Poštnina plačana v gotovini Leto XIX», št. 79 Ljubljana, torek S« aprila 1938 Cena 2 Din Upravmštvo. ujuDljana, Knafljeva 5 - Telefon St 3122. 3i23, 5124, 8125 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celle Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi ori pošt. ček zavodih: LJubljana št 11 842, Praga «slo 78 180. Wien št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 8, telefon 3122, 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št 7, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Položaj v Španiji Ofenziva španskih nacionalistov na katalonskem bojišču se razvija zelo neugodno za republikansko vojsko in republikansko Španijo sploh. Zlasti padec Leride okrepljuje nedavno napoved generala Franca, da stopa španska državljanska vojna z vozaškega vidika v poslednjo fazo. Republikanske sile se sedaj v poslednjem naporu trudijo, da bi preprečile pohod Francovih čet pod poveljstvom generala Yaguea proti Barceloni, toda ti napori postajajo čedalje bolj obupni, ker izvajajo Francove čete istočasno močan pritisk tudi na severnem in južnem bojišču. Na severu se je del republikanske vojske že zatekel na francosko ozemlje, na jugu pa se bolj in bolj krči razdalja, ki loči Francovo armado od morja. Predor na tej točki bi pomenil presekanje republikanske Španije na dvoje in republikanska obramba bi se samo še nekaj časa lahko osredotočila v treh večjih obrambnih središčih ,ki so še v republikanskih rokah: v Barceloni, Valenciji in Madridu. Potek poslednjih vojnih operacij v Španiji je zbudil tudi v objektivnih vojaških krogih izven Španije zelo pesimistične zaključke glede nadaljnjega republikanskega odpora. Tako je na primer francoski general Baratier v pariškem »Tempsu« že pred nekaj dnevi zapisal, da se ves problem omejuje samo še na vprašanje, kolikšne so v obeh taborih dejanske rezerve za nadaljevanje vojne. Pri nad 1400 km dolgi bojni črti, ki loči Francovo od republikanske Španije, ne gre več za istočasno vojaško obvladanje vse te črte, temveč samo za sposobnost predorov na nekaterih pomembnejših mestih. Tu pa ne prihaja v poštev samo zadostno število vojakov, postavljenih v boj, temveč gre predvsem za zadostno močne rezerve, ki lahko sproti zamenjujejo vojaštvo v prvih linijah. Prav v pogledu rezerv pa se republikanska vojska, ki nima nobenega novega dotoka, z nacionalistično vojsko v zadnjem času ne more več merit. Vprašanje odpoklica tujih prostovoljcev. ki bi bilo za nadaljnji potek vojnih operacij in znabiti tudi za izid španske državljanske vojne odločilnega -omena je ostalo na mrtvi točki in bo najbrž njegova rešitev v kratkem sploh nepotrebna zaradi razvoja na terenu samem. Res je. kakor nas uče izkušnje svetovne vojne, da doseže sleherna ofenziva. tudi kadar je uspešna, že po osmih do desetih dneh svojo kritično kulmina-cijsko točko po kateri se utegne položaj včasih bistveno spremeniti v na-spi tju z nameni ki jih je ofenziva zasledovala in deloma že dosegla. To se je večkrat pokazalo tudi v španski vojni. Toda v sedanjem primeru je vendarle malo verjetno, da bi se položaj republikancev mogel vsaj lokalno izboljšati, kajti rezervne moči republikanske vojske. ki naj bi prav sedaj stopile v ak-cii ; pešajo, dočim dobiva general Franco še vedno zadostno pomoč za utrditev in ustalitev svojih novo pridobljenih pozicij Poslednji Comoanvsov poziv katalonskemu narodu zgovorno osvetljuje položaj, v katerem se ie po uspehih Francovih čet znašla Katalonija. Na kako spremembo položaja pod vnlivom zunanjih sil v sedanjem trenutku gotovo ni misliti Vse ie torei serlai odvisno samo še od odpornosti Kataloncev samih in morebitnih nepričakovanih ofenziv republikanske vojske na bolj občutljivih mestih kakor se je na primer tak poskus poiavü Dri Albarrarinu Na končni izid vojne pa tudi to najbrže ne bo moglo vplivati Z diplomatskega vidika je trenutni položaj republikanske Šnaniie znabiti še slabši kakor z vojaškega Malo verjetno je da bi se države ki so že doslei stale na stališču ponolnega nevmešava-nja v razvoj stenske državljanske vojne naenkrat premislile in se zavzele za usodo republikanske Šnaniie Izkušnje povojnih let v vseh enakih in podobnih primerih dokazuieio celo nasprotno- čim se vojaška sreča obrne v korist onemu ki do tistega trenutka še ne už'va diplomatskih simpatii te ali one države se pod vtisom izvršenega voipškega dejstva tudi d'nlomatsko razooloženie spremeni Posebno zgovorno potrjuje to tudi sam razvoj znanih razprav v okviru londonskega odbora za nevmešavanie ki bo lahko v kratkem svnie delo likvidiral in prepustil rešitev vseh notranjih španskih problemov v zvezi z razplptom državljanske volne samo še novemu dejanskemu položaiu. v katerem =;e na primer problem tako zvanih tuiih prostovoljcev ali oni o priznanju pravic vojskujočih se strank obema taboroma konkretno sploh ne bo več postavljal. Neposredno je torej usoda republikanske Španije povezana z vojaškim razvojem, ki za republikance, kakor rečeno. ni ugoden; posredno pa s trenutnim diplomatskim razpoloženjem, ki ravno tako malo govori za republikance. Pričakovanja da bi se Francija prav v sedanjem razpletu španske državljanske vojne naenkrat odločilno vmešala v notranje španske zadeve, so brez vsake realne osnove. Naj to Fran- HITLERJEV GOVOR V CELOVCU Nemški kancelar je bil tudi na Koroškem sprejet z velikimi ova- cijami - Novi hudi očitki dr. Schuschniggu Celovec, 4. aprila, br. Kancelair Hitler je na svoji avstrijski turneji danes ob 14. prispel s posebnim vlakom iz Gradca v Celovec. Ob vsej progi, po kateri je vozil vlak, in na vseh postajah so se zbrale velike množice, ki so ga navdušeno pozdravljale. Posebno svečan sprejem so mu priredili v Celovcu, kjer so se že včeraj ves dan pripravljali za ta dogodek. Mesto je vse v zastavah in zelenju, po ulicah pa je že od zgodnjih jutranjih ur vladalo vrvenje, kakršnega Celovec skorajda ne pomni. Ob prihodu vlaka so množice prirejale Hitlerju dolgotrajne in burne ovacije. Po pregledu častne čete se je kancelair med gostim špailiTjem množic odpeljal v avtomobilu na magistrat, kjer ga je v slavnostni dvorani sprejel in pozdravil župan na čelu mestnih svetnikov ter mu izročili listino o imenovanju za častnega meščana Celovca. Hitler se je s kratkim govorom zahvalil za sprejem in naglasil, da je doživela Koroška kot obmejna pokrajina po prevratu in v zadnjih razburkanih letih velika razočaranja, toda sedaj je napočil čas, da se vse stare rane zacelijo in se Koroška kot eden najlepših biserov vplete v venec nemške domovine. Nato so kancelarju predstavili prisotne zastopnike oblasti, med njimi škofa dr. Hefterja. ki mu je izrekel zahvalo katoliške duhovščine in vsega katoliškega prebivalstva svoje škofije, naglašajoč, da je njegovo delo še le prineslo Avstriji in vsemu avstrijskemu prebivalstvu resničen mir. Prepričan je. da bo pod Hitlerjevim vodstvom doživela Avstrija svoj preporod na kulturnem in gospodarskem polju. Ob koncu mu je zagotovil vso podporo katoliške duhovščine. Množica, zbrana na trgu. je ves čas manifestirala. ko pa se je Hitler prikazal pri oknu mestne hiše, so se ovacije še povečale. Ob pol 16. se je pričelo na celovškem razstavišču veliko manifestacijsko zborovanje. ki ga je otvoril koroški okrožni vodja Kuitschera, nakar je govoril okrožni vodja Arnold Wagner iz Monakovega. Ob 16 se je pripeljal na razstavišče kancelar Hitler, ki so ga množice zopet navdušeno pozdravljale. V svojem govoru je poudarjal, da je bila dolga in težavna pot po kateri je moral hoditi nemški narod, da se je končno združil. Pred nekaj dnevi se je mudil v vzhodnnh pokrajinah nemške države, sedaj pa je v najjužnejši. Tu je sicer druga dežela, vendar pa žive isti ljudje. V resnici je nekaj čudežnega v enotnosti kakega naroda. Ta se ne more nadomestiti z ničemer drugim, z nobenimi materialnimi dobrinami Najvišji ideal je svoboda naroda, ki pa more biti zajamčena samo v njegovi skupnosti, v enotni državi. Kancelar Hitler je nato podal kratek oris zgodovine Nemčije med svetovno vojno in po njej ter razvoja narodno socialistične stranke, po katere zaslugi je Nemčija danes zopet ugledna in mogočna država. Načelo narodnega socializma je. da mora biti nemška skupnost pred in nad vsem drugim. Po tem načelu je bil dosežen tudi preporod nemškega gospodarstva. Dalje je kancelar orisal razvoj avstrijskega vprašanja. Poudaril je, da se je narodno socialistična ideja kljub vsem pogodbam in mejnim kamnom zakoreninila tudi v Nemčiji. Kakor že poprej v Nemčiji je sedaj tu d i v Avstriji pritegnila nase vse prebivalstvo, kakorkoli Je bilo poprej orientirano. Zasluga za to gre. je poudarjal Hitler, narodno socialističnim metodam, k; ne razdirajo in ne uničujejo, kakor boljše vik j .temveč grade, združujejo in prepričujejo. Bivši mogočniki v Avstriji pa tega niso poznali. Hoteli some-šetariti z nemško narodno skupnostjo. Mciž, kj nosi odgovornost za to, sedi na Dunaju ter ga straž; policija če ne bi bil zastražen, morda ne bj bil več živ. Kancelar je nato zopet ostro obsojal dr. Schuschnigga in njegovo politiko ter mu očital, da je prekršil svojo besedo in skušal pridobit] pomoč inozemstva proti združitvi Nemcev. Zato ni preostajalo drugega kakor takojšnja izvedba priključitve. Kancelar Hitler Je končal s pczivom. cast diktator Dobil je neomejena pooblastila — Kitajci se bodo branili do skrajnosti Nanking. 4. aprila, br. Na svojem četrtem rednem kongresu je Kuomintang proglasil maršala Cangkajška za diktatorja Kitajske z neomejenimi pooblastili. V laponskih krogih sodijo, da je to nov dokaz odločne volje kitajskega naroda, ki ne misli popustiti, marveč se do kraja braniti proti japonskemu navalu. Na drugi strani upaio. da bo sedaj Čangikajšek kot samodržec Kitajske bolj do stopen za mirovna pogajanja in se nadelajo da bo prišlo do angleškega posredovanja, ki bi bilo Japoncem v sedanjem položaju zelo dobrodošlo Zadnje borbe okrog Santunga dokazujejo da morajo Japonci računati z zelo dolgotraino in krvavo vojno, predno jim bi uspelo streti odpor Kitajcev Japonski poveljniki se posvetujejo Šanghaj, 4 aprila o. Tu so se sestali vrhovni poveljnik japonske vojske Na posvet je prišel z letalom iz Tokija tudi vojni minister general Sugiiama Zadnji tak posvet je bil v Pekingu že pred več meseci. Razpravljali so o nadaljevanju vojaških operacij, ki so v zadnjem času tako v Santungu kakor v severnejših pokrajinah zastale Vrhovni poveljnik japonske vojske na Kitajskem, general Terauči. je zahteval nove vojaške kontingente iz Japonske in Mandžurije, vojni minister general Sugijama pa je bil drugačnega mnenja Japonski vojaški krogi priznavajo, da je položaj po zadnjih kitajskih uspehih kočljiv in da so zaradi tega potrebni izredni ukrepi za zavarovanje dosedanjih japonskih vojaških uspehov na kitajskih tleh Z raznih front prihajajo med tem poročila o novih kitajskih uspehih. Kitajci so Japonce docela pregnali iz Tajenčvanga in okolice ter zavzeli tudi važno strateško mesto Lini. v južnem Santungu pa so strašno porazili japonsko vojsko, ki je pustila na bojišču nad 10000 mrtvih Japonci so se morali znova umakniti prob severu na nove nostoia^ke ki so le še 80 km oddaljene od Šanghaja. Rumunifa in Rusija Bukarešta. 4 aprila br Rumunsk; zunanji minister Petrescu Comnen je poslal sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve brzoiavko v katen izraža upanje da be sovietska vlada še oadalie sodelovala z Ku muniio pn obramb' in čuvanju miru Lit vinov ie brzojavno odgovoril da strem Rusija slej ko prej po učvrstitv- prijatelj kih sosedskih odnošajev ter je vsak ča* pripravljena sodelovati z v3emi državami, ki delajo za mir im mednarodno sodelova nje. Silen vihar v Pragi Praga, 4 aprila AA Včeraj je nad Pra go divjala huda nevihta List' beležijo več nesreč, med njimi tudi eno smrtno Vihar je podrl nekeßa kolesarja in ga vrgel pod kolesa nekega avtomobila Izruval je tud' mnogo dreves po parkih ter podrl več kio skov in dimnikov cija hoče ali ne. tako glede Španije ka kor glede ostalih evropskih problemom, je tesno navezana na stališče Velike Britanije V Londonu pa prav v sedanjem trenutku nihče ne misli na oslabitev izgledov morebitnega sporazuma z Rimom samo zaradi španske vojne Po dosedanjih informacijah o predmetu italijansko-angleških pogajanj se celo zdi utemeljena domneva, da nekatera konkretna španska vprašanja v dosedanjih razgovorih niti v poštev niso bila vzeta ker računajo v diplomatskih krogih z možnostjo in skoroda sigurnostjo da bodo avtomatično rešena ? Francovo zmago, med njimi zlasti tudi vprašanje odpoklica tujih prostovoljcev. Nacizem na Madžarskem Budimpešta. 4 aprila o Snočnj Hor-hyjev govor po radiu, v katerem je pozval narod k edinosti za ohranitev Madžar ske. v politični javnosti ni napravil globljega vtisa Kolikor se mu je javnost odzvala so njeno razpoloženje davi oma jali madžarski narodnosocialistični letaki ki so bili že v zgodnjih jutranjih urah razširjeni po vsem mestu Madžarski narodni socialisti zahtevajo, naj vlada poda ostavko sedanji odgovorni politični faktorji pa naj se umaknejo v inozemstvo, dokler je še čas Letaki očitajo vladi, da "rrozi madžarskemu narodu z oboroženo silo. ter govore tudi o sporu med Horthy-iem in vojnim ministrom generalom Rö "'er jem Angleži izganjajo tujce London. 4 aprila br Na Angleškem so začel: zadnje čase strožje nadzirati tujce, ki so zaposleni v Angliji Notranje ministrstvo je izdalo odlok po katerem morajo podrejene oblasti revidirati vsa doslej izdana dovoljenja za zaposlitev inozemskih državljanov Med drugimi imajo podrejene oblasti nalog odvzeti nadaljno dovoljenje za zaposlitev vsem ' "• ki so zaposleni kot hišna služinčad Teh ie samo v Londonu okrog 75 000 Sedem gasilcev žrtev požara New York, 4. aprila. AA Silen požar je uničil v New Yorku star gradič s hlevi, v katerih je bilo 130 konj. Pri reševanju konj je našlo smrt 7 gasilcev, mnogo jih je bilo pa ranjenih. Vsi konji so zgoreli. naj v nedeljo ves nemški narod manifestira svojo voljo za ohranitev velike Nemčije od Karavank do Severnega in Vzhodnega morja. Vključitev avstrijskega gospodarstva Dunaj, 4. aprila, h. V dunajski koncertni dvorani je imel nemški gospodarski minister Funk nagovor na voditelje avstrijskega gospodarstva. Nemčija bo za začetek gospodarske obnove starila na razpolago, potrebna sredstva, potem pa se bo moralo avstrijsko gospodarstvo z lastnimi sredstvi zopet dvigniti Najvažnejši cilj narodno-socialistične gospodarske politike je, da se odstrani odvisnost vsega nemškega gospodarstva od inozemstva. V veliki Nemčiji bo tudi avstrijsko gospodarstvo našlo svoja tržišča. Pri tem se bodo stari odnošaji do inozemstva na gospodarskem polju po možnosti ohranili. Zlasti ne smejo nastopiti motnje v trgovskih odnoša-jih s sosednjimi državami Novo notranje posojilo Berlin, 4. aprila, br. Za izvajanje nalog, ki si jih je postavila in ki so v zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji je državna vlada sklenila izdati za milijardo mark novih državnih obveznicah. 250 milijonov je že vpisanih, ostanek 750 milijonov pa bo prevzel poseben konzorcij pod vodstvom državne banke, ki bo pritegnila k podpisu tega posojila tudi vse avstrijske denarne zavode in kreditne ustanove. Sprejem avstrijske legije v Gradcu Gradec. 4. aprila, br. Popoldne sta prispela v Gradec dva motorizirana bataljona avstrijske legije, sestavljene iz političnih beguncev, ki so pod prejšnjim režimom pobegnili v Nemčijo. Ta dva bataljona sta bila nameščena v Porenju. odkoder sta bila sedaj poslana na Štajersko, da sodelujeta pri plebiscitni propagandi V Gradcu so jih svečano prejeli. Avstrijski škofi solidarni Dunaj, 4. aprila AA. V dunajskih dobro obveščenih katoliških krogih izjavijajo, da nasprotno pisanju tujega časopisja kaidi-naJ naškof dr. Innitzer ne bo podal ostavke in odšel v e a mos tau. Ob tej priliki ponovno poudarjajo, da so znano izjavo lojalnosti podpisali vsi avstrijski šikofje ter pokazali svojo solidarnost z dunajskim kardinalom nadškofom dr. Innitzerjem. Plebiscitni proglas nemških evangeličanov Berlin, 4. aprila. AA. Zastopniki vseh evangelskih cerkva v Nemčiji so sprejeli resolucijo, ki pravd med drugim: »Nemška evangelska cerkev pričakuje, da bo 10. aprila vsak Nemec evangelske vere z veseljem in hvaležno storil svojo dolžnost.« Dalje pravd resolucija, da je Hitler z ustvaritvijo Velike Nemčije izpolnil prastaro nemško željo po združitvi in da se nemška evangelska cerkev zahvaljuje Bogu za to. V cerkvenih krogih izjavljajo, da so pri sklepanju o tej resoluciji sodelovali vsi evangelski krogi. Zadnji Habsburžan zapustil Avstrijo Dunaj. 4. aprila, h. Zadnji Habsburžan. M je dosedai bival na Dunaju, nadvojvoda Ev-gen, je danes zapustil Avstrijo. Nadvojvodo Evgema je leta 1933 poklicala Dollfussova vlada, da bi pomagal avstrijskim legitimi-stom v njihovi agitaciji. Nadvojvoda Evgen je odpotoval v Bern v Švici Schuschniggovi zaupni dokumenti London, 4. aprila. AA. Neki tukajšnji list poroča, da je zaupni dosje bivšega avstrijskega zveznega kancelarja Schuschnigga, ki so ga skrivaj spravili iz Avstrije, sedaj v Pragi. V njem so listine nenavadno velike važnosti; spravili jih bodo v kratkem v Veliko Britanijo. Med dokumenti je tudi podrobno poročilo o berchtesga-denskem sestanku in načrt, ki so ga odkrili v glavnem stanu dunajskega »odbora za pacifikacijo« pri hišni preiskavi v glavnem I stanu po aretaciji narodnosocialističnih voditeljev Tausa in Leopolda. Kritičen teden v Franciji Od sprejetja zakona o finančnih pooblastilih v parlamentu je odvisna usoda Blumove vlade Pariz, 4. aprila, br. Danes dopoldne je bila seja vlade pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na seji je bil so glasno in brez spremembe odobren zakon o finančnih pooblastilih, ki ga je predložil ministrski predsednik Blum. Zakon pooblašča vlado, da sme do konca junija črpati pri francoski narodni banki vse za državno obrambo neobhodno potrebne kredite, ki bi jih vlada ne mogla kriti s tekočimi dohodki. Razen tega pooblašča vlado, da centralizira promet z devizami ter da izda potrebne ukrepe za izpopolnitev socialne zakonodaje. Vlada je že popoldne predložila ta zakonski predlog poslanski zbornici in stavila zahtevo, da se obravnava po skrajšanem postopku Finančni odbor poslanske zbornice se je sestal ob 8 in se bo razprava v plenumu pričela že jutri popoldne. Ministrski predsednik Blum je utemeljil zakon najprej na posebni seji socialistične frakcije. nato pa z obširnim ekspozejem v finančnem odboru poslanske zbornice. Od sprejetja tega zakona je po splošni sodbi parlamentarnih krogov odvisna na-daljna usoda vlade francoske ljudske fronte in tudi usoda Blumove vlade. Zaenkrat je težko reči kaj se bo zgodilo Vsekakor smatrajo za zelo značilen in pomemben razgovor, ki ga je imel včeraj popoldne ministrski predsednik Blum s predsednikom radikalne stranke, vojnim ministrom Dala-dierom V poučenih krogih zatrjujejo, da je Blum izjavil Daladieru. da socialistična stranka v nobenem primeru ne bo podpirala bodoče vlade, ki naj bi jo po splošni sodbi sestavil Daladier. če bodo sedaj radikali vrgli njegovo vlado zaradi tega važnega zakona. Kako stališče bodo zavzeli radikali, še ni znano Za jutri dopoldne je sklicana seja vodstva radikalne stranke, nato pa seja parlamentarne frakcije. V političnih krogih z veliko napetostjo pričaku-lejo izid te zakulisne borbe Desničarske stranke so že začele veliko ofenzivo proti Blumovim načrtom in mu napovedujejo v zbornici im senatu najodločnejšo borbo. Kaj zahteva vlada / pooblastilnem zakonu Pariz, 4. aprila AA. (Havas). Zakonski načrt, ki bo poslanska zbornica o njem jutri razpravljala in ki vsebuje dva načrta. pooblašča vlado, da izda do 1. julija uredbe z zakonsko močjo, ki se ji zde neobhodno potrebne za narodno obrambo, za zaščito vlog Narodne banke in za finančno in gospodarsko obnovo, široka pooblastila kj jih vlada zahteva, niso določene spadajo pa v okvir pojasnila ki jasno navaja ukrepe ki jih misli vlada izdati. To pojasnilo ima trj dele 1 sedanje stanje 2. načela ki vodijo vlado pri sestavljanju njenega programa, in 3. ukrepi na področju proračuna, državne blagajne, kredita ln denarne, gospodarske in socialne politike. Prvi del podaja točno položaj državne blagajne za leto 1938 ter navaja, zakaj zdaj ni mogoče najeti dolgoročnega posojila. V drugem delu se poudarja, da se ureditev finančnih vprašanj ne more izvesti drugače kakor s splošnim povečanjem produkcije in dohodkov. Celo potrebe narodne obrambe bodo pomagale gospodarskemu poletu, ker bo vojna fabrikacija oživila delo na vseh področjih Da bo mogoče takšen program uresn/.