bhaja vsak dan popoldne ftsvzeauM nadalje la
I ne 3'c U i Prostor 1 m! m X 54 m'm za navadne in male oglase 80 vin., za uradne razglase 120 K. za poslano in reklame 2 K. — Pri naročile
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se ortloži znamka za odgovor.
BpravBttfra „Slov. Naroda1' in   Narodna Tiskarna11 ilnaflota
nitca ši. 5, nrltiično. — Telefon št 90.
„Slovenski Narod1
v Jugoelevljl:
celoletno naprej plačan .  K 120-—
polletno ....... „ 60*—
3 mesečno. 30*—
1            m           •••■*.     m 10* -—
Lianlfanl ln 90 poeti 1 ¥ lnoaeanahro:
celoletno......K 140*—
polletno . 3 mesečno
70-— 35 — 12 —
Novi naročniki naj pošljejo v pmč naročnino   veJno  gaa^» pO nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
la podpisane ta
Posamezna Številka velia 60 vinarjev.
Zagreb, 18. decembra.
Gospod dr. Ante Biankini. brat našega ministrskega podpredsednika, član jugoslovenskega odbora v Ameriki, je dovolil zastopniki] *Riječi SMS.« razgovor o odnošajih VVilsona in Amerike napram našemu narodu. Iz zelo .zanimivega in podačnega intervjva posnamemo sledeče: Gospod Biankini je izjavil, da bodo Amerika, \Vjlson in njegova stranka v Ameriki ostali zvesti ob naši strani. Predsednik Wi!son se je poglobil in natančno proučil naše vprašanje, kakor malo kdo v inozemstvu. Poslal je svoje emisarje in poročevalce v naše kraje, da se na licu mesta prepričajo o razmerah, sam pa je stremil za tem, da pozna čim največ naših najboljših ljudi in predstavnikov. Wihon ni človek, ki bi se umikal in ki bi se dal informirati samo enostransko, marveč hoče sam vse proučiti. Kot arbiter n< šega vprašanja je zastavil ves svoj oseben vpliv v to, da se pravično reši naša vprašanja. \Vilson je človek, ki zamore biti poražen, a umaknil se ne bo s svojega stališča. Republikanska, kakor tudi demokratska stranka v Ameriki- stoje s svojimi simpatijami na naši strani. Naše vprašanje v Parizu na mirovni konferenci je sicer ogroženo, a rti opasno. Tudi drugi zavezniki so sicer z besedami na naši strani, v resnici pa so proti nam in podpirajo imperialistične težnje Italije, le Amerika kaže svoje simpatije napram ram ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Amerikanci so sicer zapustili mirovno konferenco, kar je nam v veliko škodo, a ko so se pred kratkim vršili dogovori v Londonu, čutilo se je takoi vpliv, ki ga je zastavil za nas tamošnji ameriški poslanik Dawis, ki je deloval popolnoma v zmislu Wilsonovega stališča. — V glavnem imponira antanti odločnost zastopnikov Amerike in odločnost sploh. Pokazalo se je to tudi v Parizu. Znano je bilo. da je nameravala Italija s pomočjo D- Annunzija 7. t. m. izvršiti rpohod proti Splitu in Kotoru. Dostojen in odločen nastop z naše strani, češ. da bi značil tak korak Italije za nas takoj-?nio ukinitev vseh dogovorov na mi-irovni konferenci in izbruh vojne z Italijo, je pripomoglo k temu, da je ekspedicija izostala in da so se dogovori zopet pričeli. Tudi v tem vprašanju Je smla Amerika trdno ob naši strani. — O odnošaiih med Jugosloveni v Ameriki izjavil je dr. Biankini: Razpoloženje med narodom v Ameriki xje za popolno edinstvo države SHS. in za narodno državo. Žalostno je dejstvo, da
Im in Ameriki.
je prišlo pred približno leto dni do poloma v tej solidarnosti in do preloma tudi v Narodnem veča v Washingtonu. Oni, ki so danes še prisegali na dinastijo Karagjorgjevičev in na edinstveno državo SHS, prešli so preko noči v tabor separatistov in republikancev. To je vplivalo na jugoslovensko ljudstvo v Ameriki jako slabo in ljudje so postali popolnoma apatični. Glavna krivda pri tem dejsvu zadene izdajstvo Radića in njegove stranke, ki je čin političnega desperadera. Njegova brzojavka Italijanom in njegov memorandum italijanski mis-'^ v Parizu, kjer zahteva odcepitev hrvatskega dela od države SMS, njegova poročila o preganjanju hrvatsk. ljudstva po srbski soldateski na Hrvatskem in v Bosni, njegova stremlie?\ia s pomočjo Italijanov in črnogorskega razkralja Nikite. zanesti v našo državo razpor, vsa ta poročila našla so tudi odmev v Ameriki. Pop Grškovič. zagrizen Frankovce, zanesel je to idejo tudi med ameriške Jugoslo-vene. — O ekonomskih odnošajih med Ameriko in Jugoslavijo iziavfl se je g. dr. Binankiiu sledeče: Amerika je silno bogata dežela. Je bivah'šče ljudi velikega duha, zemlja inicijative in treznega dela. ne pa eldorado špekulantov in verjžnikov. Delo je princip te države, in kadar Amerikanec komu pomaga, pričakuje od svoie pomoči tudi prijateljstvo. Umestno bi bilo. da damo Amerikancem v vporabo naše rudnike, šume. železnice in slape. Interesirati moramo naše izseljence za naše prirodno bogastvo, ker so ti vajeni dela in bi v domovini ^nnogo več koristili narodu in sebi. Našo pomorsko mornari-cc treba bi bilo organizirati po ameriškem vzorcu, odpreti naše reke ameriškemu brodovju, in industrija, trgovina :n obrt bi dosegle kmalu pri nas še nepoznano višino. Treba bi bilo, da uvedemo v naše ^ole angleščino kot obligatni učni jezik. Amerika bi storila v 30 letih v gospodarskem oziru za naš narod več, nego rimska in beneška Italija v 16 stoletjih. V našem ministrstvu bilo bi potrebno urediti oddelek za izseljence, sklicati bi bilo treba anketo trgovcev in industrijalcev, da bi se zainteresiralo našo javnost za intenzivnejše gospodarsko delo. S tem bi rastla naša produktivna moč, naš izvoz bi se povzdignil do nepoznanih višin, ker imamo v naši državi neizmerna bogastva, ki leže sedaj mrtva, in izboljšala bi se na ta način naša valuta in naše blagostanje. Mi smo velik narod, a treba je, da si z vstrajnim delom pri-
lisinskio
(Dalje.)
Lisinski pa se je tudi kot neplačan uradnik bavil dalje z glasbo in skladateljstvom ter je razen mnogih pevskih zborov napisal celo vrsto skladb za klavir in orkester, številne plesne komade in veliko narodno kolo (za 7 figur) ter je harmonizira! za 5&bor nekatere narodne pesme.
Baš v onih letih je silno zaslovela po svetu in zlasti med Slovani narodna ruska opera: Mihajl Ivano-vić Glinka je bi! zaradi svojih dveh oper, »Življenje za carja« ter »Ru-slan in Ljudmila« med slavnimi najslavnejši slovanski skladatelj. Ognjeviti in podjetni Ilirci so seveda sklenili takoj, da morajo tudi Hrvatje imeti svoj narodno opero, a napisati jo mora Lisinski, — za vprizoritev pa naj poskrbi neumorni agitator Štriga.
In res je napisa! Janko Car libreto za opero »Ljubav in zloba« (besedilo je kasneje dr. Dimistrij De-meter temeljito predelal), Lisinski pa se je nemudoma lotil komponira-
na. Začel je 1. 1843., a že 1. 1844. so se na koncertih peli odlomki iz te ODere, ki je bila gotova leta 1S45. Vprizoriti so jo mogli diletantje iz najboljše družbe 28. marca 1846 ter so jo peli petkrat zapored z ogromnim uspehom in ob silnem navalu občinstva.
V Gajevi »Danici« je napisa! Stanko Vraz, ki je baje tudi sam v zboru sodeloval, obširno in temeljito študijo, o tej prvi hrvatski izvirni operi.
Iz kritike zvemo, da je opero in-strumentiral Gjuro Wiesner pl. Mor-genstern, »bez dvojbe jedan od prvih kontrapunktista našega vremena«, »izvanredan učitelj muzike«, in da so peli glavne vloge ga. Sidonija Rubido roj. grofica Erd6dyjeva (sopran), Albert Štriga (bariton), Fr. Stazić (tenor), K. Livadic* (bas). Pih-ler (2 tenor) in FranjoWiesner (2 bariton). Vraz je pohvalil izvedbo, režijo in opremo s samimi superlativi ter je izjavil: »mi, koji smo imeli priliko više tako njemačkih kao italijanskih teatra od prvoga reda vidi ti, moramo iskreno ispovjediti, da smo rijetko kad i na njih što sjajnijega opazili.«
Vsekakor je mladi umetnik, sa-
borjmo med narodi ono mesto, ki nam \ sled naše lege, našega bogastva gre. Bodimo vstrajni, odločni in iščimo naš spas le v delu in slogi.
Tata!" de
Težak mi je današnji dan, najtežji, kar sem jih imel v Jugoslaviji.
Nisem mogel verjeti, a danes ob 10. uri sem moral verjeti; otroci so mi prišli iz šole domov ter rekli, aa tudi profesorji štrajkajo.
Tudi profesorji! Učitelji, ki sg dosle mladini govorili, da je treba za domovino delati in — dokler je bha Avstrija — tudi za njo umirati.
Inteligenca se baha, da nam le ona ustvarila svobodno in ujedinjeno domovino! Danes ji je pa napovedala boj! Očetje bijejo svojega otroka in mu prete s smrtjo . . . Ali se še zavedate, da ste očetje? Ali morda niste?
Hlapec je najet in ko se mu ne godi dobro, odpove službo gospodarju. Ali se ne zavedate, da ste se napravili za hlapce države v tistem hipu, ko ste ji odpovedali službo?
Profesorji - učitelji so 1. 1914. sodili mladino, ki je štrajkala proti Avstriji in z a Jugoslavijo. Danes isti profesorji - učitelji štrajkajo proti Jugoslaviji. Ali je tudi nas stan izgubil moralno oporo v življenju?
Vzrok je beda. Klicali ste še nedavno: : Jugoslavija ali smrt«. Namesto smrti pride beda in mi že prodajamo Jugoslavijo.
»Naš štrajk ni političen«, pravi)« uradniki. A izrabljali ga bodo temni elementi politično. Vsaka anarhija je — politična.
Ali priznavate ministrstvu dobro volj o?
O vi vsi, ki boste ogorčeni radi teh mojih besed, vrzite se na mere, ne na list, ki jih priobčuje! Edino Jaz sem jih kriv.
Ko me boste obsojali, porečete: »Bogat je!« Pravim vam pa. da mo-ia nlaČa ni večja od plače srednješolskega profesorja. Služkinje nimam že 13 let: vse delo opravlja moja rodbina sama.
Težak dan je bil danes, nadejam se, ne samo meni, ampak še mnogim drugim nameščencem.
Ljuljana, 18. decembra 191$.
Dr. Fr. Hešič.
•JMi. soVo'sk*. zveze".
mouk in diletant, s svojo prvo opero dokaza! izreden talent, sijajno invencijo in čudovito spretnost Njegova zmaga je bila ne le pri občinstvu, nego tudi pri najstrožji kritiki popolna. Za vse svoje dveletno delo pa je dobil brezplačni uradnik - umetnik Lisinski le velik šop pohval in — 300 forintov, a tenorist Stazić, ki ni imel drugega zaslužka, celih 313 forintov. Brezplačni jurist tovariš Štriga (bariton) ni dobil sploh ničesar, nego si je nakopal še dolgove, a tudi ostali pevci in pevke so peli zabadava.
