110. številko. v četrtek. Z5. julijo 1907. XI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti orejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje Od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-— Rokopisi se ne vračajo. — UredniŠtve in upravništvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Jtfesečna priloga: „Slovenski Eehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. Poslanska zbornica. X a D u n a j u . 24. julija. Seja se je pričela danes precej točno oh enajstih. Vloženih je 25 predlogov in 72 interpelacij. Z jugoslovanske strani je vlože nili dvoje predlogov M i a n k i n i j a v zadevi poboljšanja položaja aktivnih in penzioniranih orožnikov ter njih vdov in sirot: drogi predlog zahteva diete porotnikom. Interpelacij je jugoslovanskih 13 in sicer interpelirajo: V u k o v i č zaradi pristajanja tovornih ladij tudi v Inki Klek; zaradi pomanjkanja vode v dveh občinah okraja Metković; zaradi ustanovitve dveh postnih in brzojavnih postaj v ravnoistem okraju: zaradi zidave loma v luki Blace ob izlivu Neretve in zaradi sodnijsMh razmer v Vrgorcu. B e n -k o v i e zaradi nameščenja okrajnega sodnika v Laškem trgu; Peric zaradi poprave nekaterih dalmatinskih cest; B i a n k i n i zaradi ustanovitve skladišča za sol v Velaluki; zaradi gospodarske povzdige prebivalstva na otoku Mljet in zaradi odpustitve provizorieno nastavljenega jetniškegra nadzornika za Dalmacijo. I v a n i š e v i e zaradi luke v Jesenicah pri Krilu in Podsdrani. Grafe n a u e r zaradi sodelovanja vojaške godbe pešpolka št. 17. pri vse-nemških slavnostih in zaradi nedo-statkov v Ukvah na Koroškem. Poljedeljski minister je odgovarja] nato na več interpelacij. Potem se nadaljnje debata o poročilu proračunskega odseka v zadevi pred-loga poslanca Udržala zaradi melioracij. Po dolgi debati, katere so se udeležili agrarci vseh narodnosti. — govoril je tudi Slovenec Koška r — je bil predlog proračunskega odreka sprejet. Na dnevnem redu je bilo dalje poročilo imunitetnega odseka v zadevi izročitve poslancev S z a j e r j a nrališki kmet, član klerikalnega poljskega centra>. Stapinskega 'lastnik nekega tednika v Krakovu, elan poljske ljudske stranke) P r o -ehazke (mestni uradnik mi Dunaju, krše. sne.) S t a r e k a (časni-kar. svobodni socialist). Pa rt ha (časnikar, soc. dem.). Filipinskega (časnikar, soc. dem.) in H u-s «•! k a (zasebnik, nem napr.) Debata je bila mestoma jako burna, zlasti med govorom Perner-storferja je prišlo skoio tlo spopada. Krše. soc. Gessmann in tovariši so kričali z ene strani, socialisti z druge. Zjutraj se je govorilo po zbornici, da utegne biti seja končana že ob dveh, pa je trajala do poluosme, največ vsled teh dolgih debat. Izročena sta bila Starek in Barth. Končno je sklenila zbornica, da naj vlada sama razdeli {»odpore po nesrečah prizadetim krajem. (ilavna govornika v tej stvari sta bila poslanca Roška:' (pro) in H r;i > k v (contra). Posl. Roškar je pričel svoj govor slovensko. Opisoval je škodo, ki so jo provzročile poplave in toča na Štajerskem, posebno v vinorodnih krajih. Nekatera okrajna glavarstva so postopala pri poizvedovanju zanikrno in počasno« Priporočal je obvezno zavarovanje proti toči. Potem so se čital ostale došle vi opre. Posl. dr. Benkovič je in-t erpel i ral zaradi razmer pri brežiški davkariji, nadalje zarad zavlačevanja novih volitev v brežiški okrajni sastop. Posl. M a r c k h 1 je interpeli-ral justičnegn ministra zaradi nameščanja okrajnega sodnika v Laškem trgu. Združene nemške stranke so pred koncem seje protestirale proti temn. da se je dr. Ž a č e k . ko je bil včeraj izvoljen podpredsednikom, zahvalil v češkem jeziku. Ta protest je izrekel dr. Svlvester. Predsednik W e i s k i r c h n e r je izjavil, da go-vori Začek kot poslanec, v katerem jeziku hoče, sicer pa vodi kot podpredsednik vse obravnave nemški. Z nestrpnostjo so pričakovali po slanej konca. Slednjič vendar dolgo zaželjena beseda iz ust predsednika: zaključujem današnjo • sejo. želim vesele počitnice —- prihodnjo sejo na jesen sklicem pismenim potom.« Pisarniški oficijantle in pisarniški pomočniki. Predlog poslancev dr. Baze, dr. Drevln, Ivana Hribarja, J. Husaka. V. KiirvloNvicza, dr. pl. Ma!;tclio\v-skejra, R. Marckhla, R. Pacherja, K. Seitza in tovarišev »lede ureditve stališča in plač državnih pogodbeno nastavljenih uradnikov. Utemeljevanje lega predloga se u lasi: Z uredbami celotnega ministr-stva z dne 15. julija 1902 drž. zakonik št. 145, 15. julija L906 drž. zak. st. 141 in 23. marca 1907 drž. zak. št. 88 se ureditev stališča in plač državnih pogodbeno nastavljenih urad-kov, sedaj pisarniških oficijantov in eisnrniških pomočnikov ni izvršila tako, kakor so jo interesirnnci sami želeli in kakor je bila sklenjena od zadnjega državnega zbora v XVII. zasedanju v seji z dne 18. decembra 1901. Ureditev, dosežena po imenovanih odredbah, ne odgovarja niti silni neodstranljivi potrebi in iz nje iz-virajočim željam in zahtevani interesentov, niti ne soglasno izraženi želji visoke zbornice. V prvi vrsti je popolnoma utemeljena zahteva želja državnih pogodbeno nastavljenih uradnikov, katera želja stremi za tem, da se jim ustanovi gotovo, neodpo\ edljivo stališče. Z izpolnitvijo te želje, ki se je že v pretekli poslanski zbornici pri-poznala kot popolnoma upravičena, se ne odpravi samo negotovost, ki slabi interesentom veselje do dela, ampak se postavi tudi podlaga za gotovo in urejeno izvrševanje službe. Nadalje nikakor ne odgovarja naredbenim potom izvršena ureditev opravičenim zahtevam pogodbeno nastavljenega uradništva na izboljšanje njegovega gmotnega položaja, zlasti če se upoštevajo dandanes vladajoče draginjske razmere Ako se pomisli, da morajo današnji pisarniški oficijanti pri večini centralnih mest in drugih c. kr. uradih in oblast vili opravljati ona dela. ki jih opravljajo sicer subal-terni uradniki (XI. iti XII. čin. razreda), potem se mora zahteva DO priznanju uradniškega značaja pri-poznati kot docela opravičena. Naj-gotovejše in najuspešnejše se more to storiti le z ustanovitvijo zakona, v katerem se pisarniškim oficijan-"iii in pisarniškim pomočnikom prisodi pod gotovimi predpogoji značaj uradnikov. Vse stranke te visoke zbornice brez izjeme stoje torej na stališču, da je čas, da preneha končno gospodar-| stvo z diurnisti pa tudi diurnistov-ska beda. 1*14 c. kr. uradu poštne hranilnice na Dunaju je vsakemu pomožnemu uradniku omogočeno, da postane po razmeroma kratkem službovanju definitiven uradnik (c. kr. računovodja z 1200 K plače in 600 K akti-vitetne doklade) in da pride tako do XI. čin. razreda (XI. čin. razr. višji c. kr. računovodja, X. čin. razred revizor in IX. čin. razred višji revizor). Bilo bi le dejanje pravičnosti, da bi se to, kar st* je pri enem uradu izkazalo kot mogoče, uvedlo tudi pri drugih uradih. Z ozirom na priloženi zakonski načrt, ki upošteva po možnosti in dopustnosti imenovane utemeljene zahteve pogodbeno nastavljenih uradnikov, se stavi predlog": Visoka zbornica skleni: »Priloženi zakonski načrt se ustavno odobri.« Zakon: I. del. § 1. Pisarniški oficijantje, ki so nastavljeni pri državnih oblastvih, uradih in zavodih pri konceptni, računski in pisarniško-manipulaeijski službi, kakor tudi dlje kot tri leta službujoči pisarniški pomočniki se imenujejo za stalne c. kr. uradnike in se uvrste v novoustanovljeni XII. činovni razred uradniškega statusa. Službeno imenovanje teh c. kr. uradnikov se mora glasiti c. kr. pisarniški oficijantje. Pri poznejšem izpraznjenju teh sedaj s tem na novo ustanovljenih mest c. kr. pisarniških oficijantov se pridrži po postavi z dne 19. aprila 1872. (certifikatski zakon) vsako tretje mesto podčastnikom, ki imajo tako pravico in so dokazali popolno usposobljenost in enakovredno zmožnost. ^ 2. Dohodki tega XII. činovne-ga razreda so: a) letna plača, b) aktivitetne doklade, e) triletnice in d) starostne doklade. Letna plača XII. čin. razreda znaša 1200 K. Aktivitetna doklada znaša na Dunaju 4S0 K, v prvem aktivitetnodokladnem razredu 80 odstotkov dunajske doklade, torej 384 kron. v drugem 70 odstotkov dunajske, torej 336 K. in v tretjem 60 odstotkov dunajske aktivitetne doklade. torej 288 K. Prve tri triletnice znašajo po 120 K. ostalih pet triletnic po 200 K. Starostna doklada po do- polnjenem tridesetem službenem letu znaša dalnjih 200 K. Š Razpregled. Aktivna doklada. Službena leta Plača jna Dunaju v I. razr. v II. razr. v III. razr. Triletnice 1 3 do 6 6 „ 9 9 „ 12 12 „ 15 15 „ 18 18 21 24 27 21 24 27 30 nad 30 1200 1200 1200 UOO 1200 1200 1200 1200 1200 1200 480 480 480 480 480 480 480 480 480 480 384 336 384 336 384 336 384 336 384 1336 384 336 288 384 336 . 