Leto LXVII., št. 81
Ljubljana, torek 10. aprila 1934
Cena Din L-
lanaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 30 peti t vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratnl iavek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica it. 5
Telefon št. 3122, 3123, 8124, 8125 in 8126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st- 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon 3t. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351.
NA POTI K SPORAZUMU
Diplomatska pogajanja glede razorožitve uspešno napredujejo — Velika diplomatska aktivnost na vseh straneh — Posvetovanja v
Parizu
London, 10. aprila r. O včerajšnji seji razorožitvenega odbora angleške vlade se zatrjuje z dobro poučene strani, da je bilo lordu Edenu, ki je takoj po seji odpotoval v Ženevo, naročeno, naj tamkaj podpira predlog za sklicanie glavnega odbora razorožitve-ne konference na dan 23. maja. To pomeni, da je Anglija končno veljavno opustila svoj razorožitveni načrt in je sedaj pripravljena razpravljati izključno o stabilizaciji francoske oborožitve s istočasnim povečanjem nemških oborožitev. Angleška prizadevanja gredo sedai za tem, da bi se po možnosti preprečilo tekmovanje v oboroževanju.
Iztreznjenie. ki se je pokazalo v političnih krogih po zadnjem razvoju razorožirvenega vprašanja, se jasno vidi iz uvodnika, ki ga objavlja današnji liberalni »Star«. List piše med drugim, da vodi Francijo še vedno ideja, da brez varnosti ni razorožitve. Novi francoski predlogi tvorijo most k varnosti, ki ;o hoče ustvariti Francija zase in za vse druge države. Anglija hoče Franciji za uslugo za takozvane koncesije dati koncesije v varnostnem vprašanju. Mi smo mnenja, da se ne sme opustit1' nobeno sredstvo, s katerim bi se da7a nV<^?; razorožitvem kon venci |a.
Novi netttšKi predlogi ?
Pariz, 10. aprila, r. Zunanji minister Barthou je imel danes dopoldne štiri ure trajajoč razgovor s francoskim poslanikom v Berlinu. Pon-cetom, ki )e na poziv vlade prispel v Par?7. Razgovoru ?e deloma prisostvo-
val rudi varšavski poslanik. Iz tega sklepajo, da je bil razgovor v prvi vrsti v zvezi z nemško-poljskimi od-nošaji ter da so razpravljali tudi o bližnjem posetu Barthouja v Varšavi in Pragi. Nekateri današnji listi pa poročajo, da je prinesel Poncet iz Berlina važne predloge in sporočila nemške vlade glede razorožitve ter da je nemška vlada preko njega izrazila željo, naj bi se Barthou na povratku iz Varšave ustavil tudi v Berlinu. Merodajni krogi teh vesti ne potrjujejo, pa tudi ne zanikaio. V ostalem pa sklepajo v političnih krogih že po tem, da se vrše za poset zunanjega ministra v Varšavi tako obsežne priprave, kakor še nikoli, da J?re za izredno važne zadeve in da bo to potovanje /itnantecn mmistrn
največje važnosti za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosaiev v Evropi.
Rim, 10. aprila, r. Poslednja francoska razoroži t ven a nota Je naletela tudi v italijanskem tisku na splošno odobravanje. Fašistični listi hvalijo uvidevnost Francije, ki je popustila do skrajnosti in omogočila s teni dosego sporazuma o razorožitveni konvenciji. Malenkostne razlike v naziranjih, ki še obstojajo glede posameznih vprašanj, se bodo dale po mnenju rimskih krogov z lahkoto odstraniti, če bodo sedaj tudi druge države postopale enako velikodušno, kakor Francija. Italijanski listi namigavajo pri tem zlasti na Nemčijo, opozarjajoč, da je Nemčija dosegla, kar je želela in da b! bilo pogrešno, ako bi sedaj prenapetima I a k>k.
napadalni pakt
m
Pogoji Sovjetske Rusije za vstop v Družtve narodov
London, 10. aprila, r. »Sundav Refe-ree« zatrjuje, da je vstop Rusije v Društvo narodov ne samo gotovo dejstvo, marveč tudi diplomatsko docela pripravljeno. Toda Stalin zahteva za vstop Rusije v Društvo narodov visoko ceno. V konsekventnern izvajanju sovjetske politike zahteva sklenitev nenapadalne-ga pakta za ves svet in podpis evropske pogodbe o vzajemni pomori. Po tej pogodbi naj bi se vse države obvezale, da
bodo skupno nastopile proti vsakemu napadu na katerokoli evropsko državo od zunaj. Razen tega zahteva Rusija, da se v primeru njenega vstopa kompe-tenca Društva narodov znatno razširi. Sprejetje ruskih pogojev bi pomenilo garancijo meja 3ovjets7**_ unije po Društvu narodov in vseh evropskih velesilah. Zato pa je Rusija pripravljena za protiuslugo sodelovati pri jamstvu za ohranitev statusa odo v Evropi.
Za nova banovinska
uradna poslopja
crojekt inž. arh. Navinška, po katerem bo najbrž palača Banovinske hranilnice povišana in prezidana
Ljubljana, 10. aprila. Pri razoravi banovinsk?«ra sveta o proračunu ie bila sprejeta tudi veota 300.000 Din kot anuiteta aa posojilo, s katerim naj bi naša banska uprava zidala že davno potrebno novo veliko uradno poslopje, če pomislimo, da ie pa večina te vsot? namenjena ra najemnino, ki k> plačuje samo en oddelek banske uprave m svoie najete prostor?, bi s samim ostankom pač ne moizli postaviti primerne zgradbe. Prav zato. da se pa banska jprava iznebi velikih najemnin, ie zidanje noveura poslopja tudi crosoo-darsko utemeljeno in potrebno. Po vsej državi smo morali ridati velike reprezentativne ravne zeradbe in iz državnega prora-
šči premalo solnca in zraka. Toda niti taka stavba bi ne zadostovala in bi zato morali s poslopjem premosti+i tudi široko Gregorčičevo ulico ter tako novo poslopje zvezali z dosedanjo palačo ludi ta t ranča nad Gregorčičevo ulico bi morala imeti naimani 8 nadstropij, a kako naj bi notem ta oirrom-na nad cesto viseča stavba harmonirala z nizko bansko palačo in z vso ostalo okolico! Razbit bi bil enoten vtis vse okolice in ulica ter sosednje hiše bi bile po pol dneva v senci svojih širokih in visokih novih so-e*d. Tako ie ta načrt moral pasti.
V dalekovidni plavi drugega projektanta se ie pa pojavil drj^r načrt, tako mogočen in lap. da bi ga zlasti Ljubljana in tu-
■ »»y»»-.w<»»r mrh ml m t va)taii^^^-.v..:.1.Av.
hiua smo dali za poslopja v Južni Srbiji 150 milijonov Din. na drugi strani Je oa tudi Sarat?vo dobilo krasno uradno poslopje za 2o milijonov Din. Čemu bi tored nate banovina plačevala visoke najemnine v buiih poslopjih, če s temi najemninami že lahko zgradi primerno poslopje, ki bi bilo reprezentativno in tudi v okras Ljubljane, raztn teea bi pa z velikim investicijami radi prav znatno olajšali brezposelnost in bi pri stavbi dobili zaslužka naJTavdičn obrtniki
Tedaj, ko i* banovinski sve* sklenil zgraditi novo rx»loT)i/e, je mislil, da zazida prostor v Gregorčičevi ulici nasproti sedanje oalače banske imrave. kjer ima leno parcelo tam. kfr^r sedaj efcoii tiskarna Merkur, ki ie last Hranilnice z& dravsko banovino Ko so pa inženjer ji in projektanti pretehtali koliko prostora bi moralo biti v novi palači so irprevideli. da ie stavbišce nremaihno. Zgraditi bi morali naimani 8 nadstroon. visoko nadstropja in za niim še ve? dvoriščnih traktov, kar pa nikakor ne odgovani modernim principom ureditve mest. ker ie v tako stiflnfeffiih postop+ib z malimi dvori-
di banovina pozdravila z največjim veseljem. Spomnili so se namreč na srrandiioz-ni regrutacijski načrt moistra Plečnika, ki je združil muzej s strebriŠČi s palačo Banovinske hranilnice in tako ustvaril kra^n. reprezentativen in od vseh strani 6 kolona-dami obdan trg s spomenikom Valvasona na sredi. Sedanjo Ribičevo ulico bi podaljšali naravnost do ^elenb/:rgove ulice in do Zvezde nri kazini. B-eethovnovo ulico pa naravnost do tesra oodaljSka š ibičev^ ulice ob zidu nunskega vrta. Za sedanjo oalaoo Banovinske- hranilnic* bi stal na nekdanjem Souvanov^m vrtu. ki j?  že last banovine.
nov trakt, za tem traktom bi pa no sredini teca krasnega stavbiŠča rvnstavili do nove Subičevp ulice 5e drugo vsaj osem nid-stropi; visoko pos-looie V r^m monumentalno re«prezen tati vnem bloku noslooii z rmizenern. sedanjo oalaco Banovinske hranilnice in z dvema novima nalacams b* bilo dosti prostora za vse banovinske irade. ki so seda i raztreseni po vsem meshi. kar nos7ovnnie uradov nrav matno ovira in tuđi draži. Muzej ima že davnr. premalo prodora, da ne more razstavit? niti narvažVi3r^ih
zanimivosti in dragocenos'i. pa se zaman trudi za preipotrebno pOTeča.-o svojih prostorov Z realizacijo opisanega krasnega načrta bi se izpraznila sedanja banska palača in bi se v njo lahko preselil muzej t^r se tudi prav široko razširil, a v sedanji muzej bi se preselil ban s svojim osrednjim uradom in bi tako z lastnim lepim poslopjem dobil tudi dostojno reprezentanco.
Banska a prava bi ležala v centru mesta ob Narodni galeriji in Opernem gledališču tik prelepega tivolskega parka, ki je 6 širokim glavnim drevoredom in z Aleksandrovo ter Bleiweisovo cesto zaradi svoje učinkovite okolice naiprimerneišj prostor za velike  maniff^staciiske prireditve.
Skupina banovinskih poslopij bi torej segala prav od Aleksandrove in Knaflj^ve ulice ob Beethovnovi ulici prav tia do nunskega vrta. kier bi t>kla podaljšana Subiče-va ulica, a glavna fronta s palačo bana (sedanji muzej) bi ležala na Bleineisovi cesti Projekt iie v resnici mogočen in tjdi brez večjih težav izvedljiv, vendar se pa nihče ne upa snreleti odgovornosti, sa? ie prebivalstvo banovine že itak obremenjeno do skrajnih meia. Preračunati pa vendar meramo, da bi že s sedanjimi najemninami lahko amortizirali precei^n de] ra he investicije potrebnega posoiila.
Dokler banska uprava ne najde drugega primernejšega stavbišča, si bo pomagala na ta način, da poviša palačo Banovinske hranilnice za eno nadstropje in tako dobi okrog 50 lepih pisarniških prostorov Projektanti so v ta namen izdelali 4 osnutke in danes objavljam, a projekt inž. arh. Navinška, ki bo po njem prezidava najbrž tudi izvedena. Ostali trije projekti so znatno bogatejši, vendar bi pa po njih palača nikakor ne pridobila na monumentalnosti, pač bi pa zaradi poudarjenih močnih horizontalnih linij delovala znatno nižje in nekako potlačeno. Projektant je z našim projektom potegnil poslopje v višino na ta nač;n, da je na sedanjo ruatiko postavil visoke sloke pi-lastre s prav lepimi bazami in kapiteli. a med prvim in drugim nadstropjem je ver-tikalnost poudaril na ta način, da je med okjia obeh nadstropij položil plastične dekorativne droge. Navzlic temu. da je dekoracija popolnoma enostavna, je vendar ^araii enostavnosti zelo elegantna ter prav znatno povišuje višino poslopja. Palača bo namreč povišana samo za 2.5 m, a streha ostane dosedanja in Ljubljančani bodo imeli spet priliko, da bodo gledali, kako bodo težko ostrešje dvignili za rvoltretji meter Bogatejši projekti bi stavbo tudi prav znatno podražili, vendar bo pa povišana hiša z objavlieno fasado delovala prav mirno in dostojanstveno, a ipak ne dolgočasno, ker je poslopje po vsej širini razčlenjeno v vertikalni smeri, a te linije spet drže ravnovesje z živahnimi vodoravnimi vrstami okeu Pritličje z rustiko bo prepleskano b trajnimi barvami, zgornji del pa najbrž dobi žlahten omet. a važnejši dekorativni deli, kakor kapiteli in baze pilastrov. okenski okvirji in krogi, bodo pa iz umetnega kamna- Plastični pilastri bodo svetlejši na nekoliko temnejši podlagi, da bodo prišli do večje
Andrej Mali bo jutri obešen
Danes so mu sporočili, da bo smrtna kazen izvršena jutri zjutraj — Krvnik Kart je že prispel v Novo mesto
Novo mesto, 10 aprila. Kakor blisk se je davi po Novem mestu raznesla vest, da se j« včeraj opoldne pripeljal z vlakom preko Karlovca krvnik Hart s svojim pomočnikom. Harta pozjia izza zadnje justifikacije, to je od 3. novembra 1925  dalje, ko je bil justificiran
znani hajduk iz Like Esapovič, mnogo ljudi, ki so ga takoj po prihodu spoznali Hart je takoj odšel na okrožno sodišče, kjer se je javil predsedstvu. Da ne bi v mestu zbudil pozornosti, je prenočil v poslopju okrožnega sodišča.
Prihod krvnika Harta i.\ njegovega pomočnika je seveda v zvezi z jnstifikacijo An jreja   Malija.  Kakor znano, je smrtno
obsodbo novomeškega   okr<.»ž!u-^a >odis*.i potrdil tudi Stol sedmorice v Zaffretm, na kar so HI vsi akti na  pravosodno min strstvo  v Beograd, ki je potrdilo Marta obs>dbo obeh instanc.
