/Primorski Št. 20 (14.766) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. ________________________ TRST-Ul Montecchi 6-Tel 040/7796600 GORICA- Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD Ul.Rtstori28-Tel.0432/731190_____________ t mn i m postmna plačana v gotovini I OUU LIK SPB. IN ABB.POST.GR. 1/50% 05-54 ,4A 600902.V 1 OSREDNJA KNJI S NT. C, A na koži naših otok Marjan Kempi 'ERLE Zgodba se ponav Vedno na koži na 0trok- Pred leti so >>,na muhi« novaCe slovenskih otrok za ganske Sole malti entjakobskem okol: )e na vrsti do skl Breg. Oboje je tekalo in še poteka v su predvpisov v osno sole in v otroške vrtci slovenskih iz Brega prejelo m rumeno ovojnic ,7 ,““lcijsLva iz. o je z uradnostjo rocenega pisma : SflTTllm v« n -1_ OL.U ^■0«. Ravnateljs dopisu vabilo stt se udeležijo »infc nega sestanka o zaciji državnih < vrtcev, ki delu jem področju«. £ Je bil na ital osnovni soli F.ll bru v Naselju sv. J\ rl VTl O t 1 . r. .—. skalo naslove s dfužm iz sezn£ ki ga občine pc lam, da le-te Vnler«.___ aega otroke otarse, ki tega uaj izp oolžnost. V ti P.re za spost Ijavnih norm. vanj. v »na ru<< je bilo Vanje« italij nateljstva , sramno. Prvič že ker je želeli starše ker je ho »obbligc UJ« zavei SIno je bil bo postal tem, ko b S tistim i tevnatel »Preprici SOOČENJE MED POLITIČNIMI SILAMI Segni bo »odprl« programsko omizje Na kongresu SKP se je Lucio Magri zavzel za sodelovanje levih in progresivnih sil RIM - Italijanska politična scena je še skim centrom, Ceš »nista Se organizirani zmedena in nedorečena. Precejšnja je politični sili«. razcepljenost zlasti v zmernem taboru, v Kakšne pa so perspektive soočanja z katerem bo lider Pakta za Italijo danes Ligo? Segni ni tvegal predvidevanj, pred-»odprl« programsko omizje. Bolj kot za stavniki Lige pa so bili pesimisti in so omizje, kot je napovedal včeraj na tiskov- rekli, da bo moral v ponedeljek voditelj ni konferenci Segni, gre za vrsto dvo- Pakta izbrati: ali z Ligo ali z Martmazzo-stranskih srečanj, na katerih bo osnova za lijem. pogovor vladni program, ki ga je Pakt za Manj nesložen je tabor progresivnih Italijo predstavil pred slabim tednom. sil. V uvodnem poročilu na kongresu Krog pogovorov bo Segni začel danes z SKP se je Lucio Magri odločno zavzel za liberalnimi socialisti in s pravkar rojeno sodelovanje levih in progresivnih sil. Martinazzolijevo Ljudsko stranko, v po- Ostali udeleženci na omizju so to pozitiv-nedeljek pa je na programu srečanje s Se- no ocenili, Čeprav so dodali da so v pro-vemo ligo. V tem prvem krogu se kandi- gramskem delu tudi razlike, vendar te, dat za premiera liberlano-demorkatskih kot je poudaril Achille Occhetto, ne sil ne bo sešel ne s Silviom Berlusco- smejo preprečiti sporazuma. (VT) nijem ne z novim Krščanskim demokrat- VeC na 2. strani p ... P'1 32 lili 66001 KOPER Ronald Har___________ Slovenskega stalnega gledališča TRST - Včerajšnje uprizoritve »Garderoberja« v Kulturnem domu se je udeležil avtor komedije, angleški dramatik in predsednik mednarodnega združenja pisateljev Ronald Harvvood, kateremu so pred predstavo priredili prisrčen sprejem. VeC na 5. strani Mnenja o osnutku zaščite TRST - Predstavniki slovenske manjšine so precej razočarani nad besedilom zakonskega predloga za zaščito Slovencev, ki ga je na osnovi znanega Mac-canicovega predloga izdelal minister za odnose z deželami Livio Paladin. Oceno tega besedila, ki je bilo dano v pretres javnim in krajevnim upraviteljem, so nam posredovali Slovensko kultumo-gospodar-ska zveza, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, deželnik tajnik SSk Ivo Jevnikar in zastopnik SKP Stojan Spetič. Na 3. strani Na Krasu kmalu nova velika banka TRST - Združitev posojilnic z Opčin in iz Nabrežine je le Se stvar Časa. To sta včeraj potrdila tako predsednik openske Hranilnice in posojilnice Pavel Milic, kot predsednik nabrežinske Kmečke in obrtne posojilnice Gvido Zidarič. Upravna sveta obeh zavodov sta se za ta korak odločila že lani jeseni in sedaj Čakata na pooblastilo Ban-ce d’Italia, na osnovi katerega bo lahko stekel združitveni postopek, ki bo privedel do rojstva nove, moCne zadružne posojilnice na Krasu. Na 27. strani Tragična bilanca polarnega vala, ki pesti prebivalce znatnega dela ZDA 69-letna Stella Bilzeri-an iz VVorcestra v Massachusettsu je v Četrtek zmrznila, ker ni mogla odkleniti vrat z zaledenelo ključavnico. Tragična zgodba ne opisuje le ameriške realnosti - zaradi strahu pred kriminalci sosedje namreč niso odgovorili na obupano trkanje gospe Bilzerian - ampak tudi neverjetni mraz, ki je zajel vzhodni del ZDA. Polami val iz Kanade je zahteval že 92 žrtev. To je enkrat več od katastrofalnega potresa v Kaliforniji, ki je pritegnil toliko pozornosti, da se je v Los Angeles odpravil celo ameriški predsednik. Ledeni mraz, ki je v nekaterih območjih znižal temperaturo tudi do 30 stopinj pod ničlo, je popolnoma zamrznil življenje na tretjini ameriškega ozemlja. Študentje so se razveselili zaprtih šol, varjala načrt vladnega zava- se avtomobili prevračali državni uslužbenci so ostali rovanja za vse Američane. K kot otroške igračke, doma in prva dama Hillary tragični bilanci polarnega va- (Na sliki: V led in sneg Clinton je odpovedala svojo la pa so največ prispevale le- vklenjeni Detroit. Telefbto: turnejo, na kateri naj bi žago- dene avtoceste, na katerih so AP) Barbara Kramžar RIM / ODPRTJE SODNEGA LETA Ostra kritika degeneracije političnega sistema v Italiji RIM - Podkupniska afera je bila odraz degeneracije političnega in gospodarskega sistema. Tako je poudaril v govoru ob odprtju sodnega leta računskega dvora glavni tožilec Emidio Di Giambattista. Po njegovi oceni je posledica take degeneracije »drogirano gospodarstvo«, zaradi katerega je državna zadolžitev krepko presegla dva milijona milijard lir. Di Giambattista je kritiziral zasebna podjetja in državne ustanove, ki so se s tem okri-stile, pa tudi vlado zaradi prekomernega števila odlokov in parlament, ki ni upošteval nujnosti finančnega kritja za zakone. Odprtja sodnega leta so se udeležili tudi Scalfaro. Spadolini in Napolitano (AP) VeC na 3. strani TRST-ZAHODNI KRAS Slovenec novi predsednik Zdravko Bisin (DSL) je bil sinoči izvoljen za novega predsednika zahodnokraškega sosveta. Njegov namestnik je Henrik Lisjak (SSk). Oba sta dobila glasove lllyjeve koalicije. Severna liga se je vzdržala, Stranka komunistične prenove pa je glasovala proti. PREDNAROČNINA NA PRIMORSKI DNEVNIK za letošnje leto - 300.000 lir bo veljala, le če se naročite do 3 L januarja 1994. Presenečenje: lepa slovenska knjiga v dar. Čestitke in mali oglasi - brezplačno. Novoporočenci v letu 1994 prejmejo Primorski Dnevnik brezplačno. Primorski dnevnik Moj dnevnik. RIM / OBLIKOVANJE LIBERALNO DEMOKRATSKEGA POLA KONGRES STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOSI Segni začenja dialog z možnimi zavezniki Iz posvetovanj izključeni tako Finijeva desnica kot levica z DSL Mario Segni med novinarji na včerajšnji tiskovni konferenci (telefoto AP) RIM - Mario Segni bo danes začel dialog s silami, ki bi lahko pristopile k oblikovanju liberalno-demokratskega pola. Zaenkrat ne načrtuje skupnega omizja, pač pa ločene dvostranske pogovore. Med sobesedniki bo v ponedeljek tudi Severna liga- Program in cilj teh srečanj je Mario Segni nakazal včeraj med tiskovno konferenco na sedežu pakta za Italijo in dodal, da bo izhodišče za soočanje vladni program, ki ga je predstavil pred slabim tednom. Posvetovanja (izključil je Finijevo desnico in levico z DSL) bo začel danes popoldne z liberalnimi socialisti, nato se bo sešel s pravkar ustanovljeno Ljudsko stranko Mina Martinazzolija, v ponedeljek je v programu srečanje s Severno ligo, nato pa bo vrsta na ostalih. Zaenkrat ni v načrtu ne sestanek z založnikom Silviom Berlusconijem (ki mu Segni vztrajno odsvetuje vstop v politično areno), ne s Krščanskim demokratskim centrom, ki je zavrnil vstop v Ljudsko stranko. Uradno Segni nima zaenkrat v načrtu srečanja z njima, ker ne gre za organizirani politični sili. Ločena srečanja so najbrž posledica ostrih nesoglasij med zmernimi silami, saj je še v sredo lider Ljudske stranke Mino Martinaz-zoli poudaril, da noče vštric z Ligo. Segni je na kopico novinarskih vprašanj na to temo od- govoril, da je v sozvočju z Martinazzolijem, ki ni postavil predhodnih vetov Ligi. In dodal je, da bo dogovor možen samo, če bodo »lumbar-di« osvojili njegov program. Segni se ni spustil v predvidevanja, medtem ko je bil predsednik li-ginih poslancev Franco Maroni precej pesimist. »Moral bo izbrati med nami in Martinazzo- lijem,« je dejal Maroni, ki trdi, da ima že v žepu ime novega kandidata za premiera, če bi se dogovor izjalovil. Na pogovoru ne bo liderja »lumbardov« Umberta Bossija, vendar, pravi Maroni, ne gre za zapostavljanje Segnija, ker bo Bossi odsoten iz tehtnih osebnih razlogov. Na osnovi soočanja bo Liga že dan potem na seji federalnega sveta odločala o zavezništvih. Igra je še odprta. Toda, če naj sodimo po dosedanjih izjavah, je težko verjetno, da bi ji uspelo najti skupen jezik in skupni imenovalec. Najbrž se bosta predstavili na volitvah dve skupini, s Nacionalnim zavezništvom Gianfranca Finija kot tretjim, sicer bolj osamljenim tekmecem za zmerne glasove. (VT) Rojeva se Nacionalno zavezništvo RIM - Italijanski desnici se ponuja nov politični subjekt. Jutri bo v rimskem hotelu Ergife prva skupščina Nacionalnega zavezništva, ki naj bi združila skrajno desnico, ji dala vladne značilnosti in jo oddaljila od opozicije, na katero je bil ves povojni čas obsojen MSI. Na ta preokret, ki ga je tajnik MSI Gianfranco Fini napovedal takoj po uveljavitvi na zadnjih upravnih volitvah, opozarjajo predvsem vabila tujim gostom, ki so bila naslovljena predvsem evropski vladni desnici, medtem ko je bila prezrta skrajna desnica vključno s francoskim voditeljem Le Penom. Na skupščino je bilo povabljenih BOO delegatov, med katerimi ni nihče elan MSI. Nacionalno zavezništvo računa, da bo lahko v volilni perspektivi dosegla dogovor z drugimi zmernimi silami. (VT) Magri za dogovor med levimi silami »Ne moremo se izogniti vprašanju vladanjo({ Za Occhetta premik v smeri reformizmo RIM - Simbologija je bila tradicionalna in ni manjkalo tudi petje himne »Bandiera rossa«. Toda politični problem, ki ga razčlenja drugi vsedržavni kongres Stranke komunistične prenove, je povsem drugačen: povezovanje z levimi in reformističnimi silami, ki se kandidirajo za oblast v državi. O tem problemu so pričah tudi gostje, ki so sedeli v prvih vrstah. Poleg komunističnih in socialistih partij iz evropskih in neevropskih držav, so začetku kongresa in uvodnemu poročilu Lucia Magri j a pozorno prisluhnile prav vse sile progresivnega omizja, tudi predstavniki Del Turcovih socialistov in republikancev, ki na prvo sejo niso bili povabljeni. Predsednik poslancev SKP Lucio Magri, ki mu je vodstvo poverilo poročilo, ker stranka po odstopu Sergia GaravLnija ni izvolila novega tajnika, se temu orehu ni izognil. Posvetil mu je glavno poglavje 37 strani dolgega ekspozeja. »Dogovor med levimi silami je potreben,« je poudaril, »ker se je treba lotiti problema vodenja države.« Gre za vprašanje, ki bo ostalo odprto, ker je obenem »velika priložnost, a tudi veliko tveganje«. Opredelitev za skupni nastop levih in progresivnih sil »je zelo težko za tistega, ki brani komunistični pogled«, vendar je potrebna, da bi bili kos »družbeni in gospodarski krizi« in preprečili »avtoritarne regresivne rešitve«. Magri je ostro obsodil Severno ligo in MSI, ki »se poslužujejo vzvodov najbolj motnega antiparla- Lucio Magri mentarizma«. Ta desnica nima velikih možnosti, da bi prevladala, ker je razklana in težko uskladljiva z evropskim političnim okvirom. Toda tudi levica, če ni enotna, nima možnosti zmage. Nasprotno bi cepitev poglobila razlike »z vse bolj podrejeno reformistično levico in z vse bolj osamljeno opozicijsko levico«. Seveda je za napredne sile »perspektiva, da bi vodila razkrojeno državo zelo huda neznanka«, toda, je podčrtal Magri, »vprašanje vladanja je pred nami in se mu ne moremo izogniti«. Katere pa so glavne programske točke, ki jih poudarja SKP? Magri je naštel zaščito kupne moči plač in socialnih pravic, problem brezposelnosti kot eno glavnih prioritet, kandidature ljudi, ki niso bili vpleteni v podkupninsko afero, obrambo državne enotnosti kot »družb011 boj proti nenenakosti«- Poročilo je zelo pohv no ocenil Pietro Ingra . (njegov prihod so delega pozdravili z navdušeni0 ploskanjem), ki je men1^ da gre za »prispevek omizju levice«. Giorgj^, omizju levice«. Bogi(DZ) in Enrico Bos°W (PSI) sta pohvalila poziv '70TiQ'7m'čhm m’O tl" (16 Sil* (rMj sta ponvama pu^; . zavezništvu proti desnic1, medtem ko sta pogreša a predloge za vladni gram. Tajnik DSL AcM|e Occhetto pa je ocenil, daj® Magri razvil poročilo osnovi »krepkega refor mizma«, ki je odražal o govomost, vendar je no® kot cilj prepričati strank0, da aktivno sodeluje Prj omizju reformistov. Dod je, da »obstajajo pogoji za oblikovanje skupnega sta 1 -i i‘S/aSrx -r-*-rw-w-YT»nr» l X m 1 M Q1 I I' • VČERAJ PREDSTAVITEV PRENOVLJENEGA ČASOPISA Odslej dvojni 1’Unita Odgovorni urednik VValter Veltroni na tiskovni konferenci kaže, kakšen bo videti novi Pllnita (foto AP) RIM - Kupiš dva, plačaš eno. Temu načelu trženja se je - nekoliko za šalo in veliko zares -podredil časopis l’Unita, ki bo s prihodnjim torkom v kioskih v povsem prenovljeni obliki. Najvidnejša novost Časopisa, ki ga je včeraj predstavil na novinarski konferenci odgovorni urednik VValter Veltroni, sta namreč dva snopiča (Unital in Unita2), od katerih bo prvi posvečen notranji in zunanji politiki, gospodarstvu in kroniki, drugi pa kulturi, prireditvam, znanosti in športu. Toda drugi »hrbet« ne bo samo privesek prvega, pač pa bo zamišljen kot povsem avtonomen časopis s svojo prvo stranjo, uvodnikom itd. Izbira, s katero bodo tudi povsem prenovili grafično podobo z več fotografskega gradiva in novim načinom naslavljanja, je nedvomno pogumna, saj časopisi z več »hrbti« v Italiji niso imeli sreče. Prav zaradi tega pa so pri l’Unita poiskali nov pristop dveh časopisov. Veltroni je pojasnil, da l’Unita noče več biti strankarsko glasilo, pač pa Časopis, namenjen publiki reformistov, zlasti mladih. Ton njenega poročanja želi biti umirjen, v reformo pa so pri časopisu šli predvsem iz tržnih razlogov, da bi okrepili pozitivni trend prodaje. (VT) MILAN / IZPRAZNITEV SOCIALNEGA CENTRA LEONCAVALLO Napelo, a brez incidentov MILAN - Med ironičnim ploskanjem zbranih pripradnikov socialnega centra Leocavallo, je včeraj ob 8.30 buldožer podrl vhod v dotrajano poslopje, ki je bilo toliko let dom mladih »samoupravljal-cev«. Preden se je stroj lotil dela, je bil center že izpraznjen, vendar je moralo kakih sto pripadnikov varnostnih sil že veliko prej fizično poskrbeti, da so se mladi, ki so se odločili za »pasivni odpor«, umaknili do primerne varnostne razdalje. Po zagotovilu policije je izpraznjenje Leon-cavalla poteklo mirno in brez incidentov, medtem ko glasniki socialnega centra trdijo, da ni šlo za nenasilen izgon in da je bilo med operacijo »veliko mladih potolčenih«, za kar da bodo v soboto protestirali pred občinsko palačo. Že dopoldne je policija predstavnikom socialnega centra predala ključe novega sedeža v Ul. Salomone 51. Policijski agenti odganjajo enega od obiskovalcev milanskega socialnega centre Leoncavallo, ki so ga včeraj izpraznili (telefoto AP) ZAŠČITNI ZAKON / PO OBJAVI OSNUTKA MINISTRA PALADINA Razočaranje manjšine Predstavniki vseh komponent manjšine negativno ocenjujejo vladin predlog nikom manjšine. Kot smo včeraj objavili, gre za skoraj podpisal minister Maccani-co z dokaj skromnimi novostmi, od katerih je najpomembnejša pooblastilo deželi, da s svojimi normami olajša izvolitev slovenskih predstavnikov v predstavniška telesa. Palčič: Že v naslovu innozico kritičnih pri- vlada tako široko izražene de-P°inb z željo, da ga vlada do- mokraticne volje po reševanju Polni do sprejemljive stopnje. tega vprašanja ne bi smela * a manjšino ne more danes spregledati. Kar želimo Slo-Postati sprejemljivo to, kar do venci in ocenjujemo v tem tre-eraj ni bilo,« pravi Palčič in nutku kot uresničljivo, je vse odaja, da spričo tega dejstva zapisano v tem osnutku,« o rtno ne bo med komponen- ocenjuje Palčič »saj je bil smi-,a,mi manjšine nikoear. ki bi sel nredstavitve skuDneea —- c Lt.iii premogom vra- _________________,______ e zadovoljen. »Res je, da so no v tem, da ne bi bili prisilje-ekatere novosti glede možno- ni vedno znova popravljati ne-1 lzyolitve predstavnikov sprejemljive in tudi težko po-anjšine v krajevne uprave na pravljive vladne tekste.« 0 dnski, pokrajinski in dežel- PalCiC predlaga, naj bo to tudi 1 ravni, pri Čemer je pristoj- osnovno izhodišče za stališče nost pripušCena deželi, toda to skupnega predstavništva Slo-Jf §mde na kritike, ki jih je vencev, ki mora vladi v najk-°živel Maccanicov osnutek, rajšem času odgovoriti. Budin: Dejanje brez učinka Podpredsedniku deželnega sveta in načelniku slovenske deželne komisije Demokratične stranke levice Milošu Budinu se zdi res škoda, da je minister Pa-ladin sprejel kot preliminarno osnovo osnutek nekdanjega ministra Maccani-ca. Tudi spričo dejstva, da je senator Bratina predstavil naš zakonski osnutek s podporo parlamentarcev vseh skupin z izjemo MSI. »Res je sicer, da je to Pa-ladinovo dejanje brez pravnega učinka, vendar sovpada z začetkom volilne kampanje in zato bi bilo najbolje, Ce bi ostalo brez vsakršne zlorabe. Mislim, da moramo trezno izkoristiti to pozitivno novost predhodnega posvetovanja, in sicer zato, da posredujemo naše pripombe, da utemeljeno povemo, zakaj je ta predlog neustrezen, kajti to bo ostalo kot gradivo za novo vlado in za nov parlament,« nam je povedal podpredsednik deželnega sveta. Spetič: Za Ciampija slabo spričevalo Neuradna in formalno oporečna objava »Paladinovega« krtaCnega osnutka zaščitnih norm za slovensko manjšino je zelo verjetno v zvezi s skorajšnjim srečanjem med Ciampijem in Drnovškom v Švici, zaradi razpusta parlamenta pa ne bo imela niti najmanjšega praktičnega učinka, meni predstavnik SKP Stojan Spetič. V bistvu je to le prepis zastarelega Maccanicovega osnutka, kar naj bi »tolažilno« vplivalo na tržaško desnico in raztresene ostanke gladiatorjev drugod po deželi. Slabo spričevalo za Gampija in tudi za ministra, ki utegne s temi koncepti zakoličiti obzorja nastajajoče »ljuske stranke« na osnovi spornega demokrščanskega izročila. Paladinov osnutek se torej zdi bolj »labodji spev« starega režima kot oznanilo novega. V poštev lahko pride samo v malo verjetnem primem, da bi v Italiji po volitvah nastala sredinska večina. Kajti napredna koalicija, ki se snuje za rimskim programskim omizjem, mora po našem vzeti v poštev skupno izdelano platformo vseh slovenskih komponent. Paladinov krtaCni osnuek je v svoji ozkosrčnosti že daleč od novih spoznanj notranjega ministrstva. Bridko je spoznanje, da prihaja iz vrst Ljudske stranke, katero določeni krogi vabijo k naprednemu omizju in ji ponujajo skupne kandidature. S to potezo si Paladin in prijatelji res niso zaslužili slovenskih in levičarskih glasov. V prihodnji zakonodajni dobi bo možnost odobritve dobrega zaščitnega zakona odvisna od razmerja sil med levico, centrom in desnico. Od naše strnjenosti in doslednosti bo odvisno, ah se nam zares odpira nova stran v zgodovini, poudarja v svoji izjavi Stojan Spetič. Jevnikar: Dolge priprave in posveti so obrodili dokaj skromen rezultat Deželno tajništvo Slovenske skupnosti bo o predlogu vladnega osnutka za zaščitni zakon, ki ga je stranka prejela v vednost od ministra Paladina, obravnavalo na svojem nocojšnjem zasedanju. Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar pa je že po prvem pregledu besedila izrazil presenečenje, saj ni mogoče verjeti, da so posveti med ministrstvi, srečanja visokih funkcionarjev v Rimu in druge priprave, o katerih se je v preteklih mesecih šušljalo, obrodili vsebinsko in oblikovno tako skromen sad. Ministru Paladinu lahko priznamo, da je želel na kak način uradno potrditi, da je zaščitni zakon obveza italijanskih oblasti do naše skupnosti. Pomembno je tudi dejstvo, da je v besedilo vključil si- cer zgolj načelno "olajšano zastopstvo” slovenske manjšine v deželnem svetu in krajevnih upravah, vključno v tržaški in goriški pokrajini ter občini. S tem je priznal, da je zahteva, ki jo že dolgo utemeljeno postavlja zlasti SSk, upravičena in da ima dežela polno pristojnost, da jo ureja. V dolgem prizadevanju za naše pravice je torej to en oprijem veC. To pa je tudi vse. Ostale dve novosti nimata vsebinskega pomena, saj potrjujeta določilo kazenskega postopnika in zakonodajo o RAL Vse ostalo pa je prepisano iz Maccanicovega osnutka, in to brez upoštevanja celo najbolj upravičenih in z dokumentacijo podprtih pripomb in predlogov, pa naj gre za delitev Sloven- cev na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini oziroma v mestu in na podeželju ali pa za druga vprašanja. Celo tiskovne napake so ostale v novem besedilu takšne (San Marco namesto San Mauro za Stmaver) kot v Maccanico-vem. Ne skladata se kritje stroškov v ustreznem členu (ki govori o postavki, ki je ni) in v spremnem besedilu. Celo oštevilčenja Členov niso prilagodili trem nanovo napisanim členom, tako da nastaja zmešnjava v besedilu. Ce k temu dodamo, da je ministrstvo za deželna vprašanja slabše razpoloženo do manjšine kot notranje ministrstvo, se človek res sprašuje, kakšno dediščino želi zapustiti Ciampijeva vlada svojim naslednikom... Stališče SKP in SSk o volitvah TRST - Predčasne Parlamentarne volitve Nalagajo tudi sloven-skim političnim komponentam dolžnost, da ?e dogovorijo za hiter ja Usklajen nastop, ki a) Pripomore k zmagi jjuprtih sil in k izvolit-1 slovenskih parlamentarcev. , V tem sta soglašala oeželni tajnik SSk Ivo Jevnikar in predstavnik lovenske komponente er dan vsedržavnega j^dstva SKP Stojan Peric. V daljšem raz-Spvoru sta potrdila sta-lsce, da pri obliko-jauju zavezništev od-°Cajo programi in sta-1Sca, ne pa kako vna-PIejSnje izključevanje m°žnih partnerjev, pa mdi, da mora manjšina nastopiy kot subjekt. PODKUPNINE / OSTER NASTOP GLAVNEGA TOŽILCA OB ODPRTJU SODNEGA LETA_ Računski dvor: pogubne posledice degeneracije italijanskega sistema RIM - Tangentopolis, kot so v Italiji slikovito poimenovali podkupninsko afero, je v bistvu odraz degeneriranega gospodarskega in političnega sistema. Med njegovimi posledicami je drogirano gospodarstvo, zaradi katerega italijanski državni dolg krepko presega uradna dva milijona milijard lir, kolikor znese v državnih zadolžnicah. Tako je poudaril ob obdprtju sodega leta generalni tožilec pri Računskem dvoru Emidio Di Giambattista. Otvoritvi sodnega leta sodstva, ki se ukvarja predvsem z računovodskimi vprašanji, je prisostvoval predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ob njem pa so bili premier Carlo Aze-glio Ciampi in predsednika senata ter poslanske zbornice Giovanni Spadolini in Giorgio Napolitano. Govor Di Giambattista je bil obtožnica podjetjem in politkom, ki so se okoristili s podkupninsko afero, nekaj bodic pa je namenil tudi vladi, zlasti parlamentu. Predvsem državnim dolgovom. K dvem milijonom milijard lir v državnih zadolžnicah in obveznicah je po tožilčevi oceni treba dodati še dolgove krajevnih ustanov, skrbstvenih in varstvenih ustanov, državnih in poldržavnih podjetij. A to še ne zadostuje. Upoštevati je treba dodatno zadolžitev, ki je posledica »sistematične kršitve naCela o nujnem finančnem kritju zakonov« ter še neporavnanih davčnih kreditov davkoplačevalcem. Vse to je bilo po oceni Di Giambattiste neke vrste droga, ki je v vseh ustvarila iluzijo o bogastvu, ki ga ni bilo. Tožilec je postavil na zatožno klop vlado, ki se prevečkrat poslužuje vladnih odlokov in krši ustavni predpis, ki jih dovoljuje v nujnostnih primerih, predvsem pa je udaril po parlamentu, ki ne potrjuje pravočasno odlokov. S tem ne povzroča samo zmede, pac pa v marsikaterem primeru vzbuja sum, da gre za namerno zavlačevanje, da bi se izognili preiskavam o podkupninski aferi. Kot primer je navedel odpor parlamenta do odloka, ki ureja preiskave Računskega dvora o odministrativni odgovornosti krajevnih upraviteljev. Di Giambattista je ostro obsodil delovanje vlade v začetku devetdesetih let, ki je z Andreottijem krepko prestopila zastavljeno mejo izdatkov, in delno pohvalil gospodarski manever, ki sta ga nastavila prej Giuliano Amato in nato Carlo Azeglio Ciampi, Čeprav bo tudi ta v perspektivi zahteval dodatno uravnavanje. Zavzel se je za nadaljevanje procesa privatizacije in ob koncu opozoril, da ima Računski dvor skromne pristojnosti v podkupninski aferi, ker je do najštevilnejših primerov zlorabe prišlo v državnih gospodarskih ustanovah ali zasebnih podjetjih. Prav tako nima pristojnosti za kršitev zakona o finansiranju strank. (VT) Glavni tožilec Računskega dvora Di Giambattista (AP) DEŽELA Petek, 21. januarja 1994 NOVICE Občinski odbor v Maniagu (PSI-DSL-PSDI) je odstopil PORDENON - Tribarvni občinski odbor v Maniagu, ki so ga sestavljali predstavniki (PSI, DSL in PSDI, je včeraj odstopil, da bi omogočil razčiščenje politično-upravnih razmer in obnovitev politične solidarnosti, na katere podlagi je bil izoblikovan. Kot piše v ustreznem tiskovnem sporočilu, gre za dejanje pohtično-administrativ-ne odgovornosti nasproti skupščini in občanom. Odstop odbora gre pripisati sicer tudi okoliščini, da je skupščina izgubila dva člana, zaradi česar je opozicija zagrozila z odstopom, ki bi privedel do njenega razpusta in posledične komisarske uprave. V vsej deželi FJK post in molitev za mir v Bosni VIDEM - Vse škofije v Furlaniji-Julijski krajini so posvetile ta konec tedna postu in molitvam za čimprejšnjo vzpostavitev miru v Bosni in Hercegovini. Videmska mladinska konzulta vabi pojutrišnjem v cerkvico v Carrari pri Čedadu in v begunsko taborišče v Pugesimu, kjer so nastanjeni muslimani. Istega dne se bodo zbrali v cerkvi v Rosazzu di Manzano oporečniki vesti in prostovoljci. V pordenonski cerkvi Madonna delle Gra-zie bo danes molitev s patrom Teclejem Vetra-lijem, ki je rektor ekumenske fakultete v Benetkah. V tržaški cerkvi sv. Marka bo v nedeljo ekumensko srečanje v navzočnosti aventistiCnega pastorja Filippa Rivolija. V Gorici bo nadškof Vi-tale Bommarco daroval mašo. K množični udeležbi pri postu in molitvah toplo vabi tudi beneški patriarh in primas Triveneta kard. Marco Ge. Fossa: Malo podjetništvo porok za ponoven razcvet VIDEM - Italijansko gospodarstvo se bo spet razmahnilo, zaslugo za to pa bodo imela mala in srednje velika podjetja. To je zatrdil med včerajšnjim srečanjem s furlanskim podjetništvom podpredsednik Confindustrie Giorgio Fossa in trditev utemeljil z dejstvom, da so manjša podjetja veliko prožnejša in kot taka edina lahko uspešno odgovorijo na izzive mednarodnega trga. Tudi sicer pa ta podjetja v Italiji prevladujejo, saj je takih, ki zaposlujejo veC kot 100 delovnih moči, komaj odstotek. Ciampijeva vlada je šla na roko malim podjetjem s tem, da je uvedla davčni tekoči raCun; ta je sicer še omejevalen, a vendar. Fossa je pohvalil vodstvo Olivettija zaradi načina, kako je rešilo spor s sindikati, in zaželel, da bi se Cimprej uspešno končala tudi pogajanja pri Fiatu. Kaj pa figura podjetnika-politika? Confindustria kot taka ima enak odnos do vseh strank, posamezen podjetnik pa lahko svobodno izbira. Industrijci pri Sonegu TRST - Neke vrste »zavezništvo« med družbenimi komponentami, da bi se uspešneje lotili hudega gospodarskega trenutka: to si je zaželel deželni odbornik za industrijo Lodovico Sonego med včerajšnjim srečanjem z voditelji združenj indu-strijcev in podjetnikov. Srečanje je spadalo v okvir posvetovanj o programu nove deželne vlade. -SHOD DSL JUTRI NA OPČINAH Kako na volitve Razpravo bosta uvedla sen. Bratina in Miloš Budin TRST - Slovenska deželna komponenta Demokratične stranke levice prireja jutri ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah javni posvet o bližnjih parlamentarnih volitvah in o potrebi po uveljavitvi slovenske manjšine. Debato bosta uvedla senator Darko Bratina in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, na zborovanje pa so vabljeni zastopniki vseh manjšinskih komponent ter tudi predstavniki množičnih organizacij civilne družbe. Jutrišnje srečanje bo priložnost za odkrit pogovor o nalogah, ki čakajo Slovence na spomladanskih predčasnih volitvah. Slovenci v DSL so prepričani, da mora biti soočanje o teh vprašanjih Čimbolj javno in jasno ter da mora potekati v strpnem in v konstruktivnem vzdušju, brez nepotrebnih polemik in zaostrovanj. Bratina in Budin bosta izkoristila jutrišnjo pobudo tudi za posredovanje informacij o'novi volilni zakonodaji, ki, kot znano, uvaja velike novosti. Večino senatorjev in poslancev bomo namreč 27. in 28. marca izvolili v eno-mandatnih volilnih okrožjih, približno četrtino parlamentarcev pa na osnovi dosedanjega proporcionalnega sistema. Na volišču bomo dobili tri glasovnice (eno za senat in dve za zbornico). VČERAJ PREDSTAVILI KLUBE »FORZA iTALlAV Berlusconi ima pristaše v Vidmu V vsej deželi imajo okrog 200 članov, izbrali so tudi že kandidate za skorajšnje volitve VIDEM - Piše se »Forza Italia«, izgovarja pa »Forza Berlusconi«. Da je temu tako, smo se prepričali včeraj dopoldne v Vidmu, kjer so se javnosti predstavili voditelji gibanja, ki je neposredna emanacija Berlusconija in njegove težnje, da se aktivno vključi v politiko. Čeravno je televizijski mogotec sklenil, da bo počakal še nekaj dni, preden se bo dokončno odločil o svoji politični aktivnosti, je že danes jasno, da na en ali drugi način želi odigrati vidno vlodo na italijanski politični sceni. Videmski koordinator klubov »Forza Italia« Paolo Molinaro je velikemu številu novinarjev obrazložil glavne smernice strukture, ki želi postati mnenjsko gibanje, ki gleda na desni-center in bo delovalo predvsem s ciljem, da bi levica ne zavladala v državi. »Ne moremo si predstavljati, da bi Italija, po Kubi in Severni Koreji, postala tretja država na svetu, ki bi jo vodili komunisti,« so podčrtali predstavniki gibanja, ki danes šteje devet klubov na Videmskem (v kratkem bodo enega odprli tudi v Čedadu), dva na Tržaškem in v pordenonski pokrajini. Najmanj organizirani so na Goriškem, kjer nimajo svojega predstavništa. Aktivnih elanov teh klubov, ki tudi finansirajo dejavnost gibanja, je kakih 200. Na tiskovni konferenci smo izvedeli, da so se že pripravili za bližnje parlamentarne volitve in da so ki izbrali svoje kandidate- , so dobili »blagoslov« ^ samega Berlusconi)3, imenih pa velja »top 5 cret«. Zvedeli smo saip; da niso reciklirani p° tiki, da so visoke moral1) drže, priljubljeni v javu sti in imajo voljo do del3. Glede možnega so1 delo- vanja z drugimi sredinski la , tista vcuija z, VIT u.g ir im — mi silami, so povedali, da gledajo predvsem na 1 gibanja in stranke, kise centra pomikajo proj iti de- sni. Berlusconijevi P -ril vrženci so novinarje, n16 id katerimi so se prikr3 JV a LOT T1111 OU O V - tudi nekateri bivši deže svetovalci KD in PSI.s® nanili z nekaterimi p00 dami, ki jih bodo izpelj ^ v naslednjih tednih, da javnost Cimboljše infom1^ rali o smernicah in nam nih klubov »Forza Italia«, Rudi PavšlC DEŽELA / PREDSTAVIL JE PROGRAMSKO LISTINO Travanut sprejel sindikaliste Skupščina naj bi o dokumentu glasovala prihodnji četrtek TRST - Vlada Furlanije-Julijske krajine je predstavila deželnim vodstvom sindikatov Cgil, Cisl in Uil osnutek svojih programskih smernic, ki ga bo v torek obrazložila skupščini - razprava in glasovanje bosta verjetno v četrtek, 27. januarja. Predsednik Renzo Travanut, ob katerem so sedeli podpredsednik Pedronetto ter odborniki Mattassi, Ghersina, Degrassi, Sdraulig, Puiatti in Vazzoler, je poudaril sindikalnim voditeljem Pasqualu, Pinovi in Patuanelliju, da označuje programsko listino »močna avtonomistična usmeritev«, saj predvideva okrepitev posebnosti te dežele, zagon gospodarskega sistema v okviru razvoja, ki naj upošteva ekološko specifiko, zopetno moralizacijo javnega življenja, izvajanje izrednih ukrepov za reševanje najnujnejših socialnih problemov, priznanje novih in bolj konkretnih pristojnosti krajevnim stvarnostim ter vzpostavitev tesnejših (kritičnih, a ne konfliktnih) odnosov z rimsko vlado, kakor tudi z bruseljskimi oblastmi. Sindikalisti so soglašali z navedenimi programskimi načeli in izrekli zadovoljstvo, ker jih je deželna vlada vpletla v sestavo programa, v isti sapi pa so poudarili nujo o njeni politični trdnosti, kajti brez le-te ne bo mogoče obvladati hude gospodarske krize ter naraščajoče nezaposlenosti in teh žgočih vprašanj celostno predstaviti šefu medministrskega organizma za delo in zaposlovanje Borghiniju. Skratka, krizo gre reševati globalno, torej v deželni viziji, ne pa skozi teritorialno optiko. Sindikati predlagajo tudi ustanovitev deželnega sveta za gospodarstvo in delo (crel). Tokrat v Kobaridu srečanje Slovencev ČEDAD - V soboto popoldne se bo ponovilo v Kobaridu že tradicionalno srečanje med Slovenci na Tolminskem in v videmski pokrajini. Gostitelj je tudi tokrat Občina Tolmin, ki letos prireja že šti-rindvajseto novoletno srečanje. Po Dnevu emigranta je kobariško srečanje priložnost, da se ob začetku leta srečajo kulturni, politični, gospodarski, verski in drugi dejavniki slovenske narodnostne skupnosti v Kanalski in Terski dolini, v Reziji in Nadišldh dolinah Seveda je manifestacija, ki iz leta v leto tudi številen0 raste, lepa priložnost za izmenjavo mnenj, pogledov in načrtov o sodelovanju med tolminsko in videmsko stvarnostjo. Srečanje vsako leto bogati tudi kratek kulturni program, na katerem prihajajo do izraza kulturni utrip in kulturno delovanje na Tolminskem. Letošnje srečanje, ki bo v hotelu Matajur v Kobandu s pričetkom ob 17. uri, bo Se posebej slovesno in pomembno. Udeležil se ga bo tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Priimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PISMI UREDNIŠTVU Bogata kulturna bera naše manjšine Danes sem prebrala v Primorskem dnevniku napoved osrednje Prešernove proslave. Ob tej priložnosti bi želela izraziti nekaj, kar gotovo marsikdo čuti, pa si ne upa z besedo na dan. Nekje uradno se namreč vedno pritožujemo in opozarjamo samo na pomanjkljivosti in težave, s katerimi se srečujemo. To naše tako usmerjeno poročanje ima zelo hude posledice na javno mnenje v Sloveniji, saj imajo o nas vtis, kako zelo smo preganjani in smo na tem, da zdaj pa zdaj izginemo. In vendar vsi vemo, da ni tako. V roki imam knjigo, ki je ravnokar izšla v založbi Mladine, Stezice Rafka Dolharja. To je peto prozno delo, ki je prišlo na trg v pičlem obdobju dveh mesecev, izpod peres slovenskih zamejskih avtorjev; če ne omenim Garjupovega de- la, za katerega ne vem, če je že naprodaj. Naj bralcem osvežim spomin z naslovi: Ko se vračajo delfini (Bruna Pertot), Narcis širokega srca (Marko Tavčar in Ivan Vogrič), Prazgodovinska gradišča Tržaške pokrajine (Lidija Rupel in Slavko Flego), Aleksandrinke (Dorica Makuc), in Stezice (Rafko Dolhar). Mislim, da bi morala imeti taka bera velik odmev v naši sredi in veselje in zaupanje v prihodnost bi se moralo v nas zelo okrepiti. Pa ni tako. Bila sem na več predstavitvah teh knjig in opazila, kako precej toga je bila odmevnost nanje. Edino izjemo je mogoče predstavljala predstavitev Narcisa v Nabrežini, kjer pa so samo domačini in pesnikovi sorodniki spoštljivo in prisrčno počastili Iga Grudna ter oba pisca Marka Tavčarja in Ivana Vogriča. Na drugih predstavitvah pa ni bilo tako. Kako lep bi bil zame Prešernov dan, ko bi na njem nastopili ti avtorji, ki nam s svojim zgledom kažejo pot naprej v znamenju ponosa, samozavesti, delavnosti in vere v prihodnost. Nada Pertot Volilne špekulacije, Severna liga in Slovenci V zvezi s člankom, ki je bil včeraj objavljen o oskrunjenih obeležjih na Krasu, z veliko grenkobo ugotavljam, da se nadaljuje manipuliranje, ki ima čisto politični namen dobiti CirnveC glasov na račun trpljenja ljudi, čeprav je preteklo 50 let od konca zadnje svetovne vojne. Točno med vsakim predvolilnim obdobjem pride do stopnjevanja vandalskih dejanj na škodo spomenikov protifašistom ali padlim v fojbah na našem ozemlju. Provokatorji so vedno isti, pripadniki nasprotujočih si ekstremističnih skupin. Ljudje so na srečo zrelejši in so siti igric na račun lastnega trpljenja. To teorijo lahko dokažemo s konkretnim primerom: včerajšnji trikolonski članek je posvetil le nekaj vrstic dejanskemu dogodku, preostali del članka je bil samo volilni govor. SKP je bila prepričana, da bo dobila na zahodnem Krasu podpredsedniški sedež, zato je verjetno bila razočarana, ko se je morala soočiti s Severno ligo, ki je iz etičnega razloga podprla svetovalca SSk. Želel bi še izraziti zelo osebno mnenje o Slovencih in Ligi: po materi sem pado-vanskega porekla, po očetu pa slovenskega, obiskoval sem slovensko srednjo šolo in sem pripadnik Lige že tri leta; verjemite mi, da nisem nikoli zasledil niti trohice rasne diskriminacije do slovenske manjšine. Slišal pa sem, da so komunisti italijanske narodnosti v najrazličnejših krogih večkrat zaničujoče imenovali Slovence »sciavi«. Sami sklepajte, kaj iz tega izhaja. Danilo Slokar Načelnik skupine Severne lige v zahodnokraškem rajonskem svetu Bralce pozivamo, da sodelujejo v rubriki Pisma uredništvu z nasveti, s kritičnimi pripombami na nase pisanje in s staliSCi o vseh aktualnih vprašanjih, ki zanimajo našo sirSo skupnost in naše vsakdanje življenje. Objavili bomo samo podpisane dopise. TRST Petek, 21. januarja 1994 SINOČI V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU POLITIKA / OKROŽJE ZA ZAHODNI KRAS Ronald Harwood na predstavi SSG Pred predstavo prisrčen sprejem 1 Slovensko stalno gledališče je sinoči Pozdravilo v svoji sre- 1togleskega drama-Itka in zdajšnjega Predsednika mednarodnega združenja pisateljev PEN. Iz Lju-oljane, kjer se je mu-rul na obisku pri slovenski sekciji zdru-2enja, je Ronald Har-wood prišel v Trst, da bi si ogledal v družbi slovenskih besednih Ustvarjalcev Garderoberja, delo ki mu je Prineslo svetovni sloves. Pred predstavo je tržaško gledališče pri- pravilo gostu na Čast prisrčen sprejem, na katerem je predsednik Slovenskega stalnega gledališča Rafko Dolhar izrazil zadovoljstvo nad obiskom, ob pozdravu gostu pa pozval Se prisotne slovenske ustvarjalce, naj bi v bodoCe plodnejše sodelovali s tržaškim gledališčem in ustvarjali tako tisti enotni kulturni prostor, o katerem že dolgo govorimo. K zdravici je Ronald Har-wood (na sliki - f. Ferrari) dodal Se svoje vtise o obisku v Beo- gradu, Zagrebu in Ljubljani in Čestital slovenskim organizatorjem. Nazadnje je spregovoril Se Boris A. Novak, predsednik slovenskega PEN kluba, ki skuša po svojih moCeh pomagati tistim kolegom, ki jih pesti vojna vihra. S svojim posegom je Boris A. Novak pozval prisotne k večjemu sodelovanju in medsebojnemu spoštovanju. Za vse je bila potem na vrsti Se ponovitev uspeSne predstave. Bisin in Lisjak na čelu rajonskega sosveta lllyjeva upravna koalicija vodi le oba kraška sosveta Zdravko Bisin (DSL) je bil sinoči izvoljen za predsednika zahodnok-raškega rajonskega sveta, podpredsednik pa je Henrik Lisjak (Slovenska skupnost). Predsednik in podpredsednik sta dobila glasove DSL, SSk, KD in Zavezništva za Trst, to se pravi tistih strank, ki so v prvem volilnem krogu podprle župansko kandidaturo Riccarda II-lyja. Bisin, ki je doma iz Križa, je po poklicu zdravnik in je edini Slovenec, ki po novembrskih volitvah predseduje enemu od tržaških rajonskih sosvetov. Na listi listi DSL, kjer je nastopal kot neodvisen, je zbral najveCje število osebnih preferenc. Lisjak (šolnik doma s Kontovela) je edini zastopnik SSk v tem sosvetu. Zanj in za Bisina je to druga mandatna doba v rajonskem svetu, ki združuje vasi Prosek, Kriz in Konto-vel. Bisin je dobil sedem glasov, predstavniki Severne lige so se vzdržali, oba svetovalca Komunistične prenove pa sta glasovala proti. Zdravko Babic (SKP) je dejal, da se v glavnem strinja z upravnim programom večinske koalicije (njegova stranka je prispevala k njegovemu oblikovanju), Komunistična prenova pa se čuti po krivici neupravičeno izločena iz večinskega zavezništva. Ravel Kodricje poudaril, da se je DSL do zadnjega prizadevala za oblikovanje Cim širše politične večine, nova koalicija kljub vsemu ne bo v podrejenem odnosu z mestno upravo. Problemov na Zahodnem Krasu je namreč še in še, za njihovo reševanje pa je potrebno sodelovanje vseh rajonskih svetovalcev. Svetovalci Severne lige, ki so se, kot reCeno vzdržali glasovanja, so povedali, da se pravzaprav strinjajo s predsedniškim programom in da bodo korektno sodelovali z Bisinom in z Lisjakom pri vodenju tega izvoljenega telesa. Program večinskega zavezništva se med drugim zavzema za uravnovešen razvoj Križa, Proseka in Kontovela, ki jih je tržaška mestna uprava doslej zelo zanemarjala. Bisin je Četrti predsednik tega telesa. Prvi je bil Slavko Stoka (KPI), kateremu sta sledila Renato Busetti (PSI) in Dušan Križman (DSL). Zahodnokraški rajon- ski svet je po izvolitvi predsednika in podpredsednika na