288 384 336 384 336 288 288 288 :-88 288 288 288 384 336 288 I I I Skupni dohodki. 120 120 120 I 200 200 I 200 200 200 starost i doki. 200 rt "S rt C o .O Ć73 Trrilctnicc Plača z aktivitetno doklado, triletnico in star. doklado na Dunaju v i. razr. v h j razr. v iii. razr. ! 3 do 6 1 — j 6 „ 9 'i a 120 j 9 „ 12 ii a 120 1 1680 1800 1920 1584 1704 1824 1536 1656 1776 1488 1608 1728 12 dol5|iii a 120J 2040 Pomaknjen je v XI. čin. 1944 2144 2344 2544 2744 2944 15 IS 21 24 27 nad 30 18.1V a 2001 21 V a 200 24 VI a 200 27 VII a 200 30VIII a 200 starostna doki. a 200 2240 2440 2640 2840 3040 razred ali 1896 1848 2096 2048 2296 2248 2496 2448 2696 2648 2896 2848 3240 3144 3096 3048 >J 4. Pri dovoljevanju predujmov na plače je s c. kr. uradniki XII. či-novnega razreda tako postopati, kakor z drugimi c. kr. državnimi uradniki. § 5. Nakazilo na prejemke se zgodi po predpisih, veljavnih za e. kr. državne uradnike. § 0. V slučaju bolezni in zadržanosti vsled vojaške službe, pri službenih potovanjih in preineščenjilu se je ravnati po določbah, ki veljajo za c. kr. uradnike XI. činovnega razreda. C. kr. pisarniški oficijantje imajo pravice do vsakoletnega dopusta, in sicer: če služijo do 15 let do dveh tednov, če služijo nad 15 let do 25 let do treh tednov in če služijo nad 25 let do štirih tednov dopusta. vj 7. C. kr. policijski oficijantje imajo pravico do starostnega preskrbi j en j a (pokojnine) po določbah, uveljavljenih po zakonu za e. kr. dr- LISTEK. Vrnitev sliKorln Potom. Spisal Andrej Progar. (Dalje.) Potočnik jo stal v kotu in se je domislil na doni. »Kaj pa dela mamka . . . Kaj sedi v kotu pri peči. moli rožni venec, ali čita iz debele rdeče obrobljeno knjige.'... Kaj dela sestra Ivanka, kaj sedi pri mizi in čita povest o Robinzonu .' Potočnik je mislil, lepo je dišalo DO kadilo, lepo so peli pevci lepe božične pesmi. »Zavijem jo proti domu, potrkam na okno, ko je sveti večer. In se zmoti mamka, ki sedi pri peči in moli rožni venec in se vsa prestraši sestra Ivanka, ki čita lepo povest o dobrem človeku Robinzonu ... In potrkam na duri in odprem jih. In tako je pozabljen za tisti večer rožni venec in tudi Jopa povesi o Robinzonu je popolnoma pozabljena . . .« Minila jo polnočnica, razšli so se ljudje in so legli k pokoju. Tudi Potočnik je legol. ko so mu zrahljale ]k>stelj tuje ženske raskave roke. Legel je in jo zaspal in je sanjal o Robinzonu. Vse od kraja je sanjal, o življenju na samot nem otoku, o zeleni papigi in divjih kozah in o 'divjaki h I j u d ozre i h. Kratka je bila noč, zasijalo je jutro in Potočnik se je zahvalil in poslovil in je nastopil svojo pot. Po-mrznjene so bil" ceste, redkokje j«' šel samoten popotnik, samo redko je ropotal mimo težak in okorn voz. Zelo je bilo mrtvo zunaj sredi polj. ni bih* ptičev, zapustili so bili gozdove m so se odpravili k hišam. Komaj kragulji so bili (»stali, ko so menda vedeli, da bi prineslo ponižanje smrt. Tuintam je krožil kateri izmed njih zelo visoko zgoraj v zraku, ostro so rezale zrak Široke peruti. Svetil se je ponosen ogenj v očeh, kakor poletnega dno. ko je stalo solnce visoko in je cvetelo vse široko polje in so zelo-neli gozdovi in šumeli v krepki popoldanski sapi. Potočnik je imel sklonjeno glavo, srce v očeh in zato ne ognja. »O ti široko polje, zemljica, majčica . . .« Srce je bilo v očeh, ne ogenj, skoraj solze .. . Šel je, pol je bila dolga in ni imela kotiea. Vsako dolino je zaprl liolm. vsak hol m je odgrnil novo dolino Šo vse večjo, še daleČ V8e obsežnejšo. Zimsko solne«' je slonelo tam na vrhovih, gledalo je v svet kakor slabotno dete, ki komaj odpira oči in se mu blešči pred ročno svetilko. Na desno stran je stala vas, bela, lepa in prijetna vas s cerkvijo na sredi in pokopališčem okoli nje. Ravno so pokopavali, zvonik) je ne veselo, ne žalostno, mlada k,notica je jokala in star kmet je brisa] z modrim in velikim robcem sive in majhne oči. Potočnik je stopil v prvo hišo in -o mu dali vode in kruha. »Odkod pa greste, popotnik?« »Od severa grem proti jugu...« »Kaj pa ste, o popotnik ?« »Slikar sem . . .« »Kaj bi nam poslikali britko martro, ki je izgubila barvo t« Domislila se je radovedna kmetica, vzela je iz kota križ in ga je postavila na mizo. »Barve nimam . . .« »Saj jo imam jaz še od Velike noči . . . Saj bo dobro, saj ni za cerkev . . .« »Kai* sami napravite! Namočite vse sk upa j . . .« Šel je Potočnik, kmetica ni bila zadovoljna z njim. »Kaj bi ne bil lahko napravil, ko ima vajeno roko.'« ji* pomislila. »Sicer je pa mogoče, da so njegove besede laž, ničvreden je, lutnp, in s«1 klati okoli in goljufa ljudi ... Iz le-menata je ušel. Bog se nas usmili, črno je napravljen . . .« Prekrižala se je, stopila je v hišo in je zaprla duri za seboj. Potočnik je bil takrat že daleč, že onstran vasi, že je prišel na vrh klanca in se je spustil do! v dolino. Nova je bila, obsežna, nepregledna skoro, ali tam koncu nje je bila domača vas. Tam za gozdovi, sredi ravnim* stoii /as, raztresene hiše stoje, med njimi prijazen in reven dom. Potočnik je zavil na stransko pot proti gozdom, proti bukovju, ki je stalo tam zelo osamelo in zelo zapuščeno. Zakaj še je bil dan in v srcu je bilo tako prepričanje, da je treba domov, ko bo trda noč. Zato je hodil Potočnik po gozdu, sedel je na pose kanem deblu, mraz mu je bilo, nerodno pri srcu, a je čakal uoči, ki je bila še daleč. Spomnil se je, da je hodil tod že v davnih časih, domač je bil gozd, kakor tista izba, kjer umre mati. Odpirajo se oči, gledajo nagloma, zdi se, da se bo dvignil na postelji umirajoč obraz, da se bodo še enkrat dvignile prsi, pokazale se pene na ustih, na čelu svetle potne srage, čul se bo težek stok, zadišalo DO po smrt i . . . Zadišalo je po smrti in zato je pokril Potočnik z rokami obraz. Mislil je na gradove, pa nima polževih hiš. na mehke preproge je mislil, pa ima blato pod nogami, mislil je na srečo in je dosegel sirov posmeh . . . Zadišalo je po smrti: po gozdu je hodila, slonela je ob visoki bukvi, koso je bila obesila na vejo. Mislila je na slovenske umetnike, mislila je. nalahko se je nasmehi j a 1 a. »Kdo pa bi bil zdaj najbolj vreden, da se ga usmilim .'« Nalahko se je nasmohljala dobra žena. z roko je podprla koščeni obraz. »Kateri pa živi najbolj pošteno in rad moli in hodi v cerkev in iz-polnnje božje in cerkvene zapovedi l« Smehljala se je dobra žena, popravila je belo svojo haljo. »Kateri je ...« »daz sem, o dobra žena . . . je rekel Potočnik in je še temneje zakril svoj obraz. »Reven sem in zato živim pošteno in izpolnujem božje in cerkvene zapovedi .. .« Na posekanem deblu je sedel Potočnik, z rokami je zakrival obraz, srci' je bilo zelo žalostno. »Kaj sem se zato napravil na pot, da boni užival domačo žalost, ki je še grenkejša od tiste v tujini!