čjti. pa morajo Francozi pokazati prostovoljno, proračunsko, konsumentsko, delovno in produkcijsko disciplino, disciplino kapitala in kredita pod visoko avtoriteto države. Tretji del je posvečen ukrepom za izvajanje načrtov. Najpomembnejši so; proračun, državna blagajna, vrnitev k načelu proračunske enotnosti, vkn ji že van je vseh stalnih izdatkov v proračun povišanje davkov na dohodke po pravičnejši lestvici itd. Vlada Je opustila idejo prisilne konverzacije. Ukinila "bo razne fiskalne prednosti pri rentah, zato pa jih bo taksirala zmerneje. Prj izrednih virih gre za suspendiranje amortiziranja državnega dolga za dve leti, taksiranje dobičkov ustanov, ki delajo za narodno obrambo, izredno obdavčenje kapitala po zmerni progresivni stopnji po-čenši s 4«/o glede na plačila davčnih otove-zancev. Drža.vnim dobaviteljem naj se da možnost, da se peslužijo menic, ki Se dajo eskontirati prj državni blagajni Banke naj dobe olajšave, da bodo mogle podipisa-ti zakladne bone s svojimi depoziti v devizah. Razširi naj se delovanje kreditnih ustanov za podeljevanje srednjeročnih posojil. Trgovinska zakonodaja naj se oprosti glede poroštva pri posojilih. Zniža naj se obrestna mera in uvede nadzorstvo nad podeljevanjem kreditov narodne banke. Dovolijo naj se olajšave tujim izletnikom, uvede strogo nadzorstvo nad cenami ter pospešuje gradnja hiš. hidroelektričnih central in tovarn za pridobivanje sintetičnega olja. Izvede naj se revizija družbenega zakona za zaščito varčevalcev, podaljša delovni čas sporazumno z delavskimi organizacijami v industriji narodne obrambe, prilagode delovni pogoji zahtevam kon-sumentov. sprejme delovnj statut in uvedejo pekomine za stare delavce ter podpore družinam z več otroki. Kovinarska stavka se nadaljuje Pariz, 4. aprila. w. Čeprav trdi Leon Blum, da je njegovo sodelovanje in sodelovanje socialistične stranke potrebno vsaki vladi, ker ima edino in potrebno podporo delavstva, trajajo stavke v industriji dalje. Danes je stavkalo še približno 35.000 kovinskih delavcev. Pogajanja za sporazum se nadaljujejo. V tekstilnih tvornicah v Roubaisu so bili danes hudi spopadi me«3 delavolinimi in stražami stavkajočih. V delavoljnih je bilo več ali manj ranjenih Pol stoletja ie deluje CMD darujmo ie za pol stoletja Hlinko že zapuščajo Značilen sklep organizacije Hlinkove stranke v Košicah: Ne z Madžari, temveč z brati Čehi! Frag», 4. aprila, b. Organizacija Hlinkove stranke v Košicah je sklenila izstopiti iz stranke ter se pridružiti vladnim koalicijskim strankam. Svoj sklep utemeljuje s tem, da se organizacija ne strinja s stališčem Hlinkove stranke. Od 16 odbornikov stranke je bilo prisotnih 13, ki so vsi glasovali za izstop. Sprejeta resolucija se končuje z besedami: Javljamo se češkoslovaški republiki, ki je naša domovina. Ne z Madžari ,temveč z našimi brati Čehi hočemo utrditi našo domovino! Važen socialni zakon Praga, 4. aprila, br. Minister za narodno zdravje je predložil narodnemu predstavništvu v razpravo nov zakon o soci-alno-higienskem skrbstvu šolske mladine. S tem zakonom bo uveden na vseh javnih šolah reden in sistematičen zdravniški pregled vse šolske mladine, po potrebi tudi po specialistih. Posebni šolski zdravniki bodo morali stalno nadzorovati zdravstveno stanje mladine in sestavljati predloge za izboljšanje zdravstvenih in higienskih prilik, šolski zdravniki bodo vodili tudi zdravstveni nadzor nad mladino v starosti od 14 do 18 let in skrbeli za zdravstveno vzgojo mladine. Angleški parlamentarec o trezni politiki ČSR Bratislava, 4. aprila, br. Na univerzi Ko-menekega ie danes poslanec angleške konservativne stranke Adams predaval o mednarodnem političnem položaju. Dotaknil ee je tudi položaja ČSR in naglasil, da bo v primeru kakega neizzvanesa napada na stran.} ČSR večina dru£rih narodov in držav, ki bodo dale ČSR izdatno podporo. Napadalec pač ne sme računati na nevtralnost Anglije, ki se bo odločno postavila na stran napadenega. V angleški javnosti je bilo zelo simpatično sprejeto dejstvo, da se češkoslovaška vlada iz lastne pobude trudi, da bi v okviru ustave zadostila vsem treznim in upravičenim zahtevam narodnih manjSin, zlasti nemške. Ves svet občuduje trezno, zmerno in hladnokrvno stališče, ki ga je v teh kritičnih dneh zavzela češkoslovaška vlada, ki 6e ni dala begati niti od notranjih rovarjev, niti od zunanjih hujskafev. Češkoslovaški narod je haš v teh dneh najbolj jasno dokazal svojo politično zrelost in smisel za svojo narodno in državno samostojnost. Nemški demokrati proti henleinovcem Praga, 4. aprila. AA. Nemška demokratska stranka na češkoslovaškem je včeraj sklenila ostati zvesta demokratskim načelom in ohraniti svojo neodvisnost Smrtna nesreča čsl. poslanca Stefanika Praga, 4. aprila. AA. Včeraj se je dogodila med Stražekom ln Kezmarokom huda avtomobilska nesreča, štirje potniki so obležali mrtvi, med njimi je tudi poslanec Vladimir Polivka, sorodnik pokojnega prvega čsl. vojnega ministra, generala Stefanika. Nazadovanje brezposelnosti Praga, 4. aprila, br. Meseca marca je število nezaposlenih delavcev v ČSR nazadovalo za 76.000 in je znašalo ob koncu meseca 435.126, to je za 15.5 odstotka manj, kakor prejšnji mesec in za 192.000 manj kakor lani ob istem času. Francova vojska v Lerfdi Republikanci so se umaknili čez reko Segro šele po obupnem odporu Pariz. 4 aprila, k. za Lerido. ki je trajala skoraj ves prejšnji teden, se je snoči zaključila. Napol razdejano mesto so zavzele nacionalistične kolone po novih hudih bojih, ki so trajali včeraj ves dan. Republikanci so se zvečer umaknili čez reko Sergo. V mestu je ostalo le še nekaj njihovih strojniških gnezd, ki so jih skupine Maročanov ponoči in davi skušale ugnati in prisiliti k predaji. Usoda Le-ride je bila zapečatena, ko s« je od severa približala mestu kolona generala Barrona, ki je pritisnila na najbližje republikansko zaledje ob reki Segri in jim skoraj odvzela edino cesto, po kateri so se še lahko umaknili proti vzhodu. Maročani pod vodstvom generala Jague so že v prvih popoldanskih urah vdrli v mesto Okrog 16 ure so bili boji najhujši Ko pa je padel stari srednjeveški grad v centru mesta, je bila borba odločena. Še malo pred 19. uro so se j-epublikanci borili z vso odločnostjo in je kazalo, da se nočejo umakniti niti iz vzhodnih predmestij, tedaj pa so vse nacionalistične čete pod vodstvom tankov znova prešle v napad in jih prisilile h končnemu umiku. Uradni komunike, ki je bil snoči izdan v Salamanci. pravi, da so nacionalisti hkratu zavzeli tudi nekaj okoliških vasi, kakor Villanuevo de Alpical. Torreferaro in Tor-resereno. V Leridi je nacionalistična vojska zaplenila ogromne množine vojnih potrebščin. Ujetih je bilo več sto republikancev. Pariški listi danes že obširno razpravljajo o padcu Lende Vobče naglašajo, da je bilo to mesto ključ za Katalonijo. Iz njega vodita proti ìugovzhodu in vzhodu dve avtomobilski cesti ter železnica proti Barceloni in Tarragoni. Velikega pomena je po njihovem mnenju tudi prodiranje nacionalistov v vzhodne pirenejske gore, kjer je več velikih hidrocentral. iz katerih črpajo Barcelona in druga katalonska mest a svoj električni tok če bi nacionalisti zavzeli te centrale, bi se delo v katalonski industriji docela paralizzalo. Na severu so nacionalisti včeraj skušali prodreti po cesti Biescar-Inesco proti meji. Uspelo jim je zavzeti mestece Brotto. Na področju med tem skrajnim severnim koncem fronte te.- Lerido p>a je padlo 9 vasi. Na desnem krilu tronte ie prav tako padlo več vasi z a pad no od mesta Pauls Hudi boji so se razvili v bližini Peblete pod vrhovi Camisate, Lacogule, Solane in vse do Mas de Ardellesa Tam so republikanci, ki »o se do dobra utrdili v svojih gorskih postojankah, vzdržali včerajšnji pritisk Še 13 km do morja Saragosa, 4. aprila, br. Po zavzetju Le-ride so frankovci prodiral; dalje in zavzelj v okolici 10 km vse vasi. Sedaj so oddaljeni od Tortose samo še 13 km. Kdaj bodo prodrli do obale, je samo še vprašanje kratkega časa. Odpor republikancev je na vsej črti zlomljen in le na posameznih postojankah še nudijo resnejši odpor. Frankovci so včeraj ponovno hudo bombardirali Madrjd. Posebno prizadeto je središče mesta ki je že skeraj popolnoma v nzvalinah. Po dosedanjih ugotovitvah je 'erajšnje bombardiranje zahtevalo 20 . rtvih in nad 100 ranjenih. Najvažnejša katalonska elektrarna zasedena Saragosa, 4. aprila, br Danes so frankovci zasedli največjo in najvažnejšo katalonsko elektrarno, ki je dobavljala tok največjim katalonskim industrijskim podjetjem. Sedaj lahko z enim mahom ustavijo vso to industrijo, kj je bila po večini pretvorje-na v vojno industrijo. Republikanska oSeh/lv^ na guadalajarski fronti Madri,d 4 aprila a Davi se je % vsliko r.jitostjo nadaljevala ofenziva rtpublikan-,-v na guadalajaFski fronti N'a vse- zrdaj . oddelki dijiamiterjev prodrli po poboč-j Mocasilia in zavzeli važne strateške postojanke med Sotodosom in Almanade-som. Vzhodno od Almanadesa je republikanska konjenica zavzela vrh Italaguc m prodrla več kilometrov globoko čez dosedanjo sovražno črto. Bombardiranje Madrida Da bi zaustavili republikansko ofenzivo, ki se je pred dvema dnevoma pričela na guadalajarski fronti, so nacionalisti včeraj spet hudo bombardirali Madrid. Obstreljevanje je trajalo skoraj dve uri. V mestu je eksplodiralo skoraj 2000 granat. Več sto ljudi je bilo ubitih. Obstreljevanje je povzročilo mnogo materialne škode, vendar so v popoldanskih urah spet redno odhajali oddelki vojaštva ter transporti streliva in drugih potrebščin na fronto. Predsednik vlade v Sarajevu in Zenici Sarajevo, 4. aprila, a. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič k, sse je .ia povrat-ku iz Dalmacije ustavil v znanem kopališču Ilidži pri Sarajevu je danes dopoldne prispel v Sarajevo. Tu sla ga poleg drugih predstavnikov pozdravila prometni minister dr. Spaho in komandant druge ar-mije general Bogoljub Ilič. V njunj družbi si je predsednik vlade ogledal železniške delavnice in sloviti sarajevski muzej. Popoldne s?e je z vojnim ministrom generalom Maričem. prometnim ministrom dr. Spahom in drugimi spremljevalci odpeljal v Zenico, kjer s^ je ves popoldne podrobno ogledoval tovarniške naprave. Zvečer se je s svojim spremstvom vrnil nazaj v Ilidžo. Minister Ku|undžic obolel Beograd, 4. aprila. AA Minister za gozdove Bogoljub Kujundžič je lažje obolel in bo na zdravnikov nasvet nekaj časa ostal v postelji. Guverner Narodne banke se vrača iz Londona London, 4. aprila, p. Guverner jugoslo-venske Narodne banke dr. Radosavljevič je danes v sprem stvu dr. Protiča odpotoval nazaj v Beograd. V Londonu, kjer se je mudil dober teden dni, je Imel važne razgovore z guvernerjem angleške emisijske banke in zastopniki odličnih krogov angleškega finančnega sveta. Velik uspeh Gotovčeve opere v Nemčiji Karlsruhe, 4. aprila, o. Snoči je v ba-denski državni operi doživel Gotovčev »Ero z onega sveta« velik uspeh Predstavi so prisostvovali ugledni predstavniki iz nemških političnih, gospodarskih in umetniških krogov, med njimi tudi minister Wacker Avtor, ki je prišel k tej predstavi, je bil od navdušenega občinstva ponovno pozvan pred zaveso. Litva gradi novo pristanišče Varšava, 5. aprila. AA. Listi poročajo, da je Litva začela zidati novo pristanišče v vasi Svijenti. 20 km od Klajpede. Pristanišče bo zgrajeno po vzorcu Gdinje m bodo v njem lahko pristajale tudi velike pre-kooceanske ladje Obenem so Litovci začeli zidati novo železniško progo iz Saulena v S vi j en to. Dirkaški avto zavozil v množico Bologna, 4 aprila, o. V okviru velike avtomobilske tekme se je pripetila včeraj tu strašna nesreča. Malo pred 17. je pri-vozil skozi mesto avto Aprilia, ki sta ga vodila znana dirkača dr Bruzzo in Mig-nanego Na tramvajskih tračnicah je avto zdrknil v stran in se zaletel v množico na hodniku. 10 ljudi je bilo ubitih, 24 hudo poškodovanih. Med žrtvami je 7 otrok v starosti od 4. do 15 leta Oba vozača sta bila le lažje pošVodovana Oblasti so dognale, da sta nesrečo voznika sama zakrivila,- Beležke JNS na jugu In vzhodu V nedeljo je imela cela vrsta krajevnih organizacij JNS v Beogradu svoje letne občne zbore. Udeležba je bila na vseh izredno številna. Vladala je popolna sloga in so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Po oficielnem delu občnih zborov so govorili razni poslanci in senatorji JNS o političnem položaju. Živahna je tudi akcija poslancev in senatorjev JNS na podeželju. Poslanec dr. Srpko Vukanovič je govoril na shodih JNS v Dvoru na Uni, v Dobrljinu in v Bosanskem Novem. Poslanec Joca Jovanovič je imel shode v vaseh Cetereže, Brzohode in Bošnjak v moravski banovini. V Bosni je bil velik zbor JNS v Poriječanih pri Visokem. Govorili so poslanci dr. Avdo Ha-sanbegovič, Risto Djokič, Milan Božič, Su-krija Kurtovič, Jožo Zagorac, Mustafa Mulalič in dr. Srpko Vukanovič. „Težave slovenske politike" Pod tem naslovom je napisal znani kranjski dekan g. Matija Škrbec v svojem listu članek, v katerem zagovarja taktiko slovenskega dela JRZ in med drugim pravi: »Zadnje dni nastopa med nami tako zvana ljudska fronta, ki hoče v kalnem ribariti za Moskvo. Kakor je tako zvanim nacionalistom bil kulturni boj več ko slovenstvo, tako je tudi tem boljševiškim na-strojencem več do boljševizma kakor pa do slovenstva, pod katerega krinko se skrivajo. Ravno te dni so natrosili letake — ali jih je izdala ljudska fronta, ali so jih pa nacionalisti podtaknili ljudski fronti — kjer se zahteva, da danes izstopita iz vlade dr. Korošec in dr. Krek. V današnjih dneh prihajati s takimi letaki je naravnost izdajstvo nad slovenskim narodom. Mnogi so bili mnenja, da bi dr. Korošec svoj čas ne bil smel brez Hrvatov v vlado. Toda danes bi morali vsi pošteni SI wen ci zahtevati, da sedi v vladi vodja Slovencev, da zastopa naše narodne interese, kolikor jih pač more v teh razmerah.« Zanimiva premestitev Z Jesenic nam poročajo: Voditelj Jugo-rasa in izdajatelj zelenega »Slovenskega delavca« kaplan g. Križman je imenovan za župnika na Tunjicah pri Kamniku. Inž. Košutic operiran Podpredsednik HSS in senator inž. Avgust Košutič je težje obolel. V soboto so ga prepeljali v neki zagrebški sanatorij. V nedeljo so ga zdravniki operirali. Operacija je dobro uspela in upajo zdravniki, da bo kmalu ozdravel. O emigrantih Beograjska »Samouprava« beleži pod naslovom »Pameten zakon« sprejetje novega poljskega zakona, po katerem bo izgubil državljanstvo vsak poljski državljan, ki se mudi d^ilj« kakor pet let v inozemstvu. Samouprava pravi med drugim: »Ta zakon je naperjen proti raznim eini" grantom in marksistom, ki rujejo v inozemstvu proti svoji državi. V svetu je malo držav, ki nimajo emigrantov, in mnogo je držav, ki mislijo, da morajo nuditi vsakršno zavetje takim emigrantom Tudi naša država ima svojo emigracijo. Večina teh naših emigrantov je >iela!a zavestno proti interesom naše države m našega naroda in si celo umaza'a svoje roke s pripravami za atentat proti velikemu kralju Zedinitelju. Taki ljudje nimajo pravice do zavetja v nobeni državi, ker so navadni zločinci. Isto velja za komuniste, ki so do sedaj sedeli na Dunaju. Novi poljski zakon mora doverti mnoge države k premišljevanju, po katerem pravu naj se smatrajo zločinski tipi, kakor so Pa-velič in njegovi, za politične emigrante.« Seja vodstva združene opozicije V soboto popoldne so se sestali v stanovanju Ljube Davidoviča v Beogradu šefi združene opozicije Na sestanku so bili poleg Ljube Davidoviča še Joca Tovanovic. Krsta Miletic Milan Grol dr. Milan Gav-rilovic in Božidar Vlajič. Razpravljali so o političnem položaj" in o živahnejši akciji med narodom Glavno vprašanje je bilo organiziranje skupnih shodov združene opozicije po Srbiji. Abstinenčna politika dr. Mačka V Banjaluki je bil v nedeljo velik zbor pristašev združene opozicije. Glavna govornika sta bila dr Branko Cubriìovié in zastopnik dr Mačka poslanec dr Niko Ljubečič, ki je govoril o prestanih težkih časih S posebnim poudarkom je naglasil' »Mi ljubimo svojega kralja in našo državo prav tako, kakor bratje Srbi in vsi ostali sinovi naše domovine Cesto me vprašujejo prijatelji, doklej bomo še vztrajali pri politiki abst nence Odgovarjam jim- vse dotlej, dokler ne bodo izpolnjene vse naše zahteve. Po poti. po kateri hodimo, bomo korakali tudi v bodoče, pa če bomo tudi vsi izginili.