Preuèevanje èasa po drugi svetovni voj- ni na Slovenskem je za zgodovinarja zago- tovo izredno zanimivo. Pri tem je dobro, da poskuša èas, ki ga preuèuje, spoznati iz raz- liènih zornih kotov. Ena od mo`nosti je za- gotovo tudi pogled skozi oèi tedanjega èa- sopisja. Prav preko tega `elim tudi prikazati odnos politiène in cerkvene oblasti do cerk- venega premo`enja v letih po vojni, in sicer v èasu od 1945 do 1948. Ker se tudi preko po- roèanja izra`a odnos tistega, ki piše, oz. ti- stega, ki èasopis izdaja, je potrebno, da se pri tem ne osredotoèimo samo na èasopis, ki ga je takrat izdajala dr`ava oz. republika, temveè tudi na tiste èasopise, ki so izhajali s strani Katoliške cerkve (glede na to, da nas zani- ma odnos med politiko in Cerkvijo). Z iz- biro èasopisa, ki bi odra`al predvsem poli- tiko takratne politiène oblasti, nisem ime- la te`av. Izbirala sem namreè lahko med kar dvema dnevnikoma, ki sta izhajala v obdobju, ki ga `elim predstaviti. Brez kakšnega poseb- nega razloga sem se odloèila za Slovenskega poroèevalca 1. Te`je je bilo pri izbiri cerkvenega èaso- pisa, iz katerega bi lahko izlušèila odnos cerk- vene oblasti do ravnanja z njenim premo`e- njem s strani politiène oblasti, saj zaradi stro- gih omejitev, ki jih je oblast postavila pri iz- dajanju dovoljenj za tiskanje, Cerkev prak- tièno ni imela publikacije, ki bi jo v tem èasu redno izdajala. Še tisto, kar je prišlo iz tiskarn, pa je bilo zaradi strogih pravil, cenzure in sankcij v najveèji meri omejeno zgolj na ver- ske vsebine. Zaradi tega sem v pretres vze- la dve verski publikaciji, ki sta izhajali v èasu, s katerim se ukvarjam v tej razpravi, in sicer Oznanilo2 ter Okro`nice3. ! :$<=>?$<=@; @e med drugo svetovno vojno se je v Slo- veniji zaèelo prvo obdobje v procesu podr- `avljanja zasebne lastnine, t. i. patriotièna na- cionalizacija, ki se je zakljuèila decembra 1946. V tem obdobju je tako nova oblast ob- vladovala “celotno banèništvo, zunanjo tr- govino, zavarovalništvo, promet ter veèji del industrije, trgovine, gostinstva in gradbeniš- tva”. Pristojni dr`avni organi so zaèeli pri- pravljati podr`avljeno premo`enje za vklju- èitev v nov gospodarski sistem, tisto zaseb- no premo`enje, ki pa ni bilo podr`avljeno, pa je bilo “omejeno in pod popolnim nad- zorstvom”.4 Tej nacionalizaciji je z izdajo Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetji od decembra 1946 do leta 1948 sledila t. i. prva nacionalizacija. Z omenjenim zakonom so bila nacionalizirana vsa velika in pomem- bna gospodarska podjetja v dr`avi,5 s èimer je socialistièni ali dr`avni sektor postal vo- dilni in je pomenil osnovni temelj za uvedbo naèrtnega gospodarstva ter zaèetek pospešene industrializacije dr`ave. Takratni minister za industrijo Boris Kidriè je predlog Zakona o nacionalizaciji 5. decembra 1946 predstavil zvezni skupšèini, ta pa ga je še isti dan po kraj- ši razpravi po nujnem postopku sprejela. Za- /      0!%"/7) .  "          +   $<=A?$<=@  # kon je bil naslednji dan `e objavljen v Urad- nem listu.6 V razpravi pred sprejetjem zakona se je prvi oglasil poslanec dr. Dragoljub Jovanoviè, ki je dejal, “da zakonski predlog potrjuje na- èela, ki jih vsebuje ustava FLRJ”, zaradi èesar bo za zakon glasoval, obenem pa je v svojem nagovoru tudi dodal, da pa se ne strinja s tem, da predlog zakona pred tem ni bil dan v širšo razpravo ter da se “sprejema zakon pre- veè na hitrico”. Svoje strinjanje z zakonom je potrdil tudi poslanec Miloš Raškoviè, ki je v njem videl “utrditev in zavarovanje svo- bode in neodvisnosti naših narodov”. K be- sedi se je javil tudi takratni predsednik vlade LR Slovenije ter poslanec v zvezni skupšèi- ni Miha Marinko, ki je med drugim dejal: “Ta zakon je nov dokaz, da nam je narodno osvobodilna vojna prinesla pravo narodno os- vobojenje, predvsem zato, ker je bilo delovno ljudstvo v prvih bojnih vrstah in ker se je na èelu borila Komunistièna partija s svojim vse- ljudskim voditeljem, ker je zdru`evala v sebi bistvene elemente socialnega osvobojenja.” V /      Jo`ef Muhoviè: Brez naslova, 2004, olje in valjana ploèevina na ponjavi, 120 x 80 cm.    