LETO XVL, ŠTEV. 126 SLOVENSKI Izdaja* časopisao-zaiotntftko podjetje Slov. poročevalec <-Direktor: Radi Jauhaba — Glavni Id odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Sl. poročevalec« — Uredništvo! Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, teleton 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5-31., teleron 23-522 do 23-521 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva altea i, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni preda) 29 — Tekoči račun Narodne banke 6D1-*T«-I83 Mesečna naročnina 200 din A _i»_ U0BLMM» SREDI, 1. JUNIJI 1955 PRVA IZDAJA 10 °* m stanovanjskih h?š?c Kranj, 31. maja. Na 32. seji obeh zborov OLO Kranj so danes razpravljali o raznih gospodarskih in drugih zadevah na področju okraja. Med drugim sta bila sprejeta tudi. da bi se vsaj deloma vzdrževale in popravljale in sredstev gozdnega sklada tiste občinske ceste, ki trpe v glavnem zaradi prevoza velikih količin lesa. Predlog pa je bil tudi odlok o spremembah in po razpravi umaknjen. dopolnitvah odloka o uvedbi občinskih taks in občinskega prometnega davka ter odlok o uporabi sklada za kreditiranje investicij okraja Kranj in o sklepanju kreditnih pogodb za gospodarske investicije. Poleg tega je bil potrjen tudi predračun sklada za obnovo gozdov, izvoljeni so bili sodniki-porotniki okrožnega sodišča v Ljubljani ter okrajnih sodišč v Kranju in v Škofji Loki, izdano dovoljenje za ustanovitev in konstituiranje medzadruž-nega lesno-industrijskega podjetja v Češnjici itd. Okrajni ljudski odbor je dal tudi garancijske izjave za povečanje obratnega kredita kmetijskim posestvom »Sava« iz Šenčurja, Mavčiče, Cerklje in Jezersko, ter OZZ Kranj za investicijsko posojilo. Vsa našteta posestva potrebujejo večji obratni kredit zaradi tega, ker so povečala obseg svoje dejavnosti z obdelavo večjih površin, kjer so zasejali predvsem krmne rastline. Največ pripomb so dali ljudski odborniki, ko so razpravljali o potrditvi predračuna sklada za obnovo gozdov. — Ugotavljali so potrebo, da se vrednostni razredi gozdov spremenijo. Predlagano je bilo V zvezi z izdajanjem sečnih dovoljenj ter z obveznostjo vplačila raznih taks, so odborniki ugotavljali tudi visoke cene gradenj. Posamezni odborniki so bili mnenja, da graditeljem stanovanjskih hišic in družbenim organizacijam ter društvom na bi bilo treba plačevati takse za gozdni sklad, prometnega davka in podobno od lesa, ki ga podari lastnik gozda. Prav tako so odborniki poudarjali, da kmetje neradi podarjajo les raznim prosil- proizvodnje, iz katerega bi laže krili potrebo graditeljev hišic po gradbenem lesu. Prav tako je bilo sprejeto tudi priporočilo ljudskega odbora republiškim poslancem, da naj se zavzamejo za odstranitev .neugodnih posledic člena 7 Uredbe o sečnji, ki dvigajo cene gradnjam. Z-efc. Sindikalna delegacija se vzača iz ČSK Praga, 31. maja (Tanjug) Po desetdnevnem obisku’ v Češkoslovaški je delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ld se je na povabilo zveze češkoslovaških sindikatov udeležila njihovega kongresa, sinoči odpotova-cem iz svojega kontingenta. — la v Jugoslavijo. Ker je možnost oprostitve od v imenu centralnega odbora raznih dajatev za posekani les - uuuoi* zmanjšana na minimum, graditelja celo podarjeni les ne stane mnogo manj kot kupljeni. To pa močno podraži gradnjo stanovanjskih hišic, kar vpliva na to, da se stanovanjski problem rešuje še počasneje, kot bi se sicer lahko. Končno je bila poudarjena tudi ekonomsko-politična odvisnost delavcev in uslužbencev od raznih darovalcev, kateri kot protiuslugo za podarjeni les pričakujejo pomoč piri kmečkih delih. V zvezi s temi ugotovitvami je okrajni ljudski odbor sprejel predlog, da se za leto 1956 poveča kontingent neblagovne Zveze sindikatov Jugoslavije je jugoslovanska delegacija povabila zvezo češkoslovaških sindikatov, naj pošlje v Jugoslavijo svojo delegacijo. Novi visoki vojaški strokovnjaki Včeraj dopoldne je končal Šolanje Še en razred naših naj višjih vojaških starešin roda za zveze — slušateljev višje aplikacijske šole in šolskega centra za zveze JLA. Končali so šolanje z odličnim in prav dobrim uspehom. Povprečna ocena razreda v cel olii je 4,48, kar je doslej najboljši uspeh. Tako je naša armada dobila še eno generacijo visokih vojaških voditeljev, ki so sposobni operativnega in strokovnega vodstva in upravljanja najsodobnejše tehnike za zveze, id Jo ima naša armada. Gostovanje naših umetnikov v Leningradu Na gostovanju v Leningradu so jugoslovanski umetniki Imeli svoj prvi koncert v veliki dvorani filharmoničnega društva. Vilma Bukovčeva in A. Marinkovič sta pela arije In pesmi Dvoržaka, Smetane. Puccinija, Zajca, Hrističa in drugih skladateljev. Pri klavirju ju Je spremljal Marijan Lipovšek. Filmski delavci Francijo v Zagrebu Zagreb, 3. maja. Danes Je prispela v Zagreb sindikalna delegacija francoskih filmskih delavcev. V Zagrebu bodo ostali dva dneva, se sestali z našimi filmskimi delavci in seznanili z načinom proizvodnje in delavskim samoupravljanjem. — Francoski filmski delavci so danes obiskali atelje »Jadran filma«. M. B. Tretja koksna baterija v Zenici Zenica, 31. maja. V metalurškem kombinatu v Zenici so prižgali danes tretjo koksno bate- rijo, ki bo v redni proizvodnji dala 133.000 ton koksa na leto. Ogrevanje baterije bo trajalo 2 meseca in pol, nakar bo baterija dala svoj prvi koks. Ob koncu leta bo postavljena že četrta koksna baterija, s čimer bo popolnoma končana gradnja koksarne Naprave za koksarno je dobavila belgijska tvrdka »Four la cocque«. Petemu Izlivu tretje baterije le prisostvoval tudi belgijski poslanik v Beogradu. »Deklica in hrast« ca festivalu v Berlinu Zagreb, 31. maja. Za letošnji mednarodni filmski festival, ki bo od 24 junija do 5. julija v Berlinu, je zvezna komisija za pregled filmov izbrala film »Deklica in hrast«, ki so ga izdelali v ateljeju *»Jadran-fifma«. Film je režiral Krešo Golik, scenarij pa je napisal znan hrvatski književnik Mirko Božič. M. B. Razstava kiparjev iz NOB Zagjreb, 31. maja. V gliptotekl Jugoslovanske akademije znano-, sti in umetnosti v Zagrebu so odprli razstavo kiparskih del umetnikov iz NOB. Na razstavi so številna dela mojstrov Augu-stmčiča. Radauša, kiparja Batiča, Antunca, Radovanija, Ruki jača in drugih. 'M. B. Za napredek ljudske gledališke umetnosti prikazi raznih procesov. Istočasno pa bodo organizirana tudi strokovna predavanja m strokovni filmi, k; jih bodo predvajali na gospodarskem razstavišču. Izšla bo posebna številka revije »Les«, ki bo posvečena tej razstavi. Revija bo vsebovala tudi najbolj aktualne članke s področja lesne industrije. Na komercialnem delu razstave pa bo 70 slovenskih podjetij in 30 podjetij 'z ostalih republik razstavljalo razne končne izdelke iz lesa in manjše predelovalne stroje. Predvsem bo zastopana pohištvena industrija, razstavljeni bodo različni furnirji, vezane plošče, Iesovinske plošče in lesna galanterija. Dvajset inozemskih tvrdk pa bo v glavnem razstavljalo specialne stroje za obdelovanje lesa. Avstrijska tvrdka Nitsche bo razstavila ekshaustorsäce naprave, ki bo na razstavi obratovala, neka druga tovarna pa bo razstavila specialne barve in lake za le». Ves čas razstave bodo komercialni dnevi, kar je posebnost, ker je bila dosedaj navada, da so komercialni dnevi samo ob koncu razstav. Vodiči in tolmači pa bodo ves čas obiskovalcem nudili strokovna pojasnila. Uprava gospodarskega razstavišča in pripravljalni odbor Trgovinske zbornice LRS — lesni odsek sta te dni razposlala vabila šolam, podjetjem, ustanovam, zadrugam in raznim organizacijam ter jih opozorila na to pomembno razstavo. Uprava gospodarskega razstavišča naproša vse tiste, ki organizirajo večje skupinske obiske razstave, zlasti tiste iz oddaljenejših krajev, da svoj prihod predhodno sporočijo na naslov; Gospodarsko razstavišč», Ljubljana, Titova cesta 50, pismeno ali telefonično na št. 31-321, 31-322, 32-930. Tako bo mogoče urediti nemoten obisk razstave ter nuditi obiskovalcem strokovna pojasnila. Na železnici velja za obisk I. mednarodne razstave predelave in uporabe lesa 25% popust. ing. Milan Simič Več kumanosti! Tožba je trajala približno dve leti. Sodna odločba o od-in mariborskega povedi stanovanja je bila tudi Marija Simčič — jugoslovanska prvakinja v stenografiji Prejela bo kot prvo nagrado zlato uro, dar predsednika republike Tita Maribor, 31 maja. Dopoldne je bila v prostorih Ljudske prosvete v Mariboru pod vodstvom predsednika Janeza Karlina seja dramskega sosveta 'Zveze ljud-sko-prosvetnih društev mariborskega okraja. Predstavniki iz slovenjegraškega okoliškega okraja ter mesta^ Maribora so razpravljali o režiserskih, šminkarskih in dramskih tečajih, ki jih bodo organizirali pri sedežih bodočih komun. Posebno pozornost so posvetili razsvetljavi odra, sceni in izbiri dramskih del. Menili so, da naši pisatelji napišejo premalo izvirnih del iz NOB. Dramatska šola Ljudske prosvete je rodila bogate sadove, ki jih bodo gojenci 6. ju- Občinski praznik v Trbovljah Trbovlje, 31. maja. Ze dlje jasa so se v Trbovljah vneto pripravljali za praznovanje občinskega praznika in desetletnico osvoboditve, ki se je začelo d^jies. — V mestu so vzdolž glavne ceste in iz številnih poslopij zavihrale dr- Kakšne so naloge zveznega urada za cene žavne in partijske zastave. Lepo so okrasili tudi vse Izložbe. Popoldne ob treh je bilo na stadionu »Rudarja« tekmovanje trboveljskih nogometnih klubov za pokal ljudskega odbora mestne občine. Nekaj ur kasneje je priredilo TVD »Partizan« v Dobrni telovadno akademijo, ki je dobro uspela. V Zagreb, 31. maja. Danes je žirija za tekmovanje parlamentarnih stenografov Jugoslavije razglasila ocene in zmago ter dobitnika prve nagrade dragocene zlate ure znamke »Schafhausen«. Zmagala je novinarka Marija Simčič, stenografka uredništva »S’nv. poročevalca« ter članica Zveze stenografov in strojepiscev Slovenije. Marija Simčič je dosegla to zmago v močni konkurenci, in sicer s brzino 320 zlogov v minuti. Imela je pravico do 16 napak, napravila pa jih je le polovico. Prvo nagrado — zlato uro predsednika Tita ji bo v Ljub- roclnem gledališču. Ugotovili so, da zmerna tekmovanja vzpodbujajo društva k uspešnejšemu delu. Tajnik okrajnega odbora Ljudske prosvete Jože Vokač je govoril o združitvi Zveze ljud-ske-prosvetnih društev in Zveze delavsko - prosvetnih društev »Svobod« v enotno organizacijo nagrado Stjepan Gregurič lz Zagreba, ki je dosegel največ-jo brzino 340 zlogov V minuti Zvezo prosvetnih društev. Udele-Tv-elrnr-čil n» »o ženci so ugotovili, da so dramat- prekoracu {Ja je maksimalno ske sekcije v primerjavi s preteklim letom zboljšale kakovost svojih Iger. K. M. Zvezni uradni list x dne 25. maja objavlja uredbo o ustanovitvi, organizaciji in delu Zveznega urada za cene. Urad »premija in analizira gibanje cen na notranjem in zunanjem trgu. Predlaga ukrepe za politiko cen in za vskladitev medsebojnih razmerij med cenami in tarifami. Predlaga zveznemu izvršnemu svetu odločbe o najvišjih prodajnih in odkupnih cenah za določene proizvode. Sodeluje » pristojnimi organi pri izdelavi tarif za storitve in za prometni davek, pri izdelavi predpisov o izvoznih in uvoznih količnikih In regresih ter pri sestavljanju predlogov za določitev odkupnih cen za kmetijske proizvode. Sodeluje