laued daily ezcapt Saturdajs. Sundajf and Holidaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE leto-veab xxxvl Cena lista je $6.00 Urednilki in upravnilki prostori: 2657 South Lawndale A v«. Offles of Puhlica tion. 1657 South Lawndalt Avo. Telephona, RockwtU 4604 ^ch^.TSS^S^r'^ JStrcJSgSSli Marcb"«!°!r? CHICAOO 23. ILL. PONEDELJEK. 10. APRILA (APRIL 10). 1944 Subscription $8.00 Yaarlj STEV.—NUMBER 71 Acceptanca lor asallinj at speclal rate of postafe providad for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorUed on Juno 4, 1918. Rusi pognali nemške kolone do predvojne čehoslovaške meje Seat nemških vojaških divizij obkroženih na te verozapadni strani Odese. Rusi ubili in ujeli čez 10,000 sovražnikov.—Ameriški letalci bombardirali letalske tovarne v severni Nem /cijit Prusiji in na Poljskem in nemška letali sča pri Zagrebu in Banjaluki.—Enote ameriške bojne mornarice in letalske sile potopile in poškodovale 46 japonskih parnikov in ladij London. 10. apr.—Rdeče armade so v prodiranju na 230 milj dolgi fronti pognale nemške kolone do predvojne čehoslovaške meje v Karpatskem gorovju, prodrle 40 milj daleč v notranjost Rumunije in zasedle čez 480 vasi in naselbin, poroča Moskva. Premier Stalin je v odredbi dneva naznanil nove ruske zmage. Ruske in češke zastave vihrajo v krajih ob predvojni čeho-slovaški meji. Dr. Edvard Beneš, predsednik Cehoslovakije, je poslal čestitke Stalinu in izjavil, da so čehoslovaške čete z ruskimi armadami vred vkorakale v kraje svoje domovine. Poveljnik ruske armade, ki je dospela do Tatarskega prelaza in invadirala severno Rumunijo, je maršal Gregorij Žu-kov. Druga ruska armada drobi ostanke nemške sile v bližini Razdelnaje, 40 milj severozapad-no od Odese, velike luke ob Črnem morju. Moskva poroča, da so Rusi ubili 7000 in ujeli 3200 sovražnikov. London, 10. apr.—Ameriške leteče trdnjave in bombniki so bombardirali letalske tovarne v severni Nemčiji, Vzhodni - Pnj-siji in na Poljskem. Bombe so padale na Tutow, Warnemunde, Marienburg in Poznan. Napada se je udeležilo 1700 letečih trdnjav in bombnikov. Poročilo pravi, da se 39 letal ni vrnilo v svoje baze po izvršenih napadih. London. 8. apr. — Ruska armada je zajela šest nemških divizij, okrog 50,000 vojakov, na ozemlju 40 milj severozapadno od Odese, velikega pristaniščne-ga mesta ob Črnem morju, poroča Moskva. Rusi so zasedli čez 60 naselbin, med temi dve, ki sta oddaljeni samo deset milj od Odese. Nemške divizije so v pasti na »verni strani Razdelnaje, železniškega križišča. Rusi so zasedli Razdelnajo zadnjo sredo in presekali železnico, ki vodi v Rumunijo - Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so Rusi "bih 5000 sovražnikov in ujeli (ez tisoc-v zadnjih dveh dneh. Rusi zdaj drobe ostanke nemške *'!< v sektorju pri Majaku, 18 ^'Ij zapadno nd Odese. v ju/nozapadnem kotu Ukra-J'"« pn Skali je druga nemška v pasti in nevarnosti uničenj" Moskva poroča, da je 4000 N"m< ov padlo v bitki z Rusi na fronti. Ostanki petnajstih Umskih divizij so obkroženi. južnozapadni strani Tarno-N' poljskega mesU, so sovjet-sk* odbile napade nemških p«'thih in oklopnih kolon na ±^l">/'cije in vrgfc sovražnl- vzhodno od Sarajeva, ki so raz bile več letal na tleh. Pearl Harbor. Havaji. 8. apr. — Admiral Chester W. Nimitz je naznanil, da so enote ameri ške bojne mornarice s podporo letalske sile potopile in poškodo vale 46 japonskih ladij in parnikov ter uničile in poškodovale 214 letal v akciji, ki je trajala tri dni, pri otokih Palau, Yap in Woleaj. To je bila največja, a-meriška zmaga, izvojevana v napadu, ki se je pričel 29. marca in končal 1. aprila. Ti otoki leže 550 milj od Filipinov. Ameriška podmornica je tor-pedirala in poškodovala japonsko bojno ladjo, ko je bežala od otoka Palauja pred začetkom napada. Niti ena ameriška ladja ni bila poško^gvupa v bitki. V operacijah sok znašale amer-ške izgube samo 25 letal in 18 mož; vsi drugi so bili rešeni. Naznanilo pravi, da je bilo najmanj 28 japonskih ladij in parnikov potopljenih, 13 pa poškodovanih. Ameriški letalci so uničili 160* letal, 54 pa poškodovali. Poveljnik enot ameriške bojne mornarice je bil admiral R. A. Spruance, letalske sile pa podadmiral Marc A, Mitscher. Japonci so izgubili od začetka vojne 1328 ladij in parnikov. Nadaljnjih 1141 je bilo poškodovanih. New Delhl, Indija. 8. apr. — Japonske čete so presekale cesto, ki spaja Kohimo z Imphalom, zavezniško zalagalno bazo v Indiji, in se približale feleznici Bengal-Assam, ki vodi v severno Burmo, se glasi naznanilo iz glavnega stana admirala Louisa Mountbattena, vrhovnega poveljnika zavezniške sile v južno-vzhodni Aziji. Madžari se pridružili partizanom Ljute bitke v zapadni Srbiji London. 