svojem govoru je tudi navedel vrsto primerov, ko so delavce pred osvoboditvijo izkorišèali razlièni industrijalci in kapitalisti, ki pa so veèino dobièka odnesli v tujino. O cerkve- nem premo`enju ni spregovoril niti besede, enako tudi ne ostali razpravljavci, za kar pa tudi ni bilo potrebe, saj zakon v nobenem èlenu ne omenja cerkvenega premo`enja.7 O predlogu zakona o nacionalizaciji je v zvezni skupšèini spregovoril tudi podpredsed- nik vlade FLRJ Edvard Kardelj, ki je ostro ob- sodil pomisleke poslanca dr. Jovanovièa o tem, da se zakon sprejema s preveliko naglico: “Èe smo hoteli zavarovati izvajanje nacionalizacije, ki naj bi bilo v resnici uèinkovito in ne bi iz- tirilo vsega razvoja našega gospodarstva in èe ho- èemo doseèi, da ne bi povzroèila izvedba nacio- nalizacije nobene škode za splošno narodno gos- podarstvo, tedaj je potrebno, da se odloèimo prav za takšen nujen postopek. ... Ta zakon ne bo iz- dan “predèasno” in hitrost, ki jo je naša vlada pokazala v tem sluèaju ni dokaz, da prinaša ne- kaj predèasno, temveè nasprotno, dokazala je, da je dobro razmišljala o tem zakonu prej8, kot ga je izdala in da je podvzela vse ukrepe, da bo uèinkovito izveden.”9 Z zakonom je dr`ava sprejela tudi veè vrst finanènih obveznosti do nekdanjih lastnikov, med katerimi je bila za slednje zagotovo naj- pomembnejša odškodnina za nacionalizirano premo`enje. V 8. èlenu Zakona se je tako ob- last zavezala, da bo “lastnikom podjetja, na- cionaliziranega po tem zakonu, dala dr`ava odškodnino za nacionalizirano imovino”. Odškodnina naj bi se izplaèevala na podlagi vrednosti premo`enja na dan prevzema s stra- ni dr`ave. Za pripravo podrobnejših navo- dil in predpisov, na podlagi katerih bi se do- deljevala odškodnina, je bila v tem zakonu zadol`ena zvezna vlada, kar je še posebno do- loèeno v tretjem odstavku 10. èlena ter v 16. èlenu zakona.10 Vendar pa je oblast odškod- nino na podlagi nacionalizacije smatrala za neupravièeno, zaradi èesar so bili prvi pred- pisi (sicer v zelo splošni obliki) izdani šele konec leta 1947.11 Zanimivo je, da je isti dan, ko je bil za- kon objavljen v Uradnem listu, v Slovenskem poroèevalcu `e najti prve odzive dr`avljanov glede sprejetega zakona, kar ka`e na to, da je bila tudi medijska podpora sprejetemu za- konu `e vnaprej pripravljena. Tako je sindi- kalna podru`nica tovarne Lajovic s sede`em v Ljubljani v Slovenskem poroèevalcu 6. de- cembra 1946 objavila resolucijo, ki so jo èlani sindikalne podru`nice sprejeli na izrednem sestanku istega dne, ko je bil zakon dan na glasovanje. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil zakon do tega dne (5. 12. 1946) strogo varovana dr`avna skrivnost, kar lahko pome- ni le, da o samem zakonu tudi sindikalna po- dru`nica pred tem dnem ni bila seznanjena. To prièa o izredno hitri (politièni) mobili- zaciji delavcev po vsej Sloveniji, pa tudi Ju- goslaviji, saj je bila sprejeta resolucija sindi- kalne podru`nice tovarne Lajovic le ena iz- med mnogih, ki so nastale na dan sprejetja zakona. Tako so poleg njih resolucijo med drugim izdali tudi delavci dr`avnega podjetja Jugopetrol, delavci tovarne Kolinska, delavci tovarne kovinskih izdelkov Eka.12 Poleg teh so svoje resolucije izdali tudi delavci tovarne Pivovarna Laško, `elezarne Štore, tekstilne tovarne A. Bo`iè iz Kranja, pivovarne Union, podjetja Jaš, delavci tiskarne Grafika, tovarne verig v Lescah ter mnogi drugi.13 V vseh re- solucijah so pozdravili sprejeti zakon, ki naj bi pomenil “temelj za odpravo izkorišèanja èloveka po èloveku”.14 Glede na to, da se prva nacionalizacija ni dotaknila neposredno cerkvenega premo`e- nja, je razumljivo, da v odzivih v èasopisih Cerkev ni nikjer omenjena, èeprav morda preseneèa, da je niti enkrat ne omenjajo, ko naštevajo tiste, ki so v preteklosti izkorišèali delavce. Morda je temu botrovala predvsem narava nacionalizacije, ki je bila usmerjena v proizvodne obrate, medtem ko je bilo cerk- /       # veno premo`enje predvsem agrarnega zna- èaja (gozdovi, polja in pašniki s spremljajo- èimi objekti razdeljeni na mno`ico cerkve- nih subjektov: škofija, `upnije, redovi, cerk- vene