAce. ČAovečnojA avjArA/jkega porekAo je /e kar eer/AAa, za/iOA/nonemžkA ambasador /e dan za dnevom AzražaA jvo/o kvaAež-
nojA, Mock An VranAAzky jAa AekmovoAo v čAoveko/;akno-jAr.
ZAma preAekAega AeAa.' A?omanA;a je je o.s voka/aAa An AeAcvAzA/a /e „AAve and open end" prenažaAa pokoAe med romanjkAm prekAvaAjAvom, kar ;e prAvedAo do dojAej nepoznane prApravA/enojA; zt v.sArA/eev za podporo ojAro-maženema romanjkema prekAvaAjAva. „Lač v Aemo ", Aa zAagana An /AAnavjka vja-koAeAna kožAčna akcAya avjAr/jjke radAoAe/evAzA/e, je /e povjem ojredoAočAAa na pomoč RomanAp. Ar: ker v4vjArA/'cA nAjo zgoA/ zavokaAA krA, Aemveč ;o nepojredno vAdeAA na ekrana, JO kAAA prA-pravA/enA za Aa .svoj nevjak-danjA ažAAek AadA pAačaAA -
KOMENTAR
dr. FR4NC/JA Z1V/7TRA
ČOLFVFVFPOLFVf
akcA/a „Lač v Aemo" jepreje-gAa vje dojedanje dokodke.
ZačeAo je je pravo Aekmo-vanje med avjArAjjkAmA okčA-namA, kaAera je koAj dokro-koAna An kAagodarna.' Aovor-njnkA j projAovo/jnAmA voznAkA jo je napoAAAA . v /lakarežAo, Temžvar, naka-janA z zdravAAA, žAvAAA, okAe-kamA An dragAmA poArekžčA-namA, zkranAmA od projAo-voAjcev. ZAaAo av.sArAj.sko jree je je AzkazoAo.
Marca A 996 je v.se dragače.' kožAčno JveAok/Anjenje je mAmo, gojpod Markoe je korA za svoj.sAoAček v GA?FAn Arna ArenaAno drage skrkA koA čAovečnojA, gospa AAado.s jA je že zdavnaj AzkraAa draga napeAa prAzorAžča, od koder /akko od.s/Akava preAAAo krA v AopAe joke avjArAjjkAk Av-kon-zamenAov.
Marca A 990 je vje dragače. nekaj AAjoč Romanov je verjeAo kajkA o go.sAoAjaknAk
/1 vjAr/jcAk An jo prAžAA, ker v njAkovA domovAnA kraAo-morne vojne že nA konec, ker je Aamkajžnja AakoAa za ne-kaAere nepremagAjAva.
Zdaj .so Aa An ovjArAjjko prA-provAjenojA do pomočA je proč.
/VoAranjA mAnAjAer Lo-jcknak ve za režAAev; koA že prej proAA 7'arčAjA Aako zdaj zapAra meje AadA proAA Roma-nAjA. Lo.sckank prApada jArankA, kA je je nekoč zapA-jovaAa mednarodnA JoAAdar-nojAA.
7a koaAAcAja, kA je Aako kva/A, kakžno go.spodar.sko rojA je omogočAAa v Ae;AAi jvo-jega vAadanja, kakžno kAago-jAonje ažAvamo An kako dokro je nam godA - Aa zdaj zaArjaje, da nA zmožna jpre-jeAA nekaj AAjoč kegancev, da je čoAn poAn.
Dok/er keda ojAaja odda-/jena An je vAdna samo na ekranAk, Aako doAgo je av-jArAjjko jrce kAagodarno An Azkazaje jvoje JočaAje. GAm je z kedo nepojredno jreča, je JožaAja konec. /VamejAo pomočA je zdravAAo gAas A,' ven z njAmA.
Po Move/n vo/Jacm zaAroaa /majo v .S7ov<?;;;j; možao^f A;aa-J;J;rauja za raz/Zčuc/;;;;A:c;)e v obč/aa/t m repabA/A;; ta J; po.sa-m/čm A:auJ/Ja;/. Zbran morajo pač Jo/očeuo Aer;7o overor/je-m'b poJpMOV. Za ArauJ/Jafaro za /vcJ.seJa/A:a rgpab/;A:c Arar J.bOb. Po je /ca/;a Krambergerja z /abAroto a.spe/o, ^am prav;*, Ja j;'b je zbra/ preAro 20.000, vo/;7n; Afom/.s7/; pa j;b je preja/ „Jobromero", ue/cajprcAro 3.700. Kabine so njegove možno.?;/ v prvem A:roga b. apr;7a, je ;ežA:o reč;'. ,S'am Kramberger je opO-n;/.?;, saj ye na ;;jegov;b preJvo/;'b;;b m;7mg;b zb/ra ve/;A:o i;e-v;7o raJoveJnezev. Govor; j/m na parne;, brez J/aAre na jez/Aca, z ra<7;ba/n;m programom, p/.san/m na Acožo p re J vsem n;'žj;'m ^oc/a/n/m .s/oje m. KanJ/Ja; ;'z /jaJ^fva za /jnJ-stvo. Po ;o ob njegovem čaJaštva Jovo/j za voA;7n; a.speb7 Poroč;7o z ob/.sba na njegovem Jo m a ;n o Ajram/janja z nj;m je pr/prav J Voze Pov.šeb.
Prerokovano muje^ da bo rešit narod...
/. Kramberger na zborovanju preb Prešernov/m spomen&om
Tam daleč v Slovenskih goricah, na desno od poti od Lenarta proti Radencem, v Negovi, živi zagotovo eden največjih slovenskih posebnežev - Ivan Kramberger. Javnosti je že nekaj let znan po svoji dobrotljivosti, saj je že številnim pomagal v stiski, predvsem pa se je izkazal z darovanjem aparatov za dializo ledvic bolnišnicam in zdravstvenim domovom po vsej Sloveniji in tudi sicer. Ljudje mu pripisujejo veliko bogastvo, govorijo o milijonih mark, ki naj bi jih prejemal od svojih iznajdb v času njegovega bivanja in dela v Nemčiji. Kljub temu pa je Ivan ostal skromen, oblečen je v mahedravo temno obleko, okrog vratu mu do trebuha visi velik križ s podobo Odrešenika, pokrit je s črnim širokokrajnim klobukom, izpod katerega mu gledajo do ramen segajoči dolgi črni lasje.
Nedelja popoldne. Ko se približam njegovi hiši in hkrati gostilni v gozdu ob Negovskem jezeru, ga zagledam ob njegovem pravtako posebnem avtu-dvosedu „bu-gattiju", ki ga je izdelal sam. Hoče odviti vijak nad amortizerjem, ki pa je preveč zarjavel, zato poskuša s sekačem. tolče in preklinja, da se bliska izpod kladiva in od kletvic.
„Aha, vi ste pa iz Celovca," mi pravi. „Veste med tednom nimam časa kaj postoriti pri avtu, še jesti nimam časa, toliko dela imam s predsedniško kampanjo. Drugi imajo cele štabe, jaz pa sem sam, sam lepim plakate, pripravljam mitinge, spim po uro, dve na dan. Kar malo se razglejte naokoli, takoj bom!"
Pa si res ogledam to negovsko čudo, ki pritegne tisoče obiskovalcev od vsepovsod: v garaži, kot sem zvedel pozneje, je na policah največja svetovna zbirka ..umetnih ledvic", vsevrstnih, proizvodi različnih proizvajalcev iz različnih držav. Menda je imel Ivan skoraj pri vseh „svoje prste vmes". Na tleh ob steni pa kupi knjig. Z njihovih
naslovnic se skrivnostno smehlja dolgolasi Ivan s črnim klobukom, s te z otrokom v naročju, z druge s starko, z one v dimnikarski obleki. Vse te knjižice, osem po številu, je napisal v dobrem letu dni, na desettisoče jih je tudi že sam prodal, nekaj tudi podaril.
Razgledujem se dalje: ob robu dvorišča leži prazna grobnica in na kamnu napis: Ivan Kramberger 1936 za vezajem torej prazno mesto za letnico njegove smrti. Kljub temu pa pravi, da verjetno ne bo pokopan na tem mestu, saj so samo trije Negovčani podpisali njegovo kandidaturo. Nadalje ima še kletke za svoje živali, med njimi tudi opico, s katero je večkrat nastopal na predvolilnih zborovanjih. Posebno poglavje je stara viničarska lesena kajža, verjetno trpek spomin na njegovo otroštvo, v kateri je pravo bogastvo starih orodij, posodja, bivanjske opreme, skratka - pravo etnografsko bogastvo.
