$«. 148 Hanu i maim^ai anuti ta 11 V Trsko, v soboto 21. iunlja 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XIIX i®* i«i*Ja» livKfflfl poofeljek. vsak dao zjutraj. r dništvo* Auikega št 20, l nadstropje. DopU saj m / iljajo uredi ..t. atob >narrta n o« sprejemajo, rokopisi as ne vračajo. 1 >' *aij in odgov A j ton Oerbec. — Lastnik tiskarna Edinost. Tlak oskarae Rrtinost, ^ * anaia aa mesec L 7___ 3 mesece L 18.50, pol leta L 32.— ta celo leto L i. j,— Zrn inozemstvo mesečno S lir vet — Telefon uredništva In uprave št 11-57. EDINOST Morfiks v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v m kolona (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 zahvale, poslanica ta vabila po L L—, oglasi ilrntrnlh po L Z — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — Oglari, in reklamacije aa pošiljajo i^kljafno uprav fidlnosti, v Trsta, uiica ss. Pmčiška AsSkega štev. 201 L nadstropje. — TeleJaa nredniitva ta npnwa 11« Nonarhlia ali repuUHta ? U n V zanimivi razpravi, priobčeni v «Pra-r Presse*, pravi dr. Lujo Vojnovič, da ^ med problemi, ki so v zvezi z narodnim ujedinjenjem Jugoslo venov, tudi vprašanje: ali monarhija ali republika. Na podlagi zgodovinskih in psiholoških momentov se izjavlja pisec odločno za monarhisti črno ustavno obliko. Niti najte-meljHe-jši profesor javnega prava ne bi mogel dokazati kako načelno nasprotstvo med konstitucijonelno monarhijo v Italijt afi na Španskem, in med francosko republiko. Tudi najbistrejši učitelj ne bi mogel pojasniti, v čem je razlika, med tistavno nalogo kralja Viktorja Emanuela m ustavno nalogo predsednika francoske republike! Morda v dinastičnem čustvovanju naroda? Dr. Vojnovič oporeka tej domnevi. Izreka pa se za monarhistično obliko vladavine iz razlogov oportunosti, prikladnosti, ugodnosti . Za novo državo, ki si šele ureja svoje državno življenje, je velikega pomena dejstvo, da je na najvišjem mestu činitelj, ki ga ne zadevajo strankarski boji in perijodični pretresljaji ter da se vsaj v eni točki ne moti mirni razvoj naprav. V naši prekritični in pre-demokratični dobi je že v tem večja vrednost monarhije nad republik«. Seveda — dostavlja Vojnovič — za nekatere države. Taka' država je Jugoslavija, ki pa je imela še to srečo, da je našla vladarsko rti so, vz tuklo iz naroda, zraščeno z njim, in ki rzhaja od moiža, ki je z junaško in zmagovito vstajo proti še vedno mogočnemu turškemu cesarstvu podal smisel in smer jugoslovenskemu ujedinjenju! Pa tudi ne $ede na ta čustveni moment, ki ima v enem delu naroda svojo praktično vrednost, trdi Vojnovič, da je v tem Jugoslavija slična Italiji. Neogibna potreba ji veleva, da se v namen ohranitve svojih delov v enotnosti nikakor ne sme od-rzč* rnonarhistične državne oblike! V podkrepitev te svoje trditve navaja dr. Vojnovič poučen in prepričevalen primer. Italijanski državnik Francesco Crispi je bil v svoji duši — republikanec. Vendar se je odtegal pritisku svojih prijateljev, ki so ga hoteli pridobiti za republiko. Odgovoril jim je lapidarno: «La Mo-narchia ci unisce, la Repubblica ci divide* (Monarhija nas združuje, republika nas razdvaja). Četudi je biLa za marsikaterega italijanskega patrijota velika moralna žrtev, da niso sprejeli federalistične -»blike, je Crispi iz gori označenega razloga na Juhovit in globok način obrazložil potrebo, da se državna enotnost strne z monarhijo. Če je to veljalo za domovino Machia-veIlija in Cavourja, kako naj bi ne veljalo za mlado, malo in neizkušeno državo, ki se ji ni rodil še noben Machiavelli in noben Cavour in v kateri se