Danes ob pol 12. je veliki senat. Ki j« Malija obsodil na smrt, odšel v Jetnikov« celico, kjer so Mallju razglasili <ia j« smrtna obsodba potrjena iu da bo justif kaclja izvršena jutri zjutraj V Novo un* sto so ie danes prispeli številni Malne sorodniki ter mnogi znanci.
*
Kot refcenc je bila zadnja justifika Izvršena    v    Novem   mestu   3. novembra 1925. Takrat je bil obešen  tolovaj MIlan Esapovič, ki se je nazival »Junak iz Like
Esapovič   Je   v   oktobru   1924   izvrši: \ Vrbinski vasi pri Krškem dvojni roparek umor.  Zakonca Verdelj,  ki  sta  bila bre/ otrok in stara okoli 70 let. sta vzela k se bi za hlapca Milana Esapoviča in mu eeli obljubila, da  ca  vzameta   za   svojega, čt jima bo pridno delal. Meseca okto! ra sta se zakonca pomenkovala o  tem, da vza meta  nekaj  prihranjenega  denarja  iz po sojilnice za nakup krave. Dvignila sta de nar. ki se ga je polakomnil Esapovič tev ju ubil. Žrtvi   ie  zakopal  na  njivi v jarr za repo.
Ko so orožniki zvedeli za umor. so naši hišo Verdeljevih zaprto, na vratih pa napis: -Draga moj d gospodo! Jaz sem junak iz Like. V uh me piSte vsi skupaj! Stari in stara su u toplicah pri Čatežu, nigdar jih ne bo više doma, niti bute znal za njim. a J«, idem u Francusku i u Ara^n-ku!«
Orožniki so dolgo poizvedovali za Esa-povičem. naposled so ga pa izsledili v Zagrebu, kjer se je skrival pod napačnim imenom Josip KJasič. Esapoviča je obesil krvnik Mauser. — Pred to justifikaci jo je bil zadnji obešen cigan Simor. Held, ki Jo umoril L 1899 kmeta Novi jar r-. na Krki.
Velika aktivnost balkanskih državnikov
V mednarodnih krogilt posvečajo aktivnosti balkanskih  državnikov  največjo  pozornost  — Italijanske
intrige
Rim, '0. aprila, r. Diplomatsko delovanje balkanskih državnikov spremljajo v rimskih političnih krogih z veliko pozornostjo in mu pripisujejo velik pomen. Z velikim zanimanjem se spremlja mozemske potovanje bolgarskega ministrskega predsednika "Dušanova, njegovo bivanje v Beogradu in njegovi razgovori z dr. Jevtićem. »Giornale d' Italia« piše o sestanku Mušanova in Jevtića pod naslovom: »Obnova pogajani med Bolgarijo In Jugoslavijo«. Tudi aktivnost rumun-skega zunanjega ministra Titulesca, njegovo potovanje v Pariz in Ženevo in njegov srečanje z dr. Jevtićem je našlo povsod veiik odmev.
Rim, 10. aprila, r. »Tevere« se obširno bavi s potovanjem rumunskega zunanjega ministra Titulesca v inozemstvo in z njegovim sestankom z Jevtićem v Beogradu in pravi, da je
to posiedn.e potovanje I ituiesoa v vlog: rumunskega zunanjega ministra, ker da je prišel v nemilost. V procesu proti morilcem bivšega ministrskega predsednika Duce je baje direktor lista »Cuventul« izpovedal, da Duca ni nameraval razpustiti Železne garde, da pa je to storil pozneje na zahtevo francoske vlade po posredovanju Titulesca. Iz tega sklepa list. da se rn> moral Titulescu umakniti.
Bukarešta, 10. aprila, r. V tukajšnjih merodainlb krogih najodločneišc demantirajo vesti nekaterih italijanskih listov o tem, da bi prišel Titulescu \ nemilost ter da se bo umaknil. Nasprotno naglašajo, da uživa slej ko prej polno zaupanje krone in vlade, kar dokazuje baš dejstvo, da ie potoval sedaj v Inozemstvo v važni misiji tudi kot mandatar Male antante.
LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amaierdaru 'J31S.1S—2326.34. Berlin 1355.69—1366.49 Bruselj SOI.35 do 805.29. Curih 1108.35—1113.85. London 176.86—178 46. New York 3395.78—3424 04. Pariz 225.88—227 —, Praga 142.23—143.09. Trst 293.20—296 30 (premija 28.5%) Avstrijski šiling v privatnem kliringn 9 15 do 9.25
INOZEMSKE BORZE. Curih, 10. aprila. Pariz 20.36. LonJon 15.99. Newyork 308.08. Brjseli 72.30. Milan 26.5S. Madrid 42.20. Amsterdam 209.15. Berlin 122.50. Dunaj 57.—, Praan 12.84. Varšava 58.30. Bukarešta 3.0o.
■I   I T---------'l ~--------"
veljave. Z ozirom na obstoječe konstruktivne prilike stropov bodo v novem nadstropju vsi prostori imeli tla iz linoleja. ker je lioolej najlažji in najtanjši tla-k, a tudi najbolj higijeničen, na kar je pri vsej predelavi poslopja projektant že posebno pazil. Tako bo mcgoCe v novem nadstropju napraviti 3.20 m visoke sobe. ki bodo torej tudi po svoji visini popolnoma odgovarjala medeni Im higijenskim zahtevam. Proračun znaša okrog l,600.ooo Din in so sedaj razpisana že vsa zidarska, krovska. kleparska in strelovodna dela v skupnem znesku 1,038.000 Din ostala de (a bodo pa razpisana še ta te^en Ker so razpisi za oddajo del prav kratkoročDi. bodo lahko pričeli z deli še ta mesec, končana pa morajo biti vsa dela do zad njega septembra, tako da se bodo bano vinski uradi selili v povišano poslopje lah ko že meseca oktobra.
Rudarska deputacija v Ljubljani
V imenu rudarjev trboveljskega revirja se je danes zglasila pri pomočniku bana dr. Pirkmajerju deputacija z načelnikom n. rudarske skupine Franom Pliberškom, z lokalnima načelnikoma za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje Filipom Murnom in Antonom Krautbergerjem ter z zastopnikom zveze rudarjev Jugoslavije Rujem Arkom, da ga prosijo za posredovanje pri določitvi kvantuma premoga, kolikor ga bo letos vzela uprava državnih železnic od TPD. Obenem so pa delegati rudarjev bansko upravo tudi naprosili, naj se nakaže rudarjem podpora iz bednostnega fonda, ki zanj prispevajo zlasti rudarji in rudarski podjetniki. Spomenica, ki jo je deputacija izročila pomočniku bana pred vsem podčrtuje, da je tudi rudarski bedi 3tavljena meja ki se preko nje delavstvo siliti nikakor ne sme Tudi lani ob tem času so rudarji prosili za podporo, vendar je bila pa njih proSnja pri razdeljevanj podpor prezrta Po najnovejših poročilih naj bi rudarji delali le še po 12 dni na mesec kar je pa gotovo premalo za naj-skromnejSe življenje in zato so prosil: bansko upravo, naj se zavzame pri bod^ čih pogajanjih z državno železnico vsa} zp lanski kvantum premoga.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer je der-taci ji obljubil, da bo banska uprava itf la v korist rudarjem vse. kar 1i je le ■ goče.
ma J.
SLOVENSKI  NAROD«, On* 10. aptCa 198«
Mev 81
Naročila premoga
so dospela
Prati koncu aprila in v začetku maja bo beda v rudar'
skih revirjih najhujša
Trbovlje, 9. aprila.
Rudaiki bodo obratovali ▼ aprilu t iitem obacgn, kakor v lanskem aprilu, tal sicer 12 delovnih dni, doeim bodo 13 dni praznovali. Število odrejenih delovnih dni sicer ni veliko, vendar je za vest, da so a obnovljenimi naročili za drlavne železnice rudniki in njih prebivalstvo obvarovani še hujših udarcev, znatno ublažila obupno razpoloženje alastl med rudarji in njihovimi družinami, ki so s strahom gledali v negotovo bodočnost.
Mnogo truda je bilo treba, mnogo intervencij na vseh koncih ra krajih, pa tudi mnogo upravičenega vznemirjenja med prizadetim delavstvom, predno so dospela naročila. Niti našim lokalnim, niti višjim činiteljem v dravski banovini ne smemo odrekati dobre volje in pripravljenosti, da so zadnje dni z vso odločnostjo obravnavali to pereče socijalno vprašanje. Od župana, sreskega načelnika, podbana in bana pa do ministrov dr. Kramerja >n Puclja, vsi so se živo zavzemali, da se dobave premoga s strani državnih železnic čimprej obnove, ker delavstvo ne more več čakati, se v soboto, ko so intervenirale naše rudarske Žene na tukajšnji občini, je župan g. Vodušek poslal daljšo nujno brzojavko za ministra g- dr. Kramerja, ki so jo rudarske žene same oddale na pošti. Kakor se doznava, je g. minister Kramer na to brzojavko trboveljskega župana poslal iz Ljubljane prometnemu ministrstvu v Beograd ekspresno brzojavko, da se naročila premoga takoj oddajo trboveljskim rudnikom, kjer vlada radi praznovanja rudnikov med delavstvom največja potrtost tn beda. Očivid-no je Imela odločna zahteva g. ministra dr. Kramerja uspeh, kajti danes so naročila premoga s strani državnih želernie dospela.
Jasno je, de je rudarsko delavstvo ra-<K dolgotrajnega praznovanja nujno potrebno podpore bodisi v denarju ali živilih, kajti v sedanji plačilni dobi delavstvo ne bo zaslužilo jaiti za odtegljaje, s čim se bo pa 14 dni preživljalo, zaenkrat še ne ve. Zlato ao rudarske žene v soboto prosile g. župana, da bi se izposlovala kakršnakoli podpora za zadnje dni tega meseca, ko bo stiska največja, ker takrat ne bo skoraj nobenega izplačila. Delavstvo in TPD plačujp v beđnostni fond mesečno preko 100.000 Din, zato bi se naj rz bednostnega fonda nudMa rudarjem izdat-
nejša pomoč bas sedaj, ao je lila največja. Ce bi pa to ne bilo mogoče, naj bi se pa prispevki iz rudarskih revirjev stekali v poseben občinski bedcostni fond, kjer bi se črpale vse podpore za rudarske revirje. Rudarski revirji plačajo T bednostni fond letno nad 1 milijon Din, zato bi bilo želeti, da bi se vsaj pretežni del teh prispevkov vrnil zopet v revirje, kjer vlada nedvomno največja beda, razen tega se pa od naših težko preizkušenih bednih rudarjev ne more zahtevati, da bi podpirali podeželske kraje.
G. župan se je toplo zavzel xa prošnjo rudarskih žen ter je takoj stopil v stik s nadrejeno oblastjo. S posebno vlogo, ki jo je poslal sreskemu načelatvu, banski upravi, ministru g. dr. Kramerju. Puclju, ministru aa šume in rudnike, za želeanice in končno tudi g. ministrskemu predsedniku, je izčrpno opisal težak položaj, ki je nastal zaradi zastoja državnih dobav premoga v rudarskih revirjih TPD. Rudarsko delavstvo je od dolgotrajne krize docela izčrpano ter ne more prenesti nobenega socijaluega poslabšanja več. Merodajnim činiteljem je predočil naraščajoče razburjenje, ki bi utegnilo imeti sle posledice za javni red ln mir, Če se nemudoma ne ukrene vse, da se delavstvu zopet zasigura delo in zaslužek. Očrtal je težko finančno stanje občine Trbovlje, ki radi splošne gospodarske stagnacije, ki jo še poostruje kriza v revirjih, delovnemu ljudstvu ne more pomagati, saj že itak vzdržuje s pomočjo TPD in drugih dobrotnikov mladinsko kuhinjo za 630 otrok ter kuhinjo za brezposelne. G. župan je v svoji spomenici naglasil, da je edina rešitev zaposlenost delavstva. Da bi se pa prebrodil mesec april, ki bo eden najtežjih v letu, bi bila nujno potrebna takojšnja podpora v živilih ali v denarju, in sicer iz bednostnpsra ali kateregakoli javnega fonda.
Prepričani smo, da bodo merodajni činitelji uvideli mučen položaj rudarskega delavstva, ki je nastal radi dolgotrajnega praznovanja delavnikov. Razburjenost me 1 delavstvom se je z zopetnim obratovanjem sicer nekoliko polegla, vendar je obratovanje tako močno skrčeno, da bo beda v aprilu, zlasti pa proti koncu aprila in v začetku maja dosegla vrhunec. Zato naj bi se za tisti čas nakazala delavstvu primerna podpora v živežu ali pa v denarju, da  se pomanjkanje ublaži.
Jagodičje je zdrava hrana
Pod iagodiejem razumemo Ivanovo grozdičje ali ribiz, komnulje ali argas, maline in jagode
Povečana občina Mirna
Mame, 10. aprila.
V nedeljo se je vršilo na iMirni veliko manifeataoijsko zborovanje, katerega se je udeležilo nad 400 občanov občine Mirna deloma tudi iz občine St. Rupert. Zborovanje, ki se je ob koncu spremenilo v pravo narodno veselje, je bilo sklicano na pobudo občanov samih, da so dali vidnega Izraza veselju, ki je zavladalo po mirenski občini glede na naknadno priključitev krajev občine &t. Rupert k občini Mirna. Ti kraji, ki gravitirajo že od nekdaj v vsakem pogledu k občini Mirna so ozemlje do potoka Sotle in Letiška iz k. o. Straža in Žabu-kovje iz občine št. Rupert ter kraja Glink iz občine Mokronog in Debenc iz občine Trebelno. Jasno je, da se je mirenska občina s priključitvijo teh vasi zelo povečala in je bilo navdušenje ljudstva umljivo.