Tako so torej hrvatski Ilirci delali iz gole ljubezni za napredek narodne umetnosti prav, kakor naši igralci in pevci ter komponisti istih dni in do nedavnih časov. Vsem na čelu so se tako na Hrvatskem, kakor na Slovenskem za narodno kulturo vedno žrtvovali uradniki, za katere je veljalo in velja še dandanes tisto Vodnikovo geslo:
»Ne žvenka, ne cvenka,
pa bati se nič,
živi se brez plenka
o petju ko ptič!«
BL;
Veliki uspeh opere »Ljubav i zloba« pa je nagnil Lisinskega. da se je odločil ostaviti uradniško karijero.
„Pripravimo se!11
»Naprej«, glasilo JSDS, priobčuje ravnokar kratek člančič, v katerem širokoustno razklada, da so bile do danes naše občine v nepravih rokah, da so občinska gospodarstva popolnoma zavožena in zanemarjena in da se mora to s tem popraviti, da dobe občine socijalistiČna zastopstva. Dostavlja: >Ce bodo v občinah zavladali socijalisti, bodo nastopili za ljudstvo boljši in pravičnejši časi.« Konča pa z vzklikom: »Živele socijalistične občine!« Tem tiradam nasproti se ne spuščamo v nikako polemiko in tudi nočemo opozarjati na to, da so občine, ki so popolnoma v socialističnih rokah, kakor Dunaj in Gradec, danes vsaj tako zavožene in zanemarjene, kakor vse druge občine. Istotako opozarjamo, da je komaj želeti, da bi se našim občinam v prihodnje tako godilo, kakor se dandanes godi občinam na Ruskem, kjer je proletarijat že davno pokazal, da ne mara več za svoje zastopnike ljudi, ki zastopajo interese buržoazije. — Vse to smo navedli za-tegadel, da konstatiramo, da je pri nas. kar se tiče občinskih volitev, naša oficijelna JSDS vsakemu kompromisu nepristopna in da je, če ima take nazore, kakor jih razvija ravnokar v »Napreju« vsak skupni nastop pri občinskih volitvah med našo in njihovo stranko nemogoč. Oni so prvi, ki so odklonili tak skupni nastop, in potrebno je, da to takoj v prvem hipu na steno pribijemo! — To se nam vidi tem potrebnejše, ker so nam obenem iz Beograda brzojavili, da se v ministrstvu vse pripravlja za izvedbo občinskih volitev, ki se naj vrše koncem januarja ali pričetkom februarja. V tej brzojavki je dostavek, da bodo nastopile opozicijonalne stranke pri volitvah skupno in da se bo tudi Demokratska zajednica odloČila za skupni nastop s socijalnimi demokrati. Mi ne vemo, kako ie v tem pogledu mišljenje v Demokratski zajednici, ali svetovali bi. da naj se taki eksperimenti v Sloveniji ali vsaj v Ljubljani ne napravljajo, ker bi bili že vnaprej brezuspešni, skoro bi se lahko trdilo, smešni. Kar se posebej Ljubljane tiče. bi bil tak poskus podoben političnemu samomoru. Mi smo predvsem uverjeni. da je »Naprej« govoril resnico: socijalna demokracija hoče si pridobiti diktaturo v naših občinskih zastopih. Za njegovo priznanje smo stranki hvaležni in zatorej upamo, da nam tudi JSDS ne bo zamerila, če odkritosrčno povemo, da se nam vidi naravnost izključeno, da bi pri volitvah ž njo skupaj nastopali. To bi škodovalo obema strankama, ker še nikdar nismo doživeli, da bi se voda in ogenj v ljubezni objemala. Nasprotno, nam se vidi, da JSDS mnogo precenjuje svojo moč, tako v Ljubljani, kakor zunaj Ljubljane, pri tem pa zahteva reči. ki bi iih dostikrat še tedaj ne smela zahtevati, če bi bila najmočnej-
ša politična stranka v deželi. Zatorej je dolžnost te stranke, da se pripravlja na te volitve, ali tudi naša stranka se bo pripravljala na te volitve in morda se bodo vendarle dobili politiki, ki bodo vsaj premišljevali o tem, ali ne bi kazalo, nastopiti pri teh volitvah s kakim meščanskim blokom, prav tako kakor se je to zgodilo na Francoskem, kjer so socijalne demokrate volitve razbile, dasi so tam dosti močnejša stranka, kakor JSDS. — Toliko v odgovor »Napreju«, ker smo mnenja, da je najpoštenejše, če smo med sabo od-kritosrčni? Clara pacta boni amici.
Italija pred krizo.
Od predvčerajšnjem na včeraj je kurz lire padel za 7% — ta najobčutljivejši barometer politične situacije kaže na nevihto v solnčni Italiji. Italijanska cenzura jc dobra in stroga: težko pride kaka vest čez mejo, ki bi se zdela službeni Italiji opasna, marsikaj se pa vendar zve. Na Dunaju kupujejo Italijani vse, kar jim pride le pod roke, zatrjajoč. qa kurz lire proti kroni ne bo nikdar več tako ugoden kakor je še danes. Iz Reke prihajajo službene vesti, da se D* Annunzi umika. Pod pritiskom pariške konference mu ne preostane drugega. Zahteva pa za sebe, svoje oficirje in moštvo dekoracije za pohod na Reko. In italijanska vlada se pogaja ž njim. To karakterizira do-velj stanje vojaške discipline v italijanski armadi. Namesto da se kaznuje dezerterje, se bo laška vlada morala odločiti nagraditi jih. Razumljivo je potem, da so pomnožili število karabinjerjev na 70.000 in vrhu tega zastavili posebno izbrano, izvrstno plačano četo imenomguardiaregia.ki šteje 20 popolnoma vojno opremljenih bataljonov s trenom, ki naj se vporabi v slučaju štrajkov in sploh notranjih nemirov. Jasno, ker se ne morejo več zanesti na regularno vojsko.
Pred 3 tedni so bile v Italiji končane volitve, ki dovedejo do zmaga socialiste in liudsko.klcrikalno stranko. Niti ena, niti druga ni zastopana v vladi. Cela Italija je prepričana. Ga pade vlada pri prvem nastopu pred zbornico. Vendar pa se ne posreči rekonstrukcija kabineta, ki bi do-vedla soeiialiste in zastopnike P. P. P. (ljudske stranke) v vlado, ker zahtevajo te stranke take koncesije, da bi postavile celo dosedanjo notranjo in zunanjo politiko Italije n:i glavo.
Vse to se skrivati ne da; slednjič se zve le za to in v kurzu lire sc ta fakta zrcalijo. Lira pada in ■ na*a krona raste. — Vremena nam boao se zjasnila.
To je bilo zelo modro. In sklenil ie postati samo umetnik. To pa je b<lc lehkomiselno in zato zanj tudi usodno.
V tem idealnem sklepu ga je po-rrdil še plemeniti pobraf\m Strica, ki mu je za jamčil, da bo tri leta žaru nabiral pi ostovoljnih prispevkov med hrvatskimi rodoljubi. Pošilja! mu bo vsak mesec po 50 forintov aH 600 forintov na leto, a ko gre lism-ski na konservatorij v Pragi in si ondi tekom treh let pridobi diplomo ter napiše glasbo za veliko opero iz hrvatske zgodovine. Tekst mu napiše dr. Dimitrij Demeter ter se bode opera imenovala »Pori n«.
Lisinski je prijateljevo ponudbo sprejel in v oktobru 1847 je bil že v Pragi. Na konservatoriju pa ga niso hoteli sprejeti, češ, da je že prestar. Imel je namreč že skoro 28 let. A ravnatelj konservatorija, .. F. Kitt! ga je sprejel za svojega privatnega gojenca. Hkratu pa je stopil Lisinski v javno orglarsko šolo, ki ji je bil ravnateljem odlični teoretik C. T*. Pič, in ki so jo posečali le absolvira-ni konservatoristi, da se ondi docela uzavršć v glasbeni teoriji.
Ker ni ime! Lisinski v Pragi nič poznanstva, je pisal Stanko Vraz l.
novembra slavnemu češkemu zgodovinarju Karlu Jaromiru Erbcnu priporočilno pismo, v katerem pravf tudi: . . . molim Vas kao brat brata, kao prijatelj narodne glazbe slavenske jednakog njezinog prijatelja f uznešenca, pružite tomu mladičn, našemu Lisinskomu, prijateljsko ruku!«
Lisinski je v Pragi — v bujnem glasbenem središču — komponiraf izredno plodovito ter je naravnost *z rokava stresal zbore, čveterospeve, plese, koračnice, velik ilirski poi-pourri za veliki orkestar, hrvatsko kolo (za 6 figur) itd. Kitt! je bil * njim zelo zadovoljen. A Lisinski ie živel, skoraj raztrgan in razcapan, silno bedno. Revolucionarno leto 1848 je življenje v Pragi silno podražilo, in ker je zahajal mladi komponist v gledališče, v katero ni dobff brezplačnega vstopa, je hodil navad-* no lačen spat. Občeval je !e v nekaterih čeških domoljubnih hišah in d par boljšimi konservatoristi. Največ! je bili sam. Zaradi neznosne bede pat je prosil Strigo, naj mu pošilja večje vsote, ker stradati ne more več. nago mora, če ne bo izdatnejše pomoči, pobegniti domov.
m
Stran 2
.SLOVENSKI NAROD", dne 20. decembra 1919.
248 štev.
Polit line vesti.
«= Shod transportnih in saobraćajnih radnika se je vršil včeraj ob 7. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Na shodu je bilo zastopano želez-ničarstvo vseh kategorij v obilnem številu. Kot prva točka dnevnega reda se je obravnavalo o uspehih, ki jih je dosegla ta organizacija za vse želez-ničarstvo pri ministrstvu saobračaja v Beogradu. Pri tej točki dnevnega reda so izčrpno poročali sod m si Venca! z, Petrič in J. Žorga, ostro kritikujoč postopanje vlade in nerazumevanje teženj železničarstva na merodajnih mestih. Ob tej priliki so govorniki z vso vehemenco napadali tudi ZJ2 in nje-(nega predsednika g. Deržiča ter glasilo te zveze »Jugoslovanskega želez-.ničarja*. Sprejeta je bila nato resolucija, v kateri se graja postopanje železniškega ministra Draškoviča pri sklepanju dogovora in poziva vlado, da nemudoma uveljavi sklepe tega dogovora. Kot druga točka dnevnega reda je bila v razpravi današnja draginja in stališče, ki ga zavzema želez-ničarstvo proti draginji. K tej točki so govoriil sodrugi Petrič, Perdan, Dež-man, J. Žorga in Makovec. od katerih pa je bil govor sod ruga Petriča in Per-dana utemeljen, medtem ko so drugi govorniki navajali samo posamezne slučaje korupcije brez pravega stika s temo. Končno je bila sprejeta istotako kakor prva tudi ta resolucija soglasno in se je zahtevalo, da vlada takoj zniža cene življenjskim potrebščinam in uvede eventualno proti verižnikom in dra-žilcem preki sod. V isti resoluciji se je zahtevalo od vlade tudi odpravo nekateri nedostatkov v upravi državne in južnoželezničarske aprovizaciie. Na celem shodu, na katerem so bili zbrani sami pristaši socijalno - demokratske stranke, je bil opažati hud odnor proti socijalno - demokratskim ministrom in onim voditeljem te stranke, ki sede bodisi v Narodnem predstavništvu, bodisi, da reflektiraio na mesta v pokrajinski vladi v Sloveniji. Neki govornik je imel celo neokusnost, da le ob koncu svojega govora zaklical: »Živel Ljenin. živel Trockij, živela socijalna revolucija!«:, čemur je v dvorani sledil buren — aplavz.
= Ureditev plač. LDU Dunaj, 18. decembra. (DKU) Narodna skupščina je na včerajšnji seji sprejela likvidacijski zakon z dvetretjinsko veščino v drugem in tretiem branju, dalje zakonski načrt o zakladu vojnih poškodovancev in predloge glede ureditve p!ač civilnih državnih uradnikov, pod uradnikov in slug, kakor tudi o ureditvi prejemkov duhovniških kategorij in pa preiemkov profesorjev na državnih zavodih.