« Sodbe zagrebškega zdravnika V Zagrebu živi zdravnik dr. Ivan Sisarič, ki se bavi tudi s pisateljevanjem. Pred časom je izdal »Knjigo s sedmimi pečati«, sedaj pa pripravlja natis svojega novega dela »Hrvatski mit XX veka«. V pozivu za prednaročbo pravi, da bo »knjiga izšla v samozaložbi, ker je prežeta resnice, ki je ni mogoče dajati nobenemu odboru, niti onemu pri Matici hrvatski v oceno, kaj šele na glasovanje«. Dalje pravi dr. Sisarič, da misli z novo knjigo »zdraviti pokvarjeno gospodo« in da je »vsak zdravnik rojen pisatelj, v kolikor se ni posvetil specialnim študijam«. Dr. Sisarič je pristaš idej pokojnega Antona Radiča in opozarja na njegov ogromni pomen »brez ozira na to, kaj mislijo o njem razni hrvatski profesorji«. Končno pravi, da je »postal velik del hrvatske inteligence povsem malenkosten in prava pokvarjena gospoda«. Med Sarajevom in Zagrebom Glasilo sarajevskega nadškofa dr Sa-riča »Katolički tjednlk« že dolgo časa v hudih sporih z organom zagrebške katoliške akcije »Hrvatsko stražo« Ne mine skprai številka, da ne bi okrcalo svoje za-gnebšbe »pnijateljice« in ji povedalo nekaj bridkih. V poslednji številki pravi »Kato- Nj. Vis. knez namestnik za nase ceste Avdienca zastopnikov Avtomobilskega kluba Beograd, S. aprila. Nj. Vlsočanstvo knez namestnik Pavle je v soboto sprejel predstavnike Avtomobilskega kluba, ki so prišli, da se mu kot svojemu predsedniku poklonijo in da ga naprosijo za nadaljno podporo pri stremljenjih Avtokluba za napredek avtomobilizma in zlasti z njim zvezane ureditve cestnega vprašanja v naši državi. V živahnem razgovoru se Je knez dal Informirati o vseh podrobnostih ter je obljubil svojo nadaljno učinkovito pomoč za stremljenja Avtokluba. Posebno se je knez namestnik v razgovoru s predsednikom ljubljanske sekcije Avtokluba g. Avgustom Praprotnikom zanimal za cestno vprašanje v Sloveniji, o katerem je do podrobnega poučen in katerega razvoj pozorno zasleduje. Pokazal je osobito razumevanja za dejstvo, da ima cestno vprašanje prvenstveno v Sloveniji svojo posebno važnost, ker je dravska banovina vstopna pokrajina za velik del na- èega turističnega prometa ln ker bi mogla Igrati posebno vlogo tudi kot tranzitna dežela za promet med Nemčijo in Italijo. Ker meji na obe državi, ki sta svoje cestno omrežje odlično uredili, pa Je vprašanje dobrih modernih cest v dravski banovini postalo v veliki meri tudi prestižno vprašanje Jugoslavije. Nj. Vis. knez namestnik Je obljubil vso svojo podporo, da se cestno vprašanje v Sloveniji prične reševati čim preje in čim uspešneje. Povratek Nj. Vis. kneginje Glge Beograd, 4. aprila. AA. NJ. Vis. knegl-nja Olga se je snoči ob 21.09 vrnila iz Aten, kjer se je s svojo materjo veliko kneginjo Heleno udeležila 40dnevnice za svojim očetom grškim kraljevičem Nikolajem. Vas ja Pire — prvak v Lcdžu naš velemojster Pire zasluženo pribcril prvo nagrado Na mednarodnem šahovskem turnirju v Lodžu v~ ~.» Lodž, 4. aprila, h. V zadnjem kolu šahovskega turnirja je Pire proti Steinerju igral češko obrambo damskega gambita. Po izmenjavi figur se je partija v končnici stolpov končala remis. S tem je jugoslovenski mojster zasedel brez vsakega poraza prvo mesto v turnirju. Dr. Tartakower je v Griinfeldovi obrambi proti Stahlbergu prišel v slabo pozicijo, veniar pa mu je uspelo doseči neodločen rezultat. Petrov Je v francoski igri ostro napadal kraljevo krilo Gerstenfelda, katerega je končno prisilil k predaji. Indijska obramba Appela proti Foltysu je v nejasnem položaju prinesla remis. Menšikova je v francoski partiji proti Suliku napravila več hudih napak ter je izgubila. Najdorf je v zapleteni situaciji španske partije dobil figuro ter je z lahkoto premagal dr. Seitza. Frydman je v Grünfei dovi obrambi proti Kolskemu imel boljšo pozicijo, vendar pa se Je zadovoljil z remisom. Regedzinski je v orto-doksnem damskem gambitu podlegel Elis-kasesu. ki je lepo odbil napad svojega nasprotnika na kraljevo krilo. V nadaljevanju prekinjenih partij Je Steiner v zelo napeti Igri zagrešil napako ter izgubil proti Gerstenfeldu. Petrov si je proti dr. Seitzu pridobil kmeta ter prešel v premoč, ki pa je zadostovala samo za remis. Končno stanje turnirja Je: Pire 11 to pol (prva nagrada"). dr. Tartakower 10, Eldska-ses, Petrov in Stahlberg 9 in pol. Gerstenfeld 8 in pol, Frvdman 8. Appel, Foltys, Steiner 7 in pol. Kolski. Najdorf 7, Regedzinski 6 in noi, Sulik 5, Menšikova 3 In pol, dr. Seitz 2." Direktna mm H lillà iü med Anglijo Važen sestanek zunanjega ministra Rlböestropa z angleškim poslanikom Hentìersonom Rim, 4. aprila, o. Sestanek, ki ga je imel Ribbentrop z angleškim poslanikom v Berlinu Hendersonom, ni imel le tega pomena, da je Anglija ob tej priliki uradno ukinila svoje poslaništvo na Dunaju, nego so na njem načeli tudi druga vprašanja, ki se 'tičejo neposrednih odnošajev med obema državama. Zato je ta sestanek v tukajšnjih dobro poučenih političnih krogih zbudil precejšnjo pozornost in odobravanje. Splošno naglašajo, da je pomenil uvod k direktnim pogajanjem med Londonom in Berlinom za ureditev vseh perečih vprašanj v medsebojnih odnošajih, ki naj bi se izvedla na sličen načjn, kakor se sedaj razvijajo pogajanja med Londonom in Rimom za sredozemski pakt. Po vesteh iz Londona smatrajo tam sedanji trenutek za zelo ugoden in menijo, da bo mogoče k pogajanjem z Italijo in Nemčijo pritegniti tudi Francijo, katere vlada je že izjavila, da je pripravljena sodelovati pri sredozemskem paktu. Verjetno je. da bodo v Parizu sedaj odpravili tudi vse formalne zapreke, ki so še onemogočale normalizacijo italiiansko-fran-coskih odnošajev. Tako bi se končno vendarle dosegel na angleško pobudo in po diplomatski poti sporazum med vsemi štirimi evropskimi velesilami na »snovi načel, ki so bila že pred leti določena za pakt teh sil. Italijanski kroci so pripravljeni sporazumeti se tudi s Francijo, seveda pod enakimi pogoji, kakor se sedaj pogajajo z Anglijo. Kar se tiče italijansko-amrleških pogajanj, poroča nocoi »Giornale d'Italia«, da je načelno že dosežen sporazum :n da ga ie treba sedaj samo še tehn:čno izpopolniti. Sporazum bo podpisan, čim ee bosta o tem posebej dogovorila Mussolini in Chamberlain. IRI^efftffOfJ odwtwa! fc Hitieriu v Avstrijo Berlin, 4. aprila, o. Nemški zunanji minister Ribbentrop se je danes z letalom odpeljal v Avstrijo, kjer se bo še danes ali najkasneje jutri sestal s Hitlerjem. Tej njegovi poti pripisujejo v tukajšnjih krogih velik pomen. Splošno naglašajo, da mora Ribbentrop nujno poročati Hitlerju o najnovejšem razpletu mednarodnega po- lički tjednik«, da zna »Hrvatska straža« samo mlatiti prazno slamo in brbljali, namesto da bi stvarno odgovarjala na postavljena ji vprašanja. Nato ji bere levite: »Huduje se tudi zaradi pobalinskih izrazov, pri tem pa sirotica menda ne ve. da nosi v tem pogledu sama zastavo med hrvatskim katoliškim tiskom Kadar bo prešla že v zgodovino, bodo služili ravno ti pobalinski izrazi kot najbolj značilna ka-rakterizacija njenega pisanja. »Hrvatska Straža« ima poleg tega staro in preizkušeno metodo, da zamolči vse, kar ji ni po volji ali na kar ne more odgovoriti « List sarajevskega nadškofa končno pravi, da vedno bolj razume voditelja hrvatskih križarjev, ki je dejal, da zahteva od katoliškega novinarja »ne samo katoliško, ampak tudi asketsko orientacijo « Zakotno pisarstvo na Hrvatskem Banska uprava v Zagrebu je objavila poseben razpis o pobijanju zakotnega pi-sarstva. V razpisu naroča ban vsem sre-skim načelnikom, naj v bodoče najostreje nastopijo proti zakotnim pisačem in za-groze posebno občinskim tajnikom, ki se pečajo po hrvatskih občinah na veliko z zakotnim pisarstvom. da bodo takoj odpuščeni, če ne prenehajo s te prepovedano obrtjo. Končno nravi ban v svojem razgla-«u.,da je prisil 1en tako ostro nastopiti na proSnlo zagrabSke odvetniške zbornice, ki trdi. da se bav< 90 od^olkov obSinsjcllj tajnikov v savski banovini z zakotnim pisarstvom. ; litičnega položaja. Po nekih verzijah je i njegova pot v Celovec v zve zi z razgovorom, ki ga je imel z angleškim poslanikom Hendersonom, po drugi, ki pa je menda bolj senzacijskega kova, pa se pripravljajo v Berlinu za novo zunanjepolitično akcijo, ki naj bi zopet presenetila vso svetovno javnost. Hitler bo ostal v Avstriji do plebiscita, takoj nato pa bo imela nemška vlada v Berlinu pod njegovim vodstvom važno sejo, na kateri naj bi se razčistila omenjena stvar. Nezaupnica Chamber-laimi odklenjena London, 4. aprila. w. Predlog o nezaupnici vladi, ki ga je predlagala delavska stranka, je povzročil v spodnji zbornici živahno debato, katere višek je bil kratek govor ministrskega predsednika Chamberlaina. Predlog o nezaupnici je stavil poslanec delavske stranke Greenvvood, kl je v svojem govoru ostro kritiziral zunanjo politiko vlade ter zahteval takojšnji razpis novih volitev. Greenvood je obsojal Chamberlaina in njegove metode ter je Izjavil, da stoji njegova stranka slej ko prej na strani ženevske institucije, ki predstavlja pravno podlago za resnični mir. Vladna večina je njegov govor sprejela v popolni tišini. Ministrski predsednik Chamberlain je nato ostro zavračal kritiko opozicije. Nezaupnica je bila zavrnjena. Žrtve železniške nesreče v Bosni Sarajevo, 4. aprila, o. železniška nesreča, ki se je včeraj zjutraj pripetila pod šarganj planino na progi Sarajevo-Užice, je zahtevala še sedmo žrtev. V višegrajski bolnici leži 5 hudo ranjenih potnikov, ▼ sarajevski pa 18. Stanje ranjencev v ViSe-gradu je izredno resno. Preiskovalna komisija je med tem dognala, da se je vlak zaletel v skalo, ki je padla z gore v za-seko. po kateri je speljana proga. Vlak je vozil z brzino 36.5 km na uro, torej počasneje kakor določalo predpisi za vožnjo mimo Šarganj planine. Nova italijanska vojna ladja Genova, 4. aprila. AA. Včeraj so spustili v morje topničarko »Clio«. Občni zbor kolizejske JNS v Ljubljani Redni občni zbor krajevne organizacije JNS za kolizejski okraj v Ljubljani bo v četrtek 7. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Zvezda«. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Viharen ciklon vlada nad vzhodno polovico evropske celine, povzroča velik izliv hladnega zraka, ki je zavzel že skoro vso evropsko celino. Jugoslavija: Oblačno ln viharno vreme z dežjem in snegom, vlada nad severno polovico kraljevine. Delno oblačno v južni polovici. Toplota je občutno padla v severni in poskočila v južni polovici kraljevine. Najnižja Kalinovik, najvišja Beograd 27 stopinj. Zemunska vremenska napoved za 5 aprila: Občutna ohladitev v vsej državi. Zjasnitev v zahodnih krajih, ki se bo širila proti vzhodu in jugovzhodu. Prevladovalo bo hladno vreme še z nekaj dežja in snega v južni polovici države. Ponoči bo nekoliko pritisnil mraz. Zagreb£ka: Hladno, vedro, le ponekod mogoče nekaj padavin. Dunajska: Pretežno jasno, po dn«vl topleje, ponoči Se mraz. Gozdni požari, burja, sneg, slana April bo zmeraj norce brjl. že sušsc, ki je bil letos izredno lep in pohleven, je z repom pomi gal jn nam natresel za slovo nekaj snega, a april je koj za začetek iz nas pošteno norce bril. Dočim je še v petek solnce skoraj poletno prigrevalo in so nekateri ž= odložili sitk n je, dočim so se dame pojavile že v poletnih kostumih in oblekah, je v nedeljo potegnil hladen veter, kj je dvigal oblake prahu in podil temn? oMake. Veter je bil tako močan, da je ponekod let' la opeka s štren. Pcnočj je začelo gesto liti, vmes je padala toča, naposled sodra jn proti jutru, med 4. in 6. uro. je celo zače'o sn-žiti. Večkrat je tudi p>žteno zagrmelo kakor sredj junijske nevihte. Včeraj zjutraj so bili pobeljeni vsi hribi v okolici Ljubljane prav do vznožja, na Kureščku. Ahacu in zasavskih hribih je sneh obi žal še popoldne, čeprav je solnce toplo siialo. Ozračje se je močno shla-dilo in ljudje so spet segl; po plaščih in kožuhih, saj je bil občuten mraz. Na Dolenjskem je padlo toliko snega, da je obležal. v Šmarju ga je bilo včeraj zjutraj za celo ped. Poročajo nam. da je t ud; v Zagrebu tako snežilo, da je sneg obležal. Ker se je močno shladilo, je nevarnost, da bo ponoči legla slana, zlasti, ker se je povsem zjasnilo. Za naše sadjarje in kmetovalce bi bil to hud udarec, sai so zgodnji ko-ščič&rji že v polnem cvetju. Novo mesto, 4. aprila Včeraj popoldne je divjal v Novem mestu hud vihar in kmalu po polnoči je začelo deževati, pozneje pa snežiti Vihar je divjad vso noč in zjutraj je bilo Novo mesto z vso okolico vred pobeljeno Vihar je prekinil električni vod. da je bilo zjutraj mesto brez luči in tud' brez vode. Še dopoldne so mestni monterji škodo popravili. Sneg je seveda povzročil veliko škodo na sadnem drevju, saj so bile marelice, breskve in češnje že lepo v cvetju. Dopoldne je sneg v nižinah naglo kopnel, v hribih je pa še obležal. Ker se je danes proti večeru popolnoma zjasnilo in je tudi občutno hladno, je velika nevarnost slane. Novo mesto, 4 aprila. Po zelo lepi in mirni soboti in hladnem redeliskem jutru je nastal v nedeljo okrog poldneva hud veter, ki je napravil na zgodnjem. že povsem razcvelem sadju mnogo škode. Okrog 13. se je pa nenadno dvignil dim nad vasjo Cikavo, kjer je precej gozda Kmalu nato je prihitel v Novo mesto sel in povedal, kje gori Novomeški gasilci so takoj odrinili na kraj požara, kjer je bilo zbranih že okrog 100 ljudi, ki so se trudili, da požar zajeze Tam so bili tudi že orožniki, ki so vzdrževali red Prihitel je tudi šumski referent inž. Kraut, ki je vodil gasilsko akcijo. Čeprav je divjal hud veter, so gasilci s pomočjo vaščanov bližnjih vasi ogenj zajezili in naposled popolnoma pogasili. Zgorelo pa ie vseeno nad 6000 m* gozda in so prizadeti naslednji posestniki: Janez Av-sec in Janez Hren iz Smolenje vasi. Avgust Murn 'z Novega mesta, Alojzij Bla-ž:č iz Smolenje vasi. Anton Türk iz Kan-Hje. Lobe Marija in Andrej Zmdaršič ra Žabje vasi. Janez Florjančič, Janez Smuk, Franc Slekovec. brata Alojzij in Jože Mi-kec vs iz Malega Siatnika in Gorše Anton iz Male Cikave Koliko je požar povzročil škode, še ni znano Ogenj je najbrž zanetil nepreviden kadilec. Litija. 4. aprila V nedeljo ie tudi pri nae vladalo vetrovno vreme in znova se j? razbohotil gozdni pož;ir v ^vibnem. o katerem je podrobneje poročalo nedeljsko »Jutro« Med dračjem in p ihim listjem se je pojavil ogenj, ki «e je nasilo širil v dolino in že na sosednji hrib Juro Corjup Kdo ne pozna 70-ietmka Jura Gorjupa v Ljubljani, kjer preživlja jesen svojega plodnega življenja Saj ga srečavajo Ljub Ijančani sleherni dan v parku, na Rožniku ali drugih sprehajališčih, kjer si v pomen-ravica kladiva, Vladimir Levstik: Dejanje, F. Govekar: Olga, Fr. Bevk: žerjavi, L šorli: Petdeset odstotkov. II. J. Kozak: Beli mecesen, Iv. Potrč: Sin, O. šest: Enaintrideset in eden, Fr. Bevk: žerjavi, Fr. Bevk: Srebrniki. III. I. Lah: Sigmovo maščevanje, I. Wa-štetova: Vražje dekle (samo v platno vezane), P. Brežnik: Temna zvezda, M. Muc: Skozi Sibirijo I., M. Muc: Skozi Sibirijo IL IV. V. Bitenc: Sončne pege. Vlad. Levstik: Pravica kladiva, Fr. Roš: Zvesta četa, M. Muc: Skozi Sibirijo I. (samo v platno vezane). M. Muc: Skozi Sibirijo II. V. O. šest: Enaintrideset in eden, Da-neš: Za vozom boginje Talije, Ravljen: Pot k mrtvim bataljonom, M. Muc: Skozi Sibirijo I. (samo v platno vezane), M. Muc: Skozi Sibirijo II. VI. M. Pupin: Od pastirja do izumitelja I., M. Pupin: Od pastirja do izumitelja H.,--: Iz tajnosti prirode. Brežnik: Temna zvezda, J. Kozak: Beli mecesen. VII. Podržaj: Strte peruti, Fr. Bevk: Srebrniki, Matičič: Moč zemlje, Matičič: Na mrtvi straži. Ivan Albreht: ZarečanL VIII. Ravljen: Tulipan. Fr. Bevk: žerjavi, Daneš: Za vozom boginje Talije. Levstik Vlad.: Dejanje, I. Lah: Vodniki in preroki. IX. Brežnik: Temna zvezda, V. Bitenc: Zlati čeveljčki. Lupša: V džunglah belega slona (samo vezane v platno), Ravljen: Pot k mrtvim bataljonom, I. Lah: Vodniki in preroki. X. F»upin: Od pastirja do izumitelja I., Pupin: Od pastirja do izumitelia II.. I. Lah: Vodniki in preroki. Ravljen: Pot k mrtvim bataljonom, O. šest: Enaintrideset in eden. XI. Fr. Govekar: Olga, Podržaj: Strte peruti. T. šorli: Petdeset odstotkov, Levstik: Dejanje, I. Lah: Vodniki in prerokL Dr. Janko Kac f Maribor, 4. aprila. Na vožnji iz Prage v Maribor je umrl v cvetu mladosti, star komaj 27 let, nadebudni zdravnik dr Janko Kac iz ugledne hiše veleposestnika Kaca v Breznem pri Mariboru. Njegovo truplo so v Avstriji iz-vagonirali, zaradi česar se je čas pogreba zakasnil Pokojnik je bil vzoren nacionalist. izvrsten zdravnik, iskren tovariš in prijatelj ter v vsem svojem nastopu in ljubeznivosti prikupen. Mladega zdravnika ki je bil asistent na praški kliniki za otroške bolezni, so vsi. ki so ga poznali, cenili in spoštovali Bil je ves zavzet za vzvišeno misel jugoslovensko - češkslova-škega bratstva ter je vneto sodeloval v JC ligi. Zdrav, poln življenja in vedrega optimizma. je odšel z doma nadaljevat študij, mrtev se vrača domov, ko je bil prav v na-ponu svojih življenjskih sil Pokojniku ohranimo svetel spomin, ugledni rodbini veleposestnika Kaca naše iskreno sožalje! Naborniki Na sledi Franceta Rokavca Že leto dni se žandarmerijske postaje v Sloveniji živahno zanimajo za dejanje in nehanje slovečega tatu in vlomilca Franceta Rokavca, ki je pobegnil iz sodnih zaporov v Ljubljani in se zadnji čas po večini potika po Dolenjskem. Poleg nekaterih drugih uspelih in neuspelih podvigov mu pripisujejo orožniki tudi vlom v blagajno davčnega urada v Mokronogu ki so ga v noči na petek poizkusili neki rokomavhi. Mokronoški davčni urad se nahaja v občinski hiši in tam so vlomilci na oknu iztrgali mrežo, da se vtihotapijo. Pri tem so povzročili nekaj ropota, ki ga je Cul davčni sluga šlajpah, pa je ustrelil iz samokresa. Tatovi so pobegnili, a orožniki, ki so se lotili zasledovanja, so kmalu dognali, da je bila na delu Rokavčeva družba. Nedavno se je Rokavec poiavil v Dolenji vasi v krškem okraju, pretekli teden pa so ga ljudje opazili v okolici Dolenjega Krono-vega pri šmarjeti kjer je bil izvršen vlom v hišo Franceta Kukmana. od koder sta izginila dva zlata prstana, denarnica z neka i drobiža, samokres in dvocevna lovska puška. v šmartnem Šmartno ob Paki. 4 april« Gotovo že 10 let nismo v našem kraju videli takega početja kakor nedavni dan, ko so odrinili vojaški naborniki. Na vozu se jc pripeljala v Šmartno večja skupina mladeničev iz Nazarij in Rečice ob Savinji. Ko so pred Roglovo gostilno poskaka-li z voza. so brez povoda napaj nekega 18-letnega fanta, ki je član moziwkega Sokola. Med silnim vpitjem so ga obdelovali s pestmi. Fant se je rešil v gostilno. Ko se je gostilničar g. Rogel zavzel za preganjanega v povsem dostojnem tonu. so mladeniči podivjali. Med silnim preklinjanjem in vpitjem so navalili na hišo. Samo močna mecesnova vrata so zadržala njihov naval. Hišo so obmetavali s koli m kamenjem. Bilo je kričanja un preklinjanja z najizbranejši-mi cvetkami, dokler ni prisopihal hlapon, ki je vzel fante s seboj. Mirni opazovalci te kulturne akcije se niso mogli načuditi, da so pri mnogih razgrajačih opazili znake organizacije, ki posebno zadnje čase na vsa usta vpije da more mladina samo v njenih vrstah pridobiti trajne moralne in etične vrednote. Obsojanja vredni dogodek v šmartnem ob Paki je te vrednote pokazal v čisto posebni luči. TUJSKI PROMET »Če hočete prebiti mirno uro,* pravi domačim. »morate iti samo v našo umetniško galerijo.