zahtevajo «ne. da se bo zvišala __ ( CP,a*a to, da bi OPA H L? »Pustila kontrolo S'netor, - , F e d e r a cija ^ekak?Vcev na drobno> Na ri 500'0()0 članov, se l5aPravi ktno na kongres, | Postavo, o kateri bi! V j dišala cene blagu! Sk 8 tem zvišala tudi sliJ'o, da bo treba ' ii, "e blagu na debelo za Akciji t cel° za več> todai pcrti^rp)0do °dprla vrata1 ^avi'; 1 P°višek tudi ni trS°vci, kot bi ce-Si T' ce bi OPA nehal S hi p0višek tudi ni ta->WaJ0r ga bomo morali IPiin : ' če ne L produk- [V>°vci. S&e\je, mne"ja- ^ Hler k°ntrolo nad ce-Lto n bo ugodnejši ; ^trif0v Pust>- Toda zahte-M^ngresa, naj r'h e Postave, po ka- Sikl poslu-ie- »^ trgovcev je tudi senatorJa Ball"a Pte'i, e glede kontrole vsebuje nasled- 8(1 dni 5litj j ne biti nobene t; dei0Jrtj'a' dokler, se de-pogajajo s V nai k posredovalca. sodnijsko ka- \ vi ° poffodbo z C'tivhorl naj PreP°ve kjgj, ali izhod iz pro- i, Stavka- ib^opet S Argentini k. les ; ' Državni taj- kNovL°dredil- da b0 ta jHovj 2a republiko Ar- CSai°Slanik- Stopote-^ed. države zo-WPnjateliske odno-!>Po,rsko vlado, kateri Juan eron. St°rile vse mogo-!j>ka A ne bil ^voljen za Xolu^ne, toda a-! ?h odločil dru^a" , Hoik ada je ugriznila ter Proži Argen- CS ,c!.roko'da J'0 pri-i °hd»i blok zapad- i X S Poslail3k za Ar-1 fo^6 William D.| i SfAposlanikvre- \ H o je priznan L>v Spretnih ameriških 58» v°to» e fOo70'°00 ton žita in S^C ad bo dal far-1 S za žito, ki ga1 Ji S L* hi se žito dvi-1 lO&J' •i»li.ia, da bodo 5 razliko, če bi • iuii^ ceneje, kot bo AMERIKA BI BRANILA Ml-HAJLOYICA Zahteva od jugoslovanske vlade, naj bi ameri- vi • v _ *v * IV i* ski častniki pričali Washington. — Vlada Zedi-njenih držav je vprašala jugoslovansko vlado za dovoljenje, da bi smeli ameriški armadni častniki in drugo vojaško osobje, ki so bili prideljeni tekom vojne generalu Draži Mihajloviču, pričati pri nameravani obravnavi, pri kateri bo Titova vlada obtožila vodjo četnikov veleizdaje. Ameriški državni oddelek je včeraj izjavil, da je poslal tozadevno noto na urad jugoslovanskega zunanjega ministrstva, v kateri navaja Mihajlovičev doprinos zavezniški stvari tekom vojne. Ako bo Titova vlada upoštevala ta apel ameriške vlade, še ni znano. -o- 17 let zaročena, sta se poročila Dunaj. — Frederick Yeiser, bivši narednik ameriške armade ter svoje čase glasbeni kritik za časopis Enquirer iz Cincin-natti, O., se je na Dunaju poročil s konteso Silvijo Marijo Rei-gersberger. To je bila prva poroka med ameriškim vojakom in avstrijsko državljanko po novih vojaških odredbah. Seznanila sta se pred 17 leti, ko je Yeiser študiral na Dunaju. -o- DAJ BRAT. DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM_ Mesio Detroit ni hotelo S1-™ Gen. Bonna je plačal za zločine sprejeli ponudbe unije življenje j __—_ 13 poravnavo stavke ! ,.Včerai ^jevoziio petletno de- 'Ameriške vojaške oblasti so ustrelile japonskega ge ; kletce, Suzana Horvat, na svo- c, , . 77v ... 'jem trikolesnem biciklju po 79.' Stavka pn ulicm in busih | cesti. Pa se jj ^ ko]o preVrnilo se nadaljuje ze tretji dan, iin dekletce je padlo d bu ki ker ni sporazuma nerala Masaharu Homma za njegova grozodejstva nad ameriškimi in filipinskimi ujetniki. j je ravno ustavil s potniki na vo-l Manila, 3. aprila. — Pred jutranjo zoro danes je zado-Detroit. — župan Jeffries je «alu Korman Ave. Voznik ni vi-,stil za svoje vojne zločine japonski gen. Masaharu Homma, zavrnil posredovalni predlog uni- del otroka.^ . j ki je leta 1942 osvojil Bataan in Corregidor ter ukazal zna- je, ki je poklicala svoje člane na 1 Voznik busa je ravno hotel ni pohod vojnih ujetnikov z Bataana, pri katerem je pomr- stavko pri ulični železnici in bu- pognati, ko je s^vpi nanj An- , , , nreteoania in nezadostne hr-ine sih. Unija AFL je ponudila me- thony Zak, naj ustavi, ker je vi- 0 P0Tu vf mu^nJa' Potepanja m nezadostne Hrane stu, naj bi plačalo uslužbencem dek k«ko se je otrok zavalil pod, ' 7 200 amer.sk.h in filipinskih vojnih ujetnikov. 15 centov več na uro. Kar se pa bus- Otroka so odpeljali v bol-, Postavljen je bil pred oddelek tiče drugih zahtev, kot nadurno ™šnico radi prask, ki jih je do- strelcev pri Los Banos, 20 milj delo, naj bi se pa izročilo posre- Pri Padcu s kolesa. Zak sta dovalcu v razsojo. | nuJe na 7509 St. Clair Ave., de Odgovor je absolutni ne," je' kletce Pa na 1124 E. 70. St. odgovoril župan Jeffries, ko so mu sporočili predlog unije. Da ! Ije je župan rekel, da mesto ne bo dalo uniji nobenih ponudb, do-kier se ne vrne nazaj na delo vseh 5,000 stavkarjev. Medtem si mora pa na tisoče Detroitčanov pomagati kakor ve in zna, da morejo na delo in z dela domov. Trgovine v mestu po-' ročajo, da je kupčija ponehala do 50 odstotkov, odkar ne vozi uli-; ena železnica in busi. Ljudje se' vozijo na delo s UNO pripravlja policijo za obdrzavanje miru po vsem svetu V prvi vrsti bi bila * potrebna zračna armada, ki bi naglo udarila .'južno od Manile. Bil je molčeč .[ in hladnokrven do zadnjega in ni hotel pred smrtjo dati nobene izjave. Pol ure za njim so pa obesili gen. Hikotaro Tajima, ki je bil j spoznan krivm, da je usmrtil tri j amerške letalce na otoku Bataan I v maju 1944. Homma je umrl zadet od ameriških krogel. Privezali so ga ob 1 kolec in ustrelili. Preko glave ! so mu potegnili črno pokrivalo, j na srce pa pritrdili 4 palce veliko belo tarčo, v katero je pome-' rilo 12 strelcev. Ena ali morda New York. — Varnostni kon svojimi vozili, oil UNO se je sporazumel v tem, j več pušk je imelo slepe naboje ali prisedejo h komu drugemu, da mora imeti organizacija zdru- tako, da nihče izmed strelcev ne nekateri pa gredo peš. * * * ve, če je imel pravi naboj ali ne. Častnik je še enkrat prečital obtožbo in kazen generalu, na- TA DVA SE NISTA DOLGO VESELILA LEPEGA RADIJSKEGA APARATA govino, kjer je moral postaviti ženih narodov naglo udarno moč, če hoče vzdržati mir po svetu. Tudi v Akronu, O. stavkajo Ni se sicer še ugotovilo, kako ve-uslužbenci busov in ulične želez- lika naj bo ta svetovna policija to so ga privezali ob kolec. nice in nobenega izgleda še ni in kakšno orožje naj ima, ampak Drug častnik je dvignil desnico za poravnavo. Unija je umakni- vsi delegati so za,to; da bi bila jn 12 vojakov je napelo peteli-la posredovalna ponudbo, da bi najprej potrebna ^Vačna armada ne. Častnik je spustil roko' v Vzela 16 centov na uro poviška pod poveljstvom varnostnega vodoravno lego in vojaki so na-in zahteva kot originalno 32 koncila. Ta armada naj bi ime- meriii puške na belo tarčo, centov več. |la baze v Zed. državah, Evropi, častaiik je naglo spustil roko Tudi v premogarski stavki ni Aziji ter na vsaki točki po. sve-^er zaivpil: Ogenj! Dvanajst videti kaj kmalu sporazuma. Pr- tu, ki bi bila strategične važno- streiov je odjeknilo in ,zado-ve bodo čutile pomanjkanje pre- sti. ščen0 je bilo ' 17j20o in še več moga jeklarne, ki se že priprav-: Ta zračna armada naj bi ime-'žrtvam japonskega,barbarstva. ljajo, da bodo zmanjšale obrat. j]a od 3,000 do 5,000 l^tal in bi; ___0__ : I delovala na ta način: Kakor hi-' . , v. • ■ v, tro bi se kje po svetu poji tviii Angleži vzamejo vojaško kaki kritični problemi, bi var- mjsjj0 jz Albanije nostm koncil poslal tje to zračno J J armado, ki bi zadala potreben udar, če potrebno. Sodi se, da bi že to vlilo strah kakemu nemir- radio tje, kjer si ga je izposo dil za 5 minut, nato so pa "odjemalca" izročili policiji, kjer nežu, če bi videl neprestane ma-bo kioral 'povedati kako in kaj. "evre zračne armade in bi se Ce bo šlo vse 'Po pravici, bo premislil, predno bi začel s ka-zdaj nekaj časa brezplačno po- ( kim napadom na soseda, slušal policijski radio, ki vča-i Danes dopoldne začne koncil sih poje prav čudne viže. Nje- zopet 7, zborovanjem. Do ena j-' je tej misiji in ki je bil v stikih gov kolega bo pa menda tudi stih morata Rusija in Perzija z albansko vlado od konca vojne, gledal, da ne bo prišel vprašat odgovoriti, kako stoje njiju od-,k Oblakovim, kje da je tovariš, j nošaji. Rim. — Med angleško vojaško misijo in med albansko vlado ne vladajo nič kaj dobri odnosa j i in Angleži se pripravljajo, da odidejo iz dežele. Tako se poroča v diplomatskih in zaveznikih vojaških krogih tukaj. Brigadir Hodgson, ki načelju Louis Olblak, ki ima svojo trgovino s pohištvom na 6612 St. Clair Ave. pripoveduje, kako sta prišla včeraj k njemu prijazna možaka in vprašala >za radijski aparat, ki da sta ga naročila pri njem pred par tedni. Uslužni Mr. Oiblak je šel takoj pogledat, v svoje knjige, pa ni našel tam nobenih takih imen z naročilom. No, pa sta mu dala prijazna odjemalca novo naročilo, saj par tedttov več ali manj nima dosti pomena pri radiu. Vse lepo in prav. Tujca sta se poslovila, Mr. Oblak se jima je pa zahvalil ,za naročilo, kakor se to spodobi. Ampak ko sta odhajala, se ju je, po pomoti kakopak, sp6-toma prijel edeft izmed namiznih radijskih aparatov, ki mu I mu zil yudni uslužbenec Frank Sule, ki je takoj rekel zapik in Iz raznih naselbin se nahaja v Rimu in se ne bo več i-vrnil v Albanijo. 