°eSI* * 6. III. ,932 CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN. NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 5. STEV. 3-4. MAREC-APRIL 1932. LETO XIII. M. Pohlin (teh. vodja ljublj. opere): Podeželski odri in njih ustroj Z elektrifikacijo Dravske banovine bodo podeželski prosvetni domovi začeli modernizirati svoje odre. Da pa bi investicije, ki se bodo porabile za elektrifikacijo prosvetnih domov imele popoln učinek, mi narekuje vest, da opozorim merodajne faktorje na gotove pogreške, ki se delajo, pa naj bo to projektant ali pa instalater, ki hoče oder postaviti ali ga po modernizirati. Strokovne literature zelo primanjkuje, to pa radi tega, ker je oder, odnosno strojna in elektrotehnična oprema še v razvojni stopnji, in kar je literature o celi tvarini, se nanaša le na velika gledališča, kar pa za naše razmere ne pride v poštev. Kvarno bi pa bilo, da bi enostavno veliki oder kopirali in ga kratkomalo pomanjšali in takega prenesli v podeželsko stavbo. Mestna gledališča vršijo čisto določeno dramatsko in glasbeno umetnost, dočim naj podeželski oder odgovarja najrazličnejšim prireditvam. torej mora predstavljati tudi svojevrsten tip. Ta tip odra je zamišljen v velikosti za 30—80 m2 igralske ploskve. Večina teh odrov stoji na podstavku v višini do 1 m od tal dvorane ali avditorija. Strop dvorane ali odra je v isti liniji — torej oder vrvišča, prostora, kjer so nameščena po- tegala za sofite in svetlobnih teles, ne pozna. Postavitev prostih scen je ulična, t. j. k vsaki viseči sofiti še stranska kritja, za nastope. Prospekt pa v glavnem nazna-či sceno. Razsvetljava take scene se vrši tudi ulično. V vsaki ulici so raznobarvne žarnice, ponekod regulirane ali tudi ne, da razsvetljujejo viseče dekoracije in prospekte. Kolikor ulic, toliko je tudi svetlobnih sofit. Rampa, levo in desno od šepetalca, pa razsvetljuje v splošnem sliko. Isto dobite na velikih odrih, torej prava kopija, le s tem razločkom, da profesionalni odri vporabljajo sofite in ram-po za pomožno razsvetljavo ter imajo za glavno razsvetljavo različne druge svetlobne efekte. Torej mora analogno temu način razsvetljave malih odrov vplivati kvarno. O tem se je vsak že sam prepričal, posebno pa naši diletantje si ubijajo glave, kako odpomoči temu. Scene ne dobiš globoke in vse se ti zdi po teatr-skem izrazu kič. Kaj manjka sceni, odnosno odru? Če se je iz velikih odrov kopirala luč, zakaj se na mali oder ni prenesel tudi horizont? To je platno, ki je obešeno v ozadju preko celega odra in ki je po neka- terih odrih popolnoma belo ali pa svetlo-modro pobarvan. Pa tudi ta horizont nam ne bi dosti služil, če ga ne bi preuredili za mali oder, kakor bom skušal preurediti električno luč in to po načelih arhitekta H. Thiemanna iz Berlina, ki je ustvaril nekaj tipov malih odrov (jaz jih imenujem podeželskih). Enega izmed teh odrov opisujem zdaj. Iz načrta je razvidno, da je oder prizi- dan ali vrinjen v dvorano. Tla odra so proti občinstvu nagnjena, kar pa ni priporočljivo radi postavitve kulis. Postavitev kulis hočem pozneje opisati. Strop odra je v isti višini kakor strop dvorane. Le kamor se vstavi električna aparatura, je strop vzdignjen in nameščen tako zvani most razsvetljave. Na tem mostu sta montirani dve horin-zontalni lampi in dva viseča žarometa. Pred horizontalnimi lampami visi drape-rija, odrsko imenovano harlekin, ki za- kriva vpogled na odrski strop in montiram luči pod stropom. Horizont, ki je za te odre namenjen, je v obliki kupole, z debelo črto vrisan. Najčešče je tako zvana »Rabitz-stena« 3—4 cm debela plast mavca s pocinkano mrežo kot vložek, da je odporna eventualni mehanični poškodbi. Lahko se pa tudi napravi iz lesa, obije se iz furnirja ali pločevnika ali pa prevleče s platnom. 3 Stena naj bo grapasta, čisto bela ali pa svetlomodra, kobalt, prepleskana. To pa radi tega, da ne refleksira luči v občinstvo, ter je taka ploskev tudi bolj sprejemljiva za različno barvanje luči potom električnih žarometov. Stransko, levo in desno od odra, so vrata za vstop igralcev. Kjer pa stavbne razmere ne dopuščajo dvojnih vrat, je pa horizont zadaj od zadnje stene za 0.6 m odstavljen in dobimo na ta način skriti prehod igralcev iz nasprotne stra- ni vrat. Prednosti te kupole so na dlani. Odpadejo vse viseče sofite in odpade tudi vsa draga sofitna razsvetljava. Proste scene, postavljene v kupolo, pridobijo na perspektivi, v globino pa tako prevaro, da gledalca fascinira kljub temu, če je oder le 6—7 m globok. Vsa scena je pa postavljena le iz 6—7 malih kulis. Toraj pocenitev odrskega obrata. Zaprte scene so prav tako enostavne, le z desetimi potezalnimi vrvicami. Stvar je zelo enostavna in tudi poceni. Viseči žarometi za razsvetljavo odrskega poda in igralcev. V principu slič-no izvedena kakor gornja lampa, prav tako z mehanično zatemnitvijo in s štirimi različno barvanimi stekli. Regulacija vseh teh svetiljk se . vrši mehanično, torej brez uporov, imenovanih reostatov. Delovanje teh svetiljk je da se preko kulis potegne še platneni strop. Vse to pa opisujem v poznejših sestavkih pri opisih kulis, in odrskega ustroja sploh. Razsvetljava tega tipa odra se vrši centralno, iz razsvetljenega mostu, kjer pa to ni mogoče, pa iz ogrodja, kjer so nameščene lampe in dva žarometa. Za zaprto sceno se pa predvideva trobarv-ni sistem. Horizontalna lampa je skonstruirana tako, da ima dva magacina, v katerih so barvana stekla in še naprava za mehanično zatemnitev. Žarnica pa ima obliko bata. Reguliranje te lampe se vrši potom petih žičnih vrvic, ki so speljane po koleščkih do regulatorja, torej: dve lampi najbolj ekonomično, ker se tu elektrika ne uničuje po nepotrebnem po reostatu, je pa kljub temu