ustanove ipd.). Politièna oblast je sicer po vojni najostreje nastopala proti Cerkvi ter ji je skušala vzeti vsako dru`beno moè, kar se ka`e preko številnih sodnih procesih zo- per duhovnike, z agrarno reformo leta 1945, kjer Cerkvi vzame veèino njene posesti, ter z razliènimi drugimi pritiski. O vsakem bolj ali manj pomembnem sodnem procesu zo- per duhovnike so tudi poroèali v vseh veè- jih èasopisih, tudi v Slovenskem poroèevalcu,15 kjer so podrobno opisovali zloèine, ki naj bi jih obsojeni duhovniki storili med drugo sve- tovno vojno. Pri tem so vedno znova pou- darjali, da je bila Cerkev ter njeni duhovniki med vojno na strani okupatorja ter izdajalcev, da je nasprotovala narodnoosvobodilnemu boju, da je organizirala in skupaj z okupa- torjem vodila boj proti domaèemu prebivals- tvu, da je spodbujala protinarodno propa- gando, da je nasprotnikom izdajala imena udele`encev NOB. Skratka, vsak proces so izkoristili za boj proti Cerkvi. Poleg tega so v Slovenskem poroèevalcu v tem obdobju ob- javljali posamezne prispevke, ki so analizi- rali dejavnost Katoliške cerkve na Slovenskem v èasu med vojno.16 V teh prispevkih je Cer- kev predstavljena v izrazito slabi luèi. Kot sem `e omenila, so taki prispevki slu`ili predvsem spreminjanju javne podobe Cerkve iz pozi- tivne, moralne predvojne avtoritete v izda- jalko naroda. To spremembo mnenja je na- mreè politièna oblast potrebovala za kasnejši, bolj odkrit in bolj neposreden boj proti Cerk- vi kot instituciji. Kljub temu pa v prvih treh letih v Slovenskem poroèevalcu, kot osrednjem slovenskem èasopisu, ni mogoèe najti niti enega èlanka, ki bi govoril o odnosu politiène oblasti do cerkvenega premo`enja ter da bi bil morda razlog nacionalizacij tudi v tem, da se zmanjša finanèna moè Cerkve. Najveè- krat kot razlog slabega polo`aja delavca pred in med vojno omenjajo kapitaliste ter oku- patorja. Tako so kmetje s Ptujskega polja pi- sali Slovenskemu poroèevalcu: “Naši agrarni kraji so v stari Jugoslaviji bedno `iveli. ... To je bila posledica kapitalistiènega gospodarstva, ki je v enako meri udarjalo ter izkorišèalo de- lavca in kmeta. Med okupacijo pa je sadove na- šega dela pospravljal okupator. Zdaj smo vsi ve- seli, ker ste z zakonom o nacionalizaciji do kraja vnesena v naše gospodarstvo red in naèrtnost. Ta zakon je oèistil naš gospodarski stroj peska in od- stranil najveèjo oviro urejene preskrbe.”17 Tudi v Oznanilu, verskem èasopisu, ki je izhajal sicer zelo neredno in v majhnem ob- segu, nista bili niti z besedo omenjeni ne pa- triotièna ne prva nacionalizacija. Niti v enem prispevku ni mogoèe razbrati, kaj si je takrat- no cerkveno vodstvo mislilo o zakonih, ki so neposredno ali posredno vplivali na premo- `enje Cerkve. Še najbolj se temu pribli`a od- stavek, ki je bil objavljen v Oznanilu v prvi polovici leta 1947, pa še tu je potrebno ve- liko domišljije, da prepoznamo v njem mne- nje Cerkve o dogajanju okoli nje: “Cerkev ni èloveška, ampak bo`ja ustanova. Cerkev se ne ozira na mnenja ljudi, ki se spreminjajo od da- nes na jutri. Ne ozira se na besnenje sovra`- nikov, pa tudi se ne da speljati od lastne poh- vale. ... Sicer ji je napovedano, da bo prega- njana in to je njena predpravica, da se mno- `i in napreduje sredi viharjev. Èe mora Cer- kev zavzeti v doloèeni zadevi svoje stališèe, se to ureja po notranjih naèelih Cerkve v smislu skrivnostnega telesa Kristusovega, ne po kakih drugih zemskih vidikih.”18   :$<=@?$D; Po obeh nacionalizacijah je v obdobju od leta 1958 do 1963 sledila še tretja nacionali- zacija, ki pa ni predmet te razprave, saj pre- sega zastavljeni èasovni okvir, zato jo tu samo be`no omenjam. Glavni razlog za njeno iz- vedbo je bil tokrat predvsem ekonomske na- rave. @e vse od èasa po vojni je v Sloveniji primanjkovalo bivalnih površin, torej stano- vanj. Ko se je z letom 1947 zaèelo obdobje pospešene industrializacije ter nasilnega in hitrega spreminjanja socialne strukture pre- bivalstva, je postal stanovanjski problem še toliko bolj pereè. Iz tega razloga je Zvezna ljudska skupšèina 26. oz. 28. decembra 1958 sprejela Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišè, ki