1 1 --o- ! Tudi Finski grozi lakota, poroča Hoover • . „„ .1 Helsinki, Finska. — Herbert Ci1Ca,f • ~ 19VrrCa ^ Hoover, ki preiskuje položaj pre umrla Mary Spiaser (Spaizer), Evropi, je dospel sem na stara 67 let m doma w Litije. Qd tuka da ge Portland, Ore. - Dne 11 mar- bo dežda e,a d() ija Qd ca je umrla Angela Struznik, ro Otrok tehta 26 unč, bo morda živel Chicago. — Mrs.-Elva Elkin je porodila v soboto fantka, ki! je tehtal samo 26 unč, Rojen je bil 3 mesece prekmalu. Dolg je 10 palcev in tako močan, da vča-! sih celo zajoka. Zdravniki pra-jw J%7™ TJtTI' tedaj pa do septembra, to je do vijo, da bo otrok morda živel, Jena Verbič, stara 65. let, doma; bo potrebovala do 50,000 ti. dokler,12 Šenčurja pri Kranju na Go- ^ ^ renjskem in v Ameriki od 1910. Kandidat apelira, naj se pošlje krompir iz Alaske v Evropo Cleveland, O. — Joseph P. Muliolis, ki je kandidat za kongresnima v 20. okraju, svetuje, da se porabi bombnike, katerih se več ne rabi, da se prepelje krompir iz Alaske lačnim narodom v Evropo. V Alaski je ostalo namreč toliko krompirja od lanske letine, da ga bodo zmetali v vodo, ker ni kupcev zanj. Muliolis je rekel, da ne more pozabiti, kako so lačni otroci po Evropi prosili ameriške vojake, naj jim dajo tisto, kar so zmetali proč iz kyhinj. In ker je slišal, da bodo zavrgli 2,000 bombnikov, je prišel Muliolis na idejo, da se jih naloži s krompirjem ter pošlje v Evropo. Muliolis je služil pri poljskem topništvu, kjer je dosegel čin podpolkovnika. Zdaj je kandidat na demokratski listi za nominacijo v kongres iz 20. okraja. vendar ni iz nevarnosti, dokler bHo i* ča» ....'. ^ "o tehtal »saj 3 do 4 funte i„ « « .» ' L, Uiti. To je pa slučajno „pa. bo »tnanj d™, star. Tuka, -O- v svoji veliki neprevidnosti pozabila plačat za luštkani radio. Enega je imel kmalu v pesti, 400 Jugoslovanov je na ;l>a brata in sestro. lakotni stavki 1 Rlttman' ~ Po daljsl bole" NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNI. MO NA BEGUNCE Poslanec Reece je bil zvoljen načelnikom republikanske stranke Washington. — Poslanec B. Carroll Reece iz Johnson City, Tenn. je bil izvoljen za predsednika narodnega odbora republikanske stranke, katero mesto prevzame za odstoplim Herber lom Brwonell. Reece je star 56 let, odvetnik in bankir, ter je v poslanski zbornici že od leta 1920. Z njegovo izvolitvijo je zmagala Taft-Brickerjeva skupina proti stru-ji guvernerja Deweya, ki je delovala za izvolitev načelnikom ■Tohn Danacher iz Connecticuta. S tem je prišla država Ohio v ospredje pri republikanski stranki, kar se tiče vpliva pri volitvah. -o-— Senator graja program republikancev Washington. — Senator Morse, republikanec iz Oregona, je napadel program republikanskega narodnega odbora kot veliko "polomijo." Ta program bo izvolil Harry Trumana, najsi je še tako slab predsednik, je trdil republikanski senator. Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Zakaj molčati k hudobiji? Te dni smo brali v listih pismo g. Jožefa Stu pica, ki upravlja župnijo H in je. Pove, da sta župna cerkev in župnišče porušena in da stanuje v neki stranski vasi. Mi vemo več! Vas Hinje, cerkev in župnišče in šoto, vse so požgali partizani! Ljudi so razgnali in dva Jiinjska duhovnika ubili. Zakaj župnik Stupica tega v pismu ne pove, vemo. Zato, ker fie sme! Zakaj tega ne povedo tisti listi, ki pismo priobčujejo? Ali hočejo tako zakrivati partizanske hudobije? Ali ni dostikrat takia prikrivanje zavajanje javnosti? -' štiri sto jugosio-|znijetukajumrlaAlojziiaZdra-1ZDAJ JE TREBA PAZITI, DA SE NE ^ifCSSi VNAME TRAVA, SVARI CELEBREZZE Ameriki .je bila 45 let. Zapušča Clevelandski varnostni direktor moža, dva sinova in več drugih j Frank Celebrezze svari meščane, sorodnikov. i naj zdaj posvečajo pažnjo na vr- Auburn, 111. — Dne 17. marca, tu in livadah, da se ne vname je vsled raka v grlu umrl v bol-'trava. Kakor je prej policija nišnici John Seliškar, star 74 t varila pozimi, da je treba paziti Belgrad. vanov, ki so zaprti v Trstu, je začelo z lakotno stavko, poroča časopisje. Trdi tudi, da je bila v Trstu 12 ur generalna stavka. iet, rojen v Ljubljani in bil star naseljenec. Tukaj ne zapušča sorodnikov — ako jih drugje, ni znano. Zadnje čase ni spadal .k nobenemu društvu. Neffs, O. — Dne 19. marca je po večletni bolezni — rudarski naduhi in srčni hibi — umrl Karl Dernach, star 68 let in doma iz Zabukovja pri Brežicah. na pepel, da se ne vnairie, tako je treba zdaj na pomlad paziti na travo. Kadar začne enkrat trava močno goreti, je težko obvladati požar. Travnati požari, zlasti če so blizu poslopij, so zelo nevarni, kadar uidejo iz kontrole. Uničijo nasade, drevje in poslopja, zunaj na deželi pa tak požar uni- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Joj, taka jajca— Tončka Jevnik nam je prinesla od Joe Jalovca iz Ravene, O., tako velika in debela jajca, da si belimo glavo, kakšna je morala biti šele kokoš, ki' jih je znesla. Naš uredniški štab je razdeljen v mnenju: d očim France trdi, da so t« gosja jajca, trdi Jaka, da sb račja, do-čim drži Micka s kokodajska-mi in jim pripisuje ta izredni produkt. Hvala Jalovcu in Tončki za darilo. V bolnišnici— Anton Fink iz 168.12 Fairfax Ave., se nahaja v Charity bolnišnici v svrho operacije. Obiski so dovoljeni. Odprlija kluba— Na 27. aprila bo Lake Shore Post 273, od Ameriške legije, odprl svoje nove klubove prostore v bivši Knausovi dvorani. Fantje s'o nove klubove prostore lepo uredili. Upajo dobiti tudi licenco za prodajo pijače. Prva obletnica— V četrtek ob 8:15 ho darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega John Terškana v spomin prve obletnice njegove smrti. Za višjo najemnino— Zveza lastnikov apartment his jfc poslala na senatorja Taf-ta i,500 podpisov, ki zahtevajo za 15 • zvišanje najemnine. Druge petiicije bodo v kratkem sledile tej prvi. Za prvo obletnico— V četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Frank Pangeršiča v spe min prve obletnice njegove smrti. So dobili pošiljke— Mrs. Mary Jerak iz 15422 Calcutta Ave. je dobila pismo od sina Jožeta iz Rake pri Krškem, da je prejel denar in vseh 8 paketov. Pošiljko je odpre-mil August Kollander. V bolnišnici— Joseph Režek iz 1434 E. 61. St., ki je bil zadnjih 6 mesecev doma pod- zdravniško oskrbo, je zdaj v Lutheran bolnišnici na zapadni strani mesta Obiski so dovoljeni. Seja korporacije— Nocoj ob 8 bo seja korporacije za pozidavo slovenske naselbine. V-rši v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave Udeleže naj se vsi odborniki, dalje oni, ki so posodili denar korpora-ciji ter vsi, ki se za to zanimajo. -o-- Tito je zaprl vse male kavarne v mestu Belgrad. -— Tito je ukazal, da se zapro vse male kavarne z izgovorom, da se delavci tam ustavljajo po delu ter se nadiha-jo rakije, namesto da bi bili doma pri družini. Toda ljudje pravijo, da je vzrok vse kaj drugega. Delavci se pri čaši rakije ra- či tudi zarode divje perjadi in razne divjačine. Taki požari nastanejo nava-; di pogovore o tem in o onem in dno brez slabega namena. Nekdo j to se zdi Titovi vladi zelo nevar-zažge grmičje ali neka j trave, pa i no. se suha trava in listje s tako naglico razširi, da se ga ne more obvladati, ali pa le z velikim naporom. Včasih se odloči v prvih petih minutah, če bodo mogli gasilci spraviti ogenj pod kontrolo ali ne. Zato pa varnostni direktor priporoča, da ljudje takoj pokličejo požarno hrambo, čim uvidijo, da ognja ne bodo mogli sami obvladati. Turčija in Irak sta podpisali pogodbo Angora, Turčija. — Turčija in Irak sta podpisali vzajemno varnostno pogodbo po dolgih pogajanjih. Pogodba določa sodelovanje v vseh zadevah, ki se tičejo varnosti, ekonomije in kulture teh dveh držav. 