Naročnina za Avstro-Ogrsko; 1/4 'eta K 5; 1/2 leta K 10; za celo leto K 20. — Posamezna številka 40 v. — Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Stari trg št. 19. Štev. 12. V Ljubljani, v sredo 20. marca 1918. Leto V. Oeneral Herman pl. Kusiuiinek, ki je prišel po padcu Przemysla v rusko Tjetništro, se je zdaj vruil zopet ua Duuaj. Grencral Kusuianek je na Sloreuskem dobro znau, ker je bil^pred vojno poveljnik v Ljubljani. E. a. Brat. Beg za milijoni. Roman Slovenca Amerikanca. 33. nadaljevanje. Baš na božični večer se je vrnil Dodd v Strenovo in zvedel na policiji vse, kar se je medtem zgodilo. Bil je besen ! Dali so mu citati dva debela akta: causa Emil Popper in causa Jack Bell. Ko so po vseh hišah gorele neštevilne svečice po božičnih jelkah ter so se ob njih radovali starši in otroci, ko je vsak revež užival svetle nade v boljšo bodočnost, je čepel Dodd na policijskem uradu nad neštetimi zapisnik' in .poročili ter je čital in čital sam, ljut in žalosten. Zopet je bil zaman ves njegov silni trud — zopet je le za novo blamažo bogatejši! Jasno pa mu je bilo, da je bil Jackov beg dogovorjen s svetnikom Bellitschem in s Polly. Vedeti morata, kam je krenil, in to dognati je zdaj prva njegova naloga. Zajeti treba vse brzojavke, pisma in pošiljatve, ki pridejo v svetnikovo hišo. V to svrho treba pomočnika. Najde ga, pa naj velja kolikor hoče. Zgodaj se je vrnil v hotel pri Zlatem križu, povečerjal in šel spat. XXL Konflikti v načelih. Na božični dan zjutraj se je ustavil pred svetnikovo vilo visoko naložen poštni voz. Poštni sluga je potegnil s strehe veliko škatljo in jo nesel v hišo. Dobil je na spre-jemnico svetnikov lastnoročni podpis in lepo napitnino zase in za voznika. Veselo je drčal voz dalje, svetnik Bel-litsch in Polly pa sta stoječa ob škatlji začudena ogledovala spremničin odrezek z napisom: Odpošiljatelj Hans Lehmann, profesor — Vratislava. „Kdo je ta profesor? Kaj neki nama tu pošijja? je ugibal svetnik. „Če ni to — Jack?!" je šepetala Polly. Z nožem in škarjami sta planila na škatljo. V hipu je bila odprta, in iz nje sta potegnila stričev lepi kožuh, novi kastorec, v zabojčku za smotke oa par stričevih klju- čev in — stričeve zlate naočnike. A še nekaj sta našla v zabojčku: tiskovino za brzojavko in na njej celo vrsto številk. »Resnično, on!" se je razveselil svetnik. „Vse mi je vrnil, le denar je obdržal. Jako pametno. — A le kaj pomenjajo te vrste številk?" „To je njegovo pismo striček!" je odgovorila Polly ter poljubljala brzojavno tiš- kovino. ,,Možiček mi piše! O, moj zlad možiček!" Bila je srečnejša, nego bi bila dobila za božič najdragocenejšo bisernico. „Ali pa znaš to tudi citati, otrok zaljubljeni?" se je smejal svetnik,* zmajaje glavo. „Jaz? Ne! Ampak ti moraš znati!" je izjavila Polly. „Glej jo! Moram! Kaj vse moram znati naenkrat! Na, pusti papir — tukajle pod pivnik ga spravim, potem pa se lotim razrešitve, če pojde." In pospravila sta obleko zopet v omaro, škatljo pa je nesla Polly v kuhinjo Marti z naročilom, naj jo pokuri. Marta ni odgovorila nobene besede, nego je škatljo vzela in jo — skrila. Talcoj nato sta svetnik in Polly odšla v cerkev sv. Petra in Pavla. Saj je bil sv. dan. Jedva pol ure sta bila odsotna, ko je pozvonilo na vratih, in Marta je tekla odpret: bil je Dodd! '„Morem li govoriti z gospodo?" je vprašal detektiv ter se Marti icot gentleman uijudno odkril. „Ne, odšla sta v cerkev," je odgovorila Marta in zaprla vrata za Doddom. „Ampak, prosim, vstopite! Imam vam toliko povedati!" „Vi, miss?" se^je začudil. „0h, jako vam bom hvaležen! Če mi pomagate, vam tega gotovo ne pozabim.-' Povabila ga je v sobo in govorila: „Pazite se, gospod! Amerikanka vas sovraži! Dejala je, da vas bo vlekla za nos! Ne zaupajte jima, prav nič! Vedno šepetata skupaj in skrivata tajnosti." „Tako, tako?" je zategnil Dodd. „Pazite na vse, ^kar pride po pošti ali br-zojavu v hišo! Če morete, pisma ali brzojavke prepišite ali pa mi jih pokažite v izvirniku! Vse, kar vidite ali slišite sumljivega, si zabeležite ter oddajte zame pri vratarju hotela pri „Zlatem križu"! Preiščite vsak dan opetovano koš za papir in spravite vsak raztrgan listič. Ali ni prišlo te dni nič sumljivega po pošti?" ,.Danes . . . velika škatlja!" se je za-radovala Marta in stekla v kuhinjo. Privlekla je prazno škatljo, ki jo je bila skrila. Dodd je planil nanjo; bila je navaden debel karton z naslovom svetnikovim, z označbo vsebine in vrednosti: Obleka. Ti- stran 126. TEDENSKE SLIKE Štev. 12. jih- z Ukrajino in Eusijo: 1. grof feruin, 2. nemški državni tajnik pl. Kiihlmaiin z drugimi zastopniki Arstro-Ogrske in Nemčije, za mizo, na kateri se podpisuje miroVna pogodba. ^^^^ m Svečan trenotek : Ukrajinski zastopniki pečatijo z državnim pečatom mirovno pogodbo z ATstro-Ogrsko. soč mark — v kotu pa tudi navedba kraja, odkoder je bila škatlja odposlana: Vratislava. „Slava vam!" je vzkliknil Dodd ter z nožkom hitro s kartona odtrgal besedo Vratislava in kos svetnikovega naslova. Slutil je, da je dobil Jackov rokopis. „Nad vse dragoceno razkritje! V Vratislavi je moj mož! Tu — tu imate deset mark — za božič. Več prihodnjič ... A pismo? Da bi ne bilo nobenega pisma priloženega?" Skočil je h košu za zavrženi papir, in našel v njem odrezek s sprejemnice: „Hans Lehmann, profesor — Vratislava." „Izvrstno, imenitno!" se je radoval. ..Evo, za profesorja Lehmanna sejzdaja! — Tudi ta listek zaplenim. Vi pa odnesite vse ostale papirje takoj v peč, da ne bosta mogla ničesar slutiti! In tudi škatljo pokurite čim preje!" Marta je izpraznila koš za papir v škatljo in jo odnesla zopet v kuhinjo. Dodd pa je pristopil k pisalni mizi in začel urno stikati po njej. Našel je več, pisem, listkov, računov. Bliskoma je preletel vsak papir, saj je imel v takem poslu veliko prakso. A našel ni ničesar. Premetal je urno še tiskovine in papirje po predalcih, dvigal, obračal in prelistal nekaj knjig — vse v hitrici, a vzlic temu natačno — dvignil podlogo za pisanje, obračal pivnike, a našel ni ničesar. Toda stoj! Kaj pomeni ta brzojavna tiskovina? In tri vrste številk! To so očividno znaki — pismo s številkami, namesto s črkami. Kdo je pisal na tak način? Če bi bil to Jack? — Urno si je prepisal številke v svoj notes ter skril tiskovino zopet pod pivnik. Nato se je lotil nočnih omaric, dveh omar za obleko, kredence in velikega PolIynega kovčga. Našel ni ničesar. „Zdaj moram iti," je dejal nevoljen. „Lahko se vsak hip vrneta. A pisal vam bom, kdaj s preiskavo nadaljujem. Morda celo ponoči. Vsekakor dobite za svoj trud bogato nagrado. Pred obedom pridem vnovič — na poset. Vi pa molčite popolnoma!" In izginil je. .Marti je Dodd imponiral. Najbolj pa jo je veselilo, da posveti Ame-rikanki, ki ima pred njo tajnosti, in ki ji je svetnika povsem odtujila. Zadovoljna je hitela v kuhinjo pripravljat obed, ki se je danes izredno zapoznil. Nedolgo nato sta se vrnila stric in Polly. Svetnik je nemudoma poiskal brzojavno tiskovino ter se trudil odgonetiti vrste s številkami, Polly pa je sedela tiha na zofi in kvačkala ter mislila na Jacka. Ni minulo še četrt ure, ko je vzkliknil svetnik: ,.Jo že imam! Zagonetka bo takoj rešena!" Polly je priskočila, tresoča se od nestrpnosti: „Kaj piše? O ljubi Jack, kje si danes — na sv. dan?" „Samo hip še potrpi!" Nemirno je begala po sobi, zrla stricu preko ramen, tekla gledat na hodnik, ne vohuni li Marta, se vrnila, potegnila preprogo preko vrat in vpraševala vedno znova: ,,Ali imaš, striček? — Gotov? — No, striček?" In končno je svetnik začel citati: „Berolin, ne Varšava. Pišem kmalu zopet. Sem zdrav. Poljub Tebi, pozdrav stricu. Tvoj Jack." ,.Hura!" je vzkliknila Polly in objela strica. „Hvala ti! Saj sem vedela, da si prav poseben učenjak!" Skoraj v istem trenotku je bil v hotelu pri Zlatem jelenu tudi Dodd gotov z razrešitvijo zagonetnih treh vrst. Nato se je znova oblekel ter se z izvoščkom odpeljal na Poljsko cesto št. 25. Marta ga je sprejela in mu zadovoljna pomežiknila, rekla pa ni nobene besede. Polly pa mu je prihitela veselo razburjena nasproti. „Končno ste tu!" je zaklicala in mu podala ročico. „Veste, da mi je bilo že dolgčas po vas?" ..Hinavka!" si je mislil Dodd in ji smehljaje poljubil ročico. „Tudi meni . . . verjemite, mrs., meni še mnogo, mnogo bolj!" je odgovoril ter stopil v sprejemnico. Tudi deželni sodni svetnik ga je sprejel z največjo ljubeznjivostjo ter mu takoj ponudil breznikotinsko smotko. „Ti stari lopov!" si je mislil Dodd in dejal: „0 prisrčna hvala! Preveč ste Iju-beznjivi!" In nato je povedal o neuspehu svoje vožnje v Newyork, a vendar o velikem, popolnem odkritju Jackovega poslednjega bivališča. „Ah, moja brzojavka je došla komaj dvajset ur prekasno!" je tožil. „Zopet mi je ušel!" „Torej že veste vse?" je pozvedoval svetnik. »Popolnoma vse. Sinoči sem prečital zapisnike in oba akta," je pritrdil Dodd in ostro motril svetnika in Polly. Siev. 12. TEDENSKE SLIKE Stran 127. Ruski delegati t Brestu LitoTskeni: 1. goipa Bicenko. 2. Šahraj, zadaj ruske steuografistke in tipkarice. Ukrajinski zastopniki v Brestu Litovskem: V dr. Souknp očital, da je bivši sredi sedi Severjuk, ki mu je češki poslanec avstrijski feldvebelj, dezerter. „0, bilo je neverjetno! Nezaslišano predrzno!" je pripovedoval svetnik. „Ali ste čitali tudi moje in Franzeltovo poročilo?" „Tudi . . ." je prikimal detektiv. »Priznavam: kolosalen nasprotnik: premagan sem ... Ali kaj slutite, kam je krenil?" se je nato obrnil k obema. „Po mojem mnenju nazaj v Berolin!" je izjavil svetnik čisto mirno. „Tudi jaz bi mislila: Berolin je tako veliko mesto, da se ondi najlažje skrije," je pritrdila Polly. »Nesramna predrznost!" si je mislil Dodd, a vprašal je z največjo ljubeznjivostjo: ,,A vi, mrs. ste torej že drugič govorili ž njim?" ,,Da, že drugič," je dejala Polly s presrečnim smehljajem, ki je ranil Doddovo srce krvavo, »tukajle — v tejle sobi — seveda jedva pol ure: le toliko, da se je preoblekel v stričevo obleko." »Odnesel mi je kožuh, klobuk, naočnike in ves moj denar, ki sem ga nosil s seboj: par sto mark!" je pripovedoval svetnik, »Glejte! Neverjetno!" »A kaj pravite k temu: baš danes zjutraj sem dobil po pošti vse skupaj zopet lepo nazaj!" je nadaljeval svetnik. »Samo ves denar je obdržal, ta lopov!" »Iz Berolina?" je vprašal Dodd prežeče. »Ne, iz Vratislave," je odgovoril svetnik. „Na spremnici pa se je podpisal: Hans Lehmann, profesor." Karlov križ, ki ga dobe vsi vojaki, ki so bili v ognju na fronti. Kako nastane tak galvanično posrebren in nato patiniran križec : (zgoraj) Cinkova plošča, iz katere so izrezani osemkotni koščki za križ. (Spodaj) 1. Osemkotni izrezek. 