= Kristan v Prag!. LDU. B e o-Jg r a d , 17. decembra. Minister za šume in rude g. Anton Kristan in železniški ravnatelj g. Savčič sta dospela v P^ago.
— Mednarodna cdšlod«inska Itom^a. LDU. Beograd. 17. de--cembra. Za člana mednarodne odškodninske komisije v Parizu je določen g. Dušan Dimitrijevič. tajnik-ijustičnega ministrstva.
= Za naše dobrovoljce. Beograd. 18. decembra. Ministrska komi-fsfja ekonomsko financijska :n komisija ;za notranji položaj ste imeli danes popoldne skupno sejo. na kateri se je ra?-pravljalo o tekočih poslih. Ob tej priliki se je obravnavalo tudi o preskrbi |r«aših dobrovoljcev. Ureditev bo objavilo ministrstvo za socijalno politiko in bo ta ureditev osnovana na sledečih načelih: 1. Vsak dobrovoliec brez večjih sredstev, ki hoče obdelav?ti zemljo, jo dobi od države. 2. Dobrovoljci obrtnega in trgovskega poklica bodo dobili posebne večletne brezobrestne kredite. 3. Dobrovoljci uradniki bodo izenačeni ;V vsem z onim? svojimi kolegi, ki so za časa, ko so naši dobrovoljci vršili ^veliko in težko dolžnost za domovino, ^dobivali večje plače in avanzirali. 4. 'Dobrovoljce dijake se bo vpoštevalo v prvi vrsti ob priliki razdelitev državnih stipendj. — V ministrstvu za socijalno politiko se bo osnoval poseben Odsek za preskrbo dobrovoljcev. Kot /vrhovna organizacija bo funkcijonirala posebna komisija ministrstva, v kateri bodo zastopane tudi delegacije dobrovoljcev. Za celo državo se bo osnoval centralni saves bivšjh dobrovoljcev, ki bo pomagal in kontrolira! delo pri preskrbi dobrovoljcev. Sprejeto je bi!o tudi načelo, da bodo izključeni oni dobrovoljci, ki so se pregrešili zoper elementarne zakone in skušali obiti gotove predpise, od vseh udobnosti.
— Boka Kotorska. LDU. Split, 17. decembra. (DDU.) Povodom nepotrjene vesti, da je iz Boke Kotorske odpotovala v Beograd deputacija, ki naj b! zahtevala od centralne vlade, da bi se Boka Kotorska že sedaj odcepila od Dalmacije, piše *2ivot« v članku pod naslovom »Razkosanje Dalmacije«, da tudi gle-!de administrativne razdelitve Jugoslavije stoji na stališču samoodločbe za poedine kraje in okraje. Ako cela pokrajina želi. da se odcepi od dosedanje provincialne Dalmacije in že!i. da se priklopi drugi, naj se uvažuje njena volja: pri tem na ie treba vzeti v pretres kulturno tradicijo, skup-Dost interesov itd. Zato svari Boko Kotorsko, to »nevesto Jadranac da
se ne bi dala zavesti hipnemu neraspoloženju, marveč da bi stvar zdravo premislila in svojo željo izrazila svobodno, ali temeljito.
= Vesnić gre na dopust« LDU. Beograd, 17. decembra. Jugosio-venski poslanik v Parizu dr. Vesnić je dobil dvomesečen dopust.
= Prvi rok odškodnine, LDU. Beograd, 17. decembra. »Pravda« poroča iz Pariza: Iz verodostojnega vira doznavamo, da bo Srbija v roku enega tedna prejela kot prvt del odškodnine 15 miliiortov frankov.
= Posojilo v Ameriki. LDU. Beograd, 17. decembra. Neosnovana vest, da je vlada opustila namen, dobiti posojilo v Ameriki. Vlada vztraja še vedno na stališču, da Jugoslavija neobhodno potrebuje posojila v inozemstvu in da je v tem oziru najugodneje, misliti na Ameriko. Ugotovilo pa se je, da Jugoslavija začasno nima resnega upanja na uspeh, pravtako kakor tudi vladi Francije in Beleije nista imeli nobenega uspeha. Šele ko bodo jugoslo-venske meje končnoveliavno določene in ko bo rešeno valutno vprašanje, se bodo v tem oziru storili koraki, ki "tegnejo imeti uspeh.
= Proti našim sovragom. LDU. Novi Sad. 17. decembra. Povodom madžarskih napadov na obmejne kraje v Barani so se v Vojvodini začeli javljati novi prostovoljci, ki žele, da gredo svojim bratom na pomoč. Med prvimi prostovoljci so bili Novosadiani, ki so se svoječasno borili tudi na solunski fronti.
= Zakaj se opozicija boj! voPtev? Beograd, 18. decembra. »Beogradski Dnevnik« poroča v rubriki situacija pod naslovom: »Stari parlament je torej zvršil svoje delo«: Parlament je odgođen in porajajo se prve porodne bolečine za volitve v bodoči parlament. Težko je opoziciji in opo7;cijonarncmu bloku, da se mora teh volitev udeležiti kot opozicija brez orožja v rokah. Zato tudi ne izbira opozieita sredstev, s kateremi napada svojega protivnika, koteč mu izvit? orožje iz rok.
— Demis?"a predsednika češke s»nin$c?ne. LDU. Praga, 18. dec. (CTU.) Predsednik češkoslovaške narodne skimščine Tomašek je poda! v včeraišnji seji klubovih načelnikov svojo ostavko, ki še ni bila naz^aniena zbornici. Gotovo je, da bo Tomašek zooet izvoljen.
= Izorememba me?e Čehosto-vaške? LDU. Praga. 18. decembra. (ČTU.) V zvezi z nameravanim potovanjem avstrijskega državnega kancelarja dr. Rennerja v Prago, so se v avstrijskem časoplsiu priobče-va!e vesti, da se bodo ob fej nriliki nogama!? o izoremembi mej med čeri osi o vaško in avstrijsko republiko. Priobčile so se celo nekatere podrobnosti. Na kompetentnih mestm ni o tem nič znanega.
= Kolektivna pogodba za češke novinarje. DLU. Praga. 18. dec. (ČTU.) V petek 19. t. m. se vrši v poslopju narodne skupščine skupno zborovanje čeških in nemških organizacij dnevnih časopisov. Razpravljali bodo o kolektivni pogodbi.
= Scialo^ev premog glede Zrt-dra in Reke. LDU. Beograd, 17. decembra. »Pravda« doznava iz Pariza: Po vesteh iz diplomatskih kro-eov zahteva Scialoia samo Zadar. Glede reškeea vprašanja je, kakor se zdi, predlaga! kondominij Italije in Jugoslavije. »Pravda« doznava iz Londona. Zdi se, da so Ttaliiani predlagali, da bo Reka italijanska in luka prosta.
= Strankarske grupacl?e v Ttafll. LDU. Milan, 18. decembra. 'CTU.) Kakor javlja »Ojornale d* Ital'a«, so se radikalni in reformni socialisti ter skupina narodne obnovitve združili v skupen blok. Vse tri stranke obdrže svoja imena in programe, skupno pa bodo imele splošno orientacijo in taktiko v parlamentu, v knl?kor se bo odločalo o svunnih vprašanijh.
== »Nemci so beštlie!« Pri razpravi o zakonskem načrtu glede tuicev fe angleški mrorstrski predsednik L!oyd George imel srovor. v katerem ie nagla-sa! med drugim: »Podpisujem besede lorda Balfouria, ki iih le spregovoril ob priliki potopitve neke bolniške ladje s strani Nemcev* »Nemci so beštije in ostanelo be^tiie!« Te besede moram izpopolniti še v toliko, da so Nemci tudi lažniki in da so se kazali kot lažniivce ves Čas volne. Tudi afera v Scapaf!owu izpričuje, da je staro nemško miŠPenie in čustvovanie ostalo neizpremenieno. Nemčiia ie zakrivila, da ie padel cvet anrleSke mladine in da ie gospodarska moč angleškega naroda potisniena za generacije nazaj. Trditev poslanca Newtone. da zahteva čast Ang*eške, da se ne izganjalo nedolžni !"'die. zavračam in naginjam, da nemški narod nima nobene nravice. da bi se nozival na angleško čast« ZakoPck? načrt, ki določa, da ne smeio orioadmkf onih držav, ki so bife v vojni z Anglilo. še tri leta prlha*?>ti na An<*Je$lco. ako te^a izrecno ne dovoli minister notraniih del, je bil nato z veliko večino sprejet.
= O angleški n*irovn! ponudbi L 1917. Hardenova »Zukunft« priob-čuje velezanimiva razkritja □ angle-
ški mirovni ponudbi L 1917. Anglija
je potom nekega člana angleškega parlamenta vročila zaupniku nemške vlade v neki nevtralni državi te-iy pogoje za mir: 1. Nemčija bi naj ostala pomorska sila druge vrste Nemčija ne sme siliti Anglije k novemu oboroženju na morju. 2. Nemčiia ne sme v tujini prodajati svojega blaga ceneje, kakor doma. 3. Alzacija \w Lotaringija se ima proglasiti za neodvisno državo. V gotovem roku bi se naj prebivalstvo izjavilo, da-li hoče ostati še nadalje v nevtralni državi, ali se hoče priklopiti Franciji, odnosno Nemčiji. Ako bi ljudsko glasovanje odločilo na korist Franciji, di bila Nemčija odškodovana s kakšno prekmorsko kolonijo. 4. Rusija bi naj lostala v svojih mejah pred vojno. 5. Italija bi dobila tista nova ozemlja, ki jih ii ie 1. 1915. v imenu Nemčije ponudil knez Biilow. 6. Srbija bi naj dobila svobodni dostop k Adriji. Definitivne meje balkanskih držav bi naj določila zveza narodov. 7. Nem-čij bi se naj vrnile glavne afrikanske kolonije, in 8. Kar se tiče povrnitve povzročene škode bi dobila odškodnino samo Belgija, in sicer ne samo država, marveč tudi vsi belgijski <Jr-žavljani. ki so imeli kakršnokoli škodo vsled nemške invazije. — Tri dni po vročitvi te mirovne ponudbe rc nemški zaupnik obvesti! dotienega člana angleškega parlamenta, a* Nemčija odklanja te mirovne pogoje. Cesar Viljem se je. razpravljajoč o tej mirovni ponudbi s svojimi svetovalci, izrazi! baje tako-Ie: »Aku propade moja dinastija, mi ni več ležeče na tem, da-li ostane Nemčh* nedotaknjena ali pa zgine z zemeljskega površin.-
= Nevarne razmere na Španskem. LDU Madrid, 17. decembra. (ČTU) Stavka tramvajskih uslužbencev je povzročila spopade. Policija in orož-ništvo sta morali nastopiti. Pričakuje se. da se bo v mestu proglasilo obsedno stanje. Tudi v Barceloni ie konflikt čim dalje ostrejši, fzprtje se je razširilo v vsej Kataloniji.
Iz Madrida in Barcelone se poroča o spopadih in bombnih atentatih. Mnogo oseb je bilo ranjenih, nekatere težko.
ZA AMERIŠKE IZSELJENCE. LDU. Beograd,   17. decembra.
V zunanjem ministrstvu se je osnoval oddelek za ameriške izseljenec. Za referenta je določen g. Nikola GjonoviČ, referent ministrstva prehrane.
IZPREMEMBE  V ITALIJANSKI VLADI.
LDU Bazel. 17. decembra. (ČTU) Kakor poroča »Avanti«, se bodo vsled pritiska sociialnih demokratov izvršile velike izpremembe v italijanski vladi. Vojni minister je že podal demisijo. Njegov naslednik bo civilna oseba.
PRESENETLJIVO ODPOTOVANJE SCIALOJE.