Predsednik občine Bule Franc, ki je zborovanje vodil, je pojasnil zborovalcem vso križevo pot in težave, ki so nastale s preureditvijo občine, saj je bila komasacija občin takorekoč že uzakonjena, pa rudi naknadne spremembe po gotovih občinah so bile že izvršene dočim je občina Mirna ostala kakor prej. Sele na osebne intervencije v Beogradu se je z veliko težavo doseglo, da je hilo želji vsega prebivalstva ugodsno in občina Mirna se je naknadno povečala. Pojavili pa so se seveda kakor vedno in povsod tudi tu nez a dovolj neži, ki so pričeli razširjati po občini zVomarne vesti, češ. da je pričakovati velikih sprememb v vladi, pri občini in v javni upravi sploh. Poznamo hujskače in vemo odkod vse to izvira. V mirenski občini ni mesta razdorom in medsebojnemu sovraštvu, pozitivno delo naj v bodoče vodi vse poštene ln trezno mislece občane, ki jim je napredek in dobrobit občine res pri srcu.
.lasne in odločne besede predsednika občine g. Bulca so našle pri ljudeh najlepši odmev. Konec je bil ta, da se je zborovanje izpremenilo v pravo narodno veselje, posebno je bil svečan trenutek, ko so novi občani prejeli po starem slovanskem običaju kruha in soli. Omenimo naj še, da so ob tej priliki rezali pogačo 1 in pol metra v premeru. Mirna je bila vsa v državnih rrooojnicah.
Proračun metliške občine
Metlika, 10. aprila.
Nedavno >e imela metliška mestna občina proračunsko sejo, ki je trajala skoraj pet ur. V začetku svojega nagovora Je predsednik oboine g. Ivan Malesič poudaril njeno važnost za občinsko gospodarstvo ln omenil, da je bilo glavno načelo pri sestavljanju osnutka proračuna načelo štednje in enako rudi načelo uravnovešeno«ti t j. da bodo predvideni dohodki res tudi vplačani.
Sedanji občinski odbor je prevzel vodstvo občinskega gospodarstva v najtežjih časih, a bo vendar skušal z racijonalnim gospodarstvom navzlic znatno nižjim občinskim dokladam storiti marsikaj, kar bi bilo mogoče z manjšimi žrtvami in ne tako napornim delom doseči že v prejšnjih ča-sib, ki so za gospodarsko in sploh vsako delo bili mnogo ugodnejši. Priznati moramo, da je naš novi občinski odbor že takoj v začetku svojega dela opravičil zaupanje, ki so mu ga občani izkazali.
Rredvideni izdatki za tekoče leto znašajo 287.000 Din, od katere vsote odpade 300.000 I>in ne materijalne in 87.000 na osebne izdatke. Dohodki so proračunani na 160.000 Din, a primanjkljaj, k? znaša torej 127.000 Dm, vo krit s 110% občinsko doklado na vse direktne davke. Na predlog Jhipana g  M^Tc^Kč«    to   bila  na novo
Isprejeta tudi pokopališena taksa, ker bo mestno pokopališče prav kmalu potrebovalo nujnih poprav, a vzdrževati se vsekakor mora samo. ker so sredstva občine zelo skromna. Do prihodnje seje bo sestavljen in odboru predložen tudi novi poko-pališčni red. Taksa na vino in pivo je bila določena na 1 Din od litra.
Čeravno so v proiačunu visoke postavke, ki jih prejšnji proračuni niso poznali (najemnina uradnih prostorov, postavka za regulacijski načrt itd.) se je odboru vendar posrečilo znižati občinske doklade za 40%. Navzlic temu znižanju pa je odbor posvetil največjo pozornost tudi občinskim cestam, ki so v zelo slabem stanju, ker se doslej pač nihče zanje ni menil Ako upoštevamo dejstvo, da le postavke za šolstvo, davkarijo in okrajno načelstvo presegajo vsoto 100.000 Din, moramo priznati, da 110% občinska doklada razmeram primerno ni previsoka. Nasprotno moramo ugotoviti,- da kaže novi občinski odbor najboljšo voljo za razbremenitev občanov in da se zaveda svojih dolžnosti za napredek, povzdigo in korist naše občine.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 10.  aprila: zaprto. Sreda, 11. aprila: Konec poti. Red Sreda. Četrtek,  12. aprila:   Bratje Karamazovi.
Red Četrtek. Petek, 13. aprila: zaprto.
OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 10. aprila: zaprto. Sreda,  11.  aprila:  Libuša.   Premijera. laven.
Četrtek, 12. aprila: Poljska kri. Red C. Petek, 13. aprila: Baletni večer članov baleta   Narodnega   gledališča   v Beogradu. Izven.
Sobota, 14. aprila: ob 15. uri Rusalka. Dijaška predstava.  Globoko znižane cene.
*
Premijera Smetanove opere Libuša. Libuša je vrsta dramatičnih slik iz češkega mita. ki proslavljajo češki narod Smetana je ustvaril iz njih opero, s katero praznujejo Čehi vse svoje večje narodne svečanosti. Vsebina je naslednja: 1. dejanje. Dva brata Chrudoš (Marjan Rus) in Stah-iav (Marčec) se spreta radi dedščine. Libusa (£inka Kunčeva) naj odloči o snom. Libuša je bila ena od treh hčera poganskega kneza K roka, ki je prevzela vladarske posle vsled pomanjkanja moškega potomstva. Bila je izredno lepa ter se je odlikovala z preudarnostjo in preroškim darom. Pred sodiščem je Chrudoš razžalil Libušo, češ, da ni spodobno, da bi ženska delila moškemu pravico. Libuša pozove narod, da si izvoli kneza, ljudstvo pa prepusti odločitev Libuši, ki pošlje nato poslanca k Premvslu (Primožič). 2. dejanje. Prepir med bratoma je zanetila prav za prav Kra-sava (ga. Thierrv), ker je trdila, da ljubi .Stahlava, čeprav je bila že prej strastno zaljubljena v Chrudoša. Va grobu Chru-doševega očeta je uspelo Krasavi s svojim priznanjem spraviti se s OhrudoŠem. — Na svojem posestvu pri vezenju snopov se hrepeneč spominja Premvsl Libuše. Njegova ljubezen je našla odziv in v veliko veselje vseh ga pokličejo za kneza in Libuši-nega moža. Vzame slovo od svojega posestva in svojih lip ter se odpelje s svojimi sorodniki v grad. 3. dejanje. Libuša spravi oba brata in gre svečano svojemu soprogu nasproti. Premvsl in Libuša zavzameta sedeže v zboru. Chrudošu odpustijo pregre-šek z objemom in poljubom. Libuša prorokuje nato iz sedaj že prošlih dni: prikažejo se junaške postave prvih čeških knezov: Bretislav in Jitka, Jaroslav Stenberg, Oto-kar TI., Karel IV., Tlusitaki vodje Žižka in Prokop VeHki s svojo vojsko *n končno Jurij Podebradski.   Po grozotah in trplje-
nju zasveti »opet ruč, slava bodočnosti. Opera konča v radosti in veselju, da bo češki narod premagal vse grozote in večno živel. Poleg v vsebini navedenih solistov nas1 pijo fte: ga. Bernotova kot Radmila, sestra obeh bratov, dalje Janko kot Radovan in Petrovčič kot Lutobor. Dejanje se godi na Višegradu u Stadicih in gozdni pokrajini. Opero je naštudiral ravnatelj Polič, režija je prof. >estova. Premijera bo v sredo dna 11. t. m. kot izven predstava.
Baletni večer v operi V petek dne 13. t. m. bo v operi baletni. večer, katerega izvaja s •premljevanjem opernega orkestra prima balerina in dva člana baleta beograjske opere. Skrbno zbrani spored Je sestavljen na podlagi skladb iz slovanskih in drugih literatur. Podrobni spored priobčimo jutri.
Mirim kraljica čokolade
K* g-ot n« potovjuije, ▼ k-DO *H v ? .^>x :mM. ni b-V.jie in okosnejs* tfaš&ce kod MIRIM fcokolada. — 9peci.'a'it«"f« to:
MLEK1TA   — rv>'n<Knl*in* *ok-o!«dA KAV1TA     — m!Krw a  kavinim okusom MASLITA    — d^ertivs    čnkol*ia  t>n**   r~--T
grenk1ta — plem^tv««  r -re» Mivne cok<*«d*.
Več pozornosti Grada
Ljubljana. 10. aprila.
Grad je v tujsko prometnem pogledu naji iealnejša točka Ljubljane in krivično
je, da Ljubljana posveča tako malo pozornosti razsvetljavi, če se že noče ozirati na domačine, naj se o"zira vsaj na Luy ce, da bodo mogli brez pridržka govoriti o kulturni Ljubljani.
O razsvetljavi n» Gradu skoro nI govora. Rekli bi lahko, da gori tu in rara nekaj leščerb. Park proti šancam je pa povsem nerazsvetljen, prav tako elina vozna pot s Karlovćke ceste na Grad. Povsod se razslplje z razsvetljavo, le tu se Stedl trdovratno. Vendar bi bila ta pot s parkom v večernih urah i-zredno obiska.ia, saj si vsakdo želi svežega večernega zraka. Tako si pa v večernih urah skoro nihče ne upa na tn pot, niti ne na šance. Skrajni čas bi že bil, da mestna občina primerno razsvetli to pot in pa drevored, štedi naj pa tam, kjer je bolj izdatno in bolj potrebno. Omogočite ljudem, da bodo mogli tudi v večernih urah na Grad, privoščite jim malo zraka in razgleda.
Neikaj, kar je v sramoto Ljubljane je, da Grad danes nima svojega telefona. Torej direktne telefonske zveze Grad nima, čeprav se je že neštetokrat pokazala potreba, kako krvavo ga Grad potrebuje No, pa če bi občina prezrla želje in potrebe grajskih prebivalcev, bi ne smela prezreti želja tujcev. In prav ti so že neštetokrat kritizirali neumevanje občine za telefon na Gradu. Ne bil bi združen z bog-ve kolikimi stroški, nameščen pa naj bi bil v vsem dostopnem prostoru. Telefoc« je danes pač tako razširjeno občevalno sredstvo, da bi ga Grad, ponos starodavne in sedanje Ljubljane, ne bi smel pogrešati.
Ko že tolikanj govoričimo o organizaciji in pospeševanju tujskega prometa, pokažimo tudi v dejanju, da znamo poleg agitacije nuditi tudi ugodnosti, razsvetljavo, telefon itd„ kot jih nudijo druga, pa manjša tujsko prometna mesta.
Suknjo je ukradel
Ljubljana. 10. aprila. Včeraj okrog 11. j!e službujoči stražnik na Maear7kovi oesti ustavil ba-eaposeln^ra bivšega natakarja Janeza Z., roj. 1. 1883. v Begunjah, ki ie malo poprei v Kolodvorski ulici ponujal ekoro novo črno suknjo za 250 Din naprodaj, čeprav \e bila vredna najmanj 1000 Din. Janez ie moral na policijo, kjer eo ugotovili, da te bila suknja v n»e-deljo ukradena iz stanovanja vratarja Antona Jarca v Semeniški ulici 4, bila >e t>« lasi semenišnika Bobovniča. Tat mu ie od-nesol tudi črn svilen dežnik in srebrno uro. kar pa pri Janeau Z. niso našli. Pač pa je policija ugotovila, da je Z. že v nedeljo zastavil v neki gostilni tamosnii natakarici Katarini B. kratek temnosiv suknjič za 80 Din, a pred dnevi je tudi v Kolodvorski ulici nakje zastavil zelem suknjič. Zelenega suknjiča niso našli, sivega pa dobi lastnik na policiji.
Ko so Janezu Z. prebrskali žepe, so našli tudi zanimivo listamo. Mož je namreč na kos papiria napisal, da ie bivši trgovec v Voloskem v Italiji, da je že 6 mesecev brez vsake službe in oče treh otrok. Zaradi tega apelira na »kolegijalno blagodarnost«. Podpisal se je Ivan Z., likvidiran trgove« iz Radovljice. Na listino ie nato spodaj med prostovoljne prispevke sam zapisal dve tvrdki. ki sta mu dali podporo po 10 in '20 Din in zaradi tega ie res precej trgovcev v Ljubljani nasedlo lažni listini. Janeza Z., ki ie star grešnik, bo policija izročila sodišmi.
Z Jesenic
— Velik delavski shod. V nedeljo dopoldne se je vrši! v Delavskem domu na Jesenicah javen shod vsega delavstva KID, ki je bil zelo dobro obiskan. Obe prostorni dvorani sta bili nabito polni ln je moralo več stotin ljudi ostati zunaj na prostem, ker v dvorani ni bilo zanje prostora. Sodi se, da je bilo na shodu navzočih okrog: 1600 ljudi. Predstavniki vseh treh delavskih strokovnih organizacij so delavstvu poročali o pogajanjih, ki so se vršila med obratnimi ravnatelji, obratovodji in delavstvom in bi morala biti te dni zaključena. Pogajanja v obratih so dospela do obojestranskih sporazumov in bi se morala na podlagi teh sporazumov sestaviti za delavstvo nova kolektivna pogodba, ki pa se z ene strani odlaša v nedogled. Delavstvo je bilo na shodu silno razburjeno fcn imajo predstavniki delavskih organizacij in zaupniki zelo težso stališče, da drže razburjene duhove v oblasti. Drevi bo v Delavskem domu aopet shod vsega delavstva, na katerem bodo predstavniki delavskih strokovnih organizacij poročali delavstvu v koliko so se pogajanja s podjetjem nadaljevala in kakšen je uspeh.
— Otvoritev nogometne sezone. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču SK Bratstva prva letošnja nogometna tekma, na kateri je nastopilo I. moštvo Bratstva proti enajstorici Ilirije iz LJubljane in je Končala z lepo zmago gostov v razmerju 7:0. Igra je bila objestransko zelo lepo odigrana in je bil končni rezultat z ozi-rom na na i močnega nasprotnika za domače igrače prav zadovoljiv. Publike je bilo z ozirom na deževno vreme razmeroma dosti, še več pa je bilo seveda za-stoajkarjev, ki jih nikjer ne manjka tn bi prav lahko plačali vstopnino. Če bi imeli kaj značaja.
Ljubljana. 10. aprila. V okrilju podružnice SVD i? zadnjič nadzornik Josip Strekelj predava, u ja*odiČju, ki sa mnogo premalo sadimo, ker ga pač premalo poznamo.