11 RmRlSKhW^ DOMOVINA Da&OM! A AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN ^VVHOO SLOVENIAN MORNING Vj^j^^J IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, APRIL 3, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII __ AMERIŠKA DOMOVTNA, APRIL 3, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio _Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po posti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $'2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. Četrt leta (2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 8 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 8 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 66 Wed., April 3, 1946 Klerofašizem Tisti Boštjančič, ki mu ne diši, da bi šel v Titov raj, čeprav smo mu nudili krasno nagrado, se je oglasil. Pravi, da mu Ameriška Domovina ne bo solila pameti. Popolnoma je zadel. Sol se namreč uporablja, da se kaka' stvar konservi-ra in obvaruje pred pokvarjenostjo, včasih pa tudi, da se kaka stvar zboljša. Če sledimo njegovim izvajanjem, resnično ne najdemo pameti, ki bi se jo splačalo soliti in ohraniti, pa tudi upanja ni veliko, da bi mogla kakoršnakoli sol kaj zbolj- filozofije in nadaljnega razvoja iste filozofije pod znanim judom Marksom se je razvila teorija o državni vsemogočnosti. Kot je pretirani liberalizem preveč poudarjal samo svobodo posameznika brez ozira na skupnost in občo korist, tako je ta nauk marksovega socializma preveč poudaril moč in oblast države. Hegel je postavil geslo, da je država navzoči bog in Marks je v svoji socialistični teoriji dalje razvil to idejo državne vsemogočnosti. Kjer se ne priznava več Boga in odvisnosti od njega, tam tudi ni več temelja za osebne pravice človekove. Ta nauk socializma o državni vsemo-gočnostirje nekdanji socialist Mussolini prenesel na svojo fašistično teorijo. Hitler je svoj narodni socializem izvajal iz istega vira. Prav tako je ruski boljševizem zrastel iz Marksovega nauka. Fašizem, nacizem in komunizem, ki jim je država vse (total-flbtalitarizem) imajo isto korenino. Ta vir vseh treh je protikrščanski po svoji zamisli. Vsemogočnost države je mogoča samo tam, kjer se zanika odvisnost države od božjih in naravnih zakonov. — Iz tega sledi za vsakega, da nihče ne more biti obenem fašist in pravi kristjan, nacist in pravi kristjan ali komunist in pravi kristjan. Obsojen je s tem vsak totalitarizem — tudi Francov. Bodimo si o tem čisto na jasnem. Njaj nas nič ne moti, če se je*kak katoličan zagledal v fašizem in mu je ta ugajal ali če se je kak Mikuž izneveril katofičanstvu v zaljubljenosti v komunistično partizansko življenje. Resnica ostane vseeno vedno ista. — To resnico je oznanjala Cerkev z vsem poudarkom od Leona XI!I. do sedanjega papeža Pija XII. Zato pa za človeka z • navadno pametjo tudi sledi, da ne more biti nikakega klero-fašizma in ne klerokomunizma, ampak se k večjem dobi kak neroden katoličan, ki Cerkve ne uboga. In takih se ne manjka. v starem kraju in jih je tudi v Ameriki na preostajanje. S tem v zvezi je druga posledica. Za nas ni vprašanja, ali fašizem ali komunizem. Oba zametamo kot zmoti. Pravilno je tretje, namreč pravo razmerje med oblastjo in neodtujljivimi človeškimi pravicami. Ker država ni vsemogočna, nima pravice, da uniči človeške naravne pravice. Ker pa mora človek živeti v družbi, mora delati tudi za družbo. To razmerje ureja ljudstvo v demokraciji, ki pozna troje: svoje pravice, skupne koristi in — odvisnost od Najvišjega, kateremu vsi odgovarjamo za vse. Kdor je zavrgel misel na najvišjega sodnika, ne razume te demokracije. Tak ne razume, da je mogoče še kaj drugega kot fašizem ali komunizem. Če se takemu človeku pritakne še sovraštvo do Cerkve, potem začne opletati s klero-fašizmom, ne da bi vedel, kaj bi prav za prav rad povedal. ^XDmmTinaiiiuiiiinicsiiiiiiiHiiiaiiuitiiiiiiEJiiiniiiiiiiEaiiiiiiiiMMCiiiiniiiiuiniiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiii^ S LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI IZVKŠEVAIiNI ODBOR: | Predsednik: Rev. M. J. Butala, 418 N. Chicago St.. Joliet, 111. | 1. podpreds.: Prank Tushek, Joliet, 111. 1 2. Podpreds.: Josephine Muster, Joliet, 111. | 3. podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111. | Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OPM, Box 608, Lemont, 111. | Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St.. Joliet, 111. SVETOVALNI ODBOR: Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St.. Cleveland, O. Člani: Rev. Matija Jager, Rev, Edward Gabrenja, Rev. Aleksander Uran- | kar, Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovic, John s Germ, Prnk Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Rob- i erts, Math Slana, Pauline Ožbolt. John Gottlieb. i NADZORNI ODBOR: E Predsednik: George J. Brince, Eveleth. Minn. Člani: John Terselich, John Denša, Prank Lokar, Jean Težak. ZA PCBLICITETO: | Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Račič, .Rado Staut. I = a 5 Itic3iiriifiiiitic3i;ii]ii»tiiir3i3iiiiifiiric3jiiiiiinjiic3iitiiii iiincsit ttiiititjtcjajititii 11 uicsi iiiiiiiitiicaiiiiitiiitiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiin ie^iii ii ii nitic TEHTNO PISMO IN ŠE KAJ šati. Pač, pač, za neke stvari je ta najnovejši razlagalec na šega lista vendarle dostopen. Ko smo mu nalahno navili ušesa, ker je osramotil svoja prezgodaj končana študentov-ska leta s tem, da je pozabil prav postavljati "ušesca," se je takoj poboljšal. Morebiti ga pa le navadimo še na to, da bo odgovarjal na vprašanja tako, kot so postavljena in ne bo opletal okrog sebe s stvarmi, ki z jedrom vprašanja nimajo nobene zveze. Samo par vprašanj k njegovim uničujočim izvajanjem! Boštjančič pravi, da so v naših očeh "pravi katoličani edino tisti, ki so obenem bili dobri ministri policije kot je to bil Korošec in pa dobri diktatorji kot so to bili al-i pa so Schuschnigg, Franco, Salazar." — Samo dve skromni vprašanji: Prvo. Ali je kak greh po partizanski veri biti minister policije? Drugo. Ali je kdaj Boštjančič videl, da je A. D. hvalila diktatorja Franca ali Schuschnigga? Naj nam ob priliki odgovori, da ne bo razmetaval praznih besed. Počastil nas je B. tudi s tem-le: "Tako torej, pod firmo "krščanstva" in "katoličanstva" A. D. propagira tudi fašistične ideje, ki se nanašajo na Jugoslavijo. "— Lepo ponižno zopet prosimo, naj nam tovariš pove, katero fašistično idejo smo propagirali ali kako zagovarjali, če nam jo pokaže in to dokaže, naj bo prepričan, da bomo pred celim naprednim svetom pokleknili in molili grevengo ter prosili tudi njega odpuščanja, da mu napravljamo križe in težave. Doslej je namreč še-le postavil trditev, ni pa še pokazal, katero fašistično idejo bi mi bili zagovarjali. Saj to je menda bral naš častitljivi nasprotnik v našem listu večkrat, da odklanjamo fašizem sto-odstotno kot odklanjamo komunizem. Če se je tedaj utihotapila v naš list kaka kriva ideja, naj bo tako dober in nam jo pokaže, da jo z združenimi močmi izženemo. To namreč, če je slovaški duhovnik Tiso dopustil, da so jude preganjali in je naš list o tem poročal, še ni dokaz, da smo mi "propagirali" (le poglejte "ušesca" tovariš Boštjančič!) kako fašistično idejo. Prvič tudi slišimo, da je Besednjakov znanec neki Zabukovšček v Belgradu preganjal jude. ZQ mogoče, čeprav Boštjančičeva trditev še ni dokaz. Pa sta spet dve vprašanji, na kateri bi moral B. odgovarjati, če hoče, da ga vzamemo za resnega človeka. Prvič, ali je Besednjak radi tega znanta klerofašist in drugič pa, kaj ima vse to opraviti z A. D., ki ni nikoli ničesar pisala ne v slavo Besednjakovo, ne Zabukovščekovo. Čisto nič seveda tudi nimamo proti temu, da Boštjančič ali njegovi višji Tito kli-četa Zabukovščeka radi tistih judov na odgovor, če je res kaj zagrešil. Samo, kaj ima to opraviti s klerofašizmom, še vedno ne vemo. Ali morda nosi Besednjak ali Zabukovšček duhovniško suknjo, da bi bila klerika? In pred kom se je Besednjak umaknil iz Gorice ,če ne pred fašisti? Na skrivnostna namigavanja se mi sploh malo razum?