PaUttbed and distributed under perm* No. 728) autKor. by the Act of October 6, 1917, on ffle at tUe Post Office of Qeveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. the only slovenian daily between new york and chicago The best medium to reach iso.ooo slovenians in u. s., canada and south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible wito liberty and justice for all." 'olume rv.—leto tv. Copy 3c. cleveland, o., petek (friday) september 2nd 1921- n. 206 št. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. 2VEZNE ČETE OD-lEIENE V MIHGO OKp. bandholtz pravi, da rudarji ne-cejo ubogati predsednikove prokla- Macije. Charleston, W. Va., 2. sep. ^ General H. H, Ban'dholtz f danes opolnoči mazJnanil, da •le poslal vojnemu depart- ^entu v Wa'sliing'tonu brzo-^^0, v kateri 'se 'naroča o.inemu departmentu. da v^udoma odpošlje vojaške ®te v West Virgrinijo. Obe-s tem naznanilom je ke-Bandholtz podal na-siednjo izjavo: .. 'Pronašel sem, da rudar-ne s'ledijo ipreidsedni'kovi ^'oMamaci'ji, ter Ida se ne garajo vrniti domov, kot J lim je odredilo. V Wash-."^firton se je odposlalo br%o-%ko, v kateri se probi, da nemudoma laosTjejo sem-^ zvezne čete." William Petry, /podpred-.^nik rudarslce organizaci-® le bil danes popoldne pri ^^Veiinerju Morga'nu, ter je 'konferenci izjavil, da se ® \ zadnjem trenotku, pred gfenera'l Bandholtz od- «^al brzojavko za zvezne skušalo pregovoriti raje, ki so 'zbrani aia Lo-- Booine okrajni meji, 3 se vrnejo na svoja do- v ^^try je deja'l, da sta bila ^^zoča gen. Bandholtz in Morgan, in da je poseb-vla!k, na katerem so se ^^ajali major Thomipson, J- 8. Ray, za'stopni'k rudar-organizacije in' David ,%ler, unij^i org^izator, popoldne odšel iz A^rlestona. Nameravali so k .^ti govore pred rudarji v Hh .pozivati, da se vrbe j o ^ f^iA vvir* CJ ^ M i Ni domovja. S seboj so i-ti^di pisma gen. Band-IJza in gov. Morgana. j^.\isnio gen. Bandholtza, Y le bilo dbjavljeno v go-|]^ep@kem uradu, se glasi: \ tajnik me je poslal v West Virginijo, da poi-o-se bo upoštevalo ^ ^'sednikiovo proMamacijo ^ 'kateri se je naročilo ru-da se mirno vrnejo domovja. Govermer države me za-oC^vlja, da se držaVne in J, p'ine oblasiti ne bo'do ovi-n&ogar, ki si prizadeva J, "oj^iiti- predsednikovo na- ?o. se in veru'je, da a-^^j'lkaini'zem in zdrava raz SK^^ost vaše! organizacije ^ ^ala, da je nafjbolje, da ^ Predsednikovo prdklama-ijT-.^emoidoma in v celoti "jt ogan, W. Va., 1. sept. — se nocoj razširila na-L 0'tujoča poroičila o dogod-^ed Spruce Fork gor-obronku, na katerega naha'jajo obo-.J^udarji, ma drugi pa tfii A šerif, njegovi det)u-^"^eriški legijonari in miličarji. I. G. Hol-^^oHh, sltotnik državno je izjavil nocoj, da je «6 deputijev, ki so ^o&,j^"^jali v Crooked creek, ^a nazaJj od čete obo- Ameriška pomoč v Rusiji brez politične važnosti. Washington, 1. sept. — Vlada Zedinjenih držav hoče pojasniti evropskim vladam, da je ameriška rešilna akcija, ki se je zavzela, da pomaga ruskemu prebivalstvu, navadna institucija, in da bi bilo bolje, da bi se akcije v nobenem oziru ne zamešavalo z vladno akcijo. NajvJSji zavezniški koncil je pred kratkim glasoval za sodelovanje z vlado Zedinjelnih držav pri rešilni akciji v Rusiji, in sicer v prepričanju, da pogajanja za pomoč v Rusiji vodi ameriška vlada. Ta nesporazum je nastal vzpričo dejstva, da je trgovski tajnik Herb. Hoover obenem tudi predsednik ameriške rešilne administracije. Kot znano je Hoc ver sprejel mesto v Hardingovem kabinetu pod pogojem, da se mu dovoli obdržati mesto predsednika ameriške rešilne administracije, v kar je Harding privolil. Toda tudi v slučaju, da bi temu ne bilo tako, bi se bile zavezniške vlade najbrže vseeno obrnile na Zedinjene države, da sodelujejo pri rešilnem delu. Toda ameriška vlada ima več vzrokov, radi katerih hoče, da se vlada ne vtika v rešilno delo. V prvi vrsti bi se po mnenju ameriške vlade jako lahko prišlo do nesporazuma z Rusijo, če bi se dovolilo zavezniškim agentom potovati po Rusiji pod pretvezo rešilnega dela, medtem ko bi v resnici zbirali podatke za obravnavanje s političnim položajem. Namen Amerike je, da se' vodi rešilno delo v Rusiji na docela nepolitični podlagi. Vlada Zedinjenih držav je prepričana, da se rešilna administracija ne inte-resira v vodstvo kakršnekoli propagande, za ali proti sovjetski vladi ali z ozirom na kako drugo fazo rusfkega položaja. Medtem ko so evropske sile šele nastavile komi tej, ki naj gre v Rusijo in preišče položaj, pa je ameriško rešilno delo že v teku. Petnajst mož se je odposlalo v vse dele dežele, da poročajo v resničnem položaju. Dosedanja poročila o Številu oseb, ki potrebujejo pomoči, se zelo razlikujejo; nekatera stavijo število na 10 milijonov oseb, drugi pa na 50 milijonov. Trgovski tajnik Hoover je nagnjen k prepričanju, da je ruska lakota tako vsesplošna, da bo dobrodelna akcija teško zadostovala. Izjavlja se, da devet milijonov otrok trpi lakoto. Ameriška rešilna akcija je pripravljena pomagati enemu milijonu, toda ako znaša število od lakote trpečih 50 milijonov, tedaj 'bi vsaka rešilna akcija nezadostna. Dejstva bodo znana v teku štirinajstih dni. roženih mož, nakar se ie odposlalo v oni smeri nadaljna ojačenja. Ko se je nato vprašalo polkovnika Eubanksa, da to-zade'vno pripoved'ovanja kapitana Holling'swortha, je resnično, ni hotd te^a napraviti, toda tudi 'zanikal ni pripovedovanja Slednjega. Madison, W. Va., 1. sept. — Danes ni prišUo iz Blais-Jefrery okraja, kjer je prišlo včeraj do spopada z de-putiji in državnimi miličarji, nikakega srla'su. Nemogoče je bilo tudi zvedeti, kakšen učinek je imela na tamkaj zbrane premolar j ^ prokla-macija predsednika Hardin-ga. Strašno trpljenje gladnih v Rusiji. Stavropol, Rusija, 1. sept. — (Piše John Graudenz.) — Mihael Germanovijč Kurganov je dvignil svoj nagubani obraz z globoko vpadlimi očmi, ko smo stopili v njegovo zapuščeno kočo v Nokolsku. "Zakaj niste pripeljali armade, da bi nas pobili?" je zakli-cal napram vladnim zastopnikom. "Tu smo živeli in delali vse svoje življenje. Zdaj pa moramo umirati vsled lakote. Smrt, nagla smrt, bi bila boljša." Vladni zastopnik je povedal o naši misiji. Nato je pokazal brezupno proti svoji vnukinji, ki si je zaman prizadevala dojiti svoje najmlajše dete, ki je bilo staro manj kot eno leto. Tudi na njenem obrazu je bil že vtisnjen pečat smrti. "Za božjo voljo, pomagajte nam," je klical starec. "Pomagajte hitro, predno bo prepozno. Ce umrem jaz, ali če un re moja žena, nič ne de. Midva sva stara. Toda rešite vsaj otroke." Družina Mihaela Germanovi-ča Kurgova šteje 10 sinov in hčera. Navedeni slučaj je samo e-den izmed milijonskih v tej deželi lakote. Položaj ostalih je jako malo različen. Polovica prebivalcev te vasi, broječa okrog 1200 oseb, je zbežala, ostala polovica pa živi naprej v brezupu. Kolera je ponehala, toda mesto