Pod vrtnim jagodi&lem razumemo Ivanovo grozdičje ali ribi-z. kosmuli* ali agrae. malin? in jagode.
banovo grozdičje razmnožujenTio z od-ganjki iz korenin in pa s potaknjenci. Te napravimo, ce rareierno fjQ cm iolgs mladike in jih >nstavno pt.takntmo v zein-lio. Ta ne sme biti preveč ilovnata, pač pa dosti gnojna, a lega mora biti solnčns. Grmiče sadimo v vrstah, ki so po 80 cm narazen, ali na napravimo maihsn vinograd, ki ga zasad'mi t.iko. aa na v»nk kvadratni meter pride grm. Tretje leto bomo imeli ž? bogato letino. Ivanovo grozdičje ima pa tudi bolezen, da liertje poleti odpada :n rr-miči silno o^lab^. To it* nevarna nerinoA-porn in prav huda bolezen, ki nam uničije tudi vinsko trto. Da aa Ivanov^na Linzdič-ia ne prim? ta bolezen, poškropimo grmiče z bordološko mešanico, ki io napravimo tako, da v litru vode razstopimo 1 dkg modre galice, nato pa primešamo ?e 1.5 dkg navadne sode za pranje ali pa apno. Viiž-no je, f!a \Fako raztepino napravimo pose-bei. nato pa šel? obe raztopini vlijemo skupaj. Grmiče poškropimo, ko od cveto ali pa Šele, ko oberemo grozdje. Najboljše vrste Ivanovega !zrozdiČja so: Favevo novo rdeče, holandsko rdsče. dolgocrozdno belo in Lee-eovo črno. To črno grozdičje nima prii^tr ±-aa okusa in ni "užitno, pač pa ga rabimo za likerje ali sok in vino. listje je pa izvrsten č*.
Kosmu!je ali agras razmnožujemo le s koreninskimi odiraniki, ali pa srrmič^ no-mlali dobf> rrisuienio, pa iin*mo tta osni d>st: ediifiiikov a koreninami. Da m a-dike raje poženo korenine, iih malo narežemo ali imi pa opraskamo lubj* **" :d: k fini u', o i ppfcda perino^pora oi jih zato moramo škropiti. Najbolj priporočljive vrst? so-Triumph rdeč?, Whithams-Industry, ki je zelo rodovitno in le«po rdeče, nadalje imamo orjaške zelene koamulje, boje Triumph in rumene. Razen teh razlik v barvi imamo pa tudi kosmate in gladke, ^ekrat zelo debata plodi ■ .
Maline sadimo v h'j možno, črno zanilio, rode pa tudi v senci in se silno množe, zlasti če iim dosti gnoj'mo. Množe s? maline same z odganiki, ki jih j-* vedno toliko, da nismo nikdar v zadregi. Ce odganikov ne rabimo, jih takoi izpulimo in pustimo samo po 3 do 8 po 1 m do 1.5 m dolerih mladik. Maline nikdar ce zastarajo. Jeseni otrebimo z grmič?v ves suh les in poleti imamo spet dosti nailepših malin. Naibolj-še vrste malin spr Superlativ, Lepotica iz Fontenav in Feldbrunnen. ki rodi vank mesec, vendar pa vse l?to komai toliko kot ostale vrste, ki rodn samo enkrat na leto.
Najžlahtnejšo jagodičje so pa vrtne jagode, ki jih mnogo premalo sadimo, sai so v Ljubljani Se vedno neprimeroma drage. Na j rodovitne i ša in najbolj anmatična vrsta je »Nemški Ewern<. Za nio rodi fina vrsta Zmagovalec, nato Kralj Albert, ki ima ploščate, do 10 Jt-g težk'\ zelo aroma-t'Čne plodova. Najnolj plidna vrsta te Leo-poldstbalska jagoda,   vsak messc pa rodita
ZVOČNI KINO DVOR, telefon 3730 Orkan smeha nad Ljubljano!!
VLASTA BURIAN Revizor Haselhuhn
Najboljši od vseh Burianovih filmov! ■ Tako piše svetovni tisk!! Danes ob 4., 7. in 9. uri Cene najnižje 4.50 in 6.50 Din
Budistični apostoli v Rimu
Večnemu mestu Rimu se obetajo redki gostje. Prvič od ustanovitev budizma se namreč napoti v Rim 1000 apostolov Gautama Budhe, da sklenejo pogodbo med budizmom in katolicizmom. V ta namen se zbero budistični romarji v juniju v Buddha Gava pri Benaresu, od koder krenejo peš v Rim. Samo pri prehodu čez neke si bodo pomagali s čolni. Do Rima upajo prispeti v enem letu. Preživljali se bodo med potjo s tem, kar bodo nabera-čtili od dobrih ljudi. V Mekki in Jeruzalemu se hočejo ustaviti, ne meneč se za morebitno sovraštvo Arabcev m zidov. V Rimu bodo budistični apostoli pridigovali, kjer bo te mogoče, morda tudi v Vatikanu, in skušali bodo vplivati na Evropce, naj se vrnejo k rastlinski hrani in nehajo pobijati nedolžne živaH. Budistični apostoli so prepričan, da iih bo Mussolini prijazno spre)el in podprl njihovo prizadevanje. Iz Rima krenejo v druga evropska glavna mesta, potem se pa odpeljejo v Ameriko. Spremljalo ji-h bo tudi več žen. Med romarji bodo zelo izobraženi možje iz Kitajske, Tibeta^ Siama. Indije, Cevlona m Birme.
Romarje bo vodilo 12 menihov, ki jim pravijo levi, ker bo romanje zelo naporno in tudi nevarno. Med njimi so bivši ravnatelj statističnega oddelka birmskih železnic U Ba Sein, bivši splošno znani singapurski advokat de Zoisa, bivši profesor lahorske univerze Soni in novinski založnik ce Costa iz Columba. Glavni vodja bo profesor Jina Samanera. odhčen medicinski strokovnjak indijskih univerz. Najzanimivejša postava med romarji bo častitljivi Lacanatha Bhikku. Pod tem imenom se skriva v New Yorku vzgojeni Italijan Salvatore Cioffi, ki je vstopil po dolgem proučevanju budizma v samostan Benchama Bopitr pri Bangkoku._ .
Naročite — čitajte „LJU** ?AN«CI ZVCN"
Leo XIII. in Bjssejeva ja_rod,\. Zadnja rodi od junija do slana in ne de-la trakov, zato pa grmičke enostavno raztrgati h,, ko jo r*M.i: cžuieii'o.
Vrtne jagode morajo   Mieti prejva.m volneno lego. ker imaio v senci vodeno plodove. Na 1.20 m Široko gredico pokadimo tri vrate v razdalii po 40 cm. ^oateje MMfaue ne bi rodile. Iver ne bi uneja. dosti ifika Jagode preitii;>.mo meseca aviruata, in eJcei eadimo m.il i rastlinice, ki so       razvile m tnkovih. Napada iih ri.i in idi uiuramo tud; Škropiti. Da  rastline okrepe,   jim  mor«ni i trgati trakove, ki iih pu<*!;:no ]>- toliko, ko likor iih rabimo za novo rastline, Ko oberemo jagoHe. obtrgamo IsdJ *M stih o listi-ter iih potulemo z drobnim gnoj 'in. ki drži vlago. Jfleenj raflUnun jKiiuniemo listi'* in jih spet posujemo z gnojem, vendar pa z  enojem   nikdar  ne emiemo  pokriti ruvk-: rastlina. M d BMadiSfe prištevamo bodi robidnice, borovnice in brjaniee. ki [in n.i Lrojimo po vrtovih.
V^e jagedh[je je prav  /dra\.i brana, ra« zen toga pa iz vseh vn-d delamo razns ni-jafce 7 alkoholom In br^. niaffa, mauce ii marmelado in želeje, i?. Ivanovega grozdič-ja  in  kotiniuli   pa   lahko    napravimo    '•» d prav dobro vino. Mošt je kisel in m užiten ker ima praksi kislino. MoM dalmatin^k« ga vina ima 4 odt^t. kisline. >taierske<j.i \ na 7 odst. kisline, most iz Ivanovega gro/.-dičia in kosmuli ima i>« kar 20 do 9f> o.l-etotkov kisline. Da ra/ndriino kiatino, do damo 1 litru soka 2 litra vodo. Ker smo i» ■ pri   tem   razredčili   tudi sladkor,  ki   ca i v navtidiiciin vinu S do 12 o*iKt., v batUatn vinu 16 do IS odst in v najboljših sortah po 20 do 30 odstotkov, zato moramo tudi na5i mešanici dodati 8 do 10 dkg sladkorja na   liter  mešanice,   ce  hooemo   imeti navadno pijaco; 14 (io 16 d ki; sladkorja do damo. če hočemo i m Hi sladko vino.   a 20 do 22  dkg sladkorja  dodamo, hočemo imeti   fino  desertno  vino.   V eoku   ie tjdi dosti tanina. Piiaco natočimo v sodSek in jo pustimo, da prevre pri 12 do 15* C. Ke*-se pri vrenju izpreminra sladkor t alkohol in ogljikovo kislino, zato položimo na veho soda vrečico peska, da se arak filtrira in uhaja ogljikova kislina.    Ko pijača pren-r^. jo pretočimo t**r vržemo d rož (o stran, da se očisti, nato jo pretočimo        drugič Ki napolnimo p to izvrstno pijačo steklenic Opozarjam o.    da ii Ivanovega groizdičia in kosmuli lahko napravimo kakor malajcn fino in modno vino.
Sok iz jagodičia pa predvsesm pripravlja mo brez alkohola, ko Tvanovo erozdičje in kosmulie zmastimo,   a    jagode  in  maline zmečkamo ter dodamo 1/8 litra vodo in 1 4 kg sladkorja ter ogrejemo do 80* C. Pri f,v triranfu  ne  smenao rabiti  novega pIMpa ker se sok navzame dnina po  platnu. Nn-to sok steriliziramo tako, da ga ogrejemo na 70 do 75° ter to toploto držimo 2fi minut Ko sok nali temo v steklenice, iih «s-maaimo z vato. ker vata ns» preoisca m'-krobov, nato pa <***»z vato »w«ž«tw Se per ga men ten papir.
Predavatelj  je seveda  natanono nwflož41 tudi, kako pripravljamo msnffe, felele ln najrazličnejše vrste likerjev, da te prepai čal vse poslušalke in poslušalce,   kako koristno lahko porabimo  cVobro kttjodifli«*.
KOLEDAR. Danes: Torek, 10. apnla katotičanii R**-hijel,  Srčanica.  pravoslavni  28. maro*. DANAŠNJE PRTU EDI T VE. Kino Matica: Carica Katarina. Kino Dvor:   Revizor Haselbrttn fv>»s**» Burian).
Kino Šiška: Predor.
DEŽURNE IJBK ARNB. Danes:    Mr. Bakarčde, S*r. J«nk<4>n *Ht 0 in dr. Pieeoli, Tvreeva cesta 6.
4j*tf©€# sita
Pametne ideje to zlata vredne, le Sko dad&, da jih je tako malo. Žlobodračev in iirokoustnele\' imamo ie preveč tn tudi zastran predlogov ali načrtov nismo v ia dregi, samo praktičnega je na njih bote malo. Kaj nam pomaga tolažiti lačne z načrtnim gospodarstvom, če jim pa kruha ne moremo ali bolje rečeno nočemo dati. Začnimo s pametnejšimi predlogi, pe bo kmalu vse zadovoljno in srečno.
Vzemimo za danes kar dinar, naš domači dinar ček. Če imamo ie gledališki di nar. ki bo spravil naš Talijin hram zopet na noge, zakaj bi si ne pomagali ie s kinematografskim, beraškim, čevljarskim, kmečkim, učiteljsko abiturtjentskim, lnd:i strijskim, trgovskim, obrtniškim in sploino brez posel niskim dinarčkom? Potem bi bilo hitro konec krize naših kinematografom čevljarjev, kmetov, učiteljskih abiturijen-tov, industrijcev, trgovcev in obrtniko\\ berači in brezposelni bi pa sploh izginili, ne da bi izumrli. Po gledališčih začnimo pobirati dinarček za sanacija kinematografov in narobe, kar je tudi prav, čevljar
ji naj plačujejo dinarček za kmetovalce le~ti za učiteljske abiturijente, ti zopet za industrijce in slednji za trgovce tn trgovci za obrtnike, a vsi skupaj složno za berače in brezposelne ter končno v obratnem vrstnem redu, pa bo za vse prav. Kaj se pa pozna človeku, če plača tu dinar in tam dinarček?
In če se bo pridružilo tej dinarski bi d godati is splošno osvobojenje brezposelnih dinarčkov brez zedinjenja, bo storjeno za gospodarsko povzdigo naše očetnjave več kot dovolj. Problem tiči v brezposelnih dinarčkih, ne pa v brezposelnih ljudeh.
Boljši predrog.
Arhitek:: Gospod ravnatelj, jamčim vam, da boste lahko z mojim projektom v perih minutah izpraznili gledališče.
Gledališki ravnatelj: Dobro, verjamem vam. Toda meni bi bilo ljubše, če bi mi prines i predlog, kako gledališče napolniti.
Hladnokrvnost študirane žene.
Ljubosumen mož plane v sobo in zakriči: Vse vem!
2ena mirno: Stavim glavo, da ne veš vsega!
— Kaj, zda; pa hočeš še lagati!
— No. pa mi povej, kdaj je bil rojen Aishilos.
te v 81
»8L0TBN8KI NARODc to* 10. aprila 1934
Stran 3.
J:dinatvena filmska umetnica
Danes ob 4., *48. ln 9^4 uri zvečer
Elizabeta Bergner    elitni kino matica
Telefon 21-24
v najlepšem ruskem filmu sezije:
Carica Katarina"
99
Razkošje in lepote ruskih dvorov! — Ljubezen in slava največje carice. Rusija v vsem svojem razkošju.