predlog svetovalcev SKP soglasno odobril resolucijo, ki ostro obsoja razdejanje obeležba NOB v Križu. Gre za nov grob napad na sožitje in na strpnost. Svet vabi pristojne varnostne organe, naj izsledijo vandale in netilce narodne mržnje. Sest rajonskih svetov na sedem (manjkajo še Barkovlje) ima sedaj predsednika in podpredsednika. DSL in KD sta dobila predsednika na zahodnem oziroma vzhodnem Krasu, neofaši-sti imajo predsednika pri Sv. Ivanu in v mestnem središču, Lista za Trst v Skednju in Severna liga pri Sv. Jakobu. V vseh mestnih sosvetih so bili predsedniki izvoljeni na osnovi znanega političnega sporazuma med Severno ligo in desnico. Sporazum z nacionalisti je sprožil precejšnje negodovanje in nezadovoljstvo med članstvo Lige, ki se bo jutri zbralo na pokrajinskem kongresu. Nekateri elani Bossije-vega gibanja so namreč prepričani, da je zavezništvo z MSI popolnoma nenaravno za stranko, ki se zavzema za federalizem in ki nasprotuje vsem oblikam ter pojavom nacionalizma. Na zatožni klopi je tajnik Fabrizio Belloni, ki mu nekateri očitajo tudi, da vodi stranko gospodovalno, da se ne posvetuje z nikomer in da pri opravljanju svoje funkcije ne spoštuje osnovnih naCel notranje demokracije. O tem bo govora na jutrišnjem kongresu v hotelu Savoia, ki bo najbrž zelo razgiban. ONESNAŽENOST / STALISCE NARAVOVARSTVENIKOV IN ZDRU2ENJ OBČANOV Okrepitev službe javnih prevozov Nujen ukrep v boju proti onesnaženosti Prav tako bi bila nujna povezava med javnimi upravami in ustanovami področju prometa in k ^taih prevozov ni ni-^krsne programske pove-ye med javnimi uprava-1 ln pristojnimi ustano-artu, istočasno pa je pro-etn onesnaženja vse ulsf Znani ugotovitvi so Ponovno poudarili pred-avniki raznih naravno-zdrftvenih organizacij in oiuženj, ki se zavzemanje a Uveljavitev pravic obca-0v> na včerajšnji predsta-tveni konferenci koordi-acijskega odbora med Gonjenimi organizacija-r11, oceni elanov zdru-eni Camminatrieste, Le- Sarnbiente, Italia nostra, , in Traffico ’80 morajo Gani izsiliti, da »pristoj- je v imenu prireditev včerajšnje novinar-e konference dejal Sergio Tremul - lahko v glavnem ugotavljamo, kaj ni bilo storjeno: zakonska določila se ne uresničujejo, deželnega naCrta glede javnih prevozov tudi ne in tudi ureditev prometa po mestnem središču je še nedorečena. Zamujenega Časa je bilo že preveč, so naglasih prireditelji konference, zato ni vec Časa za odlašanje. V prvi vrsti bi se morali osredotočiti na javni prevoz, seveda bi morali posamezne proge okrepiti, urediti parkirišča in podobno. Glede javnih prevozov pa je bilo še reCeno, da bi morah spet uvesti tramvaje in filobuse, ki uporabljajo elektriko in zato ne onesnažujejo ozračja. Pametno bi bilo nadalje »potegniti« vlak vsaj do Žavelj in pa podaljšati progo openskega tramvaja. Stara lokomotiva, ki jo hranijo v tržaškem Železniškem muzeju (Foto Ferrari/KROMA) Zeleni za ponovitev "operacije llly“ Zelena lista je mnenja, da je treba na političnih volitvah po možnosti ponoviti uspešno izkušnjo s tržaških občinskih volitev. Na skupščini elanov in somišljenikov so poudarili, da bi bilo treba v bistvu "operacijo Illy“ razširiti na celotno deželno realnost, ki bi v enomandatnih okrožjih združevala pod skupnim simbolom vse napredne, avtonomistične in naravovarstvene sile in tudi novo Ljudsko stranko. Pri sklepanju volilnih zavezništev naj bi važno vlogo igrala civilna družba. Zeleni so mnenja, da bi bilo treba čimbolj enotne koalicije sklepati tudi za izvolitev parlamentarcev s proporcionalnim volilnim sistemom. Na skupščini so tudi pozdravili izvolitev dveh deželnih odbornikov z vrst Zelene liste. Paolo Ghersina (na sliki) in Mario Pujatti sta nova odbornika za prostorsko načrtovanje oziroma za kulturo in zaSCito okolja. Zeleni so s tem v zvezi polemizirali »s populistično in demagoško alternativo Severne lige«. Petek, 21. januarja 1994 TRST NOVICE Deželna vlada bo nastopila za rešitev Tržaškega arzenala Deželni odbornik za industrijo Lodovico Sonego (DSL) je sprejel včeraj delegacijo pokrajinskih vodstev Cgil, Cisl in Uil ter zastopstvo tovarniškega sveta Tržaškega arzenala sv. Marka, da bi se z njimi posvetoval, kako nastopiti za prebroditev krize, v katero je zabredla bivša ladjedelnica. Kot je znano, je od skupnih 440 uslužbencev 290 delavcev že v dopolnilni blagajni, dela je samo še do konca meseca, o novih naročilih ni ne duha ne sluha, Fincantieri pa namerava obrat likvidirati. Pobudo za včerajšnje srečanje je dala sama deželna uprava, da bi lahko jasneje uokvirila funkcionalno operativnost arzenala v splošnejši problem državnih udeležb pri nas. Odbornik Sonego je napovedal sindikalistom, da. bo sprejela Dežela že v prihodnjih dneh vrsto ukrepov v prid arzenala, in sicer tako na deželni kot na vsedržavni ravni. Zaradi močnega sunka burje je zavozil s ceste Včeraj je temperatura na Tržaškem precej padla in spet se je pojavila burja. Nekaj po šesti uri pod veCer je živosrebrni stolpec pokazal 5,4 stopinje Celzija, kar ne bi bilo nič posebnega, ko ohladitve ne bi spremljal močan veter: burja je pihala s povprečno hitrostjo 35 kilometrov na uro, toda posamezni sunki so se sukali celo blizu 90 km/h. Takšen sunek je bil usoden za 47-letnega gasilca Giorgia Zangranda in njegovo dve leti mlajšo ženo Vojko iz Proseške ulice št. 188. Ko sta se z malim furgonom ape vozila iz Repnica proti BrišCikom, je silovit sunek burje na ovinku zanesel vozilo s ceste, tako da se je prekucnilo; kakor nam je povedal šef openske gasilske postaje Tullio Pirvilegi, sta ostala zakonca ukleščena v furgonu in so ju izvlekli iz njega šele gasilci. Moški je zadobil praske in odrgnine po rokah in obrazu, ženska pa si je menda prelomila levo ključnico. Gasilci so imeli tudi sicer veliko opraviti zaradi burje, saj so speljali dobrih enajst posegov za odstranjevanje ometa s pločnikov ter utrjevanje razmajanih dimnikov, napušča in televizijskih anten. Obvestilo INCA-CGIL Skrbstveni zavod INPS je začel že decembra lani pošiljati uslužbencem zasebnih podjetij in ustanov izvlečke socialno-zavarovalskih prispevkov do leta 1990, ki bodo v prišli v poštev za pokojnino. V izvlečku morajo biti zapopade-na vsa prispevna obdobja do omenjenega leta, ki zadevajo odvisno delo, prostovoljne prispevke, brezposelnost, vojaščino, materinščino itd., ter samostojno in gospodinjsko delo. Patronat IN-CA-CGIL vabi vse zainteresirane, naj se javijo v njegovih uradih, da preverijo točnost INPS-ovih podatkov, kajti morebitne napake bi jim prikrajšale pravico do penzije. Patronat deluje tako v Trstu (Ul. Pondares 8) kakor tudi v Miljah (Calle Bacchiocco 6), pri Domju (Cesta za Glinščico) in v Nabrežini (Trg sv. Roka). ŠOLSTVO / PRITISK OB VPISIH Skomine po naših otrocih Pismo italijanskega ravnatelja slovenskim staršem Številni slovenski starši z dolinskega konca so v preteklih dneh prejeli priporočeno pismo italijanskega didaktičnega ravnateljstva 12. okrožja V rumeni kuverti je bil poziv, naj se udeležijo informativnega srečanja o »organizaciji državnih otroških vrtcev, ki so prisotni na teritoriju«. Srečanje naj bi bilo na osnovni soh F.lli Visintini v Ul. Petracco st 10 v Naselju sv. Sergija Pa smo že spet pri starem! V teh dneh potekajo predvpisovanja tako v prve razrede osnovnih šol, kot tudi v državne otroške vrtce. Pred začetkom vpisovanj pošljejo občine na posamezna didaktična ravnateljstva sezname šoloobveznih otrok, da bi lahko ravnatelji ob izteku predvpisovanj pregledati, ati so vsi starši poskrbeti za vpis otrok Seznami torej služijo zgolj za preverjanje po izteku roka za vpis. V primeru ko bi starši »pozabiti« na vpis svojega otroka, bi mu moral ravnatelj poslati sporočilo z vabilom, naj opravi svojo dolžnost Vse kaže pa, da so nekateri italijanski ravnatelji drugače »izrabili« občinske sezname šoloobveznih otrok 2e pred leti smo opozoriti in obsoditi početje italijanske didaktične ravnatelje pri Sv. Jakobu, ki je poslala slovenskim staršem dopis s pozivom za vpis njihovih otrok v italijansko šolo. Letos se je ponovilo isto, Ce že ne Se hujše, na dolinskem koncu. Italijanska didaktična ravnateljica iz Naselja pri Sv. Sergiju je poslala pismo slovenskim staršem, da bi vpisali svojega otroka v italijanski otroški vrtec. Čeprav tega v pozivu izrecno ne piše, je pa namen dovolj prozoren. To je mogoCe razbrati kar s kuverte, kjer je pošiljatelj nad naslov podčrtano pripisal »OBBLIGO SCOLA- snco«. V Italiji postanejo otroci obveznošolski s šestim letom, z vstopom v osnovno solo, ne pa s tretjim letom, ko jih starši po lastni uvidevnosti lahko vpišejo v otroški vrtec. Tisti »OBBLIGO SCOLA-STICO« ni torej nič drugega, kot prikrit pritisk na starše, naj se udeležijo informativnega sestanka v Naselju sv. Sergija, na katerem naj bi jih seznaniti z »organizacijo otroških vrtcev na teritoriju.« Katerih vrtcev? Italijanskih, seveda! Saj je didaktično ravnateljstvo 12. okrožja pristojno le za italijanske šolske strukture, ne pa za slovenske. Ob sedanjih primerih pritiskov na slovenske starše naj ponovimo tisto, kar smo zapisati že pred leti, ko so biti »pod udarom« slovenski starši od Sv. Jakoba. Od pristojnih šolskih oblasti zahtevamo, naj razdščejo vso zadevo, in naj preverijo, ati je didaktično ravnateljstvo 12. okrožja ravnalo po veljavnih pravilih. V primeru, da se ni držalo predpisov, mora odgovorni za to plačati. Ce že dragega ne, naj vsaj iz lastnega žepa povleče tistih 1.850 tir, ki jih je potrosil za znamke vsakega priporočenega pisma, da ne bomo zaradi njegovih skomin po slovenskih otrocih opeharjeni davkoplačevalci. (MK.) ŠOLSTVO / V MESTU Pestra dejavnost šentjakobskih šol Pogovor z ravnateljico Ksenijo Dobrila Marjan Kemperle Na decembrskem občnem zbora Slovenske kulturno gospodarske zveze je predsednik komisije za vzgojo in izobraževanje Aleš Doktoric med vrsticami »očital«, da se naša občila prepogostoma ukvarjajo s šolo le ob negativnih dogodkih. Zaželel si se skratka, da bi pisati tudi o pozitivnih, svetlih plateh našega šolstva Pogovor z didaktično ravnateljico Ksenijo Dobrila in njeno namestnico na šentjakobskem didaktičnem ravnateljstvu Marijo Trobec bo to željo gotovo izpolnil. V okviru didaktičnega ravnateljstva delujejo štiri šole (RibiCiC pri Sv. Jakobu, Grbec v Skednju, Gregorič pri Sv. Ani in Širok v Ul. Donadoni), tri državni vrtci (pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ani in v Skednju) in dva občinska vrtca (v Ul. Conti in v Dijaškem domu). Od šol deluje le šentjakobska v povsem slovenskem šolskem poslopju (v katerem imata sedež tudi vrtec in nižja srednja šola, tako da predstavlja poslopje v Ul. Frau-sin pomembno slovensko šolsko središCe v mestu). Preostale tri šole delijo prostore z italijanskimi šolami. »V zadnjih letih je prišlo do spodbudnega sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi šolami,« je povedala ravnateljica Dobrila. »V Skednju dobro sodelujeta združenji staršev obeh šol. Slovenska šola tu vsako leto "predstavi" italijanski pomembnega zamejskega športnika ati kulturnika. V prejšnjih letih so biti na vrsti Samo Kokorovec in Tržaški oktet, letos pa Arianna Bogateč. Pri Sv. Ani so vz- RETORIKA / SEMINAR NA POBUDO ZSKD Veliko zanimanje za umetnost govorjenja Retorika, nekdaj zelo Čislana umetnost govorjenja, spet doživlja pozornost širšega občinstva: očitno se spet pojavlja potreba po lepo povedani misli ali učinkovito predstavljeni pobudi v naši družbi. In to z vse večjo zahtevo znanja in poznavanja osnov tiste vede, ki ti omogoča celovito, urejeno, učinkovito in sploh prijetno podajanje besed in gibov, ko nastopiš pred občinstvom. Pobuda ZSKD je torej naletela na dober odziv, tečaj o retoriki se je pričel sinoči, z uvodnim predavanjem Zdravka Zupančiča, gledališko radijskega režiserja, sicer enega izmed mentorjev PravljaCnega gledališča iz Ljubljane. Danes bodo udeleženci prisluhnili dr. Borisu Grabnarju, dolgoletnemu profesorju retorike na ljubljanski univerzi. Jutri popoldne pa bo na vrsti nastop pred kamero, (dam) rPRIZIV / UMOR IRME LUBIANAh Razsodba še ni znana Gez kakšnih pet dni bomo končno lahko zvedeli, koliko časa bo moral prebiti v ječi geometer Rinaldo Turisini, ki so mu s prvostopenjsko razsodbo naložiti 14 let zaporne kazni zaradi umora delovne kolegice Irme Lubiana dne 7. novembra predlanskim na kraški gmajni. Včeraj je bila namreč na porotnem prizivnem sodišču v Trstu nova razprava, ki jo je vodil Ettore Del Conte, toda kljub dolgemu posvetovanju so se sodniki odločili, da razsodbe še ne razglasijo. Namestnik državnega tožilca Pier Valerio Reinotti - in z njim prizadeta stranka, torej pokojničini svojci - je zahteval potrditev prve obsodbe, ki so jo izrekli na podlagi teze, da je Turisini žensko naklepno ubil z davljenjem, branilci pa zahtevajo, da se obtožencu prizna nenamemost dejanja. Rinaldo Turisini, ki je zasebni stranki že poravnal odškodnino in je tudi sicer od vsega začetka tvorno sodeloval s preiskovalci, je utemeljil svoj zločin z okoliščino, da ga je Irma Lubiana, tudi sama omožena in z otroki, vztrajno nagovarjala, naj se vendar loči od družine in ostane z njo; to naj bi ga popolnoma spravilo ob živce, toliko bolj, kot je izrecno povedal, ker ni bilo med njima nobenega ljubezenskega razmerja. Turisini in tima Lubiana sta skupaj delala v nekem deželnem uradu. Ksenija Dobrila (f. Ferrari) Marija Trobec (f. Ferrari) postaviti stike z italijansko šolo Foschiatti. Junija lani sta šoli pripravili skupno prireditev na temo sožitja in miru v korist matih beguncev, ki jih gosti šola v Zagrebu. Ob lanski skupni dvojezični božičnici so zbrati i-graCe za te otroke, ki jih je eden od italijanskih staršev tudi ponesel otrokom v Zagreb.« Na šoti Širok je sodelovanje utesnjeno, saj predstavlja 30 slovenskih otrok otoček v morju več kot 400 italijanskih učencev. Na šentjakobski šoli so lani gostiti 5. razred italijanske šole Laghi. Italijanski uCenci so se hoteti v okvira projekta Spoznavanje teritorija seznaniti s slovensko slaipnostjo. Slovenski uCenci so jim nato vrniti obisk Pri Sv. Ani in v Skednju so uvedli podaljšan pouk s 37 urami tedenskega pouka, za kar so se izrekli vsi starši. To daje učencem priložnost, da se - med kosilom -spoznajo s svojimi malimi nasledniki iz otroških vrtcev, malčki pa se na ta način seznanijo z osnovnošolci: prehod z vrtca na osnovno šolo postane tako manj boleč. Uvedba podaljšanega pouka je bila po mnenju ravnateljice pomembna, ker je zaustavila osip vpisov. K temu pa so mnogo pripomogle tudi ostale šolske in obšolske dejavnosti: pri Sv. Ani so opravili plavalni tečaj, razvejati so drage športne aktivnosti, uvedli tečaj angleščine in informatike, že skoraj desetletje pa žanje izjemne sadove tečaj slovenskega jezika za odrasle, ki se ga udeležujejo ne le starši, ki ne razumejo slovenščine, pač pa tudi neuC-no osebje, ki le delno obvlada slovenščino. Na šoti Širok imajo starši pri vpisu možnost izbire med poukom s podaljšanim urnikom in modularnim poukom. Doslej se je 3/4 staršev odločilo za prvo varianto. Pri Sv. Jakobu niso uvedli popoldanskih podaljškov, ker šola preprosto ne razpolaga s primernimi prostori za ta tip pouka: nima jedilnice, niti drugih prostorov, ki jih zahtevajo sodobne oblike pouka: laboratorij za tuje jezike, risalni-co, naravoslovni laboratorij. V otroških vrtcih se vzgojiteljice večkrat srečujejo med seboj in načrtujejo sk pne pobude. Vrtci tako n) izolirane enote. Vzgojitelj1 in učiteljice so se zaved potrebe po nekakšni didajj, tiCni kontinuiteti, da ne predstavljal prehod otro iz vrtca v šolo zanj preb11 korak. Prišlo je tako in prihaja do skupnih p°bu. ’ uric pravljic in glasbeni uric, ki potekajo izmenicn ^ v osnovnih šolah in v 0 troskih vrtcih (tudi občin skih). Malčki imajo tako možnost za ogled novih 5° skih prostorov, klope, spoz najo sošolce, učiteljice-teh srečanjih dobijo vsaj p11^ bližno predstavo, kaj osnov na šola pravzaprav je. Januar je mesec predvp1 sov. Sole so že pripra' vile informativne sestanke za starše, da jih seznanijo z delom na šolah. Mnogo staršev mešanih zakonov, ki s° vpisali svoje otroke v slo venski otroški vrtec, zani®3 izvedeti, ati poteka pouk P° italijanskih učnih načrti < ati se začenja pouk Italijan skega že v prvem razred® in podobno. Ob ugo< idnih pojasnilih postane vp1 otroka iz mešanega zakona v slovensko šolo mnog0 lažji. Izid takšnih infer®3 tivnih sestankov je bil doslej nadvse pozitiven: v zadnj letih skorajda ni bilo osip3 med prehodom otrok iz v® cev v osnovne šole. Ravnateljica Ksenija Dobrila je ob svetlih platen omenila tudi nekaj senčni® ki pa sploh niso odvisne o šolnikov. Glavni proble® predstavljajo zastarela 5° ^ ska poslopja. Občinske n prave, ki so si sledile v p®) šnjih letih se sploh nis° zmenile za slovenske šole mestu. Opravile so le n3) bolj nujna dela, kot je N na primer prilagoditev ele ^ tričnih napeljav novim var nostnim predpisom. Obči- na je vendarle zgradi nekaj italijanskih šol, tako predmestjih kot v sa®e središču, slovenske p3) komajle povohala. No, vse kaže, da bo z n® vo upravo vendarle zav nov veter. V preteklih dne so z občine že nekajkrat e-lefonirati: iz predalov so p° tegniti dokumentacijo, ki s° jo poslale šole že pred 1® na občino z zahtevami P nujnih delih in popravili® ter napovedati, da bodo kratkem začeli s Pre navijanjem... _PjLM / V SREDO SE JE ZAČELA TRADICIONALNA PRIREDITEV S festivala Alpe^adran poziv za mir in sožitje Srečanja s filmsko produkcijo srednje-vzhodne Evrope _§wana Vatovec V se z uuigarskim fili »-e. ;UIlsk0 produkcijo ^e-vzhodne Evrop prireja Združenj dilevt1!011161113' 1 " ,VUV1 najzanimi celovečernih in k fUm°v ter videofi ® 80 jih v minulei Posneli v dežela! območja. Kot je v imenu oiteljev povedala uiaria ________ T m krat ritveno slovesni 1! i !la scier poz Poldevetih, se je letih, ki nas ioc prve prireditve, ml° res veliko < —klijem part: erimi je združi lovalo, cepra' 10- K leti se j< število držav i sodelujejo pri betos so se j Avstrije, Hrva ^)e, Italije, Ce.ske, Slovas nije, Švice ' ske, ki se • te) v Italiji Pregled z n, ^ngeli, star -""■Ogel sp členjeni f Jedro te lesti vala je Povednin snetim v 1q93. pri Prizor iz češkega filma »Vse kar imam rad«, ki bo na sporedu danes dežele, kljub krizi, ki je v tem obdobju političnih preureditev in iskanja novih ravnovesij na prehodu na tržno gospodarstvo resno prizadela filmsko proizvodnjo. Zaradi tega so skoraj izginili animirani filmi, ki so bili izredno priljubljeni pri občinstvu tržaških filmskih srečanj. Kot vsako leto doslej so prireditelji predvideli tudi posebno sekcijo video filmov z naslovom Videorama, ki je zlasti priljubljena pri mladih. Sicer so prav njim posvečena letošnja srečanja, zato so prireditelji izbrali posebno in zares mlado žirijo, saj so v njej dijaki zadnjega letnika vseh tržaških licejev. Žirija bo podelila dve nagradi, in sicer nagrado »Trst za mir«, ki jo je prispevala Pokrajina Trst, filmu, ki najbolje odraža hrepenenje po miru in mirnemu sožitju med narodi, in nagrado »Trst za nov evropski film«, ki jo je prispevala Občina Trst filmu, za katerega bodo mladi presodili, da je najboljši. V okviru sreCanj spadajo tudi posebne priložnosti, kot je pedvajanje filmov Dezerter srbskega režiserja Zivojina Pavloviča in Terra di nessuno Italijana A. Sigona, ki se nanašata na tragedijo v bivši Jugoslaviji, ali francoskega filma Loin des barbares albanske reži-seke Liri j e Begeje. Kot so poudarili prireditelji, bi ta film, ki je bil na sporedu v sredo, lahko pomenil most do albanske kinematografske proizvodnje, ki še ni prisotna na Srečanjih. Poseben poklon so na srečanjih posvetili spominu na rešiserko Karin Brandauer, ki je bila od vsega začetka med sodelavci tržaškega festivala. Včeraj popoldne so predvajali prvi in drugi del njenega Verkaufte Hei-mat (Podana domovina). Tretji del je žal ostal nedokončan. Sinoči sta se v okviru uradne selekcije predstavila tudi slovenska režiserja Franci Slaka s celovečercem Ko zaprem oči in Boris Jurjaševic s kratkim filom Ameriški sen. Nocoj bo na sporedu slovaški film Všetko Co mam rad Martina Sulika, nemški Neuse Deutsch-land Danija Levyja in hrvaški Zlatne godine Da-vora Zmegaca. Slovenski avtorji bodo zopet prisotni jutri v okviru Vi-deorame s posnetki Marka Simiča, Nataše Prosenc, Eme Kugler, Marine GržiniC in Aine Šmid ter Petra Vezjaka. RAZSTAVA / 29. T.M. NA VELESEJEMSKEM RAZSTAVIŠČU Prazgodovinski dinozavri konec meseca med nami EXHIBITION-SHOW Dinozavri bodo kmalu med nami. Potem ko so odigrali svojo vlogo v fantastičnem hollywood-skem filmu in sprožili po vsem svetu pravo dinoza-vromanijo, so prekoračili Atlantik in se preko Nemčije, kjer so obiskali 40 mest, in Avstrije spustili v Italijo. V soboto, 29. t.m. bodo v Trstu. Na ve-lesejemskem razstavišču se bodo predstavili v vsej svoji mogočnosti, v naravni velikosti in simuliranem naravnem okolju izpred 240 milijonov let. Razstava, ki si jo bodo Tržačani lahko ogledali do 6. februarja, ima naslov »Jurassic Dinosauri Show«. Poleg šest metrov in pol visokega bruhajočega vulkana se bo med prazgodovinsko praprotjo in ogromnim drevjem premikalo deset dinozavrov. Njih teža presega pet ton, v dolžino merijo do dvanajst metrov, v višino pa do pet metrov in pol. Sredi te scene pa bo ogromno filmsko platno, na katero bodo predvajali hollywodski film o zgodovini našega planeta, od njegovega nastanka, do izumrtja prvotnih grozljivih plazilcev pred 60 milijoni let. Sinhrono s projekcijo bodo na vele-sejemski paviljon padali meteoriti in oblikovali grozeče in turobne oblake. Seveda bomo lahko prisluhnili tudi pretresljivemu zavijanju teh prazgodovinskih pošasti, ki jih bodo pripeljali s posebnimi megatovornjaki ob spremstvu štiridesetih armade izvedencev in tehnikov. Samo zvočne in svetlobne naprave zavzemajo dva kontejnerja za skupno porabo 60.000 wattov. Stavropulos: zbirka mecena V občinskem muzeju »Sartorio« na Trgu Pa-pa Giovanni XXIII. bodo danes ob 18. uri odprli razstavo »Stavropulos: zbirka mecena«, ki so jo pripravili mestni muzeji za zgodovino in umetnost ob podpori deželne uprave Furlanije-julijske krajine. Gre za razstavo 150 umetniških del, ki jih je Socrate Stavropulos med leti 1952 in 1960 poklonil mestu Trstu in so tako postali last mestnih muzejev. Razstava bo odprta do 9. aprila po običajnem urniku (ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob praznikih samo od 9. do 13. ure; ob ponedeljkih zaprto. Za to priložnost so izdali tudi elegantno brošuro z reprodukcijami celotne Stavropulosove zbirke. Besedila sta sestavila Fiorenza De Vec-chi in Lorenza Resiniti, zgodovinsko kritične note pa so napisali Adriano Dugulin, Gra-zia Bravar in sam Stavropulos. PRISPEVKI V počastitev spomina tete Fani Škapin darujeta Miranda in Atilij Kralj 50.000 lir za KD Ivan Grbec - Skedenj. V spomin na Dragico Majovski vd. Ukmar darujeta Sava in Vojko 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. N.N. daruje 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na drago mamo Marijo Brus daruje Savino z Marino 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Pino in Sergija darujeta Mirjana in Nino 30.000 lir za SKD Barkovlje. Ob obletnici smrti moža in očeta Mirka Grudna darujeta žena Pavla in hčerka Živa 100.000 lir za dvojezično Šolsko središče v Spetru. V spomin na svoje drage rajne daruje Zmaga Malalan 50.000 lir za dvojezično šolsko središče v Spetru. t ZAHVALA Mineva mesec dni od nenadne, pretresljive smrti najdražjega moža, očeta in brata, prijatelja in smučarja - trenerja Cveta Vidoviča 1943 - 1993 Zahvaljujemo se smučarjem v zamejstvu, posebej SD Mladina, Združeni tekmovalni ekipi ZSSDI in SK Brdina in vsem, ki ste nam pomagali v naši žalosti, počastili njegov spomin in ga spremljali na njegovi zadnji poti v prerani grob. HVALA VSEM IN VSAKOMUR POSEBEJ. Žalujoči: žena Tinca, sinova Cvetko s Karin in Darko ter brat Milan Sežana, 21. januarja 1994 t Zapustila nas je naša predraga mama in nona Dora Škrinjar vd. Križman Pogreb bo jutri, 22. januarja, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hci Milly, zet Pino in vnukinja Anastasia Bazovica, 21. januarja 1994 Kulturno društvo in pevski zbor Skala iz Gropade irekata Anastaziji PuriC in družini iskreno sožalje ob izgubi drage none t Zapustila nas je naša draga Fani Škapin vd. Krasna Pogreb bo jutri, 22. januarja, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sestri Marija Merlak in Karla Pipan z družinama ter nečakinji Rožica in Miranda z družino Trst, 21. januarja 1994 Ob boleči izgubi drage mame Frančiške izreka hčerki Milki in vsem prizadetim svojcem iskreno sožalje KD Jože Rapotec Ob izgubi drage mame Lucije izrekata hčerki Lidiji in svojcem iskreno sožalje odbor in dramska skupina SKD Slavec Ob boleči izgubi ljubljene mame izražajo ravnateljica, učno in neuCno osebje Didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu občuteno sožalje učiteljici Nataši Scuka. Na svidenje, Silvana! S svojci sočustvujejo bivše kolegice Mira, Lidija in Olivia Prerano nas je zapustila naša nepozabna Elsa Negrini vd. Urdih Pogreb bo danes, 21. januarja, ob 12.15 iz Gorice, ob 13. uri pa v cerkvi v Mavhinjah. Neutolažljiva hčerka Tanja, svakinja Irena z družino in vsi, ki so jo imeli radi Mavhinje, Slivno, Nabrežina, 21. januarja 1994 Globoko ranjeni ob prerani izgubi ljube mame izrekajo Tanji in ostalim svojcem iskreno sožalje elani SKD Cerovlje - Mavhinje Draga Tanja, v tem težkem trenutku ti stojimo ob strani Katja, Flavio in družina Terčon Ob izgubi drage mame sočustvujejo s Tanjo srednješolci letnik 69 Ob izgubi drage mame izrekata dragi Tanji iskreno sožalje Michela Velikonja in Kristina Milini Ob smrti gospe Else Negrini vd. Urdih izreka Tanji iskreno sožalje SD Grmada t Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona Silvana Antoni por. Ščuka Pogreb bo v ponedeljek, 24. januarja, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku. Žalostno vest sporočajo mož Anton, hčerki KatjuSa in Nataša z možem Aldom in vnuk Paolo ter drugi sorodniki Gabrovec, 21. januarja 1994 Žalovanju se pridružujeta Tončka in Milka z Riccardom S svojci sočustvujeta družini Škabar in Renni SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Helmut Peschina BOŠ ŽE VIDELA Igra Mira Sardoč, reZija JoZe Babič Danes, 21. t. m., ob 16.00 ABONMA RED H VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 21. januarja 1994 NEŽA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.55 - Dolžina dneva 9.18 - Luna vzide ob 11.46 in zatone ob 2.01. Jutri, SOBOTA, 22. januarja 1994 VINKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,4 stopinje, zračni tlak 1020 pada, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 40-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Be-trice De Cecco in Federi-co Angelica. UMRLI SO: 89-letni Antonio Gangemi, 80-let-na Francesca Frausin, 81-letni Antonio Fernetti, 84- letni Enrico Redivo, 82- letna Carmen Carini, 75-letni Matteo Zaccaria, 85- letni Federico Oretti, 69-letna Ilde Moni Bidin, 88-letna Francesca Škapin, 68-letni Claudio Scrobogna, 86-letna Rosina Radessich, 91-letni Virgilio Tomasi, 73-letni Umberto Papadopulo, 83- letni Giusto Paradiso, 58-letna Silvana Anzotni, 81-letna Natalia Zoarich, 63-letna Maria Mullini. Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. januarja 1994 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057), Ul. Commercia-le 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri ob 17.00, 19.30, 22.00 »Car-lito’s Way« r. Brian De Palma, i. Al Pacino, Sean Penn. EKCELSIOR in EX-CELSIOR AZZURRA- Ciklus filmov »Alpe Adria Cinema« (glej program na strani PRIREDITVE). NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »Pic-colo Buddha«, r. Bernardo Bertolucci, i. Kea-nu Reeves, Bridget Fonda. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La famiglia Ad-dams 2«, i. A. Huston, C. Lloyd, R. Julia. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Innocent«, i. Anthony Hopkins, Isa-bella Rossellini. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dennis, la mi-naccia«,i. W. Matthau. GRATTACIELO 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Demolition Man«, i. Sylvester Stal-lone. MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »La časa degli spiriti«, i. Meryl Streep, Glenn Glose, Je-remy Irons. EDEN - 15.30 - 22.00 »Čarne di lusso 2« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16,30, 18.20, 20.10, 22.00 »Aladdin«, risani film, prod. Walt Disney. ALCIONE - 18.30, 21.30 »Addio,.mia con-cubina«, r. Chen Kaige, i. Leslie Cheung Zhang, Gong Li. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Banchetto di nozze«, r. Ang-Lee. RADIO - 15.30 - 21.30 »Pruriti carnali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. ti PRIREDITVE OB OBLETNICI med-narodnega priznanja samostojne države Slovenije prirejata Slovenski kulturni klub in Mladinski odbor Slovenske prosvete III. SLOVENIJA PARTY, ki bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Doni-zetti 3, jutri, 22. januarja, ob 19. uri. Kulturni program z začetkom ob 19.30 bodo oblikovali: člani SKK s pozdravnim govorom in recitalom, slavnostni govornik pisatelj in časnikar Sasa Martelanc ter meSani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta. Sledita družabnost in zakuska. Častni gost večera bo minister Janez Janša. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE, ŽUPNIJA MILJE, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV- TRST prirejajo KONCERT BOŽIČNIH PESMI v stolnici v Miljah v nedeljo, 23. januarja, ob 20. uri. Nastopa Združeni tržaški moški zbor, vodi Aleksandra Pertot, na orgle spremlja Vinko Skerlavaj. ARS NOVA vabi na 75. obletnico RUDARSKE GODBE VELENJE (dirigent mag. Ivan Marin) v soboto, 29. januarja ob 20.30 v Sport-no-kulturnem centru v Zgoniku. V GREGORČIČEVI DVORANI v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., je na ogled do 31. januarja fotografska razstava TRST V PREDPRAZNIČNI ODEJI. Omelli Aja tutaja, Alessia nagaja, mamici in očku krajša noči, sestrica Katja se z njo veseli kolektiv J. Stefan ji vso srečo želi H3 OBVESTILA SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta v petek, 28. januarja 1994, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR v društvenih prostorih v Nabrežini. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za občinski prispevek za kulturne, Športne in rekreacijske dejavnosti v letu 1994 in vabi zainteresirana društva in organizacije v občini, da vložijo pravočasno svoje prošnje. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 na srečanje z avtorjem knjige »La linea dei mirtilli«. Gost večera v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 bo novinar PAOLO RUMIZ. KLUB 2001 organizira 3-dnevni tečaj Radiestezije na srednji Soli Srečko Kosovel v Sežani, tečaj bo potekal danes, 21. t.m. ob 16. uri, jutri in v nedeljo, 23. t.m. Vodil ga bo Ivan Novak iz Ljubljane. Informacije pri Karin Pirjevec tel. 0038667-65321. M PRIREDITVE SKD CEROVLJE -MAVHINJE prireja v nedeljo, 30. januarja, izlet na Monte Elmo. Odhod ob 6. uri iz Sesljana. Informacije na tel. st. 299335 od 20. do 21. ure. ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL Devin-Na-brežina organizira v nedeljo, 6. februarja, enodnevni izlet v Prodolone. Vpis na sedežu Zveze upokojencev SPI-CGIL v Nabrežini, Trg sv. Roka, tel. 200036 ali 200007 -Bortolotti Ida. , ZAČEL SE JE PREDV-PIS za počitnice v Palma de Mallorci od 6. do 27. marca. Vse informacije nudi Zveza upokojencev iz Nabrežine, tel. 200036 ali 299640 ob uri kosila. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča Solnikom v staležu, da so v ministrski okrožnici St. 322, z dne 20. 11. 1993, objavljeni roki za vložitev prošenj za premestitve. Prošnje pošljite na šolsko skrbništvo, Ul. Cumano 2, Trst: vzgojiteljice do 25. januarja, učitelji do 10. februarja, profesorji srednjih Sol do 25. januarja, profesorji višjih Sol do 5. februarja. Obrazci in morebitna pojasnila na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, 34133 Trst, tel. 370301 vsak ponedeljek 17.30 - 18.30, torek 11.30 - 13.00, sredo 15.30 - 17.00 in četrtek 9.30 - 11.00. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - vabi učiteljice, ki so se do 5. avgusta lani prijavile k učiteljskemu natečaju, da se s podpisom pridružijo prizivu, vloženem na Deželno upravno sodisce (TAR) zoper preklic omenjenega natečaja. Sindikat opozarja interesente, da v primeru ugodne rešitve velja razsodba samo za podpisnike. Zbiranje podpisov poteka na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, 34133 Trst, tel. 370301 vsak ponedeljek 17.30 - 18.30, torek 11.30 - 13.00, sredo 15.30 - 17.00 in četrtek 9.30 - 11.00. E3 ČESTITKE Bralci Primorskega dnevnika iz Ricmanj se prisrčno zahvaljujemo ELDI KURET za njeno dolgoletno vestno prinašanje dnevnika na nase domove. Danes bo postal polnoleten nas dragi GABRIJEL DEBELIŠ. Da bi se mu uresničile vse njegove želje mu iz srca voščijo stric Giorgio, teta Sonja in bratranca Robert in Alex. MALI OGLASI OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo -Josip Berdon, Pulje pri Domju 123. PEDIKERKA nudi svoje usluge na področju Opčin. Tel. na St. 211213. NA ZAHODNEM KRASU dajemo v najem dvosobno stanovanje. Tel. v večernih urah na St. 225320. PRODAM stanovanje 60 kv. m z vrtom 120 kv. m. Za informacije tel. na St. (0481) 535946 od 13. do 14. ure. DAMO V NAJEM skladišče okrog 200 kv. m na začetku Ul. Pascoli 2, idealno za trgovino na drobno raznih artiklov, najemnina po dogovoru za dobo 6 let. Telefonirati na 363434, urnik urada. ELEKTRONSKI pisalni stroj olimpia masterty-pe D prodam. Tipkovnica s slovenskimi - hrvaškimi črkami, display, 256 znakov spomina. Nerabljen, ugodna priložnost. Telefon 040 941527. PRODAM pando 750 GL, oktober 1990, v dobrem stanju, za 4.500.000 lir. Tel. na St. 7796699 ob delovnem urniku. PRODAM alfo 33 red, letnik 89, prevoženih 86.000 km, vedno v garaži, za 6.500.000 lir. Tel. na St. 040 212635. PRODAM fiat 128 -1100 v dobrem stanju. Tel. na St. (0481) 20642. ZADRUGA išče žensko osebje z italijanskim državljanstvom za čiščenje stopnic. Tel. na St. 228556.nje stopnic. Tel. na St. 228556 GOSPA srednjih let išče dvakrat, trikrat na teden delo pri družinah. Tel. na St. 213282. CE STE ZAINTERESIRANI zaslužiti nekaj več, izkoristite vas prosti čas. Za informacije tel. na st. 040 299012. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. na St. 772155. PROFESORICA daje lekcije iz latinščine in italijanščine. Tel. ob uri kosila na St. 948080. IMAŠ PROBLEME s težo, kolesterolom, srčnim pritiskom ali celulitisom? Hočeš se počutiti dobro? Pokliči me! Tel. (0481) 882172. Zajamčen uspeh! GOSPODJE poslovneži, se mar poslovno ali kako drugače nahajate Ljubljani? Se želite po napornem delu sprostiti? Nič lažjega, ukradite si urico časa in naše čedne in simpatične maserke vam v eksotičnem am-bientu ob sprostilni glasbi pomagajo pregnati utrujenost in polepšati vas vsakdanjik. Vsak dan od 10. do 22. ure, tel. St. (0038661) 1291319. GORICA /UGLEDNI PEDAGOG SPET PRI NAS^ S. Gadžijev: z veseljem delam z mladimi pianisti na Primorskem Seminarja se udeležuje 23 gojencev Sijavuš Gadžijev - foto Studio Reportage Tatjana Gregorič Na povabilo Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica je tudi letos Gorico obiskal priznani ruski pianist in pedagog Sijavuš Gadžijev. Glasbenik, rojen v obmorskem mestu Baku, prestolnici Azerbajdžana, je po osnovni izobrazbi v domačem kraju kot talentirani sedemnajstletni mladenič odpotoval v Moskvo, kjer je študiral klavir in kompozicijo na konservatoriju Čajkovski. Z odličnim znanjem in nedvomnimi človeškimi vrlinami se je uveljavil kot izvrsten pianist in pedagog. Od leta 1980 Gadžijev poučuje na posebni Soli moskovskega konservatorija posebno nadarjene učence. Iz te Sole so izšli Številni odlični glasbeniki.Kot predavatelj je Gadžijev redni gost mednarodne poletne Sole “Valvasor” na Izlakah, njegove pedagoške odlike pa so spoznali tudi že v Mariboru, Trstu, lani je prvič obiskal Gorico in v poletnih mesecih Faro ob Soči, nastopil pa je tudi s Kvartetom Glasbene matice. S tečaji klavirskega pouka v Gorici je Sijavus Gadžijev pričel 10. januarja. Individualne lekcije potekajo v prostorih Slovenskega glasbenega centra Emil Komel na Placuti in v prostorih go-riske Glasbene matice. 23 učencev (starih med sedmim in dvajsetim letom) iz glasbenih šol Nova Gorica, Sežana, Postojna, Tolmin, Ilirska Bistrica, Gorica in italijanskega konservatorija iz Trsta dvakrat ali enkrat tedensko izpopolnjuje svoje znanje pri profesorju. Določene skladbe starega programa tečajniki dopolnjujejo z novimi deli, ki jim jih izbere Gadžijev. Izpopolnjevanje se bo zaokrožilo 10. februarja, zadnje dni pouka pa bodo udeleženci pripravili tudi krajše produkcije po nekaterih krajih Goriške. “Mladi pianisti, ki jih poučujem, so zelo muzikalni, bistri in sprejemljivi za marsikatera nova pianistična spoznanja. Raven njihovega dosedanjega znanja je zelo različna. Ugotavljam pa, da so programi vaših šol premalo zahtevni. Učenci so namreč sposobni narediti več kot od njih zahtevajo predpisani programi in pedagogi premalo izkoristijo njihovo mladostno kreativnost. Priznati moram tudi, da so primorski otroci mnogo bolj nadarjeni, temperamentni in predvsem muzikalno občutljivi kot slušatelji, s katerimi sem delal na primer v Ljubljani. Vsekakor rad prihajam v Gorico, kjer me očitno spoštujejo in tudi potrebujejo. Vedno sem pripravljen zapustiti Moskvo in obiskati kraje, kjer čutim, da so jim moje izkušnje lahko v veliko pomoč” pripoveduje Sijavuš Gadžijev. Umetnik, ki se je kot prepričljiv interpret skladb treh dunajskih mojstrov klasicizma, Mozarta, Haydna in Beethovna predstavil tudi na koncertu v torek, 18. januarja v dvorani Katoliškega doma v Gorici, se bo v Gorico še vračal- V poletnih mesecih bo spet koncertiral tudi v Kopru, v naslednjih mesecih pa bo svoje pianistične in pedagoške vrline predstavil tudi v Združenih državah Amerike. GLEDALIŠČE SEZONA SSG. V občinskem gledališču v Tržiču bo 31. t.m. ob 20.30 abonmajska predstava SSG z igro Rolanda Harvvooda “Gardaro-ber”, režiser Vinko Mo-derndoerfer. Informacije in vstopnice v pisarni Kulturnega doma v Gorici. Za abonente bodo poskrbeli avtobusni prevoz. H RAZSTAVE V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI ”L. SPAZZAPAN” V GRADIŠČU je do 30. januarja odprta likovna razstava: Italijanska sodobna grafika, na kateri razstavlja 12 najboljših italijanskih grafikov. Razstava je na ogled vsak dan, vstop je prost, galerija je zaprta ob ponedeljkih. 2H OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM pripravlja "Veselo pustovanje” 12. februarja v Dijaškem domu v Novi Gorici. Prijave pri poverjenikih in na sedežu društva v sredo, 26. januarja in sredo 2. februarja. Število mest je omejeno! KINO GORICA VITTORIA 17.00-19.30-22.00»La časa degli spiriti«. CORSO 17.00-18.30-20.10-22.00»I1 figlio della Pantera Rosa«. Igra Roberto Benigni. TR2JC COMUNALE 17.30-20.00-22.30»La časa degli spiriti«. :; lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIAN- CO (Tavasani), *-'• Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggi° 94, tel. 790338. POGREBI Danes ob 10. 