DEMOKRACIJA Leto X. - Štev. 35 Trst - Gorica 31. avgusta 1956 Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-78 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-80-3* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovai račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Združitev socialistov Veliko presenečenje je vzbut dila ne samo v Italiji, pač pa v vsej svetovni javnosti vest, da sta se v malo znanem savojskem mestecu Pralognan sešla vodja italijanskih socialistov Nenni in voditelj socialnih demokratov Saragat. Novice o tem — morda zgodovinskem sestanku ob kont cu prejšnjega tedna — so se vrt stile, kakor je ob takih pritožno: stih že navada, z nasprotujočimi si vsebinami o samem poteku razgovorov, še bolj pa o zaključt kih in napovedovanjih. Predvsem so treznejša in resnejša poročila govorila o združitvi obeh strank v doglednem času. Že sam prvi korak, že sama 'misel jasno nakazuje, da bi taka združitev pomenila za celotno U talijansko politiko novo dejstvo in tudi popolno politično preut umeritev. Predvsem bi združitev socialistov osamela komuniste in bi jim verjetno v sedanji krizi, ki jo italijanski komunizem pret življa, odtegnila množice današt njih simpatizerjev. Italijanske delovne množice se zavedajo pot polne onemoglosti množičnih strank v nedogledni opoziciji, ki samo utruja, ne prinaša pa mnot žicam otipljivih koristi. Nasproti no bi delavstvo s svojo stranko v vladi doseglo marsikatero uret sničenje svojih teženj. Jasno je namreč za vsakega političnega opazovalca, da bi se krščanska demokracija v primeru združit tve socialistov morala povezali prav z njimi. Pozabiti pa ne smemo, da delujejo v Italiji izredno močne sit le, ki jim taka združitev ne gre v račun in ki bodo storile vse, da združitev tudi preprečijo. Gotot v o so med Nennijevimi socialu sii skupine, ki se ne bodo ločile od .komunistične povezave. Na drugi strani delujejo v demokvt .Ičanski stranki desničarske ten-• dence, ki so proti vsakemu sot delovanju z Nennijevimi socia; listi. Že v strankah, ki naj bi set itavljale morebitno bodočo vla: do, ni soglasja. Komunistom, ki sicer za javnost vso zadevo hit navsko pregrinjajo z varljivim plaščem »socialistične solidarnot sti«, pa že brenčijo po glavi nat črti, kako bi v primeru uresničet n ja združitve razbijali vrste not vih zedinjenih socialistov. Pomembno je vsekakor, da je bila po dolgih letih razkola pot stavljena misel ponovne združu tve prav iz ust najmerodajnejt ših voditeljev obeh socialističnih strank. Od tega prvega koraka bo pot še dolga in zelo težavna. Že samo nakazovanje te poti pa bo gotovo sprožilo vrsto političt nih premikov v podrobnostih, premikov, ki bodo služili bodisi krepitvi zamisli po združenju ali pa bodo delovali proti tej zat misli. Gotovo je, da bo ideja vzvalovila delovne množice in prav tako je gotovo, da bodo na njo s podvojeno močjo vplivali partijski apostoli. Ko bo sedaj, po počitnicah, pričelo kipeti politično življenje v prestolnici, se bodo verjetno pokazale že otipljive konture tut di ob obravnavanju tega vsekat kor izredno važnega vprašanja. (Glej podrobnejše poročilo mia 2. strani!) Delovanje sovjetskih uslužbencev Ameriško zunanje ministrstvo .je v OZiN zahtevalo izgon tajnika sovjetske delegacije Rofciialarva Saipoiova zaradi nasilnega prigovarjanja nekega -begiuinlcai Z'\ povratek v Sovjetijo. Prav tako je ministrstvo prote sti ralo proti, vohunskemu dedovanju Alekseja Petukova, uradnika sovjetske delegacije pri OZN. DWIGHT EISEHHOWER HIB ADLAI STEUEI1S0I1? Pri prihodnjih predsedniških volitvah nastopita ista kandidata drugo rundo v tekmi za štiriletko 1960 Konvemita- obeh vodilnih ameriških strank sta pokazala, da si .bosta pri prihodnjih jesenskih predsedniških volitvah stala nasproti, ista tekmeca kot pred štirimi leti: sedanji predsednik Dmight D. Eisenhoiver ,in bivši guverner države Illinois, Adlm E. Stevenson. To diru go uiunr-do pa bosta odigrala pod čisto drugačnih mi okoliščinami kot 1. 1952, čeprav so se notranje- im aumanjepolitičma vprašanja) v tem času, le nebistveno spremenila,. Morda bo prav itai ustaljenost vprašanj, ki jih ’>štiriletno E-isemhovverjevo poslovanje mi moglo rešiti, podelila bodočemu volilnemu 'boju posebno Obeležje. 'Tokrat so vsekakor demokrati v napai-du iE' republikanci v obrambi. Demokratični konvemt. ki je določil Stevensona: iza predsedniškega' kandidata,, je zasedal v ozračju velike napetosti. Za njo je poskrbel bivši predsednik Truman, ki j« v ,zadnjem trenutku nastopil proti Siteven-sonu in predlagal imenovanje newyor-škeigs guvernerja Averella Harrimana, S propadom taga predloga pa> so demokrati, ki :so glasovali proti Harrimanu, dokonč mo prelomili s preteklostjo demokratske stranke. Glasovi proti Hairrimanu so pomenili glasovanje proti »New - Dealu«, preti ponovitvi politike pomirjevanja '.a vsako ceno in proti, obvladovanju same-ga .sebe prav tako za; vsako ceno; skratka proti celovitemu nadaljevanju levičarsko - liberalne politike Roosevelt - Truman, katere prvi .za govornik je prav A-vereil Harriman. To' odvračrnije od včerajšnje politike pa seveda še ne pomeni, da se je s tem demokratična stranka oddaljila od Roosevelta oziroma od zamisli, ki jih je ta uresničil; to odvračanje izraža .zgolj splošno željo po novem človeku, ki naj bi nai-te-izal .nove smeri strankinemu in državnemu političnemu življenju. To bo pri prihodnjih volitvah odločilnega pomena. Leta 1952 se Stevenson ni boril zgolj proti Eisenhowerju in proti republikanskemu1 političnemu programu, pač pa je-maral trdovratno 'braniti sporno Truman novo predsedovanje, prav tako kot -notna-nje- in 'zunanjepolitične pogreške svojih političnih prijateljev. Tokrat Stevenson ne iboj* ime.l,- opravkov niti s Trumanom niti z lastnimi političnimi pristaši. B.ivš; predsednik je bil s porazom Harrimana', ,ki ga: je z vso silo podpiral, obsojeni ne; politično breizpomembnast. Poleg tega' ie Truman na konventu potegnil med seboj in iStevemsonom tako očito ločnico, da bo moral Stevenson volivcem predložiti, popolnoma, nov program. V obrambi pa bo vsekakor predsednik Eiseniho-wier. Braniti 'bo moral zlasti dvoje: prvič politiko svoje vlade v .zadnjih štirih letih, drugič število volilnih gla sov, kii si jih je pridobil leta, 1952. Glede prvega vprašanja izigleda, da je prelom1 med Trumanom in Stevensonom popolnoma presenetil republikance). Svojo vo- lilno kamfSanjo so republik mci zasnovat-,11 na obljubah, ki so jim leta 1952 zagotovile zmago. »Mir, napredek, blaginja«, to so bila gesla pred štirimi leti .in poc navljali, so jih tudi ,zopet na konventiu v San Furaineiscu. 'Dodali so jim le še. »Fouir More Years« — nadaljnja štiri deta za mir, napredek in 'blaginjo. To zrklo republikanskega programa je verjetno dovolj 'jasno, da preprostemu volivcu predeči .notranjepolitične napore stranke, čeravno se ibo moral Eisenhower prav na področju poljedelske in davčne politike trdo 'boriti proti izelo konkretnim in privlačnim načrtom Stevenscna. Glavno težišče 'bodočih volilnih raiz-pravljenj pa ;bo 'obsegalo zunanjo politi, ko. Demokrati se bodo trudili: dokazati, da ie mir, napredek in .blaginjo mogoče doseči v naslednjih štirih letih samo, če Združene države uberejo novo pot v zunanji politiki. In prav na te' nove zunanjepolitične zamisli 'Stevensona' čaikaijo ne samo Američani, pač pa. ves svet. Ste-venson se je v preteklih štirih letih ®e:lo izčrpno ukvarjal z vprašanji svetovne ■politike. Pri tem ima veliko prednost. Prav zunanja .politika je namreč najšib-kejšei točka sedanje republikanske vladavine. Drugo vpraša,m je je, ali ibo Eisenho- wer tudi- obdržal 1. 1952 doseženo število ■glasov, kar je gotovo še važnejše vprašanje. Zadnje predsedniške volitve so dokazale, da je Eisemhower najpopularnejša osebnost Združenih držav in da -uživaj zaupanje tudi mnogih volivcev, ki ne pripadajo republikanski stranki. V.se okrožne, držav,ne im kongresne volitve pa. so dokazale, da je demokratična stranka ved.io odnesla večino, kadar ni šlo za o-sefcnost E:.senhowe!rja, pač pa :za politiko njegove vlade. Ali se bodo strankarsko nevezani volivci spet odločili z Ei.senih.o-weirjem pritrjevati tudi republikancem ali bodo svoje glasove podelili Stevenso-nu, ie še vedir.o odprto vprašanje. Pred 14 dnevi hi na to vprašanje lahko odgovorili v korist Eisenhovvtarja, s prelomom med Trumanom in Stevensonom pa je odgovor v vsakem primeru tvegan. Truman, Harriman in drugi levičarsko liberalni politiki so odkriti nasprotniki ne samo, republikanske stranke, pač pa tudi možje, ki nimajo z Eisenhovverjem ničesar skupnega. Nasprotno ja Siteven-scin Eisenhovverju v mnogem podoben. Stevenson je prav tako kot Eise.nihower umerjen politik, ki mu ne leži ibo,riba, pač pa poravnava nasprotij. Pripravljen je, da daje prednost državmiapolitičnim potret-bc.m pred strankinimi koristmi. Neodvi- sni volivci bodo zato prav lahko oddajali svoje glasove Stevensoniu, ne da tba. pri' tem prišli v spor s svojim političnim prepričanjem. 