2. Na izrezek se vtisne križ in napis. 3. Križ se opili. 4. Robovi se obrusijo. 5. Križ nato galvanično posrebrijo. 6. Prevleče se s patino. 7. Izgotovljen križ. »In piše nič?" je vprašal Dodd. »Ne, pisma ni priložil nobenega," je izjavil svetnik. »Samo kos brzojavne tiskovine z nekimi številkami sem našel v škatlji. Reci, no, Marti, naj pokaže gospodu Doddu tisto škatljo!" »A kje je tisti kos papirja?" je pozvedoval Dodd. »Menda sem ga vrgel v koš," je dejal svetnik in stopil h košu. ,.0, koš je Marta pravkar izpraznila." »Škoda!" je dejal Dodd, mislil si je pa: »Oj ti stari potuhnjenec! Mene ne moreš vleči za nos!" Obenem je pritekla tudi Polly z vestjo, da je Marta žalibog s kartonom že pod-kurila. »Zelo škoda!" je dejal svetnik, Polly pa je vprašala: »Kaj pa storite sedaj?" „Ah!" je vzdihnil Dodd kakor resig-niran. »Meni je dovolj. Domov se vrnem!" Čisto upehan in naveličan je bil videti, ko je slonel na zofi s povešeno glavo in kakor brezmočno visečimi rokami. »Kaj se to pravi?" je strmela Polly. »Naveličali ste se lova? — Ali to je proti najini pogodbi!" „0 ne," se je smehljal detektiv z bolestno zategnjenimi ustnami. »Tega ni v najini pogodbi. Odpovem se svoji nalogi, čeprav izgubim zato ves svoj ugled, ^e imam na razpolago tako policijo, moram obupati." »Saj je storila naša policija vendar vse, kar je mogla!" je branil svetnik. »Saj to je: kar je mogla!" je pritrdil sarkastično Dodd. »Toda more — presneto malo! Za policijo pač treba duhovitosti, psihološke izobrazbe, obzorja. Same zunanjosti z veliko porcijo brutalnosti ne izdajo v takih slučajih prav nič. Zdi se mi, da se bavi v Evropi vobče policija preveč s politiko, a premalo z varnostno službo. V Evropi se godi tatovom, poneverjevalcem, sploh zločincem izborno, ker ima policija menda preveč dela s političnimi zasledovanji. Sicer pa nisem dovolj poučen." »Li resno govorite?" se je začudil svetnik. »Vrnete se zopet v Ameriko?" »Da, morda še danes. Ali potujeva skupaj, mrs.? »Kaj pa še!" je vzkliknila Polly ogorčena. »Jaz ne odneham tako naglo! Ne vrnem se prej, dokler ga ne prisilim, da se vrne z mano!" »Morda boste imeli več sreče kakor jaz," je odvrnil Dodd skromno in vstal. stran 128. TEDENSKE SLIKE Stev. 12. Mornarji s liladvi tolčejo po polenovkah (posušenih ribali), predno jih namočijo in skuhajo. z. 5. 6. Stroji za izrezovanje Karlovega križa: CinkoTC plošče, iz katerih se reže oblika S kotnega križa. „Zdravstvujte, mrs. Bell! In če mi dovolite: na svidenje zopet v Chicagu!" In poljubil ji je roko. Kmalu nato je ostavil vilo in korakal zamišljen proti hotelu. „Zmaga! Zmaga!" se je radovala Polly in objela svetnika okoli vratu. „Počasi, dragica!" jo je svaril svetnik. »Veseliš se pač prezgodaj. Tale človek nikakor ni tepec, kakršnega se dela. Nasprotno, pretkan in prevejan je ko malokdo. Molčiva in p-aziva! Trdno sem prepričan, da ima tajne načrte." ,,Amak jaz moram vendar za Jackom v Berolin!" »Potrpi! Miruj! Sicer vse pokvariš," je svaril stric. „Ne pozabi, da gleda zdaj premnogo oči na nas! Sumljiva sva oba. Govoriva vedno istino, čeprav ne — vse! Jackovim sovražnikom ne moreva pomagati. Toda tudi sebi ne smeva plesti vrvi!" (Dalje prihodnjič) Mir z Rusijo in Rumunijo. Zaupajoči v rusko nepremagljivo ter neizčrpno silo. sta obležali na bojiščih v svoji krvi Srbija in Črna gora. Zaupajoča v rusko velesilo je padla sedaj tudi Rumu-nija. Troje strašnih žrtev ima na svoji vesti oficijalna Rusija. A postala je najprej sama žrtev lastne korupcije, neorganiziranosti, nediscipliniranosti. Carizmu je sledil še slabši boljševizem: oba pa sta rodila mir nemškega meča, najsramotnejši mir, ki si ga je mogoče misliti. Pokrajine zahodno od črte, ki gre od Dvinska do vzhodne meje Kurlandije, niso več podrejene Rusiji, nego določita njih usodo Nemčija in Avstro-Ogrska, seveda dogovorno s prebivalstvom. Prebivalstvo pa bo moglo izraziti svojo samoodločbo v senci nemških žandarskih m vojaških bajonetov ter nabitih topov. Že danes se piše o nemških princih, ki postanejo ondi vladarji. Livlandijo in Estonsko zasede nemška policija za tako dolgo, da bodo deželne naprave jamčile red. Torej nekako tako, kakor se je zgodilo z Bosno in Hercegovino. Ruske čete in boljševiške razbojniške tolpe, ki se zaradi svojih krvavih rok na-zivljejo Rdeča garda, zapuste Ukrajino in Finsko. Na njih mesto pa so že prišle nemške in naše čete, da pobero zagotovljena jim živila. Tudi Finsko zasedejo nemške čete dotlej, da bo ondi zopet — red in mir. Rusija vrne Turčiji vzhodnoanatolske pokrajine, pokliče svoje čete domov ter prizna Turčiji razne prometne in trgovske ugodnosti. Črno morje se odpre turškim in nemškim ladjam ter se zagotove Nemčiji in Turčiji do leta 1925 največje prednosti v vsakem oziru. Nad 1 milijon kvadratnih kilometrov z nad 50 milijoni prebivalcev so centralne države odbile od Rusije. V smislu mirovne pogodbe se je Rusija trajno odrekla sledečim ozemljem, ki bodo svojo usodo uredila v sporazumu z Nemčijo in Avstrijo: 1. Poljska 113,820 km2 in 13,500,000 prebivalcev; 2, Litva, to so ruske gubernije Kovno, Grodno, Vilna 121 tisoč 840 km2 in 5,806,000 prebivalcev; 3. Kuronska 27.286 km2 in 798.300 prebivalcev. — V zmislu člena 6. mirovne pogodbe odpokliče Rusija svoje čete iz Ukrajine, Estonske, Livlandije in Finske. Ukrajina in Finska sta samostojni državi. Estonska in Livlandija ostaneta okupirani od Nemčije, dokler ne bodo ustvarjene za ti dve deželi posebne uredbe. Ukrajina šteje 620.947 km2 ter 34,965.000 prebivalcev, Estonska 20 tisoč 248 km2 ter 507.000 prebivalcev. Livlandija 47.030 km2 ter 1,747.000 prebivalcev. V zmislu člena 4. mirovne pogodbe se mora Rusija odreči okrajem Ardaham, Kars in Batum, ki štejejo skupno 25.700 km2 s 500 tisoč prebivalci. Ti okraji naj si uredijo svoje notranje zadeve v sporazumu s Turčijo. Usoda Rusije je strašno tragična. Po prvotnih zmagah se je začel zaradi sleparij ruskih generalov in nepoštenosti ruskih državnikov poraz za porazom; tem je sledila revolucija, padec carizma in absolutizma z brezmejno razbrzdanostjo. Namesto rešilne svobode je dobila Rusija smrtonosno anarhijo. Ta je rodila boljševike, ti pa so morali podpisati mir, ki je Rusijo razbil in razkosal ter ponižal do tal. Iz ruskega miru pa je moral slediti mir Rumunije. Zapuščena od Rusije, — še huje, napadena od boljševiških ruskih čet, obkoljena od nemško - avstrijskih - ogrskih-bolgarskih in turških čet, se je Rumunija morala udati. Rumuni odstopijo Bolgarom Silistro, Dobrič, celo Dobrudžo in morsko obal; odstopiti morajo gotove kraje na ogrsko-sedmograški meji Avstro-Ogrski, razorožiti morajo svojo armado pod nemškim nadzorstvom ter odpreti Moldavijo kot prosto pot nemškim in našim četam do Odese. Dobe pa Rumuni košček ruske Besarabije. Mir z Ukrajino se imenuje »krušni," ker dobimo baje od ondi moke, mir z Rumunije se zove ,.petrolejski," ker dobimo od ondi petroleja, mir z Rusijo pa se nazivlja »mir nemškega meča," ki je Nemčiji osvojil vpliv na celo vrsto novih državic. Vsi ti »miri" pa prinesejo svetu prej ali slej nove spore in morda nove vojne. Mi teh vojn ne doživimo več; toda naši vnuki in pravnuki bodo mislili z jezo nazaj na »mirovna pogajanja" v Brestu Litovskem in v rumunski Buhteji meseca februarja,^ in marca 1918. Ti ,.,miri" pa bodo tudijvzrok, ^da"še svetovna vojna še ne bo končala, da smo zopet še daleč od splošnega ^miru ter da mora človeštvo dalje trpeti grozo in bedo. stev. 12. TEDENSKE SLIKE Stran 129. Stroji za izrezovanje Karlorcg-a Ijriža iz cinkovili plošč: križci se posrebrijo. Delo izvršujejo ženske. Dame posrebrujejo križe ter jih spravljajo v lesene skrinjice, ki se pošiljajo na fronto. Povratek vojnih vjetnikov. Ruska vlada je istočasno s svojo izjavo o končanju vojnega stanja dne 10. februarja odredila, da je izpustiti vse v Rusiji se mudeče vojne vjetnike. 2e med mirovnimi pogajanji v Brestu Litovskem so se vršili v Petrogradu razgovori, da se omogoči redno odpošiljanje vojnih vjetnikov. Pogajanja pa se niso končala, predvsem zato, ker so obstojale v Rusiji velike težkoče glede transportov. Posledica tega je, da skušajo sedaj naši vojni vjetniki vračati se na lastno pest v domovino. Iz početka je prišlo na ta način vsak dan le par 100 naših vojakov skozi naše črte, sedaj pa prihaja dan za dnevom po 4000 do 5000 mož. Večina teh vojakov prihaja na našo vzhodno ga-liško fronto. Vračajoče zbirajo v armadnem območju ter jih imajo najprej v 14 dnevni karanteni, da preprečijo prenašanje v Rusiji vladajočih nalezljivih bolezni, zlasti legarja, paratifusa, griže in kuge. V karantenskih štacijah, ki so le pod vodstvom izkušenih zdravnikov, so tudi častniki- in zdravniki, ki se morajo ozirati na željo moštva ter jim omogočiti pismeno občevanje s svojci. Kakor bi bilo želeti, da bi se ti ljudje takoj po končani karanteni poslali domov, morajo vendar iz raznih vzrokov ostati še 4 tedne v armadnem območju. To je potrebno predvsem' zaradi tega, da se nedvomno dožene identiteta vsakega posameznega, ker večina vojnih vjetnikov nima nobenih izkazil, ali pa vsaj tako nepopolna, da je tako postopanje potrebno. Tudi je treba upravičilnega postopanja, k] naj dožene, ali je dotični vojni vjetnik kriv, da je bil vjetali ne. Nadalje mora moštvo, ki prihaja večji del v ruskih stran 130. TEDENSKE SLIKE Stev. 12. Cevljarnica za vojsko: 1. PrirezoTanje gornjega usnja. 2. Šivanje goleuic. 3. Skladišče ustrojenih kož, podplatov i. dr, 4. Sešivanje čevljev. 5. Skladišče golenic in gotovih čevljev. 6. Popolnoma gotovi nizki moški čevlji. uniformah, dobiti avstrijske uniforme in-končno naj dobe ti ljudje tam za fronto za-; dostno in dobro prehrano, ki je v zaledju^ brez dvoma ne bodo imeli. Obeta se vrača-' jočim udobno življenje v vojaških domovih,] v vojaških kinematografih itd. Tudi' o razmerah v Avstro-Ogrski jih bodo podučevali častniki in duhovniki. Potem bodo odposlali vjetnike k njih nadomestnim poveljništvom, ter dobe od teh 4 tedenski dopust. Vojni vjetniki, ki so se dosedaj vrnili, so v splošnem zdravi in še precej močni,. Stev. 12. TEDENSKE SLIKE Stran 13L (ovljariiiea za popravo stare obutve: 1. Delavnica na roko. 2. Pribijanje peta s strojem. 3. Kezauje gornjega usnja. 4. Okovanje pet. o. Obrezovanje podplatov. 6. Nabijanje podkev. 7. Zabijanje ostrili žrebljev v pete. Razne vesti. Preradovieevii shivuost prepovedana. Letos slavi Hrvatska 100 letnico rojstva svojega največjega pesnika Petra Preradoviča. Te dni bi se imele vršiti v Zagrebu velike slavnosti v čast njegovemu spominu. Hrvatska vlada pa je te slavnosti prepovedala. Parlamentarne počitnice. Državni zbor odide te dni na Velikonočne počitnice, ki bodo trajale do konca aprila. Jugoslovanski večer v Pragi piirede na Velikonočni pondeljek jugoslovanski vi-sokošolci. Vseučiliški profesor Machal bo govoril o jugoslovanski kulturi, odposlanec Jugoslovanskega kluba pa o našem ujedinje-nju. Sodelovali bojo najodličnejši češki umetniki. Pele se bojo jugoslovanske pesmi. Večer bo manifestacija češko - jugoslovanskega bratstva. Maniiestacijski shodi za Jugoslavijo so se vršili v nedeljo, dne 10. t. m. v Krškem, Kamniku, Škofji Loki in v Št. Petru na Krasu. V Krškem so govorili načelnik jugoslovanskega kluba dr. Korošec, poslanec Hlad ni k, dr. Dimnik in v imenu sosednjih Štajercev, ki so se shoda v velikem številu udeležili, dr. Stiker. — V- Kamniku je govoril dr. Tavčar, v Skofji Loki drž. poslanec E. J a r c in dež. poslanec dr. T r i 1 -ler, v Št. Petru na Krasu pa dež. poslanec A. R i b n i k a r. Vsi shodi so bili izredno dobro obiskani. Narod je navdušeno manifestiral za naš najvišji narodni ideal. Mirovna pogodba z Ukrajino se spremeni. Listi poročajo, da se bo mirovna pogodba z Ukrajino spremenila in se bo sedaj Ukrajini pripadajoče ozemlje priklopilo novi poljski državi. Odškodnina interuirancem. V državnem zboru je bil sprejet zakon, da se odško-duje vse one, ki so bili za časa vojne kot politični osumljenci nepostavno preganjani, zaprti, internirani ali koniinirani. Odpust najstarejših čruovojnikov. Cesar je ukazal, da se vsi oni črnovojniki, ki so rojeni v letih 1867, 1868 in 1869 izpuste iz vojaške službe in vrnejo domov. Karte za meso nameravajo vpeljati v Celovcu in Beljaku. Sedaj, ko bo mesa najbrž kmalu popolnoma zmanjkalo, je ta na-redba malo pozna. Cerkveni oklici na cerkvenih vratih. Po binkoštih se baje ženina in-neveste v Avstriji ne bo več oklicalo s prižnice, marveč se bojo oklici pisani nabili na cerkvena vrata.^ Škofove zavode v Št. Vidu nad Ljubljano so začasno zaprli, ker ni hrane za gojence. Pač znamenje časa. Ukrajinsko žito. Nemčija in Avstro-Ogrska sta se dogovorili, da dobi vsaka od teh držav polovico žita, ki bi prišlo do konca julija iz Ukrajine. Odesa. Nemške čete, ki prodirajo skozi Ukrajino, so zasedle ukrajinsko pristanišče Odeso ob Črnem morju. Odesa je največje rusko pristanišče v Črnem morju. Nove meje Rusije. V členu III. mirovne pogodbe z Rusijo imenovana črta poteka od severa proti jugu tako-le: Veliki preliv (otoki ostanejo zapadno), Jespar severno Rige, Hinzenberg, Oger-Galle, južni breg Dvine do Druje, potem zapadno nazaj do severnega konca Drisvjastkega jezera, Vidsi, severno Svenzjaznov, Mihališki, Gerv-janj, Slobodka, zapadno Osmjane, izliv potoka Garoje v Njemen, ustje Šare, Želva, Rozani, Pruzani (oboji ostanejo \zhodno) Kamieniec-Litovsk. \'-soko-Litovsk, Mjelniki, Sarnaki. Enkratna oddaja premoženja na Ogrskem. Ogrska vlada nameiava uvesti enkratno oddajo premoženja državi v korist. Oddati se bo moralo 15 odstotkov vrednosti premoženja, ki se bo moralo izplačati v petih letih. Oddajati se bodo smele tudi naturalije. , Oporoka sami-a. V Nagyšalonti je umrl večkratni milijonar samec Ivan Čikoš, ki je vse svoje imetje zapustil v dobrodelne namene. Tako je zapustil svojemu rojstnemu mestu kapital za zgradbo krematorija, gledališča, kinematografa in za ustanovitev gospodarske šole. S\ojim sorodnikom je zapustil obresti od neke jako smešno male svote. Sorodniki so seveda vsi iz sebe in hočejo nastopiti sodno pot za razveljavljenje oporoke. Davek na kvartanje. Ogrsko notranje ministrstvo je potrdile sklep mesta Nagyva-rada za uvedbo davka na kvartanje. Vsak igralec v javnem lokalu dobi marko za 20 vinarjev, katere plača v korist mesta. Občina računa, da bo na ta način imela na dan do 200 K dohodkov. Zakaj ni bilo v Aradu tobaka. Cele tedne niso mogli dobiti v Aradu tobaka, prodajali pa so nekateri železniški uradniki tobak po jako visokih cenah. Slednjič se je policija začela zanimati za te uradnike in prijela tri. Zapletenih pa jih je v tatvino tobaka več. Državna železnica ima škode 100.000 K. I*rvi transporti o:rrskih vojakov, ki so se vrnili iz ruskega vojnega vjetništva, približno 10.000 mož, vsi v ruski uniformi, so dospeh dne 28, februarja v Budimpešto. Vojaki so začetkom januarja zbežali k našim četam preko ukrajinske meje. Na mejo prihaja vsak dan okoli 5000 naših vojakov iz Rusije. Kako je streljal Napoleon 1. Napoleon I. je bil jako slab strelec. Njegovi dvorjani so mu na lovu prignali kakega jelena vedno na tak kraj, da bi ga pogodil najslabši lovec. Pa še takrat Napoleon cesto ni zadel. Neki saški polkovnik je po nekem takem lovu vzkliknil: »Hvala bogu! Vsi lovci sm.o si rešili življenje!« Hebrejšeina ni mrtev jezik. Hebrejski jezik prištevajo med mrtve, ali to ni prav. V Palestini je hebrejščina učni jezik za boljše stran 132. TEDENSKE SLIKE Stev. 12. Pilotiranje novega mostu čez Livenzo v Benečiji. Delajo naši vioniij'- Vojni psi: Živinozdravniki pregledujejo bolne pse na fronti. ljudske in srednje, šole in abiturijente hebrejske gimnazije v Jaffi sprejemajo v Franciji in Švici na redne vseučiliščne študije. Zidje pa se tudi med seboj privatno poslužujejo hebrejščine. Avstrijski otroci na Ogrskem. Z Dunaja in iz drugih krajev hočejo poslati letošnje poletje na Ogrsko 150.000—200.000 otrok. Zagotovljena je podpora raznih denarnih zavodov in od drugod do 20 milijonov kron. Z nekaterih strani pa se je pričela velika gonja proti temu, da bi se pošiljali avstrijski otroci na prehrano na Ogrsko. 37 milijonov funtov sladkorja za čebelarje. V Nemčiji je odločila sladkorna centrala, da bo dala čebelarjem za vsak pre-zimeli roj čebel 15 funtov sladkorja. V vsej Nemčiji je čebelarjev okoli 2 in pol milijona, zato bo treba v to svrho žrtvovati 37 milijonov funtov sladkorja. Čebelarji pa se morajo obvezati, da bodo tretjino pridelanega medu odstopili centrali za bolnišnice. Bivši turški sultan umrl. Te dni je umrl odstavljeni turški sultan Abdul Hamid v 76. letu evoje starosti. Podlegel je baje težki pljučnici. Prestol je zasedel leta 1876. med rusko turško vojno, vladal je kot neomejen tiran ter je svojo državo v gospodarskem oziru popolnoma zanemaril. Po hudih porazih, ki jih je doživela turška armada v balkanski vojni, ko so Bolgari in Srbi zmagovito prodirali z vseh bojišč, so ga turški častniki odstavili, poslali z i 1 ženami najprej v Solun, nato pa na neki grad pri Carigradu. Pokopan je bil z veliko vojaško parado. IV2 kg masti za vse leto. Urad za ljudsko prehrano na Dunaju je odredil, da se sme za osebo na teden porabiti samo 30 gramov masti. To znaša na leto U/a^g-Rodbina, ki šteje šest oseb. bi po teh določilih porabila vse leto 9 kg masti. To pa je nemogoče in ne zadošča niti za pol leta, posebno, če pomislimo, da manjka mleka, sladkorja, jajc, sadja, kar vse bi kolikor toliko nadomeščalo maščobo. Tako na noben način ne pojde dalje! Naklade pariških listov so ogromne. Tako izhaja »Petit Parisien« v 2,500.000 izvodih, »Matin« v 1,870.000 izvodih. »Journal« ima dnevno 1,400.000, »Petit Journal« 1 milijon 050.000 naklade. Visoke naklade imajo nadalje »Echo de Pariš« (800.000), »Intransigeant« (350.000), »Eclair« (150.000), »Humanite« (130.000), »Homme Enchaine« 110.000). Najresnejšafrancoska lista »Temps« in »Journal des Debats« imata razmeroma majhno naklado, ker sta zelo draga. Ubiti vojni vjetniki. V noči na 27. februarja je bilo par sovražnih letalskih napadov na Bolcan. Vrženih je bilo na mesto 15 bomb, katerih ena je zadela bivališče vojnih vjetnikov in jih ubila 8, težko ranila pa dvajset. Ugodnosti za bolgarske dijake v Nemčiji. Na višjih tehničnih šolah v Nemčiji oproščajo bolgarske dijake vseh posebnih pristojbin, katere morajo plačevati tuji državljani. V Prusiji, na Saksonskem, in 'VVur-temberškem bodo nepremožni bolgarski dijaki oproščeni deloma tudi drugih pristojbin. Procesije proti razpustu samostanov. Mnogo tisoč žensk je priredilo v Petrogradu veliko procesijo kot protest proti razpustu samostana Aleksandra Nevskega. Na potu od Nevskega prospekta do kazanjske katedrale je imel petrograški škof zahvalno mašo pod milim nebom. Odbor za obrambo Pe- trograda je bil procesijo prepovedal ter za-žugal, da so škof in ostali'duhovni odgovorni za vzdrževanje javnega reda. Cesar za ohranitev parlamenta. Cesar se je v zadnjih avdijencah najodločnejše izjavil za ohranitev parlarnenta in je izjavil, da so vse opravičene želje izpolnjive, če se gibljejo v okviru države in če se bo doseglo sporazumljenje med narodi. Cesar je sprejel poslanca dr. Korošca in knezoškofa dr. Jegliča. Oba sta mu razložila želje Slovencev. Jugoslavija na pohodu. »Alldeutsches Tagblatt« poroča o živahnem delovanju Slovencev v Gradcu, Celju, Mariboru, Ptuju in drugih krajih. Za Gradec, to najbolj nemško mesto pravi, da bi se mogel šteti med največja jugoslovanska mesta, saj stanuje tam nad 30.000 Slovanov. Nato se bridko pritožuje, da Nemci spe, končuje pa: »Dejstvo je, da je med Slovenci veliko ljudsko gibanje. Če se Nemci v zadnji uri ne zbude iz svoje brezbrižnosti, potem . . . Kajti brez vsakega dvoma je: jugoslovanska država je na pohodu!« Nemci torej že čutijo, da maj-niška deklaracija dobiva uspeh. Trtovi kumne na Holandskem. Kumno (kimel) sade po njivah in v večjih množinah na Nemškem, na Ruskem, zlasti pa na Holandskem, kjer je bilo zadnja leta s to rast-- lino zasajene več kot 6300 ha zemlje. Pridelek znaša na leto 10 milijonov kg (1000 vagonov) kumne. Seme se zaseje v zgodnji pomladi, najrajše že koncem februarja v gredah, sadike pa presade na njivo meseca julija. Ako se rabi za setev sevni stroj, se po-, trebuje za 1 ha 8 kg semena. Pri dobrem negovanju da 1 ha zemlje 22 do 26 odstotkov kumne. Kumna cvete šele meseca maja drugega leta, zanje se pa šele drugo poletje v juliju. Prvo leto se kumnovo njivo posadi še z letnimi rastlinami, kakor grahom, špi-načo itd. Kumnovo zrnje se največ uporablja za olje, tropine pa so prav izborno krmilo. Več kot polovico holandskega pridelka kumne gre v mirnih časih na Nemško. Stev. 12. TEDENSKE SLIKE Stran 133. Vojni psi: Bolnilce najprej dobro skopljejo. Razširjajte ] Tedenske Slike". Vojni psi: (irarjave pse mažejo s posebnim oljem. Zmes. Frijetue sanje: A.: »Nocoj se mi je sanjalo o hudiču.« B.: »Pa si se kaj bal?« A.: »Nič, ko pS. je dišal kakor sveže povojena svinjina.« fii. Iz šole. Profesor razlaga dijakom različno pesništvo (epsko, lirično itd.), vzame primer iz slovenskega slovstva in vpraša: »Kako je v prvi vrsti pel Simon Gregorčič?« Dijak: »Kot .Goriški slavček'.« fii. Karte že za Tse. A.: »Kaj so pri vas tudi tako strogi z raznimi živilskimi kartami?« B.: »Mislim, da! Zadnjič bi bil orožnik skoraj aretiral našega župnika, ki je šel devat bolnika v poslednje olje, pa ni imel s seboj maščobne karte.« fii. Maščobiie karte. Moj prijatelj, ki rad odeva svoje opazke v aktualno obleko, pravi, kadar vidi suhega človeka: »Tak je, kakor da že deset let ni videl maščobne karte.« In kadar debeluha: »Ta si je dal kožo od znotraj prevleči z maščobnimi kartami.« fii. l'/2 kg luaščobe na leto. (Kakor znano je odločil avstrijski prehranjevalni urad za osebo U/a kg maščobe na leto. To je dalo premetenemu drožistu povod za sledečo reklamo): Kako porabimo najboljše svoje maščobne karte? Gospodje naj si kupijo 1 1/2 kg moje »Primafix-pomade za lase in brke«, dame naj si oskrbe 1 1/2 kg moje »Teinin - kreme«, ki ohranja polt svežo in mlado. Količina zadostuje pri rabi po navodilu ravno za eno leto. fii. Stran 134. TEDENSKE SLIKE Stev. 12. Vlagalko izurjeno ali začetnico in - =hLlapca = sprejme Zvezna tiskarna y Ljubljani, Stari trg 19. P O d j e tj e na Koroškem, ki nese lOo/o najemnine se proda radi bolezni za 120.000 K. Vpraša se pri upravi „Tedenskih Slik." Za županstva in trgovce imamo v zalogi zataeležne knjige in karte za petrolej izgotovljene po najnovejših predpisih. Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Priporočamo sledeče knjige: Dr. Ivan I>ah; ,,Dore". Povest slovenskega dečka iz sedanje vojne.....Cena vez. 2-50 K Mil?n Pugelj: „Mimo ciljev". Novele. Vez 3-50 K Cvetko Golar: ,,Kmečke povesti". Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja. Vez. 3 50 K Fran Govekar: ,,Deseti brat". Ljudska igra v petih dejanjih..........Broš. 2 — K Jakob Dolinar: „Iz devete dežele". Predpustna igra o naprednem carju in parlamentu. Broš.—-60 K Mrs. Hungersdorf: „Snaha". Roman irske deklice iz najvišjih krogov anglež. aristokracije Broš. 3 — K A. W : ,,Špijonova usoda". Detektivski in špijo-nažni roman, katerega dejanje se vrši v Benetkah, na Dunaju in v slovenskem Primorju. Broš. 3-— K Anton Pesek: „Slepa ljubezen". Ljudska igra s petjem v petih dejanjih .... Broš. 2 — K Srečko Magolič: „Lepa naša domovina". 1. zv. Kranjska v podobah. Album. Broš 2 — K R. Svoboda: „Humoreske, groteske in satire", Ruski spisala VI. Azov in Teffi. Broš K 3 vez. 4-50 A. Sirowfy in A. F. Herd: ,,Nauk o serviranju". Pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah gostilničarske in hotelirske obrti tu za samouke .....Vez. 6 — K „Zbirka domačih zdravil" kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesk. Cena broš............2— K Pošiljamo te knjige našim naročnikom poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane 72 vinarjev in je torej najbolje, če pošljete denar za knjige v naprej. Naročite vojakom knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelj! Pošljite denar in naznanite naslov, komu in katere knjige naj pošljemo. Za dolge zimske ečere je najboljša zabava dobra knjiga. Naročite torej kmalu ! Upravništvo „Tedenskih Slik" v Ljubljani, Stari trg 19. ID DEMOKRACIJA socijalistična revija. Vsebina 1. in 2. številke: Naša poslanica. — Peter Jug: Vodilna ideja socijalizma kot nravni ideal. — Dr. L.: Slovenski proletariat in jugoslovansko vprašanje. — Abditus: Naš majhni človek. — Štebi Alojzija: O ženskem gibanju na Slovenskem. — Samo: Dvogovor o domovini. — Albrecht Fran: Poslednja skrivnost. — Pregled: Slovenska Sccijalna Matica. — Socijalizem. — - Politika. — Socijalna politika. — Zadružništvo. ----~ Demokracija izhaja po enkrat na mesec kot dvojna številka. — Na leto velja 16-— K, za pol leta 8-— K in za četrt leta 4-— K. UredništTO in upravništvo Je v Ljubljani, Kolodvorska ulica Štev. 5. Naročite „Demokracijo" takoj ! Naročite „Deniokracijo" takoj ! m. JU stev. 12. TEDENSKE SLIKE Stran 135. Z^ajamčen uspeti! Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago! Bujno lepo oprsje! dobite če rabite med. dr. A. Rlxovo prsno kremo jamčeno neškodljivo. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeli. — Znnanja ral-a. Pušica za poskuiSnjo K 5-—, velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 10—. Kosm. Dr. A. Eix preparati, Dunaj IX., Lakierergasse 6/0. Razpošilja se strogo dislcretno. Zaloga v Ljuhljani: Parfu-merija A. Kane in drogerija ,,Adrija'' ; v Ma-rihoru ; Schutzengel Apoth.; Apoth,, Mariahilj =^= ur. d Parf. Wolfram.--— Nad 1,000.000 mojih ročnih : šivalnih šil : v rabi! Praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjeni)! predmetov, oprem, jermenov, čevljev, mehov, jader, vreč, plalit — Važno za vojake, — Razprodajalcem popust. Cena konipl. šilu K 5—, povzetni stroški posebej. Izvoz žrebljev, varoval-cev podplatov iz vojnih podplatov. P. E. Lach-mann, Dunaj IX., Mosergasse 3, oddelek 183. Vsaka g-ospa naj čita mojo zanimivo navodilo o modernem negovanju prsi. Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti! — Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg, (Ogrsko) Schanzstrasse št. 2. Abt. 95. — Ne stane nič. F. BATJEL p^-^J ^ LJUBLJANA, Stari trg Štev. 28. Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne-^ ? žepne svetilke. ? Najboljše baterije. — Posebno nizke cene so za preprodajalce. — Mehanična delavnica na Starem trgu 11. Gostilničarjem in hotelirjem naznanjamo, da imamo v zalogi knjige za tujce po najnovejših predpisih izgotovljene. Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg 19. Sijajno lepo lice in mladostno svežo, rožnato polt do pozne starosti ohranijo žene in dekleta, če vporabljajo moj tisočkrat preizkušeni in od zdravnikov-strokovnjakov dobro priporočeni recept (po dr. Idelsonu). Tisoči zahvalnih pisem, Mozoli, pege, ogrel, lišaji, gube, rdečica obraza, garantirano sigurno izginejo. Pošljem prepis recepta vsakomur zastonj. Pišite takoj na Fr, /Aenschik, Dunaj 62., predal 1. oddelek 8. Želi se znamke za odgovor. \T\r,:i]jra elegantne in poceni natisne V iZlllVC „Zveza tiskarna" v Ljubljani, Stari trg št. 19. Najlepše darilo mladini je zelo zanimiva povest slovenskega dečka iz sedanje vojne DORE ki jo je spisal dr. Ivan Lah, lepo ilustriral Maksim Gaspari, izdala in založila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. — Cena vezani knjigi je 2-50 K, dobi se po knjigarnah in v upravi „Tedenskih Slik." Raznašalco ali raznašalko sprejme upravništvo Tedenskih Slik, Stari trg 19. ZamaŠke "»ve stare, kupi vsako množino, Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA PrnmvHol ^® sredstvo za pomlajenje r I aiIiyUUl i^a ki rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno barva. 1 steklenica 8 poštnino vred stane K -2-70. Rydyoi vo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit, t steklenica 8 poštnino vred K 2-45. Povzetje 6,^ vinarjev več, — Naslov za naročila: lan Grrnlirh drogerija pri angeljn v BRNU Jd.ll vjiu11«-i1,---Moravsko--- 100 lit. zdrave domače pijače osvežuje in gasi žejo. Vnak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi so: ananas, jabolka, grena-dine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ne ponesreči se nikdar. Te domače pijače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tudi gork3, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim ^predpisom stane K 12-— franko po povzetju. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje. Tan rVrnUrh drogerija prl.Angelju T BRNU, Jdll »jrrOltCn,---g^. 645, Moravsko.-- Diamanti za rezanje steltla za steklarje in domačo rabo. Diamantov za rezanje stekla zamo-rem oddati sedaj samo št. 4 za K 11-70 in št. 51/2 za K 16-— Ker je dovoz diamantov ustavljen ter se dobi sirovina le teško in po ogromni ceni. Poštnina s povzetjem stane 85 vinarjev. — Za pošteno in solidfio blago jamči T?*n rVrnlirh drogerija pri angelju r BRNU jan \ar011Cn,---Moravsko.--- 500 kron t zlatu če ne odstrani krema Grolich z zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, solneneopekline,ogrce, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kože mladostno sveže in nežne Cena K 5"75 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16*—, 6 porcij K 30-70. — Vse brez kakih nadaljnih stroškov. Naslov za naročila: Jan Grolich, drogerija pri angelju v BRNU ---št. 645, Moravsko.--- = kakor: časopise, knjige, Tiskovine vseh vrst '^p^''"' =====================^==== letake, vabila vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne lično in ceno ^ZVEZNA TISKARNA^ V Ljubljani, Stari trg št. 19. Stran 136. TEDENSKE SLIKE Štev. 12. \ SANATORIUM • EMONA /i Si ZA-NOTRANJE ¦IN¦KIRlJRGlC^E • BOLEZNI, t? I ¦ PORODNIŠNICA. w LtJUBLtJLMMA • komenskega- ulica 4 tj: I/ SEF-ZIy^a^JjlK:PRl^v^raJ¦DRFR.DERGANC \\ ^(N /(\ /(T "/Js "^jCTJ" Dobro ,IKO' uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju. — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem cenikju, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto Kovinaste ure..... po K 22-— 26-— 32-— 40-- 60-— . po K 48-— 54-— - 100-— . po K 2-— 3-— Vse ure so natančno preizkušene. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Srebrne ure . . . 60-— 70-— 90 Kovinaste verižice 4-— 6-— 10-— Usnjate verižice .... po K 1.60 2-80 4-80 Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner T Ljubljani štev. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Priporoča se :: umetna knjigoveznica :: IVAN JAKOPIČ s LJUBLJANA, m Mazilo za lase vi varstvena znamka Netopir