LDU. Berlin, 17. decembra. (D. kor. urad.) »Deutsche Allgemeinc Zeitung« prinaša iz Lugana poročilo »Messaggera« iz Londona, da je italijanski minister za zunanje stvari Scialoja nenadoma odpotoval iz Londona, ne da bi za to vedeli angleški državniki, ki vsled tega tudi niso prišli na kolodvor.
ČEŠKE FINANCE.
LDU Praga. 17. decembra. (ČTU) Vlada je na današnji seji Narodne skupščine vložila zakonski predlog, s katerim se pooblašča, da si nreskrbj v inozemstvu kredit za poldrugo milijardo frankov v svrho nakupovanja surovin. Drug zakonski predlog pooblašča finančno upravo, da sme zahtevati za bodočo oddajo premoženja varščine od S do 25 odstotkov Čistega premoženja.
PRORAČUN ČEHOSLOVASKE. — PRUSKO'- TROPAVSKO OZEMLJE. LDU. Proga, 18. decembra. (ČTU/>
V današnji seji narodne skupščine je bil z vsemi glasovi pror? glasovom narodnih demokratov snreiet dodatek k proračunu za leto 1919. Nadalje so v obeh branjih sprejeli provizorni proračun od 1 lamin rja do 29. februari a leta 1^20 Poslanec Rypar in tovariši so stavtfj na ministrskega predsednika vprašanie glede vest«, da se te dn' nemška delegacija v Pragi pogaja glede odstopitve orusko - tropavskega ozemlja Nemcih* proti odškodnini v denarju. V dogovoru je Izjavil ministrski predsednik Tu-sar, da ne more biti govora o kak*h pogajanjih. Res je, da le deputacija tega ozemlia. ki pripada na podlagi mirovne rogođbe čehoslovaški republiki, bila te dni pri n;em !n ga prosila, naj stopi z Nemč:jo v pogajanja glede ratifikacije čehoslovaških mej. Pri tem se Je izrazilo upanje, da se bodo morda nekateri deli tega ozemlja priključili k Nemčiji. Ministrski predsednk Tusar ie izjavil, da je z ozirrm na dejstvo, da ni upravičen, odklonil vsaka pogajanja. Zasedba tega ozcml'a se bo jzvršpa Šele po ratifikaciji vcrsailleske mirovne pogodbe.
pomanjkanie premoga na češkem.
LDU. Praga« 18. decembra. (C. T« U.) Vsled pomanjkanja premoga
se bo v čehoslovaški republiki od srede 24. t. m. do sobote 27. t. m* ustavil ves osebni promet. Vozili bodo le ententni brzovlaki Praga - Pariz in Varšava - Pariz.
TAKSA ZA OSVOBODITEV.
LDU London, 18. decembra. Uradni listi so včeraj objavili, koliko bodo morale plačati Poljska, Romunija, Jugoslavija in Čeho - Slovaška za svoje osvobojenje. Skupna vsota znaša 60 milijonov funtov šterlingov, od katerih bo plačala Čeho - Slovaška polovico. Posamni zneski so se določili do razmerju davčnih dohodkov teh pokrajin v bivši Avstro - Ogrski. Dohodki Bosne in Hercegovine se niso upoštevali. Za osvoboditev onih pokrajin, ki iih je okuprala Italija, bo plačala Italija primeren odstotek.
ZVEZA NARODOV IN WILSON.
LDU. Berlin, 17. decembra. (D. kor. urad.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz New Yorka: V VVashingtonu menijo, da pomenja dejstvo, da je predsednik VVilson vse kompromise kategorično odklonil, ratifikacijo mirovne pogodbe. Govori se, da bo VVilson tretjič kandidira! in postavil vprašanje zveze narodov za glavno točko svoje kampanje. Bivši poslanik Gerard se tudi imenuje kot kandidat za predsednika.
POGAJANJA Z AVSTRIJCI V PARIZU.
LDU. Pariz, 17. decembra. (D. kor. urad.) Državni kancelar dr. Renner in njegovo spremstvo bodo jutri zvečer odpotovali iz Pariza. Včeraj popoldne je dr. Renner obiska! šefa političnega oddelka v ministrstvu za zunanje stvari, Berthe-lota. S pismom, naslovljenem na državnega kancelarja dr. Rennerja, pooblašča vrhovni svet avstrijsko vlado, da da sporazumno z malim odborom, ki ga bodo določile aliira-ne države, v zakuo tabačni monopol. Skupiček bo smela vlada porabiti edinole za nabavo živil.
FRANCOSKA HOČE BITI OBOROŽENA.
LDU. Berlin. 17. decembra. (C. T. U.) Iz Pariza se poroča: Glasom vesti, ki jo priobčuje »Information«, bo francoska vlada predložila načrt, v katerem bo zahtevala oboroževanje v velikem slogu. Načrt predlaga, da se izgradi francosko zračno bro-dovje, da se pomnoži število tankov, da se ojači topništvo in da se meje kar najbolj utrdijo.
ANGLIJA SE PRIPRAVLJA.
LDU. London, 17. decembra. (C T. U.) Kakor poroča »Dailv Tele-graph«. je dobilo 23 bataljonov pove-He. da morajo biti pripravljeni za pn-hod. Določenih je 5 bataljonov za Eeipt. 7 za porenske province in 1! za pokrajine, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje. Čete bodo gotovo odš!^ r^eseca januarja.
NEMŠKI  NACIJONALCI PROTI DR. RENNER JU.
LDU Dnnaj, 17 decembra, (ČTU) »Neues Achtuhrblatt« piše: Meščanski občinski svetovalci so od vsega početka smatrali dr. Rennerjevo potovanje v Pariz samo za poskus, da vzdrži sedanji sistem še nekaj tednov. Zdi se, da se je Rennerju to posrečilo, ker je mogel preskrbeti živila za nekaj tednov. Velenemci so v skrbeh, da se je dr. Renner politično vezal, vsled česar bo Avstrija zašla v še večjo odvisnost od entente, predvsem Francije,
ZA OBNOVO RUSIJE,
LDU Dunaj, 17. decembra. (ČTU) »Neues VViener Journa!« piše: S poučene ruske strani smo prejeli vest, da se od sobote dalje vrše na Dunaju pogajanja med pooblaščenimi politiki različnih ruskih skupin v svrho, da se konsolidiralo državni odnošaji na Ruskem. Pogajanja so začasno neobvezna. Kadetsko stranko zastopata Sazo-nov in Maklakov, socijaliste desnega krila Savicki, Kerienskega stranko Čeidze, skupino oktobristov iz Beograda došli Rodičev. Denjikina Vasil-kov. socijalne revoluciionarce Dan in Aks:kov, neodvisne sociialne demokrate Rabinovič in Gmsenski, židovsko delavsko stranko bundista Goldherg in Edelmann. Vsi udeleženci konference zohtevajo, da odstooita Ljenin in Trockij ter da ministrstvo preosnuieta ljudska poverjenika Sinovjev in Čiče-rin. ki ostaneta v novem kabinetu. Zahtevajo pa tudi, da v tem primeru ca-ristična generala Denjikin in Kolčak izgineta s političnega nozorišča. Dalje pravilo, da Poliaki in Čehi z umevnim interesom motrijo ta poskus obnove Rusije. Udeleženci konference priča-kujeio tudi dr. Beneša in dr. Kramafa. —- Čeho - slovaški tiskovni urad pri-pominia V temu: Potrditve te vesti nismo mogli doMti. samo nred kratkim omenjeni ameriški ŽMmaKst trd? H* ie vest resnična In da te tudi Ukrajina udeležena s Petruševičem.
NEM C! V PV«K1 RD^ČI VOJSKI.
I DU. Pariz, 16. decerbra. (<r. T. U.) K p kor poroča »Temps« ' iz Arhannreis'-a. so se v vodstvu rdeče armade izvršil iznremembe s tem, da so ruske častnike nadomestili z nemškimi
PAPEŽ IN BOLJŠEVIZEM.
LDU. Berlin. 18. decembra. (D. kor. urad.) »Vossische Zeitung« poroča iz Lugana: Kakor javljajo listi iz Rima. je papež v svojem nagovoru na kardinale pri zadnjem tajnem konzistoriju zaznamoval kot najvažnejšo nalogo katoliške cerkve boj proti boljševizmu, ker hoče družabni red vseh omikancev razdreti in ga nadomestiti z Bogu sovražno kaotično anarhijo. Papežev nagovor bo najbrže zelo vplival na zadržanje poslancev italijanske katoliške ljudske stranke ter oviral nadalnje skupno postopanje s socialisti.
ENVER PAŠA — KRALJ. Newyork, 17. decembra. »New-vork Times« poročajo iz Carigrada, da je bil bivši turški vojni minister in vodja Mladoturkov izvoljen za kralja v Kurdistanu.__
13 naše kralieuine.
— Kraljeva  garda v Ljubljani.
LDU. Beograd, 17. decembra. £a poveljnika bataljonu kraljeve garac v Ljubljani je imenovan major Milan Stojkovič.
— Prehrana naše države. LDU. Beograd, 17. decembra. Ker je prenehalo dovažanje blaga za našo državo preko Dubrovnika In Kotora, se bodo v kratkem opustile tamošnje delegacije ministrstva prehrane. Tudi v Marseillu se odpravi delegacija ministrstva prehrane.
— Tui nlkliasti denar. LDU. B e-ograd, 18. decembra. Na podlagi sklepa ministrskega sveta štev. 34«i od 5. t. m. je izdal finančni minister naredbo, da velja bolgarski niklasti denar po 5, 10 in 20 stotink leva in grški niklasti denar po 5, 10 in 20 leptov za ves teritorij kraljestva SMS do nadaljnje naredbe kot niklasti denar kraljevine Srbije v isti nominalni vrednosti in kot tak, da se sprejema rudi pri državnih in drugih javnih blagajnah.
Komunistično glasilo v Osijeku-LDU. Osijek, 17. decembra, Jutri izide v Osijeku prva številka »Radničke Riječi«, glasila tukajšnjih komunistov. List bo izhajal po lkrat na teden.
Heotireftno domovino.
D' Annunzio igra komedijo naprej.
LDU. Bakar, 17. decembra. D' Annunzio se noče pokoriti sklepu Consi-glja Nazionale, marveč zahteva, da meščani izjavijo sami, ali naj zapusti mesto, ali naj ostane. D' Annunzio veli namreč v proglasu na prebivalstvo, da zahtevajo interesi naroda in domovine, da se odstrani, da pa tega ne more storiti, preden ga prebivalstvo ne odveze prisege. Vsled tega se vrši 18. t. m. plebiscit: to bi bil tretji plebiscit na Reki. Vsak volilec bo prišel z listkom, na katerem bo zapisano samo eno vprašanje, namreč ali je s tem zadovoljen, da d' Annunzio odide. Volilec bo imel na listek zapisati samo »da* ali »ne«. Plebiscit bo trajal od osmih do šestnajstih. O izidu tega plebiscita bo odvisno, kaj bo d' Annunzio storil-Ftalijanaši na Reki, LDU. Bakar, 17. decembra. Včeraj* so imeli italija-naši v reškem gledališču jako živahno zborovanje. Pristaši d* Annunzija so se razdelili v dva tabora. Eni zahtevajo, naj Anunzio ostane, drugi pa, da naj gre. Govorniki so bili prekinjeni ponovno z medklici: to dokazuje, da med italijanaš? na Reki ni več one edinosti, kakor nekdaj.
— Obnova Gorice. Kakor poročajo goriški listi je kupil goriški magistrat Lenassijev mlin v Solkanu za 250.000 lir. Ob jezu tega mlina namerava magistrat zgraditi novo električno centralo za mesto in vso okolico. V ta namen bodo izkoristili padec Soče, ki bo dal okrog 2000 konisk'h sit. Čim se dogradi električna centrala se uvede električna cestna železnica, kf se bo podališala v vse okoliške vasi.