pa umira prebivalstvo za tifusom in lakoto. Medicinov proti boleznim ni nikakih, hrane tudi ne. Opomba enega naših spremljevalcev, tajnika governerja o-kraja Samara, najbolje opisuje položaj, kot smo ga naši;. On je dejal: "Zdaj je vsaj še nekaj slame, katero jedo kmetje mesto krnha, toda kaj bo, kadar pride zima? To ic grozno. Cs Volga zmrzne, tedaj bo prevoz živeža še bolj težaven." Ena stvar, ki se vsiljuje človeku v misli, je ta, da bo moralo umreti na stotine otrok in kmečkih žena brez ozira na pomoč, ki bo pri^tla iz Amerike ali o.i drugod, h\ tega se tudi zavedajo. V neki hiši smo našli vdovo s spdmimi otroci, vštevši 18-let-nega sina, ki je bil edina podpora družini. Povedal mi je, da od Velika no*j že ni okusil pravega kruha. Celotni pridelek 13 okrov zemlje je znašal 15 žita. Vsa družina je stanova-a v eni sobi. Delavstvo nima zaupanja v vladno konferenco. Washington, 1. sept. —, Organizirano delavstvo nima zaupanja v konferenco, katero je sklical predsednik Harding, da razmotri-va položaj brezposelnosti, ter da sikuša najti pota za Vsaj delno zboljšanje položaja tekom zime. Izjave, ki so, jih podali danes razni unij »k i voditelji z ozirom na to konferenco, izkazujejo an-tagonistično razpoloženje na njih strani. Delavski vodje so izrazili sumnje o resničnem pomenu konference, ter so obenem napovedali, da stanja brezposelnosti ne bo izboljšala. Kot se vidi, se vlada dobro zaveda nezaupnosti, ki jo ima delavstvo napram konferenci, in si prizadeva, da iato odstrani. Iz dobro informiranih delavskih krogov se je danes izvedelo, da je vlada podala zagotovila, da ne bosta na konferenco pozvana niti E. H. Gary, predsednik U. S. jeklarske korporacije, niti James Emery, predsednik zveze tovarnarjev. Uradniki delavskih unij niso hoteli izjaviti, da-li je delavstvo zahtevalo taka zagotovila, toda izjavilo se je, da je zelo dvomljivo, da-li bi Gompers ali kak drug zastopnik Ameriške delavske federacije sprejel povabilo na tako konferenco, ako bi bila med delodajalci povabljena tudi Gary ali Emery. i -—O- hči bogatina poročila šoferja. Toledo, O., 31. avg. — Danes je bilo tu naznanjeno, da se je Friderika Niles-Loew, hči tukajšnjega milijonarja Nilesa, pred kratkim tajno poročila s šoferjem svojega očeta. Bila je že enkrat omožena, toda njen mož je pred dvemi leti umrl. -O- morski volk napadel vojaka. Manilla, Filipinsko otočje, 3|. avg. — Morski volk je napadel pri kopanju vojaka Maircella Al-bernathyja, ter ga tako nevarno ranil, da je kmalu nato umrl. v vasi je od ?50 družin ostalo le še 50 družin. Nikdar ne bom pozabil neke ženske, ki si je zaman prizade-vfk vzdržati s,; solz, ki pa je icnčna začel.i ihteti, da je človeku srce preiresalo, ko je zve-dc;a, da amev;ška pomoč kmalu pride. Še vedno ihteč je zaklicala; "Za božj) vi/ljo, ne zapustite nas!" Nedavni poskusi so dokazali, da se da slike pošiljati že potom brezžičnega brzojava. Napravilo se je tick tak poskus, ko se je poslalo ntkc pismo in nliko iz An napolisa v Malmaiso.i, Franc'ja. Slika nann predstavlja sprejemn i aparat, na katerega izpopolnitvi delujeta še vedno M. Touly in Gaston Tohanneau. V Nemčiji je dovolj dela. Berlin, 1. sept. — (J. W. T. Mason). Nemški delavci žive danes v večjem blagostanju kot pa v časih, ko je imela marka svojo prvotno vrednost. Izučeni delavci v Nemčiji dobivajo 17,000 do 18,000 mark plače na leto. Ekonomske avtoritete so preračunale, da znaša nakupna vrednost marke danes 5c; potem takem zasluži nemški mehanik o-krog $17 na teden, če se vzame v pdštev nakupno vrednost. To je več kot dobiva marsikateri vlad. ni uradnik, in v Nemčiji je to že precejšnja svota. Kadar nemška marka pade na borzi, tedaj je treba manj dolarjev Za nakup nemškega blaga. Nemška mednarodna trgovina se na tak način pospešuje in delavci imajo od tega profit. Nemčija danes ne pozna resnega brezdelja. Vsakdo z voljo dobi delo. Nemci go zaupni, da bo to stanje obstojalo še nadalje, ako zavezniki ne dajo šlezijskih rudnikov Poljski. Nemčija se zaveda, da bi bila v industrijalnem pogledu izgubljena, če se ji vzame premog, ako se ne iznajde kake druge vrste kuriva. Vlada prodaja slabše vrste kruh za manj, kot pa njo stane, kar je deloma odgovorno za visoko davčno breme. Boljše vrste restvranti v Berlinu računajo eno marko kos belega in ržene- ga kruha. Delavci pa dobe cel hleb za osem mark, toda najprej morajo dobiti vladno krušno kar. to, katero izroče peku. Pek mora imeti vedno na roki gotove vr_ ste cenen kruh, kajti vlada mu prodaja moko pod tržno ceno. Toda navzlic današnjemu blagostanju Nemčije mora priti dan, ko bodo morale nemške industrije pričeti kupovati svoje potrebščine v tujini, ako bodo hotele nadaljevati z delom. Tedaj se bo prišla nad Nemčijo doba teških časov, kajti marka je sko-ro brez vrednosti v tujini. Nizke cene nemških produktov se bodo morale zvišati in zunanja trgovina Nemčije bo padla. Nemški delavci za republiko. Berlin, 1. sept. — Okrog pol milijona nemških delavcev se je sinoči zbralo na velikanskem zborovanju v Lustgartnu, da javno in pred vsem svetom dokažejo, da je laž, da se Nemčija vrača k monarhiji. Demonstracija je bila večja kot katerkoli, kar se jih je priredilo v Berlinu kdaj pred vojno ali po vojni. Pohodniki, noseči rdeče zastave, so pričeli prihajati v Lustgarten že zgodaj popoldne. Med demonstranti se je razdeljevalo' letake, na katerih se je navajalo dokaze, da je general von Ludendorff strahopetnež. Pripravljenih je bilo na stotine policajev s strojnimi puškami, da odgovore na eventualen napad monarhistov, toda zborovanje Se je zaključilo docela mirno. volkovi napadli rusko mesto, • -.T -^'v London, 1. sept. — Neka berlinska brzojavka, ki jo je prejel D. Express, pravi, da so se lakoti v Rusiji pridružile se tolpe volkov in medvedov, ki napadajo kmete od lakote prizadetih pokrajin. Poročilo pravi, da je na tisoče mož, žena in otrok v begu pred izstradanimi divjimi živali-mi. Lewis pojasnjuje sta iišče rudarjev. Indianapolis, Ind., 1. sept, — (Piše John L, Lewis, vrh. predsednik United Mine Workers of America.) — V West Virginiji od reke Kanawha proti severu je zaposljenih kakih 55,000 rudarjev pod unijskimi pogoji. V tem okrožju vlada med delavci in delodajalci mir in sporazum ravno tako kot v rudnikih po Ohio, Indiani in Illinois, kjer so rudarji tudi člani United Mine Workers of America. iPo vseh teh okrajih so rudarski biriči ali profesijonalni pretepači, ki so .v službi družb, nepoznani, nemirov ni, in življenje v rudarskih kampah je mirno. 