bodo še dolgo pojavljale sredobežne sile?! So to sile, ki jih more držati na uzdi edino le monarhija, to je: stalnost v nasledstvu. V tem je razlog, da federalizem, oziroma avtono-mistični separatizem dovaja naravnost k republikanstvu in da se v mladih in ne še izkristaliziranih državah prav istoveti z njim. V pretežno agrarnih deželah odgovarja monarhistična oblika tudi duševnosti ogromne večine naroda, ki ga že stalni stik z naravo navaja k temu, da tudi v družabni sestavi vidi pojav naravnih sil, katerim se podreja iz svoje volje. Pri južnih Slovanih ima ideja edinstva, hierarhije, vodstva globoko, skoro versko pomembnost. Slovanska demokracija je v svoji duši monarhistična. V Črni gori je bil n. pr., kraj dozdevne ustave, vladar — vse. Sledeč svojemu nagonu je ljudstvo 3amo zahtevalo, da mu vladar vrši službo sodnika! Pa tudi v parlamentarični Srbiji se nadaljuje monarhični kult. Kmetje gledajo v prvi vrsti na vladarja ki zahtevajo od njega, česar jim ne more dati izven zakonov in ustave. Še bolj pa govorijo za monarhijo strankarska trvenja, ki se često razvijajo do bolestnosti. lio;i, ki bi se periodično in neogibno razvnemali ob volitve predsednika republike, bi dovajali deželo do najhujših spopadov, kakor jih vidimo v navadnem političnem svetu v berbi za oblast. V monarhiji pa ostaja vsaj najvišje mesto v državi nedotaknjeno od strankarskih tekmovanj. Znano je pa tudi, da se v demokraciji uveljavljata v glavnem dve struji: prva, ki stremi po popolnem izenačenju, druga pa z avtokratslco nestrpnostjo (kar je, pripominja Vojnovič, glavna pogreška vseh slovanskih demokracij). V taki demokraciji bi moral hiti predsednik republike, alf bolj tiranski nego vsak avtokratski vladar, ali pa večji slabič, nego p^rlamen-laričen vladar, kajti tak predsednik bi bil žc£a svojih «ve!ikih vo!ilcev»! Ni dan vsakemu narodu, da bi imel na čelu kakega slovanskega Marka Avrelija. (Rimski cesar v drugem stoletju, ki je bil odličen po svoji učenosti, pravičnosti, milini in strogem vršenju svojih dolžnosti). Vojnovič se bavi na to z RacHčevo propagando za «človečansko republiko«. Čudno se bo zdelo — pravi pisec — in vendar je res, da je Hrvatska monarhisti-čnsga mišljenja kljub vsemu republikanskemu programu «hrvatske seljačke stranke*. Vse republikanstvo Radičevih poslancev je le zastava. — nezadovoljstva To je etiketa, za katero se skriva monar-histično vino. Za to govori tudi hrvatska zgodovina od davnih časov, Hrvatje so ostali zvesti monarhizmu tudi tedaj, ko so jih Habsburgovci zatirali in zapostavljali Zanje je bil cesar vedno tudi «hpratski kralj». Tudi vstaja Zrinjskega m bila namenoma naperjena proti Habsburtfovcem, ampak je bila le nespretna manifestacija ogrsko-hrvatske statuame avtonomije. Duševen pojav, več aH manje lasten vsem slovanskim plemenom, je v tem, da jim je tujec simpatičnejši, nego lastni rojak. Od tod tudi republikanstvo Radičeve stranke. Vzrok je v omalovaževanju lastne krvi in v zavisti, ki prihaja naravnim potom iz omalovaževanja. ^ ^ Edino -le v Srbiji je nekoliko iskrenih republikancev, ki so prepričani, da je republika evolucijonistična spopolnitev monarhije. Toda to je le mala skupina, ki ne nahaja odmeva v ljudskih masah. Srbi v prejšnjem kraljestvu se odlikujejo pred vsemi drugimi Jugosloveni z jakim, mirnim in zdravim človeškim razumom. Ta zdravi razum, ta politična izravnanost je trdna podlaga, na kateri sloni jugoslovenska država. Srbi vedo, da je monarhija za državo isto, kakor cement in železni beton za poslopje. Videli so, kako je njih sedanji kralj