poln svetlobni efekt. Rampa za razsvetljavo zaprte scene. Rampa lai rivalta je nameščena levo in desno od šepetalca in je vdelana v odrski pod. Ta je lahko adjurirana z direktno ali indirektno reflektivno razsvetljavo s tri- ali štiribarvnim sistemom z reostatno regulacijo. Mesto teh ramp se montira tudi ležeča rampa svetiljka z mehanično zatemnitvijo, kar pa je odvisno le od krajevnih razmer. Prostor razsvetljevalea se postavi vedno tja, kjer ne moti nastopov igralcev, ali na vzvišeni prostor za prosce-nijsko steno, ali na most, večkrat pa tudi poleg šepetalca. Glavni pogoj je, da ima neoviran pogled na sceno, pa najsibo ta odprta ali zaprta. On ima vse aparate za reguliranje, za prižiganje luči, na odru in v dvorani, centralizirano. Neposredni kontakt z insp-icientom ali režiserjem naj mu bo omogočen. Poleg opisanih ■električnih naprav eksistirajo za različne lučne efekte, to je za reflektorje, raz-svetilce, transparente, ognja, električne lestence ali svetilke, tako zvani pre-stavki (Versatz). To so z reostati regulirane vtikalne doze, ki so nameščene pod odrskim podom ali pa na odru v višini odrskega poda. Da se prihrani nabava reostatov, se pa namesti volilna plošča, s katere se tudi lahko izvršujejo najrazličnejše kombinacije. O tej stvari bi se lahko napisala cela knjiga, za vsak kraj pa pridejo v poštev različne krajevne razmere in finančne zmožnosti. Stvar bom razlagal v poznejših številkah podrobneje, ko pride na vrsto tehnični ustroj odra. Namen imam popisati en manjši in en večji oder, nato pa način izdelave kulis po enotnih merah, plastike, barvanje in impregniranje istih, izdelavo različnih rekvizitov, kaši-ranje ter sploh vsa v odrsko stroko spadajoča dela. Blagoslovljeni sad zemlje Zemlja je kakor mati vsa polna ljubezni do svojega, ji zvestega rodu, vsa veličastna v svojem zdravju in svoji lepoti. Mati je in zato je blagoslovljen sad njenega telesa. Blagoslovljen je v skrivnosti življenja, brstenja in cvetenja, dozorevanja in venevanja in umiranja! Blagoslovljen v vsej svoji rasti, ki sili iz zemlje v tako bujni raznovrstnosti in pestrosti. Dejal je nekoč moder gospodar takole: Največ mirne sreče uživam, če korakam v ranem: jutru po brazdi svoje njive in razsipam s svojo roko prgišča semen v svojo njivo. Zdi se mi, kot da bi bil sam neposredno Stvarnikovo orodje, ko dajem v jutru dehteči zemlji žitno zrno, Mala mamica.« Deklamacija. (V zbirki Ženske zveze.) 9. Pesem: »Mamica moja, povej mi!« (V zbirki »Slovenski materi«, A. Mav. Glej pod 2.) Za izpopolnitev tega programa je na razpolago III. zvezek »Dekliškega odra«, ki se naroča v upravi »Vigredi«. Odsekovni odbor naj skrbi, da proslave članice ta praznik s skupnim sv. obhajilom. Pa tudi sicer naj skuša ta dan vsaka napraviti materi kako posebno ve- Blagoslovljen je sad zemlje, ker je kos veličastne modrosti Stvarnikove, in nam govori globoke besede življenjskega našega programa. Mi pa ostajamo kljub tej modrosti in lepoti okoli nas še naprej gluhi in slepi. (»Koroški Slovenec«, 6. marca 1932.) ODSEK selje. O proslavi, bodisi da jo priredi odsek sam ali skupno s prosvetnim društvom, pošljite poročilo za »Vigred«. Na materinem grobu Pada snežec beli, pada na gomilo, kjer počiva srce zlato, ki le zanj je bilo. Zjutraj so mu v grob jo deli možje resni, kako spi pač mama zlata v postelji ti tesni! »Mama... mama!«... Plakal, klical oeli dan je; celi dan je tukaj klečal, stražil mamin stan je. Pada snežec beli, pada, grobe krije; čez polje, čez stanje mrtvih veter mrzli brije. Veter vije ... Njemu pa je toplo, voljno; srce mu je lahko, lahko, ni več, ni več bolno. Pada snežec beli, pada na gomilo; dete se na zemljo mrzlo trudno je sklonilo. Pada snežec beli, pada na gomilo; aj — za mamico pač dete več ne bo solzilo! VPRAŠANJA za prosvetne tekme iz zdravstva in iz gospodinjstva Zdravstvo. Rane. 1. Kaj vemo o ranah? 2. Kako se rane celijo? B. Kako rane zavezujemo? 4. Kaj je treba pri ranah posebno pomniti? 5. Kaj je pomniti glede obveze? Krvavitve. 1. Kaj vemo o žilah? ^— 2. Kako spoznamo, kakšna žila krvavi? 3. Pritisk na krvavečo odvodnico (arterijo). (Praktično.) 4. Kako še ustavimo kri na nogi ali roki? — Podveza (praktično). 5. Kaj verno o krvavitvah iz krčnih žil? O m e d 1 e v i c a. 1. Kaj je vzrok omedlevice? 2. Opis omedlevice. 3. Kako pomagamo omedlelemu? 4 Tipnnje 'žile (Praktično.) 5. Določanje telesne topline. (Teoretično in praktično.) Gospodinjstvo. Lastnosti dobre gospodinje. 1. Kaj je temelj urejenemu družinskemu življenju? 2. S čim doseže gospodinja srečo in zadovoljnost v domu? 3. Kako pripomore gospodinja k blagostanju svojega gospodinjstva? H r a n i 1 o z n a n s t v o. 1. Zakaj mora gospodinja upoštevati nov način prehrane? 2. Katera vrsta hranil pride pri novi prehrani posebno v poštev? 3. Kako pripravimo zelenjad, da kot hranilo-doseže svoj namen? ŠPORTNI ODSEK Nedavno je na zborovanju nemške državne zveze za telesne vaje v katoliških društvih v Kolnu nastopil svetovno znani jezuitski pater Friderik Mucker-man. Na tem zborovanju je govoril o pomenu športa za vero in cerkev. Ta izvrstni poznavatelj sodobne Evrope, spo-znavatelj vseh mogočih evropskih kriz je govoril o športu z verskega in cerkvenega stališča. Prišel je do zaključka, da naravno zdravje tvori predpogoj za zdravo vero in pravi verski občutek. Radost nad zdravim življenjem, človeka povzdigne do radosti božjega otroka. Športnik mora prehoditi težko pot potrpežljivosti in prav to je nekak trening za višje kulturno in prosvetno delo. Telesna svežost je predpogoj za udejstvovanje mladega in novega verskega življenja. Domovina se nam odkriva kakor prostor, kateri sprejema svojo posvetitev po svetem, med tem ko se