je naciona- liziral tri lastniško-premo`enjske kategorije: stanovanjske hiše z njenimi posameznim deli; poslovne zgradbe, ki so bile namenjene za gospodarske, upravne, prosvetne, kulturne, zdravstvene in podobne dejavnosti; ter grad- bena zemljišèa.27 Ta nacionalizacija se je neposredno najbolj dotaknila cerkvenega premo`enja, oz. stano- vanjskih in poslovnih objektov, ki so bili v lasti verskih skupnosti. Po mnenju Izvršnega sveta LS LRS so se v tem obdobju odnosi s Kato- liško cerkvijo `e nekoliko izboljšali, zato so menili, da se ne sme dopustiti, da bi se napaè- no uporabljal sprejeti zakon z razlogom ome- jitve materialne baze Cerkve. Zaradi tega so bile iz te nacionalizacije izvzete nepremiènine, ki jih je Cerkev uporabljala za opravljanje cerk- vene dejavnosti. Sama merila za doloèanje ne- premiènin verskega znaèaja, ki naj bi bile na- cionalizirane, je Republiška komisija za na- cionalizacijo sprejela aprila leta 1959. Kljub temu je prihajalo pri nacionalizaciji cerkve- nega premo`enja do številnih problemov, ki pa jih je Republiška komisija za nacionalizacijo v sodelovanju s cerkveno oblastjo reševati za vsak primer posebej. % 'E@ Odnos politiène oblasti do Cerkve in po- sredno do njenega premo`enja se je kazal tudi preko agrarne reforme, ki je v veliki meri vpli- vala na velikost cerkvenega premo`enja v èasu totalitarizma. Osnovo zanjo sta predstavljala zvezni Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji z dne 23. avgusta 194529 ter republiški Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji z dne 17. de- cembra 194530. S tretjo31 in hkrati najbolj ra- dikalno agrarno reformo so bila razlašèena predvsem veleposestva, zemljiška posestva bank, podjetij, delniških dru`b, cerkva, sa- mostanov in verskih ustanov.32 Za razliko od nacionalizacije pa je Slovenski poroèevalec vedno, ko je poroèal o agrarni re- formi, omenil tudi Cerkev ter njen “doprinos” k izkorišèanju slovenskega kmeta v èasu pred drugo svetovno vojno ter med njo. Ko je bil osnutek zakona o agrarni reformi predan v raz- pravo zakonodajnemu odboru zaèasne narod- ne skupšèine, je o tem poroèal tudi osrednji slovenski dnevnik, ki je najveè pozornosti na- menil razmišljanju zveznega ministra za kme- tijstvo dr. Vase Èubriloviæa, ki je ugotavljal, da “znatne površine naše zemlje pripadajo mr- tvi roki cerkve, cerkvenih in drugih ustanov”.33 To je bil tudi eden izmed razlogov, da se je /           vlada odloèila, da mora zemlja pripadati ti- stemu, ki jo obdeluje, kar pomeni, da jo je bilo potrebno vzeti tistemu, ki mu kmetijstvo ni glavni poklic. Ob tem se je tudi pojavilo vpra- šanje o odškodnini tistim, ki naj bi jim bila zemlja odvzeta. Politièna oblast je pri tem zav- zela stališèe, da je socialno pravièno, da skup- nost vzame zemljo brez odškodnine predvsem tistim, ki so imeli svojo posest organizirano “na eksploataciji tujih delovnih moèi”, ki so imeli posest, ki je pomenila “ostanek fevdalnih odnošajev”, ter posesti “mrtve roke”. Èubri- loviæ, kot predstavnik politiène oblasti, je pou- daril, da je to socialno pravièno, “ker ta po- sestva niso osebni zaslu`ek, temveè so rezul- tat izkorišèanja tuje delovne sile ali pa so pris- pevek narodnih dobrotnikov, kakor so samo- stanska posestva in posestva cerkvenih usta- nov”. To so bila, po mnenju oblasti, tista po- sestva, ki jih je skupnost pred èasom dala tem ustanovam in jih ima zato skupnost tudi pra- vico vzeti brez odškodnine.34 Za ljudi je bil to zagotovo zelo preprièljiv dokaz, da sme dr`ava brez slabe vesti ali ob- /      Jo`ef Muhoviè: Tau, 2004, olje na ponjavi, 120 x 80 cm.   # èutka krivde vzeti Cerkvi njene posesti. Da se je ta miselnost “prijela”, dokazuje tudi to, da se je enak argument pogosto pojav- ljal tudi v razpravah o zakonu o denaciona- lizaciji, ki ga je slovenska vlada sprejela leta 1991,35 oz. je ta argument še vedno prisoten v slovenskem prostoru. Ob tem je ugoto- viti, da vendarle veliko manj, kot pred leti, kar je verjetno posledica tega, da je veèina denacionalizacijskih zahtevkov `e rešenih in denacionalizacija ni veè (pogost) predmet politiènih debat. Zvezni zakon o agrarni reformi in kolo- nizaciji iz leta 1945 je v 3. èlenu doloèal, da se med drugim vzamejo zemljiška posestva Cerkve, samostanov, verskih ustanov in vseh “vrst ustanov, posvetnih in verskih” ter da vsa ta posestva preidejo v posest dr`ave. Kot sem `e omenila, je oblast v èetrtem èlenu tega zakona tudi doloèila, da se celotna posestva Cerkvi odvzamejo brez vsake odškodnine, saj se z zakonom samo vraèa skupnosti tisto, kar je ta nekoè dala v uporabo cerkvam in ver- skim ustanovam. Kljub temu pa je zakon do- voljeval nekaj izjem pri odvzemu cerkvenih posestev. Tako je osmi èlen doloèal, da se “od obstojeèih posestev posameznih cerkev, samo- stanov in verskih ustanov odvzame samo višek nad 10 ha njihove skupne površine njiv, vrtov, vinogradov, sadovnjakov, ledine in gozdov” ter da se verskim ustanovam ter samostanom veèjega znaèaja ali veèje zgodovinske vred- nosti pusti “dosedanje njihove posesti do 30 ha obdelovalne zemlje in do 30 ha gozdov”.36 Cerkveno vodstvo kot tudi duhovniki agrarne reforme zagotovo niso sprejeli z nav- dušenjem, èeprav tega ne v Oznanilih ne v Okro`nicah ni mogoèe zaznati oz. temu ne posveèajo veliko prostora. V vseh štirih le- tih le pet Okro`nic omenja agrarno reformo.37 Številni duhovniki so se oèitno po nasvet gle- de postopanja zaradi agrarne reforme obr- nili tudi na Škofijski ordinariat, vendar ta du- hovnikom ni dal nobenih konkretnih navo- dil. Tako so v Okro`nico januarja 1946 za- pisali: “V zadevi agrarne reforme naj `upnij- ski uradi ne išèejo nasvetov in pomoèi pri škofijskem ordinariatu, ker od nikoder ne prejema kakšnih tozadevnih navodil ali po- sebnih doloèil.”38 Iz tega lahko sklepamo, da tudi generalni vikar Anton Vovk ni vedel, kako naj se odzove na agrarno reformo in kako naj v tem primeru ravna. V napisanem je moè tudi razbrati nekakšno nemoè Cerkve in njenega vodstva ob ravnanju oblasti glede agrarne reforme, ki se ka`e tudi v tem, da so se, namesto da bi izdali samostojno mnenje o tem, opirali na pismo pastirsko pismo ju- goslovanskih škofov z dne 20. septembra 1945.39 Ob tem so tudi naroèili duhovnikom, da naj v zadevi agrarne reforme “ne dajejo nikjer nikakršnih koli izjav”.40 Kot omenja Slovenski poroèevalec iz leta 1945, Zakona o agrarni reformi veèina lju- di ni sprejela z navdušenjem, o èemer so tudi pisali v eni izmed številk. V prispevku so sku- šali ljudem dopovedati, da bo zakon rešil mnoga vprašanja, ki jih “danes opozicija iz- korišèa v svoje politiène reakcionarne namene in bega kmete, ki so premalo zavedni ali pa premalo razgledani”. Še enkrat povedo, da z zakonom ne jemljejo zemlje kmetu, tem- veè predvsem tistim, ki je sami ne obdelu- jejo, med drugim tudi Cerkvi.41 Oèitno so kmetje kljub tem pojasnilom ostali še vedno skeptièni do agrarne reforme, saj je Slovenski poroèevalec èez teden dni ob- javil še obse`nejši prispevek o koristnosti le- te. Zanimivo v tem prispevku je predvsem to, da Cerkve ne prikazuje kot zatiralca, ki bi ji bilo treba nujno vzeti njeno material- no premo`enje, s katero bi zmanjšali njeno moè ter da bi jo tudi na tak naèin kaznovali za njeno “izdajalsko vlogo” v èasu druge sve- tovne vojne. V tem prispevku “bijejo boj za staro pravdo” predvsem napram “najbolj mraènim silam reakcije narodne izdaje in tuje nadoblasti — unièila bo fevdalno in kapita- /           listièno veleposest”. Tu bi sicer lahko pre- poznali Cerkev v “najbolj mraèni sili reak- cije”, glede na to, da je bila podobna besedna zveza velikokrat uporabljena pri poroèanju o duhovniških procesih ter medvojni dejav- nosti Cerkve s strani razliènih èasopisov, ven- dar, kot sem `e rekla, te povezave iz celot- nega teksta ni moè razbrati, delno pa to misel razbremeni tudi nadaljevanje, ki govori o fev- dalno-kapitalistièni posesti. V prispevku cerk- vene posesti omenjajo le, ko govorijo o agrar- ni reformi po prvi svetovni vojni, ki naj bi bila preveè prizanesljiva do vseh, tudi do Cerkve.42 Slovenski poroèevalec je konec leta 1945 ob- javil prispevek o odzivih na zakon o agrar- ni reformi, ki ga je 17. decembra izdala slo- venska vlada. Ljudje naj bi zdaj zakon