Končno si je utrgal čas za pogovor. Peljal me je v zgornje nadstropje, v veliko dnevno sobo z izvirnim ometom in ureditvijo sploh. Na stenah vse polno znamenitosti, predvsem starih slik in predmetov, vsak zase ima svojo preteklost, zato jim ima Ivan tako rad. Nič kiča, prava ljudska umetnost. Po tleh, v kotu, po mizah polno pisem, na tisoče, nekaj sto še zvezanih, neodprtih.
Predsedniški kandidat Ivan Kramberger govori hitro, včasih nepreračunljivo, brez maske, neredko mu uidejo kletvice, kar pa ga ne moti, ne popravlja svojih izjav; še hitreje misli, prehiteva samega sebe, na neizgovorjene misli navezuje že nove, se odmika in zopet vrača k zastavljenemu vprašanju.
Na vprašanje, zakaj se je odtočit. da kandidira za predsednika predsedstva .Slovenije, mi je pripovedoval o svojem delu v Nemčiji, da je bil tam aktiven med tehniki in biotehniki ter slovenskimi
izseljenci, da je bil zelo popularen tudi v medijih, kar mi dokaže z goro prispevkov v vseh mogočih nemških časopisih in revijah, največ slovesa pa si je pridobil, ker je pomagal bolnim in siromakom. Ker ga je zanimala prihodnost, je šel k zelo znani vedeževalki, ki je prerokovala tudi že vsem znanim nemškim politikom od Adenauerja do Brandta, Schmidta in Kohla, in si dal napovedati usodo. „Šel sem k njej preprosto oblečen in baba me je ogledovala od nog do glave. Takoj sem videl, da je hudičeva, polna notranje duševne energije. Rekel sem si: 'Telesno si grda ko hudič', notranje pa je bila baba satansko razvita in umna. Hotel sem se malo prikriti, se napraviti tunteka, pa ni šlo. Rekla je: 'Vi boste še predsednik nekega malega naroda in rešili ga boste prelivanja krvi! In če tega ne boste storili, bo ta narod v par stoletjih izumrl'.
Leta 1987 sem se naselil tu v Negovi, v tej hiši, ki sem jo sam izdelal, že prej pa sem odprl gostilno. Lansko leto, ko so se odnosi s Srbijo zaostrili, ko so napovedovali tisti miting v Ljubljani, sem neke noči imel težke sanje. Videl sem, kako nas koljejo, sama kri, nazadnje so ostali samo še trije Slovenci. Dva moška in ena ženska. Grozno me je bilo strah, da ubijejo še tisto žensko, 'potem smo gotovi, ne moremo več naprej', sem si rekel. V tem sem se ves premočen zbudil, poklical ženo, ji rekel, naj vzame papir, in narekoval sem ji program za predsedniško kandidaturo."
Ivan Kramberger pa je tudi mož dejanj. Toliko časa, kot njegova odločitev za kandidaturo, je tudi noseča njegova žena Marjeta. To je njegov konkreten prispevek proti izumrtju slovenskega naroda.
Seveda je svoje pripovedovanje okrasil z mnogimi okrasnimi pridevki, počasi pa mi je vendar dovolil naslednje vprašanje, namreč, Raj predlaga za ureditev problema
vojske. Dejal je, da je nikoli ni maral, zato si je že kot otrok trdo prevezal kazalec in sredinec na desni roki in ju tiščal v mrzlo mlako, da sta mu odmrznila. Kljub temu je moral k vojakom, vendar je vedno streljal mimo tarče. Vedno si je mislil: „Kako bi mogel ubiti človeka, ki mi ni storil nič žalega? Morda je oče dveh otrok." Za vojašč-čino pravi, da bi jo ukinil, in da za Slovenijo popolnoma zadostuje nekoliko močnejša poštena milica, „saj ni nobene nevarnosti, da bi nas kdo napadel." Prihranjeni denar pa naj bi bil za bolnišnice in ostale dobre namene, oficirji pa gredo po njegovem mnenju lahko v avtobuse karte ščipat.
D preJvu/Jm debat; o splavu, ki jo je sprožila predvsem stranka krščanskih demokratov Slovenije pa je dobesedno dejal: „To, kar naše stranke sedaj hočejo, je zelo krivično. Ženska naj o življenju odloča sama. Zdaj bi radi naredili tako, da bi politiki odločali, kdaj si bo hlačke slekla in kdaj oblekla. Treba pa je omogočiti stanovanja, daljši porodniški dopust, da bo mati otroka lahko negovala in vzgojila, poceni šolske potrebšine, oblačila in drugo, „potem pa nas bo dovolj!" To pa bi lahko omogočili le, če bi vojsko, ki nam požre 40% sredstev, krepko zmanjšali ali ukinili.
Ker je med razgovorom večkrat usekal po komunistih, sem ga vprašal, zakaj dna ob vbodu vzidano ploščo, na kafer; piše, da bo vse življenje boddpo tlfovl pot/. Pri tem odgovoru pa sem imel občutek, da se mi je predvo-lilnotaktično izvil, saj je rekel, da je dal to napisati zato, ko jc bil Tito bogat, ker je dobro živel, imel je vile, avione, ladje, potoval po vsem svetu itd. Tako življenje bi si želel tudi on in zato bi rad hodil po njegovi poti.
Naj omenim še vprašanje o bodoč; ured/f v; tugosta vije In statusu .S/ovcnI/c v njej oz. zunaj n/e. Pri tem se je kar
!van Kramberger
se je rodil I. 1936 v Negovi v Slovenskih goricah v viničarski družini z 11 otroki. Do 15. leta je bil pastir, najprej pri surovem kmetu in nato pri svojem botru, nato se je izučil za dimnikarja. Po službovanju v Črni gori je pobegnil v ZR Nemčijo, tam delal kot pometač, čistilec, v kemični tovarni in končno v bolnici kot dializni tehnik. Za ta poklic se je usposobil sam. Z veliko iznajdljivostjo je razvil številne izboljšave pri aparatih za čiščenje ledvic. Z denarjem od izboljšav in patentov je pomagal številnim ubogim in bolnim, preko petdeset aparatov pa je podaril zdravstvenim ustanovam na Poljskem, v Srbiji in po Sloveniji. Sedaj živi v Negovi, kjer ima svoj dom in gostilno. Volilno propagando za predsednika Republike Slovenije financira sam iz pokojnine (3000 DEM), iz dohodkov od gostilne in od prodanih knjig.
razhudil: „Kakšna konfederacija, bog obvaruj! V poštev pride samo samostojna Slovenija. Če bodo z juga udarili k nam, bodo oni (Američani) udarili dol. Če bom predsednik, jim bom rekel: 'Glejte, zdaj smo se rešili komunistov, zdaj nam pomagajte. Poglejte, kaj se dogaja na Balkanu, poglejte Srbijo, Kosovo', in vsi nam bodo pomagali."
Beseda je tekla tudi o mau/šfnsb; problematiki. Pri znal je, da na Koroškem ni bil še nikdar, da vsega tudi ne verjame, če pa je res, da je Slovencev vse manj, pa bi se z oblastmi že pogovoril, kar trdo bi jih prijel in zahteval zaščito, avtonomijo ali kakšno drugačno obliko samostojnosti Slovencev. Prej pa bi moral stvar seveda videti, zato bi prišel na Koroško, živel med ljudmi in se pogovarjal z njimi.
Seveda pa sva se pogovarjala tudi o ;zg/cJ;b za volitve. Izrazil je svoje prepričanje, da bo zmagal, saj komunisti so vse „zafurali", zato Kučan nima možnosti, dr. Pučnika in dr. Demšarja pa bodo volili akademiki, teh pa je premalo, kmetje, delavci in siromaki, ki pa jih je največ, pa bodo volili Ivana Krambergerja.
Še je tekel klepet med nama, o ljudski stranki, ki jo ustanavlja in ki bo imela nekaj sto tisoč članov, o njegovem premoženju, ki je manjše kot so v nevoščljivosti napihnili ljudje, pa o družini, o dveh otrocih, ki ju je v zakon pripeljala žena Marjeta. Večkrat naju je zmotil štiriletni sinček Ivek, ki očetu Ivanu pomeni vse na svetu. Pravi, da ga bo vzgojil v nadvse plemenitega človeka - po svojem kopitu pač.
Ko sem odhajal, sem imel grenak občutek. Vsililo se mi je zoprno vprašanje, kaj če Ivan Kramberger zmaga in kaj če izgubi na volitvah. Naj se zgodi karkoli, Ivan po volitvah ne bo več tak, kot je bil dosiej. Ne na zunaj ne po duši. Bolje, da ne bi šel k tisti „babi" in da ga tisto noč sanje ne bi obiskale...
TRIBUNA BRALCEV
P.n.