25, Elisa Macorig vdova Livon, iz bolnišnic6 Janeza od Boga v Gradišče, ob 10.50, Livio Fonda, iz splošne bolnišnice v stolnico ter ob 11 • uri, Argentina Can-ciani vdova Gratton iz splošne bolnišnic6 v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. GORICA Petek, 21. januarja 1994 ^ ŠTEVERJAN / VČERAJ POLOŽILI ASFALT Dograjen obvoz do Števerjana Zdaj se bo treba lotiti sanacije usada FILM / POLETNI FESTIVAL Teden filma za nagrado Amide! NOVICE Organizacijska konferenca CGIL na deželni ravni Organizatorji filmskega natečaja za nagrado Sergio Amidei so že na delu. Prireditev ki bo od 28. julija do 6. avgusta naj bi bila tokrat Se odmevnejša od lanske. Lani je filmski teden doživel izreden uspeh, tako s strani kvalificirane publike, kakor glede števila obiskovalcev, oziroma gledalcev. Organizator tekmovanja se torej zaveda važnosti in ugleda prireditve in bo zato poskušal na vse načine filmsko prireditev Se izboljšati. Tudi letošnje tekmovanje Amidei za najboljši scenarij bo trajalo osem dni oziroma osem večerov, od Četrtka, 28. julija, do sobote, 6. avgusta. Vsak večer bodo predvajali po en V Steverjanu so včeraj j' Slavnem zaključili de-a na začasnem obvozu Pokrajinske ceste, ki je ^aprta že vec kakor eno ,et° zaradi velikega usa-a. Včeraj so na kakih i metrov dolgem od-seku namestili asfaltno Plast in s tem omogočili Kolikor toliko normalen P°lek prometa. Priznati je treba, da so s® v pristojnih deželnih jduzbah in na Pokrajini okrat potrudili in v Slavnem držali dano be-sedo glede poteka in rokov za izvedbo del. Za Kakšen teden se je res zakasnilo na gradbišču, Vendar je treba zamudo Pripisati izredno neu-8°dnim vremenskim razmeram, ki so bistveno ^plivale na potek grad-°enih del tako v decem-bru, kakor v januarju. Ob ugodnejših vremenskih J'azrnerah bi prometno olokado Števerjana prav gotovo odpravili že pred božičnimi prazniki. Povdariti velja, da gre vsekakor za začasno rešitev, kajti za odpravo velikega usada, ki odlaša kakih 200 metrov Pokrajinske ceste, bo tre- ba zagotoviti nekaj mi- Jjard lir, predvsem pa bodo roki dolgi. (Na sliki ' mto Studio Reportage -Naključna faza del na od-Seku novega obvoza). GORICA / SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA ZSKD Program dela zveze in članic 6. februarja osrednja skupna Prešernova proslava Zveza slovenskih kulturnih društev želi posvetiti večjo pozornost svojim Članicam, kulturnim društvom, in prispevati k oblikovanju njihove dejavnosti. O tem je tekla beseda na prvem srečanju goriške-ga pokrajinskega odbora ZSKD, na katerem so go-riski elani deželnega predsedstva obrazložili glavne značilnosti notranje reorganizacije zveze, ki teži predvsem k vrednotenju različne pokrajinske stvarnosti. V tem smislu so izoblikovali tri pokrajinske odbore, ki bodo na takšen naCin bliže potrebam posameznih društev. V tem smislu je goriška zveza že zaCeia svojo sezono, saj je doslej vec pobud izpeljala prav ob sodelovanju društvenih Članic. . Na seji so spregovorili tudi o bližnjih pomembnejših prireditvah, ki jih nameravajo izpeljati. V nedeljo, 6. februarja bo v Katoliškem domu osrednja slovesnost ob Dnevu slovenske kultu- re, ki jo že vrsto let skupaj prirejata ZSKD in ZSKP. Tokratna izvedba bo posvečena literarnim ustvarjalcem iz naše dežele. V okviru meseca slovenske kulture bo Zveza izdala zvezek doslej neobjavljenih poezij in krajših spisov prof. Bekarja-Bršljanskega. Publikacijo bodo predstavili 17. februarja v Feiglovi knjižnici. Ob tej priložnosti bo preučevalec krajevne zgodovine Marko VValtritsch spregovoril o tiskani besedi na Goriškem. Konec meseca bodo v sodelovanju z društvom Oton Zupančič v Stan-drežu pripravili okroglo mizo na temo “Dve skupnosti ena stvarnost”, ki izpostavlja vprašanje slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Istri. Na seji glavnega odbora zveze so se dogovorili o potrebi, da se tudi v okviru zveze slovenskih kulturnih društev in včlanjenih društev posebej izpostavita dve pomembni obletnici, srebrna obletnica zborovske revije Primorska poje in 150-letnica rojstva pesnika in buditelja-Simona Gregorčiča. (R.P.) ZBORNICA / PREDLOG Srednjeročna strategija razvoja Univeize v Gorici KRZNARSTVO pelllccerto ČQ £* 1 IgSgj 1111 Telefon na kartico je stalno zaseden (Foto: V. C.) Pisali smo že, da so v Novi Gorici »dali v promet« prvo javno telefonsko govorilnico s telefonskimi karticami, ki zamenjujejo žetone. Njeni »botri« so PTT podjetje Slovenije, enota Nova Gorica, Iskra Terminali, podjetje Impulz in izdelovalec telefonskih kabin Aluminij Komen. Kartice so veliko bolj praktične, pocenjujejo telefonske pogovore, zmanjšujejo stroške, če naj naštejemo le nekaj prednosti. Takšne telefonske kartice že uporabljajo v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in Veliki Britaniji in so z njimi zelo zadovoljni. Zal ta trenutek premoremo na Primorskem le eno takšno telefonsko govorilnico. Postavljena je pred osrednjo pošto v Novi Gorici in prepričali smo se, da jo uporabniki kar dobro uporabljajo. Na pošti namreč lahko za 800 ali 2000 tola- rjev kupijo telefonsko kartico (prva za 100, druga pa za 300 impulzov), jo vtaknejo v telefonski aparat in zavrtijo željeno telefonsko številko v lokalnem, medkrajevnem ali mednarodnem telefonskem prometu. Aparat samodejno odšteva porabljene impulze. Ko je kartica izrabljena, jo lahko zavr-žete in kupite novo. V kratkem bodo namestili še nekaj enakih telefonskih govorilnic predvsem v obmorskih mestih. V Sloveniji naj bi postavili okoli tisoč takšnih govorilnic, za kar bi PTT potreboval okoli 90 milijonov nemških mark.To pa je vsota, ki bi se jo dalo doseči delno z lastnimi sredstvi nekaj s posojili. Okoli 1700 javnih telefonskih govorilnic po Sloveniji je namreč že zelo dotrajanih in bi novogoriška »novotarija«, če bi se prijela, bila več kot dobrodošla. (V. C.) teže. Povedal je tudi, da se je skupina krajanov o nastalem problemu pogovarjala s predstavniki občine. Podpredsednik občinske vlade Stane Valič jim je zatrdil, da o ustanavljanju komune v Planini ni obveščen noben občinski organ, prav tako občina lastniku hiše št. 3 (torej Slovenski Karitas) ni izdala oziroma niti ni bila zaprošena za kakršnokoli dovoljenje za obnovo, čeprav so z njo že začeli. Uradno stališče občine o ustanovitvi komune bo znano v torek po seji IS. Na sestanku so bili krajani najbolj ogorčeni nad sicer neuradnimi izjavami, da njihov referendum nima nobenega vpliva. »Na njem smo prebivalci Planine demokratično izrazili svojo voljo, ki jo država, če je demokratična, mora upoštevati,« je menil Janez Godeša. »Dvomim, da v Planini in v občini ni nihče vedel, kaj se dogaja. Glede na to, da je naša referendumska odločitev bila jasna, je treba ugotoviti, kdo zdaj manipulira z nami in prihodnostjo našega kraja. Moj protest ne pomeni, da sem proti humanitarnemu poslanstvu Karitas, ampak proti dogajanju v zakulisju,« je povedal Tomaž Vrhovec. Ivo Lovrenčič: »Krajani smo solidarni z narkomani, vendar menimo, da mora biti komuna v manj obljudenem kraju, kot je Planina.« »Naša vas že ima en zavod, ki za prebivalce kljub dobrim odnosom z gojenci zavoda vendarle predstavlja določeno breme. Nedolgo tega so hoteli tu ustanoviti še zatočišče za mednarodne emigrante. Zdaj pa naj bi imeli še komuno. Ali želijo Planino spremeniti v en sam zavod?« se je spraševal Jože Istanič. Zanimalo ga je tudi zakaj se te skupnosti ustanavljajo ravno pri nas, medtem ko jih razen Italije (in nekaj oddaljenih držav) nima še nobena evropska država. »In zakaj je nima Obala, če pravijo, da pomeni razvoj turizma?« Dušan Simšič je opozoril na porast kaznivih dejanj, s katerimi se Planinčani že zdaj srečujejo, ko se v njihovo vas vračajo nekdanji gojenci vzgojnega zavoda. Ob koncu se je pridružil resnim opozorilom krajanov, da bodo odprtje komune, če bo treba, tudi fizično preprečili. Mateja Godejša NOVA GORICA / STIKI Z ZAMEJCI Diplomacija majhnih korakov Novogoriška občina že po tradiciji krepi mednarodne stike Novogoriška občina je ena tistih obmejnih občin, ki se lahko pohvali, da je v preteklosti imela kar dobro razvite mednarodne stike. Ti so se dogajali mimo siceršnjega državnega protokola in so nastajali spontano, po potrebi. Samo v lanskem letu je na raznih ravneh med novogoriško občino in občinami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem prišlo do več kot 60 srečanj. Nekaj teh je bilo tudi na ravni občina-pokrajina. Novogoriška občina je, po poročilu njene komisije za stike z zamejstvom, s takšnimi stiki ne le utrjevala CERKNICA Pogovor in oddaja z Manco Košir Rekreacijsko društvo Cerknica pripravlja danes zvečer ob 18. uri v sejni dvorani občine večer z Manco Košir, publicistko, docentko za teorijo novinarskega sporočanja na Fakulteti za družbene vede ter avtorico in voditeljico televizijskih oddaj Moški, ženske. Po pogovoru z Manco Košir si bodo gostje lahko v dvorani skupaj ogledali njeno oddajo, ki jo bodo prav takrat predvajali po televiziji. Cerkniški udeleženci tega večera se bodo v dvorani lahko pogovarjali tudi z dr. Sanjo Rozman, avtorico knjige Sanje o rdečem oblaku, ki je izšla pred kratkim, njena avtorica pa je tudi gostja nocojšnje TV oddaje Moški, ženske. (M. G.) in poglabljala svoje dosedanje prijateljske korake, ampak tudi promovirala Slovenijo v teh okoljih. Tradicionalno dobri so stiki s tremi slovenskimi občinami Sovodnje, Ste-verjan in Doberdob v neposrednem zamejskem prostoru, enaki so tudi stiki z občino Gorica, čeprav so se nekoliko poslabšali po nastopu novega goriškega župana. Nova Gorica je pobratena tudi z italijansko občino San Vendemiano blizu Trevisa v deželi Veneto. Lani so praznovali 20-le-tnico pobratenja. Zelo se krepijo vezi tudi s Celov- cem. Prav letos namreč nameravajo tam obširneje predstaviti severnoprimorsko regijo, njeno gospodarstvo, s posebim poudarkom na turističnem področju, kjer bo imela zgodovina o bojih na Soški fronti v prvi svetovni vojni levji delež predstavitve. Lani se je začelo tudi zbliževanje z madžarskim mestom Gyor. Nič manj pomembni niso niti stiki, ki jih gojijo posamezne krajevne skupnosti v novogoriški občini s kraji onstran meje in ki so se v preteklosti pomenili neposredno zbliževanje z ljudmi. (V. C.) EHi PIRAN / STARI IZVRŠNI SVET^ Časar odstopil Grohorjevo zmago so omogočili krščanski demokrov Robert Časar, na decembrski seji piranske občinske skupščine izvoljeni mandatar za sestavo novega izvršnega sveta, je včeraj obvestil skupščino, da odstopa s funkcije mandatarja. Časarjev predlog za sestavo nove občinske vlade je na seji skupščine pred tednom dni dobil dva glasova premalo. »Ugotavljam, da večina občinskih poslancev ni zainteresirana, da bi se vzpostavila nova legitimna vlada,« je povedal Časar. »Predvsem Združeni listi odgovarja dosedanje stanje formalne anarhije, saj že dolgo deluje v to smer. Očitno jih ne skrbijo posledice, ki iz tega lahko nastanejo. Občinska vlada je v odstopu, torej ni legalne izvršne oblasti, s tem je tudi skupščina nelegitimna. V normalnih demokratičnih sistemih v takih primerih razpišejo nove volitve. Odstavljeni izvršni svet naj ne bi razpolagal s premoženjem občine. Anarhično stanje ustreza tudi nekaterim poslancem, ki gledajo zgolj na parcialne interese svojega ožjega okolja - na primer Zavoda za spomeniško varstvo - ali celo na povsem zasebne interese.« Dejstvo pa je, da je lista, ki jo Časar predlagal skupščini, vsebovala nekaj spornih imen, saj je nastala kot kompromis strank, ki so izglasovale njegov mandat. Podporo Časarjevemu predlogu so. poleg ZL odtegnili tudi piranski krščanski demokrati. »S tem so pokazali, da niso sposobni prevzeti odgovornosti. Sodelovanje sem jim ponudil, Robert Časar (Foto: B. V9 vendar so postavljaj povsem nesprejeml)lV predloge - hoteli so s vmešavali v kadrovs politiko drugih stran ■ To kaže na politično o* letantsvo,« meni Časar-Združena lista je objavi stališče, da je Časarju tem, ko njegov predlog sestave vlade ni bil spje^ jet, prenehal mandat. T e mu stališču bi se sice dalo oporekati, vendar J Časar ocenil, da se ne bilo smiselno spuščati takšne razprave in prep1 re, saj se čas do novi volitev naglo izteka. » stranki, ki ji predsedujem (SDSS), smo se odločili, da se zdaj posvetim0 predvsem pripravam na volitve. Zelo verjetno bom na teh volitvah tudi med kandidati...« Ali b° nesojeni predsedni izvršnega sveta morda postal župan? Težko j® napovedovati, saj je m® Pirančani veliko ljudi, kj bi to funkcijo zaupah zgolj sebi... Andrej Grahor, predse dnik že odstavljenega, pa sedaj spet postavljenega izvršnega sveta, ne skriva zadovoljstva, vendar iz' da tega dejanja komedij® »Piranske zdrahe« ni želel komentirati. Boris Vuk BAŠKA GRAPA / TELEFONIJA, CESTE IN DRUGO Prebivalci svoje doline ne pustijo umreti Vse države so imele do Grape mačehovski odnos Prebivalci Baške grape že dolgo zaman opozarjajo na mačehovski odnos družbe in države do njih. S prstom kažejo na umiranje doline, ki ga neusmiljeno povzročajo razdrapane ceste, neurejena telefonija, nemogoče prometne razmere, šibka elektrika in še kaj, kar imajo drugod (tudi po naši domovini, da ne kažemo vedno le na tuje) kolikor toliko solidno urejeno. Nekaj razburjenja so bili s strani širše javnosti deležni pred kratkim, ko so medijem predstavniki treh najgloblje v dolino pomaknjenih krajev Podbrda, Hudajužne in S tržišča razposlali pismo (ti pa so ga objavili), v katerem grajajo odnos, ki ga ima novogoriško PTT podjetje (zdaj enota PTT Slovenije) do njihovih težav s telefoni. Na njihove navedbe je na zadnji seji občinske skupščine odgovoril predstavnik podjetja zelo prizadeto in užaljeno. V sporočilu javnosti so predstavniki omenjenih krajevnih skupnosti povedali, kaj je bil vzrok za omenjeni korak. PTT se je neracionalno obnašal, ko je »potegnil« iz Podbrda do Hudajužne več kilometrov dolg telefonski kabel - le za dva telefona. V delo za napeljavo tega kabla so vložili toliko, kot če bi napeljali prepotrebne telefone za vso krajevno skupnost. Res je tudi, da je kabel stal le pet tisoč nemških mark in da je s to napeljavo postala Hudajužna »telefonsko živa«; za potrebe celega kraja pa bi sam kabel stal okoli 80 tisoč mark. Vse to v Grapi vedo, pa vendar... Takšno obnašanje PTT se ne sklada z njihovim načinom življenja: z eno potjo moraš namreč narediti več stvari. Odločno zavračajo tudi očitek, da so nehvaležni državi. Za kaj nehvaležni, se sprašujejo, saj država (ne prejšnje ne sedanja) doslej ni ustvarila osnovnih razmer za ohranitev življenja v Baški grapi. Nemogoče cestne razmere, neurejena telefonija in še marsikaj drugega preprečuje razvoj podjetništva v dolini, podatki z matičnega urada pa kažejo, da se število prebivalstva doline še zmeraj manjša. V zadnjih dveh letih kar za osem odstotkov. Ima torej država kakšen razlog, da bi ji morali biti Graparji hvaležni? Vojko Cuder Srečanje Tolmincev in Furlanov Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino je dobro utečeno in traja že dolgo. Iz časov pogl°J bljenih stikov so tudi tradicionalna srečanja med Slovenci, ki živijo v eni od štirih pokrajin v FJK, v videmski, in občani tolminske občine. Stiki segajo na najrazličnejša področja: od kulturnih, športnih, šolskih, gospodarskih in osebnih. Vsako leto v januarju priredijo Tolmin®1 v Kobaridu srečanje, na katerem se pogovorijo o prehojeni poti s°' delovanja in si začrtajo nove naloge. Letos bo srečanje v kobariškem hotelu Matajur jutri, v soboto, 22-januarja, ob 17. uri. Popestrili ga bodo s prijetnim kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali kulturniki z obeh strani meje, in z družabnim večerom- (V. C.) KULTURNI DOGODKI Petek, 21. januarja 1994 ^remeni v nekaj skupnega, pove-idp°Cega' Povezujoča pa je predvsem )a o medsebojnem poznavanju med kli larja!Ci tukajšnjega prostora, ki je r jub deklarativnosti še vedno na nizki ^bi ^ 116 samo s straui italijanskega t .^tsana skupina enaitridesetih ume-1 ov’ °d katerih je šest Italijanov, ob- sega več generacij in pozitivno je dejstvo, da prihajajo nova mlada imena, ki šele iščejo svojo ustvarjalno pot, pa vendar je med njimi tudi precej formiranih osebnosti, katere bomo v doboCe še večkrat videli. V družbo že poznanih Geja, Kralja, Palčiča, Pečariča, Smotlaka, Švare, Vecchieta in Zuljana se ponovno vraCa po dolgem ustvarjalnem molku, Franko Volk, z goriškega in videmskega vidimo ponovno Jusso in Petricica, k italijanskim kolego Bes-sarionu, Farna, Stocku in Tigelliju se priduržijo novejša imena, kot so Rado Jagodic, Stefan Turk, Franko Žerjal in ustvarjalec računalniške grafike Matjaž Hmeljak. Relativno zelo številno skupino ženskih ustvarjalk, kar je še posebej spodbudno, pa tvorijo Vesna Bene-detic, Patrizia Davide, Bogomila Do-ljak, Dunja Jogan, Zora Koren Skerk, Jasna Merku, Martina OzbiC, Claudia Raza, Majda Starec TavCar in Ani Tretjak ter Italijanki Megi Pepeu in Clara Zini. Med klasičnimi oziroma običajnimi tehnikami kot so olja, akrili in grafike, pa najdemo tudi novejša izrazna sredstva, ki gredo od papirne mase peko keramike do papirnatega kiparstva in računalniške grafike. Zanimiv pregled in spodbudno sodelovanje bi morala nadaljevati po ZaCrani in predlagani poti. Kako so živeli in še žive Slovenci v Laškem Lepo opremljeno glasilo Jadro prinaša veren prikaz slovenske dejavnosti na skrajnem zahodnem robu V nedeljo so na sedežu slovenskega kulturnega društva Jadro iz Ronk, ki združuje v svojih vrstah vse Slovence iz Laškega, predstavili pred zares veliko ljudmi zbornik društva, ki nosi isto ime - Jadro (foto Studio Reportage). Šesto številko glasila, ki je zaradi svoje lepe grafične oblike in imenitnega tiska postalo eno najlepsih glasil v celotnem slovenskem zamejskem prostoru, so predstavili pred zares veliko množico ljudi, bilo jih je okrog 150, kar je za Laško izredno visoka številka. Pri kulturnem društvu Jadro se zbirajo Slovenci, ki so raztreseni po Tržiškem, v Laškem, v okoliških krajih in nekaj jih je tudi iz spodnje furlanske nižine. Večni problem teh Slovencev je v tem, da se med seboj ne poznajo preveč, ker so oddaljeni in se srečujejo. Prav zato je bilo srečanje v nedeljo izrednega pomena, bilo pa je tudi zelo prijetno, ker se je veliko Slovencev iz Laškega šele na njem spoznalo. Izredno lep zbornik Jadro za leto 1993 je letos uredil inž. Karlo Mucic, ki je tudi predsednik in vodilna sila slovenskega društva v Ronkah. Glavni odbor društva Jadro s3 je že pred Časom odločil, da bo v svoje glasilo uvrščal tudi zapise v italijanskem jeziku in v furlanšCini, nekajkrat pa so pisali tudi v bizjaškem italijanskem narečju. Gre za to, da se pri društvu zavedajo, kako pomembno je, da se Slovenci med seboj spoznavajo in tudi to, da jih italijansko govoreči prebivalci v Laškem spoznajo. Po kratkem uvodu je v zborniku objavljena kratka Črtica mlade Miriam Rebula, kateri sledi Muciceva morda najbolj brana in najbolj cenjena rubrika Morda ne veš, da..., v kateri pisec zbira podatke, ki se nanašajo na življenje in delo slovenskih ljudi v Laškem. Rubriki sledijo Čestitke, voščila Slovencem, ki so že prekoračili osemdeset let ter zapisi o rajnih. Sledi spis o vaškem tepčku Ton-Ceju, ki to ni bil, izpod peresa Ernesta Nardina, pričevanje Krasulje Simoniti o 3. srečanju nekdanjih učiteljev v Laškem, Bruna M. je zapisala kratko impresijo z naslovom Zimske misli, Karlo MuCiC objavlja pod naslovom Kratke morske novice zapise o življenju ob morju in v tržiški ladjedelnici, Graziano Benede-tic piše o Starancanu in megamarini pod zvonikom, za katero pravi, da je očiten primer nasprotnega načrtovanja teritorija, Mu- cic piše dalje o jadralnem klubu Cupa, Igor Pahor o 13. raziskovalnem taboru Sovodnje 93, bivši ronški župan Umberto Blasutti piše v italijanskem jeziku o prijateljstvu med pobratenima Metliko in Ronkami, Miriam V. pa piše o poletnem bivanju v Metliki, kamor odhajajo vsako leto otroci iz Ronk, medtem ko iz Metlike prihajajo v Laško. Objavljen je še govor bivšega župana Blasuttija ob priliki podpisa pobratenja med občino Metlika in Ronkami, Kristjan Pelle-grin piše o računalnikih, Mucic dodaja še Preprost poskus povezovanja laškega narečja z nemščino, E.F. piše o poletnem seminarju slovenskih zamejskih šolnikov v Prekmurju, MuCiC piše še o božjih poteh v Laškem in o nekaterih duhovnikih v Tržiču, ki so skrbeli za slovenske ljudi, o briških gostilničarjih v Tr- žiču. Avtor tega Članka piše o poezijah iz pesniškega prvenca Lilijane Visintin Evcafombre in še o trojezi-Cni pesniški zbirki Zeleno oblečen bizjaškega pesnika Silvija Dominija, Lilijana Visentin objavlja tri svoje nove pesmi, Nivea Zamar je prisotna z dvema poezijama, sledi Mucicev zapis o kugah na Goriškem in ko-lerskem znamenju v Tržiču. Režiser in pisatelj Sergej Verč, ki biva tudi na Tržiškem, je za letošnji zbornik Jadro napisal imenitno Hvalnico bogovom, furlanski pesnik Enos Gerin je prisoten s pesmijo SoCi v treh jezikih (furlanski, italijanski in slovenski), tokratni zbornik pa se zaključuje z zapisom o predstavitvi zbornika o rabi slovenščine pred sodnimi oblastmi, ki ga je KD Jadro izdalo lansko leto. Sledi še kratek povzetek zbornika v italijanskem jeziku. Zbornik je zelo lepo opremljen s fotografijami in vinjetami iz obmorskega življenja na Tržiškem. Skoraj petdeset strani velikega formata obsega letošnji zbornik Jadro in s svojo heterogenostjo priča o različnostih, ki so prisotne v laškem, tako na narodnostnem kot tudi na duhovnem področju slovenskih ljudi, ki tam živijo. Zbornik Jadro je zelo važnega pomena predvsem zato, ker je dejansko edini redni vir za zbiranje slovenskega narodnega blaga na tem področju, kjer so Slovenci najbolj izpostavljeni asimilaciji in se še vedno premalo poznajo med sabo. Prav zato pa je tak zbornik dobrodošel, ker resnično pokaže, kakšno je stanje slovenskega življa v Laškem. JJTERARNA ZGODOVINA / KNJIGA ROBERTA CURCIJA I N GABRIELLE ZIANI O TRŽAŠKIH PISATELJICAH MED 19. IN 20. STOLETJEM n »Belo, rožnato in zeleno« V knjigi sta avtorja zelo na kratko opravila s slovenskimi in nemškimi pisateljicami in pesnicami Marta Verginella Ko se vsedržavni in tuji Časopisi °alocajo, da spregovorijo o Trstu, ^orajda neizbežno omenjajo imena heratov, kot so Svevo, Saba, Slata-Per> Tomizza in Magris. Njihova dela SQ ponesla v širši italijanski prostor Vednost o »anomalnem« mestu, o me-jdu na meji, ki kljub svojemu multie-lniCnemu poreklu vztrajno potrjuje ®v°jo italijanskost. Zaradi svoje speci-“Cnosti ta književnost, ki je zrasla na j®ji različnih svetov, po zaslugi ramenih vplivov, v krajih, kjer so °dmevi zgodovinskih dogajanj globo- ko posegli v življenje vsakega indivi- dua, se vedno fascinira. Ob najbolj poznani tržaški knjiže-Vtl°sti, ki je že nekaj desetletij v °spredju pozornosti italijanskih in atugih literarnih zgodovinarjev, literarnih teoretikov in literarnih kritikov, obstaja tudi manj poznana literata, ki ni prodrla do širokega kroga bralcev. V ta sklop, ki ostaja zunaj po- znanega tržaškega književnega mita, uvrščata Roberto Curci in Gabriella Ziani, avtorja knjige »Bianco, rosa e verde. Scrittrici a Trieste fra ’800 e ’900 (Lint, Trst, 1993, str. 482, L. 47.000)« tržaško žensko literaturo. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je veCje število tržaških mešCank in malomeščank preizkusilo v literarnem ustvarjanju. Dobra vzgoja, branje in kramljanje v tržaških salonih so namreč ustvarili dobre pogoje za literarno izživljanje, Čeprav ni le-to znalo preseči obliko diletantizma. Prevečkrat so tržaške umetnice dajale prednost mondenosti ali pa svojemu političnemu aktivizmu v škodo literarnega ustvarjanja. Drugo polovico tržaškega literarnega neba sta Curzi in Zianijeva predstavila s portreti posameznih avtoric in s pregledom njihovega dela. Ocenila sta bolj in manj znane pisateljice, pesnice in novinarke ter preverila, kaj ima ženska književnost skupnega z moško. Ugotovila sta, da je bil v delih tržaške »femme des lettres« viden vpliv tako italijanske kot nemške kulture in da se je spojitev obeh kulturnih tokov udejanila ne le v delih literatov, temveč tudi v delih literatk. Posebnosti tržaškega'miIjeja so zapustile dokaj vidno sled tudi v ženskih literarnih delih. V ospredje ženske literarne ustvarjalnosti so namreč stopili iredentizem, proglašanje zvestobe italijanski kulturi in zaščita italijanske identitete Trsta. In to večkrat v še ostrejših tonih kot v moški literaturi. Ženske-pisateljice so namreč na simbiotičen naCin doživljale odnos med politiko, ideologijo in pisanjem, ker je bilo njihovo literarno poslanstvo tesno speto z akcijo nacionalnega preporoda. Ob branju pričujoče knjige velja sicer razmisliti predvsem o treh straneh in pol, ki jih avtorja posvečata slovenskim in nemškim pisateljicam in pesnicam, ki so živele in ustvarjale v Trstu. Nemškim je namenjena sicer glavnina »mini« poglavja, sklicujoč se na oceno Are in Magrisa pa je rečeno, da je bila literatura nemško govorečih Tržačanov sekundarnega pome- na. Pri tem se lahko vprašamo, Ce bi Arovo-Magrisovo razmerje med sekundarnim in primarnim v tržaški literaturi ostalo nespremenjeno, Četudi bi se slednja lotila osvetlitve ženskega literarnega ustvarjanja v Trstu. Slovenski literaturi avtorja pričujoče knjige ne prepišeta sekundarnosti in to že zaradi nepoznavanja jezika, z njo pa vseeno opravita v par vrsticah. Zasnova te zajetne študije nam torej na dovolj jasen naCin kaže, da ohranjanje starih stereotipov pri branju tržaške preteklosti ni generacijsko omejena in tudi, da sama omemba nemških ali slovenskih ustvarjalk ni dokaz novega, nacionalno neobremenjenega pristopa. V Trstu se še vedno, žal pogosto dogaja - kot nam potrjuje tudi delo Curcija in Zianijeve - da niso tisti, ki trdijo, da je bila kozmopolitska sestava tržaške kulturne scene njen element, sposobni, da bi jo kot tako preučili. SVET Petek, 21. januarja 1994 AVSTRALIJA /STAROSELCI ŽIVIJO V NEMOGOČIH ŽIVLJENJSKIH RAZMERAH Priseljenci so pozabili na izginjajoče domorodce Blišč avstralske prestolnice Sydneya, ki se ne razlikuje od zahodnih velemest... SYDNEY - Novi avstralski minister za zdravstvo je v Četrtek objavil podatke o strašnih razmerah v domorodskih naseljih, ki spominjajo na taborišča v tistih afriških državah, v katerih divja vojna. »Videl sem stvari, ki jih ne bi dovolili niti v najrevnejših afriških predelih. Prostori za osebno higieno največkrat niso niti približno primerni za človeško uporabo,« je dejal senator Graham Ric-hardson po obisku dveh taborov na severu države. »Predstavljajte si, kako je, Ce v eni sami sobi spi sedem, osem ali deset ljudi ... Tega v sodobni Avstraliji ne smemo dovoliti, saj statistike Ministrstva za zdravstvo kažejo, da je povprečna življenjska doba domorodcev kar za 20 let nižja od avstralskega povprečja.« Moški domorodci navadno dočakajo 54 let, medtem ko ostali prebivalci povprečno živijo 73 let. Starostna meja pri žen- skah je nekoliko višja, saj domorodke doživijo v povprečju 60 let, ostale Avstralke pa 79. V Avstraliji živi še približno 300.000 domorodcev, kar je 1.8 odstotka vsega avstralskega prebivalstva, to pa je le še boren preostanek dveh milijonov, ki so živeli na tej celini pred naseljevanjem belcev leta 1788. »Ce bi tako porazne statistične podatke dobili iz kakšnega od predmestij, bi ukrepali takoj in denar ne bi bilo težko dobiti, saj bi nastali položaj sprožil velik škandal,« je dejal Richardson. Povedal je tudi, da so si avstralski politiki v preteklosti zatiskali oci pred tem problemom, .tega pa danes ne morejo in ne smejo veC početi, zato je že skrajni Cas, da ukrepajo. Opozoril je tudi: »Ne ugotavljajmo posamične odgovornosti, ker smo odgovorni prav vsi. Kaos je popoln - nekaj je treba narediti! Avstralska vlada je do junija 1994 namenila za ..in kultura domorodcev, ki je zanimiva le še za turiste poseben zdravstveni program domorodcev približno 49 milijonov ameriških dolarjev proračunskih sredstev, položaj pa bo zagotovo izboljšal tudi novi socialni program avstralske vlade, ki bo delno pokrival tudi zdravstvene probleme domorodcev. Omenjeni social*1 program je del predvo 1 ne obljube premierja K atinga, ki je decembra svojo vlado domorodce priznal tudi praavico lastništva nad zemljo> katero so tradicionaln povezani. (Reuter) TURČIJA / PROGRAM BO LAHKO SPREMLJALO VEČ KOT 100 MILIJONOV LJUDI Satelit bo vzpostavil nov otomanski imperij Projekt so narekovali tudi napeti odnosi s sosedami ANKARA - Turčija se bo ta mesec z izstrelitvijo svojega prvega satelita vpisala v klub »vesoljskih« držav. Za zdaj so ljudje navdušeni predvsem nad tehnično platjo svojega uspeha, le redki pa se zavedajo možnosti, ki jih bo nudila modema naprava. Uresničile se bodo namreč turške sanje, da bi posegli v severnejše predele Evrope in se povezali s svojimi rojaki po svetu. »Turčija poCasi prodira tudi v vesolje,« je z na- vdušenjem poudaril minister Mehmet Kostepen, ki je nadzoroval projekt Turksat '1A. Satelit so izdelali v Franciji in Nemčiji, v vesolje pa ga bodo z raketo Ariane 4 izstrelili 21. januarja iz Francoske Gvajane. Turki pa, kot kaže, ne bodo zaspali na svojih lovorikah, saj minister Kostepen z nasmehom dodaja: »Naredili smo izredno pomemben korak, vendar je to šele začetek.« S tem najavlja Turksat IB, ki naj bi ga v vesolje poslali julija letos. Tudi turško državno telekomunikacijsko podjetje (PTT) se veseli novih možnosti, ki jih bo prinesel Turksat, saj so se vsakodnevno spopadali s problemom geografske raznolikosti države, zaradi katere je bilo zelo težko graditi in vzdrževati kabelske povezave po državi. Boji na območju nekdanje Jugoslavije so presekali večino mednarodnih komunikacij, preo- Turški program bodo spremljali tudi v odročnih krajih stale možnosti in poti pa so pogosto zaprli politični spori, saj so turški odnosi z večino sosednjih držav zelo slabi, ce že ne celo napeti. Ta- Satelitska povezava bo tudi priložnost za uspešno promocijo turškega gospodarstva ko se je pričelo muCno obdobje postopnega turškega izoliranja, ki pa se bo končalo v trenutku, ko bo Turksat 1A pričel opravljati svojo vesoljsko misijo. Satelit bo prenašal 12 televizijskih in 20 radijskih programov v domove 60 milijonov Turkov v njihovi matični državi, dvema milijonoma Turkov, ki živijo v Evropi, in še najmanj 50 milijonom turško govorečih prebivalcev na območju Srednjega vzhoda, Balkana in srednje Azije. Turki pa s satelitom ne bodo dobili samo ne-slutenih možnosti za vzpostavljanje komunikacij, temveč bodo svojo 480 milijonov dolarjev »težko« naložbo tudi dobro prodali, saj ocenjujejo, da bodo v desetih letih prislužili več kot milijardo dolarjev Čistega dobička - najveC na raCun pokrivanja za Zahod nezanimive srednje Azije. Suna Erdem / Reuter INDIJA / VIDEOINDUSTRIJA Poslovnež, ki dobiček še vedno izračunava na prste BOMBAJ - Venugopal Nandlal Dhoot je človek, ki nikoli ne počiva. Med pogovorom se pozibava na robu svojega fotelja, kot bi se mu kam zelo mudilo. Gospod Dhoot je star 41 let in je predsednik družbe Videocon International, največjega indijskega proizvajalca potro-Sne elektronike, ki se je Se pred desetletjem v nekem zakotnem mestecu ukvarjal s sestavljanjem televizorjev JZ nezakonito uvoženih japonskih delov. . . Danes se Videocon loteva osvajanja sveta z lastnimi izdelki in namerava tekmovati prav s podjetji, katerin dele je nekoč sestavljal v Ahmadnagarju, vzhodno od Bombaja. Čeprav je bil iz premožne družine, je Dhooi prehodil dolgo pot, odkar si je pri sumničavem očetu sposodil začetni kapital in začel uresničevati svoje drzne načrte. Njegovi sodelavci pravijo, da je rojen poslovnež. Prihaja iz skupnosti Manvari, tradicionalnih indijskih trgovcev. Se danes, v dobi visoke tehnologije in avtomatizacije, najraje računa na prste. Izračunava pa vedno le eno - dobiček. Vsako svežo zamisel nemudoma pretehta, pretvori v Številke in nezmotljivo ugotovi’ ali je izvedljiva in smotrna. »Je izreden analitik,« pove Dhootov osebni prijatelj in finančni direktor družbe S. K. Shelgikar. »Vendar je v pisarni neverjetno tih in se nikoli brez razloga ne vmešava v poslovanje.« Za mzliko od večine industrialcev ne upmvlja Videocona iz Bombaja, temveč preživi največ časa v Ahmadnagarju in vzdržuje stik s sedežem družbe prek stalne telefonske zveze. Ima ženo in otroke, je vegetarijanec in pije le viski Johrmie VValker. , Dhootov paradni konj Videocon International Limited je zrasel s pomočjo političnih zvez in poznanstev, zahvaljujoč nenadni ekspanziji televizije in Sirjenju indijskegd srednjega sloja v preteklih desetih letih. Trenutno se nahaja na lestvici 30 največjih zasebnih podjetij v državi promet celotne korpomcije pa je v lanskem obmčunskein letu znašal 320 milijonov dolarjev. Prislužili so si jih % izdelovanjem televizorjev, avdio in video opreme, praham strojev, hladilnikov, klimatskih napmv, katodnih cevi-»Dhoot takoj opazi sleherno vrzel na tržišču ter jo se isti trenutek zapolni,« ugotavlja neki njegov uslužbenec-Izvajalci tržnih raziskav so ugotovili, da Videocon nadzoruje kar polovico domačega trga video napmv in nekaterih gospodinjskih aparatov. Vendar pa je za Dhoota to le začetek. »Hočem, da moja družba nekaj pomeni v svetovnem merilu,« pravi ter dodaja, da so njegovi izdelki zo tretjino cenejši od elektronskih dobrin svetovno znanln proizvajalcev, pa zato nič slabsi. »V treh letih bomo zavzeli pol odstotka celotnega svetovnega trga,« je odločen-Dhoot brez ovinkarjenja priznava, da je na začetku kariere uporabil zvijačo, da je obšel carinske predpise D uvozil japonske sestavne dele ter si tako prihranil vlaga-nje v tehnologijo in proizvodna sredstva, pomagali pa s° mu tudi prijatelji iz visokih političnih krogov. MadhavReddy/ Beulff ZDA / POLARNI MRAZ JE ZAJEL VES AMERIŠKI VZHOD V Washingtonu prepovedali vse dejavnosti in ljudi pozvali naj ostanejo doma Iz drugih krajev poročajo o Se nižjih temperaturah. V Columbusu (Ohio) so namerili 30 stopinj pod ničlo, prav tako v Pittsburghu (Penn-sylvania), v VVhitelandu (Indiana) pa kar 38 stopinj pod ničlo. Ameriški vremenoslovci navajajo, da v tem stoletju Se ni bilo tako nizkih temperatur, saj so skoraj povsod od 20 do 30 stopinj pod ničlo. Le v najto-plejsih urah se živo srebro dvigne do -10. Večina žrtev je zmrzila, potem ko jih je obšla slabost med odstranjevanjem snega, včasih tudi v prometnih nesrečah. Niso redki primeri, da so ljudje zmrznli v svojih stanovanjih, ker je odpovedalo centralno gretje. Zgovoren pa je primer 69-let-ne Stelle Bilzerian iz VVorcestra v Massachusettsu, ki je v Četrtek zmrznila, med brezupnim poskusom, da bi odprla zamrznjeno ključavnico. Tragična zgodba, ki jo je posredovala agencija AP, ne opisuje le ameriške realnosti - zaradi strahu pred kriminalci sosedje namreč niso odgovorih na obupano trkanje gospe Bilzerian -ampak tudi dodatno potrjuje, da je ZDA zajel neverjeten mraz, saj zmrzujejo celo hišne ključavnice. Povsem razumljivo je, da je večina cest neprehodnih. Rezkati in plugi niso veC kos obilici snega, tako da skušajo reševalne ekipe priskočiti na pomoč zametenim avtomobilistom z goseničarji in motornimi sanmi. Prevozne so v bistvu skoraj izključno le železnice, vlaki imajo seveda ogromne zamude, a so edino zanesljivo prevozno sredstvo, saj so marsikje odpovedala celo letališča. Po vseh večjih mestih so odprli zavetišča za klošarje in druge brezdomce, prostovoljci jih prepričujejo, naj sprejmejo pomoC, ker jih v nasprotnem primeru Čaka gotova smrt. Z električnimi redukcijami pa se ne ubadajo samo v VVashingtonu, težave imajo skoraj povsod, ker vodne elektrarne zaradi zaledenelih rek obratujejo z najnižjo zmogljivostjo, v termoelektrarnah pa že primanjkuje premoga. Po zaslugi dežurstva na kretnicah je vlak edino zanesljivo prevozno sredstvo (Telefoto AP) -^Kalifornija / ob Clintonovem obisku Prekinjene prometnice hromijo Los Angeles Obnova avtocest bo trajala 18 mesecev i, LOS ANGELES - Predsednik Clinton, ji® v sredo obiskal južno Kalifornijo, je da bodo oblasti zvezno pomoč po-le hitro in učinkovito. Predsednik se JjBirec še živo spominja kritik Bushevi ^Uinistraciji glede zvezne pomoči Flori-^ki jo je leta 1992 opustosil orkan An- 1 pinton je obljubil 45 milijonov do-^ev za popravilo avtocest ter 240 milijo-v°v dolarjev posojil za popravila poškodo-atiih domov in poslovnih prostorov. Gu-erHer VVilson je v pismu predsedniku cenil škodo med 15 in 30 milijardami dol ^rjev. To pomeni, da je losangeleški potres skupaj s floridskim orkanom iz leta 1992 najdražja naravna katastrofa v ameriški zgodovini. Potres je povzročil 46 mrtvih, 4.800 ranjenih in 20.000 brezdomcev, poleg tega pa je razdejal avtoceste, ki so za mesto bistvene važnosti. Nekateri odseki enajstih najpomembnejših avtocest so zaprti za promet, kar povzroča ogromne težave prebivalstvu. Zaradi obvozov morajo vozniki v koloni čakati dolge ure. Vožnja, ki je pred potresom trajala 90 minut, traja te dni okrog šest ur. Vozniki se bodo morah temu privaditi, saj pričakujejo, da bodo popravila morda trajala kakih 18 mesecev. ZDA / ZADNJA RAZPRAVA »VROČEGA PROCESA« _ Na vrsti je sedaj porota NEW YORK - V Manassasu se bliža koncu najbolj vroči proces leta. Porota je poslušala Se zadnje prjCe, izjave odvetnikov, sedaj pa bo morala odločati o usodi Lorene Bobbitt. Ali je ženska kriva, da je v besu zaradi zakonskega neuspeha hladnokrvno odrezala penis možu Johnu Waynu? Ali pa je le žrtev, ki je v trenutku neprisebnosti spustila nož na moževo premoženje? Mlada Ek-vadorka, ki je večino svojega življenja pred odhodom v ZDA preživela v Venezueli, bi bila lahko obsojena na pet in celo dvajset let zapora, Ce jo bo porota spoznala za krivo. Po prestani kazni jo Čaka Se odvzem državljanstva in neizbežni izgon iz ZDA. S sramoto bi se torej končal njen »ameriški sen«, ki se je s poroko začel pred štirimi leti. Pol Amerike, ki je v teh dneh skoraj patološko sledila neposrednim televizijskim prenosom procesa in ki je ogorčeno protestirala, ker je CNN prekinil prenos iz Manassasa zaradi Clintonovega obiska v Evropi, je bila zadnji dan razprave bogato poplačana. Kljub ledu, ki je ohromil življenje na vzhodni obali ZDA, sta se oba protagonista pojavila pred poroto, tako da so bili zadnji vzdihljaji procesa še najbolj podobni ognjemetom ob dnevu neodvisnosti. John Wayne je namreč izjavil, da je kljub vsemu Se vedno čustveno navezan na svojo ženo. Šestim porotnikom je priznal, da se zaveda težav, ki jih je imel njegov zakon, a ne v postelji. »V njej ni bilo problemov.« Ob taki izjavi je Lorena planila v jok in se je pomirila šele, ko je javni tožilec za pričo poklical njeno delovno kolegico. Connie James je izjavila, kako ji je Lorena zaupala, da bo možu odrezala penis, če bi jo varal. »Bila je izredno ljubosumna. Rekla mi je, da mu bo raje odrezala penis, ker bi ga to bolj bolelo, kot če bi ga ubila.« Lorena je poskušala ovreči to pričevanje, Ceš da s Connie ni bila prijateljica in da ji torej česa takega ni zaupala. Obramba je Loreno prikazala kot preprosto in verno dekle, ki je bilo prepričano, da je v Johnu Waynu našlo svojega »princa na belem konju«. DANSKA / PETNAJST LET JE POVZROČAL SAMO ŠKODO V Namibiji bodo osvobodili neuravnovešenega nosoroga Brutalis se je rodil za rešetkami a ga je mati takoj zavrgla FRANKFURT - Nosorog Brutalis, redek primer belega nosoroga, ki se je rodil za rešetkami, je že na poti proti Namibiji, kjer ga bodo osvobodili. Zaradi svojega neuravnovešenega značaja je Brutalis v danskih živalskih vrtovih povzročil za več tisoč dolarjev škode. »To je zanj zadnja in najboljša priložnost,« je povedal Richard Oester-balle, biolog Loeveparka v Givskudu, kjer je Bru-talis napravil za 15 tisoč dolarjev škode. Nosoroga so stlačili v 2, 7 tone težko jekleno kletko in jo naložili na boeing 747 nemške družbe Lufthansa. Ob njem je živoz-dravnik, ki mu daje pomirila in je pripravljen žival tudi ubiti, če bi poskušala prebiti kletko. AJS Brutalisa je mati takoj po rojstvu zavrgla, tako da ni bil nikoli več normalen (telefoto AP) AVSTRIJA Petek, 21. januarja 1994 NOVICE PREDSEDNIK KLESTIL IMA »PRIVATNE SKRBI« AVSTRIJA / PARLAMENT V bolnišnicah primanjkuje 10.000 medicinskih sester DUNAJ - Avstrijskim bolnišnicam primanjkuje osebja. Tako v ustanovah zdravstva govorijo o deset tisoč manjkajočih medicinskih sestrah. V mnogih bolnišnicah, tako poročajo vodilni zdravniki, zaradi katastrofalnega pomanjkanja osebja ni mogoče vzdrževati normalnega delovanja. V mnogih klinikah prihaja do odlaganja - pogostokrat nujno potrebnih - operacij. Mnogi bolniki morajo dobro leto čakati na svojo operacijo. »50 odstotkov naših pacientov umira na čakalni tisti« - s to šokantno izjavo je te dni na alarmantno stanje v avstrijskem zdravstvu opozoril graški kirurg Tscheliessnigg. Avstrija zmanjšala svoj zunanjetrgovinski primanjkljaj DUNAJ - Avstrija je v teku leta 1993 uspela znižati svoj zunanjetrgovinski primanjklaj od 106 (1992) na 99 milijard šilingov. Tako se glasi ocena dunajskega Inštituta za gospodarske raziskave. Avstrija je v preteklem letu uvažala robo v vrednosti 565 milijard šilingov (nazadovanje za 4,8 odstotkov na-pram 1992). Avstrijski izvozi so nazadovali samo za 4,3 odstotke na 466 milijard šilingov. V okviru OECD držav je Avstrija lahko povečala samo svoj izvoz v ZDA (+ 22, 6 odstotkov), nazadovanje izvoza v ostale države pa so do gotove mere nado-knaldili povečani izvozi v vzhodne države (+ 1,9 odstotkov.) Tudi izvozi v države Evropskega go- -spodarskega prostora so v letu 1993 nazadovali. SJK zahteva hitro pomoč CELOVEC - Močne padavine v mesecu decembru lani, težak in moker sneg ter dež, so predvsem v okraju Velikovec na Koroškem povzročile hudo škodo na drevju, ki je prerasla v pravo naravno katastrofo. Najbolj prizadeti so mladje in borovi nasadi. Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) v koroški kmetijski zbornici je zato zahtevala pomoč vojske pri pospravljanju podrtega drevja. Dodatno naj bi najbolj prizadeti kmetje dobili pomoč tudi iz sklada za katastrofe, kajti škoda bo ob itak že nizkih cenah za les imela katastrofalne posledice za prihodnji razvoj kmečkih dohodkov na južnem Koroške, poudarja SJK, ki pričakuje, da bo pristojni referent za kmetijstvo vsaj zagotovil boljše cene za les in odkupno garancijo za podrti les. Petodstotni popust na cerkveni prispevek GRADEC/LINZ - Tudi v škofijah Gradec-Seckau in Linz daje Cerkev kakor v dunajski nadškofiji finančno spodbudo za plačevalce cerkvenega prispevka v obliki »bonusa zgodnjega plačevalca«: kdor svoj cerkveni prispevek za leto 1994 že v prvem kvartalu v celoti plača, dobi petodstotni popust. Katoličani to ponudbo pozitivno sprejemajo. »Morilec s kladivom« priznal umor DUNAJ - 22-letni Srb je priznal uboj 66-letnega upokojenca na Dunaju. Ubil ga je s kladivom. Policija je po široki akciji aretirala osumljenca, ki je kot motiv za zločin navedel finančne probleme, v katere je zašel zaradi odvisnosti od mamil. Avstrijci ostali brez »prve dame« Klestil se noče ločiti od svoje soproge Zvezni predsednik Thomas Klestil s svojo soprogo Edith. slika: Schramml/News DUNAJ - Avstrija je ostala brez svoje »First Lady«. Kot je zvezni predsednik Thomas Klestil v intervjuju za tedenski politični magacin »News« odkrito priznal, je njegova soproga Edith »pred enkaj dnevi« zapustila predsedniško vilo in se preselila v skupno stanovanje družine Klestil v centru mesta. Edith Klestil je že pred nekaj tedni v intervjuju za nek ženski magacin tožila, da se je »privatno življenje družine Klestil zmanjšalo na minimum«, odkar je njen mož postal predsednik države. Zvezni predsednik Thomas Klestil v intervjuju poudarja, da ne misli na dokončno ločitev od svoje žene, hkrati pa je dejal, da ga je odločitev svoje soproge boleče prizadela. Podrobnosti Klestil, ki je maja leta 1992 s prepričljivo večino bil izvoljen za avstrijskega zveznega predsednika, ni hotel sporočiti, poudaril pa je, da te »družinske skrbi« ne bodo ovirale njegovo delo. »Ge bo potrebno, me bo ob uradnih sprejemih ali drugih priložnostih spremljala moja hči«, je dejal Klestil in s tem v zvezi opozoril, da se je to v preteklosti že zgodilo; -na primer leta 1993 pri obisku italijanskega predsednika Scalfara v Avstriji. »Tudi italijanskega predsednika je takrat spremljala njegova hči«, je še dodal Klestil. Avstrijski zvezni predsednik je še napovedal, da bo v letošnji plesni sezoni o tvoril samo en ples in sicer uradni ples Republike Avstrije, t. i. Operni ples. Odločitev, da bo navzoč samo na tem plesu, da ni v zvezi s »družinskimi skrbmi«, marveč odgovarja njegovem razumevanju funkcije predsednika države, je zaključil Klestil. Klestil v pogovoru za »News« še poudarja, da so »tudi politiki samo ljudje s skrbmi in prijetnimi občutki, kot jih imajo tudi vsi ostali občani«. »In tudi zvezni predsednik je človek z emocijami in občutki«, je še dodal Klestil in menil, da imajo tudi politiki pravico živeti kot vsi ostali ljudje. Preselitev Klestilove soproge iz predsedniške vile v skupno mestno stanovanje je v avstrijski javnosti medtem naletala na velik medijski odmev. Radio, televizija ter vsi časopisi in revije obširno poročajo o nastalih družinskih težavah avstrijskega zveznega predsednika. Ivan Lukan Poziv Sloveniji, naj čimprej zapre JE Krško Soglasen sklep vseh strank Ivan Lukan _-- - DUNAJ - Kritične ugotovitve treh mednarodnih komisij glede varnosti jedrske elektrarne v Krškem so včeraj bile predmet razprav in tudi sklepov v avstrijskem parlamentu. Na pobudo Zelenih, kateri so se pridružile vse ostale stranke,je državni zbor sprejel sklep, v katerem poziva avstrijsko zvezno vlado, da le-ta napram slovenski in hrvaški vladi »odločno zastopa avstrijski interes po čimprejšnemu zaprtju jedrske elektrarne ter izstopu iz jedrske energije«. Državni zbor v svojem sklepu nadalje predlaga, naj avstrijska zvezna vlada z »učinkovitimi ukrepi« nudi pomoč Sloveniji in Hrvaški, da lahko izstopita iz jedrske energije. Prav tako državni poslanci sklenitev bilateralnih sporazumov o nuklearni varnosti s Slovenijo in Hrvaško. V parlamentarni razpravi je bilo - predvsem s strani Zelenih - izpostavljeno, da pri JE Krško trenutno ni mogoče govoriti o vami nuklearki. S tem v zvezi je bilo opozorjeno na poročila mednarodnih komisij, ki so bila predstavljena začetek leta v Ljubljani in v katerih so strokovnjaki navedli nad 70 pomanjkljivosti. Že ob predstavitvi teh poročil so avstrijski Zeleni od zveznega kanclerja zahtevali zagotovilo, da ob morebitnem neupoštevanju od komisij izrecno priporočenih ukrepov za Avstrijo nadaljnje obratovanje jedrske elektrarne v Krškem pride v poštev. W liagai, naj Avsmj= r a Sloveniji, da le- a raj šem času lahko 1 3 realistično anali20 redarski rentabiln°su uklearke. Strokovni^ Sanje. . . Takojšnjo zaprtje J drske elektrarne v K1 kem pa je zahtevala kor ška deželna vlada na sv ji zadnji seji. Člani dež6 ne vlade so hkrati sPreie t tudi sklep, da se varns nuklerarke v Krškem 0 ravnava tudi na PrV1,6 slovensko-koroškega k° taktnega komiteja, ki prvič zasedal 23. fe°r arja letos v Ljubljani. Avstrijski parlamen J na svoji včerajšnji seji o ravnaval tudi sporni 2 kon o bivanju tujcev Avstriji oz. t.i. zakon tujcih, razpravljali pa s ^ tudi o človekovih praV1 cah. ..■ Glede tujcev v Avstriji je z novelo bil razveljav ljen 6-tedenski rok p1 prošnjah za azil. Ods e) dalje bo vsak tujec, ki je Avstriji zaprosil za azik lahko ostal toliko časa državi, dokler oblasti ni so dokončno odločali njegovi prošnji. Dosl®) veljaven šesttedenski ro so predvsem kritizira 1 Zeleni in humanistične organizacije.V razpravi spoštovanju človekovi pravic so govorniki vse strank izrecno obtoži ^ Iran, da stalno krši člove kove pravice. __________KOROŠKA / ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG_ Uspešna poslovna bilanca Pozitivno poročilo za gospodarska leta 1992 in 1993 - Novo bančno poslopje v Pavličevi ulici v Celovcu bodo slovesno odprli 11. junija letos H KOROŠKA / SOLSfVoZlH Slovenska gimnazija vabi na vpis za šolsko leto 1994/95 Prijavni rok se prične 22. februarja CELOVEC - Predsednik Zveze slovenskih zadrug na Koroškem (ZSZ) Miha Antonič ob vstopu v leto 1994 v izjavi ugotavlja, da se je slovensko zadružništvo v preteklih letih uspešno razvilo. Iz poslovnega poročila za gospodarsko leto 1992 da je razvidno, da je bilančna vsota narasla od 1,9 na 2,1 milijarde šilingov, znatno povišale so se tudi hranilne vloge (plus 13,4 odstotka napram letu 1991) in krediti oz. posojila (plus 20 odstotkov). Bilanca je bila s strani Raiffeisenove zveze pregledana in brez pridržkov potrjena, je poudaril Antonič in izpostavil, da je prirastek ZSZ na bančnem sektorju bil nad povprečjem drugih avstrijskih denarnih inštitutov. Pozitiven trend da se je nadaljeval tudi v poslovnem letu 1993 in to kljub občuntni recesiji, je poudaril predsednik ZSZ. Antonič je nadalje sporočil, da se je bančni oddelek Zveze-Bank že preselil v novo poslopje v Pavličevi ulici v Celovcu, na novo pa je bila urejena tudi podružnica Posojil-nice-Bank Podjuna v Sko-cijanu ob Klopinskem jezeru, Posojilnica-Bank Celovec pa je začela z do-gradnjo svojih poslovnih prostorov v Kolodvorski cesti. V nove poslopje se je leta 1993 preselil tudi market v Šentjakobu v Rožu. Nadalje je predsednik ZSZ napovedal, da bo 11. junija letos slovesna otvoritev nove zadružne centrale v Celovcu, predvidena pa je tudi izgradnja Posojilnice-Bank v Pliberku, gradnja centralnega skladišča Zveze v Šmihelu nad Pliberkom. Tudi Posojilnica v Borovljah se bo še v tem letu preselila v nove, sodobno opremljene prostore v centra mesta. K uspešnemu gospodarjenju slovenskega zadružništva na Koroškem prispeva okrog 250 odbornikov, nad 6000 članov in okoli 300 zaposlenih sodelavcev. Nova zadružniška centrala, v katero je bilo vloženih okrog 50 milijonov šilingov, bo ustvarila najboljše poslovne pogoje za še večje in uspešnejše delovanje sta v izjavi še poudarila predsednik ZSZ Miha Antonič in direktor Zveze Bank dipl.trg. Joža Habemik. Ivan Lukan Nova zadružništva centra Zveze Bank v Celovcu. CELOVEC - Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1. Prijavni rok za v-pis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične 21.2.1994 in traja do vklj. 28.2.1994. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16. ure, ob petkih do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 2. Sprejmne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih. Odločilno bo letno spri- čevalo. Sprejemni iz' pit: 6. in 7. julij 1994. 3. V naslednjih m®' secih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebnem izpitu- 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila.Prestop j2 glavne šole v gimnazij0 je možen. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pisno na naslov: ZG in ZRG za Slovence v Celovcu, Prof.JanežiC' Platz 1, A-9020 Celo-vec/Klagenfurt. SLOVENIJA Petek, 21. januarja 1994 AVTOCESTE •nadzor nad delniško DRUŽBO Brez računskega sodišča se lahko marsikaj zgodi Znani predlagani člani nadzornega sveta - Potrditi jih mora še državni zbor — vbijem zaupal ‘Ornemu svetu delniške 6 m parlamentu. Tal Predsednik odbora za i: vukturo in okolje Žare na sejah odbora ve >va Poudarjal, da r “*etl del U-članskega mega odbora družbe, ° mienoval parlament, gj »opozicije«. Kaj je s ™ls d. je postalo jasn, . uuenovania r Mstrativne zadeve, ki rditev državnemu Predlagala 6 kand: vendar je iz te skuph del kandidat najmi opozicijske stranke ako naj bi v nadi svetu Družbe za avtoc ,deh: Mirko Kranjc I f»ez Črnivec (Zeleni J02ef Zimšek (LDS), uuhovnik (ZLSD), Ja rovsek (SPS) in Umek (SKD). Z glase jih mora potrditi še državni zbor. V drugem delu nadzornega odbora bo 5 elanov, ki jih je na svoji seji imenovala vlada, ko je ustanovila skupščino Družbe za avtoceste. Za začasnega predsednika je vlada imenovala Petra Ore-harja (podpredsednika IS Kranj), ki je tako postal šesti elan (zakon sicer doloCa 5 članov vlade), ostali elani pa so: Igor Janez Zajec (Globex Milano-Trst), Milan Lovrič (vodja projektive Cestnega inženiringa Nova Gorica), Bruna Saksida-Pšat (podpredsednica IS skupščine obalnih občin, Koper), Marjan Dvornik (državni sekretar na Ministrstvu za promet in zveze) in mag. Stane Valant (Združenje bank). Nadzorni odbor naj bi nad delniško družbo skrbno bdel, vendar večinski (51-odstotni) delež države Se ne pomeni, da bo operativni finančni nadzor dejansko zagotovljen. Pri poslovnih odločitvah družbe bodo namreč sodelo- vali tudi tuji delničarji, naša zakonodaja o poslovanju s tujino pa je dokaj pomanjkljiva. Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju je še zahteval predložitev letnega obračuna po predpisih države, kjer je sedež podjetja. Zakon o računovodstvu za družbe ne velja, sicer pa revidiranih izkazov poslovanja od podružnic ali partnerjev v tujini niti ne zahteva. Devizno poslovanje po opravljenih poslih in pravnih osebah je Banka Slovenije spremljala do 1. januarja 1993, zdaj pa sestavlja plačilno bilanco samo na ravni države. SDK nima pristojnosti za spremljanje poslovanja tujih firm pri gradnji avtocest. Samo računsko sodišče bi imelo možnost sodelovanja s sorodnimi ustanovami v tujini. Toda zakon o računskem sodišču je v pripravi že dve leti, brez njega pa bo vprašljiv učinkovit nadzor nad finančnim poslovanjem Družbe za avtoceste. Borut Meško Javna predstavitev mnenj o nacionalnem programu gradnje avtocest (Foto: B. Plavevski) Vse odseke naj bi zgradili do leta 1999 (Foto: Jože Suhadolnik) Nasprotja med vlado in občinami LJUBLJANA - Na javni predstavitvi mnenj o nacionalnem programu gradnje avtocest, ki ga je v prostorih parlamenta predstavil odbor za infrastrukturo, so se ponovno pokazala nasprotja med vlado ter ekološkimi skupinami in občinami na drugi strani. Čeprav naj bi razpravljali predvsem o avtocestnih odsekih v smeri vzhod - zahod s poudarkom na smeri Ljubljana - Celje, so predstavniki ob- čin in ekoloških skupin poudarjali potrebo po varstvu kmetijskih zemljišč in oporekali predlogom posameznim vladnih služb. Po mnenju Zveze društev za varstvo okolja vlada ne bi smela iskati zgolj najcenejših različic avtocestnih odsekov, temveč bi morala enakopravno obravnavati njihove predloge. Po mnenju Republiške uprave za ceste bomo lahko vse odseke zgradili do leta 1999. (B. M.) PORTOROŽ Kolokvij o vlogi javne uprave LJUBLJANA - Pred mednarodnim kolokvijem o vlogi in strukturi javne uprave v demokratični državi, ki bo potekal v organizaciji Sveta Evrope (SE) 2. in 3. junija v Portorožu, so se v Ljubljani sestali strokovnjaki SE s slovenskimi predstavniki na pripravljalnem sestanku, o kolokviju pa so govorih na novinarski konferenci. Kolokvij o vlogi in strukturi javne uprave v demokratični državi sodi v program Parlamentarne skupščine SE za sodelovanje s srednje- in vzhodnoevroski-mi državami. Predstavniki tega programa so opozorili, da pri tem ne gre za gospodarsko sodelovanje, ampak za sodelovanje na področju zakonodaje. Nakazali naj bi možne rešitve vprašanja javne uprave v državah srednje in vzhodne Evrope, kjer potekajo reforme. Kolokvij naj bi bil začetek nadaljnjega sodelovanja v obliki svetovanja, so poudarili. Osrednje teme kolokvija -potrdili so jih danes - bodo javna uprava in civilna družba, pristojnosti javne uprave, javna uprava in vodenje gospodarstva, struktura in pravila javne uprave, metode in vsebina izobraževanja ter načela, analogija in razlike mednarodne javne uprave in evropske javne uprave. Predlagatelji bodo iz Velike Britanije, Belgije, Italije, Španije, Grčije, Francije in Slovenije. Organizatorji so si za svoj kolokvij izbrali ravno Portorož iz vec razlogov. Na novinarski konferenci so povedali, da je Slovenija zelo dejavna Članica SE in je go-stiteljstvo kolokvija ponudila že zdavnaj, poleg tega pa ima ta kraj primeno zemljepisno lego in vse, kar je za takšno srečanje potrebno. (STA) DIPLOMATSKA KRONIKA DEMOKRATI / AGRARNE SKUPNOSTI Zunanje ministrstvo je ponosno na svojo kadrovsko politiko Naporno celodnevno delo in nizke plače spričo visokih zahtev Zamejski Slovenci se počutijo opeharjene Krivice po njihovem mnenju izhajajo še iz časov fašizma Ljubljana - Glavni kriteriji, ki jih upošteva slovensko zunanje ministrstvo pri zaposlovanju a°vih sodelavcev so strokovnost, znanje tujih jezikov in želja po delu v diplomaciji. Vendar kot ocenjujejo na zunanjem ministrstvu, posebej velikega Rimanja za delo v njiho-ri »hiši« ni, razlogov za to Pa je vec: zelo naporno celodnevno delo in nizke Plače glede na visoke zahteve. Poglavitni motiv je Pravzaprav možnost odhoda na delo v slovenska Predstavništva v tujini, trenutno je na zunanjem Ministrstvu zaposlenih ^44 ljudi, od tega 141 »doma«, 103 pa »zunaj«, strokovnjaki pa ocenjuje-J°> da bi jih potrebovali 200 oziroma 166. Leta 1992 je slovensko zunanje ministrstvo zaposlovalo 233 delavcev, 1993 pa le 11 vec. 75 odstotkov delavcev ima visoko izobrazbo, drugih 25 odstotokov pa zaseda manj zahtevna mesta, za katera ni predvidena visoka izobrazba. Poklicni profili zaposlenih na MZZ so zelo različni: politologi, pravniki, ekonomisti, biologi, sociologi, filologi, novinarji, med lani zaposlenimi pa ob že naštetih najdemo tudi lesarske in elektro inženirje, arheologa ter dramaturga. Na zunanjem ministrstvu ocenjujejo, da doslej niso »zagrešili« kakšnih večjih kadrovskih napak, poudarjajo pa, da seže pristojnost ministrstva le do ravni višjih upravnih delavcev, vse drugo pa je v rokah vladne kadrovske službe. Boštjan Lajovic Vizumi za državljane Srbije in Črne gore LJUBLJANA - Generalni sekratar ministrstva za zunanje zadeve Tomaž Kunstelj je včeraj pojasnil, kako se ministrstvo odloča glede izdajanja vstopnih vizumov za državljane Srbije in Cme gore, ker je v javnosti zadnje Čase slišati različne odmeve na zavrnitev vizuma srbskemu glasbeniku Bajagi in Svetosavski akademiji, ki naj bi bila v Cankarjevem domu. Kunstelj je pojasnil, da je ministrstvo v skladu z zakonom o zunanjih zadevah že lani sprejelo ukrep, da se vizumi za prebivalce iz Srbije in Cme gore (Zvezne republike Jugoslavije) izdajajo v štirih primerih: Ce prosilec prejme garantno pismo od bližnjega sorodnika, slovenskega državljana, Ce dobi vabilo podjetja, vendar ne v zvezi z gospodarskim sodelovanjem, ki ga prepoveduje embargo Združenih narodov, če dobi garantno pismo iz Italije (lahko dobi vizum za tranzit Cez slovensko ozemlje) ali če katera od slovenskih državnih ustanov meni, da je prihod državljana iz Srbije ali Črne gore v konkretnem interesu Slovenije. (STA) LJUBLJANA - Na predlog poslanske skupine Demokratov v zvezi s predlogom zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi premoženja in pravic je bil vCeraj sestanek s predstavniki razlaščenih vasi iz Italije, ki so s predlagatelji zakona razpravljali o problemih in rešitvah v zvezi z omenjenim zakonom. Po osamosvojitvi Slovenije je bila sprejeta nova ustava, ki določa, da do ureditve pravic tujih oseb do nepremičnin te osebe ne morejo pridobiti lastninske pravice ah drugih stvarnih pravic do nepremičnin na območju Republike Slovenije razen na podlagi dedovanja in ob dejanski vzajemnosti. Pri tem pa nastajajo nekateri problemi, saj zamejski Slo- venci, ki nimajo slovenskega državljanstva, po teh ustavnih določilih ne morejo biti lastniki zemlje v Sloveniji. Ministrstvo za zunanje zadeve podpira zahteve zamejskih Slovencev, vendar pa meni, da takih vprašanj ni mogoCe reševati parcialno (podobna so tudi vprašanja s sosednjo Hrvaško). Za slovensko manjšino v Italiji je zelo pomembno, kako bo Slovenija rešila problem, saj gre po njihovem mnenju za krivice in dejanja, ki so bila storjena že v Času fašističnega režima, ki jih je v bistvu napravil za proletarce brez zemlje. Po drugi svetovni vojni, ko je bila začrtana meja med Jugoslavijo in Italijo, jim je naša stran zagotovila, da je ta meja formalna in da lahko uživajo vse pravice na tej zemlji (po videmskem sporazumu iz leta 1952 jim je bila dodeljena lastniška pravica). V tem Času so bila izdana t. i. dvolastniška dovoljena, ki so jim dovoljevala lastništvo in uporabo te zemlje. Prizadeti zamejski Slovenci nočejo biti med kladivom in nakovalom, Italijo in matično državo, saj se Italija sklicuje predvsem na to, naj lastniške probleme uredijo najprej v svoji matični državi, potem pa naj lastniške probleme urejajo v Italiji, ki jim še do danes ni priznala njihovih pravic. Prizadeti zamejski Slovenci upajo, da bo vlada našla ustrezne rešitve in bo tak zakon v državnem zboru tudi sprejet, saj menijo da omenjeni problem ni le lastniški, temveč tudi nacionalni. Vesna Vukovič POP NOVICE CD plošča skupine Niet Ljubljanska skupina Niet bo v začetku februarja izdala svojo prvo CD ploščo. Na albumu bo deset starih skladb (tudi uspešnici Depresija in Lep dan za smrt) in šest novih. Hkrati se bo začela promocijska turneja po Sloveniji, Avstriji in severni Italiji. Niet so bili v sredini osemdesetih zelo popularni predvsem v punk in hard core krogih, potem pa so zaradi samomora vodje in pevca skupine Primoža Habiča razpadli. Vrnitev Thomasa Dolbyja Angleški pevec Thomas Dolby je ponovno izdal svojo uspešnico z naslovom Hyperactive (Hiperaktiven) iz leta 1984. Dolby je ob tem izjavil, da je pesem napisal za Michaela Jacksona, ki mu pa ni bila preveč všeč, zato jo je moral Dolby zapeti sam. Single Hyperactive napoveduje zbirko največjih uspešnic The Best Of (Najboljše od), ki bo izšla februarja. Dolby je bil v začetku osemdesetih zelo uspešen s svojo različico tehno popa, kasneje pa je njegova popularnost zelo upadla. Njegova zadnja dva albuma nista prišla na vrhove lestvic. Pevec REM zelo aktiven Michael Stipe, pevec ameriške skupine REM, je zelo aktiven tudi zunaj svoje skupine, ki trenutno počiva. Stipe je prispeval novo skladbo Arms Of Love (Roke ljubezni) za dobrodelno ploščo za pravice živali. Album, čigar naslov je In Defense Of Animals (V obrambo živali), prinaša tudi skladbe skupin Pearl Jam, Lush, Consolidated in Juliana Copea. Stipe pa prepeva tudi na prvi solo mali plošči z naslovom Your Ghost pevke Kristin Hersh, vodje skupine Throvving Muses. Umrl Harry Nilson Harry Nilson, znani ameriški glasbenik, je umrl za kapjo v starosti 52 let. Nilsson se je prebil leta 1969 s skladbo Everybody‘s Talking (Vsi govorijo) iz filma Polnočni kavboj in zanjo prejel nagrado grammy, tri leta kasneje pa se je z balado VVithout You prebil na prvo mesto tako v Britaniji kot v Ameriki. Pisal je tudi za druge znane izvajalce pop in rock glasbe. Nova plošča Djordja Balaševiča Novosadski pevec in pisatelj Djordje Balaševič je pred dnevi izdal novo ploščo, prvo po razpadu Jugoslavije. Na albumu Jedan od ovih života (Eno od teh življenj) je devet skladb, pri projektu pa so sodelovali producent Djordje Petrovič (znan tudi s prejšnjih Balaševičevih plošč), kitarist Duda Bezuh, bobnar Dragoljub Buričič (Leb i Sol, Kerber) in pianist Saša Dujin. Ploščo je izdala založba UFA Media. Balaševič je svojo zadnjo ploščo, Marim ja (Vseeno mi je), izdal spomladi 1991. Pojasnilo Phila Collinsa Phil Collins je na eni od ameriških televizijskih postaj pojasnil pripombo, ki jo je izrekel na podelitvi nagrad glasbenega časopisa Billboard. Po odhodu črnskih raperjev Dr. Dre in Snoop Doggy Doga z odra je prišel k mikrofonu Collins in izjavil: "Nenadoma je postalo zelo temno tukaj”. Zaradi te izjave so Collinsa obtožili rasizma, vendar Collins to zanika. Njegova izjava naj bi se nanašala na vzdušje, ki je v dvorani nastalo po precej apokaliptičnih izjavah omenjenih raperjev. (M. K. M.) Femando Trueba in novejši španski film Ko je bil maja leta 1991 v dvorani Kinoteke Teden novejšega španskega filma, smo še lahko ugotavljali, da filmi iz te države predstavljajo redkost v naših kinodvoranah in da imajo -kljub svoji kvaliteti - odločno premalo gledalcev. V slabih treh letih, ki so minila od takrat, se je položaj precej spremenil - in to na boljše, predvsem po zaslugi štirih Almodovarjevih filmov: Kaj sem storila, da sem si to zaslužila? (Que he hecho yo para merecer esto?, 1984), ki smo ga videli v sklopu omenjenega ciklusa; Ženske na robu živčnega zloma (Mujeres al borde de un ataque de ner-vios, 1988), ki so imele v Ljubljani 6.100 gledalcev in so s tem postale daleč najbolj gledan španski film pri nas po letu 1970; Visoke pete (Tacones lejanos, 1992) so ga nato s 7.095 gledalci leta 1992 prekosile; lansko leto pa je nov rekord postavil Priveži me! (Atame!, 1989), saj ga je videlo kar 10.331 Ljubljančanov. Tej številki se je zelo približal Bigas Luna s svojim filmom Pršut, pršut (Jamon Jamon, 1992), ki je v Ljubljani zbral 10.223 gledalcev. Pred danes že kultnim Almodovarjem je bil rednim obiskovalcem slovenskih kinematografov daleč najbolj znan Carlos Saura -videli smo njegove filme Anna med volkovi (Anna y los lobos, 1973), Kača v nedrih (Crfa cuervos, 1976), Carmen (1983) in Ah, Car-mela! (Ay, Carmela!, 1990), slednjega sicer samo v sklopu Tedna novejšega španskega filma - med maloštevilnimi španskimi režiserji, od katerih smo lahko gledali kaj več kot en sam film, pa je tudi Jose Luis Borau, ki se ga spomnimo po Divjih lovcih (Furtivos, 1975) in Peklu Rio Abaja (Rio Abajo/On the Line, 1984), v katerem je nastopila tudi - IDI« J. fj MLD jnJ -/ rj D. Jj m. V prodaji v drugi polovici januarja. Prosite prodajalca, da vam jo rezervira. Lahko pa jo tudi naročite na naslov: Uredništvo revije PEPITA Trebinjska 12 61000 Ljubljana tel. 061 345-598 PEPITA KOMžetmnfiaBL Mbdl» mmte&M Kazatiitoim mamim timmsfciiMt mm mm mwi tmmA Oofcor sate uiteojttfiiDZHMiroB tmmta p^ce* takrat še precej mlada - Victo-ria Abril, ki je kasneje zaslovela z Almodovarjevimi filmi. Pravzaprav je zanimivo, da Slovenci »odkrivamo« Femanda Tmebo šele z njegovimi Zlatimi časi, s katerimi Španija kandidira za letošnjega oskarja za najboljši tuji film. Avtor je s tem delom ponovno doživel zmagoslavje, ko so podeljevali Goye (španski ekvivalent oskarja), poleg tega pa gre za drugi najbolj gledan španski film vseh časov na Iberskem polotoku. V naših kinematografih smo pred tem namreč videli že tri Truebove filme in nobeden od njih ni bil nič slabši od Zlatih časov: leta 1981 je k nam na spored prišel True-bov prvenec Živeti skupaj (Opera prima, 1980), sledilo mu je Sladko odraščanje (El ario de las luces, 1986; dobitnik srebrnega medveda na festivalu v Berlinu leta 1987), nato pa smo v začetku leta 1990 videli še njegovo mračno mojstrovino Ponorela opica (The Mad Monkey/El mono loco, 1989), ki je Tmebi v Španiji prinesla kar šest Goy (za najboljši film, režijo, adaptirani scenarij, scenografijo, kamero in montažo) in bila uvrščena v tekmovalni spored Beneškega filmskega fe- stivala. Značilno je, da so se vsi trije Truebovi filmi pri občinstvu neverjetno slabo odrezali, še najslabše pa jo je odnesla Ponorela opica, ki je v Ljubljani med svojim premiernim prikazovanjem v kinu Vič imela vsega 448 gledalcev. Zlatim časom gre v tem smislu bolje, saj je bila predpremiema predstavitev na Film Art Festu razprodana, v času premiernega prikazovanja v Ljubljani pa so doslej (do 9. januarja) nabrali še dodatnih 2.421 gledalcev. Duhovita, mediteransko žgečkljiva komedija, postavljena v čas španske državljanske vojne, govori o mladem dezerterju, ki ga - ena za drugo - zapeljejo tri hčere slikarja, poročenega z operno divo, katere naklonjenost (in posteljo) si mora dehti z njenim pokroviteljem, je med filmskimi kritiki dobivala same laskave ocene in si vsekakor zasluži tudi pozornost našega občinstva. Po perverznem psihološkem trillerju Ponorela opica se je torej Trueba vrnil k lahkotni radoživosti svojega prvenca oziroma Sladkega dozorevanja, ki so mu Zlati časi po svojem pristopu morda še najhližje. Igor Kernel IZŠLO JE / PLOŠČE THE BEST 0F INDiE ROCK \§' ■Sk- V® m Made in Croatia: The Best of Indie Rock (Dancing Bear, 1993) CD, rock, 79 min. Distribucija NIKA, cena 2100 SIT: RecRec, Resljeva 2, Lj. Hrvaški orel na alter šahovnici z močnim angleškim nadihom: tudi to je imidž hrvaške neodvisne glasbene produkcije, ki se predstavlja na najnovejši kompila-ciji lirvaškega rocka. Devetnajst skupin, predvsem iz Zagreba in z Reke, zveni v precej močni kitarski podobi, ki varira od povprečnih posnetkov že slišanega (Touch Friction, Laufer, Rapa Nui,...) do origi-nalnejših odškripavanj (Legen, Zona Industiale, Let 3, Transmisia,...) Za raznolikost poskrbijo še nekatera znana imena, npr. Majke, Regoč, celo Psihomodo Pop se prilagodijo ropotanju s Starfuckerjem Stonesov. Kot celota je kompi-lacija zanimiva predstavitev aktualnega hrvaškega rocka pod oznako life during vvartime, o čemer v angleščini govori tudi uvodni zapis na ovitku in dodaja Our weapon is mušic, not guns! Času se ni mogoče izogniti, glasba reagira nanj - vsaj po tej kompi-laciji sodeč - na precej hrupen način ter živi naprej, pa čeprav s tankom za hišo. (D. C.) Ekatarina velika: Neko nas posmatra (DE Produ-ction / Master Musič, 1993) CD, rock, 40 min. Distribucija NIKA, cena 2100 SIT: RecRec, Resljeva 2, Lj. V časih, ko se je poleg države razsula tudi glasbena YU scena, vzbujajo nove izdaje z glasbeno nekdaj močnega območja nostalgijo posebne vrste. Vseeno gre za skupine, ki so nekdaj veliko veljale oziroma še vedno veljajo, saj je dobra glasba bila in vedno bo nad človeško nizkotnostjo. Se tako razumska distanca se ji ne more upreti, ker zvok pritegne in deluje neposredno. V nasprotnem bi bili Električni orgazam v Ljubljani igrali za neobstoječo publiko, ki bi se tudi veselila dejstva, da je koncert Bajage odpadel. Podobnih primerov je veliko in tudi beograjska skupina Ekatarina velika po desetletju delovanja ni nobena izjema. EKV je nekaj časa delovala v tujini in tudi novi CD je izšel tam, vendar glasba vseeno odseva stanje doma. »U mrak smo odvedeni,« pravi EKV kot oddaljeni nemočni odmev, »u mrak lagano tonemo svi, zemlja nam je prestala da radja, ptice su nam pobjegle na jug... Bežimo sa ovog svetla, bežimo u mrak...« Lirično, melanholično, patetično, z nekaj dobrimi melodijami... in predvsem: z glasbo, ki skuša preseči stvarnost. (D. C.) The Ukrainians: Pisni iz The Smiths (Cooking Vinyl, 1993); CD; 20 min; EP plošča; etno rock; prodaja: DZS - Plečnikova knjigarna, Šubičeva 1; 728 SIT. Založba Cooking Vinyl je zelo cenjena neodvisna firma, ki je znana predvsem po etno ploščah in po raznih kantavtorsko-poeti-čnih avtorjih. Prav pri njih se je s ploščo Campfire Ta-pes prebila pevka Michele Shocked. The Ukrainians so eni od varovancev te založbe. V originalu se imenujejo Ukrajinci in so to tudi dobesedno. Na plošči Pismi iz The Smiths so predelali štiri skladbe angleške skupine Smiths: Bi-gmouth Strikes Again (prevod Batyar), The Queen Is Dead (Koroleva ne pomer-la), Meat Is Murder (Myaso - ubivstvo) in What Diffe-rence Does It Make? (-Spivaye Solovey). Ker Ukrainians le niso kakšni trdokožni etnični čistuni (radi posežejo tudi po pesmih Louja Reeda), so se na pesmi Smithsov spravili povsem simpatično in prav nič zateženo. Njihova žlobudrava, a vendar znano zveneča ukrajinščina da glasbi močno noto mehkosti. Pevec skupine to še poudari s svojim vokalom, ki precej spominja na Morriseyeve originalne pevske izlete, vse skupaj pa je presenetljivo blizu kakšnim REM ali Violent Femmes. Zelo prijetna in zelo zabavna plošča. (M.K.M.) Neno Belan: Vino noči (Croatia Records, 1993); CD; pop; 48 min; prodaja: DZS - Plečnikova knjigarna, Šubičeva 1, Lj; 1.606 SIT. Eden od največjih hitov v Sloveniji je že nekaj mesecev skladba Sunčan dan splitskega pevca Nena Be-lana., ki ga sicer poznamo še iz sredine 80., ko je po nekdanji Jugoslaviji skakal s svojo rokenrol zasedbo Davoli. Ob razpadu stare države so tudi Davoli šli skozi nekakšno prehodno fazo, ko so se imenovali Neno Belan & Davoli in izdali maksi single Rock Galama. Dve leti kasneje izide Belanov debitantski solo album. Na njem je ta izkušen avtor, pevec in glasbenik zbral skladbe, ki jih je napisal v zadnjih treh letih. Na plošči je tako tudi Rock galama, pa še uspešnica s Splitskega festivala Zaboravi, duet z igralko Anjo Sovagovič - Despot v skladbi Ljubav postoji zbog nas in seveda obe veliki uspešnici, Sunčan dan in Vino noči. Obe skladbi je Belan posnel tudi v angleščini, vendar ju je zaradi skoraj palestinske izgovarjave (aj si ajs in jor ajs), groznih slovničnih napak (harts namesto hearts) in zares precej neumnih besedil bolje preskočiti. Vino noči je sicer izvrsten pop izdelek z zelo dobro produkcijo in obilico hitov, če pa iščete stari rokenrol Da-volov, pa se boste morali obrniti na kakšen drug naslov. (M.K.M.) 'Sif' JUBILEJI / OB 150. OBLETNICI SMRTI JERNEJA KOPITARJA Leto 1994 - Kopitarjevo leto? Spomenik, simpozij, akademijo in drugo i najstega septembra bo min: 150 let od smrti jezikoslovce Prvega slovenskega slovničarje zpodbudnika srbskega dela n y ern področju (prijateljeval je ukom Karadžičem in pozne riinma in Goetheja), prveg »na-svetlo prinašalca« in kc juentatorja brižinskih rokopisor uvrsti pa dvornega cenzorja, ne sProtnika slovenske razsvetljer i ® prenove in - tu je zadeva na zanimha - človeka, ki j ademu pesniku zaradi zalete L™ »frankofilskih« idej zavrn: ju onemogočil objavo besedile ---oiuvemje. Jernej Kopitar je tako poe uekoliko ambivalentna osebn s ovenske zgodovine: po i strani ga slavistika seveda ] znava - predvsem kot avte ranjske gramatike (Gramme er slavischen Sprache in Kr« arnten und Steyermark, u 1809 2 letnico 1808) - po dr Pa se s svojimi »kultumo-po' enimi« deli in stališči kajpak luule zasedbe slovenske turne zgodovine, ki je bila pi 19. stoletju, vse od Vodnike Prej, tesno povezana z ideji žavnosti in narodne prebuje. Pred desetimi leti je pec ski zbor osnovne šole Vo (Knpitar se je rodil v bližnji! Pnjah) prišel na idejo, da pi likem ______ Nosilcu projekta, profesor žetu Peternelju, se je zdel trebno o ideji zaprositi za nje slovensko slavistično društvo, okoliščine - za »temne Čase« popolnoma običajne - pa so v avtorjih povzročile občutek, da morda Kopitar po »politični liniji« ne sodi v ime kulturnega društva. Vseeno je bilo na Kopitarjevih slavnostih 1984 (ki so, zanimivo, sovpadale z 29. novembrom, njega dni praznikom) v Vodicah veselo: 6-dnevni »happening« je prinesel vse - od okrogle mize z najeminentnejšimi slavisti, radijske oddaje Prizma optimizma do preimenovanja mestnega trga in lokalnega gostišča v Kopitarjev trg in hram. Odtod torej vsakoletni Kopitarjevi dnevi in leta 1990 rojeno Kopitarjevo društvo (le to je v zadnjih Časih z »odstopljenim« podpredsednikom in dvojnimi žigi delovalo rahlo kaotično), katerega upravni odbor in predsednik Jože Peternelj za letos pripravljata velike projekte: ob proglasitvi leta 1994 za Kopitarjevo leto (vloga za odobritev je na SAZU) naj bi velikega Slovenca obhajali s spomenikom, ki naj bi po Peternelju »simboliziral Kopitarjevo duhovno veličino«, ob Kopitarjevem simpoziju, ki ga bo pripravila Filozofska fakulte- ta, naj bi bila v Cankarjevem domu akademija, ki naj bi jo prenašala vsaj TV in Radio Slovenija, po možnosti pa tudi Eurovizija, za RepanjCane pa naj bi uprizorili vrhunsko predstavo, na kateri bomo lahko videli in slišali naj-veCje slovenske dramske in operne umetnike. PTT Slovenije je z izdajo priložnostne znamke (na sliki zgoraj) svoj del naloge Za izpolnila. Tako društvo in njegov predsednik, kako pa bo s Kopitarjevim letom zares, bo pokazalo naslednjih nekaj mesecev. Tone Vrhovnik (A KOPITARJA Haukove freske v Clevelandu CELJE - Akademski slikar Stefan Hauko iz Prekmurja je sredi januarja predstavil v okrilju kapucinske cerkve svoje delo - poslikavo najstarejše slovenske cerkve s freskami, cerkve sv. Vida v Clevelandu. Poleg drugega umetniškega ustvarjanja je Hauko doslej že slikal v cerkvah v Genterov-cih, v Petišovcih, v kapelah v Kobilju in Ivancih v Prekmurju ter Stepanji vasi v Ljubljani. Celje, kraj prve Haukove predstavitve, je tudi kraj, kjer se je porodila ideja, da bi bil prav on primeren za to umetniško delo. Pred dobrim letom so se ameriški Slovenci namreč obrnili na svoje sorodnike v Trstu s prošnjo, da bi jim pomagali poiskati v Sloveniji slikarja za clevelansko cerkev sv. Vida. Ti so zaprosili svojega sorodnika, ljubitelja kulture, Petra Simonitija v Celju, da jim pomaga pri tem. Po nasvetu celjske umetnostne zgodovinarke Milene Moškon je bil predlagan Stefan Hauko in po trdi poti izbiranja so se ameriški Slovenci odločili zanj. Sedanja stavba sv. Vida je bila zgrajena leta 1932 na kraju, kjer je stala prejšnja lesena cerkev iz leta 1893. Umetnik je v petih mesecih poslikal s freskami 250 kvadratnih metrov površine (cerkveni strop in niši z brezjansko in lurško kapelo). Celjski umetniški veCer z akademskim slikarjem Stefanom Haukom, povezovalko Mileno Moškon, umetnostno zgodovinarko, in prijaznim gostiteljem patrom Pavlom Koširjem, nam je prikazal strop cerkve v Clevelandu s Potjo v Emavc, Petrovo izpovedjo Kristusu, Prihodom sv. Duha, Nejevernega Tomaža, pa Kristusov vnebohod na slavoloku in Kristusovo vstajenje v prezbiteriju. V stranski Cerkveni ladji je Kristusov krst, v brezjanski kapeli pa poleg drugih upodobitev Brezje. Lurška kapela prikazuje Marijino kronanje, Jezusa med otroki in Lurd. Pri blagoslovitvi prenovljene cerkve sv. Vida ob njeni stoletnici (avgusta lani) so ameriški Slovenci navdušeno ugotavljali, da je to sedaj res prava slovenska cerkev. Gledalci v Celju smo po ogledu videokasete in fotografij s tem soglašali, hkrati pa obžalovali, da nam tako velika umetnina ni bliže. Karolina Godina Sanjska slika Sanjska slika - vizualna interpretacija v treh dimenzijah (od kolaža do makete) je naslov razstave, ki so jo v torek odprli v Klubu B-51, v zaklonišču na Gerbičevi 51a. Razstavljale!, slušatelji 1. in 2. letnika Gledališke in lutkovne šole - Kozmopolitska delavnica umetnosti (GILS-KO-DUM), se bodo predstavljali do 11. februarja. Ze sam prihod v Klub B-51 je dajal občutek, da bo šlo za nekaj nenavadnega. In res. V nizkih, temnih in z grafiti popisanih prostorih se je ob glasbi iz filma Betty Blue že zbralo občinstvo. Na kupu so bili ljudje, za katerimi se na cesti obrneš in jih pogledaš dvakrat. Razstava, ki je postavljena v dveh prostorih kluba, daje ob prvem pogledu vtis, da gre za izdelke osnovnošolcev. Na stenah so namreč izrezki iz revij, nalepljeni na podlage. V sredini prostora pa so postavljene makete, za izdelavo katerih je bilo porabljenega veC Časa in energije. Z maket lahko razberete, kako si avtorji predstavljajo življenje na drugem planetu, v prihodnosti itd. Pred uradno otvoritvijo razstave, ki so si jo vsi prisotni ogledali ta- koj ob prihodu, je potekala še glasbena predigra pod mentorstvom Matije Vrhovnika Smrekarja, v kateri je nekaj razstavljalcev (le ženski spol) spremenilo svoje vloge in pokazalo tudi svoje pevske sposobnosti. Po uradni otvoritvi razstave pa je sledila dramska poigra z naslovom Don Juan - International fucker. GILS je namenjena predvsem srednješolcem in študentom, vodi jo Metka Zobec, ob njej pa sodelujejo znani avtorji: Stanislava Bonise-gna, Petra Govc, Barbara Hieng Samobor, Simona Pinter, Katja Po-dbevšek, Marija Vogelnik, Saša Jovanovič, Blaž Lukan, Eduard Miler, Matjaž Pograjc, Vilke Ravnjak, Pepi Sekulič, Mitja Vrhovnik Smrekar, Uroš Trefalt, Brane Završan, Marjan Pirc. (Na fotografiji : Z razstave Sanjska slika, foto Pepi Sekulič, mentor razstave). Irena Som Prodor v malo znano LJUBLJANA - France Balantič in Ivan Hribovšek sta svoja velika priznanja dosegla Sele več desetletij po smrti. Na pot slavnih in uspešnih pesnikov jima je stopila druga svetovna vojna, v kateri sta oba izgubila življenje. Ob petdesetletnici Balantičeve smrti in sedemdesetletnici Hribovskovega rojstva je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU pod pokroviteljstvom Akademije pripravil simpozij o vlogi poezije obeh pesnikov v slovenskem kulturnem prostoru. Simpozij, ki je začel včeraj in poteka Se danes, so pripravili: dr. Marjan Dolgan, dr. Darko Dolinar, dr. Janko Kos in prof. France Pibernik. O obeh pesnikih je govorilo okoli trideset predavateljev in pričevalcev. O simpoziju in pesniški dvojici je prvi spregovoril predsednik SAZU dr. France Bernik: “Pesnika sta se brez nasilja od zunaj in brez samocenzure odločala pri izboru motivov in tematike, jezika in oblike, in celo pri širši estetski naravnanosti svoje poezije, kar za več njunih sodo-, bnikov ali vrstnikov ne bi mogli trdili.”Dr. Bernik je tudi prepričan, da bodo referati akademikov poskušali odgovoriti na temeljne dileme pesnikov, človeške, estetsko ustvarjalne in svetovnonazorske, prizadeval pa si bo prav tako pojasniti njuno razmerje do zmagovite, skrajno neprijazne, njima naravnost usodne zgodovine.” Simpozij bo napravil, prepričan sem, prodor v malo znano, v marsičem povsem neznano tematiko, to pa je glavni izziv za našo literarno vedo in hkrati glavni cilj simpozija o Balantičevi in Hribovškovi poeziji v slovenskem kulturnem prostoru, “ je dejal dr. Bernik. Po predsednikovem uvodnem govoru so govorili se: Tilka Jesenik, Marko Kremžar, Jože Pogačnik, France Pibernik, Denis Poniž, Marko Stabej, Igor Skamprle, Vid Snoj, Gorazd Kocjančič, Jože Šmit, Ciril Kovač, Janko Kos, Franc Zadravec, Dejan Kos, Jože Snoj, Valentin Kalan, Jože Faganel, Frnaca Buttolo in Peter Kolšek. Agonija ljubezni, Poželenje in greh pri Hribovšku in Balantiču, Pesnika, ki sta videla jasno - to sta le dva izmed naslovov referatov, ki vsi razodevajo veličino in genijalnost umrlih pesnikov. V Narodni in univerzitetni knjižnici so včeraj odprli tudi razstavo Balantičevih in Hribovsko-vih rokopisov, dokumentov in knjižnih natisov z naslovom Razpet sem slastjo življenja - smrti. Tina Lucu Vodstvene spremembe v SLG Celje I CELJE - S prvim marcem bo SLG Celje dobilo novega 'i umetniškega vodjo Primoža Beblerja, ki bo po letu dni zamenjal dosedanjo v. d. umetniškega vodje in dramaturginjo gledališča Marinko Poštrak. Primož Bebler, slovenski ‘ gledališki publiki precej neznan, je diplomirani režiser s - petnajstletnimi delovnimi izkušnjami na področju gledališke režije, umetniškega vodenja in upravljanja gledališč na območju nekdanje Jugoslavije. Študij je končal pri znamenitem zagrebškem režiserju, pedagogu in teatrologu prof. Vjekoslavu AfriCu, v sezoni 1972/73 pa je bil umetniški vodja in režiser Akademskega gledališča Branko KrsmanoviC. Do leta 1979 je bil kot režiser in umetniški vodja zaposlen v kruševskem gledališču, do leta 1992, ko se je preselil v Beograd, pa je bil upravnik Narodnega gledališča v Subotici. Po prihodu v Beograd je s skupino pri-; jateljev ustanovil gledališko delavnico Raskorak ki je s . provokativnimi uprizoritvami vznemirjala kulturno - politični »establishment«, kar je bil navsezadnje tudi njen namen. Po polletnem čakanju na politično soglasje je leta 1984 postal upravnik in umetniški vodja lutkovnega gledališča Duška Radoviča, ki je v sezoni 1988/89 začelo z novo dejavnostjo - politično. V dvorani gledališča je imelo svoje ustanovne skupščine dvajset strank, redno pa so potekale tudi opozicijske tribune. Ker pa je bil kolektiv gledališča še vedno naklonjen oblastem, je gledališče z novim letom 1992 prenehalo s politično dejavnostjo, nekaj mesecev kasneje pa je ob sprejetju nove zakonodaje Primožu Beblerju tudi potekel mandat upravnika gledališča; kot nasprotnik režima je zapustil Beograd in se vrnil v Slovenijo. Dolžnosti umetniškega vodje celjskega gledališča naj bi opravljal naslednja štiri leta, Marinka Poštrak pa bo ostala hišni dramaturg. Miha Trefalt ZKO o novih davščinah LJUBLJANA - Zveza kulturnih organizacij v odprtem pismu Ministrstvu za kulturo opozarja na težave, ki jih zakon o dohodnini in zakon o posebnem davku na določene prejemke povzročata pri delu v kulturi ZKO . Zato naj bi ministrstvo storilo vse, da bi bile iz novih davščin in predpisov izvzete kulturne dejavnosti. (STA) Podpora v drago Društvo slovenskih pisateljev že drugič - kot so nam sporočiti - izjavlja, da podpira idejo o dodelitvi prostorov Mladike Slovenskemu etnografskemu muzeju, in sicer zaradi njene lokacije, pa tudi arhitektonske podobe, ki je takšna, da bi bilo nesmiselno nameniti jo Čemu drugemu. RUSIJA / Z ODLOKOM DO NOVE VLADE Boris Jelcin določil ministre Fjodorov zavrača sodelovanje MOSKVA - V Četrtek je ruski predsednik Boris Jelcin podpisal odlok, ki že vsebuje prva imenovanja Članov prenovljene vlade premiera Viktorja Cernomirdina. Imena, ki jih je ta sporočil na tiskovni konferenci, jasno kažejo, da se bodo okrepile sredinske težnje in da usoda korenitega reformatorja