8. apr. — Radio Moskva poroča, da se je 5000 Madžarov pridružilo jugoslovanski osvobodilni armadi, katere poveljnik je maršal Tito. Madžari imajo dbvolj orožja za oborožitev polovice ene divizije. Moskva je naznanila, da je bataljon Slovencev zapustil čet-niško armado generala Mihaj-loviča, vojnega ministra v jugoslovanski ubcžni vladi, in se pridružil partizanom. Glavni stan maršala Tita poroča, da so partizani zasedli neko mesto po bitki z Nemci, v kateri so slednji utrpeli velike izgube v vojaštvu in bojnem materialu. Poročilo dostavlja, da so v teku ljute bitke med partizanskimi enotami in nemško silo v zapadni Srbiji. Partizani so prodrli do reke Drave pri Pod-ravski Slatini. Revizija politike napram Italiji Kritičen pregled političnega ustroja .D. e.; R. apr. — Wz odlašanja. k,j ol* i ti*M terr. tig j da > t Ai l):li H dir« Di Ar ' velikimi izgubami. Italija. 8. apr. — Na koncih italijanske fronte je "'i mor v operacijah po-Nemci naskočili po-pete zavezniške armade 4'-"-tu. Komunike pravi. • vršili le spopadi med p " ' »tražami. k bombniki so se dvig-Jih baz v Italiji, prele-, J "»sko morje in bombar-" >nši^> vojaško letališče r glavnem hrvaškem po padu v zraku so ustrelili 16 nemških M'» J* bil prvi ameriški napad na Zagreb !l letalci z. Izgledi so, da bo državni depart ment revidiral politiko napram Italiji po kritičnem pregledu po-itičnega in ekonomskega usfro-a, ki je po izjavi odgovornega ameriškega uradnika, ki je pravkar dospel v Washington iz Ita-ije, zelo pomanjkljiv, Department ni hotel zanikati poročil, da bosta Amerika in Velika Britanija reorganizirali svoje predstavništvo pri vladi premierja Badoglija ln kralja Viktorja Emanuela. Poročila iz Londona pravijo, da bo britska To je prvo priznanje, da Ja- vjada p^ala Noels Chsrlesa, ponci prodirajo v notranjost In- bivšega poslanika v Braziliji, v dije. Britske in indijske čete Neapei kot vrhovnega komisar-odbijajo napade japonskih vo- ja Kot tak j0 bo reprezentirsl jaških formacij na svoje pozici-)pri italijanski vladi. Ta poroči-je na vzhodni in južni strani )la prjhaJajo lz Londona, odkar Imphala, glavnega mesta držsve ^ je Rusija odločila za prizna-Manipur. Inje Badoglijeve vlade. V severni Burmi so kitajske in I Doznavt da bo Amerika ameriške čete pod poveljstvom\uMiXg zgledu Velike Britanije, generala Josepha Stilwells na- Robert D Murphyf njen repre-padle japonsko vojaško posadko zentant v italijanskem posveto-pri Wakawngu. Več sto Japon- va,ncm gvetUf bo morda imeno-cev je bilo ubitih in ranjenih. vfln M planika. Državni tajnik Cordell Hull je zsgovarjal ameriško politiko v Italiji. Dejal je, da je bila prsvilns in uprsvičena v zasle-dovsnju glsvnega cilja — zmage v Italiji. Ameriške in kitajske čete zdaj prodirajo proti Myitkijini, glav ni japonski bazi na tej fronti. Moskva omenja nov dokaz nacijske brutalnosti Woll obsodil mezdno Moskva, 8. apr. — Sovjetske avtoritete so objavile zapriseže- formulo no izjavo treh ruskih vojaških Washlngton, D. C., 8. apr. -častnikov in treh civilistov, ki Matth,.w vVoll, podpredsednik pravi, da so nemški vojski po- Ameri|k(. delavske federkcije. je gnali čez «00 Rusov, moških. ^sliianju pred člani vojne-žensk in otrok, v barske v Mali- dt.|aVRkega odbora obsodil nu, provinca Rovno, nakar so jih mezdno forrnulo "malega jekla" zažgali. Vsi so zgoreli v bara- m Mhu>va, poklic. Dejal je, kah. Nemški vojaški strsžniki dg farmuja je krivična In da o-so streljali na vsakega, ki je nemogof.a Opravo hib In poskušal pobegniti iz gorečih ba- mantyuXBa|| mezdne strukture. rak. Med žrtvami nacijske be m~- stljalnosti je bilo 205 otrok. zedinjenje voditeljev it ali i-janshh strank Koraki ea» Ustanovitev koalicijske vlade GLAVNE OVIRE OD STRANJENE Sorrento, Italija« 8. apr. — Voditelji italijanske opozicije so se zedinili glede ustanovitve koali cijske vlade in vojnega kabineta, Če se in kadar se bo kralj Viktor Emanuel Umaknil v pokoj in imenoval svojega sina Humber ta za naslednika. Poročilo pra vi, da se bo to zgodilo. "Kralj se je odločil za imenova nje Humberta za svojega naslednika," je izjavil senator En-rico de Nicola, predsednik državne zbornice v predfašistični dobi. "Končna odločitev za ali proti monarhiji zavisi od italijanskega ljudstva." Kralj je nameraval Imenovati prestolonaslednika Humberta za svojega naslednika na prestolu po osvoboditvi Rima. Voditelje protifašističnih strank zdaj pritiskajo nanj, naj ae takoj odpove prestolu in izda zadevno prokla-macijo. Potem, ko je Benedetto Croce, sloviti filozof in vodja liberalcev, informiral vpditelje