'Dobro poučeni krogi 'zatrjujejo, da bi Stevenson imel izglede na zmago tudi v slučaju, če bi bil Eisenihovver pri najbolj,-šern zdravju in če bi republikanci postaviti ®a podpredsedniškega kandidata popularnejšo osebnost kot pa je Nixon. Volilna kampanja, ki bo pričela že čez dobrih 14 dni, ibo torej potekala, precej drugače kot pred štirimi leti. Volilne pro-g.rcze so v glavnem bi mogel premostiti sedanje težave. Po tem mačntu, ki ■menda 'tiud,i v Egiptu .ne bi naletel na načelni odpor, naj bi ustanovili nekak mednarodni konzorcij, nad katerim ne bi nobena vlada mogla izvajati: pritiskov. Ta ■konzorcij bi prevzel upravo prekopa: v rajem za daljšo dobo let. Svetovna banka naj bi pri tem odigrala, zelo važno vlogo. 'Ta načrt bi Naserju »rešil obraiz«, ker ne predvideva internacionalizacije prekopa, pač pa nasprotno priznava, Egiptu lastninske pravice nad prekopom. Tak načrt bi bil’ po mnenju tehničnih strokovnjakov tudi: edina možna rešitev. Ti strokovnjaki ugotavljajo namreč, da pre- kop že danes ni več dorasite! naglo, naraščajočemu, prometu. Evropa danes potrebuje letno po- 100 milijonov ton tekočih goriv, čez 10 let jih bo potrebovala 200 milijonov. Evropska proizvodnja pa. znaša trenutno vsega 9 milijonov ton. Zato pravijo, da je edina rešitev zgraditev vzporednega prekopa., da .bi’ na ita način uvedli enosmerni, promet. Nov prekop pa bi mora! biti tako globok, da bi po njem v smeri1 jug - sever pliule najinOvejše orjaške petrolejske ladje. Prazne orjaške • cist erne pa- bi v - smeri sever - jug plule po sedanjem prekopu. Danes vozi dnevno v obeh smereh, največ po 50 ladij. Premajhna globina prekopa ne dovoljuje prehod: največjim petrolejskim ladjam. Nova francoska petrolejska ladja »Esso - France« z 38.000 ton imogljivosti komaj še lahko pluje po prekopu. Številne prevozne družbe pa. gradijo petrolejske ladje po 50.000 ton. Izgleda, da' so bila ta podjetja obveščena o namerah Naserjeve nacionalizacije in da so računala a nezmotljivostjo prekopa in zato tuda iz delnimi dovozi nafte o krog Afrike. Za take prevotze pa, prihajajo rentabilno v .poštev edino cisterne naid' 50.000 toni zmogljivosti NASTAJA NA POLJSKEM TITOIZEM? Ljudska republika Poljska šteje po zadnjih cenitvah skoraj 28 milijonov prebivalcev. Vzdržuje najmodernejšo, najbolje oboroženo in najsposobnejšo vojsko mad vsemi tako imenovanimi, »ljudskimi demokracijami«. Skozi Poljsko vodijo poti k obema priprežnicama, Češkoslovaški, in Vzhodni 'Nemčiji, ki s*ta industrijsko visoko razviti deželi. 'V .nobeni evropski državi pod kremeljsko knuto ni takega notranjega odpora proti totalitarizmu kot prav na Poljskem. Moč katoliške Cerikve 'in narodna nenaklonjenost nasproti Rusom ne prihajata nikjer do tolikšnega izraza kot .na Poljskem. Prav zato je ključni položaj Poljske v očeh kremeljskih mogotcev eno izmed življenjsko važnih oporišč komunistične evropske zavoje valnasti. /Na drugi strani pa je nerazumljivo zahodno podcenjevanje (tega važnega faktorja Poljske. Sele poznanjski krvavi dogodki 28. junija leto® so obrnili pozornost mednarodne javnosti na to nevralgično točko, vendar je 'zanimanje že spet tpovodenelo. In vendar so stvari, ki se v tem času 'godijo na Poljskem, še znatno pomembnejše od naglo zadušenih izbruhov obupa, ki niso bili nič drugega kot simptom zelo obširne krize v tej deželi. Na Poljskem se trenutno vodi žilava ■in ogorčena bitka med' dvema' težnjama1, ki jih ni moči prenagljeno in netočno o-zmačevati za stalinizem in titoizem. Podobnost med sedemletnim jugoslovanskim raakotništvom in poljskim »kopne n jem snega« je zigolj v tem, da se tu kot tam poskuša priprežnica iznebiti absolutne tiranije moskovskih nasilnikov. Izhodišče, bistvo in cilji obeh kremeljskih vaizalov so si zelo različni. V Beogradu se bori en sam diktator z verigo nanj privezanih zvestobarjev ;za lasten politični in fizični obstanek. Tu je šlo za, dvoboj med starajočim in iz neomejenim samoveličjem obremenjenim Stalinom in med trmastim ter prav tako domišljavim Titom. Piri tem si je nekdanji pairtizanski poglavar iskail zaslombo na' Zahodu visaij do tistega trenutka, ko spet lahko obnavlja ikomunistično skupnost, da si v njej .zaigotovi. svojo avtoriteto. Pri tem zahteva še vlogo 'dobro plačanega, ne preveč 'korektnega mešetarja med Zahodom in Vzhodom. Je sicer patriot, vendar predvsem komunist, smrtni sovražnik, vsake liberalizacije in predvsem sovražnik religije. iNa 'Poljskem mimai skupina, kii se trenutno bori, za prvenstvo, avtaritarmei o-iseibnosti na razpolago. So to razgledan’ razumniki ali z izkušnjami obdarovani poMnteligentl, ki bi 'radi duhovni plasti prepustili več prostora1 iza ustvarjanje, celotnemu narodu pa zajamčili več svobode in .boljše življenjske pogoje. To gibanje zastopa v prvih vrstah ducat odločnih zagovornikov, ki razpok ga z nekaj sito sobojevnikov. Ti so se bodisi zaradi nadarjenosti ali po naključju prerinili v 'ospredje. Nasprotno od Tita ti zagovorniki' »demokratizacije« ne mislijo na to, da bi omajali .zunanjepolitično situacijo iz demonstrativnim odlokom od Moskve in a vojaško-idiplomatskiim koketiranjem k Zahodom. Želijo sicer iraizrahljenje odvisnosti od Kremlja, vedo pa tudi, da obstoj i med Sovjetijo in Poljsko vrsta svetovno-političniih interesnih skupnosti in da bi ibilo izelo nevanuo v teh časih drezati v ■te skupnosti. Prav tako pa tudi ne stremijo zat oddaljenimi cilji, po katerih, bi se po ovinkih zahodnega, sveita, zopet vrnili' pod očetovsko streho Kcemlja. Teh ljudi, tudi ni obsedla norost samoveličja' po svetovnopolitičnih častihlepjih. Hrepenijo pač po duhovnih in. gospodarskih, rednih in svobodnih stikih ® Zahodom. Svojo deželo želijo ventilirati e ozračjem relativne svobode in v nasprotju s Titovo Jugoslavijo ustvariti modus vi-vendi s Cerkvijo. Seveda ne zaradi pobožnega' prepričanja, pač pa zaradi takšnega, mišljenja celotnega prebivalstva, pri' čemer niso izvzete komunistične množice. Proti vsemu temu pa: se zagrizeno bo irijo tisti, komunisti, ki .so prikovani na slepo pokorščino Kremlju. Mioskva je že pred 28. junijem posegla v to borba, od' tega. dne dalje pa seveda deluje s postopno naraščajočo silo. Članki v »Pravdi« radij,ske oddaje, intervencije .sovjetskega poslanika v Varšavi in najvišjiih kremeljskih poglavarjev, potovanje1 Bulganina in Zukovai v Varšavo, gospodarske, obljube itd., vsei to na,j bi onemogočilo preveliko »demokratizacijo« Poljske. ■Z 'veliko odločnostjo so moskovski diktatorji »avrniii vsako možnost, da bi Poljska plesala po drugačnih in ne po kremeljskih notah. .In s kakšnim uspehom? Po zunanji obliki so se vdali sovjetskemu pritisku ne samo v referatih tov. Ochaba in Cyranfciewiciza, pač -pa tudi v zaključni resoluciji Centralnega komiteja poljske komunistične stranke. V Moskvo so boljševikom poslali' brzojavko z nekaka dhnovo evestobairsfke zaobljube. Kako dejansko stoje St vari, pa je mogoče razbrati iz mnogih posameznosti In iz zadnjih sprememb na vodilnih položajih. ■Res jei, da so enega od šestih (parti jskih tajnikov, Jer,zyjai Moravskega, odstranili iz uredništva' glavnega glasila HPP »Try-buma Ludu«, vendar je ta tovariš, ki mu očitali odklon od komunističnih doktrin, le ostal na svojem tajniškem mestu. Predvsem pa so po smrti Bieruta, Rad-ikiewiiaza in Bermana izpopolnili izpraznjena mesta a pristaši C.vrankievvieza in njegovega zmernega kro|a. Tako so močno pojačaili vrsto pristašev »demokratizacije«, im to v najvišjem organu partije, ki na Poljskem dejansko vodi državo. Tudi namesto! člani partijskega, vodstva so pripadniki 'zmerne smeri. Moskovske! intervencije so potemtakem dosegle prav . nasprotne uspehe kakor pa so si jih obljubljali kremeljski veljaki. Seveda je to šele prva runda.... Adam Jozuiak Stroške vzporednega prekopa', ki bil znašali po nekaterih računih precej, nad eno milijardo -dolarjev, lahko stavi na razpolago edino mednarodni finančni konzorcij. S temi čiisito tehničnimi v.prat-'.'ai.iji Sueškega prekopa se ukvarja sedaj tudi egipčanska vlada. Nevamnost je samo v 'tem, da je ne premamijo politični zarotniki v Kremlju, ki. bi radi osušili Evropo tekočih goriv in tako uresničili vsaj nai evropskem Zahodu- svoje imperialistične in sv eto-v,nore vol uekmarne načrte, ' Prisotnosti angleškega' diplomatskega ubežnikai Mac Leama v Kainu. je ka j značilna izai boljševiške zarotniške makle1-pe v tej- smeri. Visoki obisk o Trstu 'Ameriški veleposlanik v Rimu, gospa Claira Boothe Luice, je v spremstvu svojega soproga Henry-je Luce in visokih nameščencev ameriške ambasade obiskala privatno naše' mesto. Gospa Claira Boo-the Luce je že bila- v Trstu decembra 1954, ali tedaj ni imela prilike ogledat: s; -naravnih' lepot Tržaškega ozemlja in, znanstvenosti Trsta. Ob svojem prihoda* na mirenskem letališču je bila sprejeta od ameriškega generalnega konzula Mr. Harolda Simsa in v Trstu od zastopnikov generalnega' komisarja in tržaškega žru-pania,, ki sita bil® iz Trsta odsotna, Tržaško mesto je poklonilo veleposlaniku v priznanje posebnih zaslug za tržaško mesto, 'zlasti pri prepustitvi s strani Zdru Ženih držav preko dvajset milijard ERiP-ovih posojil 'v korist Trsta in Ozemlja-, u-metno izdelani sliki. Gospa veleposlanik je odšla iiz našefga -mesta, kjer je bila predmet posebne pozornosti s strani tržaškega prebivalstva^ ■v sredo zjutraj. Odkod Mr. Harolda Simsa generalnega konzula Z&R u Trstu Ameriški .generalni konizul Mr. Hamoid iSims zapušča Trst in odhaja na svoje novo mesto pri State departmentu v Wa> shingitonu. 