Borisa Fjodorova Se ni odločena. Kot je sporočil Cerno-mirdin, bo mesto prvega podpredsednika vlade pripadlo Olegu Soskovcu, 44-letnemu nekdanjemu aparatciku iz industrijskih krogov. Tudi druga dva podpredsednika sta znana po svoji konservativni usmeritvi: Aleksander Za-verjuh, elan Agrarne stranke in zagovornik velikih kmetijskih državnih posesti, bo Se naprej odgovarjal za kmetijska vprašanja, Jurij Larov, nekdanji privrženec predsednika septembra razpuščenega vrhovnega sovjeta Kušlana Hasbulatova, pa bo zasedel stolček ministra za zdravstvo in socialo. Četrti podpredsednik vlade Ana-tolij Cubajs, ki je v nasprotju z omenjenima znan po svoji ultraliberalni usmeritvi, bo še naprej skrbel za program privatizacije, s katerim se ukvarja od avgusta 1992, v vladi pa bo potisnjen nekoliko v ozadje. Se vedno zatrjuje, da bodo proces privatizacije dokončali v Šestih mesecih. Minister za gospodarstvo bo Aleksander Sokin, zmerni reformator, ki pa je izgubil položaj podpredsednika vlade. Sergej Sakraj je imenovan za ministra za nacionalna vprašanja in regionalno problematiko. Sokin je potemtakem na nižjem položaju zamenjal korenitega reformatorja Je-gorja Gajdarja, ki je v nedeljo raje odstopil, kot da bi še naprej ostal v vladni ekipi brez vseh instrumentov, s katerimi bi lahko izvajal svojo strogo monetarno politiko. Doktor ekonomskih znanosti Aleksander Sokin, ki je zelo blizu pogledom Cernomirdina, se zavzema predvsem za NOVICE V spopadih uporabili tudi letala KABUL - V afganistanskem glavnem mestu se že dvajseti dan nadaljujejo srditi spopadi med privrženci predsednika Rabanija in pripadniki premiera Hekmatjarja. Obe strani sta v četrtkovih napadih uporabili letala, vendar še ni znano, koliko je žrtev. Uporniki, ki jih vodi premier Hekmatjar, si prizadevajo strmoglaviti predsednika Rabanija. V bojih med sprtimi stranmi je od aprila leta 1992 umrlo že vec kot deset tisoč ljudi. Zaradi najnovejših bojev je okoli 15 tisoč ljudi pobegnilo v sosednji Pakistan, ki pa je pred tednom dni zaprl mejo z Afganistanom. (Reuter) Turčija je vez med Evropo in islamom ANKARA - Nemški zunanji minister Klaus Kin-kel se je v Četrtek v Ankari po pogovorih z britanskim zunanjim ministrom Douglasom Hur-dom in turškim zunannjim ministrom Cetinom zavzel za hitrejše približevanje Turčije Evropi. Se pred odhodom v Ankaro je Kinkel za nemški radio izjavil, da ima Turčija povezovalno vlogo med Evropo in islamskim svetom. Nemčija sicer podpira polnopravno Članstvo Turčije v Evropski uniji, vendar bo morala Turčija izboljšati razmere na področju človekovih pravic. (STA) CIA in jedrsko orožje Severne Koreje SEUL - Direktor ameriške obveščevalne službe CIA James Wqolsey je v četrtek končal tajni obisk v Južni Koreji, kjer se je sestal s predsednikom Kirn Jung Samom. V Seulu Woolseyjev obisk, za katerega se ni vedelo do njegovega odhoda iz Južne Koreje, povezujejo s prizadevanji za rešitev spora s Severno Korejo, ki se noče odpovedati izdelavi jedrskega orožja. (STA) Boris Jelcin in predsednik dume Ivan Ribkin (Telefoto: AP) UKRAJINA / POSLANCI PROTI KRAVCUJ<^ Parlament utegne zavrniti moskovski sporazum podporo industriji, manj pa za monetarne ukrepe, s katerimi bi obrzdali inflacijo. »Romantičnega obdobja prehoda v tržno gospodarstvo je nepreklicno konec, vendar ga ne mislimo zamenjati za fetišizem proizvodnje,« je izjavil Cemo-mirdin. Agencija Interfax je sporočila, da je Viktor Gera- Cenko zadržal svoj položaj guvernerja centralne banke, finančno ministrstvo pa še vedno ponujajo Borisu Fjodorovu. Ta je sprejem ministrskega položaja sicer pogojil z odstopom Viktorja GeraCenka, vendar pa njegovi zahtevi po besedah premiera ni mo-goCe ugoditi. Pogajanja očitno še niso končana, mesto finančnega ministra pa ostaja še naprej nezasedeno. Geračenko je vrsto let nasprotoval liberalnejšim ministrom, ki so ga obtoževali, da je odgovoren za spodbujanje inflacije, saj je podpiral tiskanje denarja, s katerim naj bi zagotovil likvidnost podjetjem, ki so zašla v težave. (AFP) KIJEV - Ukrajinski parlament je ostro napadel predsednika Leonida KravCuka, ker je v Moskvi podpisal sporazum o uničevanju ukrajinskega jedrskega orožja. Predsednika KravCuka so poslanci obenem tudi obtožili, da je mimo gledal na naraščanje ruskega nacionalizma na Krimu. Poslanci so KravCuka obtožili izdaje nacionalnih interesov in ga zato pozvali naj odstopi, sicer bodo zahtevali uvedbo kazenskega postopka. Nekateri poslanci so se zavzeli, da bi o vprašanju uničevanja jedrskega orožja na ozemlju Ukrajine razpisali referendum. Toda na koncu razprave so poslanci vendarle ublažili svoja stališča in posebni komisiji naročili, naj preuči, če so določila tristranskega sporazuma med Ukrajino, Rusijo in ZDA o uničenju jedrskega orožja v nasprotju s pogoji, ki jih je o tem vpra- šanju parlament sprejel novembra lani. Vodja komisij6 Jurij Kostenko je novinarjem že povedal, da bo sporazum najverjetneje zavrnjen. Poslanci so tudi sprejeli dopolnilo ustave, ki bo predsedniku Kravcuku omogočilo, da razveljavi vse zakone na Krimu, ki niso v skladu z ukrajinsko zakonodajo. Poslanci so tudi izrazih bojazen, da bi se nasilje s Krima lahko razširilo na Ukrajino. V zadnjih dneh so bili na Krimu namreC v nenavadnih okoliščinah ubiti trije ljudje. »Dogodki na Krimu ogrožajo varnost v Evropi. NaSi voditelji se igrajo z ognjem,8 je dejal nacionalistični poslanec Pavlo Movcan. »Volitve je potrebno preložiti, dokler se razmere ne umirijo,« je še dodal. Na Krimu pa opozarjajo, da bi morebitno vmešavanje oblasti iz Kijeva le še povečalo napetost. (Reuter) AMERIŠKI NAPAD NA JAPONSKO Tokio potrebuje lekcijo iz klasične politične ekonomije in liberalizma *mmmmiimmmmmmmmSiMm :iil;»iEillllilEllillSliL; isllill Barbara Kramzar VVASHINGTON - Potovanje predsednika Clintona v Bruselj, Prago, Kijev in Moskvo je Rusijo predstavilo kot prvo in zadnjo zapoved ameriške zunanje politike. Daleč stran od televizijskih kamer, ki spremljajo predvsem senzacionalne dogodke, pa potekajo dolgoCasnejša, a enako prelomna pogajanja o korenitih spremembah v mednarodnih gospodarskih odnosih. Medtem ko skuša Amerika Rusijo reševati pred posledicami preveč uspešne hladnovojne zunanje politike, je začela hkrati na novo določevati gospodarske in varnostne odnose z drugimi državami, predvsem z Evropo, Japonsko in Kitajsko. VVashingtonu se je pravkar posrečilo prisiliti Kitajsko k omejitvi svojega eksplozivnega izvoza v ZDA, dokler ne bo odprla vrat za ameriške izdelke. Pogajanja o enakopravnejši trgovini z Japonsko pa so zastala na mrtvi točki. Takoj za nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom, ki ga je nedavno ljubkovalno primerjal z rokoborcem najtežje kategorije, ima ameriški predsednik Bill Clinton med vsemi tujimi voditelji še najraje japonskega premiera Morihira Hosoka-wo, Ce je verjeti zaupnim virom tednika U. S. News & VVorld Report. Ah bolje povedano, še pred mesecem ali dvema sta se voditelja dveh gospodarsko najmočnejših držav sveta odlično razumela. Danes pa japon-sko-ameriškim odnosom grozijo resne zaostritve. Ameriška vlada, ki ima na vrhu svojega delovnega programa zapisane korenite pretrese v gospodarskih odnosih z nekdanjimi zaveznicami iz hladne vojne, je namreč ugotovila, da japonski premier ne uresničuje sprememb, ki jih je obljubljal VVashingtonu. Z nemškim kanclerjem, s katerim se ameriški predsednik po telefonu posvetuje vsaj enkrat mesečno, se mu je decembra posrečilo prebiti francoski zid nasprotovanja urugvajskemu krogu sporazuma o liberalizaciji svetovne trgovine. Premier Hosokavva pa ni izpolnil svoje obljube o odpiranju japonskih trgov za ameriške izdelke. Letni japonski trgovinski presežek se je lani povzpel na petdeset milijard dolarjev, pogajanja o japonskih nakupih ameriških avtomobilov, medicinske in telekomunikacijske opreme ali zavarovalniških uslug pa se niso premaknila niti za palec, je nedavno ugotovil podsekretar za mednarodno trgovino Jef-frey Garten. Preveč dobrega lahko škodi Kljub temu bi bila slika o močni Japonski in šibki Ameriki, s katero so mediji strašili Američane vse minulo desetletje, popolnoma napačna. Premier Hosokavva si morda celo želi odpreti japonski trg, ki so ga z ameriškim blagoslovom po drugi svetovni vojni izjemno premeteno nadzorovala vladna ministrstva in korporacije. Japonska je namreC najboljši dokaz, da preveč dobrega škodi. Prevelika finančna moč je lahko tudi znamenje premajhne potrošnje, preveč nadzorovanega trga, previsokih cen in premalo gibljivega gospodarstva. To- kijske vlade so v zadnjih letih skušale reševati gospodarski položaj z zaporednimi injekcijami stotin milijard dolarjev, a brez uspeha. Japonska potrebuje lekcijo iz klasične politične ekonomije in liberalizma, so ugotovili strokovnjaki. Mladostni premier Mori-hiro Hosokavva je zato avgusta prišel na oblast prav z obljubo, da bo enostrankarski politični sistem z dolgoletno nežno diktaturo liberalnodemokratske stranke spremenil v bolj klasično demokratičnega, gospodarstvo pa odprl cenejši tuji konkurenci. Za ceno doma kupljene kamere so si lahko Japonci doslej privoščili nakupovalni izlet v ZDA. Politični pretresi v Tokiu Obljube so eno, zakoreninjena središča gospodarske in politične moči, ki se upirajo spremembam, pa drugo. V zameno za podpis sporazuma Gatt je Hoso- kavva dobil ogorčene demonstracije pridelovalcev riža in celo že napovedane spremembe političnega sistema se lahko ustavijo v parlamentu. Hosokavvi se namreč že majejo politična tla. Kako krhka je koalicija, ki jo je konservativec Hosokavva sklenil s socialisti, je dokazal nedavni vihar po izjavi obrambnega ministra, da mora Japonska sodelovati v mirovnih silah Združenih narodov. Minister je moral odstopiti, da je potolažil razjarjene socialiste, ki opominjajo na drugo svetovno vojno. Zaradi taksnih pretresov je japonski premier v minulih mesecih prosil Američane, naj potrpežljivo počakajo na odpiranje japonskih trgov. Videti je, da ima VVashington dovolj čakanja. Po mesecih neuspešnih pogajanj z vlado premiera Morihira Hosokavve, ki ni znala odpreti japonskih trgov za ameriške izdelke, se je VVashington zdaj odločil za neposredni napad na japonska podjetja. Številna med njimi so namreč s svojimi močnimi podružnicami v ZDA skoraj enako ameriška kot japonska. Zato naj bi korporacije s pritiskom na nekoč vsemogočno tokijsko ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo zaključile petdesetletno politiko privilegijev, ki jih je Amerika v strahu pred Sovjetsko zvezo dovoljevala Japonski. BALKAN / PO ŠE ENEM NEUSPEHU ŽENEVSKIH POGAJANJ Izetbego vič prosi za pomoč, boji pa se nadaljujejo Sarajevsko letališče spet odprto za človekoljubne polete Sarajevo, bruselj * >>povedali smo že, da n°Cemo miru za vsako ceno. Privolili bomo le v J1.111, ki ga bomo podpisa-1 na poštenih temeljih,« )e po pogajanjih v Ženevi Povedal bosanski predsednik Alija Izetbegovič, ki se Je odločil, da ne bo popustil in odstopil od svo-, rneril, Čeprav pritisk mirovnih posrednikov darasca zaradi medse- bojnega sporazuma o sodelovanju med Srbi in Hrvati. Izetbegovič je v intervjuju za bosanski radio tudi izjavil, da najnovejšemu sporazumu med Hrvati in Srbi ne pripisuje večjega pomena. Predsednik BiH je bil včeraj v Bruslju, kjer se je pogovarjal s predstavniki zveze Nato in jih pozval, naj pomagajo razbiti srbski obroč okrog Saraje- va. Po pogovorih je izjavil, da »utegne Nato kaj storiti« za odprtje letališča v Tuzli in za pomoč obkoljenim prebivalcem Srebrenice, o Sarajevu pa ni rekel nič določnega. Kljub dogovoru o normalizaciji odnosov, ki sta ga v Ženevi podpisala ministra Graniti in Jovanovič, in sporazumu o miru, ki so ga takoj po za-grebsko-beograjski spravi sklenili bosanski Hrvati in Srbi, se na bojiščih ni nič spremenilo. Spopadi so se nadaljevali med vsemi tremi stranmi. Srbi Se vedno srdito obstreljujejo Sarajevo . Samo v sredo je na mesto padlo najmanj 230 granat, ki so ubile tri ljudi, dvajset pa so jih ranile. Srbi so napadali tudi muslimanske položaje v okolici Olova, Brčkega in Gradačca. Združeni narodi so sklenili danes spet odpreti sarajevsko letališče, ki so ga zaprli v sredo, ko so krogle zadele dve letali s človekoljubno pomočjo. Tiskovni predstavnik ZN Ron Redmond je odločitev o prekinitvi oskrbovanja pojasnil takole: »Prekinitev ni bila posledica napada na dve naši letali v enem dnevu, ampak stalnih napadov v zadnjih nekaj dnevih.« (Agencije) Zamenjava lorda Owna? STRASBOURG - Evropski parlament je zahteval, naj pogajalca Evropske unije lorda Ovvna zamenjajo z drugim posrednikom, ki bi bil pripravljen izdelati novo posredniško strategijo. Parlament meni, da posredniki OZN na pogajanjih niso dosegli vidnih rezultatov, hkrati pa vztrajno želijo razrezati BiH po »etničnih mejah«. »Vprašati se moramo, ali ne bi morala Evropska unija prenehati s svojim posredovanjem, saj so vse tri sprte strani pripravljene oblikovati trajen sporazum,« je izjavil Hans van den Broek na zasedanju evropskega parlamenta. Van den Broek je izrazil »resne dvome« o pravilnosti strategije Evropske unije, češ da bo »mir v Bosni in Hercegovini težko doseči le z besedami«. (AFP) Novi pritiski na bosansko vlado Hrvaška in Srbija sta v sredo podpisali sporazum in s tem še bolj pritisnili na muslimansko vlado, naj sprejme mirovni načrt, ki bi razdelil Bosno in pregnal Muslimane na košček zemlje. Območja etnične dominacije Beograd BOSNA IN © * Muslimani, ki so pred vojno predstavljali 43 odstotkov bosanskega prebivalstva, danes naseljujejo le še 10 odstotkov ozemlja. Srtbi, ki so predstavljali približno tretjino predvojnega prebivalstva, so di prisvojili 70 odstotkov ozemlja. AP/ Wm. J. Castello HRVAŠKA / ODMEVI NA ŽENEVSKO DEKLARACIJO O NORMALIZACIJI ODNOSOV S SRBIJO Opozicija opozarja, da je Hrvaška prva država na svetu, ki je priznala svojega agresorja ZAGREB - Dek 0 normalizaciji o •ned Hrvaško in republiko Jugosla predvideva, da bo oni predstavništv grebu in Beogradi 1 15. februarja, j I a uradna politik n kot »priznanje si Hrvaške in moži vključitev območij vasice na mire izjavil hrvašk nnik Franjo Tui vvnitvi iz Ženeve. . Zanj pomeni c ja tudi zmago » Politike, ki je v e mednarodnimi c odločena, da bo način in s pol sredstvi rešila pr stih hrvaških oz so načeloma poi ZN, v resnici p< , sko okupacijo«. je tudi menil, da lzjavo uradni odrekel svoji dosc Nonalni politik ■ijanja pomoči jmi območij L 'zrekel za pol malizacijo odn ški predsednik Se posebej on Kosije, ki je c Podprla, saj »jamstvo, da l ment postal s ka. Hrvaško Socialno-libe-ralna stranka, ki je najmočnejša v opoziciji, meni, »da je mogoCe odnose z Zvezno republiko Jugoslavijo normalizirati Sele takrat, ko bo ta priznala hrvaško državo v njenih mednarodnih mejah, Cesar pa ta izjava ne vsebuje«. Značilno je, da se deklaracija ne sklicuje na tiste resolucije Varnostnega sveta, ki jamčijo ozemeljsko celovitost in suverenost Republike Hrvaške v njenih mednarodnih mejah, sklicuje pa se na listino OZN in dokumente Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, pri Čemer »je vprašanje, k Cernu lahko državo, ki ni Članica OZN in KVSE, ti dokumenti sploh zavezujejo,« menijo hrvaški liberalci. Ti so prepričani, da »bi si morala hrvaška politika prizadevati predvsem za sklenitev sporazuma s političnim vodstvom bosanskih Muslimanov« ter da bo »skupna deklaracija zmanjšala možnosti za taksno sporazumevanje«. Opozicijski stranki desnice, pravaSi in nacional-demokratska liga, sta izrekli ostre kritike na raCun deklaracije, s katero je »Hrvaška kot prva država v svetu priznala svojega agresorja«, saj »hrvaškemu narodu niso znani vsi pogoji in dokumenti tega po- litičnega dejanja, kar pomeni, da Hrvaška sprejema odločitve o najbolj usodnih vprašanjih svojega naroda, ki nima možnosti, da bi sam odločal o tem«. Desnica je odločna v prepričanju, da je »moralno nedopustno sklepati sporazume s tistim, ki je zagrešil vojne zločine, in ga tako razbremenjevati kazni«. Podpis sporazuma pa je sprejela Srbska narodna stranka na Hrvaškem, medtem ko so ga Srbi z zasedenih območij sprejeli z zadržki, ob izjavi, da »mora Hrvaška priznati Krajino kot državo«. Podobno, kot sta storili Hrvaška in ZR Jugoslavija, sta tudi hrvaška republika Herceg-Bosna in Republika Srbska podpisali skupno izjavo o »vzpostavitvi trajnega miru z odprtjem predstavništev v Sarajevu in Mostarju«, ki bi prav tako morali začeti z delom do 15. februarja. Hrvati in Srbi iz Bosne predlagajo tudi Muslimanom, da bi »skupaj z njimi vzpostavili mir na celotnem ozemlju Bosne in Hercegovine«. Medtem ko je hrvaška opozicija prepričana, da bo ta sporazum Muslimanom škodoval, pa srbska in hrvaška stran, ki sta sporazum podpisali, zagotavljata, da nikakor ne bo v škodo »tretje strani«. Darko Pavičič Besedilo skupne izjave Republika Hrvaška in Zvezna republika Jugoslavija sta na podlagi pozitivnih izkušenj v skupnih naporih za pospešitev mirovnih procesov, ki jih na področju nekdanje Jugoslavije vodijo Združeni narodi in Evropska konferenca o varnosti in sodelovanju (Kevs), v težnji za vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov in v želji, da odločilno doprineseta k pravični in trajni razrešitvi krize na področju nekdanje Jugoslavije in tudi k ponovnemu stabiliziranju razmer v tem delu Evrope, sklenili pristopiti k procesu normalizacije medsebojnih odnosov. Odlodli sta se, da bosta prvi korak v tej smeri storili tako, da bosta odprli vladni predstavništvi v prestolnicah obeh držav - urad Republike Hrvaške v Beogradu in urad Zvezne republike Jugoslavije v Zagrebu. S tem dejanjem naj bi državi izboljšali medsebojne odnose in doprinesli k medsebojnemu zaupanju, ki naj bi vodilo v normalizacijo hrvaSko-srbskih odnosov in do miru, sodelovanja ter stabilnosti v tem predelu sveta. Vladi Republike Hrvaške in ZR Jugoslavije bosta poskrbeli za ustrezne delovne pogoje za delo obeh predstavništev, ki bosta pričeli z delom 15. februarja 1994. V Ženevi, 19. januarja 1994 minister za zunanje zadeve Republike Hrvaške dr. Mate Granič in minister za zunanje zadeve ZR Jugoslavije Ladislav Jovanovič NOVICE Kdo ustavlja konvoje s pomočjo? SARAJEVO - Poveljnik mirovnih sil v BiH general Frangois Briquemont je v Četrtek izjavil, da boji med sprtimi stranmi preprečujejo dostavo človekoljubne pomoti civilnemu prebivalstvu. Dejal je, da enote na terenu ne spoštujejo obljub, ki so jih dali njihovi poveljniki. »Zadnje Čase konvoje s pomočjo ovira hrvaška vojska v Bosni,« je povedal. (Reuter) Mobilizacijo beguncev PODGORICA - Srbska vojska v BiH je s pomočjo lokalnih Črnogorskih oblasti in jugoslovanske vojske mobilizirala veC kot sto srbskih beguncev iz BiH, ki so bili nastanjeni v Črni gori. Predstavnik socialdemokratske stranke Milorad Ražnjatovič je povedal, da so pred desetimi dnevi po posti zaceli prihajati pozivi za mobilizacijo rezervistov. Pozive pošilja obrambno ministrstvo samooklicane Republike srbske v BiH in vabi v vojašnico jugoslovanske vojske v Tivatu, da bi izpolnili vojaške obveznosti v vojski Republike srbske. (STA) . Pomoč duševno prizadetim LYON - Francoska človekoljubna organizacija Handi-cap International je v četrtek sprožila akcijo, s katero namerava duševno in telesno prizadetim na ozemlju nekdanje Jugoslavije priskrbeti okoli tisoč ton hrane, zdravil in drugih nujnih stvari. PomoC, ki je vredna okoli 3,5 milijona dolarjev, so namenili 90 centrom za duševne bolnike v BiH, Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem. (AFP) Spor med Slovaki in Madžari BRATISLAVA - Visoki funkcionar za človekove pravice Max van der Stoel se je v imenu Konference o evropski varnosti in sodelovanju v Četrtek z voditelji Slovaške in nato Se s predstavniki madžarske manjšine na Slovaškem pogovarjal o njihovi zahtevi po avtonomiji. Sestal se je s slovaškim premierom Mečiarjem in predsednikom Kovačem, nato pa Se s predstavniki Številne (600 tisoč ljudi) madžarske manjšine. Kampanja za avtonomijo Madžarov na Slovaškem se je začela pred dobrim mesecem in resno načela odnose med narodoma. Vlada premiera Mečiarja se namreč boji, da spor pomeni začetek razpada Slovaške, ki se je pred enim letom razdražila od Ceske. Madžari so kampanjo sprožili, potem ko je vlada v Bratislavi sprejela zakon, ki odpravlja dvojezične napise v madžarskih krajih. (Reuter) SLOVENSKI PROGRAM IT SLOVENIJA 1 M.Bralec: Kroki, veliki krokodil, posnetek gledališke predstave Naša pesem '93: APZ Tone Tomšič, 3. oddaja Sola podjetništva, 6/8 del izobraževalne serije R & R, znanstvena oddaja Po domaCe Poročila Studio City, ponovitev Svet poroda, ponovitev Osmi dan, ponovitev Porabski utrinki, oddaja madžarske TV TV dnevnik 1 Živ žav Regionalni studio Maribor Lingo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Četrtkove posebnosti: Mr. Bean in Les Freres Taquins Tednik TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova Hiša naprodaj, 15/21 del ameriške nanizanke Moja mala nimfomanka Igrajo: Philip Charles MacKenzie, Alison LaPlaca, Danny Gans, Ellen DeGeneris, Marv Page Keller, Nick Tate. Tekmeci Sherlocka Holmesa, 19/26 del angleške nanizanke IT SLOVENIJA 2 15.30 15.40 17.20 17.45 18.40 19.10 19.30 20.05 21.00 22.00 22.55 23.55 Video strani Kinoteka - James Cagney: Plesna parada, ameriški čb film, 1933 Revija razkošnih glasbenih točk Sova, ponovitev Burleske Charlieja Chaplina, 8. epizoda am. čb nanizanke Tekmeci Sherlocka Holmesa, 18/26 del angleške nanizanke Raztresena smetana družbe Že veste Poslovna borza Dnevnik 2 Habsburžani: Zgodovina neke evropske rodbine, 2/4 del av-strijsko-nemške dokumentarne nadaljevanke Umetniški večer: Velika obdobja evropske umetnosti: Romanika, 4. del nemške nadaljevanke Ves svet je oder, 13,, zadnji del angl. dokumentarne serije EP v umetnostnem drsanju: Moški, posn. iz Koebenhavna Video strani A KANALA MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini CMT A-Shop Luč svetlobe, ponovitev 83. dela ameriške nanizanke A-Shop Verdi, 4. del italijanske nadaljevanke Video strani A-Shop Ustava, 5. del ameriške serije o državni ureditvi Luč svetlobe, 84. del ameriške nadaljevanke Rock starine, ponovitev 49. oddaje Risanke A-Shop CMT Risanke Poročila Megla, ameriška grozljivka, 1980 Igrajo: Adrienne Barbeau, Hal Holbrook, Jamie Lee Curtis, Janet Leigh, John Houseman, Tommy Atkins in dragi; režija John Carpenter. Rock starine, 50. oddaja Nocojšnje rock starine so posvečene legendi rock'nTolla Elvisu Presleyu. Poročila Verdi, 4. del italijanske nadaljevanke A-Shop CMT Video strani 18 KOPER 18.00 Slovenski program OHHSF KOROŠKA 19.30 Cas v sliki S RAI 1 RETE 4 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Dnevnik in nan. Cuori senza eta, 10.00 dnevnik Film: Lo scudo dei Falworth (pust., ’54), vmes (11.30) dnevnik Risanke: Calimero Nan.: Nancy, Sonny & C. Vreme in dnevnik 1 Nan.: La signora in giallo Dnevnik in Tri minute Mladinski variete. Uno per tutti, vmes nanizanka, risanke, aktualnosti, zanimivosti Variete: Buona fortuna Mikrofon je Big! Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Nan.: Ai confini delPal-dila, 19.00 Očetov pes Vreme, dnevnik, šport Film: Contratto per ucci-dere (krim., ZDA ’64, i. Lee Marvin, R. Reagan) Dnevnik Film: La pišema (dram., Fr. ’68, i. Alain DSelon, Romy Schneider) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok.: Vietnam i Kma-bodža (5, oddaja) Film: L’amico della mia amica (kom., Fr. ’87) RAI 2 RAI 3 Nanizanke: Una famiglia americana, I Jefferson, 8.30 nad. Piccola Cene-rentola, 9.00 Anima per-sa, 9.30 TG 4 Nad. Soledad, Febbre d’amore, 11.30 Maddalr-na, 12.30 Celeste, 13.00 Sentieri, 14.30 Primo amore, 15.00 Principes-sa, 16.00 Camilla, vmes (11.55.13.30) TG 4 Kviz: La veritii, vmes (17.30) dnevnik Rubrika o lepoti Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Cuore selvaggio Film: Condannato a mor-te per mancanza di indizi (dram., ZDA ’83, i. Michael Douglas), vmes (23.30) dnevnik Radio Londra Pregled tiska Dok.: V kraljestvu narave Male in velike zgodbe Nan.: Lassie Jutranji dnevnik 2 Nad.: Quando si ama Kronike v živo (vodi Mita Medici) Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Aktualno: I suoi primi 40 anni (vodi E. Sampo) Kronike v živo: Detto tra noi Dnevnik in iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti Aktualno: In viaggio con Sereno variabile Nan.: Hunter Vreme, dnevnik, šport Variete: I fatti vostri Aktualna odd:: Potrebujem te Dnevnik in vreme Variete: Indietro tutta! Filmske novosti EP v umetnostnem drsanju Variete: Videocomic S CANALE5 Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale Otroška odd.: risanke, variete Bim bum bam Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: La ruota d’oro (vodi Mike Bongiorno) Nan.: Pappa e ciccia Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Jutranja odd.: L’altrarete Kulturni dnevnik Tortu-ga, 8.30 Tortuga DOC Dok.: Otok Giglio Idealna knjižnica Dnevnik ob 12-ih Aktualne odd.: Parlato semplice, Sri Lanka, Le pitre del Sud Znanstveni dnevnik Deželne vesti,dnevnik Figaro qua, Figaro B Dok.: Faraonovo oko Šport: zimski šport, košarka, 16.35 IP v odbojki (Z.), 17.20 Derby Otroški variete Nanizanke Odprti studio Aktualno: Tu Italija Otroška oddaja Odprti studio Aktualno: Luogo comune Variete: Non e la RAI Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Agli ordini papa Šport studio Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 II principe di Bel Air Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Film: Due vite al massi-mo (pust., ZDA ’93, i. Maureen Flannigan) Luogo comune Sgarbi quotidiani Šport studio Nan.: Starsky & Hutch # TELE 4 19.30, 23.10 Dogodki in odmevi La leggenda di Custer | Speciale Magazine Nan.: Vita da strega Dok.: Geo Šport, Insieme, vreme (•) MONTECARLO Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob Una cartolina 19.30, 22.30 Dnevnik Dan na preturi Šport Dnevnik in vreme Umetnostno drsanje Milano, Italija Variete: Tappeto volante Dok.: Na počitnice z Gol- Aktualno: Domino (vodi donijem Corrado Augias) Pregled tiska in vreme Umetnostno drsanje 8 Koper TV novice »Rotocalco Nostrano« Svet danes: Slovenija v letu 1993 Slovenski program: Primorski forum Primorska poslovno Primorska kronika TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program »Meridiani«, aktualna tema Achtung Baby!, kulturna oddaja TV dnevnik Slovenski program: TV Poper, kabaretno-sati-rična oddaja, pon. Ex Libris: Šestdeseta leta (□EMP Avstrija 1 Cas v sliki Pri Huxtablovih Smrtonosna kupčija, amer. tv film Glasbena skrinja m Cas v sliki Družinske vezi Ladja zaljubljencev Bill Body - Nori svet športa Otroški program: Captain Planet Black, serija Cez galaksijo in potem na levo Baywatch - Kopališki mojstri iz Malibuja Znanost Cas v sliki Hribovski zdravnik, 6. del Pogledi od strani Liebling Kreuzberg, serija Veliki VValdo Pepper, amer. pustol. film Cas v sliki Nesreča, angl. film, 1966 Igrajo: Michael York, Dirk Bogarde, Jacqueline Sassard in drugi; režija Joseph Losey. Poročila Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila Šolski spored Rojstvo Evrope, 6/7 del dokumentarne serije Obdobja svetovne knjiž6' vnosti: Zlati vek rimske književnosti Tečaj francoskega jezika, 4/7 del Knjige, knjige... Narnijske kronike, 14/18 del angleške nanizanke Poročila Divja vrtnica, 9/199 del mehiške nadaljevanke King Kong živi, amer. film, 1986 Igrajo: Linda Hamilton, Brian Kervvin, Peter Elli' ot in drugi; režija John Guillermin. Bagdad Cafe, 7/15 del am. humor, nanizanke Monofon Učimo se o Hrvaški: Hrvaška književnost med evropskimi, 2/13 del Poročila Domače živali Družinski magazin Hrvaška danes Poročila Kolo sreče Santa Barbara, 615. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Iz strankarskega življenja Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Poročila Poslovni klub Večer ob glasbi Slika na sliko Poročila v nemščini M Hrvaška 2 17.15 18.15 19.30 20.10 20.45 21.20 22.10 23.50 TV-koledar Narnijske kronike, pon. 14/18 dela angl. naniz. Skrivnosti, am. serija Tiha zarota, pon. 3/4 dela Koebenhavn: EP v umetnostnem drsanju: Pari, prosti program Pokal evropskih prvakov v odbojki: Mladost-Halkbank Dnevnik Jackie Thomas Show, 12/17 del amer. humor, serije Največji zločini in procesi 20. stoletja, 8/26 del dokum. serije Tiha zarota, 4., zadnji del nadaljevanke Plymouthska pustolovščina, amer. film Video strani Avstrija 2 Tisoč mojstrovin EP v umetnostnem drsanju; pari, prosti program Lipova ulica, serija V orlovi deželi, 2. del: V boju z divjino Zveneča Avstrija: Glasbeni sprehod po treh zveznih deželah: Salzburškem, Štajerski in Koroški. Ras Muhammed - Greben v Rdečem morju Pri Huxtablovih: Divja zabava Made in Austria, kviz Regionalna poročila Kultura Domače reportaže Kuharski mojstri Kabaret Novosti iz sveta filma Večerni studio EP v umetnostnem drsanju: Moški, prosto Nočni studio (mG) Madžarska Vaška TV Sončni vzhod Cez dan Riviera, serija Moselbriiška zgodba, koprodukcijska serija Igra Opoldanski zvon Dnevnik Nacionalna zakladnica: Koszeško hribovje Telešport Stoletnica Nobelove nagrade, 3. del dokumentarne serije Spored za otroke Stavimo! Otroški kotiček Dnevnik Sosedje, 176. del serije Novi muhasti letni časi, zabavni magazin Madžarska polpreteklost, 11. del serije EP v umetnostnem drsanju: Moški, prosto Dnevnik BBC RAI 1 20.40 THE KILLERS ameriški film, 1964 M/cn/ ubijalec Charlie in njegov mlajši sodela-. 8 morata ubiti gangsterja Northa. Nalogo ioni0 °Prav^a' a kmalu izvesta, da je Johnny i vkoval pri ropu, katerega plen je skrivnostno denar <^^oč^a S8/ 0,0 bosta odkrila, kdo je skril Flm ie režiral Don Siegel in je bil najprej name-rnJr prec,vq/'on/'u na televiziji, vendar so ga za-di mnogih nasilnih prizorov raje prepustili pre-ojanju v kinodvoranah. The Killers je tudi za-nJi Reaganov film, potem se je posvetil politiki. kanal a 20.40 KDO TAM POJE, jugoslovanska komedija Don pred začetkom aru9e svetovne vojne se ra avtobusu, ki vozi Po srbskem podeželju ■ta poti do Beograda dogaja marsikaj zanimi-YeQo. Lastnik avtobusa 'n njegov sin Miško ima-o do slučajnih potnikov svojevrsten odnos. Film ™.° tom poje na zani-miv m humoren način razkriva značaj ljudi, ki so nesrečni že od malega. Hkrati pa nam razkriva užbene razmere in odnose tik pred začetkom roge svetovne vojne, saj ko avtobus končno pri-Pe v glavno mesto Beograd, se začne vojna, h m je režiral Slobodan Sijan, igrajo pa: Pavle Vuji- SIC, I Jrnnnn \lils/^>lls< :/ TV SLOVENIJA 1 00.10 SKRIVNI NAROD, kanadski barvni film Scenarij: Edward Richie režija: Michael Jones glasba: Paul Steffer fotografija: Michael Jones 'grajo: Cathy Jones, Mary Walsh, Mike Wade, Ri c k Merci er, Ron Hynes Tudi v Kanadi se spoprijemajo s fenomenom nacionalizma, ki ga še najbolj poznamo po odcepitvenih težnjah francoskega Quebecka, lmenu katerih bi marsikateri Kanadčan morda segel tudi po orožju, če bi se strasti pregre-'e. s fenomenom nacionalizma in njegovimi koreninami se na satirično humoren način ukvarja film SKRIVNI NAROD /SECRET NATION/ režiserja Michaela Jonesa, ki nekoliko spekula-nvno posega na način aranžiranega dokumentarca, nekakšne doku-drame, v status Nove Funlandije, njenih prebivalcev in nekoliko sprašljive priključitve Nove Funlandije h Kanadi 1949. leta po izpeljanem referendumu, v filmu se študentka Frieda Vokey vrača domov. Naveličana je študija, ki se ji že nekoliko vleče in ima občutek, da če ne bo zdaj, porom ne bo nikoli zaključita svojega študija zgodovine. Doma, na Novi Funlandiji, bo zbirala gradivo za svojo tezo diplomske naloge o no-vofundlandskem nacionalizmu in njegovih vi-r.'h■ Nenadna smrt lokalnega politika, ki naj bi 'mol v svojem arhivu vrsto dokumentov o ponarejenem referendumu o priključitvi h Kanadi '949. leta, povzroči med prebivalci vznemirjenje. Nekat eri, katerih vloga je bila dvomljiva, bi se hoteli dokumentov polastiti, do njih pa hoče tudi Frieda za svojo diplomsko nalogo, 'oda pri tem Friedo ovira že njen oče, da o lokalnih veljakih niti ne govorimo. Do dokumen-fov se skušajo dokopati tudi Angleži, ki naj bi sodelovali pri zaroti, s katero je Nova Funlandi-Ja postala del Kanade, njeni prebivalci pa tre-fjerazredni narod. Filmska špekulacija je nadvse učinkovita, aktualna pa tudi za naš prostor. TV SLOVENIJA 2 21.05 OBISKI, oddaja o kulturi Do/ga leta smo trdili, zla-sfi pa kot dokončni argument slovenske osamosvojitve, da je prav kultu-ra tista, ki določa slovenski narod. Po svoji kulturi se tudi razpoznavamo v ždreužbi evropskih narodov in držav: svojo identi-feto naj bi slovenska nacijo (narod v svoji državi) Se okrepila. Kakšna je to-rej slovenska kulturna po-Ofika, kako je izbrana po-Utična oblast določila mesto slovenske kulture, slovenskega kulturnega nacionalnega programa kot dela nacionalne politike? Alije delež v državnem proračunu pravi odgovor na zastavljena vprašanja? O tem, pa tudi o čem drugem - narodnostnih skupnostih, zamejskih Slovencih in še o marsičem - bo tekla beseda v oddaji Obiski, katere gost bo minister za kulturo gospod sergej PeF han. S krajšimi prispevki sodelavcev kulturne redakcF je pa bodo na obisku pri ministru tudi nekateri kulturni delavci in ustvarjalci. Z vprašanji, predlogi, komentarji in mnenji. Pogovor bo vodil novinar Jadran Sterle. TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.25 Deček z dvema materama JASHUOVO SRCE, ameriški film Scenarij: Susan Ciscuna režija: Michael Pressman fotografija: Shelley Johnson glasba: Lee Holdridge igrajo: Melisa Gilbert Brinkman, Tim Mathe-son, Matthevv Lavvrence, Lisa Eilbacher, Debra Mooney, Jack Blessing, Lorine Vozoff 10-letni Joshua je s svojo izjemno senzibilnostjo in. razumevanjem junak filma, ki bo marsikateremu gledalcu izvabil solze. Gre za usodo dečka, pa tudi za usodo mlade ilustratorke otroških knjig, s katero je deček Joshua kar najtesneje povezan. Joshua živi z očetom, uspešnim arhitektom. Mati ju je zapustila, saj v rosni mladosti ni znala skrbeti niti zase, kaj Sele za otroke. Oce ima občasne prijateljice, ki se jih sin navadi, nanje pa se posebej ne naveže, saj gredo kaj hitro tudi iz očetovega življenja. Povsem drugače pa je, ko oce sreča mlado Claudijo, ki riše knjige za otroke in je polna vedrine. Ko se preseli k njemu na dom, ga napolni s toplino in domiselnostjo in Joshua zdaj živi nenadoma polno življenje. A kaj, ko se oce ne more odpovedati svoji svobodi; osvajati zaCne novo žensko in Claudia ga zapusti. A med Joshuo in Claudio ostane trdna vez, veC kot navezanost, prava ljubezen otroka do odraslega in nasprotno. Joshua želi, da bi ga Claudia posvojila, tega si Zeli tudi ona, obenem pa se tudi Joshuina mlada mati zave svoje materinske vloge in si skuša pridobiti izgubljenega sina... Film nadvse tenkočutno, obenem pa problematično obravnava problem starševstva in posledično neprijetnega občutka, da niso izpolnili otrokovih pričakovanj. Najbolj ganljivo pa je seveda prijateljst vo med Joshuom in Claudio. Zelja, da živita skupaj se formalno ne more uresničiti, zato pa mu Claudia nariše njegovo lastno zgodbo v dokaz večno trajnega prijateljstva. l/s „"'A KANAL A_______________________ MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG, jugoslovanska komedija 23.10 Družina Topoiovič se ukvarja s pogrebništvom. Pogrebni zavod je imel že njihov pra ded, njihov ded in tudi najmlajšo generacijo potomcev vzgajajo v tem duhu. Vendar je zanimivo, da čeprav imajo vsak dan opravka s smrtjo je to družina, ki je zelo trdoživa. Saj je še pra ded med živimi in ne samo to, zelo je samosvoj in še vedno glavni v hiši. Pa še nekaj: ta družina poslovnežev od pradeda do pravnuka je znana po tem, da preživijo samo moški. Tudi njihove žene so se nekako porazgubile ali celo tragično preminule. Družinske klan se sicer trudi, da bi najmlajšega srečno oženiti, a nekako ne najdejo prave ženske, ki bi bila temu moškemu združenju po godu. Višek vseh problemov, ki jih imajo sami s seboj in s svojimi strankami pa predstavlja postavitev krematorija. Režija Sloboda Sijan, igrajo: Pavle Vujisič, Danilo Stojkovič, Miodrag Aleksič in drugi. MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side; 10,00 Video; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 The Soul Of MTV; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 Rockumentary: Led Zeppelin; 21.30 Bea-vis & Butlhead; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Ponovitve; 00.00 Beavis & Butlhead SKVONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 Ho!lywoodčanke, 2. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 Paradise Beach; 20.00 Rescue; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 Rokoborba; 22.00 Crime International; 22.30 Videnja; 23,00 Star Trek; 00.00 Nedotakljivi PRO 7 05.40 Serije, ponovitve; 10.40 TisoC milj' prahu; 11.40 Roseanne; 12.10 Pri Huxtablovih; 12.40 Prestrašeno mesto, am. film; 14.25 Hardcastie & McCormick; 16.30 Risanke; 17,55 Ferris Bueller; 18.25 Vse čisto normalno; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Goo-nies, am. pustot film; 22.25 Raven; 23.30 Poročila; 23.35 Vrata v pekel, am. grozljivka; 01.15 Ponovitve PREMIERE 07.00 Romeo; 09.00 Jezen spanec, am. film; 10.55 Sencev viharju, am. film; 13.15 Kino '94; 14.40 Kennedy-portret legende; 16.10 JFK, am, polit.srhljivka; 19.15 Kino 94; 20.15 Človek, ki ve preveč, franc, kriminalka; 22.05 Cold Heaven, am. psih. kriminalka EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Umetnostno drsanje, vrhunci; 11.00 Konjenistvo; 12.00 Euroski, magazin; 13.00 Hokej, magazin iz NHL lige; 14.00 Umetnostno drsanje; 17.00 Hokej, NHL' 18.30 Umetnostno drsanje, plesni pari; 19.30 Poročila; 22.30 Boks, dvoboji profesionalcev; 00.00 Košarka, evropski pokali; 01.30 Športna poročila SATI 09.05 Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev; 14.00 Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Regionalna poročila; 18,00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Na avtocesti je spet cel hudič, am. akcijska komedija; 22.55 Izganjalec hudiča 2-Krivoverec, am, grozljivka; 00.10 Dresirana ženska, nemški mehki pomofilm RTL 09.10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Družinske vezi; 18.00 Paradise Beach; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Miami Vice, 2/26 del am. tv kriminalke; 21.15 Cheese, humor, oddaja; 21.45 Pod eno odejo, 2/13 del; 22,15 Kako, prosim?; 23.15 Gottschalk; 00.00 Poročila RTL 2 05.45-17.00 Ponovitve serij; 17.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se. prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Človek Bac-hmann; 20.00 Poročila; 20.15 McMastersovi, am, vestem; 21.50 Poročila; 22.00 Notranji glasovi, 2. del am. psih. drame SKY MOVIES 17.00 The Last Escape; 19.00 The Bear; 21.00 Re-venge Of The Nerds lil; 23.00 Black Robe MOVIE CHANNEL 17.00 Robin Hood; 18.00 The Three Musketeers; 19.00 Down Three Dark Streets; 21.00 Dying Voung; 23.00 Gladiator FILMNET + 14.00 The Brave Little Toaster; 16,00 K-TV; 18,00 Joe v$ Vdcano; 20.00 Spotswood; 22.00 Mambo Kings SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnje novice; 19.00 Poročila; 19.30 Kultura; 20.00 Showcase; 21.00 Super šport; 22.00 Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show CNN 05.00-22.00 Worid News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorid -Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King U-ve; 16.30 Cnn 8c Co; 19.00 VVorid Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Today Update; 22.30 Showbiz Today Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00,6.30, 7,30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 11.45 Iz tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za naš jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Radijska igra; 22.20 Koncert: Allan Taylor. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza ; 11.05 Reprize in soočanja; 13.05 Ljudski napevi; 13.40 Gal-sb, tradicija; 14.05 Gym-nasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Jože Gostič; 19.33 Koncert; 22.05 Igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Informacije, prireditve; 9.15 Vremenska napoved za konec tedna; 10.30 Primorski val 202; 11.00 Hladno toplo vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Kaj je novega?; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Amerika, velika odkritja malih ljudi; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Amerika, 2. del; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Ze-iiščarstvo; 11.00 Kulturna oddaja; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Zgodovina in turizem; 16.00 Modri val; 18.00 Igra; 18.45 Folk. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7,40 Slov. novice; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 17.00 Anketa; 17.55 Špeckahla; 18.30 Oddaja BBC; 20.00 Marlboro; 22.00 Rocko-teka. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - Zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 16.20 Zaplešimo skupaj; 19.20 Večerni program, Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 14.05 Kadar boš na rajžo šel; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 19.30 Glasba; 20.00 Petkovi akvareli; 22.00 Zrcalo dneva - Nočni pr. Radio Študent 11.00 Rec Rec News; 12.00 Borzni parket (pon.); 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Joculator tedna; 18.00 Kinoburger; 19.00 Tolpa bumov: JGro-tus; 20.00 Radio ropot; 22.00 Idealna godba; 0.30 Radio satelit. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar In Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega Vzhoda (pon.); 8.40 Pot-puri; 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga: Spomini na R. Mario Rilkeja (M. von Thurn und Taxis, pripoveduje Mira Sardoč); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 MePZ Mačkolje; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.45 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. NOVICE Nove ugotovitve o Plutonu PARIZ - Doslej so astronomi domnevali, da ledena skorja, ki pokriva planet Pluton, vsebuje predvsem metan. Skupina francoskih in ameriških raziskovalcev pa je pred nedavnim odkrila, da Plutonova ledena površina vsebuje 89 odstotkov azota. To odkritje je hkrati prvi zanesljiv podatek o elementih na površini najbolj oddaljenega planeta v našem osončju. Prav tako gre za dokaj jasno indikacijo, da je Plutonova atmosfera večinoma azo-tna, torej ne vsebuje kaj dosti metana, kot so domnevali doslej. Do tega odkritja so astronomi prišli na Havajih, s pomočjo nove naprave, ki jo imenujejo UKTT, kar s kratico označuje »infrardeči teleskop Združenega kraljestva«. Razen tega je ta skupina raziskovalcev na Plutonu prvič zaznala ogljikov monoksid. Ugotovili so še, da ima podobno strukturo kot Plutonova površina tudi njegova luna Triton, zaradi Cesar sklepajo, da sta se oba telesa oblikovala v istem času in na istem mestu iz solarne meglice, nekako na začetku porajanja našega sončnega sistema. Morda se marsikomu zdi nenavadno, da tako visoka koncentracija azota na Plutonu ni bila odkrita že prej, saj ta planet že dolgo intenzivno preučujejo, vendar moramo pri tem upoštevati tudi dejstvo, da azot absorbira zelo malo sončne svetlobe, zaradi česar so bile dosedanje spektralne analize dokaj težavne in pomanjkljive. »Himera« brez potomcev PEKING - Mezgi in mule so živalski hibridi, »bastar-di«, ki jih rejci vzgajajo s križanjem dveh različnih vrst kopitarjev. Ker jih mnogi ljudje pogosto ne razlikujejo, naj ponovimo: mezek je križanec žrebca in oslice; mula pa osla in kobile. Oba hibrida sta neplodna - ljudje jih uporabljamo kot tovorne in vprežne živali. Pred dobrim desetletjem pa so na Kitajskem znanstveno potrdili ta pojav, tako da ni več razloga za dvome. Namreč, štirje raziskovalci Inštituta za genetiko v Pekingu so z analizo kromosomov ene izmed »dvomljivih« mul, ki se je skotila 4. marca 1981 v provinci Hunan, ugotovili, da gre za »popolnoma novo vrsto hibridne živali«, kot je poročal raziskovalec Rong Ruizang. »Zmajev žrebec«, kakor so poimenovali omenjeno himero (mitološko bitje: spredaj lev, po životu koza, zadaj pa zmaj), je do tega odkritja »služil« kot vprežna živina. Kromosomi so bili popolnoma drugačni od kromosomov drugih primerljivih živali, kar niti ni tako nenavadno, če upoštevamo, da je bila njena »mama« mula, »oče« pa čisti osel. »Toda,« pravi Rong Ruizang, »Zmajevega žrebca bomo lahko šele takrat opredelili kot novo vrsto, ko se bomo prepričali, da lahko ima svoje potomce.« Vendar pa potomca ni bilo - »Zmajev žrebec« je tako ostal kratkotrajna igra narave. Deset računalniških zapovedi NEW YORK - Inštitut za računalniško etiko, ameriška neprofitna organizacija, je pred nedavnim objavil kodeks, ki naj bi ga prostovoljno upoštevali vsi uporabniki računalniške tehnologije in elektronskih sistemov: 1. Ne uporabljaj računalnika, da bi poškodoval druge ljudi; 2. Ne vmešavaj se v računalniška opravila soljudi; 3. Ne brskaj po tujih računalniških programih; 4. Ne uporabljaj računalnika za krajo; 5. Ne poslužuj se računalnika kot lažne priče; 6. Ne razmnožuj in ne uporabljaj software-a, ki ga nisi plačal; 7. Ne uporabljaj tujih računalniških potencialov brez avtorizacije ali ustreznega nadomestila; 8. Ne kradi tuje intelektualne lastnine; 9. Premisli o družbenih posledicah programa ah sistema, ki ga pišeš oziroma projektiraš; 10. Vedno uporabljaj računalnik tako, da boš zagotavljal spoštovanje osebne integritete drugih ljudi. (E. J.) '' g RAČUNALNIŠTVO / MODELIRANJE REČNIH TOKOV Krotenje poplav V skupini raziskovalcev, ki se ukvarjajo z računalniškim modeliranjem rečnih tokov, so prišli do presenetljivega spoznanja. Po njihovem mnenju je katastrofalne poplave v obljudenih ali gospodarsko pomembnih področjih najbolje preprečevati tako, da dovolimo in omogočimo reki, da prestopi bregove tam, kjer voda ne bo naredila mnogo škode. Znanstvenikom se zdi, da poravnavanje rek, zviševanje bregov ah poglabljanje dna ne more biti zares uspešno. Raziskovalci, ki prihajajo z osmih britanskih univerz, skušajo sestaviti računalniške modele za iskanje najboljših načinov nadzora poplavljanja katerekoli reke. V triletnem projektu se bodo osredotočili na metodo nadzorovane poplave, ki temelji na izkopu umetne poplavne ravnice. Ko reka prestopi bregove, vsrka nekaj vode okolna prst. To omejuje višino vodostaja in zmanjšuje pretok vode. Znanstveniki nameravajo ta pojav izkoristiti z umetnim, takoimenovanim dvostopenjskim kanalom. Prvi, nižji kanal je naravni tok reke; gornji kanal je pli- tev pas širine 10 do 15 metrov, ki bi ga izkopali na obeh straneh reke. Ta začasno zadrži vodo, ko reka poplavlja. Alan Ervine z Univerze v Glasgovvu, ki usklajuje projekt, je povedal, da je primeren prostor za gornji kanal mogoče najti ob skoraj vsaki britanski reki. Gareth Pender, prav tako iz Glasgovva, gradi računalniški model za napovedovanje višine vode in pretoka v treh razsežnostih. Pomanjšani modeh, ki so pri takih raziskavah v navadi, so dragi, poleg tega pa jih je tudi težko izdelati. Robert Sellin, profesor hidravličnega strojništva na Univerzi v Bristo-lu, je porabil 10.000 funtov za petindvajsetkrat pomanjšani model 250-metrskega odseka hampshirske River Backvvater, kjer so izkopali dvostopenjski kanal. Gradnja modela polkilometr-skega rečnega odseka bi bila po njegovih besedah še mnogo dražja. Čeprav sega računalniško modeliranje rek že trideset let nazaj, se doslej še niso lotevali interakcije med reko in poplavno ravnico. »Numerična analiza takih problemov je precej zahtevna,« pravi Pender. V ra- čunskem postopku morajo zaradi različne oblike in poraščenosti tok po rečnem koritu obravnavati ločeno od toka po poplavni ravnici. Napovedovanje obnašanja vodnega toka na samo 500 metrov dolgem odseku reke traja na Penderjevi delovni postaji polnih šest ur, a je še vedno mnogo hitrejše in cenejše od fizičnega modeliranja. Pender je povedal, da namerava s pomočjo podatkov iz fizičnih modelov in pravih rek poenostaviti računalniški model, tako da bo deloval hitreje. Potem bo mogoče naenkrat obdelati daljše odseke reke. »Poskušali bomo dokončno ugotoviti, ah je vredno izkopati dvostopenjski kanal,« je povedal Ervine. Njegova skupina zdaj gradi pomanjšane modele, dolge do 10 in široke do 50 metrov: tako velika širina je potrebna zaradi poplavne ravnice. »Premerih bomo od 20 do 30 različnih geometrij reke in s tem poskušali odkriti nekakšna splošna pravila. Upamo, da jih bomo po treh letih lahko posplošili na vsako reko v Veliki Britaniji,« še dodal. Elisabeth Geake -PrZ- Ce dopustimo, da reka nadzorovano prestopi bregove, bomo bolj varni (NS) Novi vetrovi v jadrih hladnega zlivanja Whliam Bown Ce bo hladno zlivanje atomskih jeder med znanstveniki nekoč spoštovano, za to morda sploh ne bosta zaslužna Martin Fleischmann in Stanley Pons, ki sta s svojim ekperimentom 1.1989 sprožila mnogo prahu. Vse slave utegne biti deležen nizozemski fizik, ki je v zgodnjih Šestdesetih opravil za družbo Philips vrsto danes pozabljenih poskusov. Pred tridesetimi leti je Otto Bei- Balzam za ušesa tistih, ki verujejo v hladno zlivanje (SA) fenschweiler iskal spojino, s katero bi bilo moč zaščititi Geiger-Muellerjeve cevi pred poškodbami pri prvi ionizaciji. Tako snov - zlitino titana in radioaktivnega tritija - je tudi naSel in pri Philipsu so s tem precej zaslužili-Poleg tega pa je tudi odkril, da ob segrevanju radioaktivnost zlitine močno upade. Nenavadnega pojava ne moremo pojasniti z nobenim znanim fizikalnim procesom: temperatura naj ne bi vplivala na radioaktivnost Emisija elektronov pa se je pri segrevanju z 115° C na 16(f C vseeno zmanjšala za 28 odstotkov. Hendrik Ca-simir, tedanji direktor Philipsovega razvojenga oddelka, se spominja razburjenja, ki ga je povzročila Reifen-schweilerjeva vest. »Dejal sem, da bi bila zadeva lahko izjemno pomembna - vendar v to nisem verjel.« Znanstvenika sta postavila odkritje ob stran in se vrnila h Ge-igen-Muellerjevim cevem. Nikoli nista našla časa, da bi se uganke lotila znova. Po vsem hrupu, kr ga je v zadnjem času sprožilo hladno zlivanje, pa sta se odločila za objavo svojih spoznanj. Casimir je povedal, da članek »podpira zamisel, da bi trdninsko okolje lahko vplivalo na radioaktivnost«. Za vse, ki verujejo v hladno zlivanje, bo to pravi balzam za uSesa. Vendar, svari Casimir, »je le težko verjeti v tak proces«. Zelo bi ga razveselilo, če bi kdo eksperiment ponovil. Po njegovem so možnosti za popolnoma nov pojav okoli 50:50. -PrZ- DEMOGRAFIJA 2000 (4) / »KONEC MNOGIH MAJHNIH PROSTOSTI!« Milijoni bodo zapuščali revne dežele in se naseljevali na Zahodu Vloga ženske v tretjem svetu se bo morala temeljito spremeniti Priseljevanja, ki pretijo Zemlji v velikem obsegu, ne bodo imela veliko skupnega v primerjavi s tokovi beguncev, ki ta čas povzročajo zmedo v Južni Ameriki in v Evropi. Že nekaj milijonov ljudi je iz političnih in gospodarskih razlogov že zdaj na begu v sosednje regije. Ti tokovi pa lahko z vse večjim pritiskom vdrejo na sever iz Južne Amerike ali iz Azije in južnih sredozemskih držav, preko Evrope. »Ce bodo eksplodirale številke, bodo migracijski tokovi postali gospodarska, socialna in politična nadloga tudi za dežele proizvajalke, kjer bo odhod podjetniških ljudi prispeval k hromeči brezupnosti,« je povedal Willy Brandt v začetku preteklega leta. Priseljevanja v mlajšem času, ki so še posebno živahno zaposlovala Evropo, le nejasno nakazujejo izziv, ki ga napovedujejo dru- žboslovci in priložnostno tudi politiki. Evropski trg delovne sile je še sprejemljiv za priseljence, ki jih za ohranitev življenjskega standarda celo potrebujejo; toda če se bo naval večkrat povečal, se bodo zahodne dežele dokaj hitro izčrpale. Na to pa Zahodnjaki niso naravnani. Sporazum naj bi meje odprl navznoter, a zaprl navzven. Vizumi, M so jih Avstrijci uvedli za Poljake, poostrena kontrola na mejah na Norveškem in Finskem; ostrejši pogoji za pridobitev statusa begunca na Švedskem in Britanske poostritve za pravico do azila, so komaj kaj več kot živčne reakcije na sorazmerno velik pritisk priseljencev. Kljub temu pa vlade visoko razvitih držav še vedno niso dozorele, da bi nadzorovale pritisk, ki ga lahko povzroči eksplozija prebivalstva širom po svetu, saj še naprej »dajejo prednost rešitvam, ki imajo kratkoročno politično korist, sistematično pa povzročajo dolgoročne posledice,« opisuje stanje študija. Po besedah profesorja Miinza pa lahko naval od zunaj pomeni tudi »konec mnogih majhnih prostosti«. Zaradi ukrepov bo postalo življenje Američanov in Evropejcev manj prijetno, saj bo pomenilo izgubo liberalnosti. Povečala se bo notranja kontrola in ljudje bodo morali dopustiti večji obseg registracije in socialne kontrole. Danes krožijo tudi številne diskusije o tem, ali naj meje popolnoma zaprejo. Seveda je to precej nesmiselno, saj absolutna izolacija ne bi uspela. Ali torej ni več pomoči? Ali se bo človeštvo, kot napoveduje francoski znanstvenik in zaščitnik okolja Jacques-Yves Cousteau, resnično osvobodilo zadnjih ovir pod težo plazu prebivalstva, bo »vsesplošna jeza rodila sovraštvo in bo genocid, M bi lahko doletel milijarde ljudi, neizogiben? Zasnove, da bi prirastek zajezili, so že zmeraj obstajale, čeprav rezultati niso bili vzpodbudni. V razvojni pomoči, ki jo severne dežele nudijo tretjemu svetu, načrtovanje družine pogosto daleč zaostaja. Programi o kontroli rojstev šo običajno nezadovoljivi ali pa jih sploh ni. Uporaba kontracepcijskih sredstev se je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v zadnjih petindvajsetih letih povečala za desetkrat, kljub temu pa je zaradi slabe spolne vzgoje še vedno premajhna. Uspešno načrtovanje družine je tako po mnenju strokovnjakov odvisno od številnih medsebojno delujočih faktorjev. »Samo tam, kjer so zadovoljene osno- vne potrebe po hrani, spodobnem stanovanju, delu, pismenosti in minimalnem socialnem zavarovanju v primeru bolezni in v starosti - z brezplačnim razdeljevanjem kondomov pa le še nekoliko hitreje - lahko dosežemo trajno nazadovanje rojstev,« pravi demograf Eppler. To je »ogromno delo«, ki bi ga lahko dosegli le s pomočjo razvitih držav. Toda v tretjem svetu do razvoja po vzoru industrijskih držav ne sme priti, saj bi to lahko imelo fatalne posledice za celotno okolje in bi ekološko katastrofo samo še pospešilo. Pri izgradnji revnih dežel bi bila zaželena boljša, za naravo neškodljiva tehnologija. Nadvse uspešen kapitalističen sistem pa bi se lahko tam blagodejno razvil. Da bi te zamisli lahko uresničili, pa bi se morala spremeniti zavest oblastniških gremijev v tre- Kdo se bo še petelinil, ko na dvorišču ne bo več prostora? tjem svetu, ki bi mu bili torej potrebni tehnološki, socialni in ekološki standardi, za katerimi so na lovu še celo razvite dežele. Natis Sadik iz Pakistana, voditeljica fonda za prebivalstvo pri Združenih narodih pravi, da bo od odločitev v naslednjih letih odvisno, ah se ho prebivalstvo podvojilo ali potrojilo. Toda previsoke so videti kulturne pregrade, ki so napoti zniževanju mase rojstev. Pri poglavarjih hinduizma je vendarle slišati, da kontracepciji ne nasprotujejo; pri papežu je s tem drugače; širni svet islama pa prav zdaj zopet sega k svojim funda-mentom. Vloga ženske se bo v tretjem svetu morala spremeniti čimprej, predvsem pa temeljito, če bomo hoteli, da bo načrtovanje družin uspešno. Kako bodo to avtonomijo uyey ljavili v Afriki, Južni Ameriki in Aziji, še ni povsem jasno. Čeprav demografi zatrjujejo, da se v razvijajočih se deželah že kaže volja do kontrole rojstev, pa to še ne pomeni, da so jo sprejeli tudi politični vodilni kadri. In prej ko bo tako daleč, bo človeštvo neogibno naraslo na deset, dvanajst ali celo več milijard. (E- M'* gledališča Lslovenija S^SUANA {j^f®ARJEV DOM, tel.: 061/222-815 GŠnncT1' ianuaria’ °b 20. uri: B. Slade - OB LETU uri- Dn!' ^azProdano! V soboto, 22. januarja, ob 23. ariUMLADNO OBREDJE DAMIRJA ZLATARJA 18 • Rredstava bo Se v nedeljo, 23. januarja, ob u[lnjln- V soboto, 22. januarja, ob 20. uri: Beth 2R 'G''" ZLOČINI SRCA. Predstava bo se v sredo, uri-^USa’ rsb uri. V petek, 28. januarja, ob 18. • Aishil - ORESTEJA. Predstava bo še v soboto, 17 |^?uaria' °b 18. uri in v nedeljo, 30. januarja, ob ^MA SNG, tel.: 061/ 221-511 VtA°r?l0’ 22' januarja, ob 19.30: G. Fevdeau - DA-T4 E MAX1MA, za izven in konto. ' DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 OTAŠrt' ianu^ia’ ob 20. uri: I. Torkar - BALADA r| ASCICI, za izven in konto. V soboto, 22. janua-' ’ob 20- uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. OPERA SNG, tel.: 061/331-950 ™es. 21. januarja, ob 16.30: Čajkovski - HRESTAČ, izven in konto. V soboto, 22. januarja, ob 19. uri: e Bizet - CARMEN. Razprodano! V ponede-Razprod*an'|ar*a’ Ur'' ^*rauss ” NETOPIR. j^GL, tel.: 061/210-852 OnvoJL1' januarja, ob 19.30: A. Miller - SMRT TR-27 • bKEGA POTNIKA, za abonma petek. V soboto, j j Januarja, ob 19.30: L. Jagodic - M. Pokom - B. Ta-uar - KLINIKA TIVOLI d.o.o. Razprodano! IfAU ODER MGL DPNlftum' i^ruarja, ob 17.30: Gabriel Barylli - ME-i vj "lESEC, za izven in konto. Predstava bo Se v ^ven ta k’ *t* V Cetrtek’ 27' januarja, ob 17.30, za EMG, tel,: 061/ 301-286 A®68’2!' januarja, ob 19.30: E. FibpCiC - PSIHA, za ^en. Predstava bo Se v soboto, 22. januarja, ob isti I® Španski borci, tel.: oei/1404-183 AMa 22' januarja, ob 16. uri: R. Thaventhal -ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJI(±. LEDAUSCE GLEJ, tel.: 061/ 216-679 ^Ponedeljek, 24. januarja, ob 21. uri: NEURODAN- EGL tel.: 061/314-962 soboto, 22. januarja, ob 11. in ob 17. uri: S. Maka- rovič - GAL MED LUTKAMI, za izven. šentjakobsko gled., tel.: oei/ 312-860 Danes, 21. januarja, ob 16. mi: A. Lindgren - V. Arhar - Stih - PUCA NOGAVIČKA, za izven. Predstava bo se v soboto, 22. januarja, ob isti uri, za izven. V nedeljo, 23. januarja, ob 16. mi: D. Totheroch - A, Jelen: UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA, za izven. CELJE SLGC, tel.: 063/25-332 Danes, 21. januarja, ob 19.30: Mihail A. Bulgakov -ZOJKINO STANOVANJE. V ponedeljek, 24. januarja, ob 16.30: C. Goldoni - A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Srednja trgovska sola Celje in izven. Predstava bo Se v torek, 25. januarja, ob 17. uri, za abonma 3. Šolski in izven in v sredo, 26. januarja, ob 11. uri, za abonma Srednja frizerska, tekstilna, strojna Sola n Celje. V sredo, 26. januarja, ob 16. uri: v foyerju SLG G. A. Burger: LAŽNIVI KLJUKEC, za izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 21. januarja, ob 19.30: Ranko Marinkovič -GLORIJA, za abonma petek I in izven. Gostuje PDG iz Nove Gorice. Predstava bo Se v soboto, 22. januarja, ob 19.30, za abonma sobota I in izven in v ponedeljek, 24. januarja, za abonma dijaški. MARIBOR DRAMA SNG, tel.: 062/221-206 Danes, 21. januarja, ob 20. uri: na malem odru Plesni teater Aldea - LIFT (NOSILNOST 5 OSEB), za izven. Predstava bo Se v soboto, 22. januarja, na malem odru ob isti mi, za izven. V soboto, 22. januarja, ob 19.30: v Minoritih A. Dumas - TRIJE MUŠKETIRJI, za red tam in izven. Predstava bo Se v nedeljo, 23. januarja, ob isti uri, za red tam in izven. OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206 Danes, 21. januarja, ob 19.30: plesno-baletni triptih ŠTIRJE LETNI ČASI, za abonente in izven. NOVA GORICA PDG tel.: 061/25-326 Danes, 21. januarja, ob 17. uri: v veliki dvorani KD Nova Gorica B. Veras: ZELENA KAPICA, za abonma lipov list. Predstava bo Se v soboto, 22. januarja, ob 11. uri in 16. uri, za abonma veliki polžek. V Cetrtek, 27. januarja, ob 20. uri: v Solkanu A. Avckboum -NORČIJE V SPALNICAH, za red Cetrtek zeleni in [furlanija-julijska krajina trst Kulturni dom Slovensko Stalno Gledališče Danes, 21. t. m., ob 16. uri za abonma red H “Bos že videla« H. Peschine. Igra Mira Sar-°C, režija Jože Babic. Ponovitev v pone-e )ek, 24. t. m., ob 16. uri (abonma red H). Xerdi ■ Dvorana Tripcovich uperna sezona Danes, 21. t. m., ob 20. uri (red B) druga ponovitev VVeberjeve opere »Carostrelec« (Frei-schuetz). Orkester vodi Lu Jia. Tretja pred-? ava bo jutri, 22. t. m., ob 20. uri (red L), Ce-p a v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri (red G), pdaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripco- jlc“: odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19, ure Gledališče Rossetti Od 26. t.m. do 6. februarja: Gogol: »Revizor« v izvedbi skupine Teatro degli Incamminati. V abonmaju odrezek St. 5. Gledališče Cristallo-La Contrada Jutri, 22. t.m., ob 20.30 premiera gledališke skupine Progetto Genesio iz Rima »Vuoti a rendere« z Valerio Valeri in Paolom Ferrari jem. Režija Gianni Fenzi. V nedeljo, 23. t. m. bo na sporedu »Rdeča kapica«, ki jo bo predstavila skupina Sezio-ne Aurea iz Bergama. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 31. t. m., ob 20.30 gostovanje SSG iz Trsta s komedijo ».Garderober«. Režija V. Moderndorfer. Za informacije: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 - 33288). [KOROŠIC Bovec v Mest; m onS™em gledališču bo danes, 21. t.m., ob 14.30 in 19.30 - Astrid Lindgren »Pippi Mgstrumpf«, teater za otroke. _ uomu sindikatov bo danes, 21. t. m., ob 20. uri j^®nazijski ples. Igrala bosta ansambla AS in BELJAK Studijski oder (Kellertheater): danes, 21. t. m., ob 20. uri »Nachstes Jahr - gleiche Zeit« - Bernard Slade. Ponovitve do sobote, 22. t. m., ob 20. mi. ŠENTPRIMOŽ V Kulturnem domu bo jutri, 22. t. m., ob 16. uri pravljica »Princeska in svinjski pastir«. RAZNE prireditve lslovenija MtiSUANA ^^KARJEV DOM, tel: 061/ 222-815 5(®es’ 21. januarja, ob 15.30: otroški muzikal BU-pNA NA BROADWAYU. Predstava bo Se v sobo-22- januarja, ob 11. mi (LD). ^.Penedeljek, 24. januarja, ob 19. uri: predavanje f/ONE ŠERUGA - Nevarne poti. N‘-k,25. januarja, ob 19. uri JUSTIN STA- £DD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 tn/.^-2!' januarja, ob 19.30: okrogla miza -ENTITETA (Flying University, Belgija). KD ŠPANSKI BORCI, Zaloška 61 anes, 21. januarja, ob 20. uri gostovanje folklor-nega ansambla METELICA. i^EŽA ZA METELKOVO .P sobote, 22. januarja, ob 19. uri: KASANDRI-„ ODPRTA VRATA - videoprojekcija lezbičnih 8v«grinov. . 1 aedeljo, 23. januarja, koncert nizozemskih post aardcorovcev GORE in VARTEX (Gala dvorana). *OR dvorana tabor anes, 21. januarja, ob 18. uri: zabavni program z žrebanjem startnih številk za Zlato lisico - LISI-CKIN KONCERT. V soboto, 22., in v nedeljo, 23. januarja, 31. svetovni pokal v slalomu in veleslalomu za ženske. Informacije: Matic, tel.: 062/ 211-262. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 22. januarja, ob 16. uri: POJOČI SREBRNI KLOBUČEK - elani ansambla Čudežna polja bodo skupaj z najmlajsimi ustvarjali lastne izmišljotine. V soboto, 22. januarja, ob 20.30: predstavitev filma iz Art festivala Ljubljana NOC NA ZEMLJI. V nedeljo, 23. januarja, ob 18. in ob 20.30: filmske uspešnice RED ROCK VVEST. SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355 Danes, 21. januarja, ob 16. uri: ameriška pravljica KAPITAN KLJUKA. V torek, 25. januarja, ob 9.30 in ob 11. uri: S. Makarovič: GAL MED LUTKAMI; ob 20. uri: ameriško-tajvanski film SVATBA. furlanija-julijska krajina Irst ^Pe Adria dnema Jvorana Excelsior: danes, 21. t. m., ob 16. uri »Ma-7® Bovary ot Sliven« (Bol.); ob 18. uri »Tutto cio , e mi plače« (Slovaška); 20.30 »Neues Deutsch-(Nem.); 22.30 »Zlatne godine« (Hrvaška). V Bežigrajski galeriji v Ljubjani je na ogled razstava risb, gvašev in akvarelov STANETA KREGARJA GLASBA SLOVENIJA Dvorana Azzurra: ob 16. uri »Computer vvorks« (Madž.); ob 18. mi »Note per quattro amici« , »Poloma...lungo la via«, »La porta che sta nell ambra«; ob 20.30 »Gani« (Pol.); ob 22.30 s Festivala v Locar-nu; ob 22.30 »II cerchio« (It.), »La grande caccia« (A), »Hanna & Rocky«. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Foto projekt LEPI - UMAZANI - ZLI je na ogled do 20. februarja (Mala galerija CD). Razstava slik, grafik, skulptur SHUJA TAKAHA-SHIJA je na ogled do 30. januarja. (Galerija CD). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del slikarja MLADENA JERNEJCA je na ogled do 2. februarja. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA je na ogled do 30. januarja. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava slik ZMAGA JERAJA je na ogled do 13. februarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava STANETA KREGARJA je na ogled do 28. januarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava reliefov VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 28. januarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava otroških ilustracij ROZE PISCANEC je na ogled do 27. januarja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik VOJKA POGAČARJA je na ogled do 12. februarja. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik VIDE SLIVNIKER-BELANTIC je na ogled do 23. februarja. GALERIJA KOMPAS, Slovenska 36 Razstava pejsažov DUŠANA LIPOVCA je na ogled do 17. februarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik RUDIJA PERGARJA je na ogled do 1. februarja. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava slikarskih del BINETA ROGLJA je na ogled do 30. januarja. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska cesta 22 Razstava slik slikarja MARJANA TRŠARJA je na ogled do 20. februarja. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava slik SERGEJA GLINKOVA je na ogled do 28. januarja. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava del DUŠANA FIŠERJA je na ogled do 9. februarja. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1 Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Faso je na ogled do 15. februarja. - INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Razstava BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 18. februarja. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava ob 110-letnici rojstva JANKA BEINGA-RJA, slovenskega antropologa Južne Amerike, je na ogled do 29. januarja. CEDE LIKOVNI SALON CELJE Razstava del TADEJA POGAČARJA je na ogled do 27. januarja. KAMNIK GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11 Razstava MAKSIMA SEDEJA ml. je na ogled do 5. februarja. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 Razstava del TANJE SPENKO-NOVAKOVIC je na ogled do 10. februarja. NOVA GORICA GALERIJA RHCA DEBENJAKA Razstava fotografij JAKA ČOPA je na ogled do 12. februarja. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Razstava slik ZLATKA PRAHA je na ogled do 11. februarja. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI, Glavni trg 24 Četrti koroški likovni bienale je na ogled do 23. januarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava fotografij JANEZA PELKA je na ogled do 16. februarja. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA, Titov tre 5 Razstava ALOJZA ZORMANA - FOJŽA je na ogled do 2. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TGalerija Na ogled je skupinska razstava »Srečanja«. Art Gaiery Do 31. t. m. je na ogled je 2. mednarodna razstava mini slik. Muzej Sartorio Danes, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slik iz Stavropulosove zbirke. Galerija Bassanese Jutri, 22. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave video-slike treh novozelandskih slikarjev. MILJE Občinska razstavna dvorana Jutri, 22. t. m., ob 18. uri fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio« KOROŠKA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V torek, 25. januarja, ob 21. uri: jazz koncert WAYNE HORO-vrrz »PIGPEN«. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/213-640 Danes, 21. januarja, ob 19.30: koncert BORISA RENERJA -klarinet, BENJAMINA GOVZE-TA - klavir. Program: Brahms, Mazellier, Prokofijev. VODNIKOVA DOMAČIJA V sredo, 26. januarja, ob 18. uri: koncert MILAN HUDNIK - violončelo, HERMINA JERMAN -klavir. GRAD GRM IŠČE NA BLEDU Danes, 21. januarja, ob 19. uri koncert KVARTETA SAKSOFONOV Srednje glasbene Sole v Ljubljani. IURSKA BISTRICA KLUBMKNŽ Danes, 21. januarja, ob 23. uri: koncert skupin PURE LAINE (Avstrija) in MAMU JEBAT (Hrvaška). NOVA GORICA V soboto, 22. januarja, ob 20. uri: v klubu Strelišče s solo kitaro nastopa BORUT KRŽIŠNIK. Kržišnik je ustanovitelj skupine Data Processed Coru-pted, ki je nastopila na lanskoletni Drugi godbi. Pridružil se mu bo ZLATKO KAVČIČ, bobnar, ki je sodeloval tudi s saksofonistom Stevom Laceyem in pianistko Irene Schvveitzer. Njun večer bo popestrila plesna skupina EN KNAP. TRBOVLJE DOM SVOBODE, Trg Franca Fakina Danes, 21. januarja, ob 19. mi: srečanje pevskih zborov. CELOVEC V deželni galeriji razstavlja 31. januarja 1994 razstavlja svoja dela Valentin Oman. V Mohorjevi knjigarni razstavlja svoja dela Jožica Serafin. BOROVLJE V galeriji Rieser je na ogled je razstava del 50 koroških umetnikov. BEGUNJE V Galeriji Avsenik so na ogled slike »Sprehodi po gorajtahs Mirne Pavlovec. SVEČE Goršetova domačija - Na ogled je razstava ikon in svilenih rut. ŠENTJAKOB V ROŽU V galeriji v glavni Soli je na ogled razstava del Huga VVulza. FJK TRST Gledališče Rossetti 26. in 27. februarja koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Rossetti. Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 bo nastopil kvartet Petersen. BBC (Ul. Donota 4) Danes, 21. t. m., ob 20.30 koncert skupine Demolition Group. MILJE Gledališče Verdi Jazz koncerti-sezona 1993-94 V soboto, 29. januarja 1994, bo nastopila skupina The Fringe. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 26. t.m., bo na sporedu koncert pianista Roberta Cominatija. Na programu Chopin, Debussy in Ravel. GORICA Katoliški dom V petek, 28. t.m., ob 20.30 bo nastopil VViener Damensalo-norkestrer, ki bo izvajal dunajsko glasbo. _______1. ŽENSKA DIVIZIJA / ŽELJE SE ZA ZDAJ URESNIČUJEJO_ Po zmagi proti Staranzanu Olympia sama na vrhu lestvice Goričankam ni bilo lahko - 1. moška divizija: Naš prapor prepustil set Corridoniju - Lahka zmaga Espega - Jutri derbi Olympia - Naš prapor Staranzano - 01ympia 0:3 (9:15,12:15, 7:15) OLVMPIA: Bulfoni, K. in H. Corsi, V. in M. Černič, Čeme, Capocchiano, Princi, Sošol. 01ympia je na svoji zmagoviti poti v 1. ženski diviziji podrla še eno oviro, vendar so se morala dekleta pošteno potruditi, preden so strla odpor žilavih gostiteljic, s katerimi so doslej delile prvo mesto na lestvici. Staranzano je mlada ekipa, njeno najmočnejše orožje pa je naravnost odlična igra v obrambi. 01ym-pia je zmagala predvsem zaradi boljšega servisa in boljšega napada. Neposredno s servisom so slovenske odbojkarice dosegle namreč 12 točk, Staranzano pa le eno. Najbolj izenačen je bil prvi niz in 01ympia je odpor gostiteljic strla Sele pri rezultatu 9:11. V drugem setu so gostje že vodile z 11:4, nato pa jim je Se trda predla, preden so osvojile set. Staranzano je nekoliko popustil šele v tretjem setu. »Zdaj vem, da tudi Staranzano sodi med naše najnevarnejše nasprotnice v boju za 1. mesto«, pravi trenerka 01ympie Kristančičeva. OSTALI REZULTATI 4. KOLA: San Luigi - Libertas Cormons 3:1, Azzurra - Libertas Villesse 1:3, Morare-se - Corridoni 0:3, Ronchi -Farra 3:2. VRSTNI RED: 01ympia 8, Staranzano, San Luigi in Acli Ronchi 6, Libertas Villesse in Corridoni 4, Azzurra, Libertas Cormons in Farra 2, Morarese 0. PRIHODNJE KOLO: 01ympia - Azzurra (jutri ob 20. uri) V 1. moški odbojkarski diviziji na Go- riškem bo jutri slovenski derbi med 01ympio in Našim praporjem. Corridoni - Naš prapor 1:3 (15:12, 6:15, 10:15, 6:15) NAS PRAPOR: Mikluš, BevCar, Boškin, Devetak, Gulin, V. Juretič, Korečič, Kovic, Leghissa, Paulin, Sošol, Sfiligoj. Corridoni je v prvem setu presenetil Se »neogrete« Goričane, ki so naredili veliko napak, potem ko so bili v vodstvu vse do 12. točke. V drugem setu so jih v tem posnemali gostitelji, tako da je bilo seta kmalu konec. V tretjem setu je Corridoni že vodil z 8:0, potem pa je Naš prapor z dobrimi servisi in bolj dinamično obrambo dosegel delni izid 15:2. Za preobrat ima veliko zaslug tudi trener Sandro Leghissa, ki je s posrečenimi menjavami ob pravem času preprečil najhuje. Zmaga v četrtem setu ni bila nikdar vprašljiva. Valprapar Soča Espego -Fossalon 3:0 (15:5, 15:3, 15:1) VALPRAPOR SOČA ESPEGO: S. Černič, Devetak, Gravner, Makuc, Mužič, Radetti, Soban, Bri-sco. V vnaprej odigrani tekmi 6. kola so mladi igralci združene ekipe dosegli doslej najlažjo zmago. Nasprotnik jim sploh ni bil dorasel in srečanje je bilo povsem enosmerno, še-sterko pa velja pohvaliti, ker je s primemo zbranostjo igrala od prve do zadnje akcije. OSTALI REZULTATI 5. KOLA: Torriana - Libertas Turriaco 0:3, Quarin Viaggi NA TRŽAŠKEM / MLADINCI, DEČKI IN DEKLICE Slogine »deklice« so bile za vodilni Pallavolo res trd oreh Dečki Sloge tesno izgubili z Volley Clubom - Mladinci Bora sinoči gladko izgubili - Borove deklice Virtusu niso prepustile niti niza MLADINCI Bor - Nuova Pallavolo Trieste 0:3 (1:15, 2:15, 10:15) BOR: Furlanič, Šušteršič, Domjo, Pieri, Čuk, Talotti, Pertot, Smotlak, Kermec. Borovi mladinci so proti objektivno boljšemu nasprotniku gladko izgubili, z igro pa razočarali. Tudi odsotnost Tabemija ne sme biti opravičilo za tako medel nastop, kajti Borovcem praktično ni šlo nič od rok. Le v tretjem setu je prišlo do določene reakcije naših. Povedli so Z 9:4, tedaj pa so ponovno popustih ter tako prepustili gostom točki. (Dejan) Prevenire - Koimpex 0:3 (6:15, 2:15,10:15) KOIMPEX: Drasič, Germani, Glavina, Kralj, Mica-lessi, Ritossa, Veljak. V prvem povratnem kolu se je Koimpex pomeril z zadnjeuvrščenim Preveni-rejem, ki je v prvem delu prvenstva naši ekipi odvzel set. Tokrat se to ni ponovilo, saj so slogaši takoj prevzeli pobudo v svoje roke. Kljub temu, da so nastopiti nekoliko okrnjeni ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu. (Inka) OSTALI REZULTAT 8. KOLA: Volley club - Pallavolo TS 2:3. VRSTNI RED: Pallavolo 14, Nuova Pallavolo in Koimpex 10, Bor 6, Volley club 4, SanfAndrea 2, Prevenire 0. (SanfAndrea ima tekmo manj) DEČKI Volley club - Sloga 3:2 (11:15, 15:11, 6:15, 15:6, 15:13) SLOGA: Corbatti, Drasič, Germani, Milič, Peterlin, Ritossa. Dečki Sloge so se dobro upirati nasprotniku, s kate- Danes igra za vas Totocalcio Mitja Laurica Cagliari - Genoa 1 Cremonese - Inter X 2 Foggia - Lecce IX Milan - Piacenza IX Parma - Lazio 1X2 Reggiana - Atalanta X Roma - Udinese IX Sampdoria-Juve 1X2 Torino ■ Napoti 1 Acireale - Venezia X Brescia - Andria 1 Carrarese - Fiorenzuola X2 Maceratese - Pontedera X Mitja Laurica (letnik 1974), stoper nogometnega moštva Dolina, je pri Bregu igral v vseh mladinskih kategorijah, največji uspeh pa je dosegel med »najmlajšimi« z 2. mestu v Trstu. Prav v teh dneh je bil povabljen v pokrajinsko reprezentanco 2. in 3. amaterske lige. Nekaj mesecev je tudi igral košarko, ukvarja se še s plavanjem, zanimata pa ga tudi namizni tenis in odbojka na mivki. Prejšnji teden je Lara Possega pravilno napovedala osem rezultatov. rim so prvo tekmo doma izgubili s 3:0. Čeprav so nastopili le s šestimi igralci, so zaigrali dobro, kar še posebej velja za prvi in tretji set. Zelo izenačen je bil odločilni peti set, v katerem so slogaši vodili do 9:7, nato pa jim je zmanjkalo moči in domačini so povedli s 13:9, kar je bilo na koncu dovolj za tesno zmago. OSTALA REZULTATA 8. KOLA: SanfAndrea -Nuova Pallavolo 0:3, Cus -Pallavolo 3:0, Bor ni igral. VRSTNI RED: Nuova Pallavolo 14, Bor 10 in Vol-ley club 10, Sloga 6, Rum Baker 4, SanfAndrea 2, Pallavolo 0. DEKLICE Koimpex - Pallavolo Trst A 1:3 (8:15, 11:15, 15:12, 10:15) KOIMPEX: Babudri, Ban, Criti, Franko, Furlan, Grgič, Kalc, Kocjančič, Ku-fersin, Marucelli, Sossi. Pri Koimpexu je gostovala letos še nepremagana ekipa Pallavolo A. SlogaSice so sicer izgubile, vendar s prikazano igro niso razočarale. Pravzaprav lahko govorimo o zamujeni priložnosti, saj vodeči Pallavolo ni pokazal nič posebnega. Koimpex je tekmo izgubil predvsem zaradi taktične nediscipliniranosti na igrišču in to predvsem v drugi liniji. Pozitiven je bil tokrat nastop Jesenke Furlan, ki je sicer še naraščajni-ca, a se je dobro uveljavila predvsem v igri ob mreži. (Inka) Virtus - Bor 0:3 (2:15, 9:15, 7:15) BOR: Gruden, Zadnik, Faimann, Bogateč, Orel, Stemad, Tomaselli, Severi, Miličevič, Babuder, Flego, Pavlica. Tehnično so bile borovke precej boljši tekmec od Vir-tusa, če pa so domačinke v zadnjih dveh nizih dosegle več točk, gre to predvsem pripisati padcu koncentracije. Važno pa je, da Bor šibkejšim nasprotnikom ne prepusti odvečnih setov, saj bi bila lahko razlika v nizih na končni lestvici odločilnega pomena. (Dejan) OSTALA REZULTATA 8. KOLA: Ricreatori - Altura 3:1, Pallavolo B - Sgt 3:1. VRSTNI RED: Pallavolo A (7) 14, Bor (7) 12, Koim-pex (7) in Ricreatori (7) 10, Virtus (7) in Oma (7) 6, Pallavolo B (7) 4, Altura (7) 2 in Sgt (8) 0. - Mossa 0:3, Fossalon - Acli Ronchi 2:3. VRSTNI RED: Libertas Turriaco 10, NaS prapor in Valprapor Soča Espego 8, Quarin Viaggi, Comet Torriana in 01ympia 6, Mossa in Acli Ronchi 4, Caldini, Intrepida, Fossalon in Cor-ridoni 2. (Fossalon ima tekmo več, Quarin Viaggi ima tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: 01ympia - NaS prapor (jutri ob 17.00) Mladinci Espega že prvaki Ronchi - Valprapor Soča Espego 1:3 (15:10, 12:15, 5:15, 6:15) VALPRAPOR SOČA ESPEGO: S. Černič, Devetak, Gravner, Makuc, Mužič, Radetti, Soban in A. Plesničar. To je bil za združeno ekipo šele drugi izgubljeni set v prvenstvu. Mladi Goričani so v bistvu že prvaki (zaradi količnika v nizih), dokončno bodo to postati v prihodnjem, predzadnjem kolu, ko se bodo pomerili z drugouvrščeno Tor-riano. REZULTATI 7. KOLA: 01ympia -Valprapor Soča Espego 0:3, Intrepida -Torriana 3:2, Grado -Ronchi 2:3. VRSTNI RED: Valprapor Soča Espego 16, Comet Torriana 10, Acli Ronchi in 01ympia 6, Intrepida 4, Grado 2. DEKLICE / NA GORIŠKEM^- Domovke po prvert delu v skupini B prepričljivo vodijo Najnevarnejša tekmeca sta Azzurra in Staranzano Dom - Acli Ronchi 3:0 (15:0,15:2,15:7) DOM: Miklus, Cemic, Zavadlav, Pavio, Tomšič, KcM ’ Humar, Koršič, Mozetič. j Domove deklice so s prepričljivo zmago zaključile del prvenstva v svoji skupini in brez poraza vodijo na stvici. Nasprotnik iz Ronk je bil popolnoma nedorasel za zmago je bilo dovolj že serviranje. Povejmo še, da J trener Jerončič v tretjem setu dal priložnosti tudi vsem zervnim igralkam, ki pa niso dale od sebe tistega, kar lahko. Dom je v prvem delu prvenstva izgubil samo tri sete je tudi v nadaljevanju favorit za osvojitev prvega mesta, vodi na pokrajinski finale, ki bo 6. marca in na katere bosta iz vsake skupine igrali prvo in drugouvrščena eiu pa, ki se bodo nato najprej pomerile v navzkrižnem P01 nalu, zmagovalca pa nato še za naslov pokrajinskega p vaka. • Na poti do pokrajinskega finala imajo domovke v sv J skupini le dva resna konkurenta, in sicer Azzurro in 9 grado. Toda obe ekipi je Dom že premagal v gosteh grado s 3:1 in Azzurro s 3:2), zato je trener Jerončič pr® nadaljevanjem prvenstva optimist, saj bo Dom z obem najnevarnejšima tekmecema igral doma. REZULTATI 6. KOLA: Sagrado - Dom 1:3, Mossa zeria Itafia 0:3, Staranzano - Azzurra 1:3. IZID 8. KOLA' Pizzeria Itafia - Staranzano 3:0. VRSTNI RED: Dom 12, Azzurra 8, Sagrado 8, PizZ®L Itafia 6, Staranzano 4, Acli Ronchi 2, Mossa 0. (Azzun in Sagrado imata tekmo manj) MLADINKE 01ympia - Tomana 3:1 (11:15,17:16,15:12,15:7) OLVMPIA: Princi, Braini, Sošol, Cemic, Lovisoni, L Mladinke 01ympie so nastopile brez bolne podajat Evelin Bulfoni. Zelo dobro jo je nadomestila Martin^ Sošol, ki pa v tej vlogi nikoli ne igra, tako da seveda ijjF 01ympie ni mogla biti tako tekoča kot ponavadi. Po neK t začetnih težavah so se igralke vendarle znašle in na ko cu tudi strle odpor Tomane. n REZULTATA 9. KOLA: Fincantieri - 01ympia 3:U. Torriana - Sagrado 0:3. VRSTNI RED: Fincantieri in Sagrado 12, 01ympia »< Staranzano 6, Torriana 2, Intrepida 0. (01ympia in Torna na imata tekmo več) DEČKI Soča Valprapor - Torriana 3:0 (15:11,15:7,15:12) SOČA: Braione, Mucci, Mania, Pellegrin, Cemic, Lu' man, Mizarit, Kovic. Na domačem igrišču so se dečki združene ekipe pom®' rili s sovrstniki iz Gradišča. Prvi in drugi set sta bila za naše dokaj lahka, saj je ekipa vseskozi vodila. V tretjefl1 nizu pa je trener poslal na igrišče novo postavo, tako o so prišli na svoj račun prav vsi. Čeprav so gostje vodil vse do 12. točke, so naši z menjavo dosegli Se tretji niz-Kar se igre tiče velja omeniti, da znajo naSi veliko bolj igrati. Poznalo se je, da so nekateri po praznikih bili °a. šotni na treningih in zato se niso mogli dobro ujeti v igr1. Trener ni bil prav posebno zadovoljen s prikazano igro- VRSTNI RED: Valprapor Soča Korotan itatiana in S°ca Valprapor 4, Lib. Cormons, Fincantieri in Torriana 0. -piz- KONEC TEDNA / ZAČETEK 1. ZENSKE DIVIZIJE NA TRZAŠKEJvDl V boju za točke tudi vrste Brega, Kontovela in Sokola V prihodnjih dneh se bo na Tržaškem začel tudi boj za napredovanje v žensko D ligo. Na sporedu bo namreč 1. kolo v 1. ženski diviziji, to je najvišjem ženskem pokrajinskem prvenstvu. Pravico do nastopanja v tej ligi ima 11 ekip, prvenstvo pa bo trajalo kar do 11. junija. Slovenske barve bodo branili Breg, Kontovel in novinec Sokol, ki je lani napredoval iz 2. divizije. Kaj o bližajočem se prvenstvu menijo pri naših društvih? Ksenija Slavec (Breg): »Naš cilj je uvrstitev čim bližje vrha lestvice, čeprav prav na vrh ne ciljamo. V primerjavi z lanskim letom je ekipa sicer nekoliko šibkejša, saj so Vilma in Tatjana Kocjančič, Kristina Laurica in Katja Kosmač odšle v prvo ekipo, ki nastopa v C2 ligi, kljub temu pa računam, da bi morali doseči vsaj tako uvrstitev kot lani. V ekipo bomo med prvenstvom skušali vključevati tudi mlajše igralke, ki sicer trenirajo z ekipo naraščajmo, vendar pa so za to kategorijo prestare in ne morejo igrati.« Jana Ban (Kontovel): »Jedro član- ske vrste sestavlja samo sedem igralk iz lanske postave (ostale so prehenale z igranjem), šesterko pa bomo iz tedna v teden dopolnjevali z naraščajnicami. Cilj je obstanek v ligi in mislim, da ga lahko kljub spremenjeni postavi dosežemo. Večjih ambicij nimamo, imamo pa veliko mladih in obetavnih igralk, tako da se nam za prihodnost ni treba bati.« Branko Sain (Sokol): »Kot novinci v ligi imamo za primarni cilj obstanek. Drugače pa naj bi nam liga služila za to, da bi si igralke nabirale izkušnje in čim bolj napredovale, tako da bi jih lahko postopoma tudi začeli vključevati v prvo ekipo.