'Primerjajte to stanje s položajem v neorganiziranem teritoriju južno od vzhodno od Kanaw ha reke po okrajih Logan, Mingo, McDowell in Mercer. V tem okrožju je zaposljenih kakoh 40.000 rudarjev, ki si ne upajo postati člani United Mine Workers of America, ker se boje, da bi se jih vsled tega na mestu odslovilo. Živijo v neinkor-poriranih rudarskih kampah, kjer so hiše in zemjla izključna last rudarskih družb. V večini slučajev ni nikakih javnih cest, vodečih v te naselbine, in vsakdo, ki hoče priti notri ali oditi, mora preko kompa-nijske zemlje. Policija tega okrožja ne dovoljuje rudarjem, da bi se pridružili uniji. Delavci so držani v popolnem podjarmljenju, kajti kompanije vzdržujejo poleg tega še takorekoč stalno armado na« jetih biričev. Te biriče oskrb. ljujejo detektiv, agencije, s katero imajo podjetniki tozadevno pogodbo. Ti biriči prihajajo iz vseh raz. redov, in vsi so opremljeni s puškami, revolverji in avtomatičnimi samokresi.. Ti profesijonalni pretepači so pod vodstvom detektivskih agencij tekom svojega dolgoletnega poslovanja že neštetokrat napadli in pretepli posamezne rudarje. Skoro sto procentov; delavcev, ki so uposljeni po rudnikih teh okrožij so turojeni Amerl kanci. To je gorski rod, Jti j'e živel po teh krajih izza dni prvega naseljevanja v Ameriki, in ljubezen do svobode ima globoke korenine v njih srcih. Njih duh se upira neupravičenim zaprekam, ki se jih stavi njih svobodi, in pa zlodejst-vom, katere se uganja nad njimi. Zaman so iskali pomoči pri ustavnih civilnih avtoritetah teh okrajev, in pa pri državni vladi West Wirginije. Politični vpliv rudarskih podjetnikov in detektivskih agencij je tolikšen, da se rudarjem ne da pravice niti pri okrajnih oblastih niti pri državni vladi. Organizacija United Mine Workers of America je že javno protestirala .proti tem nasil-stvom in pripeljala pred gover-nerje West Virginije žrtve teh privatnih biričev, kot dokaz njih grozodejstvev, toda še ob vsaki priliki je bila pomoč odklonjena. Vrhovni uradniki rudarske organizacije so že zadevo ponov nokrat predložili vladnim de-partmentom v Washingtonu, toda navzlic temu se strahovlada biričev v West Virginiji nadaljuje. uspeva in raste, ter nalaga na te ameriške delavce voljo fevdalnih rudarskih baro- HARDING NE VE-RUJEVMIR. POPOLNO RAZOROŽENJE NE BO NIKDAR MOGOCE, PRAVI PREDSEDNIK. Washington, 1. sept. — Medtem ko se sklicuje mednarodno razorožitveno konferenco, ki se ima otvoriti že v teku dveh mesecev in pol, pa se je predsednik Harding v govoru, ki ga je držal ob priliki otvoritve šolske ga leta vojnega kolegija, izjavil,, da bi bilo neumno misliti, da ne bo nikakih nadaljnih vojen in da sploh ne bo nikdar prišel čas, ko bi ne bilo treba skrbeti za obrambo države. Predsednik je dejal: "Bilo bi docela nesmiselno misliti, da ne bo novih vojen, če pomislimo, da smo po 2000 letih krščanske civilizacije in 4000 paganske ci-vilicacije, o kateri nam govori zgodovina, prišli šele pred kratkim do civiliziranega oboroženega bojevanja, in da se še celo to ne tiče vseh narodov." Predsednik je ob tej priliki tudi izraizil prepričanje, da je Amerika prišla najbližje nesebične in samozavestne vojne, in dejal je, da ne bo nikdar pozval ameriške armade v vojno, v kakršno bi ne mogel iti vsak ^di$avijan g celim srcem in a vso dušo. Harding se je tudi izjavil, da sta za civilizacijo potrebna dva principa: sporazum naroda doma in sporazum med narodi sveta. Z ozirom na sporazum doma je dejal: "Mi bi ne smeli imeti konflik ta, kakršen nas žalosti v West Virginiji ob tej uri. To kaže na pomanjkanje sporazuma." Lloyd George prejel odgovor de Valere. London, 1. sept. — Odgovor d.^ Valere na zadnje pismo £.:cyd Georgia se zdaj nahaja v rokah ministrskega predsednika. Z vlakom sta dospela danes zjutraj dva sinfajnovska zastopnika, toda sta takoj nato-v avtomobilu adpotovala v Gair loch, kjer se nahaja zdaj Lloyd George. Zatfjuje se, da odgovor de Valere najbrže ri argumentnei;a značaja, temveč da se samo predlaga obnovitev medsebojnih pogajanj v Londonu, ki naj bi našla bazo za končni sporazum med Anglijo in Irsko. Toda kot je znano, se dozdaj še ni imenovalo polnomočnih zastopnikov za pogajanja z Anglijo, in najbrže se bo odredilo, da delegate imenuje in potrdi republikanski parlament, da se s tem izogne vsaki sumnji, da zastopniki ne predstavljajo celotnega parlamenta. nov v nasprotju % vsemi zakoni. Mir v tem okrožju bo prišel šele'tedaj, kadar se povrne administracija zakona, kadar bodo dobili ameriški državljani zopet pravice, ki so jim garantirane v ustavi. To pa bo prišlo, kadar se odpravi privatno birištvo rudarskih baronov. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" SEPTEMBER 2 1921 4ft 91 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: Carri6r ................................1 y6ar $5.50. 6. itio. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newburjrh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia sra Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oRlasov ni odgovorno no uredništvo, ne upravniStvo. CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY) SEPTEMBER 2nd 1921. ZA RAZOROŽENJE. ameriški poslanik v Berlinu, J. W. Getard piše dalje: Poglavitni argument Norman Angelia proti preob-teženju narodov z bremenom oborožen j a je ta, da preprečuje ljudem posvetitev konstrulktivnemu delu, M bi odpravilo vs§ preprečlive bolezni in druge nadloge, in da so življenja ljudi, ki podležejo raznim kužnim todleznim ravno tako resnično žrtvovana Molohu militarizma, kot če bi se jih dalo v topovske cevi in izstrelilo, kajti z denarjem, 'ki se ga porabi za oboroževanje, 'bi ise dalo rešiti na milijone človeških življenj. Denar, ki se ga porabi za socijalna izbolšanja, mesto na vojnih pripravah, je konstruktivne vredno'sti — ustvarja nadaljno delo, nadaljne plače, in v splošnem dviga 'zastavo civilizacije, medtem ko denar, porabljen za vojno, ne povzroča druzega kot uničevanje in je docela neproduktiven. Vojni sistem ni samo slučajen privesek sedanjega socijalinega reda,- za 'katerega bi se delavcu ne bilo treba zanimati. Resnica je ravno nasprotna. Sedanji vojni s'i's'tem 'nam jemlje toliko duševne, umstvene in ekonomske energije, da 'bi z njo napravili lahko skoro vse, kar želimo, samo če bi se ustavilo to trošenje naših moči. Kot pravi Angeli: "Pravi meisarski račun bojnega sistema pre^dstavlja na sto tisoč onih, ki umro vsako leto na preprečljivih boleznih, in ki so žrtve zanemarjanja, revščine in neved-molgti." Hrbtišče sveta poka pod bremenom oborožeVainja. Pred vojino sem 'bil za pripravljeoiost. Na i^topnicah mestne hiše, meseca marca, 1917, sem d^jal: "Ako bi imeli en miiijoin oboroženih mož, tedaj ne bi 'stali na robu vojne." Vojna je bila dobljena potom sijajnega prizadevanja ameriškega naroda. Zdaj pa je čas, da se prične z ra'zor'0'ženjem, 'kajti so bojne dežele so site in utrujene vojne. Stroški tega boja so naravnost ogromni. Pred vojno je skupni dolg vseh narodov znašal okrog $43,200.931.