'Mr. Sims je prišel v Trst leta 1952 kot ameriški1 politični svetovalec prt ZVU. Po odhodu zavezniške uprave let« 1954 je ostal v Trstu1 kot diplomatski zastopnik Združenih držav im pozneje je> bil imenovani 7» generalnega koniziula-. Mr. Sims je bil prijatelj Trsta, in gotovo je tudi njegova zasluga, da. so se Združene države odpovedale ERP-avemiu milijardnemu posojilu v korist Trsta in O-zemlja. Mr. Sinišu želimo na poti njegove bodoče diplomatske kariere največji: uspeh. Vodstvo ameriškega generalnega konzulata se poveri Mr. Michaelu Ganmet-u, dosedanjemu, 'konzulu, ki poana do dna tržaške razmere in se zanima za dobrobit in napredek .našega mesta . Nooa rudniška nesreča ■V poljskem premogovniku Chorzov je izbruhnil požar, pri čemer je izgubilo življenje — po uradnih poročilih — 29 rudarjev. Uradno poročilo pa ne navaja števila ranjenih rudarjev. INaiši komunisti so 'krivdo o nesreči v Belgiji pripisovali laisiuikom, to nesrečo bodo napntili »zahodnim provokatorjem«. VESTI z GORIŠKEGA Zdriižitep italijanskih socialisiop v Umor v Starancanu Se tisto inoč so orožniki prišli v Dol po Al do 'Vižintin in go odpeljali, toda za- ‘Nemadoma. je nedeljska- tur ins ka »La. n.uova Stampa« prinesla zanimivo vetst, da se je v. soboto 25. it. m. v.r&il v taaju Pral-ognan Savo ji1, kjer je Nenni na- počitnicah, sestanek obeh voditeljev italijanskih socialistov, to je Nennija in Sa-ragata. »Stampa« poroča, da so že nekaj časa z raznih strainti. prihajale pobude za spr -vo, 'to je za združitev obeh italijanskih demokratičnih socialističnih sil in da je ta »družitev dosegla v soboto 25. -meli nove državnozborske volitve? Nemini je ite Saragatove izjave bistveno potrdil, ko je dejati, da gre za takojšnje zbliža/nje dveh kril italijanskega demokratičnega socializma, za skupno od-shočnico na političnih volitvah ia za združitev obeh strank. Nennijeva zagotovila iDopiisniku »Stampe« je na vprašanje, alli potrjuje svojo 'pripravljenost, da se vsako dejavnost italijanske .zunanje politike vrši v okviru solidarnosti .zahodnih demokratičnih narodov, je Nenni izrazil željo, da bi pobuda Socialistične internacionale uspela, kar -pomeni, da, je tako pripravljenost .potrdil. Glede vlade brez komunistov je Nemni dejal, da »obrazci Ljudske fronte rntoajo pri italijanski stvarnosti nobene vrednosti.«. To bi pomenilo, da Nenni ni pripravljen ustvarjati tako imenovanih, od komunistov zaželenih »Ljudskih fronit«, ki so doslej-stalno dokazovale, da služijo samo komunistom v njihovem ‘prizadevanju, da se polastijo vlade in * njo vse državne oblasti. ‘Ni pa rečeno, da bi s tem odgovorom Nemni zavrnil vsako možnost sestave ka Ike koalicijske vlade, v. kateri- bi bile zastopane še druge stranke poleg sociali stične, ne pa samo .komunistična.. Nenni je 'tuaito obširno govorili o nujnosti, da se sedanji položaj v Italiji reši v korist delavskega razreda-. Nezadovoljneži Odmev -novih korakov iza združite v socialistov, še iboi’ pa politična podlaga dogovora iza to izdiruiiiitev je v italijanskih političnih krogih ®elo velik. Nezadovoljni bodo .seveda tisti, ki bi jih socialistična ‘združitev najbolj prizadela, to je komunisti ,to demokrSčani. Prvi, ker a združitvijo socialistov izgubijo vsak izgled za komunistično .revolucijo .v -Italiji, poleg tega pa utegnejo izgubiti tudi' zrnata! del članov svoje stranke jckmgt, demokričar ni, pa .zato, ker bi izigubili vladni monopol in s tem tudil momorpol notranje in zunanje politike. rroda javimost, -notranja in .zunanja, bo verjetno bolj cenila okrepitev varnosti pred komunizmom, katerega vpliv v Italiji bo -nujno padel, kot pa dosedanjo vladavino demokristjanov, ki je precej nar cionalistična in na vsak način nezadostno -socialna, tako dai je komunizem ob visokem dvomili jonskem številu brezpo iselndh posredno pospeševala, namesto da bi njegovo moč slabila s socialnimi pre-osnovaml. Demokristjani pa se marajo zavedati, da so dopustili zopetno oživljen je fašiz-nio. najhujišega nasprotnika italijanskih socialistov. Ca® je, da fašistom nekdo peruti prestrlže! iZadnje čase postaja položaj sedanje štiiristrankairske vlade precej negotov, vprašanje odprtja na levo pa iz dneva v dam bolj aktualno. Odprtje na levo Odprtju na levo se seveda upirat del demokristjanov, češ da se mora Nenni prej popolnoma ločiti od komunistov. Taktično sta. se Nenni in Ssragat tako sporazumela, da je komunistom, kot važnim odločujočim faktorjem, z izključitvijo -možnosti kake socialistično - komunistične ljudska fronte popolnoma onemogočen1 prevzem oblasti v Italiji. Kdo bi uvidel, da je poteza dveh sor ciaiističnih voditeljev ‘komunizmu v Itar liji bolj usodna kot vsa 'dosedanja protikomunistična politika, demokristjanov in šti-riistrankairske politike!? Le socialisti so v Italiji tisti, ki bi komuniste' lahko podprli. Z odpravo te možnosti jlei hkrati na eni strani odpravljen večji vpliv komunistov, na drugi pa so dani; vsi pogoji, da komunizmu v Italiji počasi odklenka. Z e sama združitev vseh demokratičnih socialistov je privlačna iza ves delavski sloj. Ce pa .se uresniči tudi sestava socialistične odnosno socialiisittfonodeimbi-krščamsfce vlade, bodo komunisti .takoj zgubili na privlačnosti in torej na vplivu:. Za odločne socialne preo« snove Toda N-enni poudarja potrebo po številnih gospodarskih in, socialnih ukrepih v prid delavskega sloja. Zato verujemo, da. bedo socialisti, četudi z demokristjar ni na vladi, udarili novo pot gospodar-sko-soeialiniih izboljšanj ,in s tem .postopoma, pa tudi pospešeno odpravili nezar postenost. C e bi se še ta načrt obnesel, potem je usoda komunistom v Italiji zapečatena, kajti '.italijanski delavski sloj' ne teži po integralni krvavi proletarski revoluciji TOPLI VRELCI NA TOLMINSKEM Pred kratkim so raziskovalci izvira Tolminke ugotovili, da prihaja iz neke jame v Tolminko kakih 34 stopinj Celzija topel vrelec. .Pripravljajo se na delo iza tcoasjšo ugotovitev tega izvira in možnosti za izkoriščanje vrelca. NOVA STANOVANJA V LJUBLJANI Podjetje »Obnova« je na gradbišču v Savski koloniji prve dni tega meseca pokrilo s streho dva bloka v skupnem številu 102 stanovanj. Vsak blok stanovanji stane po 110 milijonov dinarjev. Vsega skupaj pa, jih bodo na tem gradbišču postavili trinajst. GORENJSKI SEJEM V nedeljo 12. t. m. se je zaključil Gorenjski sejem, ki ga je: obiskalo kakih 30 ‘tisoč ljudi. Največje zanimanje so na, tem sejmu vzbujali mali pletilni strojčki tvor-nice »Kovinar« iz Kranjas ki. stanejo 16 tisoč din in so zelo pripravni za domačo rabo. OTROŠKA PARALIZA V SLOVENIJI Do 12. t. m. je letos bilo v Sloveniji 51 primerov otroške paralize, ini sieelr: 4 v Celju, 4 v Gorici, 9 v Kočevju, 1 v Kopru, 14 v Ljubljani, 6 v Mariboru, 1 v Murski Sabati, 4 v Novem mestu, 4 v Ptuju i-n 1 y Trbovlju. V otroškem vrtcu v Strosmajerjevi ulici v Ljubljani je hil primer skupinskega, obolenja otrok aa paralizi. Tam so oboleli štirje otroci hkrati. BOROVNICE ZA AFRIKO Letos so v Zasavju izredno dobro obrodile borovnice, ikl so tudi izredno debele, sočne in sladkorne. Kmetje jiih sušijo, kmetijske .zadruge pa posušene odkupujejo po <100 din za kg. Koprsko podjetje »F.ructuis« ‘jih kupuje in st avl ja v hladilnice, da jih bo pozimi proda.jato v Afriko. MEDNARODNA RAZSTAVA RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ 12. t. m. se je v Ljubljani zaključila III. mednarodna .raastava radia in telekomunikacij, katere si je :bajč ogledalo 35.000 ljudi. Jugoslovanska podjetja da so na tej razstavi .sklenila za blizu 300 milijonov din. kupčij. Televizijski sprejemniki .podjetja »Tele,komunikacije1« iz Ljubljane 'da so bili deležni velike pohvale. GRADNJA STANOVANJ V BOSNI - HERCEGOVINI Za gradnjo stanovanj v Bosni in Hercegovini 'bodo letos potrošili vsega skupaj 4 milijarde in 200 milijonov din. Največ bodo gradili v: Sarajevu, to je 205 poslopij s 585 'Stanovanji, sledijo tozlam-ski okraj s 632 stanovanji, ‘mostarski, s 315, .zeniški t 270 in prijedorski z 280 sita*-n«van|i. NOVI CIVILNOPRAVNI POSTOPEK Zakonodajni organi so pripravili nov-civinopravni postopek, ki .ga ‘bo zvezna skupščina poslancev verjetno že letos vzela v razpravo in odobrila. V zvezi s in diktaturi, pač pa po energičnih eivolur itivnih ukrepih, ki naj odpravijo mezapor slenost in kolikor mogoče dvignejo gospodarsko raven zapostavljenih družbenih slojev. Raizvoj.no in postopoma., boda odločno in gotovo. Ce združitev Saragatovih' in Nemnije-v.ih socialistov postane! dejstvo, ini izgle-da, da se to lahko zgodi v doglednem času, je padec sedanje vlade skoro gotov. Nastane vprašanje, ali bodo demokristjar ni pripravljeni na poizkus socialistično -demakristjanske vlade. Zaigriizemei se bodo takemu poizkusu seveda upirali. Toda med demokristjani je mnogo vplivnih osebinbsti, ki se ibodo za poizkus odkrito izrekle ‘in ga zahtevale. ‘Ne smemo pozabiti, da med te oseib-odsti lahko štejemo tudi samega predsednika republike, Gironchiija.. Ohstojajo pa tudi močni tokovi mladih demokristjar nov, zlasti sindikalistov, ki že nekaj časa. zahtevajo radikailno socialno gospodarsko politiko, ker so ‘bolj- prevzeti socialnega duha, nego pa .strankarske j>olitike in prestiža. V sedanji strankarski politiki .gledajo le neko vrsto otopelega koinser-vativizma bogatejših demokrščaniskih pri1-padniikov in iskanje osebnega prestiža. Komunisti že skušajo reagirati, im Lon,-go .grcizi, da ibodo ‘komumiati pazvaili, socialistično bazo, naj se Nennijevemu in Saragatovemiu dogovoru in nastopu upre. Togliatti .sam pa ,je prosil za takojšen sprejem pri, Nenniju. Nenni pa izgleda, da je že nekaj časa o svojem koraku in o uri .socializma tako prepričan, da ga komunisti verjetno ne bodo mogli 'zadržati. Njegove ostre in odločne kritike' komunizma, kateremu o-čita, da nvma demckraitičnosti in da po zna samo ‘strankarsko komunistično politiko, bi pričale, da je dobro razumel pomen zaključkov XX. kongresa fooljševir kov, ki so pokazali,, da je komunizem ne- 'tem piše »Slovenski poročevalec« št. 189 od 12. t. m. med drugim tudi sledeče: »Sodišča so sicer imela na razpolago predpise za pravilno sojenje, ker .so se. imenovala po tako imenovanih pravnih pravilih, vendar pa. je izredno važno, da delajo sodišča na podlagi pozitivne procedure. z rezamico, ampak tudi, ko krmimo z .navadnim senom. To pospeši v razvijajočem -se teilesu tvorbo ikost-i, kar je polovica izdravja. Omeniti moramo tu-di, da je poklada-nje kl-ajmega apna ali »Vigoirsola« prepotrebno za vsako vrsto živine, zlasti zai mlado in za mlečne kraive. Vedeti mora-rao namreč, da krava- čim več mleka, nam daje, tem več hranilnih in rudninskih snovi potrebuje. Ce tako ne- ravnamo z brejo krojvo, se nam lahko .zgodi, dai krar v-a pri storitvi ali še celo prej obleži vsled šibkosti kosti im organizma sploh. V času brejosti, .se mora krava ‘tudi primemo ,gibali na prostem. Tudi pretežko delo bi ji utegnilo škoditi. B-retzidvomno je, da -bodo .krave, -s katerimi bomo laivnali po teh navodilih, a lahkoto prenesle porod, brez 'morebitnih posledic. Nekaj tednov pred .storitvijo bomo tudi prenehali molsti, da ostane teletu v kraivjem telesu več .hrane,. Navadno borno ito storili osem ted-■nov prej. Le če je krava ®elo mlečna, ibo-mo ‘to dobo nekaj skrajšali. Molsti bomo prenehali sevedai postopoma. Ce smo prej moteli trikrat dnevno, bomo pozneje za ilfflcaj dni dvakrat, .nato zopet iza nekaj dni anikrat, .potem še enkrat postopoma vsak dnugl in tretji dein. Pri vsaki molž-nj:i je posebno važno, da čisto pomolzemo, ker bi. sicer nastalo vnetje) -vim. V slučaju, da opazimo, da- ima krava preveč, mleka, ji lahko pokladamo nekoliko slabšo .krmo; nikakor pa ne smemo opustiti klajnega apna ali »Vigorsola«. Z brejo kravo bomo .tudi dobro ravnali, k-air bo blagodejno vplivalo nanjo. Važno' je, da po .storitvi, krave ne prepustimo 'k biku vsaj dva ali še 'bolje tri mesece. Mlade jiunice pa- ne -bomo -prepustili k biku pred dvajsetimi meseci- -starosti, ker bi sicer dosegli slabe uspehe, t. j. majhna- iin ničeva teleta. AVT0T A K S1 Marko Kovačič GORICA - VIA A. MANZONI 16 - TEL. 22-44 Se priporoča za oreooz potnikov po Goriškem in v Jugoslaoijo demokratičen, da ne rečemo ravno 'nečloveški!... NOVICE IZ SLOVENIJE Izlet po Španiji (Madridsko pismo) Tudi v Španiji so dijaki le zelo skromno preskrbi jeni z denarnimi da rovi. Izleti pa so diraga; zadeva im zato te povar bilo prijaznega domačina kar vrže s tirat Stari Foind je imel prostora kar za štiri študentovske zastonjkarje. O.b obronkih »peklenskih prepadov Loja« smo drveli, in .gostoljubni Spanec nam je matoesel obilo strahu v kositi. Le redkokje leži kaka človeška naselbina. Tu pa tam se drenja' nekaj kamnitih kolib kakor preplašene ovce, ali pai srečamo po kak osameli ostanek mavrskih u-trdb nskdainjega taborišče' pri Samitai Fe. Nato pa se nenadoma' pokaže kot prava fata Morgana pod hribovje stisnjeno mesto. Naš 'gostitelj v resnici ni .pretiraval, ko nam je pripovedoval o lepotah in zanimivostih poti, ki jo je imel. v načntu. Granada na sredozemskem jugu Španije je gctovo najlepše špansko mesto in set iz vso' pravico ponaša, da je bila prestol-niča mavrskih kraljev. Alihambra, prekrasna in razsežna fcrai-Ijevska 'palača, izgrajena na enem izmed odrastkov pogorja Sienra Nevada, je oka^ menetlo čaščenje lepote. Stebraste galerije izredne elegance zi mavrskimi oboki in .siliikovitimi. ornamenti, z .marmorjem pokrita dvorišča, vodnjaki, vrtovi, vse ,so mojstrovine najplemenitejše virste- iz dragocenega marmoirja in .plemenitih kamenin. V resr.iiici prava vizija sanjisike slike iz pravljice Tisoč in ena; noč. Prav nič manj cmamljiv ie pogled na čudovito cvetno bogastvo vrtov v Gemeiralifi, letine m bivališču granadsfcih kraljev. (Pod nogami leži razprostrto mesto. Rdiče strehe svetlo žarijo iz temnega zelenja' vrtov in zvoniki cerkva se spenjajo visoko v konture z večnim snegom pokritih vršacev Sienre Nevade. V očarljiv v Ih kontrastih se .razprostira pred nami ena izmed najbolj, ljubkih španskih po-kraj in. 'Nedeljski obisk doma v Granadi, ki je najpomembnejši spomenik krščanskega stavbarstva, mam v čisti simboliki cerkvenega izročila odkriva čase pred šctiiri sto leiti. Razkošje božje službe, čisito v srednjeveškem slogu, je bolj namenjeno zunanjim učinkom kot pa pabožnositi. Dostojanstveno in spoštljivo ločeno od ljudstva prihaja v cerkev plemstvo in duhovščina. Medtem iko se pataiciji .zbirajo v srednji ladji cerkve, ostaja ljudstvo, bolj kot 'gledalec kot pa udeleženec, v ozadju. (Dragocena mašna oblačila, iz zlatom prepredeni oltarni prti, kelihi in monštram ce, pos-uite e dragocenimi dragulji, vse to močno učinkuje na gledalca. Medtem ko se moderno 'mesto stiska ob gričku Alhamibra, leži ob vizmožjiu ■drugega hriba, Sacro Mont e, ALbaiicin, -naj.stairejši mestini del Granade. Ko smo prešli zadnje ostamke arabskega me sitne ga obzidja, se iznajdemo v uličnem labirinta hrupnega starega naselja z mavr skimi hišami, ki je naseljeno s cigani. Tudi po podzemnih jamah, ki so izaradi vremenskih sprememb nastale v konglome-raltiih kamenim .po vsem goličavjiu in ki so služile iza časa državljanske! vojne za strelske jarke, so se 'vignezidilii cigani. Nekaj cunj v kotu votline služi1 m ležišče in dve skupaj sešiti vreči za vraita. V prahu ulice se igrajo otroci, bosi, izamaizani, raztrgani, a raizikuštiramimi lasmi ali pa lenarijo po kotih in prosjači jo. Na> vsakih deset korakov mas nadlegujejo. Seveda smo se zanimali za' dekleta. Pa dolgo časa nismo mogli -uganiti, ali so dekleta lepa' ali grdat Obraz jim je do čela in oči prikrit, ko se sramežljivo in 'z vso naglico smukajo mimo nas s timajos (posodami za vodo) na glavi ali pat na. ramenih. Kmalu pa' smo uigamili, da so to starejši, od dela, trpljenja' in lalocrte iz- možgani obrazi. Lepoto prikrivajo, in to iz tehtnih raizlogov. ■Proti precej visoki vstopnimi smo zvečer lahko v veliki obilici občudovali plešoče cigai..ke. V razsežni vdolbini, razkošni in udebni, okrašeni s pestrimi [barvnimi trakovi, s skrbno pobarvam irni stenami, pokritimi s svetlikajočimi bakrenimi in kositirmimi predmeti prisostvujemo z ambri. To je značilna ■ ciganska veselica. Mlade, divje lepe ciganke plešejo z demonskimi kretnjami ciganske plese. Kitare in mandoline vreščijo, ognjeviti klici mladih ciganov spodbujajo plesalke, ki v svojih pestroibairvnih oblačilih izvajajo čudovite baletne umetnije. Cigani, ki izkoriščajo 'Ugodno priložnost, nam pridno ponujajo vino po naravnost .EiazafilišEnO' visokih cenah. Medtem pa plesalke mečejo vtrtnice po tujih gledalcih in spremljajo vsako našo kretnjo s sti cninimi pogledi. Piri tem seveda pozabljajo na cene vina; in naš gostitelj' nas le a težavo spravi zopet v svoje vozilo. Menda smo v ciganski votlini, popolnoma izpraznili žepe. »Avstralske kobilice" Ko je pred kratkim neka sovjetska trgovinska delegacija obiskala Avstralijo je nek član delegacije pri pogledu na kenguruja, ki ga je prvič videl v svojem življenju, dejal: »Čeprav je v Sovjetski zvezi vse ostalo mnogo bolje' kakor tu, moram le priznati, da so avstralske kip-bilice znatno večje od naših!« Mars pred nami Med vsemi planeti je Mars doslej najbolj spodbujal človeško fantazijo. Od tistih časov dalije, ko je italijanski astronom Schiapareili domneval, da je odkril na površini planeta urejen .ustroj prekopov, ni več utihimilo zanimanje za »rdečo izvezdo«. 'Dne 10. septembra se bo .Mairs približal naši zemlji na 56,5 milijonov kilometrov im se bo tako predstavil radovednim znanstvenikom na oddaljenost, fci ni bila tako ugodna že 32 let. Znanstveniki se Zeto pridno pripravljajo na »napad«. Ze leta 1954 so napravili kakih 10.000 fotografskih posnetkov Marsa, med temi 1000 fca.rvnih. Na' nov orjaški teleskop zvezdarme na Mouint Palomar v Združen nih državnih so priključili radiometre, s (katerimi so izmerili temperaturo na površini planeta. V planetovi bližini ravnika so takrat ugotovili temperaturo 30 stopinj C. 'Mars je ; premerom 6780 kilometrov iza polovico, manjši od naše zemlje. Ugotovili so, da .ga obdaja oziračje, vendar je igcsto!® tako meznatna, dai bi ljudje in ži-vali .zemeljske kanat ruk cij e na planetu' w? micgii živeti. 