SLOVENSKI VESTNIK
Tarviserstr. 16
9020 KLAGENFURT/CELOVEc
Pismo KSŠŠ/D uredništvu SV
Ko smo se februarja letos v Celovcu srečali s predstavniki osrednjih organizacij, nam je bilo zagotovljeno, da lahko naše članke in izjave objavljamo v obeh časopisih. Mislili smo, da so nam s to zagotovitvijo odprta vrata v javnost, da bomo v bodoče lahko tudi Korošce, ki ne berejo PUNT-a (programski časopis Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju), informirali o naših dejavnostih.
Toda ko sem prvič obema časopisoma poslal izjavo kluba, sem ta optimizem kaj hitro izgubil. Medtem ko je NT objavil izjavo kot pismo bralcev in se ni držal dogovora, nas SV prezira s prekrškom zoper novinarsko etiko, ki presega vsako tolerančno mejo.
Eno od obeh izjav sicer objavlja v celoti, a jo je oblekel v plašč, ki nam nikakor ni po volji. Ne razumemo, zakaj ne bi bilo mogoče objaviti članka takšnega, kakršen prispe v uredništvo.
Kar se je zgodilo z drugo izjavo, pa je nesramnost brez primere, kajti v poročilu o Vestnikovem večeru v Bilčovsu se neznani novinar (pod poročilom ni podpisa, zato gre pritožba direktno glavnemu uredniku) upa trditi, da je idejo o neodvisnem časopisu za koroške Slovence sprožil SV.
Povod za diskusijo o skupnem, neodvisnem časopisu pa je bila nedvomno anketa Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju, za katero je Ivan Lukan na Dunaju rekel, da ni reprezentativna. Zdaj naenkrat pa pravi, da je to „tudi jasna izpoved, če ne že zahteva, večine bralcev obeh slovenskih časopisov na Koroškem" (edini podatek, na katerega se pri tej trditvi lahko opira, je anketa KSŠŠ/D).
Razen tega v istem poročilu dobesedno citira odlomke naše izjave, le da pozablja navodnice (le kje se je naučil citirati?). Zato zahtevamo, da se držite dogovora in v naslednji številki SV objavite celotno izjavo KSŠŠ/D
brez cenzure, da o duhovni kraji sploh ne govorimo.
Nadalje zahtevamo, da dodatno napišete k izjavi še popravek v opravičilo, kar je res najmanj, kar lahko storite. Če teh zahtev v naslednji številki ne bom videl izpolnjenih in če tega pisma ne boste objavili, bom prisiljen, da isto pismo pošljem tudi uredništvu NT, tako da bo koroška javnost o tem gotovo izvede-'a	KSŠŠ/D
Drag/ (neznan/) pisec/
Kaj /n v kakšn/ obl/k/ posredujemo svoj/m bralcem /nformac/je oz. sfa//šča razn/b organ/žac/j, strank /n skup/n, še vedno od/oča uredn/šfvo S/ovenskega vesfn/ka. M/s//mo tud/, da je nas/ovn/k vaš/d že/ja uredn/šfvo ne pa fajn/šfvo oz. cenfra/a te a// one organ/zac/je/
Kar se f/če /deje o skupnem neodv/snem časop/su za koroške S/ovence, pa vas moram spomn/f/ na resn/co, fa pa je, da sem jasno poudar/V, da je podatek o že/j/ po skupnem časop/su ed/n/, k/ ga /adko smatramo za reprezenfaf/vnega, k/ tud/ odgo-va/ja mnenju več/ne bra/k /n bratcev s/ovensk/b po//f/čn/d /<sfov. S/cer ste pa sam/ ugofov/7/, da anketa n/ reprezenfaf/vna.
G/ede očetovstva /deje o skupnem časop/su se ne bom spušča/ v prep/r. Med bra/c/ SV je fa /deja pr/sfona že da/? časa, ne še/e od januarja 7990 da/je/ (/Ve pozab/fe na Vesfn/kove večere z bra/c/ ob /ž/du obč/nsk/b portretov v/efu 7 989/)
Pa še fo/e.' dogovorov se bomjoj drža///). T/ pa morajo b/f/ sk/enjen/ z uredn/šfvom SV /n ne zdrug/m/7
/n končno; Vaše žuganje, da boste p/*/s/7je/n to p/smo objav/f/ v „nf", je povsem nepotrebno /n je ce/o navzkr/ž z vaš/m/ s/cer-šnj/m/ dek/ar/ran/m/ sfa//šč/.
Pa lep pozdrav Ivan Lukan, glavni urednik
Stovensko kuiturno društvo v Globasnici in Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Štebnu
DAN:	PRIREDITEV:	KRAJ:
sreda, 21. marca, 20.30	PLEBISCITNE PROSLAVE VČERAJ - DANES - JUTRI predava dr. Peter Fantur	gostilna Soštar Globasnica
četrtek, 22. marca, 20.00	KONCERT „OD PLIBERKA DO TRABERKA" Domač) zhon m zbon tz Siovemje	gostilna Soštar Globasnica
nedelja, 25.marca. 20.00	FILMSKI VEČER predvaja Košnikov Anzej - Johann Elbe	gostilna Juena Čepiče
sreda, 28.marca. 20.30	AKTUELL AUSDERS1CHTDER MED1ZIN Vortragende:t)r. Maria Bakondy	gostilna/GH Steki/Hud! Globasnica
petek, 30.marca, 20.30	LJUDSKA NOŠA V GLOBASNICI IN OKOtJCI po pričevanju domačinov v sodeiovanju z dr. Marijo Makarovič in Jano Dolenc	župnišče Globasnica
sobota, 31. marca, 15.00	OTROŠKI POPOLDAN s petjem, igricami itd.	župnišče Globasnica
nedelja, 1. aprila 20.00	ZAKLJUČNI KONCERT sodelujejo: McPZ Peca. MPZ Franc Leder-Lesičjak in Sutki oktet	Ljudska šola Globasnica
V/ad/m/r Kocjanč/č, Peter M/V/farov /n Janko MaZ/e (z /eve prot/ desni) so odraz/ož/7/ projekt „ Požgan/ca"
Predstavitev dramatizacije Prežihove ,,Požganice" v Podjuni
Napredek, k/ ga .S7o venska prosvetna zveza oziroma njena vč/anjena društva be/ež/jo v zadnjih /etdz, je dosege/ razveseljivo visoko raven. Predstave, ki so j/h aprizarja/e dramske skupine krajevnih društev, so imeie veiiko odzivnost. Po še posebno ve/ja za predstave na prostem, kot sta bdi „ Ve/ika pun-tar/ja" v Spodnjih Vinoroh in Mik/ova Zato v .Svaf//ah kakor tudi za predstavo „Puge tvaz primi graiva Venus" v P o rov/ja h.
Porej tiste predstave, pri katerih so sode/ova/i igra/ke in igra/ci s širšega območja, /z tega se je rodi/a tudi ideja o dramatizaciji Prežihovega romana „Požganica", ki naj bi jo uprizori// v Spodnjih Vinarah.
Ideja je postala tudi resničnost. Slovenska prosvetna zveza je minuli petek organizirala predstavitev v kulturnem domu „Danica" v Šent-primožu, na katerem je tajnik dr. Janko Malte pozdravil pisatelja Vladimirja Kocjančiča in režiserja Petra Milita-rova ter udeležence, ki so prišli, da bi spoznali zamisli o uresničitvi tega velikega gledališkega projekta. Malle je menil, da bi bila uprizoritev „Požganice" najboljši odgovor na evforijo ob 70-letnici koroškega plebiscita, saj Prežih v svojem delu obravnava prav čas v letih pred in med prvo svetovno vojno ter dogajanja okrog plebiscita. S tem je pisatelj, je dejal Malle, leta 1939 napisal nacionalni ep, ki ima še tudi
danes posebno aktualen pomen.
Pisatelj Vladimir Kocjančič je potem podrobno orisal, kako se je lotil dramatizacije tega nad štiristo strani obsegajočega Prežihovega romana. Dejal je, da je to storil z vso odgovornostjo, predvsem pa je pri tem ostal zveš Prežihu, generalni izpovedi njegovega romana. Naglasil je veličino pisatelja Prežihovega Voranca, saj je njegova „Požganica" tudi danes aktualna kot v času, ko jo je pisal v dunajskem zaporu. Opozoril je tudi na briljantnost njegovih dialogov, zlasti pa na tragedijo slovenskega naroda, ki v strankarskih bojih izgublja svojo narodno substanco.
Režiser Peter Militarov je
obrazložil idejo realizacije Kocjančičeve dramatizacije. Menil je, da igra „Požganica" ne dopušča nobenih kompromisov, da se je dela treba lotiti z vso resnostjo, s strogimi profesionalnimi prijemi. Povedal je, da je treba k sodelovanju pridobiti sto ljudi, kajti masovne scene bodo morale biti učinkovite, prepričljive. Večje vloge so razdeljene med petdeset oseb, pomembno vlogo pa bo imela tudi tehnika, posebno razsvetljava. Ob koncu pa je Militarov menil, da bi s pripravami morali začeti takoj.
