CITROEN JEROVSEK odprl PRODAJNI AVTOSALON Grosuplje, 4.10.2003 - Le malo stran In na drugI strani ceste na Krko v Grosupljem, kjer so si skozi tri desetletja in pol Jerovskovi gradili celovit servis za vozila Citroen, so v soboto popoldne slovesno odprli nov avtosalon v nekdanjih prostorih zbiralnice mleka. Odprtje pa so Jerovskovi namenili svojim sodelavcem, prijateljem, poslovnim partnerjem in svojim stal­ nim strankam. Med drugimi so se slovesnosti udeležili generalni direktor Crtroena v Franciji, Daniel Esauelisse s svojo ženo in prevajalko, župan Janez Lesjak, predsednik Območne obrtne zbornice Grosuplje Jože Intihar ter župnik dr. Franc Šuštar In kaplan Janez Mrak. Po uradnem delu otvoritve In blagoslovu, v katerem so Imeli pomembno vlogo vsi Jerovskovi vnuki, so si gostje ogledali prostore, se zadržali na pogostitvi in se poveselili ob zvokih ansambla Slapovi. Z obrtjo so Jerovskovi začeli leta 1968, koje oče Anton registriral popoldansko obrt in jo razširil leta 1972 na celodnevno samostojno obrt. Zaščitni znak družine Jerovšek pa je tudi avtovleka, ki jo od tega leta opravlja mama Marija. Včasih je morala tudi dvakrat na noč vstajati in reševati ljudi iz težav, jim vozi­ ti avtomobile tudi v druge države, zdaj pa je nekoliko zmanjšala območje delovanja. Nato mama in ata povesta, kako so preurejali prostore na nekdanji Škrljevi domačiji in od sosedov kupovali zemljo in zgradbe, kako so morali nekatere od teh zgradb podreti in zgraditi nove, pa dozidavah dodatne prostore za potrebe servisa, in tudi kdo vse jim je pomagal pri tem. Spomini se prebudijo ob starih fotografijah, ko mi pokažeta, kako je izgledalo popravljanje starega amija, žabe, kako se je kadilo, ko so podirali staro Resnikovo hišo in kako je izgledal pogled s Cerkvenega hriba. Rodila sta se Toni in hčerka Tanja, kije poročena s keramičarjem v Rožni dolini in jim je v novih pros­ torih lepo poskrbel za keramičarska dela. Toni seje vedno rad zadrževal v delavnici in je že kot šestošolec pomagal pri različnih lažjih opravilih, s šestnajstimi leti pa je že prevzemal samostojna opravi­ la. Leta 1981 so se preselili v preurejene Vodičarjeve prostore s sanitarijami in nadstreškom. Pred pri­ bližno desetimi leti so nato dogradili delavnico za kleparska in avtoličarska dela ter postorili še kar nekaj del, da so v celoti izpolnili zakonske zahteve za pridobit W uporabnih dovoljenj in registracijo posameznih dejavnosti. Leta 1996 so kupili zgradbo nekdanje zbiralnice mleka, a so decembra 1998 imeli tudi požar na svoji stanovanjski hiši, kar jim je nameravano širitev in gradnjo avtosalona nedvomno zavleklo vsaj za dve leti. Pa tudi pogoji za pridobitev namembnosti objekta ter funkcionalnega zemljišča so bili dokaj zahtevni. Dva dneva pred odprtjem novega avtosalona so podpisali pogodbo, ki ureja partnerske odnose na Nadaljevanje na strani 9 i •» —• C ini . 10. dobrodošlica ZLATI JESENI Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje ter Krajevna skupnost Grosuplje sta tudi letos pripravila prireditev, tokrat jubilej­ no, deseto Zlato jesen. Prireditev je namenjena počastitvi zaključka vseslovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna in praznika Krajevne skupnosti Grosuplje. Ob tej priložnosti Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje podeli nagrade vsem tistim, ki skozi vse leto skrbijo in urejajo okolico svojih biva­ lišč. Prav tako je letos ob praznovanju krajevnega praznika Krajevna skup­ nost Grosuplje nagradila gospo Mojco Intihar, ki že vrsto let nesebično sodeluje pri negovanju kulture zborovskega petja v Grosupljem, saj je pod njenim vodstvom zapelo in še vedno poje več različnih pevskih zasedb. 0 b oga vKstJHBBaB I skulptura hal- iitatakaga vodnjaka |fn ansambel Bobri. Prireditev Zlata jesen je kulturno zabavnega značaja, zato so bile k sode­ lovanju tudi letos povabljene različne glasbene skupine, ki delujejo na našem področju. Tokrat so nam večer popestrili narodnozabavni ansambel Bobri, Ženski pevski zbor Lastovke, Vokalna skupina Šmamice in skupina šolarjev s Kopanja. Nagrado za najlepše obnovljeno staro hišo je dobila družina Likovič, ki je prijetno obnovila staro domačijo, pri tem pa ohranila arhitekturne značil­ nosti tipične dolenjske hiše. Družina Trontelj iz vasi Gatina si je prislužila nagrado za najlepše urejeno kmetijo. Tudi oni skrbijo, da podoba njihove domačije kaže odnos do kulturne dediščine, kakršnega so imeli naši pred- namci. Podjetje Motel Turist, kateremu smo letos namenili nagrado za Nadaljevanje na strani 13 Eril d.o.o. ' ^ 1 S, ''TI *£_itiH» »1 r» * I PRODAJNI PROGRAM keramične ploščice granitogres masažne kadi, tuš kabine sanitarna keramika kopalniško pohištvo laminati, talne obloge gradbeni material in orodja barve, laki, lepila BLAGOVNI CENTER Grosuplje, Rožna dolina 9 Ju PRODAJO: •RFJERUniHDELOU L|ubl|anska 17 _ J"^"^,, 12S© Grosuplje O D5ffln,H wm' tel. 01/787-34-22 *D0DBTniI0PREH1R, GSM 040/ 22-44-07 *m0T0RI1fl0LJR 4 X NA O AN DOSTAVA ZH OBRHA IR ISKANIH REZERVNIH TOUORRflUOZIIP* ,,al^V V TRGOVINO. -IlUTOPmSClJ I "SJGGMjk fj j-^ij PUSTI OPREMA ZA KOLESARJENJE ULJ rnlmrn Del. čas: pon.-pet. 7-18h, sob. 7-12h T? 01 786-33-66,786 33-63 Pod gozdom c. iv/20 Tel.: 01/7861 875, 01/7 RIJ 041/0 Mojstri iz pekarne BELI PEK NA ČRNEM KONJU Peter Zaletelj, simpatični pek iz Pekarne Grosuplje, najraje preživlja svoj prosti čas na konju. Po starem slovenskem pregovoru za tistega, kije na konju, velja, da mu gre dobro, morda pa je ravno zato Peter tudi v pekarskem poklicu uspešen. Po končani osnovni šoli Peter Zaletelj ni okleval z izbiro poklica. Žilico za pekarstvo je pri sebi odkril že zgodaj, saj je doma zelo rad pomagal pri peki. Zato je tudi nadaljeval na Srednji agroživilski šoli. V Pekarni Grosuplje se dobro počuti, saj jo pozna že dolgo. V času šolanja je v njej opravljal prakso in nato še pripravništvo. Od njegovih začetkov se je delo v pekarni spremenilo. "Čeprav je zaradi sodobne tehnologije moje delo precej lažje, mora pek znati delati ročno, svoj izdelek mora čutiti pod prsti", pravi Peter, ki še vedno prisega na ročno delo, kajti kljub mladosti ve, da dober kruh naredijo predvsem prave roke. Peter danes dela na programu za toast kruhke. Zase pravi, da rad opravlja katero koli delo v pekarni, najraje pa je bil predpečnik. Ko se je začel učiti za peka, so predpečniki vstavljali izdelke v peči z loparjem, danes pa to zahtevno delo opravi sodobna tehnologija. Peter dela večinoma v dopoldanski izmeni, vendar mu niti nočno delo ni bilo nikoli odveč. Zato odločitve, da bo postal pek, ne obžaluje. Kot vsi mladi ljudje se 23-letnik ukvarja še z veliko stvarmi. Največ prostega časa nameni svojemu dekletu, s katerim rada kolesarita v okolici Višnje Gore. Njegova druga ljubezen pa so konji. Od nekdaj si je želel imeti svojega in pred kratkim se mu je želja uresničila. Doma imajo manjšo kmetijo, na kateri Peter staršema večkrat priskoči na pomoč. Še vedno pa najde dovolj časa za zabavo v krogu prijateljev, ki jim rad tudi zapoje. "Kb sem ptViČprišel v pekarno, je bilo še precej ročnega dela. Za mlade peke je tudi danes najpomembneje, da st pridobijo čim več različnih izkušenj. Predvsem pa se morajo najprej naučiti ročnega dela." "Konji so prijazne živali, zato se z njimi zelo rad ukvarjam. Najlepše je, ko se odpravimo na daljše izlele. Letos sem se na konju udeležil tudi znamen i lega J u rčičevega pohoda." ^Pekarna KORAK ZA GROSUPELJSKE ODMEVE - TRETJIČ: Delo pri časopisu Grosupeljski odmevi nam nalaga, da moramo poleg spoštovanja Odloka o ustanovitvi lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi, upoštevati tudi ostala določila veljavne zakonodaje, predvsem pa Zakon o medijih v tistih delih, ki govori pretežno o delu pri tiskanem oz. elektronskem mediju. V tem zakonu nas še posebej zavezujejo naslednji členi: 2. člen, ki govori na splošno o medijih, 4. člen, ki govori o Javnih Interesih na področju medijev (ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, kultura javnega dialoga, utrjevanje pravne in socialne države, razvoj izobraževanja in znanosti). 6. člen - o svobodi Izražanja, ki temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svo­ bodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti ured­ nikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnova­ mi in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihove­ ga dela. 8. člen - Prepovedano je z razšir­ janjem programskih vsebin spod­ bujati k narodni, rasni, verski, spol­ ni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost. 12.13. in 14. člen - razvid (prijava) in vodenje razvida medi­ jev, 17. člen - Namen Izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča za delovanje medija določi Izda­ jatelj s programsko zasnovo. 18. člen - Vsak medij mora imeti odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj v ZAKONSKA IN DRUGA DOLOČILA skladu s tem zakonom in svojim temeljnim pravnim aktom. (2) Odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove ter opravlja druge naloge, določene s temeljnim pravnim aktom izdajatelja. (3) Odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno Informacijo, če ta zakon ne določa drugače. 19. člen govori o tem, kdo je lahko odgovorni urednik. 20. člen govori o sestavi ured­ ništva. 21. člen govori o statusu ured­ nikov, novinarjev in avtorjev. 23. člen navaja, kaj je treba obvezno objaviti v impresumu. 24. člen določa načine obvezne­ ga izkazovanja identitete nosilcev posameznih programskih vsebin, avtorjev prispevkov oziroma imet­ nikov avtorskih pravic. 25. člen - Obvezna objava! Medij mora na zahtevo državnih organov ter javnih podjetij in javnih zavodov brez odlašanja brezplačno objaviti nujno sporočilo v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdrav­ ja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine ter varnosti države. Za resničnost in točnost sporočila odgovarja tisti, ki gaje posredoval mediju. 26. člen - Pravica do poprav­ ka objavljenega obvestila. (1) Vsakdo ima pravico od odgovorne­ ga urednika zahtevati, da brez­ plačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. (2) Objava popravka se lahko zahteva v tridesetih (30) dneh od objave obvestila oziroma od dneva, koje zainteresirana oseba zvedela za objavo, če zanjo iz objektivnih razlogov ni mogla zvedeti v okviru danega roka. (3) Z izrazom obvestilo je mišljena obja­ va vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa. (4) Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je popravljanje zatrje- vanih, napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spod­ bija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. 27., 28., 29., 30., 31., 32., 42. in 43. člen govorijo o operacional­ izaciji posameznih popravkov. 45. člen - (1) Državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo Javne funkcije, Javni zavodi In Javna podjetja ter druge pravne ali fizične osebe, ki opravljajo Javno službo (v nadaljnjem besedilu: Javne osebe), morajo dajati resnične, popolne In pravočasne Infor­ macije o vprašanjih s svojega delovnega področja za objavo prek medijev. (2) Za objavo prek medija lahko zbirajo informacije po tem členu uredniki, novinarji in drugi avtorji programskih prispevkov. (3) Javne osebe s pravnimi akti uredijo način dajanja informacij za javnost ter določijo odgovorno osebo, ki zagotavlja javnost dela. (4) Osebe iz drugega odstavka tega člena imajo pravico dostopa do informacij pod enakimi pogoji. Javne osebe jim lahko odrečejo dajanje informacij le v naslednjih primerih: če so zahte­ vane informacije na predpisan način določene za državno, vojaško ali uradno tajnost ali za poslovno skrivnost: če bi to pome­ nilo kršitev tajnosti osebnih podatkov v skladu z zakonom, razen če se z njihovo objavo lahko prepreči hujše kaznivo dejanje ali neposredna nevarnost za življenje ljudi in njihovo premoženje; če bi to škodilo sodnemu ali predkazenske- mu postopku. (5) Javna oseba, ki ne da zahtevane informacije, mora najpozneje do konca naslednjega delovnega dne pisno obrazložiti razloge za zavrnitev, če to zahteva odgovorni urednik medija. 46. člen govori o komercialnih oglasih. 47. člen govori o prepovedi prikritega oglaševanja. 48. člen govori o oglaševanju tobačnih izdelkov, zdravil In medicinskih pripomočkov ter zdravstvenih storitev, ki jih ure­jajo posebni zakoni. 49. člen govori o pogojih oglaševanja, v katerih nastopajo otroci. 50. člen - (1) Za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov v oglasu je odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa s tem zakonom in s pro­ gramsko zasnovo medija pa izda­ jatelj. 57. člen govori o »povezanih osebah« (sorodstvo, lastništvo,...). 97. člen govori o omejitvi skup­ nega obsega oglasov. 115. člen govori o elektron­ skih publikacijah, 116. in 17. člen pa o prenosu programskih vsebin prek računalniških povezav. 129. in 130. člen pa določata kazni za posamezne kršitve. Določila zakona, ki so namenje­ na televizijskim in radijskim hišam, pa smo dolžni spoštovati s smisel­ no razlago za naše specifično lokalno okolje. Poleg tega pa moramo spoš­ tovati tudi določila Statuta občine Grosuplje, ki v 31. členu pravi: Občinsko glasilo ima odgovorne­ ga urednika in šestčlanski uredniš­ ki odbor. Odgovorni urednik se izbere na podlagi javnega razpisa, v katerem se določijo razpisni pogoji. Kandidat mora v prijavi na razpis oddati programsko zasnovo v kompletu z grafično zasnovo, pripravo in tiskom časopisa ter s finančnim in terminskim načrtom časopisa. Po pregledu prispelih ponudb in morebitnem razgovoru s kandidati komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu, da imenuje izbranega kandidata. Odgovornega urednika imenuje občinski svet. In 32. člen, ki pravi: Odgovorni urednik predlaga člane uredniškega odbora komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, katere na predlog komisije imenuje občinski svet. Novi uredniški odbor z odgovorn­ im urednikom začne z delom šele, ko ga imenuje občinski svet. Do tega trenutka naloge opravlja stari uredniški odbor. Namestnika odgovornega ured­ nika, ki ga predlaga odgovorni urednik izmed članov uredniškega odbora, potrdi uredniški odbor na eni izmed prvih sej uredniškega odbora. Odgovornega urednika po nje­ govem pooblastilu ali v času nje­ gove daljše napovedane ali nenapovedane odsotnosti (več kot 14 dni), nadomešča namestnik odgovornega urednika. Odgovorni urednik, namestnik in člani uredniškega odbora opravlja­ jo to funkcijo nepoklicno. Uredniški odbor lahko sklepa, če so na seji prisotni odgovorni ured­ nik ali skladno s tretjim odstavkom tega člena njegov namestnik ter trije člani uredniškega odbora. Pri svojem delu pa moramo upoštevati tudi ostalo veljavno zakonodajo. Iz zgoraj nanizanih izvlečkov vel­ javne zakonodaje in statuta pa lahko zaključimo predvsem to, da je delo v uredništvu dokaj pestro in zahtevno. Še posebej pri vsem tem pa bi rad opozoril na zakonske določbe, ki govorijo o obveznih objavah in pravici do odgovora oziroma popravka. Vse vendarle v uredništvu nismo obvezni objav­ ljati, kakor so si nekateri v pretek­ losti že razlagali. Prav tako pa tudi dozoreva čas, da bo treba popraviti nedorečena člena iz občinskega statuta. PA ŠE NEKAJ! Vsi, ki želite vrnjena posamezna poslana gradiva za objavo, prosim, napišite katero gradivo naj vam vrnemo. Zraven priložite primerne kuverte, na katere napišite svoje naslove In nanje nalepite ustrezne poštne znamke. - Hvala za razumevanje. »Za prijazno Grosuplje- Odgovorni urednik Jože Mlkllč SEZNAM SPLOŠNIH AKTOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE GROSUPLJE, OBJAVLJENIH V URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE v mesecu aprilu, maju, juniju, juliju, avgustu In septembru 2003 1. Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah in dopolnit­ vah zazidalnega načrta Brinje, Grosuplje (Uradni list RS, št. 33, z dne 4. 4. 2003). 2. Popravek odloka o zazidalnem načrtu Obrtna cona v pentlji Cikava (Uradni list RS, št. 35, z dne 11. 4. 2003). 3. Sklep o izdaji javnega pooblastila Javnemu komunalnemu pod­ jetju Grosuplje d.o.o. (Uradni list RS, št. 42, z dne 9. 5. 2003). 4. Sklep o določitvi cen programov v Vzgojno - varstvenem zavodu Kekec Grosuplje (Uradni list RS, št. 45, z dne 16. 5. 2003). 5. Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načr­ ta gospodarska cona Sever (Uradni list RS, št. 48, z dne 23. 5. '03). 6. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Šmarje-Sap (parc.št. 1154/2) (Uradni list RS, št. 59, z dne 20. 6. 2003). 7. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Grosuplje naselje (pare. št. 1688/9) (Uradni list RS, št. 71, z dne 21. 7. 2003). 8. Sklep programa oprem­ ljanja stavbnih zemljišč za območje zazidalnega načrta Gospo-darska cona Sever Grosuplje - spremembe in dopolnitve (Uradni list RS, št. 71, z dne 21. 7. 2003) 9. Sklep o spremembi In dopolnitvi programa opreml­ janja stavbnih zemljišč za območje zazidalnega načrta Gospo-darska cona Sever Grosuplje - spremembe in dopolnitve (Uradni list RS, št. 71, z dne 21. 7. 2003). 10. Sklep o soglasju k višini cene socialno varstvene storitve pomoč družini na domu za leto 2003 (Uradni list RS, št. 79, z dne 12. 8. 2003). 11. Popravek odloka o ured­ itvenem načrtu komunalna deponija Spaja dolina (Uradni list RS, št. 83, z dne 22. 8. 2003). w Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosupljo, d o.o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokaci|ska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nos na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 47/03) in Pravilnika o štipendi­ ranju nadarjenih študentov v občini Grosuplje ( Ur.l. RS, št.96/02 in 96/03) JAVNI RAZPIS za pridobitev štipendije za nadarjene študente v občini Grosuplje za šolsko leto 2003/2004 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij nadarjenim študentom v občini Grosuplje v skladu s Pravilnikom o štipendi­ ranju nadarjenih študentov v občini Grosuplje. 3. Pravico do štipendije za nadarjene študente občine Grosuplje lahko uveljavijo štu­ denti dodiplomskega študija, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo status rednega študen­ ta, - dosegajo v preteklem študi­ jskem letu povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj 8, oziroma (za študente prvih let­ nikov) so izdelali 4. letnik z odličnim ali pravdobrim uspe­ hom in so dosegli na maturi naj­manj 23 točk, - so vsestransko dejavni, se odlikujejo z ustvarjalnostjo ter dosegajo vidne rezultate na izvenšolskih področjih, kot so izo­ braževanje, kultura, šport, umet­ nost, itd., - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno prebivališče v občini Grosuplje najmanj eno leto, - ob vpisu v prvi letnik visoko­ šolskega in univerzitetnega izo­ braževanja niso bili starejši od 26 let, - niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brez­ poselne pri Zavodu za zaposlo­ vanje, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika, nimajo druge štipendije v RS. 4. Vsi prosilci se morajo prijavi­ ti na razpisnem obrazcu (najdete ga v razpisni dokumentaciji) in priložiti sledeča dokazila: - dokazilo o vpisu za tekoče študijsko leto, - dokazilo o opravljenih izpitih in njihovi povprečni oceni pred­ hodnega študijskega leta, oziro­ ma dokazila o uspehu v 4. let­ niku in uspehu na maturi, - dokazila o izven šolskih dejavnostih, uspehih in priznan­ jih, - izpolnjen razpisni obrazec za pridobitev štipendije z last­ noročno podpisano izjavo, ki je del tega obrazca. 5. Za šolsko leto 2003/2004 bo v skladu s Pravilnikom o štipendiranju nadarjenih študen­ tov v občini Grosuplje predvido­ ma dodeljenih 9 štipendij. 6. Vloge za dodelitev štipendij morajo biti dostav­ ljene do 17.11. 2003 do 10. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne v času uradnih ur na vložišču občine Grosuplje. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako "ŠTIPENDIJE ZA NADARJENE ŠTUDENTE" "NE ODPIRAJ - VLOGA NA JAVNI RAZPIS" 7. Odpiranje ponudb bo 17. 11. 2003 ob 11. url v sejni sobi Upravne stavbe občine Grosuplje, Taborska cesta 2 v Grosupljem. 8. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 14 dneh od dneva odpiranja vlog. 9. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim kandidatom bodo urejena s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPUE župan Janez Lesjak Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel popoldne 786-07 22. 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: jozemSsiol.net Uredniški odbor: Jakob Muller. Barbara Pance. Janez Pintar, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec. Matjaž Trontelj Naslov uredništva: 1290 Grosuplje. Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACE DONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje. Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na pod lagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA NOVEMBRSKO ŠTEVILKO ČASOPISA JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 3. NOVEMBRA 2003. Nepodpisanih in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. | [ Javne ustanove imajo pravico do brez plačnih objav nekomercialnih prispevkov. V skladu s programsko zasnovo in ured niško politiko bomo nenaročena besedi la. ki bodo daljša nad 3000 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo. morajo pa biti avtorizirani, podpisani in požigosani. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpi som in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig- Nenaročenlh besedil, foto­ grafij, pisem bralcev In drugih gradiv za objavo ne honori­ ramo In ne vračamo. Će želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z naslovom in znamkami. Vse ostale pravice in obveznosti urejan­ja in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPEUSKI ODMEVI (št 0061/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. OGLASNO TRŽENJE: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št. 11/1999 in dopolnjene v aprilu 2002. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 20 "/<• Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni obliki in so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/palec za barvne v CMYK razslojitvi) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno i/delane oglase lahko pošljete tudi na elektronski naslov amset@siol.net, vendar je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošl jete na naslov odgovornega urednika najpozneje tri dni po roku za oddajo grad' va. Za oglase, predstavitvene članke in zah­vale je poleg polnega naslova potrebno navesti tudi davčno številko naročnika Zahvale, ki ne bodo imele polnega našlo va naročnika, ne bodo objavljene. POROČILA DRŽAVNIH ORGANOV i * 'li H UPRAVNA ENOTA Upravna enota Grosuplje si je v letnem poslovnem načrtu za leto 2002 zastavila: - pridobitev certifikata ISO 9001-2001, - pridobitev dodatnih prostorov za delo UE na Kolodvorski, - nemoteno izvedbo popisa prebivalstva in - pripravo predsedniških volitev. Po številu prebivalcev na zaposlenega so na drugem mestu, a so na predzadnjem mestu po višini dodeljenih finančnih sredstev za njihovo delovanje. Posebej je v poročilu navedeno število posameznih zadev. Skupni odhodki UE znašajo 239.508.483 sit in so za 19 % višji nasproti letu 2001, prihodki pa znašajo 175.982,911 sit. Poročevalca ni bilo. POLICIJA Komandir policijske postaje Grosuplje Milan Stojakovičje uvodoma obrazložil, da je mnenje javnosti sodobnim policijam kompas za njihovo delo, a je treba upoštevati realne okoliščine. Potreba po varnosti je ena od petih ključnih človeških potreb. Glede na padanje javne morale pa mora policija vseeno imeti svoje cilje, ki jih mora dosegati pri svojem delu. V poročilu, ki je narejeno po enotni metodologiji v R Sloveniji, je med drugim navedeno, da se je povečala kriminalna dejavnost na lokalni ravni za 14 %, a se je preiskanost zmanjšala za 4 %: - Na področju vzdrževanja javnega reda in miru beležijo padec kršitev za 6,8 %. Največ jih je še vedno bilo v stanovanjih ob tor­ kih (sledi mu nedelja), od 16. do 18. ure v starostni skupini od 34 do 44 let. - Največji porast kriminala beležijo med mladoletniki od 14 do 16 let in to kar za 63 %. - Na področju proizvodnje in prometa z drogami so zabeležili 130 % povečanje kršitev. V bodoče bo več pozornosti treba nameniti točenju alkohola mladoletnim osebam. - Bilo je tudi nekaj kršitev Zakona o orožju, a so bile v primerjavi s prejšnjim letom manjše za 50 %. Na področju cestne varnosti se je število povečalo za 5 %, zmanjšalo pa seje število s smrtnim izidom 43 %. Skoraj za toliko seje povečalo število nesreč s telesnimi poškodbami. Najpogostejši vzrok je neprilagojena hitrost. Kot zanimivost naj povemo, da je bil med sedmimi udeleženimi otroki v nesrečah samo eden povzročitelj. Policisti so obravnavali še vrsto drugih primerov, kot so požari, delovne nesreče, sodelovali so z drugimi organi in ustanovami, se ukvarjali z ilegalnimi tujci in z nedovoljenimi migracijami ter se izo­ braževali na področju varovanja človekovih pravic in svoboščin pri policijskih postopkih. Dr. Miro Kranjc je želel dodatno oceno glede življenja, varnosti in deviantnih pojavov v romski skupnosti in kakšni so načrti polici­ je, da bi se to stanje izboljšalo. Če meni, da presegajo možnosti njihovega delovanja, naj predlaga, kdo naj bi to zagotovil. Franc Štibernik je opazil povečano število neregistriranih vozil po grosu­ peljskih cestah, saj gre ob nesrečah tudi za problem v zvezi z zavračanjem odškodnin s strani zavarovalnic. Komandir Milan Stojakovičje menil, da bi bilo treba celovito pristopiti k socializaciji omenjene skupnosti, v kateri bi policija sodelovala, voditi pa bi ga morala kakšna druga institucija. To področje naj bi po njegovem mnenju urejal zakon o Romih, ki pa ga Državni zbor še ni sprejel kljub določbi v Ustavi. Dr. Peter Hostnik (N.Si) je vprašal, če morda sledijo v naselju Grosuplje kakšno vzročno zvezo med prestopništvom in osvet- Cene vrtca povišane na račun proračuna Občinski svet je že v aprilu letos povišal cene storitev v vrtcu za S %. V vrtcu so že prvem predlogu predlagali podražitev za 7,3 % v prvi starostni skupini, v drugI pa za 13, 6 %. Ker pa sta se v poletnih mesecih zaradi vpisa v devetletko Izpisali kar dve generaciji (251 otrok oziroma več kot 100 v povprečju na prejšnja leta), bo primanjkljaj zavoda ob koncu leta približno 8 mlo sit. Razliko v predlogu naj ne bi krili starši, pač pa občinski proračun. Predlog sta obrazložili vodja občinskega urada Jelka Kogovšek In ravnateljica vrtca Cvetka Košir, v Imenu odbora za družbene dejavnosti pa je sklep o predlogu potrdil tudi podpredsednik odbora Jože Šlrcelj (NK). Kljub razpredeni razpravi z močnimi dilemami so bili na koncu soglasni z 21 glasovi za predlagano podražitev. Župan Janez Lesjak je ob pozivu k razpravi prvi opozoril na povečano obvezo do proračuna (ki je že v potrjeni ceni 60 %-na) in ljudem všečne rešitve, ki pa praznijo občinsko blagajno. V nadaljnji razpravi je bil Stane Žvegla (ZL) precej kritičen glede organizacije vrtca, na kar je Koširjeva odgovorila, da gre za zelo močno pos­ ploševanje z njegove strani, a je Žvegla vztrajal tudi v repliki. Zelo jo je zbodel tudi članek v Delu, ko je bilo zapisano, daje zavod zabredel v rdeče številke. Prav njena naloga pa je, da pravočasno opozori ustanovitelja (Občino!), da poskrbi za zavodovo normalno delovanje. Franc Štibernik (LDS) - v repliki mu je pritegnil Jože Intihar (LDS) - je nakazal možnosti za zmanjševanje stroškov tudi s polno zasedenostjo vrtca. Koširjeva in Kogovškova sta možnosti zavrnili in pojasnili, da zasedenost, način vpisovanja in izpisovanja ustrezajo normativom. Janez Pintar je v imenu SDS podprl predlog z utemeljitvijo, da je bila že prvotno načrtovana večja podražitev. Božo Predalič (SDS) pa je menil, da je pod predlog podpisan župan, a njegova razprava ne kaže, da stoji za svojim predlogom. Jože Miklič Ijenostjo ulic v nočnem času, Stane Zvegla pa je želel opozoriti na povečanje prometne nevarnosti, predvsem na odseku ceste Grosuplje-Cikava-Šmarje. URAD ZA DELO GROSUPLJE Stopnja nezaposlenosti na območju občine Grosuplje je bila v lanskem letu 7,8 %, v slovenskem merilu pa 11,7 %. Iz priloženega grafikona v gradivu je bilo razvidno, da so bile največje neza­ poslenosti v letu 1993 in nato v letu 1998. Po letu 1999 se postopoma znižuje in se ustaljuje na že omenjenem deležu. Prav tako je gibanje nezaposlenosti povezano s sezonskim delom: v prvi polovici leta se zmanjšuje, v drugi polovici pa povečuje. Najbolj iskani poklici so bili (po skupinah): - 1. gradbeni delavci, delavci brez poklica in pomožni delavci, - 2. obdelovalci kovin, zidarji in pomožni brusilci, - 4. vozniki avtomehaniki, mizarji, avtomehaniki, oblikovalci kovin, - 5. ekonomski in strojni tehniki ter - 7. diplomirani pravniki, informatiki in ekonomisti ter prof. razrednegi pouka. Povpraševanje po delavcih z višjo in visoko izobrazbo je bilo bistveno večje od ponudbe. Obravnavali so tudi 120 individualnih svetovanj brezposelnim osebam, 611 republiških štipendij in 125 Zoisovih štipendij. Precej dela so opravili tudi na programu javnih del, ki so namenjeni težje zaposljivim osebam. Poročevalca ni bilo. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA Poročilo je predstavila svetovalka za KD in DD Irma Lekan. V enoti KSS v Grosupljem je zaposlenih 1,5 kmetijskih svetovalcev, ki pa se v glavnem ukvarjajo v zadnjem času s povečano adminis­ tracijo, saj bi za celovitejše delo na terenu potrebovali še dodatno delovno silo. Poleg tega skušajo organizirati skozi vse leto še nekaj krožkov, tečajev, ogledov, ekskurzij in drugih prireditev, ki jih je bilo v lanskem letu 13. V letu 2002 se je različnih predavanj udeležilo 120 kmetov. Dr. Miro Kranjc (LDS) je ugotovil, da je bilo delo svetovalne službe opravljeno za 519 kmetijskih gospodarstev, izobražuje se le četrtina kmetov, število kmetij se zmanjšuje, imamo nekaj neuspelih oziroma neprijavljenih razpisov, a na subvencije so se skoraj vsi prijavili. Lekanova je odgovorila, da v nekaterih segmen­ tih gre tudi za socialno komponento v kmetijstvu, predvsem pa za vzdrževanje kmetijske kulturne krajine. Jože Intihar (LDS) je svetovalko vprašal, kako je mogoče, da ima človek šest konj, »matra se kot žival«, nima pa statusa kmeta. V nadaljevanju je (spet) izpostavil, da se kmetijstvo bolj stimulira kot podjetništvo, zdi pa se mu, da samo eni poberejo vse, drugi pa propadajo. Lekanova mu je odgovorila, da statusa kmeta več ni mogoče pridobiti, dobi pa se mnenje na upravni enoti po predhod­ nih pridobljenih znanjih ali elaboratu, s katerima se zagotavlja, da se določena oseba ukvarja s kmetijstvom. Anton Perme (SLS) je še dodal, da gre pri uveljavljanju statusa s tečajem tudi za mnoge špekulante, zato je treba biti pri tem še posebej pazljiv. Boža Predaliča (SDS) je zmotila razprava svetnikov, ki pripadajo vladnim strankam in jim svetoval, naj se s takimi vprašanji obrača­ jo neposredno na vlado. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE - KE GROSUPLJE Vodja KE Franc Kogovšek je uvodoma pojasnil, da je (tudi to) poročilo narejeno na podlagi metodologije in da imajo v zadnjem času tudi vedno več opravka z administracijo. V razpravi je dr. Peter Hostnik (N.Si) vprašal glede izbire izvajal­ cev gozdnih vlak in nadzora nad njimi. Martin Tomažin (SDS) je menil, da ni narejeno toliko, kolikor jih prikazuje poročilo. Kogovšek je povedal, da gozdne ceste načrtujejo v skladu z goz­ darskimi načrti. Janeza Pintarja (SDS) je zanimalo, kaj je bilo storjenega na področju preprečevanja voženj s »krosericami« in drugimi vozili po gozdu, pa na preprečevanju spuščanja psov, kurjenja in »žuriranja« mladoletnikov v gozdu, črnega kampiranja in črnih odlagališč. Dr. Kranjc je imel podobno vprašanje. Kogovšek je pojasnil, da poteka sodelovanje za preprečevanje teh nedopustnih pojavov z občino, inšpekcijskimi službami in policijo že več let, a se jih največ teh dogodkov npr. zgodi prav med vikendom, ko inšpekcije ne delajo. Anton Perme (SLS) je opozoril na posebno neskladje: Koje bil lubadar v poletnih mesecih najbolj aktiven, je bilo kurjenje v goz­ dovih prepovedano. Alije morda predlagana kakšna zakonska sprememba. Glede podlubnikov Kogovšek meni, da lansko leto niso bili pereči, letos pa je bil ustanovljen krizni štab in še vedno rešuje, kar se rešiti da. SODNIK ZA PREKRŠKE Sodnik za prekrške v Grosupljem Ivan Gabrovec je v svojem poročilu navedel, da je opravil 1582 primerov. Iz prejšnjega leta ga je počakalo 1725 zadev, v preteklem letu pa je bilo s strani pooblaščenih predlagateljev vloženo še 2292 zadev. Skupaj 4017 zadev. Posebno pozornost so namenili prioritetnim zadevam, ki jih določajo smernice Sveta sodnikov za prekrške. Tako kot policisti tudi sodnik ugotavlja, da je največji porast kaznivih dejanj pri mladoletnikih in povečani proizvodnji in prome­ tu z mamili. Pereč problem je tudi neučinkovitost državne uprave pri izterjavi odmerjenih kazni. Sodnik je izrekel za 46 mio sit kazni in še 5 mio sit stroškov postopka. Iz prejšnjih let pa ostaja še 248 mio sit neizterjanih kazni. Torej za primerjavo: toliko, kot bi na primer stala ena nova zgradba za podružnično osnovno šolo. Povedal pa je še, da s 1. 1. 2005 prihaja nova reorganizacija, ki bo povzročila, da bodo sodniki za prekrške dodeljeni na državno raven. CENTER ZA SOCIALNO DELO Novi direktor Centra za socialno delo Bojan Pucelj seje na začetku dotaknil več kot 60 različnih zakonov, ki usmerjajo in določajo njihovo delo. Vse to zahteva številne dejavnosti kot so npr: prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini na domu, pa nato sodelovanje v prostovoljnem delu z otroki in mladostniki, preventivno delo z romskimi otroki in mladostniki (jutRO nove Misli) ter ostale aktivnosti s prostovoljci. Nadalje: pomoči iz sred­ stev občin, usposabljanje skrbnic in skrbnikov ter rejnic in rejnikov, pa ugotavljanje upravičenosti do delnih ali popolnih oprostitev plačila pomoči na domu ter usmerjanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Za svoje delo so skupaj na prihodkovni strani realizirali nekaj manj kot 93 mio sit ali 96 %, na odhodkovni pa je bila ta številka za dobrih 400 tisoč nižja kot prihodki. Center opravlja svoje dejavnosti za občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Na centru je zaposlenih trenutno 15 delavk, soočili pa o se tudi s kadrovsko fluktuacijo. Anton Perme (SLS) seje ustavil ob (neso)razmerju prostovoljcev (13) in število vabljenih (64) v okviru prostovoljnega dela z romski­ mi otroki, udeležila pa sta se ga na začetku le 2. Kljub temu je menil, če bosta ta dva otroka prinesla med ostale svoje sovrstnike pozitivne izkušnje, bo narejenega že zelo veliko v samem začetku. Direktor Pucelj je pojasnil, da gre za dvojno raven dela pri prosto­ voljnem delu: za samega sodelujočega prostovoljca in za romske otroke. Glede šolooveznosti in zaposlovanja Romov pa je še vedno precej težav z vključevanjem, pa ne samo na njihovi strani, temveč tudi s strani ostalega »civilnega« (kot pravijo Romi večini) prebival­ stva. Glede želje dr. Mira Kranjca po spremljanju trendov naraščanja oziroma spremljanju posameznih odklonov med Romi pa je direk­ tor dejal, da takih evidenc ne morejo spremljati, saj jih obravnava­ jo enakovredno. Morda bi se kaj izboljšalo, če bi Romi ustanovili svoje društvo. Borut Hrovatin (LDS) je pohvalil poročilo in direktorjevo obrazložitev. Še posebej pa je menil, da je preventivna dejavnost tista, s katero odpadejo problemi sami po sebi. Poročilo o delu centra sta pohvalila in podkrepila tudi Dušan Hočevar (SDS) in Dare Gabrijel (LDS). ZAKLJUČEK - KOMENTAR Gledano v celoti so poročila dana svetnikom le na znanje, ki so se zelo veliko (spet) »vrteli okoli najbolj vrele kaše«, ki pa bi jo morali precej bolj dejavno določiti na državni ravni tudi prek insti­ tucij, katere so poročale na lokalni ravni grosupeljskemu občinske­ mu svetu. O posameznih poročilih se ne glasuje in le osebna raven in interesi so verjetno tisti, ki bodo morda izboljševali vsa navedena področja - ali pa tudi ne. Torej - nesistematično! Še bolj zaskrbljajoči pa so tisti pojavi v naši družbi, ki jih ni bilo v navedenih poročilih, a se nedvomno dogajajo, pa jih uradne institucije niso opazile. Prav te pa so po mojem mnenju privedle mnoge ljudi na robove socialnih stisk in kriminalnih dejanj, pa tudi do propadanja kolikor toliko zdravih kmetij ali pa neupravičenih nezaposlenosti, ko se kriminal in korupcija razraščata predvsem med neodgovornimi na položajih. Jože Miklič PRAVILNIK ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA Uvodoma je pravilnik obrazložil predsednik odbora za kmetijs­ tvo Anton Perme (SLS) in povedal, da so predlagane manjše spremembe ter da je pravilnik potrebno sprejeti kot podlago za javni razpis, prek katerega se bodo lahko odzvali zainteresirani. Ker v letošnjem letu še ni bilo nikakršnega razpisa na področju kmetijstva, kmetje niso črpali iz proračuna še nobenih sredstev. Zato predlaga, naj bi se pravilnik sprejel čim prej, saj si ne pred­ stavlja, da bi se npr. agromelioracije lahko izvajale v slabem vre­ menu. Dejan Vuga (LDS) je komentiral, da si je prejeto gradivo iz tega naslova do zdaj najbolj počečkal, kar je poleg njegovega nepoz­ navanja verjetno tudi plod njegovih pomislekov na tem področju. Pri posameznih določilih pravilnika je na primer dejal, da se mu ne zdi smiselno delati hidromelioracijskih mrež, če ves čas poslušamo o sušah. Najbolj pa je bil razočaran nad tem, da pravilnik skuša ohranjati sedanje stanje in ni razvojnega vidika v njem. Tak pravilnik bi rabili že pred desetimi leti. Podobno je menil tudi dr. Miro Kranjc (LDS), Jože Intihar (LDS) pa je pikro pripomnil, da je predlagani pravilnik odličen in se vprašal kakšna je to stimulacija in sofinanciranje, če je subvencija 100 %. Martin Tomažin (SDS) je bil konkretno proti subvencioniranju molznih strojev, saj so se v odboru dogovorili, da jih izpustijo, pa so še vedno ohranjene v besedilu. Morebitne preostanke denarja pa naj bi v okviru kmetijstva razdelil občinski svet. Anton Perme (SLS) je v nadaljevanju povedal, da se bo verjetno že s prihod­ njim letom marsikaj spremenilo in je zato težko predvideti razvoj­ ne komponente in da je nesmiselno primerjati obrtnike s kmeti. Na končuje župan Janez Lesjak vendarle pozval svetnike, naj ne drobijo svojih pobud, saj je treba čim prej sprejeti pravilnik, da bi se lahko razdelila predvidena sredstva iz proračuna. Še posebej je to postalo jasno, ko je povedala Jelka Kogovškova, da gre za pravilnik, ki bo omogočil razdelitev denarja za tekoče leto (za nazaj). Dr. Peter Hostnik (N.Si) je menil, da tega dne (večera) obravnavajo že tretjo spremembo pravilnika in je najbrž nekaj narobe tudi s samo pripravo pravilnikov, ki ne zdržijo do nasled­ njega razpisa. Nato je iz naknadnih predlogov odbora župan podal nekaj pomislekov glede zakonitosti, a je dr. Hostnik dejal, da so bile na odboru za kmetijstvo strokovne službe prisotne in bi morale poskrbeti za pravilno strokovno in pravno tolmačenje. Po zapleteni proceduri in nervozi o predlogu niso glasovali. Zato so se na koncu svetniki na predlog Boža Predaliča (SDS) odločili, da sejo zaključijo, saj so za več kot polovico že presegli predvideni čas za sejo glede na določila poslovnika. Jože Miklič A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV REBALANS PRORAČUNA Predloženi osnutek odloka rebalansa proračuna na 17 straneh so svetniki prejeli skupaj s tabelaričnim prikazom po posameznih postavkah, kije obsegal še 57 strani tabel in govorijo o načrtovani porabi s proračunom, dosedanji porabi od januarja do avgusta in o planirani porabi do konca leta. K njemu je bil priložen še reba­ lans proračuna po krajevnih skupnostih, kije obsegal dodatnih 43 strani. Na mizo pa so prejeli še nekaj manj kot dve strani amand­ majev s strani občinske uprave ter pregled sprememb finančnih načrtov krajevnih skupnosti na 3. straneh. Skupaj je bilo torej 122 strani gradiva in še nekaj zapisnikov posameznih odborov. Odbor za družbene dejavnosti, ki ga vodi dr. Peter Verlič (SDS), je predhodno obravnaval rebalans in sprejel pobudo, da naj se v zvezi z Knjižnico Grosuplje pripravi kronologija dosedanjih dejavnosti, saj menijo, da se nameravane dozidave vlečejo že predolgo. Župan je na predlog odbora dejal, da so zadeve precej prepletene, ker gre za zgradbo in zemljišče, ki dajeta pečat naselju Grosuplje, in lastnika, ki ima še kar nekaj zemlje iz dena- cionalizacijskih postopkov in jih bo občina potrebovala za zado­ voljitev javnega interesa. Obstaja pa tudi rezervna varianta, ki pa naj ostane do nadaljnjega še skrivnost. Rebalans je obravnaval tudi odbor za gospodarstvo, ki ga vodi Lojze Verbajs (SDS) in predlagal, da se rebalans potrdi, za pripravo naslednjega proračuna pa naj se odbor sestane skupaj z odborom za malo gospodarstvo, da bi skupaj izdelali strategijo gospo­ darskega razvoja v občini. K sodelovanju naj se povabi gospo­ darsko zbornico in odbori za gospodarstvo iz vseh treh občin. Prav tako je rebalans obravnaval odbor za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo, ki ga vodi Franc Štibernik (LSD) in apeliral, da skušajo sredstva za komunalno infrastrukturo zadržati na predlagani ravni ter naj se izdela študija kanalizacijske povezave med čistilno napravo in Jerovo vasjo z možnostjo priključitve vasi Duplice, Peč in Stara vas. Glavna razprava seje nato ob 2,429 milijarde težkemu pro­ računu odvijala na račun praznovanja 500 letnice šole v Šmarju. Z razpravo seje začelo, koje Matjaž Trontelj (SLS) predlagal, da vzamejo sredstva v višini 4 mio sit iz postavke komunalne deponi­ je (stiskalnica za odpadke!) in se jih nameni v višini 2,5 za vzdrževanje gasilskih domov in opreme, ostalo pa za izdajo šmarskega zbornika. Pri tem ni treba posebej omenjati, da svetni­ ki iz SLS, N.Si in SDS na predlagano prerazporeditev niso imeli pripomb. V svoji široki obrazložitvi je razpravo o šmarskem zborniku začel župan s tem, koje dejal, da gre pri praznovanju šmarskega ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA ZA LETO 2002 SPREJET Predsednik nadzornega odbora Ljubomir Andrejak je povedal, da je nadzorni odbor predloženo gradivo obravnaval in na svojih sejah soglasno potrdil predloženi zaključni račun. Hkrati je oddal tudi pri­ poročilo občinskemu svetu, naj v bodoče za večje presežene postavke pošiljajo pisne obrazložitve ter naj krajevne skupnosti poskušajo čim bolj realno zastaviti svoje plane. V razpravi so sodelovali Janez Pintar (SDS), Anton Perme (SLS), Matjaž Trontelj (SLS), Jože Intihar (LSD), na katero sta župan Janez Lesjak in Jelka Kogovšek dodala nekaj neposrednih pojasnil. Razpravljajoče svetnike je najbolj motila realizacija - na prihod- kovni strani namesto 2,26 milijarde le 1,78 milijarde sit ali 79 % in na odhodkovni strani strani namesto 2,36 milijarde sit 1,7 mili­ jarde ali 72 %. Jože Mlkllč Zaključni račun proračuna Občine Grosuplje za loto 2002 izkazuje a) v bilanci pnhodkov m odhodkov: prihodke v visini odhodke v visini presežek prihodkov nad odhodki v viSini 1 781.565 tisoč tolarjev 1 704.986 tisoč tolarjev 76.579 tisoč tolarjev b) v računu finančnih terjatev in naložb, prejemke v visini izdatke v visim prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih deležev v visini 26.177 tisoč tolariev 36.777 tisoč tolarjev 10.600 tisoč tolarjev c) v računu financiranja prejemke v visim izdatke v višini neto zadolževanje proračuna 0 tisoč tolarjev 32.155 tisoč tolarjev 32.155 tisoč tolarje« d) prenos sredstev na računu iz leta 2001 61.120 tisoč tolarjev e) povečanje sredstev na računu 33.824 tisoč tolarjev Pregled realizacije pnhodkov in odhodkov je zajet v bilanci pnhodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja, ki so sestavni del zaključnega računa. (v 000 tolarjev) realizacija stnikt veljavni proračun strukt. IND 2002 2002 02/velj proračun davčni prihodki 1 356 698 76% 1.316.049 58% 103 nedaven! prihodki 241.911 14» 587.222 26% 41 kapitalski prihodki 16693 1% 210.000 9% t prejete donacije 7 306 0% 1 000 0% 731 tiansfeini prihodki 158 957 9% 147.635 7% 1M jSKUPAJ 1 781.565 100% 2.261.906 100% 7< (v 000 tolariev) realizacija strukt veliavm proračun strukt IND 2002 7002 02/velj. proračun tekoči odhodki 380.611 22% 439 400 19% 87 tekoči translon 753.263 44% 786 381 33% 96 investicijski odhodki 286.649 17% 628.151 27% 46 investicijski transferi 2B4 463 17% 503.306 21% 57 SKUPAJ 1 704 986 100% 2 357 238 100% 72 šolskega jubileja za zelo močan poudarek krščanstva. Razpravo v tem slogu je nato nadaljeval dr. Miro Kranjc (LDS), kije zelo zagre­ to dokazoval, kako odbor ne sledi njegovim ateističnim pogledom na ureditev družbe in (finančni) participaciji Cerkve v tem projek­ tu. Šmarčanom je očital nabavo zvona, saj naj bi po njegovem šlo s tem za poveličevanje cerkvenih dejavnosti. Dr. Dušan Lavrič (ZL) pa je odboru očital, da z vabila, ki ga je prejel na simpozij, ni razvidno, koliko je odbor zares občinski, čeprav je v impresumu vabila poleg ostalih navedeno ime Matjaža Trontlja kot predsedni­ ka občinskega organizacijskega odbora (in odgovorne osebe pred uradnimi institucijami, tudi policijo in raznimi sodišči!), ki ga je potrdil občinski svet, pa tudi, da je glavni pokrovitelj jubilejnih prireditev Občina Grosuplje. V podobnem tonu je razpravljal tudi Stane Žvegla (ZL) in celo navedel nedavno praznovanje 400-let- nice šolstva v Sloveniji kot najstarejšem organiziranem šolstvu. (Torej gre v šmarskem primeru za izmišljotino?) Na precej razgreto ozračje sta blagodejno nato vplivala mag. Breda Škrjanec (LDS) in Franc Štibernik (LDS), ki sta iskala možnosti, da bi se vendarle tistemu delu praznovanj, ki spadajo v okvir občinskega projekta, namenilo primerno pozornost in se izdalo v naslednjem letu zbornik, v katerem bodo objavljena znanstvena dela različnih raziskovalcev šmarske preteklosti. Na koncu te razprave je župan omilil svojo razpravo in jo oprl na jasne razmejitve, kaj naj bi spadalo v okvir občinskega praznovan­ ja, povezanih z realno občinsko finančno sliko. Ostala razprava svetnikov je bila pretežno namenjena sorazmer­ no nizki realizaciji v prvih osmih mesecih - dr. Dušan Lavrič (ZL), Božo Predalič (SDS). V široki razpravi so se svetniki še posebej dotaknili postavk, ki so se močno povečale oziroma zmanjšale. Med njimi je Lojze Verbajs (SDS) izpostavil, zakaj se sredstva za Radensko polje zmanjšujejo, pa mu je Jelka Kogovškova odgovo­ rila, da je SAZU-ju zmanjkalo časa za izdelavo prijave mednarod­ nega projekta. Za vodovod na Novo Goro pa je bilo povedano, da se povezujejo z dobrepoljsko občino, saj je njihov interes, da bi gradili vodovod tudi za vas Hočevje. O povečanih stroških za časopisje direktor občinske uprave pojasnil, da s(m)o se z odgovornim urednikom med tem časom že dobili in da bodo dali verjetno že na naslednji seji nekaj predlogov za zmanjšanje stroškov. Navedel je tudi nekaj dejstev, ki vplivajo, da stroški naraščajo. Med njimi so: povečanje števila naklade (občina Grosuplje spada med najbolj rastoče občine po številu prebivalcev) in gre za povečanje stroškov tiskarskih storitev, bistveni premik navzgor pa je bil tudi na stroških poštnine, saj pošta po novem zaračunava tudi davek na dodano vrednost. Nato je župan dal na glasovanje usklajen predlog za občinsko obeležitev proslave 500-letnice šole 1,3 mio sit in 2,6 mio sit za gasilce. 1, O mio sit naj bi šlo iz naslova plač za podžupane, saj ni realno pričakovati, da bi jih potrdili do konca leta, 0,6 mio sit is sredstev za postavitev kipov, ostalo pa naj bi se nateklo iz naslova pričakovanih povečanih prihodkov. Jože Mlkllč Tromestnl konto KaaaaaMM proračuna 2003 rVoraf ,,. KaaaaaMM proračuna 2003 2004 1 SKUPAJ PRIHODKI (70*71*72+73*74) ,»..... 2.317.923 TEKOČI PRIHODKI (70*71) 1 957 515 1.935.875 70 DAVČNI PRIHODKI i 488 256 [_ i M4 1B9j 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje /04 Domači davki na blago in storitve 1037ige 243 171 207 987 1 110000 234 895 219 204 71 NEDAVĆNI PRIHODKI 469 259 f 48f> 710 UdeleZba na dobičku m dohodk od premoženie 711 Tekle m pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodate blaga in storitev 714 Drugi nedavCni prihodk' 2B 130 12 305 «18 10850 416 358 26 500 13 289 19 21 iaa 310 490 72 KAPITALSKI PRIHODKI 77';.2rj0l I'nhod, iprodajr osnovnih sredstev 722 Pnhodki od prodale zemlksc in nematerialnega premoženie 163 200 110 000 126 000 50 000 73 PREJETE DONACIJE 33 65« 1 armj 7vi f,B|BtP drmn' i|f '/ domaČih 7irrw 33 656 4 400 74 TRANSFERNI PRIHODKI 205 702 <* <•«<•• 740 Transferni prihodki iz drugih javnotmencnih institucij 205 702 196 848 II SKUPAJ ODHODKI 140*41*42*43) 2 591 102 2.357 170 40 TEKOČI ODHODKi 465.002 469 ri9' 400 PlaCe in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domaČih obresti 409 Rezerve 124 435 17,878 296 185 13 524 10 000 140 990 21 377 782 120 12ei0 12 000 41 TEKOČI TRANSFERI mi -jy. 989 1»1 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transfer, neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 DrugI tekoči domači transferi 11 635 4«? 710 130 224 282 664 ' 600 512 33« 133 668 23« 597 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 952 406 r.91, mo 420 Nakup m gradnia osnovnih sredstev 706 896 800 43 INVESICIJSKI TRANSFERI 286.461 m? m 430 Investicijski transferi 2/0 661 30? 06? III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ali PRIMANJKLJAJ (I. Ji.) -121.029 39.247 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POS. IN PRODAJA KAPITAL DELEŽEV 11 180 31 580 75 PREJFTA VRAČILA DANIH POS. IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 22 180 31 580 .",0 Prejela vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacij 18 100 0 4 080 17 500 0 4 080 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 23 trn« n '>"'' 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV /'•','>« 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalakth deležev m naložb 442 Poraba siedstev kupnin iz naslova privatizacije 1« 000 0 5000 25 000 0 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSO.IN SPREMEM KAPITAL.DFLE? (IV -V | »20 6 580 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE i. M >',7 "7 50 ZADOLŽEVANJE li m 62.517 '•'>'. LI'iTiaćP zadolževanje 81 000 r, '•' ' VIII ODPLAČILA DOLGA 34 100 KV> 55 ODPLAČILA DOLGA 14 M 29 850 550 Odplačila domaČega dolga 34 100 7'- ft'/J IX. PRFNOS SREDSTEV NA RAČUNU IZ LETA 2002 OZIROMA 2003 91 IN 0 X SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (1 »IV * VII -II. V VIII *IX J 'I 0 XI. NETO ZADOLŽEVANJE (VII -VIII -X J 26(00 32.667 XII. NETO FINANCIRANJE (VI.*XI.) 26 080 3» 247 DENARNE POMOČI IZ PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE Po predlogu strokovnih občinskih služb so določili, da so do denarne pomoči za šolske potrebščine, nabavo ozimnice, kurjavo in premostitev trenutne socialne stiske upravičeni tisti občani, ki ne presegajo 50 % cenzusa za denarno socialno pomoč, in družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega cenzusa za denarno pomoč po zakonu za več kot 60 %. Vodja pristojnega občinskega urada Jelka Kogovškova je povedala, da je bila predhodna sprememba pravilnika sprejeta nekritično, stiske se večajo, a je natančno načrtovanje potreb po takih sredstvih dokaj nepredvidljivo delo. Dodatno je še pojasnila, da je prag za pomoči na državni ravni za polovico nižji. Na predlog Centra za socialno delo bi bilo tudi treba sprejeti lestvico, po katerih bi se dajala ta pomoč. Sklep odbo­ ra za družbene dejavnosti je pojasnil njegov podpredsednik Jože Šircelj (NKG), ki je imel le dva izrazoslovna popravka. Dejan Vuga (LDS) je pri dodeljevanju teh pomoči imel pripombo, da je kar precej nedorečenosti v zvezi s tekočimi dohodki pri posameznih pre­ jemnikih pomoči in ne izkazujejo na primer dejanska stanja z nepremičninami in drugimi dohodki, »saj so znani primeri, ko ljudje ne plačujejo vrtcev, otroke pa hodijo iskat z mercedesi«. Župan Janez Lesjak je pojasnil, da so se tovrstne pomoči tako razmahnile, da bodo povzročile »smrt občine s socialnimi problemi vred«, zato bi bilo treba nekaj denarja tudi »pridelati«. Dr. Dušan Lavrič (ZL) se ni strinjal z županovo utemeljitvijo in dejal, da je treba imeti »enake vatle« pri vseh primerih in da je bilo v nekaterih prejšnjih točkah porabljenega iz proračuna že mnogo več, kot bi šlo za ljudi, ki so že tako na socialnem dnu. Zdaj pa jih prikrajšamo skoraj za 50 %. Dosedanja poraba je težka okoli 1,5 mio sit in razlika do konca leta je nekaj stoti- soč sit. Lojze Verbajs (SDS) je dejal, če center, ki deli to pomoč iz občinskega proračuna, daje pomoč nekomu, ki se »vozi z mercedezom, pomeni, da smo se zmotili, ko smo pohvalili delo tega centra«, in da »občino ne bomo zapravili, če bomo za te pomoči namenili 3 ali 4 milijone«. Anton Perme (SLS) je menil, da je denarja dovolj, le razporeditev je napačna, Jože Intihar (LDS) pa, da merilo bogastva niso mercedesi, ampak delo na črno, ki zažira tudi socialo. Dare Gabrijel (LDS) je predlagal, naj bi popravljen pravilnik začel veljati v naslednjem letu, čemur se je pridružil tudi Jože Šircelj (NKG). Matjaž Trontelj (SLS) je bil zelo vesel, da so sredstva že porabljena, kar mu pomeni, da se na tem področju nekaj dela, sprememba pa naj bi po njegovem vplivala na povečanje za približno 600 tisoč sit. Dr. Peter Hostnik (N.Si) je po vsej tej debati nekoliko cinično dejal, da so do zdaj debatirali o nekaj stotisoč sit, ko so sprejemali spomladi o občinskem vložku nekaj sto milijonih za pozidavo, ni bilo tako velikih problemov. Po proceduralnih zapletih so svetniki z 10 glasovi za potrdili pravilnik. Jože Mlkllč PREDKUPNA PRAVICA Osnutek predlaganega odloka o predkupni pravici je posledično uvedel Zakon o urejanju prostora. Ker pa tudi po novem vse lokacijske načrte (prej so bili PINi in PIA) sprejema občinski svet, je na njem velika odgovornost uveljavljanja tudi te pravice, ki pa bo morala biti natančno utemeljena. Ker še ni na občinski ravni sprejete nove prostorske strate­ gije, bodo do nadaljnjega veljali vsi dosedanji veljavni prostorski doku­ menti. Predkupna pravica pa se bo nanašala predvsem na tiste nepremičnine, po katerih potekajo lokalne ceste in javne poti, pa tudi za vse linijske koridorje infrastrukturnih objektov. Tako se bo predkupno pravico s strani občine uveljavljalo predvsem za naslednje interese: - za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi nesrečami, - za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolst­ va, kulture, znanosti, športa, - za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj, - za rekonstrukcije poškodovanih, dotrajanih objektov in rušitve po določilih Zakona o graditvi objektov na objektih iz prejšnjih alinej, - za izvedbo prostorskega akta, - za zemljišča, ki so potrebna za smotrno izkoriščanje oz. zaokrožitev gradbenih parcel, na katerih so obstoječi objekti. Kljub temu da je v odloku navedeno, da je kartografsko gradivo za območja predkupne pravice na vpogled na sedežu občine Grosuplje in da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem katastru in jo določi­ ti v naravi, pa s strani predlagatelja ni bilo podanih celovitejših rešitev. Na koncu so ga svetniki kljub pomislekom soglasno podprli, ga prekategorizirali v predlog in tudi takega sprejeli. Jože Mlkllč ŠTIPENDIRANJE NADARJENIH ŠTUDENTOV Vodja urada Jelka Kogovškova je obrazložila, da pričakujejo povečano število študentov, ki bi lahko kandidirali na javni razpis za štipendiranje nadarjenih študentov v občini. Zato naj se popravi pravilnik iz leta 1999. Jože Šircelj (NKG) je povedal, da je v pravilniku potrebnih več vsebin­ skih sprememb, saj gre za cel kup dodatnih rešitev na primer socialnih primerov ali pa za podiplomski študij. Predlogu odbora sta se pridružila tudi Stane Žvegla (ZL) in Lojze Verbajs (SDS). Dušan Hočevar (SDS) je opozoril, da pred seboj nimajo starega pravilnika, na katerega se nanašajo spremembe in je zato nemogoča primerjava, kaj se sploh spreminja. Dr. Miro Kranjc je menil, da je tudi predlog odbora nekoliko nekonsistenten, saj na primer tisti, ki je nadarjen, verjetno že ima kakšno štipendijo. Ali pa gre za socialno pomoč? Dr. Peter Hostnik (N.Si) je imel pomisleke o kriterijih za nadarjenost - podobno tudi Dare Gabrijel (LDS) in menil, naj bi določili število štipendij v določeni višini, s čemer pa se ni strinjal župan. Na koncu so predlagane spremembe z amandmajem odbora za družbene dejavnosti svetniki soglasno izglasovali z 18 glasovi. Jože Mlkllč »Si Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 19/03) ter pravilnika o postop­ kih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 47/03), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, ter na podlagi pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Grosuplje (Ur. list RS, št. 96/03) in sklepa o dodelitvi sredstev za sofinan­ ciranje stroškov menjave kmetijskih zemljišč na območju občine Grosuplje št: 40305-0246/2003 z dne 9. 10. 2003. JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za sofi­ nanciranje stroškov menjave kmetijskih zemljišč v letu 2003 na območju občine Grosuplje 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofi­ nanciranje stroškov menjave kmetij­ skih zemljišč v letu 2003 na območju občine Grosuplje. Sredstva so namen­ jena ureditvi kmetijskih zemljišč oz. kmetijskega prostora zaradi izboljšanja pogojev obdelave ter racionalnejše rabe kmetijskega prostora, pri čemer vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega za več kot 50 %. 3. Okvirna vrednost razpisanih sred­ stev je 500.000,00 tolarjev. 4. Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje z območja občine Grosuplje, ki s to agrarno operacijo zaokrožajo posestva in s tem pridobijo večje komplekse kmetijskih zemljišč. 5. Občina Grosuplje iz namenskih sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč sofinancira menjavo do višine 70 % stroškov menjave oz. je višina sofinanciranja odvisna od števila prosilcev in višine razpoložljivih pro­ računskih sredstev. 6. Sredstva na podlagi tega razpisa lahko upravičenci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: • opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmer­ itve gospodarstva, • menjalna pogodba, • potrdilo upravne enote, da gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, • mapna kopija, na kateri so poleg parcele, ki je predmet menjalne pogodbe, označene tudi parcele, ki so že v lasti prosilca sredstev, • zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, ki je predmet menjalne pogodbe ter • potrdila oz. dokazila o stroških menjave zemljišča. Vsi zainteresirani lahko vložijo prošn­ jo za sofinanciranje menjave kmeti­ jskega zemljišča po vknjižbi parcele v Zemljiško knjigo na Okrajnem sodišču v Grosupljem na prosilca sredstev. 