'Smatrajo pa, da so bili življenjski pogoji pred milijoni let ugodnejši* Tudi' vode ni ma današn jem Mar.su. Značilni iza Mars sta beli čepici na o-beh tečajih, ki ju sestavlja sneg ali led ii eifcrahevilti orkani prahu. Znanstvenike bodo spet ‘Zanimali Marsovi prekopi. Ti se križajo' med seboj, so večkrat dolgi do 1000 km :im premočrtni. Ameriški astronom Pemcival Lowell sodi, da so ti prekopi delo človeških rok. | Ljudje naj bi jih bili izkopali takrat, ko je bilo na obeh tečajih še dovolj vode na razpolago .in so prekope Marsovci uporabljali za mamafoainje. V ZRCALU MINUTE Včeraij ob 17.32 so se med dragim dogajale tudi takele stvari: Zabrnei je električni zvonec. Volčjak je visoko zategnil svoj glas. Zena je odložile krpanje nogavice, vstala in odšla k vhodnim vratom- svojega skromnega stanovanja. Dospelo je pismo sina iz daij-me puščavske' železnice, ki je govorilo o Eteirliinah .in o povratku. iPer.nc.ito seme osata ie vetriček pozibaval na .površini, vijoličastega alpskega jezera. Nihče iga ni občudoval v njegovi samotni lepoti. Rjavfcastorumeno 'tišino afriške pokrajine ja pretrgalo zariplo lajanje strojnic. Mil Edi fantje v 'raztrganih cunjah so prisluhnili hripavim, kratkim poveljem; vojaki' s čeladami ma glavah so umirali. Na posušenih ustnih ie ležala molitev att kletev. .Samotna angleška »gairden-pairty« jej kramljala pcid belordečo šotonno .streho o svetovni krizi in se razburjala nad Na-serj-im. Osiveli lord je pri. tem zamišljeno lovil y svoj monokel zadnje sončne Žunke. Utrujen delavec se je sklanjal nad stružnico; ožilje njegovih golih rolk ja bi- lo nabreklo, stisnjenih ustnic so mu misli uhajale na kopico otrok, fci je potrebna cbuitka in oblačil za šolo v prihodnjem mesecu. Gospodična s koralno pobarvanimi ustnicami, iz okovanimi rokami na volanu j.e hitela neobremenjena s svetovno vestjo v rdečem avtomobilu po bairkovljan ■ skem drevoredu proti, smaragdno zele- Od tu in tam Izredno zdravega novinca, ki je meril 2,07 m in tehtal 133 kg, so francoski vo-jciški zdravniki ovrgli. To zaradi tega, ker nliso zanj našli zadostno velike uni-forme in dovolj dolge postelje. Predpisi pa takih vzrokov nesposobnosti ne priznavajo, pa^ so mu napisali v zapisnik o zdravniškem pregledu, da ima »prešibke noge«. * * * Ameriško vojaško poveljstvo je posla- lo ni pregled 80.000 vojakov, ki pripadajo najrazličnejšim, poklicem. Vojake so pregledovali psihologi. Pri preiskovanju inteligence posamezmh kandidatov so u-gotovili, da so najvišjo stopnjo razuma pokazali inženirji, kemiki, zdravniki in knjigovodje. Sele njim so sledili učitelji, pisatelji in juristi.- Visoko povprečje so pokazali tehnični risarji, rokodelski mojstri in strojevodje. Tem sledijo policisti in šele daleč za njimi umetniki. * * m Rosemarv Cloonev, najboljše, plačama pevka na svetu, se je udeležila neke dobrodelne prireditve. Pri tem so jo prireditelji naprosili, naj bi za prisotne otroke zapela kratko enostavno, otroško pesmico. Kapelnik ji je takoj izročil besedilo z notami. Pevko je oblila rdečica in le z veliko težavo je dejala: »Oprostite, prosim, na žalost ne znam čitati not! Vetrn samo to, kdaj je treba glas dvigniti in kdaij znižati.« * * * Italijanski modni umetnik Carlo Gu-genheim ni nič kaj zadovoljen z Američankami. »Niso ženske kot se spodobi,«, se je pritoževal, »oblačijo samo udobna oblačila, da lahko prosto dvigajo roke in voezijo avtomobile. Vsaka pristna' ženska pa si zaradi lepote rada nakoplje tudi nevšečnosti. Najboljši primer je Ginki LoUobrigida. Nekoč se je polne tri dni I mrinZ postila, da je lahko oblekla neko mojo obleko. Američanka bi gotovo nikoli ne pokazala take ,značajnxysti’.«- * * * V Tennessee (ZDA) je ravnatelj nekega potujočega gledališča uvedel posebno vrsto vstopnine. Da bi farmarje iz bližnje okolice privabil na predstave, je razglasil, da sprejema vstopnino tudi v na-turalijah. Dopustna so bikh naslednja plačilna sredstva: .potice, paštete in biskvit. Za najboljša mesta pa je zahteval piščanca. * * * Egipčanski vladi je neko podjetje pomudilo zgraditev tekočih stopnic na vrh piramide, kar bi — tako zatrjuje podjetje — zelo dvignilo tujski promet v deželi. Polkovnik Naser pa je odgovoril, tla ima sedaj dovolj opravka & Sueškim prekopam, ki bo učinkovitejše napolnil državno blagajno kakor pa tujski promet. Proti načrtiu pa so se izreklii tudi vodniki tujcev, ker bi jim stopnice odnašale zaslužek. * * * Mrs. Phyllis Valentino je pred ločitvenim sodiščem v Chicagu nedvoumno dokazala, da jo je njen miož v teku enega leta, odkar sta poročena, točno 1153-krat pn-etepel. * * * t Neko britunsko oporišče, ki so ga postavili v okviru slavnosti mednarodnega geofizikainega leta v Halley Bay v Antarktiki, je nenadoma napadlo več tisoč tak.j« imenovanih cesarskih pingvinov. Kakor je sporočil vodja britanske ekspedicije, mornariški zdravnik dr. Dalgleish. je nad deset tisoč pingvinov zasedlo kopnino le nekaj sto metrov oddaljeno od o-parišča in pričelo tu z vso naglico graditi svoja gnezda.. Število pingvinov, ki povečini merijo nad en meter, se nrnož- iz dneva v dan. Znanstvenik je njihovo kričanje posnel na trak in se nadeja, da bo prvič v zgodovini lahko prisostvoval gnezdenju in valenju teh zanimivih ptic. Tudi drugi poročevalci javljajo iz Antarktike o izredno številnih poletih polarnih ptic. * * * Neka stockholmska družba je svoji u-službenki za rojstni dan takole voščila: »Za rojstni dan ste prosti. Ravnatelj Vam poklanja lepo darilo in še zaboj piv e, kakor tudi horoskop, ki Vam ga bo izstavila naša astrdloška svetovalka za bodoče leto.« * * * Oglas v nekem danskem listu: »Zaradi pomanjkanja gostov prodamo ali damo v najem mestne zapore občine Bjer-re. Zapori so v najboljšem stanju. Na razpolago je n celic, ki bi lahko služile za nekaj udobnih stanovanj. Ponudbe je nasloviti na dansko notranje ministrstvo.« m * * Mrs. Basset, mati znanega angleškega diplomata ubežnika v Sovjetijo, Guy Burgessa, je trenutno na počitnicah pri svojem vohunskem simi v razkošni vili v Sočiju na obali Črnega morja. Cez nekaj tednov se bo mrs. Basset zopet vrnila na Angleško. Kakšna sreča zanjo, da je britanska državljanka, ki lahko svobodno obiskuje sina, ki je izdal svojo domovino. Ce bi bila mati sovjetskega državljana, ki je zbežal na Zahod, bi v najboljšem slučaju sedela v kakem koncentracijskem taborišču.... » * » Kanadčana Alphomsa Raymonda iz Montreala je sodišče obsodilo na več mesecev zalpora, ker je demontiral 110 metrov dolg železni most in razstavljene dele prodal za staro železo. memu morju, kjer so jo pričakovali prijatelji. iStarček je prešteval kup listkov, s katerimi že leta iin leta pohaja na vogal u-lice pred postajo' in ponuja- loterijsko srečo drugim, ker je sam ne potrebuje. Fantiček ‘Peppino je ležail na osamlje nem- pomolu, ves bronast od sonca, z obnošeno čepico ina> obrazu*, in spal; sanjal je o ocvrtih sardonih in o Američanki, ki mu je dala pet sto lir napitnine, medtem-ko je samai prenašala kovček. ____________ V rovui premogovnika; so se drenjali rudarji, počrneli in razbeljeni od strašne vročine. Z zadnjimi napori so lovili poslednje požirke ogljikovega dvokiisa in se sedali z zadnjo mislijo na. dom v vodno miaikužo. V kmečki hiši j« sedel na pcapneni steni 7- zlatim mozaikom prevlečeni pajek; mlado dekle, ki ga je opazilo, je rahlo zašepetalo; »Pajk pod večer nosi srečo za našO' hčer!« S povešenimi vekami se' je dekle prekrižalo. Tipkarica', nežna blondinka, je pisala m:d pustima trgovskimi pismi skirivomai poslovilno pismo nezvestemu ljubimcu. Njeni urni prišiti so drhteli ob .udarcih, in poredni; žarek pazmo popoldanskega sonca se je igral z njenimi solzami. ■Iz modrega pristanišča je drsel velik, potrpežljiv prekomornik, natovorjen z tipanji, strahom pred bodočnostjo, s sanja-ml o sreči. Strojnik se je ustavljal z mislijo pri svoji oboleli ženi, mornar je žvižgal veselo popevko, nai krovu pa so se drenjale množice beguncev in s solznimi očrnil objemale hribovje svoje nesrečne domovonei. Nenehno se je penilo belo, slikajoče valovje ob ladijskem rilcu. Zenai s solzami v očeh se je srečna smehljala; sob;, okrog nje je bila. obliti škrlatnega rdečila, kot bi bila s krvjo prebarvana od .zahajajočega sonca.; ob njeni strani je kričalo n se drlo majčkeno pordečelo bitje; mladi materi je bila to godba nebes. iStarček je počival nai goli postelji bolnišnice'; ničesar več ni vedel o življenju tam "ziu.r.aj ob sončnem 'zahodu, ničesar o vrtnicah, o metuljih in hroščih, o mladini, ki skače pod košatimi drevesi; umrl. ie sam in pozabljen sinoči ob 17.32.... In kaj si počenjala ti; kje sl se ti potepal? A. K. Resnične predrznosti - predrzne resnice Podedovamost je nekaij, v kar verujemo, če se nam je slučajno rodil inteit-gerjtcin otrok. Veselje ni nadomestek za ljubezen, vendar marsikatera Ijnbessen lahko nadomesti Veselje. Ce vzgajate doraščejočega fanta, boste ustv&mli. osebnost. Ce vzgajate doraslo dekle, .ste ustvarili novo družino. Politiki so navadni možje z ner.avad-nim .pohlepom po veljavnosti. Zakon dovoljuje možu pravico, da odpira njena, pisma, ne daje pa. mu tudi —-poguma Mnoga je na svetu stvari, ki so važnejše od denarja. Edina pogreška pri tem je, da človek potrebuje denar, dai Si jih .nabavi. ©ve vrsti egoistov je na svetu; vrsta tistih, ki to priznavajo, in vsi ostali zemeljski prebivalci. Zadovoljne® je tisti, ki se tako obnaša, kakor da bi bil zadovoljen e življenjem. tiu. Vam bom že povedal, kje me morate odložiti. Zaenkrat bova letela proti, vzhodu.