-000. Zdaj pa znaša S279,014,908.000. Samo Francija ima danes $46,025,000.000 dolga, ali s^koro 3 milijarde dolarjev več kot pa pred vojno ves svet. Anglija sledi z >$39,814.000.000, Italija z $18,102.000.000 in Rusija (do leta 1917) z $25,000.000.000. Nemčija, ki je pričela z dolgom $1,194.052.000, in je bila docela pripravljena za vojno; ima $55,361.000.000 narodnega dolga, in poleg tega pa še velikansko vojno odškodnino. Za postavitev naše dežele na vojno podlago v teku treh leit, je zahteval vojni department $14,204,725.814.18, mornariški department pa 3,250,784.028.45. To so stro-šld, 'ki sta jih imela z vojno samo ta dva departmenta, medtem ko so stroški drugih departmentov še posebej. S porazom Nemčije in potihnnenjem boj'ne vihre je prišel čas, da se prične z razoroženjem. Narodi, ki so se vdeležili vojne, bodo spoznali, da bo takojšno znižanje bojnih sil olajšalo breme, ki jih pritiska k tlom. Ne sme se pozabiti, da celo militaristična Nemčija ni vzdrževala v pr(^dvojnih časih vse svoje armade v aktivni službi in pod orožjem. Večji del njih sile je bil v rezervi. Zdi se mi, da narodi lahko kot prvi korak razorože-nja postavijo precejšen del svojih armad in mornaric v rezervo. S tem bi se napravilo vsaj nekak praznik, nakar bi se z načrti razoroženja nadaljevalo. Kot vsak drug pošteno misleč mož ali žena, talko (sem tudi jaz prepričan, da edina pot, po kateri bomo odpravili vojno, je ta, da preobrnemo njen proces, tako da bodo narodi postali konstruktivni in ne destriktiVni. Dobro je, da v tem oziru pomislimo, koliko bi se s tem prihranilo. Tekom vojne je bilo preračunjeno, da je Vzelo približno 395 topovskih krogel za ubitje enega vojaka, in polovico toliko za ranjenje ehega vojaka. To-povslke krogle so jako drago strelivo, in z denarjem, ki se ga potroši za topovske krogle, bi se 'lahko izobrazilo prebivalstvo naših okrajev na deželi in pospešilo splošno ®|cijalno izboljševanje. In pozabiti tudi ne smemo, da sta dva velika naroda živela skupaj več kot sto let brez vsakega najmanjšega nesporazuma. V mislih imam Zedinjene države in Kanado. (Dalje prlh.) Clevelandske novicei se za to nisem zmenila, temveč kar so našli, je kratko pismo, — Floricia Costovici, ali Mrs. Avram, stara 18 let, o kateri se je pisalo, da je bila ukradena takoj po poroki, je vložila prošnjo za razporoko od Petra Avra-ma. Dekle je prišlo šele pred kratkim iz Romunije in kot pripoveduje, so ji Avram in dva njegova prijatelja 26. avgusta povedali, da ji lahko preskrbijo delo, toda v resnici so jo peljali na sodnijo, kjer so dobili poročno dovoljenje. Nato so ji povedali, naj na vsa stavljena vprašanja prikima, kar je seveda tudi storila, ker ni razumela angleščine. Z poročnim dovoljenjem so jo peljali k mirovnemu sodniku, ki je opravil poročno ceremonijo. Dekle ni spoznalo svojega položaja, dokler ji niso nataknili na roko poročni prstan. Hotela se je protiviti, toda moški so ji povedali, da je že prekasno, in da mora molčati. Sedaj stanuje na 738 E. 82. St. Kot znano je dekle takoj po poroki izginilo in Avram je dal aretirati nekega moškega, dolžeč ga, da mu je odpeljal nevesto. Obraz vsakega oženjema moškega je njegovo izkazilo, da je poročen, in čisto brez potrebe je, da bi kazal poročno dovoljenje. Tako pravita deputy maršala Al. P. Kelly in Otto Kirch- moškega takoj po njegovem vedenju lahko spoznata, če je se; "frej" ali če je že povezan v zakonske verige. Ker sedita v maršalovem uradu, prideta dnevno v stiko z moškimi vseh pokli-cov življenja, z odvetniki, prohi-bicijskim agenti, policaji, sodnimi uradniki, sodniki, itd. Vsakega takoj pomerita od nog do glave. ko stopi v urad in takoj je v njujinih glavah že narejenei sodba o njem, jeli še samec ali oženjem. V 229 slučajih sta potem, ko sta imela o došlecu narejeno sodbo, istega vprašala, in prona-šla sta, da se niti enkrat nista zmotila rn sta vselej pogodila pravo. Pravita da so samski moški mnogo bolj korajžni v njih nastopih, dočim so oženj eni počasnejši in strah op etnejši. Ko se ju je pa vprašalo, če sebe tudi pri števata med zadrtje, ker sta oba tudi oženjena, sta odkimala; češ, da sta onadva izjema. — Clevelandske ženske zahtevajo, da policija malo strožje nastop proti raznim avtomoblistom, ki se obnašajo skrajno izzivalno napram dekletom in ženskam sploh. Včeraj je prišla na policijo Mrs. R. . Hyatt, ter povedala naslednjo zgodbo: Šla sem pred par večeri po Euclid Ave. v bližini 105. ceste, ko se je ustavil poleg mene avtomobil. Jaz sem korakala naprej. Avtomo-bilist mi je sledil, ko pa sem na stranski ulici hotela preko ceste, je zavozil tako, da nisem mogla naprej. Vzela sem številko njegovega avtomobila, ter apelirala na bližnjega policaja. Ta pa ni storil druzega kot pogledal v av-tomobilista. V Clevelandu se vsak dan na stotine žensk in deklet nadleguje na sličep način." Policijski ptosekutor je Mrs. R. Hyatt obljubil, da se bo pozvalo lastnika avtomobila na zagovor. Mrs. Hyatt je tudi pronašla, da je moški, ki jo je nadlegoval, dobro poznan pri policiji, in da je šele pred kratkim do smrt povozil neko osebo. Pred kratkm je bil aretiran tdi v New Yorku v zvezi z nekim ropom, toda je bil izpuščen, ker je bilo proti njemu premalo dokazov. — Albert Johnson, 2435 E. 64. St. je imel nekaj opravka pod temeljem svoje hiše. Pri tem je našel nekaj kosti. Pogled na te kosti ga je tako prestrašil, da je brž tekel k policiji, da pride in preišče. Policija je prišla, in potegnila izpod hiše okostnjak — mačka. ; —Danes zvečer dospe v Cleveland truplo slovenskega vojaka, Jos. J. Kuharja, ki je padel na francoskem bojišču. Nahajalo se bo na domu njegovega očeta na 6525 Schaffer Ave. Pogreb se vrši v pondeljek ob-9?00 uri dopoldne. — Članom društva "Jadranska Vila", št. 178 S. N. P. J. se naznanja, da se vrši nocoj izredna društvena seja v Slov. Nar. Domu. Poleg raznih drugih važnih vprašanj se ima izvoliti nocoj tudi delegat za bližajočo se konvencijo. Naj torej nikogar ne manjka. — Sam sebe je ugriznil James Payne, voznik tovornega avtomobila, ki je v mestni službi. Ko sede včeraj kot navadno na avtomobil, skoči nenadoma pokonci in kriči, da ga je nekaj ugriznilo. Preiskava je dognala, da se je'vsedel na svoje lastne umetne zobe, katere je nosil v zadnjem žepu. Ves v zadregi je pričel nato pripovedovati, da si je kupil zobe še pred kratkim, in ker se jih nikakor ne more privaditi, jih nosi v žepu razun kadar gre obedovat. i — Nocoj se vrši igralna skušnja dram. dr. "Ivan Cankar". Vsi igrale so prošeni, da so na mestu, namreč v Slovenskem Narodnem Domu. — Neki lepo oblečen a že precej prileten moški si je najel zadnji torek čoln v Edgewater parku in se podal na jejzero. Od tedaj se ni o njem ničesar več slišalo. Včeraj pa se je našlo najeti čoln v bližini Euclid, O., kake dve milji od obrežja, toda o moškemu ni riikakega sledu. Edino, katerem razlaga samomorilec, da ga je pomanjkanje in lakota prignala do tega dejanja, in prosi, naj najditelj čolna istega odda v Edgewater parku. Oskrbnik čolnov, ki je tujcu oddal čoln pa pravi, da je imel za časa, ko je plačal za čoln, več bankovcev in da je bil videti precej premožen > RAZOROŽITVENA KONF® TRIJE RUDNIKI ZAPRTI. \ H - - ■ ■ Bridgeport, O., 31. avg. Danes so prenehali obratovati rudniki Clarkson Coal Co. v Cls'' vil le, Dillon vale in Fairport. K"' vzrok se navaja nizka zahteva P" premogu. 