« POSTAVE EKIP BREG Podajalke: Sabina Slavec (65), Ulyana Petirosso (75), Federica Sancin (77) Napadalke: Elena Bandi (76), Nataša Canziani (72), Karin Glavina (72), Alenka Mauri (75), Sonja Mauri (75), Susanna Sancin (72), Loredana Sturman (69) Centri: Ilaria Giorgi (73), Martina Sancin (76), Daniela Zeriali (65) Trener: Ksenija Slavec KONTOVEL Podajalke: Tanja Černe (75), Maja Stoka (68). Napadalke: Barbara Superina (71), Katja Milic (77), Katarina Fischer (76). Centri: Tanja Blažina (78), Dunja Regent (73). Trener: Dušan Kušar. SOKOL Podajalka: Tjaša Švara (77) Napadalke: Sidonja Radetič (77), Marjanka Ban (74), Irena Cebulec (73), Jasmina Kralj (77), Milena Udovič (79), Martina Golemac (76), Kristina Peric (78), Mojca Visintin (77). Centri: Irena Semec (77), Martina Legiša (76), Martina BriSček (78), Petra Kobau (78). Pomožna podajalka: Annamaria Antonič (77). Trener: Branko Sain. SPORED 1. KOLA Sokol - Virtus, Breg - Club Altura, Kontovel - Pallavolo Trieste, Sgt - Killjoy, Oma - SanfAndrea. ŠPORT Petek, 21. januarja 1994 V Gorici uspel prikaz ŠRG Društva z obeh strani meje v nedeljo je bilo v elnvadmd Kultume- ILd°.ma v Gorici recanje mladih telo-lldk HlT-a, OS Fr crjavec, OS Trsti jxumovei p in SZ Dom : Namen srečanja r* stlk med mladi) r'“luv‘n sposobni m usmeritve ciste 5 mcU za vzpostavi ollkntr j j i jonske in Tržai Srečanje je vsel m ratjane G) Pokazal sledeče Ve s kolebnica 5°gami, proste lorez orodja) in stavo z obrati in 91). Dekleta z C btrukelj so pc ' vom Betke piiK.azai( žogami, prosto ^ Pa sestavo OS Fr. Erjavei v°dstvom 2a*a prosto < —vu um iz Nove «j Sodstvom ^ sestavo Predstavil; sestav s tn kolebnica) pravnico p ?broci. Avt je bila ' Cescuto z izboror j?)o s tra dmkami , obroči. Priredil Zaia, da o ____KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM_ Cicibona in Kontovel za vstop na Olimp Oba proti neposrednim tekmecem, Sokol s prvim , seča neodigrano zaradi težav z občinskimi telovadnicami. Zaradi tega je večje presenečenje letošnje sezone, saj ga ni nihče niti za šalo uvrščal nasprotnik Kontovelcev v zadnjem kolu prvega dela prvenstva. S tremi zmaga- r 1 tudi na lestvici prišlo do med kandidate za vrh. mi bi... Konec tedna je na sporedu 12. kolo tržaškega promocijskega prvenstva, med tednom in v teku naslednjega pa so na sporedu zaostale tekme prvega bodo letos prvič igrali v jutranjih urah (v nedeljo ob 11.00), s Scogliettom pa se bodo Kovačičevi fantje pomerili tudi za izvrstno drugo mesto na le- da bo tekma še zanimivejša, v sredo pa je na vrsti zaostala tekma s Scogliettom, ki je s 14 točkami na drugem mestu, medtem ko bo tretjeu- NOVICE Ukrepi deželne nogometne zveze Tudi ta teden so bili nogometaši slovenskih ekip, ki nastopajo v promocijski, prvi in drugi amaterski ligi, dokaj disciplinirani, saj razen ene izključitve in dveh rumenih kartonov nismo zabeležili hujših nešportnih izpadov. Temu primerno (nizko) je tudi število nogometašev, ki bodo morali nedeljske tekme gledati s tribun. Tako bo moral zaradi Četrtega rumenega kartona eno tekmo počivati nogometaš Juventine Massimiliano Candutti. Isto velja za Micheleja Sclaunicha, ki v nedeljo ne bo mogel braniti barv bazovske Zarje. Najhujšo kazen je dobil igralec Krasa VValter Cucarich, ki je bil na nedeljski tekmi izključen in je bil zato kaznovan s prepovedjo igranja na dveh tekmah. Igor Civardi (Kontovel) precejšnjih novosti in najbrž bo tudi kmalu jasno, katere ekipe se bodo res borile za najvišja mesta, katere pa bodo životarile v sredini oziroma v spodnjem delu lestvice. To velja tudi za naše predstavnike, predvsem kar zadeva Cicibono in Kontovel, medtem ko je Sokol s porazom proti In-terju zamudil Se eno priložnost in sedaj že krepko zaostaja za vodilnimi. CICIBONA: Belozeleni Ugoden razpored tekem, nekaj presenetljivih zmag in dobra igra nekaterih novih igralcev pa so »rumenim« omogočili, da so sedaj le dve točki za vodilnim Ferroviariom. KONTOVEL: Ekipa trenerja Furlana bo v enem tednu odigrala tri tekme proti ekipam, ki se tudi potegujejo za najvišja mesta. Jutri bodo gostili neugodni Inter 1904, ki je po zmagi s Sokolom ujel Kontovel na lestvici, tako SOKOL: Niti najveCji pesimisti pred začetkom letošnje sezone niso pomislili, da bi lahko Sokol zabeležil kar šest zaporednih porazov. Starčeva ekipa pa je v hudi krizi in za nameček je jutri na sporedu tekma z vodilnim Ferroviariom. Kaj Ce bi se negativna serija nepričakovano prekinila? (V.Jogan) IZID ZAOSTALE TEKME 1. KOLA St. Azzurra - Cicibona 67:91 (33:43) SK BRDINA vabi vse dane, da se udeležijo v nedeljo, 30. januarja, Pokala treh dežel, ki bo v Kranjski gori. Tekmovanje je za vse kategorije. Isti dan bo tudi avtobusni izlet v Sappado, kjer bo Trofeja ZSSDI (kategorije za dane, veterane in dame). Vpisovanje za izlet in tekme bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek, 24. t. m., in v sredo, 26. t. m., od 18. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859 in 299573. SD POLET vabi dane na redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 31. januarja, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. mi v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so poročila in izvolitev novega odbora. r KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA NA GORIŠKEM-, Dom favorit, spet čudež Brega? Goričani gostijo Petrolifero, Brežani že danes proti prvemu V goriški skupini promocijske lige se bo skoraj ponovila slika iz prejšnjega kola, saj bodo domovci spet merili moti z nasprotnikom iz »spodnjega doma«, Brega pa bo igral proti prvemu na lestvici. DOM: Goriška peterka ima novo priložnost, da se dodamo povzpne na lestvici, saj je na domači tekmi s Petrolifero nesporen favorit. Trener Miani seveda računa na novo zmago, par Košuta - Orzan pa bi se morala tudi tokrat »razpištoliti« in doseči precej točk. Upati je, da bo tudi Bordon ponovil igro z zadnje tekme, ob tem pa bo važno tudi Cim boljs.e braniti in onemogočiti najboljše igralce gostov. BREG: Po skoraj neverjetnem podvigu na zadnji tekmi z drugouvrščenim Po-mom iz Tržiča čaka Cancianijevo četo se težji izpit, saj bodo Žerjal. Corbatti in ostali že danes gostovali pri prvouvršce-nemu Staranzanu, ki je v 10 tekmah doslej le enkrat ostal praznih rok (prav s Po- mom). Napovedati nov uspeh Brega je najbrž neutemeljeno, istega mnenja pa prav gotovo nista Bruno Kneipp in Marko Salvi, ki bosta skušala ponoviti dobro igro s prejšnje tekme. Napovedi o tekmah nam je tokrat posredoval playmaker Brega Andrej Pavlica (letnik 73), Id si je v svoji prvi preizkušnji v tej ligi zagotovil stalno mesto v ekipi. Dom - Petrolifera +10 (matchvvinner: D.KoSuta; nad pričakovanjem: M.Bordon) Staranzano - Breg +2 (matchvvinner: B.Kneipp; nad pričakovanjem: M.Salvi) Scoglietto - Cicibona +10 (matchvvinner: B.Pertot; nad pričakovanjem: I.Giaco-mini) Kontovel - Inter 1904 +7 (matchvvinner: I.Civardi; nad pričakovanjem: P.Kralj) Ferroviario - Sokol -10 (matchvvinner: R.Paulina; nad pričakovanjem: G.Bajc) (V.Jogan) Konjsko dirko piše: Giorgio Plettersech Miss Life nesporen favorit v Neaplju Bolj negotovo v Tarantu in Firencah 1. dirka (Pisa):So Far (2) je glavni favorit. Iz skupine X zasluži pozornost Black Mountain, pa tudi Dittamo (1) se lahko vključi v boj za prva mesta; 2. dirka (Neapelj): največ možnosti za uspeh ima Miss Life (X), pri Čemer pa bo morala paziti na Nitrito D’Amore (1) in na Setfy Greinton (2); 3. dirka (Rim): Manfredi (X) ne bi smel imeti večjih problemov, dobre možnosti pa imata tudi Nevola Acr (1) in Nuccia Mont (2); 4. dirka (Taranto): napoved je zelo težka, po našem menju pa imajo največ možnosti Inventar Swe (X), Olimpia Pf (1) in Iquar (2); 5. dirka (Firence): možnih protagonistov je veC, v prednosti pa so Obaela (X), Oloncia (1) in Obesba Mo (2); 6. dirka (Padova): Nemi Laser (X) bo tu težko premagati, to pa bosta poskušala predvsem Onta del Rocco (1) in Lancillot-to R1 (2). Dirka tris NASI FAVORITI: 9) Lordrim, 12) Orgoglio Sama, 13) Lemmon Park; DODATEK ZA SISTE-MISTE: 10) Mugabi, 14) lemo Luis, 8) Onassis Cik. 1. — prvi 2 drugi IX 2. — prvi X drugi 12 3. — prvi X drugi 12 4. — prvi X drugi 12 5. — prvi X drugi 12 6. — prvi X drugi 12 KOŠARKA / ZAČETEK V PRVI DIVIZIJI NA TRŽAŠKEM MINIBASKET / »EWIVA« IN »OBERSNEL« Prosek za napredovanje Polet za uvrstitev pod vrhom V dveh skupinah 19 ekip - Oba prvaka neposredno v D ligo 2e ta konec tedna se bo pričelo novo člansko košarkarsko prvenstvo, 1. divizija, v katerem nastopa skupno 19 ekip, od teh pa dve naši, openski Polet Metra in Prosek. Glede na veliko število nastopajočih, bodo ekipe igrale v dveh skupinah in prvouvršCe-na v vsaki skupini bo neposredno napredovala v D ligo. S prihodnjo sezono bo namreč prišlo do velikih sprememb glede sistema tekmovanja. Gotovo je eden od nespornih favoritov za prestop v D ligo Prosek, ki razpolaga s košarkarji, ki so še pred kratkim nastopili za Kontovel in nekateri od njih imajo tudi Cetrtoligaške izkušnje (Peter Sterni, Ivo Grilanc, Corrado Cuk). S kar solidno ekipo pa bo nastopil tudi openski Polet. Metra Kaj pa menita odgovorna za naši ekipi pred pričetkom lige? Dean Bogateč, predsednik Proseka; »Naš cilj v tem prven- stvu je osvojitev prvega mesta in zato napredovanje v D ligo. Za to prvenstvo smo se temeljito pripravili. Treniramo že od septembra in udeležba na treningih je bila vselej polnoštevilna. Odigrali smo tudi veC prijateljskih tekem. Ekipa je kakovostna in mislim, da je naša glavna odlika met.« Sergio TavCar, trener Poleta Metra: »Imamo ekipo, ki jo sestavljajo tehnično dobro podkovani igralci. Težave imamo pri skoku tako v obrambi kot v napadu. Naš adut je vsekakor met, saj imamo dobre strelce. Ce bi v tem elementu odpovedali, potem bi imeli velike težave, saj, kot sem omenil, smo pomanjkljivi pri skoku. Mislim, da se bomo borili za mesto tik pod vrhom. Prosek je namreč v tej skupini nesporni favorit.« POSTAVI Prosek: PLAV: Andrej Pertot (1967). BRANILCI: Marko Rupel (1970), Dean Bogateč (1967), VValter Ban (1962), Dejan Verša (1967), Ivo Grilanc (1967). KRILA: Corrado Cuk (1965), Andrej Gregori (1969), Davide Nabergoj (1966), Alessandro Emili (1967), Peter Sterni (1970). CENTRA: Aleksij Gruden (1967), Evgen Sancin (1964). TRENER: Livio Emili. Polet Metra: BRANILCI: Fa-bio Malalan (1965), Janez Berdon (1972), David Bogateč (1971), Sandi JanCar (1961), Kristjan BriSCik (1973), Branko Hrovatin (1964). KRILA: Adn-rej Vremec (1964), Christian Gobbi (1971), Erik Baitz (1975), David Pupulin (1967). CENTRA: Igor Gregori (1963), Vinicio Baitz (1952). TRENER: Sergio TavCar. SPORED 1. KOLA: Basket Muretto - Amatori Basket; Ma-gic Basket - Prosek (danes, v petek, ob 21.30 v Trstu, Ul. Forlanini); Saba - Ferroviario; Drago Basket - Polet Metra (jutri, v soboto, ob 20.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi); Acli Fanin -Virtus. * V štirih nastopih polovičen uspeh: dve zmagi in dva poraza naših ekip TURNIR EVVIVA Finalna skupina Polet - Azzurra 31:73 (8:30) POLET: Pavat, Piccini 6, Guštin 2, Ferfolja 2, Grilanc 2, Švab 8, Ferluga 2, Kocjančič 6 (0:4), Peric 3 (1:2), Sibelja; vaditelj: Vremec. Proti še nepremagani Azzurri so poletovci nastopih z mlajšo postavo. Kljub veliki požrtvovalnosti pa se gostom niso mogli enakovredno upirati. Mlajši Cobolli - Bor 30:24 BOR: Kralj 2, Kemperle 2, Ma-donia 2, Požar D. 4, Sovič 0, Dolhar 2, Kneip 0, Krevatin 0, Jogan 0, Požar B. 0, Grgič 0, Slavec 4, Cosmo 0, Floridan 4, Peric 0. Borovi malčki so proti CobolUju igrali solidno v prvih treh četrtinah, v katerih so bili gostiteljem povsem enakovredni (25:24 za Cobolli). Nato pa so na igrišče stopili vsi razpoložljivi igralci, od katerih je precej začetnikov in tako je Cobolli v zadnji Četrtini povsem nadigral plave in zmagal. (Matija Jogan) Polet - Stefenel B 54:30 (30:16) POLET: Piccini 8 (0:2), Švab, Milic 2, Peric, Pavat, Grilanc 8, Guštin 8, BeliCiC 6, Hrovatin 6 (0:2), Ferfolja 8, SchiUani 2, Ferluga 4. Vaditelj: Vremec. Kot kažejo izidi posameznih četrtin (10:8, 20:8,10:5,14:10) so bili poletovi minikošarkarji gotovo boljši od gostov, in to predvsem v drugi Četrtini. Vaditelj Vremec je tokrat dal možnost predvsem majmlajšim, da igrajo veC na tej tekmi. Trofeja G. Obersnel Kontovel - Universitfr Popolare A 41:14 (22:3) KONTOVEL: A. Budin, Nabergoj 1 (1:2), Pernarčič, Stoka 1 (1:2), Turco, G. Budin 11 (1:2), Jazbec 2, Piculin 4, Kante, Zavadlal 6 (0:2), Matiacic, Cecchi, Ražem 16, Matjacic. Vidatielj: Mahnič. To je bila že tretja zaporedna zmaga Kontovelcev. Uspeh naših minikošarkarjev je bil še olajšan, saj so gostje nastopili z okrnjeno postavo. Kontovelci so bili v vseh Četrtinah boljši od gostov (10:2, 12:1, 8:3, 11:8) in že ob polčasu je bil zagovalec znan. SMUČANJE / NA POHORJU 2E 31. ZLATA LISICAn TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE Danes najprej veleslalom Jutri in v nedeljo še slaloma za SP Se Jennifer Capriati res umika z igrišč? Pri moških Mats VVilander že v tretjem kolu MARIBOR - Z današnjim veleslalomom se pričenja 31. pohorski pokal za Zlato lisico. Na mariborskem Pohorju se bodo dekleta pomerila v veleslalomu in dveh slalomih. Današnji veleslalom in nedeljski slalom bosta štela za kombinacijo Zlate lisice. Organizatorjem je narava zadnji trenutek podala roko in jim omogočila, da so zasnežili tudi spodnji del prog. Zanimivo je, da je snežni Stadion v Mariboru najnižje ležeče tekmovališče v svetovnem pokalu. Cilj bo na snežnem štadionu za hotelom Habakuk, kar bo gotovo razlog za veCji obisk. Za današnji veleslalom je prodanih že vec kot 11.000 vstopnic. Ta vikend bo minil v znamenju troboja za vodstvo v skupnem seštevku med vodilno Svedinjo Pemillo VViberg, Avstrijko Anito VVachter in Švicarko Vreni Schneider. V veleslalomu se jim bo pridružila še Italijanka Debora Compagnoni, ki je v letošnji sezoni v tej panogi zmagala trikrat. Sinoči so na trgu Svobode pred šte- vilno množico gledalcev izžrebali startne Številke. Prva se bo po pohorski srtrmini pognala Švicarka Vreni Schneider, nato Italijanka Compagnoni, Avstrijka VVachterjeva, za njimi pa se ostale najboljše. Nobena od slovenskih smučark ni v prvi jakostni skupini, štartne številke pa so naslednje: 22 Pretnar, 26 Hrovat, 42 Bokal, 49 Koren, 65 Sitar, 68 Dovžan in 76 Potisk. Vzdušje v slovenskem taboru je dobro, smučarke so tisto malo prostega Časa izkoristile za ogled mesta in nakupe. Trener ženske ekipe Jaro Kalan je dejal: »Zavedamo se pritiska medijev in javnosti, saj se po uspešnih nastopih pričakuje uspeh tudi pred domačim občinstvom. Smučarke bomo skušali pripraviti Cim bolje in jih razbremeniti, saj so še zelo mlade.«. Start prvega teka je ob 10. uri in 30 minut, drugega ob 13. uri in 30 minut, ob 18. uri pa bo v dvorani Tabor svečana otvoritev in tradicionalni Li-sickin koncert. (M. B. L) MELBOURNE - Po zaključku drugega kroga med moškimi posamezno so nadebudni in na svoj kanček slave prežeti mladeniči poslali med gledalce že 4 od 16 nosilcev odprtega prvenstva Avstralije. Stichu, Kordi in Pioli-nu se je včeraj pridružil še 16. nosilec, Francoz Boet-sch, ki je predal srečanje proti Mronzu zaradi vnetja ramenskega sklepa. Od prvih petih nosilcev svoje nasprotnike suvereno obvladuje le Stefan Ed-berg, ki je brez naprezanja premagal Nizozemca Sie-merinka. Prav presenetljivo dobro pa se drži povratnik Mats VVilander, ki je z lepo in nepopustljivo igro porazil Francoza De-laitreja. Jasno je, da VVilander še zdaleč ni veC tak, kot je bil pred petimi leti, ko je bil prvi igralec sveta, pa vendar se lahko z velikimi izkušnjami ter z železno voljo uvrsti med najboljše. Tudi "Austra-lian Open” je švedskemu veteranu v spominu ostal predvsem po treh zmagah: leta 1983 in 1984 je slavil še na travnatem igrišču starega stadiona Kooyong, leta 1988 pa že na sedanjem prizorišču, Flyinders Parku. »Pričakoval sem, da bom prvo leto predvsem izgubljal, potem pa že lahko dosegal zmage tudi proti igralcem z vrhnjega dela lestvice,« je dejal VVilander, in nadaljeval: »Očitno sem v znatno boljši formi od načrtovane, saj od tega turnirja nisem pričakoval vidnejše uvrstitve. Prevec sem izkušen, da bi sanjal o zmagi, vendar pa se tudi kar tako predati ne mislim.« Med ženskami posamično je bil dogodek dneva srečanje med Gabrielo Sabatini in sestro Andreja Medvedjeva. V tretjem, odločilnem setu, je brhka Argentinka vodila že s 5:1, potem pa dopustila tekmici, da je izenačila. Medvedjeva pa v nadaljevanju ni bila dovolj odločna in le za las izgubila napredovanje v tretje kolo. Velik odmev je med udeleženci turnirja povzročila tudi novica o napovedanem zaključku kariere Jennifer Capriati, izjemno nadarjenega dekleta, ki bo marca dopolnilo 18 let. Uradno se govori le o "začasnem umiku”, toda najverjetneje se Jennifer ne namerava vec vrniti na NOVICE Umrl Matt Busby MANCHESTER - V starosti 84 let je v neki bolnišnici v Manchestru umrl Sir Matt Busby, nogometni trener, ki je Manchester United leta 1968 popeljal do naslova evropskega klubskega prvaka. Busbyjevo ime .bo za vse Čase tesno povezano z najveCjimi uspehi Uniteda, kakor tudi s tragedijo, ko je 6. februarja 1958 v letalski nesreči umrla skoraj cela ekipa Manchestra. Busby je bil takrat huje ranjen, nato pa je uspel sestaviti novo ekipo, ki se je proslavila v Angliji in na tujem zahvaljujoč tudi nogometnim zvezdam kot so bili Bobby Charlton, Nobby Stiles, George Best in Dennis Law. Manchester United je leta 1968 kot prvi angleški klub osvojil pokal evropskih prvakov, v finalu pa je premagal slavno Benfico z Eusebiom na Čelu. Poleg naslova evropskih prvakov je Busby z Manchester Unitedom osvojil tudi pet naslovov angleškega prvaka in dvakrat angleški pokal. Mnogi so ga imeli za najboljšega angleškega trenerja vseh Časov, predvsem pa so ga cenili kot izrednega gentle-mana, ki je imel enako spoštljiv odnos do najbolj slavnih nogometašev kot do fantov, ki so Čistili slačilnice. ______KOŠARKA / LIGA EVROPSKIH PRVAKOV_______ Gibona presenetila Panathinaikos Presenetljiv je tudi poraz Limogesa - Na ostalih srečanjih po pričakovanjih MADRID - Real Madrid je po uspehu pred tednom dni v Trevisu proti Benettonu vCeraj doma odpravil še presenetljivi belgijski Malines in ga z zmago dohitel na drugem mestu v skupini A, medtem ko je grški OIym-piakos z dvema točkami prednosti sam na vrhu lestvice. Presenetljiv poraz je v tej skupini doživel Maljkovičev Limoges, ki je prepričljivo izgubil v Leverkusnu. Povsem pričakovana pa je zmaga Barcelone nad Benettonom, ki je s tem porazom zdrknil na 6. mesto in precej poslabšal svoje možnosti za osvojitev enega od prvih štirih mest. V B skupini je največje presenečenje pripravila Gibona, kijev Atenah premagala vodeči Panathinaikos in se tako polnopravno vmešala v boj za mesta, ki vodijo v naslednjo fazo tekmovanja. Se naprej preseneča turški Efes Pilsen, ki je z zmago nad Benfico na prvem mestu dohitel Grke. Pomembno zmago v boju za prva štiri mesta je dosegel tudi bolonjski Buckler, ki pa se je moral doma močno potruditi preden je strl odpor Joventuta iz Badalone. Po prepričljivem vodstvu Bucklerja v prvem delu (39:20) je bil Joventut v drugem delu občutno boljši. Pri Bolonjcanih je bil najboljši Danilovič, ki je dosegel 23 točk. Zmagal je tudi drugi italijanski klub v tej skupim Clear, ki pa se je s tem le znebil neuglednega zadnjega mesta in nie drugega. VČERAJŠNJI IZIDI Skupina A: Barcelona - Benetton 77:68, Leverkusen - Limoges 87:67, Real Madrid - Malines 82:62, Guilford - 01ympiakos 51:71. Vrstni red: 01ympiakos 14, Malines in Real Madrid 12, Limoges in Barcelona 10, Benetton 8, Leverkusen 6, Guildford 0. Prihodnje kolo (27.1.): Leverkusen - Barcelona, Benetton - Malines, Limoges - Guildford, 01ympiakos - Real Madrid (26.1.) Skupina B: Panathinaikos - Gibona 67:72, Efes Pilsen - Benfica 80:67, Buckler - Badalona 73:65, Clear - Pau Orthez 94:66. Vrstni red: Panathinaikos in Efes Pilsen 14, Badalona, Gibona in Buckler 10, Benfica 8, Clear 4, Pau Orthez 2. Prihodnje kolo (27.1.): Efes Pilsen - Panathinaikos, Gibona - Badalona, Benfica - Clear, Pau Orthez - Buckler. teniška igrišča. Ge se bo 0 res tudi uresničilo, se b° začelo dolgo obdobje so nih obravnav in Casop1 snih polemik med igralk0 in pokrovitelji, med kaje, rimi je najpomembneje italijanska Diadora. Kot se je izvedelo iz dobro ob vešCenih virov, naj bi bi glavni vzroki za umik ptf nasičenost s tenisom, 2epa po zaključku študija in nasvet pravnega zasto pnika, naj se po nerazum ni kraji prstana (vrednega le 20 dolarjev) v neki vele blagovnici v Tampi raje umakne iz javnega življenja. REZULTATI Moški posamezno, kolo: Muster (Avt) - Car Is sen (Sve) 6:4, 6:4, 6-2, Holm (Sve) - VVoodbridge (Avs) 6:4, 7:6, 5:7, 4:6, 7. > Volkov (Rus/12) - Froim berg (Avs) 7:6, 6:3, 6- < Novacek (Ceš/14) - Wah gren (Sve) 6:4, 7:6, 7:6; L-Jonsson (Sve) - El Ayna qui (Mar) 7:6, 6:7, 6:1, 6^ Edberg (Sve/4) - Siem® rink (Niz) 4:6, 6:2, 6:1, 6;L Rafter (Avs) - Eltingh (NiZJ 6:4, 6:4, 6:4; Svensson (Sve) - Pescosolido (Ral 6:2, 7:5, 7:5; VVilander (Sve) - Delal tre (Fra) 6:1> 2:6 7:5, 6:4: Sanotoro (Fra) - Gilbert (Fra) 7:5, 5:7, 6.2, 5:7, 6:0. Ženske posamezno, 2. kolo: Novotna (Ceš/5) ' Kelesi (Kan) 6:3, 6:1; Pi®*.' ce (Fra/9) - Harvey-Wiid (ZDA) 6:7, 7:5, 6:3; App®1' mans (Bel) - Labat (ArgJ 6:2, 6:3; Ferrando (Ita) ' VVhitlinger (ZDA) 6:4, 6:1, Hack (Nem) - Austin (ZDA) 6:1, 5:7, 6:2; San-chez (Spa/2) - Wang (Ta). van) 6:2, 6:4; Sabatini (Arg/4) - Medvedjeva (Ukr) 6:1, 2:6, 7:5. LEO BASSI/FREEPRESb ______NBA / V BOSTONU GA VSI CENIJO___ »Rookie« Dino Radja edina svetla točka Boston Celtics V prvem delu prvenstva je Dino zabeležil že več podvigov BOSTON - Ko so pri slavnem ameriškem košarkarskem klubu Boston Celtics lani poleti najavili, da so najeli hrvaškega igralca Dina Radjo (25 let, 2 metra in 10 centimetrov visoko krilo) skoraj nihče temu ni posvečal posebne pozornosti, saj so v v glavnem mestu Masatchussetsa od nekdaj navajeni na najbolj zveneča imena NBA košarke. Pred leti so to bili Cousy in Russel, zatem Havlicek in Archibald, v zadnjih 15 letih pa še Larry Bud, ki so bili protagonisti naj-veCjih uspehov kluba, ki se lahko ponaša s kar 15 naslovi svetovnih prvakov. V zadnjih letih pa je bostonski klub ob vse številnejših poškodbah Birda in že kar visoki starosti Parisha in McHaleja (junaki zadnjih dvobojev za naslov proti Lakersom) prepustil mesto najboljših Chicagu, Phoe-nixu in New Torku, lani pa se je z dokončnim odhodom Birda pričel nov ciklus. V srca na- vijacev-se je takoj zasidral Reg-gie Lewis, daleč najboljši posameznik ekipe zadnjih let. Kruta usoda pa se je poigrala s srcem izrednega branilca in Reg-gie je zaradi srene kapi umrl med treningom. Da bi bila mera polna, je tudi Kevin McHale najavil odhod z igrišč, v poletnem prestopnem roku pa ni prišlo do zvenečih okrepitev in jasno je postalo, da se bodo hudi Časi za Celticse šele pričeli. In res je tako, kljub presenetljivemu začetku, ko je Boston zmagal kar šestkrat v osmih tekmah. Celticsi so morali v nadaljevanju prvenstva vse bolj pogosto priznati premoč nasprotnikov, v zadnjem mesecu pa je ekipo zajela globoka kriza. V zadnjih 15 tekmah so kar štirinajstkrat izgubili, od tega sedemkrat zapored doma. Kaj pa posamezniki? Ob kapetanu Parishu (40 let), ki je skoraj na vsaki tekmi vedno prispeval svoj delež, in obča- snih podvigih Gambla ali Mc-Daniela je edina svetla točka prav hrvaški reprezentant Dino Radja, ki je bil pred kratkim tudi izbran za najboljšega »rookija« prvega dela prvenstva in bo s Kukocem igral v prvi peterki na prestižni tekmi med novinci. Dino je že od samega začetka igral odlično (poprečje 15 točk na tekmo in skoraj osem skokov ter 60% pri metu iz igre) in ob nekaterih razumljivih negativnih predstavah (proti San Antoniu) je po krajšem kriznem obdobju (nižja minutaža in slabši odstotki) pred kratkim dosegel letošnji osebni »high score«: ,29 točk (11/14 pri metu) in 11 skokov. Vodstvo kluba, trener Ford in Celtitis fans so se v Splitčana, ki je (za sedaj le) navidezno podoben Larryju Bir-du, že zaljubili, njegova pravljica v začaranem svetu NBA pa se je šele pričela, pot pa bo najbrž še zelo dolga. VANJA JOGAN tekma Dino Radja v številkah po 38 tekmah izid min. t nov. met pm sk Boston - New York 108:111 25 15 15,0 7/11 1/1 8 VVashington - Boston 88:100 32 14 14,5 7/12 - 12 Boston - Milvvaukee 108:100 30 15 14,6 6/10 3/5 5 Philadelphia - Boston 89:91 26 8 13,0 3/6 2/2 3 Boston - Charlotte 107:110 30 21 14,6 10/19 1/3 11 Chicago- Boston 97:98 31 18 15,1 7/11 4/6 6 Boston - New Jersey 105:100 32 24 16.4 10/17 4/5 7 Boston - Orlando 115:106 31 19 16,7 8/11 3/4 4 Indiana - Boston 100:94 29 7 15,6 3/10 1/2 6 Boston - Indiana 71:102 26 8 14,9 4/8 - 6 Detroit - Boston 103:118 23 18 15,1 9/18 0/1 8 Boston - Miami 93:101 31 24 15,9 7/9 10/12 4 Milvvaukee - Boston 89:85 32 2 14,8 1/5 - 13 Atlanta - Boston 122:114 21 11 14,6 4/11 3/4 5 Boston - VVashington 120:113 31 22 15,0 8/13 6/7 10 Boston - Portland 114:108 29 13 14,9 5/8 3/4 8 New Jersey - Boston 117:90 33 10 14,6 5/17 - 9 Boston - Sacramento 129:115 25 21 15,0 7/11 7/9 10 Orlando - Boston 117:102 30 22 15,4 9/15 4/4 . 7 Miami - Boston 111:80 29 10 15,1 3/8 4/5 12 Boston - Philadelphia 112:107 24 13 15,0 5/11 3/3 9 Boston - Chicago 98:108 35 26 15,5 12/18 2/3 9 Boston - Utah 96:97 31 19 15,6 7/16 5/5 11 Boston - Atlanta 103:108 19 6 15,3 3/8 - 5 Charlotte - Boston 118:100 19 13 15,2 4/9 5/6 5 Phoenbc - Boston 118:102 20 7 14,8 3/6 1/3 9 San Antonio - Boston 99:85 18 0 14,3 0/14 0/2 10 Utah - Boston 110:107 24 8 14,1 2/5 4/6 6 Clippers - Boston 111:119 24 12 14,0 6/9 - 4 Boston - New York 97:101 16 5 13,7 1/1 3/4 4 Cleveland - Boston 96:101 26 13 13,7 2/6 9/12 9 Boston - Cleveland 85:99 25 9 13,5 4/11 1/2 5 Minnesota - Boston 108:90 27 8 13,4 3/10 2/3 9 Philadelphia - Boston 99:94 16 10 13,3 5/9 - 5 Boston - Houston 84:94 23 14 13,3 6/13 2/2 5 Boston - Clippers 95:102 29 16 13,4 6/12 4/4 14 Boston - Denver 105:100 40 29 13,8 11/14 7/9 11 Houston - Boston 83:95 25 6 13,6 3/9 - 6 SKUPNO (15 zmag, 23porazov) 1017 (27) 516 (13,6) 206/411 104/138 290 (8) __as 3 1 4 2 1 2 0 0 2 1 0 2 0 2 3 2 1 0 1 0 2 0 0 2 0 0 o 0 3 1 1 0 3 0 1 1 1 2 Petek, 21. januarja 1994 gospodarstvo in finance Ulil . Blllili: v.-. : ■ ■ - v.es -iv':-... \ .. ,• :;!-!! ||iii, .; j s ||| , • ||§|i llllllllll 7" ZADRUŽNI KREDIT / Z BL12NJO ZDRUŽITVIJO POSOJILNIC Z OPČIN IN IZ NABREŽINE Kras bo imel novo banko Posojilnici čakata na odobritev Bance dltalia, nato pa se bo začel postopek, ki bo pripeljal do nastanka močne zadružne posojilnice na Krasu - Uspešen lanski poslovni obračun HPO TRST - V kratkem bo-. 0 na tržaškem Krasu 6leli enotno in moCno Posojilnico. Združili se °sta namreč openska in abrežinska posojilnica n ustvarili močan zadru-~?! kreditni zavod, ki bo , Jel celotno tržaško po-^ajino. V njem bo na sa-em začetku okrog tisoč anov, saj jih šteje Openca posojilnica veC kot oO, nabrežinska pa okrog bO. Prizadevali si bodo odpreti še nekaj podru- ^icin v Bazovici. prvo že načrtujejo O tej združitvi se v javnosti govori že nekaj Časa. Upravna sveta obeh poso- “Kiepa poslala v odobritev Nadzornemu organu Ban-? Ca n Italia. Na Opčinah in X Nabrežini pričakujejo, a bo sklep odobren v naj-'Najsem času. 1UC sta o tem sklepala že ansko jesen in zadevna Gre za povsem normalno potezo v procesu zdru-z®vanja manjših zadru-nib denarnih zavodov, Pravita predsednik in Podpredsednik openske Posojilnice Pavel Milic in karlo Guštin, s katerima Se strinja tudi predsednik Nabrezinske posojilnice 'ddo Zidarič. Do združe-yanja prihaja povsod v aliji in lani je bilo nekaj l Primerov tudi v Fur-^iji. Vse štiri slovenske Posojilnice v Italiji (OpCi-I16, Nabrežina, Doberdob |N Sovodnje) s včlanjene v 6Zelno zvezo posojilnic, ki ima sedež v Vidmu, zato ti procesi zanimajo tudi njih. Ce upoštevamo poslovna obračuna za leto 1992, znaša glavnica obeh zavodov skupaj 35 milijard lir, vendar se bo občutno povišala, ko bodo letošnji občni zbori formalizirali lanske poslovne rezultate. Upravitelji in elani obeh posojilnic bodo letos imeli obilo dela. Novi državni zakon o kreditnih zadrugah jim nalaga celo vrsto obveznosti, začenši s spremembo imena in nekaterih statutarnih pravil. V obeh primerih se bodo omejili na novo navedbo Zadružna banka Opčine in Zadružna banka Nabrežina, beseda »kreditna« pa naj bi torej izginila. To bodo opravili na izrednih občnih zborih, na rednem obenem zboru pa bodo odobrili lanska obračuna. Na vrsti bosta nato nova izredna zbora, na katerih bodo sklepali o združitvi, potem pa Se združitveni občni zbor, na katerem bodo Člani med zastopniki obeh zavodov izvolili nov upravni odbor. Openska posojilnica ima sedaj poleg glavnega sedeža tudi podružnico v Trstu, nabrežinska pa poleg sedeža v domači vasi Se podružnico v Sesljanu. Sčasoma naj bi podružni- Marko Waltritsch ce zrasle tudi drugod na Krasu in Se kje na Tržaškem. Tržaška podružnica HPO na trgu pred železniško postajo posluje komaj dve leti in je že dokazala ustreznost takratne izbire, saj so je vrednost hranilnih vlog dosegla že 5 milijard lir. »Skoda, da tega nismo naredili že prej,« pravi predsednik Milič. Tudi v obeh slovenskih posojilnicah na Tržaškem so zaskrbljeni zaradi nekaterih točk v novem zakonu o kreditnih zadrugah, ki med drugim pravi, da morajo najmanj 51 odstotkov posojil podeliti svojim elanom. Za vse štiri slovenske posojilnice bi to bil hud udarec, zato so že posegle pri deželni in državni federaciji in upajo, da bodo njihovi pomisleki upoštevani v izvajalnih predpisih iz Rima. Glede openske posojilnice gre dodati, da je tudi lani poslovala nadvse uspešno. Podatke nam je posredoval podravnatelj Al-dro Strajn. Neposredne hranilne vloge so narasle od 191 na 206 milijard lir (+8%). Čeprav pri tem velja pravilo o nihanju, si v štejejo v Čast, da so bile hranilne vloge vse leto na ravni 191 milijard. Narasle so tudi posredne vloge, in sicer od 152 na 160 milijard, posojila pa od 91 na 103 milijarde. V tem je razlika s splošnim trendom italijanskih bank, kjer so se naložbe zmanjšale, tako zaradi manjših investicij kot zaradi večje previdnosti bank v dajanju posojil. Na Opčinah so že pred leti uvedli veliko previdnost pri podeljevanju posojil in danes se lahko pohvalijo, da so se viseCe terjatve zmanjšale in da nimajo odprtih problemov. 2e pred leti so se postopoma preusmerili na sodobnejši način poslovanja. Približali so se normalnemu poslovanju bank, kar jim sedaj omogoča tudi nova zakonodaja. V zadnjih letih so stalno večali hranilne vloge kot tudi izvozni portfelj, na isti ravni pa so ostajala hipotekarna in menična posojila. Predlani so v posojilnici na Opčinah uresničili 5,1 milijarde lir Čistega dobička in nadejajo se, da ga bo približno toliko tudi iz lanskega leta. Uslužbencev je trenutno 70. Pavel Milič Gvido Zidarič SDGZ / SLOVESNA PODELITEV V PROSTORIH OPENSKE POSOJILNICE Bančna sekcija nagradila podjetnike Denarne nagrade trem podjetjem, ki so zaposlila vajence in jih po pripravništvu stalno zaposlila Pordenonski sejem Samumetal obeta letos precej novosti s poudarkom na sodelovanje s tujino Gre za specializirani sejem strojev za kovinsko industrijo, ki bo potekal od 9. do 13. februarja PORDENON - Na letošnjem Sejmu strojev za kovinsko indu-strijo, ki bo pod naslovom Sa-•numetal od 9. do 13. februarja v Pordenonu, bodo obiskovalci Našli celo vrsto novosti. Poleg običajnih razstav strojev za kovinsko industrijo, ki zanimajo tako veliko industrijo kot male in srednje podjetnike, bodo v Pordenonu letos priredili tudi razstavo kooperantov, borzo finančnih poslov - tudi za stike Oaz mejo - in razstavo rabljenih strojev. Za tiste, ki jih zanima odkup rabljenih strojev, bo sicer na sejmu na voljo samo dokumentacija o njihovi razpoložljivosti, saj je ves prostor v osmih Paviljonih rezerviran za nove izdelke. Tudi na tokratni izvedbi Sa-niumetala bo v Pordenonu na ogled veliko strojev in naprav. Geprav se nekatera podjetja Sele oglašajo, so v upravi sejmišča Prepričani, da bo vseh osem paviljonov popolnoma zasedenih, Pa Čeprav gre za kar 25 tisočih kvadratnih metrov pokrite površine. V dveh od osmih paviljonov bodo razstavljali izdelke ko- operantov. Ta dva paviljona sta že natrpana. V okvira Samume-tala bo letos prvič tudi sejem Samse, za katerega je dala pobudo Trgovinska zbornica v Pordenonu. Tudi kooperanti, ki so doslej imeli kar veliko naročil od večjih podjetij, so se namreč znašli v primežu gospodarske krize in iščejo nove kupce za svoje izdelke. Neposrednih razstavljalcev bo skoraj gotovo veC kot 200, zastopali pa bodo veC kot 500 predvsem italijanskih podjetij. Novost bo tudi borza, ki jo bodo priredili v upravnem poslopju razstavišča. To pomeni, da bo ločena od razstavnih prostorov, tako da bodo podjetniki imeli boljše pogoje za pogovore. Na borzi bo teklo precej besede tudi o finančnih možnostih, še posebno na področju mednarodne menjave. Izhod iz sedanje notranje krize vidi namreč italijansko podjetništvo samo v sklepanju poslov s tujino. Zato je važno, da bodo na sejmu navzoče tudi nekatere italijanske ustanove. Se najveC zanimanja je za novo finančno družbo Finest, ki ima sedež v Pordenonu in katere naloga je podpirati posle, ki jih želijo navezati tukajšnja podjetja s Srednjo in Vzhodno Evropo. V ta okvir sodi tudi Slovenija, ki se bo tudi udeležila borze. Skrb za to udeležbo je prevzela Gospodarska zbornica v Ljubljani, kjer so pred dnevi tudi predstavili pordenonski sejem. Sejem Samumental je bil predstavljen v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Budimpešti, pa tudi v Celovcu in v Gradcu. To je dokaz, da v Pordenonu želijo navezati cimveC stikov s sosednimi državami, še zlasti s tistmi, v katerih se gospodarstvo prenavlja. Samumetal je po Milanu naj-pomebnejši sejem te vrste v Italiji in očitno najveCji na severovzhodu države. Prirejajo ga vsaki dve leti, izmenično s sejmom Samulegno, na katerem razstavljajo stroje in naprave za lesno industrijo. Vstop na sejem je za podjetnike prost, ob prihodu pa se morajo seveda registrirati. V dneh trajanja sejma bodo priredili tudi nekaj strokovnih posvetov. M.W. TRST - Bančna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, katere elani so trije slovenski denarni zavodi iz tržaške in trije iz goriške pokrajine, je pred časom oblikovala in predstavila javnosti na svojem obenem zboru paket stimulacijskih posegov za triletje 1993-95, s katerim naj bi prispevali k lajšanju posledic sedanjega kriznega položaja in vzpodbudili rast gospodarskega potenciala Slovencev v Italiji. Predvideni so denarni prispevki oziroma ugodni kreditni pogoji za: 1.) začetek novih podjetniških in poklicnih dejavnosti; 2.) kolektivne pobude gospodarstvenikov; 3.) naložbene projekte; 4.) investicije v Sloveniji; 5.) zaposlovanje vajencev; 6.) Studijske Štipendije za univerzitetne absolvente pravne in ekonomske smeri. Postopek za konkretizacijo ponudbe iz tega paketa je stopil v izvajalno fazo. Novembra lani so zavodi izdali razpis za štipendije, pretekli torek pod veCer pa so na prisrčni slovesnosti na sedežu openske Hranilnice in posojilnice izročili prve denarne prispevke podje- tjem, ki so vzela v službo vajence in jih po opravljeni pripravniški delovni praksi potrdila za delavce. Nagrado iz sklada slovenskih denarnih zavodov so prejeli: Društvena prodajalna z Opčin, restavracija Furlan s Poklona v repentabrski občini in obrtnik Danilo Križman-CiC iz Bazovice. Udeležence slovesnosti je najprej pozdravil predsednik SDGZ Boris Siega, ki je poudaril pomembnost pobude v tem težkem trenutku gospodarske recesije, saj je problem brezposelnosti eden ključnih ekonomskih in družbenih vozlov. To ve-*lja Se zlasti za mlade, ki na obubožanem trgu dela vse pogostje ne morejo najti niti prve zaposlitve, Četudi so si pridobili ustrezno poklicno izobrazbo v kaki stroki. Zato je toliko bolj pohvalno dejstvo, da so med nami še podjetniki, ki imajo dovolj poguma in posluha, da se opredelijo za vaje-ništvo in mladim kadrom nato obnovijo zaupanje z zagotovitvijo stalnega delovnega mesta. Siega je tako podjetnikom kot denarnim zavodom izrekel priznanje za te injekcije slovenskemu gospodar- stvu, saj so s tem dokazali, da so občutljivi za ekonomska prizadevanja naših ljudi. Nagrade je izročil predsednik banCne sekcije Pavel Milic, ki je podjetnike pohvalil, ker omogočajo vajencem vključitev v proizvodni proces. Finančne nagrade hočejo spodbuditi Se širši krog gospodarskih operaterjev iz vseh proizvodnih branS, da strokovno vzgajajo vajence in jih vpeljujejo v delovanje svojih obratov, kar podjetnike sicer precej bremeni (tako finančno kot Časovno), vendar postane lahko taka opredelitev dobra investicija, ki se sCasom obrestuje. Milic je tudi podčrtal, da je to prva konkretizacija ene izmed pobud iz paketa slovenskih denarnih zavodov. Priznanja so tokrat izročili tržaškim podjetnikom, v prihodnjih tednih pa bodo prišli na vrsto tudi podjetniki z Goriškega in iz Benečije, ki so vajencem priznali status delavca. (B) Na sliki (foto Ferra-ri/KROMA): udeleženci torkove slovesne podelitve nagrad bančne sekcije na sedežu openske posojilnice. MAKEDONIJA / VLADA IZVAJA PROGRAM ZA SANACIJO GOSPODARSTVA Program predvideva sanacijo štirih bank Država se pogaja za posojila Svetovne banke in MDS Strogi ukrepi za stabilizacijo gospodarstva bodo povečali brezposelnost (Foto: G. V.) SKOPJE - Makedonija je začela izvajati korenit stabilizacijski program v upanju, da si bo z njim odprla vrata do gotovine Mednarodnega denarnega sklada, saj jo zelo potrebuje za svoje gospodarstvo, ki se je znašlo v hudih škripcih. Cene v nekdanji jugoslovanski republiki so se precej povišale, javna poraba pa se je zaradi skrčenja proračuna močno zmanjšala, saj je bila to nujna pot, da bi inflacijo spravili v dvoštevilčni okvir, potem ko so jo lani zapisovali s tremi številkami. Čeprav je ta država stisnjena med nenaklonjene srbske, bolgarske, albanske in grške sosede, se edina ni zapletla v vojno na območju nekdanje Jugoslavije. Toda cena za njeno neodvisnost, ki jo je razglasila pred tremi leti, je bila precej visoka. Ukrepi, ki so jih Združeni narodi uvedli zoper Srbijo in Črno goro, so makedonsko gospodarstvo, nekdaj močno po- vezano z Jugoslavijo, odrezali od njenih dobaviteljev in trgov, prav takrat, ko bi bile gospodarske reforme najbolj potrebne. Žolčen prepir z Grčijo zaradi imena Makedonije, za katerega Atene menijo, da že sa-. mo po sebi izraža ozemeljske težnje po severni Grčiji, je presekal vitalno povezavo Makedonije z grškim pristaniščem Solunom in močno zavrl mednarodno priznanje te države. Programu stabilizacije gospodarstva naj bi utrlo pot tudi posojilo MDS v višini 35 milijonov dolarjev, je povedal makedonski minister brez listnice Ljubo Turbevski. S programom, ki so ga sprejeli prejšnji mesec, so sprostili cene, uvedli nove carine, se odrekli splošnemu nadzoru nad cenami živil in zmanjšali javno porabo, predvideli pa so tudi reformo bančništva in privatizacijo. »Upamo, da ne bo nobenih ovir za zagotavljanje posojil MDS in Novi lastniki plzenske pivovarne PRAGA - Češka vlada se je odločila, da bo privatizirala pivovarno Plzenske Prazdroj, skupaj z njeno znamenito blagovno znamko Pilsner Urquell. Združila jo bo z manjšo, že privatizirano pivovarno Plzenske Pivovary a.s. Minister za privatizacijo Jiri Skalicky je na novinarski konferenci povedal, da so se sedanji delničaji Plzenske Pivovary strinjali s tem, da bodo plačali 500 milijonov kron (16,53 milijona dolarjev) za blagovno znamko Pilsner Ur-quell ter odkupih 250 tisoč prednostnih delnic po 2000 kron. Država bo delničarjem Plzenske Pivovar)?, ki so jo privatizirali v lanskoletnem prvem privatizacijskem valu z lastninskimi nakaznicami, prodala približno 200 tisoč novih delnic na novo pridruženega podjetja po nominalni vrednosti 1000 kron za eno delnico. Knjigovodsko so ovrednotili vrednost Plzenske Prazdroj na 365 milijonov kron (12,07 milijona dolarjev), je še dodal Skalicky. Država bo tudi v novi, združeni pivovarni zadržala večinski delež, tako da bo še zmeraj obdržala »zlati delež delnic«, na osnovi katerega bo lahko imenovala člane upravnega odbora direktorjev ter zadržala pravico do veta pri poglavitnih poslovnih in strateških odločitvah. (Reuter) Pisma o bananah BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jacques Delors je južnoameriškim izvoznikom banan poslal pismo, v katerem jih poziva, naj prenehajo nasprotovati novim izvoznim pravilom, saj se bodo morali v nasprotnem primeru soočiti s posledicami. Poročajo tudi, da je bil ton odposlanega pisma podoben tistemu, ki so ga ekvadorskemu zunanjemu ministru Diegu Paredesu poslali trije evropski komisarji - sir Leon Brittain, Manuel Marin in Rene Steichen, ki načeljujejo komisijam za zunanjo trgovino, pomoč pri razvoju in kmetijstvo. V njem so komisarji zagrozili, da utegne EU umakniti svojo ponudbo o desetodstotnem povečanju letne uvozne kvote dveh milijonov ton banan, ki so jo določili junija SKSIA1KAM. lani, če izvozniki banan ne bodo umaknili svoje pritožbe, ki so jo poslali na sedež Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (Gatt) z utemeljitvijo, da so uvozne kvote EU v nasprotju s pravili te ustanove. Dokazujejo, da uvedba kvot diskriminira cenene južnoameriške banane v korist dražjih pridelovalcev v Evropi in njenih nekdanjih kolonijah. (Reuter) EKOLOŠKA« PROIZVODNJA / PRIVABLJANJE