konèno z navdušenjem sprejeli, obenem pa naj bi tudi predlagali, da se razlasti celotna cerkvena zemlja, saj bo Cerkev, kljub loèitvi od dr`ave, `ivela od podpore dr`ave, ki “jo bo dobila, èe bo delala v interesu ljudstva, v primeru, da bi ne delala v ljudskem interesu, pa zemlje tako ne rabi”.43 Iz tega, sicer kratkega stav- ka, lahko razberemo, kako je oblast v odvze- mu zemlje Cerkvi videla mo`nost za njen nadzor oz. podreditev. Zavedajoè, da je brez materialne podpore te`ko pre`iveti, je raèu- nala na to, da se ji bo Cerkev, ko bo ekonom- sko popolnoma zlomljena, podredila. Kljub temu se je Cerkev, oropana praktièno vse- ga premo`enja, nauèila pre`iveti, ne da bi se ji bilo treba udinjati oblasti. V Slovenskem poroèevalcu je nato še nekaj- krat omenjena agrarna reforma, njeno izva- janje ter vpliv reforme na Cerkev, vendar gre vedno samo za povzetke `e napisanega.44 Iz tega izstopa le prispevek, ki je bil objavljen sredi septembra 1946. V njem èasopis poroèa, da se je v Stièni 8. septembra ob 10. dopoldne zbralo okoli 300 ljudi, ki je zahtevalo, da ob- last v celoti razlasti stiški samostan. Ljudska oblast je namreè hotela stiški samostan kot kulturnozgodovinsko znamenitost zašèititi in je zato samostanu, v skladu z zakonom o agrarni reformi, pustila 30 ha zemlje ter vsa gospodarska in stanovanjska poslopja, vendar pa naj bi ljudje ugotovili, da si samostan sploh ne prizadeva za ohranitev svojih stavb. Kot primer so navedli nepopravljivo poško- dovan relief v desnem trdnjavskem stolpu, ki naj bi ga unièila vlaga. Zbrani demonstran- ti so bili tudi mnenja, da je za vzdr`evanje tako velikega kompleksa v samostanu prema- lo patrov ter da zaradi tako majhnega števila dejansko ne potrebujejo tako veliko prostora. V èlanku je še navedeno, da so ob koncu zbo- rovanja ljudje izbrali pet zastopnikov, ki naj bi te zahteve prebivalstva prenesli oblastem.45 Ob prebiranju tega èlanka se èloveku ne- hote postavi dvom o spontanosti takega zbo- rovanja. Katolièani 8. septembra namreè praznujejo praznik rojstva Device Marije ali mali šmaren. Za katolièane je to še danes ve- lik praznik, po vojni, ko je bil slovenski pro- stor še veliko bolj pre`et s katoliško tradicijo, pa je imel zagotovo še veèjo te`o. Èe bi pre- verjali, kdaj je bila tisto nedeljo maša, bi me ne èudilo, èe bi se izkazalo, da ravno takrat, ko se je zaèelo to zborovanje. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je pri sami pobudi in iz- peljavi shoda imela vlogo tudi oblast, ki se je pogosto poslu`evala takega naèina orga- niziranja “spontanih” zborovanj in protestov.   "  V prvih letih po vojni, ko si je nova po- litièna oblast šele utrjevala oblast, se je ta za- vedala, da bi neposredni spopad s Cerkvijo zanjo lahko pomenil ravno nasproten uèinek, kot si je `elela. Prav zato si je v prvih povojnih letih politièna oblast predvsem prizadevala, da unièi Cerkev kot moralno avtoriteto, to pa je najla`je dosegla (vsaj tako so bili pre- prièani) tako, da je pred sodišèa postavlja- la duhovnike, ki so med vojno odkrito na- stopali proti komunizmu oz. so se distancirali /        # do med (in po) vojne komunistiène oblasti. Na teh sodnih procesih, ki so jih najveèkrat tudi javno prenašali, so duhovnike obto`e- vali najhujših grozodejstev (umorov, po`i- gov, posilstev), organiziranja protirevolucio- narnega tabora, sodelovanja z okupatorji itd. Veèina èasopisov, med njimi tudi Slovenski poroèevalec, je o teh procesih obširno poroèal. Obèasno so objavili tudi podlistke, ki so opi- sovali delovanje duhovnikov med vojno, pri èemer so jih, tako kot na sodnih procesih, obto`evali najhujših zloèinov. Da bi si oblast pridobila tudi gospodar- sko moè, je izvedla tri obširne nacionaliza- cije, v katerih je popolnoma izginil privatni sektor, ter agrarno reformo, s katero je pri- dobila ogromna zemljiška posestva. Delno je bila v oba procesa vkljuèena tudi Cerkev, predvsem v agrarno reformo, s katero je praktièno izgubila vse svoje posesti, vendar o tem tudi politièna oblast, kot je mo`no razbrati iz odzivov v Slovenskem poroèevalcu, ni `elela veliko poroèati, saj, kot sem ome- nila, v