0- človek. —Sedemintrideset odstotkov jetnikov v državnem reformator!ju v Mansfieldu prihaja iz Cuyahoga okraja. Tako se je izrazil Dr. John C. Ruthledge, predsednik pomiloščevalnega odbora na včerajšnjem sestanku, katerega so i-meli zastopniki Clevelanda v u-radu sodnika Frederick Henry v Williamson BI d g. Rekel je, da se ne bo izpustilo na prosto nobenega jetnika iz tega okraja, dokler se ne uvede sistem, da se bo pred pomilostitvijo preiskalo jetniko-ve okolščine. Obdržavala se bo še ena seja, da se sfklene me^ meščani in državnim oproščeval-nim odborom tesnejši vezi. Župan Fitzgerald se je podal sinoči v spremstvu svoje matere proti New Yorku na obisk k svoji ženi; pri ženi se bo mudil en teden. Njegova žena se mora sedaj, ko je prišlo v javnost, da je žena clevelandskega župana kar skrivati pred številnimi poročevalci in fotografi, ki obsipajo njeno stanovanje v Ruthledge hotelu, ki je samo za ženske. Rekla je: "Saj vendar jaz ne kandidiram za župana." —Militarizem se čimdalje bolj zajeda v ameriške višje šole in ne vemo, kam bo to privedlo, če bo šlo tako naprej. Dosedaj so imeli dijaki po višjih šolah navadne puške, toda z letošnjim šolskim letom bodo dobili od vlade regularne puške in prištevani bodo h koru rezervnih' častnikov. RENCA NE BO SUHA. Washington, 1. sept. —• Zak' ladniški department je nazn»" nil suhaškira oblastem, ki se nahaja pod njegovo upravo, delegat je, ki pridejo na razorO' žitveno konferenco, spadaj" med diplomatično osobje, in kot taki uživajo imuniteto pi"®" aretacijo in da prineso lahko ^ seboj kolikor jhočejo opoj'»i^ pi-ač. -o--- HUDI BOJI MED GRKI IN TURKI. .'\tene, I. sept. — Brzojavk® iz Smirne pravijo, da se silni ho ji ob Sakaria reki, zapadno .4ngore nadaljujejo, in da tur od Ški nacijonalisti v teh bojih silno^'j pij o. _ _ _ V; Turški nacijonalisti se nahaj® jo v kleščah in se umikajo, t® ' njih zadnje straže se trdovratn® zoperstavljajo zasleduj očim kom. -o--— Truplo poveljnika ZR2 najden®' London, 2. sept. — ^ Mail naznanja, da se je potegi" izpod ponesrečenega zrakopl"^® ZR—2 trupli dveh nadaljnih ^ merikancev, in sicer truplo P® vel;'nika Lopis H. Max.fielda, je doma iz Washingtona, i" tr-o.pio Geo. Welsha, k: je doi^® 17 Elgn, 111. -O- MOŽ JE BIL PREVEČ UUBEZNJIV. Chicago, 31. avg. — Mrs. Lil- Maksimalna kupna cena za * ne. — Angleški zunanji Balfour je v državni pogo" med britsko kolinijo Sierra i v zahodnji Afriki in med j vo Liberijo določil, da se ^ ' bodoče zahtevati za ženo lian Gumming, Kče razporoko od | šteHin^v. 0^ svojega moža. k! je polici.t poj'^'^'^ Ker poklicu, ter tehta 190 funtov, in! T 3 je visok šest čevljev. Uboga napravi, dajo jeh(Aelnjenmož'P°''=\'.."''"^ .zLibenje. Ocetjj neprestano poljubovat!. !n da je vsled tega zgubila 44 funtov teže. Nekoč je tehtala 145 funtov, a danes samo se 101 funt. Njena tožba je povzročila med omoženimi ženskami dosti govorjenja. Kot se vidi. I goletništvo in verižništvo s i rami ter so zahtevali za hčer P ' I 6 do 8 funtov šterlingov. Zato se žen željni sosedje v Sierri L«" vue pritožili na britsko vlado '-f ifl so , radi take podražitve žeristva , ženske , , . glede vprašanja razdeljene. Mrs. T ^ Lois Anderson pravi, da polju-'maks,m,ra]a. bov ni nikdar preveč. "Čimbolj me moj mož poljublja, tem debelejša postajam," pravi ona, "in zato mi niti na mise'1 na pride, da bi se zoperstavljala njegovim poljubom.'' • Izvedenci pa pravijo, da so trije poljubi, — zjutraj, opoldne in zvečer — čisto dovolj za zdravje moža in žene. Hišne preiskave proti stom v Ljubljani. Ljublja"® ^ policija nadaljuje hišne preisk^^ proti komunistom. Promocija. Promoviral je julija na staroslavni praški verzi za doktorja vseh pra^ ^ Fran Terčič iz Biljane na škem. ■ ' Kmetski triumvirat. Historičen roman. — Spisal Anton Koder. oooooooo Več potov zapored sta se čakalca s silo odpravila po cesarskih vratarjih in čuvajih. Vendar aplašili in odvrnoti se nista dala, vedno zatrjujoč v slabej nemščini, da morata k samemu cesarjiu, ker mu imata naznaniti imenitne tajnosti iz kranjske in štajerske dežele. Smejali go se čuvaji čudnej nemščini in na pol razumljivim uzrokom prosilcev ter ju hoteli zadnji pot zavrnoti, kar pride mimo neki višji dvorni uradnik. Za. nimiva se mu je morala dozdevati kmetska dvojica, kajti postal je in poprašal po želji prosilcev. Smeje so mu pripovedovali čuvaji alepčevo prošnjo. A malo ur pozneje'stopala sta že slepec in njegova spremljevalka, — uganil je bralec, da sta stari slepec Marko Gregorič in njegova vnukinja Jela, — po stopnjlcah cesarskega dvora. Usmilil se je bil dvorni uradnik sam rodom Hrvat slepčeve prošnje ter izprosil, vedoč, kako se zanima cesar sam za ljudsko ustajo, prišlecema iz-vanredno avdijenco. čudili so se dvorni dostojanstveniki, ki so bili priča pri avdijenci, posebnej cesanskej milosti, s ktero je sprejel in poslušal prošnjo prosilcev. Ginljiv je bil v resnici trenotek ko je slepi starec dvigjiol svoje tresoče roke in pokleknol pred cesarja proseč milosti svojemu po neštevilnih krivicah in mukah zapeljanemu sinu vojvodi Hi j i Gregoriču. Našteval je dale tisočletno krivico kmetstva v slovenskih deže- lah, kličoč svojih očij veČno temoto za prio. Z največjo milostjo bila sta odpuščena slepec Marko in Jela. Zagotovilo se jima je, da se bode uslišala, ako še mogoče, njuna prošnja. Še isto dopoldne vršilo se je v cesarske j palači imenitno posvetovanje. In popoldne sta se že vozila Marko Gregorič in Jela na cesarske stroške poleg cesarjevega kuri j era ki je nesel imenitno poročilo hrvatskemu banu, v svojo daljno domovino. Osodepolna in historična je bila ta vožnja. Ostro se je ukazalo dvornemu kurirju, naj pospeši kolikor je mogoče gvoj pot; kajti jako važno poročilo ima s seboj, ki pa ostane brez veljave, ako se ne odda v določenem času. Slutil je dvorni poslanec, zvedevši po M^rku Gregor iči in Jeli o cesarske j milosti, kaj je pisanega v pismu hrvatskemu banu. Smilila sta se mu njegova spremljevalca in nesrečna obsojenca; zaraditega pospeši svoje potovanje, kolikor je tedanja okorna vožnja po slabih cestah dopuščala. Do Gradca se je poslancu celo posrečilo za pol dneva navadni potni obrok prehitel. Računil je potem, da dospe-v Zagreb, ako ne najde nenavadnih ovir, za cel dan j prej kot je določeno namreč v štirih dneh namesto v petih. Vendar čudno osoda, ki je spremi j evala nesrečno kmetstvo na veke in veke, raztegnola je svoje sovražne roke celo v sicer brezpomembno potovanje cesarskega kurirja. Na