DNEVNE VESTI
— Občni zbor Češkoslovaško-jugo^Ho-venske lige v Pragi. Ceškoslovaako-jugo-aiovenska bga V Pragi je imela v soboto občni zbor. Iz poročil odbora je razvidno, da je gospodarska kriza globoko posegla v ligino delovanje. Kljub težkim časom je bil lant otvorjen v Pragi jugoslovenski dijaški kolegij. Liga je obdržala v dosedanjem obsegu češkoslovaško-jugoslovensko revijo, jezikovne tečaje in Strossmaverje-vo jugosloven£ko knjižnico v Pragi. Skrbela je po svojih močeh za jugoslovensko dijaštvo v Pragi in za češkoslovaško na mornariški akademiji v Jugoslaviji. V sporazumu 3 prosvetnim ministrstvom je ustanavljala dijaške krožke na srednjih šolah in propagirala tako svojo idejo med mladino. Prirejala je dijaške ekskurzije po Češkoslovaškem in Jugosiaviji. Zdaj deluje liga na zgraditvi gospodarskih sekcij. Lani je imela 17 podružnic in blizu 3000 članov. Za Častnega člana je bil izvoljen dr. Peter Zenkel, ki si je pridobil mnogo zaslug za zgraditev Aleksandrovega kolegija. Za predsednika je bil izvoljen dr. Hodža, za generalnega tajnika Antonin Beringer in za blagajnika H. Pa-covskv.
— FrepoveoVMie publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi zemljevid Evrope Catro, ki ga je izdala dunajska tvrdka Trostli, v Berlinu izhajajoči perijodični list >Die Kommenden« in v Zadru izhajajoči list > Areni vio sterico per la Dalmatiat. Prepovedan je tudi v Zagrebu izhajajoči pol-mesečnik >Pensioner« št. 6 z dne 25. marca in poirnesečnik >Le Danac št. 6—7 z dne 1. aprila.
— Graditev jadransko prOge. V Ripač pri Bihaču je prispela skupina inženjer-jev, ki t rasi rajo jadransko progo po dolini reke Une. Inženjerska sekcija, ki se je mudila v Kulen Vakufu, je dovršila vsa terenska dela in te dni krene v Bihač, kjer je treba trasirati še zadnjih 14 km proge. Velika industrijska podjetja se zelo zanimajo za novi rudnik pri Tršču. ki ga doslej niso izkoriščali, ki pa bo igral pri gradnji jadranske proge važno vlogo.
	
Ibrigita h i PRIDE!	elm ;| PRIDE! 1
	
— Velik menarodni pevski festival v Pragi. Od 28. aprila do 3. maja se bo vrši] v Pragi velik mednarodni pevski festival, ki bo posvečen obeana največjima češkoslovaškima skladateljema Bedrlchu ?metani in Antocinu Dvofaku. Na sporedu je niz koncertnih prireditev, ki bodo po svojem obse.su ene največjih, kar jih je kdaj videla zlata Praga. Na zadnjem koncertu 1, maja bo nastopilo nad 5000 pevcev in pevk Pevske obce češkoslovaške. Tudi naša država bo zastopana na tem mednarodnem glasbenem festivalu. Slovence bo v imenu Hubadove župe. Jugo-slovenskega pevačkega saveza* ljubljanskih zborov in Glasbenega lista »Zbori« aastopal  skladatelj  g. Zorko Prelovee.
— Kongres računskih uradnikov. Od 23. do 16. maja bo v Splitu kongres računskih uradnikov Jugoslavije, ki mu bo prisostvovalo okrog 400 računskih uradnikov. V Splitu se ie pripravljajo na sprejem gostov.
— Franc«  Kralj:   »Moja  pot«. Slovenske poti.  zvezek  XII.)  Izdala   in založila Tiskovna zairuga  v Ljubljani.   Cena: vezan izvod Din 40. s poštnino vred 41 Din. V  tej ljubko opremljeni in razkošno ilustrirani   knjigi, ki sodi med  najlepše in najzanimivejš*-   »vezke   »Slovenskih poti«, pripoveduje   eden   izmed   predstav iteljev povojne slovenske   likovne umetnosti Fr. Kralj, o svojem rojstnem kraju in o svoji zgodnji  mladosti. Njegove sočne in nenavadno iskrene slike l* ljudskega življenja na Dolenjskem razodevajo močnega pripo-vednika-slikarja. V 11. delu te nad vse xa-nimive avtobiografije  se  pisatelj  bavi s svojim    šolanjem   in   z   dozorevanjem r umetnika;   pove   nam  marsikaj   iz življenja  mladih  upodabljajočih  umetnikov, o njihovem šolanju, o boju za samostojni to-raz In za pravilno usmerjenost v času ln okolju. V tretjem delu se bavi 1 umetnostnimi razmerami v domovini. *Moja pot« je spisana izredno živahno in je po svoji vsebini in obliki nenavaden pojav ▼ na*i književnosti, pojav, ki Je vreden pozornost:  vsega čitajočoga  občinstva,  zlasti pa prijatelja  likovne  umetnosti.  Knjigo krase večbarvna reprodukcija avtorjeve slike -Moja  žena«,  njegova slika  in faksimile in  15 prav    dobrih    poenetkov Kraljevih slik. kipov ln risb. S tem zvezkom »Slovenske  poti«  bo  imel   zlasti   vsak prijatelj likovne umetnosti posebno veselje.
— Vrcane. Vremenska napoved pravi, da. bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru, Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 23, v Zagrebu in BeogTadu 21, v Sarajevu 19, v Splitu 17, v Mariboru 17.4, v Ljubljani 12.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.7. temperatura je znašala 8.
— Truplo Franje Bobeka potegnjeno iz Save. Včeraj smo poročali, da je Sava pri Jaronu naplavila truplo utopljenca in da gre najbrž za slovenskega splavarja Kranja Bobeka. Zagrebška policija je dognala, da je Sava res naplavila Bobekovo truplo.
— Samomor. V Novem Sadu se j« ustrelil 401etni upokojeni inspektor finančne direkcije Ljubomir Markaci. Ker ni zapustil nobenega pisma, ni znano, kaj ga je napotilo, da si je hotel končati življenje. Težko ranjenega ao pripeljali v bolnico Nedavno ga je zapustila žena ln se vrnila k svojim staršem na češkoslovaško. Najbrž ga je to tako potrlo. da je
hupal  nad življenjem.
_ Pod voz Je padel. Matevž Savs, 66-
rtni posestnik iz Nove vasi pri Rakeku, Je že v februarju padel pod voz, a se je zdravil doma. Ker aa j« pa njeeova bolezen
poslabšala, je prišel včeraj t bolnico, kjer
so ugotovili resne notranje poškodbe. — Velik napredek   v   negovanju »ob.
Eden od narečjih noprijateljev zob je braz-dvomno zobni kamsn — povzročitelj mnocih težkih obolenj. Zobni kamen se odpravi v večini »lučajev z mehaničnimi sredstvi, kar povzroča bolečine in izerubo časa. Sedai medtem ima priliublieni Sargov Kalodont v sibi dodatek aulfo: icioleata po dr. Braun-lichu ter ie dobil pol^u svojih znanih odlik še eno neprecenljivo novo svojstvo, to ie da odpravi zobni kamen in prepreči, da se ne narddi drus. Pri tam niti naimani ne oškodujte zobe. Ta novi dodatek v Sareovem Kalodontu predstavlja velik napredek na oolfj mMTovania zob.
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenel ca in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Linblfane
—-Ij Gradnja Ojeraje ob I^tneni telovadi
scu LfUiblianflkeffa Sokola v Tivoliju precej dobro napreduje v primeri s slabim vremenom. Ob Lattermannovem drevoredj so že zgradili kamnit podstavek, dočim ga v drevoredu ob veleeefmu Se grade. Ocrrata mora biti dosrapana do konca maja, zato delo ne sme zastati tudi ob deževnem vremenu.
—Ij Mestna javna dela zelo ovira alabo vreme, vendar nekaj delavcev dela tudi ob najslabšem vremenu. Težava ie z zemeljskimi deli na Gradu in ob Grada?čici. Delavci mestnega cestnega nadzorstva tudi delajo klub dežhi; tn sicer so med druaim Še vedno zaoosleni pri kanalizaciji Bleiwei*ove eewte in Cerkvene \ilioe.
—Ij Šentjakobsko gledališče ponovi v soboto dne 14. in nedelk) dne 15. t. m. ob 20.15 izvrstno veseloigro v 3 dejanjih »Dama na slabem ela^u* Veseloigra ie pri premijeri izvrstno uspela in so se vsi posetnik: od srca naamefali  Glavna v!o?e igralo
1
Maratonski tekač«
PRIDEJO!!
I
Ervina Wriecher-Petrovči(Vva. R, Košak in Karaš. V ostalih vlocah nastopa io 5e da.n -S, Danilova. Černičeva. G rumova in L*»var-jeva ter erg: Gornik Hanžič Kukman. Mil-rinski. Moser. Vizjak in Urb:č. Ker 6ta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani in ie odšlo mnogo liudi brez vstopnic, prosimo cenjeno obrinsivo. da si kupi vstopnice že v predprodaM. da se tako izogne navalu pri večerni blagajni- Pred proda ia vstopnic od sobote dalje od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure i<^r ^uo uro pred predstavo.
—H Rans Moser pride v Ljubljano. ZTCD pripravlja za prihodnji spored ^m^harpolno burko >Mladosl je sladkac v glavni vlot?i znani komik Hans Moser. Ugodne in neugodne posledico pomlaievania . . .?! V drjgih vlogah Fritz Skehujz. G^org Aleksander. Ida W{i<34. Panl HorhiVer. Adela Seno'-ročk. tlako da ?e u«p^b zasiguran. Prva predstava bo v oe-tok ob pol &. popoldne v Elitnem kinu Matici.
—li Rezervni oficirji e^e po naredbi komande mesta pozivajo, da se udeleže predavanja aa rez. oficirje, ki s* bo vrnilo dn-^ 1-. aprfls ob '20 uri v Oficirskem domu na Tabonu. Udeležba za ljubljanske neeervn*3 oficirje obvezno.
—Ij Predavanje o Smetani In Dvora ku bo drevi ob pol 21. v restavraciji Zvez na. Prireja g* Jueroslovenska-češkoslova ška liga, predava pa prof Marijan Lin 1 šek. Vstop prost
Dr, JAMAR tonf
ZOPET ORDINIRA
—Ij 2eska sekcija vabi svoie član it*' na sesatanek. ki bo jj*ri ob 17. v ho+elu >Be>levi*e<.
—Ij Mesto veooa in v počastitev spomina pokojnega Ivana KoatJa, upokojene-ga, inšpektorja finančne kontrole, ofieta tajnika Pokojninskega zavoda g. dr. Janka Kosti a. je darovalo uradnlstvo Pokoj-ninskegra z«voda 810 Din. Znesek ae je nakazal socialnopolitlćnemu uradu mestnega načelstva v Ljubljani.
BRIGITA HELM
piudk! pride:
—Ij V dobi samomorov. Včeraj in danes smo imeli kar tri poskusene samomore, v vseh treh primerih so bili samomorilni kandidati — ženske. Včerai smo poročali, da ie pila jod mlada cvetlicarka, ki so ii rešili življenje, popoldne ie pa popila manjšo količino lizola brezposelna Matilda S., baie zaradi nesrečne ljubezni. — Danes ponoči ie pa napravila neprijetno kopel v Ljubljanici neka služkinja. Okrog 4.50 ie skočila e 5ent-petrskega mostu v Ljubljanico, opazili so jo pa mimoidoči, ki eo naglo obvestili reševalno postalo. V mrzli vodi si je objpan-ka premislila ter se oprirela bruna, ki moli iz vode. Reševalci so k) kmalu potegnili it Lhiblianice ter io prspeliali v bolnico, kiar so ugotovili, da razen hudega nahoda na dobila Bobeoib poškodb.
—\\ Druitro >0aM«    matica LJubljana
naznanja, da v soboto dne 14. t m. ob pol 9. uri zvečer predava v salonu >Pri levu« nas priznanj predavatelj g. dr. L. Bohm. honorarni profesor- Tarna aa glasi: >Pota inflacije«. Ker te to predavanje selo zanimivo in veleaktualno. vabimo oe le vse nase Člana in priiatslle >Soče<, pa« na tudi drige interesente na obisk tega aa sedanji čas koristnesra  predavanje. Vstop p*ost.
Iz Celfa
—c Dva oi>čna zbora JN8. V sredo 11.
t. m. ob 19. ao bo v narodni soli v Gotov-ljah ustanovni občni zbor občinske organizacije JNS za novo obCino Gotovlje, v četrtek 12. t. m. ob 20. pa bo v žalski soli redni občni zbor občinske organizacije v Žalcu. Na obeh zborih bodo poročali gg. narodni poslanec 'Ivan Prekoriek. predsednik sreske organizacije JNS dr. Erneat Kalan in sreski veterinarski referent Mak-sim sribar.
—c Podmladek Jadranske strate na drž. realni gimnaziji v Celju bo priredil v soboto li. t. m. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma svojo prvo akademijo v proslavo obletnice zarote ZrinjsKega in Frankopana. Čisti dobiček je namenjen za letovanje revnih in zdravstveno šibkih podimladkarjev.
—c Napad z nožem. V nedeljo 8. t. m. so se v neki gostilni v Vojniku sprli nekateri moški. V prepiru je eden izmed njih potegnil iz žepa nož in prerezal kletnemu dninarju Ferdu Prekoršku Iz Vo)nika uho. Prekorsek ie sdravi v celjski bolnišnici.
Iz Kamnika
— O zelenjadarstvu bo predaval drevi ob 19. v dvorani gasilskega doma znani vrtnarski strokovnjak g. tjtrekelj iz Ljubljane. Predavanje, ki ga priredi naša agilna vrtnarska in Badjarska podružnica, bo gotovo zelo zanimalo naše gospodinje.