šestih protifašističnih strank o pogajanjih glede abdikdcije kralja v prilog prestolonasledniku, so ti objavili deklaracijo, v kateri so naglasill potrebo formiranja vojnega kabineta. To naj bl odpravilo sedanjo krizo. Voditelji so izrazili upanje, da bo kralj izročil oblast prestolonasledniku Croce in grof Carlo Sforza, bivši zunanji minister in vodja protifašistov, sta izjavila, ds bo upokojitev kralja odstranila glavne ovire in omogočila sodelovanje z vlado premierja Bado-glij«. Ustanovitev koolicljske vlade je predlagala komunistična stranka. Izgleda, da so voditelji šestih političnih strank našli podlago, ki bo omogočila kooperacijo med njimi in Teorganizi-ranje vlade. Govorice trdijo, da hočejo komunisti dobiti v koalicijski vladi poziciji obrambnega ministra in notranjega ministra. V področje notranjega ministra spsda kontrola policijskega sistema. Grška vlada dobila dva ameriika par ni h a so metali' ■ _ m ^ ifl» ns nemško letal išče' dogovora med Ameriko '•uki,.B0 milj severno- vlado. Stavka telefonskih delavcev v Mehiki Mesico Clty, 8 apr ~ Vlads VVashington. D C. 8 apr - je prrv^l. n^r^tvo nad Me-Administracija za vojno plovbo slcsns Telephone * T*l*graph poroča, da sta bila nadaljnja Co. zaradi stavke, katero je okli-dvs ameriika parn.ka izročena cala unija telefonskih delavcev, uri ki ube/ni vladi v Kairu. Mo- To kompanijo kontrolirajo ame- /»stavkalo v znak protesta, ker štvo ns obeh psrnikih bodo tvo- riškl interesi Voditelji unije m> avtoriteta preklicati rili rrki na nodlae. sklenjenega izjavili, da stavka ne bo prekli- ka/ni. naloženih nekaterim vo/. J^A^nko in *rZ rana, dokler ne * vprašanje nllumi, **radl kišenja. promH-1 Politični odbor CIO dobil zadoščenje VVashington, D. C., 8. ppr. — Federalni justlčni tajnik Frsn-cis Biddle je izjavil, da obdolžitve, da je odbor za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij kršil provizije Conrial-ly-Smithovega zakona, so brez podlage. To dejstvo je ugotovila preiskavs, katere Je odredil justlčni department na zahtevo kongresnika Smitha, demokrata iz Virginije in soavtorja omenjenega zakona. Načelnik odbor za polltičpo akcijo je Sidney Hill-man, predaednlk unije Arnalga-mated Clothing VVorkers. Vrhovni sovjet počastil K al i ni na Moskva, 8. apr. Vrhovni sovjet (parlament) je pogasili M I. Kalinina. predsednika Sovjetske unije, ko ga je imenoval za "Junaka socialističnega delavstva" Čast mu ie hita izkazana ob 2A-letnici izvolitve za na-čelrflka vaeruakega centralriega «»dbfrra sovjetov. Domače vesti Glasovanje Is Sprlngflelda Springfield, 111. — V zadnjih dn^h sta bila poklicana k vojakom Leonard Darovec in John Lazar mlajši, oba člana društva 47 SNPJ. Slednji ie bil v društvenem odboru. Članstvo ieli obema srečen povratek. — V sa-natoriju St. John se nahaja še od 15. septembra Anton Toma-Žič, član društva 47. Članom se priporoča,.naj obiščejo br. To-mažina v sanatoriju. Nov grob v Norih Chicagu North Chicago, IU. — Po dolgi bolezni je umrl v okrajni bol nišnici Joseph Kaučič, star 66 let in doma iz vasi Ljubin pri Tolminu na Primorskem, odkoder Je prišel v Ameriko 1. 1910. Zapušča ženo, enega sina in dve hčeri, v starem kraju pa dve sestri. Nesrečna smrt rojaka < v Argentini Buenos Aires, Argentina. —• Dne 21. januarja je lokomotiva povozila Ivana AndreJaftiča. Nesreča se Je zgodila, ko je stopil z vlaka na postaji Munro. An-drejašič je bil gotovo v kakšno stvar zamišljen, da ni opazil od nasprotne strani naglo vozeče lokomotive, ki ga je podrla, ko je hotel čez tir in gs vlekla več metrov daleč. Bil je star 44 let in doma iz Podgorja pri Herpeljah; v Argentino je prišel pred 14 leti. Tu zapušča ženo in hčerko, brata in svaka in nekaj drugih sorodnikov, v Severni A-meriki (Chicagu) dva brata In eno sestro, v starem kraju pa starše in več bratov ter sester. Amerika prizna * argentinsko vlado 1 rodno osvoboditev, kateremu čcluie general Charles de Ost Stavka voznikov taksijev v Urugvaju Montevideo, Urugvaj, 8 apr. —Čez 700 voznikov taksijev je Velika Britanija ji bo sledila London. 8. apr.