« Vstal je naenkrat, hodil je po gozdu in je čakal noči. Počasi se je bližala, počasi se je mračilo in se je razlila gosta megla po poljih in dolinah. In ko je bila že trdna tema. BC ji' odpravil proti vasi in je šel počasi za hišami. Počasi je šel in skrivaj, zakaj ni bil ne krojač in ne pisač in ne duhoven, ne laik: nepotreben je bil v svoji domovini. Prišel je do domače hiše. pogledal je pri oknu in je videl. Pri peri je sedela mati že vsa sključena, ves guhust je bil obraz, ustnice so se naglo gibale, koščene roke so obirale črne jagode. In pri mizi je slonela sestra Ivanka, pred njo je ležala knjiga, ki pripoveduje čudno povesi o Robinzonu, samotnem otočana. Potočnik je gledal, gledal je in je potrkal, nalahko na okno. Oglasila se je Šipa, prenehala je mati prebirati jagode, dvignila je sestra glavo od Kohinzoua. Poslušali sla, B6 stra je čitala dalje, mati se je prekrižala in je molila naprej« Šel je in je stopil v vežo in je potrkal na duri. (Konec prihodnjič.) J 13 žavne uradnike. Obstoječi preskrboval ni zavod se mora upustiti. § 8. Pri določevanju pokojninskih in kvijeseentskih prejemkov za C. kr. pisarniške oHcijemte so niero-dajne za druge e. kr. državne uradnike veljavne določbe; najmanjša pokojnina za uradnike tega cinovnega razreda znaša letnih (»00 K. Pri določevanju pokojnine in let, ki so vštejejo, se je brezpogojno ozirati na aktivno službeno dobo pri vojakih in na vsak v civilni državni službi v katerikoli lastnosti in ne glede na pre-trganja dovršeni službeni čas. £ 9. Glede sirotiuskih pokojnin in vzgojnih prispevkov ter posmrtnih četrtin so e. kr. pisarniški oficijantje ravni e. kr. uradnikom XI. cinovnega razreda. Vdovsko, pokojnina se določa pri e. kr. pisarniških ofici-jantih, ki so služili manj kot 12 let r.n 600 K. pri c. kr. pisarniških ofici jantih, ki so služili nad 1*2, a manj kot 25 let na 800 K, pri c. kr. pisarniških oficijantih, ki so služili mul 25 let na letnih 1000 K. S 10. C. kr. pisarniški oficijantje postanejo po skupnem službovanju kvečjemu 12 let in če so napravili morebiti predpisano strokovno skušnjo po službeni vrsti c. kr. državni uradniki XI. činovnega razreda ne da bi se morali za to potegovati (kompetirati). § 11. Za uradnike XII. činovnega razreda veljajo glede disciplinarnega postopanja in službeni' zaprisege iste določbe, kakor za druge e. kr. državne uradnike. II. del. § 12. V konceptni. računski in pisarniško manipulacij ski službi pri državnih oblastvih, uradih in zavodih še ne tri leta stoječi pisarniški pomočniki se imenujejo za pisarniške aspirante. § 13. Predpogoji za imenovanje bodočih pisarniških aspirantov so: 1. avstrijsko državljanstvo; 2. dovršeno 18 leto in še ne dovršeno 40 leto starosti; 3. dovršenje štirih srednješolskih razredov ali enakovredne študije; 4. telesna usposobljenost in popolna zmožnost za službo; 5. jezikovna sposobnost po službeni potrebi; 6. državljanska in moralična ne-omadeževanost. § 14. Pisarniškega aspirantske-ga mesta ne morejo dobiti: 1. tisti, ki so bili obsojeni zaradi kakega iz sebičnih namenov storjenega kaznivega dejanja: 2. tisti, ki so prišli v konkurz, dokler traja konkurz: 3. tisti, ki so pod kura telo; 4. tisti, ki so bili že nastavljeni v državni službi, a odpuščeni na podlagi disciplinarne razsodbe. S 15. Za pisarniške aspirante se določa: dnevnina je odpravljena. Najnižji prejemki pisarniških aspirantov znašajo mesečno na Dunaju 120 K. v I. krajevnem razredu 110 kron, v II .krajevnem razredu 100 K, v III. in IV. krajevnem razredu 90 kron. § 16. Odpoved se določa na en mesec za prvo leto. na tri mesece za drugo in tretje leto. § 17. Po triletnem službovanju se imenujejo pisarniški aspirantje za c kr. pisarniške oficijante. § 18. Pisarniški aspirantje, če služijo nad eno leto, dobe vse svoje prejemke če so zadržani od službe po vojaških orožnih vajah ali osemte-denski vežbi nadomestnih rezervistov. § 19. V slučaju zadržanja od službe vsled bolezni, dobivajo oboleli prve tri mesece vse. dal nje tri mesece polovico prejemkov. III. del. S 20. C. kr. pisarniški oficijantje so opravičeni nositi službeno obleko (uniformo) in v službi imeti uni-fornisko bluzo in službeno čepico. Popis službene obleke: uniforma in bluza (§ 41. drž. zak. št. 77 ex 1900 in § 29. drž. zak. št. 87 ex 1900.) IV. del. § 21. Vsi zakoni in vse naredbe, ki ne soglašajo s tem zakonom so razveljavljeni tisti dan, ko stopi ta zakon v veljavo. § 22. Ta zakon postane veljaven 3. januarja 1908. Gosposka zbornica. Dunaj, 24. julija. V današnji seji so prišli nujnim potom na dnevni red razun proračunskega provizorija vsi vladni predlogi, ki jih je dognala poslanska zbornica v preteklem zasedanju. Predsednik knez \Vin-dischgratz je v daljšem govoru razlagal, kako se je predsedstvo pogajalo z ministrstvom, da se doseže hitreje delovanje. — Ministrski predsednik baron B e c k je izjavil v daljšem govoru, da vlada priznava važnost gosposke zbornice, zato je tudi izrabila svojo pravico ter z novimi imenovanji kompletirala zbornico. Potem je opozarjal na velike socijalno reformatorične naloge, ki jih bo rešiti, posebno nagodba z Ogrsko. Potem je govoril o državnih fina ne ah ter naglasa!, da so popolnoma v redu. Po govoru so mu sko- raj vsi čla U čestitali. Sploh pomeni današnji dan za ministrskega predsednika velik uspeh. —Potem se je začela debata o proračunskem provizoriju. Prvi je govoril dr. B a r u -r e i t h e r , in sicer zelo obširno. Ba-vil se je s saniranjem deželnih financ, s splošnim zavarovanjem za starost in onemoglost delavskih stanov, z i"'t'tiriiio kazenskega prava in uprave, z nagodbo z Ogrsko, z dveletno vojaško službo. Govoril je še enkrat ministrski predsednik, nakar je bil proračunski provizorij v drugem in tretjem branju sprejet. — Prihodnja seja se naznani pismeno. Proti dijetam. P i aga, 24. julija. »Illas Naroda« odloč:;o protestuje, da bi se tudi med počitnicami izplačevale poslancem dijete, s čimer bodo davkoplačevalci obremenjeni za en milijon kron. List poziva češke poslance, naj dijete, ki jih dobivajo med počitnicami prepuste revnemu prebivalstvu, ki je bilo prizadeto po zadnjih povod njih. (Dobro bi bilo pozvati tudi dr. Šusteršiča in —- (rostinčnrja, naj se spomnita reveže v v deželi.) Češki deželni zbor. Dunaj, 24. julija. Po današnji St j i je povabil ministrski predsednik baron Beek vse poslance iz Deške k sebi na dogovor, da se dogovore "aradi sklicanja češkega deželnega zboi .. Nemški • poslanci so pripravljeni privoliti s pogojem, da se bodo v zasedanju razpravljale le gospodarske, ne pa tudi politične stvari. Češki poslanci so te pogoje sprejeli, zato je skoraj gotovo, da bo češki deželni zbor pred razpustom še Imel zasedanje. Hrvaška kriza. Budi mp e š t a , 24. julija. Bivši sekeiiski načelnik Roje se je mudil te dni v Budapešti ter izjavil napram nekemu časnikarju, da hrvaški sabor ne bo nikoli sprejel službene pragmatike železničarjev. Ban pač more pragmatiko saboru oktroirati, toda zakon nikoli ne postane brez saborovega dovoljenja. Potem je govoril o madžarskih šolah na Hrvaškem ter povedal, da je odredil, da se mora iz madžarskih šol odstraniti vse, kar je proti hrvaški narodni zavesti. Trgovinska pogajanja s Srbijo. B e 1 g r a d, 24. julija. Tudi danes se je ministrski svet ves dan bavi! s trgovinsko pogodbo, oziroma provizorijem, ki se naj sklene z Avstro - Ogrsko. Finančni minister dr. Paču, ki se je v ta namen mudil dva dni na Dunaju, je poročal o svojih vtiskifa in nadah, ki jih je pri tem dobil. To poročilo ni bilo posebno polno upanja. Po njegovem mnenju ni pričakovati posebnih ugodnosti ne od stalne ne od začasne trgovinske pogodbe. Le da se ustreže splošni zahtevi prebivalstva, naj bi se poskusilo skleniti provizorij. Nastala je živahna debata, nekateri ministri so se izrekli za pretrgan je pogajanj. Ministrski predsednik dr. Pašić je izjavil, da je treba storiti vse, da se reši deželo iz kritičnega položaja. V ta namen se naj skuša ustvariti vsaj provizorij. V popoldanskem ministrskem svetu je baje kralj Peter izrekel željo, naj bi se trgovinsko politične razmere s sosednjo drŽavo čimpreje uredile. Po seji j" sel ministrski predsednik v avstro-ogrsko poslaništvo, da je osebno poročal o sklepih. Dunaj, 24. julija. Trgovinski provizorij med Avstro Ogrsko in Srbijo se sklene v najkrajšem času. Do-čim jo namreč srbska vlada dosedaj polagala vrednost le na difinitivno pogodbo, je sedaj pritrdila provizoriju. Srbski delegatj« imajo že v rokah tozadevna navodila. Jutri se začno pogajanja v ministrstva zunanjih del. Poljski štrajk v Poznanju. Berolin, 24. julija. Šolski štrajk med Poljaki še vedno ni rešen. Štraj kuj oče otroke hočejo sedaj pruske šolske oblasti kaznovati s tem. da so jim odrekle šolske počitnice. Mirovna konferenca v Haagu. London, 24. julija. V včerajšnji seji je prvi nemški delegat baron M a. r s c h a i 1 priporočal ustanovitev stalnega mirovnega razsodišča v Haagu. V angl. nižji zborniei je vprašal S. Robert, ali so prišle od angleških delegatov iz Haaga kake vesti glede prodloga za omejitev oboroževanja. Državni tajnik zunanjih del Grey je odgovoril, da so pač prinesli časopisi pogoje