kaže pri resnem športnem gibanju stara osvojevalna vojna, v besedah: pojdite po vsem svetu. Vprav športno gibanje izpreminja danes družabno življenje. Iz pretiranega inte-lektualizma vodi v dobo povsem človeškega načina življenja. Telo prihaja do svoje veljave, kakor izraz in orodje duše. Besede sv. Pavla o telesu kot hramu božjem dobivajo razumevajoč odmev v širokih ljudskih plasteh. Tudi naš športnik Drago Ulaga prihaja v članku: Kako naj vzgaja slovenski šport, do slič-nih sklepov, zlasti kar se tiče narodnosti. Posebno opozarja na našo boječnost in strahopetnost. In prav tega poguma človek dobi pri športnem udejstvovanju. Sličnega poguma je potreba tudi, kadar nasprotniki vere in duhovščine žalijo čut poštenjaka. Zato pravi omenjeni športnik, da je poleg izobrazbe Slovencem potrebna zlasti vzgoja in sicer vzgoja s posebnim ozirom na zgoraj omenjene napake. Izbrisati bo treba sledove hlapčevstva in v osebnost posameznika mora priti močna samozavest, pogum in volja. Eno važno vzgojnih sredstev, ki so nam na razpolago, je brez dvoma šport. Ta ustvarja človeka zdravega, močnega, odločnega. Šport, ki zgrabi človeka kot psihofizično bitje in izpremeni mevžo v moža, ki nudi mrkemu razvedrila, žalostnemu veselja in slabotnemu moči, o takem športu lahko rečni o, da je res vzgojno sredstvo. Obsojamo pa oni šport, kateri ima za cilj izključno rekorde. Tudi ne sme biti namen našega športa, da bi v tekmah dosegali mnogoštevilčnejše in večje narode. Kakor jih ne moremo doseči ne v gospodarskem, ne v kulturnem oziru, tako jih tudi ne moremo dohiteti pri športu. Ker je zdravje sedež močne osebnosti, je tudi vir blagostanja in veselja do življenja. Šport, ki ga propagirajo tudi naša prosvetna društva, naj se vedno goji po pameti, napravi naj človeka zdravega in odpornega proti bolezni. Brez dvoma bo ta panoga društvenega delovanja imela tudi za uspeh dejstvo, da se bo število abstinentov dvigalo, število bolnikov pa padalo. Panoge športa so raznovrstne, dočim je telovadba gojila le redovne in proste vaje ter vaje na orodju, se odpirajo športu nova področja, ki niso vezana toliko na društveno dvorano. Društva, ki imajo priliko pospeševati plavanje, torej, ki so v bližini rek ali jezer, naj skušajo med svojim članstvom zlasti v poletni dobi •dvigati smisel za to panogo udejstvova-nja. Kjer je prilika za plavanje, ta,m je gotovo tudi prilika za veslanje. Opomnimo le na lepe dolenjske vasi ob Krki. Lepše prilike, kot jo nudi ta reka za plavanje in veslanje, torej tudi za plavalne in veslaške tekme, ne nudi druga reka v Sloveniji. Lepe in bele ceste, ki prečkajo našo deželo, naravnost vabijo kolesarja v svoje kraljestvo. Kako lepo je videti četo fantov-kolesarjev, ki hitijo ob nedeljskih popoldnevih v sosednje fare na obisk ali združijo ta kolesarski izlet z obiskom vzornega posestva, z ogledom te ali one tovarne, elektrarne, napravijo še peš izlet na razgledno toč- ko ali pa pohitijo na mično božjo pot! Take prilike je treba izrabiti in navdušiti člane kolesarje za tovrstne izlete. Vsa Gorenjska pa nudi pozimi izbore n teren za smučanje, poleti pa za turistov-ski šport. V letošnji sezoni so nekatera naša društva na Gorenjskem izpeljala že več smučarskih tekem. Tudi rokomet, nogomet nudita zlasti mlajšim članom priliko za športno udejstvovanje. Zato pa društva ustanavljajo pridno tovrstne odseke in klube ter se pripravite na bližajočo se pomlad, da pohitite ven v prosto naravo! Jesenice. Prava športna nedelja je bila nedelja 21. februarja. Kamor si se ozrl, si videl smučarja, ki je »treniral«, pa naj si bo že po dveh ali pa po vseh štirih! Največ zanimanja pa je bilo za smuško tekmo, katero je priredil športni odsek »Borec;:. Na progi 10 km je star-talo 22 tekmovalcev, od katerih jih je dospelo na cilj 21. Izpred Krekovega prosvetnega doma so jo urezali skozi Hrenovico in čez Savo pod Možakljo, proti Hrušici in po raznih vijugah, vzponih in pobočjih nazaj na Savo, kjer je bil v bližini doma cilj. Prvi je prišel Jamar Viktor, ki je prevozil vso dolgo progo v 58 min. 3 sek. in 4 petinkah sekunde. Drugi je bil Brtoncelj Janko, 59:25.1; tretji Pengal Anton 59:55 sek. — Popoldne ob treh pa je na Hrušici startalo 9 smučark; cilj je bil za Pavlinovo vilo na Jesenicah. Prva je prišla na cilj Alice Delgoš v 14:6, druga Rozman Rozka v 14:34, tretja Kočar Stana v 14:56. — Tekmovali so tudi taki, ki imajo vsaj poldrugi stari cent. Priglasilo se jih je sedem, eden med njimi je imel 102 kg. Kljub »teži« pa so vozili dobro. Vzeli pa so isto routo kot smučarke in je prvi prisopihal na cilj Gabriel Nace in sicer v 13:10, drugi Novšak Viktor v 13:20, tretji Petrič Franc v 13:28. — Športni odsek Borec«, pod čigar vodstvom sta se vršili prvi dve tekmi, se vsem darovalcem krasnih dobitkov prav iskreno zahvaljuje. Kat. prosvetno društvo Dovje je priredilo v nedeljo 21. februarja člansko smučarsko tekmo v dveh skupinah. V prvi skupini na 9 km je prispel prvi na cilj Pintar Franc v času 59:50, temu je sledil Kosmač Janez v 50 minutah, tretji Mertelj Kristelj v 52:8. — V drugi skupini na 7 km je dosegel prvo mesto Jakob Sniolej I. v času 47:10, drugi Šmid Jakob v 47:35, tretji Smclej Jakob II. v 48:45. — V drugi skupini so bili sami začetniki in so tudi vsi ostali tekmovalci prispeli na cilj v času ene ure, čeprav je bil sneg na solnčni strani zelo južen. Sedaj pa se prav pridno vadijo naše članice, ki bodo tudi tekmovale. LJUDSKI ODER Vedno večje je povpraševanje po novih ljudskih igrah. Čudimo se pa kljub temu, da naša podjetja nočejo zalagati ljudskih iger. Zato tembolj pozdravljamo privatno iniciativo na tem polju. V založništvu Prosv. društva pri Sv. Krištofu v Ljubljani sta izšli dve igrici in