preživljal z njimi, preprosto in »republikansko*, vse dobre in strašne dneve. Razumejo, kake je vez med narodom in kraljevo hišo najvarnejše jamstvo v vseh viharnih Časih. Vojnovič je uverjen, da pridejo tudi na Hrvatskem skoro do tega spoznanja in da prideta, zbližanje in popolna, sprava z demokratično monarhijo. To pa tembolj, ker je poleg italijanske vladarske rodo vine jugosfovenska kraljeva še edina dinastija, izšla iz naroda! Vojnovič zaključuje« Vse zastonj! ko doraste mlada generac^a, bo tudi konec za reakcionarni pleiaecaki kaauaailizeml Mlado vino m za stare cevi. Tudi v starih ceveh je bilo morda nekdaj dobro vino, toda stare generacije so ph izpraznile in ostala je le gošča na dnu. Sedaj pa je vrsta na novem vinu, ki pa bo tucfc s svoje strani vsebovalo nekaj starega in zdravega. In to nekaj je večno močna m plodna vinska trta! _ Tudi prostozidarstvo je vmes ? Sklicanje parlamentarne večine in ministrskega sveta - Mchele Bianchi se brani RIM, 20. Odbor parlamentarne večine javil, da je bil udeležen pri umoru Mat-teottija tudi neki visoki fašist Rltppelli pravi, da je sicer zvedel, da pripravlja Dumini neko kazensko ekspedicijo, toda nikdar si ni mislil, da gre za umor Mat-teottija. Ko mu je po dovršenem činu Dumini pripovedoval o umoru, mu je prišlo baje slabo. Galassi, ki je prispel rčeraj h «Kraljici nebeški*, je tudi zelo potrt. Pogumnega se pa dela Dumini, čeravno postaje vedno bolj gotovo, da je on aji pa Volpi umoril Matteottija. Tudi Dumini je postal nekoliko bolj zgovoren. Pričel je zvračati krivdo na neko visoko osebnost, ki je še vedno v vladi. Naldi pa. je imel včeraj nekake vrste živčni napad Pričel je jokati na ves glas; pritekli so stražniki, ki so ga komaj po-mirili. Pozneje se je spet zjokal kakor otrok. _ Minister Carnatzza je nedolžen RIM, 20. Agencija Štefani odločno zanika trditve nekega rimskega Usta, da je imel minister Carnazza stike z avv. Fitip-pellijem. _: Fašistovska manifestacija t Vicenzi. VICENZA, 19. V mestu se je sešlo iz vse pokrajine okoli 4000 fašistov, ki so z veliko demonstracijo izkazali svojo solidarnost Mus-soliniju in vladi. Na mestnem trgu je govoril župan, ki je ponovno prisegel zvestobo Mus-soliniju, kljub razburjenju, ki ga je povzročil strašni zločin, izvršen nad poslancem Matteot-tijem. _ Pritisk vlade na tisk RIM, 30. Tiskovni urad v ministrstvu za notranje zadeve poroča: Današnja številka lista «LTtalia Libera* je bila ova-jena sodmjskemu oblastvu radi ščuvanja k razrednemu sovraštvu. Petrolejska afera RIM, 20. Kakor znano, je obdolžil italijanski tisk on. Finzija sokrivde pri umoru Matteottija z o žirom na okolnost, da je nameraval Matteotti v zbornici dokazati« m prinese v pose oni rzaaji da je on. Finzi pri petrolejski aferi precej kako senzacijonafno odkritje, poroča da- zaslužil. V zvezi s to obdolžitvijo sporoča nes, da je boj za prvenstvo med držav- minister za državno gospodarstvo: nima podtajnikoma Finzijem in Acerbom Z ozirom na poročilo nekaterih listov trajal že od dneva, ko sta bila imenovana j o dogovoru «Sinclair* (ameriška družba) za državna podtajnika. Ecuj baje izvira iz pripominjamo*: sovraštva, ki je med njima nastalo, ker se j 1.) Da je dogovor «Sitnctair» postal iz-ni on. Finzi odzval vabilu načelnika vršljiv samo za družbo in ta izvršljivost prostozidarjev comm. Palermi-ja, naj pri-1 se tiče le pričetka proučevanja geološke-stopi v prostozidarsko organizacijo, v ka- ga značaja, za katero je določena doba _ __ __ —— a---1— m:,ui« 3 let; 2) da bo ta dogovor postal obvezen je sklenil, da pripusti vse