-mo. Najlepše je povedati čisto naravnost. Zato bi tovariš B. najbolje storil, ko bi kar naravnost povedal, katera dejanja so storili hrvaški "križarji", da se lahko imenujejo "kle-rofašistična." Saj ne bo zameril, da ne verjamemo kar na slepo na njegove besede. Da je B. leta 1941 trepetal pred takim "križarjem" je osebna zgodbica, ampak kako zvezo s "klerofašizmom" in A. D. more videti v tej storiji le prestrašena domišljija kakega "tovariša." •Naš "tovariš" pravi, da je odšel iz Jugoslavije že avgusta 1. 1942 in ni pričakal Titovega raja. In vendar pravi, da je eden tistih, ki sta poznala katoličane, ki so bili oborožena tolpa domobrancev. Ker so bili slovenski domobranci ustanovljeni v septembru leta 1943, je kar nekam čudno, da jih je on prej poznal, predno so nastali. Ker govori s tem v zvezi o "zavednih Slovencih" je pač moral misliti na slovenske domobrance in ne na hrvaško redno vojsko. Če preneso take "dokaze" slovenski naprednjaki, naj tovariš nikar ne misli, da so tudi drugi tako kratke pameti. Odkar je odšel B. iz Jugoslavije je od tam pobegnilo tisoče in tisoče ljudi. Ti niso fli iz Jugoslavije 1. 1942 ampak 1945 in so torej videli kaj drugega in kaj več kot je mogel videti, kdor je zadnij-krat videl sedanjo Titovino pred štirimi leti. In to so ljudje, ki jih ni treba Še le učiti, kaj so "ušesca." Če je mislil B. po Ameriki že prej take klatiti, je seveda bolje, da je obljubil ameriškim oblastem, da bo molčal, ko je stopil na ameriška tla. Le naj verjame, da so te oblasti samo dobro hotele njegovi modrosti. — Kljub vsem našim gotovo ponižnim prizadevanjem torej doslej nismo zvedeli, kaj bi bilo to "klerofašizem" in kako zvezo bi mogli mi imeti z njim. Morda bo s I t BESEDA IZ NARODA Pismo iz Brazilije llio de Janeiro. — Pred nekoliko: dnevi sem .bil obiskal našo kolonijo v Sao Paulo. Saj je že skor dve leti, kar sem bil zadnjič ta>m, čeprav ni daleč in je tam naša kolonija največja. Mnogo se je spremenilo v teh letih, posebno med našimi izseljenci, kateri iso se razdvojili ter tako ustanovili več strank, katerih voditelji so povečini naši .Slovenci. Žalostno je to stanje med tako razdvojenimi izseljenci, a veseli me, da so ostali naši stari in ugledni slovenski izseljenci na naši strani ter petom njihovega ugleda zadržali tudi naše preproste delavce, da se niso izneverili svoji domovini Jugoslaviji, ker Titova propaganda je tudi tu zasegla in opravila veliko razdiralno delo. Mnogo se imamo zahvaliti našim uglednim voditeljem gig ing. Kaduncu, ing. F. Paternostu tier drugim zavednim Slovencem. Ravno te dni, ko tsem bil v Sao Paulo, se je vršila v tamkajšnjem Narodnem domu velika protestna manifestacija proti krvavi vladi v Beogradu. Ha tem zborovanju so mnogi govorniki pojasnili našim izseljencem kakšna je naša stara domovina pod sedanjim ognjem in mečem, ter tudi pojasnili potom slik, kalkšno stanje je tam. Prečitali so tudi mnogo pisem, katere so prejeli iz* Italije in Avstrije. To zborovanje je /pokazalo lepo . .$27,806.95 V istem času se je izplačalo : Za raizne tiskovine . . $ 104.40 Nakazila po določbah darovalcev ....... 350.00 Poštnina za pakete v v stari kraj ...... 178.24 Poslano odboru v Rim za begunce ...... 20,000.00 Bilanca 28. feb. 1946 7,122.31 Seja je odobrila blagajniko-vo poročilo in mu naročila, naj od denarja na roki odpošlje za begunče nadaljnih $5,000. To se je med tem že zgodilo. Seznam nadaljnjih prispevkov od zadnje objave: Mr. in Mrs. John Jamnik, Milwaukee ..........$10.00 Rev. Anton Schiffrer, Milwaukee........... 20.00 St. Genevieve &oc. KSKJ, Joliet, 111............ 5.00 Mrs. Cltra Bučar nabrala na seji društva sv. Ge- novefe v Jolietu ..... 20.00 Darovale so: Ursula Ambrož $2; po $1: Jean Težak, Jennie Krall, Mary Koihil, Mary Golobish, Mary Terlep, Mary Am-brozic, Kath. Przybilski, Ana Fandek, Antonia Struna, Louise Duša, Nettiie Wedic, Frances Muren, Olara Buchar, druge več manjših zneskov. Dr. sv. Kristine, Euclid, Ohio . ..'............. 10.00 Člani istega društva .. 21.00 Darovali so: Math Teka-vec $5; Math Intihar $5; Tereza Zdesar $3; po $2: Tereza Potokar, Andy Zdesar; po $1: Mrs. John Bradač, Anna Gole, Anton Tekavec, Avg. Grzinic. Ave Maria, Lemont (nabrala) ............. 871.50 gunce služil v to, da so begunski otroci dobili po nekaj najbolj potrebnih reči za Božič. Da so res prejeli in bilii silno veseli, nam priča velik šop pisem, ki smo jih prejeli od šolskih otrok v taborišču Servigliano. Okoli 50 jih je in razume se, da ne mislimo vseh objaviti. Nekatere pa vendar. Naj služijo podpornikom LIGE v nadaljnjo pobudo. Na primer: Svetemu Miklavžu v Ameriko; Prav pridno se bomo učili, ker si nam prinesel tako lepa darila. Prisrčna hvala! Prosi ljubega Boga, da se kmalu vrnemo v domovino Lepo se zahvaljujemo za vse in se Ti še nadalje priporočamo. Rauh Ivan, učenec 2. raizreda, iz Mozlja. Bajželj Stanko, uč. 2. razreda, iz Grosuplja. Prijatelj Marija, uč. 2. raz reda, iz Ljubljane. Rupar Veronika, uč. 2. razreda, iz Blok. i Sv Miklavžu v Ameriko: Ljubi Bog povrni obilo za lepa darila : Rauh Danica, uč. 1. razreda, iz Mozlja. Cvetko Mirko, uč. 1. raizreda, iz Ricvt. Bojan Krošelj, uč da, iz Ljubljane. Mlinar Frida, uč. 1 iz Rovt. Turk Milka, uč. 1 iz Velikih Lašč. Ali: Našim dobrotnikom v Ameriki : Na naši poti v begunstvo smo prišli v taborišče Servigldano. Med osebjem uprave taborišča -sta bili dve gospe v črno oblečeni. Imata znak Rdečega Križa. Mi otroci smo se kar hitro spoznali z njimi. Zdaj so nam pod'arile razna darila in povedale so nam, da so ta darila od naših rojakov v Ameriki. Za vso Vašo pomoč, ki nam ijio izkazujete dragi rojaki v Ameriki, se Vam naj topleje zahvaljujemo. Ljubi Bog naj Vami to obilno povrne. Tako se Vas bom tudi jaz v molitvi spominjal. Tudi Vam obljubljam, da bom ostal vedno pošten in dober SLovenec. Milan Šproc iz 1. gimn. razreda. 1. razre-razreda, razreda, Tako in podobno pišejo drug za drugim, otroci iz ljudsk* šole in iz gimnazije Odbor v Rimu nam sporoča, da so na poti tudi otroška pisma iz drugih talhorišč. Naj bodo v zadoščenje vsem, ki podpirate Ligo Katoliških Slovencev. Bog plačaj vsem! Rev. Alojzij Medic, OFM., ta j nik. Prodaja jajec Na Švedskem je navada, da se jajca ne prodaja na ducate, ampak po 20 skupaj; v Osrednji Braziliji pa iste prodajajo na meter (39 in pol palca); Kakor že parkrat povedano, j vrsta v dolžini metra zavzema je prvi' prispevek Lige za be- 18 do 20 jajec. Bogastvo in wo(ir0* Kaj je bolje: biti bogfj der? g tem vprašanj«® * vili mnogi modrijani ka. Aristid je nanj o^0 kole: "Modrost je . modrijan pozna svoje ^ ■ bogatin pa ne." Sifflonld J menil: "Bogastvo Je J boljše, kajti modrij^J pred vrati bogatinov, P ^j modrijanov pa bogati'1 dim." 01 ik Pri Vipavcih so a rane device zares i čim pravimo danes, , " ploh" ona, ki še ni a prav gre že v klasje- ^ torej vipavski fantJe ^ ; zvedeli, da gre kako'Jy 1 deseto leto in še m morala ž njimi Pog0 ^ darilo, sicer je mot"a';j. p • V ta namen so sne".