« .»In če; tega ne naredim?« V iDarwellovih' očeh je zabliskalo, nekoliko je dvignil revolver in pomeril e njim naravnost med oboje zdravnikovih oči. Irving je spoznal, dei je zločinec odločen .za najhujše. »Dobro,« je dejal, »odletela ibova.... Kaj je z vašo raroo?« ■»V njej tiči krogla,, ISolm mi jo je zatri!.« »Boli?« »Peklensko.« »Krogla lahko povzroči zastrupi jen je 'krvi. Pokažite raino!« Možakar je istopil korak naizaj. »Ne dotikajte se me!« Irvinig je skomignil z rameni, »Ce ne dovolite, da vam pomagam . . ,« »Vi bi mi radi pomagali? Dobro, pa mi pomagajtei! Ali opozairjam vas, če boste: počeli količkaj sumljivega, vam poženem kroglo v glavo.« Zdravnik je prikimal. Iz svoje torbe je pete,gnil nekaj instrumentov, prižgal' š.ptiir'itie.ro in pričel »tiriliilzirati pincete, Nato je 'temeljito iaprai odprto rano. »Slabo izgleda, kaj1?« je spraševal Dar-well. »Lahko bi bilo 'boljše.« Medtem ko je možakar pritiskal revolver v zdravnikov bok, je Irviing iskal 'kroglo v rani. Dar-wel'l je kričal od bolečim, pinceta mu 1e povzročala strahovite muke. wCe ne morete prenašati (bolečine, vam fcom dal injekcijo,« je dejal zdtraivnik. »Tiudi neprimerno laže delam, če ste mirni.« Morilec je zdravnika, nezaupno pogledal, vendar ga je zdravnikov mirni izraz pomiril; pristal jei ma injekcijo. Zavedel se je, da ima. pred seboj še zelo 'težke ure in zato ne bi rad oslabel. Dr. Irving je ta torbe potegnil majh>-mo steklenico, napolnil iz nje brimgalko in porinil iglo globoko v* morilčeve nadlahti. Dve miniuiti je še počakal, nato pr»i .se je zopet lotil .krogle. S spretnim posegom jo je potegnil iz rane, ponovno očistil ramo im jo .zašli. Dairwe®u je kapal pat v debelih kapljicah s čela, stiskal je zobe, glasu pa ni dali nobenega te sebe1. Sele ko je bila1 operacija .gotova, je grozeče spraševal; »Kaj Ste mi vbrizgmili? Nobene olajšave nisem občutil.« Dr. Irving ga je: ostro pogledal; »Saj tudi niste mogli1 ničesar občutiti, taka ,injekcija me pomiri 'bolečine.« »Kaj ste mi vbrizgnili?« »O, mič posebnega;, samo mato črnih koz.« Obraz zločinca je spreminjal vse barve, zdravnik pa; je hlastno nadaljeval: »Ce vam v teku- dveh ur inei dam zaščitne injekcije, boste izdahnili v strašnih bolečinah. To je najstrašnejša' smrt, ki jo pozna' zdravniška veda. V poldrugi u-ri sva; v bolnišnici v Mairshtowtnu. Tam vas bom takoj cepil, ker s seboj seveda zaščitnega seruma mimam.« »In policija?« je> spraševal Darwell. »Seveda1 se boste nato vrnili, v zapor. Koliko imate še odsedeti?« »Stiiri leto.« »iNo, še nekaj se jih bo nabralo, smrt starega Gilwortha me bo ostala nekaznovana. Vendar je vse to šei vedno mnogo cenejše kot pa črne koze.« iDatrwell' je molče izročil revolver zdravniku in hripavo dejal: »Pojdiva!« Cez oetirt ure kasneje je letalo prista- lo na- .letališču v Marshtovrovu. Darwe.ll je .brez ugovorov dopustil, da so mu policisti pritrdili lisice na roki, celo naganjaj, jih je, maj pobitijio. Ko se je dr. Irviing odpravljal, da. zapusti letališče, mu je Darwell ves obupan zakričal: »Rešite me vendair, doktor, cepite me!« »Ni potrebno,« mu je odgovoril zdravnik, nato pa je pristopil čisto blizu morilca in mu zašepetal: »Vbrizgal sem vam navadno vodo.... Saj bi: brizgalko lahko napolnil itudi s .strupom im: vam priigrani.! vislice.« Njegov .glas je bil komaj še slišen: '»Stari Gilworth, ki ste ga 'ustrelili, j« bil moj' k-mišmi oče.« E. R. Lesketajoča dežela juga Pod1 gornjim naslovom prinaša dunajski. tednik »Die F-urche« k dne 25. t. m. naslednji prispevek pisca Cl. Delahaie: »Koroška dežela vzdržuje im pospešuje že vrsto let kulturno izmenjavo s sosednima deželama, a Slovenijo in Furlanijo. Ta izmenjava bi zamogla ponovno poživeti .nekdanja barvita valovanja med tremi. narodi. Poseben pomen pa imaita moč iin svojskost prizadevne Slovenije. V svetlem, ugodno proporcioniranem Umetniškem domu v Celovcu so v odgovor na razstavo koroškega slikarstva v Ljubljani priredili razstavo ,.Slovenskih impresionistov”, ki bi zamogla določena utrjena umetniška mnenja lahiko tudi spremeniti. Razstave štirih slikarjev: Groharja, Jakopiča, Jame in Strnema, ki so si časovni in smermi sovrstniki, sta vizor.no priredila im opremila ravnatelj Umetniške galerije, dtr. Dabida in prof. Kržišnik. Ti štirje slikarji' so se ob začetku sedanj egai istoletja preko Momakovega in tam delujočega rojaka Ažfoeta usmerili proti novemu slikarstvu in že kmalu našli sivoje lastne, posebne oblike, k ohlap-inejšemu slikarstvu., k čistini, barvam, k svetlobi in neposredni zasledbi prirode. iPri Girohairjiui najde slovenska pokrar jina c uporabljenimi sredstvi, včasih tudi pod vplivom Segamitinija lirični izraz. Jama slika bleščeče in jasno grajene pokrajine. Strmen vada mad. velikimi im velikopoteznimi figurami. Momakovo je takrat še izžaa-evalo velike sile, im stiki s francoskim impresionizmom so bili za te slikarje največkrat le sporadični im posredne prirode. Veilika; osebnost teh slovenskih slikarjev na razstavi pa. se imenuje Rihaird Jakopič. V tematiki in predstavi je vsestransko plodovit, im v prostem, ohlapnem slikarstvu izžareva že v samem začetku globok im silen blesk, ki zveni kot gorečnost slovenske pesmi. To so prizna- li že leta; 1904 pri razstavi Mlethke na Dunaj«. Podobe kot »alkoholmik« iz leta 1901, podoba gospe .Medvedove, Tivoli, izima. Križanke, slepec aili' svečarno odmaknjene slike cvetja, ki na; začuden način preusvajajo marsikaj tistega., kar je ■nastalo kasneje in so pri impresionističnem predvajanju polne ekspresivne sile. V umetniškem življeinjn Slovenije se budijo močne, izvirne sile, 'ki bi jih zaradi političnih reseritimentov me smeli 'zanikati. Izgradnja in podjetnost Moderne galerije v Ljubljani zasluži visoko priznanje. Umetnostne sile srca prebijajo še vedno odrevenele meje.« Zakonitost generalnega komisariata pravna veljavnost njegovih odlokov in Odvetnik Enzio Volli, asistent tržaške univerze in -sodmi-k-names-traik pri. spravnem .sodišču v Trstu, je objavili v pravni reviji »Foro Podano« vrsto razprav o pravni negotovosti v Trstu, o zakonodajni zmedi in o zmedi oblaisfev -ter o lučin-kovltos-ti iin moči londonskega spara-zu-mai. Sledeč -na-ziiramju, da je imenovanje generalnega komisarja po italijanskih zakonih nezakonito, je kot -nadomestni sodnik piri spravnem, sodišču osporaval pravno moč od generalnega komisarja izdanih odlokov iin tako tuidii zakonitost odloka od 8. avgusta 1956, št. 270, s katerim je biia pristojnost .upravnega' sodišča zvišana) od 10.000, odnosno od 2000 lir na 25.000 in na 10.000 lir. Zaito je v svojem sklepu postavil vprašanje koras-t iracionalne 'zakonitosti- odloka predsednika .republike od 27. oktobra 1954, s katerim je 'bil imenovan .generalni komisar za Tržaško ozemlje in mu je biila- podeljena 'zakonodajna oblast ter imenovanega odtoka .generalnega komisarja od 8. avgusta 1956, št. 270 v -zvezi- s čl. 97, 70, 76, 80 italijanske ustave. Odredil je, da se spisi predlože Ustavnemu sodnemu dvoru v Rimu, da o vprašanju razsodi. Stvar je. ogromne važnosti za. pravni položaj Tržaškega ozemlja in za njegovo upravno organizacijo. Tržaški občinski snet Pravijo, da ibo danes, v petek 31. avgusta, sklican tržaški občinski svet iin s tem se bo pričelo zopet gibati politično kolo v našem .mestu. Gudna pa ibo ta prva seja po izvolitvi obč. odbora .itn župana, ko se ,ne ibo mogel odbor predstaviti občinskemu svetu v svojih .novih položajih, iker niso še bile posamezne funkcije določene i.n zasedene. Med socialnimi demokrati .in demokristjani je še vedno nesoglasje glede pod županske ga mesta, ki ga je doslej imel inig. Raimondo Visim tim, asesor za javna. dela. Socialdemokrati pravijo, da, so jim bili demokristjani .podžupansko mesto obljubili., sedaj pa, da se izmikajo. Občinski svet se bo moral baviiti na e,ni prvih sej tudi s pritožbo iindipe-nden-tistov proti odklonitvi njihove liste. Sprejem indipendentističnaga utoka pomeni neveljavnost vseh občinskih volitev v tržaški občini in razpis novih volitev. V tem kratkem poročilu se ne moremo pečati z vprašanjem, ali je pritožba, pravno utemeljena, ali ne. O tem ibo sklepal občinski svet. Eno pa je .gotovo, da so nove volitve občinstvu odvratne in da so spojene :z ogromnimi stroški. Ce pa, so upravne oblasti in volilne komisije napravile krivico indipendentistom, je naravno, da se mora ta krivica popraviti, ne .glede ,na govorice, ki .so se po mestu v .zvezi z indipenderat i,stično listo širile. IZ NABREŽINE Pretekli petek je bila druga seja de-vin,s,ko-nabr,e'žiniskeg.a občinskega sveta. (Po otvoritvi seje je župani prešel 'naravnost ,na dnevni red, (ki je bil naslednji: 1) Rekiurz .glede 'volitev, 2) volitev volilne komisije, 3) občinski davek. Svetovalec iDrago Legi-ša je kot pred- sednik komisije, ki- je bila imenovana zato, da ugotovi dejansko stanje volišč šit. 2 in 8, na katerih so se dogajale nepravilnosti,. pojasnil delo te komisije. Ker so te napake šle na račun italijanske' 'i-s-te, j’ p.ri.adeia- stranka vložil® rekurz in