Navzoči igralci in taki, ki se zanimajo za uresničitev tega projekta, so bili nad izrečenim navdušeni, hkrati pa so izrazili bojazen, da bo tako široko zasnovano predstavo težko uresničiti, zlasti z ozirom, da jo bo treba pripravljati v času turistične sezone, ko je mnogo naših ljudi zaposlenih tudi v večernih urah. Kljub upravičeni skepsi bo SPZ skupaj z društvi v Podjuni pričela zbirati sodelavce, zato upamo, da bomo avgusta lahko gledali predstavo, v kateri bomo videli pomemben del naše zgodovine.
L/de/eženci predstavitve so pozorno pr/s/ufin/7/ besedam pisafe//a Kocjančiča in režiserja Mi/ifarova
Tudi Zaiožba Drava počastita Huga Wo!fa
„S slovenskim prevodom nemškega muzikologa Andreasa Dorschla o Hugu Wolfu se Založba Drava v Celovcu pridružuje počastitvam stotridesete obletnice rojstva tega svetovno znanega skladatelja, ki Slovencem ni in tudi ne sme biti tuj". Tako je na zavihku knjige o Hugu Wolfu - prve slovenske knjige o tem umetniku sploh - napisal recenzent dr. Danilo Pokorn. V nadaljevanju v kratkem navaja življenjske podatke Huga Wol-fa, za katerega je do nedavnega veljalo, da je nemškega rodu, sedaj pa je znano, da so bili njegovi predniki Slovenci, kar seveda zahteva nov razmislek Slovencev do tega umetnika.
S prevodom monografije o Hugu Wolfu imamo možnost
podrobneje spoznati umetnikovo življenjsko pot in nastajanje njegove glasbe. Knjiga nam omogoča tudi vpogled v umetnikov odnos do sveta, v katerem je živel in ustvarjal. Posebno zanimivi so bili njegovi stiki z raznimi sodobniki. Pri tem lahko razberemo, tako ugotavlja tudi dr. Pokorn, daje bila življenjska usoda Huga Wolfa v zgodovini glasbene umetnosti ena najmračnejših. Vzrok tega je. bila deloma njegova skrajno neprilagodljiva narava. V mladosti si je nakopal tudi hudo bolezen, ki je bila kriva za njegovo prerano smrt.
Knjiga Andreasa Droschla je zelo podrobna informacija o Hugu Wolfu, ki smo ga na Slovenskem gotovo premalo poznali. Opremljena je s številnimi faksimili in slikovnim gradivom. Razdeljena je na pet vsebinskih sklopov; opombe, časovna preglednica, izbor bibliografije ter imensko kazalo.
Delo je v slovenščino prevedel Borut Trekman, ki je svoje delo opravil z vso odgovornostjo in z velikim občutkom za jezik. Likovno opremo je prispeval Jure Jančič. Knjiga (156 strani), vezana v celo platno, je že v prodaji v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu. Stane 212 šilingov.
Bratuž - Po 50. tetih
Odborništvo za šolstvo Goriške pokrajine v Italiji je pred kratkim izdalo zbornik o Lojzetu Bratužu z dvojezičnim naslovom „50 anni dopo/ Po 50. letih". Na Koroškem so zbornik predstavili pretekli petek v Mohorjevi knjigarni in pri tem še posebej spomnili na okoliščine, v katerih je ustvarjal ta odlični slovenski glasbenik, ter kot
zaveden Slovenec pred petdesetimi leti postal žrtev faši-tičnega zaničevanja in sovraštva v Italiji.
Zbornik vsebuje dosledno dvojezično (slovensko, italijansko) objavo predavanj s posebnega zborovanja, ki ga je organizirala goriška pokrajinska uprava aprila 1987 v Gorici.
Franc Kattnig novi predsednik
Gerti Schuster, dosedanja Schuster, ki se namerava predsednica rožeškega pro- posvetiti le še petju, je v svetnega društva „Peter Mar- kratkih besedah orisala delo-kovič", je na zadnjem vanje društva v zadnji man-občnem zboru odložila svojo datni dobi. Za največje funkcijo. Za njenega nasled- uspehe je označila uvedbo nika so izvolili Franca Kattni- klasičnih koncertov na Humu ga, ki je tako že drugič postal ter praznovanje 10-letnice predsednik društva. Gerti društva na Štefanovo.
Šentjakobčanji z velikim uspehom v Pirničah
V soboto, 10. marca zvečer je šentjakobski pevski zbor Rož izvedel svoj 30. koncert pesmi ponižanih in razžaljenih narodov v amaterskem Talijinem tiranu v Pirničah pri Ljubljani. Občinstvo, vajeno predvsem kvalitetnih gledaliških predstav „Odra treh herojev" in režiserja Petra Militarova, je do zadnjega kotička napolnilo dvorano kulturnega doma in z velikim interesom sledilo večdimenzionalnemu izvajanju, ocene so bile navdušujoče.
Koncert pa je bil tudi sicer pravi kulturni dogodek. Ob njem, bi lahko rekli, se je povezala vsa vas. Organizirali so ga gledališka skupina OTH, kmečka mladina in pa cerkveni mladinski pevski zbor. Izkupiček od kar zasoljene vstopnine so namreč namenili za nakup Krcgarje-vih fresk v novi pirniški cerkvi. Tako pa je tudi prav. Kultura namreč ne pozna meja, kulturne dobrine pa ne prenesejo ideoloških predsodkov.
Mnogo zan/man/a zbg/a razstava pr/ s/o venski „tvf/".
Bogata ponudba na gastronomskem sejmu
CELOVEC. - Še do četrtka, 22. marca 1990 je na celovškem sejmišču odprt sejem Gast 90, ki je že 22. po vrsti. Na njem si gostinci lahko ogledajo naprave, kijih potrebujejo v svojih obratih, razstavljeno pa je tudi veliko zanimivega s področja avstrijske kulinarske in še posebej turistične ponudbe.
Na prostoru v velikosti 30.000 kvadratnih metrov razstavlja nad 600 firm, od njih kar 30 odstotkov iz inozemstva. Ob tem je zanimivo, da so po številu italijanski razstavljalci prehiteli zahod-nonemške. Očitno je to tudi
posledica povečanega zanimanja Italijanov za obisk Avstrije, odgovorni iz celovške sejemske direkcije pa to dejstvo ocenjujejo tudi kot „pripravo na vstop Avstrije v Evropsko skupnost".
Tudi Slovenija ima na sejmu Gast 90 lastno „uto". Poudarek je seveda na izvrstnih vinih, hkrati pa je nekaj firm pripravilo skupno razstavo morskih rib, mesnih izdelkov ter naravnih zdravil na osnovi propolisa, seveda pa je vključena tudi turistična ponudba Slovenije. Na sejmu Gast 90 si torej oglejte tudi slovensko „uto", v dvorani 12, prvo nadstropje.
,,M!ada KEL" o odstopu Gritza
„Mlada KEL" obžaluje odstop predsednika Mlade OVP Koroške Erwina Grilza. „Z njegovim odstopom je Mlada OVP Koroške ponovno izgubila človeka, ki se je prizadeval predvsem za obnovo ljudske stranke in za plodno sožitje obeh narodov na Koroškem". Da se ljudska stranka brani financirati tajnika svoje mladinske organizacije in da že vnaprej daje priporočilo za koalicijo z Haiderjem, kaže, da še vedno ni pripravljena skupaj z mladino krojiti novo politično pot na Koroškem", je rečeno v izjavi za tisk.
Nov predsednik SP za okraj Ceiovec-dežeia
Socialisti v okraju Celovec - dežela so preteklo soboto dobili novega okrajnega strankinega predsednika. Na izrednem občnem zboruje bil izvoljen Dietmar Wedenig iz Škofjega dvora, kandidat, ki nikakor ne šteje med reformiste v stranki. Izvoljen je bil šele v drugem volilnem postopku. V prvem je sicer dobil največ glasov, toda ne absolutne večine. Za funkcijo okrajnega predsednika sta se potegovala še Boroveljčan Willi Hafner in šolski psiholog dr. Gert Lach, ki pa je že v prvem volilnem postopku presenetljivo podlegel. V „dvoboju" med Wedenigom in Hafnerjem je potem rezultat glasovanja znašal 73:76. Wedenig je na svoji prvi tiskovni konferenci za svoj okraj že zahteval mandat v avstrijskem parlamentu. Prvi kandidat bi bil prav on...
CENTER OKEN !N VRAT
V4B/MO vas na
JOŽEFOM SEJEM od 79. do 25. 5. v Dobr// vas/
Ves /eden ze/o ugodne cene
Okna INTERNORM, HRACHOVVINA, rotete, notranja in garažna vrata vseh vrst itd.