spodnjem Štajerskem je namreč že mnogo dni j zapored deževalo. Povrh je zapadel pred nekimi tedni velik sneg po Štajerskpm in Hrvatskem, in nenaden in dolgo.trajoč dež zatopil je potem sneženo odejo ter izpremenil tako rekoč vso deželo v nepresežno močvirje. Južen pomladanski veter, bilo je namreč zadnje dni meseca marca, jel je tudi tajati po oddaljenih krajih in gorah sneg. Naraščali so studenci, potoki in reke pojenj s preobilo snežnico. Drvila je po voden j gromeč v doline, preplavila ceste in -pota ter razrušila na mnogih krajih slabej še lesene mostove. Poslednje je zakrivilo, da so @e stavile na eden pot nepremagljive ovire urnemu potovanju naših znancev. Za kolikor go prehiteli v začetku potni črtež, to je bib iieutegoma zopet izgubljeno. V bodočem dnevu po so celo eden cel dan zamudili. Peti dan, le še poldrugi dan od Zagreba oddaljeni, morali so za nedoločen čas ustaviti daljno potovanje. Na tej postaji so zvedeli novico, da bode v malo dnevih v Zagrebu na javnem trgu usmrtjen vojvoda Ilija Gregorič in njegov tovariš Miha' Guzetič. Nepopis-' Ijiv je bil sedaj položaj naših potovalcev. Slutili so brez dvombe, da govori cesarsko pismo o Ilijevem in Guzeti-čevem pomiloščenji, a nepremagljive ovire stavile so se njegovim rešiteljem nasproti. Novica o cesarskem poslanci in o imenitnosti njegovega poslanstva zvedela se je med tem po vsej okolici. Zaraditega se je mnogo pogumnih mož ponudilo, ki hočejo po stranskih potih spremiti poslanca v hrvatsko stolico. Še isti večer so odpotovali potem kmetje s poslancem. Temna noč in neprestano deževno vreme stavilo jim je največje zapreke, a vendar so hiteli jež in peš, kakor so jim dopuščala pota, neprenehoma do jutra, ves dan potem in vso bodočo noč. Daniti se je jelo baš sobotno jutro dne 30. marca, ko dospejo na kranjsko-hrvatsko mejo. Tu jih iznenadi z vonjen je po vseh crkvah in nekaka posebna praznič-nost po vaseh, skozi ktere so hiteli. Vprašati Pa si niso upali, kaj pomeni ta slovesnost. Strašna slutnja se jim je vzbujala, da je prepozen, brezuspešen njih pot. V istem trenotku zapazijo množico kmetskega ljudstva. ki je hitela iz ulic kakor po vodenj na razne strani. _ ^ Nerazumljivo! Tisoče je brojila kmetska in čuti ni bilo ne krika ne vrišča. Videti ni bilo ne veselega obraza. Vprašali niso jezdeci, kaj pomeni^"' le konje so iskrili z ostrogami in drvili v glavno •d gruče ljudi j 80 postajale in strmeč gledale za nj'"]/ Nekaj trenotkov pozneje prepričal je strašen P'/ zor cesarskega kurirja in njegove spremljevalce, •'j resnična njih slutnja, da je brezuspešen njihov teža^'^ pot. Na trgu svetega Marka stal je namreč visok krvav od obile loveške krvi. Sveta je bila ta kri na^"" treh dežel in svet mučeniš^ki oder, kajti na njei" I padla isto jutro ob osih pod rabljevim -mečem glava vode — Ilije Gregoriča. Dvaindvajseto poglavje. Matija Gubec, ko j eg se oP» robska duša drznu igrat se nek primi kralj evsku čast, nek . krunom"• de vjenčan ražbieljenom razbieljenu stolu i razsječen "a vero. , geno^ Že pol ure pozneje razvozljala se je čudna d3' ,316" ki je spremljala tudi glede svetovne zgodovine zna nito to Itmetsko ustajo slovenskih in hrvatskih . leta 1573. Zbledel je namreč mogočni ban kraljevine broč lastnoročno cesarjevo pismo njenih slano. Ukazovaflo se je v tem pisanji hrvatskemu naj se ustavi do drugega ukaza izrečena smrtna s® nad Ilijo Gregoričem in Miho Guzetičem. ima pričeti novo preiskovanje vseh uzrokov in o^ol^ '■ kmetskega upora. Stoprav na podlagi teh sodijo 9«^ potem glavni poveljniki. (Dalje prlh.) september 2 1921 "ENAKOPRAVNOST" ||SS!|5l!4EiiUEl!llEl!!lBtiU21!tHi!llBL'UEL'!iM m POSLUŠAJTE NAŠ NASVET IN KUPITE BUCKEYE Samo en poskus vam pove zakaj. Kdor enkrat poskusi STRAN 3. SLADNIEKSTRAKT HMELJ .... VIZJI KLEJ (isinglass) ga veJno rabi. To dobro sporočilo se širi od hiše do hiše. STANDARDNO IN ZANESLJIVO — DAJE POPOLNO ZADOVOLJSTVO. DEMOKRATI IN SAMOSTOJ* 40.000 nezakonskih otrok v NEŽI PRIPRAVLJAJO NO Berolinu. Na podlagi uradnih VO DRAGINJO. statistik znaša število nezakon- skih otrok v Berolinu 40.000, ki po večini ne poznajo nobene vrste družinskega življenja. V prvih treh mesecih tekočega leta je bilo JO j enih v Berolinu 520 nezakonskih otrok. Rer. U. & P»t. Ofl. a; Duhteč po hmelju. Ga ni treba vreti. Rabijo in vpoštevajo ga v Fifth City in povsod drugod. Slad je garantiran. THE BURGER BROS. CO. (Sedaj 47 let mlada družba) 335 MAIN ST., CINCINNATI, O. THE CLEVELAND BOTTLE & CORK CO. 2190 E. Ninth Street, Cor. Bolivar Rd. SliliiillllUIIBIItlBIIBIILIIIIIII iitBiiiiiiiiisiiiiiiiitMiiaiiuii!™ fimtiiiBtiiiiiiiiaiti ■tit il ■ilUBilllBlll I ■iiiia iimiiiiHiii HIB II THE CUSTODIAN SAVINGS & LOAK MPANY. Ml PLAČUJEMO PO NA HRANILNE VLOGE Cleveland THE LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPANY. E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland, 0. Yam daje na razpolago svoje tridesetletne skušnje svojega bančnega poslovanja v Ameriki ali v domovini. Pošilja denar potom bančnih menic (For. Draft) Potom poštnih denarnih nakaznic (postal Money Orders) Brzojavno (Cable) Preskrbi^ da dobite svoje rojake iz domovine. / Odpravlja potnike v stari kraj preko vseh parobrodnih linij. Na uložke plača po štiri odstotke obresti od dneva, ko ste denar naložili pa do dneva, ko ga dvignete. $30,000.000.00 ogromno imetje je najbolje jamstvo za točno in zanesljivo poslovanje te banke. Predno kaj ukrenete, se vedno s popolnim zaupanjem obrnite "a vašo STARO LAKE SHORE BANKO. Mi želimo biti vaši prijatelji in vaši zavezniki. Pridite osebno pišite na THE LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPANY. B. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland, 0. Podružnica na Union Ave. in E. 93rd Str. ' ■ DR. RAY SMITH VPRAŠAJTE VASE PRIJATELJE O ZOBOZDRAVNIKU na 6701 St. Clair Ave. Uradne ure od 9. dep. do 9. zvečer, _ Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih. ^«1. Main 20S3 O. S. Cent. 1690 JToKn L-i. MiH^licH SLOVENSKI ODVETNIK ^02 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: ®127 St. Glair Ave., — Tel. O. S. Pijinceton 355'B. Bel grad, 2. avgusta. — Snoči je imel finančni odsek svoijo sejo, na kateri se je razpravljalo o zakonskem predlogu glede sploš-niji doklad. Finančni minister je izjavil, da namerava vlada ukiniti izvozno carino, oz. ublažiti jo za mnoge predmete, da se tako olajša izvoz. Ker pa je imela vlada dosedaj od izvozne carine okrog 50 milijonov letnih dohodkov, tedaj izgubi država za naprej s to naredbo okrog sto milijonov dinarjev letno. Finančni minister je predlagal, naj se u-vedejo splošne doklade na vse direktne davke razen na dohodninski in osebni davek. S temi dokladami bi bilo mogoče nadomestiti primanjkljaj sto milijonov dinarjev, ki ga trpi država vsled likinjenja izvozne carine . Ta davek bi imel re^troaktivno (za nazaj) veljavo