tako je preiskovalna komisi je .morala zadevo razjasniti. ,Pod. nadzorstvom -podprefekta dr. Mac-ciolte je bilo izvršeno ponovno štetje glasovnic volišč št. 2 in 8. Iz tega je inaistala. znatna, sprememba, ki je pokazala, da ata svetovalca' Ca,Idi in Vecchiet v resnici dobila- mairaj glasov kot jima, je prvotno prisodila' volilna komisija omenjenih dveh volišč. Spričo tega i.e- svetovalec Legiša predlagal občinskemu svetu, d® .svetovalca Catdija in Veechietta nadomestita nova svetovalca Pietro Bonomo in Giovami-ni Casella, ki sta v resnici dobila več glasov 'kot prva dva. Občinski svet je predlog soglasno sprejel, italijanska svetovalca sta pripomnila, da bosta ponovno vložile' refcu-rz. •Po končani debati je župan sejo zaključil in ponovno sklical občinski sveit za petek 31. t. m. Novi župan v Nabrežini Po poldrugomesečnem odlašanju se je prefektura v Trstu končno odločila iteir zapri,seglai 'novoizvoljenega župana zn občino Devin - (Nabrežina. Gospod Dušan Furlan iz Sempolaja je preteklo soboto 25. t. m. položil župansko prisego v roke padprefekta dr. Maeciotte ter je s tem dosegel zadnjo odobritev in je končno lahko pričel s svoj,im delovanjem. S 'tem aktom- ie novi občinski odbor dejansko prevzel občinsko upravo. Faruk v Trstu Bivši eg.iptski kralj Faruk je prišel1 v .nedeljo 26. t. m. v Trst .in je obsedel v hotelu Exce.lsior, kjer je najel v IV. nadstropju, več sob za sefoe in svoje spremljevalke in spremljevalce1. Faruk je bil že od nekdej nasprotnik fotografov. Kn je pred več leti prišel v Švico in. ga- je kolporter nekega lista hotel fotografirati in fotografiral, mu, je Faruk strgal film. Ker je švicarska policija- intervenirala v prilog fotografe', je Faruk iz mesta -zapustil Švico in odšel. T.ud.i v Trstu se izogiba časnikarjem i.n fotografom. Hodi po mestu tako, da se ne da tako lahko spoznati. Hoče mir pred .kolporterjil in časnikarji. Trst s svojimi naravnimi lepotami, in s svojo občudovanja vredno lego, ki ji k raška planota od' -Sv. Križa do Bazovice vtisne pečat svetovne zanimivosti, je kot ustvarjeni, da privlači in očara' še tako razvajene turiste kot je bivši kralj Faruk. Turizem mora postati za Tirst pomemben vir dohodkov. Zato je vsak tiu-r,is‘ Trstu dobrodošel in tako tudi potomec egiptsikih faraonov. Slavko Urš Slouenske počitniške kolonije Iz življenja ljudskih demokracij 'Praški tednik »Diikobrač« prinaša izvleček iiz »osebnih spisov knjigovodje Barvimeka-«. Temu osebnemu spis-u pravijo v Titovi Jugoslaviji' karakteristika,. Karakteristika ,se nanaša na nekega Ba-r-vinekovega stanovskega tovariša. Med drugim pravi karakteristika tudi tole: »Je izjavil, da- govori angleški.« (Na predavanju o politični literaturi.) »Med razpravo o reorganizaciji petletke je dvakrat razdražljivo zakašljal.« (Informacija- toiv. Toupaila.) »Izzivalno pozdravlja ob vstopu v u-rad ,Dobro jutro’, namesto s partijskim pozdravom ,Živio delo’. (Informacija tov. Sndečna.) »Na' prijateljskem večeru osebja podjetja je popil šest decilitrov vina in e izrekel pomisleke, da ibo uspela sovjetska ekspedicija, na Mars.« (Informacija tov. Pliza.) »Je telefoniral neznank i in prt tem dejal: .Poljubljam roko’.« (Informacija, tov. Plza.) »Izzivalno se je iiarazil, ,da niti pes zastonj ne miga z repam.« (Informacija tov. Piza.) '»Dejal je, da je osebni oddelek podjetja odveč, kat -golša na vratu in je izražal dvome o globinah, K-aepiškega jezera, ki so jih ugotovili sovjetski znanstveniki.« (Informacija tov. Srdečna.) • • O 'Izgledai, da je vnuk dobrega, vojaka Svejka knjigovodja 'in da se piše Barvi-nek. .Letos je letovalo v slovenskih počitniških kolonijah, v hribih in ne -morju, sk-cro 700 slovenskih šolarjev v dveh izmenah. Tako jih je letovalo v Devinu v koloniji SDD 160, v Farni di Sopra pod okriljem občine Devin-Nt>b režima nekaj nad 100, v Paulariu- in ma Repe-ntabru, v kolonijah Blokada, in Slov. Vi-neencijeve konference ostalih 400 otrok. Za našo slovensko mladino, ki je. tako potrebna pomoči, ki je željna svežega in prostega zrake, ki ga v domačih prostorih in -med šolskim letom ne more uživati, je vsekakor razveseljiva skrb. ki jo polagajo nanjo slovenske dobrodelne organizacije. Vel-iika zasluga, gre -tudi slovenskemu obč. svetovalcu dr. J. Agnelettu iza posredovanje pri oblasteh, ker'je tako tudi 'letos omogočili prav prijetne počitnice v igorskih in obmorskih- krajih naši mladini. Trdno verujemo, da -bomo Slovenci tudi prihodnje teto -deležni podpor iz 'javnih skladov še v -mnogo večji meri in v '.bolj, pravičnem sorazmerju, iz, italijanskimi dobrodelnimi organizacijami, da- bodo lahko deležni .prepotrebnega letovanja tudi tisti slovenski šolarji, ki so ga bili letos iz -enega ali drugega razloga- ali- zaradi pomanjkanja mest prikrajšani, • Tudi -letos, kot že vsako leto, odkar obstoja SDD, je 160 naših šolarjev 'letovalo v prekrasni devinski 'koloniji. .Skrbno vodstvo je v prvi izmeni prevzela gospa .ravnateljica Skokova, v drugi -pa ravm. gdč. Zupanova. Ob strani sta j:mt bile pridne in vestne mlade slovenske učiteljice i-n dobro izurjeno osebje. Gdč. učiteljica in sedaj tudi diplomirana bolničarka Ime-lda Žerjalov® od 'Sv. Ivana se je odlično uveljavila in s prirojeno vestnostjo skrbela za zdravje naših mladih letov iščairj-ev. Preteklo nedeljo so nas mlade prebivalke naše devinske kolonije' kar presenetile z lepo igrico, deklamacijami' in angelskim petjem. Pred odhodom iz prelepega kraljestva Lepe Vide so dale duška svojemu veselju itudi z rajanjem. Videti- je .bilo, da imajo tudi naši najmlajši 'škrati, nageljčki, raznolike cveticei in Rdeče kapice smisla za nastope na odrskih- deskah, če j-ih vodijo požrtvovalne učiteljske rake. Ravnateljici gdč. ‘Zupanovi, gdč. Urdiihovi, ki je z živo tbesedo tako lepo tolmačila občin--stvu bistvene točke te lepe prireditve slovenske mladosti, im tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali pri .postavitvi odra ali drugače, gre upravičeno zavest, da so res nekaj .storili- iza, mašo nadebudno slovensko mladino. Številni starši in lepo število prijateljev mladine, ki so v nedeljo prihiteli na to prireditev neprisiljenega veselja im vedrine, so otipljivo dokazali s tem, da so napolnili prostorno dvorišče devinske Šole, kako jim je pri -srcu inaš naraščaj. Med dolgim, tuudapalnim šolskim delom se 'bodo prav gotovo čestokrat spomnile na kopanje v kristalno čisti vodi, na rajanje ob obali, na- sprehode med ciklamami in ptičjim petjem v gozdu, na 'zdrav in prepotreben počitek ob čistem morskem -zraku, luninem -svitu in žarečimi -zvezdami. — Re,s lepo j,e bilo, zato pridno na delo 'med šolskim letom, da, bo pr r.odnjs: leto še lepše! Pri.afelju slovenske mladine, našemu neumornemu -in 'zaslužnemu občinskemu svetovalcu dr. J. Agnede-fctu, -gre zasluga, da je tudi letos naša- mladina prebila toliko lepih uric ob -sinjem Jadranu. Saj. je neštetokrat posredoval pri oblasteh zato, da se enkrat .začno podpirati ta-udi naše dobrodelne organizacije iz -siklaidov drž. •socialnega skrbstva. Vcds-tvu SDD s predsednikom prof. dr. R. J. Marcem od, Sv. Ivane na čelu gre vsa čast za njih' prizadevanje1; g. blagajniku Ignacu Marcu pa- vse priznanje iza dnevno nesebično skrb. Tako s pridnostjo, 'trudom i;-, požrtvovalnostjo se žanjejo vedno večji in trajnejši uspehi tudi na poprišou slovenske dobrodelnosti. Upamo, da 'bcmo imeli prihodnje leto pod okriljem 'SDD tudi .prepotrebno gorsko 'kolonijo, kjer- si ibo naša mladina- v svežem alpskem zraku utrjevala telo in bistril® duha. M. U. Današnji dan je tudi samo eden izmed številnih, žalostnih, črnih dni tragične slovenske zgodovinske preteklosti, ko se na stotisoče slovenskih družin z žalostjo, grenkobo m nedopovedljivo srumloto v srcu spominja sto in sto tisočev žrtev svojcev fašistične, nacistične, v najabil-nejšem obsegu pa komunistične diktature. Vse dokler so morile, požigale, uničevale tuje razbojniške tolpe slovenska življenja in premoženja, so to ostajali žalostni spomini turške krvoločnosti. Nikdar v zgodovini slovenskega naroda pa rodni bratje niso prelivali svoje lastne krvi. Tg grozodejstva je šele darovala našemu narodu »prasvitljena« doba. To nezaslišano sramoto so posvetili na naših tleh sodobni komunistični Huni. Slovenski narod na svobodnih tleh bi moral vsem tem nepreštetim žrtvam komunističnih bratomornih orgij posvetiti en dan v letu v spomin nedolžnih žrtev aziatske, stalinovske krvoločnosti. Pa tudi v spomin tistim zaslepljencem, ki še vedno verujejo, da bi nam mogli zagovorniki in soudeleženci takih zločinov postreči s kakršno koli pridobitvijo, ki bi bila vredna človeškega dostojanstva. Kdor kolje in mori, požiga in uničuje, največkrat iz nizkotnih instinktov in slepega maščevanja, ta ne more brisati solza nesrečni materi, ne more nuditi pomoči in tolažbe svojemu bližnjemu, sploh ni sposoben dejanj dobrega, plemenitega človeka. Da je temu tako, nam je odkril Hruščev, so nam potrdili tanki proti delavstvu n Poznanju in nam vsako uro sproti pričajo bežeče množice mladine, mater in otrok iz vseh komunističnih rajev. Kakor sto tisoč slovenskih družin, tako se demokratični Slovenci spominjamo danes žrtve prvega urednika »Demokracije«, Slavka Uršiča. Proti njegovi besedi druhal ni našla besed, da bi zanikala resnico tudi v tem primeru — kot v sto tisoč drugih — pač pa je segla po zločinu. Zločin je edini argument praktične- »Demokracija" proti Alžircem Ze pr-va številka iz novo .prevleko de-sla-linizacije, ki si jo je -nadelo komunistično »Delo«, potrjuje staro pravilo, da -lisica sicer spreminja barvo, ne pa fu-di svoje narave. 