z organi tržne in finančne inšpekcije pri nadzprstvu nad izvajanjem predpisov o cenah in tarifah. Potrjuje cene. ki jih določijo zbornice ali njihovi organi na osnovi pooblastil iz posebnih predpisov. Opravlja druge zadeve v zvezi s cenami in tarifami po nalogu gospodarskega odbora zveznega Izvršnega sveta. Potemtakem ima zvezni urad za cene važne naloge pri urejanju razmer na tržišču in to tudi v pogledu vplivov zunanjetrgovinskih odnosov do domačega tržišča, kjer je zlasti pogosto prihajalo do raznih anomalij. Važna je tudi določba uredbe, da si mora urad pri sestavljanju predlogov za predpise in ukrepe preskrbeti mnenje ustrezne zbornice in združenja gospodarskih organizacij ter drugih prizadetih organizacij. so bile zvečer v počastitev občinskega dne akademije. Nastopali so mešani pevski zbori, godbe na pihala, tamburaši, recitatorji in drugi Jutri, na sam praznik, bo ob osmih zjutraj slavnostna seja LOMO v dvorani restavracije »Turist«, zatem pa zborovanje pred spomenikom žrtvam spopada * Orjuno. Spored bo izpopolnil še koncert godbe in pevskih zborov na letnem telovadišču. P'"poldne bo prav tam letni nastop telovadnega društva »Partizan« iz Trbovelj. Ob tej priliki bodo razvili tudi nov društveni prapor. J. K. USTANOVITE? SLOVENSKE SEKCUE JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA ZA MEDNARODNO PRAVO V preteklih dneh je bila v Liubljaji: ustanovljena slovenska sekcija Jugoslovanskega društva za mednarodno pravo. To društvo je nacionalna veja Društva za mednarodno pravo (International Law Association), ki Ima svoj sedei v Londonu. V avgustu 195« bo konferenca tega društva v naši državi, v Dubrovniku. Jugoslovansko društvo za mednarodno pravo ima namen proučevati. poglabljati m pospeševati razvoj mednarodnopravne znanosti, seznanjati s publikacijami javnimi predavanji m konferencami domačo iavnost s splošnimi I CD B O ■ CD ■ CD B CD ■ C3 ■ CD U O ■ O ■ O ■ CP ■ CD ■ O ■ CP IIL LJUBLJANSKI FESTIVAL od U. VI. do 14. VIL 1955 ^ REZERVACIJA VSTOPNIC Rezervirajte vstopnice za vse prireditve III. Ljubljanskega festivala v poslovalnici «Futnik«. Ljubljana. Titova c. 4 ob delavnikih od 8.—12. in 16.—19. ob sobotah od 8.—13. in 16.—19, kjer imate na vpogled festivalni prireditveni program, cene in pregled vstopnic. Vstopnice lahko rezervirate od 1 junija dalje. 0 ■ o ■ o n 0 ■ n_ inednarodunu načeli na katerih temelji mednarodno sodelovanje, seznanjati tuje znanstvene kroge s stanjem mednarodnopravne znanosti pri nas in s stališči Jugoslavije v mednarodnih vprašanjih. delati za učvršćenje miru .n za prijateljsko sodelovanje med narodi na podlagi spoštovanja mednarodnega prava, pravičnosti in človeškega dostojanstva ter sodelovati za uresničenje teh nalog s podobnimi društvi doma In v tujini Iz naštetih nalog Je razviden oomen delovanja tega društva, zlasti še, če upoštevamo Izredno plodno udejstvovanje naše države v mednarodnih odnosih. Njena akcija za mir ln tesno sodelovanje z drugimi po načelih aktivne koeksistence terja, da tudd naša znanost ne zaostaja za napori političnega vodstva Predsednik slovenske sekcije Jugoslovanskega društva za mednarodno pravo je dr. Ivan Tomšič, profesor mednarodnega prava na ljubljanski univerzi, podpredsednik pa dr. France Hočevar, predsednik Vrhovnega sodišča LRS .stenografov in strojepiscev Jngoslavije Milan Megušar. Na prvem tekmovanju parlamentarnih stenografov so prejeli ostale nagrade naslednji: drugo denarno nagrado Sabora Hrvatske Miodrag Jovičič iz Beograda, tretjo denarno nagrado ljudskega odbora mesta Zagreba Regina Purg iz Maribora, četrto denarno nagrado Inštituta za stenografijo v Zagrebu Alojz Šmit, peto denarno nagrado »Birotehnike« in »Informatorja« pa Gertruda Fless iz Zagreba. Poleg tega je dobil posebno Zastopniki zagrebških gostincev v Mariboru Maribor, 31 maja. Dopoldne je obiskala Maribor skupina direktorjev ln poslovodij gostinskih podjetij ln obratov iz Zagreba. Ogledali so si mariborske gostinske obrate In zanimivosti. Gostje so doslej obiskali Rogaško Slatino, Slatino Radenci in se bodo lutri čez Varaždin vrnili v Zagreb. K- M. število dovoljenih napak. • Vest, da je prvo nagrado prejela članica uredništva »Slovenskega poročevalca« Marija Simčičeva, je v zagrebških novinarskih, posebno pa stenografskih vrstah zbudila zadovoljstvo in veliko zanimanja. Po našem dopisniku v Zagrebu ii pošiljajo zagrebški novinarji in stenografi prisrčne čestitke. M. B. • Tem čestitkam se pridružujejo tudi ljubljanski novinarski tovarišil Enajst obtožencev iz Šoštanja pred sodiščem Celje, Sl. maja. Včeraj se je pred okrožnim soddščem v Celju začela razprava proti skupini obtožencev iz Šoštanja, med katerimi so tudi vodilni uslužbenci okrajnega ljudskega odbora. Zagovarjajo se Vlado Basle, uslužbenec OLO v Šoštanju, Miran Knez, uslužbenec zadružnega trgovskega podjetja v Črnomlju, Srečko Ledinek, računovodja pri gozdni upravi v Šoštanju, Nevo Pahor, komercialist v Ljubljant, Danilo Pertot. nameščenec v Ljubljani, Anton Kave, gozdar, nadzornik v Topolšici, Stane Mešič, tajnik OLO v Šoštanju. Franc Recek, upravnik trgovskega podjetja »Komisija« iz Ljubljane. Anton Vrtačnik, nameščenec lz Črnomlja Boris Albreht, uslužbenec lz Šoštanja, tn Jože Turnšek, podpredsednik OLO v Šoštanju. V letu 1954 so obtoženci zagrešili vrsto kaznivih dejanj, v katerih gre za grobo Izkoriščanje skupnosti. Obtožnica ilm očita ponarejanje uradnih listin, goljufijo. USPELO GOSTOVANJE BEOGRAJSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA V CELJU Celje, 31. maja S sinočnjo uprizoritvijo po Miroslavu Dediču dramatiziranega Dosrojevskijevega dela »Zločin in kazen« Je bilo » Celju končano tridnevno gostovanje Beograjskega dramskega gledališča. Ansambel Beograjskega dramskega gledališča, ki si » umetniškem ustvarlanju utira er.ako pot kakor mlado celjsko poklicno gledališče. Je v mestu ob Savinji poleg že omenlene drame uprizorilo še delo Bert« Brechta »Dobri človek iz Sečuana» ter prav tako po Miroslavu De-d’ču dramatizirano d°!o Stevane Sremca »Pop Čira in pop Spira« Za vse tri uprizoritve Je vladalo v Celju izredno zanimanje. Po sinočnji predstavi Je gostujoči ansambel pozdravil upravnik celjskega mestnega gledališča magister farmacije Fedor Gradišnik Za lep pozdrav, za mnoge šopke cvetlic in za lovorjev venec pa se Je nato zahvalil upravnik gostujočega ansambla Predrag Dl-nulovič. igralci Beograjskega dramskega gledališča pa so medtem odvrgli v avditorij mnogo rd»čih nageljčkov. Včeraj dopoldne Je zastopnike Beograjskega dramskega gledališča spretel tud! predsednik ljudskega odbora cellske mestne občine Fedor Gradišnik mL M. B. v instanci potrjena. Sodišče j« prisilno izselitev izvršilo včeraj zjutraj na T ;! mutinovi cesti štev. 1. Poslovanje sodišča je bilo pravilno, kajti deloži-rana žena s tremi otroki re» ni imela pravnega naslova za stanovanje. Tožeča stranka je toženki nlja na nastopu^ pokazali v Na- preskrbela stanovanje oziroma .o,,*,, „„ S0j)0 nejjjg v Šentvidu pri neki stranki, ki je bila pripravljena vzeti toženko na stanovanj« pod pogojem, če ne vzame t seboj v sobo starejše hčerke in če bi bila pripravljena enkrat na teden prati perilo. Toženka na te pogoje ni pristala, kar je tudi razumljivo, posebno, če vemo, da toženka ni vedela niti hišne številke v Šentvidu, kamor naj bi se preselila. Kljub temu, da se je sodišče ravnalo po zakonu in da k njegovemu poslovanju ni nobenega prigovora, pa moramo povedati svoje mnenje. Sobica, ali bolje ropotarnica, iz katere je bila toženka prisilno deložirana na cesto, sploh ni primerna za človeško bivališče in bi mati treh otrok tako ali tako morala v drugo, bolj človeško stanovanje. Samo... Stanovanjski problem je težak, rešujemo ga po svojih najboljših močeh. Tu in tam pa se nam pripetijo napake, ki jih moramo brez pomišljanja popraviti. Ta deložacij a razvezane matere s tremi otroki, ki je zaposlena v vojaški bolnišnici pri tuberkuloznih bolnikih, *e pravno *i-cer ti redu, socialno in humano pa popolnoma v nasprotju s človeškim načinom reševanja stanovanjske krize. Zato so se opazovalci tega neljubega dogodka sredi mesta upravičeno zgražali nad takim načinom. Hišni svet se z deložacijo ni strinjal, vendar pa je bil, kakor se kaže, s svojo intervencijo neučinkovit in prepozen. Prav bi bilo, da zdaj, ko je zadeva » res kritični situaciji, hišni svet skupaj s pristojnimi socialno zdravstvenimi organi poskrbi ra ogroženo mater s tremi otroki! Dražbeni organi »o prvi poklicani, da v takih in podobnih primerih odločno nastopijo in ukrepajo. latiperonosporaa služba POROČILO Z DNK U. MAJA Srednje dnevne temperature »o se včeraj gibale med 11 In 14» C. Dmšbeno upravljanje v ljubljanski porodnišnici Včeraj so se sestali član! bodočega upravnega odbora ginekolo-ško-porodniške klinike v Ljubljani, katerega sestavljajo izvoljeni člani kolektiva porodnišnice ter zastopniki družbenih organizacij, tako Zveze ženskih društev, Društva prijateljev mladine, socialnega zavarovanja ln drugi. Navzoči so razpravljali o perečih problemih ginekološko-porod-niške klinike, ki terjajo čimprejšnjo rešitev. poneverbe, nevestno delo v služ-. bi, pomoč pri kaznivem dejanju ponarejanja listin, zlorabo uradnih pravic, nedovoljeno trgovino, kupčevanje s tujo valuto itd. Okrajna uprava za gozdarstvo v Šoštanju je kupila osebni avtomobil in pisalne stroje ter je za te nakupe navajala majhne vsote. Ker ni bilo dovolj denarja, sta Ledinek in Kave ponarejala plač. liste. Da se izognejo plačilu prometnega davka in drugih obveznosti so z vednostjo Mešiča ter s soudeležbo Pertota tn Pahorja sestavili uradno kupno pogodbo za manjši znesek. Iste manipulate so izvrševali tudi pri nakupu drugega avtomobila za potrebe OLO v Šoštanju. Ta avto, ki ga je v Imenu zadružnega trgovskega podjetja v Črnomlju prodal Knez, je bil uvožen lz Trsta na ta način, da Je Knez starega odpeljal čez mejo, ga nato tam s pomočjo neke tržaške tvrdke zamenjal za novega, nanj pa vtisnil evidenčno številko starega avtomobila. Novi avtomobil Je nato pretihotapil čez mejo in ga prodal- OLO v Šoštanju z lažno kupno pogodbo. Za ta nakup je vedel tudi tajnik OLO v Šoštanju Mešič. ki se je s Knezom ob tej kjjpčijl tudi pogajal Prt vseh transakcijah, M so dale tudi nekaj dobička. Je sodeloval še Basle, ki je. skoraj vsa _ kazniva delanja napravil po Me- Na Primorskem pa med 14 in IS« C. šičevem naročilu Tako je tudi kupoval tujo valuto za nabavo rezervnih avtomobilskih delov. Da sc denarne dvige za nakup tule valute lahko opravičili. 