za leto 1920—21, to je od 1. junija 1920 do 30. maja 1921. oklade so pregresiv-ne tako, da se plačujejo do 1 00 dinarjev davka, d sklade v znesku 15%, za 400 dinarjev 20^^/. za 2000 dinarjev 30%, za 5000 dinarjev 34/{, za 10.000 dinarjev 37%, za 20.000 dinarjev 39%, za 50.000 dinarjev 41%, za 100.000 dinarjev 46%, za 200.000. dinarjev 49%, nad 200.000 dinarjev pa po 50%. Dolgo časa je odsek razpravljal o retroaktivni moči davka posebno 7ato,ker je davčna moč že precej napeta. Seja je bila odgodena. da se mon^jo klubi posvetovati o t tem zakonskem načrtu. Kdo je zahteval zmanjšanje izvozne carine — seveda za živila? Samostojneži s svojim ministrom Pucljeml Vsled 'blaznega izvoza živil iz naše države, ki se je začelo pod ministrovanjem g. Fuel j a se draginja živil in vsled tega tudi drugih potrebščin kar. ni mogla zmanjšati, d asi vemo, da so cene v drugih državah znatno padle, pri nas pa so se celo višale! Najbolj so Izvažali žito in živino (meso). Cene mesa in žita so se takrat takoj zvis^alfe na domačem trgu. Sedaj, mesto da bi se izvoz omejil, vsled slabše letine od lanske, pa se samostojnež Pucelj ka-pricira še na poseben izvoz! Posledica vsega tega bo prvič, da bo država oškodovana za sto milijonov dinarjev na leto, drugje-pa, da se bodo cene najvažnejšim živi j enakim potrebščinam zopet podražile I To je enol Drugo pa je: Da država najde drugih virov za onih pri izvozni carini izgubljenih 100 milijonov dinarjev, namerava vlada uvesti zakon, ki bo naložil na vse direktne davke precejšnje doklade; in to tudi za nazaj! Tisti, ki plačujejo direktne davke, bodo doklade mora]; plačati — toda plačali jih ne bodo na svoj račun, temveč na račun konsumentov, delavca in u-radnika! Da dobe izdatke za davke nazaj, bodo povišali ceno blagu. Sedanja vlada radikalcev demokratov in samostojnežev torej pripravlja dvakratno povišanje draginje! Mesto da bi vlada izvedla omejitev izvoza do gotove meje, da zaščiti domači trg pred draginjo, gre vsepovsod edinole na roko dobičarstvu či-futskih izvozničarjev. ' ŠOKOLSTVO! Vsem bratom Sokolom društva "Slovenski-Sokol" se tem potom iz urada tajništa naznanja, d,a je bilo posestvo od 31. aug. t. 1 prepisano na Joe Pikš, kateri je sedaj lastnik našega posestva. Stvar se je precej dolgo časa vlekla in k sreči je naš slovenski odvetnik Frank J. Laushe uredil vse v lepem radu. Denar je nalor žen začasno na našo slovensko banko. Tajnik. Smrtna kosa. V Štj Vidu pri Vipavi je umrla ga. Josipina B. Kavčič roj. Dolenc, v Sieni na Italijanskem pa gdč. Ida Lenče, vzgojiteljica pri grofici Piccolo-mini, v Škofjiloki je umrla ga. Marija Kajha, v Ljubljani, v Mali čolnarski ulici št. 9 pa rodbini Zirkelbach sinček Vladko, učenec 5. razreda. CLEMENCEAU PRIČAKUJE SMRT. Pariz, 31. avg. — Ko je neki prebivalec Marseillesa izrazil napram bivšemu francoskemu ministrskemu predsedniku Clemen-ceau-ovi željo, da se prihodnjo leto preseli v Marseilles, je ta odvrnil: ''Prihodnje leto bom jaz že mrtev." Clemenceau je star že 80 let. oo<><><><><><><><><><><><><><><>< Joseph Kaušek 15705 Holmes Ave. CADILLAC AVTOMOBIL za izlete, poroke, krste in pogrebe. Tel. Wood 479 R. Bell Eddy 3608 iOOOOOOOOOOOOOOOOO« NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prekupila od rojaka Antona Petana GOSTILNO NA 6301 GLASS AVE. ter da vara bova po najinih najboljših močeh postregla z dobrimi pijačami. Zato se vsem znancem, pri'jateljem in celemu občinstvu naj topleje priporočava. Ignac Koeevar m Steve Jakše 6301 GLAgS.AVE. 0 a 0 K a i i i HI HAMBURG DIRECTNA plovba z novim! ladjami ORDUNA .......... 10. sept. ORBITA ............ 24. sept. OROPESA............8. nov. Ženske in otroške zaprte kabine The Royal Mail Steam Packet Co. 26 Broadway New York 117 W. WASHINGTON STR. CHICAGO, ILL. .ali pri lokalnih agentih. •;<]iiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiiMi>iiiiiiiiiit]iimiiiiiiic]iiiiiiiii!iic]iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii:3iiiniunii[]iiiiiiiiiiiic]iiiHiiiiiiii3iiiiiiiiniiciiii<. I _ NAZNANILO | I Ako želite potovati udobno in hitro v staro domovi- g i no, pohitite sedaj, ko se vam nudi prilika, da se peljete I I z največjimi svetovnimi ladjami. | I AQUITANIA — 46,000 ton odpluje 13. sept. | I BERENGARIA, — 52,022 ton odpluje 22. sept. | I AMERICA — 22,622 ton odpluje 28. sept. | I Najboljša zveza za Jugoslovane. | I 1.3. septembra odpotuje od tukaj veliko Slovencev 1 I med katerimi so tudi Louis Peterlin s soprogo in drugi. g I Pridite, da odpotujete skupno. | I Pošiljamo tudi denar po dnevni kurzni veljavi v = i vse dele sveta. Se priporočava 1 1 J. ZUPANC & G. KAUPA I I 6603 ST. CLAIR AVE. ; | = Tujezemska denarna menjalnica in parobrodna agencija. = ^^iiiC3[iiKiiiiiiiHiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiHi.iiiii)i.iiiiciiiiiiiiiiiii[5iiiiiniiiiie;iiiiiiiiiuitiiiiiiiiiimaiiiiiiniiii>3iiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiHmiiiiiiiiic<' e ZASTONJ Dva regularna 5 centna paketa SPICE-E-MIHTS CANDY s prihodnjim nedeljskim NEISIEADER v nobenem drugem časopisu ne dobite te p9= nudbe, torej kupite NEWS-LEADER v nedeljo. Import Drug Specialties Co. Si. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradno ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. s s» 1 ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI: SLAD — HMELJ — SLADKOR in Tse druse potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši, DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd. NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičarnam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije FRANK OGLAR 6401 SUPERIOR AVE. CLEVELAND, OHIO •g Ig 82 ! PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 Si. Clair Ave. Hudson in Essex Cene so zopet znižane Hudson Super-Six $1895 Essex $1375 Od 1 7. avgusta naprej. TO SO NAJNIŽJE CENE, PO KATERIH SO SE OMENJENI AVTOMOBILI KDAJ PRODAJALI. " : Vi boste razumeli kaj to pomeni, ako vam razložimo, da tedaj, ko je bila cena Hudson • avtomobilu $2000,' da se je najhitreje prodajal. Današnja cena vam prihrani $705. Essex je najboljši avtomobil svoje vrste. Vsalcdo je stavil vselej Essex avtomobil v isto vrsto z najdražjimi, kar se tiče delovanja, trpežnosti in zunanjosti. V tem avtomobilu imate ekonomijo z gasolinom, oljem in kolesi. Tisoče lastnikov tega avtomobila poroča, da so prevozili 25,000 milj ne da bi imeli kake posebne stroške. Več kot 50.000 ceni $ 1 795. E.SSEX avtomobilov je danes v rabi. Za vztrajnost in delo ESSEX iiijrna tekmeca tudi po lanski In kaj šele danes, ko si prihranite $420? Po nižjih cenah kot so se sploh kdaj prodajali dobite lahko Super-Six ali Essex to lelo in imate najboljše mesece, ko uživat e vožnjo s temi avtomobili. THE STU¥VESANT MOTOR CO. DI.STR1BUT0RJI HUDSON IN ESSEX AVTOMOBILOV EUCLID IN 49TH ^T. Toledo Hudson-Essex Co.