prvih letih še ni `elela neposredno zaostrovati tega odnosa. Slovenski poroèevalec kot tudi oba verska èasopisa, tako Oznanilo kot Okro`nice, od- nosu med politièno in cerkveno oblastjo v odnosu do cerkvenega premo`enja v letih 1945–1948 tako ne posveèajo (skoraj) nobe- ne pozornosti, iz èesar je moè sklepati, da tudi dejansko to ni bil osrednji predmet (javnih) razprav v tistem èasu. V tem èasu je bila na- mreè oblast predvsem usmerjena k moralne- mu unièevanju Cerkve na Slovenskem — s šte- vilnimi procesi proti duhovnikom so skušali vzeti Cerkvi moralno avtoriteto, s èimer bi jo oslabili za nadaljnje zmanjševanje (in uni- èenje) njenega vpliva. Samo obèasni èlanki v Slovenskem poroèevalcu sporoèajo, da je bila Cerkev vkljuèena v gospodarske naèrte dr- `ave ter da je s sprejetimi zakoni vendarle po- stopno slabila ekonomska moè Cerkve. Po drugi strani pa je mogoèe prav v pomanjka- nju prispevkov s podroèja gospodarskega do- gajanja v verskem èasopisju tudi sklepati, da se Cerkev v prvem obdobju ni prav dobro znašla, oz. ni vedela, na kakšen naèin se naj odzove na spremenjene povojne razmere. Tako izzveni tudi obvestilo duhovnikom v Okro`nici iz januarja 1946 “ne išèite nasve- tov in pomoèi pri škofijskem ordinariatu”. 1. Slovenski poroèevalec je bilo glasilo Osvobodilne fronte, ki je izhajalo periodièno. Leta 1938 sta izšli le dve številki, od leta 1945 je izhajal dnevno. Leta 1959 se je zdru`il z Ljudsko pravico v èasopis Delo. 2. Èasopis, ki je izhajal zelo neredno od 1945 do 1952, èeprav je bilo prvotno mišljeno, da bi izhajal kot tednik. 3. Interni èasopis škofijskega ordinariata, ki je bil namenjen duhovnikom. Izhajal je tako v ljubljanski kot v mariborski škofiji. 4. Jo`e Prinèiè, Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije 1945–1963, Novo mesto, Dolenjska zalo`ba, 1994 (dalje: Jo`e Prinèiè, Nacionalizacija 1945–1963), 30. 5. Prim. Jo`e Prinèiè, Maruša Zagradnik, Marijan Zupanèiè,Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetji v Sloveniji po 2. svetovni vojni, Ljubljana, Arhivsko društvo Slovenije, 1992. 6. Ur. l. FLRJ, št. 98/667, 6. 12. 1946. 7. Delovno ljudstvo pozdravlja zakon o nacionalizaciji, v: Slovenski poroèevalec, 7. 12. 1946, 1. 8. Še pred obravnavo predloga zakona v zvezni skupšèini je vlada `e pripravila cel organizacijski aparat, ki naj bi izvedel uzakonjeno nacionalizacijo. Glej Govor podpredsednika vlade Edvarda Kardelja, v: Slovenski poroèevalec, 7 .12. 1946, 1. 9. Govor podpredsednika vlade Edvarda Kardelja, v: Slovenski poroèevalec, 7. 12. 1946, 1. 10. Zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetji, v: Slovenski poroèevalec, 7. 12. 1946, 1. 11. Jo`e Prinèiè, Nacionalizacija 1945–1963, 53. 12. Naredili smo velik korak naprej, v: Slovenski poroèevalec, 6. 12. 1945, 2. 13. Pozdravljamo sprejeti zakon kot pridobitev naše borbe in našega dela, v: Slovenski poroèevalec, 8. 12. 1946, 1. 14. Naredili smo velik korak naprej, v: Slovenski poroèevalec, 6. 12. 1945, 2. 15. Prim. Izdajalci priznavajo svoje ovaduško delo, v: Slovenski poroèevalec, 22 .9. 1946, 121; Metod /           /      Miku`, Krivi so, v: Slovenski poroèevalec, 16. 12. 1945; 16. Prim. Kajnovsko razdobje v Katoliški Cerkvi na Slovenskem — govor ministra Toneta Fajfarja po ljubljanskem radiu dne 6. julija, v: Slovenski poroèevalec, 8. 7. 1945, 4, Partija v borbi proti sovra`nikom delovnega ljudstva, v: Slovenski poroèevalec, 14. 11. 1946, 4–5; Osvobodilna fronta in Cerkev na Slovenskem, v: Slovenski poroèevalec, 22. 7. 1945, 4. 17. Zakon o nacionalizaciji sprejema delovno ljudstvo kot pridobitev svoje borbe in svojega dela, v: Slovenski poroèevalec, 29. 12. 1946, 3. 18. Oznanilo, 6. 4. 1947, 3. 19. Jo`e Prinèiè: Nacionalizacija 1945–1963, 78. 20. Sprememba zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetji, v: Slovenski poroèevalec, 29. 4. 1948, 1. 