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 8. Rok za oddajo vlog poteče v ponedeljek, 17. 11. 2003 ob 11.00 uri, odpiranje vlog bo v sredo, 26. 11. 2003 ob 8.30 uri, v sejni sobi Občine Grosuplje. Prosilci oddajo vloge za dodelitev sredstev na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije. Vloge morajo biti dostavl­ jene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in oznako " VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SOFINAN­ CIRANJE MENJAVE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ". 9. Župan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev podpore za sofinan­ ciranje stroškov menjave kmetijskih zemljišč najkasneje v 20 dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki proračun­ skih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska 2, Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 19/03) ter pravilni­ ka o postopkih za izvrševanje pro­ računa Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 47/03), ki se smiselno uporabljata tudi za lokalne skup­ nosti, in sklepa o dodelitvi sred­ stev za sofinanciranje nakupa hladilnih naprav na območju Občine Grosuplje št. 40305- 0243/03 z dne 8. 10. 2003, JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za nakup hladilnih naprav na območju občine Grosuplje v letu 2003 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev podpore za nakup hladilnih naprav na območju občine Grosuplje. Sredstva podpore se dodeljujejo na podlagi: • računa, ki ne sme biti starejši od enega leta, • pogodbe o nakupu, ki prav tako ne sme biti starejša od enega leta. 3. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 2.800.000,00 tolar­ jev. 4. Upravičenci do sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in imajo stalno prebivališče oz. sedež v občini Grosuplje. 5. Občina Grosuplje iz namen­ skih sredstev za podporo naložbam za nakup hladilnih naprav na območju občine Grosuplje sofinancira do 40 % upravičenih stroškov nakupa, kar upravičenci dokazujejo z računi ali pogodbami o nakupu, oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračunska sred­ stva. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore za nakup hladilnih naprav le enkrat, zato v istem letu ne morejo kan­ didirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah. 6. Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pridobijo uprav­ ičenci na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: • opis kmetijskega gospodarst­ va, ki ga upravičenec pripravi sam, • račun oz. pogodba o nakupu hladilne naprave, ki pa ne sme biti starejša od enega leta. 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 8. Rok za oddajo vlog poteče v ponedeljek, 17. 11. 2003, ob 11.00 uri, odpiranje vlog bo v četrtek, 20. 11. 2003 ob 8.30 uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Prosilci oddajo vloge na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospo­ darstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije. Vloge mora­ jo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in oznako " VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA NAKUP HLADILNIH NAPRAV". 9. Župan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev pod­ pore za nakup hladilnih naprav najkasneje v 20 dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki pro­ računskih sredstev se bodo uredi­ la s pisno pogodbo. Občina Grosuplje objavlja na podlagi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2003 ( Ur. list RS, št. 26/03), sklepa o dodelitvi sredstev pod­ pore naložbam za prestrukturiranje kmetij na območju občine Grosuplje - uvajanje integrirane­ ga in ekološkega kmetovanja št. 40305-0242/03 dne 8. 10. 2003 in v skladu z določili pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 47/03), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, JAVNI RAZPIS OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak za dodelitev sredstev podpore naložbam za prestrukturiranje kmetij na območju občine Grosuplje za leto 2003 - uvajanje Integriranega In ekološkega kmetovanja 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev sred­ stev podpore naložbam za prestrukturiranje kmetij in sicer za sofinanciranje stroškov integri­ rane in ekološke pridelave na kmetijskih gospo­ darstvih, ki se izvajata pod natančno določenimi pogoji. Sredstva podpore se dodeljujejo za sofi­ nanciranje: - priprave razvojnih in investicijskih programov v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja, - izobraževanja in svetovanja s področja integri­ ranega ali ekološkega kmetovanja. V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje priprave razvojnih in investicijskih programov, ki se nanašajo na integrirano ali ekološko kmetovan­ je, mora vlogi poleg dokazil o nastalih stroških priložiti kopijo razvojnega ali investicijskega pro­ grama. V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje izobraževanja in svetovanja s področja integrirane­ ga ali ekološkega kmetovanja, mora v vlogi natančno obrazložiti tematiko izobraževalne ali svetovalne dejavnosti ter priložiti dokazila o nastalih stroških. 3. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je I. 500.000,00 tolarjev. 4. Upravičenci do sredstev so občani občine Grosuplje, ki se v skladu z veljavnimi smernicami ukvarjajo z integriranim ali ekološkim načinom kmetovanja. 5. Upravičenci lahko pridobijo sredstva podpore za priprave razvojnih in investicijskih programov največ do višine 12 % stroškov (dokazila o nasta­ lih stroških), oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračunska sredstva. Za izobraževanje in kontrolo se sofinancira do 100 % upravičenih stroškov (dokazila o nastalih strošk­ ih). Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore za prestrukturiranje kmetij le enkrat, zato v istem letu ne morejo kandidirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah. 6. Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pri­ dobijo upravičenci na podlagi pisne vloge (razpis­ nega obrazca), kateri morajo priložiti tudi nasled­ njo dokumentacijo: - opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve in obsega integri­ rane ali ekološke pridelave, ki ga pripravi uprav­ ičenec sam, - uradno potrdilo nadzorne strokovne institucije, da je kmetijsko gospodarstvo vključeno v integri­ rano ali ekološko kmetovanje, - mnenje lokalne kmetijske svetovalne službe, - dokazilo o članstvu v društvu ali združenju, ki združuje integrirane ali ekološke kmetovalce, - račune in druga dokazila o nastalih stroških, povezanih z integrirano ali ekološko pridelavo, - v primeru, če zaproša za sofinanciranje izdelave razvojnih ali investicijskih programov, fotokopijo programa, - v primeru, če zaproša za sofinanciranje izo­ braževanja in svetovanja, vlogi priloži obrazložitev tematike izobraževanja in svetovanja. 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 8. Rok za oddajo vlog poteče v ponedeljek, 17. II. 2003 ob 11.00 uri, odpiranje vlog bo v sredo, 19. 11. 2003 ob 8.30 uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska 2, Grosuplje. Prosilci oddajo vloge na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo tudi vse dodatne informaci­ je. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuver­ ti z navedbo naslova prosilca in z oznako " VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA PRESTRUKTURIRAN­ JE KMETIJ ". 9. Župan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev podpore za prestrukturiranje kmetij najkasneje v 20 dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki proračunskih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 19/03) ter pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 47/03), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skup­ nosti ter na podlagi pravilnika o finančnih intervencijah za ohran­ janje in razvoj kmetijstva v Občini Grosuplje (Ur.list RS, št. 96/03) in sklepa o dodelitvi sredstev za sofinanciranje zavarovanja plemenskih živali in poljščin na območju Občine Grosuplje št.: 40305-0245/03 z dne 9. 10. 2003 JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za sofinanciranje zavarovanja plemenskih živali In poljščin na območju občine Grosuplje v letu 2003 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje zavarovanja ple­ menskih živali in poljščin, namenjenih kmetijski proizvod­ nji. Namen dodeljevanja sredstev je spodbujanje zavarovanja živali in poljščin. 3. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev je 4.200.000,00 SIT. 4. Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje z območja občine Grosuplje, ki na kmetiji redijo katerokoli vrsto živali, namenjeno kmetijski proizvodnji ali pridelujejo poljščine. 5. Občina Grosuplje iz namen­ skih sredstev sofinancira zavarovanje plemenskih živali in poljščin do 50 % upravičenih stroškov zavarovalne premije. 6. Sredstva za sofinanciranje zavarovanja plemenskih živali in poljščin lahko upravičenci prido­ bijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: • opis kmetijskega gospodarst­ va kot celote z natančnejšim opi­ som usmeritve kmetijskega gospodarstva, ki ga upravičenec pripravi sam, • potrdilo o zavarovanju ple­ menske živali (fotokopija zavarovalne police za tekoče leto in seznam živali) oziroma potrdi­ lo o zavarovanju poljščin (fotokopija zavarovalne police za tekoče leto in seznam poljščin). 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 8. Rok za oddajo vlog poteče v ponedeljek, 17. 11. 2003 ob 11.00 uri, odpiranje vlog bo v ponedeljek, 24. 11. 2003 ob 8.30 uri, v sejni sobi Občine Grosuplje. Prosilci oddajo vloge za dodelitev sredstev na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospo­ darstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije. Vloge mora­ jo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo prosilca in oznako " NE ODPIRAJ - VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SOFI­ NANCIRANJE ZAVAROVANJA PLE­ MENSKIH ŽIVALI IN POLJŠČIN". 9. Župan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za sofinanciranje zavarovanje ple­ menskih živali in poljščin najkas­ neje v 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki pro­ računskih sredstev se bodo ure­ dila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska 2, Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 19/03) ter pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 47/03), ki se smiselno uporabljata tudi za lokalne skupnosti, in sklepa o dodelitvi sredstev podpore za ureditev pašnikov na območju občine Grosuplje št. 40305- 0244/03 z dne 9. 10. 2003 JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev pod­ pore za ureditev pašnikov na območju občine Grosuplje v letu 2003 1. Uporabnik proračunskih sred­ stev: Občina Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev podpore za ure­ ditev pašnikov na območju občine Grosuplje. Sredstva podpore se dodeljujejo za: • ureditev pašnikov na zemljiščih, ki ne smejo biti manjša od 1 ha, • razširitev že obstoječih pašnikov, katerih površina ne sme biti manjša od 0,5 ha. 3. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 2.500.000,00 tolarjev. 4. Upravičenci do sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z živinorejo in imajo stal­ no prebivališče oz. sedež v občini Grosuplje. 5. Občina Grosuplje iz namen­ skih sredstev za podporo naložbam za ureditev pašnikov na območju občine Grosuplje sofinancira do 40 % stroškov investicije, kar upravičenci dokazujejo z računi, oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračunska sredstva. Upravičenci lahko pridobijo sredst­ va za namen podpore za ureditev pašnikov le enkrat, zato v istem letu ne morejo kandidirati za prido­ bitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah. 6. Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pridobijo upravi­ čenci na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja doku­ mentacija: • projektna dokumentacija s specifikacijo materiala po posameznih fazah in vrstah, ki jo pregleda in potrdi Kmetijska sveto­ valna služba, • katastrski načrt, v katerega je vrisana ureditev pašne površine, • dokazila o lastništvu: posestni list, pogodbo o dolgoročnem zakupu (10 let), če se dela oprav­ ljajo na najetih površinah., • opis kmetijskega gospodarstva, ki ga upravičenec pripravi sam; 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 8. Rok za oddajo vlog poteče v ponedeljek, 17. 11. 2003 ob 11.00 uri, odpiranje vlog bo v petek, 21. 11. 2003 ob 8.30 uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska 2, Grosuplje. Vloge za dodelitev sredstev pod­ pore za ureditev pašnikov z vsemi potrebnimi prilogami vložijo prosilci na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako "SOFINANCIRANJE URED­ ITVE PAŠNIKOV - NE ODPIRAJ". 9. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za sofinanciranje urejanja pašnikov v 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosil­ cem posredovan v petnajstih dneh. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in prejemniki pro­ računskih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak IZDAJA DOVOLJENJ PO NOVEM ZAKONU O GRADITVI OBJEKTOV Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110/02) - v nadaljevanju ZGO- 1, predstavlja premik v smeri skrajšanja postopkov izdaje dovoljenj za posege v prostor, ki je v tem, da investitor za gradnjo objektov pridobi le eno, to je gradbeno dovoljenje. Po doslej veljavnih predpisih je bilo potrebno pridobiti najprej lokacijsko, nato še gradbeno dovoljenje ali enotno gradbeno dovoljenje, če sta bila oba postopka združena. Gradbeno dovoljenje je po novih predpisih po vsebini praktično enako dosedanjemu enotnemu dovoljenju za gradnjo. Novost ZGO-l je, da za enostavne objekte ni več potrebno pridobiti odločbe o dovolitvi priglašenih del, ampak si investitor za ta dela pridobi lokacijsko informa­ cijo. Po ZGO-l se objekti glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja, razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte. Novost ZGO-l za hitrejšo izdajo gradbenih dovoljenj je v poenostavitvi zahtevane dokumentacije, ki jo mora predložiti investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta se razlikuje glede na to, ali gre za zahteven ali manj zahteven objekt. Pred vsakim posegom v prostor si mora investitor pridobiti lokacijsko informacijo - v nadaljevanju Ll. Namen Ll, kot jo določa novi Zakon o urejanju prostora (Ur. I. RS št. 110/02, 8/03), je predvsem, da z njo Urad za prostor občine da investitorju nameravane graditve, kakor tudi kupcu oz. prodajalcu določenega zemljišča, jasna merila in pogoje za načrtovanje nameravane investicijske namere, kot jih določajo občinski prostorski akti ter podatki o morebitnih prepovedih, ki jih določajo vladne uredbe oz. občinski odloki o začasnih ukrepih za zavarovanje prostora. Ll se izdaja za tri namene: namen prometa z zemljišči, za namen projektiranja objektov in za namene gradnje enostavnih objek­ tov. Za enostavni objekt (po prej veljavnem zakonu pomožni objekti) ni več potrebno pridobiti odločbe o dovolitvi priglašenih del, ampak mora investitor pred začetkom gradnje pridobiti lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja skladna z veljavnimi prostorskimi dokumenti in je njegova velikost, način gradnje in rabe v skladu z določbami še veljavnih občinskih predpisov (odlokov o pomožnih objek­ tih občin) izdanih na podlagi prej veljavnega zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Odmiki teh objektov od parcelnih mej so določeni v prehodnih določbah ZGO-l, od meje sosednjega zemljišča za enostavne objekte 1,5 m ali manj, če lastnik sosednjega zemljišča s tem soglaša. Za ograje je ta odmik najmanj 0,5 m od meje sosednjega zemljišča. Vsa ta določila veljajo do sprejetja izvršilnega predpisa k ZGO- 1, to je novega pravilnika, ki bo podrobno določal, kateri so zahtevni, manj zahtevni in enostavni objekti. Novost ZGO-l je, da investitor z rednimi vzdrževalnimi deli in investicij­ skimi vzdrževalnimi deli lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve Ll, razen za objekte, ki so varovani s predpisi o kulturni dediščini ali so ta dela na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino. V takem primeru pa je potrebno pridobiti Ll, iz katere izhaja, da taka dela niso v nasprotju z veljavnimi prostorskimi dokumenti. Gradbeno dovoljenje in lokacijska informacija tudi nista potrebna za izvedbo zaključnih del v poslovnih prostorih, ki se nahajajo v novozgra­ jeni stavbi, za katero je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje in so določeni deli te stavbe že v uporabi, če se s takšnimi deli ne posega v skupne prostore ali spreminja zunanji izgled takšne stavbe. Za gradnjo manj zahtevnih in zahtevnih objektov pa je potrebno prido­ biti gradbeno dovoljenje in sicer za novogradnje, odstranitev objektov, nadomestne gradnje, rekonstrukcije obstoječih objektov, spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kakor tudi za legalizacije že zgra­ jenih objektov. benega dovoljenja s predpisanimi sestavinami in potrebnimi soglasji h gradnji, dokazilo o pravici graditi na predmetnem zemljišču, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo ter eventuelne druge listine, če tako določa zakon. Če je zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za rekon­ strukcijo objekta je potrebno navesti še številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, zgrajene pred letom 1967. Upravni organ v treh dneh od vložitve vloge obvesti stranko o morebit­ nih pomanjkljivostih in ji določi rok za njeno dopolnitev; izračuna se tudi gradbena taksa, ki jo mora stranka poravnati v 15 dneh po prejemu obvestila. Če investitor vloge v postavljenem roku ne dopolni, upravni organ zahtevo zavrže, v nasprotnem primeru pa po dopolnitvi vloge uvede postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Upravni organ v postopku preveri, če ima projektna dokumentacija vse zahtevane sestavine, nadalje se preveri skladnost projektne doku­ mentacije s prostorskimi dokumenti, vsa predpisana soglasja, dokazilo o pravici graditi in druge listine, če tako določa zakon. V primeru zahtevne­ ga objekta mora biti predložena še revizija projektne dokumentacije. Pred izdajo gradbenega dovoljenja upravni organ preveri, ali je investi­ tor predložil še dokazila o poravnanih obveznostih - plačilo sorazmerne­ ga deleža za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča (komunalni prispevek), dokazilo o plačilu upravne takse, v primeru nedovoljene grad­ nje pa tudi dokazilo o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Višina nadomestila se odmeri s posebno odločbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in jo mora investitor poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja. Postopki izdaje gradbenega dovoljenja se razlikujejo po tem, na katerem območju bo predvidena gradnja objekta in kateri prostorski dokumenti urejajo to območje. Gradbeno dovoljenje se lahko izda po skrajšanem ugotovitvenem postopku ali po posebnem ugotovitvenem postopku. Po skrajšanem ugotovitvenem postopku upravni organ odloča samo v primeru, ki jih določa ZGO-l - za nekatere manj zahtevne objekte, za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe ali za spremembo namembnosti, če investitor zahtevi priloži notarsko overjena soglasja takšnega števila etažnih lastnikov, kot ga določajo predpisi o stanovanjskih razmerjih, da se z gradnjo strinjajo; takšna soglasja lahko ti lastniki podajo tudi na zapisnik pri upravnem organu. V skrajšanem ugotovitvenem postopku se lahko izda gradbeno dovol­ jenje tudi, če investitor med postopkom predloži overjene pisne izjave vseh strank, da se z gradnjo strinjajo, kot je razvidno iz projekta, ki je bil predložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Takšna soglasja lahko ti lastniki podajo tudi na zapisnik pri upravnem organu. Po skrajšanem ugotovitvenem postopku odloča upravni organ tudi, ko podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja. V posebnem ugotovitvenem postopku se odloča, če leži predvidena gradnja na območju, ki se ureja s prostorskim dokumentom - še vel­ javnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji (katerih veljavnost je podaljšana). V tem primeru upravni organ izvede ustno obravnavo, lahko tudi z ogledom na kraju samem, na katero so vabljene stranke iz vplivnega območja objekta, katerega določi projektant v projektu za pri­ dobitev gradbenega dovoljenja in lastniki zemljišč izven gradbene parcele, na katerih je predvidena dovozna pot in na katerih so predvi­ deni komunalni priključki ter imetniki služnostne oz. stavbne pravice na takšnih nepremičninah; drugi subjek­ ti, če tako določa zakon. je, v nasprotnem primeru se zahtevek zavrne. Gradbeno dovoljenje velja za enostavne objekte eno leto, za manj zahtevne dve leti, za zahtevne objekte pa tri leta po njegovi pravnomočnosti. V času veljavnosti gradbenega dovoljenja mora investitor pričeti z gradnjo, sicer dovoljenje preneha veljati. Gradbeno dovoljenje je možno tudi podaljšati, vendar največ dvakrat, in to skupaj za največ dve leti. Že izdano gradbeno dovoljenje se lahko tudi spremeni, vendar samo v času veljavnosti gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje postane dokončno, ko ga ni več možno izpodbi­ jati s pritožbo, kar po ZGO-l pomeni, da je dokončno po osmih dneh od dneva vročitve stranki (če seveda ni vložena pritožba). Pravnomočno pa postane, ko ga ni več možno izpodbijati v upravnem sporu. Če se stranke po vročitvi dovoljenja pisno ali ustno na zapisnik pri upravnem organu odpovejo pravici do pritožbe oziroma sprožitve upravnega spora, postane dovoljenje takoj pravnomočno. Gradnja se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, gradnjo lahko začne investitor tudi na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, vendar na lastno odgovornost. Upravna enota mora po zakonu izdati gradbeno dovoljenje, če odloča po posebnem ugotovitvenem postopku, dva meseca od prejema popolne vloge, če pa po skrajšanem postopku, pa en mesec od preje­ ma popolne vloge. Opozorili bi še na nekatere posebnosti določb ZGO-l: Če nekdo med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja ali po končanem postopku njegove izdaje meni, da je bil prezrt kot stranka v postopku, mora za priznanje statusa stranke predložiti upravnemu organu ekspertno mnenje, iz katerega izhaja npr., da je bilo vplivno območje objekta v projektu na podlagi katerega je upravni organ določil stranke v postopku, napačno prikazano. ZGO-l loči med spremembo namembnosti in spremembo rabe objekta. Po ZGO-l je določeno, da je sprememba namembnosti izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziro­ ma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okoli­ co. V tem primeru je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled objekta ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nado­ mesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo. V tem primeru investitor lahko prične z gradnjo na osnovi pridobljene lokacijske infor­ macije. Izjema po ZGO-l, da je gradbeno dovoljenje sicer potrebno, ni pa potrebno uporabno dovoljenje, je v primerih spremembe namembnosti iz stanovanjskih prostorov v poslovne in obratno, če so se dela izvedla brez posegov v skupne prostore in se ni spremenil zunanji izgled objek­ ta. Pripravili: Janja Slapšak Goreč, Andrej Vlvod, Sašo Škof Nevenka Dolgan, načelnica Po določilih ZGO-l je Ll obvezna sestavina vsakega projekta za prido- Če so izpolnjeni vsi pogoji, se izda gradbeno dovoljen- bitev gradbenega dovoljenja. Pridobi jo stranka ali od nje pooblaščena oseba na podlagi zahteve na Uradu za prostor občine. V njej mora označiti nepremičnino, parcelno številko, katastrsko občino in namen, za katerega jo potrebuje. Navedeni organ jo mora izdati v roku 15 dni od podane zahteve, če ni izdana v navedenem roku, se šteje, da je bila zahteva za izdajo Ll zavrnjena in je zoper zavrnitev možna pritožba v roku 15 dni po preteku roka za izdajo. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je naslednji: Zahtevo poda investitor (oz. več investi­ torjev), kije lahko fizična ali pravna oseba, lahko pa ga (jih) s pooblastilom zastopa pravni zastopnik. Zahtevek za izdajo gradbenega dovol­ jenja vloži investitor v sprejemni pisarni pri krajevno pristojnem upravnem organu (upravni enoti), ki ima za to pripravljen ustrezen obrazec vloge. Obrazec vloge lahko dobi investitor v sprejemni pisarni upravnega organa ali na internetu. Zahteva se lahko pošlje tudi po pošti, kar sicer ni običaj zaradi obsežnosti prilog k vlogi. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljen­ ja mora vsebovati podatke o investitorju, parcelni številki, katastrski občini in podatke o vrsti objekta, ki bo predmet izdaje gradbenega dovoljenja in vsebuje naslednje priloge: najmanj dva izvoda pro­ jektne dokumentacije za pridobitev grad-NIKO MIHIĆINAC K.D. PREMIČNINE Sm 3, 129p GROSUPLJE M 60, W\ 01-786 56 6 GSM: 041-405 258 4052\58@UN^M0dlltl.SI E-MAIL NIKO@MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI URL: WWW.MIHICINAC-NEmMICNINE.SI PRODAMO: • zazidljive parcele v Grosuplju in okolici, okolici Stične, na Rakitni, • zazidljive in še ne zazidljive parcele v obrtnih conah v Grosupljem, < stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov, • vikend hiše: v Dolah pri Polici, Hočevju, pri Dvoru v Suhi krajini, • manjši kmetiji: nad Temenico, pri Muljavi, • dva trisobna stanovanja v Grosupljem. NUDIMO POMOČ PRI PRIDOBITVI GRADBENIH DOVOUENJ ODDAMO v najem opremljeno sobo na Perovem In opremljeno garsonjero v Grosupljem UREDIMO VAM DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN GRADBENEGA DOVOUENJA. DRUGE STORITVE: . sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (lahko se dogovorimo tudi po telefonu); • pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do notarske overitve; • pri prodaji kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej o tem POSVETUJETE PRI NAS! C#TIS d.o.o. * Ponova vas 6 b, 1 290 Grosuplje Tel./fax: 01 786 49 92 Za polepšanje vaših vrtov, zelenic, gredic in grobov, smo vam v naši VRTNARIJI pripravili pester izbor: Jr CVETOČIH DVOLETNIC IN TRAJNIC: i i Vnačeha, marjetka, resa, pokrovno trajnica, lončno krizantema.... Za r OKRASNEGA DREVJA IN GRMIČEVJA: srebrna smreka, macesen, bor, liriodendrom, nagnoj, lovorikovec, hibiskus.... r ŽIVE MEJE: cipresa, brinj, liguster, beli gaber, pušpan.... • * ZA 1. NOVEMBER šopki krizanteme (pajki, velikocvetne krizanteme, marjete, lončne krizanteme) Obiščite nas v Ponovi vasi in se prepričajte o naši kvalitetni ponudbi! SDS SLOVENSKA ••• DEMOKRATSKA STRANKA SDS se je pred nekaj dnevi preimenovala v Slovensko demokratsko stranko. Odločitev je sprejel Svet SDS in s tem zaključil že tri leta trajajočo razpravo o spremembi imena stranke. Prevladalo je prepričanje, da je sedaj, dobro leto pred parlamen­ tarnimi in evropskimi volitvami, najprimernejši trenutek za to pomembno odločitev. Kot je poudaril predsednik SDS Janez Janša, SDS s spremembo svojega imena zaokroža svojo politično identite­ to. Program stranke ostaja nespremenjen, saj bo stranka še naprej poudarjala pomen demokracije in narodne identitete. S spremem­ bo imena se bo SDS še približala svojima evropskima partnerjema, Evropski demokratski uniji (EDU) in Evropski ljudski stranki (EPP), ki se na ravni evropskega parlamentarnega življenja združujeta v skupni parlamentarni skupini, ki je najmočnejša v evropskem par­ lamentu. V njenem okviru bodo delovali tudi poslanci SDS. Sprememba imena je povezana tudi z dejstvom, da želi SDS okrepiti svojo pozicijo na sredini slovenskega političnega prostora in med srednjim slojem. Socialna struktura se je na Slovenskem v zadnjih desetih letih namreč zelo spremenila. Oblikoval seje sloj izjemno bogatih, na drugi strani se je povečal sloj revnih ali tistih, ki so na meji revščine. Srednji sloj, ki je socialni steber stabilne demokracije in povsod glavni nosilec napredka, pa je naraščal zelo počasi. Slovenska demokratska stranka želi bolj simbolizirati razvoj­ ni zasuk Slovenije, ki ga potrebujemo ob vstopu v EU - več vlaganj v človeka, v znanje, večje razvojne spodbude za razvoj malega in srednjega gospodarstva in v projekte, ki lahko v prihodnosti dejan­ sko omogočijo, da bo v Sloveniji srednji sloj kot motor razvoja in stabilnosti obsegal 60 ali 70 odstotkov prebivalstva. Seveda pa ostaja SDS tudi v prihodnje socialno naravnana. Poslej bo bolj poudarjala selektivno socialno politiko, kar pomeni, da naj bodo blagodati socialne države deležni le tisti, ki jo res potrebujejo. Predvsem pa se bo SDS še naprej, tako kot je zapisala v svoj pro­ gram, zavzemala za to, da se ustvarijo takšne razmere, v katerih si bodo revni lahko sami pomagali in si ustvarili dostojno življenje. To pomeni, da se bo SDS zavzemala za ustvarjanje novih produktivnih delovnih mest z gospodarskim in demografskim razvojem, za dostopnost šolanja, ugodnejše kreditiranje mladih družin in druge razvojne spodbude. SDS je danes kot naslednica dveh