FRANZ HASCHEJ
KREUZBERGLVVEG 4 9141 EBERNDORF/DOBRLAVAS Tel.:(0 42 36)28 20 Fax: (0 42 36) 28 20 Autotet.:(06 63) 47 5 93
Datum	Kra)	PRIREDITVE	Prireditelj
20.3. 19.30	Mestna hiša vCelovcu	..JEZIKOVNI KONTAKT )N MENJAVA JE-ZtKA NA KOROŠKEM V ZGODOVIN) IN SEDANJOSTI - predava dr. Heinz-Dieter Pohl	Clubtre-popoli
Torek 20.3. 19.30	Dom prosvete v Tinjah	KAKO DANES VZGAJATI? predava: univ.prof.dr.AntonTrstenjak	Sodalitas
Sreda	farna dvorana	DA NE BO ODPADKOV - predava:	Katoliška pro-
21.3. 19.30	v Šentjakobu v R. mag. Bernadette Jobst		sveta
Petek 23.3. 19.30	Dom prosvete v Tinjah	PASIJON IN VSTAJENJE V DELU PETRA HANDKEJA - predava: dr. Haraid Baloch iz Gradca	Sodalitas
Petek	Kulturna taberna	PRIPOVED!	Kulturno društvo
23.3. 20.00	„Pri Joklnu" vCelovcu	Stare in nove pesmi kantavtorja Tomaža Pengova iz Ljubljane	Pri Joklnu"
Sobota 24.3. 9.-17.00	Dom prosvete v Tinjah	TEČAJ ZA ORGANISTE, PEVOVODJE IN CERKVENE PEVKE IN PEVCE-voditelja: prof. Jože Ropitz in žpk. Maks Mihor	Sodalitas
Nedelja	farnidom 25.3.	vSelah		REDNI OBČNI ZBOR PODPORNEGA DRUŠTVA PROTI POŽARNIM ŠKODAM V SELAH	
Sreda 28.3. 13.-17.00	dom prosvete v Tinjah	KRAŠENJE VELIKONOČNIH SVEČ voditeljica: Notburga Brugger	Sodalitas
Sreda 28.3. 13.-17.00	Dom prosvete v Tinjah	TEČAJ ZA SPRETNE ROKE Krašenje velikonočni sveč-vodi Notburga Brugger	Sodalitas
Nedelja 1.4. 14.30	telovadnica ljudske šole v Kotmari vasi	V1GREDN! KONCERT - nastopajo: MePZ ..Gorjanci", učenci giasbene šole, otroška skupina in kot gostje ..Bratje Zupan" iz Tržiča	SPD ..Gorjanci"
Petek 6.4. 20.00	srednja dvorana Domagtasbe. Celovec	JUBILEJNI KONCERT OB 30-LETNICI USTANOVITVE MePZ ..JAKOB PETELIN-GALLUS"	
JEZIKOVNE POČITNICE V NOVEM MESTU
od15. julija do4.avgusta1990
Jezikovne počitnice so namenjene mladim od 10. do 15. leta. Krščanska kulturna zveza je pripravila tritedenski tečaj za mladince, ki želijo temeljiteje obvladati slovenščino.
Če se zanimate, se javite na KKZ in zahtevajte podrobnejše informacije. Naslov: Viktringer Ring 26.9020 Ceiovec, tel.: (0 463) 516243.
Od ponedeljka. 9. julija, do sobote, 14. julija 1990
ŠTUDIJSKO POTOVANJE NA MADŽARSKO
- po kulturnih sledeh in slovenskih stopinjah - Vodi prof! dr. Adam Samorjai Prijave sprejema dom prosvete v Tinjah.
RAZSTAVE
Celovec
-	Galerija v knjigami Mohorjeve - razstava slik, grafik in kipov dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Ceiovcu. - Kulturna taberna Pri Joklnu - Seka Tavčar - Franki, aktualna deta. -Galerija Carinthia - Susanne Zermoser, slike, do 31.3.1990.
-	Galerija Stadthaus - Marc Chagall, 100 jedkanic, do 22.4.1990. -Galerija 61 - DragoTršar, skulpture in risbe, do29. 3.1990.
- Galerija Tinje - razstava del slikarke Ljubice Ratkajec - Kočica
Zveza koroških partizanov tudi letos organizira tradicionalno potovanje. Tokrat v Toskano v Italiji, od 4. do 8. maja. Stanovali bomo v hotelu v termalnem kopališču Montecatina, od tam si bomo na izletih ogledali znamenitosti mest Siena, Firence, Lucca in poševni stolp v Pizi, dovolj pa bo tudi prostega časa.
Cena petdnevnega potovanja v dvoposteljnih sobah znaša 3.180 šil., za enoposteljno je doplačilo 480 šil., v ceno je vračunan polpenzion z zajtrkom in večerjo. Vozil nas bo zanesljivi šofer Hanzej z udobnim Sienčnikovim avtobusom. Prijavite se čimprej po telefonu: dopoldne 0463/ 513752, popoldne 0463/210704, ali pri Milki Kokot tel. 0463/514300-40.
Za organizatorja: Janez Weiss
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 16.3.1990
dobite (šil.) ptačate (šii.)
za 1 ameriški doiar	$	11,70	12,30
za 1 angleški funt	2	18,90	19,90
za 100 franc, frankov	f	203,50	213,50
za 100itai. iir	Lit	0,93	0,98
za 100 dinarjev	D!N	90,00	110,00
za 100 švic. frankov	sfr	777,00	801,00
za 100 hoiand. guidnov	Hf)	615,00	633,00
za 100 nemških mark	DM	694,40	712,40
Posredujeta: Posojitnica-Bank
Zveza-Bank, Ceiovec
/OTO
t 2 M M M 4t (M)	J21 Xtt Ut tt2
Joker: 630237	b.j. Stava: 2:0.0:t,t:0,t:t	b.j.
SLOVENSKE
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Siovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraHe 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija. Telefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/BIattlinic: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar.
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Vcrleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraMc 16.9020 Celo-vec/Klagenfurt. telefon 0463/514300. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druek: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava. Tarviser Strahe 16. 9020 Celovee/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Strahe 16. 9020 Celovee/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS. Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana. Slovenija, telefon 061/329761. telefaks 061/3! 1123.
Letna naročnina:/aAvstrijfi 370 šil.(za penzioniste280 šil.);za
Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din.).
SLOVENSKA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
Mikschallee 4,
9020 Celovec, telefon:
(0 463) 32 385
Brezplačno izposoja knjige, revije, mladinske glasbene kasete in video-kasete (kavcija 50 šil. in izposojnina 10 šil. na dan).
Knjižnica je odprta: ob ponedeljkih in torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure.
OKOLJE
CH)NERY M 1000 idej za naravoslovce: opazujte, zbirajte, shranjujte, spoznavajte okolje s privlačnimi raziskavami in poskusi. - [1. natis]. -Lj. : Državna založba Slovenije. - 187 str.: ilustr.
KAKO DELUJE? : ČLOVEKOVO okolje. - [Lj.]: Tehniška založba Slovenije. -606 str.: ilustr.
KOŽELJ B& D VUK Splošna ekologija z varstvom okolja : knjiga iz naravoslovnega zornega kota osvettjuje ekološko problematiko. -Mb : Obzorja. -174 str.
LALOVtC P Svet, ki izginja. - Murska Sobota : Pomurska založba. -151 str.
: ilustr.
LENARDIČ M Ekološka misel : ztata pravila življenja II. - Lj. : samozaložba. - 89 str.
POŽARNtK H SOS za
naravo in človeka. - Lj. : Domus. - 224 str.: ilustr.
UŠLER M Narava, človek in kemija : če nočemo negativno vplivati na okolje, moramo čim bolje poznati naravo, njene zakonitosti... -Lj. : Državna založba Slovenije.-141 str.: ilustr.
OGLAS
Nemško knjigo „Lose die Fessetn deines Schicksuls", 278 strani, cena: 172 šilingov, lahko naročite pri založbi Drava v Celovcu.
/var? Do/enc
Za dolar človečnosti
..Prihranil si je precej tisočakov," je rekel nekdo drug. „Živel je skromno v svoji sobici in ni zapravljal. Le nekaj kosov pohištva si je kupil, da mu ni bilo tako pusto v samskem domu."
„Ljubit je glasbo, imel je iepo zbirko gramofonskih plošč."
„V stari kraj se je odpravljal. Septembra bi moral nastopiti pot."
„Kupil si je vozni listek za ladjo. V Hatifaxu se je hotel vkrcati."
„Z avtomobilom in z denarjem je hotel doma
pomagati svojim."
„Zelo je bil navezan na svojo staro domovino. Vedno je govoril, da se vrne, ko bo stopil v pokoj."