—Poučeni krogi trdijo, da bo Amerika kmalu obnovila normalne odnošaje z Argentino in priznala vlado, katere načelnik je general Edelmi-ro Farrell. Ti dalje pravijo, da bo Velika Britanija sledila A-meriki. Britska vlada ne vidi nobene* ga vzroka za nadaljnje ignoriranje Farrellovega režima, čeprav zasleduje totalitarske cilje. Zavzela je stališče, da režim ni slabši od pre|šnjlh. Ta ne more nuditi opore osišču, ker je očitno, da ne more zmagati v sedanji vojni. Velika Britsnija je za to, ds Ameriks odloči smernice ns-pram Argentini na podlagi vse-ameriškega pakta. Za Veliko Britanijo je v tem momentu bolj važno vprašanje dostavljanje argentinskega mesa nego |>oliti-ka Farrelovega režima. V Londonu zanikajo govorice, ki prihajajo iz različnih virov, da se Velika Britanija in Amerika prirpavljata za izvajanje ekonomskh sankcij proti Argentini. i • Nye za podriavljenje oroine industrije Washington, D. C , 8 apr Senator Nye, republlkariei i/ Severne Dakote, Je dejal, "da sedanja vojna oe bo dobljena, če ne bodo vojaške klike v sovražnih državah uničene, munl-cijske tovarne podrte, naša last-ns orožna industrija pa podržavljena. Privatni inUrraal me bi mogli grmaditl prof M ov v vojnem času, če bi bila orožna industrija podržavljena." {;lede zvišanja plače izravnavo, nih regulacij. Sest ubitih v letalski ne»reči Seat t le Wash . 8 apr ftest potnikov ae je ubilo, ko je letalo družbe Pan American Airways trščilo na tla ln se razbilo v poletu U Nomeja proti Fatrbanksu, Alaska Vzrok nesreče ni znan. o oklicu stavke* Zahteva za zvišanje plače zavrnjena » . » Chicago. 8. apr.--C. H. Form-by, predsednik unije telefonskih delavcev, neodvisne organiiacl je, je naznanil, da bodo člani glasovali o oklicu stavke 14. a prila. Glasovanja se bo udeležilo čez štiri tisoč Članov te u-nije, uposlenih pri Illinois Bell TelefMione Co. ♦» Federalni delavski odbor bo nadziral glasovanje, ki je bilo odrejeno v soglasju s provizija mi Connally-Smithovega zakona. Konflikt izvira iz odluka voj nega delavskega odbors, ki je odbil zahtevo unije za zvišanje plače za dva dolarja na teden. Odlok pravi, da so telefonski delavci že dobili zvišanje na podlagi mezdne formule "malega Jekla", Ako bo večina članov u-nije odglasovala za oklic stavke, bo ta legalna v smislu pro-visij omenjenega zakona. Francosko ljudstvo odloči o vladi General Giraud zanikfi resignacijo VVashington, D. C.. 8. apr. — Predsednik Roosevelt je na sestanku s časnikarji izjavil, da je načelo samod ločevanj a Jadro a-meriške politika napram Franciji. To ja bil njegov odgovor na vprašanje, ali bo Amerika priznala francoski odbor za na- general Charles de Gaulle, kot lokalno francoako vlado. Roosevelt Je dejal, da ne ve, kako čuti francosko ljudstvo, zaeno pa Ja naglasil načelo, da mora to imeti odločilno Usedo, kakšno vlado hoče, ko bo Francija osvobojens. Amerika in Velika Britanija sta le omejeno priznala de Gaullev odbor. Doznava se, da je Amerika proti priznanju De Gaullovega odbora kot vlade Francije, dokler ta odbor ne dobi prilike do demonstracije, da v resnici uživa zaupanje francoskega ljudstva. Taka demonstracija pride (>o zavezniški invaziji Francije, Ljudstvo bo potem jiokazalo, ali je za ali proti De Gaullovemu odboru. Alšlr, Alšertja, 8. apr, General Henrl Giraud je zanikal poročila, da Je odstopil kot vrhovni poveljnik francoske oborožene sile v severni Afriki. Zanikanje je dokaz novega trenja mnd njim In člani francoskega narodnega odboru. Produkcija jrtemoga padla v Angliji Ie ali pa opravljajo važna dela v Industrijah In jih ni mogoče nadomestiti. Strop nad mezdami ostane VVashington, D. C., 8, apr. — Predsednik Roosevelt ja Izjavil, ds strop nad mezdami ostane in ds mezdna formula "malega Jekla" ne bo odpravljena. Ta prepoveduje zvišanje mesd za več ko |H*tnajst odstotkov nad točko, ki je prevladovala v januarju I. 1(141. Hooaevelt je dejal, da živ-Ijenskl stroški se niso zvišali v /adnjih dvanajstih mesecih. Revizijo me/dne formule zahtevajo unije Kongresa industrijskih organizacij in Ameriške delav« ske federacije. Bombs poškodovale nemško bojno ladjo ljondon, 8. apr. — Uradno poročilo pravi, da so angleški letalci vrgli najmanj 24 bomb na nemško oklopno ladjo Tlrpitz. J*dja se je nahajala v iuki severne Norveške, ko so Jo letalci napodil. Silne eksploslje to sledile v notranjosti ladje. Poro-čilo trdi. da bo vzelo več mesecev, preden bo Tirptti popravljen, če sploh bo,** Coverner angleške driavne banke odstopil London, 6. apr. Montagu C. Norman, governer državne banke, je resigntral zaradi alabega zdravja na nasvet svojega sdrsv-nik* On je star 73 let tn v zadnjih 24 letih je igral vodilno vlogo v svetovnih finančnih zadevah. Nasledil ga bo lord Catto. * • Glasovi iz naselbin I* >4 bil* pognan* namik* č*te Vojne operacije na Pacifiku Dejstvo, adc na mor-ju m v /tako A tn« ritke oborožene sile no prctttuile Japonce. ke h številnih važnih otokov in vae lu»/.e, da m* japonska vojna mornaric* umiče in bel' med ameriškim vbjnim bhMinvjem. Japonci i4i v defenzivt, meti trm ko m» amrnftk* oborožene sile v ofenzivi. Vojna,na 1'uofiku jc. oi.iv lako.