21. So pa zato z drugo nacionalizacijo nekateri `enski in moški redovi izgubili bolnišnice, ki so bile v njihovi oskrbi. Prim. Šematizem ljubljanske nadškofije, Nadškofija Ljubljana, Ljubljana, 1993, 1186–1197. Po odpustitvi iz bolnic in sanatorijev se je veliko redovnic zateklo v Srbijo, kjer so svoje delo negovalk in bolniških sester nemoteno opravljale dalje. Paradoksno je bilo, glede na situacijo v Sloveniji, da so bile sprejete kot bolniške sestre celo v bolnišnico Vojne akademije, kjer so delovale vse do razpada Jugoslavije. Ustni vir: Franc M. Dolinar. 22. Sprememba zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij, v: Slovenski poroèevalec, 29. 4. 1948, 1. 23. Sprememba zakona o nacionalizaciji pomeni razširjenje in utrditev socialistiènega sektorja našega gospodarstva, v: Slovenski poroèevalec, 29. 4. 1948, 4. 24. II. kongres OF Slovenije — poroèilo organizacijskega sekretarja IOOF dr. Marijana Breclja, v: Slovenski poroèevalec, 29. 4. 1948, 2. 25. Po podatkih Jo`eta Prinèièa naj bi v Sloveniji v tem obdobju nacionalizirali 769 podjetij, in sicer 108 lesnopredelovalnih obratov in `ag, 105 podjetij `ivilske industrije, 77 podjetij kovinske industrije, 76 podjetij tekstilne industrije, 60 podjetij industrije gradbenega materiala, 36 podjetij usnjarske industrije, 28 elektrogospodarskih podjetij, 19 podjetij kemiène industrije, 16 podjetij grafiène industrije, štiri rudnike, 88 hotelov, 48 skladišè, 45 vinskih kleti, 23 lastnikov prevoznih sredstev, 16 kinematografov, osem bolnišnic in sanatorijev, šest gradbenih podjetij, tri zavarovalna podjetja ter eno trgovsko podjetje. Jo`e Prinèiè, Nacionalizacija 1945 –1948, 83–89. 26. Ukaz o razglasitvi podjetji, ki se nacionalizirajo, v: Slovenski poroèevalec, 4.5. 1948, 3. 27. Jo`e Prinèiè, Nacionalizacija 1945–1948, 111–113. 28. O tem je v delu Agrarna reforma in kolonizacija podrobneje pisal Zdenko Èepiè. 29. Uradni list DFJ, št. 64/45. 30. Uradni list SNOS in NV, št. 62/45. 31. Prvo agrarno reformo je Slovenija do`ivela z marèno revolucijo leta 1848, drugo pa po prvi svetovni vojni. O drugi agrarni reformi je nekaj prispevkov pripravil tudi predvojni pravnik Rado Kušej. Prim. Rado Kušej, Ustavne meje agrarne reforme, Ljubljana, Društvo Slovenski pravnik, 1928. 32. Milko Mikola, Povojne nasilne razlastitve premo`enja v Sloveniji, v: Temna stran meseca — kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji, uredil Drago Janèar, Ljubljana, Nova revija, 1998, 53. 33. Zakon o agrarni reformi — ekspoze zveznega ministra dr. Èubrilovièa v zakonodajnem odboru zaèasne narodne skupšèine, v: Slovenski poroèevalec, 14. 8. 1945, 2. 34. Zakon o agrarni reformi — ekspoze zveznega ministra dr. Èubrilovièa v zakonodajnem odboru zaèasne narodne skupšèine, v: Slovenski poroèevalec, 14. 8. 1945, 2. 35. Ur.l. RS, št. 271/91-I. 36. Zakon o agrarni reformi in nacionalizaciji, v: Slovenski poroèevalec, 28. 8. 1945, 4. 37. To so Okro`nice (ljubljanske škofije) izdane dne 22. 1. 1946, 31. 1. 1946, 18. 2. 1946 ter 25. 9. 1946. V mariborski škofiji pa je agrarno reformo omenila le Okro`nica, izdana septembra 1946. 38. Okro`nica št. 1, 22. 1. 1946, št. 331. 39. V tem pismu so škofje zapisali, da pomeni agrarna reforma veliko krivico za Katoliško cerkev, da je Cerkev svoja posestva pridobila na zakonit in pošten naèin, da ji posestva niso slu`ila za nedovoljena pridobivanja novega imetja, ter da je od teh posesti veliko ljudi prejemalo dohodke. Škofje so tudi napisali, da je skušalo dnevno èasopisje, zato da bi opravièilo odvzem cerkvenih posestev, Cerkev krivièno obsoditi, da zanje ni skrbela. Po sledeh pastirskega pisma iz leta 1945 — ob 50. letnici za`iga škofa Vovka, Ljubljana, samozalo`ba, 2002, 26. 40. Okro`nica št. 2, 31. 1. 1946, št. 479. 41. Izvajanje agrarne reforme v Sloveniji, v: Slovenski poroèevalec, 1. 11. 1945, 3. 42. Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, v: Slovenski poroèevalec, 8. 11. 1945, 1. 43. Agrarni interesenti morajo `e spomladi sejati na svojem, v: Slovenski poroèevalec, 27. 12. 1945, 3. 44. Prim.:Izvajanje agrarne reforme na gozdnih posestvih, v: Slovenski poroèevalec, 2. 8. 1946, 5; Naš dr`avni gospodarski sektor se krepi v korist vsega delovnega ljudstva, v: Slovenski poroèevalec, št. 291, leto 1946, 5. 45. Zbor volivcev zahteva popolno razlastitev stiškega samostana, v: Slovenski poroèevalec, 15. 9. 1946, 6.