— Kdo je hitrejši? Po vojni je ostalo v Kamniku mnogo malih vojaških galicij-skih konj, med njimi tudi Marko in Filo-mena. ki že danes vozita po mestu majhen mesarski voziCek. Vsak Kamničan pozna ta dva stara in počasna konjička, ki sta tako majhna, da bi ju človek zamenjal z angleškimi poniji- Ker služita že tako dolgo na tem svetu, sta mnenja, da se jima ni treba več tako žuriti. Njun gospodar ju mora zato sedeč na vozu venomer priganjati k pospešenem Koraku s prijaznimi vzkliki: Hajdi Marko, najdi Filomena!« Zadnjič- pa sta Marko in Filo-mena doživela veliko presenečenje, kakršnega svoj živ dan nista pričakovala. Bila sta namreč kaznovana zaradi prehitre vožnje. Vzrok nas ne zanima toliko, glavno pa je, da je gospodar z veseljem plačal globo za konjička in ima zdaj pismeno potrdilo, da sta zelo hitra in še celo prehitra. Take sreče pač nimajo naši avtomobili, ki dan na dan dirkajo po mestu in ne dobijo nobenega podobnega Častnega priznanja. Ko vozijo po nasuti cesti, se moraš previdno umaKniti, da te ne zadene kamenje, ki frči izpod koles drvečega vozila. Izložbena okna naših trgovin pa so žal tako stabilno postavljena, da se ne morejo umakniti pred podobno nezgodo. Zadnjič je drveči avtomobil vrgel kamen 5 metrov daleč s tako silo v izložbeno okno, da je ubil debelo šipo. Marku in Filomeni se kaj takega ne more pripetiti, čeprav vozita prehitro.
Iz Trebnjega
— Osebna vest. Na lastno prošnjo je premeščen iz Trebnjega v Jurince v Srbiji prometnik Svetialav Novakovič, ki je novo službeno mesto že nastopil. Tukajšnji Sokol je agilnomu članu in telovadcu priredil v soboto poslovilni večer, Katerega se je udeležilo mnogo članstva, želimo da bi bil g. Novakovič na novem službenem mestu enako marljiv, kakor je bil pri oas posebno kot Sokol.
— Odhodnica k vojakom odhajajočega člana tukajšnjega sokolskega društva br. Staneta Kmeta iz Starega trga se je vršila istočasno z odhodnico br. Novakovi-ča v gostilni »Zure«. V nizu napitnic je bilo tudi br. Kmetu izrečeno prisrčno slovo z željo, da ostane sokolstvu zvest tako pri vojakih, kakor, ko se povrne zopet med nas.
— Vse naše naročnike obveščamo, da je bila sobotna izdaja našega lista i-z Ljubljane pravočasno odpremljena z istim vlakom, kakor običajno, iz neznanih vzrokov pa je bila trebanjska naklada odpeljana proti Karlovcu, odkoder se je vrnila šele v ponedeljek zjutraj, ko je bil list vsem tudi takoj dostavljen. Ker ne sade-va uprave nobena krivda, naj nam naroč niki o neljubo zamudo blagohotno oproste, železniško, odnosno poštno upravo pa ponižno prosimo, naj vozi v bodoče po mož nosti naš list na majnišKi izlet v aprilu tako, da ga bodo naročniki dobili v juniju   prihodnjega leta.
Iz Črnomlja
— Osebne vesti. V VI. položajnu skupino sta napredovala učitelja gg- Just Martelanc v Črnomlju in Albin Razpotnik, šolski upravitelj v Semiču. — Crnomelj-sai postajenačelnik f- Adolf Avsec Je napredoval sa kontrolorja. Čestitamo!
— Občni zbor podružnice Kmetijske družbe. Po inicijativi okrajnega glavarstva v Črnomlju se v zadajem času reor-sanisirajo vse podružnice Kmetijske dru* be v srezu. Tako je 8. t. m. zborovala t»-di tukajšnja podružnica, h kateri je pristopilo lepo število članov. Občni zbor si je isvolil sledeči odbor: sa načelnika goep Antona G-rahka, za podnačelnika zdravnika g. dr. Josipa Maleriča, aa tajnika šol skega upravitelja g- Cirila Vizjaka, sa blagajnika posestnika g. Janka Weissa, se odbornike gg. K. Peadlrca, J. Starih o te J. Kobetičd iz Črnomlja ter J. Drtaja li Jernejeve vasi in J- Kureta Is Svibnika, za delegata sreekega kmetijskega referenta g. Bmerana Stoki asa ln za preglednike računov gg. Franca Majerleta tn J. Sku-dJca. Novi odbor Je sklenil naročiti za člane modro galico. Naročila sprejema predsednik podružnice. Sklenil je tudi po potrebi sodnim potom izterjati dolžne zneske, ki znašajo blizu 4000 Din Zato ni nobenega povoda sa nezaupanje in smemo pričakovati, da bo itevilo podružničnih članov v najkrajšem času se znatno naraslo. Kmetijaka družba iz LJubljane i« poslala podružnici v Črnomlju, kakor tndi vsem ostalim ▼ srezn, brezplačno sadna drevesca v svrho ra*delitve članom.
Postani in ostani dar „Vodnikove družbe"
Radio kotiček
Ljubljana. 10. aprila. Pod naslovom »Nakaj za plas, neka i za apaa, nekaj povesti, to bo za vas< bomo zve-5er ob 8.45 slišali revijo šlageriev, igric, ku-plč/tov, dogodbic Itd., ki jih je poveeal v enoten program g. inž. Pengov. Sodelovali bodo v igralskem d*lu goapa Nada Ober-eigner, gdč. Štefka Cernioeva, gg. inž. Ivau Pengov "n Ferdo Delak. Kupletiet g. Franjo Kes bo prispeval nekaj čisto novih kurpletov. stara znanca gdč. Dragica Sokova in g. Mirko Jelačin nas bosln pa razveselila z novimi Slagerji.
Novost v programu bo oonisrencier. popularni pisatelj g. Janko Kač. Ostalega, zlasti m-uzikalneea dela tega večera ne navajamo podrobno, obetamo vam pa, da bo ves
zan imfv  : n prijiert en.
— NaS val. Irfla ie ie oN rta številka lu-srtrirarte tedenske radijske re-vije >Xaš val«, ki prinaša tudi program inozemakih oddal nib postaj v slovenskem jeziku. Iz vsebine navedemo le par najbolj markantnih člankov, kot >Prijat*lii radija*. 1 Šolski radio v službi državljanske vztroje<. >Centraliz9ciia ali decentralizacija radijskih oddajanje. Na novo je uredništvo uvedlo tudi obširno ir. strokovno kritiko oddanega protrrania. katero oskrbita za muzikalni del skladateli L. M. Skerianc in za literarni dH književnik Ljudevit Mrzel. Podlistek >Radijske motnje« je tokrat oskrbel priliublieni pisatelj Janko Ka?. Programski del Ijubljaneike oddajne postaje je izr?dno obziren in sijajno ilustriran. Naj navedemo le par t*otrudnikov, kot ravnatelia škofijske pisarne g. Jožeta Jagodica, direktorja Higijanskega zavoda dr. Karla Pctriča. književnika Rudolfa Kresala, urednika Frana T-^naeclava. slikarja Božidarja J.nkca, docenta dr. Božo Skerlia in druge, katerih imena jamčijo za prvovrstne in zanimive prispevke. Ta — prvi elovene»ki radijski list — naftopleie pozdravljamo in ga veem priporočamo. Poaaoi .^zn^ številka stane samo 4 Din. Naroča #e pri upTavi >Našeea valac, Ljubljana, Gnjeva ulica 8.
Domač izdelek je pralni prašek
„PERION"
Poizkusite z njim oprati vaše perilo in za dovoljni boste. Perilo bo snežno belo ln rt* bo izgubilo na svoji trpežnosti. — Vedno li povsod samo: »PERION«.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Skupščina sreske organizacije JNS na Jesenicah
Zahvala in popolno zaupanje ministru Ivanu Mohoriču V srezu je 15 občinskih in 3 krajevne organizacije
Jesenice, 9. aprila. Včeraj smo imeli dobro obiskano letno skupščino sreske organizacije JNS. Poleg odličnih predstavnikov gorenjskega gospodarskega in kulturnega življenja, je bilo na skupščini navzočih lepo število zastopnikov kmetovalcev, obrtnikov in delavcev, tako da so bili v lepi harmoniji navzoči zastopniki vseh slojev prebivalstva. Skupščino je otvoril predsednik sreske organizacije JNS g. mr. phr. Jože Zabkar, ki je iskreno pozdravil navzoče, osobito pa sre-skega poslanca in ministra n- r. Ivana Mo-horiča, banskoga svetnika g. dr. Obersne-la, areskega komisarja g. Bizjaka iz Radovljice ter zastopnika banovinskega odbora JNS g. Karla Parcerja iz Ljubljane. V lepih besedah je omenjal najvažnejše politične dogodke v državi ter orisal tudi delo sreske organizacije v minulem letu in poročal, da je bila uprava sreske organizacije v stalnem stiku s svojim sreskim poslancem g. Mohoričeni, ki je vedno zastavil povsod vse sile za koristi prebivalstva in ki je zelo pogosto prihajal med svoje volilce, da jih informira o položaju v državi.
Burno pozdravljen je povzel besedo poslanec g. Mohorič, ki je v enournem temeljitem in stvarnem govoru orisal vse najvažnejše gospodarske, politične ln na-cijonalne zadeve v naši državi. Predvsem je poudarjal, da potov nazaj izpred 6. januarja ni in jih tudi biti ne more !n da je vlada čvrsta in sposobna voditi vse posle in vse borbe, da v polni meri uveljavi zgodovinski manifest Nj. Vel kralja Aleksandra. G. poslanec je nadalje poročal, da je nacijonalni dohodek v zadnjih letih padel do 60% in s tem so hudo prizadeti vsi sloji prebivalstva Znižati se bodo morala vsa davčna bremena, ki hudo tarejo davkoplačevalce. Obširno je tudi poročal o delu finančnega odbora Narodne skupščine, ki je zasedal tri mesece ter o stremljenju vlade po znižanju davčnih bremen. Poročal je tudi, da ima država nad 60.000 državnih upokojencev, ki prejemajo 1100 milijonov pokojnin. Dalje je navajal izdatke drž. uprave, drž. dolgove ter dohodke drt. podjetij in pooblastila, ki jih je dobila vlada od Narodne skupščine, da naj izvaja na vseh področjih drt. uprave skrajno štednjo Seveda pa naj bo štednja vadno na pravem mestu, ne pa kot na primer pri ministrstvu prosvete, da je 1070 razredov osnovnih šol brez učiteljev, 1700 učiteljev pa zaman prosi namestitve. Zelo zanimiva poročila je podal tudi iz vseh ministrskih resorov iz proračunske debate, »lasti iz notranjega, »unanjega, finančnega, gradbenega in prometnega ministrstva. Se posebej pa je g. poslanec opozarjal davčne zavezance, naj prijavljajo svoja dohodke davčnim oblastvom In naj navajajo vedno resnične številke dohodkov ln premoženja, ker z napačnimi prijavami lahko škodujejo sebi In tudi drugim, M ao svoje prejemke pravilno navedli. O. poslanec Je lel aa svoja stvarna izvajanja prisrčne ovacije zborovalcev.
Zastopnik banovinskega odbora f. Ka-r«t Parcer Je v lepo zasnovanem govora poročal o delu JNS, omenjal velike uspeha stranke pri občinskih volitvah v vsej drtavi ter apeliral na slolnost vseh na-ctjonallstov v dobrobit naroda in draave.
Skupščioa se je ob 13. uri prekinila t«r ae je po lfi- nrl nadaljevala. Popoldne je prišlo Še mnogo delegatov U vseh občinskih organizacij sreza, nakar se Je pričela  debata o poročilu g. poslanca.
Prvi se je oglasil k beseđi banski svetnik f. dr. Oberanel, ki je omenjal kritične strani našega državnega gospodarstva, predvsem dobave Premoga državnih železnic v Trbovljah, ki se vadno zavlačujejo v škodo delavstva, dalje carinsko unijo med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, omenjal je previsoke davke na zgradarlno in stavbna dovoljenja, visoko trošarino na cement ter poudarjal važnost kontakta med poslanci In volilcl Ur informacij navzgor In navzdol. Končno Je predložil naslednjo resolucijo:
Redna glavna skupščina sreske organizacije, zbrana na Jesenicah dne 8. aprila, Izreka »reškemu poslancu, ministru na r. Ivanu MohoH8u, lakreno zahvale aa njegovo vatrajno delo v Narodni skupšči-
ni in zlasti v finančnem odboru, mu obenem izraža popolno zaupanje vseh prišla šev stranke v srezu ki ga prosi, da sastavi vse svoje sile In sposobnosti v bodoče za koristi prebivalstva v »rezu In za obče narodne In državne Interese. V današnjih časih, prepolnih težkoč v gospo darskem življenju posameznikov in v so cijalnem sožitju naroda, je le bolj kot kdaj potrebno v organizaciji JN8 nuditi možnost, da se vse upravičene zahteve, željo in pritožbe na pristojnih mestih eo jejo, da se takoj zakonodajna in upravna oblast točno informira o vseh trdotah, napakah in krivicah, ki se pojavljajo kot Posledice zakonodajnih In upravnih ukrepov in da se s tem omogoči tak« trdote, napake in krivice čimprej odpraviti ln poravnati. Zato poziva »reska skupščina vse me-rodajne činitelje v stranki, naj • prirejanjem pogostih sestankov In zborovanj ter javnih anket o vseh javnih vprašanjih skušajo ustvariti v navedeno svrho čim tesnejši in popolnejši kontakt med narodom in stranko, kakor tudi med narodom, zakonodajo  In upravo.
Resolucija je bila soglasno sprejeta in so Ziborovalci priredili poslanca ln predlagatelju burne ovacije.
Zastopnik delavstva g. Ivan Markovšč je omenjal težki položaj bratovskih sklad-nic ter dolgotrajne borbe delavstva aa vsakdanji kruh ter apeliral na g. poslanca, naj dela na to, da se določi eksistenčni minimum na c^alavske mezde g. Lavsogar pa je ministra opozoril, naj dela na ta. da se razpuste vse delavske strokovne organizacije in naj se na mesto njih u»ta-novi ena sama močna delavska strokovna organizacija za vso državo. O. Franc Ra-blč je v imenu hišnih posestnikov protestiral proti visokim davkom na stanovanja hišnih lastnikov, g. Inž. Cop pa je v dolgem govoru nanizal vse krivice, ki se gode naprednemu življu na vseh koncih ln krajih. Govorila sta se gg. Bregant Jernej z Blejske Dobrave in g. Kajiar H Rateč, nakar je g. poslanec Mohorič na v»a vprašanja  tn   interpelacije odgovoril.