sicer: »Pri kapelici« in »Prisegam«. Obe izpod peresa p. Kazimira Zakrajška, O. F. M. Za obe igri se dobi dovoljenje pri^ založništvu. »Pri kapelici«, igra v 3 dejanjih nastopa 9 moških in 7 žensk. — Prvo in tretje dejanje se vrši v gozdičku poleg kapelice, drugo pa sredi vasi. Igra je povzeta iz našega življenja, kakor ga živi sleherna slovenska vas. »Prisegam«, igra v 3 dejanjih, pa je namenjena zlasti ženskim odsekom in krožkom. Zlasti pa je priporočljiva kot zaključna prireditev za gospodinjske tečaje. V igri sami nastopajo članice kuharskega odseka. Poleg tega nastopa še 8 ženskih oseb. Prvo dejanje se vrši v kuhinji, drugo v gozdu in tretje v sprejemni sobi. Obe igri toplo priporoča Prosvetna zveza vsem našim društvenim odrom. Ljudski oder in njegovo delo Maribor, 19. fefor. Sinoči se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke občni zbor mariborskega Ljudskega odra, ki je bil zelo dobro obiskan. Društvo je polagalo pred svojimi člani in pred javnostjo obračun svojega delovanja v pretekli poslovni dobi in pribiti moramo, da pokazuje končna bilanca neobičajno lepe in vsestranske uspehe. Tekam svojega obstoja si je ustvaril mariborski Ljudski oder pozicijo, za katero bi ga morala marsikatera institucija zavidati; pridobil si je kader požrtvovalnega članstva, ki mu je ostalo zvesto tudi v najtežjih časih, odkril je mlade talente, ki se čimdalje bolj uveljavljajo v svojem umetniškem stremljenju in zasigural si je svojo stalno publiko, za katero so predstave Ljudskega odra pravi dogodki ter ob vsaki vprizo-ritvi napolnjuje dvorano. — Požrtvovalno vodstvo in članstvo ne pojmuje svojega delovanja le kot nekako zadoščenje za svoje osebne ambicije, ampak se zaveda važnega poslanstva, katero si je naložilo v svojem idealnem stremljenju po širjenju obče prosvete. In prav v tem dejstvu leži velik pomen Ljudskega odra v Mariboru ter ga še čaka velika naloga za bodočnost. Postati mora centrala-ma-tica za naše podeželske odre, kjer se bodo šolali naši kmetski režiserji, kjer bodo dobivali navodila in pobude za svoje delovanje v širokih masah ljudstva. — Občnii zbor je vnovič pokazal, da se zaveda članstvo svoje velike naloge v polni meri. O delovanju v pretekli sezoni nam dovolj jasno govore dejstva: 11 predstav, uspelih v vsakem oziru, zadovoljivo finančno stanje društva kljub vsem velikim izdatkom, izpopolnitev garderobe, nabava novih kulis, zavese in izpopolnitev odra. Umetniški nivo predstav je bil po sodbah tudi strogih kritikov zavidljiv. Oder si je zagotovil tudi v pretekli dobi sodelovanje odličnega režiserja prof. Poto-karja. — Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor z agilnim magdalen-skim kaplanom dr. Meškom kot novim predsednikom. Artistično vodstvo ima Eichmeister, tajnik in vodja društvenega orkestra je Drago Gračner, blagajnik in gospodar Tušak. Za bodoče leto ima društvo množico lepih in hvaležnih načrtov. Želimo mu, da jih v celoti izvede ter doseže še večji razmah svojega u-spešnega in idealnega prosvetnega delovanja. „Pasijon" v Kranju (Kranj.) Letos bo Ljudski oder v Kranju spet priredil »Pasijon«. »Pasijon«, ki ga bomo videli v Kranju, je nekaj svojevrstnega, ker je besedilo staroislovensko, ljudstvu neznano, našim odrom pa doslej nedostopno. Pasijon v Kranju se bo igral po besedilu stare škofjeloške pasijonske procesije. Stari rokopis tega Pasijona se nahaja v samostanu oo. ka-pucinov v Škof j i Loki in ga je napisal pred dobrimi dve sto leti (1721) neki pater Romuald. Ta rokopis pa je priredil za naše odre in besedilo tudi predelal za današnji jezik g. prof. Niko Kuret. Pasijon se razlikuje od običajnih Pasijon ov tudi po tem, da ima predigro,, v kateri se prikazuje potreba Odrešenja radi greha prvih staršev. Ves Pasijon pa ima 15 kratkih slik, med katerimi bo pel cerkveni pevski zbor in bosta igrala kvarteta na lok in na pihala. V celoti sodeluje pri »Pasijon u« okrog 80 oseb. Med izvajanjem ni nobenega odmora. Predstava Pasijona mora biti več kakor igra, biti mora za gledalce in igialce pobožnost, za katero se je treba v svojem srcu pripraviti. Naj bi se kranjska okolica v velikem številu udeležila pasijonskih predstav, ki se bodo vršile od nedeljah popoldne! Ob 25 letnem jubileju g. Franceta Poženela V nedeljo 6. t. m. je proslavilo Prosvetno društvo v Mostah na skromen, toda tembolj prisrčen način, jubilej 25 letnega oderskega dela požrtvovalnega režiserja g. Franceta Poženela. Vztrajnemu in tihemu delavcu so se prišli poklonit iz raznih krajev. V lepem govoru je g. Narte Ve lik on j a orisal pot, po kateri je hodil jubilant ter mu v znak njegovih zaslug, ki si jih je pridobil na polju oderskega dela, izročil krasen venec. V imenu meščanskega prosvetnega društva ga je pozdravil predsednik g. kaplan O r a ž e m z željo k še nadaljnji vztrajnosti in napredku. G. Križaj mu je čestital v imenu moščanskili mož, g. Logar pa v imenu meščanskih fantov. Bivšega bojevnika je pozdravil predsednik g. Rozina, oderskega tovariša pa g. J. Novak. Zadnji je čestital jubilantu še domačin iz njegovega rojstnega kraja Dol. Logatca, kjer je kot dijak prvič nastopil na odru in vsejal seme na polju dramatike. Obdarjen z obilico cvetja in daril se je slavljenec ganjen zahvalil vsem. Predvsem se je zahvalil svoji materi, ki je bila tudi navzoča. »Kar sem danes, se imam zahvaliti svoji materi, ki me je prva poslala na oder. Ne iz koristi, ne radi časti, temveč iz ciste ljubezni in idealizma sem se oklenil te panoge prosvetnega dela, ki mi je nad vse draga. Ne letam za visokimi cilji v višje sfere. Zadovoljim se z malim. Mali človek, preprost slovenski kmet mi je najbolj pri srcu« — Sledila je nato krasna drama v štirih dejanjih »Z 1 a t o p o 