delo za raz-čiščenje sedanjega političnega položaja vlacfi, ker ji zaupa in ker smatra, da je njegova naloga v zadevi Matteottija že izčrpana. Nadalje je odbor tudi sklenil, da se več ne sestane do prihodnjega zasedanja zbornice. Ministrski predsednik Mussolini, ki pa polaga veliko važnost na sodelovanje parlamentarne večine — saj je on. Fin-zi-ju svetoval, naj se obrne nanjo, da bi ga varovala pred dolžitvami opozicije —, je danes naročil podtajniku v ministrskem predsedništvu on. Acerbo, naj skliče poslance parlamentarne večine na sestanek v sredo 25. t. m. v palači Venezia. Sestanku bo predsedoval ministrski predsednik Mussolini. * V pondeljek, dne 23. t. m. se bo vršila seja ministrskega sveta v palači Vimi-nale. Na seji bodo predvsem razpravljali o notranjem političnem položaju. Na dnevnem redu bo tudi razprava o izjavah, ki jih bo ministrski predsednik podal naslednjega dne v senatu, ter o finančnem ekspozeju finančnega ministra De Štefani tudi v senatu. Zdi se, da je razburjenost radi Matteot-tijevega umora nekoliko polegla. Vlada se čuti sedaj precej bolj močno, ker ima za najhujši slučaj pripravljeno državno milico, ki je mobilizirana. Javno mnenje sicer še vedno z vso vnemo zahteva, da mora vlada storiti vse, da se Matteotti-jevo truplo najde; toda človek dobi vtis, da je tisk pustil umor kot takega nekoliko ob strani ter da skuša prodreti globlje, t. j. do zadnje korenine, kjer tiči vzrok, da je prišlo do tako groznega zločina. Časopisje se pri tem ne ustavi niti pred najvišjimi vladnimi osebami. Tako je z vso silo navalilo na državnega podtajnika on. Finzija, ki pa se je naveličal odgovarjati na napade ter izjavil, da bo molčal, dokler preiskava ne dožene resnice. To izjavo je podal uredniku lista « Ser eno*. Glasilo ljudske stranke «Popolo», ki skoro vsak dan prinese v posebni izdaji nifestacijo proti italijanski vladi. Pri glasovanju je bil predlog socijalista GraJberja zavrnjen s 94 proti 38 glasovom. Francoska zbornica za Matteottija. PARIZ, 20. Zbornica je odobrila predlog, ki so ga stavili socijalisti glede tragične usode poslanca Matteottija. Ministrski predsednik Herriot je izjavil nekatere pridržke, da se spoštuje suverenost Italije. Doumersue sprejel diplomatski zbor PARIZ, 20. Predsednik republike Dou-mergue je danes popoldne sprejel zelo svečano diplomatski zbor. Mons. Ceretti, zastopnik sv. stolice^ je kot naj starejši izmed članov diplomatskega zbora častital predsedniku na izvolitvi ter izrazil željo, da bi pod predsedstvom Doumergue-a ves svet mogel končno uživati popoln mir, ki bo zagotovil tudi Franciji varno in j srečno bodočnost- Mons. Ceretti je zago-j tovil predsednika, da lahko z gotovostjo računa na sodelovanje vsega diplomatskega zbora v svrho dosege tega ideala. Doumergue se je zahvalil ter izjavil, da nobena država ne želi bolj, da bi se ta ideal uresničil, kakor ravno Francija. «Na ta ideal bo francoska vlada vselej pristala — je zaključil Doumergue — m častitke diplomatskega zbora so mi v dokaz, da žeH diplomatski zbor sodelovati, da pride v kratkem času dan, ko bo zavladal med človeštvom mir, ki ga vsakdo tako srčno želi. __ Vesti iz Jugoslavije Otvoritev donavske konference BEOGRAD, 20. (A). Danes ob 14. uri je minister vnanjih poslov dr. NtnČić otvori! konferenco donavske komisije. Listi naznanjajo, da obišče v juliju angleška sredozemska eskadrilja jugoslavenska pristanišča. Incident v Sofiji Jugoslo venski poslanik v Sofiji Rakić je prispel danes v Beograd, da poroča Sr za italijansko vlado šele po odobritvi od strani obeh zbornic; 