Poslušal sem vse te pripombe in se čudil.
Še primer izseljenca, ki je trideset let in več tukaj samo delal in čakal, da se povrne v svoj rodni kraj.
Ali je življenje res tako kruto? Kaj neki si je mislil vsa ta leta v svoji mali sobi? Se mu je vse to zdelo samo po sebi umevno? Veretno ne.
David McLeod - še ena uganka več z moje poti v
ameriškem svetu.
Kaj vedo o tem velikem žrtvovanju njegovi doma, ki bodo zdaj po pošti prejeli njegovo dolarsko zapuščino?
Poletje se še ni poslovilo, ko sta v bolnišnici nastopila službo dva Winnipežana. Začasno sta zamenjala dopustnike. Prvi je bil rejen in dobrodušen, da se je vse smejalo, brž ko je odprl usta. „Reci mi Gary," se je predstavil. Pripovedoval je o svoji mladi ženi, ki se mu je baje izneverila, ker že dolgo ni nikjer delal in zaslužil. Za roko je potegnil predme svojega tovariša, fanta dvajsetih let, ki je bil dolg in suh, na obrazu pa je imel na levi strani globoko brazgotino, ki se je menda komaj pred kratkim zaceiiia. Klical ga je za Oskarja. Bilo je očitno, da sta dobra prijatelja.
„Kako pa je tukaj z dekleti?" se je zarežal Gary in sto-
pil z menoj po hodniku.
„Na drugi strani so. Kar precej jih je tam."
„A!i poznaš katero izmed njih?"
„Ne. Se z nobeno nisem govoril drugače kot siužbe-no, tulevhiši."
„Kaj pa je narobe s tabo? Si homoseksualec?"
„tmam vse druge skrbi."
„A tako! Boš že videl, kako hitro se bova midva z Oscar-jem sprijaznila z njimi. Tja do VVinnipega sem slišal, kakšna lepa dekleta so to."
„Vso srečo vama želim."
..Koliko jih spraviva v moj avto?" se je zarežal Gary in se obrnil k svojemu prijatelju.
„Za vsakega po dve bi že lahko vzela s seboj," se je naglo odrezal fant.
..Pokličeva te na pomoč, če jih nabereva preveč," me je piči) Gary. „Na iztet se odpeljemo, dokler je še toplo
zunaj. Dolgo tako in tako ne ostaneva tukaj."
S svojo težko roko je udaril Oskarja po ramenih in ga potegnil za seboj skozi vrata. Skupaj sta odšla po kosito za naše nadstropje.
Smehljal sem se za njima. Gary me je spravil v dobro voljo.
Spomnil sem se Steva in njegovega opisa deklet iz ženskega oddelka. Ali jih je tudi on poznal?
Res je, da so vsa mlada in povečini še zelo lepa. Starejših pravzaprav sploh še nisem videl, če izvzamen zagrenjeno gospodično, ki že petintrideset let vodi in vadi ženske strežnice z moško roko.
Dekleta so se zdela komaj iz šole in so se nenehno menjavala.
/tr//irtr/n;/7)
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TEDN!NATELEV!Z!J!
9.05 Sinha Moča; 10.30 Ave Mgrija; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 „Univer-zum" - parada, delavnica idej; 21.07 Če bi to sosedi vedeli; 21.55 Pogledi s strani; 22.05 Kagemusha; 0.35 Aktualno.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Žival x štiri; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Ktub 2; Poročila.
9.05 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke; Ko se korenin zavemo; „AI-tes Gute"; Sedma steza; Osmi dan; 15.35 Sova; Magnum; 16.50 Šolska tv; 17.55 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Pavliha in Micka; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 P. Hamilton: Zapeljivec; 21.00 Trnuljčica - balet; 22.00 Dnevnik; 22.20 Sova; Magnum.
9.05 Sinha Moča; 10.30 San Francisco; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored;
18.00	Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Dediščina Guldenburgovih;
21.00	Pogledi s strani; Vojna špi-onov; 22.40 Poslednji gangster; 0.00 Aktualno; 0.05 Miami vice; 0.45 Poročita.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurna); 20.15 Madame Sourdis; 21.55 Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 0.00 Aktualno.
9.05	Spored za otroke: Deklica delfina in lisica; Zvitorepka; Zapeljivec;
15.05	Žarišče; 15.35 Sova; Magnum; 16.50 Judje v Sloveniji; 18.05 Spored za otroke: Mavrica pisana; Štirje fantje muzikantje; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Rašomon - jap. film; 21.35 Poezija keramike; 21.55 Dnevnik; 23.00 Sova; Magnum.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Poslednji gangster; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Dražba v Doroteumu v korist akciji „Luč v temo"; 22.20 Pogledi s strani; 22.30 Stari klobuki z Dunaja; 23.35 Aktualno; 23.40 Repermint mir; 1.25 Poročila.
16.10 Leksikon umetnikov; 16.15 Šport; 17.15 Srečanje z živaljo in človekom; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
9.05 Spored za otroke: Indijanske legende; Šolska tv; Soteska Huda luknja; 15.05 Žarišče; 15.35 Sova; Magnum; 16.50 Mostovi; 18.20 Spored za otroke: Ciciban, dober dan; Ovčar Hobo; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 P. VVheeler: Bluebell; 21.00 Tednik; 22.05 Dnevnik; 22.25 Nasvidenje v naslednji vojni - slov. film; 23.55 Videostrani.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00
Torek, 20.3.
Partnerski magazin
Sreda, 21.3.
Glasbena sreda - gost: prof. Jožko Kovačič Večerna 21-22: Tinjska predavanja: dr. A. Moritsch
Iz spominov umetnika - Študij v Londonu (R. Klopčič)
Četrtek, 22.3.
Rož-Podjuna-Zilja
S!ovenci na poti k poetičnemu narodu
Večerna oddaja 21. 3. (21-22): „Mi in naša zgodovina" je bilo geslo treh predavanj v mesecu januarju -torej ob začetku leta, ko Koroška praznuje 70-letnico plebiscita - v domu prosvete v Tinjah. V prvem predavanju z naslovom ..Slovenci na poti k političnemu narodu - Bog - cesar - domovina - je univ. doc. dr. Andrej Moritsch težiščno osvetlil prvi slovenski nacionalni program, razmišljal o konservativizmu in liberalizmu in ocenil državni šolski zakon kot mejnik v narodni diferenciaciji na Koroškem. V večernem slovenskem sporedu boste v prvem delu oddaje lahko prisluhnili najvažnejšim ugotovitvam znanstvenika - rojaka. V drugem delu sporeda pa se bo priznani slovenski violinist Rok Klopčič v prvem od treh prispevkov spomnil svojih študijskih let v Londonu, kjer je prvič doživel utrip velemesta, in študijskih doživetij v Stroblu v Avstriji, kjer je prišel v stik z ..zvezdami" med svetovnimi violinisti.
Nasvidenje v nastednji vojni
Četrtek, 22. 3. 1990, TV LJ1, 22.25 - V nizu retrospektive slovenskega sodobnega filma bo tokrat na sporedu film ..Nasvidenje v naslednji vojni", ki ga je leta 1982 posnel režiser Živojim Pavlovič. Za predlogo mu je služil Zupanov roman Menuet za kitaro. Glavni junak filma Berk (Ivo Ban), je človek, ki se ne podreja kolektivnemu duhu, je ..obstranec", ki poskuša živeti predvsem svoj lastni jaz, zato je osamljenec in dvomljivec. Ko odide v partizane kot meščanski fant, bivši sokol, mu novo okolje vzbudi vrsto vprašanj. Zaradi tega vsem od začetka do konca postane sumljiv.
Stan Mobuki z Dunaja — satira
Četrtek, 22. 3. 1990, TV Al, 22.30 - V priljubljeni oddaji ..Videoteka" avstrijska televizija prikazuje stare posnetke različnih oddaj, večinoma filme, odrska dela ali humoristične oddaje. Tokrat bo na vrsti kabaret, v katerem bodo nastopili znani dunajski smešničarji, med njimi Karl Prayla, Otto Schenk, Alfred Bohm in drugi.
Gospodu dvornemu svetniku Vosperniku še enkrat
TRiBUNA BRALCEV
rVagi hofrat, nikoli se nisva L/rada imela, ker se ne moreva rada imeti: preizrazit je med nama življenjski interesni konflikt, izvirajoč iz najinih različnih življenjskih ciljev in različnih poti do ciljev.