^ " sobna vrata in jih J1 P^jj - hrbet. Te je moral« * pelnično sredo. $eV ^ - to dekletu v veliko s^ j nazadnje ni bila i, če je obsedela in da a mimo njenih vrat, ker ni bila bogata. J Kadar je žena rod'11 "p e gologlav prosit bi moral iti celo nw ^ e delj, pa naj je še ^ ^ se ni smel pokriti ^ p dokler ni botra izpr, jV je pa kdo obljubil ^ botra, si je oče hrZ.!\0/' buk in se vesel vrm1 ^ to. je poslal kakef*^ da mu je poiskal še tra, ker Vipavci eP J po dva botra in P° .^ič Porodnici so d«1] t, v'f porodu najmočneje ^ ^ . ki ga je ta krepk« J potegnila. Tudi P^jK njena redna pi.iaCH ti d^ ' pavec. Tretji »1» / že opravljala po ^ J na dela,'kakor je pri kmečkih ženah P ^ da so takoj po P01'0*^ delo, ker so bile f". / ' nature. Dvanajsti» dan so šle pa v c^ ' blagosloviti. . tfjr Vipavski fantje radi plesali in sicei ^ J* na prostem, pa sa ^fi je zašlo sonce. P° 'jj s» hodu so vsi prenen in šli domov. t*^ Ples so prirejali da so trije fantje^, f ples od domače ^ g/ li potem absolutni f plesu. Kar so ti ^.V' tako so morali stoj a Noben fant ni sme' J je plesalke, če fo1, fantje tako skle"1'1'^ plesu, kjer je Plesatie f p so se tisti trije f»" Je/j li, ali naj menj»J® jjH ^ ne. če so skleni1'' jo, si je vsak izkf® & \ je bila najbolj nili, da jih ne J < vsak plesati do K^ f,^ katero je ples z^f ,'jevf pu teh treh •vod'teJ nihče ugovarjati. ^ Zdaj smo poveda" j f in navade ViP»vceV poffi j in tam okrog, ^L^ * še k našim KraŠe^* se tam zadržali ta^,^ Kraševci so P1 ^tiy še dandanes, P° pf*j Njihov jezik je ^ ponekod so zumljivo, da jih jec pji»i god komaj razum6 • like vasi in vef^ W še, katerih strehe ^ ^ ploščatimi karnn'^ ri hiši je bila P j ognjišče. ...j; iji'*1:'• Ponekod so bi» ni in spretni v s ' 0, »J čo. To so delali t^ ^ , kamen v zanko, ^j spustili. Kamen} ^ šil. Kadar so bi1'1 ^j« nju, so nosili kot ( dolee čakane. AMERIŠKA DOkOVINA, APRIL 3, 1946 ___________3 Na begu Dragi moj ameriški rojak! (Piše begunka, ki je v domači vojski zgubila moža im štiri sinove.) (Nadaljevanje) Partizani so govorili in agi-tirali, češ, da se bore za Veliko Rusijo. Kmalu pa so bili še bolj jasni in so "beli gardi" pričeli očitati, da se bori za Anglo-Amerikance, ki so prav toliki sovražniki kot Nemci in Italijani. To svoje sovraštvo do Anglo-Amerkancev so pa tudi v dejanju pokazali: pobili so več angleških in ameriških letalcev, ki so se s padali spustili na tla. Hkrati so se pričeli izdajalsko družiti z italijanskim generalom Ceruttijem, novomeškim poveljnikom, od katerega so pričeli dobivati vsestransko podporo in pomoč. Taka ogabna igra od obeh strani se je gabila celo poštenim Italijanom samim,- ki so videli kako gine naš narod. V naši hiši smo imeli ves čas vojske tuje častnike, med katerimi je bil tudi nek kapitan, čigar imena pa se ne spominjam. Ta je vpričo mene obsodil počenjali j,e svojih in naših ljudi, ki so vdinjani komunizmu, radi česar narod tako trpi. Pomagati pa si niso mogli, pač .pa smo vsi, ki smo obsojali ruski boljševizem, hrepeneče pričakovali, da nam bodo Amerikanci in Angleži prišli na pomoč. Pa tega nismo pričakali. Med tem pa, ko so partizani po ribih povsod morali bežati pred našimi fanti in so jih le I-talijani obvarovali popolnega poraza, so komunisti iz svojih ra v Boga, da ne bo utonil v krvi pod okupatorjevo in Kajno-vo roko. Grozili so mu smrtjo in vsej družini. Zato se je moj mož poleti 1943 umaknil od doma, ker ni smel imet nobenega orožja, da bi se branil, ter je odšel na postojanko v Št. Ju-rj, eno uro hoda od nas. Tako sem ostala doma sama s 15 letno hčerko in 5 letnim sinčkom. Med tem pa je italijanski general v Novem mestu, Cerutti, pričel kar javno pošiljati v gozd partizanom orožje ter se kar javno vozaril v avtomobilu z Baeb-lerjem, ki je bil takrat glavni partizanski vojaški poveljnik. Ko smo to zvedeli, spočetka kar verjeti nismo mogli, dejanja pa so nam to potrdila. Ko so naši fantje v svojih ofenzivah kdaj imeli partizane že čisto v svojih kleščah, so brž bili za njimi Italijani, ki so preprečili popolno obkolitev, da so se partizani lahko izmuznili, še bolj so partizani po Dolenjskem in Notranjskem izvrševali svoje umore nad nedolžnimi ljudmi. Med tem je v Italiji padel Mussolini in prišel je glasoviti 8. september, že zvečer smo izvedeli, da Italijani odlagajo orožje« njihovo vojaštvo se je vozilo proti Ljubljani. Naši fantje pa so od svoje skrivne komande v Ljubljani dobili povelje, naj se zbero na posameznih utrjenih postojankah, kjer raj čakajo nadaljnih povelj, naj pa partizanov ne napadajo, pač pa naj se le branijo. Naši fantje so vozili orožje in hrano v dve uri oddaljen grad Turjak, ki je v davnih časih klu-boval Turkom in je bil še danes utrjen in močan. Krog naše vasi so ostali le prazni bunkerji, posa'dka doma fantje brez izgub grad zapustili j Drugi sin Marjan, ki je ležal ter odšli na utrjeni Turjak, kjer, med ranjenci v eni izmed graj-jih je bilo že nekaj iz drugih skih sob, do katerih ogenj ni pri- postojank. Hrane so imeli dovolj in streljiva tudi. Zopet pa so prišli partizani in pričeli napadati, vmes se pa pogajati. Fantje so en teden odbijali vse napade partizanov, ki so od časa do časa prihajali pred grad z belo zastavo na pogajanja. Ker so fantje takrat nehali streljati, so partizani izrabili priliko in pričeli prihajati vedno bližje gradu. Končno so Italijani, ki so bili skupaj s partizani, privlekli svoje topove, ki so z njimi pričeli rušiti grad, ki je tudi pričel goreti na več straneh in so se fantje moralj podati. Tako je 19. septembra 1943 padel Turjak. Jaz sem imela v gradu tri sinove. Franci, ki je biP najstarejši, je bil ranjen v nogo, pa je še vedno pomagal pri obrambi. Nekaj ur pred vdajo pa ga je zadela italijanska granata naravnost v glavo, da je obležal na mestu mrtev. Drugi sin, Mar- šel, je čakal tam do jutra. Vsi so bili tam pripravljeni na smrt vedoč, da jim komunisti ne bodo prizanesli. Kakšna je bila njihova zadnja noč se ne ve, to ve le Bog, ker nisem dobila še nikogar, ki bi bil navzoč. Vem le to, da jih je prejem svetil} zakramentov, ki so jih bili deležni, opogumil in so junaško pričakovali smrti. Drugi dan zjutraj, ko so njihove tovariše že odpeljali proti Kočevju v ječe, so ranjence pričeli klicati kar po vrsti. Vsak ranjenec, naj je bil še tako ranjen ali slab, je moral vstati in priti ven, kjer je dobil kroglo v glavo, žrtve so komunistične zveri zagre-ble v dva groba, šele čez 8 mesecev smo dobili Marijanovo truplo in ga prepeljali domov, da vsaj v domači zemlji počiva moj ubogi otrok. Moj mož pa tedaj ni mogel na Turjak. Ko so vozili hrano in drugo, so jim partizani odrezali DELO DOBIJO jan, je bil pa še huje ranjen v ro- pot; zato so se" napotili kar po ko, ki mu jo je razmesarila dumdum krogla tako hudo, da je le še malo držala skupaj. Ležal je že nekaj dni v ambulanci in trpel silne bolečine, poleg vsega tega pa je bil krog njega tako silen vrišč in trušč, streljanje in grmenje topov. Silno so trpeli žejo, kajti sii'omaki so dobivali komaj kozarec vode na dan, ker je bi] grajski vodnjak pokvarjen. Primankovalo pa je tudi obvez in zdravil, a kljub vsemu je hrabril svoje tovariše, da naj vztrajajo v boju. Ko so se poveljniki udali z obljubo amnestije in pod pogojem, da bodo prepeljali rr.vv bolnišnico, je borba prenehala, Čih fantov je odšla: nekaj jih .le ie 0genj je še uničeval zgodovin-skrivalisč po. svojih zaupnikih odšlo v grad BoŠtanj, ki je pol |ki gTad. Nepozabna bo ostala (terench) pošiljali v vasi grož-1 ure stran od Grosupljega. Tam nje vsem tistim, ki so bili proti ! kS0 pričakovali sovražnika. Par-komunizmu. Tako so začeli j tizani so ^es prišli in se pričeli : 1 groziti tudi mojemu možu, ki; pogajati. Ker so partizani staje ob vsaki priliki obsojal krvo-; vili nesprejemljive pogoje in se ločni komunizem ter trdil, d-a ', fantje zato niso hoteli podati, so Lo naš narod rešila le trdna ve-. partizani grad zažgali. Nato so Saj je "samo" $15,000. — Filmski igralec Danny Kaye si ogleduje žensko suknjo, ki je napravljena iz kožic bele vidre (white mink). Suknja se mu sicer dopade, ko so mu povedali, da stane "samo" $15,000, bi bilo tudi nje-*mu kmalu sapo zaprlo in je scumo globoko vzdihnil. noč 19. septembra 1943, ko sc na stotine fantov (okrog 600) zvezanh z žico, da se jim je zajedala v meso gnali proti Ribnici in Kočevju.' Nato je sledilo šest strašnih tednov, ko so stradali v zaporu "in dobivali le dvakrat na dan hrano, ki je obstojala iz vode in krompirja ali fižola, brez soli in masti. Kruha sploh niso videli. V zapor pa niso pustili nositi hrane. Mnogo najboljših so postrelili. Po gozdovih je mnogo jam, kamor so ponoči vozili jStnike, ki so jih imeli na seznamu ter so jih ob jamah pokosili s strojnicami, ker so bili s žico drug k drugemu privezani, so vsi kmalu popadali v jame mrtvi in ranjeni, ki so še ure in dneve živeli ter trpeli strašne muke in grozo, dokler jih končno ni rešila smrt. Moj sin* je pretrpel šest tednov v Ribnici in Kočevju, dokler ni prišla nemška ofenziva, ko so komunisti fante, katerih niso postrelili, odpeljali v Grosuplje; tam so jih nekaj postrelili, a nekaj pa so .jih na garancijo domačinov izpustili domov. Mojega sina so hranili partizani za zadnjo žrtev, toda med tem so 30 novembra prišli Nemci, ki so vse tiste, ki so bili že zaprti izpustili. Tako je fant prišel domov bolj mrliču kot človeku podoben Vse do tega časa nisem vedela je li živ ali mrtev, kajti nobena prošnja ni pomagala, da bi bila kaj o njem' izvedeja. gozdovih proti Ljubljani. Nekaj se jih je srečno rešilo tja, a moj mož pa ni imel sreče. Blizu Grosupljega so ga komunisti dobili z mnogimi drugimi ter ga obsodili na eno leto prisilnega dela. Bil je odpeljan proti Novemu mestu in tam nekje ustreljen koncem oktobra. Za njegov grob nam niso hoteli povedati. Rešil se mi je edino en sin, ki je bil tedaj slučajno v Ljubljani. Kaj in kako pa je bilo z nami, ki smo ostali doma in pričakovali partizanov, ne 'morem na kratko popisati. Smrten strah, ki smo ga doživljali dan ;a dnem, noč za nočjo, je preživljalo tudi na tisoče drugih Slovencev, ki so obsojali komunistično breziboštvo. Dovolj je bilo, da si bil veren kri-stijan, pa so te že obsodili, da si vohun in izdajaiec. Koliko so jih zato odvedli sredi noči v gozd in jih tam ubili. Spominjam se ubogega starega moža, ki je prosil po hišah. Večkrat je partizanom prenesel mimo italijanskih štraž pošto, zato se jim je zdel prenevaren in so se da bali, da bi jih ne izdal. Odvlekli so ga zato v gozd, tu so ga pretepli in končno živega zagrebli. Ker je bil v grobu še živ, so se okoli stoječi partizani smejali, češ, da kot krt rije pod ženijo, ter so na grob nametali še nekaj prsti. Drugi primer: Dve že nad 70 let stari sestri, ki sta radi hodili v cerkev, so tudi tabo pretepli, da je ena udarcem podlegla, drugo pa so žjvo zagrebli poleg prve. Mi, ki nismo bili komunisti, smo z grozo čakali kaj bo. Komunisti so prišli in pobrali, kar je bilo vojaških stvari pri hiši, češ, da bedo z nami obračunali po zmagi. Ob padcu Turjaka so me strašili, da so vsi izdajalci pobiti in mi niso hoteli povedati,' da je mlajši sin še živ v kočevski ječi, kamor bi mu bila lahko kaj nesla. Ko je fant prišel iz zaporov domov, se je po treh mesecih nekoliko opomogel. Po nemški ofenzivi, ki je kmalu odšla naprej, so se ostali legio-narji umaknili v Ljubljano, ker so vedeli, d'a bodo komunisti kmalu zopet napadli.- Res so partizani ojačeni z italijanskimi in hrvaškimi komunisti pri-drli že v noči 3. XII. 1943 in požgali barako pri postaji. Mi smo trepetali vso neč, kaj bo če pridejo k nam. Nemci so namreč odpeljali s seboj nekaj komunistov, zato so komunisti grozili, da bodo pcibrali s seboj vse družine legionarjev. (Dalje prihodnjič) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensk« i» hišno in&ženj« poslopij v m«rtu Stalno delo — dobra plaž* Poln ali delni £m 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 gj, Zglatite •• w Employment Office 700 Prospect Ave. aoba 901 od 8 z j. do G pop. vtak dam razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Za popravila Izkušene ženske imajo prednost za naš oddelek narejenih oblek. Polna zaposlitev Plača Zglasite se v Wm. Taylor Sons & Co. (65) ženske za sortiranje cunj Visoka plača Stalno delo Udobni delavski pogoji Vprašajte pri Rothenberg Bros. 2662 E. 32. St. MA 3483 (65) ženska za hišno delo Sprejme se ženska za lahko hišno delo, od 4 do 6 popoldne. Zglasite se na 10541 Glenville Ave. tel. MU 2309. (67) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. MALI OGLASI Sobe išče Poštena ženska bi rada dobila cd 1 do 3 sob, z opremo ali brez, okoli 185. ceste ali v Euclidu do 1. maja. Kdor ima kaj primernega, ali bo imel do 1. maja, naj pusti naslov v uradu tega lista. (66) Peč poceni Po zmerni ceni se proda White Star kuhinjska peč, ki je še v prav dobrem stanju. Vprašajte na 1064 E. 66. St. po 4 uri popoldne. (66) Dom naprodaj Naprodaj je prijeten poletni dom na deželi, 6 sob hiša, 130 akrov zemlje, 4 milje vzhodno od Parkman, blizu ceste 422. Na posestvu je 900 smrekic, 85 akrov rodovitne zemlje s kanali-' zacijo, na razpolago elektrika, nizki davki, se proda z opremo ali brez. Cena je zmerna $8,800. Lastnik stanuje na 2669 E. 126. St. CEdar 5340. (67) MALI OGLASI Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je INNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Zgodovinska stavka. — Prvič v zgodovini Japonske so šli na stavko železničar j i. Vlaki, ki so prej prihajali vsakih deset minut, sedaj prihajajo vsake pol ure ali pa Se kasneje. Gornja slika nam nudi prizor iz prenapo Ijnjene postaje v Tokiju. Harmonika naprodaj Mervarjevega izdelka, 4 vrst- • na, 48 tipk v 3 vrstah, 15 nasov, ingravirana z barvastim celuloidom v dveh barvah, v izrst-nem stanju. Se proda za $375. Vprašajte A. Iieina, 4137 'W. 49. Sit., Cleveland, O. (65) GARANTIRANO popravilo na vašem Šivalnem stroju, po veteranu, ki ima 14 let izkušnje. Če pridemo na dom $1.00. Zvečer in v nedeljo $1.25. ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 Arcade Ave. KE 5557 Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bondc in znamke. in it, 'fJd grem z va- p Wcifcta- °d Reichman č talil - ' d t kilf^bra fanta, da n Hna1SlahkUcati' H* * k 7 obvestita mi- h li ii, k Ul. narodme za- v Sito / Je vodil našo ti i. ' nasProtniki hudio j n |Ni I Š mem se> "agio, pol-' b Kiatveč videl od - Nini mislim na v s hvaležnim sr- lc L' stopal , J S%ik S sPremlje- p iN 2a°i'lm GašlParJeim bl N nS Vaški hiši> b tuhV , CestO Sto- J d; fair Unta ■ "rp i . ,., . £Statluje Hud nas" S( I'Ji na ;v nj'> kdove, v. !|0 straži." Poskusili m *rti v tisto bajto. Va nakano P^ne- O ^sosaf16 tam' Posest- le »eaQ^otefitant, ki h *i<Č frikradel čez W.el' da ga naše Uje- Z ročnimi šl Htatme Pričakovala. ^!HimSem p0 kosilu ir Pošto v na- j< *»isel Vas' da Jo je si "hlc v6 til3to P°Po1" k ^ otrreli s° me in ^ W ' ki so se v; laj e° drsali, da mi l Ker • a-> grede %ja ^'gospodinja v< 1 Se najbrž, n bil zglasii. j( Ve Bog. d *i j„ •g*mo vračal po H *tem izognil d Posestnik NZ P0t6m naš®ga k miTno v svoji Vr^''spremiš- h l*1 ie , 110 ustrelil, d \ Puško, g zu> in ga je j^šla h \ na.sre6no mimo. Uk b; Va«j0 Se poča- ; e bo, greva , 4 ^ je mor-' ^ Hkai 'zgrešili AvJ ^er bi gotovo \ s J"lljšem sine-i Ali bi emi begunci Prišel čez — k v' Štebnu je in Cino-6 znani ltin Jen.iu ..vašča- ^ neposredni V '^a Jer smo 5Cnibil«J 2aradi veli- "Mogoče. Na- V vi takoj iz- [5S i, - zastraže- K S veš kaj> . Klarj'U in ga P, e malo reko- f% V VaT- J'u - vrl iK^^sef minut P ^Uri?,.imeli še Inč. ko sva po-la> kdo sva, po kaj prihajava. Ko so od-I prli in sva vstopila, sem se čudil jaz: pri luči sem videl, da sem pograbil v temi in vtek- t] ; nil v žep čevlja od različnih ^ : parov. — "Kogar se drži smo- ^ 1 la, se ga dprži vedno. — sem se p j moral smejati navzlic ne pre- ^ j več rožnatemu položaju.