izvirnih demokratičnih organi­ zacij iz vrst nekdanjega Demosa - Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske zveze Slovenije, prehodila pomembno razvo­ jno pot. Strankarsko prizorišče se v Sloveniji postopoma ureja in postaja bolj prepoznavno. Prispevek SDS k temu je tudi spremem­ ba imena, s čimer bo olajšana politična izbira volivcev. Nenazadnje je pomembna tudi promocija imena slovenske države. Slovenija postaja del evropskih in svetovnih integracij, SDS pa strankarskih. Da se ne bi stopila z drugimi v nepotrebno in nevarno enovito gmoto, je nadvse pomembno tudi ohranjati in poudarjati slovensko nacionalno identiteto. S spremenjenim imenom, ki vsebuje tudi besedo SLOVENSKA, bo SDS v okviru Evropske unije laže oprav­ ljala to pomembno nalogo. Torej, SDS je odslej naprej SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRAN­ KA. Božo Predallč IZLET 00 SDS GROSUPLJE NA GOLI OTOK IN SV. GRGUR Občinski odbor SDS Grosuplje je v soboto, 13. Septembra, organiziral izlet na Goli otok in Sv. Grgur. Ob 5. uri zjutraj se nas je na zbirnem mestu na parkirišču pred Upravno enoto zbralo za poln avtobus. Prijazna vodička s simpatičnim pri­ morskim naglasom, kasneje nam je zaupala, da je doma blizu Komna pri Novi Gorici, je ob odhodu na kratko razložila potek našega potovanja. Do pol sedme zjutraj smo bili še bolj dremavi, zato nam je prvi postanek in jutranja kavica tik pred mejo s Hrvaško še kako prav prišla. Po prestopu meje nas je pot vodila mimo Reke, Bakra in Kraljevice do krškega mostu, kjer smo zapustili kopno in se po otoku Krku pripeljali do mesteca Punat. Ob 9. uri zjutraj smo se vkrcali na motorno ladjo in se z njo popeljali do našega cilja, Golega otoka. Dokler smo bili še v varnem zavetju otoka Krka, nam burja z Velebita še ni prišla do živega. Ko pa smo zapluli na odprto morje, je skozi Senjska vrata precej močno zapihalo, vendar je kapitan ladjo vešče krmaril preko valov. Povedal je, da senjska burja povzroča visoke, kratke valove in ti so še posebej nevarni ladjam, zato je menda ta del Jadrana za pomorce prav posebna preizkušnja. Po približno dveh urah plovbe smo se izkrcali na Golem otoku. Na otoku nas je pozdravil lokalni vodnik, ki je tudi sam prestajal dve in polletno zaporno kazen na Golem otoku kot politični zapornik. Njegovo pripovedovanje o teh težkih časih Golega otoka je bilo zato izredno doživeto in vseskozi prežeto z globoko osebno preizkušnjo trpljenja in bolečine. Goli otok je tedanja jugoslovanska režimska oblast vzpostavila leta 1948, največ političnih zapornikov pa je bilo zaprtih na Golem otoku do leta 1953. Pravega podatka o številu zapornikov tem času ni, po nekaterih virih naj bi jih bilo zaprtih od 17.000 do 31.000. Na otoku je bilo naenkrat lahko nastanjenih tudi do 3000 zapornikov, v t.i. "paviljonih", lesenih barakah, v katerih je v enem paviljonu spalo po 200 zapornikov na trdih lesenih deskah. Zaporniki so morali ves dan z golimi rokami delati v kamnolomu, brez prave hrane in z dvema decilitroma vode na dan, v nemogočih vremenskih razmerah, bodisi v neznosni vročini ali pa je njiho­ va telesa, oblečena v borne in premočene "cape", bičala močna burja, pomešana s težkimi kapljami dežja. Kaznjencev ni čuvalo prav veliko paznikov. Z otoka je bilo praktično nemogoče pobegniti, saj bi bilo do najbližjega kopnega potrebno pre­ plavati preveliko razdaljo, ki je izmučeni in sestradani kaznjenci niso zmogli, poleg tega pa je imel režim izdelan prav poseben sistem, po katerem so se kaznjenci, upajoč, da jih bo to rešilo otoka, medsebojno tožarili in fizično obračunavali. Na otoku so bile prepovedane tri besede: lakota, žeja in smrt. Če je kdo od zapornikov svojemu sojetniku zaupal, da je žejen, lačen ali pa da pogreša svojega soseda sojetnika, ga je ta takoj zatožil pazniku. Namen Golega otoka je bil zaprtim popolnoma odreči dostojanstvo, jih osamiti ter s psihičnim in fizičnim mučenjem zlomiti do te mere, da so priznali prav vse, kar so pazniki od njih zahtevali in želeli. Največji uspeh za paznike je bila t.i. "dopolnitev zapisnika": kaznjenec je potem, ko so ga pazniki dokončno zlomili, na koščku kartonskega papirja lastnoročno ovadil svojo ženo, brata, očeta, prijatelja ali znanca, pa čeprav so bili ti povsem nedolžni. Ti so prav kmalu zatem končali na Golem otoku. Zato je veljalo, daje živ kaznjenec na Golem otoku vreden za dva nova zapornika. Objekti, ki so ostali na Golem otoku, so v propadanju. Sedanja hrvaška oblast je po letu 1989, koje odšel zadnji kaznjenec, pustila otok in objek­ te propadati. Domačini s sosednjih otokov so odnesli, kar se je odnesti dalo, tako daje danes stanje na otoku prav žalostno. Na otoku so se bujno razrasla le drevesa in vegetacija, ki jih tedaj, ko je tja prišel prvi kon­ voj kaznjencev, še ni bilo. Vsako drevo, ki je zraslo na otoku, so umetno posadile roke kaznjencev in zdi se, da bodo ostali nema priča tedanjih zlo­ glasnih dogodkov. Čeprav bodo drevesa in rastlinje slej ko prej prekrili kamen, krvaveč od žuljev in spran s solzami jetnikov, pa v sebi nosijo sporočilo vsem nam, ki smo stopali po sledovih stopinj izmučenih jetnikov na otoku. Iz kamna je vzklilo življenje in življenje je močnejše od smrti. Dokler je življenje, je tudi resnica, ki je ne bo moč zakriti in pozabiti. Po ogledu Golega otoka smo se odpravili še na otok Sv. Grgur, kjer je deloval ženski zapor. Sprva je bil ženski zapor ravno tako na Golem otoku, sicer popolnoma ločen od moškega dela, kasneje pa so ga premestili na otok Sv. Grgur. Čeprav se zdi prijaznejši, pa pogled na sedanje ruševine taborišča priča o vsem trpljenju in mukah, ki so jih morale prestajati zapornice, mnoge od njih povsem nedolžne, saj so se na primer na otoku znašle zgolj zato, ker doma na prigovarjanje Udbe niso hotele pristati na ločitev od svojih zaprtih soprogov, ki so prestajali zaporno kazen na sosed­ njem otoku. Vodnik nam je ob zaključku ogleda povedal, da je nekoč pripeljal na otok večjo skupino mlajših osnovnošolskih otrok. Ob koncu ogleda jih je poprosil, naj zakričijo na ves glas. Otroci so ga ubogali in njihov odmev na vse grlo je bilo slišati daleč po otoku. Potem jim je razložil, zakaj jih je naprosil, naj to storijo. Povedal jim je, da so njihovi glasovi odmevali v spomin in zahvalo vsem trpečim in umrlim ženskam na tem otoku, kjer so jih za vedno oropali otroškega smeha, radosti in veselja. S tesnobo v srcih smo pozno popoldan zapuščali Sv. Grgur in se odpravili nazaj proti Punatu. Vendar pa smo odšli bogatejši in zrelejši za novo spoznanje o "temni strani meseca" naše pretekle zgodovine. Na kopnem je sledila še obvezna gasilska fotografija in povratek proti domu, vmes smo se ustavili še na večerji, kjer smo imeli čas za prvo zbiranje vti­ sov in trden sklep, da čimprej spet skupaj odidemo na izlet. dr. Peter Verilč ekdanja luka, kamor so z lami pripeljali zapornika. SEMINAR 0 PRIPRAVI PROJEKTOV ZA ČRPANJE DENARJA IZ SKLADOV EU V Občicah je bil 26. 9. 2003 organiziran enodnevni seminar o pripravi projektov in možnostih črpanja denarja iz skladov EU. Udeležilo se ga je okrog 20 predstavnikov kmetijstva, obrtništva, malega gospodarstva in čebelarstva z Dolenjske in Bele krajine. Seminarje vodil dr. Karel Rajner, član deželne vlade Južne Tirolske, zadolžen za finance, in član evropske komisije, ki odobrava projekte za sofinanciranje iz evropskih skladov. Na kratko je povzel izkušnje Južnih Tirolcev pri črpanju sredstev iz skladov EU, nato pa je poudaril, kako pomembno je, da so v sami državi, iz katere prihaja projekt, popolnoma razčiščeni in jasno postavljeni kriteriji, kdo subvencijo lahko dobi ter kdo in kako jo lahko porabi, ne glede na to, na kateri sklad v EU je projekt naslovl­ jen. Matična država mora imeti urejene pravne podlage o sofinan­ ciranju takih projektov. Na začetku formiranja strukturnih skladov so denar nakazali v pro­ račun države, ki ga je potem delila upravičencem za določene projek­ te. Po novem mora končni prejemnik sredstev točno vedeti, da so ta sredstva pritekla iz EU. Objekti, ki so bili sofinancirani z denarjem EU, morajo biti vidno označeni z njenim znakom. Pri izdelavi projekta moramo upoštevati nekaj glavnih načel v poli­ tiki EU: - Uravnotežen gospodarski razvoj na ravni EU in v posameznih državah članicah, tudi tistih, ki so manj razvite. - Tisti, ki prejme subvencijo, zato ne sme imeti koristi na račun nekoga drugega. - Naš program ne sme nasprotovati drugemu, že predloženemu programu, ampak ga lahko le dopolnjuje. Z določenimi prilagoditvami bi se dalo južnotirolske programe s pridom uporabiti tudi pri nas za posamezne regije, saj temeljijo pa na sledečih načelih: - Ohranjanje narave ter naravne in kulturne dediščine. - Pomoč gospodarstvu z namenom, da se prepreči izseljevanja ljudi iz regije in zagotovi enakomerna poseljenost prostora. - Razvoj kmečkega turizma. - V turizmu se naj tržijo kmetijski pridelki domačih kmetov. - Zagotovitev vse infrastrukture v regiji (ceste, vodovodi, elektrika, telefon, ostale storitvene dejavnosti). Z zagotovitvijo vse infrastruk­ ture pride do povečanja zaposlovanja ob graditvi, kasneje pa se odprejo tudi stalna delovna mesta. Najboljše gospodarske učinke se doseže s programi, ki povezujejo čimveč različnih dejavnosti, ki se med seboj dopolnjujejo. Južna Tirolska je bila zelo zaostalo področje. Na začetku so s pomočjo EU najprej vzpostavili osnovno infrastrukturo, kot so dovozne poti, vodovodi, namakanje kmetijskih površin, kasneje tudi močno turistično infrastrukturo. Sedaj so v fazi izvajanja projektov za trajni razvoj dežele, ki so težavnejši in bolj zapleteni, ker se morajo med seboj uskladiti interesi vseh ljudi (gospodarstvo, kultura, itd.) v regiji, kar pa zahteva dolgotrajna in poglobljena pogajanja. Iz sredstev EU ni nikoli v celoti pokrita izvedba projekta. Vedno je potrebna tudi lastna udeležba. Naša priložnost je v tem, da bo v začetku EU dajala 50 -75 % sredstev glede na predračun projekta. Pri oblikovanju regionalnih programov morajo biti v program vključena vsa določila regionalnih predpisov, vključno s sofinanciran­ jem. Pri nas moramo pri pripravi regijskih projektov upoštevati tudi predpise vseh občin, v katerih se program izvaja. V vsakem projektu mora biti točno določena izvedba del, količina in cena uporabljenega materiala, opravljene ure specificirane po količini in kvalifikacijah delavcev. Za obračun subvencij so v regiji določene enotne urne postavke za vsako kategorijo dela. V obrazložitvi našega projekta nikakor ne smemo utemeljevati potrebe po subvenciji iz skladov EU s trditvijo, da bomo povečali in izboljšali določeno proizvodnjo in to z namenom, da bomo povečali izvoz v EU. Ob taki dikciji se oni čutijo ogroženi in projekt zaradi tega lahko propade. Vsaka država članica EU lahko sprejme določene omejitve za svojo državo. Z omejitvijo, da mora imeti čebelar tudi 3 ha zemlje, bi se v EU v načelu strinjali, ker to ne bi imelo nobenega vpliva na prodajo medu v EU. Kar pa se tiče števila panjev, ki jih mora imeti čebelar, da lahko dobi subvencijo, pa je treba z argumenti prikazati in dokazati, da je za določeno področje pomemben obstoj in razvoj tudi manjših čebelarjev (za ravnotežje v naravi, ekologijo, opraševanje rastlin, kul­ turno dediščino itd.). Izobraževanje in prekvalifikacija bi se ob primerni utemeljitvi dala uveljaviti skozi kmetijske sklade. Ga. Sonja Bukovec iz Agencije za kmetijske trge je pojasnila, da so pri nas tako strogi kriteriji za pridobitev evropskih sredstev, ker gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji iz INRREG programa, ki pa se sedaj že izteka. Za čebelarje pa bo treba pripraviti razvojni program za čebelarstvo v Sloveniji. Na vprašanje, kako imajo na Južnem Tirolskem izpeljane programe razvoja čebelarstva, je dr. Rajner odgovoril, da so Tirolci pripravljeni sprejeti delegacijo čebelarjev iz Slovenije in jim pokazati, kako imajo te stvari urejene. Za uspešnost projektov je zelo pomembno, da so v popolnosti usklajeni s kriteriji EU in matične države. Kjer se kriteriji matične države ne skladajo s kriteriji EU, jih je treba uskladiti. Pri zapleteno sestavljenih projektih lahko nastanejo komplikacije okrog višine skupne subvencije. EU tedaj različne dele projekta sub­ vencionira v različnih odstotkih. Projektov ne pošiljamo v Bruselj, pač pa jih shranimo na uradu v državi članici. Ko je projekt odobren, preide v monitoring v Bruselj, ki potem opravlja kontrolo poteka del. Menim, da nas je dr. Rajner opozoril na kar nekaj čeri, ki se jim moramo izogniti pri pripravi naših projektov, kijih bomo poslali za pri­ dobitev sredstev iz evropskih skladov. mag. Franc Javornlk CITROEN-JEROVŠEK odprl avtosalon Nadaljevanje s 1. strani evropski ravni. Pogodba je sicer večletna, a morajo zato stalno skrbeti, da bodo njihove storitve za posamezne registrirane oziroma pogodbene dejavnosti na zahtevani ravni, med zahtevami pa je tudi na primer določe­ na količina rezervnih delov, ki jih mora imeti serviser na zalogi. V nasprot­ nem jim kontrola lahko vsak trenutek prekine pogodbo. Trenutno imajo zaposlenih šest mehanikov, dva kleparja, enega ličarja in Vilmo v sprejemni pisarni. Kljub temu da dela pretežno vodi sin Toni, starša še vedno pomagata, kjer se pokažejo potrebe, čeprav sta že v poko­ ju. Mama Marija pa avtovleko opravlja predvsem za svoje stranke In kra­ jane iz bližnje okolice. V servisu strankam nudijo mehanične, avto- kleparske in ličarske usluge večinoma za Citroenova vozila, sem ter tja pa kakšnemu prijatelju ali stari stranki popravijo tudi avtomobil druge znamke. m 3 BET* •> W> ^pNP' 'ZJ^ Pogled na nekdanjo Škrljevo domačijo, kjer Je zrasel pozneje servis Jerovšek. Na desni Je Resnikova domačija. Slika It leta 1963. Predvsem za mehanična opravila so v današnjem času na pohodu računalniki in brez njih je nemogoče popravljati nove avtomobile, saj mora­ jo pred posegom v avtomobil najprej sprogramirati različne nastavitve. V ta namen so se opremili tudi z internetno povezavo, saj so na ta način poleg predstavitve v stalnem stiku tudi za najnovejše računalniške rešitve. Za avtomobile druge znamke pa je nekatera opravila prav zaradi tega nemogoče opraviti. Za prodajno dejavnost družine Jerovškovih v novoodprtem avtosalonu bo precej novega dela tudi za Tonijevo ženo Jožico in še kakšnega prodajal­ ca. Na vprašanje, ali bodo širili svojo prodajno dejavnost, Jožica pove, da bodo prvenstveno skrbeli za kakovost in se bodo še naprej posvečali svo­ jim stalnim strankam, vsi novozainteresirani pa so vljudno vabljeni, da si ogledajo nove modele Citroenovih vozil in se prepričajo o njihovi kvaliteti in možnostih za nakup. In kako so v družini Jerovškovih uspeli? Z velikim odpovedovanjem, z vztrajnostjo in ljubeznijo. To postavljajo na prvo mesto, ali kot pove mama Marija za zaključek našega pogovora zgodbo iz svoje resnične izkušnje, ko je šla vleči po nesreči avto, kije zletel s ceste v močvirje. Z vlečnim tovor­ njakom se je temu nesrečnemu avtomobilu približala, a se je tovornjak začel ugrezati. Z vitljem seje nato pripela za smreko, smreka pa seje podrla. - Kaj zdaj? - V bližini je zagledala grm, ovila pletenico okoli grma in - splezala na suho... Nauk: V grmu so šibke veje, a če jih je več skupaj, so močne... Nauk, ki bo najbrž marsikomu, še posebej v današnjem času, prav prišel. Jože Mlkllč 4-4» Mamm Stara Resnikova hiša se umika novemu servisu leta 1978. LinFis d.o.o.- PRAVIJO, DA JE NJIHOV VILIČAR DOBRA NALOŽBA Je družinsko podjetje. Lastnika sta Andrej in Tatjana Fister, ki podjetje tudi vodita. Njun sin bo tradicijo nadaljeval. S progra­ moma Stili in Manitou, ki ju zastopajo, lahko zadovoljijo potrebe notranjega transporta in logistike kateregakoli podjetja. Odločili so se za programe, s katerimi lahko kakovostno zadovoljijo posebne zahteve naročnikov. DRUŽINSKO PODJETJE. Podjetje LinFis d.o.o. se je preselilo v nove prostore v Ponovi vasi aprila letos. Pred tem je od leta 1995 domovalo v Vevčah. »Na stari lokaciji smo imeli zelo majhne pi­ sarne, premajhno delavnico« pripoveduje solastnica Tatjana Fister. Lokacijo so iskali v različnih krajih. Industrijske cone niso prišle v poštev,' ker so običajni gabariti industrijskih hal manjši, kot jih je potrebovalo podjetje LinFis. Za popravilo viličarja potrebujejo naj­ manj 9,5 metrov visoko halo. »Hkrati je Ponova vas bogata s pod­ talnico. Tudi to smo iskali. Da bi prišli do podtalnice, smo kopali 49 metrov globoko. Podjetje sedaj s podtalno vodo ogrevamo in s tem prispevamo k manjšemu onesnaževanju zraka.« 10 ZAPOSLENIH. Podjetje LinFis d.o.o. je družinsko podjetje. Lastnika sta Andrej Fister in njegova žena Tatjana. Sama tudi vodita podjetje. Njun sin rad dela v podjetju, tako da bo nadalje­ val družinsko tradicijo. Skupno je v podjetju trenutno 10 zaposlenih. Ne povezuje jih zgolj služba in delovne obveznosti, temveč tudi podoben način življenja. Skoraj vsi zaposleni so nam­ reč vegetarijanci. Večina se jih na delo vozi iz Ljubljane, Kresnic. O ostalih številkah v zvezi s poslovanjem podjetja ne želijo go­ voriti. OD PRODAJE DO SERVISIRANJA IN SVETOVANJA. Dejavnost podjetja je zastopanje in prodaja industrijskih in terenskih viličar­ jev na področju Slovenije ter njihovo vzdrževanje in servisiranje. S programoma, ki ju zastopajo, lahko zadovoljijo potrebe notranje­ ga transporta in logistike kateregakoli podjetja. Odločili so se za nekoliko dražje programe, s katerimi lahko kakovostno zadovoljijo tudi bolj zahtevne naročnike. V Stillovem programu so na voljo elektro, diesel in plinski vili­ čarji, od skladiščnih do visokoregalnih viličarjev. Manitoujevi viličarji so primerni za transport v tistih podjetjih, ki nimajo utrjenega terena. Na razpolago so terenski viličarji, teleskopski viličarji za potrebe gradbeništva, gozdarstva, kmetijst­ va in drugih panog. KAKO SE JE ZAČELO. Mož je že pred tem 25 let v službi delal na delovnih strojih in viličarjih. Osamosvojitev, novi pogoji na trgu, prihajajoča globalizacija so zakonca Fister vzpodbudili k razmišljanju o lastnem podjetju. Ugotovila sta, da brez velikih, strateških in predvsem dobrih partnerjev ne bo šlo. Začela sta pošiljati povpraševanja različnim proizvajalcem v tujini ter se z nekaterimi dogovorila za sestanek. Posvetovala sta se tudi z znanci iz tujine, ki so z Andrejem poslovali vrsto let in so jima pomagali s predlogi, saj so imeli dober pregled nad panogo. Njuni interesi, želje in zahteve so se ujeli s pričakovanji podjetij Stili iz Nemčije in Manitou iz Francije. Programa sta nekoliko različna, vendar komplementarna, saj lahko zadovoljita širok spekter želja in potreb kupcev. Za podjetje Stili sta se odločila, ker je bilo že takrat eden izmed vodilnih proizvajalcev v svetu. Vendar pri odločitvi nemškega podjetja ni šlo vse gladko. V tistem času so že imeli dogovor s slovenskim partnerjem, LinFis je bil drugi interesent za zastopnika. Kljub temu sta se odločila, da bosta poskusila. Leto in pol sta bila na »poskusni dobi«, s podjetjem sta poslovala brez pogodbe. Na koncu je Stili leta 1996 podpisal pogodbo s podjet­ jem LinFis in dobilo je ekskluzivno pravico zastopanja njihovega programa v Sloveniji. S francoskim proizvajalcem Manitou je šlo lažje in hitreje. »Spomnim se, da je najin prijatelj in poslovni partner Uwe Killmann iz podjetja Kaup, ki proizvaja orodje za različne proizva­ jalce viličarjev, nekega dne poklical in dejal, da je našel krasen program za naju in da je že navezal stike z odgovorno osebo v tem podjetju. Res smo se kmalu zatem dogovorili za sestanek z njihovim predstavnikom, ki nas je obiskal, se pogovoril z nami, pogledal naše prostore. Všeč jim je bilo, da smo družinsko podjet­ je, ker je tudi podjetje Manitou družinsko podjetje v lasti že tretje generacije. Že v mesecu in pol smo podpisali pogodbo o ekskluzivnem zastopanju njihovega programa v Sloveniji«, obuja spomine na začetek Fistrova. MANITOUJEVE POSEBNOSTI. Posebnost tega programa je njegova raznolikost. »Njihov slogan je »Moč domišljije«. Če povežemo celotno paleto teleskopskih viličarjev s preko 100 različnimi priključki, jih lahko uporabljamo za najrazličnejše namene. Na primer dva naša vrtljiva teleskopska viličarja pravkar delata na tunelih, ki jih gradi SCT na Črnem Kalu. Na Trojanah dela več takih strojev, ki jih je pripeljala italijanska firma. Dva stroja po merah smo naročili, da polnita peči pri proizvodnji alu­ minija v Talumu. Narejena sta za delo pri 800 stopinjah Celzija. STILLOVA DOVRŠENOST. Za razliko od drugih proizvajalcev, ki tehnologijo kupujejo, Stili vso tehnologijo razvije sam. Tako so že pred leti ugotovili, da tehnologija baterij ne napreduje dovolj hitro. Zato so začeli razvijati svojo tehnologijo elektro viličarjev in jo razvili tako dovršeno, da danes lahko s katerokoli baterijo dosežemo izjemno dolgo delovanje viličarja. Z enim polnjenjem baterije lahko viličar efektivno dela 12 do 15 ur brez prekinitve. Torej lahko uporabljamo elektro viličar za dvoizmensko delo brez dodatne baterije. Pri eni dodatni bateriji pokrijemo triizmensko delo. Tega ne more ponuditi noben drug proizvajalec. Njihovi 4 tonski viličarji se prevažajo po Revozu, imajo jih v Predilnici Litija, Papirnici Vevče, Elanu, Cimosu ... Pred petimi leti, ko so v Stillu predstavili nov model elektro viličarja R 60 je kot prvi naročnik podjetje Mercedes naročilo kar 1.500 novih modelov takih viličar­jev. Avtomobilska industrija je ne a najbolj zahtevnih, kar se tiče notranjega transporta, zato proizvajalci viličarjev kar tekmujejo, kdo bo dobil njihovo najboljšo ceno. Z atite, ki uporabljajo plin ali diesel je Stili razvil stilltronic vil­ ičarje, ki delujejo po principu doesel lokomotive in nimajo ne menjalnika ne sklopke. Po ocenah podjetja Limfis je to z vidika uporabnika najcenejša tehnologija, saj glavne stroške vzdrževan­ ja viličarja predstavljajo menjalnik, sklopka, zavora, ki jih Stillovi modeli sploh nimajo več. zanimivo je, da avtomobilska industrija zadnje čase preverja ta Stillov sistem, predvsem zaradi zman­ jšanja stroškov vdrževanja, da bi ga lahko uporabila tudi pri proizvodnji avtomobilov. EKOLOGIJA. Ekološkim vprašanjem posvečajo veliko pozornos­ ti tako v podjetju LinFis kot v obeh podjetjih, ki ju zastopajo. V LinFis-u zato priporočajo podjetjem, ki imajo to možnost, da se odločijo za elektro viličarje. Z njimi po njihovih besedah varčuje­ mo dvakrat: najprej zato, ker je cena vzdrževanja teh viličarjev dvakrat manjša kot pri ostalih, drugič zato, ker ne onesnažujejo okolja. Pri LinFisu vam lahko ponudijo celo model viličarja, ki deluje na repično ali odpadno jedilno olje, ki ostaja v velikih količinah ob pripravi hrane v hotelih, restavracijah,... KAKO NAPREJ. Fistrova razlaga, da želijo svojo dejavnost nekoliko razširiti. Kupcem nameravajo ponuditi v nakup ali najem rabljene viličarje. »Še vedno pa bomo posvečali večino naše energije svetovanju pri izbiri primernih viličarjev, iskanju boljših in tehnološko modernejših rešitev organizacije in racionalizacije voznih parkov, urejanja skladišč, zmanjševanja stroškov vzdrževanja ...« zaključuje razmišljanje prijazna sogovornica. Pravi še, da v tujini podjetja točno vedo koliko jih stane viličar, od nakupa do goriva in vzdrževanja, in kaj to pomeni za končno ceno njihovega izdelka. V prihajajočih časih, ko vstopamo v Evropsko unijo, bodo morala naša podjetja preveriti svoje stroške, tudi tiste, ki jih imajo na notranjih transportih. Zato v podjetju Limfis vidijo na tem področju še veliko možnosti za svoje delovan­ je. TRADICIJA. Prihodnje leto bo podjetje LinFis praznovalo 10. leto poslovanja. »Kar neverjetno je, kako hitro so minila ta leta. Začetki so bili težki, saj smo morali na trgu uveljavljati dve popol­ noma neznani znamki. Zdaj je lažje, saj so se uporabniki že sami prepričali o tem, da je njihova prava izbira in dolgoročno gledano najboljša naložba kvaliteten in tehnološko dovršen viličar« zaključi Fistrova. Mag. Tatjana Jamnlk Skublc Strojni krožek Kmetovalec Grosuplje: V Pekarni Grosuplje osvojili OSNOVNA OBDELAVA TAL Župan Janai Lesjak ob poidravu In pogledih na bno kmetljstv r5T Bostanj - 28. 9. 2003 - Strojni krožek Kmetovalec je s pomočjo predstavnikov Živila Kranj, Agrotradea in Intereksporta te nedel­ je pod Bostanjem predstavil traktorje in priključke za osnovno obdelavo tal. Skupaj s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije pa so Izvedli tudi tekmovanje v gozdarskih veščinah. Zbrane so pozdravili župan Janez Lesjak, ki je se posebej opozoril na razmere v kmetijstvu in nujne prilagoditve na evropske stan­ darde, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda LJubljana in pred­ stavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Predan in Janez Bučar z Velikega Mlačevega kot predstavnik Strojnega krožka Kmetovalec V predstavitvi traktorjev so bili vključeni nekateri stroji z ogromnimi vlečnimi močmi za naše slovenske razmere, pa tudi plugi in sejalnice so bili že prave "grdosje", ki jih je bilo nekoč v glavnem videti le na nekdan­ jih večjih državnih posestvih. Morda prav zaradi tega prireditev ni bila tako številno obiskana, saj so možnosti za nabavo takih strojev in priključkov po mojem mnenju v naši bližnji ravninski okolici že izpolnjene, v hribovskih krajih pa takih strojev praktično ni mogoče uporabljati. Prav za slednje in vse ostale polkmete pa bo najbrž kmetovanje še naprej ostalo več ali manj le prostočasna dejavnost ali hobby. Drugi del je bil namenjen tekmovalcem v gozdarskih veščinah, ki so se ga udeležili tekmovalci iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Pomerili so se v podiranju drevesa na točno določeno mesto in pravilno kleščenje vej z motorno žago. Uvodoma je Franc Kogovšek poudaril, da je tekmovanje in ocenjevanje sodnikov namenjeno pred­ vsem prikazu varstva pri delu v gozdu. Zmagal je Igor s Spodnje Slivnice. Za veseli del na predstavitvi so poskrbele tri ekipe močnih fantov iz že omenjenih občin, ki so se med seboj pomerile v vlečenju vrvi. Po dokaj izenačenem boju je grosupeljski ekipi za las ušel prehodni pokal. Na koncu pa so se zbrani poveselili še ob zvokih ansambla As band. Jože Mlkllč Grosuplje, • V Pekarni Grosuplje so uspešno prestali pre­ gled in ocenjevanje sistema za varnost živil HACCP. Še večji poudarek kakovosti. Sistem HACCP je preventivni sistem, skladen s smernicami in pred­ pisi Evropske unije. Zahteva nadzor nad živili že od njihove pridelave, v proizvodnih postopkih, prevozu in vse do prodaje potrošniku. Njegov cilj je izključitev vseh dejavnikov tveganja, od proizvajalcev živil pa zahteva analizo tveganj in obvladovanje kritičnih točk. Pekarna Grosuplje je sistem osvojila za celotno svojo dejavnost, proizvodnjo svežih, hlajenih in zamrznjenih pekovskih izdelkov. Dosežena ocena po ocenjevalni shemi referenčnega dokumenta pomeni, da seje podjetje uvrstilo v najvišjo kategorijo A in zagotavlja visoko raven varnosti svojih izdelkov. Štefan Plankar, direktor Pekarne Grosuplje, poudarja: "V Pekarni Grosuplje smo kakovost tako izdelkov kot celotnega poslovanja opre­ delili kot svojo konkurenčno prednost. Dajemo ji velik pomen in je tudi doslej nismo jemali kot nekaj, kar je zgolj zapisano. Veliko pozornosti namenjamo usposabljanju vseh zaposlenih pri zagotavljan­ ju varne proizvodnje naših izdelkov ter postopkom dobre proizvodne in higienske prakse. Našim kupcem smo v vsakem trenutku sposobni omogočiti, da preverijo izvajanje sistema HACCP v praksi." Pekarna Grosuplje d.o.o. GOZDNOGOSPODARSKI NACRT GOZDNO­ GOSPODARSKE ENOTE GROSUPLJE - 3. del CILJI, USMERITVE IN UKREPI SPLOŠNI CILJI: • Sonaraven, večnamenski gozd, ki trajno in optimalno opravlja vse vloge in zadovoljuje potrebe vseh neposrednih uporabnikov gozda in širše skupnosti; • Ekološko stabilen gozd, z rastišču primernimi drevesnimi vrsta­ mi in z malopovršinsko razgibano zgradbo sestojev, odporen na biotske in abiotske dejavnike; • Gospodarski gozd, z optimalnimi in trajnimi donosi, ob uporabi za delo v gozdu prilagojene tehnologije in ob optimalni odprtosti z gozdnimi prometnicami ter z uravnoteženim razmerjem med ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami gozda; • Stabilen gozdni ekosistem z usklajenimi odnosi med živalsko in rastlinsko komponento in nemotenim naravnim pomlajevanjem. SPLOŠNE USMERITVE: • Približevanje naravni sestavi drevesnih vrst; • Usmerjanje razvoja gozdov k usklajenemu razmerju razvojnih faz; • Krepitev sestojnega in rastiščnega potenciala vseh gozdov z zgoraj navedenimi usmeritvami in z optimalno lesno zalogo; • Naravna obnova gozdov; • Ohranjanje, krepitev in uskladitev ekoloških (poudarek na hidrološki in biotopski funkciji), socialnih (poudarek na higiensko- zdravstveni funkciji, funkciji ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot in funkciji varovanja kulturne dediščine) in proizvodnih (poudarek na lesnoproizvodni funkciji) funkcij gozda; • Dejavnost javne gozdarske službe v smislu povezovanja gospo­ darske (pridobitne) dejavnosti in ohranjanja narave; • Uporaba okolju prijazne in za izvajalce del varne ter učinkovite tehnologije pri gozdni proizvodnji; • Sodelovanje z vsemi ostalimi souporabniki gozdnega prostora; • Usposabljanje in strokovno izpolnjevanje strokovnih kadrov in lastnikov za boljše delo z gozdom. UKREPI: Možni posek: Vrste poseka Posek skupaj % od lesne zaloge H od prirastka Negovalni posek Posek oslabelega drevja in sanitarni p. Posek skupaj % od lesne zaloge H od prirastka Redčenja Pomladitv. Posek oslabelega drevja in sanitarni p. Posek skupaj % od lesne zaloge H od prirastka Iglavci m 3 88,870.0 26,156.0 543.0 11 5,569 (1 15.2 55.9 % 76.9 22.6 0.5 100.0 0.0 0.0 Listavci m3 116.705.0 25,131.0 160.0 1 11.996 0 13.1 61.4 % 82.2 17.7 0.1 1000 0.0 0.0 skupaj m3 205,575.0 5IJ87.0 703.0 257,565.0 14.0 58.8 % 79.8 19.9 0.3 100 0 0.0 0.0 Preglednica 10: Možni posek po vrstah sečen] Načrtovan je najvišji možni posek v višini 257.565 m3 drevja, kjer iglavci prestavljajo 45 %, listavci pa 55 % možnega poseka. Ta naj bi bil v 80% realiziran z redčenji, 20 % pa s pomladitvenimi sečnjami. Sanitarnega poseka se bo na podlagi preteklih izkušenj verjetno realiziralo bistveno več od prikazanega, kajti podatki so pridobljeni na podlagi prevladujoče vrste poseka po sestojih in ker nepredvidenih dogodkov ne moremo načrtovati. Potrebna gojitvena in varstvena dela: gozda, preprečujejo ogroženost sestojev, krepijo biološko pestrost in dolgoročno stabilnost sestojev ter prispevajo k izboljšanju kakovosti sestojev. Gozdovi v GGE se brez težav obnavljajo po naravni poti, zato je obnova s sadnjo predvidena le kot dopolnitev in obogatitev nar­ avne obnove. Zato so tudi manjše potrebe po obžetvi in negi mlad­ ja. Večji poudarek je dan posredni negi starega sestoja na mladje ter neposredni negi gošče, letvenjakov (prva redčenja) in drugim redčenjem (v mlajših drogovnjakih). Ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer prostoživečih živali Ukrepe za izboljšanje življenjskih razmer prostoživečih živali načr­ tujemo predvsem v okoljih, kjer želimo izboljšati ali ohraniti življenj­ ske razmere ogroženim, zavarovanim in ranljivim živalskim vrstam (zimovališča, gnezdišča, mravljišča, gozdni rob, mokrišča). Izvajalo se jih bo tudi v okoljih, kjer bo prihajalo do morebitnih neuskla­ jenosti med rastlinsko in živalsko komponento. Zaradi primernega življenjskega okolja za ostale vrste (rastlinojedi) ne načrtujemo posebnih ukrepov. Graditev gozdnih prometnic: V GGE smo opredelili prednostna območja za izgradnjo gozdnih cest, kjer bi bilo v daljšem časovnem obdobju potrebno zgraditi gozdne ceste. Skupna dolžina tako opredeljenih lokacij znaša 9,5 km. V prihodnjih desetih letih se bomo glede na možnosti prizade­ vali za izgradnjo čimveč teh cest. Gradnja gozdnih cest je zelo odvisna od možnosti zagotovitve dodatnih sredstev (proračun RS, občine) in zapletenosti postopkov pridobitve dovoljenj za gradnjo, zato bodo za večjo gradnjo gozdnih cest potrebne spremembe na navedenih področjih. Potrebe po izgradnji novih gozdnih vlak niso velike. Potrebne novogradnje se opredeli z detajlnimi gozdnogojitvenimi načrti. EKONOMSKA PRESOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V GGE Ekonomska presoja gospodarjenja z gozdovi je na tem mestu prikazana za celo enoto skupaj. Prihodek od lesa je izračunan na podlagi strukture načrtovanega najvišjega možnega poseka, ki temelji na strukturi lesne zaloge in drevesne sestave, ter glede na pričakovano sortimentacijo. Uporabljene so povprečne cene gozd­ nih lesnih sortimentov (Vir: SKZG). Stroške gospodarjenja z gozdovi predstavljajo stroški sečnje, spravila in dodelave, stroški gojitvenih in varstvenih del, stroški del namenjenih za krepitev ekoloških in socialnih funkcij gozda ter stroški vzdrževanja gozdnih cest in vlak. Za izračun stroškov sečnje, spravila in dodelave ter stroškov gojitvenih in varstvenih del so uporabljeni povprečni normativi, vrednost dnine v zasebnih gozdovih je 12.600 SIT, v državnih in ostalih gozdovih pa 17.500 SIT. Stroški vzdrževanja gozdnih cest in vlak ter stroški za krepitev funkcij gozdov pa so določeni na osnovi sedanjih dejanskih stroškov za te namene. Spodbude po sedaj vel­ javnih predpisih delno pokrivajo stroške gojenja in varstvenih del v zasebnih gozdovih ter vzdrževanja gozdnih cest v vseh gozdovih. Vrsta dela Enota Površina (ha) Vrsta dela Enota dejanska s ponovit. Priprava sestoja ha 3,86 3,86 Priprava tal ha 5,49 5,49 Sadnja ha 5,95 5,95 Obžetev ha 1 1,96 18,31 Nega mladja ha 85,89 118,43 Nega gošče ha 384,50 432,10 Nega letvenjaka ha 470,55 470,55 Drugo redčenje ha 335,64 335,64 skupaj SI T nn bruto m1 dole? orl cene na (mio SIT) KC(%) Prihodek (vrednost lesa na kamionski cesti) 1.257,11 4.8B1 100% Stroški sečnje in spravita 763,56 2.965 60,7 Stroški gojenja in varstva gozdov gojenje m varstvo gozdov 79.82 310 6.4 krepitev funkcij gozdov 1.50 e 0,1 StroSki vzdrževanja gozdnih prometnic vzdrževanje gozdnih cest 35.65 13B 2,8 vzdrževanje vlak 27.30 106 2,2 Stroški skupaj 907,83 3.525 72,2 Dohodek 349,28 1.356 27,8 2,3 Predvidene spodbude za gojenie in varstvo 29,00 113 27,8 2,3 gozdov Predvidene spodbude za vzdrževanje 6,59 26 0,5 gozdnih cest Skupaj predvidene spodbude 35,58 139 2,8 Stroški - spodbude 872,25 3.386 69,4 Dohodek - (stroski+spodbude) 384,86 1.495 30,6 Preglednica 11: Načrtovana gojitvena In varstvena dela Prikazana so potrebna gojitvena dela, ki omogočajo obnovo Preglednica 12: Pregled ekonomike gospodarjenja v gospo­ darski enoti GGE Grosuplje leži v dolenjsko gričevnato - hribovitem svetu, kjer so razmere za gozdno proizvodnjo ugodne. Dobro je razvito tudi omrežje gozdnih vlak, ki pokriva potrebe spravila. Kvaliteta gozdnih lesnih sortimentov je nad povprečjem v GGO, kar z vsem že naštetim vpliva na dokaj dober finančen rezultat gospodarjenja s temi gozdovi. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, Območna enota LJubljana, Andrej Jeklar (konec) OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE Grosuplje, 4.10. 2003 - V mesecu požarne varnosti je Gasilska zveza Grosuplje organizirala tekmovanje gasilskih enot iz prostovoljnih gasilskih društev v občini Grosuplje. Tekmovanje je vodil poveljnik zveze Janez Brodnik, budno pa so ga poleg kvalificiranih gasilskih sod­ nikov spremljalo tudi vodstvo zveze z Andrejem Bahovcem na čelu in regijski poveljnik Jože Burja, v obračunski komisiji pa sta bila Božo Knez kot predstavnik Gasilske zveze Slovenije in Marjan Kastelic s Police, ki nam je poslala tudi rezultate vseh tekmujočih. Objavljamo pa samo prvodosežena mesta v posameznih kategorijah. Kot zgled dobrega in večletnega sodelovanja naj omenimo še to, da so se tekmovanju pridružila tudi gasilska društva iz sosednje dobre- poljske gasilske zveze, kijih vodi Jože Lenarčič. Naj pa dodam še, daje samo tekmovanje potekalo v precej deževnem dnevu in da je prav zato treba še posebej pohvaliti prizadevnost organizatorjev in tekmujočih, da so do veselega konca izpeljali tekmovanje. Tekmovanja seje udeležilo skoraj 500 tekmovalcev. Jože Miklic ČLANI "A" \ uju / VIII stali l;i / in iritmi MMto P (i D 1 liisi-Zcni- t« k C /aCctne loCkv CM izvedbe Negativne locke 11, .seZcni Ca.s Negativne loCke 1 Ponovit vas 866,25 litini 58.47 15 on..'K 0 1 Galina 863.24 1000 47.89 25 63,87 0 > ("tisperk 856,80 1000 70.47 10 62,73 0 4 Šmarje Sap 1. ck. 848,92 1000 57.11 30 63,97 0 r, Spodnjn Slivnica 841,78 11100 69.35 25 63,87 0 6 < imsujiln' 832,78 1000 74.94 30 62,28 0 7 Šmarje Sap 2. ek. 825,53 1000 64.10 25 65,37 20 8 I.uce 80(1.6') 1000 74.70 55 69,61 0 9 Št. .luirij 793,83 1000 80.34 40 65,83 20 10 Škocjan 786.06 1000 100.59 40 68,35 5 11 Malo Mlacevo 776,67 1000 82.92 75 65,41 0 0 !.' Velika [lova Gora 756.04 1000 89,7d 85 1,0 '11 0 0 ČLANICE "/ V" Vaja / Mil Stalila / os ,, aiin Meito PG 1) Gasilska /MVII l>, .sezone lagal /acelne loeke CM ' i .-.m. iii- meke 1 li.MV.-m ('lil Negativni lorke 1 Ponovi vas s.is i; 1000 75,81 10 69.02 (1 2 I misiiplit' 813.69 1000 73,38 45 67,93 0 l Culnerk 813.23 1000 80.04 35 70.R3 0 ČLANI "B" Vaja iMB Stalini g ovirami Mršit, P 0 D Gasilska zveza mrke /afeine mrke Ca.s i/vedln-Naaa!*m ., i. Negativni loeke 1 1'onova vas 882.35 1012 59,61 5 65.04 0 2 RaČna 864.33 1008 62.38 15 66.29 0 3 (irosuplje 863,10 1022 72.22 15 71,68 0 ČLANICE "B" Vaja/MB i.,l.ia / ovirami Moito P G D Gasilska zveza Dosežene torke Aiiclne locke izvedbe Negativne loCkc Doseženi ftal Mi-Ol-ll nn, loCkc 1 Ručna Kll.'lli 1007 KO.OS 15 77.02 0 .' Polica 833.13 1012 72.68 25 81.19 0 i 1'onova vas 829,91 101 1 109.38 0 71.71 0 ! SI AHE.IŠI (.ASU ( 1 Vnja s linli :itn.i,n Raznoterosti Mi-slo P (i 1) Giffbka /vc/a Dnsc?cnc (oCke /flCtf ne toCke čn, izvedbe Negativne toCkc Doseženi 0« Negativne toCkc 1 (iroNupljc 1 1008 45.95 18,83 4 2 POHOVI vas 419,22 1006 57,80 (1 26,98 2 l Policu 911.74 1010 54,39 5 13.87 5 1'IONIK.II Vaja /. vctlrnvko Štafeta / ovirami 1 MtMo P G D GMIMM zveza tofike /.aCelne Cai i/vedbe MUC Negativne loCke 1 losez.cni toeke 1 (inlinn 880,52 994 1 7.99 0 95.49 0 2 ( ušpcik 879.77 994 26,86 0 87.37 0 3 Polica 878,45 991 16.59 0 95,96 0 PIONIRKE Vaja i vadrovko štafeta 7. ovirami Mtsto POD < .;IMISL:I /.ve/,« Dolžene toćke /nčetne lofikc On izvedbe Negativne toeke Doseženi Cm Negativne toeke l Kačtin >,;\ •1 -i 7 oo 57 'i Ml \I)IN( 1 Vaja /a ml. Štafeta / ovirami Mi-sln P G D GZ DoseZene ii.rki-/aCelne toClu (•.u. i/vedbe VilIC Negativne toeke Normirani CM Doseženi CM Razliki 1100 Kazenske llH-kl 1 1 IJŠjKTk 977.64 994 9.VI9 20 74 77.87 96,13 0 2 ( illlill.l 1 957,36 994 114,7 20 74 75.94 9K.06 0 Vel. 1.nka 887,65 997 15.3,31 35 77 88.04 88.96 111 MLADINKE Vaja /.a ml. Štafeta g ovirami Mano P G D C/. DenaaM laike /•četne Ca. izvedbe vine Negativne toeke Normirani Doseženi en Razlika Kazenske loCke 1 (* ufiperk o-.;.,M 997 1 Si In 15 77 16.36 '«1.64 0 1 lun no lin JESENSKO SREČANJE PARAPLEGIKOV Zbrani v cerkvi sv. Martina. Bostanj, 4. oktober 2003 - Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki mu predseduje Dane Kastelic, organizira vsako leto srečanja za svoje člane. To pot se Je odločilo za srečanje v naših krajih. Srečanje so začeli z mašo ob 11. url v cerkvi sv. Martina, ki sta Jo darovala nadškof dr. Franc Perko In žalski župnik Andrej Šink, nadaljevali pa so ga s pozdravom župana Janeza Lesjaka In kosilom pod nadstreškom "grajskega vrta". Nadškof dr. Franc Perko In žalski župnik Andrej Šlnk sta blagoslovila vozila. Srečanje je potekalo ob godovanju Frančiška Asiškega, ki je živel v 12. stoletju in bil med drugim velik zagovornik naravnega (in božjega) reda, saj se je veselil celo smrti. Njega je še posebej izpostavil nadškof dr. Perko, koje v razmišljanju o vseobsegajočem vesolju soočil tudi človeški svet. Vsak, ki ima količkaj razuma, mora priznati, da so vsi ti svetovi nastali iz božje besede, saj ga drugače človek kljub mnogim svojim znanostim, umetnostim in tehničnim področjem ne more in ga ne bo nikoli do konca doumel. Zato se nam včasih zdi morda tudi ob preizkušanih bratih in sestrah, ki so invalidi že od rojstva ali pa jih je invalidnost doletela pozneje, da je njihovo življenje za mnoge stvari prikrajšano. Kljub temu pa volja do življenja, misel, da nobeno trpljenje ni zaman, veselje do stvari, ki jih premorejo in veliko zaupanje v ljudi, ki naj bi drugačne sprejemali kot sebi enake, tudi njim prinašajo božjo bližino. Pri maši so sodelovali pevci zbora Samorastnik in žalski otroško- mladinski pevski zbor z izbranimi pesmimi. Nadškof je nato še blagoslovil invalidske vozičke in druga prevozna sredstva. Po kosilu so se člani Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine in njihovi spremljajoči v veselem razpoloženju zadržali do večernih ur, na katerem so poleg organiza­ torja srečanja, osebja strežbe na grajskem vrtu in predstavnikov Turističnega društva Boštanj poskrbeli še ansambel As band, že omenjeni člani moškega zbora, in "prekrščeni kmet Nace" kot pro­ dajalec povrtninskih, perutninskih in drugih domačih pridelkov. Jože Miklić Srečanje paraplegikov Je poz­ dravil tudi grosupeljski župan Janez Lesjak. Spredaj V veselem druženju pod nad- predsednik društva Dane streškom Grajskega vrta. Kastelic. SPOZNAJMO ZNAMENITO ŠMARČANKO MARIJO ZLATO BOŽNAR Živimo blizu skupaj, pa se dostikrat komaj poznamo. Naša soseda je enkratna strokovnjakinja. Posebno v znanstvenih krogih je zelo poz­ nana po vsej Sloveniji in tudi po svetu, mi pa zaradi njene skromnosti za to komaj kaj vemo. Dan Ima za nas In zanjo štiri­ indvajset ur. Spoznajmo, kaj s svojim umom, voljo In trdim delom zmore v primerjavi z nami. Iskreno ji čestitamo za dosežene uspehe In želimo veliko uspeha tudi vnaprej. Marija Zlata Božnar, po domače Rutarjeva z Malega Vrha pri Šmarju, seje že v osnovni šoli navduševala nad naravoslovjem, saj živi na kmetiji in ji je narava še posebej blizu. Po srednji naravoslovni šoli, sedanji bežigrajski gimnaziji, je nadaljevala študij na Fakulteti za elek­ trotehniko. Ob imenu te fakultete ljudje najprej pomislijo na električne napeljave in elektroniko. V resnici pa pod to vedo spadajo še sis­ temske teorije in nove vede umetne inteligence in obdelave signalov. Vse to pa je zelo široko področje, ki se ga da marsikje uporabiti. Tako je Zlata že med študijem začela delati na Institutu Jožef Štefan v labo­ ratoriju za merilne sisteme odseka za fiziko nizkih in srednjih energij. Diplomirala je jeseni 1990 z odliko in se takoj zaposlila na Institutu Jožef Štefan kot mlada raziskovalka. V laboratoriju za merilne sisteme, ki je prerastel v samostojno podjetje AMES d.o.o., se ukvarjajo z izgrad­ njo senzorjev, avtomatskih merilnih postaj in velikih ekoloških informa­ cijskih sistemov za meritve v okolju. To so predvsem avtomatske mete­ orološke meritve in meritve onesnaženja ozračja in voda. Svoje delo je začela kot programerka, hkrati pa se je lotila magistrskega študija in raziskovalnega dela. Merilni sistemi za spremljanje onesnaženja potre­ bujejo nadgradnjo - modele za rekonstrukcijo in napovedovanje širjen­ ja onesnaženja v ozračju. V okviru svoje magistrske naloge je postavila temelje metodi za napovedovanje koncentracij žveplovega dioksida na osnovi nevronskih mrež. Za svojo magistrsko nalogo, ki jo je z odliko končala 1992 leta, je prejela tudi Bedjaničevo nagrado Iskra Holdinga. Ker je modeliranje onesnaženja pravzaprav nadgradnja merilnih siste­ mov, je svoje raziskovalno delo nadaljevala naprej in ga združevala z ostalimi projekti v podjetju. Dotlej je bilo v Sloveniji za področje modeli­ ranja le malo zanimanja, zato sta skupaj s kolegom Primožem Mlakarjem delo na tem področju zelo poglobila. V magistrski nalogi začrtano metodo na osnovi nevronskih mrež sta podrobneje razvila v dveh doktorskih disertacijah. Poleg tega pa sta navezala raziskovalne stike s sorodno skupino na institutu ENEL v Milanu, ki seje ukvarjala s klasičnim pristopom k modeliranju. Zlata je zaključila doktorski študij z odliko spomladi 1997. S kolegom sta izsledke objavljala v mednarodni literaturi in še posebej na specializiranih konferencah s področja mod­ eliranja onesnaženja v ozračju. Po desetletju razlaganja in številnih predavanjih je nova metoda modeliranja na osnovi nevronskih mrež zaživela tudi v drugih raziskovalnih skupinah po svetu. Pred kratkim sta jo skupaj z brazilskimi kolegi uvedla tudi v meteorološko področje izkoriščanja sončne energije in tako dokazala precejšnjo univerzalnost metode. Potrditev pomembnosti nove metode je tudi letošnje vabljeno preda­ vanje, ki gaje Zlata imela na najpomembnejši svetovni konferenci s področja modeliranja onesnaženja ozračja, kije bila maja v Istanbulu. Na konferencah te serije se je običajno treba zadovoljiti le s posterjem, le malo je odobrenih predavanj, vabljeno predavanje pa je še posebna čast. Zlata je že nekaj let članica izvršnega odbora evropskega združenja za modeliranje onesnaženja ozračja EURASAP. Prav tako pa je pomembno tudi delo s klasičnimi modeli v sodelo­ vanju z milansko skupino. Tako je letos uspešno stekel nov model za predvidevanje širjenja onesnaženja v ozračju ob morebitni nesreči v Nuklearni elektrarni Krško. Gre za enega najnaprednejših sistemov za modeliranje take nesreče v Evropi. Tudi ostalo delo, ki ga Zlata opravlja v AMESu in delno še na Institutu Jožef Štefan, je povezano predvsem s slovenskimi elektrarnami, Agencijo RS za okolje, mestnimi občinami in drugimi, ki so v Sloveniji odgovorni za spremljanje in nadzor onesnaženja ozračja. Med zanimivejšimi projekti, ki jih Zlata vodi, pa so tudi meritve vetra na gradbišču viadukta Črni Kal, kjer je delo zelo zahtevno zaradi pogostih močnih vetrov, tako burje kot jugozahodnika. Dela je včasih res zelo veliko, je pa pomembno, da je zelo pestro in da združuje zelo široko paleto znanj od matematike, meteorologije do umetne inteligence, elektrotehnike in računalništva. Ob taki paleti pa človeku res ne more biti dolgčas, pravi naša občanka Marija Zlata Božnar. Ana Fabjan Zahvala Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Društvo se iskreno zahvaljuje za podporo vsem, ki so s svojimi prispevki doprinesli k odlični izpeljavi prireditve: Občini Grosuplje in županu Janezu Lesjaku, župljanom župnije Žalna in župniku Andreju Sinku, Grosupeljskim odmevom in Jožetu Mikliču ter predstavniku Turističnega društva Boštanj Mitji Škerjancu. Pri prevozu so nam s prilagojenimi vozili pomagali: DVZ Prizma - Ponikve in Zveza paraplegikov Slovenije. Zahvaljujemo se tudi sponzorjem in donatorjem: Elektroinštalacije Alojz Petek, MPGE d.o.o., Forti Fortuna in ostali d.n.o., KOPS d.d., Dušan Steklačič s.p., Popravilo drobne kovinske opreme Janez Kastelic, Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje d.o.o., Janez Vovk s.p., Belimed d.o.o., GNG Janez Nučič s.p., Janeš d.o.o., Cvetka Perme Cvetka s.p., Drago Kastelec s.p., AB design in Andrej Brezec d.n.o., Jožica Koželj s.p., Peter Jovandarič s.p., Stanislav Kogovšek s.p., Avtoličarstvo Alojz Travnik, Alenka Lampreht s.p., Boštjan Hren s.p., Ibrahim Kličič s.p., Metra Cankar & co d.n.o. Predsednik: Dane Kastelic 1 h i i. DEVETLETKA V OS BRINJE Z go. ravnateljico Ireno Kogovšek sem bila na turoben in deževen dan zmenjena, da mi predstavi priprave na prehod v devetletno OŠ. Čeprav je imela veliko dela, meje prijazno sprejela in me "zasula" z informacijami in s podatki. Za začetek mi je povedala, da so v petek, 26. 9. 2003, imeli dan odprtih vrat na temo evropsko leto jezikov. Sodelovali so vsi učenci vključno s prvošolci devetletke. Naštela mi je le nekaj dejavnosti, ki so v petek potekale celo dopoldne. Dramatizacija pravljic, dramatizacija Rdeče kapice v angleškem jeziku, ples, peka piškotov po receptih različnih evropskih držav, raziskovanje zgodovine in kulture slovenskega jezika, slikanje besed drugih evropskih jezikov na majice, kriket delavnica,... Bilo je pestro in zanimivo. No, pa preidimo k devetletki. V OŠ Brinje potekajo priprave na devetletno osnovno šolo že od vsega začetka, od leta 1997. Kot ravnateljica je vsa leta sproti seznanjala učiteljski zbor z vsemi novostmi, ki so se nanašale na devetletko. Leta 1999 je izšlo prvo delovno gradivo o devetletni osnovni šoli, ki so ga učitelji OŠ Brinje po posameznih sklopih obdelali v delavnicah. Ena skupina se je ukvarjala samo s temo kaj prinaša devetletna osnovna šola. Ravnateljica je povedala: "Hotela sem, da učitelji začutijo kaj pri­ naša devetletna osnovna šola, da bi jim to postalo bližje in domače." Izobraževanje, informiranje, spremljanje zakonskih in podzakonskih aktov seje nadaljevalo vsa leta. Leta 2002 so se načrtno izobraževali za devetletko. Organizirano je bilo več tematskih konferenc. Ena je potekala na Gorenjskem, kjer jim je ravnateljica OŠ Matije Čopa iz Kranja prak­ tično predstavila devetletko. Na omenjeni šoli so med prvimi začeli uvajati devetletni osnovnošolski program. V šolskem letu 2001/02 so učitelji prve triade OŠ Brinje naveza­ li stike z OŠ Stična, podružnico Višnja Gora. Ta šola je takrat že imela devetletko. Učitelji prve triade so hospitirali pri učiteljih v OŠ Višnja Gora. Naslednje šolsko leto pa so že sami izvajali hospitaci- je za starše otrok, ki so v šolskem letu 2003/04 vstopili v prvi razred devetletne osnovne šole. Učitelji predmetne stopnje so pridobivali izkušnje učiteljev OŠ Rodica. Bili so na skupni predstavitvi o poteku dela v devetletki, nato pa so nadaljevali izobraževanje po posameznih predmetnih področjih. Učitelje predmetnega pouka je zlasti zanimalo ocenje­ vanje v tretji triadi, ki je samo številčno in organizacija nivojskega pouka. PRIPRAVE V ŠOLSKEM LETU 2002/03 V lanskem šolskem letu so učitelji natančno proučili učne načrte in na podlagi katerih so naredili letne priprave. Sestavili so tudi izbor učnih pripomočkov za prvi in sedmi razred devetletke. V letošnjem šolskem letu so dali namreč prednost nabavi pripo­ močkov za "nova" dva razreda devetletke. V letu 2002/03 so imeli na šoli zelo veliko aktivov, zlasti za prvi razred. Imeli so jih kar petnajst. Na teh aktivih so učitelji priprav­ ljali letne priprave, izbrali učila, učne pripomočke. Učitelji so se udeležili predstavitev učbenikov vseh založb. Tako so imeli možnost, da so se odločili za najboljšega oziroma tistega s pomočjo katerega bodo lahko realizirali zastavljene vzgojno-izo- braževalne cilje. Izvedli so roditeljski sestanek za vse starše, kjer so jim podali splošne podatke o devetletni osnovni šoli. Petošolcem, ki so v letošnjem šolskem letu prešli v sedmi razred devetletne osnovne šole so podrobno predstavili prehod, predmetnik, število ur, izbirne predmete. Tudi njihovim staršem so na posebnem roditeljskem sestanku predstavili prehod. Za starše letošnjih prvošolcev devetletke so organizirali predstavitev dela učiteljice in vzgo­ jiteljice. V juniju 2003 so organizirali še en sestanek za starše prvošolcev devetletkarjev, na katerem so se pogovorili o organi­ zaciji pouka (jutranje varstvo, malica, kosilo, podaljšano bivanje, prihodi, odhodi). V tem času so za njihove otroke pripravili delavnice. Otroci so videli šolo, učiteljice in v delavnici naredili izdelek, ki so ga odnesli domov. IZBIRNI PREDMETI Tej temi je ravnateljica namenila veliko časa. Resnično je želela, da bi otroci izbrali tisto, kar jih zanima in kar bi jih pri šolskem delu razbremenilo. V ta namen so v decembru 2002 izdali brošuro Izbirni predmeti v 7. razredu 9-letne OŠ. Ravnateljica je učencem predstavila izbirne predmete. Poudarila je, da so enakovredni ostalim predmetom in da se ocenjujejo. Učencem so ponudili čisto vse izbirne predmete. Najprej so si učenci po lastni odločitvi izbrali tri predmete. Potem so se učenci pogovorili doma s starši in ponovno izbirali. Opazen je velik razkorak med željami staršev in njihovimi otroki. Starši so dali večji poudarek jezikom in računal­ ništvu. Potem so še posamezni učitelji predstavili vsebine izbirnih predmetov in učenci so se po predstavitvi ponovno odločali. Tudi tokrat je bil izbor zopet drugačen. Posamezni učitelji so zelo nav­ dušili učence. Naj omenim samo klekljanje, za katerega seje po predstavitvi učiteljice odločilo kar 16 učencev. Seveda vsi interesi niso bili upoštevani. Predmet, za katerega je izrazilo željo manj kot petnajst učencev, se ne izvaja. Izbirni predmeti, ki jih na OŠ Brinje izva­ jajo so naslednji: nemščina, likovno sno­ vanje, klekljanje, slovenščina - šolsko novinarstvo, astronomi­ ja - Zvezde in vesolje, obdelava gradiv - les, računalništvo - urejanje besedil, nogomet, gim­ nastika. Pouk izbirnih predmetov poteka dober mesec in učenci imajo sedaj še možnost, da si premisli­ jo, če so ugotovili, da jim vsebina izbranega predmeta ne ustreza. IZBIRNI PREDMETI V 7. RAZREDU 9-LETNE OŠ v šol. letu 2003/(14 December 2002 Pouk pri Izbirnem predmetu računalništvo Foto Petra GumzeJ. urejanje besedil. naslednji dve uri pa v drugem prvem razredu. Staršem so že lani ob koncu šolskega leta dali možnost izbire glede začetka pouka. Več staršev seje odločilo za kasnejši začetek, ob pol devetih. To je prednost, kajti odmori niso istočasno in prvošolci niso izpostavl­ jeni gneči, je povedala ga. ravnateljica. Jutranje varstvo se začenja ob šestih. Tudi tu imajo malo drugače organizirano. Prvo jutro v tednu je v varstvu učiteljica, nato je tri dni vzgojiteljica in zadnje jutro v tednu druga učiteljica. Tako imajo starši možnost se srečati z vsemi tremi v enem tednu. Podaljšano bivanje je organizirano do pol petih popoldne. Po dosedanjih odzivih staršev, lahko sklepajo na njihovo zadovoljstvo. Enako na podružnični OŠ Polica, le da je tam zaradi manjšega števila otrok v razredu samo učiteljica. "Pouk v prvih razredih poteka zelo dobro. Učiteljici in vzgojiteljica so tim, ki usklajeno deluje. Po končanem pouku vsakodnevno analizirajo potek dejavnosti in se pripravijo za naslednji dan. Enkrat tedensko načrtujejo vse dejavnosti za cel teden. Tudi vzgo­ jiteljica, ki je zaposlena v oddelku podaljšanega bivanja je z vsemi dejavnosti seznanjena. Učiteljici in vzgojiteljica so pripravljene delati. Skratka na šoli deluje krasen tim," je navdušeno zaključila ga. Irena Kogovšek. PROSTORSKE TEŽAVE Na šoli imajo prostorske težave. Šola je grajena za 18 oddelkov, trenutno pa je na šoli 22 oddelkov. Prostorske težave rešujejo tako, da kombinirajo z učilnicami za nivojski pouk, ki so manjše, vendar so na srečo tudi oddelki manjši in imajo to možnost. Zaradi premajhnega števila učilnic je tudi urnik učencev slab, kajti velikokrat morajo čakati na izbirni predmet. Brošura, v kateri Izbirni predmeti. PRVI RAZRED DEVETLETKE Na matični šoli imajo dva prva razreda devetletkarjev. Učence poučujeta dve učiteljici in vzgojiteljica, ki je prvi dve uri v enem, In kaj je povedala ravnateljica po enem mesecu šole? "Res smo se dobro pripravili, tako da delo poteka brez večjih težav. Nekaj problemov je v sedmem razredu devetletke, ker je urnik malo drugačen in učenci še niso navajeni. Res pa je, da je so predstavljeni slabost devetletke prav urnik, in sicer raztegnjenost urnika. Težko je bilo sestaviti urnik vključno z vsemi izbirnimi predmeti. Sedmošolci večkrat končajo po sedmi šolski uri, to je 14.20, enkrat tedensko pa skupina, ki je izbrala nemščino celo po osmi šolski uri." Napisala: Branka Škufca MLADI - KAJ JE TO, KAJ NAJ Z NJIMI? Kaj naj ponudimo mladim? Kaj nam ponujajo mladi? Urad Republike Sovenlje za mladino je kot eno od možnosti za graditev mostu med tema dvema vprašanjema oblikoval/ prepoznal poklic mladinskega delavca, ki nI odgovor na potrebe, ampak odgovor na že obstoječe stanje. Kako v naši občini gledamo na dejavnosti mladih, kako so podprte s strani občine, ki si želi, da bi bilo čim več mladih aktivnih v družbi In bi koristno preživljali svoj čas? Mladost je J^ogastvo. Dobijo vsakdo, a nihče prav veliko. In poleg tega jo mora vsakdo nujno porabiti na začetku življenja, ko še ne ve čisto natančno, kaj bi z njo. Jože Gornik Mladostniki smo (bili, bomo) vsi Zdi se, kot da tudi družba ne ve čisto dobro, kaj bi s tem in kaj bi s kopico mladostnikov, ki iščejo svojo pot v življenje. Ko se govori o mladostnikih, se pogosto najprej pomisli na kopico težav, kot da bi bila mladost sama po sebi problematična. Mladost se pojavi šele v novejšem času človeške zgodovine. Še vedno najdemo kulture, kjer služi za preskok iz otroštva v odraslost obred iniciacije in ne poznajo mladosti kot vmesne dobe. Danes si otrok, jutri odrasel. V naši družbi je mladost že samostojna doba v razvoju posameznika. Nekaj let že spremljam dogajanje na področju dela z mladimi in vsa leta kot uvodne besede za razna predavanja, knjige ipd. služijo besede (običajno jih je nekaj več), ki sem jih uporabila na začetku odstavka. Imajo že priokus obrabljenih floskul. Če pogledam preko njih, se zdijo kot opravičilo, češ to je tako nov pojav, da še vedno ne znamo ravnati z njim, z mladostniki. Kot da so mladostniki vedno korak pred družbo, vsi ostali pa tekajo za njimi, da bi jih ujeli in jim ponudili, kar rabijo. Oni pa so takrat, ko se zazdi, daje ugotovljeno, kaj rabijo, kakšne so njihove potrebe, že korak naprej. In ponovno odgovarjamo za nazaj, ponovno prepozno. Ravnokar sem uporabila izraza "mladostniki" in "družba" na način, ki nosi v sebi predpostavko o tem, da mladostniki niso del družbe ("kot da so mladostniki vedno korak pred družbo"). So del družbe, le da zaradi odgovornosti, ki jih imajo (ki so jim dovoljene in ki so jih zaradi tega pozneje pripravljeni prevzemati), nekako niso šteti kot del aktivne družbe. V času mladosti naj bi se posamezniki pripravili na življenje v odraslosti, za poklic. Ko iščejo službo, velikokrat piše "vsaj 2 leti delovnih izkušenj". Kje naj si dobijo izkušnje, če jih delodajalci niso pripravljeni sprejeti kot pripravnike? Izkušenj, ki jih imajo z dijaškim ali študentskim delom ali kot prostovoljci, pa delodajalci pogosto ne priznajo. Kot da od mladih zahtevamo nekaj, česar jim ne damo. Pripravlja se indeks neformalnega izobraževanja (izobraževanja izven utečenih oblik - s študentskim delom, tečaji, prostovoljstvom) in ta naj bi prikazoval znanja, veščine, izkušnje, ki si jih mladi pridobijo izven šolskih klopi. Ki so, roko na srce, velikokrat veliko bolj koristni kot šolska na pamet naučena snov. "Neformalno izobraževanje - pridobivanje kulturnega in socialnega kapitala izven formalnih izobraževalnih ustanov, postaja pri nas, v svetu pa še posebej, vedno bolj samoumevna in potrebna dejavnost pri uresničevanju socialno in kulturno polnega profesio­ nalnega in vsakdanjega življenja posameznika." (dr. Andrej Fištravec) Poleg tega mladost ne more biti samo priprava na življenje, saj JE del življenja in obsega kar nekaj let, torej je potrebno nanjo gle­ dati kot na življenje in ne le pripravo. In ker je življenje, je prav, da je kakovostno. Čedalje manj je mladih, ki imajo doma kaj dela (npr. na kmetiji, skrb za hišo, starejše člane družine) ali že kot mladi večji del svojega časa, ki ga ne porabijo za šolsko izobraževanje, porabijo za delo. Ostaja jim čas, s katerim ne vedo, kaj bi oz. se usmerijo v različne dejavnosti. Vse večje takih, ki ostajajo pasivni spremljevalci dogajanja, razmišljajo o življenju, a vanj in v družbo niso pripravljeni aktivno posegati, popivajo, iščejo dejavnosti, ki so dovolj razburljive in jim dajejo potrditve, ki jih sicer ne morejo dobiti (postopanje po ulicah, kraje, droge ipd.), ali pa v zabavi preprosto iščejo sprostitev od vse bolj stresnega življenja, kjer šteje samo to, kako dober si v poslu in koliko denarja imaš. Ne vedo vedno, kaj bi s sabo (verjetno bi rabili tudi pomoč za prepoznavanje svojih želja za življenje), a se morajo odločiti. Družba se sprašuje, kaj naj bi z mladimi, ve, da je nujno potreb­ no nekaj storiti. Najhitreje se seveda odzovejo mladi sami, ki začu­ tijo tisto, kar v njih vre. Veliko svetovnih mojstrovin (pesmi, slik, pro­ jektov) je nastalo v mladostni dobi. Odrasli pa nekako nimajo vedno pravega posluha za oblike dejavnosti, ki se porodijo mladim. Z nekim nezaupanjem gledajo na to, v oblike dejavnosti, ki jih začnejo odrasli za mlade, pa imajo takojšnje zaupanje in to tudi podprejo, čeprav se večkrat izkaže, da ravno te druge niso uspešne in ne odgovarjajo na potrebe mladih. Mladinsko delo je zaenkrat manj cenjeno delo, nima posebne veljave, lahko pa ponudi zelo veliko. Več, kot si odrasli mislijo. Saj lahko mlade, ki v okviru mladinske dejavnosti preizkušajo svoje sposobnosti, nauči ravno tistega, kar se od njih v odraslosti pričakuje. In jim hkrati tudi primerno zapolni čas. Prijetno s korist­nim - še bolj, če to priznajo tudi odrasli, ki mladim lahko pri tem pomagajo. Država do mladih Mladinskih dejavnosti je veliko, mladinsko delo je stalna praksa, s strani države pa dobiva priznanje in večjo veljavo z imenovanjem novega poklica - mladinski delavec. Projektna skupina, ki dela na tem, se ukvarja že z usposabljanjem za ta poklic, v Dobrni pa je od 2. do 4. oktobra 2003 Urad RS za mladino (ki sodeluje pri tem pro­ jektu) pripravil posvet na temo mladinskega dela. 77 mladih iz prav toliko organizacij (društva, mladinski sveti, mladinski centri) in 16 predavateljev oz. organizatorjev posveta je razmišljalo, kaj je mladinski delavec, kaj naj bi počel, kakšna znanja in sposobnosti naj bi imel, kam gre mladinsko delo, kje naj prisluhne država, različne prakse po Sloveniji. Prostovoljstvo - mladinski voditelji - bo še vedno obstajalo, poklic mladinskega delavca pa je lahko veli­ ka opora in ponuja še več možnosti. Teden dni prej (25. - 28. 