Pravite, da sem se obregnil ob vaš ..Komentar" v Nedelji „v docela pobesnelem besednem obstrelu" (bolje: obstreljevanju, svetuje vaš nadučitelj slovenščine). Priznam, v svojem napadu nisem bil prizanesljiv, a to je v našem narodnopolitičnem kaosu, povzročenem od avstrijskih politikantov Smollejeve in vaše sorte, gospod hofrat, še zmeraj bolj pravično kakor vaše, dovolite, ne posebno prijazno favlanje, ki ste si ga privoščili v svojem odgovoru v Našem tedniku 2. marca t.l. Zakaj bolj pravično? Zato, ker sem jaz ..pobesnel" nad vašim narodnopolitično destruktivnim (razdiralnim) govorjenjem, torej iz objektivnihvzro-kov.vi pa, ker nimatepravšnih nabojev zoper moje konkretne očitke - da ostaneva v vašem vojaškem izrazoslovju -, si mislite: napad je še zmeraj najboljša obramba, čeprav je oseben, nekaj umazanije bo že ostalo na njem, če ga bom z gnojnico, ni hudič. Ta način polemike je kajpada tudi mogoč, ne verjamem pa, da bo za najine bralke in bralce kaj prida spodbuden, kajti če že, se je treba spoprijeti v ringu. - Zato predlagam že kar tu in zdaj, da se vrnete vanj in se ne izmikate mojim vprašanjem, ki zadevajo našo narodno čast in človeško dostojanstvo.
Da me bo po vašem osebnem izpadu na Koroškem spet lahko kak pes povohal, moram seveda najprej odgovoriti na grehe, katerih me po krivem. zato nepotrebnem, obdolžujete:
Naš tednik In Nedelja? V obeh delajo tudi taki novinarji, ki z njimi živim v spoštljivem odnosu, le da vi tega ne veste. Papir nikoli ni kriv ne za iskreno ne za hinavsko besedo. In med bralkami in bralci teh dveh listov je prav gotovo več kristjanov kakor klerikalcev, drugače me npr. uredništvo Nedelje ne bi bilo nedavno samo od sebe povabilo, naj napišem „kar hočem" za zanimivi ..Jezikovni kotiček".
Mohorjeva založba? Nikoli nisem trdil, da je gnusno leglo ali ..smrdljiva drhal". Ne vem, ali ste neumni ali hudobni (ali oboje), da mi te Cankarjeve besede v ustih tako obrnete, ko da so moje, ne pa njegove (v Hlapcih, ne pa v zvezi z Mohorjevo, s katero je tudi on sodeloval!). Kristjani, od Ljubljane do Trsta, se (ne samo v ocenah) čudijo, zakaj mojega dnevnika Živela nemčija ni Mohorjeva v Celovcu izdala: ne vejo, da tudi v njenem odboru sedi hofrat Vospernik. (Kje pravzaprav ne sedi?)
Celovški zvon? Meni ga nikoli ni bilo treba, sem z mladjem ime) dovolj posla. Za intervju pa me je bil naprosil Vinko Ošlak, očitno v zmotnem konstruktivnem upanju, da bo polemika z menoj ta vaš list malo popestrila. Vi ste - zajčje narave, kakršne ste - preprečili njegovo objavo. Tako ostaja vaš deklarirani idejnopolitični in siceršnji pluralizem v tem vašem bin-geljnu-bongeljnu slej ko prej puhlica.
Stavčna negacija, ali če hočete: stavčno zanikanje? Res se čudim, da vam ne gre v glavo takšna preprosta slovnična zadeva. Torej - naduči-teljsko - ponoviva še enkrat najprej vaš stavek, ki se vam je narobe zapisal: ..Zgodovinski spomin nam pravi, da vselej, kadar so drugi odločali o nas, nismo doživljali narodnostnih paradižev." Pravilno je lahko samo:..., da nikoli, kadar so drugi odločali o nas, nismo doživljali... ali pa. če hočete malo bolj okorno -brez časovnega prislova ..vselej": ... da, kadar so drugi odločali o nas, nismo doživljali...
Če še ne verjamete, vprašajte Toporišiča, Gradišnika, Zablatnika ali pa katerega mojih bivših učencev na Ravnah in v Celovcu. Dam roko v ogenj.
Moja služba v nemški vojski?
Zahvalim za primerjanje vašega trpljenja in mojega v kazenskem bataljonu. Morebiti pa sem vam vendarle kot antifašist napoti? Tak občutek sem imel, ko ste svoje časevgimnaziji dopuščali (če ne pospeševali) gonjo nekega dijaka J. F. zoper mene kot Hitlerjevega vojaka. V mojih Gorših štorijah sta poglavji Smrt ter Američani in Angleži (strani 170-181). Tam
lahko preberete, kako sem zaključil to svojo kariero. In prav tam je tudi naslov za vojni arhiv, na katerega se lahko obrnete, če bi radi potrdilo, da govorim resnico.
Jezikovni kozli v nemških Samorastnikih? Za vsakega vam bom hvaležen, samo na dan z njimi. Človek se do smrti učiš, če si pravi učitelj. Vi ste se nemščine na Dunaju še kar dobro naučili, jaz pa menda slovenščine tudi kolikor toliko - v Ljubljani in na Ravnah. Ne vi ne jaz nimava zaradi tega kakih posebnih zaslug, prav? Jaz sem pripravljen učiti se od vas, če me prepričate.
Berti Petrei in njegova založba?
Vem, da je Haiderjev varovanec, kakor ste vi (in je Smolle) njegov ministrant pri iskanju demokratične baze v ..parlamentu koroških Slovencev" -bog se vaju usmili in reši naše ljudstvo pred vajinim zavajanjem! Tedaj pred 27 leti je bil taisti Petrei nastavljen pri celovškem radiu, Gustl Kuhar in Franc Sušnik sta mu bila z menoj vred hvaležna, da je vzel Samorastnike v program svoje kratkotrajne založbe. Sušnik mu je odkupi! za Ravne 30 izvodov. Kritike so bile vse pozitivne, samo vi ste že takrat nergali, ne da bi konkretno imenovali moje ustreljene kozle in kozliče. Kako naj se potem človek izpopolni? Jaz sem vas že tedaj v pismu pozval, da bodite konkretni in mi prevedite vsaj eno Prežihovih novel tako, kakor se spodobi, pa tega še do danes niste storili. Sramotilni narekovaji? Čigavi so, vaši ali Sturmovi? Vaši, tako izpričuje cel Sturmov stavek, kakor ste ga zdaj zapisali. Sturm naših solidarnih nemško govorečih demokratov ne sramoti z narekovaji - igrica z njimi je vaša!
Še ena nadučiteijska: Narobe je reči ..Profesorju Messnerju ne bo uspelo, da bi zabil klin med mano in navedene prijatelje..." Pravilni možnosti imate dve, ali ..Messnerju ne bo uspelo (se mu ne bo posrečilo) zabiti klin med mene in navedene prijatelje..." ali pa „... med mano in navedenimi prijatelji". Tretje možnosti nimate.
Kaj sta pripovedovala dr. Šušnik in dr. Tischler o Messnerju-učitelju
slovenščine? To bi lahko samo 'ravnatelja' sama povedala, če bi še živela. Jih moreva priklicati iz groba za pričevanje zoper mojo koristnost ali za mojo nesposobnost v razredu? Ne moreva. Zato jima privoščiva mir in pokoj in večno luč, prav? In vprašajte raje še živečega bivšega strokovnega nadzornika dr. Valentina Inzka za njegovo mnenje. Ali tega ali drugega mojih učencev. In ga sporočite slovenski koroški javnosti, v redu?
Vaše zastonjkarstvo in moje odiranje dijakov? Vaša plemenitost in darežljivost, gospod hofrat, vam v čast, predvsem tedaj, ko bojo drugi o njej zapeli takšno zahvalno pesem, kakršno ste si za zdaj sami. O mojem honorarju 1000 šilingov za branje v razredu kolega L. Dolinarja pa povejte (če zanjo sploh veste) koroški javnosti resnico: ČKS, iniciativa ministrstva za pouk, plačuje širom po Avstriji vsakemu avtorju za branje (in diskusijo) v obsegu ene učne ure 2000 šilingov plus poravnavo voznih stroškov. Če pa je tak avtor v razredu dve šolski uri, prejme 3000 šilingov. Dijaki ne plačajo groša ne, to gre vse iz davkov, ki jih tudi nas eden še kot upokojenec vplačuje. Zakaj pa sem jaz ministrstvu za branje v vaši šoli zaračunal samo en tisočak? Gotovo iz obzirnosti, da ne bi po nepotrebnem izzval vaše zavisti. Zdaj vidim, da sem ga polomil, saj sem s tem vašega plemenitega duha prizadel??
Kdo zmerja kolega L. Dolinarja, da je sin belogardistov in izdajalcev?
Jaz ne. Jaz sem mu hvaležen za srčnost, da me je povabil v svoj razred. Prvi slovenist po desetih letih, odkar ste mi priskutili učiteljevanje vi, gospod hofrat, tako nepopravljivo,da sem - brez sape - pobral šila in kopita šest let pred časom. Povem vam, ta vaš mladi tovariš je eden najbolj razvitih v vaši zbornici, ker b e r e, vse po vrsti, in se zanima za družbene probleme na tej zemlji.