^jjui kot je vojna v Evropi, kljub temu ua m* »matia. du jr treba najprej uničiti Hitlerjevo ukbiutfnu silo, kajti uničenju Jr sile bo aledtlo uničenj«' japonske nlr, kur i«' ne izbe Ano. Pot«*!' v«»jm* uu Pacifiku m* jc dcfuutivno «4»rti»l proti Ja|x»nrrm. • relo po bo il« pieorj čet»a kakor računajo vojaUti veščaki, predpo bo prišlo do japonske kapitulacije Bombo. kakrAae mečojo angleški letalci m nemške mesta la leduetrtjaka središča. PH0SV1TA VVashington in njegov narod *Del karakterja Georga Wash-ingtV* ki je v zadnjih letih llnj poudarjan kot prej. je oni, ^rnu je pridobil ime qčeta svo-ie zemlje. Toda pred Časom je ta naslov bil eden od njegovih najbolj- popularnih. . . . Dne 30. aprila tega leta bo 155 let odkar je Waahington prvič stopil kot predsednik v Fede-ral Halli v mestu Newv Yorku, Toda celo kot prvi predsednik nl dovolil« da ga njegova visoka služI« odstrani od zanimanja;za vsakdanje življenje svojih roja-jpv Ostal je vedno bl^u preprostih ljudi. Kdorkoli je vsaj slučajno srečal Washingtona, je doprinesel k številnim pravnicam, ki so ostale do današnjega dne in ki prikazujejo njegovo preprosto oliko in ljubeznivost tudi do najskromnejših 'svojih rojakov. Neka siromašna žena, ki je iskala svojega moža v vojnem taborišču v Cambridgu, se je pri koncu svojih dni spominjala, kako je general VVashington prija-hul mimo ter jo vprašal, kaj želi in ji pokazal, kje bo našla čqto svojega moža. Toda s časom so ti osebni spomini postali vedno redkejši. Začelo se je govoriti o VVashingto-novi neljubeznivosti, o njegovem nerazumevanju preprostih ljudi. Bil je res mogoče strog, ako se je narušila disciplina, ali ako kdo ni pokazal dovolj spoštovanja za njegov položaj generala ali predsednika; toda to je bilo radi tega, ker je smatral, da nismo kot narod nič manj, čeprav je republika mala, in da demokracija ne pomeni odstranitev vsake avtoritete. Ni smatral, da nova ureditev države daje posebne privilegije, temveč da vzdigu-je preprost narod, brez da uniči vse vzvišene in pametne tradicije. Majhen, toda važen dokaz teh principov je predsednik dal, ko je potoval po deželi. Vedno je, ako je le- bilo mogoče, stanoval v krčmah raje nego sprejel povabilo kakega osebnega prijatelja. O tem nam na primer govori pravljica, ki se nanaša na zgodovino mesta Haverhill, Mass. Kmalu po svojem m prihodu je predsednik slišal, kako neki otrok joče ter je poslal svojega tajnika, naj pogleda, kaj je. Izkazalo se je, da je neki majhen fantek, komaj pet let star, jokal zato, ker je prišel prekasno, da bi videl generala VVashingto-na. Deček je bil povabljeni naj vstopi k generalu v sobo. Ko je zagledal predsednika, ga je gledal vedno bolj začudeno in zaječi jal: "Toda jaz sem mislil, da ste zelo, zelo velik človek!" Mislil je, da "velik" človek mora biti velikan, kot Goliat. Ko je predsednik nameraval odpotovati, se je neki star človek izrinil iz gruče in zaklical: "General, general, ali me ne poznate? Bil sem vaš telohrani-telj' VVashington je nagovoril starega vojaka po imenu; govoril je z njim nekaj časa, neozirajoč se na njegovo skromno, zapuščeno pojavo. Ko je rekel zbogom, neopazno pustil v tresoči stati roki zlatnik, katerega je starec zapazil šele, ko je predsednik odšel Nekega dne potem, ko je prvič Postal predsednik, se je VVash- ington sprehajal po Batteryju z nekim starim prijateljem, ko je neki star mornar prišel mimo z vozičkom, visoko naloženim s školjkami polžev in vprašal, ali ne bi eno kupil. Mornar je pripomnil, da se iz njih lahko napravijo lepi gumbi Washington je prikimal ter poslal cel voziček školjk svojemu krojaču z navodilom, naj mu pripravi žametasto obleko z gumbi od školjk. Kasneje, ko je to obleko nosil na nekem sprejemu, je začel no-modo gumbov od školjk. Washingtonov upogled v navadne probleme je posebno prišel do izraza pri njegovem po-setu mesta v Mass., kjer so tkali bombažno platno. Povedali so mu, da so v eni delavnici iznašli poseben način urejevanja dela, s čimer je povečana produkcija brez vzporednega povečanja šte-vila delavcev. Porabil je več časa pri pregledovanju in spozna vanju te novosti radi možne uporabe drugje, nego za formal nosti sprejema. Imel je železno navado za red. Radi tega je njegovo posestvo v Mount Vernonu bilo v tako lepem redu; tobak, ki je tam rasel, je bil sprejet kot standardne kvalitete samo na pogled. Njegov obcut za red je bil videti tudi po tem, da je vedno nosil obroč za ključe. Eden njegovih nečakov se je spominjal, dh ga je VVashington nekoč, ko je še bil mladenič, opazil, kako išče ključe po svojih žepih. Rekel je dečku, da bi vednd moral nositi svoje ključe na verižici ter mu je takoj dal svojo. V Valley Forgu je VVashington zato tako hitro postavil šotori-šče za svojo vojsko, ker Je odredil nagrade za najboljše in najbolj hitro napravljene hišice. Njegovi ljudje so si zapomnili takih majhnih stvari kot je ta. Vsaka vojska pozna svoje generale take kot so v resnici.