9. 2003) je Mladinski svet Slovenije (ob podpori imenovanega Urada) pripravil prvo izobraževanje za trenerje mladinskih voditeljev (ljudi, ki usposabljajo mlade in malo manj mlade, ki delajo na področju mladinskega dela (večinoma kot prostovoljci), kar je odgovor na potrebo po usposabljanju za delo z mladimi. Občina do mladih? Država torej hodi v smeri, ki naj bi bila v podporo mladinskemu delu, tudi razpise skuša prilagajati realnim razmeram na terenu. Pa občina Grosuplje in njena podpora mladinskim dejavnostim? Te so namreč odgovor na njene želje o tem, kaj naj bi delali mladi in kaj naj bi se z njimi dogajalo. Rešitev ni vedno v tem, da se ustanavlja nekaj novega. Že obstoječe lahko zagotovi marsikaj. Osebni okus o tem, kaj je primerno in kaj ne, ni vedno na mestu, saj smo si različni, kar pomeni, da imamo tudi različne potrebe. Eden od pokazateljev o podpori je vsekakor proračun, ki je za dejavnosti mladih v marsikateri občini nekajkrat višji kot v naši. Kolikšen del tega denarja gre v usposabljanje mladinskih voditeljev? Če želiš rezultat, je potrebno tudi nekaj vložiti. In odgovor niso misli, obljube, ampak zgovorna dejstva, tisto, kar seje že zgodilo. Morda mladi ne znajo (znamo) vedno uporabiti jezika v lepo zavitem paketu, kar še ne pomeni, daje vsebina slabša, lahko je veliko bolj sveža. Naj o mladih poleg odraslih (ki so pametni in veliko vedo) govorijo tudi kar mladi sami (ki so, presenetljivo, tudi pametni in veliko vedo) in naj jim odrasli tudi prisluhnejo! Alenka Oblak Vir: Cepin, M. in drugi (2003). Priročnik za trenerje mladinskih voditeljev. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. Novinarska konferenca PREDSTAVITEV PRED ŠMARSKIM SIMPOZIJEM SLOMŠKOVEGA ZVONA Z bogatimi izkušnjami doma, sadovi pa so ostali v daljni Braziliji Alenka Oblak: KO PRISLUHNEŠ SRCU ... Šmarje-Sap, 9. oktobra 2003 - V prostorih Turenčka je predsednik občinskega organizacijskega odbora za proslavo 500-letnice šole v Šmarju Matjaž Trontelj sklical novinarsko konferenco, ki so seje udeležili predstavniki medijev Dnevnika, Družine, Ognjišča, TV Grosuplje in Grosupeljskih odmevov. Konferenca je bila pretežno namenjena predstavitvi posameznih sklopov že opravljenih prireditev v lanskem in letošnjem letu, še posebej pa samemu simpoziju, ki se bo odvijal v naslednjih dneh s predhodno posvetitvijo Slomškovega zvona, ko bo ljubljanski metropolit in nadškof, dr. Franc Rode, zvon blagoslovil. Vse to pa se bo odvijalo ravno v času natisa oktobrskih Odmevov, zato bomo o samem simpoziju pisali v naslednji številki. V predstavitev se je vključil župan občine Grosuplje Janez Lesjak, ki je pohvalil organizacijski odbor in dodal, da seje vedelo že ob spreje­ manju letošnjega proračuna, da sredstva z občinske strani ne bodo zadostna in bo treba iskati tudi donatorje in zaželel, da bi se načrto­ vane prireditve odvijale jubileju primerno. V predstavitvi so sodelovali še predsednik Krajevne skupnosti Šmarje-Sap Anton Rigler, župnik v Šmarju Jože Mrvar, vodja podružnične šole in pomočnica ravnatelja Olga Meglen, vodja Javnega sklada kulturnih dejavnosti Tatjana Lampret in ravnateljica Knjižnice Grosuplje Roža Kek. Večinoma so se strinjali, da so dosedanje aktivnosti potekale primerno usklajene. Posebne poudarke iz devetih snovno-vsebinskih sklopov v zvezi s simpozijem pa je predstavil programski vodja simpozija in zbornika Jakob Muller. Poleg kratke utemeljitve posameznih tem iz simpozija je še dejal, da so v raziskave vključeni domači strokovnjaki in poznavalci ter tudi nekateri potomci znanih Šmarčanov. Na končuje še dodal, da želi več sreče odboru pri pridobivanju donatorjev. Na novinarska vprašanja o pridobivanju finančnih sredstev je bilo povedano, da so do zdaj večino sredstev za pripravo prireditev nosili organizatorji prireditev in posamezniki v odboru, in da so bile prireditve (razen enega koncerta) v povprečju dobro obiskane. Nadalje je bilo izpostavljeno, da prihaja čas, ko bo treba avtorjem za 38 raziskav in referatov povrniti materialne stroške in nakazati avtorske honorarje. Večji strošek predvidevajo tudi ob natisu zbornika, ki naj bi v bodoče služil kot izhodišče za nadaljnje raziskave ter primerno darilo različnim delegacijam, ki bodo obiskale Šmarje-Sap in občino Grosuplje. Samo praznovanje pa že pušča za seboj različne sledi, ko se orga­ nizirano pripravljajo in povežejo razni kulturni, turistični, šolski, gasilski, gospodarski in krajevni dejavniki ter ob takih priložnostih poskrbijo za nekatere preureditve In obnove zgradb in javnih površin v kraju. In to je poleg simpozija in natisa zbornika osnovni namen praznovanja. Jože Mlkllč ŠOLA V NARAVI V ponedeljek zjutraj smo se šolarji odpeljali v šolo v naravi v Terme Čatež. V šoli v naravi sem se imela lepo in zabavno. Rada sem plavala, se potapljala in skakala v vodo. S sošolci, učiteljica­ ma in učitelji plavanja smo se dobro razumeli. Učiteljica Lidija nas je imela kot za svoje otroke. Preplavala sem velik olimpijski bazen v 3 minutah in 34 sekundah. Osvojila sem zlatega delfina, edina iz naše šole. Po večerji so bile žurke. Med seboj smo se spoznavali, igrali nogomet, tekmovali v kvizu, plesali. Lepi in zanimivi dnevi so hitro minili in v soboto smo se vrnili domov. Anlta Kastellc, 3. r, OŠ Žalna 10. DOBRODOŠLICA ZLATI JESENI - Nadaljevanje s 1. strani najlepše urejeno delovno organizacijo, se v zadnjem času trudi prispevati k lepši podobi našega kraja. Pri tem se aktivno povezu­ jejo s Turistično informativnim centrom Grosuplje in rezultat tega je tudi informativno gradivo, kjer je predstavljen del turistične ponudbe Grosupljega z okolico. Vsako leto se akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna pridruži še Turistično društvo Kopanj, kije letos nagradilo družino Pestotnik iz Čušperka in družino Ahčin iz Predol. Na dvorišču družine Pestotnik, kjer ob vodometu stoji kip sv. Krištofa, zavetnika popotnih, se na Krištofovo nedeljo vsako leto sreča vsa krajevna skupnost ob blagoslovu avtomobilov. Domačija družine Ahčin je vzor lepe in urejene kmetije, saj lepe rože in čista okolica dokazujeta pridnost gospodinje in gospodarja. Za društvo Županova Jama - turistično In okoljsko društvo Grosuplje Tanja Zavašnlk Šmarje-Sap, 12. oktobra 2003 - Po »deseti« maši so v Šmarju- Sap predstavili novi Slomškov zvon, ki bo odslej mali zvon oziroma bo imel vlogo navčka. Težak je 384 kg. Na njem je napis: »Ob 500. obletnici šole v Šmarju 1504 - 2004.« Nad njim pa sta serijska številka in znak livarne Ferolit iz Žalca. Na drugi strani zvona je re­ liefna podoba Antona Martina Slomška, pod njim pa napis »Premili božji glas v hišo božjo kliče nas. Blaženi A.M. Slomšek - prosi za nas.« Po krajšem nagovoru šmarskega župnika Jožeta Mrvarja pred zbranimi verniki in priložnostne recitacije - Gregorčičeve pesmi Zvon - so naloženi zvon na lepo okrašenem kmečkem gumi-vozu pospremili s štirimi federvozički oziroma zapravljivčki, ki so jih vlek­ li elegantno opravljeni konji, pred njimi pa so šli še trije konjeniki. Na enem od vozičkov je bila šmarska ekipa deklet, ki so nedavno pritrkavale na vseslovenskem tekmovanju. Sprevod je nato krenil proti Podgorici, Magdalenski gori, pa nato prek Sel in Cikave nazaj v Šmarje-Sap. Jože Mlkllč GROSUPLJE, KDO BO TEBE LJUBIL? (osebno razmišljanje 39) Končno! Dogaja se. Kaj vendar? V Grosupljem se po več kot 15 letih gradijo novi bloki. Končno. Zakaj končno? Ljudje se vozimo po različnih krajih Slovenije, po različnih občinah in povsod drugje, okrog Ljubljane in po Ljubljani so v tem času zgradili veliko blokov oz. blokovnih naselij. Vrhnika, Mengeš, Domžale, Kamnik itd. so primeri, vredni ogleda. Kaj občina oz. pre­ bivalci pridobijo s tem? Človek je naše največje bogastvo, je bilo nekdaj geslo in vsi ti kraji se, izgleda, tega dobro zavedajo. Brez ljudi ni napredka, ni davkov, je draga infrastruktura, je drago šolstvo, vrtci, kultura, šport. Vse to stagnira, če ni ljudi. Zato bomo morali v občino Grosuplje in kraj Grosuplje pripeljati ljudi, ki nam bodo pomagali razvijati kraj in okolico. Ljudje s sabo prinesejo svoja znanja. Tudi tega manjka v našem kraju. Mar ne? Kraja Grosuplje in Šmarje sta se razvijala preveč individualno, neuravnoteženo z blokovno gradnjo. Zato pre­ govor "v Grosupljem je vse najdražje" drži. Šmarje je velik kraj in nima enega bloka. Tak razvoj je neuravnotežen, da ne rečem zemljiško potraten in neracionalen. Prostorsko planiranje je stroka, ki ima svoje zakonitosti in to smo v dosedanjem razvoju premalo upoštevali. Upam, da bo sedaj bolje. Grosuplje mora dobiti v širši regiji svojo prepoznavnost. Zato predlagam slogan, ki nas bo opredelil v širšem slovenskem pros­ toru: Grosuplje je mesto v predmestju in je predmestje v mestu. To geslo se lahko tudi registrira in se ga lahko uporablja v gospo­ darstvu, turizmu, skratka v vsem našem življenju. Anton Žitnik Začetek gradnje Sončnih dvorov. V pogovoru mi je dejala, da jo je življenje v brazilskem misijonu prekalilo. Spremenilo. In obogatilo. Na življenje v marsičem gleda drugače. Toda, sedela je pred menoj še prav tista Alenka kot mnogokrat pred leti, ko je tekel pogovor za naš lokalni časopis, bodisi o skavtih, v katerih je že davno pognala korenine tako močno, da jih ne more izruvati še takšen življenjski vihar, o mladini, problemih, uspehih in še o mnogih življenjskih modrostih. Alenka je namreč dekle, ki ji ne zmanjka tem za razmišljanje in globoke pogovore. Alenka, če bi bila jaz tistega 22. avgusta med domačimi skavti, ki so te z navdušenjem pričakali na brniškem letališču, bi te prav goto­ vo vprašala, kakšen Je občutek, ko malo manj kot po letu dni trdega dela med brazilskimi revnimi mladostniki, stopiš na domača tla," sem začela najin večerni pogovor, za katerega si Je bila pripravljena vzeti čas. "Težko je opisati mešane občutke med veseljem in pričakovanjem z velikim vprašanjem, kam. v kaj se vračaš, ko ne veš, kaj te čaka. Še niti eno leto ni mimo, pa te že vznemirjajo dileme, kam, kako. Posebno zato. ker me je živl­ jenje v čisto drugačnem svetu polnilo z novimi izkušnjami, me spremenilo. Tako sem na domača tla stopila z odločnim spoznanjem, da tudi naša mala Slovenija potrebuje delo z ljudmi in za ljudi, ker je pri nas potrošništvo z vsemi svojimi plusi in minusi razvito, v Braziliji pa se šele začenja," je razpredala svoja prva doživetja z veliko mero razmišljanja, ki ga je podkrepila s krajšimi premori, strmeč v goro fotografij s svojega novega sveta. DVE ABSOLUTNI SKRAJNOSTI: REVŠČINA IN BOGASTVO Nekajkrat si se oglasila iz misljona, iz salezijanske skupnosti v Corumba, nam marsikaj zanimivega, tudi pretresljivega sporočila, pa vendar - Je bilo to res tisto, kar si pričakovala, zaradi česar si se podala na nelahko pot? "Že ko se pripravljaš za pot v misijon. se soočiš z neko realnostjo, kolikor jo sploh lahko tedaj razumeš. Nisem si delala utvar. Kar sem izvedela prej, je bila gola realnost, toda živeti tam in v tem, je nekaj povsem drugega. Šla sem tja zavestno, zaradi revnih ljudi, da jim pokažem, da so spoštovanja vredni, da so ljubljeni, da so kljub veliki revščini in uboštvu božji otroci. Srečala sem se s tako skrajno revščino, ki je, na srečo, pri nas ne poznamo. Ljudje so lačni, otroci rahitični, raztrgani... Novi predsednik, ki tudi sam izhaja iz revne družine, obljublja, da bodo ob koncu njegovega mandata tudi reveži imeli vsaj trikrat na dan jesti. Toda. če bi imeli samo enkrat, bi bil to že velik uspeh, kajti prav gotovo se tako kriznega stanja ne da tako hitro spremeniti. Ob vsej tej revščini pa na drugi strani pri nas ne najdeš takšnih bogatašev, kot so tam. Dve absurdni skrajnosti! Eni za druge pa nočejo niti slišati. So sicer posamezniki, ki se trudijo, toda v vsem tem kaosu ostajajo nemočni. Povsod, kjer potekajo aktivnosti za reveže, so prisotni tujci. Vendar šele ko stvari spoznaš, ugotoviš, kako zelo težko se je v takšnih razmerah iti humanitarnost, saj s tem, da človeku nudiš hrano, nisi naredil še nič dolgo­ ročnega. Potrebna bi bila sprememba pri njih samih. V vsej tej revščini nam­ reč sami niso ničesar pripravljeni narediti zase. Toliko pasivnosti in čakanja na jutri, pa spet na jutri..., nikoli končana zgodba, zlepa ne srečaš. Vsekakor je to tisto, zaradi česar se podamo na pot," pripoveduje tako doživeto in pretresljivo hkrati, da se film niza, še preden sežem po fotografijah. OTROCI ULICE Kaj te je ob tvojem delu najbolj pretreslo? "Največji šok mi je bil prvi stik z revščino. In potem kot nadaljevanje: dvoličnost Brazilcev, ljudi, ki začenjajo uspevati in se kruto okoriščati z revnimi. Izkoriščati tistega, ki je najbolj ubog Starši težko živijo, životarijo, pa svojih otrok niti ne poizkušajo naučiti drugače. Žal so brazilski otroci - reveži, našli dom na ulici," pove po kratkem premolku in ta molk je zgovoren: ti otroci so ostali v njenem srcu. Tako globoko, da jih čas ne more zamegliti. "Moči Imaš veliko, znanja in volje, božje pomoči tudi, pa vendar - si kdaj sklenila roke, rekoč - tega pa ne zmorem, tu sem nemočna - " sprašujem, da bi se prikradla v skriti kotiček njene duše. "To se ti dogaja vsak dan. Vendar moraš sprejeti kot del življenja. Vedeti moraš, da sveta ne boš spremenil. Ko to sprejmeš, lažje delaš. Ko smo v skupnosti iskali rešitve, ne problemov, je bilo tudi ozračje bolj vzpodbudno. Kljub temu pa se ti velikokrat zgodi, da si šokiran, ko ne veš, kaj bi sploh še lahko naredil. Globoka vera in zaupanje veliko pomagata. V najtežjih trenutkih pristopijo ljudje, ki so ob tebi. Stiki so pristni, iskreni. Objem je nekaj običajnega, vendar toplo človeškega, iskrenega. To ti pomaga, da ne omagaš. Prišel si pomagat, zato moraš ostati trden," - tako Alenka o svojih težkih trenutkih. VEČ DOBIŠ, KOT DAJEŠ So bili morda trenutki, ko si sama pri sebi pomislila, kaj ml je bilo tega treba!? "NE! in NE! In še enkrat NE!" je bila odločna, a že je nadaljevala: "Pridejo trenutki, ko se sprašuješ o smiselnosti svojega dela. Uresničila sem svoje živ­ ljenjske sanje. To je bila velika življenjska izkušnja, ki mi je ne bi mogel dati noben študij. Če se še tako razdajaš, le VEČ DOBIŠ, KOT DAŠ! In ko te v živ­ ljenju spremljajo tiste velike, vprašujoče otroške oči, iz katerih vre toliko zaka- jev, da jih nikoli ne moreš pozabiti, si bogat, če znaš to kot bogastvo ceniti," je Alenka polna spominov na delo z mladimi, z otroki ulice in stranpoti. Dom ti naredijo ljudje, je še dejala v pogovoru. V misijonu so se trudili, da bi tudi ti revni otroci nekje začutili dom. Skrbeli so, da so imeli hrano in jim skušali približati življenje tudi z drugačne plati, kot gaje ponujala ulica. Ob vsem, kar si doživela, kar si spoznala, kaj bi položila v srca naših mladih ljudi? "Zunanjost je nepomembna! Tisto, kar je zares pomembno, je notranjost. Iskrenost, ker samo z iskrenostjo greš lahko naprej. Kariera ni vse! Na koncu ti ostanejo odnosi z ljudmi in če tega ne zmoreš. si kljub obilnemu materialne­ mu bogastvu velik revež! Žal prepogosto napačne stvari postavljamo na prvo mesto. In končno: splača se pomagati pomoči potrebnim! Meni je bila to največja življenjska izkušnja. Ni bilo lahko, pa vendar nikoli tako težko, da bi rekla, da je bilo vse zaman!" - Boste razumeli te besede?! Alenka sedaj ostaja doma. Razmere v misijonu so se spremenile. Laičnemu misijonarju Antonu Grmu iz Dobrepolja se je iztekla doba, tudi on seje vrnil. Sedaj tam ni več nobenega Slovenca, niti Evropejca. Če bi vedela, da pride vsaj še eden iz Evrope, bi ostala. Tako pa - sama med Brazilci - to bi bilo pretežko, preodgovorno in morda tudi nemogoče. Kajti, misijonar slovenskega rodu. ki dela tam, je "Brazilec" že 60 let. Težko, pravi, je to razumeti nekomu, ki razmer ne pozna, ki ni delal v podobnem okolju. Vendar, sadovi so ostali. "Oba z Antonom sva delala po načelu, da ne bi začenjala nečesa, kar nekdo ne bi mogel nadaljevati. Čeprav mi pišejo, da me pogrešajo... "In jaz jih pogrešam", reče čez čas s posebno obarvanim glasom nostalgi­ je..." Bili so trenutki, ki jih ne bom nikoli pozabila. Odhajanje je del življenja. Prihajanje in odhajanje. Vsak pa ima v življenju svoje poslanstvo, vsakdo izpot njuje svojo življenjsko nalogo. Jaz nisem pomembna, bila sem med njimi zarev di njih in zanje!" je zaključila pogovor. Pogovarjala se Je Alenka A. 'i i Srečanje ljudskih pevcev in godcev - luč, ki nam iz preteklosti sveti v prihodnost Ljudska pesem je del naše zemlje, našega bivanja, del slovenske kulturne dediščine. Le če jo bomo znali prav ceniti, bosta besedi "Slovenec sem" zazveneli bolj samozavestno in ponosno, je za uvod povedala Simona Zore Ramovš, ki je izvrstno povezovala pester pro­ gram. Že šestič Je prizadevnim organizatorjem iz Kulturnega društva Račna uspelo privabiti nastopajoče z vseh koncev Slovenije. Njihova želja je, da bi se vsa ljudska umetnost ohranila In bi še naprej služIla predvsem za druženje med ljudmi, ki v hitrosti, s katero drvimo skozi naš čas, ne znamo najti trenutka zase in za svojo dušo. Tako pa smo se vsi, ki smo do zadnjega kotička napolnili dvorano v Račni v soboto, 11. oktobra 2003, za dve urici prepustili prijetni glasbi. Zvok rogov Škocjanskih lovskih rogistov je napovedal izjemen večer. Ko so se jim pridružili še Fantje z vasi, so skupaj zaigrali in zapeli še nekaj šaljivih ljudskih pesmi. Zarja - ljudski pevci iz Račne, ki so svojo glasbeno pot začeli leta 1998, so se predstavili s svojim počasnim in zategnjenim petjem, kakršno je po pripovedovanju starejših tudi bilo prvotno ljudsko petje na vasi. Zanimiva nastopajoča sta bila tudi ljudski godec Franc Mohorič s Kitnega vrha na frajtonarici in Robert Ivačič na orglicah. To je instru­ ment, ki je nastal iz trstenk in ga srečamo že vsaj v 5. stoletju pred našim štetjem. Sicer pa so bile prvotna spremljava ljudskih pesmi dude v 16. stoletju, v 17. stoletju so se jim priključile gosli, v 18 sto­ letju so dodali že oprekelj in bas, v 19. stoletju so se pojavila trobila in šele čisto na koncu 19. stoletja se pojavi harmonika, ki v 20. stoletju tako prevlada, da daje zmoten občutek, da je bila ves čas edina spremljava slovenskih ljudskih pesmi, je povedala povezovalka Simona. Fantje s Preske pri Novem mestu, ki pojejo skupaj, odkar pomnijo, in Vaški zvon - ljudski pevci iz Prečne in Straže, ki so prvič nastopili skupaj, so nazorno pokazali, kako so včasih večglasno peli. Najprej se oglasi tisti, ki poje 'naprej', srednji glas, ki poje melodijo. Zgornji glaso­ vi pojejo 'čez', spodnji pa 'basirajo' ali 'spremljajo'. Hrušiški fanti iz brkinske vasi Hrušica pri Ilirski Bistrici so celo dvo­ rano nasmejali z zgodbo, kako je Bog Adama in Evo ustvaril. Šavrinke iz Sv. Petra na Primorskem so se postavljale s 'feštno' obleko, ki jo je nič kaj sramežljivo pokazala in opisala ena od pevk. Navdušile pa so tudi s pesmima in šalo, da se zato ne priklanjajo, da jim ne pade cvetje z balkona. V izrezu obleke na prsih so namreč imele zataknjen šopek. Koledniki iz Bušeče vasi na Dolenjskem so nas popeljali v čas in med dogodke, ki so, vsaj tisti ob božiču, verjetno pripeljali do prvih zametkov gledališča, ko so s posebnim obredom počastili Jezusovo rojstvo. Za konec pa so nastopili še ljudski pevci in godci iz Hotinje vasi na Štajerskem. S petjem so nas popeljale v svoje kraje pevke, pravo razpoloženje pa so ustvarili godci Kvin - Ton z instrumenti, s kakršni­ mi so si včasih pomagali, ko ni bilo drugega pri roki. Zaigrali so na koso, nakovalo, glavnik, leseni žlici, lončeni bas, perilnik, pa tudi har­ monika in klarinet sta se uglasila zraven. In tako smo s pomočjo ljudskih pevcev in godcev ter njihov viž ta večer prestopili časovne pregrade, začutili vonj preteklih obdobij. Prestavili so nas v čase, ko ura, se zdi, še ni tako neusmiljeno tekla, je zaključila prijetno druženje povezovalka Simona Zore Ramovš. Pravo srečanje ljudi, ki to vzdušje ohranjajo, pa se je nadaljevalo še pozno v noč, ob bogato založenih mizah in dobrem razpoloženju. Marija Samec ZA KULTURO SE VEDNO PREMALO DENARJA Grosuplje, 30. 9. 2003; V prostorih Kulturnega doma Grosuplje je v torek potekalo delovno srečanje kulturnih društev. Srečanja se Je udeležilo 15 predstavnikov društev Iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica In Dobrepolje. Pogovor je potekal predvsem okoli finančnih težav kulturnih društev, saj vsem po vrsti primanjkuje denarja za izvedbo načrtov. Tatjana Lampret, vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti območne izpostave Ivančna Gorica, je opozorila na možnost finan­ ciranja društev iz občinskega proračuna (to področje pokriva Zveza kul­ turnih društev) ter tudi iz javnega sklada. V preteklosti sta ta dva nači­ na financiranja delovala vsak zase, zdaj pa se znova povezujeta. Ravno za pridobitev takih sredstev pa je nujno, da vsa društva pošljejo svoje podatke. Le ob popolni dokumentaciji vseh društev bo mogoče narediti celoten načrt za leto 2004, je še povedala Tatjana Lampret. Veliko društev je namreč poslalo nepopolne in netočne podatke. Finančna sredstva različnim kulturnim skupinam dodeljuje občina. V občinah Ivančna Gorica in Grosuplje v tem času podpirajo predvsem gradnje novih šol, kar pomeni da kulturnim dejavnostim ne bodo namenili dodatnih finančnih sredstev, je še dodala Tatjana Lampret. Pomemben podatek pa je, da občina Dobrepolje za svoja kulturna društva namenja daleč največ sredstev. Sledilo je poročilo o realizaciji načrta za leto 2003. Po besedah Tatjane Lampret je bil načrt za to leto obsežen. Realizirali so 90 % revij in srečanj, kar pomeni, da za jesen in zimo ostaja bolj malo programa. V naslednjem letu pa bodo sledila izobraževanja in seminarji za posamezne kulturne dejavnosti, dve državni srečanji vokalne glasbe (v Šmartnem in Novem mestu) ter državno srečanje ljudskih pevcev in godcev v Dobrepolju. Predstavniki kulturnih društev so nato predstavili svoje letošnje dosežke ter izrazili morebitna vprašanja oz. nestrinjanja. Vsa društva pridno ustvarjajo skozi celo leto, kljub pomanjkanju kadra in finančnih sredstev. Eden od izpostavljenih problemov je bilo ločevanje med komercialnimi in nekomercialnimi nastopi skupin. Nekatera društva zaslužijo s komercialnimi nastopi veliko dodatnega denarja - posamezne skupine v Zvezi celo preveč. Druga stvar, kije "zbodla" vse prisotne,je pomanjkanje zanimanja za kulturno ustvarjanje pri mladih. Ti, ki se zdaj trudijo za preživetje kul­ ture v naših krajih, namreč nimajo dovolj časa za vse obveznosti, mladim pa se zdi to preprosto prevelika odgovornost. Ostale težave kulturnih društev so klasične - pomanjkanje prostorov za vaje, neustrezna vodstva, neprimerni zborovodje itd. Nekatera društva se že povezujejo z gasilskimi društvi, kar je dobrodošla pomoč za vse kulturne delavce. Tako kulturna društva dobijo prostore za vaje in pomoč pri organizaciji prireditev. Darja Zoreč iz Kulturnega društva Grosuplje je izrazila željo po prireditvi skupnega novoletnega koncerta vseh kulturnih in tudi drugih društev. Predlog so vsi sodelujoči podprli z velikim navdušenjem. Po besedah Tatjane Lampret je bilo v preteklosti že več poskusov za povezavo društev, a so bili vsi neuspešni. Dodala je, da naj se kulturna društva povežejo sama med sabo in združijo vso energijo v pripravi revije božičnih koncertov. To je edini način, da se termini kulturnih dogodkov ne bodo prekrivali, kot se sedaj. V prihodnjih delovnih srečanjih kulturnih društev sledi še volilna kon­ ferenca in do takrat naj bi bili vsi načrti društev že pripravljeni. Prav tako bodo izdelani že programi za naslednje leto. V rokah društev samih pa je, da se skušajo med sabo povezati in narediti skupen kul­ turni program, ki bo primeren za vse ljudi. Take prireditve bodo zagoto­ vo dobro obiskane. Morda pa se nam ob božiču res obeta raznovrsten kulturni program, ki ga bodo pripravila vsa društva skupaj. Kristina Zaje Koga Je Puščavi? motil sv. Anton Foto: D.S. VANDALIZEM: Kdaj bomo znali ceniti naravno in kulturno dediščino svojega kraja? V oktobru so vandali z modro barvo pobarvali sv. Antona v Puščavi in porisali tablo, ki go­ vori o zgodovini protiturškega tabora Cerovo. Kip sv. Antona Puščavnika je v kapelico postavil župnik Matej Sitar, ki je služboval v teh krajih proti koncu 19. stoletja. Skozi vse leto tu gorijo sveče in vedno je v vazah lepo cvetje. Oskruniti tako mesto je greh v katoliškem in moral­ nem, kulturnem, etičnem in občečloveškem pomenu in stor­ jena je tudi materialna škoda. Vandali so poskušali s takimi dejanji verjetno opozoriti nase, pustiti svoj podpis. Vendar način ni pravi. Pokazali so le nekul­ turen odnos do zgodovinske in kulturne dediščine. Radi se raz gledujemo po tujini in ugotav­ ljamo, kako so tam taki spomeni­ ki urejeni in lepo predstavljeni. Kako da tam znajo vzgojitelji (starši, šola, cerkev...) ljudem dopovedati, da je potrebno ohranjati naravne, zgodovinske in kulturne spomenike, da moramo spoštovati dela pretek­ losti in sedanjosti, da moramo biti ponosni na vse "SVOJE" in da moramo vse, kar je "NAŠE", varovati in ohranjati. Zakaj smo Slovenci taki, da vse, kar je domačega, zaničuje­ mo, vse, kar konkretno nam ne služi, uničujemo brez pomisleka? Včasih pomislim, da to ni samo mladostniška objestnost, da je to nekaj več, nekaj, kar je v nas, nekaj slabega. Zaničevanje vsega domačega spodbujajo tudi vsi tisti, ki zaničujejo simbole slovenstva, zastavo, himno. To pomeni, "ne biti ponosen" na svojo identiteto, na zgodovino, ki jo vendarle imamo in ni tako skromna, da ne bi mogli biti nanjo ponosni. Namesto da bi stopili skupaj in poskušali z dobrim zgle­ dom vcepiti ljudem vrednote, se trudimo še to, kar sicer dobrega vsak človek nosi v sebi, podreti. Da bi spremenili tak odnos, bi se morali potruditi vsi. Zamisliti bi se morali nad takole počečkanimi zidovi, spomeni­ ki, tablami... in nad storilci, ki te packarije počnejo. Vem, da tega ne bodo brali tisti, ki so to dejanje storili. Bilo pa bi dobro, da bi imeli priložnost razmisliti o tem svojem dejanju. Lepo bi bilo, če bi jih odkrili in jih prijavili ustreznim organom, da bi odgovarjali moralno in materialno. Marija Samec TABOH CCROVO Vandallzem ali celo kaj več? • Foto: D.S. PLODOVITA JESEN GROSUPELJSKIH PESNIC Muljava, 17. septembra - Četrtemu območnemu srečanju literatov seniorjev treh sosedskih občin Grosupljega, Ivančne Gorice in Dobrepolja je Jurčičeva domačija dala polten pridih besedne umetnosti. Na Jurčičevini, kjer so se nekoč kalila dela prvega slovenskega romanopisca, se je zbralo osem literatov, ki so v svet književne umetnosti pokukali razmeroma pozno, v zrelem življenjskem obdobju. »Srečanje je poseben dogodek in mislim, da resnično sodi na Muljavo, k samemu mojstru slovenske besede. Obenem pa bomo danes počastili spomin na rojstni dan Franceta Bevka. Druženje veliko pomeni zlasti starejšim pesnicam, ki ustvarjajo z dušo in rade predstavljajo svoja dela. Naj ustvarjajo, kar jih ohran­ ja mladostne, sveže in ustvar­ jalne pa tudi jesen njihovih živl­ jenj je toliko lepša,« je umetnicam na srce položila Tatjana Lampret s SLKD v Ivančni Gorici. Literati in literatke so besedne odtise letošnjega leta predstavili ob skupnem druženju. Preprosta beseda, spontani izlivi čustev in življenja so veli iz njihovih grl. Jesen njihovega življenja je kot pesnikovanje. Z besedami pes­ nice Stanke Ahlin je lepa, žlaht­ na, sočna. Trda, mehka in močna. Zrela ter plodovita. Kot so plodovita življenja pesnic in pes­ nikov treh občin. Stanka Ahlin se srečanja pesnikov seniorjev udeležuje od vsega začetka. Letos je njeno literarno doživljan­ je še mnogo opazneje, saj je na pot književne umetnosti poma­ gala mladi ustvarjalki Andrejki Miše in veliko prispevala k izidu njenega prvenca Utrip srca. »Mlade je potrebno vzpodbujati. Kot mlada sem imela veliko prispevkov, a ni bilo možnosti objave,« je v razmislek povedala častilka pisane umetnosti Ahlinova. »Vsakdo ustvarja po svoje, med seboj pa si dajejo voljo, prijazno energijo,« se je o pesnicah pohvalno izrekla tudi Lampretova. Čeprav ljubiteljska pesnikovanja z vidika literarne teorije ne zaseda­ jo vrha besedne umetnosti, pa njihov pomen ni nič manj hvalevreden. Pesnica Ahlinova se je predstavila s Klicem pravice in esejem Narod brez umetnikov je mrtev. V svoji poeziji sporoča vse, kar jo spremlja skozi življenje. Največ poezije hrani v podatkovnem svežnju osebnega računalnika - v spominu. V zvenečnosti besede sta ji sledili tudi Karolina Zakrajšek in Jožica Sklepič. »Na Muljavo me vabi bližina rojstnega kraja in dobro pozna­ vanje Jurčiča,« je motiv obiska razkrila Zakrajškova: »Literarno ZGORAJ: Karolina Zakrajšek Je odprla 4. literarno srečan­ je seniorjev s svojimi aforiz­ mi. Na desni Je akademski slikar Marijan Tršar. SPODAJ: Pesnici Stanka Ahlin In Jožica Sklepič Foto Barbara Pance srečanje mi po­ življa starostno obdobje, ostaja mi v duši in lajša jesen življenja.