« •Ne, to pa ne bo res,* meni tujec. »Veste kaj piše o njej v ,Vodniku po mestu'? Pri vstopu vas do srca ptesune velik Her-kulov kip Potem onemite od občudovanja, ko zagledate velike stopnice. Z vso svojo silo vas zagrabi velika slika v prvem nadstropju V naslednji dvorani čutite vse uničujočo moč slike vesoljnega potopa In pri izhodu vam udarijo v oči mogočni barvni kontrasti moderne slike. Ne, za takšno mirno uro sem pa le že preveč izmučen.,c OBIŠČITE Tjfprrf _ f ■ f Odprto vse leto. POSTOJNSKO JAMO Posluje se ugodnosti in bencinskih (Postojna pri Trstu in Opatiji, Italija) Največje podzemsko čudo sveta. iMextriöna razsvetljava. Motorna železnica. hotelskih bonov ter znižanja voznin na železnicah od 50 _ 70%. ce vest * železniškim upokojencem. Prejeli smo: Proračunska razprava je za naimL Železniki upokojenci smo pričakovali, da bo Narodno predstavništvo vpoštevalo upravičene prošnje, kij so bile pravi čas predložene. Zasledovali smo potem razpravo, toda na žalost si še nismo na jasnem, ali so bile naše prošnje vpoštevane. Najb:dmejši miloščinarji umirajo od bede. Kako bi bilo mogoče preiti preko železniških invalidov, katerih nezgodne rente še niso prevedene, jn takisto preko služiteljev s polno službeno dobo. ki že od 1. oktobra 1935 prejemajo v prvem dragrnjskecm razredu za 180 din mesečno manjšo dra.ginjsko do-k'ado, kakor njihovi upokojenci tovariši nežele-zničarji! Prkmorani smo ponovno dvigniti svoj glas v obrambo onih, kj so v odgovorni službi pustili vse svoje moči, plačevali v pokojninske skladbe ln zdaj tel čejo bedo. Naj se vendar vsem staroupo-kojencem in železniškim invalidom valorizirajo nezgodne rente. S tem ne bo nobe' nemu upokojencu storjena krivica. Društvo železniških upokojencev dosledno zastopa ta predlog in od njega ne more odstopiti ♦ Zadnja pot Vaelava Palefka. Iz Gorenje vasi nam pišejo: V nedeljo popoldne smo spremili našega prijatelja in uglednega ob čana Variava Palefka na njegovi zadnji poti. Od büzu in daleč so prihiteli številni znanci in prijatelji, da mu ob poslednjem slovesu izkažejo ljubezen in spoštovanje. Gorenja vas ie pač malokdaj doslej doživela tak pogret'. Sokolsko društvo, katerega zvesti član je bil pokojni je prišlo s praporom, nadalje so se uvrstili v žalni sprevod gasilci ter službe prosti graničarji in uslužbenci finančnega oddelka. Ob grobu se je jedrnato poslovil starešina Sokola br. Pivk, za njim pa sreski župni starešina gasilstva g. Planina iz Škofje Loke. Sokolski prapor se je sklonil v zadnje slovo in že je domača gruda pokrila krsto. Naj bo češkemu bratu lahka naša zamlja! o • Novi grobovi. Na Gallusovem nabrežju v Ljubljani je umrla gospa Marjeta Po-ženeljeva. K Sv. Križu jo bodo spremili jutri ob pol 17. — Nadalje je umrla v Ljubljani gospa Marija Likarjeva, hišna posestnica na Glincah. Pogreb bo s Tržaške ceste 64 danes ob 17. — V Novem mestu je umrl lekarnar g. mr. ph. Josip Bergmann. Uglednega pokojnika bodo jutri ob 17. spremili k večnemu počitku. — V starosti 75 let je umrl na Reki g. Josip Jelinčič, državni gozdar v pokoju. Po rodu je bil iz Tolmina, kot gozdar je dolga leta služboval v Trnovskem gozdu in Ilirski Bistrici. S svojo ženo. ki mu je umrla ravno pred letom. je vzgojil 7 sinov in hčerko edinko, vsem sta lepo uravnala pot v življenje. Zadnje tri mesece je bolehal in mu tudi v bolnišnici na Reki niso mogli pomagati. Plemenitega moža bodo pokopali v četrtek. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenéica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenéica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Om rcS 1 Or 15 48V35 * ili. teden potovanj po krajih belgijske umetnosti. Pod pokroviteljstvom belgijskega pro-vetnega ministrstva bo od 4. do 12. avgusta 193.S. organizirano potovanje do glavnih mestih umetnosti v Belgiji, tako v Bruxelles. Anvers. Malines, Lierre. Tournai, Audenarde, Gand. Bruges in Möns. Potovanje bo zaključeno z enodnevnim bivanjem na morski ola li v Blakenbergbe. To potovanje. ki bo v vseh ozirih zelo udobno, preskrbljeno bo za dobra prenočišča, izborno hrano, je namenjeno osebam, ki žele spianati znaten razvoj umetnosti v Belgiji. Udeleženci bodo razdeljeni v male skupine, ki jih bodo vodili usposobljeni vodniki, zmožni raznih jezikov, tako francoščine, angleščine, nemščine in nizozemščine. Cena potovanju znaša 16*2 belgov, v kateri je vse vračunano. Ob prijavi se plača 25 belgov, ostanek pa pozneje. Vse natančnejše podatke se dobi pri prof. Paul Montfort-u, ravnatelju »Se-maine d'Art«. 310, Avenue de Tervueren, iWoluwé St. Perre. (Bruxelles). * Kulturni mesec Varaždina bo letošnji maj. Varuždiinska čitalnica bo slavila takrat stoletnico svojega de'ovanja in s tem slavjem bodo združene razne kulturne prireditve, pri katerih bo sodelovala zagrebška opera, predavala pa bo^ta zagrebška vseučiliška profesorja dr. šišič in dr. Barac. Med slav-nostmi bodo počastili tudi spomin narodnih voditeljev - Ilircev, katerim je bil Varaždin važno torišče nacionalnega in prosvetnega udejstvovan'a. Na hiši, v kateri je živel dr. Stiepan Ilijaševič, eden izmed zadnjih Ilircev, bodo odkrili spominsko ploščo. * Knjigoljubi, ki žele prejemati res poceni in dragocene kn:ise, naj ee včlanijo pri Slovenski matici Plačajo 50 din latne Članarine in dobe vse Matične redne publikacije. Letos dobe za to nizko članarino tri izvirne knjiga, dva romana in eno znanstveno knjigo, med temi 400 strani obsežni roman Miška Kranjca »Kapitanovi«. Zahtevajte prospekt. Slovenska matica, Ljubljana. • Razširitev bolnišnice v Skoplju. V nedeljo so v Skoplju posvetili im otvorili kirurški in ginekološki paviljon državne bolnišnice. To je pomemben dogodek v razvoju zdravstvene 6lužbe Skoplja in vse južne Srbije. Do osvobojenja Skoplje sploh ni imelo civilne bolnišnice. Prvo tako bolnišnico je organizirala proti koncu vojne leta 1918. angle-ško-srbska misija. Ta bolnišnica je bila za-častno nameščena v vojaišnici. ko pa je po osvobojenju bolnišnice prevzela državna oblast, je uredila zanjo prostore na periferiji mesta. Sedanje poslopje državne bolnišnice so zgradili leta 1926. Za zgradbo bolnišnice v Skoplju je prispevalo 10.000 dolarjev društvo ameriških ženskih bolnišnic v New Yorku. Bolnišnica v Skoplju je začela poslovati leta 1927. Njen, zdaj otvorjeui kirurški in ginekološki paviljon obsega 2310 kvadratnih metrov. Sobe za bolnike so nameščene v pritličju, v I. in tudi v II. nadstropju. Paviljon je najmoderneje urejen in so znašali stroški za gradnjo in ureditev okrog 11 milijonov. Za one, ki se še niso odločili, kaj naj poklonijo svojim dragim za Veliko noč, bomo v naslednjih dneh na tem mestu predlagali nekaj lepih in praktičnih daril, ki jih boste lahko izbrali, seveda pri »NADA«, Frančiškanska ulica. * Nizek zaslužek konfekcijskih krojafev r Banjaluki. Krojači, ki v Banjaluki šivajo obleke za razne trgovce e konfekcijo, imajo mizerne zaslužke. Tako dobijo n. pr. za hlače po 1 do 5 din, za suknjič 4 do 8 din, za zim~ko suknjo 10 do 15 din, za ceilo moško obleko pa po 15 do 20 din. Ti krojači od trgovcev, svojih delodajalcev, ne dobijo niti sukanca. Za delo s tako mizernim zaslužkom je navezano veliko število krojačev mesta in okolice. Zdaj so se ti krojači organizirali in lodo skušali izposlovati skromno povišanje svojega zaslužka za 10 do 20 odstotkov. * Namesto venca na krsto hlagopokojnega g. Antona Lobnika, posestnika v Orehovi vasi, sta darovala za OMD brata Karol in Rihard Pestevšek 100 din. * Za veliko noč avtoizleti v Graz, Trst in Benetke! Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn. Ljubljana, hotel Slon, teL 26—45. Vhod iz Prašernove ulice! * Izjava. Prejeli smo: Vljudno vas naprošam. da v zvezi z noticami o razpustu Kluba esperantistov in ugotovitve »Zelene zvezde« objavite: Podpisani odločno odklaniam, da sem idejni vodja ene ali druge skupine, ki je bodisi nevtralna, bodisi kakorkoli usmerjena, temveč sem samo tajnik S. E. A. (Slovenske esperantske zveze) izvoljen na I. kongresu z vsemi glasovi volilnih upravičencev. Samo toliko v vednost, da ne bo nepotrebnih komentarjev! Vsako polemiko s ko merkoli pa odločno odklanjani! Damjan Va hen. * Tatvina v rudniku zlata. V rudniku zlata Blagojev kam an pri Dolnjem Milanovcu. so neznani vlomilci vdrli v rudniški laboratorij ter odnesli amalgam zlata, težak okrog 30 kg Ln vreden preko 300.000 din. Vlomilci so vdrli v laboratorij skozi okno in potem izginili brez sledu. Orožniki jih zasledujejo zaenkrat še brezuspešno po vsem okolišu Med vlomilci je moral biti nekdo, ki je prav dotro poznal vse prostore rudniške uprave. h LJubljane u— Ljuhliana proslavlja prol. 0. Šesta. Z novo uprizoritvijo Verdijevega »Rigoletta« je praznoval režiser g. prof. O. Šest 25-letni-co svojega umetniškega delovanja. Mnogo prijateljev in znancev se je zbralo v ta namen k jubilantovi predstavi v opernem gledališču Pred pričetkom predstave so se zbrali na odru člani opernega in dramskega osobja, nakar se je jubilantu zahvalil za dolgoletno nesebično delovanje upravnik g. 0. Zupančič. V imenu drame je čestital njen ravnatelj g. P. Golija, v toplih besedah je nazdravil jubilantu v imenu tovarišev in to-varišic i L. Drenovec, nakar so bile preči-tane štivilne čestitke, ki so prispele iz ožje in širše domovine. G. Šest se je za vso pozornost gratulantov in občinstva zahvalil v preprostih besedah poudarjajoč, da mu je poverjeno delo, najsi je še tako naporno in utrudljivo, življenjska nujnost, brez katere se ne bi počutil dobro, ker mu je delo v uteho Jubilant je bil deležen velikih in dolgotrajnih ovacij. Predstava »Rigo!etta< je nov dokaz velikega izkustva, do katerega se je povzpel nje režiser, g. prof. šest v teku dolgoletnega teoretičnega študija in praktičnega delovanja, ki ju je zahtevalo in dalo nič manj kot 190 režij. O izvedbi »Rigoletta« priobčimo posebno poročilo te dni v kulturni rubriki. KINO SLOGA — Tel. 27-30 Danes poslednjič! LJUBEZEN GRE SVOJA POTA Olga čehova, Kari Ludvik Diehl, Karin Hardt, n— Akademija dece Ljubljanskega Sokola. V soboto 9. t m. bo v Narodnem domu ob 20. akademija dece Ljubljanskega Sokola. Akademija bo pokazala uspehe smotrene so-kolske vzgoje. Ze danes opozarjamo na njo vsakogar, ki se zanima za telesno vzgojo, zlasti še starše. a— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. VABIMO VAS K IGRI £££ Prvo žrebanje bo 13. in 14.aprila t.L ,ote"ie Zadftjìrfsg krmilnim, LJUBLJANA — DALMATINOVA 6. I n— Jugoslorensko-bolgarska liga ponovno opozarja svoje člane in prijatelje bratskega bolgarskega naroda na predavanje o Štefanu S. Bobčevu, ki bo drevi ob 20.30 v salonu restavracije »Zvezda«. Predaval bo g. Veko-slav Bučar, ki bo po predavanju pokazal tudi večje število lepih {»krajinskih slik iz Bolgarije. u— Izlet v Postonjsko jamo. Kakor že jav-ljeno, bo na velikonočni ponedeljek, 18. t m. ob 15. koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v Postonjski jami. V ta namen bo vozil iz Ljubljane posebni vlak, ki to odpeljail z glavnega kolodvora ob pol 11. in se bo vrnil iz Postojne ob pol 10. Put-nik, ki je prevzel vodstvo celega izleta, vabi k udeležbi in poudarja izredno ugodne pogoje. Vožnja tja in nazaj, vstopnina v jamo in izdatki za skupni potni list, vse to znaša 75 din za osebo. Prijave sprejemajo do 10. t m. vse biljetarnice Putnika proti plačilu 75 din. Po 10. t. m. do velike nedelje pa bodo morali zamudniki doplačati po 15 din. Vabimo na ta izlet. Moderne trajne ondulacije salon FRANK TRNOVO-KO LEZ I J A u— Diskusijski sestanki društva »Pravnika« o predhodnem načrtu občega državljan-kega zakonika bodo v mesecu aprilu v dneh 7. in 28. t. m. vsakokrat ob 16. v prostorih ljubljanske advokatske zbornice, Dvof.ikova ulica. Predmet: Realna bremena, skupnost stvarnih pravic. u— Predavanje Prirodoslovnega društva. Danes predava v mineraloški predavalnici univarze g. prof. Ivan Molinaro o temi: »Prostor v geometriji in fiziki«. Začetek ob 18.15. u— Dorè Matul je ie vač let zborovodja enega naših najagilnejših pevskih zborov, Ljubljanskega Zvona V začetku je uspešno vadil Ljubljanski oktet, ki je bil pod njegovim vodstvom izredno priljubljen, nato pa je prevzel vodstvo velikega Zvonovega zbora po Zorku Prelovcu. Dorè Matul ja vesten in marljiv učenec Franceta Marolta. izredno delaven in iniciativen, kar najbolje dokazuj a jo skrbno sestavljeni sporedi Zvonovih koncertov. Opozarjamo na koncertni večer, ki bo v petek 8. t. m. v veliki fiJhar-moiniöni dvorani Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Fotoamaterjem za sezijo ! bomo razvijali filme in kopirali slike v treh urah, torej kdor prinese ali pošlje film do 9. ure dop v našo trgovino — dobi istega že ob 12. uri s slikami vred gotovega. Po deveti uri prinešeni filmi pa so gotovi še isti dan ob 6. uri zv. Fotoamaterjem izven Ljubljane razvijamo in kopiramo poštno obratno — to je: da isti dan odpošljemo kakor prejmemo. Za prvovrstno Izdelavo jamči Foto Tourist — Lojze $muc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8. u— Od doma je pobegnil v soboto 2. t. m. 12 letni deček Branko Alojzij Klančar. Za svojo starost je deček krepak, okroglega obraza, kostanjevih las Oblečen je v temno modro obleko s kratkimi hlačami, teinno moder pulover, balo modro črtano 6rajco. Obut je v nenakovane gojzerje z dvojnimi športnimi nogavicami. Kdor ga je od sobote naprej kaj videl ali morda ve za njegovo sedanje bivališča, jie vljudno naprošen, da sporoči na naslov: Joža Košič Ljubljana, Rožna ulica 41. Iz Celja e— Opereta v gledališču. Ljubljanska opera bo vprizorila danes ob 19. v celjskem gledališču Kailmanovo priljubljeno opereto »Grofica Marica.« Predstava je za abonma Neabonenti dobijo vstopnice v pred-prodaji v knjigami Slomškove tiskovne zadruge. Opozarjamo, da se bo pričela predstava točno ob 19 Zamudnikom med prvim dejanjem vstop ne bo dovoljen. e— Tri težke nesreče. Na Pobrežu pri Prihovi je žaga zgrabila 29-letnega Žagarja Antona Kvasa in mu prerezala sklep na levi roki. Pri podiranju neke stavbe na Ljubnem je padel 37-letni delavec Franc Hof-bauer tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v gležnju. V petek je padel 18-letni posestnikov sin Ivan Petek iz št. Janža pri Velenju na cesti v St. Janžu ter sd zlomil levo nogo pod kolenom in se poškodoval po desnem očesu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici KINO UNION Danes »GRAD HUBERTUS« Orlovo gnezdo (Friedrich Ulmer, Hansi Knoteck). e— Vlom v stanovanje. V soboto okrog 22. je neznan storilec vlomil v stanovanje cinkarniškega uradnika g. Franja Vrečka aa Mariborski cesti 6. ko je bil g. Vrečko s svojo rodbino pri sokolski akademiji v Gaberju. Neznanec je odprl vrata stanovanja z vetirihom in stopil tudi v spalnico, kjer je spal otrok, ki se pa ni zbudil. Vlomilec je ukradel 1_500 din gotovine, iz kasete pa si je prisvojil tudi več zlatnine. Gosp. Vrečko ima okrog 5.000 din škode. Policija je ukrenila vse potrebno, da izsledi vlomilca. KINO METROPOL »Mali mornar« (Shirley Tempie). e— Nepošten krošnjar. V soboto opoldne je pripeljal sluga tvrdke Stermecki omot manufakturnega blaga, določenega za Nabavijalno zadrugo v Velenju, k hotelu Skoberne na Krekovi cesti in ga izročil hlapcu, da ga naloži na tovorni avtomobil. Med kosilom pa je omot izginil. Policija je takoj osumila nekega krošnjar j a, ki »e je bil odpeljal iz Celja, z opoldanskim savinjskim vlakom, in obvestila o tem orož-niške postaje. Orožniki v St. Pavlu pri Preboldu so kmalu izsledili m aretinali zasledovanega 21-letnega krošnja rja Leopolda P. iz Djurmanca pri Krapini. Pri njem so našli še vse ukradeno blago. P. je priznal dejanje, izgovarja se pa z vinjenostjo Zmenil se je bil že z nekim moškim, da bosta prodala ukradeno blago. Oba sta kupila v St. Petru vozni listek za povratek domov, da bi tam spravila blago v denar. Leopolda P. so izročili sodišču. MATINEJA KINO MATICA SAMO SE DANES IN JUTRI TOČNO OB 14.15 ROSE MARIE Radi navala na blagajno — dvignite vstopnice četrt ure pred predstavo I CENE din 3.50 — 6.50. c_ Učiteljsko zborox'anje. Sresko učiteljsko društvo v Celju bo zborovalo v soboto 9. t m. s pričetkom ob pol 9. dopoldne v I. desici narodni šoli v Celju. Predaval bo prof. dr. Rudolf Kolarič o novem slovenskem pravopisu. e— Pevsko društvo »Oljka* je priredilo v nedeljo popoldne v mali dvorani Celjskega doma koncert, ki je bi'1 navzlic obilici drugih prireditev razmeroma dobro obiskan. Moški zbor 40 pevcev je pod vodstvom svojega novega pevovodje g. Cirila Preglja izvajal 14 narodnih pesmi v Adamičevi Devovi, G o to vč e vi, Kernjako- vi in Pregljevi priredbi. Celotno izvajanje sporeda je napravilo na poslušalce kar najboljši vtis. Očiten je vsestranski napredek zbora, ki poje intonančno čisto in dinamično dobro odtehtano. Zlasti se je opažala težnja, besedilo glasbeno izčrpati tam, kjer komponist tega ne more izraziti z notami. Spored je zaključil učinkovit Kernja-kov venček koroških narodnih, ki ga je moral zbor ponoviti in v katerem se je odlikoval tudi baritonist g. Anton Orel. Pe-vovodja Ipavčeve pevske župe g. Albin Horvat iz Maribora je v imenu župe pozdravil »Oljko«, ji čestital k velikemu uspehu in jo bodril k nadaljnjemu uspešnemu kulturnemu delu. Pevovodja g. Pregelj je prejel lep šopek nageljnov. e— Opozorilo lastnikom psov. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja lastnike psov na pravilnik o posesti psov in pasjem davku, na podiagi katerega mora lastnik prijaviti v časiu od 1. do 15. aprila vsakega leta nad 3 mesece starega psa pri upravni občini, v kateri se pes stalno nahaja. Za one, ki svojega psa ne prijavijo ali ga prijavijo nepravilno, je določena kazen v denarju do 900 din ali zapor do 30 dni Prijave je treba izvršiti pri mestnem računovodstvu v sobi štev. 12, kjer se dobijo predpisane tiskovine proti plačilu pristojbine 1 din. V istem roku je treba nabaviti tudi pasje znamke proti pristojbini 4 din in plačilu občinske takse, ki znaša za navadnega psa 100 din, za psa čuvaja pa 10 din letno. Strankam, ki se ne bi držale predpisanega roka, bo predpisana taksa v dvojnem iznosu. a— Iz državnega tožilstva. Državni tožilec g. Franc Sever je premeščen s tukajšnjega državnega tožilstva v Ljubljano. K mariborskemu državnemu tožilstvu je premeščen iz Celja tamkajšnji državni tožilec g. Juhari a— Mrtvega otroka v mlaki so našli pri Tešanovcih. Otroci dekle Iboljkove so se sami igrali na dvorišču. Pri tem je leto in polt stara Hari prilezla do mlake v bližini. Zašla je v mlako, ki je globoka komaj 25 cm, in v njej utonila. i VATIKAN v korist Rdečega križa KINO MATICA a— Policijsko poročilo o nedeljskem nogometnem incidentu. Kakor smo že včeraj poročali, se je pripetil na tekmi med CSK in I3SK Mariborom težak incident. Policijsko poročilo o tem dogodku se glasi. Proti 16. uri so nastala med sodnikom g. Antonom Camernikom, poveljnikom jetniških paznikov v Ljubljani, in igralci ISSK Maribora na igrišču ostra nasprotja. Ker je g. Camernik zaradi neke žaljivke izključil igralca ISSK Maribora Karla Korenta, so se igralci ISSK Maribora zbrali okoli sodnika ter se ž njim prerekali. Med tem prerekanjem je Karel Ko-rent s pestjo udaril Camernika v obraz tako, da je isti padel na tla. Ker Korent ni hotel z igrišča, je intervenirala policija, ki je Korenta spravila v garderobo, nakar se je tekma mirno nadal;eva a Gosp. Camernik ima na levem očesu oteklino in krvno podpluto ter presekane na levi strani ustnice. Dobil je tri udarce. a— Nove velikonočne razglednice. Mariborska podružnica Branibora je založila okusne velikočne razglednice. Slika predstavlja koroški velikosobotni narodni običaj. Prepričani smo, da bodo ljudje radi segali po teh lepih razglednicah, ki so po din 1 na prodaj v knjigarnah in trafikah. Vse knjigarne, trgovine, in trafike, ki žalijo razglednice kupiti oziroma vzeti v komisijo, prosimo, da se blagovolijo čimprej obrniti na naslov: Branibor podružnica Maribor. Kupu'te, podpirajte domačo umetnost in naša narod-noobrambna stremljenja. Vaš ljubljenec iz prejšnjih časov RONALD COLMAN in lepa MADELEINE CARROLL v napetem, senzacijonalnem filmu intrig, zapletljajev ln ogorčene borbe za srečo in ljubezen JETNIK NA DVORCU ZENDA Ob 16., 19.15 in 21.15 uri ! Danes premiera! KINO UNION Tel. 22-21 J Iz Maribora a— Kolo sreče. Za nedeljsko tombolo Rdečega križa je vladalo ogromno zanimanje kakor še nikdar doslej, zlasti zaradi avtomobila, ki je bil določen za prvo tombolo. Na Trgu svobode se je zbralo nad 10.000 ijudi. Izžrebane številke so bile množici razglašene z zvočniki, dočim je ves čas žrebanja svirala vojaška godba. Masa ljudi je bila izredno disciplinirana in je skrbelo za red nad 30 rediteljev skavtov s požrtvovalnim g. Stuhecem na čelu. Novo je bilo tudi to, da sta prisostvovala žrebanju dva zastopnika iz množice. Na tribuni sta bila oba predsednika organizacije R. K. narodni poslanec dr. Jančič ter ravnatelj Mastnak, nadalje g. Pfeifer, g. Ravter s soprogo, ki je z izrednim požrtvovanjem izročila dobitnikom nad 1000 paketov. Sreča se je nasmehnila naslednjim udeležencem: 1. tombola: štiri-sedežna limuzina g. Gerželj Ivan, brezposelni trgovski pomočnik iz Studencev; 2. tombola: motorno kolo, Josip Macarol, železničar v pokoju, Maribor, Aleksandrova 83; 3. tombola: krasna moderna kompletna spalnica za dve osebi, Vera Ari-stovnik, zasebnica iz Pobrežja; 4. tombola: krasna klavirska harmonika, Kosta Jov-čič, frizer, Tezno, Ptujska cesta 17; 5. tombola: kompletna moderna kuhinjska oprema, Ivan Oberlajt, delavec iz Frama št. 106; 6. tombola: žensko kolo, zasebnica Zofija Vogrinec, Maribor, Mlinska 34; 7. tombola: moško kolo, Anica Kranjčeva, šivilja iz Kamnice; 8. tombola: fotoaparat s stojalom, Amalija Lampe, brezposelna iz Pobrežja, Aleksadrova 28; 9. tombola: prekrasen kompleten jedilni servis za 6 oseb, Štefan Lepenik, delavec iz Studencev, Črtomirova 8; 10. tombola: bala najfinejšega belega platna, Martina Vodenšek, delavka iz Krčevine, Praprotnikova 6; 11. tombola: specerija za 4 osebe za mesec dni, Friderik Papež, mehan. vajenec iz Prager-skega; 12. tombola: kompletna kuhinjska posoda. Milena Baša. šivilja, Maribor, Slovenska ulica 20; 13. tombola: semiš koža za čevlje, Helena Germič, najemnica iz Fale, 14. tombola: odeje, Jože Glušič, carinski upokojenec iz Maribora. Poleg teh dobitkov je bilo razdeljenih še 11 tolažil -nih tombol, to je blago za moške obleke, bala platna, bala inleta. tricikl, fotoaparat, ševro koža itd Ostalih dobitkov je bilo okoli 1000. a— Nocoj SimenSevo gostovanje. Gledališka uprava opozarja, da bo gostoval Šimenc v »Trubadurju« kot Manrico le enkrat a—Grozdički že poganjajo. Šolski upravitelj v p. Ivan Kreft je 2. t m. na svoje veliko začudenje opazil v svojem vinogradu pri Kapeli na moslarjevem rezniku dva grozdna nastavka, ki sta bila s prostim očesom lepo vidna. G. Ivan Kreft, ki se bavi z vinogradništvom že preko 40 let, ni doslej še nikdar na dem 2 aprila opazil kakšnega grozdička. a— Mrtvec v veži. Včeraj zjutraj okoli 5 so našli v veži na Aleksandrovi cesti 17 mrtvega znanega avto prevoznika, 471et-nega Romana Matza. Komisija je dognala, da je Matz bolehal dalj časa na srčni hibi in je pri vrnitvi domov zaradi srčnega napada padel preko stopnic in obležal s prebito glavo v veži. Menda ga je pri padcu zadela kap a— Izginila je 60-letna Friderika Schäfer. Kdor ve kaj o njej, naj javi to mestnemu poglavarstvu. Stroški za ta film so znašali nad milijon in pol dolarjev! S. jißfSSSißJ^tLii Iz Julifske krajine Gozdni požari Po tržaškem Krasu in po Istri je nastala v poslednjih dveh mesecih velika suSa. Pred leti je posebno v Istri povzročila posevkom prav veliko škodo. Letos pa so se vsej deželi od Fajtjega hriba in Trstelja do Javornikov ln Snežnika na vzhodu in Slavnilka v čičariji na jugu zelo namnožili gozdni požari Po tržaškem Krasu se je zvrstilo v marcu preko 25 manjših požarov, ki sicer niso napravriüi večje gmotne škode, a so zato dali ljudem dovolj opravka in jim prizadejali mnogo skrbi. Toliko večji pa so bili pc žari, ki so nastali zadnje dni na Sv. Ahacu, ckoli Ma-šuna in Koritnice ter pod Snežnikom v bližnji in daljnji okolici Ilirske Bistrice. Na Sv. Ahacu je trajal trt dni Bistriški gasilci pod vodstvom g. Lič-ana, pa tudi oddelki vojaštva iz Bistrice in Košane so imeli mnogo truda, da so ga končno omejili in pogasili. Nekaj manjših požarov se je pojavilo naslednje dni. Njihovih vzrokov zlepa ni bilo mogoče dognati, čeprav so si gozdni miličniki prizadevali izslediti krivce. Očitno so neprevidneži tu ali tam odvrgli cigaretne ogorke v suho travo, ki se je vnela tn se je potem ogenj razširil na ves gozd v okolici. Zgorelo je zlasti mnogo mladega gozda, škoda gre v stoti-soče. Pokrajinske oblasti v Trstu so izdal« 8e celo vrsto navodil itn ukrepov, da bi se požari kolikor mogoče preprečili ali pa vsaj omejili. Dcslej pa te odredbe niso mnogo pomagale. Zadnja pot priljubljenega goriškega delavca Po treh mesecih rešen trpljenja v trudi in mučni bolezni Je v petek preminul Štefan Gomišček, doma iz št. Petra pri Gorici. Pokojnik, ki je bil star šeL 34 let, je bil zaposlen kot mizar v HersQtowiczev€ tovarni pohištva v Gorici. Bil je na glasu izvrstnega strokovnega delavca in nad vse priljubljen med množico svojih znancev in prijateljev, na žalost pa ga je napadla bolezen jn uničila njegovo mnogo obetajoče življenje. K pogrebu, MseJe v nedeljo dop. razvil iz njegovega rodnega kraja v Vertoj-bo, se je zbrala množica pogrebcev in je ves pogreb pričal o nenavadni priljubljen nost; blagega pokojnika. Krsta je bila vsa v vencih, iz tovarne so prišli vsi njegovi tovariši ln tovarižice. nad 150 po številu, zastopniki delodajalca tn tovarniške uprave, ki Je takisto poslala krasen venec, nadalje poleg številnega sorodstva tudi mnogi prijatelji in znanci iz Solkana, Mirna, štandreža, Dornberga, Prvačine 'in od drugod. Delavska godba iz Gorice je vso pot igrala žalostink«, ob odprtem grobu pa so zbrani domaòi fantje zapeli žalostin-ko »Nad zvezdami«, ob katerj nj ostalo suho nobeno oko. To veliko sočustvovanje je bila pač edina tolažba pokojnikovi neutolažljivi materi, ženi In vsem njegovim najbližjim. Naj bo Štefanu lahka rodna gruda! Iz Ptuja J— Zvočni kino Ptuj predvaja v sredo In četrtek ob 20. film »Potepuhi«. V glavni vlogi Erika Druzovič iz Maribora. Kot dodatek predvaja Paramountov žunnaL lxo§podar§tvo Veliko zanimanje za našo koruzo na svetovnem trgu Medtem ko je letos naš izvoz v primeri z lanskim letom v splošnem nazadoval, opažamo pri izvozu koruze znatno povečanje. Stanje na svetovnem trgu koruze je za nas zelo ugodno. Na srečo pa imamo od lanske rekordne letine na razpolago za izvoz ogromne količine. Tudi cena se v zadnjem času staino dviga in se giblje sedaj na višini okrog 100 din za metrski stot. Letos je postala največji kupec naše koruze Anglija, kamor smo izvozili že znatne količine in bo celotni izvoz dosegel okrog 10.000 vagonov. Prav tako je zanimanje za našo koruzo za izvoz v Dansko in v Baltiške države. V nasprotju s orej-šnjimi leti izvažamo letos koruzo predvsem v zapadno Evropo, kamor običajno gravitira prekomorska koruza. Zapadna Evropa pa se oskrbuje z našo koruzo, ker letos Argentina ne bo imeia znatnejših količin za voz. Zaradi slabih vremenskih prilik bo znašal letošnji argentinski izvozni ore-sežek koruze le 3 do 4 milijone ton, nasproti 6 do 7 milijonov v boljših letih. Nova argentinska koruza pa bo prišla v večjih količinah na evropski trg ye!e v maju. Tudi kakovost letošnje argentinske koruze ni dobra. To je tudi vzrok, da je veliko zanimanie za našo koruzo in to zlasti v državah, kjer nam koruzo plač,.jo v devizah. V prvih dveh mesecih lerošniera leta smo Izvozili koruze že 97:17 vagonov (lani 4574) konize v vrednosti 102 milijona din nasproti 41.6 milijona v prvih dveh mesecih lanskega leta. Za mare še nimamo podatkov o izvozu, vendar se ceni. da je znašal izvoz samo v tem mesecu 8000 vagonov ln bo celotni naš izvoz v prvem četrtletju dosegel okrog 18.000 vagonom. Plačevar?*; kmečkih dolgov Po najnovejših podatkih Privilegirane agrarne banke so kmečk; dolžnik; do 23. marca t. L plačali Privilegirani adirami banki na račun prve in in druge anuitete skupaj 165-2 milijona din. Ker je bilo do konca lanskega leta ' vplačanih vsega 143.5 milijona din, so znašala vsa vplačila cd začetka leta do 23. marca 21.7 milijona din; od tega odpade na teritorij beograjske centrale 11.4 milijona din, na teritorij ljubljanske podružnice 5.67 milijona din, na teritorij zagrebške podružnice 2.84 milijona din ia na teritorij sarajevske po-cfružnjce 1.82 milijona din. Doslej je Privilegirana agrarna banka izdala denarnim zavodom za nominalnih 209 milijonov djn 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov, in sicer denarnim zavodom na teritoriju beograjske centrale 89.8 milijona din. denarnim zavodom na teritoriju zagrebške podružnice 52.3 milijona din, denarnim zavodom na teritoriju ljubljanske podružnice 48.1 milijona din in denarnim zavodou na teritoriju sarajevske podružnice 160 milijona din. Do 23. marca je Privilegirana agrarna banka priznala 3434 denarnim zavodom na račun prve anuitete 128.8 milijona din, izplačala pa je do tega dne 2261 denarnim zavodom za znesek 109.1 milijona din. Sladkor je še vedno predrag K nedeljskemu članku pod gornjim naslovom smo prejeli iz merodajnih trgovskih krogov naslednje pojasnilo: Sladkor je v naši državi zares mnogo predrag. Temu je deloma vzrok okoinost, da so tvornice kartelirane, v največji meri pa sladkor obremenjujejo javne dajatve, namreč izredno visoka trošarina, znatna carinska zaščita in visok odstotek prometnega davka. Zaman so bili doslej vsi nano;-; trgovskih organizacij, da bi se te dajatve znižale. Trgovstvo se dobro zaveda, a bi primemo znižanje teh dajatev lahko dvignilo konsum sladkorja pri nas na evropsko viš.no S tem bi odpadlo tudi tihotapljenje saharina, ki zavzema vedno večji b;eg K cen: ki je bila navedena v ne-kem članku, je treba izrecno pri-"i-ti, da ni upoštevana mestna troša-ki znaša 20 par pri kilogramu. Tud: r jpoštevar.a razlika pri tari, ki znaša 2 ; prav tako ni upoštevan kalo pri teh-t:.n;u na drobno Trditev, da pred leti raz-lika med nakupno in prodajno ceno pri deta1! stih ni bila tako znatna odgovarja dejstvom Ta razlika je danes v resnici rr.an;ša in sicer zaradi tega. ker mora trgovec detajlist od te razlike plačati pri k.'ogramu 20 par mestne trošarine, ki je znajala pred leti le eno paro. Vrhu tega pa so se zadnia leta znatno povišale javne in socalne daiatve in so se povečali tudi režijski stroški, tako da ie v resnici zaslužek detailistov maniši in znaša komaj toliko, da se krijejo režije. de Pc Gibanje klirinških računov V zadnji četrtini marca se je saldo naših terjatev v obeh starih kliringih z Italijo zmanjšal za 4.2 na 41.9 milijona lir; temu zmanjšanju (za 4.2 milij. lir ali 9.6 milij. Din) pa stoji nasproti povečanje salda naših terjatev v novem dinarskem klirinškem računu za 10.S na 100.1 milijona dinarjev. Ce.otni saldo v lirah in dinarjih se je torej povečal za 1.3 milijona Din. Dne 1. aprila je Narodna banka izplačala klirinške nakaznice do št. 12.023 od 28. decembra 1937. Kliring z Nemčijo izkazuje v zadnji četrtmi marca povečanje salda naših terjatev za 0.5 na 13.6 milijona mark, kliring s Turčijo povečanje za 0.1 na 12.4 milijona dinarjev, kliring s Poljsko pa zmanjšanje za 0.3 na 12.6 milijona Din. Med pasivnimi kliringi beležimo povečanje našega klirinškega dolga v Češkoslovaški za 1.6 na 136.6 milijona Kč, nadalje povečanje našega dolga v Svici za 0.32 na 2.80 milijona šv. frankov in -povečanje našega dolga v Madžarski za 1.1 na 37.1 milijona Din. Zmanjšal pa se je saldo našega dolga v Rumuniji za 0.3 na 10.5 milijona Din, v Bolgariji za 0.1 na 0.6 milijona Din in v Belgiji (v likvidaciji) za 0.2 na 3.9 milijona belg. Saldo grško-jugoslovenskih bonov v obtoku je znašal 24. t. m. 54.9 milijona drahm (dne 17. marca 55.0), saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa 20.6 milijona Din (20.6). Avstrijska produkcija nafte Avstrija do 1. 1930 ni imela lastne produkcije nafte. V zadnjih letih pa so poskusna vrtanja pri mestu Zistersdorf se-vernovzhodno od Dunaja dala seveda šele v znatni globini, prav zadovoljive rezultate in od takrat se naglo dviga avstrijska produkcija. Za zistersdorfska polja mineralnega olja je zlasti po priključitvi Avstrije k Nemčiji opažati podvojeno zanimanje. Avstrijska produkcija nafte je 1. 1930., ko so se pričela vrtanja, znašala le pol vagona, do 1. 1934 se je povečala že na 413 vagonov, naslednje leto je znašala 662 vagonov, predlanskim 748 vagonov, lani pa je kar poskočila na 3300 vagonov. S pridobivanjem nafte v okolišu Zisters-dorfa se sedaj peča 9 podjetij, ki so lani navrtala 10.000 m sond in to na področju, ki obsega le nekaj kvadratnih kilometrov. Globine posameznih sond so prav znatne in se gibljejo med 800 in 1500 m, najgloblja sonda pa meri 1800 m. Mineralno olje, ki ga pridobivajo v tem okolišu, je težko asfaltno olje, ki se uporablja po večini le za pridobivanje težkih pogonskih in ma-zilnih olj. Z uvedbo modernega postopka, tako zvanega kraki ran ja pa je mogoče iz tega mineralnega olja pridobiti do 56 »/o bencina. Doslej se podjetja niso mogla odločiti za zgraditev take naprave, M bi stala okrog 10 milijonov šilingov. Sedaj pa se za to vprašanje intenzivno zanima nemški kapital. Zelo verjetno je, da se bo avstrijska produkcija mineralnega olja še znatno dvignila, ker so v teku nova vrtanja tudi na drugih področjih, kjer pričakujejo sličn;h rezultatov. Tako bodo pričeli z vrtanjem tudi v bližini naše meje pri Radgoni. Na tem področju so že iz predvojne dobe znana ležišča nafte, ki se-glajo v Prekmurje. kjer bi morda tudi mi dobili izdatnejše izvore, če bi se vrtanja vršila v večjem obsegu. Gospodarske vesti — Mednarodna hmeljska konferenca bo 8. t. m. v Pragi. Kakor poročajo iz 2atca (ČSR), je srednjeevropski hmeljski urad sklical za 8. april konferenco srednjeevropskih hmelj pridelujočih držav, ki bo v Pragi. Na tej konferenci bodo razpravljali o vseh važnih vprašanjih, zlasti o vprašanju kontingentiranja hmeljske produkcije. Nadalje poročajo iz žatca, da namerava češkoslovaška poleg že obstoječih zakonskih omejitev za pridelovanje hmelja uvesti še kontingentiranje prodaje hmelja v notranjosti države, in sicer tako. da bi se osnovni kontingent razdelil na posamezne hmeljske okoliše. = Avstrijske banke vodijo naše klirinške terjatve nadalje v šilingih. Kakor je znano, so avstrijske banke uvedle 28. marca računanje v markah. Naknadno so sedaj avstrijske banke six>ročile jugoslovenskim bankam, s katerimi 'majo poslovne zveze, da ee njihovo prejšnje obvestilo o pretvoritvi računov ifa marke ne nanaša na klirinške šilinge (na ^Sperrkonto für den oesterreichisch-ju-eoslavischen Komp^nsationsverkehr«), Ti ra čuni se bodo — dokler ostane v veljavi av-strijsko-jugo?lovensJd plačilni sporazum — vodili nadaljp v šilingih. = Avstrijska železarska industrija po združitvi Avstrije z Nemčijo. Priključitev Avstrije k Nemčiji je postavila avstrijsko železarsko industrijo ▼ docela nov položaj. Znano Je, da ima Nemčija malo železne rude in železa m da je celo primorana omejevati potrošnjo železa, Avstrija pa ima bogate železne rudnike in je naravno, da so avstrijska železarska podjetja takoj pričela izkoriščati nove možnosti Znana avstrijska družba Alpine Montan je te dni stavila v obrat četrto visoko peč in obratuje sedaj s polno kapaciteto. Tudi v veliki valjarni tega podjetja v Donavi t zu bodo v kratkem stavili v obrat vseh 12 Martinovih peči, tako da bo tudi ta velika va-ljarna obratovala s polno kapaciteto. = Dobave. Direkcija drž. rudnika v Vrd-niku sprejema do 14. t. m ponudbe za dobavo 50 plošč črne železne pločevine in krovne lepenke. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 6. t. m. ponudbe za dobavo krogličnih ležajev. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo kabla, žice, bergmannovih cevi in dr. : Borze 4. aprila Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi trgovali nespremenjeno po 8.65, medtem ko Je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski: šilingi trgovali po 8.57 (v Beogradu po 8.6005), angleški funti po 238 in gršk; boni po 28.875. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.50, v Beogradu 14.4860 ln v Zagrebu 14.50 odnosno za konec 14.4450 ln za konec junija 14.4250. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pr^ nadalje čvrst; tendenci trgovala po 482 (v Beogradu po 479—483). Promet je bil Se v 7 272.50 - 282.50: ;<2» -252.50 - 262 50: «5» 232.50 - 242.50: t6» 212.50 - 222.50; «7» 182.50 - 192.50: >8< 117.50 — 122.50. Otrobi: baški in sremski v vrečah 92 — 99 Fižol: baški in sremski 187.50 - 192.50. El T Sneg je bil kriv . • • Na Kaninu je naše smukaše za prva mesta ukanil ojužen sneg V nedeljo zjutraj okoli 6 ure nas je zbudilo brnenje avtomobilov in živahno govo-renje številne publike, ki se je začela zbirati pri Neveji. Vrhovi so bili zaviti v gosto meglo, ki je prihajala tudi iz doline. Sem in tja je celo zakrila vso progo od starta do cilja. Zrak je bil precej hladen in mrzel veter kar ni hotel pojenjati. Občinstvo je skoraj prezebalo in se stiskalo okoli koče. Avtomobilski park je bil od minute do minute večji, dokler ni slednjič dosegel dolžine skoraj enega kilometra. Tu so bili vsi tipi in vse znamke italijanskih in tudi tujih vozil, od najmanjše »Balille« pa do velikanskih »Fiatov«. Občudovati je bilo treba vzoren red in disciplino vozačev ter mirnost in vljudnost službujočih orožnikov. Elegantna publika se je počasi peš in na smučeh premaknila na progo, ki jo je zasedla ob obeh straneh od cilja do starta. Vse je šlo v vzornem redu in nikjer nI bilo nobenega prerivanja in vpitja. Okoli 11. ure, ko je bilo že vse pripravljeno, je začel briti močan veter, ki je raz-gnal vse megle in posijalo je toplo solnce. Oddahnili smo se vsi, posebno pa prireditelji. kajti ta tekmovanja na Kaninu so bila že po tradiciji zmerom v megli in je böa letos prvKJ po t letih priredite* t lepem vremenu. Ob 11.45 ao prini na cilj vsi številni predstavniki. Predsednik kluba Monte Tricorno je tik pred startom sam presmučal ln pregledal vso progo. V sodniškem zboru sta bila tudi oba naša zastopnika, bližnja radijska vojaška postaja pa je bila v stalni zvezi s startom ln kočo na Neveji. Točno ob 12.01 je prva tekmovalka, Tržačanka Nives dei Rossi, zapustila start. Njen čas 2:38.4 na tej progi Je odličen ln Je marsikateri moški tekmovalec Imel slabši čas od njenega. Prvi naS je bil žnldar s St. 11. Se bolj mrzlično kakor nanj smo čakali na Pračka, ki je veljal tudi pri tej publiki za favorita in so ga poleg Kleina, 2vana ln Volerja sprejeli italijanski tekmovalci kakor starega znanca. Tudi Tržičana Lukan-ca so kar hitro prekrstili v »natega malega«. Vse naše tekmovalce je občinstvo burno pozdravljalo ln seveda ni manjkalo tudi fotografiranja in intervjuvov. Kljub resnemu in napornemu treningu, pa nam na tekmi ni Slo, kakor smo računali. Kriv je bil sneg! Naši tekmovalci so bili prvi pri zgornji koči in tam niso niti opazili niti niso bili opozorjeni, da se je sneg v teku dopoldneva popolnoma spremenil. Jug je storil svoje in na ojuženih mestih bi bili lahko vsi vozili brez nevarnosti v ostrih smukih brez zavojev, kakor so delali Italijani. Sicer pa so tudi oni prepozno opazili spremembo na snegu. Posebno Sertorelli, kl je veljal za favorita, ni uganil prave rešitve In je moral prepustiti zmago Dimaju. Med zmagovalcem in našim najboljšim Pračkom je razlike samo 16 sekund, pri čemer Je treba vedeti, da je imel Praček dva težka padca, kjer Je izgubil dragocene sekunde. Dalje Je treba upoštevati, da na tej progi trenirajo Italijani že osmo leto ln jo poznajo prav do zadnjega koSčka. Odlično se je plasiral tudi naš Koblar, ki Je za slabo sekundo premagal Vollerja In zasedel prvo mesto v IL razredu. Ob 12.45 Je privozH skozi cilj zadnji tekmovalec, nakar Je vsa množica pritisnila nazaj h koči, kjer so bili ob 14. razglaSeni rezultati. Prvo darilo, prehodni pokal vojvode D'Aoste, kl so ga lani osvojili Avstrijci, Je letos prejelo moštvo lz Cortine d'Ampezzo. Predsednik Je v svojem govoru prisrčno pozdravil našo ekipo, od katere Je vsak posameznik prejel spominsko kolajno, Pračku pa so izročili za JZSS krasen pokal, darilo tujsko-prometnega urada iz Vidma, za najboljše Inozemsko moštvo. 2al Je morala naša ekipa zaradi železniške zveze takoj na pot. Mnogo Je bilo Se obljub, da se bomo, če ne prej — vsaj prihodnje leto, spet vrnili, prinesli pa smo tudi zagotovilo, da bodo Italijani priSli 24. aprila na naš »Triglavski dan«. V. B. L. V. V nekaj vrstah Pretekli teden Je imel svoj občni zbor ptujski SK Ptuj, ki slavi že dvajsetletnico obstoja. Zborovanje je vodil predsednik Ing. Celotti, ki je na kratko orisal klubovo delo v preteklem letu ter med drugim omenil, da je klub prejel v tej dobi dve podpori, za kateri se je javno zahvalil mestni občini in ministrstvu za telesno vzgojo. Klubova nogometna sekcija je bila najbolj aglina. Moštvo je v minuli sezoni odigralo 14 tekem, in sicer 7 prvenstvenih, 6 prijateljskih in eno mednarodno. V prvenstvenem tekmovanju zavzema SK Ptuj četrto mesto v mariborskem n. razredu. La-hkoatletska sekcija Je priredila tri uspele mitinge. Pri volitvah je bil Izvoljen skoraj ves stari odbor s predsednikom ing. Celot-tijem na čelu. Na predlog »odnilke** odbora p«l LNP j« bil črtan lz »eznama saveznih sodnikov sm. Dolinar Vekoslav. (»Sportista«, Stev. 1084 M dne 30. S. t. L) Med nedeljskimi nogometnimi rezultati se Je v poned. »Jutru« pri objavi rezultata medmestne tekme med Prago In Beogradom vrinila neljuba napaka. Tekmo bo Beograjčani izgubili » 3 :5 (1:4) ln ne samo z 1 :4, kakor je bilo objavljeno. Poraz Je precej občuten ln tem manj slaven Se zaradi tega, ker Je v tej igri beograjski branilec dr. Ivkovič zabil dva gola v lastno mrežo. Sicer pa je bilo za to tekmo po vsej naši domovini bore malo zanimanja, o čemer priča med drugim tudi to, da so o njenem izidu prišle v nedeljo zvečer r Javnost tri ali Stiri različne Številke. Prihodnjo nedeljo bodo spet igrali liga-31, ln sicer v štirinajstem kolu. Na sporedu je spet vseh pet srečanj, ln sicer po dve v Beogradu ln Zagrebu ter eno v Splitu. Na morje mora to pot naša Ljubljana, kar je vsekakor za Sarajevom ena najtežjih preizkušenj. S točkami se bo težko vrnila. V Beogradu bodo igrali Jugoslavija in Jedinstvo ter Bask ln BSK, v Zagrebu pa Concordia ln Hašk ter Gradjanski in Slavija. — V finalu za prvenstvo LNP Je na vrsti četrto kolo, v katerem so pari določeni takole: v LJubljani Hermes—Maribor, v Mariboru Železničar—Kranj, v Cakovcu pa CSK—Celje. V Aleksandrijl je bil t soboto odigran finale za teniško prvenstvo tega mesta. Kakor je našim čitateljem gotovo Se v spominu, sta tamkaj z lepimi uspehi nastopala tudi naša teniška mušketirja Punčec ln Mitič. Boljši Punčec to pot nI Imel prave sreče, zato pa Je Slo mnogo bolje Miti-ču, ki se Je z zmagami nad Čehom Nemze-lom in Francozom Boussusom dokopal prav do finala. V zaključni igri Je Mitič zadel nato na Kitajca Ko-sln-kina, kateremu je moral, čeprav po trdovratnem odporu, po treh setih 6 : 2, 6 : 4, 10 : 8 prepustiti končno zmago. Na podutiških medklubsklh krežnih ko-leftarskjh dirkah, ki jih — kakor vsako leto — priredi tudi letos Hermesova kolesarska sekcija, bodo lahko štartali le oni dirkači, ki se bodo Izkazali pri vpisu z letošnjo zvezno verifikacijo, kar velja razen novincev za junlorje in prvorazredne dirkače. Razpisi z določili vred so bili že razposlan; vse klubom ln se zato dirkači opozarjajo, da se po njih ravna ja Dirke bodo dne 24. t m ob pol 14 v vsakem vremenu, razdelitev nagrad pa takoj po dirkah v restavraciji p^ »Martincu«. Moto-Hermes. Drevi ob 20. pri »Sestid« skupni članski sestanek. — Načelnik. Zdaj vlada kvaliteta in zanesljivost! Zato zahtevajte v vseh lekarnah in droge-rijah ter boljših parfumerijah in trgovinah s sanitetnimi predmeti po vsem svetu najbolj znano znamko »OLLA«! Dokazano je, da nI nič boljšega od »OLLA«. Doku temu je porabi »OLLA«, ki nadkriljuje porabo neh znamk, ki oglašajo po vsej državi. 40-letne specijalne Izkušnje. Amerikanski patent Jt. 1959701 Sterilizirana pri 1301 6 tovarn koncema t raznih kulturnih držinh. PreskuSena večletna trpežnost v uporabi. Oklic državljanom in državljankam Nemčije Povodom vključitve Avstrije ▼ Nemčijo je vodja določil za 10. aprila ljudsko glasovanje. - Upravičeni voliti so vsi nemški možje tn nemške žene, ki so na dan volitve dokončal; 20. starostno leto in imajo državljanske častne pravice. Ca morejo vsi v Jugoslaviji živeči Nemci iz Reicha in iz Avstrije voliti. Je pripravila deželna skupina NSDAP v Jugoslaviji dva posebna vlaka v Avstrijo. Za rojake, ki stanujejo ob železniški progi Zagreb—Maribor vozi posebni vlak v Gradec (Graz). Za rojake, ki stanujejo na bivšem Kranjskem, vozi posebni vlak v Beljak (Villacb). Posebna vlaka vozita v nedeljo, 10. aprila po naslednjem voznem redu: a) Posebni vlak iz Zagreba: odhod iz Zagreba proti 4. uri zjutraj odhod iz Celja proti 6. zjutraj odhod iz Maribora proti 7. zjutraj. Vrnitev iz Gradca (Graz) istega dne ob 19.30. b) Posebni vlak iz Ljubljane: odhod iz L'ubljane ob 7.30 odhod iz škofje Loke ob 8.00 odhod iz Kranja ob 8.20 odhod z Lesc ob 9.00 odhod z Jesenic ob 9.30. Prihod v Beljak (Villach) ob 11. uri. Po-vratek istega dne ob 19. uri. Vozne cene so te-le: a) Iz Zagreba in nazaj 74 din, iz Celja in nazaj 60 din. b.) Iz Ljubljane in nazaj, iz Škofje Loke in nazaj, iz Kranja in nazaj z Lesc in nazaj 25 din. Za vožnjo iz Maribora v Gradec (Graz), odnosno z Jesenic v Beljak (Villach) se od nemške državne železnice ne pobira vozni-na. Vožnja je torej od meje naprej brezplačna. Vsak udeleženec potrebuj« za oddajo sv*>-jega glasu glasovnico. Glasovnice izdaja na podlagi potnega lista ali domovnice ali opcijskega dekreta ekspozitura nemškega konzulata Zagreb v Ljubljani, Bleivveisova cesta 34. Pošljite torej takoj na ta naslov svoj potni list, svojo domovnico aili svoj opcijski dekret. Brez glasovnice je oddaja glasu nemogoča. Z bivšimi avstrijskimi državljani se ravna tako kakor z onimi iz Reicha. Potemtakem odpade nabava vizuma za potovanje iz Jugoslavije in za vrnitev. Kdor voznih stroškov ne zmore ali pa samo deloma, dobi lahko na posebni predlog vozne stroške morebiti v vlaku povrnjene, vendar samo pri dejanski potrebi, ki se bo ugotovila. Strankina uradna mesta opravljajo svoje delo samo kot častno služba Olajšajte de- lo in: a) pošljite takoj prijavo za vlak a) na ekspozituro nemškega konzulata v Zagreb, Mihanovičeva 20, za vlak b) ekspozituri nemškega konzulata Zagreb v Ljubljani, Bleivveisov« cesta 34. b) Nakažite voznino za potovanje z vlakom a) na ekspozituro nemškega konzulata ▼ Zagrebu, Mihanovičeva ut 20. Odrezek poštne nakaznice pokažite pri nastopu potovanja. Rojaki za posebni vlak b) pripravijo rou- nino na peronu. Državljani in državljanke Nemčije! Nemški možje in žene! Častna dolžnost za vsakega naj bo. da izvrši volilno pravico. Prijavite se torej takoj in obvestite druge rojake! Ekspozitura nemškega konzulata Zagreb v Ljubljani »JUTRO* gf. 79 ma* Um foe&t & tt, SM Za polet v stratosfero Pes rešil 120 mož * Japonski listi poročajo z anhvejsk« fron, te o nekem psu ovčarju, ki Je kot vojaàld pes za prenaäanje «poročil reffll 120 Japonskih vojakov sigurne amrti. . 80 ■ Pr«»eneUjivim napadom ob- kolih teh 120 mož, tako da so U i« obupali nad svojo reätvijo. Častnik, ki Je oddelku poveljeval, pa je četnemu psu privezal po. ziv na pomoč okrog vratu in je psa poslal k Stabu, živali Je res uspelo, da se J« prebila do Štaba, čeprav v precej žalostnem stanju. Po poti se Je morala namreč ubraniti drugih psor, ki so se potepali po boJiSču. Kakor se Je pozneje izkazalo, Je r teh spo-padih usmrtila Best teh potepajočih se ln podivjanih živali, ki so Jo oklale na več mestih. Pomoč za obkoljeno Japonsko četo Je dospela še pravočasno. V ladjedelnici Donglas v Santi Monld Izgotavljajo letalo, ki bo vzdržalo tudi največji pritisk pri poletih v stratosfero. V gondoli bo prostora za 42 oseb, aeroplan bo imel 4 motorje in bo letel z brzino 350 km na uro Od 55 m do §§0@ km Malo zgodovine svetovnih rekordov v poletu na daljavo Najnovejà, mkord nemškega letala tipa Dornier, ki je v neprekinjenem poletu prepotoval 8500 km. nas opcizarja na zgodovino svetovnih rekordov na velike razdalje. Prvi polet sta opravila 1. 1903 amerfžfea brata Wrighta. ki sta v višin,- 3 m v 12 Bcfeimdah preletela 53 m. že 1. 1905. sta ta svoj rekord podaljšala na 39 km, a Wilburn Wright je 1. 1908 dosegel za tedanji čas ogromno daljavo 124.7 km. Seveda sta Wrighta vse te polete opravila z navadnimi letali, kajti vodnih letal takrat še ni bilo. Pred 25 Isti so potem Nemci z vodnim letalom opravljali lahko okoli 300 km, a dočim se za rekordi s kopnimi letali poganjajo že od 1. 1906., poznamo svetovni rekord za povodna letala šele od L 1922. Sicer je že 1. 1918., med svetovno vojno, neki veliki nemški hidroplan Dor-nierovega tipa preletel 725 ktm dolgo progo iz Friedrichshafna od Bodenskem jezeru do ordneya in. to je bil najdaljši polet, kar so jih bili opravili dotlej s hi-drcifplani. Po svetovni vojni se je začel, kakor se Se vsi spominjamo, pravi lov na rekorde, ßprva so se tu z vodnimi letali za prven- stvo borili Američani in Francozi. V septembru 1925- so trije Američani na takšnem letalu opravili brez prestanka 2963 kilometrov dolgo pot iz San Pabla v Kaliforniji do bliäne Havaja. Poleteti bi morali do . Honolulu ia, pa jim je zmanjkalo prehitro bencina. Pet let pozneje so Francozi Mermoz. Dabry in Gimile izboljšali rekord na 3173 km, s poletom od Saint-Louisa v Senegalu do Porta Natala v Braziliji. V decembru 1933. so Branootzi dosegli nov svetovni rekord s 3697 km, a v oktobru 1935. so jim ga odnesli Amerl-čan; s 5280 km. Lamskoh leto so sii Francozi ref.tord priboril^ znova, in sicer s šest-motornim hidroplanom »Lieutenant de Vais-sau. Paris«, ki je poletel 5780 km daleč. že dva meseca pozneje, ob koncu decembra, so potem Italijani stopili na plan, in sicer je njih letalec Stoppami preletel prano ia Cadiza v Španiji do Caravellesa v Braziliji, ki je dolga 7021 km. Na po-vratku je njegovo letalo zgorelo po prisilnem pristanku na morju in Stoppanija so rešili kot edinega člana posadke. In sedaj so Stopp ani j ev rekord pretesili Nemci za nič manj nego 1480 km. Njihov zmagoviti hidrcplan je normalen scrijski izdelek z dvema motorjema na težko olje. ★ »Kako si vendar mogla dopustiti, da te jc poljubil ta docela neznan moški?« »Saj mu v začetku nisem dovolila, da me poljubi, potem pa je izjavil, da me pozna ...« ★ »Jaz nikakor ne trpim, da bi tuji ljudje poljubovali moje otroke!« »Vaše stališče, gospa, je lahko, ko imate še majhno deco. Toda moje hčere so stare 17 in 18 let. pa jim tega nikakor ne morem zabraniti!« Španski begunci na trgu v Luchonu čakajo na dodelitev bivališča Da Je v Turčiji mnogo starih ljudi, smo vedeli že prej. Sedaj pa so proučili rezultate zadnjega ljudskega štetja in tu se je izkazalo, da ima ta dežela še veliko več stoletnih starcev, nego si je svet do danes mislil. V Turčiji je namreč nič manj nego 1256 moških in 4985 žensk, ki štejejo nad 100 let. To bi ustrezalo nekako Številčni moči cele brigade. Da je v tej brigadi toliko žensk, gotovo nima svojega razioga v sta-roznanem dejstvu, da morajo imeti ženske v vsem zadnjo besedo. Otomanska država ln njena naslednica, turška republika, je v zadnjem stoletju pretrpela premnogo krvavih vojn in te vojne so redčile pred vsem moške vrste. A če ima Turčija danes navzlic temu še vedno nad tisoč stoletnih starcev, je to sijajen dokaz za življenjsko silo Grofica Vera Fugger Odkar je bivši avstrijski kancelar Schuschnigg jetnik novega režima na Dunaju, se raznašajo vesti, da se je oženil z grofico Vero Fugger, ki biva z njim pod eno streho v Belvederu Smrt na verdunskem bojišču Ena in sedemdesetletni upokojeni francoski polkovnik Georges Koyne je pred dnevi obiskal bojišča pri Verdumi, kjer se je v svetovni vojni bila velika bitka med Nemci in Francozi. Razkazoval je svoji ženi pozicije, kjar je bil v vojni s svojim oddelkom. Pri utrdi i Donaumont je Royneja nenadoma zadela kap in se je zgrudil mrtev na tla. črna smrt v Indiji V ozemlju Benaresa in Alahabada je nastala epidemija kuge. ki se širi z grozotno naglico. Samo v mestu Mirzapurju so v enem dnevu našteli 150 smrtnih žrtev. Skupno število žrtev »črne smrti« znaša že več nego tisoč. ZA SMEH IN KRATEK CAS Mož: »Draga žena, strašno obžalujem, da sem tako dolgo bolan. Kje bomo vzeli denar za zdravnika?« Žena: »Nikar si zaradi tega ne delaj skrbi. Saj mi bo zavarovalnica po tvoji smrti izplačala čedno zavarovalnino...« Novi duh Prof. šmit ni aretiran Pred kratikftm so listi poročali, da je dal Stalinov režlim aretirati za voljo desor-ganizacije v polarni službi slavnega raziskovalca prof šmidta, ki se je bil pravkar vrnil v Moskvo z rešilne ekspecEcije, ki je privedla Papaninovee domov. Kar kor poročajo sedaj iz Moskve, so te vesti popolnoma izmišljeise. Zopet atentat v Moskvi Nesreča ▼ zrakoplovni lopi V Frankfurtu ob Meni gradijo novo lopo za zeppeline in pri tem se je zgodila huda nesreča. Iz nepojasnjenih razlogov je treščil zadnji stropni veznik na tla, ubil šest delavcev, sedem pa jih je težko poškodoval. Oblasti so odredile strogo preiskavo, da se doženejo vzroki te nesreče. Usmrtitev vohuna V Brombergu pri Va rèa vi so te dni ustrelili delavca Ladislava Mamla, ki je vohunil ▼ prid Nemdije. Ma-mel je živel v Gdaneku in je prihajal vohunit na oolisko oženil ie. »Oprostite, saj je tu železniški urad za informacije 9 « »Tako je gospa. S čim pa vam lahko postrežem ?« »Prosim vas, povejte ml, če ml klobuk na glavi sedi prav.« (»Söndagnisse Strix«) Amerika zadržn]e hell] Ameri§ka vflada odlaga dobavo h ìli ja Nem- Kji, ker je prejela opozorilo, da bi se helij lafhko uporabljal v vojaške namene. V zadnjem času je bila pripravi iena za transport v Nemčijo velja količina helija iz Amarilla v Teksasu. Na posredovanje notramjega ministra Iekesa pa eo pošiljate v zadržali. Amerika baje zahteva nadzorstvo za porato helija po svojih posibnih zaupnikih. Letalec z veliko srečo Veliko srečo j« imel češkoslovaški letalec. podča/rtnflk Sara, ki se je dvignil z vojiaškim letalom v višini kakšnih 1000 m in izvajal tam rame akrobacije. Pri nekem looptagu so se nenadno odpeli jermeni, s katerimi je bil pripet na svoj sedež in mož je začel kakor kamen padati z glavo navzdol v globino. Kakšnih 200 m nad tlemi pa mu je uspelo, da je odprl padalo in je pristal nepoškodovan na tleh. Letalo brez pilota je ostalo še nekoliko minut v zraku ,potem je treščilo na tla in se razlbilo. Zopet petorčki v Ameriki V kraju Sonsonate v San Salvadoriu je 22 letna kmatica Maroedes Escobar Andimo povila pe torek a moškega spola. Porodnici je stregla samo domača babica. Eden izmed novorojenčkov je kmalu po porodu umrl, štirje ostali so zdravi. Jahta Kemala Atatiirka Tornado Je nedavno takole opustoftU naselbino Belleville v Ulinolsu. Med žrtvami Je tudi osem ljudi v avstrijskem šolstvu Dunajski listi pišejo, da se je na vseh avstrijskih šolah uvedel enotni pozdrav, ki valja poglavarju Hitlerju. Vsi otroci so se morali naučiti Deutschlandlied in pa Horet-Wesselovo pesem. V zgodovini se obravnava posebna združitev Nemčije in Avstrije v eno državno telo. V vsak am razredu mora viseti Hitlerjeva slika, vsaka šolska knjižnica pa mora razpolagati z najmanj enim primerkom Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«. Kemal Atatürk ima hripo Tajništvo turškega državnega predsed-j nika je objavilo, da je kemal Atatürk zbolel na svojem zadnjem potovanju za hripo. Iz Rima so pozvali nekega specialista, ki je izjavil, da predsednikovo stanje ni ne-I varno, vendar pa bo moral Kemal Ata-• tiirk za dalj časa ostati v postelji. Monakovo ima 800 tisoč prebivalcev General Epp, državni namestnik za Bavarsko, je s 1. aprilom določil, da se priključijo občine Pasing, Grosshaindem in Feldmoching Monakovemu. S tem se je prebivalstvo sedanje bavarske metropole pomnožilo oa 800 tisoč duš. Dva bombnika sta trčila ' Pri vežbah z novo strojnico sta trčila v višini 45 m nad mestecem Lincolnom v Angliji dva angleška bombnika. Letali sta ee vneli in treščili na zemljo. Od posadke, ki je štela sedam ljudi, so trije obležali pod J razvalinami mrtvi. Turška vlada Je naročila jahto za državnega prezidenta Kemala Atatiirka. Jahta je dobila ime »Savarona« in je najbolj razkošno opremljena ladja svoje vrste na sveta Nagrajeni gledališki obiskovalci Oder brez balkonov in lož, samo z 200 sedeži v parketu Te dni odprejo v Londonu gledališče, ki nima podobnega na svetu. To gledališče so zgradili na cesti Maiden Lane in se imenuje »Poskusni oder«. 