Start računi? Eden med nama res ni poravnan, ker ne more biti. Poznate ga, gospod hofrat, tako temeljito kakor ga poznam jaz in ga pozna upokojeni strokovni nadzornik dr. V.
Inzko. In bivši predsednik Deželnega šol. sveta, ki me je (pred vami) obvaroval vsega hudega. Na duši leži nama obema in bo tam ležal do moje in do vaše smrti. Še ta ga ne bo poravnala. To noče biti cikanje, ampak predlog, da ga razgrneva pred slovensko koroško javnost. Če ste za to, povejte.
- Sicer pa praznujte svoje in Smollejeve zgodovinske uspehe. Moja duhovna domovina se ne podira - ne zaradi zablod vzhodnih „komunistič-nih" dežel ne zaradi volilnega poraza mojih ljubljenih, pri vseh poštenih ljudeh na svetu priljubljenih sandini-stov. Naj povem, z Jenkom, da duh nič ne vaga. In jaz sem še zmeraj duhovni delavec.
Trinajst zagovorov sem vam nanizal, a zdaj dovolite še vprašanje: kdaj mi bote odgovorili na moje konkretne očitke?
1.	zakaj ste bili proti „mazaškim akcijam"?
2.	zakaj ste skočili v hrbet svojim dijakom-demonstrantom? In dve dodatni:
3.	zakaj ste hiteli čestitat dr. Riesen-feldu, avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljano, za njegov sprejem v slovenski PEN v dneh, ko so podrli naše dvojezične krajevne table in sva z Lipušem ostro protestirala v taisti Ljubljani?
4.	zakaj čvekate - s Smollejem vred - o narodnem parlamentu koroških Slovencev, ko dobro veste, da nam to past postavlja Haider zato, da bi nas dokončno preštel in odštel. Zakaj sleparite ljudstvo s takšno „demokra-tično bazo"?
Na odgovor čaka vaš vdani nadučitelj Janko Messner.
VTucah,3.3.1990
Zahvalim se uredništvu Slovenskega vestnika za pripravljenost, da natisne ta moj odgovor dvornemu svetniku dr. Reginaldu Vosperniku, ker ga Naš tednik ni natisnil. Bralcem v informacijo: Moje prvo zadevno pismo bralca je bilo objavljeno v „nt" dne 23. februarja t.l., Vospernikov odgovor na to moje pismo v „nt" 2. marca t.l. Za načrtovani ..skupni časopis" koroških Slovencev takšno ravnanje „nt" kajpada ni spodbudno. Tako resnica ne more na dan.
Janko Messner
SLOVENSK) VESTNIK - ŠPORT
Priprave na start
Tik pred začetkom vigred-nega deta koroškega nogometnega prvenstva je na igriščih po vsej južni Koroški čutiti praviti zagon: moštva se vestno pripravljajo, da bi izboljšala svoje pozicije na lestvicah. Slovenski atletski klub se je odpravil celo na priprave v Rovinj, kjer je med drugim premagal domače moštvo, ki igra v hrvaški ligi, s 4:1, Kanfanar (2. hrvaška liga) pa s 3:1. Tako dobro pripravljeni pa so igralci SAK v nedeljo premagali tudi Šentjakob s 4:1 (gole so dosegli Hanser2,F. Sadjak in Velik).
Tudi Bilčovščani so bili zelo prizadevni, saj so v enem tednu odigrali kar 4 tekme: Vetrinju so podlegli z 0:2,
moštvo Austrie Celovec IB so premagali s 5:1, DSG Borovlje z 2:1, proti Kotmari vasi pa so igrali neodločno (1:1). Značilno za vse te tekme je, da so bili Bilčovščani na začetku zelo nervozni in se le s srečo rešili hujšega zaostanka, sredi tekem so igrali zelo dobro in izvedli precej tehničnih vložkov, proti koncu pa jim je zmanjkovalo kondicije. Tako so Kotmirčani, ki so se pravkar vrnili s priprav v Lošinju, izenačili šele 7 minut pred koncem. Za Bilčovščane pa posebno velja, da bo morala obramba igrati še precej bolj zbrano in umirjeno. Taje bila doslej namreč še najslabši del ekipe.
B//čovščan/ so prot/ Ko/mar/ vas/ /zved// več dobr/b napadov.
S/M; Mo/iar
-
S/p/ /-/obe/ (B/Včovs) je še vedno močan sred/nsk/ /gra/ec.
Rezultati tekem na južnem Koroškem
Brnca - ATUS Borovlje 2:2 (Mandl 2, oz. Maver, Kraxner), Šentjakob - SAK 1:4 (Kavčič, oz. Hanser 2, F. Sadjak, Velik), Galicija - Klopinj 0:3 (Rat-kič 3), Baško jezero -Baldramsdorf 3:2 (K Unterguggenberger, Kreulitsch, Sandrieser za Baško jezero), Šent-pave! - Šentandraž 3:2 (Muggi 2, B. Kunter oz. Šimonitsch 2), Welze-negg - Klopinj komb. 3:4 (Warmuth 2, Mit-sche G. Pawluch za Klopinj), Bistrica v R. -Sinča vas 3:2 (Pesjak 2, Struger oz. Esteri 2), Pokrče - Launsdorf 5:1 (Pichler 3, Sommer, Glantschnig za Pokrče), Paternion - Šentilj 2:2
SSK Obir drugi, SŠZ H ogrožena
Deveto kolo šahovskega tvom SG RBB Wo!fsberg 111 prvenstva za Koroško v 1.	(6:2) že zagotovil najmanj
razredu-vzhod je prineslo naslov viceprvaka v tem raz-pomembne odločitve. SŠK redu, ekipa Slovenske Obir ! si je z visoko zmago športne zveze/Drava H pa je nad tretjeuvrščenim moš- po hudem porazu (1:7) proti


Ed/n/je /očkova/ Bor/s Ga//ob (SSZ/Drava)	sw<a. Mohar
vodečemu na lestvici KSV-/ASK 111 še naprej na predzadnjem mestu, le dve točki pred zadnjeuvrščenim moštvom železničarjev iz Šentvida.
Nevarnost za izpad te ekipe se iz tekme v tekmo povečuje, prihodnji nastop proti moštvu iz Wo!fnitza 31. marca pa bo verjetno že odločil o „biti ali ne biti" slovenskih šahi-stov v 1. razredu.
-Za vse bolj uspešno moštvo SŠK Obir iz Železne Kaple so tokrat zmagali Jokovič, brata Harald in Hans-Christian Wo!te, Pasterk in ravnatelj Hanschou, remizirala pa sta Ramaš in Jammer. V prihodnjem kolu Kapclčani gostujejo v Eitwegu.
Čast SŠZ/Drava 1! je rešil edinole mladinski igralec Boris Gallob, ki je edini dobil partijo.
Na lestvici prvega razreda-vzhod vodi po devetih kolih KSV/ASK 111 (53,5) pred SŠK Obir (49) in SG RBB Wollsbcrg 111 (41,5 točke). SŠZ/Drava 1! ima 25 točk.
DoMjanke prvakinje
Odbojkarice ŠK Dob so že pred iztekom prvenstva postale prvakinje v koroški spodnji ligi. Ekipo Beljaka so namreč tudi gosteh ugnale s 3:0. S tem pa jim je tudi že zagotovljena uvrstitev v koroško žensko odbojkarsko ligo. Zadovoljstva nad to zmago tudi izpad iz pokalnega tekmovanja ni zmanjšal, saj so Dobljanke v njem podlegle eni najboljših koroških
odbojkarskih ekip. Pred ciljem pa je tudi prva moška ekipa Doba, ki je premagala celovški Hypo s 3:1 in se mu tako tudi oddolžila za poraz v pokalu. Dob H bo torej kot prvak nastopil v play-offu. Prva ekipa pa kar serijsko izgublja: tokrat je namreč podlegla ATSC iz Celovca z 2:3, to pa kljub ne tako slabi igri. Vsekakor pa jim manjka prava motivacija.
Koroške prvak/nje spoc/n/e //ge; ŠK Dob	smta. Mohar
ŠAHOVSKA RUBR!KA ureja Silvo Kovač
Šahovska na!oga števi!ka 72 P!atov „Riger Tageb!att 1909"
Položaj črnega v poziciji na diagramu je obetavnejši, saj je prosti kmet na polju a2 pred promocijo v damo. Ali to napredovanje beli še lahko prepreči in z zanimivo kombinacijo še zmaga, je tokrat naloga reševalcev.
Pri reševanju upoštevajte medsebojno sodelovanje obeh belih ligur.