« Jožica Sklepič pa seje povabilu odzvala drugič. Gibalo njene po­ ezije je življenje. »Življenje se spre­ minja, v duši ču­ tim, da bi rada zapustila nekaj, kar je bilo nekoč. Odkar pesnikujem, je življenje pri­ dobilo na vrednosti, saj je umet­ nost ena sama lepa zadeva!« Pesnice so tudi zagotovile, da med seboj ne občutijo tekmoval­ nosti, če kateri presahne navdih ali ji uspe tekoče misli obelodani­ ti v knjigi. Druži jih veselje do umetnosti in ljubezen do življenja. »Uspehi vsakega posameznika so uspehi vseh nas.« Na srečanju je svojo knjigo pred­ stavil tudi Mari­ jan Tršar, vejo li­ terarne umetnosti pa so razširili še na kiparstvo in pripravili razstavo akademskega kiparja Borisa Prokofjeva. Barbara Pance VEČERI NA VASI v S C0R0N0 IN SI Že tretje leto nas Moški pevski zbor Corona v jesenskem času povabi na Večer na vasi. Letos se Je, konec drugega oktobrskega tedna, v nekaterih vaseh v okolici Grosupljega zavrtelo kolo časa za nekaj let nazaj. V petek, 10., soboto, 11. In nedeljo, 12. oktobra 2003, smo člani MPZ Corona In članice Vokalne skupine Šmarnlce poizkušali prebivalcem vasi Šmarje-Sap, Polica In Spodnja Slivnica prikazati nekaj prizorov Iz življenja naših babic In dedkov. S pomočjo Igre, petja in plesa smo gledalce skušali spomniti na prijetne vaške večere, ko so si fantje In dekle­ ta krajšali čas s prijetnim druženjem. Tudi na vasovanje pod dekletovim oknom nismo pozabili. Prav tako ne tisti številni obiskovalci, ki pravijo, da nam je uspelo. Uspelo sprožiti niz spominov, ki toplo grejejo okrog srca. To nam je v spodbu­ do, da bomo tudi v bodoče oživili še kakšno vaško Jedro vsaj za en večer. Tanja ZAVAŠNIK SKAVTSKA POROKA Nekje za devetimi gorami in sedmimi vodami teži Grosuplje. V Grosupljem sta živela princ in princesa. Princu je bilo ime Miha, princesi pa Simona. Spoznala sta se, zaljubila, zaročila. Približal se je dan njune poroke... 13. 9. 2003 ob patih popoldne: Skavti smo že nestrpno pričakovali, kdaj se bosta pripeljala ženin in neves­ ta ter obenem tudi aktivna skavtska voditelja. Končno. Nevesta v prelepi beli obleki, ženin v sivo modri, nevestin šopek v mmenooranžni barvi, srček na avtomobilu v rumenih ter oranžnih barvah cvetja, rumene ter oranžne mašne v cerkvi, neverjetno. Skavti smo ju slovesno pričakali v špalirju ter z dvignjeno roko v pozdravu. Nato smo odšli v cerkev. Tam je Simono ter Miha čakalo še eno veliko presenečenje, ki smo ga pripravili mi, in sicer: prava lesena gugalni- ca, ki smo jo postavili sami ter na kateri sta se ženin in nevesta med mašo rahlo zibala. Začela se je maša, najbolj slovesten del, ki jo je vodil g. Franc Šuštar: berilo, evangelij, pridijga ... Potem pa je prišel trenutek, ko sta si Simona ter Miha izmenjala prstana ter dahnila tisti usodni da. Poročena sta!!! To pa vsekakor ni bilo konec presenečenj. Kakor smo mi presenetili ženina in nevesto z gugalnico, tako sta tudi onadva presenetila vse nas z ... Vsi smo presenečeno obstali, mladoporočenca pa sta vzela v roke vsak svoj mikrofon in zapela Visoko pesem v spremljavi pevcev in organista. Večini prisotnih je od ganjenosti stopila solza v oči ter jih spreletel srh po celem telesu. Po končani slovestnosti je ženina in nevesto zunaj cerkve pričakala množica ljudi, med katerimi smo bili tudi skavti, v oranžnih srajcah ter z rumenooranžno rutko. Postavili smo se v špalir ter posuli mladoporočenca z rožicami in zasuli z milni­ mi mehurčki. Nato smo se hitro postavili v vrsto, da bi jima čestitali ter jima okrog vratu položili ogromno rutko v barvah našega stega, stega Grosuplje 1 - TOPOLI. Če mogoče še niste opazili, je bila prav na rumeni in oranžni barvi zasnovana celotna poroka. Še celo gugalnica, na kateri sta se mladoporočen­ ca gugala, je imela dve mašni v rumeni ter oranžni barvi. Prav takšne barve pa sta bili tudi blazini, na katerih sta mladoporočenca sedela na, že kar neka­ jkrat omenjeni, gugalnici. Mihu ter Simoni Oblak želimo vsi skavti iz srca ogromno najlepših skupnih trenutkov ter si želimo, da bi še naprej delila z nami nekaj teh trenutkov! Vsi skupaj pa ne pozabimo verza, ki gaje za nas napisal naš ustanovitelj Baden-Povvell: "Pravo pot k sreči je izbral tisti, ki skrbi za srečo drugih." Skavtskl voditelji JAKA SELES - Z EVROPSKEGA PRVENSTVA KAR Z DVEMA POKALOMA Otroci iz Grosupljega in okolice imajo eno možnost več PRIHAJAJO VOLČIČI IN VOLKULJICE V džungli zlato sonce nam daje novo moč, da z Mavglijem pobegnemo mi daleč, daleč proč. Med palme, kjer mladiči veselo se igrajo, v njih senci pa volkovi stari modro pokramljajo... Takšen je začetek prvega verza Pomladne pesmi, ki se ga bodo naši volčiči in volkuljice kaj kmalu naučili. Kmalu se bodo, s pomočjo starih volkov, naučili tudi džungelske govorice, spoznali prebivalce džungle, še posebej dečka Mavglija, se igrali, hodili na love in še in še. Sedaj pa se ver­ jetno že sprašujete, o kakšni džungli ter o kakšnih prebivalcih pravzaprav pišem. Razlago lahko začnem z besedo KONČNO, končno je napočil čas, ko smo tudi pri Grosupeljskih skavtih pridobili vejo W (volčiči in volkuljice). To so najmlajši člani našega združenja, stari od 7 do 10 let. Njihova skupina se imenuje krdelo, voditelji pa se imenujemo stari volkovi. Metoda VV izhaja iz dejstva, da je otroku domišljijski svet bližji od resničnega in da je otrokova osnovna dejavnost v tem obdobju igra. Torej imamo na eni strani Kiplingovo Knjigo o džungli, ki odgovarja na prvo otrokovo potrebo, ter na drugi strani igro kot način dela. Knjiga o džungli nas uči vsakdanje­ ga življenja in odnosov, džungla je jasen svet pravil in zakonov, kijih sle­ herni prebivalec spoštuje. V večini zgodb nastopa deček Mavgli, s katerim se volčič identificira, zato so te zgodbe osnova za življenje krdela. Na poti skozi džunglo pa vsakega volčiča spremljajo in mu pomagajo voditelji, ki so njegovi veliki prijatelji ter dobri poznavalci džungle in imajo tudi posebna imena: Akela, Kaja, Bagira in Balu. Poleg spoznavanja džungle bomo imeli z volčiči v zimskem času zimovanje, poleti nas čaka sedemdnevni poletni tabor, vmes pa izhodi v naravo, srečanje z ostalimi vejami v našem stegu ter srečanje z volčiči z Brezovice,... Kaj vse se bo še dogajalo, je še skrivnost, kakor je skrivnostna tudi džungla, v katero pravkar pogumno vstopamo. Nataša (Akela) Na evropskem tekmovanju v avtoakustlkl, na katerem smo Slovenci sodelovali šele tretjič, je Jaka Seles še v tretje postal evropski avtoakustlčni podprvak In v letos novo postavljeni ocen­ jevalni kategoriji osvojil še naziv absolutnega prvaka. Vnovični evropski podprvak v sod­ niško ocenjevani kakovosti zvoka in krstni zmagovalec nove tekmovalne discipline po tehničnih kriterijih Jaka Seles je s štirimi osvojenimi pokali z evropskega vrha najuspešnejši Slovenec v zgodovini avtoakustičnih tekmovanj. Tudi na domačem terenu že nekaj let velja za nepremagljivega z zaporedno osvojenim nizom zlatih odličij na največjih domačih in med­ narodnih tekmovanjih. Ponovno je zdesetkal tudi hrvaško in italijansko tekmovalno vrsto, zato mu je pripadlo edino mesto predstavnika južnega evropskega prostora, tako med Italijani, Avstrijci in Hrvati, na velikem prvenstvu v Rusiji. Slovenija je na področju avtoakustičnega ljubiteljstva sicer mlada država, vendar navdušenje za avtomobilsko zvočno panogo iz leta v leto narašča. Minulo državno prvenstvo na Velikem Mlačevem pri Grosupljem, ki gaje Jaka Seles organiziral s Stankom Janežičem, je presenetilo kar s sto štiridesetimi zvočno izpopolnjenimi vozili. Najmlajši prvak v kategoriji profesionalcev si je pred začetkom sezone zadal us­ tvariti avtomobilski zvočni monstrum. Vsak privrženec glasbeno-avtomo- bilskega konjička si pred začetkom sezone zada nalogo v avtomobil spraviti ves simfonični orkester! "Avto mora pri sodnikih vzbuditi občutek, da je neke vrste koncertni oder. Sodniki določajo tonsko točnost, slušno ocenjujejo postavitev posameznih inštrumentov simfoničnega orkestra, globino in širino odra. Pomembni sta tudi tehnična dovršenost zvočnih komponent in ostalega interierja ter estetski izgled celega avtomobila. K tem ciljem posameznika približa izvirnost in neke vrste tekmovalni duh." Doslej si na evropskem prvenstvu nastopil trikrat In bil najmla­ jši tekmovalec In dobitnik pokala. Kako si letos spreminjal avto­ mobil v zvočno dvorano? Avto sem najprej v celoti razdrl, odstraniti tapete, strop, armaturo, stole. Ostane ohišje. Potem je treba avto izolirati, ker pločevina vibrira, to pa škodi zvoku. Pri avtomobilih so problem števci, ker so izbočeni in povzročajo odboje, zato je treba stremeti k čim bolj ravni armaturi. Sledi postavitev zvočnikov, ojačevalcev, izoliranje kablov. Kako so te sprejeli ostali tekmovalci? Letos so prav čakali, da odprem avtomobil. Videl sem pa tudi veliko kopij, idej, ki sem jih sam že uporabil. Koliko sodnikov se je spustilo v tvoj avto in kaj so ocenjevali? Ocenjevanje se deli na dva dela, dva sodnika ocenjujeta tehnično in Kratka zgodovina Fabrke v Višnji Gori V začetku letošnje jeseni je pod višnjegorskim hribom, vzhodno, začel novi lastnik obnavljati, delno tudi podirati poltretje stoletje staro dolgo poslopje Fabrko. Tako so veliko hišo vedno imenovali domačini, ker je bila še v starih časih tu tovarna pletenin, kar je preskrbel nekdaj zelo revni Višnji Goridunajski komisar Bartholotti, da bi si kraj opomogel. Malokomu je znano, daje bila Fabrka leta 1789 ponoči zelo slovesno razsvetl­ jena, ko se je zvedelo, da je avstri­ jski general Lauedon vzel Turkom Beograd. S tem se lahko današnji Višnjanje postavljajo! Fabrka je imela po vrsti nič koliko lastnikov. Ob koncu devetna­ jstega stoletja je imela hišno številko 13., Stari trg in je spadala pod vložno št.154 kat. občine Dedni dol. Kot enajsti lastnik je na Lukežev dan -18. oktobra leta 1882 - prevzel to poslopje moj stari oče Mihael Omahen iz Malega Gabra. Prejšnji lastnik Luka Mlakar ga je prišel z Višnjani prosit, naj za božjo voljo hitro vse kupi, ker mu je čez noč ušla žena s sosedom Godlčevim Francetom v Trst. Tako se je sramoval, da je sklenil skrivaj pobegniti iz Višnje Gore. Stari oče je zelo okleval, a so ga pregovorili lovci, ki so tudi »zglihali«, daje dobil poceni, vse skupaj s trgovino vred za 3.750 goldinarjev. Pol tega denarja je moj stari oče imel, ker je bil prej že v službi na pošti pri sv. Roku (Pri Čožu, kasneje pri Kristancu), drugo polovico si je moral kot mlad fant sposoditi pri trgovcu Terdinu v Ljubljani, ki gaje zelo spodbujal, da bo uspel. Mihael Omahen je začel hitro vse urejati. Fabrka je bila takrat krita še s slamo, prekril jo je s pločevino in uredil ostrešje. Podrl je zid, kije omejeval dvorišče do Višnjice. Za hišo je podrl veliko leseno poslopje, kjer so nekdaj »mungali« (likali) z valjarji tovarniške pletenine, mungo. Leta 1895 je sezidal man­ jše poslopje pred Fabrko za gostil­ niški prostor, nasproti vinsko klet (tu je danes hiša pokojnega Ivana Podržaja). Prenaredil je vse v pro­ dajalni in v hiši, dozidal je na severu stebre in nov »gank«. Tako je imela stavba trgovski videz. Leta 1896 je odkupil še mlin Jožeta Škufca - Povžka in ga prekril z rdečo opeko. Dokupil je zemljo okrog Fabrke in naredil namesto starega poda in hleva oboje novo. Višnanje so mu rekli Fabrčan. Imel je trgovino in gostilno do leta 1913, koje oboje prodal Francu Škrabar- ju, ta družina pa je oboje prodala leta 1929 Bašarjevim (kasneje Karel Šerek). Kdor želi podrobnejše podatke, naj pogleda v Zbornik občine Grosuplje 1976. Stari oče Je prvič prespal v Višnji Gori na Lukežev večer leta 1882, točno čez 120 let na Lukežev dan sem bila sprejeta v Dom starejših občanov Grosuplje: Tu mi Je lepo. Hvala vodstvu In vsem delavcem Doma. Mihaela Jarc • Zaje dva zvočno pripravljenost avtomobila. Na tehničnem delu ocenjujejo čis­ točo avtomobila, vgradnjo radia, zvočnikov, ojačevalcev, kablažo, motor, ostale naprave in domiselno predstavitev na primer avtomobilskega štev­ ca, zanimiva držala. Sodnika se v avtu zadržita poldrugo uro. Pri zvočnem delu poslušajo zvok. Avto je praktično oder. Vsi avtomobili so v tem tako dobri, da so bili zame vsi zmagovalci. Moraš biti umetnik, da jih med seboj ločiš. Razlika med teboj In ostalimi tekmovalci je tudi v tem, da slediš pravilu biti sam svoj mojster! To je res. Avto delam praktično več ali manj sam. Rus, ki me je letos premagal, je imel pet pomočnikov, ki so na avtomobilu delali dve leti in zanj porabili 57 tisoč dolarjev. Pri ocenjevanju sound quallty si ponovno postal evropski pod­ prvak, preskusil si se pa tudi v povsem novi kategoriji? Da, pri kategoriji ESPL gre za tehnično ocenjevanje in meritve z mikro­ fonom. Bil sem prvi. Katera ocena pa Je boljši približek realnosti: subjektivna aH tehnična? Načeloma mi več pomeni drugo mesto, ker je pokal tekmovalne tradi­ cije, ki traja že petnajst let. Opazilo te je tudi akustično podjetje. Kaj to pomeni? Sprejeli so me v DSL tim, ki je najmočnejša evropska ekipa tekmoval cev. Letos so pobrali sedem prvih mest. Vriniti se vanj je praktično nemogoče. Da te izberejo, moraš imeti srečo, ali pokazati nekaj novega. Sedaj bo lažje, prej sem moral za vse biti sam, odslej pa bom imel pomoč. Kam pa merijo tvoji načrti za naslednje tekmovalno obdobje? So novi projekti že v glavi? Pred evropskim prvenstvom se meje malce loteval strah, če si je kdo že zamislil tisto, kar imam tudi sam v glavi. A na srečo ni bilo kakšnih posebnih novosti. Noben avto me ni osupnil. Že na državnem prvenstvu v Grosupljem smo lahko videli nekaj avtomobilov s tvojim podpisom. Te vse bolj vleče tudi v to smer? Odprl sem firmo, tako da bom svoje delovanje tudi profesionaliziral. Lahko še premagaš evropske norce, Imaš v rokavu skrit poseben adut? Seveda. Kakšen pa Je ljudski interes za vključevanje v to vrsto avtomo- bllistične dejavnosti? Je pričakovati razcvet, popularizacijo ali bo ostala v okviru manjšega števila ljubiteljev? Porast tekmovalcev je iz leta v leto večji. Ogromno je začetnikov, tem pa sledijo amaterji in profesionalci. Lažje je uspeti začetniku, da postane evropski prvak, ker ima boljšo motivacijo. Sicer se kategorije med seboj v ničemer ne razlikujejo. Kako vidiš sebe čez nekaj let. Kot kralja avtoakustlke ali tiste­ ga, ki bo s svojimi izdelki krojil smernice njenega razvoja? Moj cilj je bil vseskozi to, da si ustvarim ime, nekaj naredim in pokažem ter se začnem s tem tudi profesionalno ukvarjati. Dobro je imeti hobi, s katerim lahko tudi živiš. Ob tem pa si lahko tudi uspešen. Barbara Pance co aH: »Pravljice", ki so se zapisovale ne samo na moji duši, ampak številnim sodelujočim In srečujočlm se v gasilstvu, kulturi, glas­ bi, v krajevni skupnos­ ti, v občini, pa pri delu v geodeziji, grad­ beništvu, urbanizmu In založništvu ter nenazadnje tudi v občinski politiki. Če vas zanimajo. Jim pris­ luhnite! 2. DEL 1976 -11. februarja sem se vrnil od vojakov. - 9. 3. je zapadlo čez 1 m snega. - Black & Decker je prizidal še servisne prostore. - KS Polica je imela zagotovljenih pri­ bližno 15 % sredstev za izgradnjo ceste od Male Stare vasi do Drobnica, Žalna pa je zgradila del ceste od Velike Loke do zaselka Na šoli. - Večino delavcev občinske uprave so »politično prepričali« s pomočjo tov. Dermala, da smo prispevali v sklad za posojilo cest več kot eno plačo. Ostali prebivalci so v povprečju prispevali petkrat manj. - Iz tako zbranega denarja so po republiških merilih zgradili na območju današnje občine cesto na klancu pred vasjo in skozi vas Velike Lipljene. - V Stari vasi so odprli nov most čez potok Troščinščica oziroma Veliki potok. - Izdelana je bila cesta v makadamu od Predol do Spodnje Slivnice za obvoz v času poplav do Račne in kot priprava trase za gradnjo vodovoda proti Račni. 1977 - 6. marca so v Šmarju-Sapu izglasa vali tretji samoprispevek. - V Žalni so 13. marca izglasovali drugi samoprispevek. - Začela se je gradnja vodovoda od Medvedice proti Grosupljemu in nato prek Spodnje Slivnice čez Predole v Račno. - V vasi Brezje so asfaltirali cesto. 15. 6. je bilo pri Oddelku za notranje zadeve na Občini Grosuplje uradno registrirano Kulturno društvo Boštanj- Mlačevo. - 4. septembra - V KS Škocjan so odprli vodovod. Jože Mlkllč KRŠKA JAMA POLTARICA ZA DRZNE Preko 7000 podzemnim jamam, kolikor jih lahko raziskujemo Slovenci, se je v letošnjem letu pridružil še eden izmed jamskih sve­ tov, globoko položen v naročje matere Zemlje, nedaleč od Grosupljega. Novomeški jamarji so nizu jamskih lepotic in biserom slovenskega krasa dodali jamo Poltarico, odkrito nedaleč od Krške jame pri vasi Krka, ki bo bolj kot turističnim ogledom namenjena >m športni dejavnosti - jamskemu trekingu. Za vse, ki se ne bojite izziva in radi odkrivate okolico nekdanjega skupnega občinskega teritorija, je krška jama Poltarica pravi naslov. Njenemu odkritju je botrovalo naključje in zvedavost novomeškega jamarja, ki je konec leta ob cesti Krka-Gradiček, streljaj od Krkinega izvira, ob skalnatem spod- molu začutil prepih. »Prepih je jasen znak, da je za skalo prazen prostor. Začeli smo kopati in odkrili jamo, ki smo jo poimenovali Poltarica,« odkritje opisuje novomeški jamski reševalec in inštruktor Marko Pavlin. Pet dni so potrebovali za odkop vhodnega rova, da so se skozi ožino lahko leže prebili v dvorano. V odkopanem materialu so jamski raziskovalci našli okostje divjega prašiča in arheološke ostanke iz 12. stoletja, nož za strojenje kož in lončevino, ki jih bodo bržkone razstavili v Krški jami. V podzemni svet Poltarice so novomeški jamarji v celem pokukali šele 14. aprila letos. Imeli so kaj videti: stalagmite, stalaktite, zavese, ponvice, helaktite in cevčice. V izvirnem vrelcu naravne simbioze so svoj prostor našli tudi proteus, jamske kobilice, netopirji, ki izmenično zapuščajo biotop v Krški jami, in potočne postrvi v vodnih rovih in bazenih. Čeprav se sigasto bogastvo ne more meriti s sfero v Postojnski jami, pa navdušenje ob odkritju ni bilo nič manjše. »Zastrupljeni smo. Ko smo odprli rov, smo jamo preleteli v petih minutah in bili povsem na koncu. Malokdaj se ti namreč posreči odkriti jamo s 500 do 600 metri poligona. Po navadi je že trideset metrov jame veliko, Poltarica se nam je pa kar sama odprla!« Jamarji so v jami izvedli že petindvajset akcij in opra­ vili 555 delovnih ur. »Raziskovali smo, prelazili vse luknje in izvedli meritve ter se tudi potapljali,« Pavlin oriše speleološki proces. Z dvema potapljaškima akcijama so v sifonu na globini treh metrov odkrili še nove jamske dele, obstaja pa tudi verjetnost, da sejama razteza proti Krški jami, bodisi skozi sifonski pas ali pa preko zgornje etaže, ki sega 14 metrov dlje od spodnjega prostora, vstop vanjo pa je možen le preko luknje v stropu. V jami se na več strani raztezajo podzemni hodniki in rovi, nekatere je mogoče prečkati le po vseh štirih ali po trebuhu, drugje pa moraš paziti, da ti nog ne pogoltne ugrezajoče se blato. Zaradi trenutne suše je jamski vodostaj izredno nizek, zato je v optimalnih pogojih prehodnih do 350 metrov jame. Pravijo, da seje že leta 1300 v njenem začetnem delu nahajal grajs­ ki zapor. V jamskem akvatoriju so jamarji odkrili tudi proteus. »Sam sem človeško ribico opazil na ilovnatem pobočju, z razdalje 30 cen­ timetrov. Bila je debelejša od prsta, velika okoli 40 centimetrov, kar je prej redkost kot pravilo.« Poltarice ne nameravajo okužiti z elek­ triko, ki bi lahko poškodovala sigasto površje. Bo pa po skorajšnjem zaključku jamarskih raziskovanj dostopna samo z jamsko opremo. Ne bo zadostila potrebam množičnega turizma, temveč bo namenje­ na športni dejavnosti - jamskemu trekingu. Vhod v jamo so zaprli oziroma zaščitili z rešetkami, da bi se zaradi bogate favne nepridipravi ne drznili poseči vanjo in jo opustošili, obenem pa tve­ gali nevarnost. Barbara Pance Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes! BLAGOSLOV PSOV 4. OKTOBRA NA GRADIŠČU NAD STIČNO Svetovni dan živali in god sv. Frančiška so člani Slovenskega kluba za bernske planšarske pse obeležili na prav poseben način. Kmalu po 10. uri so se pričeli zbirati s svojimi prijaznimi kosmatinci na Lavričevi koči nad Stično, kjer je potekalo ocenjevanje psov, ki jih lastniki želijo v naslednjem letu uporabiti za vzrejo. Strogim sod­ niškim očem seje predstavilo 23 psov in psic, po končanem ocen­ jevanju pa je bil kljub spremenljivemu vremenu napovedan jesenski klubski piknik. Preko 40 tribarvnih kosmatincev je pripeljalo s seboj več kot 80 svojih dvonožnih družinskih članov. Ker se tako psi kot njihovi ljudje radi družijo, so se složno razporedili okrog prijazne cerkvice sv. Miklavža in uživali v prelepem razgledu in prijazni postrežbi. Ob 15. uri pa so se zbrali na ploščadi pred cerkvico, kamor so jih povabili prizadevni organizatorji in kjer jih je pričakal g. Stanko Kastelic, zlatomašnik, ki biva v stiškem samostanu. Povabilu članov kluba seje nadvse rad odzval, saj je bil živalim in še posebej psom, ki so ga spremljali večino časa njegove aktivne duhovniške službe, vedno naklonjen. Še več: spremljali so ga na njegovih posvetnih in običajno tudi na "službenih" poteh. Skoraj 90- letni gospod mašnikje prijazno nagovoril prisotne in tudi malce utrujeni kužki so disciplinirano sledili blagoslovu. Vsak je bil seveda deležen priložnostne podobice s sliko sv. Roka, zavetnika kinologov. G. Kastelic se je pridružil zbrani družbi tudi po blagoslovu in v svo­ jem značilnem slogu povedal marsikatero zabavno prigodo in poučno šalo. Tudi tisto, koje skozi odprta vrata cerkve pred mnogi­ mi leti prišla med mašo njegova zvesta psička, se prerinila med ljudmi in legla v cerkvi na tla prav spredaj. Ker ni bila ravno majhne postave, seje nihče od faranov ni upal prepoditi in je ostala na svo­ jem mestu do konca maše. Nekateri večni nezadovoljneži so hitro poslali protestno pismo svojemu župniku, ki se je naslednjo nedeljo oglasil s prižnice, češ da je tudi pes delo Božjih rok, ljudje pa se lahko vzorujejo po "grešni" psički, saj se je pomaknila čisto naprej pred oltar in ni ostala zadaj, kakor velika večina faranov. Pri zanimivem kvizu seje izkazalo 12 tekmovalcev, najboljši pa si je priboril sliko bernskega planšarskega psa, ki ga je v oljni tehniki naslikala gospa Kaiser. Druženje, klepet, načrtovanje novih pod­ vigov "bernske druščine" ni pokvaril niti občasen naliv, celo naj­ manjši udeleženci, stari komaj štiri mesece, so hrabro vztrajali, dok­ ler se v mraku vesela družba ni poslovila z obljubo na bližnje snidenje. SV. ROK - ZAVETNIK KINOLOGOV Sveti Rok, priljubljen svetnik, je bil rojen v francoskem Montpellieru v začetku XIII. stolet­ ja leta 1205 in umrl 16. avgusta 1237. leta. Sv. Rok slovi po svoji prostovoljni revščini, saj je pri dvaj­ setih letih razdelil med uboge neizmerno bogastvo, ki ga je podedoval po starših. Prav tako slovi tudi po svojih romanjih. V enem od italijanskih mest je z znamenjem križa ozdravil vse okužene. V Rimu, kjer je najhuje razsajala kuga, je njegova prisot­ nost delovala čudežno. Ko je bil Rim rešen, je prepotoval deželo in rešil še mnoga mesta v Italiji. Sv. Rok je vedno predstavljen s psom, ker mu je v času hude bolezni, ko so ga vsi zapustili, nosil hrano. Umrl je neznan po dolgih letih zapora v gradu svojega strica v Montpellieru. Njegovo smrt so zaznamovali številni slavni čudeži. ti BLAGOSLOV PSOV Gradišće nad StICno Soboto. 4 uklone. 200: . Stanko Kastelic Zlatomafinik MUČENJE ŽIVALI Veliki mislec in politik Mahatma Gandhi (1869 - 1948) je rekel, da lahko veličino naroda merimo z načinom, kako ravna z živalmi. In to poletje se Evropejci, zlasti Italijani in Francozi kot veliki narodi prav gotovo niso proslavili. Žal pa ne zaostaja veliko za njimi tudi mala Slovenija. Peklensko poletje je posekalo vse temperaturne rekorde, hkrati pa se je tudi število prijav o mučenju in neustreznem ravnanju z živalmi vrtoglavo povzpelo. Psi so umirali na prekratkih verigah, na sončni pripeki, v avtomobilih. Pasji aktivisti so prenehali s prepričevanji, da je pes socialno bitje in potrebuje družbo in sožitje z ljudmi, letos poleti so reševali gola pasja življenja. Angleški filozof Jeremv Bentham (1748 - 1832) je zapisal: "Ne gre za vprašanje, ali znajo živali misliti, ampak, ali lahko trpijo?" Ko si omislimo kužka, s tem prevzamemo tudi odgovornost za kakovost njegovega življenja. Pes je odvisen od svojih ljudi, skrbeti moramo za njegovo nego, zdravje, prehrano, moramo ga primerno vzgojiti in socializirati. Mnogi se nepremišljeno in preveč lahkomisel­ no odločijo za psa, čeprav imajo premalo časa in mu ne morejo nuditi ustreznih življenjskih razmer ali pa imajo premalo znanja o številnih drugih potrebah psa. Na srečo pa je pes nadvse prilagodlji­ vo bitje, čeprav zaradi določenega načina življenja trpi, je pa lahko zato tudi v nadlego svojim ljudem ali okolici (drugim ljudem, drugim domačim in divjim živalim ipd.). Mnogi psički so namreč nevzgojeni, pogosteje obolevajo in imajo krajšo življenjsko dobo. V Sloveniji imamo že od leta 1999 zakon o zaščiti živali, ki v svo­ jem 4. členu opredeljuje mučenje živali, med drugim pa tudi policiji daje pristojnosti za ukrepanje in izvajanje nadzora v primeru kršitev. V primeru kršitev lahko posameznik pokliče številko 113 ali ano­ nimno številko policije ANONIMNI TELEFON 080-1200. Policisti v primeru prijave opravijo ogled kraja dogajanja in z zbiranjem obvestil ugotavljajo obstoj prekrška oz. kaznivega dejanja. Policisti imajo na podlagi zakona o zaščiti živali v 44. členu pooblastilo, da za dve uri lahko zadržijo žival oziroma pošiljko, osebo in prevozno sredstvo in o tem obvestijo pristojnega inšpektorja, ki izvede nadaljnji postopek (brez listin o živali, mučenje itd). V letu 2002 so policisti obravnavali 531 primerov kršitev zakona o zaščiti živali. Kaj lahko storimo? Za reševanje prijav o mučenju živali je pristojna veterinarska inšpekcija po Zakonu o zaščiti živali in policija po zakonu o zaščiti živali in 342. členu kazenskega zakonika RS (mučenje živali). Prijave so lahko tudi anonimne, v vsakem primeru pa mora inšpekcija varovati osebne podatke prijavitelja - ne smejo povedati, kdo je podal prijavo. Prijave sprejemajo tudi društva za zaščito živali, ljubljansko društ­ vo letno prejme okrog 100 prijav, ki jih posreduje pristojnim - inšpekciji in policiji. Policija lahko v primeru kršitev storilca predlaga sodniku za prekrške, v primeru mučenja ga lahko kazensko ovadi. Veterinarska inšpekcija pa lahko živali tudi odvzame ali prepove rejo določene vrste živali. Mojca Sajovlc m POTEPANJE PO EGIPTU Ko smo šle spat, ob polnoči, je /o HaH bilo pod našim oknom še tako * » živahno kot sredi dneva. In ne boste verjeli, ko smo morali ob treh zjutraj vstati, je bilo na tržnici še vedno dokaj živahno. Posamezniki so hodili sem ter tja, klepetali, sedeli, kadili in videti je bilo, da uživajo. Verjetno pa se zdaj sprašujete, zakaj smo vstali sredi noči? Hoteli smo priti do skalnih templjev Abu Simbla v bližini meje s Sudanom. Čisto na jugu Egipta. Sem sta bila prestavljena, ko je bil zgrajen Asuanski jez in bi zaradi tega izginila pod vodo. Vendar do templjev nismo prišli, ker se nismo pravočasno prijavili za konvoj in nas tako niso spustili naprej. Vrnili smo se v hotel, polegli in ponovno vstali ob pol sedmih. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali do Asuanskega jezu in preko njega, kajti čez jez je zgrajena štiripasovnica. Kakšna veličina! Jez se dviga 111 metrov visoko, njegov vrh je dolg skoraj 4 kilometre. Jez so začeli graditi v času predsednika Naserja in sicer leta 1960, dela so bila končana let 1971. Gradili so ga pod vodstvom ruskih strokovnjakov. Na zahodnem koncu jezu stoji slavolok v obliki lotusovega cveta, spomenik graditeljem. Gradnja jezu je zahtevala 451 človeških življenj. Jez je ust­ varil največje umetno jezero na svetu, Naserjevo jezero, ki se na jugu razteza po Nubijski puščavi in Sudanu. Asuanski jez je omogočil popoln nadzor nad Nilom, saj omogoča re­ guliranje poplavljanja Nila, od katerega je odvisno življenje prebivalcev Egipta. Z izgradnjo jezu so se občutno povečale obdelovalne površine. Prinesel je tudi nekaj slabosti. Z nastankom več kot 500 km dolgega jezera so nastale številne mikroklimatske spremembe, kar ima za posledico večje izhlapevanje, veliko živalskih in rastlinskih vrst je izginilo. Gradnja je uničila domove 60.000 ljudi v Nubiji in Sudanu, ki so se morali preseliti. S tem seje uničila njihova kultura. Pod vodo so izginili tudi številni stari spomeniki. Nekaj so jih uspeli, po zaslugah Unesca, rešiti in prestaviti na druga mesta. Čudovi ti otok Philae je izginil pod vodo. Templje so rešili pred uničen­ jem. Razdelili so jih na številne kose in jih znova "zložili" na bližnjem otoku Kalabša. Najpomembnejši je tempelj boginje Izis, ki smo si ga ogledali. Ta tempelj predstavlja osnovno struk­ turo egiptovskih templjev. Pred templjem je dvorišče s steb­ riščem na obeh straneh. V notranjost templja se pride skozi številne pilone, ki so vse nižji in manjši. V središču templja je bil kip boga, kateremu je bil tempelj posvečen. Navadni smrtni­ ki niso smeli niti skozi prvi pilon, svečeniki so šli v notranjost glede na prioriteto, skozi zadnji pilon je lahko šel samo faraon. Izis. Boginja ljubezni. Boginja plodnosti. Njena zgodba je žalostna. Izis je bila poročena z Ozirisom, bogom mrtvih, bogom podzemlja. Imela sta se zelo rada. Oziris je imel brata Setha, ki je bil Ozirisu nevoščljiv in je sklenil, da ga ubije. Povabil ga je na sprehod v gozd, kjer je iz drevesa začaral sarkofag in vanj zaprl Ozirisa. Sarkofag in s tem Ozirisa je razkosal in ga raztresel po celem Egiptu. Izis je bila zelo nesreč na. Ni se hotela poročiti s Sethom. Ozirisa je iskala po celem Egiptu in kjer je našla del, je dala postavit tempelj. Na otoku Philae je našla srce, še zadnji manjkajoči del. Koje Ozirisa "sestavila", je za nekaj časa oživel in oplodil Izis, ki je rodila sina Horusa (bog neba, ki je upodobljen kot ptič). Kasneje se je Horus maščeval in ubil Ozirisovega brata Setha. Orjaške figure faraona Ramzesa II. so pred vodami Naserjevega je­ zera prestavili v Abu Simbel, 282 kilometrov južno od Asuana, ob empelj boginje Izis na otočku Philae I J — • .3 egipčansko sudanski meji. Templja sta bila zgrajena 1260 pr. n. št. za faraona Ramzesa II. Vklesana sta bila v goro. Templja in kipe so izklesali iz gore, jih razkosali na bloke in nato znova sestavili. Manjše figure pred­ stavljajo faraonove otroke, sestro in ženo Nefertari. Naš vodič je ponovno poskušal dobiti dovoljenje za potovanje na jug Egipta, vendar brezuspešno. Škoda. (se nadaljuje) - Branka Škufca STATISTIKA IZ "CRNE KRONIKE" za september 2003 na območju občine Grosuplje KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR Število: 17 Kraj: 9 v zasebnih prostorih, 8 na javnem kraju. Razlogi: družinski in sosedski prepiri, pijančevanje, preglasna glas­ ba, prekoračevanje odpiralnega časa, točenje alkohola pijanim in mladoletnim osebam, opitost do onemoglosti in obležanje na cesti. Kdaj: javni red je pogosteje kršen ob vikendih in praznikih. KAZNIVA DEJANJA Število: 29 Načini: tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari. Kaj: hrana, tehnični aparati in predvsem mobilni telefoni, naj­ pogosteje pa nakit in denar. Kraji: počitniške in zapuščene hiše, trgovine, delovni stroji. Čas: nočni in zgodnji jutranji čas. PROMETNE NESREČE Število: 27 Posledice: materialna škoda, telesne poškodbe. Vzroki: neprilagojena hitrost - tudi vremenskim razmeram, stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja, vzvratna vožnja. Čas: prihod na delo in vračanje z dela, ob slabih vremenskih razmerah. Kraj: na avtomobilski cesti A/2 / Šmarje-Sap - Višnja Gora in glavnih cestah R 646 / Cikava - Grosuplje - Višnja Gora in v naselju Grosuplje. NAVODILA IN OPOZORILA: Policija bo izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celot­ nem območju občine Grosuplje, predvsem na odsekih cest, kjer se dogaja največ nesreč oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najpogostejše. Zato naj vozniki spoštujejo prometno sig­ nalizacijo in vozijo v skladu s cestno prometnimi predpisi. Posebno pozornost bodo policisti namenili nadzoru hitrosti vožnje. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini počitniških hišic ali parkiranih vozil ali je na kak drug način sumljiva, naj si zapomnijo čim več podatkov o osebi oziroma o prevoznem sredstvu ter to nemudoma sporočijo na PP. Vse kršitve javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nes­ reč prijavite na tel. 113. Iz poročila PP Grosuplje ZAHVALA Ob Izgubi našega najdražjega FELIKSA RAJERJA z Malega Vrha pri Šmarju-Sapu se iskreno zahvaljujemo vsem i ^(j^*-*«'' sorodnikom, prijateljem, sose­ dom z Malega Vrha in iz njegove­ ga rojstnega kraja ter nekdan­ jim sodelavcem za vsa ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in za darove cerkvi. Prav lepo se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za prelepo petje in g. trobentaču za odigrano žalostinko. Zahvaljujemo se tudi A-banki VIPA d.d., patronažni sestri ge. Andreji, pogrebnemu zavodu Perpar in gostilni Pri Strahu. Vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami, še enkrat prav lepa hvala. Žalujoči njegovi najdražji. ZAHVALA Ob Izgubi očeta In dedija ALOJZA ZUPANČIČA Iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel­ jem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo govornikom za lepe besede In pevcem za lepo petje. Žalujoča sin Miro In Zvone z družinama. LAS GROSUPLJE JE POSTAL BLAGOVNA ZNAMKA Z jesenjo se začno premiki v vseh organizacijah, ustanovah in društvih. S polno paro je v novo delovno sezono stopil tudi LAS Grosuplje. Lani začeto delo in kompleksen programski spekter so smelo spravili pod streho, za letošnje leto pa so tudi že pripravili delovni koledar. Več o nadaljnjih perspektivah delovanja nam je pripovedoval sekretar Matej Košir, kije pozitivno presenečen o prepoznavnosti in vlogi LAS v občini: »LAS je postal neke vrste blagovna znamka, o kateri ljudje nimajo negativnih misli. Prejemamo zgolj pozitivne odzive.« Katere so ključne programske vsebine letošnje jeseni? Konec avgusta seje v O. Š. Brinje začel daleč najpomembnejši projekt razvijanja pozitivnega samovrednotenja v šolskem okolju, katerega avtor je priznani ameriški pedagog dr. Robert Reasoner. Učence, učitelje in starše vodi k boljšemu smopospoštovanju, samovrednotenju in s tem tudi k boljšim rezultatom vedenja, ocen ter manj tveganim ravnanjem. Lani so vaš program podprla tuja veleposlaništva. Od kod boste letos črpali finančna sredstva? Tudi letos sta se nam v prizadevanjih pridružili veleposlaništvi Nizozemske in ZDA. Nizozemska ambasada sofinancira postavitev spletne strani, ki bo zaživela v oktobru, ameriško veleposlaništvo pa sofi­ nancira seminar v Grosupljem, na katerem se bomo ukvarjali z regijskimi in lokalnimi temami. Sočasno pa bo v soorganizaciji urada za droge potekala tudi 6. konferenca LAS. Vaše ambicije je opazila tudi mednarodna scena. Kaj to pomeni za grosupeljski LAS? Na tuje evropske razpise smo se lani javljali neuspešno. Sedaj čakamo rezultate velikega razpisa na področju zdravja, s čimer bi se nam odprl tudi mednarodni vidik delovanja in sodelovanja. Mimo teh razpisov pa že sodelujemo z nekaterimi britanskimi strokovnjaki, za sodelovanje nas je zaprosila španska mednarodna nevladna organizaci­ ja s področja drog. Na podlagi vaših dognanj Je zaživel tudi LAS v Cerknici. Je v vaši shemi tudi nacionalno spletanje kit lokalnih LAS? Ne, tega namena nimamo, ker je to naloga vladnega urada za droge. Nameravamo predvsem vzpodbuditi regijski pristop. Moramo se zave­ dati, da problem drog ni vezan na meje ene občine. V regijskem prostoru je občina Grosuplje zelo povezana z občinama Ivančna Gorica in Dobrepolje, zato se nam zdi nesmiselno, da bi se stvari podvajale. Zelo smo zainteresirani, da bi se nam v naših prizadevanjih pridružili tudi obe sosednji občini, toda, poudarjam, iniciativa mora priti iz njihovega lokalnega okolja, sami morajo začutiti probleme. Ko se bodo z njimi želeli soočiti, imajo v našem LAS velikega zaveznika. LAS Cerknica je nastal z našo pomočjo in sami poudarjajo, da bi brez naše pomoči zelo težko prišli do LAS, ki je že v nekaj mesecih pokazal zelo pohvalne rezul­ tate. Lani ste opravili svoj največji projekt - raziskavo o poskusih uživanja dovoljenih In nedovoljenih drog med mladimi. AH Izsled­ ke že udejanjate v praksi? Del izsledkov se čuti že v letošnjem načrtu dela. Ugotovili smo, daje bistveno večji problem uživanje dovoljenih drog, alkohola in tobaka. Veliko aktivnosti smo usmerili ravno v področje uporabe in zlorabe alko­ hola in tobaka. Na podlagi rezultatov bomo še določili cilje, vsebine in ciljne skupine, s katerimi se bomo ukvarjali v prihodnjih letih in bodo del neke širše vizije. So v LAS pristopili tudi ozdravljeni uživalci ilegalnih drog? Je to ključna perspektiva pri soočanju s problematiko zasvojenosti z nedovoljenimi drogaml? Zaenkrat še ne, a tipamo teren. Za pomoč bomo vsekakor zaprosili organizacije, ki se ukvarjajo z zdravljenjem in socilano rehabilitacijo, da k nam napotijo tiste pogumne mladeniče in mladenke, ki so bili ali so še v programih zdravljenja, da nam s svojimi izkušnjami poskušajo pomagati. Njihovega sodelovanja si močno želimo, kar bi pomagalo pri vzpostavitvi kakovostnega terenskega dela. Ozdravljeni odvisniki oziroma aktivni uporabniki drog zelo dobro poznajo teren, vrstnike, ki uporabljajo droge. S primernim programom bi uspeli veliko mladih, ki so na cesti, spraviti v različne programe zdravljenja. Barbara Pance Omama - beg iz realnega sveta Z anketnim vprašalnikom, ki gaje izvedel LAS - Grosuplje med učenci in dijaki naše občine, smo želeli izvedeti, kakši so problemi omamljanja in katere vrste omame so najbolj pogoste. Med učenci je najpogosteje v rabi tobak in alkohol, med dijaki pa še mehka oz. trda droga. Z ugotavljanjem stanja smo želeli tudi planirati oz. vzpodbuditi preventivne akcije, ki bi izničile ali blažile napetosti in stiske odraščujočih ljudi. Človekova želja po begu iz resničnega sveta ima zelo dolgo zgodovino. Željo po begu so pogojevale vsakdanje težave, revščina, zatiranja, brez­ poselnost, brezperspektivnost. Tudi danes je veliko vzrokov za umik iz vsakdanjega življenja: propadanje tradicionalnih vrednot, negotovost glede vzgoje otrok, razpadanje družin, odtujenost od ljudi in narave, vsesplošna tekmovalnost in neiskrenost. To so nekateri dejavniki, ki ustvarjajo zlasti med krhkimi in labilnejšimi ljudmi umike v svet omame. Probleme omamljanja pozna vsaka kultura. Ti problemi pa postajajo danes se bolj očitni in večji, ker je današnji človek vedno bolj obremenjen, omama pa vedno lažje dostopna. Psihiatrinja dr. Martina TOMORI ima prav, ko pravi, »da je droga napač­ na pot do pravega cilja«. Mlad človek išče potrditve, išče svoje mesto, išče bližino z drugimi in te motive lahko doseže na neškodljiv in zdrav način. Droga pa je navidezna bljižnjica, ki pa ne pripelje do omejenih motivov. S sedenjem pred televizijskimi ekrani, video - igrami in igralnimi avtomati otroci privzemajo pasivno vedenje, ki jih odtegne kreativnemu življenju in miselnim naporom. Z odtujevanjem k dejavnim oblikam izko­ riščanja prostega časa postanejo osebe z odvisnim vedenjem. Hude posledice ima odvisnost od alkohola tako na posameznika kot na družino, seveda se to dogaja tudi v družbi. Tesnobnost in depresivnost otrok iz takih družin pogosto pripeljeta v odvisnost od nedovoljenih drog. Pri uživanju drog pa pogosto pride do neke oblike socialnega vedenja oz. do neke pripadnosti. Uživanje drog privablja mladostnika v določeno subkulturo, ki ji je važna samo droga. Poleg tega nastane dodatna odtu­ jitev od realnega sveta, slabše reševanje vsakdanjih problemov in zaviran­ je osebnostnega razvoja. Odraščujoči ljudje se večkrat premalo zavedajo, da uživanje drog daje le trenutne, navidezne in nepomembne odgovore za življenje. V naravi drog pa je, da človeka odtujijo od resničnega razmišljanja. Pri omami z drogami gre za čas, ko mora posameznik spoznati, da je njegovo občasno iskanje posebnih doživetij, sprostitve ali zabave past, neprava bljižnjica do sreče in pripelje do popolne izgube nadzora nad seboj in drogo. V takih trenutkih mora posameznik spoznati, da so njegovi umski in kreativni potenciali preveč dragoceni, da bi jih zastrupljal z varljivi­ mi kemičnimi snovmi. Borut HROVATIN, predsednik LAS Grosuplje ZAHVALA Nenadoma nas Je zapustila predraga teta In sestra NEŽA REBOU (1921-2003) Iskreno se zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijatel­ jem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darovane svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Antonu Hostniku, pevskemu zboru Samorastnik, Društvu upokojencev Grosuplje, Zvezi borcev in trobentaču za zaigrano tišino. Še enkrat: Prisrčna hvala vsem za iskreno podporo v teh težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njeni. ZAHVALA V sredo, 17. 9. 2003, smo se na šmarskem pokopali­ šču za vedno poslovili od našega ata IVANA TOMAŽIČA, čebelarja iz Grosupljega. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v tako velikem številu izkazali poslednjo čast, darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalje. Posebno lepo se zahvaljujemo dr. Cirilu Golobu in sestri Zorici, Tonetu Fabjanu, Društvu čebe­ larjev Carnica Grosuplje, čebelarskim društvom Krka-Zagradec, Stična, Videm - Dobrepolje in Škofljica ter Regijski čebelarski zvezi »Petra Pavla Glavarja« Dolenjske in Bele Krajine, pevcem iz Žalne, obema duhovnikoma ter našemu dragemu prijatelju Borisu. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga cenili in spoštovali. Njegova žena Olga, hčerki Irena In Romana, sin Janez, oba zeta In snaha ter sedem vnučkov. PRIPOVEDI IZ GROSUPLJEGA IN OKOLICE Ljudsko slovstvo je bilo v času, ko še niso poznali radia, televizije in računalnikov, pomembno besedno ustvarjanje in pomemben del družabnega življenja. Ko so se ljudje na vasi zbirali ob skupinskih delih: lickanju koruze, delanju zobotrebcev, preji, kuhanju žganja in po večjih težjih delih: mlačev, trgatev.., na ohcetih, žegnanjih, krstih in birmah, pa tudi ob vasovanjih pri mrliču, so si pripovedovali zgodbe, resne in smešne, o dogodkih in ljudeh, ki so bili nekaj posebnega, ki so izstopali iz povprečja in so jih vsi poznali. Pogosto so poznali tudi že večkrat poslušane zgodbe, a so jih vseeno hoteli ponovno slišati in se ob njih vsakokrat posebej zabavati. Zelo cenjeni so bili tudi dobri pripove­ dovalci, ki so zgodbe poznali in so jih znali vedno na nov zabaven način povedati. Take ljudi so tako težko pričakovali na srečanjih kot dobre pevce in pevke, saj so bili to ljudje, ki so 'družbo pokonci držali'. Zgodbe o izstopajočih ljudeh, ki so bili ali pa so hoteli biti nekaj več, so bili drugačni ali pa so bili že po naravi nagnjeni k temu, da izstopa­ jo, so bile med pripovedovalci in ljudmi zelo popularne. Ne iz zlobe, za zabavo so se ponorčevali tudi iz telesnih hib ljudi. Pogosto so se te zgodbe ohranile, tudi ko ljudi ni bilo več. Pripovedovanje so spremljali tudi gibi, mimika, posnemanje govora. Pri zbiranju ljudskih pripovedi iz Grosupljega in okolice sem naletela na veliko kratkih šaljivih zgodb. Nekaj mi jih je povedala moja mama, Marija Vintar. KDOR ZNA PRAV, ZNA TUDI NAROBE Premožen Grosupeljčan je šel večkrat v Ljubljano. Ker je imel denar, se je ustavil tudi v kavarni. Da bi še bolj imenitno zgledal, je vzel v roke časopis. Sosed pri mizi ga je nekaj časa opazoval. "Časopis držite narobe," mu je rekel. "Kdor zna prav brati, zna tudi narobe," mu je odgovoril Grosupeljčan. NACE BUSI Nace z Iga je študiral za duhovni­ ka, pa se mu je malo "zavrtelo". S kolesom, takim, ki je imel veliko kolo zadaj in tistega majhnega spredaj, se je pripeljal do Rusa. Pred vrati gostilne je zaklical: "Gospod Rus, gospod Rus, Nace bus!" Gospod Rus so mu takoj čevlje prinesli. Nace se je usedel k mizi pod kostanje, ki so bili štirje posajeni ob gostilni, in dobil je še hrano. Marija Samec ČUTIM Še sem v lastni oblasti, še vidim rasti, kar govori mi srce in tisto, kar mimo gre. Še sem delček te zemlje, ki s svojimi močmi vse redi. In ko iz tebe nekaj naredi - nazaj - vse vzame. Karollna Zakrajiek DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠPORTNEM PLEZANJU ZA MLAJŠE KATEGORIJE - 2003 Clanl plezalne sekcije ASCENDO, delujoče pod okriljem Planinskega društva Grosuplje, smo letos drugič orga­ nizirali državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše kategorije, Tekmovanje se je odvijalo v nedeljo, 28. 9. 2003, v športni dvorani Brinje, udeležilo pa se ga je 130 tek­ movalcev, od tega šest Iz Madžarske. Tekmovalci plezalne sekcije Ascendo so zasedli naslednja mesta: v kategoriji cicibanov Aljaž Gorjup 31. mesto, Arnož Pirnat 36. mesto, Marja Javornlk Tizmonar 7. mesto, Tadeja Potrpln pa 25. mesto. V kategoriji mlajših dečkov je dosegel Matic Blatnik 29. mesto, Gal Galonja pa 30. mesto. Izvedba take vrste prireditve ni mačji kašelj - člani sekcije skupaj s starši otrok, ki trenirajo v naši sekciji, smo jo vzeli zelo resno. Potrebno je bilo mnogo priprav, od demontaže oprimkov s stene, čiščenja le-teh, izdelave manjše stene z oprimki v mali plesni dvo­ rani, ki smo jo priredili kot izolacijsko cono, priprave velike stene za tekmovanje, organiziranja malice za vse mlade tekmovalce, sod­ nike in ostale sodelujoče, izdelave nagrad za najboljše tekmovalce (letos so bili to zelo lični in uporabni oprimki, ki jih je izdelal naš član sekcije Sandi), do čisto tehničnih stvari, kot sta bila dva televi­ zorja in dve kameri, ki sta kot nujni spremljevalki spremljali vsak gib tekmovalca in razreševali manjše spore, ali se je tekmovalec- ka, ali se ni. dotaknil-a oprimka. Na pomoč so nam priskočili tudi sponzorji, ki so tako ali drugače prispevali k uspešnosti tekmovan­ ja, za kar se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo. Prišla je nedelja in z njo tekmovanje. Ob 10.00 so pričeli s tek­ movanjem cicibani in cicibanke, ob 13.00 uri mlajše deklice in ob 16.00 uri mlajši dečki. V izolacijski coni je bilo, kot v čebeljem panju. Tekmovalci namreč niso smeli videti smeri, po kateri bodo tekmovali in so se zato pripravljali na pomožni steni v izolacijski coni. Vsaka skupina je imela samo 6 minut časa za ogled tek­ movalne smeri. Postavljalec smeri Robert se je letos še posebej potrudil in s težko postavljenimi smermi (6b, 6c), v petih minutah, kolikor časa je dovoljeno plezati, ni niti enega tekmovalca "spustil" do vrha, čeprav so bili nekateri zelo dobri. Tekmovanje je sicer potekalo gladko, tako tekmovalci kot sodniki in nasploh vsi kakor­ koli sodelujoči, so bili zelo zadovoljni in deležni smo bili lepih pohval, da sodi naše tekmovanje med najboljše organiziranimi v Sloveniji! Obiskovalci in tekmovalci so zadovoljni odšli, člani sekcije pa smo, malce utrujeni, a ponosni nad uspelo prireditvijo, zavihali rokave, prepleskali steno v izolacijski coni, ki sojo mladi plezalci s plezalkami dodobra popisali in vzorno pospravili veliko dvorano, da bo le-taka pričakala šolarje. Za plezalno sekcijo ASCENDO, Barbara Jakopič USPEŠNO SODELOVANJE MLADE SELEKCIJE (U-10) NOGOMETNEGA KLUBA BRINJE ! NA URADNEM FIFA TURNIRJU V ITALIJANSKEM VIDMU ZAKLJUČEK - K MARTINET' NA KLOBASO 21. 9. 2003 - Gostilna Pr' Martinet' v Lučah seje že v maju odloči­ la, da ponudi svoje gostoljubje tudi kolesarjem, ki so se na to pobudo množično odzvali, saj se je v akcijo K Martinet' na klobaso vpisalo 480 kolesarjev iz bližnje in daljne okolice. Kot posebnost te akcije je bila nagrada gostilne, ki je za vsakih petnajst vzponov vsakega kolesarja nagradila s suho klobaso in zaseko. Te nedelje so se zbrali pod nadstreškom in v spodnjih prostorih nek­ danjega gospodarskega poslopja, da bi v veselem razpoloženju in ob glasbi Tomaža, člana skupine Gamsi, razglasili najpožrtvovalnejše: - Največ vzponov med ženskami so naredile Mojca Zupančič - 45, Marija Černič - 39, Ivanka Jakšič - 38. - Med moškimi pa jih je največ opravil Jože Kuplenk - 159, sledila sta mu Lojze Jeranko - 100 in Brane Černič - 88. - Vsi so prejeli medalje, Mojca in Jože pa (ne boste verjeli) vsak svoj pravi kraški pršut. - Posebno zlato medaljo za promocijo te akcije je prejel Iztok Strnad. - Skupaj so kolesarji opravili 6026 vzponov (in pojedli skoraj 400 klobas). Po razglasitvi je gostišče poskrbelo tudi za okusen golaž, nekateri pa so celo zaplesali. Jože M i klic Nogometni klub Brinje je 21. 9. 2003 sodeloval na enodnevnem uradnem FIFA turnirju za mlade nogometaše, »8. torneo inter- nazionale categoria pulcini 2003 a. s. San Gottardo« v Vidmu (Italija). Turnirja seje udeležila selekcija cicibanov (U -10), letnik 93, 94, 95. Na dobro organiziranem turnirju je bilo prijavljenih 16 ekip iz Avstrije, Italije in Slovenije. Osnovni namen, primerjati se s tujimi ekipami in spoznavanje med otroki, je bil dosežen že z udeležbo na turnirju. Končno 7. mesto pa je lep uspeh v tej konkurenci, čeprav bi z malo sreče lahko bilo tudi bolje. Uspeh na turnirju je vzpodbuda za nadaljnje delo ter za vztrajanje v nogometu še naprej. Brez podpore staršev sodelovanje na turnirju ne bi bilo možno, na tem mestu se zahvaljujemo staršem, ki so nosili večino stroškov. Z rezultatom in vedenjem v slogu fair play-a so mladi nogometaši upravičili tako njihovo zaupanje kot tudi zaupanje vodstva kluba. Na podelitvi je bila ekipa deležna glasnega aplavza prisotne pub- ike, za debitanski uspeh in simpatičnost. Nogometni klub Brinje »Klobase so pojedli, kakšno pivo so spili, medalje so dobili In le dva sta odnesla vsak svoj pršut.« IZLET V ŠKOCJANU - PO RIMSKI CESTI 15. 8. 2003 - Organizacijski odbor Stati in obstati v Škocjanu je v sodelovanju s kolesarskim servisom in prodajalno Sprinter d.o.o. (Cvcles Škerlj) iz Grosupljega ponovno organiziral zdaj že tradi­ cionalni kolesarski izlet Po rimski cesti. Izleta seje na veliki šmaren, ko imajo na podružnični cerkvi Železnica tudi žegnanje, udeležilo okoli petdeset kolesarjev različnih starosti. Pot so ubrali po stari trasi rimske ceste mimo škocjanske cerkve, jo nadaljevali po makadamu proti Ponikvam, prečkali cesto Rašica - Dobrepolje in se zapeljali do gasilskega doma v Velikih Laščah. Vožnja v visoki vročini, ki je letos ni bilo malo, je bila precej zahtevna, še posebej za tiste, ki niso bili kondicijsko dovolj priprav­ ljeni. Zato je senca za gasilskim domom, ko so kolesarji na novourejenem makadamskem dvorišču posedli k zakuski, še kako prijala. Jože Mlkllč Ig oktober 2003 Povabljeni v Knjižnico Grosuplje Knjižnica je kot neskončno vesolje, kjer se srečuje tisoče svetov. Vsak od njih nosi v sebi majhne skrivnosti, ki človeka polnijo z radostjo. V Knjižnici Grosuplje se trudi­ mo, da čim več ljudi najde svoj svet. Tako smo med poletnimi počitnicami z različn­ imi delavnicami poskrbeli za tiste osnovnošolce, ki so želeli pregnati dolgčas. Približali smo jim svet modnega oblikovanja, računalništva, astronomije, zdrave prehrane in zdravilnih zelišč, turizma domačega okolja, življenja nekoč, konjev, vode in vodnih živali, glasbe, vremena in pravljic. Na desetih delavnicah so otroci na zabaven, »počitniški način«, pridobivali nova spoznanja. V oktobru smo zopet odprli našo pravljično sobico. Vsak torek, ob 17.30 uri, lahko otroci spustijo svojo domišljijo v pisan svet pravljic. Vabljeni torej vsi otroci, od 4. do 9. leta starosti, da se nam pridružite. Pravzaprav želimo v našo knjižnico povabiti vse vas. Prepričani smo, da bo v njej vsak našel košček svojega sveta. Tanja Zavašnik Že dve desetletji najbolje prodajani , električni viličar na svetu. Investirajte v visoko tehnologijo in imejte denar najbolje naložen BODITE BOU KONKURENČNI NA TRGU ZMANJŠAJTE STROŠKE TRANSPORTA! PRODAJA IN ZASTOPA: « Poiova vas 4c, Grosiitje, Tel: 01/ 781 00 40, e-mail: iifo'« liifis.si sončna, varna, mirna in udobna Le slabih petnajst minut vožnje iz Ljubljane, v sončni mehkobi dolenjske pokrajine bomo, na območju med vasjo Brezje in strogim stredižčem Grosuplja, zgradili prijetno in udobno stanovanjsko sosesko. V razgibanih blokih, pritličje, največ dve stanovanjski etaži in mansarda, bomo v dveh fazah zgradili 330 različnih stanovanj. S kvalitetnimi materiali, izvirnimi prostorskimi rešitvami, z dobrim osončenjem in prijaznim ambientom bodo ustvarjala občutek topline pravega doma. V pritličjih bo nekaj poslovnih prostorov za servisne in poslovne dejavnosti, predvsem za potrebe naselja. V naselju in v garažah pod objekti bo dovolj parkirnih prostorov za stanovalce in obiske. Zelena ureditev in notranji ambienti naselja bodo zrcalili mehkobo okolice in umirjala divje ritme vsakdana. Prijetno in lepo. www.gpg.si / /c s9 ć a Ć7 a & /J> & d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; i vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA Naša nova ponudba je urejena specializirana diseontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo- graditeljem, gospodinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. Ugodna ponudba sveč v Blagovnici Tabor Grosuplje in živilskih prodajalnah Vele VELE K O TIČEK rumeni 289.-Cena za kes Nagrobna sveča Maja, VELE Trgovska družba d.d., Ljubljanska c. 64, 1230 Domžale elitne barve, Ilirija f ilii 229.- 229.- 139.- 155.- 179.-Letošnja jesen je v blagovnice prinesla novost - t.i. »rumene kotičke«. Na vhodih v bla­ govnico Vele Grosuplje smo pripravili posebne kotičke v katerih bodo različni izdelki namenjeni kupcem, ki iščejo najnižje cene za kvalitetno blago. Kupci bodo izbirali med oblačili, obutvijo, gos­ podinjskimi potrebščinami, igračami in drugim blagom. Kupci bodo v dneh od 6. do 20. oktobra 2003 v kotičkih našli gospodinjske potrebščine po posebno ugodnih cenah. J'.oJiJ'.CJjiJ ja5£JJ-2JJJJrJ STARA CENA 554.-349.- Doza za shranjevanje. 1,51 Nagrobna sveča Tulipan Nagrobna sveča Nagrobna sveča Piramida, Nagrobna sveča Srce, i Nagrobna sveča Bučka, zalita, Ilirija i velika veliko Meta Doza za shranjevanje, 41 STARA CENA 437. 199.- Skleda PVC, 0 16 cm 519.- Nagrobna sveča Zvonik dolgogoreča, GROSUPELJSKI ODMEVI c^etuča^n adamičeva 24 b 'm grosupue kEBECCA se predstavua i J 1 NAGEU 150 SIT MARJ 14I V SOBOTO, 25.10.2003 SVEČANA OTVORITEV CVETLIČARNE, CELODNEVNA PREDTSVITEV ^JjZDELKOV, ARANŽMAJEV ZA I. NOVEMBER, UGODNA AKCIJSKA PRODAJA .cit REZANEGA CVETJA OD PONEDELJKA DO PET 5,1 IN LONČNIC, OD 8,00 DO 19.00 Adamičev center prvo nadstropje Taborska 4 1290 Grosuplje Tel.: 01/726-37-55 Urejeni vsok dan... Poskrbite za svojo pričesko, zato nas obiščite v našem salonu. Pokličite nas, dogovorili se bomo za vaš želeni čas! Pričakujemo vas in vam svetujemo, VaS FTUZERSKJ STUB30 I MAXIMA trgovina s spodnjim perilom in nogavicami Lektos d.o.o., Adamičeva 3b, 1 290 Grosuplje Tel./fax: (01) 786-46-49 KOZMETIKA MAJA MAJA KOflftNINA s.p. Gasilska 14 1290 Grosuplje NEGA OBRAZA IN TELESA, ANTICELULITNE TERAPIJE, MASAŽE TELESA IN STOPAL, PEDIKURA, NARAVNA NEGA ROK JESSICA, DEPLLACIJA^PILACIJA, J SOLARU, — JF AYURVEDSKA NEGA OBRAZA j IN TELESA ANALIZA TELESNE SESTAVE, DARILNI BONI OD MESECA OKTOBRA NA NOVI LOKACIJI GASILSKA 14 GROSUPLJE Tel: 01 / 786 38 32 GSM 041 221 800 ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje m 01/ 787 14 51, GSM: 031/ 640 100 pooblaščeni zastopnik družbe prodaja in servis prodaja in montaža tK0ZM>ETLGM(sMLON THALGO CENTER -i|PA Lepota in ^ zadovoljstvo, M ki ga čutite vi in vidijo drugi 7)r BK. T • " (THALCO) ^Izvirne morske učinkovine: WwhThnin() kozmetiki HRANILNICA s) ra © w z& I", AVii' M *D @ © @ KI LON d.d., Kranj ZA MS SMO PRENOVILI POSLOVNO ENOTO V CENTRU GROSUPLJA OBIŠČITE NAS IN PREDSTAVILI VAM BOMO NOVOSTI V MESECU VARČEVANJA POTROŠNIŠKI KREDITI DO 72 MESECEV OSEBNI RAČUN ODLIČNA VARČEVALNA PONUDBA TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA VSA PODJETJA E LON ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO PLAČILA V TUJINO ŠTUDENTSKI IN DIJAŠKI RAČUN UGODNI MENJALNIŠKI TEČAJI IN PLAČILNI PROMET ZA VSE INFORMACIJE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 78-62-925 •POSMOVNA ENOTA Grosuplje Kolodvorska 3 >NIelcfori: ^)I/78>>2*92£ —^Kaks:" {)\/,lHrZ\mi\9