-—Toledo, 6. Ford Auto Sales—Ashland, O. I), I. Sterling & Son—Berea, O. Hall Motor Co.—New Phila., O. Gordon-Stewart Motor Sales—Ashtabula. Triangle Motor Car Co.-E. Liverpool. Standard Motor Car Co.—Steuben-ville, O. Sours & Rich—Alliance, O. F. E. Dunnavant Motor Car Co.—Warren, Ohio. Portage Garage Co.—»Ravenna, 0. Wick Ave. Motor Co.—Yoiingstown, Ohio. Eashav Motor Sales—Akron, O. Schlemmer & Graber-»-Cajiton, O. The Lepper Co,—Elyria, 0. Esp«r Bros. & Nahuis—S. Brooklyn, Ohio........ Long's Garage Qo.—Lorain, G. Geo. B. RumBieil & Son—Pindlay, O. Fayette Motor Sales-^Fayette, 0. Baxter Bros.—Lima, 0. Hal W. Michaels—Tiffin, O. The Auto Shop—Norwalk, 0. Erie Auto Sales Co.—Sandusky, O. str an 4, ^ENAEOFRATNOSr' SEPTEMBER 2 1921 \ Kaj denete v steklenico . v ^ vašega otroka? Ce ne morete dojiti svojega otroka, izberite hrano, ki bo tako redilna in ravno tako lahko prebavljiva kot vaše lastno mleko. Dajte svojemu otroku /5ordx/itS[ EAGLE BRAND (CONDENSED MILK) najboljša hrana za otroke — v rabi zadnjih dva in šestdeset let. Sto tisoče mater ga rabijo. ^ i THE BORDEN COMPANY BORDEN BUILDING NEW YORK. Izrežite ta kupon SEDAJ — in sra pošljite še DANES 0151 in prejeli boste ZASTONJ našo knjigo "Dwbrobit deteta" (Baby's Welfare), katera vam pove. kako držati otroka zdrave-sra in vam da tudi instrukcije v vašem jezika. kako ga hraniti. Illl IB pUlL DOq Gospodinje! če hočete imeti belo perilo rabite bBULL DOG , '» , _ BLUE Zelo gosto plavilo. 20 krat močnejše kot navadno. Ne pusti pack in načrt po perilu. DOSEDAJ ŠE NAJBOUŠE. Treba je le par kapelj BULL DOG BLUE Po vseh grocerijah! MALI OGLASI Zdravje je največji blagoslov I Ime . . Naslov OGLAŠUJTE V ENAKOPRAVNOSTI Naznanjam cenjenemu občinstvo, da sem otvoril svojo odvetniško pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško «troko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710 MAIN 2327 v Jugoslavijo Tesne vezi z ■ vsemi deli JueroslavHe. Obilo dobre hrane. Zaorte kabine. Velik krov. Vse udobnosti moderne ladje. ^ItEDSblRLINC PLOVBE VSAK TEDEN Pomol S8-62 — North River—New York FINLAND, Plymouth ... 1. oktobra ZBBLiAND — Cherbourg ...... 10. sept. KROONLAND — Antwerp .... 17. sept. LAPLAND .................... 24. sept. SAMLAND, Hamburg......15. okt, AMERICAN LINE MANCHURIA (Hamburg in Danzig via Cherbourg) .. 6. oktobra. Cela pot PO vodi. na Pollsko. MONGOLIA (v Hamburg In Danzig via CherbourK)., 8. septembra MINNEKAHDA (V Hamburg In Danzig) ........ 22. septembra, ^WHiTE Star ADRIATIC (v Cherbourg) .. 5. okt. OLYMPIC (Southampton) .. 24. sept. New York In Boston.— Azores. Gibraltar. Naples In Genoa CRETIC...................7. sept. ARABIC EX-BERLIN ......... 20.sept. CANOPIC .......... 30. septembra. Največja ladja ploveoa redno med južnimi evropskml prlstanlsol. INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE CO. 110 LADIJ — 1.250 000 TON. 9 Broadway, New York all pri katerikoli pooblaščeni aaenolll v Clevelandu. NAZNANILO. Slov. Žensko Podporno dr. Carniola, št. 493 Cenjene sestre; Tem potom ste sestersko vabljene na glavno občno zborovanje, ki se vrši dne 6. sept. t. 1. v Sever-Nagode dvorani 6025 St. Clair ave. (prej Grdinova dvorana). Na dnevnem redu so zelo važne stvari. V prvi vrsti volitev uradnic za prihodnje leto. Izmed vseh sej v vsem letu je gotovo najvažnejša ta, zato se apelira na vse članice, da pridete na sejo. Da pa ne boste imele i zagovora, da je premalo prostora za vse v S. N. Domu, se je za ta večer vzela v najem večja dvorana, da bomo vsaj enkrat v letu prišle vse skupaj. Sesterski pozdrav Julija Brezovar, tajnica. POHIŠTVO NAPRODAJ. Proda se radi odhoda iz mesta; za opremiti 5 sob. Vpraša se na 1055 E. 67. St. 208 Bankrotna razprodaja S812 ST. CL.AIR AVE. Cela zaloga ženskih in moških potrebščin ter raznega modnega blaga bo dana na razpolago javnosti po cenah, ka kokršnih še ni videla ta okolica. OBVEŠČENI SMO' DA MORAMO DOBITIDENAE in da nam je to mogoče doseči, smo pripravljeni napraviti velik popust in znižati cene našemu blagu še nižje, kot so velenakupne cene. Zagotavljamo vas, da bo v vašo korist. Otvoritveni dan: ČETRTEK, 1. septembra, ob 9. uri dopoL ■ — ■ M ■ — ■ W II — u iim m II mm II imm J m, , mm mi i Mm »i r ■■ ti mu ii ■■ ti ■■ n ■■ n « immw To ni vsakdanja navadna razprodaja temveč velika žrtev najboljše zaloge blaga, samo, da zberemo skupaj potrebni denar. En sam pogled preko teh cen, vas bo prepričal: Cela zbirka sukanca za pletenje (%#* zbirka ovratnikov 4 Amu Clark« Crochet Cotton gre po.... gre po ..................... I W Zbirka moških belih-rudečih in modrih ^gDressing Saques, "# 9C robcev gre po......................vrednih 75c. sedaj............ Moške platnene delavne rukavice, 2ens»ki Ali over predpasniki, vredne 20c, sedaj ............... O C vredni $1.50, sedaj ........... Otročje nogavice, vseh barv Qfft Ženske nočne srajce, vredne 7^1*' se razprodajejo od . ^naprej $1-50, sedaj ................. Moške močne spodnje obleke, COf« Zbii0000000000000000000000000000000'^, Ako se še niste dali v resnici lepo fotografirati imate torej sedaj priliko da se lahko daste, bodisi posamezno ali z družino skupaj P" JTOHN eUKOVNIK-U prvemu in edinemu slovenskemu fotografičnemu umetniku V CLEVELANDU. Cene zmerne, delo umetno in prve vrste. Da se čim preje seznanil*^ s slovenskim občinstvom, dajem ob tej priliki poseibne cene. Ako kateri izmed rojakov želijo slikati hišo ali sami sebe doW® pred hišo, naj se zglasi v mojem uradu. (i JOHN BUKOVNIK (1 SLOVENSKI FOTOGRAF 7033 Superior Ave., prvo nadstropje, blizu Addison Rd. Tel. Randolph; 4892 ^ , ^>ooooo"oooooooooooooooooooooooooo<^2^ 1 "oglašajte v "ENAKOPRAVNOSTTVJ h PRIPOROČILO! Mig g= ill SBSsioisaieEB A.F.SvetekCo. Edini SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V COLLINWOODU. 15220 Saranac Rd. Wood 44. Krasni avtomobili za vse slučaje. AMBULANCA. Rojakom naznanjava, da sva »tvorila gostilno z mehkimi pijačami. Postregla bova tudi z oku'sno pripravljenimi jedili in se posebno priporočava tovarniškim delavcem. V zalogi bova imela vedno najboljše cigare in različen tobak. Da bodo naše pijače vedno najboljšega izdelka je gotova stvar in tudi postrežba bo prijazna in točna. Se vam priporočava Loius Štravs bivši bartender pri Birkii Frank IN bivši bartender pri Pavlimi. 907 E. 67th Street. ! na.ra.vnim. plinom. MI VEMO, da je naša dolžnost preskrbeti vam naravni plin v največji množini in na najbolj pošten način, seveda, dokler zaloga traja. VSAKA POTREBNA POSTREŽBA, katero moremo preskrbeti je vaša, samo če nas vprašate, da dobite vi najboljši uspeh in zadovoljnost. TA ODGOVORNOST je bila tudi vedno na naši strani, kajti to je naša dolžnost in posel, da vam prodamo kolikor mogoče plina, po ceni kot je mogoča, kolikor mogoče več ljudem in pripravno kot najbolj moremo. THE EAST OHIO GAS COMPANY.