—Flis. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. atrani.) ju ne bil mogel niti misliti, to je politično zaostalost. Izgubil sem vero, da je delavstvo mogoče izobraziti. Kljub temu vidim avto pri vsaki delavski družini in tudi druge udobnosti. Sicer je res, da so v veliki depresiji mnogi izgubili denar v bankah in svoje domove; pa tudi tako zvani "yvell-to-do" so šli v krušne vrste. Vsled pomanjkanja trga in slabih cen so tudi mnogi farmarji izgubili svoja posestva. Moj sodelavec mi je povedal, da je bil vreden $25,000, ko mu je Oče zapustil farmo. To je bilo v prvi svetovni vojni, ko je pšenica imela visoko ceno, po vojni pa je cena tako nizko padla, da ni bilo dovolj niti za delavce. In tako se je zadolžil, upal in upal, da se povrnejo boljši časi, toda zaman. Končno jc prodal, kar je še ostalo in šel med na« pro-letarce . . . Če človek vse to preštudira, vidi, da se vrši nekfcka revolucija, sicer tiha, ne hrupna. Vse se spreminja, raste in pada. Zdi sc, da nl nobena politična stru-ja dovolj močna, da bi obrnila ta tok, to prenavljanje in pres-navljanje v drugo smer. Brez jpotrebe se mi prepiramo radi strank, kajti kar imp priti, bo vseeno prišlo. Pred našimi očmi vidimo boj n\ed socializmom in kapitalizmom. Slednji je dovršil in se bo moral umakniti. Nekdaj je bil družinski ali rod binski red, domače gospodarstvo. Izpodrinil ga je fevdalizem— grajščak in cerkev. Fevdalizem je izpodrinil kapitalizem—denar in njegov lastnik. Najmočnejše cesarstvo je bil rimski imperij, toda tudi ta je izginil. Ostalo je le nekaj sledov. Še pred prvo svetovno voino je bil nemški narod smatran kot najnaprednejši, slovanski narodi pa kot— hlapčevski. In danes? Kdo je temu kriv? Komu gre zasluga ali krivda? Posameznim o s e b a m? Strankam — n učiteljica m raznih idej? Ne verjamem. Mi imamo lahko svoje ideje, svoje želje, ampak toka časa ne bo nihče spremenil. Ta dopis sem napisal v popravilo mojega zadnjega dopisa, da ne bo kdo smatral, da pišem "zmešano". Sicer je ves svet zmešan in tudi mi v njem. Podati sem le hotel sliko boja med kapitalizmom in socializmom, ki sta si v laseh že več let. Ta boj je posebno zdaj viden in zane-šen je bil tudi v kongres. Kajpada bodo vse poskusili, da ohranijo pri življenju stari red, ki umira. Ampak socializem bo stopil na njegovo mesto, in sicer brez socialnih demokratov ali z njimi. Torej ne razburjajmo se radi idej, ker to je čisto brez potrebe. • Taka je moja vera na podlagi mojih izkušenj. George Gornik, 403. Apel vsem južnim Slovanom! Na tisoče beguncev iz osvobojenih krajev Jugoslavije je. dospelo s privoljenjem provižorič-ne vlade maršala Tita v južno Italijo in severno Afriko. Število teh beguncev se s slednjim dnem veča in nastanjeni so v taboriščih zaveznikov, kjer komaj čakajo, da bo osvobojena njihova rodna zemlja in se bodo mogli povrniti na svoje domove. Velik odstotek beguncev se je boril v narodni osvobodilni vojski in mnogi od teh so ranjeni in pohabljeni. Naša dolžnost jc. da našim bratom in sestram in posebno otrokom olajšamo težko življenje v tujini jim prožimo pomoč, ki so jo tako potrebni. Otrok je posebno dosti v begunskih taboriščih Jugoslovanov in sedaj je omogočeno, da sc jim lahko pošljejo knjige v njih materinem jeziku: Številni otroci, ki so dospeli v taborišča, nimajo knjig v svojem jeziku, zato bi bilo potrebno, da bi jim ppslali čim več šolskih knjig—kot čitank, abecednikov itd. Apeliramo torej na vse Jugoslovane, da nam pošljejo knjig za te otroke, bodisi v latinici ali cirilici. Knjige bo Združeni odbor takoj poslal našim beguncem v taborišča v južni Italiji in severni Afriki. V knjige zapišite ime in priimek darovalca ter iste pošljite na naslov: The United Committee of South Slavic Americans, 1010 Park Avenue, Nevv York 28, N. V.-ZOJSA. - ■ ZAPISNIK Delavci v tovarni Boeing Alrcralt Co.. Itenton. Wash„ dobivalo hrano po novem slstamu. kl ga )e uatanovlla unija strojnikov. Rože—zdravilo Sladki janeC *pešuje majhna nabickloat v plasti roženlnsstlh stenic, ki nanjo voda In milo še poaebe učinkujeta, Iz tega ie umljivo, zakaj moramo kožo najprvo pošteno /močiti. Postati mora mehka, da milna pena z nje bolje posname vae. kar ne spada nanjo. Nekoliko tM*M. . vT, ■M Cpt AIW.U K*lt»r. Arm*. Ka*. wtll \M\ m |*rraHw »u . m4 A UmU a bo<*k«*«r b*ar« miIMIhs Now lh»y r« nrlrsTortra« .u** u» Uetoing f1>«hu frw* Uw Loc*Un*m. Au **m mr Cotuatbua. uhie .