— Zemljepisni fn drugI pojmi laške gospode. »Goriška Straža« piše: Delavci ženijskega poveljništva popravljajo neko vas v goriški okolici. Napravili so si tud* stranišče, in sicer ob potoku, ki se steka v Vipavo. K po-veljništvu je prišel domači župan ter proti temu ugovarjal, češ da bi se lahko okužila živina, ki se nahaja v Vipavi in da se ob tej vodi tudi pere. Poveljnik mu je obljubil, da bo tak^j vse potrebno ukrenil. Toda on doslej n| vedel, da se steka v Vipavo, marveč je mislil, da teče naprej v Jugoslavijo!
— Velikim nerednostlm so baje prišl? ,na s"ed, kakor piše »Goriška Straža« pr? bivšem :n^tri,v,*em orada za obnovo v Goric*. Gre baje za milijonske svofe. ki so ^a c!oced:ij še nc-poia^nj^n ra'in izgj ''e. Ra^i tega se nahaia v Oor'd več znanih cenikov kot n rr h:v$" »vs^-^Vi g^^eroin| nia-jor P**7-J in drud ki so vaMJcni kot svedeki.
— S'avtia na sr^'-Uri §o!ah v Gorici. Profesorji na italijanskih srednjih šo'ah v Gorici že od septembra niso dobili svojih plač.   Pretekli teden so
štev. 248.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 20. decembra 1919.
Stran d.
imeli sestanek, na katerem so sklenili, da prično stavkati, ako se Jim do določenega roka ne nnkažeio plače.
— Slovensko učiteljišče v Tolminu. 30. pr. m. se ie zopet otvoril v Tolminu zavod »Francesco škodnik«.v kateri so sprejeti jroienci in gojenke pripravnice in prvega slovenskega tečaja za učiteljišče. Za revne in pridne ie nekaj brezplačnih in polovičnih mest. Šolsko leto pripravnice za učiteljišče se je zaključilo 4. pr. m. Gojencev je bilo nad 40. Tako se vstvarja učiteljišče v Tolminu, kjer ni prostora za tak zavod, ki tiče edino le v Gorico.
— Škodnikov konvikt v Tolminu. Kakor je znano je Italijanska vlada premestila slovensko uč:teljišče iz Gorice v Tolmin. Ker pa je Tolmin popolnoma porušen in ni dobiti stanovanj za dijake, je ustanovila vlada v Tolminu takozvani Škodnikov konvikt, v katerem dobe gojenci in goienke slovenskega učiteljišča brezplačno, za polovino in celo plačo stanovanje, hrano in oskrbo. — Konvikt so Italijani krstili na ime Frana S k o d -n i k a, kj je bil Slovenec in že leta J$48 ob izbruhu revolucije v Milanu desertjral iz avstrijske voTske in stopil v vrste italijanskih prostovoljcev. V redni italijanski Vojski Je dosnel do generalnega majorja m je umri 1878 v Milanu. Zavod je nameščen v poslopje ljudske šole. Dasi je ta zavod izključno na men jen samo slovenski mladini vendar so njegov ravnatelj jo prefektinja Italijani.
—Aretactfe v Žabicah  pri Pfrski
r: rfr?ci. V Zab'čah pri Ilirski Bistrici se ie italpanski kapitan r>oroč»l z eno izmed tamkajšnjih bogptašinj. Tik pred poroko je kapitano odkup'1 svojo bo-fočo nevesto po starem običaja od za-bfškfn fantov s 100 tttrf vina. Fantte co se vina pošteno nalezli in so ponoči iztrgal? zastavo, k? je visela na poslopju, kjer se nahaja comando presi-r?o. teT porezali vse telefonske žice. Nekaj fantov le bilo aretiranih, drugI <o ubež*n!:.
9
— Seja vesellčnega odseka Ljnblfan-cfcega Sokola se vrši juni. v soboto, dne •m decembra ob S. zvečer v odborov! cnbi.
Dnevne vesti,
Ljubljana, dne 79. decembra,
— Državni razgovori. Naše telefonske naprave so itak v naravnost škandaloznem stanju. Tembolj je obžalovati, da se javne oblasti čisto nič ne ozirajo na potrebe prebivalstva in izrabljajo telefon z največjo brezobzirnostjo. V mislih imamo takozvane »državne razgovore«. V službenih predpisih za telefonski promet stoji, da imajo državni razgovori prednost pred vsemi drugimi. Samoobsebi se razume, da se je pri tem mislilo samo na razgovore, ki jih imajo javni uradi res v interesu javne službe. V vojnem času so se ti državni razgovori neverjetno razpasli. Za pretvezo so jim služili vojaški oziri, posebno nevaren diplomatski položaj itd. Tako so se lahko vršili takšni »državni razgovori« ves ljubi dragi dan na vseh progah, ne da bi bilo mogoče, da bi k^aj mogei priti na vrsto navaden zemljan. Kakšni so bili v resnici ti »državni razgovori«, to je seveda druga vprašanje. Ako je kakšen Častnk hotel govoriti s svojo prijateljico kierkoli v zaledju, je napovedal veleva žen »državni razgovor...« Sedaj je vojne konec, mirovna pogajanja so končana, toda »državni razgovori« so se ne samo srečno rešili iz splošne zmede, marveč so se celo neverjetno razvili in razpasli. Ako kdo prijavi, ob?čen državljan, telefonski razgovor, dobi stereotipen odgovor ^Pridete na vrsto, kadar bodo končani
r?nvni razgovori.« to se pravi v 00 slučajih od 100, da ne pride nikoli na vrsto. Te razvade, ki so se u veljav Me v času vojne, morajo enkrat izginiti, zlorabe s takozvanim! »državnimi raz-govori« mora biti enkrat konec! Tako Piše neki dunajski list, katerega izvajanja tudi mi podpisu?emo. sat ?e že več mesecev poteklo, odkar ne moremo telefonski govoriti niti z Beogradom, mti v n?T"aiem, samo zaradi neprestanih »državnih razgovorov«, ki se vrše po dnevu jn ponoči. Čemu imamo mi na-vadni zemliani sploh telefon? Cemu ga moramo drago plačevati, ako nam ohlani branijo, da bi ga mogli rabiti?
— Kai se eodi v Kočevju? Piše-jo nam: »Iz Kočevja prihajajo zelo čudne vesti. Oblast je bila baje prisiljena nastopiti proti nekemu vzgoj;-telju mladine, ki je ščuval proti državnemu jedinstvu in napadal vladajočo dinastijo Karagjorgjevičev. Govori se. da je bil dotičnik aretiran, da pa so ga ljudie. katere je vodil rre~ov stanovski tovariš enakega mišljenja, nasilno osvobodili.« — Bedimo te vesti, ki jim na ne moremo vertetf. Prosimo somišljenike v Kočevju, naj nam torej snoroče, v koliko odgovarjajo resnici govorice, ki smo jih ^ab^žili.
— Še enkrat stanovanjska komisija v LJubljani. Kako se rešuje problem stanovanjske bede in kaka velikopo- *
težnost v socijamem oziru je merilo tega kolegija, naj povzame občinstvo še iz sledečih dejstev: Ako se dva uradnika iz javnih ozirov navzkriž premestita, sme pač oo nazoru stanovanjske komisije v Ljubljano poklicani nameščenec svojemu tovarišu prepustiti stanovanje, toda stanovanje tega se odda drugemu, tako da mora ostati v Ljubljano pozvani na cesti in tam nai pripravlja predavanja za vseučilišče! Vse opozoritve na škodo, ki jo s takim postopanjem trpi dotičnik in stvar našega najvišjega kulturnega zavoda se zavrnejo z opazko, da je bila osnova vseučilišča preuranjena! Ce se opozori komisijo na srečnega Ljubljančana, ki ima za svojo troosobno obitelj 11 sob na razpolago, kar je, čeprav izvršuje v nekterih prostorih tudi svoj obrt, proti naredbi in gotovo potrata sedaj tako dragocenih prostorov, se dotičniku komisija ne upa do živega, menda, ker ima visoke zaščitnike in migljaj od zgoraj pomeni za komisijo odrešenje iz zadrege! Po naredbi štev. 747 se lahko odpove stanovanja vsem vdovam, če niso ogroženi živ-ljenski interesi in če ne stanujejo v lastnih hišah. Tašča prejšnjega deželnega glavarja, pri kateri se mudi tudi žena največjega skriinitelia slovenskega imena, pa sedi neovirano v svojem lepem stanovanju, ker ie kakor pravi komisija, pač v Ljubliano pristojna! Menda je njena navzočnost boli važna kakor on >li uradnikov. Seveda se je pripb i sin, zet najhujšega
sovražniki: kih Slovencev, zlo-
glasnega ' ki se je nakitil ved-
no le ta' levno cvetko Sloven-
stva,   kat' za njegovo korist,
drugače se ;ihal slovenske družbe kakor kuge, s svojo spretnostjo srečno do načelnika patentnega urada v Beogradu in tako ima dr. Šusteršič vsaj tudi v naši prestolnici svojega zaupnika! In ta bo pač ščitil tudi svoio mater in sestro, za ktere bi pa navzlic temu bilo tudi izven Ljubljane dosti udobnih stanovanj! Pa nikar misliti, da vladajo taki nazori samo v komisiji! Poverie-ništvo za socijalno skrb. katero vodita dva mlada gospoda vsak z iedva enoletno politično prakso, smatra za pogoj socijalne pravice, da se stanovanja v Ljubliani oddaiajo le po vrsti, katero načelo ga pa nikakor ne ovira, da preskrbi svojim funkciionariem stanovanja, še predno se preselijo v Ljubljano!
— Odsek za prehrano se preseli dne 20. decembra iz svojih dosedaniih uradnih prostorov v palači deželne vlade za Slovenijo v hišo št. 10 na Trgu kralja Petra (Mahrova hiša II. nadstropje). Stranke se spreiemajo v torek, četrtek in soboto od 10. do 12.
— Za poveljnika kraljevske garde v Ljubliani ie imenovan pehotni major Milan S t o j k o v i č.
— Pohvala. G. učitelj Vinko Mo-derndorfer je dobil pohvalni dekret od predsedništva deželne vlade za Slovenijo za niegovo vzorno agitatorič^o delo. Imenovani je Zilian — intemira-nec iz 1. 1914. se udeležil od novembra 1918 do oktobra 1919 vseh boiev na Koroškem in zasedbe Prekmuria in je bil za časa koroške ofenzive odlikovan s srbsko srebrno hrabrosrno kolajno.
— Zastonnfštvo Jugoclovenov v Gradcu. Po preobratu novembra 1918 se je ustanovilo v Gradcu »Zastopništvo Jugoslovenov v Gradcu«, ki je imelo glaven namen, varovati interese v Gradcu in na nemškem Štajerskem ?ivečTh Jugoslovenov. zlasti pomagati jim pri vrnitvi v domovino. Do ustanovitve JugoslovensVega konzulata si je »Zastopništvo« prištedilo maihen fond, iz katerega je na odborovi seii dne 8. decembra 1919 v zmislu svojih pravil določilo ta darila: 1. »Čitalnici« v Gradcu 1000 K. 2. »Akademični menzi« jugosloven. dijakov v Gradcu 1000 K. 3. Matici Slovenski v Ljubljani 4000 K. 1. Matic; Hrvatski v Zagrebu 4000 K. 5. Matici Srbski v Novem Sadu 4000 K.
— Graški večer. Graška družba izza vojnih dni iz »Lontovža«, »Risa« in »Štajerske« vabi se na prijateljski sestanek v soboto dne 20. t. m. zvečer k »Roškemu carju« na Posavje.
— Vsi gg. tovariši invalidi častniki in asplrantfe se vabijo da se zanesljivo udeleže ustanovnega občnega /bora Zveze invalidnih častnikov In asnkantov v območju Slovenije, ki se vrSi dne 20 t. m oh 8 uri zvečer v restavraciji pri Mraku, Rimska cesta v Ljubliani.