1e pod-1etie »Komisija« iz Ljubljane izdalo lažen račun za -dobavljen« dele In pri tem zaračunala MVi posredniško provirilo. Te posle so Izvrševal! z vednostjo podpredsednika OLO v Šoštanju Jožeta ■Purnška Padavin ni bilo. Srednja relativn« vlage se je g'ba-'a med 50 in 7049. NAPOVED: Nizke temperatur» še nadalje '■«nejlujejo razvoj peronospore. Inkubacijska d'ba se podaljšuje. Za glavno prvo Skopljenje je na Štajerskem in Dolenjskem še dovolj časa. Za sedaj pričnite škropiti edino v nizkih ln zaprtih legah. Ko se bodo temperature dvignile bomo ponovno ob- vestili o končnem roku za prvo Razprava bo bržkone trajala še škrooMenle Kmetijski Inštitut Uprav» hidrometeorološka službo nekaj dnj ln bomo o njej Se poročali. M. C. NEHRU PRED POTOVANJEM PO EVROPI Ottravnavanfe problemov brez bio aovsbib koncepcij Ponudba in pogoji V Londonu se bodo zabela. Idar?es sovjetsko - japonska pohajanja, ki imajo za končni Taj obnovo diplomatskih stikov |"iecJ obema državama. Japon-|:fco delegacijo na pogajanjih po vodil namestnik predsedni-. urada za mirovna pogaja-a v Tokiu Takalaši, vodja m:vjetske delegacije pa bo so-Irietsfci veleposlanik v Veliki fd^itaniji Malik. Japonski parlament in senat lita obširno razpravljala o bife 't in pomenu pogajanj s So-r'sko zvezo in se ves parla-:zrt ni strinjal s stališčem le. Poslanci opozicije so so-. da zahteve in pogoji, ki bo skušala japonska dele-■~i;a uveljaviti med pogaja-niso dovolj točne in jasne, jetska zveza je namreč Ja-• ki obljubila, da ji bo del-■I ali popolnoma vrnila Kuril-’ otoke, če Japonska zago-. da ne bodo ti otoki nikdar iško oporišče. Navodila, ki h je dobila japonska deleži ja od svoje vlade pa sploh upoštevajo pogoja sovjetske |oM;ube. Japonska zahteva tudi itev Južnega Sdhalina in Ifiabomajskih 0 toke v. Japonski \pegoji so še: osvoboditev vseh -ionskih državljanov iz so-etskih taborišč; nevmešava-e v notranje zadeve; spošto-nje japonskih mejà ter mir-reševanje vseh sporov, ki utegnili nastati v prihodki. Po dolgi debati v parlamsn-e bilo japonski delegaciji -očeno, naj na pogajanjih v .-.donu naznani, da bo Ja-■ :ska ponovno prosila za - \?m v Združene narode, je doslej vsakokrat pre- sovjetski veto. Nov ja- - ski pogoj je torej zagoto-\ da Sovjetska zvem ne bo nasprotovala sprejemu Jamske v Združene narode. Na daljši seji japonskega se-'a je premer Hatojama po-1 arjal, da nevtralizacije Ja-• s'ce v sedanjih razmerah ne i bila realistična in izvedlji-o, ker je »temelj miru še cino politika sile« in se mora I Japonska opirati samo na ko-•ktivne varnostne pogodbe. I Zunanji minister Sigemicu je iripomnil, da je so::jetska poka snovanja nevtralnih blo-~>v popolnoma razumljiva, da Japonska na pogajanjih s drisko zvezo ne more preti kake obveznosti, zaradi -.re bi morala revidirati o zunanjo politiko. Pogoji, katerih je prišlo do nevtra-je Avstrije, ne morejo veli v japonskem primeru. — ■t se je strinjal s stališčem Is -dnika vlade in zunanje-ministra. '’•J sovjetsko ponudbo ali 'bo in med japonskimi poje torej velika praznina k-r niti sovjetski tisk ni n::al na debato v japon-: parlamentu, utegnejo bi-pogajanjih precejšnje tetive. -tg. Predsednik indijske vlade je v zvezi z obiskom naše države izjavil, da želi spoznati naše ljudi in videti naše uspehe NEW DELHL 31. maja (Tanjug). Govoreč o svojem potovanju po Evropi, je predsednik Nehru izjavil danes da bo obiskal Jugoslavijo, ker želi spoznati ljudi te države, videti in občutiti, kaj tam delajo in v čem so uspeli. »Navadil sem se, da sodim iz neposrednih stikov z ljudstvom, je dejal Nehru, in si tako pridobim razumevanje do problem0v, ljudstva in dežele«. Potovanje v Sovjetsko zvezo je Nehru označil kot odziv na svoječasno povabilo. Izrazil je upanje, da bo njegov obisk koristil splošnim težnjam za zmanjšanje svetovne napetosti. Vsi mi lahko pomagamo stvari mira z neposrednimi stiki, ki prispevajo k medsebojnemu razumevanju, ne glede na to. če se v posameznih vprašanjih strinjamo ali ne«, je dejal. Na tiskovni konferenci je predsednik Nehru, odgovarjajoč na vprašanja novinarjev, pozdravil tudi obisk sovjetskih voditeljev v Beogradu in dejal,, da Indija pozdravlja sleherni korak k reševanju sporov na prijateljski način. Izrazil pa se je neugodno o zamisli glede »nevtralnega pasu«, ki se je pojavila v zahodnem tisku v zvezi s tem obiskom. »Nimam rad besede »nevtralen«. je dejal Nehru, in tudi ne mislim, da bi bil tak pas mogoč. Sem za ustvarjanje Signor Vidaü se ne da motim (Karikatura: M. Bregar) mirovnih področij in ne pasov. Kot vam je znano, so to naša skupna načela, ki sva jih bila odobrila predsednik Tito in jaz v delhijski deklaraciji«. Predsednik Nehru se je med konferenco dotaknil splošnega mednarodnega polažaja in poudaril, da po njegovi sodbi zaskrbljenost popušča »vzporedno s čedalje izrazitejšim obravnavanjem problemov brez blokovskih koncepcij«. Glede Goe je Nehru dejal, da je rešitev bližja kot je bila kdajkoli, čeprav na portugalski strani ni čutiti ni kak e spremebe. Vse države, tudi zahodne velesile, pa priznavajo, da je priključitev te posesti k matični državi neogibna. Indijska politika, ki temelji na mirnem in sporazumnem reševanju, pa bo ostala za sedaj nespremenjena, je poudaril Nehru. Glede Kašmira je Nehru dejal, da sta z Mohamedom Alijem ob zadnjem sestanku, ki je bil izraz stvarnega in prijateljskega reševanja vprašanj, pregledala najnovejše rešitve in da se bodo razgovori nadaljevali. V svojih izvajanjih je Nehru ponovno ostro nastopil proti blokovski politiki in dejal, da »oboroževanje vodi v oboroževalno tekmo in do na-pestosti, razorožitev, za katero sedaj bolje kaže kot kdajkoli prej, pa zmanjšuje napetost«. Pred deseto obletnico ZN London, 31. maja (AP). Britanski minister za zunanje zadeve Harold Macmillan bo odpotoval v ZDA, da bo z ameriškimi funkcionarji govoril o načrtih za konferenco najvišjih predstavnikov štirih velesil. »Daily Exspress« piše s tem v zvezi, da bo Macmillan verjetno odpotoval v New York 16. junija in se bo s Pinayem in Dul-lesom posvetoval o dnevu, kraju in dnevnem redu konference. Stavka 70.000 kurjačev in vlakovodij je spravila iz tira britansko gospodarstvo in utegne Imeti usodne posledice posebno za Industrijo, če ne bo kmalu končana, kar pa ne kaže.' Vlada je mobilizirala vojsko in. kakor poročamo na drugem mestu, proglasila pripravno stanje. Na sliki: pristaniški delavci iz West India Docks v Londonu, ki so se pridružili stavkajočim železničarjem. Pripravno stanje na Otoku Po pooblastila kraljice bo vlada lahko ukrepala z ukazi — Sestanek izredne ministrske komisije — Upanje, da bodo našli rešitev spora na sestanku generalnega sveta Trade Unionov LONDON, 31. maja. (Tanjug). Britanska kraljica Elizabeta je_ danes podpisala razglas, po katerem je v drža- novem zvišanju plač železniškega osebja. V poučenih krogih poudarjajo, da vlada verjetno ne bo takoj storila kakih senzacionalnih korakov. Pripravno stanje je btk» objavljeno prvič od juniju 1948, ko so stavkali pristaniški delavci Londona in Liver. vi objavljeno pripravno stanje. Razglas začne veljati poola. nocoj. Izredna ministrska komisija, ki je bila imenovana prav zaradi stavke, 6e je zbrala popoldne v White Hall pod predsedstvom ministra za notranje zadeve Lloyda Georgea. Pred tem se je predsednik vlade Anthony Eden pogovoril z ministrom transporta Johnom Pinny in Scelba za evropsko integracijo Rim, 31. maja (Tanjug). Predsednik italijanske vlade Scelba je imel danes daljši razgovor s francoskim zunanjim ministrom Pinayem. Po razgovoru je Pi-nay izjavil novinarjem, da pripravljata italijanska in francoska vlada vrsto ukrepov za okrepitev zvez med zahodnimi silami. D5nes sta mlDJst™ govorih*« Francosko poveljstvo in juž- Čigav je kdo v Sajgonu Stavka se še ne čuti v preskrbi z živili in drugih potrebah prebivalstva. Vbuia je poskrbela za prevoz pošte z vozovi in vojaškimi kamioni, za dovoz zdravil, mleka in drugih najvažnejših živil ter premoga za plinarne in elak-bodo dovoljevala ukrepe na trične centrale. Tudi Indus tri— podlagi ukaza. V stavki, ki se ja še ne čuti resnejših pcsle-je začela v soboto ponoči, so- die. Industrijski krogi pa so deluje združeni sindikat stro- , zaskrbljeni glede bodoče pre-jevodij in kurjačev, ki ima skrbe s premogom in nckate- Boyd-Carpenterora, ministrom za delo Moncktonom in ministrom za notranje zadeve Georgeem. Kraljica Elizabeta bo daia vladi polna pooblastila, ki ji predvsem o vprašanju razvijanja evropske integracije na gospodarskem področju. Francoska in italijanska vlada sta vskladili svoje stališče za konferenco ministrov za zunanje zadeve držav evropske skupnosti za premog in jeklo, ki bo prihodnji mesec v Messini. Na konferenci bosta italijanska in francoska delgacija podpirali mnenje, da je skupnost za premog in jeklo treba razširiti in okrepiti njene zveza z zahodnoevropsko zvezo. Južnovietnomska armada prevzema pod- položaj vse bolj nejasen, vesti ročja Sajgona od Francozov — Vprašanje «J.JJ*“ p* 81 2010 DasProm-upome sekte Hoa Hao — Operacije proti generaloma Ba Kuta in Hinu — Kaj namerava Kao Daj? gorsko področje v tem. predelu. Sodijo, da bodo vladne sile poskušale izvesti dvojno ope- Sajgou, 31. maja (AFP) novietnamski0 glavni štab sta davi objavila poročilo, da bo s Po poročilih iz običajno dobro obveščenih virov nameravajo čete sekte Kao Daj, čeprav so na videz zveste vladi, izkoristiti nejasni položaj na področju pod nadzorstvom sekte Hoa Hao za odstranitev redne vojske, ki se je vrinila 70.000 članov. Sindikat zahteva zvišanje 8 šilingov na sedanjo tedensko osnovno plačo 9 funtov in 13 šilingov. Sindikat se trudi, da bi spet dosegel tradicionalno razliko v mezdah med posadkami na lokomotivah in manj kvalificiranimi delavci. Vlada, kfi vodi nacionalizirane železnice, je odklonila zvišanje plač. ker ge boji, da ne bi s tem sprožila zahteve po rimi glavnimi surovinami. Danes popoldne se bo sestal generalni svet kongresa britanskih Trade Unionov in nekateri pričakujejo, da bo na tem sestanku morda storil kaj za rešitev spora na železnicah. Stavka pristaniških delavcev šestih velikih pristanišč ša vedno traja. Danes se je colo nekoliko razširila in cibsega skupno okrog 20.000 pristani-, ških delavcev. — -----«■ ’ . , raclJ,°: p ene strani proti ge- na t področje. Zato so v so- 1. junijem prevzel vse vojaške neralu Ba Kutu, ki je na tem , _____________________ £ I J * _ 6oTBOBC3BC=>aC3BCDSC3BC=>B<=)BC3BC=>B<=>BC=>IC> cetu in kvartetu slovenske narodne pesmi, vmes pa Je nastopila folklorna skupina, več dijakinj pa tudi s solo plesnimi točkami, ki so bile vse lepo izvajane. Posrečeno sta bili podani simbolni sliki s petjem ,in plesom »Po jezeru, bliz Triglava, in »Buči, buči morje adrijansko«. — Čeprav je bilo 20 točk programa, so vse točke potekale brez vmesnih odmorov. Celotna -prireditev Je zelo lepo uspela, tudi v organizacij sko-tehničnem oziru. Zasluga za tako lep uspeh gre tudi ravnatelju šole tov. Dragu Chrl-stofu, ki Je prireditev vodil in režiral. — Administrativna šola je že znana po svojih lepih kul-turno-prosvetnih prireditvah, ki jih prireja vsako leto ob koncu šolskega leta. Dvorana je bila nabito polna in že dolgo ne pomnimo tako lepega obiska. Direkcija jugoslovanskih železnic — Zagreb RAZPISUJE DRUGO JAVNO PONUDBO za gradnjo železniške proge normalnega tira Savski Marof-Sutla-Kumrovec in regulacijo korita reke Sotle na delu od km — (4+000) do 19+370. Predračunska vrednost: a) b) progo . regulacijo ■ 314.000. 000 dinarjev 334.000. 