Tajnik sreske organiiacije g. H um ar y* podal zelo dolgo ki stvarno poročilo, 1» katerega je razvidno, da šteje sreska organizacija 15 občinskih ki % krajevne organizacije in da Število članstva »talno narašča. V upravo so bili Izvoljeni: predsednik dr. Vovk Janko s Jesenic, podpredsedniki: Ambrožič Jože, Ljubno; Hodnik Ivan, Boh. Srednja vas; Zupan Valentin, Jesenice; tajnik Humer Lovro, blagajnik Avsenik Janko, Jesenice; v upravo pa 18 članov iz vseh edinic sreza. Sedež »reske organtaacije bo tudi v bodoče na Jesenicah
Iz Kranja
— Delovanje strelske družine. Zaključno nagradno streljanje z malokalVbrsklroi pnškami    na    ra-sdaljo 16 m priredi naše strel, družina 15. t. m. na vrtu Narodnega doma.  Pripravljenih je osem krasnih dobitkov in enajst diplom, ki »e bodo takoj po končanem tekmovanju razdelili. Dobitke so deloma darovale nukatere tukajSDjo tvrdke, nekaj jih je bilo nabavljenih Iz lastnih   sredstev,    enega   je   poklonil predsednik g. Mohor. Zlasti je veliko zanima nje za mojstrsko tarčo, za naslov prvaka kranjskih strelcev za L 1934., ki dobi dvo je daril.    Dvoje  daril  (likerni  servis la manukure) je pripravljenih za dame, ki so pokazale, da se morejo kosati   z vsakim strelcem. Tekmovanje bo trajalo od 9. do 17. ure. Prva tovrstna prireditev bo go tovo žela velik uspeh in privabila vse p" staše strelskega sporta. Agilni tajnik dru zine g. Ločniškar, ki je znan atrokovnja o strelskih zadevah, bo 10. t- m. ob 19 predaval v ljubljanskem radiu o strels-družinah. Govor, na katerega opozarjan vse radio-poeluSalce, bo prenašal ojačev lec hotela Stare poste.
Stran 4.
»SLOVENSKI   NARODi. <bt 10. aprila 1934
um 81
Poomm da I erraii
Zdravnikova tajna
K? o m a d
Čeprav je čital sodnik to čudno oporoko z naravnim glasom, je opazka lorda Helmutha osupnila vse prisotne.
Caraval je kar posinel.
Jeanne ni več plakala. Iz njenih oči so švigale strele. Sir John Happer je bil tako presenečen, da ni mogel spra* viti iz sebe nobene besedice.
Sir VVilliams je pa počil v smeh in se obrnil k sodniku, rekoč:
— Oprostite, ali ni v oporoki nobenega dodatka?
— Ne, gospod.
— In ta oporoka >e pravomoćna?
— Misrim, da je, — je odgovoril sodnik, — ker druge oporoke ni.
— Lahko se pa izpodbija. _ Zares?
In sir Williams se je hladno ozrl na Jeanno Caravalovo, ki je pod njegovim srepim pogledom povesila oči.
Med grajskimi ljudmi se je začulo pritajeno mrmranje:
— Šeststo funtov rente ...
Vsi so bili zadovoljni in zato se jim je zdela oporoka v redu.
— Pomirite se, prijatelji, — je dejal sir Williams, — če bom izpodbijal oporoko, se ne bom dotika] vaše ded-ščine.
Te besede so pomirile grajsko služinčad.
Zroč neprestano na Jeanno je sir VVilHams pripomnil:
— Ubogi lord Helmuth ni slutil, ko je to pisal, da bo umorjen baš v trenutku, ko je bil na najboljši poti, da bi uničil svojo prvo oporoko.
Jeanne ni trenila z očesom; vendar se |e pa siru Williamsu zdelo, da je nekoliko prebledela in za drhtela.
Toda to je trajalo samo kratek hip. Ubogo dekle je potem naglo vstalo in se samozavestno ozrlo okrog.
— Torej podedujem vse jaz?
— Da, gospodična, — je odgovoril sodnik.
— Vse?
— Vse, pod pogojem, da izpolnite to, kar se zahteva v oporoki.
— Dobro, — je dejala in stopila k vratom, rekoč:
— Pojdiva, oče!
Toda sir \Villiams ji je zastavil pot. Prijel je bledega Johna flappera za roko in dejal porogljivo Jeaimi:
—Lahko storite nekaj za ubogega lorda, ki vas je tako vroče ljubil in ki ste ga tako objokovali: Predstavljam vam svojega bratranca sira Johna Happera, gentlemana od pete do glave, moža, ki vas obožuje ... Bil bi srečen, če bi uslišali prošnjo ubogega lorda Helmutha m se poročili s sirom Happerom.
Sir WilLiams je izgovoril te besede s strupenim roganjem.
— Gospod. — je zajecliala Jeanna in hotela oditi.
Toda satansko žareče Angleževe oči so jo zadržale.
— Dragi bratranec, — je nadaljeval sir \Villiams, obrnjen k siru Johnu, — vzemite to gospodično, saj ima zdaj bogato doto. Toda svetoval bi vam, da se ravnate po nasvetu lorda Helmutha in se odkrižate njenega očeta. Če se človek priženi v to družino, se mora bati nasilne smrti.
Jeanne ni klonila pod težo tega sarkazma, ki je bil očitna obtožba. Toda Caraval, ki ni bil tako hladnokrven in zakrknjen, je srdito vzkliknil:
— Kaj pravi lord? Pa me vendar ne misli obdolžiti, da sem storil to jaz.
— Kaj pa brbljate, prijatelj, saj vas vendar nihče ne dolži. — je odgovoril sir Wiliiams hladno.
In prav je tako! — je zakričal Caraval. — Gorje namreč tistemu, ki bi se drznil kaj takega trditi!
Stisnil je pesti in odšel.
Tudi Jeanne je odšla ponosno dvignjene glave, toda njen mir je bil samo dozdeven, kajti v njeno dušo je bi! zasadil kremplje strah.
Sir John. ki je še mak> poprej zaljubljeno zrl na njo, se je obrnil proč, ko ie šla mimo njega.
XXII.
Sodnik, zapisnikar in notar so odšli-Sir John Happer se je zaklenil v svojo sobo, da bi se pomiril. Ne mogel bi sicer reči, da je Jeanne kriva, toda obdolžitev sira VVilliamsa ji je vzela v nienih očeh vso mikavnost.
Sir Wilhams je napisal več pisem in jih izročil slugi, naj jih odnese na pošto v Souvignv.
Shiga pokojnega lorda Helmutha je bil radoveden, kakor so vsi posli, in dobro je p reči tal naslov vsakega pisrna.
Bilo jih je pet. Štiri so bila naslovljena na Angleže, peto, težje je bilo pa namenjeno državnemu tožilcu v Orle-ansu.
Po povratku iz Souvigny je stopil sluga v kuhinjo, kjer je bila že zbrana vsa služinčad Maisonneuva.
Pripovedoval je, kaj je videl.
Stara kuharica je vzkliknila:
— Lord ve, kaj je na stvari in zato pošilja državnemu tožilcu prepis oporoke. Iz tega sledi, da pridejo zjutraj zopet gospodje s sodišča.
— Molči no, Marjana! — se je oglasil mlajši sluga. — Saj to so zdaj naši gospodarji.
— Le naj bodo, jaz pa takoj poberem svoje stvari, ker nočem več ostati tu, — je odgovorila kuharica.
— Vsega še ni konec, — se je oglasil komornik.
— Kako to? Marjana ima prav.
— Oho!
— Gospodje s sodišča pridejo takoj zjutraj in marsikaj se bo izpremenilo.
Služinčad je bila radovedna, ali se bo to res zgodilo.
Zjutraj se ni nihče upal glasno izreči suma, ko je pa nastal večer, so vsi prebivalci Maisonneuva javno trdili, da ni bil nihče drugi nego Caraval, ki je dal Maubertu denar, da je umoril lorda Helmutha.
Caraval in njegova hči sta ostala zaprta v hišici v parku. Po povratku iz salona, kjer so odprli oporoko, se je Jeanne zaklenila z očetom v hišico in mu dejala v baskiškem narečju:
— Nesrečnež, ali hočete naju pogubiti?
— Tebe Anglež ni dolžil, mene pa je, — je odgovoril Caraval... Saj ti ie znana resnica.
— Molčite vendar! —
— Zakaj pa ostajava tu in se ne preseliva v grad, če je vse najino?
— 0 tem se bova pomenila jutri zjutraj. — je odgovorila Jeanne, da bi potolažila očeta. Videč, da se ji to ne bo posrečilo, je pa segla po preizkušenem sredstvu.
Odprla je omaro, kjer je stala steklenica krepkega žganja.
— Tu imate, napijte se malo. — mu ie dejala.
Jeanne je poznala nagnjenja svojega očeta in zato po smrti lorda Helmutha nikoli ni puščala žganja tako, da bi lahko prišel do njega.
Caraval je vzel steklenico in napravil nekaj krepkih požirkov. potem se ie pa kmalu pijan zavalil pod mizo.
Tedaj je Jeanne žarečih oči vstala in zamrmrala sama pri sebi:
— Zdaj bom imela do jutra mir pred njim.
Ta čas se je Srnca izprehajala po hiši. kakor da se ni nič zgodilo-
Minil je dan, ne da bi Jeanne prestopila prag. Končno se je pa le odločila.
Namestu, da bi čakala na nevarnost, ie pomislila, ji pojdem sama nasproti. Samo enega teh Angležev se bojim, z drugim bom pa storila, kar bom hotela.
Jeanne si je lepo počesala svoje krasne črne lase in jih zavezala z rdečo rudo po modi domačega kraja. Potem se ie pogledala v zrcalo in zamrmrala ponosno:
— Žalostno bi bilo, če bi tako lepo dekle, kakor sem jaz, ne moglo ničesar opraviti z moškim.
XXIII.
Pismo sira \Villiamsa državnemu tožilcu se je glasilo:
»Gospod državni tožilec! Dovoljujem si poslati vam prepis oporoke mojega bratranca lorda Helmutha, ki je bila baš danes odprta. Iz nje se boste lahko prepričali, kako malo je moj nesrečni bratranec cenil očeta univerzalne dedinje.
Pravica, ki ima bistro oko, bo morda našla v tem kako slutnjo ali pogled v bodočnost.
Pripomniti moram, da sta bila smo-lar m njegova hči zelo začudena, ko sta zvedela, da bosta morala prisostvovati čitanju oporoke, čeprav sta dobro vedela, kakšne so njene glavne določbe. Če že nista poznala vse njene vsebine.
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Po starem recepta ustanovi slepar nove delniške družbe
In snuje nove špekulacije
Novinska podjetja so se Staviske-mu množila in širila tako, da ni mogel njihovega vodstva samo improvizirati. Po svojem starem receptu je torej ustanovil za nje posebno delniško družbo in po svojem okusu ji je dal dolgovezno in umetno ime »Societe Anonyme Parisienne d' Impression et d' Edition Nouvelle de la Seine« samo zato, da bi dale začetnice pomembno latinsko beseda SAPIBNS. Sapiens pomeni moder in modrost te ustanove je bila očividno v tem, da se je Sta-visky zopet napravil nevidnega in da je zopet imel družbo, kjer je lahko
podeljeval stolčke upravnih svetnikov.
Eden izmed njih je bil ravnatelj agni-kolne službe za okraj Seine et Oise v poljedelskem ministrstvu in Emile Bianchard, dober prijatelj poslanca Bonnaura. Potom njega se je seznanil s Sta viski m, Staviskv je pa seveda takoj zavohal, kako bi mu mogel vodilni uradnik v ministrstvu koristiti. Zato mu je brž ponudil mesto upravnega svetnika v SIMA, pozneje pa še v Compagnie Fonciere. Tu je dobival Bianchard za prezenco 1500 frankov mesečno, priložnostno je pa dobil 20 delnic po 100 frankov.
Proti koncu leta 1932 ga je Bon-naure informiral o tem, da se ustanavlja SAPIBNS in da naj gre Bianchard v upravni svet novega podjetja. Bianchard seveda ni imel delnic in
dobil je od Staviskega ček na 100.000 frankov,
s katerim je plačal 1000 delnic po 100 frankov. To je bila desetina vsega kapitala kajti SAPIENS ie imela kapital 1,000.000 frankov. Vpisane delnice je izročil Bianchard Bonnauru, pridržal si jih je le 50. Poleg tega je pa dobival še honorar, kjer je v »Volonte« urejeval enkrat na teden eno stran za kmetovalce dn zato je dobival 500 frankov na teden. To je eden neštetih primerov, kako sta znala Stavisky in Bon-anure s pomočjo dnevnika korumpirati ljudi. Blancharda je pa
veljal ta postranski zaslužek življenje.
Ko je prišla afera na dan, je izgubil službo in preiskovalni odbor je dognal, da je imel stalne stike s Staviskim. To si je vzel zelo k srcu. Odšel je z doma in taval po okolici Pariza, dokler ni krenil zvečer v gozd v Fon-tainebleau, kjer je zavžil pripravljeni strup in si prerezal grlo. Dvojni samomorilni poskus ni bil smrten, toda Bianchard, ki se je bil v razburjenju slekel, je ležal na dežju vso noč. Pljučnica je dovršila, kar ie bila začela razburjenost.
SAPIENS se je formamo ustanovila 25. decembra 1932. Ker je bil njen glavni namen finančno podpirati »Volonte"« kot politično tribuno tolpe, }e bil na čelu družbe poslanec Bonnaure, njene kupčije je pa nadziral v imenu Staviskega   advokat Guiboud-Ribaud.