3) da bo vlada predložila zbornici kr. odlok v razpravo in da tero so se že vpisali on. Acerbo, Michele Bianchi, comm. Rossi in gen. De Bono. Ta boj je včasih tako vzplamtel, da je moral poseči vmes sam Mussolini. To poročilo «Popola* pa je odločno zanikalo tajništvo j bo zahtevala nujnost. prostozidarske organizacije, ki izjavlja, i RIM, 20. V svrho pojasnitve, da ne obda niso bili on. Acerbo, Bianchi, Rossi in j stoji nikako igračkanje z odgovornostjo De Bono nikdar člani prostozidarske or-j glede dogovora «Sinc!air* in da si oni, ki ganizacije. I )e imel nalog, da se z dogovorom bavi, a Popolo» očita comm. Bianchi ju, da je prisvaja samemu sebi kritiko ali pohvalo bil v zvezi s prikritim izseljevanjem, ki za zasluge, ki si jih je hotel steči s pro-je posebno cvetelo v Napo liju. Bianchi je učit vi j o tega dogovora, — se ugotavlja, takoj zavrnil očitke omenjenega lista v.da se je poleg kompetentnega ministra pismu, ki ga je poslal vsem rimskim on. Corbino in načelnika nadzorništva listom. rudnikov prof. Milossevicha tudi on. Sinoči se je v mestu raznesla vest, da Guido Jung, in nikdo drugi, po nalogu mije bil izdan ukaz za aretacijo načelnika j nistrskega predsednika bavil s prouče-tiskovnega urada fašistovske stranke1 vanjem in tehničnimi pogajanji za skle- nitev dogovora. Kompetentni uradi finančnega ministrstva in erarski odvetnik so bili vprašam za svet glede določb, ki se tičejo njih. _ Odmevi umom Matteottija v inozemstvu BERN, 20. Socijalisti so stavili v državnem svetu predlog, s katerim državni svet izraža italijanski zbornici sožalje ob priliki umora Matteottija. Socijalist Gruber je poudarjal, da je Matteotti padel kot žrtev svojega demokratskega prepričanja; omenil je tudi, da sta se pridružili žalovanju italijanske zbornice tudi belgijska in francoska zbornica. Ob zaključku svojega govora je v imenu mednarodne solidarnosti zahteval, da izrazi državni svet sožalje italijanski zbornici Radikalec Ferrer je v imenu predsed-Italiano*. Morda ima nekoliko bolj mehko ni št v a zbornice ki meščanskih strank zavest kakor ostali in je radi tega tudi bol)' hteval, da se predlog zavrne; kajti sscer zgovoren. Državnemu pravniku je baje iz-!bi se čin državnega sveta smatral za ma- comm. Freddi-ja. Ker so podobne aretacije na dnevnem redu, se je vest zdela zelo verjetna, tembolj, ker je comm. Fred-di obdolžen, da je sokriv napada na faši-stovskega disidenta on. Fornija za časa volilnega boja. Vest pa se danes ne potrjuje; comm. Freddi je le podal ostavko. «Grustizia», glasilo unitarske stranke, h kateri je pripadal Matteotti, poroča, da je comm. Freddi pozval poslanca Fornija na dvoboj radi te obdolžitve. «Regina Caeli» Dumini, Volpi, Filippelli, Putato, Nakfi, Galassi, Laszlo rn drugi, ki se nahajajo v ječi fcReg. Caeli*, se ne spomnijo na «Ree — s tisto hitrostjo v sklepih, 'ki je ena njegovih predpravic, znal dati oblastvu potrebno moralno moč, da hitro poseže v vozel zločina in da izda kakih osemdeset nalogov za aretacije, brez ozira na minalost ljudi, ki so bili aretirani, na dostojanstvo, ki so ga zavzemali v stranki, na njih funkcije v državni službi, sn na zveze, radi katerih se je moglo misliti, da so ljubljenci režima! Hude besede rabi tisti stari parlamentarec. Da smo jih mi izrekli še pred par dnevi, bi bila padala na nas ogenj in žveplo in morda ne bi bila izostala tudd kaka — kazenska ekspedicija. Suho in brez ovinkov pravd tisti parlamentarec, da se je zgrnila okoli osebe ministrskega predsednika, torej na najvišja mesta, roparska, tolpa (banda brigantesca), ki