— Eks^miroH so nredvč°rafš-njem na vojaškem strelišču na takozvanom »Suhem baiariu« truplo Prana Petriča, ki ie bil med vojno od vojaškega sodišča obsojen na smrt in ustreljen. Njegova rodbina je dala truplo prepeljati in pokopati na pokopališču pri Sv. Križu. Petrič je bil brez krste pokopan in je ležal kakv-ne dva metra pod zemljo. Truplo \w bilo nestrohnjeno in je bila na njem še obleka. V »Suhem bajerju« je baje pokopanih še 27 oseb, ki so blie ustreljen« m?d voi^o.
— Mestni drobiž v Maribora. Mestni magistrat v Mariboru je Izdal svoi denar po 20 in 10 vinarjev. Dvaj-setvinarski drobiž že izdaia mestna blagajna, desetvlnarskl pa pride v promet šele nrihnrfnii teden
— 7an?en?f1 so v Celin 240 kg usnja, ki ga ie neki voznik pelial iz Ce-lia nroti Vojniku. Voznik ie Izpovedal, da ie usnie Lauritschevo iz Konllc. ki ga je svoi čas nrodal nekemu celiske-mu trgovcu, sedal pa ga ie vzel nazaj, češ. da ga potrebuje za voiaštvo.
• — Na Zidanem mostu so aretirali podnarednika Damjanoviča in pešca
i Ilica iz Zagreba, ker sta ukradla strojevodji   Iv. Maherju iz Maribora 1400 I kron izročili so jih vojaškemu sodišču v C '
račasne tobačne trafike v Slove; .licu št. 54. 99 in 1.34 se razpisujejo oddajo pa nem natečaju. V enoletnem času s< is za to trafiko dobavilo tobačnega materijala za 16.007 kron 34 vin., od česar je znašal trafl-kantski dobiček 1600 K 73 v. Jamščina za invalide 160 K. Ponudbe do 30. t. m. ob 10. dopoldne.
— Železniška nesreča. Danes v petek okrog 5. zjutraj je povozil tovorni vlak na glavni cesti med postajama Šmarje - Sap in Grosupljem kmeta Jo-spa Stiha z Dobrepoija in par konj. On se je vračal s praznim vozom iz Ljubljane, kjer je prodal svoje prašiče. Stih je obležal nezavesten na tleh in en konj je mrtev. Tovorni vlak je vzel po-nesrečnea na vlak in ga odpeljal na Grosuplje, od koder je bil poslan z osebnim vlakom v bolnico v Ljubljano. Nesrečo je baje povzročil neprevidni čuvaj.
— Prošenj za podpore visokošol-eem-tehnikom do nadalje ni več vlagati, ker je tozadevni fond. kakor nas obvešča upravna komisija tehniško-visokošolskih fondov, že izčrpan.
— Zvezi prosvetnih društev za Slove-nijoj, ki se Je dne 9. novembra t L ustanovila na zboru duševnih delavcev v Celju (poprej Zveza narodnih društev za Štajersko in Koroško), so darovali: Zveza slovenskih trgovcev v Celiu 500 K, Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju 200 K, okrajni glavar dr. 2užek 200 K. trgovec Anton Kolenc 100 K, prof. dr. Dolar v Kranju 200 K. Lovro Petovar v fvanj-kovcih 100 K, dr. Lasič rz Ormoža 100 K. rodoljubi v Slov. Bistrici 615 K (nabiralca gerent Oril in kontrolor Pirkmaier), večje zneske pa so darovali še rodoljubi v Rogaški Slatini, SoStaniu in Marenbergu. Po drugih krajih je nabiranje v teku in prosimo tem potom vso slovensko javnost, da vsak po svoji možnosti pošlje novo ustanovljeni Zvezi primerno novoletno darilo, ker bo Zveza takoj po praznikih začela intenzivno delovati, za kar rabi veliko gmotnih sredstev. Prijatelje slovenske kulture pozivamo, da uvedejo povsodi nabiranje prispevkov od hiše do hiše. Darove Je pošiljati na naslov: Zveza prosvetnih društev Celic.
Oskrbnina v občnih javnih bolnišnicah.
Vsled izredne draginje in vsled visokih režijskih stroškov primoran je bil zdravstveni odsek zvišati oskrbnino v občnih Javnih bolnišnicah. Dosedanja oskrbnina nf zadoščala niti za prehrano, dočim ni bilo za ostale mnogovrstne potrebščine, kakor za zdravila, obvezila. nabavo in vzdrževanje inventarja, popravila na poslopjih in napravah za prejemke strežniškega in dru-zega režijskega osobja nikakega kritja. Da se obrat teh zavodov vzdrži, treba je bilo avišati oskrbnino vsa! v toliki izmeri, da se deianstveni stroški oskrbe in zdravljenja vsaj deloma krijejo. Občinstvo se opozarja, da se je tudi oskrbnina II. razreda tako nizko nastavila, da se v bodoče na prošnjo za znižanje ali celo za odpis oskrbnih stroškov v tem razredu ne bode več oziralo. Kakor hitro bodo cene vseh bolniških potrebščin padle, znižala se bode primerno tudi oskrbnina, osobito ona tretjega razreda. Novo določena oskrbnina je stopila v veljavo s I. decembrom 1919. Do nadaljne odredbe se določa oskrbnina v občnih Javnih bolnišnicah Slovenije za osebo in dan v sledeči izmeri: Bolnišnica Ljubljana v 3. razr. 15 K, v 2. razr. 30 K in l razr. 50 K, bolnišnica Brežice v 3. razr. 10 K, v 2. razr. 22 K in t. razr. 50 K, bolnišnica Celje v 3. razr. 12 K, v 2. razr. 25 kron in 1. razr. 50 K, bolnišnica JVlarlbor v 3. razr. 12 K, v 2. razr. 25 K in 1. razr. 50 kron. bolnišnica Murska Sobota v 3. razr. 12 K, v 2. razr. 25 K in i. razr. 50 K, bolnišnica Ptuj v 3. razr. 10 K. v 2. razr. 22 kron in 1. razr. 50 K, bolnišnica Radgona v 3. razr. 10 K, v 2. razr. 22 K in 1. razr. 50 kron, bolnišnica Slovenj gradeč v 3. razr. 10 K, v 2. razr. 22 K in v 1. razr. 50 K, ženska javna bolnišnica Novomesto v 3. ruazr. 10 K, v 2. razr. 22 K in 1. razr. 50 kron, občinska javna bolnišnica Krško v 3. razr. 10, v 2. razr. 22 K in v 1. razr. 50 Oskrba II. in I. razreda je dopustna le proti vsakokratnemu predplačilu lOdnevnih oskrbnih stroškov. Na prošnje za odpis ali znižanle oskrbnih stroškov I in II. razreda se v bodoče ne bode oziralo.
— Mestno gozdarstvo ima na prodaj lepe smrečice za božična drevesca. Prodajajo se na dvorišču ljubljanskega gradu. Občinstvo se vabi k nakupu.
Kulturu.
—   Omladinski list »Preporod« začne
izhajati z novim letom v Beogradu. Neodvisen od političnih strank bo skušal buditi zdravo smisel za vse socialne Interese in za obnovo idealizma, ki ga je porušil vsesplošni polom, ter bo nastopal proti vsem destruktivnim pojavom. Posebe bo se ta organ mlade Jugoslavije bavil s književno-umetniškim razvitkom novih generacij. List bo izhajal vsakega prvega v mesecu ter stal na leto 18 dinarjev (za četrt leta 4.50 din.) — Naročnino te rokopise |e pošiljati v Beograd. Zorma ul. 94. Uredništvo obstoji iz Šestih vseučiliščnikov (Rajic, Br-zaković, Vujaklija, Petrovič, Milic, Zlvan-čevič).
Narodno gospodarstio.
Izvoz kolkovanfh bankovcev prepovedan. LDU. Beograd, 17. decembra. (Uradno). Na podstavi sklepa ministrskega sveta z dne 8. t. m. je odredil finančni minister, da je izvoz z znamkami kraljestva SHS markiranih bankovcev Avstro - ogrske banke iz kraljestva SHS. prepovedan. Kdor bi
se pregrešil proti temu, temu bi se bankovci konfiscirali na korist države in obsojen bi bil v zmislu člena 145. carinskega zakona kot tihotapec.
— Padanje francoskega franka. Ljubljanski dopisni urad poroča: Na vseh inozemskih denarnih trgih že dva tedna konstantno pada francoski frank. Francija se na vse načine trudi, da ga vzdrži na prejšnji višini, vendar doslej brez posebnega uspeha. Kot vzrok se navaja, da se imajo o novem letu vršiti velike plačilne transkacije, razen tega pa tudi, da se Američani nočejo udeležiti sanacije zapadnoevropskih valut, ki bolehajo vse na preobiilici izdanega papirja. S francoskim frankom tradicionalno koraka italijanska lir*. Zato se mora svariti občinstvo pred spekulacijo v tujih valutah.
— Avstrija zastavi svoi tobačni monopol. Po poročilih z Dunaja, namerava Avstrija zastaviti svoj tobačni monopol holandski bančni skupini, v kateri se nahajajo štiri velike   amsterdamske banke.
j Ta zastava se bo baje izvršila z odobre-I njem vrhovnega zavezniškega sveta v Parizu. Avstriji so došie tozadevne ponudbe tudi z ameriške strani.
Včeraj avisirani transport čeho-slovaških legijonarjev. ki se vračajo iz Sibirije v domovino, je prispel iz Trsta danes ob pol 12. uri. V transportu je, kakor smo včeraj poročali, 36 častnikov z majorjem Benešem na Čelu in 838 mož. Legijonarji so bili v tujini preko pet let, samo na potovanju so že približno leto dni. Vračajo se preko Japonske, kjer so morali Čakati kake tii mesece, ker se jim je bila ladja razbila, preko Sueškega prekopa in Trsta. Na južnem kolodvoru jih je pričakovalo precej občinstva. Vlak je privozil v nostaio ob zvokih Sokolske koračnice. Ko so potniki izstopili, je zaigrala vojaška godba češko himno: Kde domov muj. V imenu deželne vlade pozdravil ie iegionarje poverjenik dr. Vladimir Ravnihar, v imenu Dravske divizije kapetan Prešeren, v imenu srbske vojske pukovnik Dimitrijevič, v imenu jugoslovanskih legij g. Fedor Slaj-mer. v imenu ljubljanske občine ravnatelj dr. Zamik, v imenu Sokol-skega Saveza SHS. dr. Oražen in v imenu Češke obci stavbeni nadzornik Hilbert. Zahvalil se je za pozdrave komandat transporta mjr. Beneš". Transport dobi na kolodvoru obea, ki ga je pripravila »Češka obec« m nadaljuje potem svojo pot proti domovini___.
NainoveSa porodila.
DRAGIN.ISKE DOKLADE DOVOLJENE.
LDU. Ljubljana, 19. decembra. Deželna vlada za Slovenijo je pravkar prejela od ministra za pripravo konstituanto dr. Palecka nastopno službeno brzojavko z dne 18. t. in. Nove dravinjske doklade za dežeio izven Srbije so odobrene. Veljava od 1. decembra t. L do konca februarja 1920. Pripravite izvedbo. Natančnejša navodila sledijo od finančnega ministrstva.
REGENTOVO POTOVANJE.
LDU Beograd, 19. decembra. Njegova Visokost regent Aleksander ostane nekaj dni v Cannesu na Rivieri in bo potem obiskal Alzacijo-Lotaringijo. V Beograd se vrne koncem tega meseca.
VLADA NIKITE LIKVIDIRA.
LDU Beograd, 18. decembra. »Politika« javlja: »Vlada« bivšega kralja Nikite likvidira svoje posle na Francoskem in se pripravlja, da odpotuje za svojim gospodarjem v Cap Martino ali pa sicer v Italijo. »Ministrski predsednik« Jovan Plamenac je odredil, da se vsem najemnikom v Neuiltv-ju, ali kakor on pravi, stipendistom izplača poslednji denar, ki ga je Plamenac še prejel na račun Italije. Pri izplačevanju so vsakemu veleli, da je ta gaza poslednja in da naj se pozneje ne obračajo več v Neuillv. Ta novica je kakor bomba padla med elemente, ki že dve ali tri leta žive, ne da bi kai delali in igrajo samo vlogo statistov Črnogorcev. VeČina teh ljudi je takoj sklenila, predložiti jugoslovenski vladi prošnjo, v kateri so izrekli svojo vdanost in se ponudili v službo, ako bi prejemali to, kar so doslej dobivali od kralja Nikite.