V juliju 1933 ie bil Stavisky s prodajo bonov in vsemi drugimi špekulacijami že v takih škripoih,. da ni mogel od nikoder iztisniti denarja za »Volontč«, a stari navihani Dubarry je bil po mesecih mastnega blagostanja zopet
navezan samo na vladno podporo.
V takem položam je trdil, da ima zopet proste roke. 19. avgusta 1933 je SAPIENS zaspala.
To pa ni bila edina novinska družba, ki jo je Staviskv v tem času ustanovil. SAPIENS se je morala pečati s financiranjem »Volonte«, ko je pa Staviskv pokupil odnosno s podkupovanjem dobil pod svoj vpliv one tednike, je ustanovil družbo, ki ji niso bile začetnice nič mani zveneče: SA-PEC. Vodstvo je bilo poverjeno spretnemu in za vse porabnemu Romagni-nu. Ta družba, nastanjena v rue Vol-ney, je morala skrbeti za tednike in oglasne posle. Tudi tedniki so bili večinoma financirani tako, da je SAPEC najemala od njih proti visokim mesečnim pavšalom vso insercijo, ki jo je potem sama prodajala.
Z oglasnimi kupčijami si je pridobil
MALI OGLASI
V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.—. Najmanji! znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
ZELO POCENI
se oolecete pri PRCSKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta it. 14. 6/T
GLADIOLE,  D ALIJE in drage cvetlične korenine nudi — Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5.
1505
SVETLO KRILO izgubljeno po Strmi poti mimo »TičTca« do Streliike 29, naj se vrne  proti  dobri  nagradi v Streliško 29. 1508
OREHOVO JEDILNICO
(moderno) prodam, ev. zamenjam z drugim blagom. — So-darska steza 6/1. 1507
KURJAČ
za centralno kurjavo, ki se razume tudi na elektriko, dobi takoj službo. Neoženjeni imajo prednost. — Ponudbe pod »Metropole na upravo > Slovenskega Naroda*. 1509
DVOSOBNO STANOVANJE i ozir. trisobno) oddam s 1. majem. — Rožna dolina, Cesta X. St. 25 (pod Rožnikom)
Tudi Vaša obleka bo kakor nova.
ko jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
LJUBLJANA. Po! lanski nasip Atev. Pralnica — svetlollkalnica
OGLAŠUJTE
V malin oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka besed s 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-. davek Din 2.- Mali oglasi se plačujejo takoj; po pošti lat :o v znamkah — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko
POZOR! POHIŠTVO!
Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene pohištvu: Sperane orehove spalnice, creš-njeve spalnice, šperane spalnice Din 2300.-omare    , > 400.-postelje                    > 200.-kuhinj8ke oprave      > 800-fcredence                  > 425.-Vse druge pohištvo se dobi najceneje pri nas na obroke m hranilne knjižice. Se priporoča
MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska it. 18, Miklošičeva it. fi Telefon 2780
posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje in jih sprejema v popravilo — Alojz Andi ovic, Romanskega 34. 1450
ZBIRKO ANTTK
itd. proda Klemene, Kranj.
1301
Staviskv še enega zaveznika, ki je bil zanj po svojem položaju velikega pomena. To je bil ravnatelj oglasnega oddelka v »Intrasigeantu« Pierre Cur-ral. »Intran«, kakor se imenuje ta list v Parizu, je večernik visoke stopnje in če je bil Curral več let v njegovem I ravnateljstvu, je pričalo to o njegovem j dobrem glasu in sijajnih zvezah. V družbo Staviskega ga je pritegnil urednik v Frolic'su in star Alexandrov pajdaš Fernand Schmidt. Pozneje se je Curral sestajal s Staviskym vsak dan, saj sta oba stanovala v istem hotelu Claridge na Champs Elysčes. Curral je imel v »Intranu« pogodbo, ki mu je dovoljevala
sklepati   še   druge   kupčije na lastno pest
in to pravico je izrabil. Ves navdušen za lepega A*exandra ter njegovo presenetljivo gibčnost in energijo je postal njegov neprecenljiv svetovalec in pomočnik. Ko se je v Empiru pripravljala opereta »Katrica«, je bila Curralu poverjena reklamna kampanja, za katero mu je Staviskv dovolil 800.000 frankov. Od tega denarja, ki ga je Curral izplačal v imenu gledališča Cmpire iz svojega žepa, je dobil pozneje samo še polovico, ob 400.000 frankov je pa prišel za svoje občudovanje sleparja.
Toda Stavisky ni rabil Currala samo za take posle. £>ef inseratnega oddelka »Intrana« je imel mnogo znancev in zato mu je lahko izdatno pomagal pri plasiranju bonov. Tako je bil Curral udeležen pri nekaterih sa-vojskih krajevnih listih in njihovih upravnih svetih je zasedal z njim ženevski trgovec Auguste Fournier, mož, ki se je pečal z najrazličnejšimi špekulacijami. Tega je pripeljal Curral v Pariz v juliju 1933 in pri dobrem obedu ga je seznanil s Staviskym. Fournier ie bil ves očaran, ko je spoznal Staviskega, njegove uglajene manire -in finančno genijalnost. Takoj je bil pripravljen a »delovati pri plasiranju bayonneskiii bonov in pri svojih zvezah je mogel ž*e naslednjega dne
spravhi   v   promet bon za en milijon.
Tak pomočnik v tastih časih je bil seveda bajno odkritje in Staviskv je z največjo vnemo basai Fournieru v žepe bone. Z njegovo pomočjo se mu je posrečilo navnati rezervne fonde zavoda, do katerih bi sploh ne bil prišel, in zlato je neprestano teklo iz njih.
K intervencijam z boni je imel Staviskv pripravljen za vsakega posredovalca cel dossier, kamor so bili postopno položeni vsi dokumenti, ki bi mogli vplivali na finančnike. Tam je bila kopija pisma ministra Daladiera, ki je samo po sebi, kakor smo že rekli, delalo vtis, da je to vladno priporočilo zastavljalnici. Tam so bila priporočilna pisma poslancev, izjave izvedencev, izvlečki iz uradnih spisov, v kolikor so mogli prikrojeni po svoji akciji koristiti. To je bila impozantna baza za agentsko zgovornost in Fournier jo je znal imenitno izrabiti. Ko je bdi pa izstrelil svoja neposredna poznanstva, je začel proti koncu leta zadevati ob ovire. Bankir Lyonnct v v avenue Kleber je prejel na primer bon na oiO.ooo frankov, plačljiv 1. julija 1934, toda izplačal je nanj samo 75.000. ostanek je pa obljubil šele pri plačljivosti. Toda Staviskv je nujno rabil denar. Da bi ne prišel ob provizijo,
mu je Fournier izplačal iz svojega 420.000 frankov.
Provizija je znašala takrat S% in tako je zaslužil 25.000 frankov. Dva meseca pozneje je prodajala tolpa Staviskega bavonneske bone za vsako ceno, s provizijami s 30 do 40%, samo da bi iz njih iztisnila kaj denarja. Tedaj se je sijajna verižniška stavba Staviskega že rušila na vseh straneh.
Tudi Fournier je na koncu svojih gladkih profitov zavohal nevarnost. Poskusil je v Ženevi plasirati bon na 3,300.000 frankov. Pariška Kreditna banka v Ženevi je pa bon odklonila, čeprav je bil Fournier prepričan v uspeh te kupčije. Ni mu preostajalo drugega, nego vrniti bon Romagninu, ki je stalno bedel nad tem, da bi ba-vonneski falsifikati ne romali po svetu. Kmalu je Fournier zvedel, odkod to nezaupanje ženevskega zavoda: da smatra bone za podtaknjene. Prispel je iz Pariza in v istem hotelu Wagram, kjer je že tolikokrat prijetno kramljal pri obedu ali večerji s Staviskim, mu je zabrusil v obraz, da uganja sleparije. In imenitno obviadajoči se Alexan-der je prvič izgubil ravnotežje, zavrnil je obdolžitev in začel Fourniera srdito zmerjati. Ločila sta se v silni jezi. Alexander ni imel več dovolj moči, da bi se premagal in zopet vse zmagovito poravnal. To je bila doba, ki je v nji čutil, da se mora nekaj zgoditi, če noče, da se konča slabo. In pri tem je vedel, da v tej odločilni partiji svojega življenja ne kaže, da bi igro dobil.
Pristopajte k
„V©d«ilr«v5 dn«**?"
Reševanje posadke „*;ei]iiskina"
£<usko letaio, ki je sumaio Jo. marca še z dvema letaloma k poletu iz Anadyra na Cap VVankaren dn je brez skdu izginilo, so zdaj našli in posadko rešiti. Reševanje posadke je bilo dramatično. Letalo se je moralo spustu zaradi neugodnega vremena ne posebno daleč oa Aaaayta v arktični leden, pustinja. Vsi trije letalci so ostau nepu škodovani in so krenili peš proti Ana-dyru. Dva sta zgrešila pot, tretji pi Kazni, se je pa ie dovlekel do Anady-ra, kamor je prispei v četrtek ves izčrpan in sestradan. Pripovedoval je o usodi leiaia in približni legi kraja, kjer sta ostala njegova tovariša. Brž so po-slaLi na saneh rešilno ekspedicijo, ki }< po dolgem iskanju našla Razinova tovariša. Vrnila sta se bila namreč k letalu, kjer sta čakala smrti v trdnem prepričanju, da ne bo rešitve od nikoder. Ko so odkopaii zasneženo letalo, so našii pogrešana ietaica v njem. Pre-pe.aii so ju v Anadyr, kjer s:a si kmalu opomogla. Razinovo letalo se je le neznatno poškodovalo in bo najbrž lahko kmalu odletelo nazaj v Anadvr.
Posadki »Celjuskina« je kremi na pomoč tudi ruski parnik »Smoknsk ki je baš na poti v Oljutorsk. Na krovu ima tri letala, ki se udeleže reševanja posadke potopljenega ledolomilca. Po zadnjih vesten so našli tudi ostala štiri pogrešana letala. Ledolomilec »Kra-sin« je že onstran Azorskih otokov in se je več dni boni s silnimi cikloni, ki so divjaLi meo! strahovitimi nalivi in točo.
KatastroSa na Norveškem
število žrtev prirodne katastroie na norveški obali, ki smo o nji poročali že včeraj, je naraslo na 40 in sicer 11 moških, 12 žensk in 17 otrok. To je največja nesreča na Norveškem od leta 1905, ko se je v Noenu odtrgala ogromna skala in pokopala pod seboj 61 ljudi. Ta nesreča se ie pripetila v okolici Gejrajgena. enega najbolj znanih letoviških krajev na Norveškem. Bila je temna doc, ko se je zavaJdla ogromna skala v morj^ m ko so pljusk-nili orjaški valovi na obalo. Ko so valovi dosegli električne žice, je za hip zažarelo nebo nad obak>. Prebivalstvo Ta-fjorda je že delj časa slutilo nevarnost, ker se je balo, da se bo skala odtrgala. Poleg že omenjenih vasi so valovi zajeli tudi vasi Silte, Uri in Nel-hus, kjer so bile porušene vse hiše na obali. V Nelhusu je voda odnesla dve hiši, stanovalci so se pa v zadnjem hipu rešili. Tam, kjer je bilo prej polje, so zdaj kupi kamenja in peska V nedeljo še niso mogli ugotoviti, ali so valovi odnesH pogrešane ljudi v mork ali pa leže pod kupi kamenja. V Fjčraa, kjer pogrešajo 17 ljudi, so našli samo dvoje trupel.
Ravnatelj elektrarne na Ta-fjordu pripoveduje, da so bili valovi tako visoki, da je vrglo več prebivalcev Ta-fjorda na skale, kjer so obležali strahovito razmesarjeni. Eden, ki se je rešil, pripoveduje, kako *o valovi presenetili v spanju prebivalce vasice Fjoraa. Videl je, kako ie našla njegova sestra v valovih smrt, ko je vdrla voda v njeno spalnico. Nekega vašcana je odnašal val mimo napol porušene hiše, pa so ga ljudje v zadnjem trenutku rešili. Elektrarna v Ta-fjordu je ostala skoraj nepoškodovana.
Zdravje otrok
V Londonu je zborovalo nedavno narodno društvo za varstvo otrok. Dr. Geffen je opozarjal na razne otroške užitke, ki vplivajo na zdravje in razvoj otroka mnogo bolj, kakor se splošno misli. V premožnejših družinah se otroci večkrat vozijo z avtomobilom, hodijo v kino in pozno spat, kar njihovemu zdravju močno škoduje. Dr. Geffen se je prepričal, da je pri premožnih starših mnogo večje število slabo hranjenih otrok, nego v siromašnih družinah. Otroci iz višjih družabnih slojev so zaradi nezadostne ali slabe hrane v razvoju večinoma zaostali za otroci siro-mašnejših slojev.
O istem predmetu je poročal dr. M' Gonigle, ki je preiskal 125 otrok iz premožnih in enako število otrok iz si-romašnejših družin. In rezultat preiskave je bil presenetljiv. Dc>čim je bilo pri siromašnih otrocih samo 4^ bolezni in motenj na dihalnih organih, je znašal ta odstotek pri otrocih imovitej-ših staršev 40%. Dr. M' Gonigle je v svojem okraju ugotovil, da je bilo med otroci pa tudi med odraslimi člani družin, ki so se preselile iz tesnih stanovanj v nova, zračna in moderna, več primerov raznih bolezni. Ljudje se še sedaj dobro ne zavedajo, kaj pomeni dobra prehrana.
Idealist.
— Kajne, Miha. da me ne jemlješ zaradi denarja.
— Beži no Jera, kaj pa misliš! Denar jemljem zavoljo tebe.
V znamenju časa. Šolski nadzornik: Kje ie pa šoUki sluga?
Ravnatlj: V petem razredu.
— Aha, gotovo kuri peč.
— Ne, poučuje.
— Kako to? Šolski sluga poučuje?
— Da, on je namreč doktor filozofije in nadomestuje bolnega učitelja.
Urejuje: loaip rtupanrttt 2* »Narodne
Fran
— 2a oprave in
trn dei Usta: JUn wonatoi — Vn v LjuM]an)