1 j č an« katero je spisala Oharlotte Bisrsch. Prevedel jo je jubilant sam in bil tudi nositelj naslovne vloge. Drama je bila vprizorjena prvič pred 60 leti v Berlinu. Njena vsebina je obče človeška zadeva in primerna vsem časom. _ Tržič. Igra o treh kraljih (Timmermans) je v nedeljo na odru »Našega doma« žela sijajen uspeh. Kar na mah je tudi v Tržiču prodrla moderna ljudska igra. Igralci so se vživeli v svoje vloge, da je bilo veselje. Globoko zamišljeno duhovno vsebino igre so podali s takim razumevanjem, da so z lahkoto pritegnili k igri tudi gledalce, ki so vidno doživeli vsebino igre v svojih dušah. Splošna sodba je, da kaj takega na naših odrih še ni bilo. K uspehom je seveda pripomogla tudi popolnoma nova scenerija zaves, ki se je zelo obnesla, in pa svetlobni efekti. Svetlobne in sce-nične priprave so na našem odru sedaj tako spopolnjene, da odgovarjajo po večini vsem zahtevam modernega odra. Pri napravi vsega tega je društvo pač računalo na še nadaljnjo naklonjenost obiskovalcev »Našega doma«, ki kljub težki krizi, ki jo preživljamo, že sedaj radi prihajajo v našo dvorano, ker vedo, da dobe v nji za male denarce resno izobrazbo in pošteno zabavo. Srce in denar na odru Rokodelskega doma. Na pustno nedeljo je vprizorilo Društvo rokodelskih pomočnikov pri svoji Običajni prireditvi Vodopivčevo spevoigro »Srce in denar«. Snov ji je zajeta prav iz domačega življenja in opisuje dogodek, ki se je že tolikokrat dogodil in se še dogaja. Brez pretiranih, izumetničenih sredstev plete pisatelj snov tako naravno, da mora poslušalec vse sproti doživljati. Izredno melodični spevi — deset jih je v igri — dejanje izredno lepo poživljajo in učinek poglabljajo. Vse je tako naravno, preprosto in vprav zato prikupljivo. Igrali so, kakor vedno, prav dobro. Tudi pevske vloge so bile jako dobre in je sklepni nalašč za to igro sestavljeni mešani zbor prav izborno zvenel. Igra je zapustila najboljši vtis in smo prepričani, da bo prišla kmalu na vse odre po Slovenskem. Vodopivčevo spevoigro smo zato obširneje ocenili, ker je novost za naše odre in se moramo vsakega napredka na glasbenem in dramatičnem polju, ki pomaga do popolnejše ljudske izobrazbe, posebno veseliti. ★ C. Golar, Dve nevesti. Vesela igra v treh dejanjih. V Ljubljani, 1932. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 94. Cena broš. 18 Din. (Za odre rokopis.) — Najnovejše odrsko delo Cvetka Golarja, ki je doseglo najpovoljuejši uspeh v Narodnem gledališču v Ljubljani, je sedaj izšlo v tisku. S tem je dana možnost, da se udomačita »Dve nevesti« po vseh odrih, kjer bosta gledalce prijetno zabavali. Vlog 7 moških, 4 ženske. KINO Prosvetna zveza opozarja male kino-posestnike na filme iz gospodarstva in industrije, iz fizike, naravoslovja in zemljepis ja. Gospodarstvo, obrt, industrija. I. 1. Žetev, 1036. 2. Vzorni tip kokoši, 683. 3. Med, 1075. 4. Sladkorni trs, 967. 5. Vzorni tip kmetije, 531. 6. Pridelovanje manioke, 1069. 7. Kokosovi orehi, 496. 8. Spravljanje drv v Vogezih, 1052. 9. Sekanje v gozdu, 1053. II. 10. Sol v Vendee-ji, 517. 11. Pripravljanje šampanjca, 1062. 12. Konjak, 459. 12 a. Spravljanje sardin. 13. Pripravljanje holandskega sira, 1044. 14. Tovarna biskvitov, 297. 15. Gojitev sviloprejk v Kambodži, 516. 18. Tekstilne rastline v Abaki, 1114. 19. Predilnica in tkalnica flanele, 848. 20. Izdelovanje klinj za britje, 588. 21. Izdelovanje mila za britje, 504. 22. Modeli iz voska, 816. 23. Izdelovanje stekleničic z dišavami, 306. 24. Arabske modistinje, 67. 25. Izdelovanje nakita v Toledu, 735. 26. Izdelovanje kristalov na Češkem, 962. IV. 27. Umetna dela v lesu, 724. 28. 29. Umetna dela v železu, 724. 30. Izdelovanje umetnine v bronu, Lo. 141. 31. Kiparstvo v slonovi kosti na Japonskem, 245. 32. Slikarstvo na steklo, 818. 32 a. Umetno lončarstvo na Japonskem, 245. 33. Marokanski izdelovalci mozaikov, 843. V. 46. Lončeni in železni lonec. 47. Tunizijski lončarji, 65. 48. Izdelovanje apna iz školjk, 632. 49. Izdelovanje jedilnega pribora, 589. 50. Izdelovanje glavnikov iz železovine, 267. 51. Probkovina in zamaški za steklenice, 1023. 52. Barvanje peres, 310. 53. Gumbi naših oblek, 1034. VI. 54. Pravi biseri. 55. Brusarna žlahtnih kamnov v Auver-gni, 619. 56. Izdelovanje pisal v svinčnikih, 248. 57. Predelava kosti, 1058. 58. Gradnja ladje iz železnega cementa, 1043. 59. Izdelovanje papirja, 519. 60. Izdelovanje cigaret, 311. 61. Električna žarnica, 497. VIL 62. Izdelovanje jekla (Thomasov postopek), 1095. 63. Izdelovanje Martinovega jekla, 1, 1090. 64. Izdelovanje Martinovega jekla, 2, 1090. 65. Izdelovanje Martinovega jekla 3, 1090. 66. Lasarstvo. 67. Pridobivanje alg. 68. Pletarstvo. 69. Izdelovanje japonskih vaz. Tuji kraji in ljudje. a. 1. 1. Okolica Saint Clauda, 610. 2. Crau in Za Cranargne, 1097. 3. Moryat in njegove jame. 4. Po visokem Poiton-ju, 740. 5. Ploumanach (Bretanija), 265. 6. Po Bretaniji, 749. 7. Zapadna obala Bretanije, 1042. 8. Izlet po Alzaški, 249. 9. Slikašti Vogezi, 263. 10. Grad Blois, 393. 11. Grad Chambord, 393. b. 2. 14. Cliimbre (Portugalsko), 354. 15. Yellonstonski park (USA), 792. 16. Corte, 580. 17. Maures in L'Esterel, 1099. 18. Erozivno delovanje vode. 1. 1149. 19. Erozivno delovanje vode. 2. 1149. 20. Kanali, 1124. 21. Mostovi in viadukti, 1064. m c. 3. 22. Kako so nastale gore, 1122. 23. Ledena ozemlja, 1136. 24. Ledenik, 1012. 25. Turistika, 1147. 24. Kaj vidiš po gorah, 1133. 25. Tunis (okraji domačinov), 756. 26. Oaza Tozeur, 64. 27. Oaza Nefta, 613. 28. Constantine, 582. 29. Okolica Anghorja (Nambodža), 594. aO. IimiDUktu, 305. 31. Snežni vihar na Japonskem, 328. c. 4. 32. Hladne pokrajine. 33. Tople pokrajine. 34. Bretonska slavnost, 60. 35. Savojske noše, 806. 