—Pus- ^ I til sem jih tam, naj jih po-I neso drugi dan v župnišce. (j Škoda! Vzel bi jih s seboj, pa t) bi jih bil rešil, najsi tudi od različnih parov. Tako so kakor ^ vsa druga obleka in vse peri- ^ lo postali tudi pl6n nemških j., 'j unakev" in raznih civilnih gj poštenjakovičev-rokomavhov iz ^ beljaškega predmestja. Steklar se je takoj oblekel, ^ da bi šel pred nama opazovat, ^ ie li cesta varna. Ravno smo g, so pri domačih poslavljali, kar ; vstopi cerkvenik. "Kje ste se pa tako dogo v\ mudili?" S1 "Ni bilo mogoče priti iz vasi. c' Ob stari šoli je stal jezdec. Se-le ko je odšel, sem mogel iz P hiše." v: "Kdaj so prijezdili?" "Menda precej, ko ste od-šli." SJ "Glej, Gašpar, srečo pa le P imava! Lahko bi bila že v Bel- Vl jaku, v luknji. Če nama bo sc služila sreča le še nadalje ta-ko." A "Bog daj, da bi!" so pritrje- S vali vsi. Pa je. P Pred Turdaničami smo cerk- P venik, Gašpar in jaz stopili t; med drevesa ob poti, Steklar P je šel ogledovat in poizvove- si dovat. ( Preteklo je doibre četrt ure, n da-se je vrnil. k "Nikjer ni nikogar videti, g kar pojdimo!" j< Šli smo. V hišah so še gorele U luči, dež je lil, da je po vejah L drevja in po mojem dežniku glasno šikrofootalo. *"Ce zalaja kak pes in nas izda!" me je zaskrbelo. Pa je ostalo vse mirno. Le !ob zadnji hiši podgozdom, stoječi tik ob cesti, vijoči se potem v les in na hrib preti Štebnu, se mi je zazdelo, da slišim med šumenjem dežja glasove. Ko »mo kar mogoče tiho šli mimo, sem jih slišal iz veže. A se nam ni nihče postavil na pot. Pozneje sem izvedel, da je bila tam že straža. Pa smo vendar srečno prišli mimo; bili so v veži, ob govorjenju in pljuskanju dežja nas niso slišali. Slučaj ali kaj? Ne vem, ali je bil tudi slučaj, ko je pozneje pri mojem sosedu g. dr. Lučov-viiku vojak iz bajonetom dregal v peč, kjer je bil doktor skrit za skladom drv, pa ga ni opazil niti ne ranil. Ali ko so vojaki v klelti, kjer je bil g. dr. Ar-nejc, župnik iz Žrelca pri Celovcu, na begu skrit ped' kad j o med kupon repe, tik ob njem i prižigali vžigalice, pa ga tudi • niso videli. Vsak lahko misli i o tem, kakor mu drago. Jaz si - mislim svoje. Smehljatii sem se moral, ko J sem pozneje, kajpada že na - varnem .slišal, kako je ponoči i budil eden stražnikov seseda. - Pfarrer ist uns schon wieder i durch" — vstani, Francelj, e župnik nam je že spet ušel. o Ko smo krenili navzger v go- - edove, srh'9 se čutili varnejše. - Siedi gozda zahvalim Steklarja - in ga prosim, naj se vrne. Poslovili smo se, molče stopali clal- .- je. ' Skor c že na vrhu hriba se ozrem, pa vidim, da cerkvenika ni. i, "Kje pa je mežnar?" a -"Najbrž sta se s Steklarjem )- skupno vrnila", je ulbigal in se čudil Gašpar, ki je tudi še-•1 le zdaj opalzil vsa sama. it Zdelo se mi je čudno, da bi i. naju bil zapustil brez vsakega i- slovesa. A čakati ga aH se vr-a, niti in ga iskati, ni bilo varno. 4 ________AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 3, 1946 j a k sredini; tleski či na levo. Na J hribu pa poje klJJ strašno pesem. KaK j ne tvcmbc, p|®v v 1 J je begajo po^ se v vrste. A ?trjy.; poje venomer, P0^1 J in bliže, prav pre(^J no žrelo. Ni je J je ukaz, krdela ^ 1 v spopad, v naflk'»'J (Dalje pr'!1 ŽIVI VIRI IVAN MATlClC — V Londonu ^ zadnje vojne PoV^ četrto poslopje P0') vseld nemških zr dov. VESELA . Jisti, .5 Tukaj J« olajšati ar Johnson CLEVELAND nl^1 Pravkar smo prejeli nove gramofonske i tere je igral Kušarjev orkester in sicer: 410 POMLADANSKA POLKA BELE ROZE, valček, pojeta Greg0 • 411 PRILJUBLJENA POLKA PO POLJ SVA SE SPREHAJALA' poj eta Gregory-Urbančič. 412 'DEKLETOVA TOŽBA, valček, pojeta Gregory-Urbančič. VESELI TOVARIŠI, polka. i fjfr: V zalogi imamo še več drugih plošč, ^tffjlljf NORWOOD APPLIANCE & FURN™ 6101 ST. CLAIR AVE. CLEVELA^' JOHN SUSNIK, lastnik ' it •JB Mi iahko popravim® VSEH VRST J* r^ji IGRALNIH & STROJEV Z A /KS&VI 1 /iZS ,M plošče mm zA NAPRODAJ ^ Ok^ t I'0?* • iMceV $ A Popravilo radijev, pralhikov in no stroka. Nobeno delo ni preveliko ali prem^J1 F eksperte. Naj bo s strojem karkoli narobe,111 popravimo. MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. ^ J KJAŠI deželi primanjkuje maščob v industrij al ne svrhc. Zaloge so tako majhne, da morp vlada določiti koliko masti lahko odda v svrho izdelovanja mila in koliko v druge svrho mirovne dobe. Pomanjkanje bi bilo še večje brez pomoči gospodinj v Ameriki, katere pri tem tako lepo pomagajo in oddajajo obrabljene maščobe. Hranite še v nadalje in nau. tako pomagajte, ker na ta način potem dobite razun mila tudi druge izdelke, katere potrebujete. i za mater pa gleda Lenca, njen ' obrazek je bel ko sneg. Pred • hišo stoji nekaj šajmulov. Oklevajo, skoro si ne upajo po-pasti besne žene. : Izza meterinega hrbta se iz-, tegne zdajci deklica, motri pove prišlece, in bledi obrazek ji pordi. "Učenik Gomba!" zav-. pije, kakor bi uzrla čudo. — Gomba! Liguri se zamajejo, Drejcu pade poleno iz roke, Budinka gleda, gleda, ihta ji z obraza gine. In učenik Gomba stopi naprej. — "šuj!" oš'i->ne šajmule. Ti se pohuljeno lodmikajo, ne vedo prav, bi, se 'odstranili ali uprli. Gomba jih.ponovno pozove, naj gredo proč, poleg tega tudi Azunta užaljena pripomni, da se ji zdi komedije več ko preveč; vse zaman, šajmuli nikakor ne ka-žaje volje odstraniti se. Na mah se Gomba okrene, potegne spremljevalki in z odločno kretnjo odile. Na njegovem koraku se pozna, da ga je popadla neznanska jeza in da je odločen upreti se za vsako ceno. Spremljevalki mu sledita rade vol je, sta sicer močno razburjeni, a dovolj odločni. Gomba krene na vas, v smer bobnov, naravnost k verigi. Tu za hip postoji, kakor da se hoče znova prepričati. Pred očmi I mu zapleše šajmul, ki blazno I mlati a kopitom in je ves orne-tan s pij unci; po glavi, po prsih, ves en same pljunek. Gomba' vrže pogled proč. Tu vidi ž o pet drugega: z rokavom si briše sramoto z obraza in zeli se, da mu pogum upada, loteva se ga strah pred togoto kmetov, strah ga je rjovenja. In ko prične še sam nezanasko tuliti, obide Gombo gnus. Ozre se zdaj v simbov stan in tam vidi pred hišo gručo Čelnikov. Tja,! Počasi stopa Gomba, skuša se umiriti, kajti mončno je bil .videti zdelan. Kako, tudi tu vi-jdi pobuno, ka-li? Straža odriva neko besno žensko, ta pa ';iili do čelnikov in togotna rjo-ve Trije gledaci se ustavijo v bližini in vidijo mlado žensko z razpuščenimi lasmi, ki se bije s stražo in kriči preko nje čelnikom: "Zverine! Nehajte! ' Saj ga je vendar on, Bran Bu-jdinov je ubil tirana! čemu tr~ | pinčite druge.!" i Gomba gleda besnega clelc-| lota,, ne more povsem razume-j ti njenih krikov, dasi vleče na j uho in tehta besedo za besedo', i Pomore pa mu Azunta, češ,da dekleta pozna: šimnova je, I morilec pa je Budinov Bran. | To je Gombi zadostovalo. Z j odločno kretnjo si napravi pot skozi kordon in stopi pred čel-jiiike. Hladno se predstavi in j vpraša, kdo je namestnik sim-be. — ''ilaiipipu Gunta," reče j eden, poklonivši se glavarju. I Zdajci tudi Gomba za spoznan-'je skloni glavo, hampu Gunta j pa stoji tu hladen ko njegov 'meč, ne izda niti malo zanina-I ja za neznatnega prišleca, tem-jveč mirno puši (cigareto. Kdo je umoril simbo? zarjove Gom-jba. Kdo ga je, tega Gomba j ne bo raziskaval, kajti on prav dobro ve, da si je sodil simba sam. Zdaj pa je bilo dovl.j. Z golimi meči so se zagnali proti besedniku, glavar pa je zatulil: "Sleksap knja!" kar je značilo: tokaj odgnati