KUPCEV Ni vse neškodlljivo, kar je »zeleno« Nekdaj so čistila izdelovali iz kokosovega olja, danes vsebujejo klor NEW YORK - Mila, ki vsebujejo razjedajoče vsebine, klorova belila in pralni praški s fosfati lahko sicer dodobra počistijo po hiši, zelo pa škodujejo okolju, zagotavljajo tisti, ki prodajajo »zelene« proizvode, in tako v skrbi za prodajo svojih izdelkov trkajo na vest potrošnikov. Proizvajalci in prodajalci teh zelenih izdelkov oziroma tistih, ki so okolju prijazni, saj so narejeni iz sestavin, ki jih je mogoče obnoviti oziroma reciklirati, so zelo zagnani pri svojem »poslanstvu vzgoje potrošnikov«. Res je namreč, da veliko izdelkov, ki jih sicer razglašajo kot okolju prijazne, vsebuje škodljive sestavine, kot so klor, fosfati in druge petrokemične sestavine. Tudi embalaža lahko vsebuje velike količine takšnih sestavin, ki jih ni mogoče reciklirati. Nekdaj so vsa čistila izdelovali iz kokosovega olja in šele med drugo svetovno vojno, ko tega ni bilo več mogoče uvažati, so proizvajalci pri njihovi izdelavi začeli uporabljati petrokemične sestavine. Izdelki, ki so jih izdelovali iz olj, so bili tudi od 25 do 40 odstotkov cenejši. Uporaba okolju prijaznih čistil zahteva od tistih, ki jih uporabljajo, precej dodatnega dela, pravijo prodajalci. Ta so res dražja in težje jih je odkriti kot vsa druga popularna čistila, ki so lahko dostopna na policah krajevnih samopostrežb. V nasprotju z razširjenim prepričanjem »zeleni« izdelki ne igrajo tako velike vloge pri »politično zaželenih« naravnanostih do okolja. Zelena čistila v ZDA na primer v nasprotju z drugimi niso narejena na petrokemični osnovi. Izdelujejo jih iz rastlinskih in citronskih olj. Z izdelovanjem mil le na rastlinski osnovi »želimo kemijo čimbolj odstraniti iz hiš«, je izjavil predstavnik ene od ameriških družb. Njihovi proizvodi - ko se spremenijo v odpadke in pridejo v smetnjake - sicer vsebujejo tudi plastične sestavine, vendar je ta plastika razgradljiva. V milu so namreč tudi takšni encimi, ki od-stranjajo umazanijo, poleg tega pa razgradijo tudi proteine ter jih tako spremenijo v »relativno nestrupene sestavine«. Številne države imajo zakone, ki prepovedujejo uporabo fosfatov v čistilih, toda nobena država nima zakona, ki bi prepovedoval fosfate pri tistih čistilih, s katerimi pomivamo posodo, opozarjajo kemiki. Nekateri nemški proizvajalci že izdelujejo večnamenska čistila iz citronskih olj za čiščenje tovarniških in domačih talnih površin. Številna okolju prijazna čistila izdelujejo v Evropi, kjer ima skrb za či- sto okolje daljšo tradicijo kot v ZDA. (Reuter) da nam jih bo sklad odobril konec meseca,« je izjavil Turbevski, ki je tudi na čelu pogajalske delegacije z MDS in Svetovno banko. Makedonija upa, da bo za prestrukturiranje gospodarstva od Svetovne banke prejela še nadaljnjih 122 milijonov dolarjev. Analizo doseženih rezultatov bo Makedonija opravila skupaj s predstavniki MDS v letošnjem juniju; če bo ta ugodna, si od sodelovanja obetajo še več. Cena, ki jo bodo terjali strogi ukrepi, pa bo visoka zlasti na socialnem področju. Povečalo se bo namreč število brezposelnih, znižale se bodo pokojnine in podpore za brezposelne ter skrčile druge postavke socialne države, je povedal Turbevski. Omenil je tudi, da bo proračun za leto 1994 prvi makedonski proračun, ki bo temeljil na priporočilih MDS. Letna inflacija naj ne bi presegla 70 odstotkov, kar je malo v primerjavi z lanskoletnimi 220 odstotki in predlanskimi 1900 odstotki. Monetarna politika si bo inflacijo prizadevala ukrotiti predvsem s preprečevanjem naraščanja denarne mase, ki jo bodo zagotavljali le v višini 81 odstotkov glede na leto 1993. Velik problem, ki pesti Makedonijo, je tudi sanacija štirih komercial- nih bank, ki naj bi j1 . privatizirali. Vlada je za to že namenila dva o stotka bruto domačeg3 proizvoda. »Bančni se ktor se nenehno spopad® z nelikvidnostjo žara J posameznih podjetij, >■ svojih dolgov niso sp° sobna servisirati,« je P° vedal Turbevski. V skladu s program0® bodo konec februarja ustanovili tudi agencij0 za sanacijo bank, ki 0 opravila revizijo in ban čne portfelje očistila sla bih terjatev. Sele takra nameravajo sprejeti za kon o privatizaciji ban*-Znotraj omenjenega Pr° grama bodo proučili tu 1 možnost, da bi slabe te. rjatve prenesli v državni proračun in nekatere dolgove tudi odpisajn Proračunski primanjkljaj naj bi v osnutku novega proračuna znašal 14, milijarde makedonski denarjev (317 milijon°, dolarjev), kar znaša ° štiri do osem odstotkov BDP, medtem ko je Prl manjkljaj lani znašal de set odstotkov. , Proračunskih odhod kov je bilo za 1,04 min jarde dolarjev, prihod kov pa za 732 milijonov dolarjev, od tega se jih je 700 milijonov nateklo z davki. Uvedli so tudi n° ve trošarine na več izde kov, med njimi na bencin, avtomobile, alkohol ne pijače in cigarete. (Reuter) Po drugi svetovni vojni so proizvajalci čistil začeli uporabljati petrokemične snovi GOSPODARSTVO IN FINANCE Petek, 2 L.januarja 1994 ^ , 20. januar 1994 J-Q®Djalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni 2 ^anka Ljubljana 77,25 77,60 10,88 11,00 7,81 7,95 banka Nova Gorica - - - - - - A banka Koper - - - - - - AMTK Ljubljana 77,50 77,75 10,95 11,08 7,80 7,96 Avtohiša Ljubljana* 77,35 77,50 10,95 11,00 7,80 7,90 Ažur Grosuplje 77,50 77,70 10,95 11,05 7,80 7,99 °und Ljubljana 77,10 77,65 10,80 11,05 7,70 7,99 Sežana 77,00 77,55 10,87 10,97 7,82 7,91 Banka Vipa Nova Gorica 77,21 77,49 10,86 10,97 7,86 7,93 Come 2 us* Creditanstalt Nova banka LJ 77,46 77,64 10,96 11,01 7,83 7,97 77,30 77,65 10,95 11,05 7,80 8,00 Dofn caffe Domžale* 77,45 77,75 10,98 11,10 7,85 7,98 crnona Globtour 77,10 77,50 10,90 11,00 7,78 7,86 Er°s Ljubljana* 77,45 77,60 10,95 11,00 7,85 7,95 Efos Kranj* 77,45 77,60 10,95 11,00 7,85 7,95 1 1 Hida 77,50 77,55 10,97 11,02 7,89 7,93 Hipotekarna banka Brežice* 77,15 77,65 10,92 11,05 7,80 7,90 'bila Sečovlje* 77,20 77,58 10,85 11,00 7,85 7,99 |irjka Ljubljana (WTC) 77,48 77,50 10,99 11,02 7,92 7,94 ■'nka Slovenj Gradec 77,35 77,60 10,90 10,96 7,81 7,93 'lirika Postojna 77,20 77,50 10,80 10,97 7,82 7,93 Hirika Sežana 77,35 77,50 10,90 10,98 7,88 7,93 "irika Jesenice 77,36 77,59 10,92 10,99 7,83 7,93 klub Slovenijales U 77,40 77,70 10,97 11,00 7,88 7,95 . Kompas Hertz Celje* 77,35 77,65 10,95 11,00 7,81 7,91 Kompas Hertz Velenje* 77,36 77,60 10,95 11,00 7,81 7,91 Kompas Hertz Idrija* 77,36 77,60 10,95 11,00 7,81 7,91 Kompas Hertz Tolmin* 77,36 77,60 10,95 11,00 7,81 7,91 Kompas Hertz Bled* 77,36 77,60 10,95 11,00 7,81 7,91 Kompas Hertz Nova Gorica* 77,36 77,60 10,95 11,00 7,81 7,91 Kompas Hertz Maribor* 77,35 77,50 10,95 10,99 7,81 7,91 Kompas Holidays 77,40 77,60 10,96 11,04 7,85 7,99 Komercialna banka Triglav 77,15 78,15 10,88 11,06 7,80 7,98 Kreditna banka MB d.d.* 76,40 77,45 10,87 11,02 7,75 7,90 LB d.d. Ljubljana 77,45 77,85 10,96 11,07 7,83 7,99 LB splošna banka Celje 76,70 77,80 10,88 10,99 7,70 7,92 LB splošna banka Koper* 76,18 77,93 10,77 10,98 7,64 7,88 LB komercialna banka NG 76,40 77,50 10,83 11,35 7,65 7,94 LB Dolenjska banka NM - - - - - LB banka Zasavje, Trbovlje 77,00 77,65 10,95 11,05 7,70 7,97 Ljudska banka d.d. U 77,40 77,65 10,95 11,05 7,83 8,00 Ubertas Koper* 77,18 77,55 10,87 10,97 7,85 7,94 Ma Vir 77,40 77,70 10,92 11,05 7,75 7,99 |yiadai Nova Gorica, Šempeter ' 77,20 77,50 10,50 11,00 7,87 7,93 Medla* 77,45 77,60 10,95 11,00 7,88 7,92 Moneta Ljubljana 77,49 77,54 10,98 11,01 7,93 7,96 I 77,45 77,60 10,96 11,00 7,89 7,97 Botrol Ljubljana* 77,45 77,50 10,96 10,99 7,85 7,90 Boštna banka Slovenije* 76,23 77,59 10,65 10,99 7,63 7,90 Primaro Ljubljana* 77,48 77,59 10,95 11,00 7,95 7,98 Bjgal Solkan* 77,17 77,58 10,81 10,95 7,86 7,92 Bigal Ilirska Bistrica* 77,10 77,50 10,81 10,95 7,80 7,90 p'9al Kobarid* 77,17 77,58 10,81 10,95 7,82 7,82 Bublikum Ljubljana 77,48 77,52 10,98 11,00 7,90 7,92 Bublikum Celje 77,35 77,60 10,95 10,99 7,78 7,90 Bublikum Krško 76,95 77,40 10,80 11,00 7,73 7,90 Bublikum Maribor 77,10 77,35 10,94 10,99 7,76 7,92 Bublikum Metlika 77,15 77,60 10,85 11,00 7,70 7,90 Bublikum Mozirje 77,15 77,68 10,91 11,04 7,70 7,85 Bublikum Novo mesto 77,15 77,60 10,85 11,00 7,70 7,90 PtJblikum Tolmin 77,25 77,54 10,87 10,98 7,83 7,89 Bublikum Sevnica 77,16 77,58 10,92 11,00 7,85 7,90 Bublikum Šentilj 75,97 77,49 10,65 11,01 7,76 7,92 Bublikum Šentjur pri Celju 77,32 77,64 10,92 10,99 7,78 7,90 Bublikum Trebnje 77,33 77,59 10,92 10,98 7,78 7,88 Publikum Žalec 77,25 77,60 10,92 10,98 7,74 7,87 SKB d.d. ** 76,73 76,98 10,91 10,95 7,87 7,89 Slov. hran. in posojil. Kranj 77,42 77,59 10,95 11,00 7,84 7,92 Slov. invest. banka U* 77,50 77,80 10,85 10,98 7,65 7,90 Slovenijaturist Ljubljana* 77,45 77,60 10,85 11,00 7,75 7,93 Slovenijaturist Maribor* 77,30 77,40 10,95 10,98 7,55 7,85 Slovenijaturist Jesenice 77,36 77,70 10,93 10,99 7,80 7,90 Shalaby Koper 77,25 77,55 10,86 10,95 7,87 7,92 Sonce Ljubjana 77,50 77,60 10,94 11,04 7,88 7,98 SZKB d.d. Ljubljana 77,35 77,57 10,92 11,00 7,84 7,99 Jortarus Postojna 76,95 77,60 10,84 10,97 7,81 7,91 tontours Domžale 77,45 77,75 10,92 11,05 7,85 7,95 '0ri Ljubljana 77,40 77,75 10,94 11,05 7,80 8,00 Bpimo Ljubljana 77,51 77,56 10,97 10,99 7,90 7,95 UBK Ljubljana 77,00 77,55 10,92 11,03 7,83 7,94 tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * MENJALNICA HIDA 061/1*33*33 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 015 z dne 20. 1.1994 — Tečaji veljajo od 21. 1.1994 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 94,6124 94,8971 95,1818 Avstrija 040 šiling 100 1093,3879 1096,6779 1099,9679 Belgija 056 frank 100 368,6577 369,7670 370,8763 Kanada 124 dolar 1 102,6547 102,9636 103,2725 Danska 208 krona 100 1975,2810 1981,2247 1987,1684 Finska 246 marka 100 2364,3515 2371,4659 2378,5803 Francija 250 frank 100 2259,2181 2266,0161 2272,8141 Nemčija 280 marka 100 7673,9745 7697,0657 7720,1569 Grčija 300 drahma 100 — 53,7717 53,9303 Irska 372 funt 1 — 193,0039 193,5829 Italija 380 lira 100 7,9057 7,9295 7,9533 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,0000 — Japonska 392 jen 100 120,1744 120,5360 120,8976 Nizozemska 528 gulden 100 6850,1733 6870,7857 6891,3981 Norveška 578 krona 100 1789,1872 1794,5709 1799,9546 Portugalska 620 escudo 100 76,1258 76,3549 76,5840 Švedska 752 krona 100 1652,7438 1657,7170 1662,6902 Švica 756 frank 100 9151,2145 9178,7508 9206,2871 Velika Britanija 826 funt šterling 1 200,5593 201,1628 201,7663 ZDA 840 dolar 1 134,2869 134,6910 135,0951 Evropska unija 955 ECU 1 148,9787 149,4270 149,8753 Španija 995 peseta 100 94,0983 94,3814 94,6645 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 21. JANUAR 1994 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 21. JANUARJA 1994: 1,300,000 756,059 758,035 1,514,094 109 100,8079% 101,0713% 100,9396% 150,000 75,605 75,803 151,409 20. JANUAR 1994 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,75 9,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,00 9,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,30 12,95 Italija Tržaška kreditna banka 12,90 13,00 20. JANUAR 1994 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1670,00 1697,00 nemška marka 965,00 970,00 francoski frank 282,10 284,50 holandski gulden 855,00 865,00 belgijski frank 46,00 46,25 funt šterling 2500,00 2515,00 irski šterling 2390,00 2400,00 danska krona 246,00 247,00 grška drahma 6,40 6.40 kanadski dolar 1275,00 1275,00 japonski jen 15,00 15,10 švicarski frank 1143,00 1155,00 avstrijski šiling 136,25 137,50 norveška krona 222,50 224,00 švedska krona 206,00 206..00 portugalski escudo 9,40 9,40 španska pezeta 11,60 11,60 avstralski dolar 1170,00 1170,00 madžarski florint 12,00 12,00 slovenski tolar 12,60 12,70 hrvaški dinar 0,15 0,15 20. JANUAR 1994 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1675,00 1725,00 nemška marka 965,00 985,00 francoski frank 282,00 292,00 holandski gulden 856,00 876,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2500,00 2560,00 irski šterling 2390,00 2460,00 danska krona 247,00 254,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1278,00 1305,00 švicarski frank 1152,00 1175,00 avstrijski šiling 136,50 141,00 slovenski tolar 12,40 12,90 20. JANUAR 1994 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.749 - francoski frank 29.440 - nizozemski gulden - 89.265 - belgijski frank - 4.804 - španska peseta - 1.222 - danska krona - 25.740 - kanadski dolar - 1.337 - japonski jen - 1.564 - švicarski frank - 119.250 - avstrijski šiling - 14.228 - italijanska lira - 1.026 - švedska krona - 21.477 - MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij TeCoji veljajo od 21. januarja 1994 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar Samostani so srce tajske kulture in šolstva V zavetju ograjenega dvorišča, ki tempelj obdaja, so številni čediji - stu-pe, neke vrste zvonikom podobni stolpi različnih oblik in velikosti, vse od majhnega kupa kamenja pa do velikosti večnadstropnih zgradb. Ti pomniki pomembnih dogodkov, mesta za hranjenje budističnih relikvij in pepela pomembnih tajskih mogočnežev, so okrašeni s fantastičnimi mozaiki barvastega porcelana in stekla, v posebnih primerih pa tudi z dragimi kamni in suhim zlatom. Poleg teh religioznih stavb, katerih vrata čuvajo različni demoni, ljudje ptice, zmaji in levi, so del samostanov tudi stanovanjske celice, hišice menihov, kuhinje, učilnice. Samostani so bili skozi zgodovino srce tajske kulture, šolstva, umetnosti. Del te naloge opravljajo še danes. Nekateri so centri tradicionalne medicine, masaže, spet drugi univerzitetna teološka središča, vsi brez izjeme pa gojijo sobotno in nedeljsko šolo, v kateri se mladi kratkohlačniki seznanjajo in učijo tajskih tradicionalnih veščin: budizma, plesa, igranja inštrumentov... Tako dopolnijo znanja, ki jih dobijo v obvezni državni ali zasebni šoli. Nauk, ki uči, da je kvaliteta naslednjega življenja pravzaprav plačilo za dobra in hvalevredna dela v tem življenju, se je začel v Indiji v 5. stoletju pred Kristusom. Mladi Gauta-ma, maharadžev sin, ki mu je oče nudil vse posvetne radosti, se nenadoma zave trpljenja in bede življenja. Upanje mu vlije srečanje z menihom, ki ga preseneti s svojim mirom in duševno vedrino. Gau-tama zapusti posvetno življenje in po dolgi in naporni pod prek meditacij najde pravo pot, kako se izogniti začaranemu krogu ponovnega rojevanja, nenehnemu sprehajanju po lestvi šestih stanj tran-smigracijskega bivanja. Doseže nirvano, ugasnitev vseh želja in strasti in s tem najvišjo duhovno blaženost. V petintridesetem letu je postal Buda - razsvetljeni. Vsi meniški obredi si prizadevajo do- seči nirvano. Menihi se morajo posvečati tem poskusom ves čas svoje budnosti. Budizem je strpen do drugih verovanj, pravzaprav jih ni nikoli zanikal, ampak jih je posrečeno vključeval v svoj koncept. Na Tajskem je doživel največji razcvet v 14. stoletju, ko je postal državna vera. Tajska ustava gre celo tako daleč, da zahteva, da je kralj budist in varuh drahme - budističnega svetega pisma. Janez Jaklič (Se nadaljuje) Nedeljska samostanska šola (Foto: Janez Jaklič) ____________IZLET ZA KONEC TEDNA______ Z zasavskega razgledišča je Slovenija na dlani $ Pogled seže od Julijskih Alp in Pohorja do Snežnika Ponavadi je ciljna točka samo sestavni del doživetja poti, tokratni cilj pa na poti izrazito prevlada. Se posebno takrat, ko veter spiha meglo iz kotlin in se prostor na široko odpre. Potem le stojimo, se obračamo in zremo v širjave... Saj je komaj mogoče, da s pogledom lahko zaobjamemo pokrajino od Julijskih Alp do Pohorja, prek Me-dvedice nad Zagrebom do Gorjancev, kočevskih gozdov, Snežnika in notranjskih vzpetin - z vso dinamiko pokrajinskih oblik znotraj tega gorskega okvira. Pisana raznolikost vzpetin in dolin, obrisov svetlobe in senc se zliva v ne povsem dojemljivo slutnjo nadnaravnega... Let preko hribov in dolin je skoraj stvaren. Ce razgledi z najvišjih gora privlačijo kot pogledi od zgoraj navzdol, je razgled s Kuma izjemen iz središča navzven. Omogoča nenavaden prelet prek Slovenije, znova in znova, vzvišeno oddaljenost nad nižinami in občutenje drugačnih dimenzij življenja. Zaradi širnih daljav se bližine druge posebnosti Kuma zavemo šele, ko nas veter spravi v njeno zavetje. Srednjeveška romarska cerkev sv. Neže je neobičajna zaradi posebej stoječega zvonika, v njeni kamniti podobi je shranjen duh stoletij. Se en kamen v mozaiku izjemnosti Kuma, čeprav nas pogledovanje proti skoraj šestdeset metrov visokemu RTV pretvorniku nekoliko vsiljivo sooča s tehnologijo sedanjosti. Dario Cortese (Konec) Srednjeveškost zvonikov cerkvice sv. Neže na Kumu (Obe fotografiji: D. Cortese) Pogled na Kum izpod Mrzlice Plečnik 16 Mnogo sta povedala Plečnik in njegov brat iz svojih skupnih dunajskih let. Kako dolgo smo sedeli, ne vem. Za konec nam je gospod Janez pripravil črno kavo, ker je vedel, kakšno ima Plečnik rad. Drugo jutro smo šli v restavracijo Pri pošti na zajtrk. Stali smo še, ko pride šef in čestita Plečniku za šestdesetletnico. Plečnik ga je takoj vprašal, odkod to ve. Sef mu je pokazal pravkar dospeli časopis Slovenec. Plečnik ga je samo bežno pogledal in že ga je popadla nepopisna jeza, ne, grozen bes, ki vrže človeka iz tira. Z najgršimi izrazi je psoval izdajatelja in ni mu bilo mar, kdo ga sliši. Buljil sem v tega besnega človeka. Bil sem že priča napadom togote in besa, a česa takega še nikoli dotlej nisem ne videl ne slišal. »In to naj bo Plečnik? Nemogoče!« Ne vem, kako dolgo je trajalo. Se ves poln besa mi je skoraj grozeče ukazal: »Mi moramo takoj proč, kamorkoli, samo proč!« Nisem vedel, ne kod ne kam. Pomagal mi je gospod Janez in vprašal, koliko je do prve postaje in ali poznam pot. Opozoril sem, da je še hladno in da bo na poti poledica. Kljub temu smo takoj odšli. »Vendar ste obljubili direktorju, da pridete na kosilo!« »Ne pridem!« me je zavrnil. »Kar pojdite in me opravičite, kot veste in znate, ne pridem, in šli bomo takoj, ko se vrnete!« No, opravil sem hitro in, mislim, dobro, saj sem imel kaj povedati v opravičilo. Gospod direktor mi je še svetoval gostilno v Kostrivnici. Nakazal mi je pot. Odšli smo. Pot do postaje mi je bila znana. Padajoče ivje je prekrivalo poledico in hoja je postajala tvegana - spodrsavalo nam je. Pogovor je skušal voditi Plečnikov brat. Vse mogoče je načel, da bi le speljal brata od besnih misli. Ko smo prišli do postaje, sem pokazal postajo in gostilno, kjer sem bil že večkrat, a Plečnik je vztrajal, naj gremo, kot je svetoval direktor. Pripomnil sem, da tam še nisem hodil in poti ne poznam. No, navkreber je še šlo. Restavracija Plečniku ni bila všeč, kosilo mu tudi ni teknilo in čeprav smo imeli še dovolj časa, smo kmalu odšli. Pot navzdol je bila zelo nevarna, drselo je skoraj na vsakem koraku. Pazila sva vsak nase, še bolj pa na Plečnika in nekajkrat sva preprečila njegov padec. (Plečnik mi je svoje čase pripovedoval, kako je sedel na stopnicah nunske cerkve, kako težko je hodil in kako se je »nekam naprej vzel,« da bo napravil drugačne stopnice, in jih, kakor vemo, tudi je). Plečnik mi je očital neumnost, da smo šli najprej gor, potem pa po isti poti dol. Ko smo prišli do odcepa k postaji, mi je ponovno očital. Tedaj pa je bilo bratu dovolj: »Poslušaj, Jože, kaj se znašaš nad gospodom arhitektom! Kaj ni prav na tem mestu pokazal, kje je postaja in kje je gostilna?« Te besede »naravnost moža«, kot je o bratu rekel pisatelj Finžgar, so me sicer potolažile, a bal sem se, kako bo v krčmi, ki sem jo poznal kot preprosto, a snažno. Ko smo vstopili, se je Plečniku zjasnilo. Nobenega gosta ni bilo, vse poribano in pospravljeno. Kmečka peč zakurjena in bilo je prijetno toplo. Krčmarica je prihitela s svežim prtom. Plečnik ji je prijazno naročil: »Gospa, najprej boste prinesli liter belega vina na mizo, potem bomo pa naprej govorili. Te lepe mize pa ne pogrinjajte!« Prvič in zadnjič je v moji navzočnosti Plečnik naročil liter vina. Sicer je vedno vprašal, kdo bo kaj pil, zase je naročil največ tri deci. Precej dolgo po tem dogodku je Plečnik težko hodil. O dogodku pa nikoli nič... Ob neki drugi priložnosti pa mi je Plečnik, ko je sedel pri moji mizi, sklonil nad risbo. Tako je storil, kadar mi je hotel kaj bolj na uho povedati. »Veste, včeraj sva se z bratom pri Kolovratu tako sprla, da so kelnarce zijale, vpila sva kot dva furmana.« Zakaj mi je to povedal? Iz drugih ust nisem o tem nikoli nič slišal. Iz opisanega lahko sklepamo, kaj je mislil Plečnik, ko je opravičil svojega nečaka. Izražal je nenavadno umirjenost, ljubeznivost, neoporečno taktnost in galantnost. Kakšen je bil kot arhitekt, lahko vsakdo vidi, po svoje dožene iz njegovih del in publiciranih načrtov. Ni pa iz tega razvidno, vsaj očitno ne, kaj in kakšen je bil kot človek. (Se nadaljuje) Danes goduje Epifanij Pavijski, škof Sveti Epifanij je bil ena izmed najizrazitejših škofovskih oseb ob koncu starega rimskega cesarstva. Rojen je bil leta 438 v Pavii, ki se je tedaj imenovala Ticinum, novo ime pa ji je leta 476 dal prav sv. Epifanij. Že zgodaj se je posvetil duhovniškemu stanu. Bil je globoko veren kristjan, imel pa je tudi poseben dar, da je znal krotiti in pomirjati prepirljivce. S svojo značajnostjo in miroljubnostjo si je pridobil splošen ugled, ta pa mu je precej pomagal pri uspešnih posredovanjih v kočljivih političnih zadevah po letu 466, ko je bil imenovan za škofa v rodnem mestu. Leta 476 je germanski vojskovodja Odoaker odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja in zavladal nad Italijo. Pavio je germanska vojska povsem izropala. Epifanij je pri novem vladarju zastavil ves svoj vpliv, da je dosegel spregled davkov, s čimer je svojim someščanom olajšal bedo, v katero jih je pahnil zlom zahodnorimskega cesarstva. Slabih dvajset let kasneje je severno Italijo prizadel vdor Vzhodnih Gotov in spet je bil Epifanij tisti, ki si je prizadeval za mir. Svetnik, katerega geslo je bilo »življenje mi je Kristus in smrt dobiček«, je umrl 21. januarja leta 497. Uspešnemu posredniku za mir ob koncu zahodnorimskega cesarstva so zgodovinarji dali vzdevek »angel miru za Italijo« ter »okras Italije, luč in ode škofov«. (Vir: Leto svetnikov) IZ STARIH ČASNIKOV Vojaške skrivnosti niso varne pred ženskimi čari Vohunke so znale zaljubljenim moškim povsem zmešati glave Vojskovanje je morda es m°ska domena, toda vojaska strategija, nakana za skrbno varo-animi zidovi, lahko po-ia^e v trenutku moške abosti, katere vzrok so 'ji Čari, do najmanjše Podrobnosti znana nasprotniku. , Domala tragično K°ncala kurirska s teniškega princa oiberga, ko je nasei °m tepe rdečelase ^ s®.avtor članka v - ormnancni , ^°ral princ Stoli staviti 4.„:_ 7*™'' etapnemi * vu. Vendar se °red tei nje brez aktovke, v kateri je imel zaupne dokumente. Lepotica ga je tako »obdelala«, da se pri najboljši volji ni mogel spomniti, kje je pustil dokumente, niti na poveljstvu. Le visoki položaj ga je rešil pred zasluženo kaznijo. Titi se je pri tem izkazala kot ženska z visokim čutom odgovornosti, saj je pozabljene dokumente prinesla na pravi naslov. Za Nemce je ostalo skrivnost, kaj se je v tem Času dogajalo s temi dokumenti. Kdo vse si jih je lahko ogledal. Da so gospodične v oficirskih zabaviščih na zasedenem ozemlju lahko tudi »mikrofoni« nasprotnika, bi se moral zavedati tudi nič hudega sluteči modrokrvni Udo. Iz podobnega testa kot Titi je bila tudi rdečelasa Amy. Potikala se je po kopnem in po morju. »Naključnim« oboževalcem se je predstavljala z različnimi imeni. Enkrat je bila kontesa de Pomeran d’Aquitanie, drugič zopet Flora von Poland. Nekemu industrialcu je tako zmešala pamet, da je zaradi nje naredil samomor. Zaljubljeni moški so ji poklanjali drage kamne. S svojo privlačnostjo je nekemu visokemu nemškemu oficirju kot za šalo izmaknila skrivni seznam signalov iz oklepnega parnika Presto-lonaslednica Cicilija. Podvig se ji je posrečil leta 1916. Amy, v Nemčiji se je predstavljala kot Mina Ste-engrave, je uspelo priti na nemško vojno ladjo zaradi egoizma gospoda oficirja. Bal se je namreč, da bi se je polastil kakšen kolega s podobnim okusom, medtem ko bi on opravljal na ladji svoje vojaške obveznosti. In posledica kraje? Angleška mornarica je bila pri Skagerraku prav tako toCno informirana o signalih kot nemška in je temu primemo tudi manevrirala. Se je pa lepi Amy od časa do Časa tudi kaj ponesrečilo. Nekoč so jo ulovili pri kraji zaupnih dokumentov, ki jih je posedoval nemški profesor E. Krajo zaupnih informacij je preprečil profesorjev zasebni tajnik. Ko jo je zalotil, se je vdala in celo privolila v izmenjavo informacij. Vohuni so nato vso noc ste-nografirali in dodajali podatke, ki jim jih je natvezi-la. Amy oziroma Flora, kot se je predstavila ob tej priložnosti, je bila že daleč, ko so zasliševale! ugotovi- li, da jih je speljala na led. Samomor velikega vojvode Melkenburškega so povezovali z vohunsko afero. Postal naj bi žrtev lepe kneginje Plessove, ki da se ga je posluževala za pridobivanje pomembnih skrivnosti. V istem času pa je bil nesrečni vojvoda omrežen še z lepo angleško vohunko. V njem je vzbudila ljubezen, ki je trajala nič manj in nič več kot toliko časa, dokler ni izvedela od zaljubljenega vojvode, kar je pač želela izvedeti. Ime te angleške vohunke naj bi bilo Ema Stubertova. Nazadnje pa se je ta lepotica ujela v svoje lastne mreže. Zaljubila se je v nekega nemškega ge-neralštabnega majorja in tako »odpovedala«. Ljubezen pač ne pozna meja. Marjeta Smolnikar LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja«, je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupCek denarja... Več o vprašanjih, odgovorih in nagrajencih pa lahko preberete ob Četrtkih. ----------------------------------- Ime in priimek:. Telefonska številka: Naslov:____________ Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: Nenadejano boste trčili ob težavo, ki bi vas nekoč pustila povsem hladne. Ker pa boste prepričani, da vas nekdo ho-Ce namerno ovirati, vas bo vznejevolila. BIK 21.4 - 20. 5.: Naučili se boste umetnosti prilagajanja življenjskega tempa trenutnim zmogljivostim. NiC zelo novega, toda danes boste na tem področju diplomirali. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Nekdo vas bo navdušil za področje, na katerega se doslej niste upali spuščati, saj se vam je zdelo preveč »megleno« in premalo konkretno. RAK 22. 6. - 22. 7.: Vašega novega zagona bo deležen tudi vaš sopotnik, ki ste ga doslej zaradi prezaposlenosti zanemarjali. Ko bosta premagala razdaljo, se bosta zlila v eno. LEV 23. 7. - 23.8.: Svoje fantazije o nagajivcu, ki vam hoče zmešati štrene, boste podkrepili s prepričanjem o masovni zaroti. Utemeljeni vzroki, zgrešena smer. DEVICA 24 8.-22.9.: Svoj novi interes boste doživljali kot pravi znanstveni izziv. Težnja po novem se bo odrazila tudi v odnosu z življenjskim sopotnikom. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Prepustili se boste Čustvom in v omami zaljubljenosti naredili poslovno napako, ki bi vas zelo drago stala, če vas ne bi nekdo zadnji trenutek opozoril. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ob soočenju z nekom boste spoznali, da je vrvic, ki jih želite obdržati v rokah in z njimi usmerjati predstavo, veliko preveč za vaših dvajset prstov. STRELEC 23.11.-21.12.: V svojo bližino boste sprejeli nekoga, ki se vam zaradi zlovoljnosti, ki ste jo oddajali, ni upal približati. Objeli ga boste s svojim novim duhom. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nekomu, Iti vas doslej še ni razočaral, boste ponudili sodelovanje, ki se bo v obojestransko zadovoljstvo polagoma vse bolj širilo. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Vzeli si boste malo Časa in pričeli delati temeljito revizijo svojega početja. Odkrivati boste pričeli osnovni motiv vašega silnega naprezanja. RIBI 20.2. - 20.3.: Umakniti se boste na samo, se ohladili in se vživeli v izzivalca. Ko vam bo šinila ideja, ga boste poiskali in mu z izbrano gesto nastavili ogledalo. KRIŽANKA Vodoravno: 1. hrvaški skladatelj (Branimir), 6. makedonsko kolo, 9. glavno mesto vzhodnega dela Nigerije, 10. bolečina,,11. mestece pri Padovi, 12. angleška votla mera, bokal, 13. latvijska denarna enota, 14. lisasta krava, 15. začetnici češke teniske igralke Novotne, 16. strokovnjak, ki maskira igralce, 17. v arhitekturi moška figura, ki podpira gredje ali konzolo, 19. zgornji del stopala, 20. starogrška utež in novec, 24. požeta ržena njiva, 26. pokrajina in reka na severozahodu Mehike, 29. ozek konec polotoka, 30. otočje v Baltiškem morju, 31. ime skladatelja Delibesa, 32. šleva, mevža, 33. pohoten gozdni duh, 34. peti mesec v letu, 35. povečana psihična dejavnost med spanjem, 36. grška boginja nesreče, 37. majhen rog. Navpično: 1. kraj ob Tržiškem zalivu, 2. zveza med državami, 3. ime nekdanjega avstrijskega predsednika VValdheima, 4. nekdanji turški velikaš, 5. četrti črki z začetka in konca slovenske abecede, 6. prihod v goste, 7. kraj pri Tržiču ob Jadranu, 8. žrtvenik, 12. mesto v srednji Italiji, 14. industrijska rastlina, 16. starejša, dostojanstvena gospa, 18. kratica za ljudsko republiko, 21. soglasnik in šumnik, 22. loj od črev, 23. prebivalec države ob Baltiškem morju, 25. bruno za naložen voz sena, 26. jediz zeljnih listov, mletega mesa in riža, 27. sol oljne kisline, 28. ljubljansko pokopališče, 31. nemški filmski režiser (Fritz), 33. Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN, 35. kemijski znak za stroncij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 •00801 ‘otv ‘akres ‘lem ‘uabj ‘baoj ‘09q 'pmqv ‘ir ‘eiouog ‘oosfZJ ‘joqo ‘preu TuBpe ‘la^sem ‘jqf ‘b^s -q ‘;b( ‘prid ‘epg ‘joq ‘nfinug ‘oio ‘on^Bg :ouABJopoyv A3JJS3H ŠAH a b c d e f g h Timman - Rukavina / Sombor 1972 Za žrtvovanega kmeta ima črni bogato igro figur in tudi beli kralj brez rokade je dobra tarča napada črnega, ki je na potezi. Črni se ne zmeni za belega kmeta na polju c6, ki ga beli krčevito brani, temveč krene v odločilni obračun z belimi figurami! Rešitev naloge Belega kralja najprej napade črna dama l...Db4+ 2.Kdl Ld3! odlična poteza, povezana s skokom črnega skakača in pretnjo mata. Beli se mora posloviti od dame. 3.Dd3: Sf2+ 4.Ke2 Sd3: 5.Ld3: Te8 in Črni je v nadaljevanju uveljavil materialno prednost in zmagal. a b c d e f g h Averbach - Osnos / SZ 1965 Tokrat je ostal črni kralj brez rokade sredi šahovnice in beli, ki je na potezi, že razmišlja, kako bi kaznoval nepovezane Črne figure. Pri uresničitvi načrta pa belega ovira dobro postavljeni Črni skakač sredi šahovnice. Kako poteka kombinacija, ki zagotovi belemu prednost? Rešitev naloge Dobro sodelovanje belih lovcev in skakača dovoljuje belemu, da žrtvuje kvaliteto l.Td5:! cd5 2.Sf6+ Neverjetno močna poteza, ki zmanjšuje črnemu kralju manevrski prostor. 2...Kf8 /na 2...Kd8 3.Lb6+ Ke7 4.Sd5+/ 3.Lh6+ Ke7 /po 3...Tg7 sledi 4.Tgl/Sedaj beli osvoji Se lovca. 4.Sd5:+ Kd8 5.Sb4: in beli je zmagal! Silvo Kovač Pisalo se je leto 1901 »Kaj pa zdaj, ko je kraljica mrtva?« Polnih triinšestdeset let je trajalo vladanje kraljice Viktorije in tako ni Čudno, da je postala poosebljenje dobe, ki jo še ob izteku 20. stoletja mnogi ocenjujejo kot značilen cas učinkovitega podjetništva in trdne morale. Prva leta Viktorijinega kraljevanja so bila v znamenju velikega razcveta industrijske revolucije, ki je dosegla vrhunec v množici izdelkov, postavljenih na ogled na veliki razstavi leta 1851. V srednjih letih njenega vladanja se je Britanija uveljavila kot najvecja industrijska in vojaška sila na svetu. Proti koncu njenega kraljevanja pa sta močnejši gospodarstvi Združenih držav Amerike in Nemčije že zaceli prehitevati Britanijo... Viktorijinih devet otrok se je poročilo v mnoge evropske kraljevske hiše in otroci in vnuki so zasedli prestole Nemčije, Rusije, Švedske, Španije, Norveške in Romunije. Pridevnik »viktorijanski« med politiki in zgodovinarji še vedno vzbuja močna Čustva in buri duhove. Prav tako še vedno kroži anekdota o njeni smrti. Ko je dvorjan raztreseno vprašal dobro znano zajetno osebnost »kaj pa zdaj, ko je kraljica mrtva?«, je dobil miren odgovor: »Toda kralj živi.« Po svoje sta imela prav novi kralj Edvard VII. in raztreseni dvorjan. Vse življenje sta preživela v senci mogočne kraljice. PREBLISK Na mirnem morju je vsak krmar. Angleški pregovor VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Petek, 21. januarja 1994 EVROPA / SUHO ALPE JADRAN / DELNE RAZJASNITVE Vremenska slika: Nad severnim Atlantikom je obsežno ciklonsko območje, nad Sredozemljem pa je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Nad Evropo je območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi priteka nad naSe kraje hladen in suh zrak. C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 10-30% 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 444 *-** 30-50% 10-30 t i t 1 't'\l^ Uf \lf WWWW Jn m' 'T' 'T' ;■ 30-60 50-80% 444 *** 444 *** nad 60 nad 10 m/s DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 07.36, zašlo pa ob 16.51. Dan bo dolg 9 ur in 15 minut. Luna bo vzšla ob 11.43 in zašla ob 01.59. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet po notranjosti države in preko mejnih prehodov poteka tekoče in brez zastojev. IKi J1 £4J 1J :7‘VIS N i JBH FURLANIJA-JK Piancavallo 60/130 cm Fomi di Sopra 30/110 cm Zoncolan 60/100 cm Trbiž 30/150 cm Nevejsko sedlo 70/270 cm Sauris 40/60 cm VENETO Sappada 40/100 cm SNEŽNE RAZMERE SLOVENIJA Golte 40 cm Kanin od 70 do 300 cm Kobla do 80 cm Kope do 50 cm Kranjska gora od 20 do 50 cm Krvavec do 85 cm M. Pohorje do 55 cm Roga od 60 do 80 cm Soriška planina 70 cm Velika Planina do 10 cm Vogel 180 cm Zatmik do 40 cm PLIMOVANJE Danes: ob 3.47 najvisje 26 cm, ob 12.35 najnižje -26 cm. lutri: ob 5.11 najvisje 28 cm, ob 13.10 najnižje -36 cm, ob 20.18 najvisje 10 cm. Slovenija: V vzhodnih krajih Sosednje pokrajine: bo pretežno oblačno, drugod V krajih vzhodno od Slo-se bo delno razjasnilo. Dnev- venije bo pretežno oblačno, ne temperature bodo okoli 0, Ob severnem Jadranu bo na Primorskem do 10 °C. pihala burja. V Sloveniji: Jasno in hladno bo. Po nižinah bo megla. V Vipavski dolini bo pihala zmerna burja. Obeti: V nedeljo bo suho in hladno. TEMPERATURE ALPEJADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... TRST......... CELOVEC...... BRNIK........ MARIBOR...... CELJE........ NOVO MESTO... NOVA GORICA.. MUR. SOBOTA.. PORTOROŽ..... POSTOJNA..... ILIRSKA BISTRICA. KOČEVJE...... ČRNOMEU...... SLOV. GRADEC.. BOVEC........ RATEČE....... VOGEL........ KREDARICA.... VIDEM........ GRADEC....... MONOŠTER..... ZAGREB....... REKA......... -4/' 6/ -9/' -5lj -4/-2 -3/- -V -5/-' 2/9 -3/-1 -2/ -10/-3 -3/' -4/-S 0/6 -61'l -bl\ -2/-> 5/' TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... '7/1? STOCKHOLM.... "'G MOSKVA....... '16C BERLIN........... f., VARŠAVA...... LONDON....... 'H AMSTERDAM.... % BRUSELJ...... PARIZ............. '3 ZuRICH....... RIM.......... 7 7 MILAN........ 7, BEOGRAD...... '“C BARCELONA.... % ISTAMBUL..... 6 7 MADRID....... J , LIZBONA...... 57 , ATENE........ 'V TUNIS........ ’2/ “ MALTA.......... l57l5 KAIRO.......... 10/22 JAPONSKA / MODNI HIT? Prav patološko zanimanje za samomore TOKIO - Na Japonskem doživljajo izreden in skoraj patološki uspeh knjige in videokasete, ki obravnavajo samomor in nasilno smrt. Kupuje jih predvsem mladina, ki v njih vidi izhod iz sive vsakdanjosti. Največji uspeh doživlja »Priročnik za popoln samomor«, ki so ga po podatkih založniške hiše Ota v šestih mesecih prodali v več kot 350.000 izvodih. V knjigarnah ga je mogoče najti na policah ob knjigah in revijah, kot so »Ilustrirano truplo«, »Lov za trupli«, »Ljudožrst-vo« in podobnimi, ki so začele izhajati preteklega julija. Med uspešnicami je tudi avtobiografski esej »Hočem, da me pojedo« Iseija Sagave, ki je leta 1981 v Parizu razkosal in požrl svojo zaročenko, danes pa je med nihilističnimi intelektualci, ki jih najpogosteje vabijo na razne televizijske oddaje, poleg tega pa redno sodeluje z dnevnikom Asahi in različnimi revijami. V nekaj mesecih so od vsake knjige prodali več kot 10.000 izvodov, kupili pa so jih v glavnem mladi, ki imajo manj kot dvajset let, večinoma so višješolci, med temi je precej deklet. Mladina želi iz vsakdanjosti in »išče resnico«, meni Hidetoši Fuse, avtor »Ilustriranega trupla«, zbirke slik bolj ali manj iznakaženih trupel. »Gola smrt je za mlade edina oprijemljiva resnica,« I trdi Fuse. Vataru Tsurumi, avtor »Priročnika : za popoln samo- j mor«, izjavlja, da je »smrt drugi obraz življenja«. V svoji knjigi opisuje približno ducat nači- i nov, s katerimi si človek lahko vzame življenje. Ker so to knjigo našli ob truplih dveh mladih samomorilk, so združenja žensk in staršev od oblasti zahtevale, naj knjigo umaknejo s polic. PREDVIDEVANJA / DO LETA 2.010 Zemlja ne bo mogla več nasititi lačnih ust Preprečiti je treba demografsko eksplozijo NEW YORK - Po zadnjih predvidevanjih ameriškega urada za statistiko, ameriškega ministrstva za trgovino in mednarodne organizacije za prehrano FAO bomo na našem planetu po letu 2.000 dosegli biološki limit, kar pomeni, da ne bo dovolj hrane za nova lačna usta. V resnici imamo že danes območja, predvsem v Sahelski Afriki, kjer smo dosegli in tudi presegli ta limit, ker ljudje od Malija do Somalije že množično umirajo zaradi lakote. Po letu 2.000 pa bodo to biološko mejo dosegli tudi v državah, kjer danes kljub pomanjkanju in revščini še ne poznajo prave lakote. V naši razpredelnici niso navedene države, kjer bo razkorak med rastjo prebivalstva in prehrano najhujši, a po vseh dosedanjih ugotovitvah bo najhuje v Latinski Ameriki, Indiji, na azijskem jugovzhodu in na Filipinih. Tu smo namreč priča pravi demografski eksploziji, tako da pridelki z novih obdelovalnih površin ne bodo mogli nasititi lačnih ust. NiC čudnega torej, da se ob pobudah za posodobitev kmetijstva in za zvišanje hektarskega donosa vsi izvedenci zavzemajo predvsem za znižanje naravnega prirastka. Dosedanji rezultati, da bi z nadzorovanjem rojstev znižali ali vsaj omejili naravni prirastek, pa niso spodbudni. Se veC, marsikje so razne organizacije pri tem kršile temeljne pravice ljudi. Zgovoren je primer Brazilije, kjer so sterilizirali na tisoče žensk in deklet, seveda iz najrevnejših slojev. O podobnih primerih poročajo tudi iz drugih latinskoameriških držav, ker je sterilizacija cenejša kot druga sredstva proti zanositvi. Svojo vlogo pri vsem tem igrajo še verstva, šege in običaji, po katerih je Številna družina sinonim bogastva in moCi, vse, kar preprečuje zanositev, pa je pregrešno in nenaravno. Izčrpana zemlja Zaradi rasti števila prebivalstva in počasne rasti oskrbe z živili je Zemlja verjetno dosegla biološki limit. Vsi podatki v milijonih 2010 1990 (predv.) Spremembe po prebivalcu (%) Prebivalstvo 5.290 7.030 — Ribolov* 85 102 -10 Namakana z.** 237 277 -12 Posejana z.** 1.444 1.516 -21 Ravnine in pašniki** 3.402 3.540 -22 Gozdovi** 3.413 3.165 -30 * v tonah; ribogojstvo ni vključeno ** v hektarih Viri: Urad ZDA za statistiko, Ministrstvo ZDA za trgovino, FAO AP NOVICE V Jeruzalemu uvedli avtobuse za »bogaboječe« JERUZALEM - Pravoverni jeruzalemski Židi so končno zadovoljni, ker njihovo mestno četrt povezjejo z Zidom žalovanja avtobusi, v kaj® rih je prednji del namenjen moškim zadnji del pa ženskam. Oba dela loči zavesa, tako da se zeloti in drugi pravoverni ne morejo pohujsau niti ob pogledu na zenske obline. Pred casoDJ so bogaboječi in skrajno goreči pravoverni Zid1 ostro protestirali, ker so se v skupnih avtobusih nehote dotikali žensk, kar je po njihove® izredno pregrešno. Zaman so izraelske fenu®' stke protestirale zaradi te očitne spolne disk® r-7_l ... . J_•______ • dO' Bivšega župnika obtožili kar 757 spolnih zločinov SYDNEY- Bivšega katoliškega župnika Gerald3 Ridsdala, ki ima sedaj 59 let, je sodišče v M®' boumu obtožilo, da je v 13 letih zagrešil k® 151 spolnih zločinov. Obtožnica ga oreme®> da je spolno zlorabljal 14 mladoletnih od 10 d° 16 leta starosti v raznih krajih Vuctorije, kjer Je bil župnik od leta 1969 do leta 1982. Sodišče je župnika proti plačilu visoke jamšcine izpustil0 na prostost, sodna razprava pa se bo zaCela 3-marca. Organizacije, ki pomagajo žrtvam sp®' nega nasilja, upajo, da bo sedanji primer op0' gumil vse, ki so bili kdaj v preteklosti žrtve pohotnih duhovnikov. Princesa Masako je baje noseča TOKIO - Princesa Masako, ki se je lani poročil3 z japonskim prestolonaslednikom Naruhito®’ »se je močno prehladila«. Tako je vsaj sporo®; la cesarska tiskovna agencija. Njenemu p0)3 snilu pa na Japonskem nihče ne verja®® Tokijski dnevnik »Nikkan Sports«, ki je iz® . no informiran o cesarskih zadevah, je včeraj zapisal, da je bivša diplomatinja noseča. Cesarski birokrati so že pred dvema letoma noše®0' st princese Kiko, žene Akihitovega drugoroje® | ca, prikazali kot »prehlad«. Na Kitajskem prodajajo kmetje tudi meteorite PEKING - Potem ko je LR Kitajska osvojila p®'™' la svobodne trgovine, se na Kitajskem v cisti® prodaja vse, kar lahko zanima kupce. Kmetje ® južnofdtajske pokrajine Guangxi so tako pop®' noma očistili meteoritski roj, ki je padel na N®1' dansko gorovje leta 1516. Kmetje so dobili kupce ne samo za fragmente temveč tudi za več ton težke meteorite.