2e na zunaj se od drugih gledališč razlikuje po tem, da nima nobenih balkonov in lož, temveč samo parket z 200 sedeži. Ves ostali prostor zavzema ogromen oder, ki je opremljen z vsemi mogočnimi tehničnimi novotami. Igralci tega gledališča niso priznani zvezdniki in zvezde, temveč izključno začetniki, ki imajo pred seboj še vso pot do bodočega zvezdništva. Nastopijo lahko v ulogah, ki se določijo sporazumno, toda za svoj debut morajo plačati določen znesek in iz teh zneskov se krijejo stroški za gledališče. To je istočasno na razpolago tudi mladim in starim dramatikom, ki hočejo na tem odru preizkusiti privlačnost kakšnega svojega novega dela. K tem predstavam prihajajo samo izbrani povabljenci, kritiki, dramaturgi in drugi gledališčniki, posebno lastniki gledališč, med tem ko so za druge predstave vsi prostori na razpolago komur koli. Najbolj nenavadna stvar v tem gledališču pa je ta, da obiskovalcem ni treba plačati vstopnine in niti ne posebnega prispevka za garderobo. In še več: vsak obiskovalec prejme ob odhodu celo posebno nagrado za gledanje v znesku 9 penceov. Za to, da si prideš ogledat kakšno predstavo, te torej naravnost plačajo. Nenavaden postopek, ki mu socialni in umetniški razlogi niso brez nadaljnjega razvidni! Da bi pa v teh okoliščinah otežili obisk »brezdelcem iz navade«, mora biti vsak obiskovalec oblečen v dostojno obleko, ki naj velja vsaj pet šilingov. Vinjenim ljudem in prepirljivcem, ki jim je to videti že na zunaj, ne dovolijo vstopa. Repertoar poskusnega gledališča obsega vse vrste odrskih del od veseloiger do najtežjih dram v klasičnem in modernem slogu. Oper, operet, glasbenih iger in revij pa doslej še niso sprejeli v bodoči program tega nenavadnega gledališča. španski begunci v Franciji Nesreča stratosfernega letala Iz Bruslja poročajo, da se je ponesrečilo na svojem prvem poletu belgijsko strato-sferno letalo »Renard«. Pilot vam Damme se je ubil Letalo »Renard« le imelo tri stroje In je merilo z razpetimi krili 24 m. zgrajeno pa je bilo za polet do višine 8500 in. V njem je l'ilo prostora za dvajset oseb. kajti bilo je namenjeno za stratosfern e polete s potniki. O vzrokih katastrofe ni še nobenega pojasnila. 40 urni delovnik francoske policije Boj za Stiridesetumi delovni čas je zdaj 6 pridom zaključila tudi francoska policija. V Parizu bodo moraili zaradi tega pomnožiti •Število policije za 1500 mož. VSAK DAN ENA Dežela Metuzalemev Turčija — domovina stoletnikov tega ljudstva, iz katerega so se nekoč norčevali, da predstavlja »bolnika ob Bospo-ru . . . « Iz brigade stoletnikov se rekrutira naraščaj za najstarejše. Na čelu jim je Dede Baba, meščan vzhodno anatolskega mesta El Aziza, ki se je rodil 1.17S1. Ta Napoleonov vrstnik in vrstnik vseh poznejših mo-gočnikov sveta, je preživel vso svojo družino, ostala mu je samo 11-letna prapra-vnukinja, ki jo obožuje. 2e sedaj ji pripravlja doto, kajti njeno poroko hoče še na vsak način doživeti. Očka Dede se Je svoječasno udeležil mnogo vonj, udeležil se je na egiptski strani tudi Napoleonovega pohoda v deželo faraonov in si je iz nie prinesel mnogo spominkov. Ko je zadivjala svetovna vojna, se ja javil za prostovoljca, saj je bilo v njem mnogo vojaške krvi. Teda na njegovo veliko žalost so ga morali zavoljo njegove očakovske starosti zavrniti. V svojem življenju ni bil sicer nikoli bolan in pravi, da se mora za svoje zdravje in dolgo življenje zahvaliti samo kilosramu jogurta, ki ga použije vsak dan. To pomeni v 157 letih nad 40 ton tega zdravega mlečnega izdelka. Toda Dede Baba si ne privošči samo jogurta, prav tako mu diši tudi tobak, o katerem pravi, da mu nič ne škodi, še danes pokadi dva nargileja in vmes nekoliko či-bukov zeliščnega strupa. Na moskovskem letališču Je bil prošle ore Klemenčič, katerega smo doslej ©poznali le s posameznih slik na razstavah likovnih umetnikov, je mlad slikar, absolvent zagrebške akademije. Po končanih študijah je dve leti delal popolnoma zase in se je sedaj predstavil javnosti z razstavo v Mariboru. Razstavil ie 59 del v posameznih tehnikah in različnih snovi. Klemančič je mlad človek, ki se sam šele išče. Odsev tega iskanja je možno opaziti tudi v njegovih delih, kajti vsem delom ne bi mogli niti prisoditi da so deio sne roke. Narava, barva, problem svetiobe in sence, kompozicije barvnih odnosov, vse to ga zanima in vse to skuša sam zase dognati, zaradi tega se zdi neenoten in včasih kar nasproten. Pokrajina v olju skuša podati v barvni resničnosti, obenem pa se poJreja miljeju pokrajine same. s čimer utegne zadeti pravi karakter pokrajine. V tem pogledy mu ja najbolj uspela »Hercegovska pokrajina« (št. 10), pusta enolična zimska pokrajina brez snega s težkimi deževnimi oblaki. Omenjena slika je ana najboljših del na razstavi:, barvno enotna, s pravim nastrojenjsm ka-rakterizirana in doživeta dežela. Nova stremljenja in nove smeri ga ne puščajo hladnega, temveč sa poizkuša tudi z njimi. »Kostanji« (št. 7) so štitflfja eolnca in sence ter barvno in tudi tehnično dajejo drugačen vtis od ostalih., kjer riše v pokrajino posameznosti v temni konturi, dočim operira tu s širokimi ploskvami in drugimi barvnimi odtenki. Slabša so njegova tihožitja. Naharmomč-no sestavljeni predmeti ne nudijo kompozicijske dograjenesti in temu se pridružuje še barvna razbito«L Zdi se, da na njih študira barve (st. 19. ^Hruške in grozdje* z odgovarjajočimi barvami) in da ga zanimajo barvni fanomeni; gre mu lie za reproduoi-ranje predmeta v barvi in barvni okolici. j-Karfijoda« (št. 17) predstavlja verizem predmeta, dosežen s skromnimi barvami in slikarskimi sredstvi. Čeprav se v portretih še mogoče najbolj pozna vpliv šola, imajo le nekaj svojega v resničnosti zunanje in tucli notranje podobe upodobi i ene a. V temnih enotnih tonih izdelani akvareli z mnogo vode kažejo, da obvladuje tehniko. Skoro nad vsemi pokrajinami vise temni, tažki oblaki, mogoče odsev težkih misli in razpoloženj umetnikovih; osebna nota je v tem pesimizmu že opazna. Jesensko nastro-jenje je dosegel v st. 26, »Jesen«, ki ja eden najboljših akvarelov na razstavi. S skromnimi sredstvi črt. krogov in polža-stih zavojev ustvarja v risbah pokrajine, ki spominjajo sicer nekoliko na tuje vzore, vendar umetnikovemu razpoloženju in čustvo vanju najbolj ustrezajo. Risbe (in še l>olj redke grafike). v katerih more umetnik najbolj neposredno govoriti, ker jih dela večinoma le zasa, kažejo Klemenčičeve korenine: v ekspresionizmu se .le izšolal in cepil s svojo sanjavostjo in težavami (»Iz-prehod<). Ce moremo Klemenčiča na podlagi teh dal že opredeliti, ga moremo uvrstiti v zmerno realistično strujo. brez umetničenja, preprosto, a resnično. Ima pa pred seboj še široko in dolgo cesto ustvarjanja, kajti na pravi poti je. F. K. Kos Gostovanje Ade Sari v ljubljanski operi Dokler so še na evropskih odrih prepevali izključno Italijani, (na pr.: ob priliki premiere Mozartove opere »Don Juan« v Pragi), so bas; ali soprani brez razlike z občudovanja vredno gibčnostjo glasovno zmagovali bogato glasbeno ornamentiko tedanjih odrskih del. Čim bolj so v srednji in vzhodni Evropi prevladovali pevci germanske in ■slovanske rase. ki jim je grlo že po naravi okomejše. tembolj se je pokazala potreba predvsem po takih ženskih glasovih, ki so ■/n ožni izredne gibljivosti in visokega obsega do f3. kot ga zahtevajo od koloraturnega soprana tudi še dala današnjega repertoarja od Mozarta do R. Straussa. Izjemno stališče koloraturk, utemeljeno ne le na zahtevi po spesni kulturi glasu in artikulacije. temveč sloneči prav tako na prirojeni sposobnosti glasilk, je rodilo tudi slatjje sadove. Ker so redke, je možnost zaposlitve tem večia. To dejstvo in dobrohotno odobravanje za vsak izredno v sok ton ali trilček. je imelo za posledico, da je ta panoga umetnosti padla neštetokrat z visokega umetniškega nivoja na povprečno artistično produciranje Ln o miiz'ikalnosi ali skladnem izrazu med vlogo in petjem ni bilo duha ne sluha. Rvv.'ka so koloraturke, ki ;im ie vsak ton •prežel s iskrenim izrazom in pa plemenito zaokrožen. Ena teh je Ada Sari. ki si je kl ub gotovo več kot tridesetletnem umetniškemu udejstvovaniu ohranila sposobnosti svo jpga gla^u na izredni višini. Ada Sari je kot p^vka znana iz gramofonskih posnetkov, pela je pred lati v Ljubljani na samostojnem koncertu in ie v inozemstvu še vedno jako čislana. Le nezadostni reklami je pripisati, da ob prilik'njenega gostovanja v Seviljskem brivcu gledališče ni bilo tako zasedeno, kakor ie to po navadi ob tako znamenitih go- stovanjih. Marsikdo ie prišel oh redki umetniški užitek. Pojava g?. Ade Sari kot Rozine je od prve kretnje pristna. Igralsko je toli mikavna, koketna in brez pretiravanja živa ter izrazita, da se mestoma kar prijetno odraža od manir nalaga domačega ansambla. ki prerad zapada v ©peretni žanr. Glas ge. Sari ne odpove nikoli. Čeprav mu včasih občuten tremolo jemlje mladostni blesk, ga pevka v vsph lagah še vedno prožno in zvon-ko izrabl.ja tako v pianfssimu kot v fortissi-mu. V nastopni ariji je fascinirala občinstvo z blestečim, visokim trilSkom in nato žela za vsako pev~ko točko bučno odobravanje, tako da je morala vložek v tretji sliki celo po navijati. Njeno zmožnost, vživeti sa v tuj milje, je treba pohvaliti, občudovanja vreden je njen živi in nepotvorjeni igralski temperament, njena visoka pevska umetnost pa zasluži neomejeno spoštovanje. 1*. Š. tmpeò In Muno leHmo, da b( Jo Trikrat videli na deskah naše drame. L. M. Popravi! V članku »Razstava italijanskega portreta v Beogradu« (Jutro, 3. t. m.) je tiskarski škrat izpustil pri naštevanju (Raffaela tri platna, med njimi La bella Fornarina) Tiziana portrete ..., kar zaradi točnosti in jasnostj popravljamo, čeprav kažejo že imena slik, da gre za Tiziana. Zapiski Bosumila Nučičeva-Veronika Delniška. Na poslednji predstavi Župančičeve »Veronike Deseniške« v soboto zvečer ja kot gost nastopila Bogumila Nučičeva, hčerka velikega jugoslovenskega odrskaga umetnika in bivša članica Narodnega gledališča v Banjaluki. Gostovanje je pri občinstvu vzbudilo mnogo živega zanimanja, in čeprav je »Veronika Leseniška« doživela že lepo število večerov, je bila hiša domaila polna. Bogumila Nučičeva je gledalce kmalu osvojila predvsem r>o naravni preproščini svoja igre. Njena Veronika je skromno, nebogljeno dekle iz hiše Deznatnega provincialnega valikaša. ki gre iz slepe slasti mlade žene za velikimi san i« m i svojega 6rea in v središču velikega celjskega sveta doživi svoio tragedijo. Iz smelega, samozavestnega nastopa se Nučiče-vi pozna. da je iz stare, dobre igralske hiše doma. V meri, ki pri mladih igralkah ni običajna, obvlada nastop, gesto in formo in zlasti v prizorih mirnega, uravnovešenega izživljanja je niena igra topla in simpatična. Ne more biti dvorna, da Nučičeva premore material, iz kakršnega rasejo veliki o Irski oblikovalci, in ekstenziteta njenega glasu ie po vsaj priliki samo še vprašanje osebne izponolnitve. V celoti je Bogumila Nučičeva dosegla « svofm gostovaniem ora v lep Tekma naraščaja Ljubljanskega Sokola. V nedeljo 10. t. m. bodo ob 10. dopoldne v Narodnem domu orodne tekme moškega naraščaja Ljubljanskega Sokola v višjem oddelku. Za zmagovalca v obeh oddelkih sta ustanovljeni dve lepi. trajno prehodni darili. Na tej prvenstveni tekmi bodo smeli tekmovati le oni naraščajniki, ki so pri izbirni tekmi (120 tekmovalcev) dosegli nad 70". o Zaradi tega bo tekma zelo zanimiva. Naše gledališče DRAMA Torek. 5.: Zaprto. Sreda. 6.: Gospoda Glembaievi. Red A. Četrtek. 7.: Pokojnik. Red Četrtek. Petek. 8. ob 15.: Sneguljčica. Mladinska predstava po najnižjih cenah od 10 din navzdol. Mladinska igra »SDeguljfira< z Levarjevo v naslovni vlogi. Po najnižjih cenah bo'o igrali v petek ob 15. staroznano pravljico »Snaguljčico« v novih stihih Pavla Golie. ki je dosegla letos v novi priredbi splošen uspeh. Ker so cene od 10 din navzdol, opozarjamo pose t-no vodstva okoliških podeželskih šol na obisk te igre. Priglase v skupinah sprejema gledališka uprava. Skvarkinova komedija »Izpit za življenje« predstavlja eno izmed posebno uspelih pisateljevih del. Na našem odru so igrali pred dvema sezonama z velikim uspehom njegovo delo »Tuje dete«. »IzDit za življenje« je igra v kateri obravnava pisatelj probleme vzgoje. Celo ie lahkotnega značaja, humorno in dovtipno. polno tople čustvenosti, ter različnih učinkovitih prizorov. Igro bo zrežiral inž. Stupica. OPERA Torek. 5.: Zaprto. (Gostovanje v Celju. Grofica Marica). Sreda. 6.: Jakobinec. Red Sreda. Gostuje Marjan Rus. Četrtek. 7.: Zaprto. Za red Sreda se bo pela v sredo v operi Dvorakova opera »Jakobiner« v običaini zasedbi. Spramemba repertoarja je bila potrebna, ker je gospa Vidalijeva obolela. Nova opereta. V operi študirajo novo opereto z naslovom «Madame Sans Gene« ki se godi za časa Napoleonova vlade ter slika srečanje med injim in njegovo nekdanjo perico ki je poetala med tem grofica. Njeno prostodušno vedenje daje povod z najbolj komične prizore. Pela jo bo ga. Poličeva. Opereto bo zrežiral prof. Šest. ADI Torek 5. aprila Ljubljana 11: šolska ura: Mesto in vas (g. Drago KoSmerlj). — 12: Jugosloven-ski pevci in pevke (plošče). — 12.45: Po-ročila. — 13: Napovedi. 13.20: Pozdrav Slovencem onstran meje (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40; Največji postavodajalec človeštva (g. Fran Terseglav). - 19: Napovedi .poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Wagner: Rienzi — uvertura. plošče. — 20.15: Henri Lavedan: Dvoboj, drama v 3 dej. (člani Nar. gled. v Ljubljani). -- 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za od lih igra Radijski orkester. Ureds», 6. aprila Ljubljana i2: Pev~ki zbor (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: April v naravi (g. Miroslav Zor). — 18.20: Pomladni zvoki (plošče). — 18.40: Dolenjska srednjeveška mesta (g. prof. Janko lare). — Iti- Napovedi, poroč;la. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Vilko UUmar) ter napovedi in poročila. Beograd 16.45: Pkffle, orkeeter, koran« skladbe. — 20: Klavirski koncert — 20.90: Humor in narodne pesmi. — 22.15: Pevski kvartet. — Zagreb 17.30: Otroška ura. — 20: Prenos iz Ljubljana. — Praga 19.25: Godba na pihala. — 21.30: Komorna glasba. — 22.35: Lahka in plašna muzika e plošč. — Varšava 19.15: Pevska ura. — 20: PloèSe. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Griegov koncert. — Sofija 18.30: Lahka glasba. — 19.30: Prenos Verdijeve opera >Tru-badurt. — 21.55: Lahka in plesna nruzika. — Dunaj 11.25: Lahka glasba s plošč. — 12: Delavski koncert — 15.45: Slavni solisti. — 16: Orkester in solisti. — 16.30: Komorne skladbe. — 19.10: Pester program iz Frank-furta. — 21: Pias. — 22.30: Stare dunajske melodije. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.10: Voiaška godba. — 19.45: Brurknerje-ve skladte. — 21.30: ValPkova ura. — 22.30: Me'odija in ritem. — 24: Nočni koncert. — München 19.10: Plošče. — 20: Mešan spored. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Lahka godba — Stuttgart 19.15: Plesna muzika. — 20: Urica zabave. — 21.30: Plošče. — 22.30: Nemške pesmi — 22.45: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert. Umrl je danes v gospod 75. letu starosti na Reki naš dragi oče, DRŽAVNI GOZDAR V POKOJU K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek popoldne. Reka, Ilirska Bistrica, Bohinjska Bistrica, Stari trg pri Rakeku, Ljubljana, dne 4. aprila 193S. Žalujoči: sinovi JOSIP, LEOPOLD, VIKTOR, FRANC, EDMUND, MIROSLAV, IZIDOR iu hčerka OLGA. M Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO je prijetno sredstvo za čiščenje. Dobro učinkuje. — Škatlica vsebuje eno dozo, z ali brez okusa po janežu. Dobiva se v vseh lekarnah. Prodajna cena din 6.— • R S. br. 27283-2J/X 1935 i. Odšel je k Bogu po večno plačilo in večni mir naš preljubi tovariš, sodelavec in prijatelj mr, pli* Josip Bergmann LEKARNAR, OBČINSKI ODBORNIK itd. Njegovo zlato srce, ki je obstalo za vedno, bomo ohranili v neminljivem spominu. NOVO MESTO, 4. aprila 1938. OBČINA NOVO MESTO Tisoče zahval prejema »MORANA« mm , MORA NA" I UIK PRESTANEJO IKZW5TE70NAPIÖ-ODSTRANI PRHLUTiMSjtA IN HRANI 1 kU5N£ KORENIKC. PtgiOAMOPO MORANA rtOOfWiA KOZMJTIKA- S P L. I T Dva problema t prh ut izpadanje las Ena rešitev t SilvUrrin Lotion SHvlkrin. Za delotvorno vsakdanje negovanje las: polepšava lase, prepreči izpadanje las ter ohrani kožo glave zdravo in brez prhuta. To je edina voda za lase, ki vsebuje prirodno hrano za lase Neo-Silvikrin. Neo-Sllvikrln. Ta koncentrirana naravna hrana za lase uporablja se proti trdovratnemu pr-hutu, v resnih slučajih izpadanja las, pri oslabelih lasnih koreninah, pri ogolelih mestih in kadar preti plešavost. Shampoo SUvikrin. Blago sredstvo za pranje las, za snaženje in zaščito lasišča in las. Njegova obilna pena vsebuje naravno hrano za lase Neo-Silvikrin in deluje kot balzam na tkivo lašišča. Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Y-406-H ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega očeta in soproga na njegovi zadnji poti, se poslovili od njega ln nam izrazili* svoje sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem vencev, pevcem, ln sploh vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Bog povrni vsem! Vrhpolje pri Kamniku, dne 4. aprila 1938. Rodbina TROBEVŠEK ZAHVALA Za izraze sočustvovanja ob smrti našega ljubljenega BOJANA ABS. IUR. se vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, zdravnikoma prlmarlju dr. Lavriču in dr. Celešniku, ki sta mu lajšala trpljenje, akad. društvu > Jadran«, gosp. Bergerju za ganljive poslovilne besede, sošolcem, tovarišem, prijateljem in vsem, ki so dragega pokojnika obsuli z venci in cvetjem in ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA, 4. aprila 1938. PAVLIČEVI Danes nas je za vedno zapustila naSa ljuba mama, stara mama, teta in tašča, gospa MARJETA POŽENELJ roj. Tavželj Pogreb bo v sredo, dne 6. aprila 1938 ob pol 5. uri popoldne z Galusovega nabrežja štev. 11, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 4. aprila 1938. Žalujoče rodbine: POŽENELJ, REMEC, KOLARIÖ, NAROBE ln ostalo sorodstvo. S tužnim srcem naznanjamo, da nas Je zapustila naša predraga stara mamica in mamica, gospa MARIJA LIKAR roj. REICH HIŠNA POSESTNICA Pogreb drage pokojnice bo v torek 5. aprila lz hiše žalosti Glince—Tržaška cesta 64, ob 5. uri popoldne, na pokopališče na Vič. LJUBLJANA, dne 4. aprila 1938. ŽALUJOČI OSTALI 3ackson Gregory: Juana Castanares Roman Hawk jih ni pustil dolgo v negotovosti in jim je kratko razložil Guerin sedanji nevarni položaj in kaj ga je povzročilo. »Vse se ujema!« je razburjeno vzkliknil John Cob. »Na smrt je bila prestrašena, ko so naju on-dan zvečer v puščavi dohiteli Blondinovi suroveži; in kar zgrozila se je. ubogo dete, ko sva zagledala posameznega jezdeca, ki ni bil nihče drug kakor Hawk —« Dan'1 je dopolnil poročilo Johna Cobba s tem. kar je bil sam opazil. Nato se je March spet obrnil k Juliar.u Hawku: »Iz vsega, kar veste, fantje, in iz poročila, ki ga je zapisal tisti Perrigo črno na belem, je, če se ne motim, razvidno, da imamo zdaj prekletega Blondina tam, kjer ga hočemo imeti!« »Ne,« je odločno odvrnil Hawk. »Ne še. Mreža se sicer zadrgava okrog njega tako, da jo začenja čutiti, a vseh kart še vedno nimamo v rokah.« Več ni bilo moči spraviti ne iz Hawka ne iz Dan'la. Nazadnje je obšlo Marcha tesnobno čuv-stvo, da visi v zraku nesreča, ki se ji ne more postaviti po robu. Nič drugega ni mogel kakor čakati. 61 »Mislim, da pojdimo zdaj vsi Štirje k senorlti Castanaresovi,« je Hawk prekinil razgovor. »Dovolj časa smo jo pustili samo.« Nočni posvet, ki se je kmalu nato vršil pod pini j ami, je bil kaj čuden. Tom March si je skušal po Guerinih mehkih, tihih besedah ustvariti predstavo o nji, in Dan'1 je napenjal možgane, da bi našel v spominu oporo, kakšna bi utegnila biti kot odraslo dekle. »Ubogo dete,« je dejal, »nikar se več ne vznemirjajte in ne plašite! Pri nas ste tako dobro spravljeni kakor v cerkvi med mašo. In če pride peklenskemu Blondinu na misel, da se vam približa, mu poženem v život dva taka naboja šiber, da ga bo kar razneslo!« A kaj so mogli takoj storiti zanjo? Hawk je sprožil misel, ki so jo po kratkem omahovanju enodušno sprejeli. Prostorni šotor, v katerem so se bili zvečer sešli, naj bi zdaj, dokler je še tema, podrli in znova postavili na varnejšem kraju, nedaleč od ondod, kjer je bil Dan'1 pričel s kopanjem. »Na varnejšem kraju« je pomenilo toliko kakor zunaj dosega svinčenk, če bi prišlo zjutraj do streljanja. Ta šotor so bili Chancy in njegovi tovariši namenili za prodajalno; bil je njihova zasebna last in jim je služil ta mah za spalnico, kamor so se umaknili, kadar so se hoteli posvetovati ali oddahniti. Noben tujec ni smel stopiti vanj. Tu naj bi Guera prebila ostanek noči, in eden izmed tovarišev naj bi jo stražil, drug naj bi pa skrbel, da se ne priplazi v bližino kak nezaželjenec. Jutri Voz sedanjosti z valjčnimi ležaji, avto-zavorami, jeklenimi kolesi in zračnimi gumami za tovore od 700 do 3000 kg uporabljiv v vsaki gospodarski stroki in po vseh, tudi najslabših potih, in kot tak najbolj ekonomičen, je prevozno sredstvo sedanjosti. Ni treba več popravila koles, prenavljanja kolesnega okovja, razdiranja karoserije itd. Čuva tovor. Zahtevajte prospekte! Jamstvo za kolesa, osi in gume: R. LORANT, Hercegovačka 2, Beograd. Detajlne informacije kakor tudi predvajanje na našem prostoru na Zagrebškem sejmu od 2. do 11. aprila 1938. 1. bi potem videli, kako ln kaj. Marsikdo ji bo rade volje ponudil svojo pomoč, samo da zve o njem stiski. Meh, ki podpihuje rsak ogenj Naslednji dan se je pričel z lepim, jasnim jutrom, kakršna niti v gorah niso navadna. Ko je oblila najvišje vrhove pečin rožnata zarja in svit še ni bil dosegel nižav, je bilo v taboru Ste vse živo. Po nočni mrzlici je nastopilo neutrudljivo snovanje. Ko so v manjšem taboru zakurili, da bi skuhali zajtrk, je prišel iz velikega tabora šibak, dokaj poparjen mlad fant, ki je očividno prinašal novico. »Mar bi zapregli konje,« je rekel maloštevilnim radovednežem, ki so ga obstopili, ter kalno spustil oči na okrog. »Snoči jih je bilo nekaj ranjenih, in treba bi jih bilo spraviti kam, kjer bi imeli zdravnika.« Ta novica ni nikogar presenetila; vse bolj bi se bili čudili, ako ne bi bil nihče ranjen. Toda vsi so živahno vpraševali o podrobnostih. »Zakaj prav za prav tičite tu skupaj?« Je nazadnje rekel sel. Nekaj se jih je zasmejalo, drugi so se spogledali. Mišice in živci so se nehote napeli, kajti jasno je bilo, da se končnega pojasnila in obračuna ne bo moči dalj ogibati. »Kdo te je poslal po voz?« je vprašal Dani. »Samemu ti menda ni prišlo na misel, fant?« »Nu,« se je na pol neradovoljno utrgalo z ustnic šibkega fanta, ki bi se bil rajši moško pohvalil, da je prišel iz lastnega nagiba, »nu, Jake Blondin me je poslal. Pravi —« »Nihče se ne meni za to, kaj on pravi,« ga je Dan'1 nahrulil. Nato se je s ponvico v roki vrnil k ognju. Njegov sum je bil potrjen, in to mu je zadostovalo: Blondinov vpliv se je bil v teh urah napetosti ojačil — on je bil tisti, ki je zdaj ukazoval. V prvih jutranjih urah je prišlo še več mož, bolj zvitih in pametnih od prvega. Videli so red, ki je vladal tu, in nikjer niso mogli opaziti znamenj čemerne nezadovoljnosti, ki so jih pričakovali. Posebno jih je zanimalo, kako se je Dan'1 sprijaznil s svojo izgubo, a njegov obraz jim ni izdajal ničesar. Sedel je na skali, s pipo med stisnjenimi ustnicami, s vsojo staro puško na kolenih, kakor da bi tiho in zadovoljno nekaj premišljeval. Morda mu je drgetalo okrog oči prevejano mežikanje, a zanesljivo tega ni bilo moči ugotoviti. Vsekako je bil Dan'1 povsem dobre volje, in tudi njegovi tovariši niso bili videti nasajeni. Big Moments March je res da precej resno gledal, vendar ne takisto, kakor da bi mu bili prestrigli zlato stezo. In Hawk, ki so toliko šušljali o njem, je kazal ravnodušen obraz; o kaki s težavo zatajevani besnosti, ki bi utegnila vsak trenutek bruhniti na dan, ni bilo niti sledu. In Buda Bella so videli sedečega na kladi, kjer je popravljal svoje orodje in sam pri sebi zadovoljno požvižgaval. »Morda je pa stari odkril novo zlato žilo?« je menil eden izmed njih. OGLAS I Beseda 1 Diru davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Čevljarskega pomočnika »i fina šivana dela, sprejme Lovro Mulej, Frančiškanska u!. 8. 6959-1 Vrtnar dobi takoj stalno službo. E'omobranska 7. 6960-1 Krojaškega pomočnika ki ie vaien vseh del. mlajšo rroč, sprejmem takoj za stalno delo, zasigurano tudi po praznikih. Zglasiti se osebno ali pismeno Gerje-V č Franc, krojač, Brežice štev. 17. 6966-1 Vrtnarja «amrctnjnega, ki se razume ni zelenjavo, cvetlice in sadje, spreime takoj gra-ščna .a Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar«. 6961-1 Frizerko ki bi hotela vsako nedeljo i< poma ga ti. sprejmem. Na-s ov v vseh poslovalnicah Jutra. 6955-1 Frizerko dobro moč, proti dobri plači, — spreime v staino siužbo Salon Vreček, Ljubljana. 7, Celovška 30a. 6975-1 Starejšo trg. sotrudnico ì;vahno proda'alko. izurie-no v špeceriji. manufakturi, železnim, drobnariu in dru-e h panogah trgovine z mešanim blagom, sprejme — Norb. 7,-":er & Sin, Sv. Peter, Savinj. dolina. 6970-1 Frizerka! Dobra moč. dom takoj meno za stalno. Salon Maksa. Res!jeva 2. 69-49 1 Postrežnico mažno, pošteno za dopoldanske ure. iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6940-1 Šoferj a z večletno prakso, treznega sprejmem takoj za Diesel-avto. F. H. Tschinkel, Kočevje. Podatke tudi pri Logar, trg. St. Vid nad Ljubljano. 6952-1 2 soboslikar. in plesk. pomočnika dobro izvežbana, sprejmem. Nastop takoj. — Prednost imajo mlajši. Urbar Viktor, Jesenice 32. 6946-1 Brivskega pomočnika sprejme Rudolf Zakovšek, Poljanska cesta 51. 6962-1 Trgovska pomocnica stara 24 let Izurjena v trgovini z mešanim bla gom z nekaj kapitala kot kavcija dobi službo v rudniškem okraju na Koroškem. Ponudbe po mo?nostl s sliko pod »aglina ln simpatična« na ogl odd Jutra 66231 Uradnica z večletno prakso, zmožna strojepisja, srbohrvaščine in nemšč:ne. dob; takoi -lužbo — Pismene ponudbe na os!, odd Tutra pod značko »Četrtek 7«. 6764-1 Beseda 1 Din davek Din. ia šitro aH aajanjt-aaslova 5 Dia Najmanjši zresek 17 Din. Blagajničarka za kuhinjo v hotelu ali restavraciji, išče službo. Po nudbe na podružnico Jutra Celje pod »Hotel«. 6967-2 -ii^illlill^illilliKlill'llllll'Hi'lilllillllilllHrailllll!', Vajenci (ke) Ii|;!i!llllli;iil!ill!!!llllllllilillll!ill!llillllirilllllllllili:i!ll! Beseda 1 Din. davek -Din ia šifro ali dajanje aaslova S Din Najmanjé' ■OTPfcPfe 17 Din. Vajenca za mizarsko obrt. sprejmemo Hrana v hiši. Mizarstvo »Sava«. Gajeva \ebo tičnik. 6971-44 JANKO IN NJF TIČEK 0ČF Pouk Beseda 1 Din» davek 3 Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Klavir, francoščina, nemščina Odraslim in otrokom ; rednim dijakom in privatistom, nudim temeljit privatni pouk. Oddam še nekaj učnih ur. Grem tudi na dom. — Večletna privatna učna praksa. Cena zmerna.. Aneta Potočnik, strokovno diplomirana. Tržaška cesta 1-1. 6964-4 Potnim Beseda 1 Din, davek * Din ea šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovarna išče potnike Ln krajevne zastopnike za prodajo fine metalne robe Dobro uvedeni go spodje naj pošljejo po nudbe z referencami pod »Metal 490-43« na Interreklam d.d. ZagTeb Masarykova 28. 6628 5 Beseda I Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa Dospela ie zopet nova po-šiljatev vseh vrst koles od Din 550 dalje. Na zalogi imamo tudi otročja dvoko-lesa. NOVA TRGOVINA, tyrseva c. 36 Dunajska c. nasproti Gospodarske zveze. 6506-11 ragocenosti Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenaü CERNE — juvelir, Ljubljana. VVolfova ul. Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje aasinva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Prodam motocikel značke BMW 500 ccm. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6972-10 Motorno kolo kupim do 250 ccm. V zamenjavo radiiski 4 cevni aparat, fotoaparat in harmoniko. — Naslov Brivski salon »Kralj«, Tyrševa 55, Ljubljana. 6944-10 Mercedes limuzino. skoro novo voženo U.OOü km pro dam ali zamenjam za tovorni avto v istem stanju Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Merce des 170« 6580 10 Läi Beseda 1 Din. davek i Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Otroško posteljo belo in železen štedilnik — prodam. Koritkova ulica 29 6954-6 Javorovih desk tn kubične metre Bo prodanih na lavni dražbi v Tržiču, v Prediloiški ulici št 1 25. aprila ob 11. uii. Na dražbo opozarjamo in 'eresente. 5333-15 Beseda 1 Din davek Din za iifro ali dajanje laslova 5 Din Ni'manjS' znesek 17 Din Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice obveznice vnovčuiem po oaivišji ceni takoi v gotovim. Kupuite srečke Drž. razred ae loterije » mon kolektur »Vrelec sreče. AL. PLANI !\SEK Ljubljana Beethovnova 14 lelefoo 35-10. Trg. saentura za bančne ia kreditne posle. 23-16 Din. za šifro ali dajanje ìaslova ò Dtn Na|tuanl« inesefc 17 Din Gostilno ali restavracijo vzamem v najem v mestu al, i? -'»želi. Ponudbe na ogl odd. Tutra pod »Prometna točka 999«. 6943-17 Lesni trgovci! .aga veneelanka se od ia v najem Naslov v •sen d oslov Jutra S438 r? Beseda 1 Din. davek a Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov trgovskih in stanovanjskih hiš ter vil, ima na prodaj gradben, strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33- Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Malo posestvo z gospodarskim poslopjem ln poljem za rejo 3 glav živine 10 min. od škofje Loke prodam. Naslov A Vaš, Suha 1, Škofja Loka. 6489 20 Dame pozor! 50% znižane cene! DAMSKE POMLADNE OBLEKE volnene v modnih barvah od din 150.— do 250.— pralne delen krep in cefir od din 45.— do 90.— športna krila vseh velikosti od din 40.— naprej športne bluze perilne ... od din 32.— naprej nudi F. I. GORIČAR - Ljubljana SV. PETRA CESTA 29. Velika Izbira poletnega blaga za obleke. Izdeluje se tudi po naročilu! Sostanovalca v lepo sončno sobo, s hrano in vso oskrbo, sprejmem takoj poceni. Sv. JakoBa trg štev. 5. 6761-23 Komfortno sobo oddam takoj nasproti kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6945-23 Sobo opremljeno ali prazno, s souporabo kopalnice in elektrike, blizu opere, oddam 1. maja stalni osebi. Gledališka 7-III, Sfiligoj. 6941-23 Na prodaj je v večiem kraju na Dolenjskem enonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem in pripadajočimi zemljišči, vse ležeče ob glavni cesti. Zelo prikladna je za trgovino ali gostilno Podrobnejše podatke: Pisarna odvetnika Koder Frana, Ljubljana, Trdinova ul. 5. 6965-20 UT'i Beseda 1 Din daveg Din, &b Slfro aJl dajanje naslnvi S Din NaimanJ*' znesek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, iščem v bližini Tabora. Ponudbe pod »Častnik« na ogl. odd. Jutra. 6963-23a war1 * Beseda 1 Din. davek 3 Din za šitro ali dajanje aasiova à Din Najmanjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za maj. Predovičeva 9, L nadstropje, levo. 6957-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, v I. nadstr. oddam za maj. Cena 340 Din Zg. Šiška 205, Vila Milica, v bližini gasilskega doma. 6976-21 Oddam lokal na prometni točki. Istotam oddam solnčno stanovanje s kabinetom v I. nadstr. — Pojasnila Židovska ul. 3, II. nadstropje. 6978-21 3-sobno stanovanje v centru mesta oddamo. — Naslov v vsen poslovalnicah Jutra. 6948-21 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Na.tmanjš-znesek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam poleg Sv. Krištofa. Naslov v vseh poslovalnicah lutra 6950-23 V globoki žalosti se klanjamo Najvišjemu, po čigar volji nas je zapustil naš ljubi mož in oče, gospod znr. ph. mania Toda ni je nesreče brez sreče: ko je gospod Nosan tako divje zacepetal, mu |e zdajci uspelo, da je rešil glavo izpod omare. »Tale me bo drago stala!« je pomislil Džimi. Hitro je pograbil mošnjo, ki jo je bil prej odložil, in skočil skozi okno. LEKARNAR po kratki in težki bolezni, potolažen s sv. zakramenti, danes, dne 4. aprila 1938. Njegovo truplo položimo k večnemu počitku v sredo, dne 6. aprila 1938 ob 5. popoldne. i Prosimo tihega sožalja! NOVO MESTO, 4. aprila 1938. Mg. phr. HEDI BERGMANN roj. GUNDE, žena; HEDI in JOSIP, otroka. Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Črn doberman ki sliši na ime Dobi, se je izgubil. Odda naj se proti nagradi na naslov Franc Valjavcc, Cerklje pri Kranju. 69^2-27 Informacije trgovske in privatne, poizvedovanja itd. "rši strogo diskretno Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. 6745-31 Pride m Beseda 1 Din. davek 3 Din za štfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pomaranče Jaffa, rudeče italiainske zopet prispele. Smokve za žganjekuho ! Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tvrševa 48. 6956-33 Domač cvetlični med nudi najceneje J Me nart. Domžale. 6142 33 Neposneto mleko dostavljamo dnevno. Dr. I. Marcius, Sv. Peter pri Mariboru, Vodole 28. 6974-33 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Mizarji! Elektro-rezkalni stroj zelo poceni prodam. — Dovžan Ivan, Celovška Mefon 30-72. 6947-29 Med mestom in deželo '»osrednje »Jutrov* mali ^«rtasnik Vsaka beseda 2 din: da vek 3 din: za dajanje naslova 5 din; najmanj §1 znespk 20 din. »zz« Pridi gotovo kot dogovorjeno. 6969-24 PRKIK : Način „vetrenja na zraku" napravi puder desetkrat P • 9 V • finejsu Na Vas je ležeče da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica UMLADNE NOVOSTI I vseh oblačil, sport I Kamgam, obleke, pumparice, perilo IL t. d. najceneje P R E S K E R. I Sv Petra c. 14. JAVNA ZAHVALA Dolžnost mi je, da se tem potom zahvalim gosp. dr. 31. JAMŠEKU iz Stožic za njegov trud, da je mojo ženo Ano po 11 mesečni težki bolezni ozdravil, ter ga najtopleje priporočam. IVAN PERKO, šol. uprav. v. p. Stožice. Razpis Občina Novo mesto, srez Novo mesto razpisuje pragmatično mesto občinskega blagajnika-uradniškega pripravnika šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Varščina znaša Din 15.000.—, ki se more položiti v kakršnikoli obliki, samo da se nudi zadostno varnost. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Predsedstvo občine Novo mesto dne 2. IV. 1938. Lepota, ki je VIDETI rRIRODNA in ne „umetna ' Puder za lice, napravljen po senzacionalnem novem načinu. Puder je tako lahak, da plava po traku. Tak je nov »na zraku prevetreni» puder Tokalon. Puder je neviden nu licu. Ne daje videza olepšavanja aLi izumet-ničenja, temveč videz naravne lepote. V njem ni zrnatih grudic, ki bi zamašile znojnice ter povzročile nastanek zajedaicev in peg. In tako fin je »na zraku prevetreni« puder Tokalon, da se obdrži na koži 8 ur. Konec je blestenja nosa in mastne kože. Neprestano pudranje ni več potrebno. Niti dež, veter ali potenje ne more pokvariti sveže polti, ki jo daje ta puder. Vzemite še danes »na zraku prevetreni« puder Tokalon, da dobi Vaša lepota nov čar. Ako niste naravnost navdušeni, se Vam denar vrne. vsaki priliki — se spomsilta di ao .J o trovi* Jlaä oglasi* ■» Sloveniji naj oapešoejša, n«}-ceaejia tn najhitrejša posrado-valnioa ta sluibs vseb rrst. ra prodajo ta na-icap vseh »tvarl. ia nepremltnln«, lo-te ala, podjetja., ka.pfta.1, te-rvltve lo ca vse drug» ZAHVALA Vsem, ki so ob težki in prebridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, dedka, strica in tasta, gospoda Uaclaua R. z nami sočustvovali, počastili njegov spomin, mu poklonili toliko lepega cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo našo iskreno zahvalo. Zlasti se pa zahvaljujemo prečastiti duhovščini, zdravniku dr. Gregoriču, požrtvovalnim bratom Sokolom društev Škofja Loka, 2iri, Gorenja vas—Poljane in Sovodenj, Gasilskemu društvu Škofja Loka, Gasilski četi Gorenja vas—Trata, odboru in članom Hranilnice in posojilnice v Gorenji vasi, 47 graničarski četi Naša topla zahvala vsem onim, ki so s tiho molitvijo stali ob strani na zadnji poti našega dragega, neprežaljenega soproga in očeta. 2alnjoče družine: PALEČEK, GEORGIJEVIČ, KOVAČ, WERNER, HRIBAR In TREYEN Uremie Davorin Ravljen. — Izdate sa kon*orctl »Jutra« Adotf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za del Je odgovoren Aioli Novak. — Val ä LJubljani