takega sklepa, toda konferenci se dosedaj še ni predložil tak sklop. Tudi ne more reči, kaki pogoji bi se eventualno predlagali, toda želeti bi bilo, da bi take pogoje, kolikor so le mogoči, sprejela konferenca. Za ženska prava na Angleškem. London, 24. julija. Višja zbornica je sprejela v tretjem branju zakonski načrt, da sinejo ženske, ki imajo volilno pravico v občinske za-stope, postati tudi odbornice v občinskih in okrajnih zastopih. Dogodki na Koreji. London, 24. julija. V korejski prestolnici vlada pravo vojno stanje. Novi cesar je že nastopil vlado ter pozval prebivalstvo s proklamacijo k lojaliteti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. julija. — Županova instalacija. Ker je cesar odobril zopetno izvolitev posl. Hribarja za ljubljanskega župana bo slovesno umeščen je dne 3. avgusta. Na predvečer tega dne prirede narodna društva županu bakljado. — Laži, ki se dajo prijeti. Slav-nost v Kožu na Koroškem dne 14. julija nemškim listom še zdaj ne da mirovati. Laži vlačijo na dan, take laži, ki se dajo kar prijeti. Po teh vesteh, ki so precej pozne 1 — so Slovenci, zlasti pa Kranjci, grozili ljudem, ki niso slovenski govorili in jih psovali z »deutsches Schwein«, »deutsclie Kanaille«, »deutsche Best ie«, »deutscher Humi« itd. Najlepše je pa sledeče, kar piše »M a r b u r -g e r Z e i t u n g«: »Od vsakega železniškega uslužbenca so zahtevali viharno, da naj govori slovenski in gorje tistemu, ki ni hotel (!) al: ni mogel; na najnesramnejši način so ga zmerjali in mu grozili. Tudi v kolodvorski restavraciji se je stavila ista nesmiselna zahteva in neki divji fant je z g o 1 i m bodalo m p r i-divjal v restavracijsko k u h i n j o in zagrozil r e -s t a v r a t e r je v i soprogi G o -t z e v i : »K a n a 1 j a, govori slovenski ali te pa zabodeni!« K sreči so ga močni fantje pravočasno razorožili.« Kakor vidimo, so bili Nemci in neniškutarji 14. julija v Podrožžici silno ponižni in pohlevni. Čudno se nam pa zdi, da tistega divjaka niso dali aretirati, saj je bilo dovolj orožništva na razpolago. Že iz tega se vidi vsa nesramna Lažnjivost nemških listov, ki pišejo nadalje, da so Slovenci po gostilnah k r a d 1 i steklenice in kozarce in da so koroški duhovniki — drugih itak ni bilo tega dne v Kožu! — klofutali železniške uslužbence, dasi so bili Slovenci! Take laži se pobijajo same sebe in menda pač ni treba nanje niti najmanj odgovarjati. V imenu slovenskega naroda, ki se s takimi nesramnostmi kruto žali. pa zahtevamo, naj naznanijo nemški listi, zlasti »Marburger Zeitung«. tiste Slovence, ki so izvršili od nje gori navedena dejstva. Dokler tega ne store, pri t isujeU jim je pečat lažnika na njih čelo. Storili tega seveda ne bodo, ker če bi bilo kaj res, bi bili z imeni že zdavnaj prišli na dan. Deželni predsednik Schvvarz v Logatcu. Deželni predsednik potuje v informacijske namene po Notranjski. Duhovniki so si na vse kriplje prizadevali, da bi pokazali predsedniku svoje udano in ubogljivo ljudstvo, ki se veseli z duhovniki vred Črne vlade v deželi. Tudi okrajni glavar v Logatcu je povabil vse župane k sprejemu, a prišel je edini župan iz Planine, ki ga je pripeljal župnik. Sprejem je bil sploh nadvse klavern. Zastave so bile le na uradih, na fa-rovžu in pri klerikalnem krčmarju Koban. Slišimo, da tudi zavedni [drijčani ne mislijo prav nič kaditi g. Sohuarzu. — Vse fe za n«č — to je kratki smisel dolgega besedovanja „Sloven-Čevega" o vsem, kar govori iu dela župan Hribar v dunajskem parlamentu. Vse je za nič, nespretno iu nerodno, pametno in dobro je le, kar store tako bistre glave, kakor Gosfcin-čar, Krek, Demšar, SusterŠič, Roškar in kakor se že pišejo ti izkušeni in spretni parlamentarci. Poznamo to rvižo" ! Hribar je posadil klerikalce na dilco in jim zmešal štrene, vrh tega je marljiv iu delaven kakor malokateri poslanec, skrben za svoje voliloe in za občno narodno korist. To pričajo dejstva, in ker dejstev ni mogoče utajiti, zato zabavljajo klerikalci, kolikor in kakor jim je to mo-goČe po njihovih umstvenih zmožnostih. Seveda to nikogar ne ženira ?n tudi nikomur nič ne škodi. Hribar je pravi mož na svojem mestu — kleri-kaloi pa imajo na svoji poslanski barčici toliko ni Sel, da ne morejo priti nikjer do veljave. Uboge reve! Prav smilijo se nam. Celo na mini- strske portfelje so mislili, pa so obtičali v velikanski blamaži. — Poior na uradniška atesta I „Naša Zveza" piše: Na Štajerskem in Primorskem zasedajo uradniška mesta Nemci in Italijani. O Koroškem niti ne govorimo. Kdo je temu kriv ? Mi sami. Nimamo narodnega sveta, nimamo organizacije, katera bi skrbela za slovenske uradnike. Kako vzorno delujejo v tem oziru Čehi! Brigajo se za vsako imenovanje, osobito za sodna imenovanja; vplivajo na vlado, katera se ž njimi pogaja. Po slovenskih deželah pa dela nemška vlada in nemška uprava, kar hoče. Pošilja nam nemške uradnike v naše dežele in celo misli, da je že vsa Koroška dežela, tudi slovenski del, nemška posest. Brigamo se le za kakega „prijatelja", da mu pomoremo, a na ogromno množioo uradništva ne mislimo. Celo tedaj, kadar nam je biti solidarnim, nismo sclidarni. Nemški uradniki in profesorji navaljujejo na slovensko Ljubljano, a mi navala ne odbijamo solidarno. Delujejo politično in nastopajo javno. Na Štajerskem so slovenski trgi le s pomočjo nemških uradnikov prišli v nemško oblast. Na Koroškem so nemški uradniki najzanesljivejša zaščita nemške propagande. Mnogo rodoljubov smo že slišali govoriti in trditi, da bode Koroško takoj naše, ako vlada tja pošlje nekaj slovenskih uradnikov, ki bi se smeli čutiti Slovence. Narod je Še naš na Koroškem, le dajte mu še slovenskih notarjev, učiteljev in uradnikov, pa bede popolnoma naš. Naši državni poslanci, Roblek in tovariši, pridobili so si našo odkritosrčno zahvalo in priznanje, da so se z znano interpelacijo poprijeli uradniškega vprašanja. V današnjih narodnostnih bojih, ko bijemo z Nemci boj za svoj obstoj, moramo uradniškemu vprašanju posvečevati vso svojo pozornost in moramo skrbeti, da se v slovenskih krajih nameščajo le slovenski uradniki. Ako si ustanovimo močno urad-ništvo na vseh koncih domovine, storili smo za svoj narodni obstoj več, nego mislimo. Zasnujmo vseobsežno akcijo! Uradniki vedo najbolje in naj-preje, kje je kaka nevarnost; zato uradniki prvi na krov 1 Društvo „Naša zveza", kateremu je poglavitna naloga ščititi koristi vsega uradniškega stanu, je prevzelo nalogo narodnega sveta. Vse tovariše širom slovenske domovine kličemo na krov! Društvo ne ve in ne vidi vsega, zato pa je potrebno, da mu uradniki pomagajo in da mu naznanjajo vse, kar se tiče uradniških služb. Uradniki naj torej društvu naznanjajo, če je kje sploh na Slovenskem kaka služba prazna, Če je kako mesto v nevarnosti, Če nam kje mislijo Nemca vriniti, če bode kje in kdaj kaka služba prazna. Vse to bodemo imeli v razvidnosti. Izjavljamo, da se vsa taka obvestila smatrajo za strogo tajna in zaupna. Naše društvo bode posredovalo pri poslancih in bode sploh vse storilo, da se odločilni činitelji zavzemo za našo stvar. Želimo, da nas celokupno uradništvo na tem narodnem delu solidarno podpira. — Vzoren magistrat. Da je v 20. stoletju mogoče tako uradno poslovanje, kakršno je v navadi pri magistralu v Celju, to se more pač le v naši ljubi Avstriji primeriti. Trgovec Stermecki je pred dvema mesecema vložil prošnjo za napravo portala. Ker je bila naprava zaradi bližajoče se sezone zelo nujna, je mnogokrat osebno prosil in urgiral, naj se stvar kolikor mogoče hitro reši. Vse je bilo zaman. Stvar se sicer ni mogla veČ „spregledati", kakor prvikrat, ko prošnja niti v sejo ni prišla, a rešena ni. To se pravi : Ker ni bilo nobenih vzrokov proti stavbi nastopiti, jo je odbor 5. t. m. dovolil, a magistrat tega sklepa še do danes ni pismeno izdal in se vsled tega tudi s stavbo ne more začeti. Magistrat nagaja in šikanira kar more. Samo da bi stavbo portala zavlekel in oškodoval slovenskega davkoplačevalca, zahteva od posojilnice, ki je posestnica hiše, neki kos sveta zastonj, predpisuje novo tlakovanje hodnika in različne druge stvari kot pogoj, da dovoli stavbo portala. Tako delajo po-biraČi kosti in las, ki plačujejo kupljeno blago s trakovi