ITALIJANI V BARU IN VTRPA-ZARJU.
LDU Beograd, 18. decembra. Iz Podgorice se poroča: Dosedanja premikanja italijanskih čet v okolici Bara potrjujejo deloma trditev italijanske vlade, da so te čete prišle z nalogo, nadomestiti dosedanje italijanske čete v Bara in Virpazarju. Njih število pa ob enem kaže, da imajo posadko v teh dveh krajih. Iz Bara so po železnici transportirali v Virpazar cel bataljon 96. polka in oddelek strojnic. Dosedanjo posadko v Virpazarju, približno dva bataljona 68. polka in en bataljon 96. polka, so dirigirali v Bar; poslednje imenovani bataljon varuje transporte čet pri sutormanskem tunelu. Od posadke v Baru so nekatere dele 68. polka vkrcali in ti so že pripravljeni za odpotovanje, najbrže v Albanijo. Nove italijanske čete razširjajo ponoči velike množine lista »Glas Cmogont*
I ca«, v katerem ne stoji nič drugega« nego zgolj I Odrejeno je vse potrebno, da sc razširjanje tega usta' prepreči in da se store energični kora-, ki zoper odpadnike, ki zlasti okoli NikŠiča podpirajo italijansko akcijo.
ITALIJANSKI SOCIJALNI DEMO-
KRATJE.
LDU. Milan, 18 dec. (DKU). »Se-colo« poroča iz Rima: Včeraj sta bili na Monte Citorio dve seji socijal-nodemokratičnih poslancev, na katerih so razpravljali o smernicah svoje frankcije v novi postavodajni periodi. Sklenili so, da bodo povdar-jali nespravljivo taktiko in maksimu-listične tendence. Vedno naj se pov-darja, da ni prav nobene možnost! skupnega dela med socialisti in meščanskimi strankami.
POGAJANJA Z AVSTRIJO. LDU. Pariz, 18. decembra. (Dun. KU.) Zadnji dan bivanja v Parizu so državni kancelar, tajniki in drugi delegati prav do odhoda porabili za vrsto konferenc, od katerih je bila najvažnejša v organizacijskem odboru komisijo za obnovo, v kateri so razpravljali o modalitetan zastave tobačnega mono-pola. O tem so razpravlali predpoldne in popoldne ter končno začasno ugotovili pogoje, s katerimi bo Avstrija mogla najeti posojilo na tobačni monopol. — Razen tega je bila danes konferenca glede izvedbe z Jugoslavijo sklenjene pogodbe za dobavo živil. Te konference so se udeležili: državna tajnika L6-wenfeld - Russ in Paul. oddelni predstojnik Enders in ministerijalni svetnik Grtmberger. od jugoslovenske strani pa delegat Protič in železniški minister. Raspravljan so o ukrepih, da sc omogoči prevoz žjvil iz Jugoslavije v Avstrijo.
JAPONSKA !N SIBIRIJA.
LDU. Berlin, 18. dec. (DKU). »Deutsche Allgem. Zeitung« poročal iz »Chicago Tribune Iz Bazla. da se] je japonski poslanik izrazil, da namerava Japonska poslati močne čete v j Sibirijo, ker se boji ogroženja svojin interesov po rdeči armadi.
EPIDEMIČNA DREMAVOST. LDU. Berlin,  18. dec. (DKU>. »Abend« poroča iz Stockholma: Vn zadnjem času je izbruhnila v Stoc-t hohnu epidemična mrtvičnost (dre-| mavost). Bilo je že veliko smrtnih primerov,    večinoma   pri mlajših ljudeh._ ,
Raznoterosti.
* Kako   ]e   velika   češka republika.
Frant Machat podaja površino češko-slo-. vaške republike:   Češka 51.947 km», Mo-' ravska   22222 km*.  Slezka,   Slovaška In! drugi deli 68.027 ton*. Število preoivalttva ceni na 13*/* milijona.
* Knjižnice za deoo. Po Ameriki ki Angleški imajo po raznih krajih knjižnice za drčo od 7. do 14. leta. Dvorane so prostrane, okusne In čiste Na razpolago so izbrana dela za otroke lr. lepe podučne ilustracije. Uspeh takih kalilnic ie izvan-reden.
* Mač]j   lobanja f tatovem žepa. V
Splitu je prijela policija nekega znanega tatu. Ko so ga preiskali, so na$li v njegovem /epu mačjo lobanja Na vprašanje, zakaj nosi seboj mačjo lobanjo. Je odgovoril, da mu lobanja pri tatvini prinaša dobro srečo.
* Sto let ne bo nobeoe vojne v t*, ropi! LJovd George je posetil pred kratkim veliki arzena] v Woolwicho, kjer bodo delali sedaj lokomotive in vagone. Doslej je služil arzena! za artiljerijske potrebščine.; Llovd George }e rekel: Preč s topovi, ki jih najmani 100 let ne bomo rabfli. Izdeltij-mo koristnejše rečk L!oyd George je Sel med optimiste.
* Koža kot zlato. V Parizu je sedaj. moda. da nosijo dame obleko iz najfinejših kož. Cene kož so radi tega poskočile kot da je suho zlato. Dobijo se dame. katere obleke iz finih kož stanejo milijone frankov. Reveži hodijo bosi In goli . . .
* Škandal švedskih ministrov. Da cvete korupcija po celem svetu in tako tudi v, hladni Švedski, nam spričuje iz Stokholma! vest. da sta ministra Schotte in Rvden odstopila, ker sta zapletena v škandalozna od-1 kritja pri neW uvozni to izvozni tvrditi,; katere sta delničarja.
Poizvedbe.
Zatekel se je začetkom novembra t. V lep prepeličar k nekemu posestniku. Na-! slov se izve v upravniStvu »Slov. Nar.c
Mala zapestna ura, spomin na padlega prijatelja, drugače brez vrednosti, se ie! izgubila v torek zvečer v bližini glavnega1 kolodvora. Kdor jo prinese na naslov: Go-j rup, Pražakova ulica 3 IF., dobi 50 kron' nagrade. 1066.1
Izdajatelj ta odgovorni trrednik:
Valentin Kopitar. Lastnina In fjgk »Narodne ttekarae«. i
Ne morete spati? Niti delati? Ima-' te nervozne bolečine? Občutek zado-volstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 24 K.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza krogljicamj, 6 škat-Ijic 12 K. — Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eagea V. Feller, Stubic* dosje, Qn trg itevv 238, Hrvatska,
06
Stran 4.
.SLOVENSKI NAHOD" ane 20. decembra rjl9.
248. Štev.
Kameni m Wm
Plavam naiviš-je cene. Odon Koutny, Ljubljana, Kolodvorska al. št. 37
Seno in slamo &:eb^£?^aiv
Hranfu in prosi ponudb.
10662
tfnnil hl kompletno malo žago polno-illl|fll IJ2 jarmenik VcUgatter). Ponudbe na Ivan Hagljan, Čazma, Hrvatsko.
le is siiiie.
Slov. Naroda.
Pogoji  ustme no. Naslov pove upravništvo 10657
KlSIVir SKOrai iiuv'j se ceno proda. Na-ItiOlll, slov pove uprav. t. lista. 10497
Knjigovodkinjo
ka H
s prakso in lepo pisavo išče tvrd-KENDA, Ljubljana. 10514
K lakta rabllena, kupnje tvrd-Sosnosvetska cesta 14. 1048»
Dva mm ttkp zelja
se kupi. Ponudbe
in cene pod .Kislo zelje 10658" na upr. Slov. Naroda. 1065S
Vnajm sk,\ Goerzov daljno gled, foto IllifJriii grafski aparat, vse le v naj boljšem stanja. Ponudbe na uprav-ništvo „Slov. Nar." pod „D i jak"/10:99
Proda se lep salonski gramofon, daljnogled, par čevljev, 1 kolo vse v dobrem stanju in poce> ni. Poizve se: Hotel Štrukelj pri vratarja od I. do 2. are. 1C636
boljše meblirano stanova-
nje dveh sob v sredini
Zamenja se
mesta za stanovanje meblirane sobt in kuhinje. Ponudbe pod .Zamenjala' 10644" na uprav. Slov. Naroda. 10644
nUlitUlidlEltjU knjigovodstvu, korespondenci slovenski in nemški kot v vseh pisarniških delih, strojepisju in delavskih izplačilih želi s 1. januarjem 1920 nastopiti službo. Ponudbe se prosijo pod .J. P./10376" na uerav-ništvo .Slovenskega Naroda« 10376
Meseno sodo vhodom išče za takoj
J. SOKLIC, uradnik Jadranske banke centralni oddelek, Ljubljana. 10513
fOi i popolnoma nora žetona
1-90
in v
rin? moderne konstrukcije jiCl soka s cevmi.  Naslov pove uprav
Slovens' e^a Naroda.
1058 •
lm i Mfle, siieiio i rim Mfl
za kupiti koia god stanica Slovenije B. Novak, Ztyrcb Mak&isnlr 14, telefon 20-60. 10573
KunUlOin ma'u e^ektričnu razsvjeiu sa-nHpnfCfll .->u iz dvnainostrcj:* za 20—30 žarulja i sve k tomu pripaciau-Če potreb?tine za montiranje. Ponudbe sa najnižiom cijenom slati na adresu Dragutin Mrak, Hercegovce. Hrvatska. 10578
skraitega! lfsaie^io"« lesa I PiSNIlSiiĆ fflfl|JE,
(žaganic) po ugodnih cenah. V ponud bah naj se množina ter vrsta lesa označi.   Mnlensek   H. lesotriec. Maribor.
pisemske kasete, svinčnike, notese, ci garetni papir in stročnice i. t d. priporoča v veliki izberi trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Alois Low Graz, Schmiedsjasse 8. — interesent naj s> sklicujejo na ta inserat. 10642
f pozno) in rdečo čebulo s katerekoli I vojne znamke, znamke ob prevratu, I \ orne postaje kupujem na vagone. I ljubljanske, hrvatske S.H.S bosenske, Ponudbe z navedbo cene na B, Bo- srbske, italijanske, reške, medjimurskeh, vali Zagreb, Malisimirska cesta varadske, temšvarske, i.t.d. kupujem što?. 64« 10ri43 v vsaki množini po   naj višjih cenah.