000 dinarjev 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ n OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI 648,000.000 dinarjev Skupno Druga Javna ponudba bo 15. junija 1955 ob 10. uri v Direkciji jugoslovanskih železnic, oddelek za investicije in nadzor, Zagreb, Mihanovičeva ulica štev. 12. Pogoje.in tehnične podatke lahko vidite vsak dan od 8. do 12. ure v oddelku za investicije in nadzor Direkcije jugoslovanskih železnic, Zagreb, Mihanovičeva ulica štev. 12-1, soba 47. Rok za popolno izgotovitev navedenih dei je predviden za 1. aprila 1956. u ■ 0 5 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o s ■ o ■ o ■ o ta, ki sestavlja obenem tudi moralno bistvo drame, ni v bistvu nič manj splošen in neizrazit, kot so površne resnice, katere izpoveduje. Saj se je pisatelj prav zato izognil vsem odgovorom na globlja in bistvena vprašanja, katere mu je snov sama po sebi zastavljala — z drugimi besedami izognil se je vsem odločilnim stališčem, kjer bi moral biti jasen, nepreklicen in nedvoumen. Mnogo moralnih vprašanj, ki so v drami bistvenega in odločilnega pomena, ostane zato nerešenih. Tako ne vemo, ali je prav, da je Sandi ostal v taborišču, čeprav se je Gaša žrtvovala zanj. Ničesar ne vemo o tern, ali je Gaša res kriva, ker se je vdala gestapovcu, ki je tako ganljivo izpolnil svojo obljubo, ali pa je kriva zato, ker ga je kljub vsemu ustrelila, -da bi maščevala svojo oskrunjeno čas: — na katero se je šele naknadno spomnila. Večno o vseh teh vprašanjih pravzaprav le toliko, kolikor lahko presojamo na osnovi lastnih izkušenj, avtor pa o tem ie previdno molči. Zapoznela ekspresionistična tehnika »barvnih fresk« spretno pokriva vso neizrazitost v drami, saj dopušča kar največ možnosti, da ostane vse le nakazano in v obrisih. Da tma oblika res samo takšno funkcijo, dokazuje dejstvo, da je povsem neorgansko in razumsko vgrajena, saj so primerjave med barvami in življenjem zgolj vnanje in nasilne. Kako bi si sicer'mogli razlagati, da je hladno grozljivi prizor v ječi obarvan s toplo, prijetno rdečo barvo, prizor, ko Gaša pričakuje Sandija na postaji Pa s hladno sivomodro? Toda, če se je avtor vsem tem Vprašanjem izogibal in nanje ni hotel odgovoriti, kaj Je potem sploh hotel in mogel povedati? Iz nejasnega, v splošna modrovanja in pravzaprav fraze zastrtega pogleda na svet in nedoločenega moralnega vrednotenja, kakršnega posamezni, neestetski prizori (n. pr. posiljevanje v ječi, obsodba združena s kopalno revijo) szcr.z še zabrišejo, ni mogla nastati u-metnina. To poglavje pisane žese je morda prav toliko odločilno za njeno umeffcniško vrednost, kot je pomembno dejstvo, da so posamezni značaji neživljenjski, ena-1 over j etui, da so pogovori oseb na odru papirnate deklamacija prenatrpane s frazami itd. Kljub temu, da Torkarjeva drama v tej obliki ne sodi v gledališče z resnim ia kvalitetni-u repertoarjem, je zažlveia ua odru Mestnega gledališča v Ljubljani. Nedvomno je k posrečeni uprizoritvi mnogo pripomogla zrela ia estetsko dovršena režija STANETA SEVERJA. Označevala jo je stilna čistost, kakršno pri naših uprizoritvah ie redko vidimo, smiselna utemeljenost dogajanja in nezmotljiv čut za živo, smotrno in likovno zadovoljivo reševanje mizamseemskih problemov. Morda se je Sever res v mnogo-čem izognil dvomljivim prijemom Torkarjeve dramaturgije — tabo je na primer črtal vse realistične rekvizite — toda to je uprizoritvi samo koristilo. Prenesel je težo dogajanja na notranje življenje igralcev in tako izpolnil vrzel v tekstu. Predstavi je dal primeren tempo, s tem povečal njeno šibko notranjo napetost. Jo vsebinsko obogatil in končno izoblikoval enotno, zadovoljivo uprizoritev — takorekoč iz nič. Gašo je prikazala SLAVKA GLAVINOVA nenavadno, lepo intenzivno in doživeto. Njena igra je bila resnično enkratna, tako, vnanje, v drobnih, čisto in prepričljivo izdelanih posameznostih, kakor tudi vsebinsko, saj je njena igra razodevala pristno in pretresljivo globino ter toplo, neposredno človečnost. Tudi MIRKO ZUPANČIČ je dovolj prepričljivo izoblikoval svojo vlogo. Upodobil je morda premalo sanjavega dijaka, ki študira za maturo in premišljuje o bodočnosti. Čeprav do skrajnosti umerjeno, pa Je sugestivno odigral prizor v taborišču, prizor, v katerem Je enake igralske vrednote pokazal JANEZ ALBREHT kot prijatelj Rene. Težavni razpon od veseljaka, do zagrizenega borca Je slednji dobro in prepričljivo zaigral. Sodobno in učinkovito, likovno zadovoljivo In ustrezno sceno jo izdelal ING. ARH. NIKO MATUL. Marjan Jerše »Štirje jezdeci apokalipse« L in 2. Junija bo v kinu Sloga in letnem kinu Bežigrad Jugoslovanska kinoteka predvaj aia film ameriškega režiserja Resa Ingrama »Štirje jezdeci apokalipse«, ki je nastal po enem najbolj znanih romanov španskega pisatelja Blasca Ibaneza, avtorja romanov Krvave arene. Katedrala, Mare nostrum in drugih. V tem filmu bomo po dolgih desetletjih, mlajša generacija pa celo prvič, videli slavnega Igralca Rudolfa Valentina, ki ga je sredi največjih uspehov pobrala smrt. Videli ga bomo v njegovi prvi filmski vlogi, v kateri pa Je zaslovel kot še nihče pred njim. Mogoče bomo tudi sami lahko ugotovili, kje Je tičal vzrok njegovega uspha in to v filmu, ki Je tako po tehnični strani resno delo. kot Je pomemben tud! po igralski, saj nastopa poleg Valentina tudi znani Wallace Beery. OS DANAŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Trnovlje po desetih letih Pogled na Trbovlje, v ospredju strojne tovarne Mladinske konference Danes praznuje trboveljska Solina, dolina črnega zlata in visofcih tovarniških dimnikov, občinski praznik v spomin na dogodke ob prvem juniju 1924. leta. Takrat so se revolucionarni mladi in stari rudarji uprli fašistični Orjuni, ki je hotela prav v revirjih razviti svoj prapor, da bi s tem pokazala svojo moč. Letošnje praznovanje občinskega praznika bo še posebno slovesno, zato ker bo hkrati tudi proslava desete obletnice osvoboditve. Danes bodo trboveljski rudarji ponovno obudili spomine na leta neizprosne borbe proti izkoriščevalcem in okupatorju, ki ni bila zaman, saj živijo sedaj tudi ljudje v sivih zasavskih dolinah človeka vredno življenje. Spomnili pa se bodo tudi vseh uspehov, ki so jih dosegli v desetih letih življenja v svobodni domovini. In ti niso majhni! V Trbovljah so v tem času zgradili mnogo modernih stanovanjskih blokov, novo cesto, kulturne domove, vodovode, nova industrijska podjetja in drugo. Poieg tega se je začela v mestu tudi živahna kulturno-prosvetna in športna dejavnost. Eno najpomembnejših industrijskih podjetij v Trbovljah je strojna tovarna, ki izdeluje razne rudarske stroje. Ta se je razvila šele v zadnjih letih in sicer iz bivših centralnih rudarskih delavnic. Po številu zaposlenih je takoj za trboveljskim rudnikom rjavega premoga. Temu miademu industrijskemu podjetju obetajo vsi še lep razvoj. Nekaj kilometrov izven središča mesta, na Gaberskem, obratuje od 1952. leta tovarna pohištva »Splošno strojno mizarstvo», ki je dosegia že vidne uspehe. V razmeroma kratkem času ji je uspelo osvojiti veliK del trga v Sloveniji, pa tudi v IZ MARJETE Kmetijska zadruga v Marjeti na Dravskem polju je letošnjo spomlad nabavila za svoje člane in kmete iz Marjete, Trnič in Prepolj 200 ton umetnih gnojil, ki 50 jih kmetje uporabili na svojih njivah. Največ zaslug za pravočasno nabavo in koristno uporabo umetnih gnojil ima vsekakor knjigovodja zadruge tov. I. Finžgar. Nekatere sosedne zadruge so potrošile letos komaj po 20 do so ton umetnih gnojil. Vsekakor se bo to zelo poznalo tudi pri pridelku. -ko ositalih republikah, kjer se še posebno zanimajo za njeno šolsko opremo. Poleg sobnega, kuhinjskega in šolskega pohištva izvršuje podjetje razna dela pri stavbah. Doslej je »Splošno strojno mizarstvo« že precej izpolnilo svoj strojni park *n močno povečalo število zaposlenih. »Mehanika« je tovarna, ki izdeluje finomehanične predmete. Tudi ta je stara šele nekaj let, kljub temu pa je že močno napredovala, saj jo poznajo že daleč po domovini. Njeni izdelki so zelo kvalitetni. Kolektiv želi tovarno še povečati. V Trbovljah se je po osvoboditvi močno razmahnila kulturno- prosvetna dejavnost. Tu je bilo kulturno življenje živahno že takoj po vojni, še bolj pa se je razživelo, ko so v mestu ustanovili štiri »Svobode«; Svobodo Dobrna, Svobodo Center, Svobodo II. in Svobodo Zasavje. Vsa ta društva imajo več sekcij, ki pridno delajo. V »Svobode« se je vključilo v Trbovljah mnogo delavcev, ki najdejo kljub napornemu delu v rudniku in drugih podjetjih še vedno dovolj časa za kultur-no-prosvetno udejstvovanje. Prireditve omenjenih »Svobod* so iz leta v leto bolj kvalitetne. Trboveljčani so tudi prijatelji lepe knjige. To dokazuje velik obisk v Ljudski knjižnici in čitalnici, ki ima danes že lepo število knjig. »Črna dolina«, kakor so nekoč posmehljivo imenovali Trbovlje, se je tudi na zunaj v zadnjih letih zelo spremenila. To, kar niso mogli narediti v preteklosti v več desetletjih izkoriščevalci, so napravile pridne roke v desetih letih. V Trbovljah so zgradili skoraj skozi vso dolino široko tlakovano cesto, ki je velikega pomena, olepšali so posamezna naselja, odstranili razna neprimerna poslopja in drugo. Vzdolž ceste je človek nekoč lahko videl vse mogoče in nemogoče stvari, danes pa so tu urejeni nasadi, ki jih tudi ljudje iz drugih krajev občudujejo. Vse drugačno podobo ima tudi Trg revolucije, na katerem stoji mogočen spomenik, delo kiparja Stojana Batiča. Malokateri kraj je imel v zadnjem poldrugem stoletju tako burno zgodovino kakor Trbovlje. Rudarji, ki so kmalu ob- čutili zlo kapitalizma, so se začeli boriti proti izkoriščevalcem. Številne stavke »o se vrstile druga za drugo, ko pa se je začela vojna vihra, so stotine rudarjev zapustile delo in odšle s puškami v rokah v borbo z vero v zmago. To smo pod vodstvom naše Komunistične partije tudi priborili. Da b; ohranili spomin na to podobo, so ustanovili v Trbovljah muzej NOB. Tu je zbranih mnogo sliK, ki prikazujejo borbo rudarjev pred in med vojno, razno orožje in vse drugo, kar jasno po-nazoruje borbo zasavskega proletariata za svobodo skozi stoletja. Muzej je urejen v Rudarskem domu in je zaradi grad- TBBOVUE Koncert glasbene iole. Profesorji in učenci Glasbene šole v Trfovlj ah so pred kratkim priredili koncert v počastitev desete obletnice osvoboditve. Nastopili so violinisti, pevski zbor pod vodstvom Tomaža Ulage, šolski orkester in drugi. Vse nastopajoče so poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Glasbena šola v Trbovljah je dosegla v dosedanjih desetih letih svojega obstoja že lepe uspehe, kar je zasluga tudi ravnatelja tov. Marina. * Uprizorili so »Pepelko«. Nt še dolgo, ko je mladinsko gledališče pri »Svobodi II.« v Zgornjih Trbovljah uprizorilo »Pepelko«. Igro so naštudirali, dijaki trboveljske gimnazije in dosegli z 'njo kar lep uspeh, saj so bili gledalci z dosedanjimi predstavami zelo zadovoljni. Dan pionirjev. Ob rojstnem dnevu maršala Tita so trboveljski pionirji priredili Dan pionirjev. Na obeh ljudskih šolah In gimnaziji so imeli lepe slavnosti. V pionirsko organizacijo pa so sprejeli tudi vrsto novih članov. * Kino tudi v Dobrni. Na Dobrni v Trbovljah so pred kratkim dobili novo kinembiografsko aparaturo. Za predstave so uredili novo dvorano »Svobode« na Dobrni. Tako imaio v Trbovljah danes že kar štiri kinematografe, k Koncert slepih. Jutri bodo priredili sieoi iz Stare Loke v Domu »Svobode II.