in šivankami. Ako ima magistrat od posojilnice pravico kaj zahtevati, naj postopa po zakonu. Nima pa pravice trgovcu Stermeokemu delati škodo. Tako postopanje zna biti usodno za vsakega trgovca, saj nihče ne dela portalov za luksus, nego v interesu svoje kupčije. Zaradi magistratovega postopanja se bo morala vsa stavba preložiti na drugo leto. Ali bo plačal magistrat tisto škodo ? Vlada mirno gleda tako nagajivost. Kaj pa naši poslanci V Magistratovo postopanje izvira iz gole hudobije. Stari RavŠer je šest tednov pozneje vložil prošnjo za stavbo nove hiše in ta bo kmalu pod streho, Stermecki pa še danes ni dobil rešitve. Stavbnik se je sam čudil takemu postopanju, ker lani sta bili enaki prošnji trgovca Coste in Putana rešeni v osmih dneh. Mesarju Stel-cerju, ki ni bil nikdar kaznovan, ki je poštenjak skozinskoz, se še Dieh-lova gostilna na račun ni dovolila, dočim dobi vsak nemški balodri koncesijo na svoje ime. Celj-ka Posojilnica je že pred leti vložila prošnjo za stavbo neke hiše, pa še danes nima dovoljenja. V treh letih bi se še dosegla pri Hotentotih taka rešitev, samo pri celjskem magistratu se ne doseže. Zadnji čas je, da se tem nečuvenim razmeram naredi konec. — Kaj se Jim vse sanja! Štajerski nemški in nemškutarski trgovci vzdržujejo slovenski pisan list, ptujskega „Štajerca", da bi se ponem-čevanje na Spodnjem Štajerskem toliko uspešneje in hitreje vršilo. Nemci so z uspehom jako zadovoljni in ker se jim je „Štajerc" baje tudi na Koroškem dobro obnesel pri pospeševanju ponemčevanja, upajo zdaj, da ga uvedo tudi na Kranjsko, kjer naj bi želi enake uspehe kot na Štajerskem in Koroškem. Priporočamo „Štajercu", naj ostane le lepo na Štajerskem in gleda, da ga ne bo v par letih vrag vzel, kar bi se že zgodilo zdavnaj, če bi ne imel toliko umetne hrane. Na Kranjskem ni varno zanj! List, ki ga v vsaki številki priporočata „Deutsche Wacht" in Marburger Zeitung", ki kar blaznita vsenemštva, je vprav s tem dovolj karakteriziran, kakšen namen da ima — Peticijo za slovensko vseučilišče in sploh slovenske šole sta odposlali občina Gradec in požarna bramba gradaška. — Osebna vest« Davčni referent okrajnega glavarstva v Črnomlju g. fin. komisar dr. R o b e r t Ker-m a vn e r je premeščen v Kočevje k tamošnjemu okrajnemu glavarstvu. — Korlček Linhart bo izdajal „Jugoavstrijsko korespondenco" („Sli 1-osterreichische Korrespondenz"), da . paralizira „Jugoslovansko korespondenco" Tumovo, pred katero štajerski nemški listi zelo svare nemške liste sploh. — Dež. šolski nadzornik v Trstu« g. Fr. Svi da, pojde v pokoj. Nemci zahtevajo, da mora na to mesto priti Nemec, češ, da se je v Trstu posebno ozirati na nemškonarodno vzgojo. — Pri promenadnih koncertih vojaške godbe v „Zvezdiu se je večkrat opazilo, da silijo kazinotje s stoti in mizami z a kostanje, kjer po lastnem priznanju nimajo ničesar iskati. Med koncertom v torek, 23. t. m.. -postali kazinotje tako predrzni, da -postavili celo mizo in stole za kostanje in tam demonstrativno sedeč izzivali slovensko občinstvo. Svetujemo mestnemu magistratu, naj domišljave kazino te radi motenja posestva prime za ušesa. — „Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih" priredi v ponedeljek, dne 29. t. m. ob pol 6. uri zvečer v biblijoteČni dvorani c. kr. dež. vlade odborovo sejo. Na dnevnem redu je med drugim odobrenje načrta in proračuna za otroško zavetišče in določitev honorarja za društvenega zdravnika. Z ozirom na važnost dnevnega reda se prosijo p. n. gospodje odborniki, da se poinoštevilno udeleže seje. — Volitev v glavni močvirski odbor in župnik Knilic. V To mišlju se je vršila dne 22. t. m. volitev v glavni močvirski odbor za vasi Isko loko, Mateno, Brest, Lipe, Jezero, Fodkraj, Tomišlje, Vrbljene in Strahomer. Pred določeno uro j© bilo še vse črno Knifioovih baokov na volišču, ponajveč seveda iz Vrb-ljenj in Strahomerja. Saj jim je pa tudi Knifioev podrepnik Anton Svete obljubil, da jim zniža „protu in napravi 15 cm visok jez ob vaseh Vrbljenju iu Strahomerju. Kaj je obljubil 8 voiiloem iz vasi Jezera ta novopečeni odbornik, se ne ve; pravijo pa, da bode pustil „izpumpati" ondotno jezero, kadar se zniža Ljubljanica. Ko je prišel volilni komisar in otvoril volitev, je zavzel tudi župnik Knific svoje mesto med svojimi backi. Vsedel se je na LukČev stol in sedel kot deželnosodni svetnik ter stražil svoje backe, da kateri njih ne prestopi v drugi tabor in voli bivšega odbornika močvir. odbora g. Gamsa. Ko so prišli potem na vrsto voliloi Iške loke in vsi kot eden volili gosp. Gamsa, se oglasi župnik Knifio: Kaj mislite, LoČanje, da boste zopet zmagali, kaj mislite, da boste zopet dobili vina in ga pili zastonj, kakor zadnjič v Vrbljenih; ne, ne, zato je že poskrbljeno. — Knifičevi backi seveda v glasen smeh. Pa tudi gosp. župnika je to tako ganilo, da je pokazal še ostale zobe in se na ves glas zakrohotal. Voliloi iskološki osramočeni in žaljeni. Zato so pa tudi sklenili, da tega neotesanega mašni ka pokličejo k sodišču, da ga navadijo manire, ki se ga gotovo še prime, ker nima še 40 let. — Obravnava zaradi sovod-stva pred tuk. okrajnim sodiščem proti 2eleznik in pl. Milost se je včeraj preložila, ker nekaj povabljenih I rič ni bilo k razpravi. — Shod gorenjskih sadje-rejcev. Dne 29. t. m. ob petih popoldne bo v dvorani pri Kun s ti j u v Radovljici shod sadjarjev radovljiškega okraja. Namen shoda je ustanovitev posebnega sadjarskega društva za ta okraj. Vabijo se vsi posestniki sadjerejci tega okraja kakor tudi drugi pospeševalci sadjereje. Ustanavljajoče se društvo bo imelo nalogo skrbeti za vsestranski razvoj sadjereje na Gorenjskem po zahtevah modernega napredka. Sadjereja na Gorenjskem je bila dosihdob dokaj zanemarjena in potrebuje, ako nočemo, da donese našemu sadjarju pravih koristi — popolne reorganizacije. Dosedaj se gorenjski sadjarji še niso nikdar skupno posvetovali o velikem pomenu domaČe sadjereje in shod v ponedeljek, 29. t. m. bo sploh prvi sadjarski shod s pravim namenom, povzdigniti sadjarstvo na vredni višek napredka. Nova železniška zveza s Trstom, torej zveza z daljnim jugom odpira tudi gorenjskemu sadju boljše čase. Izvoz po morju obeta na to stran lepo bodočnost. Gorenjsko sadje stoji glede finega okusa in trpežnosti na prvem mestu. Transport prenese v najdalj-rejše kraje in se prodaja po visokih ceuah. Vendar je v doseg'o teh uspehov treba močaega skupnega dela vseh gorenjskih sadjarjev. Ustanavljajoče se gospodarsko društvo bo imelo nalogo nadzorovati pridelovanje in skrbeti za eksport v druge kraje. To društvo torej postane za gorenjsko sadjerejo dalekosežnega pomena. — Omeniti pa se mora, da bo društvo strogo gospodarskega značaja in bo v njem izključena vsaka politika. Kdor je prijatelj sadjereje in se peča s sadjarstvom, imej v društvu prostora, pa bodi tega ali onega stanu, tega ali onega političnega mišljenja. Tudi shod 29. t. m. je strogo gospodarski, udeleži se shoda, pa bodi liberalec aH klerikalec, samo da si sadjar! Pri omikanih narodih nahajamo mnogo sadjarskih društev — pri nas ni še nobenega! Posnemajmo omikane, svoje koristi se zavedajoče narode! Na shod v ponedeljek, 29. t. m. se vabijo tudi sadjerejci izvenra-dovljiskega okraja, osobito dobro je, ako dojde čim več strokovno izobraženih sadjerejcev. Pri tej priliki si morda vnanji gospodje hote ogledati naddivotni Bled, kamor udeleženci shoda lahko napravijo potem skupni izlet. Somišljeniki-sadjarji, pridite na shod v obilnem številu! Iz tega shoda Eaj se razširi misel sadjarskega preporoda širom domovine! — Železnica na Triglav. Stavbeni pristav družbe avstro-ogrskih državnih železnic in privatni docent Ba nemški tehniški visoki šoli v Pragi, dr. Friderik Steiner, je dobil dovoljenje, da sme pričeti s preddeli za ozkotirno železnico od postaje Bohinjska Bistrica čez Sv. Janez in Stare Fužine na vrh Triglava. Dovoljenje velja za eno leto. — Prememba posesti- Gosp. Mat. Polič v Mariboru je kupil graščino Frajštajn blizu Ptujske gore z orali gozdov in nasadov. — Most čez Dravo postavijo v Poberžu pri Mariboru, da bodo imeli krajšo in lažjo cestno zvezo z mestom. Preje bo pa seveda treba izposlovati državno podporo. — Čudna nadloga v graški