«, ___ LIKIA Ol JOf on kitehen polica, this 70 mra. gun on s General Sherman tank is probablj grlping s bit ss It pluga away at a workaday taak, drllling holas ln a ročk inttead cd tha enemy. Tha holas, 10 incfaas by 10 faet, ara to hold dynamita for blatUng tha ročk to plečet, somewhere naar a Pacific naval basa. Chief Carpentert Mate Thomas J. Waters, Arlington, Mass., geta credit far this idas of saving time and money through use of tha big gun instead of drills and sledges. U. S. Navy photo. .......* • { r\ šale nasvete zdravnikov, pazile na higijeno in na ato drugih stvari, moramo poelati v Šolo, v razrede, ki so prenatrpani, slabo snašeni. Pouk se v vseh razredih vrH dopoldne in popoldne, tako da jih sploh ni mogoče dobro prezračiti. Vodile smo jih ns zrak. kadar koli je le bilo mogoče, zdaj pa sedijo sključeni v šolskih klopeh, doma pa pri nalogah ln pri učenju. Najprej pišejo v lepopisne zvezke, potem v spisovne. nsto v računske. To je naloga. Putem se je treba učiti. Najprej brati iz čitanke. Potem na pamet in zvezka. Na(o po-števanko in kočno še ljubijanake spomenike iz zvezka. Vse to popoldan. Ob treh tedeva s sinom, ki hodi v drugi rszred, za mizo tn pričnevs r pitanjem. Najprej lepopis štiri vrste m, dve vrsti mi. dve vrsti mu. dve vrsti mo. dve vrttl ms. vse vezano. Meni utrip-Ije srce gledsm sinu pod prste. Sedi na pol atola zvit kakor jegulja in piše skorsj z nosom. Vstanem mirno in - popravim stol. "Prosim te. mama. nikar me ne moti!" To ja v redu. ne upam ai reči ničesar več in ves čaa me grise njegova drža. Ali je zato hodil k telovadbi, da bo zdaj takole sedel! Mene mineva potrpežljivost. "Poslušaj, Janez, sedi, kakor se spodobi. Ne morem te tako gledati.« "Saj vidiš, mama, da nimam časa. Ce bom naredil packo, boš ti kriva." Zdaj visi bodoča packa nad mano kakor Damoklejev meč in ne upam si ziniti nobene več. To mojo potrpežljivost nateza in stopnjuje mojo slabo voljo. Sin piše. Hvala bogu. Zdaj je že pri ma. Še eno vrsto, pa bo konec. Trajalo pa je le dobre pol ure. Nemirno se presedam na stolu. Ta hip je kanila s peresa usodna packa. Sin v jok in meni tudi ne manjka mnogo do joka. K sreči je genijalna glava iznašla zdravilo: "frintentod". To je odrešenje. Ta hip bi mi usta lahko žebrala himne na človeško iznajdljivost, ki je Iznašla tako imenitno sredstvo. Kaj bi bilo zdaj brez njega. Še enkrat pisati to strašno halogo? Tintentod 'je odstranil izdajalsko packo. Črte, ki jih je obenem požrl, sVa s sinom še eiv krat prav ntf lahko prevlekla z modlim barvnikom. Ne. Res, nič se ne {>ozna. ' Številka dve. Prepisovanje iz knjige. Sin piše, jaz narekujem. Dosledno piše a, kadar bi moral in obratno. Zelo ponižno in z angelskim glasom mu svetujem, naj premisli, kar piše. Toda tudi ta obzirni opomin je dovolj. Sin se že topi v solzah. "Vsi otroci se igrajo, samo jaz moram prepisovati to dolgočasno nalogo!" Jaz mu seveda dokazujem, da morajo vsi ljudje delati, ker kdor ne dela, naj tudi ne je, ln da to nI vse skupaj nič res, kar pravi Janez, ker pišejo vsi otroci po vsem svetu naloge in to natančno ob tem času. Sin piše nalogo dalje, jaz mu gledam pod prste in mu iz previdnosti in zaradi nestrpnosti že narekujem. Narekujem vsako črko posebej. Neksj časa gre odlično. Toliko časa, dokler jaz napačno ne narekujem. Zdaj prime sina obup. Mama narekuje napačno! Sploh ga ne morem potolažiti. Gledam na uro. Ena ura je že minula. Pa imava še eno nalogo, in še vse učenje s spomeniki vred. Ko se žalost poleže, srečno dokonpava "spisovno". Še risanje sva pozabila! Ljubi Bog, nikoli nisem znala risati, in če je bilo le mogoče, mi je sošolka naredila risbo. Meni ni in ni(šlo, in če bi imela še boljšo voljo. In zdaj ima še sin risbo. Kako gredo škratje kopat zaklade. Kako se poslovijo od Snegulčice. Kako pride mačeha. In kaj vem še vse. Ko bi me zdaj hotel razveseliti sveti duh. Kako naj povem" sinir, če sama ne vem in ne znam. Risanje prepustim popol* noma njemu. Naj nartfe, kar hoče; bolje bo vsekakor, kot če se vmešavam jaz. Sin zdaj že čepi na stolu, nos mu je že skoraj zlezel v papir, neprestano radira, jaz pa mu prigovarjam, naj vendar že enkrat konča. Seveda, kar je narisal, najbrže ni prav odlično. Ali meni t>i bilo všeč kakorkoli, samo da je pri kraju. Zdaj še računstvo. Hvala Alahu. To so samo številke, in danes je samo deset računov. To še gre. Ko je pisanja in risanja konec, se zopet ozrem na uro. Točno, dve uri že sediva.* Po meni že lazijo mravljinci. Koliko časa še? Sin gleda žalostno skozi okno in ugotovavlja, da se že mrači. Najprej branje. Janez bere seveda na pamet. Vse kar mu je ostalo v ušesih iz šole obnavlja in bere včasih besede, ki jih v knjigi sploh ni. "Janez, ne fantaziraj! Beri, kar je napisano." Moj glas je že za terco višji in sin postaja uporen. "Saj berem." Zopet ga poslušam in zopet bere iste neumnosti. Šinem pokonci in se zaderem nanj. "Ali slišiš, da beri, kar je napisano." Takoj nato me prime kesanje zaradi mojih pedagoških grehov. Kolikokrat sem si že dejala, da ne bom zakričala na Janeza, kolikokrat sem sama sebi obljubila, da bom potrpežljiva, pa vse zaman. Kadar pride tista ura, jaz nepreklicno zakričim kljub vsem dobrim sklepom. Navsezadnje se Janez vendar nauči brati. Potem se učiva /z zvezka na pamet. Rjavi medved je zver. Dolg je dva metra, visok pa en meter in pol. Trup ima zavaljen in glavo tudi, tako da skoraj ni videti vratu. Noge so močne in neokretne. Medved stopa plosko na vso nogo. Medved ima brlog, kjer prespi vso zimo. Pod kožo ima 100 kg masti, ki mu služi za prehrano. Kaj, kako mu služi za prehrano. Zdaj pa res ničesar več ne vem. Sin zna srečno vse na pamet. Jaz ga prav nič več ne slišim in nič ne vem, kaj pripoveduje. Zdaj pa poštevanka. Jaz imam zelo strog obraz in izprašujem, Trikrat osem. Sedemkrat pet. Devetkrat tri. To gre, hvala bodi nebesom. Zdaj pa spomenike. Vse spomenike v Ljubljani. Vodnikov spomenik stoji na Valvazorjevem trgu. Vodnik je bil pegnik. Zapel je "Ilirijo oživljeno". Nekateri verzi so na Napoleonovem spomeniku. "Mamica, kdo je bil Napoleon?" Hm. Kolikor morem in znam, izkopljem iz spomina nekaj podatkov. "Kje je že ta spomenik?" "Na Napoleonovem trgu!" Sin nekaj časa premišljuje. "To že. Samo kje je to?" Končno me obide inspiracija. "Veš kaj, napravi se, greva v mesto spomenik gledat. In zvezek bova vzela s seboj." Zunaj je ze temno, luči ,or, ze na cesti, midva s *ino£Z j še na poučno ekskurzij - LJubljani. Od spomomkl spomenika ga vodim, mu povem morem, obljubim, da mu d, sm doma Valvazorjeve knji da mu prečitam nekaj p*. jo že greva po " sp< kar kažem ge,-smi Ura je osem, fcfl^H domov. In jaz še ni&em končaj Med tem, ko sin je, mu kažem Valvazorjeve knjige, mu pteč,-tam nekaj Vodnikovih pesJ mu govorim o Prešernu, o Tr* barju, o Napoleonu ... Bog ve, kako delajo druge matere Ali je moj sin toliko bolj nes^ soben, ali sem jaz toliko bolj ne. umna, kot so druge matere? Vse to je mogoče. Ampak res je tu-di, da noben ftrok brez domače pomoči pri tem načinu pouka ne more delati sam. Dobro namreč Ko sin zaspi, se vprašujem, kaj vse to? Ali ima to »ploh kak smisel? Ali je za vse to delo sploh treba drugega, ko spotil-i na in sedala? Morda res ne razumem ničel sar, toda—« Toda, želim si samo m edino enega, da bi se otrok naučil žive-ti na vsa pljuča, da bi se r^učil smejati, veseliti in biti srečen. Razni mali oglati POTREBUJEMO ŽENSKE za lahka tovarniška dela. A. & A. Mfg. Co., 525 No. Noble st., 2nd floor. MOŠKE IN ŽENSKE potrebujemo zardelo v tovarni ~ za čiščenje oblek. UNIQUE CLEANERS & DYERS 2643 W. Chicago Ave. MOŠKE POTREBUJEMO izkušene za delo na strugarikHi strojih. A&A Mfg. Co., 525 No. Noble St A—a tka m efler IMr lanrflm t rSSS "••■naj « •etom.Ll Hali W«*hurtiii. DC Ir* rf W JT*?« te aa A.^** oŠ*?' ' * ** naroČite si dnevnk prosveto Pe sklepn 12. redne kmnsuljs ae lahke naroči ne Ust Prosvalo ia Prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet členov Is ena družine k eni naročnini. Liat Pseeveta stane sa vse enaka, se liane ali nečlana 16.00 u aqo letno naročnino. Ker pe člani še plačajo prt aaetmeniu »l.Wtt tednik, ae Hm lo prišteje k naročnini. Tare) aedaj nI vsroka. rad. da )e list predrag aa člane SMPJ. Ust Pres veta Je vaša lastnina la fotovo Je v vsaki draštni nekdo. Id M red čital list vsak dan. Pojaanllot-Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član 8NPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo zahteval sam svoj tednik, bode moral tisti član Is dotične družine, ki Je Uko skupno naročena aa dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako teza nt stori, tedaj more upravništvo zniiaU datum ss to vsoto naročnika. Cena Uttu Proaveta jm Ze Zdniš. dr še Ta ln Kanado NJI Za Chleafa In okolico fe r#> 1 tednik In____ . 4.§o | tednik In —......- t tednike in____jjo | In ___________5-10 ) tednike in_______ , m s M.U« u_______J. 3.10 4 tednike la------1J« 4 tednike in..........2 ft tednikov ln___ ,. nič f tednikov In_________ I 40 Za Evropo Je lapetnlte tpodnjl kupon. prtloUte Money Order v pttmu la al naročite _ vsoto denarji t« liat. Id ie refe iMtnlat. PROSVETA. SMPJ. 2157 So. Letmdele Aee. Chicago 22. Ili,—_ . ----------—--„ ■. ----- Pri ločeno potil)*« naročnino as tel Prosveto vsoto I L b*------------£l dmštve ŠL Me*