« v Zgornjih Trbovljah koncert, na katerem bodo sodelovali mešani pevski zbor. solisti in drugi. Upamo, da bo obisk te prireditve na zadovoljivi višini * Nasadi ob cestah. Kakor lani je tudi letos agilno Olepševalno društvo nasadilo ob glavni cesti vrsto lepotičnib dreves in cvetlic. Pozornost mimoidočih zbuja tudi vrt pri lekarni, kier je zasajeno zelo redko planinsko cvetje. -Jk nje novega delavskega doma začasno zaprt. Na hribih, ki se dvigajo nad Trbovljami, so privlačne planinske postojanke. Kum, Partizanski vrh in Mrzlica so zlasti ob nedeljah polne rudarjev in drugih. Na vseh teh stojijo lepi planinski domovi, ki so jih zgradili v zadnjih letih. Planinsko kočo na Mrzlici je zgradilo Planinsko društvo v Trbovljah, počitniški dom na Partizanskem vrhu sindikat trboveljskih rudarjev, kočo na Kumu pa Planinsko društvo »Kum« iz Trbovelj. Vsi ti domovi so opremljeni z električno razsvetljavo in tekočo vodo. Med zgradbami, ki jih gradijo, je vredno omeniti novi Delavski dom, ki bo dograjen po vsej verjetnosti že prihodnje leto. Medtem ko so imeli v Trbovljah pred vojno le meščansko in dve osnovni šoli, imajo danes že popolno gimnazijo, ki ima občutne težave s pomanjkanjem prostorov. Omenimo naj še Industrijsko kovinarsko ter rudarsko in obrtno šolo. Vzporedno z vsem drugim so se v Trbovljah lepo razvila tudi športna društva. Med temi je najmočnejše ŠD Rudar, ki šteje skoraj 1000 članov. To društvo si je pred leti zgradilo ob rudarski cesti lep stadion z nogometnim. košarkarskim igriščem in igriščem za mali rokomet. Tu stoji tudi prostoren športni dom. Precej aktivnih članov imajo tudi ŠD »Svoboda« in Dobrna ter telesno vzgojno društvo »Partizan«. Tako živijo in delajo danes trboveljski rudarji. Zadnje desetletje je zanje še posebno pomembno. Sedaj, v novi* domovini se jim ni treba več boriti za skorjico kruha z izkoriščevalci, kajti danes si krojijo svojo usodo sami. Jano Koprive Delo tabornikov v Domžalah Taborniška družina v Domžalah šteje okrog 6« članov, večinoma dijakov gimnazije, med katerimi je zanimanje za taborništvo kar precejšnje. Letos so priredili že več uspešnih akcij. Med drugim so v začetku maja že taborili v Ankaranu, udeležili pa so se tudi prvega zleta gorenjskih tabornikov v Kranju. V letošnjih počitnicah bodo taborili v Bohinju in v bližini Domžal. Propagandni tabor bodo priredili tudi v počastitev desete obletnice osvoboditve. Pred kratkim se je sestala šolska komisija pri OK LMS za Gorenjsko in sklenila, da skliče šolski posvetovanji na Jesenicah in v Kranju. Obe posvetovanji sta dobro uspeli. Razpravljali so predvsejn o družbenem upravljanju "v šolstvu, o šolskih in razrednih skupnosti učencev in o vlogi mladinske organizacije na šofth. Sklenil: so tudi, da bodo v vseh šolah še pred koncem šolskega leta izvolili novo vodstvo, 'ki bo vodilo delo organizacije LM- v bodočem šolskem letu. Trenutno Skupščina Kluba primorskih študentov Pred nekaj dnevi Je bila v Ljubljani skupščina Kluba primorskih študentov. Predsednik Kluba tov. Marušič, je v svojem poročilu prikazal delo. uspehe in pomankljivosti članov, ki so sodelovali v raznih kultumo-pro-svetnih skupinah. Posebej je še očrtal delo okrog pripravljanja in izvedbe prvega primorskega študentskega festivala. Nedvomno je bil festival, ki ga je Klub izvedel ob sodelovanju s postojnskim akademskim klubom, največja kulturna manifestacija v letošnjem letu na Primorskem. Med počitnicami bo poseben pripravljalni odbor Kluba primorskih študentov organiziral tabor na Poreznu pri Cerknem. Ob tej priliki bodo študenti položili venec na spomenik padlih borcev Kosovelove brigade in tako počastili njihov spomin. bef pripravlja omenjena komisija seminar za šolska vodstva, ki ga bodo izvedli tik pred začetkom novega šolskega leta. Sklepe, ki so jih sprejeli na posvetovanjih uspešno izvajajo. Tako je bila pred kratkim mladinska konlferenca nd vajenski šoli oblačilne stroke v Kranju, kjer se je pokazalo, da se mlade vajenke in vajenci mnogo bolj odločno zavzamejo za svoje pravice. Ugotovili so tudi, da privatniki vajencem sploh ne dajejo letnega dopusta, njihov delovni čas pa traja često deset in celo več ur na dan. Sklenili so, da se bo mladinsko vodstvo pozanimalo za delovne pogoje slehernega vajenca in skušalo s pomočjo ostalih organov izboljšati stanje. Na konferenci so se pomenili tudi o raznih drugih zadevah. Nič manj pomembna ni bila mladinska konferenca na gimnaziji v Kranju. Poročilo ja vsebovalo predvsem oceno politično-vzgojnega dela, M Je pokazala, da je bil v tem dosežen zelo velik napredek. Vodstvo LM na šoli je namreč prirejalo razgovore z mladino po posameznih razredih, na katerih so se menili o vseh tekočih političnih zadevah doma in v svetu. Tu se je pokazalo, da se mladina zanima za družbena vprašanja in stremi za tem, da v Kranju jih čimprej spozna. Tudi za celoten kolektiv šole so pripravili več predavanj o komunah ter raznih drugih političnih in družbenih zadevah. Na konferenci so posvetili posebno skrb družbenemu upravljanju v šolstvu in nalogam mladine v zvezi s tem. Izvolili so svojega zastopnika v šolski svet in zastopnika v komisijo za podeljevanje štipendij. Obravnavali so tudi delo poedinih sekcij, med katerimi so najaktivnejše dramska, filmska, športna in prirodoslovna. Ob koncu so podelili najboljšim članom LM knjižne nagrade in izvolili novo šolsko vodstvo. »Dan učiteljiščnikov« v Tolminu Dijaki tolminskega učiteljišča so si izbrali 28. maj za svoj dan. Letos so ga povezali s proslavo desete obletnice osvoboditve. Na predvečer so uprizorili Kranjčevo igro »Direktor Čampa« v režiji in inscenaciji režiserja gledališča za Slov. Primorje tov. Srečka Tiča, Vsa prizadevanja in trud, ki so ga vložili v igro je bil poplačan, kajti uprizoritev je v celoti uspela Občinstvo, ki je dvorano skoraj popolnoma zasedlo je bilo s predstavo zadovoljno in ni štedilo z aplavzom. Naslednji dan so imeli dijaki slavnostno zborovanje, na katerem so sprejeli v mladinsko organizacijo nove člane. Po zborovanju so položili venec na grobove padlih borcev. Popoldne pa so priredili še razne športne t>ri-reditve. -Ka I * ♦ LESNA INDUSTRIJA, CEUE Telefon 26-10 in 22-77 V* Ce želite lepo uredili prostore, v katerih živite in delate, se obrnite na nas. Nudimo Vam družinske spalnice vseh vrst furnirja, spalnice iz mehkega lesa, kuhinjske opreme, kabinete, kavče, otomane, trc-delne žimnice, vložke za postelje. Zadovoljni boste z našim solidnim delom in nizkimi cenami. Opravljamo po želji vsa mizarska in tapetniška dela. „SAVINJA" LESNA INDUSTRIJA, CELJE i * odkupuje tudi vse vrste mehkega in trdega rezanega lesa & ♦ ♦ i ! i ŠVICARSKI INŽENIR JE URESNIČIL ZAMISEL JULESA VESNI SVETLOBNI TOP Ob stoletnici sdirti poljskega pesnika fi dama Mickiewicza se spominjamo ene od znamenitih literarnih mistilikacij, ki ji je nasedel tudi Puškin Pred sto left je umrl poljski pesnik Adam Mickiewicz. Obletnica nudi priložnost za sporni» na skoraj pozabljeno, toda zanimivo stran njegovega življe nja. Ob koncn dvajsetih let preteklega stoletja je bil Mickiewicz žrtev literarne prevare, kateri je nasedel tudi njegov prijatelj Puškin. Leta 1827 je v Parizu izšla cnjižica z naslovom »La Guzla« n s podnaslovom »Zbirka ilir-kik pesmi, nabranih v Dalmaciji, Bosni, Hrvatski in Hercegovini«. Njen nepodpisani avtor je bil znameniti francoski pisatelj Prosper Merimée. Toda od 28 pesmi v Merimée j evi knjižici so le tri v zvezi z jugoslovansko ljudsko poezijo, vse druge pa so sad pisateljeve romantične domišljije. Ena od treh omenjenih pesmi je slavna »Hasanaginica«, ki je navdušila tudi Goetheja in Walterja Scotta. Toda tudi pri tej se je nanašal Merimée na tuje prevode, ker srbohrvat-skega jezika ni znal in na jugoslovanskih tleh nikoli ni bil. Duhovno radovedni talentirani romantik Merimée je v svoji mladosti rad »potoval« po tujih deželah v svoji domišljiji. Take vrste je bilo tudi njegovo potovanje po naših krajih. Bralcem knjige »Guzla« se Je Merimée predstavil kot anonimen pisec, ki je za časa svojega potovanja po teh krajih spoznal šestdesetletnega guslarja Hiacinta Ma-glanoviča in si zapisal njegove pesmi. V tekstu o guslarju Ma-glanoviču piše Merimée o svojem beograjskem prijatelju, »spoštovanem vojvodi Nikoli«, ki ga nikoli ni bilo. In o obisku Beograda, Sinja, Zadra, Livna in drugih krajev, kjer ni bil. Danes, ho se človek za nima za vse, so izračunale tudi. kateri narod govor najhitreje. Tako so ugotovili. da izgovori Francoz povprečno 350 zlogov ns minuto. Japonec 313, Nemec 250, Angiež 220. Seveda so ti računi le povprečni, ker nekateri posamezniki govore hitreje, drugi počasneje. Najbolj počasi pa govore prebivajo; otokov Tihega oceani. T izgovore v eni minuti ie k -' h so ‘ogov. iff *2 Gospodinje v Greenfiel-du v Angliji so debelo pogledale. kc» so nekega jutra odprle plinsko pipico, la bi skuhale zajtrk, na je namesto plina brizgnila iz plinske cevi mrzla voda. kgotoviij so da je bil plinovod zaradi eksplozije vodovodnih cevi poplavljen tako. da je voda pridrla v plinovod in iz njega potisnila plin. c < < « < < < < < < c ( < < ( i ( c < ( ( < < < c ( < < ( « < < < ( ( < < < é < « ( < I C « < < < Francozinja Mary Marvin, ki ima štiri letalske diplome, je pred kratkim slavila svoj osemdeseti rojstn dan. Mary Marvin je bila doslej dvajsetkrat rekorderka v smučanju, drsanju, vožnji na »bobu« itd. Bavila se je tudi z jadral-stvom in streljanjem, kjer je dobila tudi posebno medaljo za streljanje iz vojaške puške. V zračne višav« se je vzpela prvič z balonom. nato z zrakoplovom in Ir.droavionom. Se danes lahko kljub svoji visoki st2ros»i sigurno vodi letalo» pa tudi lokomotivo. Za ta mesta je francoski pisatelj zvedel iz literature, posebno pa iz knjige italijanskega opata Alberta Fortisa »Viaggio in Dalmazia«, ki je izšla leta 1774 in je bila prevedena v mnoge jezike. Ko sta Mickiewicz in Puškin brala »Guzlo«, sta pač verjela, da je pristna. Mickiewicz je prevedel v poljščino pesem »Morlak v Benetkah«, Puškin pa je prepesnil kar enajst pesmi iz Meriméejeve knjige. Njegov ciklus »Pesmi zahodnih Slovanov«, ki je izšel leta 1835, se v glavnem opira na Meriméejeve tekste, razen dveh, ki ju je vzel iz Vukove zbirke srbskih narodnih pesmi. Oba, Mickiewicz in Puškin sta pozneje zvedela, da sta nasedla mistifikaciji 24-letnega Francoza. V tridesetih in štiridesetih letih preteklega stoletja se je Mickiewicz bolje spoznal z jugoslovanskimi » narodi in njihovimi kulturnimi dosežki, tako, da ni mogel več zaiti na napačno pot. Tudi Puškin je začel sumiti v pristnost »Guzle« kmalu potem, ko je prevedel onih enajst pesmi. Po svojem prijatelju Soboljevskem, ki je dolgo živel v Parizu In je Meriméeja osebno poznal, se je veliki pesnik pozanimal za pristnost pariške izdaje »ilirske poezije«. V začetku leta 1835 je Merimée pisal Sobolj e vskemu in mu razložil predzgodovino in ozadje »Guzle«. Priznal je, da je podatke za svojo knjigo črpal iz potopisov o jugoslovanskih krajih in iz zgodovine. Dokončna razjasnitev pa je prišla precej pozneje, kajti Me-riméejeva knjiga je vzbudila veliko zanimanje za Južne Slovane in njihovo ustvarjalnost in zaradi slabega poznavanja zgodovine, kulture in poezije naših narodov so »Guzlo« dolgo časa smatrali za pristno. Do danes se je o Meriméejevi »prevari« nabrala že cela literatura, v kateri pripada najpomembnejše mesto doktorski disertaciji Vojislava M. Jovanoviča, ki jo je branil leta 1911 na univerzi v Grenoblu. Disertacijo srbskega književnika in znanstvenika, ki še danes deluje, čeprav je star enainsedemdeset let, je nagradila francoska akademija, kritika pa jo je ocenila kot delo, ki je dokončno razjasnilo vsa vprašanja v zvezi z »Guzlo«. Posledice atomskih