Okolici- Graškim časopisom prihajajo pritožbe, da si starši z otroci, posebno z mladimi dekleti ne upajo na izprehod v okolico, ker se vsak čas pojavi kak „naravni človek", ki se v Adamovi nagoti „koplje" na solncu ali pa z obleko pod pazduho sprehaja ob potoku. *— Ptujska gimnazija je štela preteklo leto 170 (!) učencev, med njimi le — 25 Slovencev. To je sad nečuvenega pritiska nemških profesorjev na slov. dijake. Namesto da bi imeli Slovenoi v ptujskem, ormoškem in ljutomerskem okraju v Ptuju, kakor je to naravno, lastno gimnazijo ali vsaj gimnazijo s slov. vzporednicami, obstoji sedaj v Ptuju popolnoma nemška gimnazija! — Nov brzojavni urad dobe v Gomilskem pri Celju. — Sirovine« I van Stepišnek, Josip Volčič, Alojzij Čer nič, Martin Stropnik in Josip K r e s n i k iz vojniške okolioe so se v kavarni Eller v Vojniku pretepali in ker jih je Anton Eller miril, so padli po njem in ga dodobra premlatili. Tudi staro Agato Eller je nekdo izmed njih napadel z nožem iu ji prizadel dve težki rani. Končno bo junaki razbili vse pohištvo. Orožniki so fante aretirali. — Tako piše nD. W.", ki se je kajpada primerno zlagala po stari svoji nemški navadi. — Projektirana ozkotirna železnica od Opattle-MatuliJ do deželne meje. Mednarodna električna družba na Dunaju je dobila dovoljenje za tehnična predd^la za ozkotirno železnico, ki bi Šla od kakega kraja ozkotirne železnice Opatija-Matulje-Lovran pri Priluki Jo deželne meje pri Kantridi. — Velika tatvina dragocenosti V Trstu. Da ^a ni trenutka, da bi tržaški tatovi no kradli, dokazuje dan na dan. Ponoči ali podnevi so tržaški tatovi vedno na nogah in če se le prikaže prilika za krajo, jo izvrše. Predsnočnjim ni posestnik Viktor Bartoli le za par minut imel hiše pod nadzorstvom in že so vlomili tatovi vanjo in odnesli dragocenosti za IZ 550 K. Seveda ni o njih ne duha no sluha. — Kap ie z »dela v Trstu 70-letno gospo Marijo Pulesnik. Prepeljali so jo v bolnico. — Japonske bojne ladje v Trstu. Napovedani obisk japonskih bojnih ladij v Trstu bo šele meseca septembra. — Svinjar v knti. Celovško sodišče je obsodilo servitskega meniha Antona Fraueniubaiz samostana v Kočah zaradi nenravnosti v trimesečno ječo. — Mojster in pomočnik. Mizarski mojster Fr. Stiplovšekv Gradcu in njegov pomočnik Jakopič sta se sprla in stepla. Pri tem je mojster ugrizril pomočnika v lice. Obsojen je bil le v globo trideset kron. — Velikodušna darila „Narodni čitalnici" v Novem mestu. Pri letošnji prvi likvidaciji „Narod-nega doma" izžrebane delnice so bla-godušno prepustih „Narodni čitalnici" gg. trgovec E. Kašteli c, vodja mestne hranilnice I. Krajec, župan pl. SladoviČ in odvetnik dr. Sche-gula. To je prva denarna pomoč za razširjenje Čitalniških prostorov. Zato pa vrlim možem: Slava! — Telovadnega društva ,Sokolc V Škofji Loki prvi redni občni zbor se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 28. julija 1907 ob 8. uri zvečer v prostorih „Narodne čitalnice". — Tri vojaške godbe bodo meseca avgusta povodom divizijskih manevrov ob enem v Ljubljani. — Natakarji in markerji se pripravljajo na stavko. Njih zahteva je, da morajo imefi enkrat na tedn prost dan. — Gledališki odsek Jeseniškega Sokola" uprizori v nedeljo, dne 28. t. m. pri „Jelenu" na Savi Štiridejansko narodno igro „D ivji lovec". Začetek ob 8. uri zvečer. — Koncert na citre bo danes zvečer ob osmih pri „Črnem orlu". Vstop prost. — Nova železnica na Koroškem. Gradbeni podjetnik Gross v Celovcu je dobil dovoljenje za zgradbo nove železnice iz Celovca v Škofji dvor in Mostio. — Prijatelj kokoši je Štefan K os tom a j v Bukovem žlaku pri Teharjih. Ker pa ljubi le tujo perutnino, ga je orožništvo vzelo v svoje varstvo. — Krvav konec namišlfenega pretepa. V neki gostimi v Celju sta se na plesni veselici neki Grobel-nik in GolČman nalašč med seboj začela pretepati, ker se jima je vesa-lica zdela preenakomerna. Ko je pretepanje videl delavec Možina, stopil je zraven in miril. Za plačilo ga je Grobelmk osuval z nožem, da so ga (Grobelnika) zaprli. — Z nožem. V neki gostilni v Celju je Franc Juran iz Hrvaške sunil z nožem kolarskega pomočnika Primožiča v ramo. — „Če ne boš tiho, ti bora krvavo luknje naredil", tako je zaklical v Celju neki pijanec obrtnemu vajencu, ki ga je opomnil, naj gre spat, ker je biio že polnoči. Kjj nato je oddal pijanec 4 strele, ki pa niso zadeli svojega „cilja", ker je baje hotel vajenca le ostrašiti. — V pijanosti. Jak. Steble v Pečovniku pri Celju je v pijanosti svoji ženi zlomil obe roki ter klečal na njej, da jo s sekiro ubije. Ker ga je sin potegnil z matere, vrgel je za njim z vso silo sekiro, a ga k sreči ni zadel. Obsojen je bil v 8 mesečno ječo. — Umrl je v Grosupljem gosp. Alojzij L a v r i c, posestnik in strojar. N. v m. p. ! — Čebelarski tedaj v Ilirski Bistrici se je vršil v 21. t. m. ob obilni udeležbi. Bili so navzoči Čebelarji iz vse Kranjske. Tečaja so se tudi udeležili čebelarji iz Koroške, Goriške in Istre. Že samo vzorni čebelnjak g. ŽnidaršiČa je vreden, da si ga ogleda vsak napreden čebelar. Tako vzornih čebelarjev ni med Slovenci, menda tudi malo v širni Avstriji. Tečaj je otvoril urednik „Čebelarja" g. Roj i na. Pozdravil je navzoče udeležence, predstavil govornike ter se posebno zahvalil gospodu Žnidaršiču, kateri je dal tečaju na razpolago svoj čebelnjak ter je prevzel praktičen pouk. Prvi je predaval g. nadučitelj Likozar o propadanju našega čebelarstva ter o zo-petni povzdigi Priporočal je tudi združitev vseh slovenskih čebelarjev. Nasvetoval je ustanovitev čebelarske podružnice za vso bistriško dolino, kar se je tudi zgodilo. Drugi govornik g. naduč. H u me k je predaval o anatomiji Čebel. Nato je g. Žnidar-šiČ pokazal, kako se lahko vzame čebelam med, kar ga imajo odveč in kako se ta na izmetalnioi iztoči. Kazal je tudi v raznih steklenicah svoj zares čisti cvetlični med, katerega je že do sedaj iztočil 1500 kg. Opoldne smo imeli dve uri odmor. Prvi govornik popoldne je bil g. nadučitelj Likozar, ki je predaval o glavnin napakah naših čebelarjev. Nato je govoril g. ŽnidarŠič o izgoji matic, kar je čebelarje trgovce posebno zanimalo. Gosp. nadučitelj H u -mek je še pojasnil glavno čebelarsko bolezen, gnilobo. Slednjič smo" si še enkrat ogledali vzorni ulnik gosp. ŽnidaršiČa, kateri nam je tudi še pokazal, kako dela umetne roje, katere pošilja na Nemško. S tem je bil dnevni red končan. S hvaležnostjo smo se poslovili od g. ŽnidaršiČa, s trdnim sklepom, da se še snidemo pri njem. — Čebelarska podružnica v Ilirski Bistrici- Predsednikom je bil voljen g. Radovan Strnad, davčni kontrolor; v odbor pa gg.: Anton Žnidaršič, Ivan Markovič, Josip Stem-berger, Mih. Urbančič, Ivan Penko in Anton Logar, blagajnikom. — Prijeti ponarejalci denarja. V Zemunu so aretirali družbo pona-rejalcev denarja, vendar jim je šef te družbe, krojač Rade Mišic ušel. Aretirani so zidar Martin Kap s, neki kmet, dva druga moška in Mišičeva ljubica. Ponarejalci so izdelovali 5 kronski denar. Sodijo, da je družba teh ponarejevalcev in raz-pečevalcev denarja zelo velika. — Trojčke je porodila y Zemunu žena ondotnega gostilničarja, Aca Dragutinovič in sicer dva dečka in deklico. Na krovu vse zdravo. — Umrl j© v Goričicah pri Celovcu vpokojeni podmaršal vitez A. P i t r e i c h, brat bivšega vojnega ministra. Rojen je bil v Ljubljani leta 1838. kot sin dvornega svetnika. — Travniki se suše v rogaškem okraju, posebno pod Donačko gr.ro, pri Sv. Florjanu, Erjavci itd. Vzrok so ogrci, ki jih kar mrgoli pod zemljo. — Skupščina zveze jugoslovanskih učiteljskih društev bo 24., 25. in 26. avgusta v Radovljici in ne od 17. do 19. avgusta, ker so takrat tam vojaške vaje in bi ne bilo mogoče dobiti stanovanj. — Nova podružnica sv. Cirila In Metoda seje ustanovila za Cerknico in okolico. Želeti je, da bo ta podružnica delala in ne spala kakor premnogo drugih. — Zastrupila se Je v Framu na Štajerskem 24letna posestnikova hči Ivana Ves j a k. Spila je na ♦vodi kapice užigalic 2 škatljic, ker ji oče ni pustil se omožiti. V groznih bolečinah je opravljala par dni razna deda, da bi prikrila svoj čin. Ko pa le ni mogla več prikrivati, je povedala vse. — K umoru kočljažev v Trstu. Zdi se, da je aratirani Karel Deltin