ga. Azunta je togotna kričala, da je dovolj žrtev spričo tiste bes-tije, ki je crknila v svojem lastnem govriu Drazko je odrivala čelnike proč od Gombe. Ta se (vir-tiui < ly|> T (••«« >< , O.K.. Uncle Sam, Ako hranitev ob-: abljenih maščob pomaga pri issde-i-'pnju mila, prav lahko za-neseš na me! / OBLAK MOVER M Se priporoča, da ga pokličete vsak ^ ponoči. Delo garantirano in hitra poštrez se 7. vsem zaupanjem na vašega starega zn JOHN OBLAKA HE 273Q. 1146 E. 61st St. Prinesite obrabljene maščobe k meni, kakor hiiro je vaša posoda za hranitev polna. Zopet se je nabralo dovolj ma-ščob,-kako i hitro je posoda zopet polna! UČITE SE ANGLEŠČl»E iz Dr. Kernovega -ji ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BP^, "ENGLISH-SLOVENE READER" - rtll kateremu je znižana cen^ d* y,V in stane samo: 5 "" Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRD 6113 St. Clair Ave. CleveK^ Kjer je maščoba-tam je milo! NADALJUJTE Z NABIRANJEM MAŠČOB IN ODDAJO V POMOČ PRI IZDELOVANJU VEČ MILA Nastal je nov otok. — Morje vre in kamenje prihaja fia površje vode, ko je pričel delovati podmorski vulkan in tako je nasttil nov otok 200 milj od obrežja japonskega otoka Honshu. Otok, ki se še vedno dviguje, je še sedaj 75 čevljev nad morko gladino in po nekaterih krajih do 600 čevljev širok. Vladni zemljepisci in znanstveniki napeto opazujejo rast tega novega otoka. \ { ■i :t i! wis. III li/1 Zdaj so se vsi hkrati ozrli: odnekod je udarilo novo krinčanje. Azunta se zdrzne, pogleda ona dva, pa jo ubere v tisto smer. Radovedna ji sledita. Toda Azunta se strahoma bliža Budinovi hiši, neka posebna briga jo žene. "Ja, moj sin je ubil hudobo! V hišo pa- pridete samo skozi tele sekire! Bes te ubij, okoz-lano slakovo prase, pa tebe klo-pova gnida! Fej, fej! "Strašno rj o ve B u d i nk a na p r a g u, Obraz ji je strahoten, v rokah ji tičita dve sekiri. Poleg stoji .Dreje, poleno tišči v roki, iz- ^^r—....... ................. ' * r ^ Pomagajte S pri nabavi mila? PRINESITE porabljene i MAŠČOBE! t pa ni dosti zmenil, ampak mirno čakal, potem pa ošinil glavarja in rekel glasno in razločno: "A.jurn gijen salulaj!" Samo to je rekel, a je delovalo, kakor bi jih polil z mrzlim cu-rom. Ni več čakal na učinek svoje grožnje, ampak hladno se je priklonil in okrenil. Kakor poraženi so stali tu, Gomba pa odhajal globoko užaljen z jadnega pozorišča. V silovitem zagonu se je vihtel njegov avto prek Pogorija. V jasinjskem griču klopoče-jo streli, in z velikim truščem se upisajo ni z dol šajmuli. Zdaj se vržejo na tla, naglo streljajo, potem zopet skokoma zdrve naprej. Pod Stajami njih bojna vrsta obstane in streli pojagoma utihnejo. Kaj se je dogodilo? Hajduki so se pojavili! Da, kakor bi zrasli iz tal so nastopili na Jasinju. Bržšas so hoteli ljudem na pomoč. Ali šajmuli so jih odbili in bili sila ogročeni nad toliko drznostjo. Toda na Višin ju so verige padle. Padle? Da, hampu Gunta se je vdal. Gomba ga je zlomil, če pojde res do samega kralja, nu, potem hampu Gunta ne doseže simbovega1 šajšana! In Gomba je po vsej _________________i icaMOilKrtSi, I ^V blag spomin ob prvi obletnici kar je dal svoje mlado življenje za svobodo sveta naš ljubljeni sin in brat PVT. JOSEPH W. ! VIHTELIC Padel je v bitki v Nemčiji, 2. aprila, 1945 Naša srčna želja je izreči globo-! ko zahvalo vsem našim sorodnikom in prijateljem za vso tolažbo in izraze sočutja ob tej strašni izgubi. Hvala tudi vsem, ki so daro-l vali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Počivaj v miru, ljubljeni, in lahka naj Ti bo tuja zemlja, a Tvoja duša naj se raduje pri več-| nemu Bogu! Žalujoči: OČE IN MATI IN SESTRA I i Cleveland, Ohio, dne 2. aprila 1946 j priliki tega zmožen. Verige 1 so padle, kakor bi odsekal, in ' glasniki so nesli v največjem diru prečudne ukaza po Po-1 j gorju. Dogodilo se je čudo.li Ljudje niso verjeli lastnim ] očem; ali ko so videli, kako so čelniki odganjali šajmule 'in i; prigovarjali, naj gredo domov, j tedaj so ljudje verjeli, da sel jih je usmilila sama milost božja. In izmučeni, bedni so se zavlekli v hiše. In na Pogorje je legla tišina, Čudovita pokojno:st. Saj se ni nič dogodilo na Pogorju,! Son-jce se nagiba k zatonu, jasno, rumeno sonce, ki je ogrevalo | pomladni dan pa dramilo novo j rast iz zemlje. I V globokem, težkem snu je • preminila noč. In nov dan je i !sin'H, znova vzšlo rumeno son-j |ce. Na Pogorju pa kot bi vse! pomrlo; nič se ni premaknilo.' Pač. P ri Budinoviin so se od-1 prla vrat« vzad, in ven je sto-1 pil možki. Za trenutek je postal, pogledal sem, pokukal tja, j brižno se oziral po tem in i onem. Za njim je stopila Budinka, roko mu položila na ramo,1 šepnila mu toplo pa ga po-kiržala na čelo. On je šinil na-ifc) v Šimnov kot. Za hlevni-,mi vrati je čakala Šimenca. Potisnila Dr.i je v roko culo, i objela ga z obema rokama in ,:uilo zaihtela. Ko ga je prekrižala, se je še ozrl po blagu j in stopil Ven. Odhajal je in i dve žena sta zrli za njim, dve I materi mrli za sinom. Šimen-ioa si je s predpasnikom dušila [iht, tam pa je stala Budinka, j kar drobcena in uboga. On je I xtopa 1 ob vrini seči. Na kon-Jcu vrta se' je še ozrl nazaj, mahnil z roko, potem se spustil dol skoz gorice. Moško je j pregasil Pečinko, odgnal se s j skale na skalo, nekoliko zajel i v škoren j -- pa je bil na drugi |.strap. Oddložil je culo, malo j si. popravil* to in ono; telovnik i !i'u ie bil pretesen, ha pol od-j pel,, zato si je zapel kamižolo; I .Uroke krajce klobuka, ki so mu I esaii zadaj skoro d»o pleč, je 'nad čelom privihaf, da bi ga! r.e ovirali pri hoji. Natd je od-- proti Kclfciljim lazom. Gori 'se je ozrl nazaj, z očmi objel |in pobožal vse ljube in sladke In mesar mi da i za vsak funt po 4c kar mu prinesem! J kraje, potem pa krenil proti Tisovniiku. Pogorje pa se je polagoma le dramilo iz trdovratnega pre-molka. Kokoši so živahno ko-kodajsale, petelini udarjali s peruti. Nakrat je pa ves kokošji rod zafrfotal in pričel vreščaje begati okrog hiš. Jatstreb! Da. V neznanski višavah plava ogromna tica. Ne, dve, tri tiče krožijo po nebesni modrini. Toda kmalu se prično spuščati riizdol — in neznanski trušč se razleže po Pogorju. Ljudje planejo iz hiš, gledajo iznenadeni. Strahota božja, zmaji letajo nad zemljo! Da, zmaji, pekel se odpira, konec sveta se bliža! Pogorje se trese, zemlja bobni, s strahotnim rjovenjem se vihte pošasti. Zdaj so se zagnale nad Tisovnik, čisto nizko tulijo nad gozdom, skoro da ne posnamejo smrek. Potem pri-hnuime zopet nad vasj, druga okrog druge krožijo leteče pošasti, prekopicajio se strrno- Takoj dopeljemo brisačo za tla (FLOOR MOP) $5.95 P':briše tla, ne da bi jih : • opraskal c . J Lepo opere preproge $ Očisti stene. % Pcvošči polirana tla. ^ Izvrstna za brisanje prahu. ^ Popolno garantirana. Northeast Sales and Service 819 E. 185. ST. Slika kaže, kakb pripravljajo zaboje, da jih pošljejo svojcem v staro domovino. glavo, uganjajo neznanske vra-tolomnosti. Ljudi kar duši, kajti zdaj zdaj bo strahota strmoglavila na zmeljo. Toda ne. Letala so uganjala le burke. In ko se jim je zdelo burk dovolj, so se zopet prožno dvignila pa odletela kakor so prišla. Ljudje so se oddahnili, kaj bi se ne. Napočilo je novo jutro. Petelinji klic tromib in bobnov udar. Preden so dobro odpeli kosi svoje jutrnjice, je bil Tisovnik obkrožen. Žive barve šajmulov so se živahno odvažale v rumenem soncu, potem pa potonile v gošči in njeni tišini. Nič ni bilo več slišati, samo šumot drevja in hrest suhljadi. Clenik verige so bili tesno spojeni, skoznje ni mogla niti bežna misel. Levo krilo je lomastilo naglo, desno se je zadrževalo, sredina pa je brižno pazila, da bi se veriga ne utrgala. Stoj! Kakor bi tresnilo iz jasnega, obstane celotni roj. Kaj je to? Ves gozd bobni, odmev se lomi skozi vse lesovje! Da, bobni: zadeli so ob cilj, brzostrelka že klopoče! Levo krilo se je upognilo, naglo se zgrin-