poskusov Profesor univerze Tale doktor Franklin Hutchinson je te dni izjavil, da j« ameriška komisija za atomsko energijo dala netočne podatke o posledicah poskusnih' atomskih eksplozij. Hutchinson, ki predava atomsko fiziko, Je ovrgel trditev atomske komisije, da žarčenje nima genetičnih posledic. Izjavil je, da se bodo posledice radioaktivnih padavin zaradi atomskih eksplozij pokazale v daljši prihodnosti. V pokrajinah, kjer so bili atomski poskusi se je po marca t. 1. rodilo več kot tisoč otrok s napakami, ki so posledice atomskih eksplozij v pretekli pomladi. Dodal je, da napake niso posebno vidne, lahko pa povzročijo razne defekte, kot je ns pr. glnhost. Nedavno so se na nočnem nebu nad Lucernom ln na skalovju Stockhorna prikazali ogromni napisi, grbi ln slike. Inženir Gianni Andreoli lz Tlcina v italijanski Svici je po šestnajstih letih napornega dela uresničil stare sanje genialnega fantasta Julesa Verna. Njegov projektor »P. 300 S« bi lahko imenovali tudi svetlobni top, saj iz razdalj do 6 km lahko projicira na oblake ali na gorske stene ostre slike v barvah. Sodobna reklama je dobila še eno učinkovito sredstvo. Andreolljev projektor je zanimiv tudi s tehnične plati, posebno pa hladilni sistem naprave, v kateri se temperatura dvigne do 840*». Svetlobna moč projektorja je 92 mt'ijonov sveč. Ce na nebu ni oblakov, sl Andreoli pomaga s tem, da izstreli v višino 300 m naboj amonijevega klorida (glej sličice ob robu od zgoraj navzdol). V nekaj sekundah se naboj spremeni v umeten oblak, ki pokrije do 10.000 m2 ne ba. Na oblak potem projicira sliko. Kot kaže spodnja sličica na levi so tudi gorske stene prav primerne za projiciranje napisov in podob » ór1 Va trinajstih najprometnejših križiščih v Chicagu bodo postavali svetlobne prometne naprave na strehe nebotičnikov. Te svetlobne naprave bodo upravljali prometni stražarji, ki bedo z zvišenega prostora imeli pregied prometa na mnogo širšem prostoru in bodo tako preprečili zatr-panje vozil in lahko pravočasno regulirali gibanje vozil, da •-*» bo promet hitreje r?7-;isi. Nekaj doživljajev starega psihiatra Razum zmaguje Psihiatrija v današnjem smislu se je začela razvijati malo vež kot pred sto leti in je ta k ratka doba zadostovala, da se j* povzpela do ene najbolj širokih in najzanimivejših ved. Nekdaj je Ml ves svet prepričan, da so umobolni ljudje obsedeni od hudiča ln še konec 18. stoletja so umobolne zapirali In vklepali v temnih kleteh, v katere bi se človek sramoval zapirati divje živali. Se leta 1818 je pionir psihiatrije Esqnirol poročal francoskemu notranjemu ministrstvu, da živijo umobolni v takih razmerah, v katerih bi postal najpametnejši poprej nor kot pa norec pameten. Willis, Reil, Langermann ln drugi pionirji psihiatrije so zahtevali, da Je treba ravnati z duševno bolnimi tako kot z ot roki, pravilno vzgojno in nikdar okrntno. Bolje pozno, kot sploh nikoli Je dejal stošest let stari Serap-hin Pruvest iz Siracourta v bližini Calaisa, ko so mu pripeli vojaški križec za njegove junaške zasluge v francosko-pruskl vojni leta 1870. Trdoživi bojevnik, ki Je dobil priznanje po dobrih osemdesetih letih, prebral še brez naočnikov je uradno listino o odlikovanji) Vse nazor» in zahteve prvih psihiatrov potrjuje zdaj med drugimi tudi prof. dr. Donald A. Laird, ki je zdaj ravnatelj inštituta za psihologijo neike ameriške univerze, a je bil prej skoraj četrt stoletja zdravnik v raznih umobolnicah. V obširni knjigi je opisa! svoje doživljaje, ki dokazujejo, da se da s pravilnim ravnanjem ukrotiti Fordove tovarne avtomobilov v Veliki Britaniji bodo dale v prodajo varnostne pasove za avtomobiliste. ki so podobni pasovom. ki jJh uporabljajo v letalstvu. Ti pasovi bodo preprečili, da b' šefer ln potn'k' pri morebitnem tr-čeni-.i ali nepričakovanem zaviranju zleteli iz avtomobila. New York, z osmimi milijoni prebivalcev, Ima nekaj ulic, kjer se promet skoro ne da več obvladati. Na teh ulicah namerava občina zgraditi premikajoči se trak, po katerem b; se v obe smer; pomikali pešci. Pni tobogan za pešce ’ bodo zgradili med Hud«o-novim predorom in železniško postajo Erie. Stroški bodo znašal; okrog štiri milijone dolarjev, na premikajočem se traku pa se bo lahko vozilo 11.om lindi na uro s hitrostjo 2» krp. štiva enciMo v chikaškem muzeju industrije in znanosti Muzej Industrije in znanosti v Chicagu je prava živa znanstvena enciklopedija, ki razkazuje mladim in starim na zanimiv in pouf o način vsemogoče stvari. Hočete vedeti kako kopljejo premog? Stopiti morate samo v klet muzeja, kjer je urejen pravcati rudnik z vsemi vrtalnimi stroji, premogovnimi vozički in resničnima rudarji, ki vam razložijo postopek pridobivanja rudnin. Če zanima embriologija sd v drugem nadstropju muzeja lahko ogledate obširno razstavo, ki prikazuje človeško življenje od prvih začetkov, ko dobiva šele obliko, tja do popolnega razvoja tik pred rojstvom. Ta oddelek ima vedno največ obi- ZANIMIVOSTI Filatelija šolski predmet V Milnstru v Nemčiji so v letošnjem šolskem letu uvedli na višjih šolah kot nov predmet filatelijo. Predavajo priznani filatelisti o zgodovini nemška poštne znamke. To pa ni prvi poizkus uvajanja_ filatelije kot učnega predmeta na šoli. V Nümbergu imajo na podobnih šolah že-dve leti filatelijo kot redni učni predmet. skovalcev, bodisi otrok, kakor tudi odraslih. V oddelku, ki privabi vsako leto nad dva milijona obiskovalcev, si v oglušujočem trušču lahko ogledate v obratu vse stroje, ki jih je izdelala moder- Dve za smeh Policijski kvestor v Parizu vztraja na tem, da neka pred mestna gimnazija strogo kaznuje štiri trinajstletne deklice Pred parlamentom so namreč ena za drugo poljiibovale tamkaj službujočega stražnika, da bi mu neopazno izmaknile belo prometno palico, kar se jim ie tudi posrečilo. Prometno palico so namreč potrebovale kot rekvizit pri neki šolski predstavi V ameriškem dnevniku »Phi-tadelphija Evening Bulletin« je pred kratkim izšel naslednji oglas: »Za izredno nizko ceno treh dolarjev dobijo elegantne dame našega mesta pri nas očarljiv klobuček, ki ga lahko trikrat nesejo na sprehod, potem pa ga po priloženem receptu skuhajo in pripravijo družini izredno okusno' kosilo.« na industrija. Obisikovalci si lahko do potankosti ogledajo vse tajne različnih mehanizmov, jih sami spravljajo v pogon in tudi usčavljajo. Tu je tudi aparat, ki zelo enostavno razlaga otrokom zapletene New-tonove zakone. V muzeju je tudi neka nemška podmornica, ki so jo zvlekli na suho na stroške čikaškega prebivalstva, sedaj pa si jo tu lahko ogleda /sak obiskovalec. V nekem drugem oddelku vidijo obiskovalci muzeja kakšno je bilo življenje pred pol stoletja. Tu je namreč popolna rekonstrukcija ceste lz one dobe. na kateri se sprehajajo Mudje oblečeni v obleke iz tedanje dobe. Tudi ta oddelek šteje zaradi svoje zanimivosti vedno visoko število obiskovalcev. Svoje, rstna je modema kmetija, ki se nahaja na vrtu muzeja. Opremljena je tako sijajno, da ima na drevju celo pojoče ptice in resnične krave ' v riajah. Po vsem naštetem se niti ne moremo čuditi, da se v tem muzeju, ki je resnična živa enciklopedija, ustavljajo obfcfco-vacM po več ur skupaj, kar je vsekakor težko doseči v drugih muzejih. ie pomiriti tudi najnevarnejše blazneže. Tako piše doktor Laird, da je nekoč na hodniku tretjega nadstropja zavoda, v katerem je služboval, naletel na nekega svojega pacienta, kd je odpri slučajno nezaklenjena vrata balkona ter dejal:- »Tako, zdaj bom pa skočil na cesto!« — Dr. Lalrd ni priskočil, da bi ga zadržal, temveč se je nasmejal, rekoč: »Kaj ste pozabili, da ste najmočnejši mož v naši deželi? Iz tretjega nadstropja lahko skoči na cesto vsak slabič, vi pa lahko svojo moč dokažete drugače. Pojdite z menoj pred hišo. potem pa skočite od tam navzgor na balkon tretjega nadstropja.«. Bolnik je bil s tem predlogom zelo zadovoljen in mimo ie odšel za svojim zdravnikom. Nekoč je dr. Laird čakal na železniški postaji, pred njega pa je planil neznan mož ter mu ves razburjen zaklical: »Ce me ne nehate elektrazirati, vas bom takoj ubil!« — Dr. Laird ni kazal nobenega presenečenja. temveč je moža pomiril takole: »Res je, elektriziral sem vas, a to je bilo po pomoti, kar zelo obžalujem. Stopite z menoj k policistu tamle na vogalu, da se ta moja pomota ugotovi in kaznuje.« — Blaznež je bil s tem zadovoljen, policist pa je situacijo takoj razumel ter je oba s službenim avtomobilom odpeljal v umobolnico. V neko radijsko oddajno postajo je pritekel močan mož z večjim svežnjem pod pazduho. Sveženj je razvil na najbližjd mizi in v njem je bila — bom- ba. »To hišo poženem v zrak, če ml ne dovolite, da po radiu govorim vsemu svetu o njegovem brezbožnem početju ter mu ne dam navodil za pot do sprave in miru!« je obiskovalec zelo energično naglasil. Prestrašeni uslužbenci postaje mu seveda niso branili stopiti pred najbližji mikrofon, ki pa k sreči ni bil vkjlučem. Blaznež je pred mikrofonom nekaj časa vneto govoril, a še preden ie končal, je pritekel dr. Laird, ki so ga med govorom blazneža poklicali. Ko je blaznež svoj govor končal, mu je dr. Laird čestital, potem pa priporočil, naj gre z njim v najbližji park. kler je zbrana že večja množica, da bi poslušala govor nekega brezbožneža. »Samo vi lahko zavrnete in pobijete to škodljivo propagando!« — Blaznež je bil s tem predlogom zelo zadovoljen in celo počaščen ter se je dal mimo odipeljati. Svojo bombo je pustil kar na mizi radijske postaje. Se več podobnih primerov dokazuje, da so imeli popolnoma prav pionirji psihiatrije, ko so od zdravnikov v umobolnicah zahtevali: »Z možato častitljivostjo in dostojanstvom, s srčno dobroto in dobrohotnostjo ter s preudarnim upoštevanjem velikih razlik in meja dveh svetov je treba ravnati in občevati z umobolnlmi!« Kaviar simbol starega režima Zena sovjetskega veleposlanika v Franciji gospa Vinogradova je prepovedala, da bi r ruskem štandu v Palais de Chaillot ob prazniku »Nnit des Ambassades« servirali kaviar. »Nočem, da bi mojo deželo predstavljala jed, ki spominja na petrograjske nočne orgije. Bilo bi prav tako, kakor če bi Francijo predstavljale samo nogavice in parfumi,« je dejala sovjetska ambasadorka. KOVINSKO PODJETJE »U N I T A S« Ljubljana, Celovška 224 sprejme takoj: obratnega električarja, orodne ključavničarje strojne ključavničarje, livarje, kovinobrusače in navadne delavce za pri-učitev. LJUBLJANA S RADIO razpisuje šest mest za tonovske, ozir. obratne tehnike za šibki tok. Pogoji: končana srednja tehniška šola z zaključenim izpitom in izpolnjena vojaška obveznost. Prednost imajo kandidati v večletno prakso v radiotehniki, visoki ali nizki frekvenci in tisti, ki imajo smisel za glasbo in dramsko umetnost. — Plača po predpisih zavoda Radia Ljubljana. — Kandidati naj vložijo do 15. junija 1955 prošnje na naslov: Radio Ljubljana, Tehnični sektor, Ljubljana, Tavčarjeva 17 erimèejeva „La Guzla" Indijanske zgodbe F. COOPRA Riše MIKI MUSTER 34. Ko Je stopil na suho, ga Je Natty obsut s očitki, da se je s strelom po nepotrebnem izpostavil nevarnosti. Indijanec pa je odgovoril ponosno: »Velika Kača je Mohikanec in v boju zmeraj misli samo na sovražnika.« Potem se je še enkrat vrnil v vodo in ni odnehal prej, dokler ni kljub divjemu streljanju Min-gov vzel skalpa sovražniku, ki ga je bil prej ustrelil. 35. Ko se je vrnil, so se posvetovali in sklenili, da počakajo do teme, se potlej kakor koli polastijo drugega čolna in z vso naglico odplujejo, ne glede na nevarnost. Ko se je stemnilo, sta odšla Jasper in Velika Kača na delo. S seboj sta vzéla le nož in sekiro. Preplavala sta globoko vodo, ko pa sta zabredla k čerem, se je z druge strani pojavila temna površna postava. 36. Mlngi so imeli očividno 1st! namen in bilo je jasno, da čolna ne bosta dobila zlepa. »Velika Kača bo pokazal, kaj zmore zvijača,« je šepnil Delavar in pomignil Jasperu, naj ostane zadaj, sam pa se je mirno približal sovražniku. »Hugh,« je zaklical Mingo, »tukaj je čoln; ali ni nikogar, da bi pomagal? Pridi bliže,»da ga postaviva na vodo!« je velel prišlecu. Se nekaj ... I Gospodinja, za Čiščenje v kuhinji, zahtevaj v trgovini odlični Smrtna nesreča pri Šoštanja Na progovnega delavca Alojza Hudovernika iz Velenja so pri čelu na železniški progi v Šoštanju padle z voza železniške tračnice. Utrpel je prelom hrbtenice in druge hude notranje poškodbe. Kmalu po prevozu v bolnišnico je podlegel poškodbam. Uboj v Jurkloštru Posestnika Jožeta Povaleja iz Laziš pri Jurkloštru je zvečer pred pošto v Jurkloštru napadla skupina fantov. Eden izmed njih ga je udaril s kolom po glavi in mu prebil lobanjo. Povalej je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Nepošten inkasant 30-letni Ivan Antolovič je bil od meseca januarja 1954 uslužben pr. stanovanjski upravi NILO Cele^ Pobiral je najemnino od stanovalcev zgradb, ki so pod upra-v-> LOMO Celje. Blagajničarki bi moral vsak dan sproti poročati o pobranih zneskih česar pa ni sto- ril. V obračunu, ki ga je napravil za mesec oktober 1954 ni navedel raznih najemnikov, ki so mu plačali 83,373 din najemnine. Ta znesek je porabil zase. Obsojen je bil na 7 mesecev zapora in povračilo zneska 40.416 din. Mežnar — vlomilec Kakor smo že poročali, je bilo v noči od 30. aprila na 1. maj vlomljeno v župno cerkev v Poljčanah. Vlomilec je odnesel iz puščice okoli 1500 din gotovine. — Vlomilca dolgo niso mogli izslediti, ljudje pa so ugibali marsikaj. Sedaj pa so organi kriminalistične službe izsledili vlomilca v osebi bivšega organista in mež-narja Jakoba Merca, Priznal je tudi, da je že lani vlomil v cerkev/ Tokrat pa se ni zadovoljil samo z denarjem, marveč je porezal tudi vrvi pri zvonovih. Pravi. da se je hotel s tem maščevati župniku. Ljudje so sumili vse prej ko pa organista, zdaj pa vidijo, da se skriva za pobožnostjo največkrat grda hinavščina. -Jp i t t Prodamo cca. 600 tekočih metrov poljskih tračnic Iln 4 vcgončke za tir 0,76 m. Informacije pri »SLOVENIJA LES«, Ljubljana, Titova 1-A =3 ■ CD ■ CD ■ CD ■ O S CD ■ CD ■ O ■ O ■ CD ■ CD ■ OIC3 ■ CD 8 u s 0 ■ 0 * o BI o a o m 0 a 0 ■ 0 a 0 a 0 a 0 a o »JELOVICA«, medzadružni lesni kombinat — ŠKOFJA LOKA PRODA NASLEDNJE STROJE: POLNOJAR3IENIK »PINIKEY« 400 mm, CEPILNT J ARMENI K »ESTERER«, ‘»OAXsxvsa« omiaao STROJ ZA ROGLICKANJE »STUP — ILIDJA«, ELEKTROMOTOR »ELIN« 69.8 KW (DM 4), ELEKTROMOTOR »VILIMO MUSIPARRE« 42 KW, CENTRIFUGALNA VODNA ČRPALKA »SCHUCKERT«, CENTRIFUGALNA VODNA ČRPALKA »GARWENSWERKE«, CENTRIFUGALNA VODNA ČRPALKA »AEG UNION«, CENTRIFUGALNA VODNA ČRPALKA »GARWENSWERKE«. Poleg navedenih strojev je naprodaj še Večje število manjših lesno obdelovalnih strojev in rezervnih delov. Ogled možen vsak dan — razen nedelje — od 7. do 14. ure. U H 0 a o ■ o ■ o B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 a 0 ICIOSOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIÖ KOLEDAR sJfeOA. 1. Junija: Radovan. ČETRTEK, l. junija: Velimir. m Tega dne leta 1944 je 709 Nemcev in domobrancev lz Rakeka napadlo enote Notranjskega odreda. V borbah na Slivnici nad Cerknico so partizani odbili nemški napad ter sovražniku prizadeli hude izgube. • Dne J. junija »o fašisti ustrelili ▼ Gramozni Jami v Ljubljani kot talca velilkeea rodoljuba in enega lamed voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja dr. Aleša Stanovnika. e Na ljubljanski Univerzi je bil diplomiran za inženirja kemije Cerček Boris. Čestitamo kolegi. Namesto cvetja na grob svoj! svakinji J os'.pini Watzak daruje Rdečemu križu 34 Talcev 1000 din Eleonora Watzak. Oglejte si IV. republiško raz-»tavo umetniške fotografije v Jakopičevem oavlljonu. Razstavljajo najboljši slovenski fotoamaterji. V četrtek, petek ln soboto, dne 2., 3. in 4. junija, bodo brez električne energije od 5. do približno 18. ure območja naslednjih transformatorskih postaj: Lukov1 ca fprl Domžalah). Krašnja. Blagovica. Zlato polje. Šmartno (v Tuhinju) Laze ‘n Podhniška, V primeru slabega vremena se popravila preložijo. Gospodinjske pomočnice! V četrtek, dne 2. VT. t. 1., bo ob 8. url zvečer sindikalni masovni seat an ek v prostorih terenske pi-lame na Gosposki 8. ▼ Škocjanu pri Novem mestu bo konjski, živin j siki. svinjski in kramarski sejem v soboto, dne 4. Junija 1955 ker je 5. junij na nedeljo in bo zato sejem en dan poprej. — Kupci in prodajalci vabljeni. Ti ‘>.SJ »Silvasol« — sol za kopeli - vsebuje tudi klorofil, ki odvzema neprijeten duh znoja. Poskusite! Mala vrečica 20 din. »JEI.A« sol kot dodatek kopeli dela čudeže. Popolnoma prerojen si po kopeli, če si dodal vodi »JELA. sol. Dobi se v drogerijah in parfumerijah. Srce ln ožilje (krvni pritisk, sklerozo, trombozo) ledvice (vnetja kamne, pesek). notranje žleze (protin basedow) tlvce (nevrastenljo nervoze nevralgie) zdravi uspešno RADENSKO ZDRAVILIŠČE. SLATINA RADENCI. - Odprto od 1 mal» dalje tf predsezoni znižane cene Zahtevajte orosoektel ZDRAVIT 18 PRVOl PUTNIK SLOVENIJA In MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA sta uvedla turistično hranilno službo. Vsakdo, ki varčuje za svoj letni dopust ali za izlet in potovanje ter vlaga pri Putniku Slovenija ali pri Mestni hranilnici ljubljanski, se mu bodo ti prihranki obrestovali s 10“/« Vsa pojasnila dobite pri Mestni hranilnici ljubljan- 1 ski ali pri vseh posloval- -nicah Putnika Slovenija, kjer zahtevajte zadevne prospekte. GLEDALIŠČ 4 DRAMA — LJUBLJANA Sreda, l. junija ob 20: Matkovič: Na koncu poti. Abonma C. Četrtek, 2. junija ob 20: Matkovič: Na koncu poti. Abonma H. Petek. 3. Junija zaprto. Sobota, 4. junija ob 20: Gals- worthy: Okna. Premiera, izven. Nedelja, 5 junija ob 20: Galsworthy: Okna. Izven. Zadnja premiera letošnje sezone v ljubljanski Drami bo gledališko delo angleškega pisatelja Johna Galswortnyja »Okna«. John Galsworthy je znan slovenskim bralcem po romanih »Saga o Forsy-tih« in »Temrni cvet« v prevodu Otona Zupančiča, v Gradišnikovem prevodu »Modema komedija«. Komedija »Okna« je že peto dramatsko delo Galsworthyja, ki ga uprizarja ljublj. Drama, režijsko in scensko jo postavlja na oder arh. Molka. Igrajo: Majda Potokarjeva, Edvard Gregorin, Elvira Kraljeva, Vika Grilova, Drago Makuc, Mila Kačičeva, Pavle Kovič, Jurij «Souček, Dušan Skedl. Komedijo je poslovenil Janko Moder. OPERA Sreda. 1 Junija ob 20: Smetana: Prodana nevesta Abonma red U. Četrtek, 2. Junija ob 20: Verdi: Ples v maskah Zaključena predstava za LMS. Petek. 3. Jupija ob 15.30: Smetana: Prodana nevesta Abonma red Petek popoldanski Sobota. 4. Junija ob 20: Smetana: Predana nevesta. Izven in za podeželje. Nedelja, 5. junija ob 20. Gounod: Faust, izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana. Gledališka pasaža Sreda, l. junija ob 20. Plaut, Dvojčka. Abonma red Sreda. — Vstopnice so v prodaji. Četrtek, 2. Junija ob 20: Plaut, Dvojčka. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 3. junija ob 20. Igor Torkar: Pisana žoga. Abonma LMS. Sobota. 4. junija ob 20. Plaut: Dvojčka. Izven. Nedelja. 5. junija ob 20. Igor Torkar: Pisana žoga. Izven. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Sobota, 4. junija ob 20: Bitenc: »Ugasle luči«, drama, red B. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 5. junija ob 16: Bitenc: »Ugasle luči«, drama, izven, za cin j ič. Ob 20. Schlller-Zupančlč: »Marija Stuart«, tragedija, izven, gostovanje Mihaele Saričeve. V soboto, 4. Junija, zvečer ob 20 bo za red B večerna uprizoritev Bitenčeve igre »Ugasle luči«, ki je pri vseh dosedanjih predstavah dosegla lep uspeh in so jo gledalci zelo lepo sprejeli. V nedeljo. 5. junija, ob 16 popoldne bo zadnja uprizoritev igre »Ugasle luči«. V nedeljo, 5. junija, zvečer ob 20 pa bo večerna uprizoritev Schillerjeve tragedije »Marija Stuart«. Prodaja vstopnic v Mestnem. domu od petka dalje, rezerviranje tel. št. 32-860. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 1. junija ob 18 Forster: Sivec Gostovanje v Libojah. Četrtek, 2 Junija ob 20 Mikeln: De?, v pomladni noči. abonma red Četrtek m Izven. Petek. 3 junija ob 15 Mikeln: De? v pomladni noči L is n šolski abonma Sobota. 4. junija ob 20 Javoršek: Kriminalna zgodba, abonma red sobota (delavski) in izven Nedelja 5. Junija ob 15.30 Javoršek: kriminalna zgodba, abonma red nedelja ln izven PREDAVAHJA Ljudska univerza v Kranju vabi Jutri, 26. t. m. na predavanje študenta Marka Aljančiča: Človek in kamen (s slikami). Predavanje bo ob 19.30 v fizikalni dvorani I. gimnazije. Vljudno vabljeni! Ginekološka sekcija SZD priredi 18. sestanek 4. junija t. 1. ob 19. uri v mestni dvorani v Kopru. Dnevni red: 1. prim. dr. I. Pavšič: Rubeolarne ambriopatije in možnosti profilakse; 2. dr. Rudolf Cik: Klimaks: 3 astet. dT. Leon Kos: Cervicitis in erozije: 4. dr. Jule Kovačič: Pendiom.id pri terapiji nosečnostnih toksemij. — Odhod izpred ljubljanske porodnišnice isti dan ob 14. uri. Elektrotehniško drnštvo LRS vabi svoie Člane in druge interesente. da se udeleže posvetovanja o razsvetljavi, ki bo v petek, 3. in v soboto. 4. junija t U. v veliki predavalnici Oddelka za rudarstvo in metalurgijo. Tehniške fakultete. Ljubljana ^ Aškerčeva 32. soba Štev. 5, pritličje. Pričetek ■posvetovanja 3. VT. ob 15 30. uri. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov prfiedi v četrtek, dne 2. Junija t. L, predavanje tov. ing. Vladimira Šramla z naslovom: »Vtisi s potovanja po ameriških gradbiščih«. Predavanje bo ob 20. uri v Fizikalni predavalnici Univerze. — Vabljeni! Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike in medi-cince višjih semestrov na preda-1 vanji: v četrtek, dne 2. junija 1955, ob 19.30. uri bo predaval prof. BC31C=>IC3IOUC3UC3aC3 0C3 0C3UC31C3BC=: o ■ o o : 0 12 2 \ o ■ ■ o OBOBOIOBOBOlÙBCBaiOBOBQBOIOBOIOBOBOBOIOBOI 0 ■ o ■ o Upravni odbor Zdravstvenega doma Velenje OLO Šoštanj razpisuje mesto splošnega zdravnika v Velenju Nastop službe tako), plaža po uredbi, dodatna plača po poslovniku. Trosobno stanovanje v Novem Velenju zagotovljeno. OIOBOBOIOBOIOIOBOIOBOIOBOIOIIOBOBOBOBOIOIO 30SP0DABSK0 RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA TITOVA S» OBISeiTE L MEDNARODNO RAZSTAVO PREDELAVE IN UPORABE LESA OD 4. —13. JÜNU1 1955 m iU služba tudi po tehnični plati Se zelo izpopolnjena. Dr. Evgen Vouken je v svojem poročilu poudarjal posebej, da so gorski reševalci posvečali doslej preveč pažnje samo tehnični strokovni izobrazbi, premalo pa sanitetni vzgoji. zato bi bilo treba po postafkh organizirati tečaje o prvi pomoči, reševalci pa bi morali vsaka tri leta opravljati izpite o znanju iz te veščine. Navzoči so ta umestni in utemeljeni predlog sprejeli. P. C. • V Prešernovi hiši v Kranju Je bila te dni odprta razstava šport, nih trofej, turizma in planinstva. Razstavo so organizirali kolektivno turistično in planinsko društvo ter osrednje športno društvo Tri- glav. Na razstavi so zbrani številni pokali, diplome, pohvale itd. vseh krajnskih športnikov. Največje uspehe po osvoboditvi je dosegla namiznoteniška sekcija Triglava. V turističnem in planinskem delu razstave so na ogled mnogoštevilne fotografije mesta in okolice, kakor tudi ostale Gorenjske ter mnogo 'barvnih si;k planinske flore. Zanimanje ?a razstavo je v gorenjski metropoli veliko. Znani avstrijski alpinist Hermann Buhi je pred dnevi predaval o svojem vzponu na dri:so najvišjo goro Himalaje, Nar.