'Pod naslovom »DEMOKRACIJA proti Alžircem« se preoblečeni star '1:',novci -zopet pritožujejo nad »8 članki proti komunizmu« DEMOKRACIJE v eni Številki, in kakor v svoji »slavni stalinski eri«, tako tudi sedaj, brskajo in se potijo po teh člankih pis-unski ku-iiji, njihove .resnične vsebine pa ne morejo zanikati. Stara- navada ,pa je železna srajca, zato so spet seg-li po potvorbah. iNi jim prav, da so francoske oblasti tako y Alžiru, kakor v Maroku, ugotov L-!e dvojno igro francoskih komunistov, ki v Franciji hujskajo vojake na -upor proti ukazom zakonite vlade :iin zahtevajo mir v Severni Afriki, tam v prekomorjiu pa njihovi agenti oskrbujejo upornike z .orožjem, s 'katerim pobijajo svoje lastne irojake. Tega pa ne počenjajo zato, da bi Alžircem pripomogli do osvcfoojenja, pač pa zato, da 'bi se pa preizkušenih receptih vseh sovjetskih podilažniiških držav polastili sami oblasti iin 'tako postavili Al-žirce iz dežja pod kap. »Samostojno in svobodno« življenje .imenuje »Delo« vsa tista grozodejstva, ki jih je pod Stalinovim vodstvom preživljala im jih še danes prenaša- vsa zasužnjena Vzhodna Evropa pod jarmom Stalinovih dedičev. Ta grozodejstva 'je odkril, v kolikor izadevajo izgrajene komuniste, sam sedanji poglavar svetovnega komunizma, Hru--ščev, ostala grozodejstva je v neznatnih odlomkih odkrival in jih odkriva svobodni tisk y -veliko jezo 'komunističnih revolucionarnih dobičkarjev. Prav zato, ker »Demokracija« po svo» V nedeljo 2. septembra s pričetkom ob 15.30 uri bo na Opčinah) na bivšem tramvajskem vrtu, na vogalu Narodne in ProseSke ceste TRADICIONALNO JESENSKO SLAVJE tržažke Slovenske demokratske zveze Nastopajo: Nabrežfnskl In borštanski pevski zbor, tercet »Metuljček" in tenorist Renat Kodermac - Med sporedom igra godba iz Nabrežsne Po sporedu ples in prosta zabava ob dobro založenem bifeju z jedačo in pijačo V slučaju slabega vremena se prireditev prenese na 16. septembra jih skromnih močeh odkriva nove kamiu-,cistične .zarote proti alžirskemu- .narodu ki -mu želi, da se najprej: iznebi svojih glavnih sovražnikov, komunističnih sa • moprofiitairjev, in nato šele francoskih gospodarjev, je seveda »Demokracija« oc -strani kolonialcev. 'Ne, ine, »Demokracija« je prav na nasprotni strani! Na strani kolonialcev je »Delo«, saj je že iskoro .sestavni, del največje i,n -najokmutnej-še kolonialne velesile Sov jeti, je, ki gospodari ,na svojem ozemlju nad 56 tujimi narodi .in je povrhu še popolna gospodarice nad sedmimi evropskimi priprežniicami. Kadair bodo vsaj v teh -sedmih državah, sovjetskih -kolonijah, razpisali .in .izvedli svobodne volitve, ibo morda naša trditev, da je i»'Delo« z dušo -iin vsem srcem na strani 'kolonialcev, postala manj utemeljena', vse dokler pa se to me zgodi, bo ta trditev ohranila svojo polno veljavo. Tako ostaja »Delo« še nadalje iz resnico v istem 'gnezdu, v katerem že osmo leto odlaga — klopotce. ga komunizma. Uršičeve zamisli pa niso usahnile, njegovo trpljenje je bilo seme svobodne demokratične misli, ki je obrodila stoteren sad. Prišel bo čas, ko se bo razrasla po vsej slovenski domovini v veliko napotje damašnjih nasilnikov. Časten spomin Slavku Uršiču! ŠOLSKE VESTI Ravnateljstvo Državne trgovske akademije v Trstu sporoča: Vpisovanja iza šolsko leto 1956-57 ibodo -začela 1. septembra 1956 i-n bodo trajale do vključno 25. -septembra. (Popravni im, vstopni izpiti; začnejo 3. septembra ob 8.30 s pismeno inailogo iiz slovenščine. Razpored izpitov je Objavljen na oglasni deski za-voda. 'Pirošnje sprejema 'tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, kjer dobijo prosilci tudi vsa potrebna objasnila,. ♦ * * Rovraateljistvc Državne nižje srednje šole 8 slovenskim učnim je-zikom v T-rsitp. sporoča, da -se .bodo začeli vsi izpiti — ispr-ejemni, nižji 'tečajni, popravni' -in, razredni izpiti —- v ponedeljek 3. septembra- ob 8,30. * * * Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ulica- Montors-i mo št. 8-1X1.) obvešča prizadete starše, da se 'bo vršilo vpisovanje' v I., II. in III. razred iza- šolsko leto 1956-57 od 1. do vključno 25. septembra ,t. 1. vsak delavnik od 10. do 12. -ure in opozarja učence in učenke, ki so -bili- pripuščeni k poprav-nim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni im razredni izpiti, v ponedeljek, dne 3. septembra 1.1. ob 8.30. -Podroben razpored in urnik posameznih izpitov sta mai vpogled na razglasni -deski šole. * * * Ravnateljstvo Drža-vne -nižje trgovske strokovne šole v Trstu, Piaizza-ie Giaber-•ti 4, .sporoča, da prične vpisovanje za šolsko leto 1956-57 1. septembra in traja do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak -delavnik od 10. do 12. ure. Popravni izpiti če,z I. in II. razred -ter -nižji. tečajni izpiti' pričnejo 3. septembra 1956 po razporedu, 'ki je objavljen na o-glasmi deski zavoda. * * * Šolsko -skrbništvo v Trstiu sporoča, da je objavljena v šentjakobski osnovni šo- i v ulici 'Souole Natove 12-.I prednostna lestvica iza poverjena- in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim -uč ■ nim jezikom za šolsko -leto 1956-57. Prednostna' lestvica je na vpogled vsak dan od 9. do 12. -ure od 31. avgusta do vključno 9. -septembra 1.1'. * * * Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 8. septembra! 1956 v šolskih prostorih v -ulici Ru-g-gero Manna- 29-1 (tel. 29-779) dnevno od 9. do 12. ure im. od 161 do 18. ure. .Istotam dobite tudi vse- potrebne informacije. Pričetek pouka v ponedeljek 10. 'septembra 1956. Nedolžne sovjetske bombe V času, ko se -komunistični tisk iin z njim vsi ostali komunistični 'zaslužkarji derejo s polnimi mehovi, proti atomskemu orožju in prati -poizkusom s tem orožjem na oddaljenih iin 'ha tisoče miilj neobljudenih 'tiho,morskih področjih, treskajo na- mejah Indije in Tibeta sovjetske vodikove ibombe. Seveda ameriške atomske -bombe zastrupljajo ozračja, japonske ■ribiče in ribe, sovjetske 'bombe pa očitno 'trosijo zgolj rdeče duihiteče -nageljne. Ko so Američani pripravljali svoje a-itomške poizkuse, so o tem obvestili ves svet. 'Poskrbeli so za čim večjo varnost, ■v kolikor je ito pač mogoče. Sovjeti so vsako eksplozijo zamolčali ali- pa so jo priznali šele po tujih ugotovitvah, iin še to iiz čistih' propagandističnih nagibov. -Zadiraj® sovjetska atomska bomba- se je -razstreskala v petek 24. -t. m. na jug-u Sibirije, severno od Indije, Afganistana in Pakistana, ter na zahodu kitajskih meja. Riazstreil-itev je ugotovila ameriška komisija za jedrna 'raziskovanja. -Uredniki ipri »Delu« -bodo tudi to za devo oblekli v ovčja oblačila, ali pa food-o molčali.... O morebitnih žrtvah seveda ne .bomo zvedeli niti -besedice, sicer pa se komunisti -za žrtve komunizma ne zanimajo Nekoč je Stalin dejal, da -bi moral Mao Tse-tung zmanjšati število kitajskega- prebivalstva vsaj -za 100 -milijonov duš, seveda po -njegovih preizkušenih receptih f Vladimir Tanče V -ponedeljek, dne 20. -t. m. je -umrl v Ljubljani 'zemljemerec Vladimir Tanče, rodo-m iiz 'znane družine Tanče iiz Nabrežine. Pokojnik, -ki jie ibiil Sitar šele 65 let, je podlegel izav-ratni bo-lezni v ljubi jamski -bolnišnici. Ta-nceitovi iz Nabrežine so še po prvi .svetovni vojini. imeli 'gostilno -in mesnico -ter so bili izelo .znani širom vsega Krasa i.n dalje. Iz ite narodne -družine je izhajal tudi učitelj in pevovodja pok. Avg-ust Tanče, -ki je bil pokojniku stric. Pokojnik je marljivo deloval v pevskih društvih prej v. Nabrežini, po Izselitvi pa tudi v Ljubljani. Zato so mu tudi ljubljanski pevci ob grobu za-peli žalostim• ke v slovo. Soprogi gospe Danili Caiha-rijevi i-n sinu naše .sožalje. »Obljube Srca Jezusovega* Pod tem inas,lovom je v Trstu izšla knjiga patra PATEJA D. J., ki razlaga vseh Dvanajst obljub, katere je svojčas Preš v. Srce Jezusovo razodelo francoski redovnici jsveti Marjeti- Mariji Alalkok. Knjiga je -nadvse zanimiva. Veleč. g. -dr. Jakob Uikimair je -napisal aeilo važen Uvod -za- to novo dragoceno izdajo. Knjigo v dvobarvnem tisku iz lepim spominskim darilom dobite -za 260 dir y Katol-iški knjigarni Y Gorici, pri Fortu-natu v T-rstu, -pri dušnih pastirjih ter pri ‘Petru Flanderj-u v ulici Caivama 7-III v Trstu, -ki je za ita ponatis poskrbel. POPRAVEK -»Poznanjski 28. junij inl Tiito«. Pod ite-m naslovom smo v »Demokracij!« z dne 3. avgusta priobčili članek, v 'katerem se nam je -vrinila tiskovna napaka. V citatu iiz govora Alberta- Camusa, v -katerem je obsojal Ti-tovo -negativno raizmerje do poznan js-kih dogodkov, je treba 'brati: » . . vsi, ki od blizu ali- od daleč, s pridržki ali 'brez njih, obrekujejo ali kr-itl-'ziraijo poznanjske mučenike, (so se) definitivno izključili ‘i-z skupnosti' svobodnih 'ljudi . . .« GRAMOFON na- električni, pogon 120 W noproda-j. Na ogled v tiskarni Adria, ulica- S. Anastasio 1-c. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu