Leto 1X11. itev. Z44 D UdMlonL v fetrtrt 24. oRto&ro 1929. Ceno Oin r- Izhaja dim popoidpe, izvzema nedelje in premike. — Inserati do 30 petit a. Din 2.-, do 100 vrst Din 2.50, večji ineerati petit vreta Din 4.—. Popusti po dogovoru. Ia eratni davek poeebej. .Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. _ Težavno reševanje francoske vladne krize Briand odločno odklanja ponovno sestavo vlade V novi vladi bo Briand bržkone prevzel zunanje ministrstvo Pariz, 24. oktobra. Čeprav se splošno pričakuje, da kriza francoske vlade ne bo dolgotrajna, kaže vse, da bo njena rešitev zelo težavna. Predsednik republike je že včeraj pričel s konzultacijami, ki pa doslej niso rodile še nikakega pozitivnega uspeha. Sestava nove vlade je bila _ •____•____i ______J___T"> '____1.. 1_r _ ' i _ JI _ r__\T Irmtiih na si I Maribor dobi okrožni inspektorat Beograd, 24. okt. Danes je bila objavljena uredba o ustanovitvi okrožnih inšpektoratov. V dravski banovini se ustanovi okrožni inspektorat v Mariboru, ki bo obsegal približno dosedanje ozemlje bivše mariborske oblasti- Hoover o nalogah ameriške vlade S prihranki pri oboroževanju naj se regulirajo reke in jezera v prospe h poljedelstvu se izkazala sestava levičarske vlade za nemogočo, pa se razmišlja o sestavi Koncentracijske vlade pod vodstvom senatorja Steega ali Clementela V obeh primerih smatrajo vsi parlamentarni krogi za neobhodno potrebno, da obdrži Briand zunanje ministrstvo, in nihče ne dvomi, da ga bodo levičarske stranke naprosile, naj nadaljuje svojo mirovno politiko. Pariz, 24. oktobra. Odločitev o Briandovem nasledniku še ni padla. Predsednik republike je včeraj in danes konzultiral vodilne politike francoskega parlamenta, med drugimi predsednika zbornice in predsednika senata. Domneva se, da pred zaključkom kongresa radikalske stranke ne bo padla odločitev. Galfuiiie pri dobavi železniških pragov Velike malverzacije višjih železniških uradnikov v dogovoru z dobavitelji — Enkrat dobavljeno in trikrat plačano blago Banjaluka, 24. oktobra. Oblasti so prišle na sled velikim malverzacijam, ki so iih zagrešili višji železniški uradniki v dogovoru s šumskim podjetjem »Pobeda« v Banjaluki pri dobavljanju železniških pragov. Država je oškodovana za več stotisoč. Na malverzacije je opozoril oblasti bivši uradnik podjetja »Pobeda« Fabjan Stipanović, ki je bil nedavno odpuščen. Na podlagi njegove prijave sta bila na zahtevo zagrebške železniške direkcije aretirana v Banjaluki lastnika podjetja Stevo Piletina in Grgur Mitrović, razen tega pa višji uradnik zagrebške železnške direkcije inž. Goranin, ki je prevzemal železniške pragove. Uvedena preiskava je namreč ugotovila, da je inž. Goranin v dogovoru s podjetjem in z nekimi uradniki zagrebške železniške direkcije prevzemal proti predpisom tudi blago, ki ni odgovarjalo. Razen tega je ugotovljenih več primerov, da je inž. Goranin prevzel po dva- in trikrat isto blago in ga seveda dvojno in trojno zaračunal. Pisarna podjetja je bila zapečatena, vsi osumljenci pa izročeni državnemu pravdništvu v nadaljno postopanje. Za 14 milijonov tisočakov uničenih Pri zamenjavi avstro-ogrskih bankovcev je bilo v Osijeku med 15.000 tisočaki samo 369 pravilno kolkovanih Osjek, 24. oktobra. Na zahtevo ministrstva trgovine in industrije so deponirali nekateri podjetniki v Os jeku že I. 1922 pri trgovski zbornici bivše avstro - ogrske tisočake s sumljivimi koleki zaradi izmenjave. Meseca aprila so bile po nalogfu finančnega ministrstva odpremljene te novčanice generalnemu inspektoratu, da se ugotovi pristnost kolkov. Sedaj je došlo poro- čilo, da je določena komisija dovršila svoje delo in da je med 15.000 tisočaki, ki so bili deponirani, ugotovila samo na 369 tisočakih pravilne kolke, dočim so bili na ostaHh sami falzifikati. Istočasno je bila trgovska zbornica obveščena, da bodo pravilne novčanice zamenjane v sedanji valuti, dočim bodo ostale s ponarejenimi kolki v nominalni vrednosti 14.5 milijonov kron uničene. Pruski dežehi zbor za Youngov načrt FrusJki deželni zbor je odklonil predlog nemških nacijonalcev za akcijo proti Joungovemu načrtu, izrekel pa se je proti prepovedi »Stahlhelma« Berlin, 24. oktobra. Pruski deželni zfoor je odklonil predlog nemških nacijonalcev proti Youngcvemu načrtu m proti prepovedi »Stahlhelma«. Tudi predlog, naj bi pruska vlada v državnem zboru glasovala proti sprejemu Youngovega načrta, je bil proti glasovom nemških nacijonalcev, narodnih socijalistov in zastopnikov gospodarske stranke odklonjen. Ista usoda je zadela nemško - nacijonalni predlog, naj se prizna uradnikom pravica, da se smejo udeležiti plebiscita proti Yo- ungovemu načrtu. Slično je bil odklonjen tudi predlog, naj bi pruska vlada glasovala za prepoved »Stahlhelma«. Lipsko, 24. oktobra. Kakor znano je pruska vlada prepovedala državnim uradnikom, da bi se udeleževali agitacije nacijonalistov proti sprejetju Youngovega načrta. Preti temu ukrepu vlade so se pritožili voditelji nacijonalieiov na državno sodišče v Lipskem in zahtevali, naj razveljavi to prepoved pruske vlade. Sodišče je zahtevo nacijonalistov zavrnilo. Poset italijanskega kralja pri papežu V začetku novembra bosta HaKfcasld kralj in kngfca poselila papeža — Darilo pruske vlade papežu Rim, 24. oktobra. Iz vatikanskih krogov «© izve, da je določen poset italijanskega kraljevskega para v Vatikanu za prve dni meseca novembra. Med Vatikanom in italijansko vlado je že dogovorjen ceremonijel tega prvega poseta italijanskega kralja pri papežu. Kralj ip kraljica se bosta podala v spremstvu vseh prinčev in princezinj ter ostalih dvorskih destojinstvenikov na Petrov trg, kjer jih bodo na meji Vatikana pričakovali odposlanci papeža. Celokupno sprem-itvo se bo na to podalo na vatikansko dvo- rišče, nakar bo papež sprejel v mali pre-stolni dvorani kralja in kraljico v posebni avdijenci. šele na to bodo sprejeti od papeža ostali dostojanstveniki. Po skupni avdijenci se bodo vsi skupaj podali v oerkev sv. Petra, kjer se bo vršila zahvalna maša. Berlin, 24. oktobra. Pruska vlada je poklonila papežu k njegovemu zlatomašniške-mu jubileju servis za 60 oseb, posnet po znamenitem rdečem servisu Friderika Velikega iz I. 1768. Darilo je izdelala državna tovarna porcelana. Ženske v pravnih poklicih Sarajevo, 24. okt. Včeraj je pred sarajevskim okrožnim sodiščem prvič nastopila kot zagovornica ženska, tako da so v prav nin poklicih v Saraievu razen v sodniškem že povsod zastopane ženske. 2e nekolika let re zvrševala gdč. fličeva poklic na^ rrestnika državnega pravdnika. dočim je sedaj taj Lica upravnega sodišča, ga. Vasi-čeva je tajnica vrhovnega sodišča, ga. Da-kič-Alfirević vrsi dolžnost preiskovalnega sodnika, ločim ie sedal gdč. Danica Buko-vič nastopila kot zagovornica in sicer v razpravi o obtožbi zaradi oviranja policijskih organov pri izvrševanju službe in poškodbe teh organov. Rumunski zarotniki pred vojnim sodiščem Bukarešta, 24. oktobra. Na včeraišn'i prizivni razpravi v zadevi polkovnika Stoi-ce in tovarišev, ki so bili svoiečasno zaradi priprav prevrata obsojeni na večletne zaporne kazni, je bila izrečena kazen razveljavlja ter vsa zadeva dostavljena vojnemu sodišču v Sibinju. V utemeljitvi se nava"a, da razlogi razsodbe .prve. in* siance niso Imeli zakonite podlage. . Nov konflikt med Rusijo in Kitajsko London, 24. oktobra. Iz Harbina poročajo o novem diplomatskem konfliktu med Kitajsko in sovjetsko Rusijo. Harbinska policija je namreč včeraj vdrla v sovjetski konzulat v Harbinu, izvršila hišno preiskavo in aretirala tri člane sovjetskega konzulata. Po kitajskih vesteh je policija pri hišni preiskavi našla dokumente, ki dokazujejo, da je sovjetski konzulat organiziral komunistične nemire na Kitajskem in da. je bil konzulat v Harbinu glavna postojanka za komunistično propagando na Daljnem Vzho-Vzhodu. Poroka italijanskega prestolonaslednika z belgijsko princezo Rim, 24. oktobra. Kakor poročajo današnji listi, sta italijanski kralj in kraljica dala svoj pristanek na zaroko italijanskega pre-stolonslednika Umberta z princeso Marijo Jožefo. Zaroka bo oficijelno objavljena danes 24. t. m. na dan obletnice poroke. italijanske kraljevske dvojice. Borzna poročila« LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.815. Berlin 13.5075—13.5375 (13.5225), Bruselj 7.9096, Budimpešta 9.8932, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.948, London 275.82, New-york 56.34—56.54 (56.44), Pariz 222.74, Praga 167.27—168.07 (167.67), Trst 295.30 do 297.30 (296.30). ZAGREBŠKA PREDBORZA. Devize: London 275.90. Ne w por k 56.45, Pariz 222.75, Milan 296.25. Curih 1095.90, Amsterdam 22.80, Berlin 1352:5, Dunaj 794.25. Praga 167.50. Efekti: posojilo 84.5, Vojna škoda 421— 422. INOZEMSKE BORZE. Devize: London 25.16625. Newyork 515.70, Pariz 20.3175, Milan 27:025, Madrid 74.10, Bertn 123.34 Dunaj 72.48, Beograd 9.126, Praga 15.285, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.15, Sofija 3.725. Varšava 57.95* London. 24. oktobra. Snoči je govoril predsednik Hoover v Louisvillu o bodočih upravnih nalogah ameriške vlade. Hoover je naglašal, da si je ameriška vlada postavila za cilj pred vsem regulacijo ameriških rek, ki vsako leto povzročajo veliko škodo polje-deljstvu. Glede na veliko prostranost ameriškega ozemlja bodo potrebne v to svrho velike vsote denarja. Načrt za regulacijo rek in jezer določa 20 milijonov dolarjev stroškov na leto, ki se bodo morali kriti iz izrednih dohodkov Nadalje je Hoover poudarjal, da pred stavlja omenjena vsota polovico izdat, kov za vojno mornarico. Končno je govoril o bodoči pomorski razorožitveni konferenci v Londonu, ki bo v primeru uspeha omogočila Zedinjenim državam velike prihranke za bolj koristne svrhe. Ničesar ne bi bilo lepšega, je zaključil Hoover, ako bi se moglo izpre. meniti orožje v pljuge. Zagonetnost afere italijanskega poslaništva v Berlinu Uradnik poslaništva izginil brez sledu — V tatvino ključa za šifre zapleteni tudi predstavniki neke tuje države Berlin. 24. oktobra. O aferi italijanskega poslaništva v Berlinu, kjer je izginil ključ za šifre, poroča »Vossische Zeitung« iz diplomatskih krogov, da je bil ključ ukraden že letošnje poletje. Uradnik, ki je imel ključ spravljen, je bil pozvan v Rim in od takrat ni o njem ne duha ne sluha. Domneva se, da je bil v Rimu tajno obsojen in deportiran. Baje so v to afero zapleteni tudi predstavniki neke tuje države. Italijansko poslaništvo si je v zadnjem času mnogo prizadevalo in tudi ni šte-dilo z denarjem, da bi razčistilo to afero, vendar pa ni imelo uspeha. V afero je zapletena tudi neka ženska. Berlinska policija in zunanje ministrstvo ne dajeta o aferi nikakih pojasnil in zatrjuje se, da je talijanska vlada tudi odklonila vsako intervencijo policije m nemške vlade. Velika panika na newyorski borzi V eni sami uri so špekulanti izgubili 15 milijonov dolarjev — Tudi na čikaški borzi panika Newyork, 24. oktobra. Zaradi ponesrečenih špekulacij je prišlo včeraj in danes na newyorški efektni borzi do velike paniket ki je imela za posledico ogromne izgube. V eni sami uri so špekulanti včeraj izgubili 15 milijo: nov dolarjev, t. j. $40 milijonov Din. Tudi danes se je panika nadaljevala in je za 6,385.000 dolarjev papirjev menjalo s\'OJe posestnike. Nekateri papirji so padli za 100 točk. Baisse na efektni borzi je vplivala tudi na produktno borzo, kjer je zaostala vsa trgovina. Prav tako je tudi čikaška efektna borza doživela paniko, ki je povzročila ogrontne izgube. Dunaj, 24. oktobra. Zaradi številnih dvigov in nakupov valut, ki so baje v zvezi z napovedanimi zborovanji, sta bili borza, kakor tudi vlada včeraj prisiljeni podati izjavo, v kateri nastopata proti brezvestnim pretiranim vc* stem, ki vznemirjajo prebivalstvo. Strašna smrt na železniški progi Danes ponoči je v Šiški vlak povozil 54letnega železniškega vlakovodjo Franca Dobrovoljca — Nesreča ali samomor? Ljubljana, 24. oktobra. Vsa Šiška je danes pod vtisom strašne nesreče ali pa samomora, ki je bil izvršen na progi v Šiški blizu letalskega hangarja. O nesreči smo zvedeli naslednie podrobnosti: Ko je davi okoli 4. železniški progovni pteglednik Gabrovšek nadzoroval pjogo, je našel pred uvoznim signalom plizu hangarja strahovito razmesarjeno moško truplo. Obvestil je takoj policijsko stražnico v Šiški, ki je obvestila dežurnega uradnika na peliciji, obenem pa poslala dva * stražnika na kraj tragedije. Moški, ki je ležal na progi, je bil strahovito razmesarjen. Vlak mu H odrezal obe nogi v stopalu, zmečkal desno roko v zapestju in prebil lobanjo tako, da so se videli možgani. Po legi trupla se je dalo sklepati, da gre najbrž za samomor, kajti ležalo je počez. Ob tračnicah je ležala službena železniška čepica, iz česar ie bilo sklepati, da je ponesrečenec železničar. In res so pri njem našli železničarsko legitimaero. gjlasečo se na ime Franc Dobrovoljc. rojen 1* 1S75 na Vrhniki :n stanujoč v Cernetovi ulici. Na krij nesreče sta prispela kasneje tudi dežurni uradnik, revirni nadzornik £• Podreberšek ter policijski zdravnik .dr. Avramovič. Na ukaz zdravnika so truplo nesrečnega železničarja prepel:ali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vsi znaki so namreč pričali, da gre za nesrečo aH samo- mor in je vsak zločin popolnoma izključen. Pokojni France Dobrovoljc Je bil oženjen in oče treh otrok. Včeraj opoldne je prišel kakor običaino domov, vprašal !• ženo, kaj je novega, sedel za mizo In pokosil ter prečital liste. Tožil je. da ga boli glava in kmalu po kosilu je vstal, češ, da gre na izprehod. da se malo razvedri. Vrnil se ni več. Ob 18. bi moral na glavnem kolodvoru nastopiti službo in spremljati jeseniški vlak. Ko mu je žena kakor običajno prinesla večerjo, ga ni našla. Vse poizvedovanje za njim je bilo zamarf. Oči-vidno ie Dobrovoljc že takrat misli na samomor. Davj so ga našli na progi razmesarjenega. Kaj je mirnega in vedno veselega moža, ki je živel v dokaj dobrih razmerah in v najlepši harmotiiji z družino, pognalo v smrt, — če je namreč izvršil samomor. — ni znano.. Ni izključeno, da ie samomor izvršil v duševni zmedenosti, pa tudi nesreča ni izključena Morda je hotel skočiti z drvečega vlaka, pa je padel pod kolesje, morda je hotel prekoračiti stezico, ki vodi mimo kraja strašne nesreče čez progo. Značilno pa je, da si ie na istem kraju tekom enega leta končalo življenje pet samomorilcev. Tragedija nesrečnega železničarja je vzbudila v Šiški splošno sočutje z nesrečno rodbino. 5 .2A 07 Stran 2 aSLOVENSKI NAR OD«, dne 24. oktobra 1929. Stev 244 Delo ljubljanske občinske uprave Snoči je imel občinski svet ljubljanski redno sejo, na karteri je razpravljal o važnih komunalnih zadevah Ljubljana, 24. oktobra. Včeraj se je po daljšem odmoru zopet vršila seja ljubljanskega občinskega sveta. Župan dr. Puc, ki je otvoril sejo kmalu po 5. popoldne, je uvodoma izjavil, da je bil ta odmor potreben deloma zaradi odsotnih občinskih svetnikov, deloma pa zato, ker je bil potreben daljši čas za izdelavo # raznih predlogov, ki so sedaj prišli na dnevni red. Ako bi teh vzrokov ne bilo, bi se seja občinskega sveta vršila že prej. Nato je imenoval za overovatelja zapisnika obč. svetnika Lombarja in Lovšo. Manifestacija za Jugoslavijo Župan je nadaljeval svoja predsedstve-r.a poročila ter je naglasil, da je bil eden najvažnejših aktov zadnjega časa akt Nj. Vel. kralja 3. oktobra, s katerim je odredil, naj se naša država imenuie Jugoslavija, in razdeli državo na devet banovli*. Jasno je, je poudarjal župan, da ie ta odlok največje zgodovinske važnosti za našo državo, da odgovarja našemu mišljenju ter željam in da bo upravna razdelitev države bolj odgovarjala tako gospodarskim, kakor zgodovinskim tradicijam našega naroda kakor doslej. Zato obstoja trdno upanje, da bo tudi ta energični korak Nj. Vel. kralja in njegove vlade vodil h konsolidaciji naše države in ozdravljenju^ naših političnih razmer. (Živahni klici: Živel kralj!) Župan je prečital pozdravni brzojavki, ki ju je odposlal povodom zgodovinskega akta 3. oktobra kralju in predsedniku vlade, nato pa zahvalo, ki jo ie pre;cl od ministra dvora B. Jeftića v imenu kralja. Znameniti jubileji Zupan dr. Puc je poročal nadalje, da je 28. julija letos praznoval 50-letnico maS-ništva zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, kateremu je v imenu občine iskreno čestital. Dne 29. septembra so odkrili v Splitu spomenik Grgur j u Ninskemu. zaslužnemu borcu za slovansko bogoslužje in svoj narod. Tudi ob tej priliki je župan poslal splitski občini pozdravno brzojavko, za katero je prejel prisrčno zazivalo. Dne 1. oktobra je praznovala 40-letnico Mestna hranilnica ljubljanska. Mestna občina se z hvaležnostjo spominja ustanoviteljev tega hipotekarnega zavoda, na katerega razvoj gleda z veseljem. Mestna hranilnica ni samo pripomogla, da se je Ljubliana dvignila iz svojih razvalin po ootresu 1. 1S95 s cenenimi hipotekarnimi krediti, ki jih je nudila, temveč, da ie sploh Liubljana ta ka. kakršna je danes. 5 cenenimi krediti ;e je mnogo pomagala tudi ostali Sloveniji, zlasti slovenski trgovini v času naših r.a-cijonalnili bojev. Z malimi kredi-i je pomagal tudi drugim slojem, da so s- la.iko postavili lastne domove. Zupan je predsedniku Mestne hranilnice ob nieiiern jubileju iskreno, čestital, kakor tudi uradništvu, ki je vedno zvesto izpolnjevalo svoje dolžnosti. Zveza slovanskih mest Dne 15. septembra letos se ie vršila v mestni hiši v Poznanju konferenca za;''. Jp~ nikov slovanskili mest. na kateri so bile zastopane Bolgarska, CčSkos'ovdška, Jugoslavija in Poljska. Ljubi j in 3 le zastopal obč. svetnik Iv. Tavčar. Na tej konferenci je bil dosežen sporazum, da se osnuje komisija mest štirih slovanskih c.žav z nalogo, da bi se ta mesta .1 ;ri seboj spoznavala in podpirala. Jugoslovenska zveza mest je na svojem zadnjem sestanku v Splitu sklenila, da se ta sklep odobri in da se smatra kot članico zveze sovanskfli mest. Ob proslavi tisočlelnice s nrti sv. Vac« lava je poslal župan brzojavni pozdrav praškemu županu dr. iiaxi. Počastitev zaslužnih mož Župan se je nadalje spominjal smrti jugosiovenskega pesnika Iva Voinoviča ter tragično preminulega ravnatelja mestnih nasadov Vaclava Hejnica, ki si ;e pridobil mnogo zaslug za olepšavo ljubljanskega mesta. Njegova izvajanja so poslušali občinski svetniki stoje ter počastili spomin obeh pokojnikov s klici »slava«. Fr. ŠiMje — 80letnik Župan je daije omenil, da praznuje danes 80-Ietnico rojstva dvorni svetnik Yi. Šuklje, ki ga je občinski svet za njegove zasluge za ljubljansko občino izvolil 5. novembra 1. 1895 za svojega častnega meščana. Župan se je v iskrenih besedah spominial jubilantovih prizadevanj za obnovo Ljubljane po potresu ter njegovega plodonosnega dela za gospodarski in kulturni razvoj slovenskega naroda. Zahvala mojstru prof. Plečniku Glede na odkritje spomenika Iliriji oživ-Jjeni in regulacije njegove okolice je župan poudarjal zasluge prof. arh. Plečnika, ki je že dolgo ljubljanski občini vedno požrtvovalno na razpolago in izdeluje povsem brezplačno razne načrte za olepšavo ljubljanskega mesta zgolj iz ljubezni do rojstnega kraja. Prof. arh. Plečnik je ustvari! Čudeže in je prav, da mu občinski svet izreče svojo najiskrenejšo zahvalo. (Živahno odobravanje.) Odobritev proračuna in posojil Finančno ministrstvo je odobrilo zadnjič sklenjeni proračun mestne občine, nadalje posojila 4 mil. Din za mestno elek« trarno, posojilo 1 milijon Din za povečanje klavnice in posojilo 300.000 Din za nakazovani brezobrestnih posojil brezstano-vanjcem v svrho zgraditve barak. Potr- jena je bila tudi inkorporaciia. Sv. Križa in Brinja mestni občini. Zveza fugioslovenskih mest Te dni se je vršila seja zveze jugoslovanskih mest v Splitu. Radi neprestanih bremen, ki jih nalaga država mestnim občinam, so ogrožene mestne finance. Od novega trošarinskega zakona preti opasnost, da bodo velika mesta izgubila velik del svojih dohdkov. Ljubljana bi izgubila 4 milijone Din. Na drugi strani nalaga država občinam vedno večja bremena, ker zahteva skoro z vsakim zakonom, naj prispevajo mestne občine k nalogam, ki spadajo pravzaprav v področje države, ne da bi se dala občinam možnost, kriti povišane izdatke. Z<*to stoje skoro vsa mesta pred težavnim vprašanjem in bodo prisiljena imeti stalen deficit. Zaradi tega položaja jc bila nujno sklicana seja odbora zveze mest, na kateri je bil dosežen popoln sporazum v vseh ozirih, tako. da dobo odslej mesta nastopala po enotnem programu. Zveza bo odslej skupna reprezentanca naših mest napram državi. Posebej se je ustvarila ekonomska skupnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom, ker se ta mesta nahajajo skoro v enakem položaju. Ta mesta bodo tvorila neko posebno skupnost v zvezi jugoslovenskih mest in bodo uravnavala svojo ekonomsko politiko po enotnih principih, kolikor bo to pač mogoče. Od odgovora, ki ga bo dala država na intervencijo zveze mest, bo odvisno, kako se bo sklepal prihodnji proračun. Ako bo ostalo pri sedanjin določbah, po katerih ima Ljubljana izgubiti na vinski troša rini 4 milijone Din, je jasno, da bo treba spraviti novi proračun čimprej pod streho, ker bomo stali s 1. januarjem pred omenjenim izpadkom. Če pa se posreči, da sprejme vlada predloge zveze mest. zlasti glede na ona mesta, v katerih bodo sedeži banskih uprav ali inšpektoratov, ne bo trebi-sklepati proračuna pred 1. januarjem. Izpremembe v občinskem svetu Župan je končno poročal o osebnih iz-premembah v občinskem svetu. Obč. svetnik in podžupan inž. Dušan Sernec je bil imenovan za bana, h čemur mu občinski svet iskreno čestita. Svojemu mestu v občinskem svetu se ie odpovedal radi poseb« nih razmer in slabega zdravja, kakor navaja v svojem pismu. prof. dr. Rožič. Isto-tako se mu je odpovedal prof. Osana, ker zahtevajo njegove stanovske dolžnosti vsa njegove moči in čas ter .ie tudi slabega zdravja. Nadalje je obč. svetnik Golmaier odložil svoje članstvo v stanovanjskem odseku, v upravnem odboru mestne zastavljalnice in v tržnem odseku. Posojilo za regulacijo mesta Nato je v imenu finačnega odseka poročal obč. svetnik Iv. Tavčar o predlogu, naj se najame posjilo 7 milijonov Din za odkup posesti, ki bi služile za izvedbo regulacije svetokrižkega okraja in Dunajske ceste. Predlog je bil soglasno sprejet. Olepšave trnovske cerkve Župni urad v Trnovem ie naprosil mestno občino kot patrona trnovske cerkve, naj prevzame jamstvo za petino stroškov pri restavriranju cerkve, ki znašajo nad 246.000 Din. Sklenjeno je bilo. da prevzame mestna občina pri Mestni aranilnici jamstvo za znesek 49.229.12 Din, ki bo sprejet v prihodnji proračun. Kredit za plinske instalacije Glede na samostojni predlog obč. svetnika Rupnika je predlagal finančni odsek, naj se otvori mestni plinarni Pri Mestn-hranilnici tekoči račun do miliiona dinarjev izključno v instalacijske namene. Predlog je bil soglasno sprejet. Pritožbama Ivana Pielika in Ant. Cerovca proti predpisu prirastkarine se je deloma ugodilo, pritožba Marije Gerkman pa zavrnila. Pritožbi M. Laiovica zaradi predpisa davščine na vozila se ie ugodilo, pritožba Iv. Gaiška pa zavrnila. Preimenovanja trgov in ulic Za gradbeni odsek je poročal njegov načelnik prof. Jarc. Odbor za proslavo 120-letnice Ilirije je poslal mestnemu magistratu vlogo, v kateri presi, nai bi se Val-vazorjev trg preimenoval v Ilirskega, dočim naj bi se v bodoče kot Valvazorjev trg imenoval Trg pred muzejem. Gradbeni odsek je prišel na podlagi raznih poročil do mnenja, naj bi se Valvazoriev trg imenoval v bodoče Napoleonov trg. Muzejski trg pa Valvazorjev trg. Razen tega predlaga gradbeni odsek še razna druga preimenovanja. Dosedanje ime Napoleonovega trga na križišču Bleiweisove. Tržaške in Rimske ceste naj bi se opustilo. \ Obč. svetnik dr. Jerič je predlagal, naj bi se razprava o preimenovaniu ulic odgodila, dokler ne predloži gradbeni odsek načrta ulic, ki naj bi se preimenovale. Obč svetnik Likar je bil mnenja, da bi ne bilo umestno, ako bi se sklepalo skupno o preimenovanju ulic, v ostalem oa je priporočal, naj se ne izpreminjajo stara udomačena imena. Končno je bil soglasno sprejet predlog dr. Jeriča, da se sklepanje o ostalih preimenovanjih odgodi do takrat, ko bodo predloženi tudi načrti ulic, ki prideio v poštev. Razne prošnje in pritožbe Nato so se obravnavale razne manjša gradbene zadeve. Pritožbi Kramerja Leopolda in drugih, proti stavbnemu dovoljenju Kotar Antonije za adaptacijo trgovskega tafcaja v. Medvedovi ulici 23 se je ugodilo. Pritožbi Klopčiča Valentina, posestnika v Kolezij-ski ulici 28. proti stavbnemu dovoljen u in pritožbi Aniar Alojzije, proti izdanemu stavbnemu dovoljenju za prizidek delavnice in pisarno na Celovški cesti se je deloma ugodilo. Pritožbi Rovšek Davorina proti delni odklonitvi stavbnega dovoljeni a za prezidavo hiše v Pražakovi ulici se ie zavrnila. Pritožbi Knezovih dedičev glede popravila poškodbe na hiši št. 43 ob Celovški cesti, ki so nastale ob regulaciji ceste, se je ugodilo. Popravila bodo veliala 10.000 Din. Sklenjeno je bilo nadalje, da se ob isti hiši odkupi potrebni svet za regulacijo CelovSke ceste za 20.000 Din. Zadruga dimnikarjev se je pritožila zoper oddajo ometanja dimnikov v mestnih hišah, ki jc bilo oddano po nainižji cen* dimnikarskim mojstrom, ki so to delo že prej vršili. Pritožbi se je pridružila tudi Zveza obrtnin zadrug v Ljubliaui. Sklenjeno Je bilo, da se oddaja ometauia mestnih hiš s 1, januarjem ponovno razpiše, do takrat pa ostanejo sedanji sklepi v veljavi. Pritožba Mallv Antonije, posestnice na Sv. Petra c. 36, zoper predpis prispevka za trotoar in pritožba dr. Sagadina in drugih proti nalogu mestnega megistrata za odstranitev grezničnih odtokov sta se zavrnila. — Pritožbi Bavdek Marije proti odklonitvi prošnje za postavitev zaprte stojnice se je ugodilo pod gotovimi pogoji. Pritožbi Peidan Marije proti odklonitvi stavbnega dovoljenja za adaptacijo hiše št. 22 na Vidovdanski cesti se je ugodilo v toliko, da lahko napravi v pritlični okna, kakršna so v prvem nadstropju. Prošnja za napravo izložbenih oknov je bila zavrnjena zaradi prenizkega stropa, ker je v nasprotju z gradbenimi predpisi. Proti predlogu odseka je glasoval obč. svetnik Dacns. Pritožba Tttrk Alojzija proti odklonitvi stavbnega dovoljenja za postavitev dvoriščno hišico oziroma delavnico na Opekarski cesti se je zavrnila. O pritožbi Vidmar Karola proti odklonitvi stavbnega dovoljenja za adaptacijo prostorov v hiši na vogalu Rimske ceste in Gradišče se e razvila dolga debata, v kateri so obč. svetniki Potočnik. Rebe.s, .V.ihclčič, Bahovcc in Urbar.čić nastopili proti predlogu odseka, naj se pritožba zavrne. Končno je bilo z večino glasov sklenjeno, da se pritožba zavrne, devoli pa odkup kavcije na hipoteko za 10.000 Din. Pritožnik mora napraviti ob svoji hiši trotoar. Pritožbi Mtihleisen Mariie proti prispevku za trotoar ob njeni .iiši št. 21 na Starem trgu in tvrdke Bolihar-Velepič proti odstopu sveta za razširitev Dunajske ceste sta se zavrnili. — Prošniam IvanuŠ Alberta za parcelaci.o parcele ^t. 311 kat. obč. Sp. Šiška. Ljubljanskega drsalnega društva za pare. parcele št. 158 k. o. Gradišče, ob cesti v Rožno dolino. Barborič Pavle in Mihaela za parcelacijo parcele št. 156/7 k. o. Poljansko predmestio ob Mir-novi ulici in Domobranski cesii in Kaste-lica Ivana in Konig Roberta za parčeiacijo parcel ležečih v kat. obč. Gradišče ob Mar-montovi ulici, se ie ugodilo. Prošnja gospoda Kunovaria za par. celacijo parcel ob cesti Med kmeljniki se je zavrnila, vendar pa je obč.na pripravljena stopiti v pogajania za zamenjavo sveta. Prošnji Lenarčiča Jr>stpa za parcelacijo parcele št. 250/106 k. o. Trnovo se je ugodilo. Prošnji Puh Josipa za parcelacijo par cele št. 458 k. o. Sv. Petra predmestje x bila odklonjena. Regulacija Celovške ceste Prošnji o izpreme nbi regulacijskega načrta glede Koslerjeve parcele št. 471/1 k. o. Sp. Šiška se ie ugodilo. Obenem je bilo sklenjeno, da se .odkupi ivet Kosler-jevega vrta pod Cekinovim gradom ob Celovški cesti v širini 8 m za regulacijo te ceste. Za tamkajšnje objekte ki iih ie treba podreti, se je dovolila odkupnina 55.000 Din. Na ta način bo Celovški cesta dob"a od velesejma pa do Knszcve hiše. kjer se bo istotako odkupil potrebni svet, kakor je bilo na včerajšnji seji >k'enjeno, dobila tudi nasproti sedanjega teriščj »linije«' na levi strani trotoar. Sklepanje o delni izpremembi regulacijskega načrta svetokrižkega okraja, o pritožban proti novemu refcutadlskemu načrtu svetokrižkega okraja, o pritožbah proti novi regulaciji Dunajske ceste in o regulaciji Dunajske ceste na križišču z železniškim tirom, o predlogu g:adoenega odseka glede regulacije Celovške ceste, o pravilniku za izvrševanje hišnih kanalov in, o poročilu glede regulacije Ljubljanice je bile odgođeno na prihodnjo se;o. Personalno pravne zadeve Za personalno-pravni Jusek ie poročal obč. svetnik Urbančič. Ugodno rešenih je bilo 18 prošenj za zagotovitev sprejema v občinsko zvezo, nadalje 22 prošenj za prostovoljni sprejem v občinsko zvezo, dočim jih je bilo 17 odklonjenih, meščanstvo pa je bilo podeljeno proti gotovi taksi posestniku Fr. Vizjanu. Po tem poročilu ie župan seio zaključil ter napovedal nadaljevanje za iutri ob S. popoldne. OTROŠKE NOGAVICE *£too Drugi Merkurjev večer Sinoči se je vršil v restavracijskih prostorih Zvezde drugi družabni večer trgovskega društva >Merkur«, ki si je osnovalo svojo ljudsko univerzo s celo vrsto izredno zanimivih predavanj. Po prvem uspelem p^eda^aniu prof. Svetclja ;e sinoči predaval univerzitetni profesor dr. Milan Vidmar o temi »Od potoka do žarnice«. Predavanje je otvoril društveni predsednik generalni tajnik TOl g. dr. Fran Win-diseher s tem, da je številnim in odličnim gostom predstavil predavatelja, ki jc kot znanstvenik in strokovnjak ter kot šahovski mojster proslavil ime našega naroda po vsem svetu. Nato je še posebej pozdravil navzoče odlične zastopnike naših institucij in korporacij, posebno pa zastop-ika univerze rektorja prof. dr. Metoda Dolenca, predsednika TOI g. Jelači-na, ho\ univerzitet, prof. dr. Bo e h ni a, ravnatelja velesejma dr. M. Dularja, ravnatelja mestne elektrarne g. inž. Ciu-h o, zastopnike trgovskih organizacij, obrtniške voditelje, ki so se zbrali v posebno velikem številu, načelnika zadrug zz. G j u-da in Rebeka. zastopnike našega tiska i. t. d. Ko je dobil besedo, se je predavatelj prof. dr. Vidmar zahvalil še posebno za tople besede naši univerzi, ki je narodna institucija in poklicana, da se udejstvuje povsod tam, kjer gre za narodne interese. Zato je prav, da njeni profesorji predavajo tudi med širšimi sloji. Sledilo je njegovo izredno zanimivo predavanje »Od potoka do žarnice«, ki ga priobčimo v celoti v sobotni številki. Po predavanju, v katerem je predavatelj najtežje tehnične in fizikalne probleme predočil enostavno in razumljivo za vsakogar, so se poslušalci predavatelju s spontanim aplavzom prisrčno zahvalili. Repertoir Narodnega gledališče v Ljubljani DRAMA. Zadetek ob 20. Četrtek. 24. oktobra: Zaprto. Petek, 25. oktobra: »Faust«. Red E. Sobota '20.: Velika abeceda. Izven. Nedelja *27.: Naš gospod župnik. Izven. Ponedeljek 28.: cirob oemanega vojaka. A. Torek 29.: Zaprto. OPLRA Začetek ob pol 20. Četrtek, 24. oktobra: »Jonny svira«. Red A. Petek -o.; Zaprto. Sobota *2u\: Grof Luxenburski. Opereta. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja 27.: Gorenjski siavček. — Ljudska predstava po znižanih niah. Izven. Ponedeljek 28.: Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. V soboto. 26. oktobra: »Ženitcv«. (Premiera) V nod-erjo. 27. oktobra: »Zenitev«. Car in tesar Iz ozirov na širšo publiko in na neizogibno potrebni gmotni uspeh išče vouko gledališče privlačnih komičnih oper. Pri nas so tudi z umetniškega stališča komične opere za ansambl ugodnejše nego operete, ki nima dovolj zares dobrih solistov. Komične opere so v naših razmerah ne le dosti bolje uprizorljive in njih inscenacija in oprema mnogo cenejša, nego so tudi glasbeno neprimerno vižje. Zato pozdravljamo ponovno uprizoritev Lortzingove ljubeznivo melodične, muzikalno in po dejanju dražestne in huniorne opere 2>Car in tesara. Sicer po izvirnosti i;i notranji moči ne doseza vzornika, Roseinije-vega »Brivca seviljskegat, želim pa, da bi imela z izvrstno, bravurno podajano kreacijo g. Križaja, ki poje župana lietla narov-nost sijajno zmagovito, vsaj približno isti popularnost in privlačnost pri ljubljanski publiki. Igralec, pevec, režiser, komponist in dirigent Gustav Albert Lortzing, sin igralke in igralca, je uglasbil opero sCar in te^ar kot svoje 11. odrsko delo 1. 1837 in je Urte-ga leta prvič uprizoril v Leipzigu, kjer je bil angažira«. Sani skladatelj je pel Petra Ivanova, tesarja in ljubosumnega zaljubljenca. V Leipzigu opera ni posebno ugajala, a po velikem uspehu v Berlinu je mahoma osvojila vso Nemčijo ter kmalu vsa evropska gledališča. Dr. Fink, komponist in urednik (jaitir nega lista v Leipzigu, je že 1. 1838 či>to pravilno ocenil to Lortzingovo ljudsko opero tako-le: »Ona noče in ne išče čisto nič drugega, kakor prijetno zabavati. S svojo naravnostjo, ki se izogiba vsemu iskanemu, izkuša z lahko tekočo melodijo in ritmom ugajati. Noče osupljati ali z bizarnostmi imponirati. Držeč se priljubljene mode sodobnosti, noče ljudi nadlegovati s prisiljeno originalnostjo. Skratka, tu se združujejo na-turnost, talent in spretnost. Res je: vse ie sila preprosto, lahko razumljivo, ljubeznivo, pristno humorno, za uho in oči prijetno. Ko se vračaš domov s predstave, si lahko požvižgavaš celo vrsto lahko zapomljivih melodij. Predstava je prišla sinoči par dni prezgodaj na oder, da bi bila vzgledna, a večje nesreče razen jecljajočega častnika in n^kaj pavz v prozi ni bilo. Visoko nad vsemi je stal g. Križaj, v vsakem pogledu odličen, glasovno impozan-ten, živahno in efektno humoren, obvladujoč velikansko partijo pevski in igralski z zrelim mojstrstvom. Prvovrstna, nepozabna kreacija. Prav dober, zelo simpatičen kot pevec in skoraj docela ustrezajo? kot igralec je bil car Peter Mihajlov, g. Grba. Arijo v 1. in zlasti v 3. dej. je zapel prav učinkovito. Le mestoma naj bi kazal več carskega! Krasno t?e razvija g. (i o s t i č, ki je podajal Petra Ivanova pevski in igralski vse-skoz prijetno. Tudi v nemi igri je živahen. Prozo se nauči govoriti se naravneje. Zelo lep uspeh je žela s porednico Marijo ga. R i b i ž e v a, prav dobro razpoložena v igri in učinkovita v petju. Poslaniki, Anglež g. R u m p e 1 j (ki sem ga pozabil pohvaliti za njegovega maga v »švaadi dudaku'), Rus g. Janko in rran-coz g. Kovač so bili povsem na mestu, zlasti pa v krasnem sekstetu "2. dej. Mimo cjrede: poslanik naj se ne naslanja * komolcema na miw> tik carja! Etikete vendar m pozabljati! — Vdova Brwuiova, gd& ftpa« nova je docela (rasen z grozno našmink in m obranom) not reza I a. Posebno priznanje gro zborom; il •-• ansambli (konec 2. Maa nevi n ki«. Pozdravna«! :a korak ur*diu£t\ :j:^J-nik ta nov princip obdr/aJ. — za menjavo i lahko kako Številko posveti trobilo, Zc\ :n pa, da bi v vsaki številki po molncsti bila ptMffaaa po ena obširnejša skladba, — lOvnifl BO t treba nekoliko strožje izbirati bal pri ki l b sl-.'adbuli in »nov h imen#h Skcrjančcva »Tema s >:::iini vaiijac oa* seju devet strani ter je zaokrožena BOOCCTI < skladba. I;na r*.; stavkov ter je pod-t'bna ki si stavi kot princip ino no tematiko. Vsak ftta-vek za sebe je zaokrožen, vendar dru^ 7.1 d' -Zim so zaokrožena celota in bi liti človek ne iskal rad po različnih številkah revije. Temu eksponira interesantno, W>£;£no me!odi;<>. ki je nekoliko soav»dna Skcrjančeve:iw »I*!c*n<.uiu motivu« za zodalni orkester. I. varijacija operira * ostinatftima figurami leve r-gledala varijacija prinaSa tema v basih v ar lamentaciji v g-uiolu. sistem desne roke jc pret< v C-duT'j, sistem leve roke pa v Fis-duru. Vzbc tej tritonalnosti se bo zadnji stavek, ki le s kla--v irsko-tehničnega stališča pisaa vzori'j. nierJ.i od vseh varijacij najlažje po-slusal. Ta ifctadda je za moj okus morda naj-boij-ša, kar j.k od Skcr-janca pozna#m. " Zahteva pa celegj pianista. — za finale b! menda tud: dva ne biia odveč. — I -jovičev samospev »Mesečina < na DaaaliaKlvo besedilo sem s'išai na Banovčevem koi v lani. Harmonično je sila pester. Opozarjani na kvartne akorde v začetku, ki za kakega jurha izgledajo morda atmloo, — ne pomag.i zvene neverjetno nežno in bia-goglasno. Tud dulatorično se je Lajovic v tej skladbi zelo razigral. Interesantna jc melodična Unija pevskega parta, ki se včasih približuje skoraj ostmatu. Premrlojva »Luč z neba« za dvoffla^no pi:\ n klavir bo dobrodošla v glavnem ženskiun zl>n-ro-m. Premrl je svoj sk>g že našel in za Ji posebno pri naibožnih besediUh prepotrc'bno pr.-srčnost in prirojeno preprostost. — ?aJltcl je napisal na tema hrvatske (menda Klaičeve) | »Misli moje - . .« (Svračanjc) iamaz-ijo za fcoJs* godalni k'vartet. Kot taka bo svojemu namt i sijajno shužila. Mislim pa, da bo v orke^ zasedbi boljše zvenela kot v solistični. OrKe^ : na srednjih meščanskih šolah potrcbu.;c;o komadov č"m več. Mirne du?e lahko da \ J * takega orkestra čelovo partijo i>grat' tudi kontrabasom. — Literarna prik>ga vsebu'e Kormov ter Karlinov članek razne g'asbeue za ter notico -Iz uredništva«. Slavko Ostcjc. Drcvi se vprizori v ljubljanski oneri ».Fonnv svira« z cosp. Primožičem v sastavni oarti.ii. Anito poje :^dč. V .Maidue-va. Jonna iia. St. Poličevu, Mak-a & Vi k. Bm član zasrer^ke opere, naiiiella ''• (irba. Managera z. K. Runipclj. direk hotela M. SinionČič. policaje C£. 1 . M"-horič. A. Jare. A Sekula itd. Dirigont K« V. Neifat. Režiser: ravnatelj M. Polič. Predstava se vrši za A abonma. »Žcnitev«. Gosoljeva komedija na Šentiakobskem odru. V soboto 2G. in v ne-delio 27. okt. vprizori Šentjakobski gledališki oder velezabavno rusko komedijo »2enite\ «. Pri predstavi sodelujejo danM Petričeva v vloci Agate Tihanovne. Bučar-jewi kot snubačiea Tekla Ivanovna, Modi-ceva kot tetka Arina PantcJelmonovnn. da-1 i c etospodje Košak kot Podknliosin. Pa-tn-rič kot Kockarjev. Gnidovee kot ' Lavrič kot Anučkin. Moser kot Štefan in vrdč. Baranova kot Dunjaška. - Komedija ima nebroi komičnih situacii. tako da *c nosetniki iz\ rstno zabavajo. — Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Kartiičnflu n i Starem trgu. !iBe/exiiica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 2A. oktobra 1929: katoličani: Rafael: pravoslavni: 11. oktobra. Filip. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama; Zaprto. Opera: Jonny svira. Kino Matica: Student plenilec (VVillv Fritsch). Kino Ideal: lim in Toni kot mornarja. Kino Ljubljanski Dvor: Hči dffknaau Koncert slovaiklh učiteljev ob 2<\ uri v Unionu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc. Rimska cesta; Leatstek. Resljeva cesta. Prazno stanovanje. — Zakaj si tako ix>trt? — Eh našel sem prazno stanova« nje. — Srečen človek! Jaz £a ze davno zaman iščem. — Da, toda našel seni prazno svoje stanovanje. Izpraznili so mi ga vlomilci. Vdovci imajo prednost. — Poročim se samo z mošivim, ki je živel in trpel. — Torej samo z vdtjvcem? V bolnici. — No, kako se počutite danes? Je vam odleelc? Jeste radi ribe? Torej dobro. Sestra, dajte mu vsako jutru dve žHci ribjega olja. Stev 244 »SLOVENSKI NAR OD«, -drve 24. oktobra 1929. Stran 3 Dnevne vesti. Pozdravljeni, bratje Slovaki! Danes popoldne ob 13.16 se pripc; Ijejo iz Zagreba v Ljubljano slovaški učitelji, ki prirede drevi v Unionu koiu cert. To je prvi oficijelni poset Slo-vakov Ljubljani, pr\-ič pozdravljamo na slovenskih tleh odlične zastopnike bratskega naroda, katerega usoda v marsičem spominja na usodo nas Slo: vencev. Kakor nas, tako jc tudi Slova; kov malo, kakor mi, tako so morali tu* di oni prehoditi trnjevo pot iz suženf* siva do svobode. Srečno naključje je hotelo, da nas poselijo kot prvi sinovi slovaške zemlje — slovaški učitelji. Učitelji kot pionirji kulture, na katerih slone temelji ljudske prosvete, imajo povsod najtesnejše stike z ljudstvom in so zrcalo narodne duše. Zato so nam slovaški učitelji še posebno dobrodošli. Saj bomo videli v njih sinove bratske; ga naroda, ki čuti in misli z nami, slo; vaške narodne pesmi nam odkrijejo vso lepoto narodne duše Slovakov in njihove romantične zemlje, a mili gostje povedo po povratku v domovh no svojim rojakom, da so bili sprejeti v Jugoslaviji povsod, kjer so nastopili, kot bratje med brati. Ljubljana sprejema sinove slovan; skih narodov vedno z odprtimi rokami. Tem prisrčnejši in gostoljubnejši bodi sprejem slovaških učiteljev, saj priha; jajo slovaški gostje prvič k nam in v Ljubljani se bo prvič razlegala iz grl slovaških pevcev slovaška narodna pc; sem, ki je najboljše sredstvo za kultur: no zbližan je narodov. Prepričani smo, da Ljubljana ne bo zaostajala za drugU mi jugoslovenskimi mesti, kjer so bili slovaški učitelji sprejeti s pravo slo; vansko gostoljubnostjo in prisrčnostjo. Pozdravljamo drage slovaške goste in želimo, da bi jim bilo kratko biva; nje med nami čim prijetnejše. I7 do; movino naj se pa vrnejo s trdnim pre; pričanjem, da imajo v Slovencih brate po krvi in duhu. — Dvorni svetnik Šukljc SO-Jctnik. Dvorni svetnik Franjo Štiklje praznuje danes svojo 80-letnico. Jubilant se ie rodil v Ljubljani. Oče Martin jc bil belokranjska korenina iz Lokvice pri Metliki in Belo* k ranica se smatra Šuklje Še danes, saj j t bi! dol-o vrsto let tudi njihov politični zastopnik. Ljudsko šolo in gimnazijo jc ab-SOlviral v Ljubljani, filozofsko fakulteto pa na Dunaju. Supliral je na realki v Gorici, nakar je bil imenovan za profesorja v Novem mestu. L. 1875. ie bil imenovan za profesorja v Ljubljani V dobi najhujšega nemškega pritiska jc ustanovil z Jurčičem, Levccm in Kersnikom »Ljubljanski klub« in bil rad; tega službeno premeščen v VVie-ner NFeustadt. L. 1894. jc postal jubilant dvorni svetnik in centralni ravnatelj drž. zaloge šolskia knji:^. V ljubljanski občinski svet jc bil izvoljen L 1883.. v deželnem zboru kranjskem je deloval 1883—1905 in 1906—1911, v drž. zboru 1SS5—1900, 1903 —1910. Deželni glavar kranjski je bil od I. 191)8.—1911. Fran Šuklje ie eden najin-teresanthejših, a tudi najpomembnejših mož iz novejše slovenske politične zgodovine. Danes smejo nekdanji politični prijatelji in nasprotniki odkrito priznati resnico: jubilej .^raščaka s Kamna jc iubilcj plodnega življenja, ki mu ne izgine sled v knji-gi naše narodne zgodovine. Jubilantu is* kreno čestitamo in želimo, da bi se še dolgo veselil bogatih sadov svojega dela in izredno trdnega zdravja! — Iz državne službe. Za uradniškega pripravnika Higijenskega zavoda v Ljubljani je imenovan Fcdor Tkačev: za računskega preglednika pri glavni kontroli ie imenovan dosedanji pisar Davorin Kras-nik. — Za slovansko poročevalsko agencijo. Poljski listi so sprožili misel, da bi se ustanovila za slovanske države skupna poročevalska agencija. V zvezi s tem omenjajo, da dobiva slovanski tisk 80% vesti preko Berlina O slovanski poročevalski agenciji sc jc razpravljali že pred vojno Ha vseslovanskih kongresili v Krakovu, Pragi, Lukačovcia. Ljubljani in v Opatiji, toda ustanoviti jc ni bilo mogoče, ker Avstrija ni dovolila. Zdaj so pogoji za ustanovitev ugodni in skupno poročevalsko agencijo bi nedvomno pozdravile vse Slovan, države. — Slovaški učitelji v Zagrebu. Včeraj Zjutraj so prispeli slovaški učitelji na svoji turneji po Jugoslaviji v Zagreb. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki hrvatske pevske zveze, hrvatskega učiteljskega društva. UJU, zbora hrvatskega pevskega društva : Turopoljac , češkoslovaški vieekonzul Jan Orszagh, trgovski ataše Kvačn, zastopnik Ceske Besede, Češkoslovaške obce in mnogo občinstva. Po sprejemu so si gostje ogledali mesto, zvečer 90 pa priredili koncert, ki je bil predzadnji v Jugoslaviji. Dirigent pevskega društva slovaških učiteljev M. Uuppeldl. profesor konzervatorija V Bratislavi, jo odličen slovaški glasen ik. ki deluje z^lo plodonosno v glasbenem odboru Matice Slovaške. — Statistika tujcev v Hrvatskem Primorju. Po statističnih podatkih Zveze za propagando turizma je bila letos tujskoprometna sezona v Hrvatskem Primorju zelo ugodna. Lani je poselilo Hrvatsko Primorje 42.90b* letoviščarjev, letos pa Že do konca septembra 47.392. Naših državljanov je bilo 20.953, inoiemcev pa 26.082. Največ je bilo Avstrijcev in sicer 0373. Njim slede po številu Nemci, Cehi, Madžari, Poljaki. Ituniuni, Švicarji in Angleži. V primeri z lanskim letom je naraslo lotos število Avstrijcev, Nemcev in Cehov. Gorski Kotar jo postilo letos 27.000 Ietoviščarjev iz našo države in 100 iz inozemstva. _ Naš paketni promet z inozemstvom. h uradnih poročil je razvidno, da se je lani izvozilo 246.850 poštnih paketov. Med njirni je bilo 187.060 takih paketnih pošiljk, ki eo našo državo tranzitirale, 18.563 pake- tov je bilo vrnjenih, iz naše države pa je Šlo v inozemstvo 43.227 paketov, izročenih na naših j>ožtah. Uvozilo se je 1,183.055 paketov. Med lemi je bilo 1S8.010 tranzitnih, bcJ vrnjenih, za uašo kraljevino pa 9137.043 paketov. Ves naš inozemski paketni promet j" znašal lani 1,013.902 paketov. — .lugoslovcnsko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, ima svoi redni občni zbor v nedeljo dne 3. novembra v Litiji. .a^LJUBLJANIKI« 1 Samo še d*n°s! Kr sna DOLORES CASTELO v veUfilmu Jici pp Ob 4 U 7, ura lA 8 in 9. uri — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in v oinogib tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in v Beogradu 21, v Mariboru, Zagrebu in Skoplju 18, v Ljubljani 15.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.5 mm, temperatura je znašala 6.8 stopinj. — Smrtna kosa. Snoči je umrl v Ljub-lani splošno znani in priljubljeni mesar in veleposestnik g. Julij Klemene. Pogreb bo jutri ob pol štirih popoldne s Stare poti štev. 2. — Včeraj popoldne jc preminul v Ljubljani posestnik, rezervni kapetan H. ki. g. Alfonz Mencinger. Pokojni je bil mirnoga, simpatičnega značaja, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pogreb bo jutri ob 15. iz mrtvaške veže splošne bolnice. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje. — Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m. Schil-lerjev igrokaz ^Razbojniki*. Pri predstavi sodeluje nad štirideset oseb. V ulogi Karla gostuje g. Klavora, naš dobri znanec iz prejšnjih sezij. Igra ima ednajst slik in bodo daljši premori le med oetrto in peto ter med sedmo in osmo sliko. Začetek je točno ob pol osmih zvečer. Nujno prosimo občinstvo, naj ne prihaja prepozno, ker moti s tem igro in navzoče, ki pridejo pravočasno. Igra ee ponovi v nedeljo, dne 3. novembra t. 1. popoldan. 592/n — Velik vlom v Ribnici. Davi je bila ljubljanska policijska direkcija telefonično obveščena, da ie bil ponoči izvršen velik vlom v lokal trgovca Divjaka. Vlomilci, ki so se najbrž pripeljali z avtomobilom, so odnesli za 50.000 Din manufakturnega blaga. Orožniki v Ribnici so prosili, naj jim policija pošlje policijskega psa na pomoč. — Strašna smrt mladcukc. Iz Preljiue je te dni s svojim mlajšim bratom p» kovala v Čačak loletna Cana Bojie. Poleg drug'a stvari je v ČaČku kupila tudi s.eklerru špirita. Med vožnjo se ji je steklenica razbila, špirit se ie pa razlil po r.jej :n po vozu Njen brat je hotel videti, kiko špirit gori in ga je zažgal. Hipoma \č bila nesrečna mladenka v plamenih Prepeljali so jo s strašnimi opeklinami v bolaio. kjer je* pa poškodbam prilegla. Tudi v«»z je popolnoma zgorel. — En milijon Din posodil na lastno prst. v Splitu so prišli na sled sonzacijonalni aferi. Pri reviziji tamošnje mestne hranilnice so ugotovili, da je hranilnični direktor dr. Josip Peroš brez dovoljenja upravnegi sveta na lastno pest dvignil iz zavoda milijon Din. Upravni svet je takoj sklical posebno sejo, na kateri je bil dr. Peroš odpuščen, obenem pa se je hranilnica zavarovala s hipoteko na dr. Peroševo vilo in vse njegove neprimič-nine, ki daleko presegajo vrednost izposojenega denarja. Zavod s tem no trpi nobene Škode. — Mariborski žepar prijet v Sarajevu. Med vožnjo Brod-Sarajevo je bil v torek aretiran Mariborčan Josip Končar, ki je osumljen Žeparstva in je bil tudi pri žepni tatvini zasačen. Pri njem je našel detektiv dve legitimaciju, ena se je glasila na njegovo ime, druga pa na ime Muhameda Hajrića, krojača iz Sarajeva. Policija je ugotovila, da je Končar Ilajriću ukradel listnico z denarjem in legitimacijo. Izrodila ga je sodišču. — Zavratui morilci v Srbobranu prijeti. Poročali smo včeraj o zavratnem zločiuu v Srbobranu, kjer so ljubosumni vasici fantje napadli poeestnikovega sina Alojzija Zsel-lerja in ga umorili. Orožniki so aretirali Josipa Kamada, Andreja Ciraka in Aleksandra Kučerka. Ti trije so namreč že pred umorom v neki gostilni izvali pretep in pretepli Zsellerja. Ramada je priznal, da je zabodel nesrečnega fanta. Pri njem so našli ostro nabrušeno pilo. Ramada jo je nabrusil šele dan pred zločinom, češ, da se je bal, da bi ga Zseller ne napadeL Vse tri nočne junake je policija izročila sodišču. — Težka avobusna nesreča. V torek opoldne se je pri Starem Bečju pripetila precej težka avtomobilska nesreča. Ob 13. je avtobus podjetnika Mihe Gomorija kakor običajno zapustil mesto in krenil proti Petrovem selu. Sredi pota se je nenadoma zlomila os in avtobus 6e je prevrnil. V vozu je bilo 20 potnikov, ki so bili več ali manj poškodovani. Prvo pomoč sta jim nudila zdravnika dr. Stiefelmayer in dr. Lambrin. Med težko ranjenimi ponesrečenci >e tudi dr. Stieielmaverjeva hčerka. Nesreča se je pripetila zato, ker je bil avtobus prenapolnjen. Voz je zgrajen samo za 10 oseb, pa se jih je vanj natrpalo 20. Orožniki so uvedli proti lastniku in šoferju preiskavo. — Čoln se je prevrnil. V Bačkem Gradištu se je v tamošnjem kanalu prevrnil čoln, naložen s sladkorno peso. Oba čolnarja, Aleksander šurian in Dezider Hanak, sta padla v vodo. Hanak se je rešil,, dočim je šurian utonil. Čim je Hanak zlezel na kopno, je pretepel več fantov, ki so opazovali nesrečo, pa m nihče priskočil na pomoč. — Divje STinje v Banatu. V Banatu povzročajo divje svinje veliko škodo, zlasti pa so se razmnožile pri Banatski Palanki, kjer 40 do oO svinj uničuje vse polje. V nedeljo priredi tamošnje lovsko društvo pogon na divje svinje. — Padec z okna. Marija Meden, 48-letna železničarjeva žena z Brezovice, je včera< popoldne na postaji snažila okna. Nenadoma je izgubila ravnotežje te» strmoglavila iz prvega nadstropja. Poškodovala sc je na glavi in na nogah, zadobila pa je tuai težke notranie poškodbe. Z rešilni:n vozom so jo prepeljali v ljubljansko bolnico. — Drevo padlo na ženico. V Zgornji Hrušici pri Dobrunjah sc je včeraj težko ponesrečila zidarjeva žena Marija Feko~ nia. V gozdu je nabirala dračje, pa se je na njo nenadoma zvrnilo težko drevo. Nezavestno so prepeljali v ljubliansko bolnt-co, kjer se do danes še ni zavedla. Zenica ima težke notranje poškodbe in jc njeno stanje zelo kritično. Kako se ie pripetila nesreča, Se ni po:asnjeno. Baje so delavci v bližini sekali drevje. Orožniki so uvedli preiskavo. V gostilni in vinotoču Viktor Sedej, Kolodvorska 28 se točijo vina: belo, rdeče In črno po 12 Din liter. Iz Ljubljane —Ij Kanalizacija Kolezijskc ulice. Ta ulica je postala prometna, odkar se je odprla Gerbičeva ulica in je ob njej in nie-n: okolici zraslo lepo število hiš in vil. Obenem s kanalizacijo se bo ulica po možnosti tudi razširila, kar je bilo soriČO on-dotnega voznega in osebnega prometa že nujno potrebno. Delo gre uspešno izpod rok in bo kmalu končano. —Ij Otvoritveno predavanje društva »Soča« se iz tehničnih razlogov preloži na poznejši čas. —Ij Prehodi preko ulic. Zadnie dni so napravili v bližini obrtne šole prehod čez Gorupovo ulico, ondotni prehod čez Aškerčevo ulico so pa popravili. Oba prehoda sta napravljena iz porfimih kock in je Z njima občinstvu zelo ustreženo. —Ij Otvoritev razstave kiparja Dolinar-ja in slika i ja Goj. A. Kosa in Pavlovca se bo vršila v nedeljo dopoldne. —Ij Na grobove nepozabnin pokojnikov bomo romali prihodnji teden, da iim okrasimo zadnja bivališča za dan, ki jc posvečen njihovemu spominu. Milijoni obrščejo na dan Vseh svetia grobove. Kdo prešteje vso to množico, ki potuje na pokopališče? Dozdevno je to nemogoče. A vendar se hoče letos v Ljubl:ant to število dognati s pomočjo plemcitosti obiskovalcev grobov samih. S spominom na drage pokojnike se druži spomin na najbedneiše med nami — na zapuščeno mladino. Zato bo tej letoa vsak obiskovalec daroval en komad bodisi kovanega ali papirnatega novca. Društvo »Skrb za mladinoc bo te komade preštelo in objavilo njihovo število, ki bo enako številu obiskovalcev grobov. Poročilo o organizaciji te dobrodelne akcije bo sledilo v prihodnjih dneh. ts A KREDIT prodajamo od 1. (. m dalje po istih cenah kot za gotovino! Manufaktura Represeataat i Josip Plankar, LJubljana aelcabargava «1. 4 Angleške tkanine f ada —Ij Težka nesreča v Strojnih tovarnah na Dunajski cesti. V stroj nin tovarnah na Dunajski cesti se je davi okoli pol 10. pripetila precel težka nesreča, katere žrtev je postal uslužbenec Josip Šparovic. Pri prenašanju mu ie padel 400 kg težak kos železa na nogo in mu io težko poškodo* val. Prepeljali so ga takoj z rešilnim vozom v bolnico. —Ij Podaljšana avtobusna proga. Splošna maloželezniška družba, d. d. v Ljubljani, naznanja, da je podaljšala avtobusno progo Ljubljana — Medno čez Medvode — Smlednik — Sv. Valpurgo — Trboje — Voklo — Prebačevo — Hrastje — Cirčice do Kranja in nazaj. Odhod iz Ljubljane izpred gostilne »Figovec-: ob 6. uri zjutraj, ob 11. uri dopoldne, ob 15. uri popoldne. Odnod iz Kranja izpred »Stare pošte«: ob 8 uri zjutraj, ob 13.15 popoldne, ob 17. uri popoldne. *3l/n —Ij Udruženje iugosloveoskih inženjer-jev In arhitektov, sekcija LJubljana, vabi člane k ogledu palače Poštne hranilnice, ki bo v soboto 36. tm. ob 15. Zbirališče v glavni veži. Vodil bo inženjer g. Josip Cernivec. * Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zasta janje v žilnem sistemu, razburjenost, nervozrteto, o»mo-fciCnost, hudo sanje, spitošno siabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Joaefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Frani Joaatora« voda v svoji lastnosti kot mflo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvofc, kor-pnalen'tnih osebah putfluf Jfc ki hecno-roidalno bolnih. »Franc JoaefOva* voda se dobi v vseh lekarnah, droserijah iti špecerinjskih trgovinah. Letos peče kostanj 24 kostanjarjev Kostanj prodajajo večinoma siro^ia^i, ki se dugače ne morejo preživljati — Ttije tipični kostanjarji Ljubljana, -M. oktobi Cim začno rumeneti kostanji v Zvc/di in v Tivoliju, se oglasijo na vogalih ljubljanskih ulic kostanjarji: Pečeni maroni, dobri, sladki! Skoro vsi vogali in križišča ulic v sredini mesta so za:>edeni. Letos še posebno, kajti mestni magistrat jc dovolil 24 kostanjarjem prodajati kostanj. Za dovoljenje jih je prošlo 28, štirje so brli torej odklonjeni. Cim več jc prosilcev, tem več kostanjarskih mest določi mestna občina. Lani jih jc prodajalo kostanj znatno manj kakor letos. Med prodajalci so večinoma invalidi, vdove itd., torej ljudje, ki jim mestna občina na ta način pomaga, da se sami preživljajo. Tudi kraj prodaje določi magistrat po potrebi prosilca. Na pro-metnejših točkah, kjer sc več proda, dobe mesto najpotrebnejši in najrevnejši. .Med kostanjarji je tudi nekaj bivših branjevcev in branjevk, ki so zaradi regulacije cest in trgov ali kako drugače izgubili svoje stojnice. Njihove prošnje so se seveda pred vsemi uopštevalc in dobili so dovoljenje za prodajo kostanja, da je škoda, ki so jo utrpeli z izgubo stojnice na ta način vsaj deloma krita. Da bo sin Lahko študiral Ljudje liodijo mimo njih, kupujejo pečen sladek kostanj, za kostanjarje same se pa ne zanimajo, kar je razumljivo, ker ima končno vsak svoje krize in težave in je vesel, da ne ve o usodi, trpljenju in bedi svojih bližnjih. In med kostanjarji jc mnogo takih, ki so dovolj jasne priče pomanjkanja in vedno hujših stisk nižjih slojev. Ce bi jih pobarali po vrsti vseh 24, bi se nam odkrila žalostna slika življenja v vseh mogočih odtenkih. Ljubljana raste, zida se, napreduje, na drugi strani Pa počasi a gotovo propada. Prvi znaki velemest so vedno številnejši tudi v Ljubljani. Mestna občina vrši veliko socijalno misijo, ko posveča vedno številnejšim svojim občanom, ki so jih razmere potisnile v bedo, veliko skrb in jim lajša gorje in nudi možnost preživljanja z raznimi podporami in možnostmi zaslužka. In med te lahko štejemo v prvi vrsti kostanjarje. Na vogalu frančiškanskega mostu prodaja letos kostanj branjevka, ki je izgubila stojnico. Mestni magistrat ji je za odškodnino dovolil prodajo kostanja. — Kako gre letos kupčijia? — Tako, tako, začetek jc slab, upam pa, da bo boljše. — Ste že lani prodajali kostanj? — Ne, lani sem prosila za dovoljenje, pa ga nisem dobila. Kostanjarica peče pod veliko rdečo ma-relo. Ob 9. uri začne peči. ženice, ki hite zjutraj na trg, si mimogrede grejejo roke nad rečko. Pridejo Katica, Micka, Urška in kdo ve Sc, Kako jim jc ime. Kostanjarica jih rožna in / vsako malo pokramlja. - Veste, gospod, Mna imam, ki bi ga rada poslala študirat na huiiaj. Dovrši! je srednjo šolo. pa bi rad postal litograt. Pri nas pa take šole ni. Zato moram kaj zaslutiti: takse so visoke na Diranju za tujce; mož jc upokojen; / zaslužkom, če ga bo kaj, bi rada ron asala fanta, da bo doštu-diral. Veste, na univerzo noče iti. pravi, da ie dohtarjev že itak preveč. Pameten je ta fant. sem sj mislil, ko sem ogledoval še pečko. Iz katere se je že širil prijeten vonj po pečenem kostanju. — Pečko imam pa dobro, veste gospod, narejena jc po dunajskem načinu, in bolje peče kakor nava*dne. Prihodnje leto bom kupila pa voziček, ker nam masi^trat in dovoli stojnice. Stara kostanjarica Na Marijinem trgu prodaja letos kosta-njarica, ki jc prodajala lam tam nekje v šentjakobskem okraju. Magistrat ji je letos dovolil prodajo na prometnejšem kraju; plodaja kostanj že 20 let, ima torej nekake predpravice pred začetniki. — Kako jc s kupČiioV — Mislim, da pojde. Drag jc, kupujemo ga Po 4 Din kg. — Koliko jih pa jc za 1 Din? — Dvanajst, prav za prav jc cenejši, kakor lani, ker iTa je letos več. — Kupujete ga maida na Štajerskem? — Stajeic je ja, domač ni dober, je preveč voden, se ne da peči. Cc bi Ka cepili, bi bil pa dober. Invalid Pred Evropo ali pred Avto-ngo\ccm prodaja letos kostanj 10O°/b invalid. Lani je imel svojo stonjico pri Čevljarskem mostu, letos ga jc magistrat premestil na promet-nejše križišče, ker jc revež in je prav, da zasluži. — Mesto imate pa najboljše? — Se nc morem pritožiti, gospod, čeprav kupčija še ne cvete. Se ni prave zime, še ni mraza, v katerem kostanj posebno tekne. — Kdaj prodaste največ? — Takole med 5. in 7. uro. Preje }e kupčija slabša. Prodajani pa od 9. zjutraj do 9. zvečer. Tako trije na najprometnejsih krajih. Drugi bi povedih svojo storijo po svoje, ki bi gotov ne bile dosti drugačne. Vsi so skronuti, veseli, če prodajo kaj, da imajo za sproti in veseli, da jim jc magistrat s podelitvijo dovoljenja /a pečenje kostanja vsaj čez zimo olajšal težko borbo za vsakdani kruhek. SoGot Ne cincajmo! Zadnjo soboto jc nekdo v tem listu pod gorenjim naslovom potožil, da v sokolskih telovadnicah ni več videti tistega življenja, ki smo ga bili vajeni nekdaj. Navija več vzrokov, glavno pa je naposled to, da se zažene v Savez, čes, na njem leži vsa krivda. Kdorkoli si, nepoznani brat. povem ti, da je tvoja strelica zgrešila cilj. Prvič; beseda je izgovorjena na nepravem mestu in mora imeti nestvarno ozadje, ki bi ga vsaj mi ne smeli poznati. Imamo vse polno organizatoricnih možnosti, da se bratsko pomenimo na pristojnem mestu. Stvarno "motenje ne išče najprej zavetja v javnosti, ki bi jO hotelo namerno zavesti na kriva pota napačnega mišljenja in presojanj*. Kdor dela drugače, se oddaljuie od načelnega in pravilnega pojmovania sokolske-ga bratstva. Ne zdi se mi umestno, da bi tu dalje razpravljal o tem. Drugič; V Savezu se posveča največja skrb in briga sokolski vzgoji mladine. Bratske župe (in po njih bratska društva) imajo cele kupe navodil, okrožnic, vzpodbud, brošur in letakov, ki so se nabrale v teku 10 let in ki jih je treba samo smiselno in preudarno izrabljati, da se odvrne mladina s Široke ceste razbrzdanega življenja in se privede v sokolske telovadnice. Jas no je, da tega dela Savez ne zmore sam in to tudi ni njegova naloga, sicer bi ne potrebovali niti žup, niti druStcv. Kjer te edinice umevajo svoje naloge in izvršujejo samo svoje pravo sokolsko delo, tamkaj ne tožijo o praznih telovadnica))! Primerov je obilo, ki izpodbijajo gorenjo trditev. Cilj sokolskega dela ie tudi pridobivanje. Zidani ne rušijo pravilno in solidno zgrajenih, stavb; oni jih samo dopolnjujejo in lepšajo. Tretjič: Kdo neki nasprotuje uvedbi novih pano* telesne vzgoje v sokolske telovadnice? Ničesar, ki moj nepoznani brat morda smatra za »novo«, ne izključuje TvrSev telovadni sestav, ki o njem ves sokolski svet ve, da je splošno in posebe zgrajen in razčlenjen na najširši podlagi potreb in zahtev telesne in moralne kulture. Kar pa ni skladno s pojmovanjem lepote ln zdravja, to ne sodi v program našega vzgojnega dela. Cemu pa imamo načelništva in prednjaške zbore, ako ne zato, da na osnovi pravilnikov in predpisov, vadbenih ur in svojih razmotrivanj in posvetovanj dajejo delu življenj«, zmisel-nou in napredek? Vsi ti tehniški organi v lupah in društvih, niso stroji, ki naj bi opravljali mehanično izrabljanje časa in enerjjaJ, temveč, so in morajo biti živa, Imfl-kogfbna in miselna telesa, ki na temelju svoje prvovrstne avtonomije vzgajajo vse naše pripadnike po principih TvrŠcve sokolske ideje. Največja pogreška bi bila, ako bi hotenje in snovanje žive ideje ukle-pali v mrtvo besedilo birokratskih paragrafov. Pomnimo, da sokolski načelnik alt prednjak ni proios, ki z nagajko v roki in s surovo besedo v ustih vzravnava naše hibtenice in potiska našo miselnost v isti kalup. Sokolsko življenje hoče razmaha in višine, hoče one svobode, ki stoji v naših geslih, a ki ni identična z anarhiio. Toliko se čutim primoranega. da izpre-govorim v prilog resnici in se obenem odrekam nadaljni besedi na tem mestu, ker domnevam, da bi bila tu vsaka polemika brezplodna. Ne bi storil niti tega. ako bi nc pritiskali name bratje iz vse države, naj poizkusim zaustaviti vsak tudi početnički pojav malodušnosti ali beganja od ravne črte na kakršnakoli stranska pota. To je potrebno z'asti sedaj, ko stojimo /e v polnem pripravljalnem delu za naš II. jugoslovenski vsesokolski zlet, ki že trka na naša vrata in poziva vsakega in vse, da združimo vse svoje moči in jih damo na razpolago skupni stvari: veličini sokolske ideje! Združitve zda i so Časi! i . Gangl. Iz Celja —<• Predavanje dr. Vebra na ielj*ki Ljudski uuiverii. V ponedeljek t. m. ob iJO bo predaval na celjskem Ljudskem vseučilišču ljubljanski univerzitetni profesor g. dr. France Veber o aVQaan4|£ in človeku«. To predavanje je prvo izmed 4 predavanj, ki jih bo imel g. dr. \ eber v Celju pod skupnim naslovom »Bistvo osebnostih. Upamo, da bo predavalnica v meščanski Soli polna Celjanov. —e Opozorilo lastnikom >re<-k dri. razredne loterije. Vsi, ki so kupili arečke v podružnici i Jutra, v Celju se obve&cajo, da so srečke za žrebanje v V. razredu (zadnjem v 18. kolu) ie priayala in naj p h Ustniki čim prej obnove. Žrebanj* bo žo i novembra in bo trajalo 2H Int. —c Karambol dreh avtomobilov. Na križišču Kocenove ulice, Aleksandrove ulico in Krekovega trija je zavoiil osebni avtomobil, ki pa jo vodila trgovčeva soproga P. iz Savinjske doline, v torek zvečer v nasproti vozeči avtomobil Listnico avtotakeij-skega podjetja Antonije Kokol iz Celja, ki ga je šofiral šofer Ivan Šniigovc in se je pri karambolu zlomil desni blatnik na avtu Kokoljeve. Sreča je bila, da ie vozila ga. P. zelo počasi, sicer bi bila večja nezgoda neizogibna. Pred sodiščem. — Kako se pišete? , « Obtatoika Pove. — Neporočena? —Da, pimsrrn, imam pa topo opremo in 15.000 v )2oto\Tim Stran »SLOVENSKI NAROD*, dne 24. oktobra 1929. SI •9 «4f 23 ^Cvfta maska &torrtart Odločil se je za skrajno sredstvo. Na ostrih ovinikih je sanro prosil boga, da mu ne privozi nasproti kmiecki voz ali da bi ire stalo na oesti par konj. Dvakrat je malo manjkalo, da se avtomobil ni prekucnil v jarek. Kar je zagledal belo desko, ki je kazala smer skozi odprto ograjo na glavno cesto. Hepburn je vzkliknil od veselja. Po ravni cesti sta se mogla rešiti. Ko se je pobliža! označenemu kraju, je naglo zavil v stran, avtomobil je prevozil vogal na zadnjih kol'esi'h in nova krogla se je zairUa v karoserijo. Še ena ie zažvi-ž-gaia nad njima in se zarila v breg ob cesti. Pred njima se je odprla dolga, ravna cesta. — Hvala bogu, — si je oddahnil Hepburn. Prvič, odkar mu je bil motociklist za •petami. Je mogel odpreti izpuh. Osemci-'linderski Laurens je šinil naprej kalkor konj, ki ga udari jezdec z bioean. V zrcalu je Hepburn videl, kako motocifclist zaostaja. Zaostajal je tako hitro, da je Hepbujrn mislil -aa se mu je pokvaril mo. tor. Motocikel je postajal vedno manjši m slednjič ga ni bilo več videti. Kmahi je Hepburn znova zavil na široko severno cesto, po kateri je drvelo že mnogo avtomobilov iz bližnjega mesta in kjer bi motociklist ne mogel streljati za njim. — Rad bi vedel, — je dejal zamiišlje-no. — če ni bila to saano zvijača. — Kafoo to mtisHite? — je vprašala Rosasmonda. — Način, kako je ta lopov opustil zasledovanje. Coilensovi pajdaši so vražji dečki. Bogme, priznati moram, da raso •neumni. Cu'j-te, če opazite k je motocikli-sta v svetložolte.m usnjenem sii'knjiču, me takoj opozorit e. Zdi se mi, da j«e nekdo pred nama. Toda prevozila s*ta nad petdeset mali, a nikjer na bilo o Cotensovih pajdaših duha ne sluha. Opatzila jih nista ne pred seboj, ne za seboj. Zdelo se je, da so opustili naiponno zasledovanje. Hepbur-inove rrrfsli so se znova vrnile k Rosa- mu-ndi in mienemu neobhodmernai počLtku. Kar jc zagledal na deski ob oesti ime Melton Mowbray m v glavo mu je šfrni-la srečna misel. Kraj m«u je bal dobro znan, ker Je bil tu večkrat na lovu. Spomnil se je hotela, ki bi brl kot nalašč za utrujeno Rosamimdo. Stal je na kraju gozda daleč od glavne ceste. Kdor »ni poznal tega kraja, je lahko zgrešil hotel. Hepbufrn se je že vesehl počitka, ko je lcrenrl proti zapadu v os»ro;e tega romantilčn-eiga kotioka Anglije. — Tu si malo odpcčijeva, — je rekel Rosamundi. — Dvajset rrrilj iimava še po deželni cesti, pa sva na varnem kakor miška v luknjici. Ustaviva se v hotelu, kjer bova dobro r^rstrežena. Pošteno se najeva, potem pa ležete k počitku, a jaz si prižgem pipo. Kaj porečete na to? — Imenitno, — je odgovorila Rosa-munda, — nič boljšega si ne morem želeti. Predno se pa ustaviva v hotelu, bi rada nekaj predla-gala. Upam, da mi ne boste zamerili. — Kar na dan z besedo, — je dejal Hepburn. — Na vse sem pripravljen. — Devet je že, a vam se ne pozna, da ie že toliko ura, — ie začela. — Kaj pa mflsldte s tem? — Mislim, da ste še vedno v smokin-.gu in da varni črna kravata na takem izletu prav nič ne pristoja. — Za boga! — je vzlditaiBl Hepburn in začudeno pogleda'1 svojo spremljevalko. Nekaj časa je molčal, potem si je pa globoko oddahnil. — To je v rediu, — je dejal smeje. — Stari Rexworthy. lastnik hotela, je prijazen mož. Porečem mu, da sva pobegnila, in prepričan sem, da bo razumel najin položaj. — Pa sva res imenitno pobegnila, —: se je zasmejafLa Rosa/munda. — Saj niti zobne ščetke nimava. — Morda jo pa dobiva v Meltonu, — je dejal Hepburn, — Sag ni daleč do Meltona, Rexworthyjev hotel stoji ob drugi cesti. Cez pol ure je odhajal \z Merton Mowbray veli kavtomobil žolte barve. Zadaj sta bila pritrjena dva nova kovčega. Krepak mladenič za volanom je bil v novi obleki, in zgodfea, ka jo le priipo\nedova:l simpatičnemu trgovcu o svoji izgubljeni prtljagi, je bila mak) verjetna. Tudi njegova spreljevaTka se ie založila v trgovini z vsem potrebnim. Oba sta bita dobre volje. Ob desetih sta že sedela v jedilnic i »Gecrge Innaa tičartk»ie smrtno, vendar je ne-Soodiljiv rjodeam in doimačiim žtva-Jom. »78 podgan in miši sem doslej našel, pa se žrtve čedaJne bo Id množe, posijale md ekspresno še deset doz za mojega soseda.« piše gosp. L«., v T. o učinku »Uniiče-vadca po*4faft c£fasi< Vsaka beseda 3© par. Plača sc lahko tudi u znamkah ta udgovor znamko t Na vprašanja brez znamke tu ■ r,(lt?rnmrinmn Najmanjši n$1a* IM» S*—» mmmm 20odstotne kronske bone cwpu2€ Pu^Cka šredioTiioa. založm za/vod d. d- Osijek. Desatičina al. 27. 97-L Na obroke < upute po originalnih jenab vs* >'edmet€ ako se obrnete aa Kre-J-.tno zad-uzo detajlnvb trgovcev 1'ihHana C'zaletova al 1 8" l Dekle z nekaj kaip-itala, za skupno vod-swo trgovine, v provinci s^red-mesn tak>ežino t&kotf in pozneje kn;*! ^T>x~ vara«. 4. Kanal 24. Zazreb- 2292 Želodčno tinkturo jreizkušeno. prot: zaiprtju m drugim težkotam želodca pri'po-roča dr G Picoolii. Vekarnar v Llub-farrf 87-L Potnika za obiiskova.n\'e pnvatnih strank, s visoko pTOv;z:jo, šče Manufaktura »REKORD«, Selenburgova ul. 4. 2295 Stanovanje štirih sob, kopalnice :n pntikHn. t centru mesra. .sčl- dobra, m.rna strartka treh oseb za februar pod: »Postni pred;,: 41«. 2262 Otomane divane, salonske car n.tate. fote!]*. peresnice. modroce dobite najboljše in najceneje pri F Sajo-vic LJubljana. Stari trf 6. 2261 Kupimo: -abljeno, v dobrem stan-ju: 1 tran>-misjo 90 mm 4.5 m. 4 kompletna .ežlšca (R:ngschmie:i3gcr) 00 mm. 2 železni lermen:c- 200G X 200 do 240 X 90 mm Ponudbe Ste h n Orobnič. Videm-Dobrepo-Ije. 2265 „JAVA" pšenična kava e izvrstna, zelo redllna in okusna. Zahtevajte Jo prt vseh t/govcih. RazpošhUamc jo tud- po poŠti v zavojih po 5 feg za 70 Dm če se denar naprej posije ali pa po povzetju za 75 Din Povictj« j« 5 Din. dražje Po£tnnx> plaćamo mi Vsakemu 5 tg zavoju »Java«: pšenične kave ie kot darilo pridelana lepa skodelica za kavo Kdor pošlje 2 Din v znamkah do-b; \~zorec 100 gramom »Java« pšenične kave ooitnnie prosto. Sprejmemo za vsak večji kra] zastopnika PRAZIOMA KAf t „JAVA" K. O. BEOGRAD , Lom i na ul, II Ccannjente vseh orožnih in Irvozmh m tranzitnih polti jI odcrhr hitro tkrboo in po oajnižj; tarifi RAJKO RJRiC carin&k; poaredo*. LJUBLJANA. Masarykova cesta št. 9 (nasproti cannamaoi) Revizija pravilnega' zaračanavanja carine po meni deklariranega biaga is vse informacije brezplačno. Potrti neizmerne žafo-sti nazna ramo vsem sorodn&om, prijateljem in zoancetis MEao vest o izgubi naše«ga ljubega soproga, sina, brata, strica in svaka, gc-spoda Alfonza Mencinger posestnika, rezerv, kapetana H. kL, odi. z redom sv. Save V. razreda« ki je umrl dne 23. okiobra 1929 ob 13.30 po daljšem, rmikeipolnem trpljenju, sprav l-Jen s sv. cerkvijo in previden s sv. zakramenta. Po*re»b nepozabnega pokojnika se vrši etne 25. oktobra ob 15. uri iz mrtvaške veže splo&ie boJmce k Sv. Krizu. Ljubljana — Boh. Burica, d ne 24. oktobra 1929. Jožica Markež - Mencinger, soproga. — Franc in Ivana Mencinger, starši. — Tllka Schoch, Rozlka, Drago, sestri jn brat. — Juliu« Schoch, veleindu-suri-ialec in in komzmj v Curichu, svak. — Vik.orlja, nečakinja. Pogrebni zavod L Gajšek, Vcdmat. Uređaje: Josip Zttp*atič. — Za »Narodno tškaroo«; Pran Jegeriek. — Za opravo m inseraui: del isca; Otoo Chiistot — Vsi v Ljubljani.