^a Parbat, tudi v Kranju. Predavanje je dobro uspelo in je b.io več sto prijateljev planin v Kranju zelo zadovoljnih z opisom ta-ga alpinističnega dogodka. SAH Trije mednarodni turnirji BEOGRAD, 81. maja. V Ljubljani, Zagrebu in Beogradu bodo letos trije veliki mednarodni turnirji Turnir v Ljubljani se začne 29. junija v okviru proslav za desetletnico osvoboditve. Na njem bodo po potrjenih vesteh igrali od inozemcev Stahlberg, Golombek, Robatsch, Paoli, Kieninger, povabljeni pa so še po en mojster iz Bolgarije, Svice in Holandske. NI izključeno, da bosta prišla tudi argentinska mojstra Pilnik in Panno. Od domačih igralcev so uvrščeni v turnirski seznam Pirc, Puc, Fuderer, Matanovič, Gligo-rič, Ivkov, Karaklajič itd. Turnir v Beogradu se bo začel 2. oktobra v izvedbi Partizana v proslavo desetletnice obstoja tega društva. Na ta turnir so po- TVD Partizan - Narodni dom bo Imelo v okviru proslav 10. obletnice osvoboditve v soboto 4. t. m. društveni nastop z razvitjem prapora. Prireditev bo na letnem telovadišču v Tivoliju. Začetek ob 18. uri. Vstopnice v predprodaji v poslovalnici Slovenija-šport ob Titovi cesti. ZBOR PROIZVAJALCEV SMUČARSKE OPREME V dneh od 4. do i. junija bo na Vršiču sestanek proizvajalcev smučarske opreme, ki ga prireja tvrdka Elan in ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki SZS, Partizana in Inštituta za telesno vzgojo. Ker smo zadnja leta močno pogrešali dobre in moderne opreme je treba takšen sestanek pozdraviti. Na sestanku bodo imeli besedo naši strokovnjaki in upravičeno smemo upati, da bodo zaključki koristni za celoten razvoj našega smučanja. • Sloviti ameriški avtomobilski dirkač jugoslovanskega ^ o rekla Bill Vukovič se je včeraj ubil na dirki »500 milj« v Indianopolisu. Bil je prvi ves čas vožnje in bi bil zanesljivo zmagal. Madžarska nogometna reprezentanca bo odigrala jeseni kar 6 mednarodnih tekem, in sicer v septembru s Švico v Bernu in z Rusijo v Budimpešti, oktobra pa s CSR v Pragi in Avstrijo v Budimpešti ter novembra % Švedsko in Italijo doma. vabljeni Szabo, Filip (ali Pach-mann) Evans, Pilnik in Panno ter Bolbocan, Unzicker, dr. Euwe, Alexander, med našimi igralci pa Gligorič, Matanovič, Ivkov, Fuderer, Pirc, Trifunovič, Milič in Karaklajič. Turnir v Zagrebu bo organizirala Mladost na čast desetletnice osvoboditve mesta. Ta turnir s« bo začel 1. novembra in računajo na njem z udeležbo Pachmanra, Barcze, dveh velemojstrov iz SZ., L. Schmidta iz Nemčije. Pilnik a in Panna, Evansa ali Bisguierja ter po enega italijanskega in avstrijskega mojstra. Med našimi naj bi na tem turnirju Igrali Fuderer, Rabar, Nikolac, Udovčič. Bertok, Pirc, Ivkov, Gligorič itd. V Zagrebu bo razen tega ob istem času še mednarodni turnir šahistk, mednarodni turnir mladih mojstrov itd. * Po končani prvi polovici meddržavnega šahovskega srečanja med SZ in Madžarsko vodijo Rusi z 10.5:5.5 točke. šahovski dvoboj med Jugoslavijo in Italijo bo odigran 30. in 31. julija v Jugoslaviji. Igrali bodo na 12 deskah. Kraj turnirja še nt določen. ÄmMIEM Dvoboj med peki in dimnikarji. V nedeljo 5. junija ob 15. uri bo na nogometnem igrišču v Rogaški Slatini velik nogometni dvoboj med peki in dimnikarji. Igra bo zelo zabavna. Češkoslovaški atlet Ivan ti-perger je v nedeljo premagal trikratnega olimpijskega prvaka ;n večkratnega svetovnega rekorderja Emila Zatopka v teku na 5000 metrov s časom 14:10. medtem ko je Zatopek potreboval 9.S sekunde več. DVE NOGOMETNI TEKMI NA ODREDOVEM IGRIŠČU V četrtek 2» t. m. ob 15.30 prvenstvena nogometna tekma med Branikom (Gorica) in Grafičari ecu. ob 17.30 pa tekma med mladinsko reprezentanco Ljubljano in Odredom. Cena 40 in 20 din. Svetovni rekord v metu kladiva, ki ga je lani jeseni postavil ruski metalec Nenašev z znamko 64.05 m, je bil zdaj priznan kot uradni svetovni rekord. ■ OBOBCDlOlCDlOlOlCDlCDiOlCDHCDlOaOI 0 o o ■ ■ o o ■ ■ Q 0 0 ■ 0 o ■ o 5 ■ o 5 ■ o Komisija za razpis natečaja za direktorja podjetja, imenovana i odločbo izvršn. sveta LR Makedonije R Natečaj za direktorja TOVARNE OLJA »VELES« — TITOV VELES. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: L INŽENIR-TEHNOLOG s triletno prakso v prehrambeni industriji, zaželeno v 'oljarni; 2. EKONOMIST s končano fakulteto in triletno prakso v prehranbeni industriji, zaželeno v oljarni; ;. EKONOMIST s trgovsko akademijo in petletno prakso v prehranbeni industriji, zaželeno v oljarni. 4. GOSPODARSKI POSLOVODJA z osemletno prakso v prehranbeni industriji, zaželeno v oljarni. Plača po sporazumu. Stanovanje zagotovljeno. Nastop takoj. — Prijave pošljite z življenjepisom in podatki o dosedanji praksi. Rok za prijave za natečaj je mesec dni po objavi v tisku. — Informacije na telefon štev.' 24-85. 0 - ■ o E 0 3 0 a o E 0 0 o a o E 0 Sä 0 B 0 ■ o B 0 ■OBOIOIOBOIOBOIOIOBOBOBOIOBOI Veter je bučal skozi noč. Vsepovsod so tavali in vreščali beli in modri prihuljenci. Steller je hodil od votline do votline, razdeljeval straže in podajal vsakemu bolniku palico v roke, da bi, če bi ga lisica zbudila, lahko takoj mahnil po njej in jo pregnal. »Mimo, možje! Nobene panike! Živali nas še ne poznajo. Spoznati nas morajo, brž ko mogoče, da bodo pozneje ostajale v spodobni oddaljenosti od nas.« Prevezal je cmerečega se Stepanova. Najprej skorbut, je mislil pri tem, in zdaj še to. Ubogi človek, tebi to ne bo več potrebno... ubogi človek, ki si zapisan smrti. Deset ljudi med bolniki je bilo videti brezupnih. Mrzlični srh jih je stresal, znoj jim je lil iz znoj nie, bljuvali so skoraj brez prestanka in ginili od ure do ure bolj, tako da so bodeče, vrtajoče bolečine občutili le še na nekaterih mestih svojega telesa. Stepanov, Dubrovin, Maltsan, krmar Hesselberg, dva topničarja, štirje mornarji — nerešljivi, z nobeno zeljo, nobenim mesom, nobenim svežim zrakom. Prepozno ... preveč je bilo že zamujenega, na Alaski in na Šumaginovih otokih. In zdaj so planile še lisice po umirajočih in spremenile njihovo mračno smrt v mučeništvo strahu in groze. »Bodite čuječni, možje! Varujte svoje bolne tovariše! Skrbite, da bo gorel ogenj!« Komaj so bili možje spet polegli, komaj so se bile lisičje straže spet postavile na svoja mesta, je že spet narava otoka prihrumela nadnje. Vihar je divjal po taborišču, trgal je strehe s koč in ugašal plamene. Preklinjajoč in na pol ohromeli od izčrpanosti in groze so štorkljali drug za drugim v vihrajočo temino in iskali les, da bi popravili domove. Tudi prek Beringovega obraza je bril ledeni veter. Otok nas ne mara, je mislil. Lisice in viharji... kdo ve, kaj vse še pride? Toda Steller je na pravem mestu, delaven, ne da se ukloniti. Bo 11 Steller postal moj Delcano? Od srca bi mu privoščil to. 3 Ladijski posadki je bilo «taenjkalo vode.. Že več dni ni bilo nobeffe zveze več z obalo. Vihar je razburkava! morje, valovi so drli čez palubo, vrvje je bilo videti kakor gol gozd, ves v snežnem blesku. Mrtva ladja, pokrita z ledenimi skorjami, nesposobna, da bi se odpravila iz korita, obešena na enem samem sidru, katerega vrvi so bile preperele. Dve svetilki sta tleli z vrha zadnjega jadrnika. Podoficir Ivanov je dajal od ondod znamenja: Nevarnost! Odrezani smo! Umiramo od žeje! Ovcin je skušal zmerom znova spustiti v morje popolnoma zaledeneli čoln na obrežju. Toda ni se mu posrečilo. Previsoki so bili valovi, predivje so kuhale pene. Kitrov je listal po ladijskem dnevniku. Žalostno so strmele njegove oči v obledele strani. Nejevoljno je zagodrnjal. Da, oni onkraj, na obrežju — onim je dobro! Ležijo v svojih votlinah in kočah, hodijo na lov za lisicami in vidrami, se grejejo ob prasketajočih ognjih in pozabljajo medtem, da pojde jambor-nica rakom žvižgat! Kako nesmiselno je, še dalje vzdrževati stražo na palubi! Vsaka vožnja s čolnom bi bila pri takem morju neodgovorno tveganje. Tako — da tako je bilo zapisano v ladijskem dnevniku: »15. november. — Zadnji prevoz bolnikov med silnim viharjem in v gostem snežnem metežu. Čoln zajema vodo in se komaj še drži nad vodo. Bolniki kričijo. Mornar Ivan Ermeljanov pade nezavesten čez palubo in je mrtev, ko ga spet potegnejo navzgor. Vojaka Ilija Dergašev in Vasil Popkov sta tako zdelana, da se sploh ne moreta več ganiti; morje ju neprenehoma preplavlja in nazadnje umreta še med prevozom. Mornarja Zelivrsta Tarakanova prenesejo umirajočega na kopno. Takih prevozov ne moremo več tvegati, če bo vreme naprej držalo taka Kaj naj bo z ladjo?« Izpraznili jo bomoi je kuhal jezo Kitrov1 sam zase. še zadnji napor. Ovcin mora priti in.nas vse odpeljati! Kje ostaja? Konec jemljemo. »On nas noče,« je zmerjal WaxelL »On nas ne potrebuje. On ima svojega Ovcina onkraj, svojega Stellerja, svojega Plenišetfja. Mi pa naj do konca varujemo ladjo mrtvih. Toda jaz nočem poginiti!« Opotekel se je. Gonilno sidro se je bilo odtrgalo — kdo ve kolikokrat že? »Sem s čolnom!« je rjovel in kričal topničarjem svoja povelja. Topovski 6tre]i so se sprožili in zagrmeli po otoku. Celotna ladijska posadka je stala ob ograji, mahajoč in dajajoč znamenja. Ovcin se je znova zavzel, da bi spravil čoln na morje. »Ne potrebujemo nobene vode več,« je dal Waxell sporočiti na drugo stran, »potrebujemo samo čoln. Hitro!« Ure in ure je trajalo, preden si je bil Ovcin priboril pot do jambomice. Spočetka se je branil, da bi prevzel ladijsko posadko, marveč je opozarjal na Beringovo povelje. »Tu imate sod vode. To bo spet zaleglo za teden dni. Hočete mar žrtvovati jambomico?« »Želimo se posvetovati s poveljnikom. Molči in zapelji nas onkraj!« Novi signali so šli med ladjo fai obalo sem ter tja. Ovcina pobijemo, če nam ne dovolijo prevoza, je snoval Kitrov na skrivaj in motril poročnika od strani Simi si vzamemo čoln, pravico imamo do tega. Pekel in hudič, zakaj nismo bili šli že pred dnevi z ostalimi na kopno? »En podoficir in en mož morata ostati na palubi. Vsi drugi na raport!« Hladno in skoraj gnusasto je Ovcin objavil vsebino zadnjega signala, ki ga je bil dal oddati poveljnik. Figa možje so, je mislil. Ladjo bi pustili na cedilu in nas oropali'za zadnje upanje. Če vztrajajo v tem, tedaj prevzamem stražo jaz. — Ozrl se je v krogu okrog sebe. Boječe oči so zrle vanj. »Rosselius! Vojak Resanov! Vidva ostaneta tukaj!« Rosselius je zastokal in iskal pomoči pri Waxellu in Kitrovu. Zaman. Resanov se je molče zgrudil na krov, »Pazite na instrumente! Bedite nad sidrom!« Rosselius se je vgriznil v ustnice. On, bolan človek, naj bi bil z Resanovim, ki ni nič manj bolan, še naprej privezan na preklete deske »Svetega Petra«, medtem ko vsi ostali bežijo z njih? In če potem ponoči nenadoma izbruhne orkan? Če se jambomica odtrga in jo zažene v čeri? »Jaz sem bolan, poročnik Ovcin. Vsak pomorščak bi moral na mojem BKSta i . .€