36. Holandske noše, 763. 37. Bikoborbe v Madoeri, 96. 38. Slavnost v Vevilli. c. 5. 39. Svetloba v Dahomeyn, 418. 40. Arabske žene, 70. 41. Pri severnoameriških Indijancih, 598. 42. Otroške igre na Japonskem, 470. 43. Kitajska umetnost (muzej) Cermu-schi (Pariz), 701. Iz prirode. I. 1. Prežvekovalci, 1000. 2. Kuna, ki vdira v kaščo, 424. 3. Kuna, 13. 4. Sladkovodna kača, 1128. 5. Kuščarji, 1081. 6. Žabe, 1002. 7. Rak, 1143. 8. Polž, 1065. 9. Bramor, 644. II. 12 a. Muha. 13. Stenica, 1093. 14. Perutnina, 1035. 15. Gos, 1072. 16. Netopir, 436. 17. Hudournik, 51. III. • 18. Noj in njegovo perje, 334. 19. Lov s sokoli v Alžiru, 284. 20. Ptičji let, 1108. 21. Ptičja gnezda, 1, 1150. 22. Ptičja gnezda, 2, 1150. 23. Morske anemone, 63. 24. Razvoj jajc, 1102. 25. 54. 26. Morske zvezde in ježki, 11. 27. Ličinka, 80. 28. 1111. 29. Ličinka, 58. 30. Št. 1, 1141. 31. Št. 2, 1141. 32. Citronin zajed&vec, 420. 34. Stanična sestava živih bitij, 57. 35. Staničje pod mikroskopom, 1100. 36. 1117. ' 37. Kaljenje rastlin, 1083. V. 38. Razvoj stebla in cvet, 1083. 39. Oplojanje in zorenje pri rastlinah s cveti, 1084. 40. 1110. 41. Pod vodo, S. C. 617. 42. 81. 43. 69. 44. Spravljanje metuljev, 1, 513. 45. Spravljanje metuljev, 2, 513. 46. Lisica in štorklja, 482. 47. Vpliv glasbe na živali. Iz lizike. 1. Magnet, 397. 2. Vodik, 1118. 3. Tekoči zrak, 74. 4. Kristalizacija, 1, 1115. 5. Kristalizacija, 2, 1115. 6. Kristalizacija, 3, 1115. 7. Telefotografija, 595. 8. Umetna fotografija, 325. Gospodinjstvo in zdravstvo. 1. Šola za matere. 2. Likanje, 1103. 3. Dobro testo, 10.039. 4. Navodilo za čiščenje srebrnine, 427. 5. Šola Montessori. 6. Oko, 1076. 7. Pogled, 1, 1077. 8. Pogled, 2, 1077. 9. Kri, 1107. 10. Spalna bolezen, 5000. 11. Zdravljenje kačjega pika, 5001. KNJIŽNICA Urbanus: »Knjiga o lepem vedenju«. Tretja, zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja. Založila Jugoslovanski knjigarna v Ljubljani, 1932. Strani 388. Cena Din 50, vez. Din 64 (v celo platno). Lepo vedenje je igralo v človeški družbi že od nekdaj jako važno vlogo. Res je, da so današnji demokratični časi zavrgli že marsikatere pretirane predpise, ki so jih smatrali nekoč za nedotakljive, toda premnogo jih je še, ki jih družba ne bo opustila nikdar, ali si jih bo pa le primerno prikrojila, zato je samo po sebi umevno, da jih mora vsak poznati, če se noče izpostaviti v vsaki boljši družbi očitku nevedneža, nerode in neolikanca. Za nas Slovence je to vprašanje še prav posebno važno, saj izhajamo po veliki večini izpod kmetij- skih krovov in iz delavskih rodbin, kjer nismo imeli prilike prisvojiti si že od mladih nog vseh tistih oblik občevanja in kretanja, ki jih kulturna družba brezpogojno zahteva. Za nas vse so zato takole »Knjige o lepem -vedenju« potrebne kot vsakdanji kruh. Izdanih je bilo zato tudi že več, toda mirno lahko trdimo, da je izmed vseh dosedanjih najboljša ravno Urbanusova, ki nikakor ni kaka kom-pilacija sličnih tujih proizvodov, temveč napisana iz naše srede nalašč za nas. Obširno zato obravnava ravno ona poglavja, ki so za naše ljudi najpotrebnejša in prinaša tudi marsikaj, česar se druge slične knjige sploh ne dotikajo. Tako opozarjamo na pr. na poglavje o pozdravljanju, kjer pisatelj lepo utemelji naše domače slovenske pozdrave, da- Ije je izčrpno poglavje o vedenju pri mizi, ki je na videz samo po sebi umevno, a postavlja človeka prepogosto v največjo zadrego, ponovno bo vsak prebral oddelek, ki govori o obiskih in sprejemih, ker ga vsi in skoro vsak dan potrebujemo, in jako hvaležen bo pisatelju vsak 'za lepa in natančna pravila pismenega občevanja, ki jih v drugih slič-nih knjigah navadno sploh ne najdemo. Skratka: Urbanusova knjiga je najboljše in najpopolnejše s lično delo, ki smo jih imeli doslej pri nas, zato tudi ni čudno, če je doživela že tretjo, jako pomnoženo in izpopolnjeno izdajo. Tudi res elegantna zunanja oprema popolnoma odgovarja vsebini, zato bo gotovo segla po njej vsaka boljša slovenska rodbina. Nova knjiga o družboslovju. Dr. I. Je raj: Sociologija, Samozaložba. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru, 1932. Str. 188. Mariborski profesor na bogoslovnem učilišču g. dr. J. Jeraj je izdal v samozaložbi zelo pomembno in v našem času še posebej koristno »Sociologijo«, ki bo v strokovnih in znanstvenih krogih brez -dvoma vzbudila živahen odmev. Ker pa je knjiga tudi odlično praktičnega pomena — vsi delavci na našem prosvetnem polju bodo željno segli po njej — naj tudi mi opozorimo nanjo. Pisatelj nam je hotel podati družboslovje, morda bolje rečeno črtež družboslovja na osnovi katoliškega življenjskega in svetovnega naziranja s tem namenom, da začrta jasno smer vsem, ki iščejo v veliki množici sodobnih socialnih teorij in imen trdne orientacije. Ako prav razumemo pisatelja, je bil to njegov glavni namen, ki mu je narekoval seveda v naprej gotove omejitve. Zato avtor one teorije, ki jo je izčrpno in ne-prekosljivo obdelal naš dr. Ušeničnik v svoji »Sociologiji« — ki tudi še po 20 letih, kar je izšla, ostane slejkoprej naše najboljše tovrstno delo — ne razpreza v podrobnosti, temveč se je potrudil, da napiše v prvi vrsti »družboslovje« v ožjem smislu, kakor to delajo novejši, zlasti nemški sociologi. Jerajevo delo temelji sicer trdno na preizkušeni tradiciji katoliških sociologov, a gre korak dalje in se trudi, da vse pomembnejše novejše pojave iz socialnega sveta in družabnega gibanja pritegne v svoj sistem. Da je moral pisatelj pri tem že z ozirom na omejen obseg skrbno izbirati, je povsem jasno. Pri svojem sistemu se na eni strani naslanja na Vierkandta, Wieserja, Tonniesa in deloma tudi na Schwera, zlasti v glavnem delu (splošna sociologija, str. 31—90), a postopa povsod kritično, popravlja tudi bistveno njihove izsledke in nam tako poda prvo pregledno analizo družabnega bistva, kakor ga gleda pozitivno katoliško usmerjen sociolog. Druga aktualnost Je-rajeve sociologije je pa v tem, da je is pridom upošteval in uporabljal zadnjo papeževo socialno okrožnico »Quadrage-simo anno«, kar mu je omogočilo, da je staremu krščanskemu nauku o organič-ni strukturi človeške družbe mogel dodati še nekaj kontur bodoče organizacije korporativne države. Mislimo, da v teh dveh činjenicah leži specialen poudarek Jerajevega družboslovja. Ideja papeževe okrožnice se vleče kakor rdeča nit skozi vsa poglavja, ki so nanizana kot nekakšen teoretičen okvir okrog te osnovne ideje. Razdelitev snovi po knjigi: Uvod podaja nekaj zgodovinskega pregleda in določitev pojmov (str. 1 do 31). Glavni del knjige, splošno družboslovje, je razdeljen na štiri pododdelke: smotrenost družbe, rast družbe (orga-nična struktura družbe), družabni sistemi in družabni tipi. V tretjem delu (posebno družboslovje) pa pisatelj obravnava vprašanja prava in družbe, lastnine, družine, stanu in države. Delo je torej lepo zaokrožena celota. Dr. Jerajeva knjiga je pisana zelo živahno, večkrat celo z zanosom. Tisk Cirilove tiskarne je čeden in prijeten za oko. Knjiga stane s poštnino vred samo 27 Din in se naroča pri pisatelju, Maribor, Gledališka ulica 2. — Knjiga bodi vsakomur toplo priporočena. Dr. Ciril Potočnik: »Dobri pastir«. Nič ne more današnji človek oči dvigniti preko vidnega višavja, nič ne more drugega misliti kakor otipljivo materi-jalnih rečeh. Zato ne uravna svojih poti po pozitivnih normah, ki bi blažile notranji »razkroj, temveč po širokih željah brez mej. Pa prav radi poslednjega tolikrat vrže s sebe vse dostojanstvo telesa in duše kot star klobuk in onečasti božjo podobnost. V ta čas nemirnega iskanja in okle-panja materije je prišla knjiga »Dobri pastir«, ki jo je napisal semeniški spiri-tual dr. Ciril Potočnik. Prišla je, da bi ljudem vrnila mir, da bi pokazala Jezusa v pravi luči, v ljubezni, usmiljenju in odpuščanju, potolažila in svetovala bi rada tisočim, ki so slepi in ne vidijo poti nazaj... Knjiga je pisana s toplo ljubeznijo, ki vsakogar pridrži v mislih na precita-nem sestavku. Prav zato je to izvrstna premišljevalna knjiga. Prečitaš poglavje ali še manj na večer, drugo jutro razmišljaš in si utrjaš voljo in ljubezen do božjega življenja. In prekrasen lik Kristusov hodi vedno s teboj. Ta knjiga mora potovati skozi vse vasi slovenske. Naj ljubezen goji, naj usmiljenje, pravo pobožnost, živo vero, zaupno molitev in vse le lepe stvari kaže ljudem tako, kakor je Kristus učil. Če pa ne more v preproste kmetske hiše radi cene, ki je prilično visoka (prvi' zvezek broš. razprodan, v pol platno vezan Din 50, eleg. vezan Din 60; drugi in tretji zvezek broš. po Din 40, v pol platno vezan po Din 52, eleg. vezan po Din 64, po pošti 2 Din več), naj gre v več izvodih v prosvetne in farne knjižnice! Če je prostora za manj vredne pu-stolovne knjige, bo menda tudi za te, po katerih bodo ljudje radi segali. Naroča se v prodajalni Ničman, Kopitarjeva ulica 2, Ljubljana. .......\ Gornje mesto. Povest iz zagrebškega življenja. Spisal Bogomir Magajna. Mohorjeve knjižnice 48. zvezek. Str. 270. V platno veza- na Din 52, broširana Din 36. (Za ude Mohorjeve družbe 25 odstotkov ceneje, če knjigo naroče naravnost pri založnici.) Ko je ta povest izhajala v Mladiki«, je uživala veliko zanimanje ne samo doma, marveč tudi pri slovenski jn hrvatski publiki v Zagrebu. Znani mladi novelist Magajna je s tem delom prvič zastavil pero, da nam napiše večji tekst. Priznati moramo, da se mu je to v glavnem res posrečilo. Ni pa šel na drugo pot, kakor jo je hodil in jo še hodi v svpjih črticah in novelicah. Njegovo gledanje, čuvstvovanje in doživljanje je vse oplojeno od okolice, od sodobnega človeka, tistega, ki trpi, ki je zaničevan, tudi do tistega, ki blodi in blodi gnan od razmer, ki se je ves umazal od blata sodobne družbe in se vendarle zaveda, da je človek, da na dnu njegovega srca gori še božja luč, da se vije in vije kvi- j šku, ker ve, da človeštvo mora iz te se- ; danje razrvanosti, krivičnosti, nasilja, nemorale spet nazaj k praviru, ki je pravica, resnica, ljubezen: k Bogu. Vse to občutje se plete skozi Gornje mesto. Razodeva nam tiste idealne ljudi,, ki iščejo, tavajo — in vendar vstajajo. Tam so dijaki, dijakinje, služkinje, strežniki, delavci. Vse se plete v en vozel, vsa tragika življenja jih veže, druži in: razbija. Za starejšo generacijo je to nov svet, ki ga odkriva Magajna v Gornje mesto. Svet sedanjih dni, svet vretja, ki- ; penja in zorenja v nove dni. Ne zakri-vajnio si oči, spreglejmo: sodimo, a nikdar ne obsojajmo! Nekateri prizori so naslikani s tolikim občutjem, da te vsega pretresejo in ganejo do solz. Povest je brez dvoma resna obogatitev našega slovstva. Založnica Mohorjeva je dala knjigi, povsem lepo opremo. ODBOR Na podlagi novega društvenega zakona mora imeti društveni tajnik vedno na razpolago imenik članov in članic društva. Ta imenik se mora predložiti oblasti, če ga zahteva. Društvo pa, ki nima na razpolago imenika in pravilno vodene društvene knjige, je v nevarnosti, da ga pristojne oblasti razpuste. Radi tega opozarjamo zlasti odbore, da pazijo na to. Mali društveni kino se je tako izpopolnil, da za manjše dvorane popolno- ma nadomešča normalni kino. Prosvetna zveza ima za tovrstne aparate 125 filmov na razpolago. Za prihodnjo sezijo pa bo izdelala in pripravila 10 popolnih programov, ki bodo na razpolago društvom za 10 prireditev. Vsak program bo obsegal 3 kolesa prvovrstne drame, povesti in zgodovine ter eno kolo zabavne vsebine. Društva pa bodo obvezana prevzeti vseh 10 programov tekom leta. Filmi bodo novi. Taksne olajšave dobijo za male P. Baby filme društva, ki naznanijo, da prirede predavanje s filmskimi slikami. Predvajanja z malim Pathe-kinom tudi niso vezana na kino koncesije in ne na predpise, ki so predvideni za normalne filme. Vsa podrobna pojasnila daje Prosvetna zveza. Prosvetna zveza priporoča vsem včlanjenim društvom in voditeljem organizacij, da pomagajo in sodelujejo pri raz-pečavanju srečk dobrodelnega društva sv. Vinka v Beogradu, kakor tudi pomagajo razpečavati slike bodoče katedrale v Beogradu med svojimi člani. Istočasno prosimo, da gredo v vsakem pogledu pri propagandi za graditev katoliške katedrale v Beogradu na roko razpečeval-cem srečk. Priporočamo, da poverjenikom te prodajalne, ki se javijo pri Vas ter se legitimirajo s pooblastilom, greste kolikor mogoče na roko. Katoliško prosvetno društvo Koroška Bela-Javornik. Proslava 25 letnice obstoja Katoliškega prosvetnega društva na Koroški Beli se bo vršila v nedeljo 12. junija (le v izrednem slučaju, to je radi zaposlenosti članstva v tovarni ali v slučaju skrajno slabega vremena se preloži na 19. junij). Na predvečer bo slavnostna akademija, pri kateri sodelujejo vsi odseki, na akademiji bo tudi imenovanje častnih članov. Po akademiji razsvetljava, fanfare, kresovi na bližnjih vrhovih. V nedeljo: Zjutraj skupno sv. obhajilo za umrle člane. Ob 9 ali 10 slovesna služba božja, pri kateri bo spremljal orkester pevski zbor. Slavnostni govor (naprosili smo g. župnika in pisatelja Finž-garja). Po sv. maši bo tabor Katoliške akcije pred župno cerkvijo. — Popoldne ob 2 litanije, nato pa koncerti na »Kre- su«, in sicer orkestralni in pevski koncert, za kar bodo povabljeni tudi posebni pevski zbori. Morda se bo uprizorila tudi kakšna dramatična stvar na prostem, na »Kresu«. Zaprosili smo tudi za srečolov. Prosimo, da sosednja društva ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Pravilnik o cenzuri filmov. Prosvetni minister je izdal pravilnik o cenzuri filmov. Za širšo javnost so zanimive sledeče določbe: . Napisi in teksti morajo biti v latinici ali cirilici. Po tem pravilniku je potrebno posebno dovoljenje, če naj se film predvaja mladini izpod 18 let. Otroci izpod 6 let smejo prisostvovati samo tistim filmom, ki so namenjeni otrokom. Za dovoljenje predvajanja filmov je treba predložiti prošnjo državni centrali v Belgradu. Dovoljenje cenzurne komisije ni potrebno za prosvetno-tpoučne, kulturno-vzgojne in umetniške filme, ki jih je kot take izbralo in odobrilo prosvetno miiv-strstvo v svrho prosvetljevanja prebivalstva in kot učni pripomoček v šolah, ne glede na to, kje se predvajajo. Prav tako niso podvrženi cenzuri filmski tedniki in aktualnosti za narodno in prosvetno propagando, za propagando gospodarstva, turistike in narodnega zdravja, ki so izvršeni po naročilu kateregakoli ministrstva ali centralnega presbiroja. Predvajanje kinematografskih filmov se ne dovoli, kadar pregled pokaže, da bi škodljivo delovali na nravnost in javno moralo, ali bi žalili plemenska ali verska čuvstva, ali bi neugodno vplivali na čuvstva in dušo vobče, ali pa bi škodovali javnemu redu in varnosti ter kršili ugled naroda in države, posebno še v njenih odnošajih do tujih držav. Prav tako se ne dovoli predvajanje filmov brez vsake etične in estetične vrednosti. Mladini pod 18 leti se ne sme dovoliti obisk predstav tistih filmov, ki bi škodljivo vplivali na njen moralni, duhovni ali zdravstveni razvoj ali pa bi pri njej preveč razdražili domišljijo. Takse na vstopnice. Na vse vstopnice in sicer za gledališča, umetniške koncerte in gledališke predstave prosvetnih društev, za tekme kola jahačev, dirkalnih društev za pospeševanje konjereje in za javne vaje in tekme športnih društev je treba plačati 10% od vrednosti prodanih vstopnic. Ta taksa velja tudi za koncerte in zabavne prireditve, katere prirejajo prostovoljna gasilna društva, ki se sama vzdržujejo, toda izključno le za nabavo potrebnega orodja za varnost pred požarom in za pomoč svojim v požarni službi ponesrečenim članom. — 2. Za kinematografe, zabave in plese, cirkuse, akrobatske, atletske, mečevalske in spiritistične predstave, panoptike, menažerije in razne druge razstave in panorame, fotopla-stike in sploh za vse vstopnice od ustanov, kjer se ljudje zbirajo za zabavo, se plača 20% taksa od vrednosti prodanih vstopnic. Ta 20% taksa se plačuje tudi na vstopnice za prireditve iz točke 1., če VSEBINA: M. Pohlin, Podeželski odri in njih ustroj. — Blagoslovljeni sad zemlje. — Ženski odsek. — Materinski dan. — Športni odsek. — Ljudski oder. — Pasijon v Kranju. — Ob 25 letnici g. Franceta Poženela. — Kino. Seznam gospodarskih, obrtnih in industrijskih filmov. — Knjižnica. — Odbor. se prirejajo s plesom, razen prireditev gasilnih društev. — 3. Pripombe. Izjemno pa ni plačati gornje takse za 1. predavanja in razstave, ki služijo v znanstvene, prosvetne in gospodarske namene. 2. Veselice na cerkvenih in šolskih slavah, proslavah in narodnih svečanostih, če se vrše na za to določenih mestih. 3. Cerkvene koncerte (v cerkvah), javne vaje sokolskih društev in koncerte domačih pevskih društev, če se prirejajo brez plesa. 4. Vstopnice v državne, banovinske in občinske muzeje. 5. Prireditve društva Rdečega križa, toda samo v dneh, ki so odrejeni za zbiranje prispevkov. 6. Državna in banovinska narodna gledališča kakor tudi gledališke predstave selskih čitalnic. Če pa ta društva dajejo v najem svoje prostore drugim ustanovam in prirediteljem, se plača taksa po tej tarifni številki. Občinske takse ne morejo biti višje kot 50% državne takse, ostale samoupravne takse pa ne več kot 40%.