-1 Ponudbe s cenami na A. Weisz. Brief-
inarkenhandlang DDnaj (Wien) 1. Adlergas se 8 9920
Knntnricrirtia   dobra pisarniška moč, !UfI! UlIMHiJd   z lepo pisavo, zmožna stro»episja, slovenščine in nemščine se sprejme. ■Nastop takoj. Oglasiti se je pri delniški t:skaini .Štampa", Ljubljana, Miklošičeva cesta h). 1056S
Podpirajte domača  podjetja  in|I}Z|l|i|iCI umetne, ljubavne^1 o-
Naznanjam
slavnemu občinstvu, da sem pričel v Domžalah št 106. sedlarsko in tapetniško obrt kakor tndi vsa v to stroko spadajoča dela se najceneje in točno dovršujejo. Martin Mali sedlar in tapet-nik Domžale. 10581
Kofitoristiiiia p^fkLsSk?r
stenografiji, izvrstna strojepiska, zanesljiva računarica, se išče s 1. januarjem. Začetna plača K 5C0'—, prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Dobrč cena hrana se lahko dobi v uradniški kuhinji. Posteljno perilo je (rjuhe, blazine, odeje) 'e prinesti sebo . Prva jugoslovanska tovarna kopit in drugih lesnih izdelkov, Loka pri Žusmu. 10483
Primerne
pri kaki tvrdki ali kakem večjem trgovskem podjetju sploh, želi 24 let star mladenič. Predizobrazba: gimnazija z maturo. Zmožen je popolnoma slovenskega, hrvatskega, nemškega, za silo tudi italijanskega jezika, ter je dobro izurjen v železniških predpisih in tarifah. Ponudbe z navedbo pogojev pod »Trgovec 10645" za upravništvo Slov. Naroda. 10645
UŠM POOflfiOa! 30nalerZ0bfaien°adiJ" [hčerka dobrega trgovca in posestnika na deželi, blondinka, delavna, dobra in pridna gospodinja, muzikalična, išče tem potom radi pomanjkanja znanja Icorespoćence v svrho ženitve z dobro situiranim, inteligentnim, izobraženim, značajnim gospodom do 45 let, posestnikom ali trgovcem na deželi, ki ima tudi umevanje za glasbo. Dopisi pod šifro .Značaj/10646" na upravništvo ,Slov. Naroda. Diskrecija za obe strani Cestna zadeva. 10646
lenitia podili'
Gospodična, stara
premoženja in vso hišno opravo, želi znanja v svrho ženitve z resnim gospodom. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod .Božič 10639 25 7" na uprav. Slov. Narodi 10659
tTOfla fO :e'a^a- prodajalna miza za nJl'u uB, trgovino ter držala in steklene plošče za izložbo, truge za pranje in kletke za ptičke ter tričetrtins e gosli s škatljo. Pojasnuje tvrdka Jura-sek, Wol!ova u!. 12, Ljubljana. 10498
BronsV dorirn 17 ,et star iz p°štene
IIIlUUu Ubintl družine kateri ima veselje do ključavnikarskega obrta bi se šel rad učit, nastopi lahko takoj, ponudbe na Leopold Zore Kranjska Gora. 10501
za izdelovanje nsnja in to sposobna za šerovanje in prikrojanje (Zu-richtereiV Plata po sposobnosti, mesto stalno. Obratiti se na izdelovaonu usnja Trivun Peta, Novi Sad na Dunavu. 10509
I?čemo zaneslji- rfrnjnijnrHn z izpitom, vega in treznega dllUjSfUJjU ki zna popravke pri parostroju samostalno izvajati. Nastop takoj, plača po dogovoru. Ponudbe na Pitamaca-ČrešnjuveČki Uglje-nik, Pitomaca, Hrvatska. 10478
'^.irofiJte si In berite
kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Pohlin Najzabavnejše berilo za samske in po ročene! Cena s poštino K 4*50. Na roča se v
llarsdal imflcgarni
v LJubljani.
naročajte moške, damske in otro ške slamnike in klobuke sarno pri tvrdki
Kifta Kosova in
krajinske s slov. napisi v veliki izbiri-
«8»
. Pisemski papir
■ *3
&5
v mapah tudi s slovenskimi napisi.
6»
Prva jMgpiioBamlm
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „S IDOL IN" — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine.
Rsdesšch nas!., Kamoit
Pran se razpošilja tudi v celih vagonih
Kar i g d papjr za pisalne sini Kopirne svinčnile L" ".aSr s^foree
v trgo.ino s papirjem, priporoča po zmernih cenah na debelo in drobno
L PEVAL
Li&ibljana, Židovska ul. 4.
E
3C
ar
Noui MM m:
slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepis, slovensko korespondenco, nemški pravopis in korespondenco, računstvo, navadno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, nemški iezik za začetnike, hrvatski jezik in lepopis se začnejo dne 5. januarja 1920. Zassfeno u5*li&če Legat v Maribora, Vetrlnjsfca ■Hm 17/1. Novi tečaji trajajo 4 mesece, obširni prospekt brezplač-ao. 10640
Pszci!!    CostilnEarii, lanmaiji vinograM   Pozor!! f
Trgovina z vinom |=
Oset & Cajnko, SiomiA
Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sor-tiranega vina kakor: muškateljec, rizling, šipon, burgundec, portugalsko, šilhar, pristnega ljutomerčana, pekrčana, halo-žana, bizeljčana ter črna dalmatinska in banatska stara in nova vina. 10449
Eupnfeva iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najboljših cenah.
Se priporočava Andrej Oset in Franjo Cajnko.
ca
■o
cd
Zahvala.
Ob priliki smrti  našega nepozabnega sina ozir. brata, strica, itd., gospoda
majorja
.nam je došlo toliko iskrenega in sočutnega sožalja, da se nam rti mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Storimo to tem potom in se zahvaljujemo vsem skupaj in vsakemu posebej za vso prijaznost in sožalje, udeležbo pri prevozu in pogrebu ter darovane krasne vence. Zlasti se moramo zahvaliti častniškemu rboru pokojnika, v prvi vrsti pobočniku pokojnikovemu gosp podporočniku Slobodniku za ves njegov požrtvovalni trud v teh dneh žalosti, častniškemu zboru štajerskega obmejnega poveljstva, mestnega poveljstva v Mariboru ter vsem gospodom častnikom mariborske g-unizije, deoutacijam dravske diviz-iske oblasti, gospodu generalu Rudolfu Maistru, povelistvu labudske-ga odreda, dravskega artilerijskega gorskega puka, magistratu mesta Maribor, Glasbeni matici in Sokolu Mariborskemu in vsem drugim oblastim, kojih imena so nam neznana; zahvaljujemo se prisrčno za poslovilne govore gosp. vojnemu superiorju Rantu, gospodu majorju Bogomilu Burniku in gosp. starosti mariborskega Sckola dr. Sernecu, pevcem Glasbene Matice za prekrasno petje, vsem darovateljam krasnih vencev, šolskemu vodstvu in požarni hrambi v Sv. Martinu ob Paki.
Izkazano nam sočutje je vplivalo tolažilno na naSa užaloščena srca in kličemo vsem skupaj in vsakemu posebej: Bog plati!
S». Martin ob Paki, dne 17. grudna 1919.
Rodbin! Loj-Mikuš.
ki želijo v najkrajšem času dobiti različne kandlte ali Ion dan t bonbone, naj pošljejo Sladkor tvornici čokolade, bonbonov in in slaščic Josip RafSter v Šoštanju. V predelavo se sprejme od najmanjše do največje množine sladkorja. Za predelavo se računa skrajno ugodna cena. Izdelki so prvovrstni s prav finim aroma in okusom po žerji kakor: maline, limone, sadje, jačalice, drops, medeni, mandeljni itd.
K-ipi se vsaka množina orehov«
Istotam se sprejme tudi kniigovodla, prva moc. Prošnje naj se opremijo s spričevali. Plača po dogovoru.
- usta-
2$ Jeklarna na Ravnah
(Ijeorg Graf v. Zknrn'schcs Stihiverk Streiteben)
novljena 1774. leta.
CrnštanJ - Ravne Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Gu-štanj, železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj.
Proizvajat Analonslko In »reaeiaaeko ieklo v zabojih, s
sidrom kot varstveno znamko. Legiraaa in Delegirana topilntaka tekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla xa orod«e,
drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice, za dleta in nože za obdelovanje železa: za svedre za rudo, premog in kamen ; za oile, rezila, vrtalna dieta i. t. d. Letjirana to aeleflima martfnova Jekia za
vozovoe in vafonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, motike, lopate i. t. d.
•zgotovila: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostnigane do 4 m, surokovane do 6 m dolžine); v Žlebih kovane dele za avtomobilne in vagone; krog le za cementne mhne M o
1000 sežBlev bokovib dnr.
F roda m samo sa lsaekasfe §e*d s
pžiblžno 1000 kiaftrsmi trdih tskefik drv. Vprašan i a prosim na poštno ležeče , Dobro kerlvo" v Celja. 10476
Bencinmotor
fclllF    se kupi«
Ponudbe na anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 10515
kakor tudi krasne karbidne svetilke razpošilja vsak > množino po tvorniški cen; troroiška zaloga Janko Andraiic v MariDoro. 10291
Prva   Specijalna  trgovina z rolravieami in parfumi
0. Bračko, Ljubljana
Grajska cesta 12.
Htm
Županstvo občine Šenčur pri Kranju
bo prodajalo dne 30. t m. ob 10. uri dopoldne na prostovoljni javni dražbi staro šolsko poslopje v Olševku. Stavba je v popolnoma dobrem stanju. Obsega veliko Šolsko sobo in dve manjši sobi s pritiklinami. 1C583
Pri zdravilišča Rogaška Slatina
se odda za zdraviliško dobo 1. 1920, 1921, 1922 in 1023, to je za 4 leta:
1. ) Modno trgovino za dame in go-
spode za letno najemnino K 1200;
2. ) restavracijo v sanatorl*u za
letno najemnino K 4000 in K 7000 za vporabo inventarja. Opomni ic, da se mora v tej lestavraciji kuhati le po zdraviliških navodilih. Navedene najemninske zneske je matrati za najmanjše ponudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke.
Glede morebitnega prevzema inventarja pri modni trgovini, v kolikor ie last dosedanjega na;emnika, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom.
Ponudbam, katere je vložiti najkasneje 31. decembra 1919 naravnost rri ravnateljstvu .Državnega zdravilišča Rcgaška Slatina«, je poleg nonudbe najemninskega zneska priložiti sledeč> dokaze
1. o strokovni usposobljenosti,
2. o narodnosti,
3. o zadostni višini obratne glavnice.
Natančna dojasntla daje ravr atelj-stvo .Državnega zdravilišča Rogaška Slatina«. 10433
Odvetnik
dr. Lenart Bcezio
si  usoja naznaniti, da ie otvori! svojo pisarno
v Gornji Radgoni,
Spodnji Gris št. 12.
Cvetličarna
Bajt Viktor
Selenburgova  uliea 6.
Ima v zalogi najmodernejše poročne šopke, okrase za neveste, mirtne šopke in venčke. Kompletni okrasi za poročne vozove. Velika izbira salonskih cvetlic, aražmajev, palm, cvetličnih košaric i. t. d. Velika izbira krasnih nagrobnih vencev v vseh barvah in velikostih. Trakovi pravi svilnati in papirnati. K r e pp a p i r
v vseh barvah in množinah. CenE f&Hdne! Postrežba točnu!
si
Dovoljujemo si Vam naznaniti, da se je sklenilo povišati delniško glavnico strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani od
K 6,
z izdajo 10.000 novih delnic po nom. K 400*—. Od novo izdanih delnic pripade 7500 delnic starim delničarjem, ostalih 2500 delnic pa bode Upravni svet dal na razpolago novim subskribentom.
Subskripcija se vrši pri podpisanih zavodih in njih podružnicah pod sledečimi pogoji:
Starim delničarjem pripade na dve stari delnici ena nova po kurzu 600*— tel quel. Ker so prvotne delnice še v tisku, zadostuje, da gg. delničarji prijavijo subskripcijo pri onem zavodu, pri katerem so subskribirali prvo emisijo.
Novi delničarji dobijo delnice po kurzu 850'— tel qul in se imajo iste uplačati takoj s prijavo. Razdelitev delnic si pridržuje upravni svet. V kolikor bodo vplačani zneski znašali več kot dodeljene delnice, se isti povrnejo subskribentom takoj po razdelitvi brez obresti.
Nove delnice partiesipirajo na dobičku 1. 1920.
Subskripcija se vrši pri Jadranski banki, Ljubljanski kreditni banki in Zadružni zvezi v Ljubljani, ter pri podružnicah teh zavodov od 10. decembra do 25. decembra 1919.
V LJUBLJANI dne 11. decembra 1919.
Oprani ml Strojne tovarne ii livarne t i LjnUljasa.
Stanje vlog le znašalo koncem meseca Junija 1918 B 280,000.000"
Podružnica v Ljubljani
eUvnloa S 100,000.000'—.
Češka industrij al na banka
Stritarjeva ulica št 9.
Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev.
Vsakovrstne bančne tranaakdje.
Vsakovrstno bančne trsssskollo.
757868
10
ET2