pravi zločinec, ki je umoril oba koči-jaža Praznika in Mohoroviča. Na njegovem stanovanju je našla policija 6 izstreljenih revolverskih nabojev 9 mm in znano je, da so bile krogle, ki so jih zdravniki našli v glavah umorjenih koČijažev, tudi 9 mm. Odtisi čevljev v blatu v bližini umorov so do pičioe odtisi čevljev, ki jih je policija zaplenila pri Deltinu. Aretirali so tudi neko žensko, o kateri se z vso gotovostjo trdi, da je bila večkrat v družbi z Deltinom in ono jutro po umoru Praznika vsa mokra. Deltin, ki je preje nosil vedno obrastlo brado in kuštrave lase, se je dal obriti in ostrici tiste dni, ko so prinesli opis morilčev. •— Prijet prisiljenec. Prisiljeneo Henrik Auringer je ušel od dela v Ljubljani in bil prijet od orožnikov iz Spodnje Šiške v gozdu pri Tacnu. Ko je vprašal, kam da pride, in dobil odgovor, da zopet v prisilno delavnico, odvrnil je, da tja ne gre in raz-žalil cesarja, da bi prišel v sodnijske zapore. Tudi je povedal, da je pred štirimi leti na švicarski meji ukradel nekemu mešetarju 600 K, kar je bilo doslej neznano. Auringer je prišel v zaželjeni zapor k deželnemu sodišču. — Ubegla prisiljenca. Predvčerajšnjem sta zadobila zopet veselje po prostosti pri zgradbi hiše „Ljudske posojilnice" v Miklošičevih ulicah leta 1889. v Standachu rojeni in v Neukirchen pri Vbcklabrucku pristojni Karel Parzer in leta 1881. v Sekulu rojeni in v Št. Martin pri Celovcu pristojni Aleks. Pich-ler. Pred polletom sta ukradla delavcu Francetu Šestu 6 K vreden suknjič, Janezu Zajcu pa 3 K vreden klobuk in tako v mešani obleki odnesla pete. — Hudi kosci. Včeraj popoldne so se na Cesarja Jožefa trgu sprli tam na delo čakajoči kosci. Ker so bile besede preslabe, so si skočili v lase in se potem začeli valjati drug drugega po tleh, nakar je prišla policija in vroČekrvneže odvedla na hladno. — Prijeta tatica- Kakor smo že poročali, je prišla dne 21. t. m. k mizarjevi ženi Mariji Veharjevi v Flo-rijanskih ulicah Št. 33 stanovat neka neznana ženska, katera ji je rekla, da je do tedaj služila na nekem hotelu, kar pa, kakor so pozneje dognali, ni bilo res. Ko jo je Veharjeva drugi dan pustila samo v stanovanju, ji je ta ukradla iz omare 38 K denarja in odšla. Policija je včeraj tatico prijela v osebi brezposelne služkinje Marije Lampretove, roj. 1883. na Selu pri Grosupljem. Navedenka je tudi ukradla pri posetu svoji prijateljici Mariji Medletovi na S7. Petra cesti št. 54 zlat, 17 K vreden prstan in ga potem prodala za 3 K. Lampretovo, ki je zaradi nepoštenosti že pred kaznovana, so oddali sodišču. — Pes ugriznil je 131etnega šolskega učenca Franceta Kramarja in ga na levi nogi lahko telesno poškodoval. Kramar je psovemu lastniku nekaj nagajal in ker ga ta ni mogel ujeti, je naščuval psa, da ga je popadek — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo k zgradbi šentjanške železnice 25 dalmatinskih in 20 hrvaških delavcev. — Izgubljene in najdene reči- Delavec Jakob Jerič je izgubii denarnico, v kateri je imel do 5 K denarja. — Poslovodja g. Ivan Želez-nikar je izgubil denarnico, v kateri je imel 7 K. — Urarski vajenec Karel Binder je našel žensko srebrno uro in jo oddal pri magistratu. — Natakarica Marija Jeralova je izgubila dva zlata prstana, vredna 14 K. — Kuharica Marija Oražmova je izgubila 7 K denarja. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulice, koncert na čast vsem Anica m. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina 40 vin. * Drobne vesti. Zaradi z n a-n i h svinjarij v 111 i 1 a n s k c m s a m o s t a 11 u se je pričela splošna agitacija v Italiji, naj se odpravi duhovniška obleka, a nunam se sploh naj prepove hoditi na ulice v haljah. Prebivalstvo jo še vedno skrajno razburjeno. Y Milanu so po protestnem shodu razbili skoraj na vseh cerkvah sipe. Na vseh shodih se žalil« '\a. naj se otroški vrtci podržavi-jo. da ne bodo v njih odločevale nuno. Ljudsko izdajo G r i 11-p a r z e r j e v i h d e 1 izda na svoje stroške dunajski občinski svet. L e o ]> o 1 d W o 1 f 1 i n g živi v Parizu ter študira botaniko in matemal Lko. T t o n i 1 je v Ašu večkratni milijonar Biinther. * Bikard Wagner — zamorce. Ko j.' prišel Wagner prvič v London, da dirigira svoja dela, predstavljen je bil tudi lordu Pitkinu. ki je bil najvplivnejši elan odlične londonski1 družb*1, toda o godbi ni imel najmanjšega pojma. »Kje bo vaš koncert ?« je vprašal lord Pitkin. »V Saint James Hali« je odgovoril umetnik ter povabil Pitkina k obisku, kar je ta tudi obljubil. Ko so po koncertu na umetniškem sestanku vse križem čestital] Wagnerju, oglasil se jo tudi Pitkin: »Nikoli še nisem preživel tako zabavnega večera. Smejal sem se do solz.« Wagner ga je začudeno pogledal, toda Pitkin je nadaljeval: »No bost*1 mi verjeli, potreboval sem pol ure, da sem vas v začrnelem obraza in lasulji zopet spoznal.« Pitkinu se je namreč pripetila nesreča, da je zašel v navaden tingl-tangl, kjer je pel neki zamorec nialovredne kuplete. * Lep policaj. V Karlovcu so se že ver let ponavljale tatvino v raznih trgovinah. Posebno mesarju in prekajalcu Bastijaneiču je vsak teden bilo ponoči pokradenega blaga. Opetovano je prosil stražnika Lasica, naj ponoči pazi na njegovo trgovi- no. Končno pa se je sam zaprl v svojo mesnico ter čakal na tatu. In res je prišel tat z vrečo ter začel v njo metati klobase in meso. Mesar ga je zgrabil za vrat ter podrl na tla. Ko so prišli domači z lučjo, spoznali so v tatu — policaja Lasica, ki je na ta način že osem let »vestno« opravljal službo. * Tudi Bi sin.-i rek je bil slab politični prorok. Gontaut-Biron pripoveduje v svojih spominih o razgovoru, ki ga je imel 3. decembra 187(5. / Bismarckom. Takrat se je ustanav ljala republika na Francoskem. Bi-smarek je idejo odobraval, ker jo upal, da napravi republika Francijo slabo in nesposobno za zveze. Svoje mnenje je izrekel Bironu, ki je bil v srcu monarhist: Republike so mogoče le v malih državah. V Benetkah in na Holandskem so nekaj časa republike prospevale nekaj časa le zato, ker sta imeli visoko aristokracijo. «Glede Francijo je rekel Bi-smarek smej*1: »Na Francoskem more uspevati republika le toliko easa. dokler jo vladajo ljudje, ki niso republikanci. Francoska republika še obstoji,'je močna, dasi je no \ ladajo monarhisti. * Ribniški Sokol vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 28. t. m. v gostilni br. Andreja Podboja ob 3. popoldne. Vsi izven Ribnice stanujoči bratje se opozarjajo, da ne bodo osebno vabljeni. Na sporedu je volitev enega odbornika in 6 delegatov na občni zbor zveze kakor tudi volitev praporščakov ter poročilo o veliki slavnosti dne 8 septembra. * Pesnik minister, španski pesnik Jose Echegarav objavlja spomine, v katerih pripoveduje o svojem bivšem ministrovanju. Naravno je, daje malo ex-ministrov, ki bi priznali, da niso o svojem resortu imeli pojma. Echegaray je bil poljedelski minister, a zdaj izjavlja, da se o vsej stvari ni prav nič razumel. Dolgo je študiral, kako je prišel do te velike Časti, čez dolgo časa je dognal, da zato, ker je bil njegov oče — botanik. Telefonsko m brzojavno poročilo Celovec 25. julija. Proti stav-kujočim delavcem, ki grade v Mall-nitzu novo železnico in med ka-rimi je mnogo Slovencev, postopajo oblastveni organi tako brez obzirno, da se je bati izgredov. Iz Beljaka je odšel večji oddelek vojaštva v Mallnitz. Gradec 25. julija. Preiskava proti društvu, ki preskrbuje mesto z vodo, je dognala, da je društvo krivo uporabe s škodljivimi tvari-nami napolnjene greznice. Društvo je bilo obsojeno na 18.000 kron globe, potem sanitetno oblastvo na 100 K. Vrhutega je šla ovadba na drž. pravdništvo in mora društvo tekom enega leta oskrbeti nove vodne naprave, sicer izgubi koncesijo. Dunaj 25. julija. Rumunski minister zunanjih del, Sturdza, pride v kratkem na Dunaj, na konferenco z avstro-ogrski m ministrom zunanjih del Aerentha-lom. Praga 25 julija. Glasilo češke socijalnodemokratične stranke pravi glede konference ministrskega predsednika Becka z zastopniki poslancev iz Češke, da se je šlo za volilno reformo za češki dež. zbor in za termin, kdaj se dež zbor skliče. List pravi, da je s tem storjen začetek velikega boja za splošno in enako volilno pravico za dež. zbor. Tekom prihodnjih dni skličeta izvrševalna odbora češke in nemške socijalne demokracije zaupnike, da se ž njimijdogovorita glede boja za volilno reformo in glede volitev. Sklenilo se bo prirejati tabore in velike obhode v vseh industrij al -nih krajih na Češkem Rim 25. julija. Južnoitalijanski klerikalci so se postavili popol noma na stran bivšega min stra Nasija, ki ga je senat dal zapreti zaradi velikanskih goljufij, ki jih je storil v svoji uradni lastnosti. Meteorolositno poradio. •= Cas opazovanja Stanje barometra ▼ mm Temperatura v C°. Vetrovi Nebo 24 i 9. «,▼. 733 5 196 al. jzah. del. oblač. 7. «j. 733 4 17-6 si. svzh. del. oblač. pop. 733 4 21 6 slab j vzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 2 *lp nor-male 19 9*. — Padavina v mm OO. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma brat, gospod /Hojztj £avrič posestnik in strojar po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes, v 46. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v petek, dne 26. julija 1907 ob devetih dopoldne v Grosupljem na Dolenjskem. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. 2452 Grosuplje, dne 24. julija 1907 Karolina Lavrič, soproga. — Josip, Lovrenc, Anton, bratje. — Frančiška, Otilija, sestri. Zahvala. Za vse mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše ljubljene matere, tašče in stare matere, gospe JERE LOVSE izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. 2453 V Ljubljani, dne 25. julija 1907. Žalujoči ostali. Zahvala« Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob bolezni-in smrti naše ljubljene hčerke oziroma sestre, gosp i ce 2462 CMILIJC BURGER ter za časteče spremstvo pokojnice k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se tudi najsrčneje zahvaljujemo gg. pevcem pevskega društva „Postojna" in »Salonskega orkestra" za ganljivo petje, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev. V Postojni, dne 24. julija 1907. Žalujoča rodbina Burger. Lepilni razgled v park pred juatično palačo in na Duuajsko cesto, ne vsled odpoklica v službeni zadevi odda takoj ali s 1. avgustom, eventut-L.n tudi s hrano. Poizve se med 2. \u 4. uro nopol dne Sodnijske ulice st. 1, III, 2 vrata desno. 24; 1-2 poleg farne cerkve v Št. Vidu pri Za-tični s stanovanjem vred se da v najem za več let. Več pove Ivan Končina, Gorenja vas pri Zatični. 2456—1 Večje število tesarjev sprejema proti dobremu plačila Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dnnajska cesta st. 40. 1666— > 9 Odda se radi prevzetja večje trgovine takoj ali s 15. septembrom t. 1. dobro idoča majhna Mjska Mria v Ljubljani, 1 vsem inventarjem po zelo zmerni ceni. — Kje, pove upravn. „Slov. .Naroda*. »429—2 Vinske sode v velikosti 20 do 40 hektl. kupi IVJot. ©elničor, 2454 vinska trgovina v Šmartnem pri LJubljani HoteULIRIJA", V četrtek, dne 25. julija koncert na čast vseh Anic popohe Ljublj. društ. godbe. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 20 kr. Za mnogobrojni obisk se priporoča Fric Novak, 2 zastora za okna, I miza ^= in dve sliki = so ceno na prodaj. 24i*-a Sleiiuei^eua ce^to 19. Hišnik se išče za oskrbovanje vile in vrta proti prostem stanovanju. 24ic—S Ponudbe na dr. Otto Vallentscbaga Prodajalka se sprejme. — Pish ene pouudbe pod Kavcija 300" na upravn. .Slov. Naroda*. 2465—1 I ('ženjen, se nastavi kar najhitreje v žagi na Dolenjskem 2463-i Več se izve v tvornici za stroje G. Tdnnies v Ljubljani. Vabilo k 2440—2 hotelir. 1 Posojilnice v Ribnici reg. zadruge z omejeno zavezo kateri se bode vršil v nedeljo, dne 4. avgusta 1907 ob polstirih popoldne v posojilničnih prostorih. DNEVNI RED: Ispremeoiba pravil. 2460 Načelništvo. Stiskalnice za seno za zamotavanje sena, slame, volne, lanu, lesne vcine, Šotne stelje itd, stiskalnice za kože m usnje, hi-dravliške stiskalnice izdelujejo v izvrstni kakovosti 2379—2 Ph. Mayfarth & Co. na. Dunaju II 1. H ti t u loti zantonj in »oMtnlne prosto. Licitacija konja. C. kr. državni žrebčaraki oddelek št. 3 na Selu pri Ljubljani bo 3. avgusta letos Ob 9 dopoldne na kraja omenjenega oddelka na Selu valaha ,,Masseur Aubrv", burgundske pasme, serca (Rotschimmel), 16 let starega m 1">7 cm visokega, dražbenim potom prodal najvišjemu ponudnikH proti takojšnjemu plačilu. 2457 Poveljstvo c. kr. državnega žrebčarskega oddelka št 3 na Selu pri Ljubljani. Ura z verižico za samo K 2-—. Zaradi nakupa velike množine nr razpošilia Sle-Eijaka razpošiljalnica : prekrasno pozlačeno 86-um o precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo K 9*— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-ftlezljska razpofiiljevalnlca F. WIUDISCH v Krakovu TJ/38. NB. Za neugajajoče denar nazaj. 2459 Zaradi odpotovanja se za avgustov ev. novembrov termin odda v Pre- dilnih ulicah št. 10, II. nadstropje elegantno s Štirimi sobami, kopalno, poselsko in prostorno predsobo z vsemi pritiklinami in vpeljano električno razsvetljavo. Več ravnotam v pritličju desno ali v vinski kleti. 2271—6 Sl venska rodbina vzame dijake ™ ali cLefelio o iz boljših hiš na hrano in stanovanje. Šola prav blizu. 2b92—3 Pojasnila daje gdč. Mici Kepa, Ponte nuovo št. 22 v Gorici. Ugodna prilika! V najem se da takoj s h avgustom t. L zaradi gospodarjeve smrti pod jako ugodnimi pogoji v Kranju h. st. U na najbolj prometnem prostora se nahajajoča mesarija z vso upremo in stanovanjem. Mesarska obrt obstoja v tej hiši nepretrgoma že nad 100 let. Poleg stanovalue sobe, kuhinje, jedilne shrambe, dveh kleti, drvarnice in šupe je sredi dvo rišča obširen hlev, kjer je prostora za deset glav živine. — Natančneiša pojasnila daje lastnica Marija Sumi v Kranju, h. št. 11. 8438—a d v večjo trgovino in zalogo tobaka se išče zanesljiva moč. Prepis izpričeval naj se panudbi priloži. 2109— fl Naslov pove upravništvo. Bufet dobro ohranjen, pripraven za kol<» dvorsko restavracijo se proda. Kje pove upravništvo Slovenskega Narod*. 2417-3 Kupim poceni dobro ohranjeno motor dvokolo 3—5 HP. — Pismene ponudbe: Fran Laurin, poste restante Ljubljana. 2406 3 Žaga in mlin 80 dasta v najem in sicer oboje skupaj ali vsako zase. Oddaljena sta od železniške postaje samo 10 minut. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 24E8 i Sprejmem 2380-4 gospodično ki je vešča trgovine 8 čevlji J. MEDVED, Gorica. Do 25°„ plača trgovsko denarni zavod privatnim osebam na vloge Čez K 1000* —. Od-kaz vsakodobno. Prijave naj se pošiljajo na: „Dio ničko drušivo." Zagreb, poste restante. 2451-1 Podpisani se mojam javiti velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in fe' A na deželi, da sem si nabavil • v . 31 -4 nov voz za prevažanje pohištva. ter se priporočam za selitve ter vse druge vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo premoga in drva. Z velespoštovanjem 2460—1 Jtfarttn tamprel Ljubljana, Kolodvorske ulice. I I i 1 1 i Ka- čast vse danes on U zvečer na vrtu hotelo „Union" velik vojaški koncert polnošteollne vojnike sodbe pod osebnim uodstuom $. kapelnika Chrlstopha. Vstopnina 30 krajcarjev. = Vstopnina 30 krajcarjev. -it Več lepih in zračnih stanovanj z lepim razgledom se odda za novem brski termin v novo zgrajeni bili nasproti Elizabetne otroške bolnice (pri novi gimnaziji) ulice Stare pravde, obsteiečib iz 1 in 3 sob k vsakemu stanovanju pripada še predsoba, shramba za jedila i. t. d. Natančneje se poizve v Židovskih ulicah št. 5, I. nadstropje. 2386- Podružnica v SPLJETD. ..Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice st. 2. Podružnica ▼ CELOVCU. H«B«i-vnl Fond K 2 °/0 od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za snbskrip- jeno zavezo Triglav" po K 500*—, 1000 —, 5000-— in 10.000. Rentni davek plača banka sama. 12-84 Pelnlaka glavMiea »,ooe.coo. obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 41/ cijo deležev snuječe se ,,Hotelske družbe z omejeno Rentni davek plača banka sama. ioo.ooo. Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854. priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje HT izborno 4012 106 Številka telolona 210. marčno pivo v sodcih in stekienicah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustos lemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*. 7M 02092^522779 ^9^065092166