je izrabljala svo^ položaj v svoje osebne zločinske namene. Ugotavlja, da je bsl izdan nalog za aretacijo blizu stotine oseb, ki so zavzemale vplivna mesta v večinski stranki in v državni službi! Te ugotovitve tistega starega parlamentarca podajajo uprav porazno slako gnila vi, ki so jo zanesli na visoka mesta ljudje, ki jih razkritja spravljajo sedaj v zvezo z najstrašnejšim zločinom! Priznano bodi, da so imel« začetniki gibanja, ki je ustvarilo sedanji režim, najboljše in res idealne namene. Ali zgodilo., se je, kakor se rado dogaja pri vsakem velikem gibanju: da so ga namreč izrabiti v svoje umazane namene elementi, ld jih sedaj tisti stari parlamentarec sednik Mussolini neusmiljeno pahnil iz poštene Človeške družbe, najbolj silile na to, da so naše dežele izgubile svojo avtonomijo, da so bile degradirane v nje neizmerno moralno in materijalno škodo! In znano je tudi, da so iste osebe delovale na to, da bi Gorica prenehala biti sedež nadŠlcofijet Ce ne bi bili dogodki tako neizmerno žalostni, bi mogli mi občutiti zadoščenje, da je ta'ke ljudi, ki so z neresničnim italijanskim patrijotizmom pokrivali svoje grde nagone, zasegla roka maščevalne Nemeze. Pač pa smemo zahtevati drugačno zadoščenje, ki naj bo v tem, da se storjene krivice popravijo in da se zacelijo rane, ki so jih vsekale našemu ljudstvu roke, — 'ki so po ugotovitvah onega parlamentarca — nečiste in omadeževane!! „ČEKA" označa kot »roparsko tolpo*. Več nego razumljivo pa je z naSe strani vprašanja: Bog vedi, kolsko uk repov na škodo naše narodne manj- šine je bilo izdanih pod vplivom fn pritiskom ravno te tolpe?! Ali nI ravno ta tolpa s klevetami in sumničenji izsiljevala vso dosedanjo manjšinsko politiko a vsemi nje krivicami tn preganjanji?! Saj je n. pr. javna tajnost, da so neke osebe, ki jih je sedaj ministrski pred« Med stvarr-^ ki so prišle na dan povodom umore posl. Matteottija, je najzanimivejše odkritje in razkrinkan je tajne fašistovske teroristične organizacije, ki so ji dali italijanski listi ime «Čeka», in sicer po ruski organizaciji «Ćeka», t. j. «čerezvyčajnjrj komitet*, ki se imenuje skrajšano po začetnih črkah obeh besed č in k «Čeka». V Rusiji je to nekak izreden odbor za pobijanje protirevohicijo-narnega gžbanja, ki je razširjal posebno r prvih letih ruske revolucije strah in trepet po vsej Rusiji. Sedaj se je odkrilo, da ; obstoja slična organizacija tudi v fašizmu. Popolarski list «Popolo», ki izhaja v Rimu, je objavil te dni obširne in zanimive podrobnosti o sestavi in delovanju fašistovske «Čeke». Fašistovska čeka je se-| stavljena iz dveh delov: iz političnega in akcijskega oddelka. Akcijske oddelke tvorijo takoimenovani fašistovski arditi. Politični oddelek obstoji iz gotovega števila tajnih fašistovskih agentov, ki imajo nalogo nadzorovati dejanje in nehanje nasprotnikov fašizma, pa tudi dejanje in nehanje fašistov samih. Akcijski oddelki fašistovskih arditov pa so določeni za izvrševanje nasilij, ki se seveda ne kaznujejo. «Popolo» pravi, da se take «Ćeke» nahajajo po vseh večjih središčih Italije, posebno pa v Milanu, Turinu, Genovi, Bo-j logni. Trstu in Florenci. Te organizacije imajo po »Popolu* na vesti znani pokolj v Turinu v decembru 1. 1922, pri katerem je našlo smrt 12 oseb, ne da bi se bila nikdar odrectila preiskava, tn še razna druga nasilja in zločine. Fašistovske »Čeke* so se obrazovale že v letu 1923, toda njih sistematična organizacija* je bilal izvedena še le v začetku L 1924. Dumini, ki je bil aretiran kot osumljen umora posL Matteottija, je bU glavni inšpektor fašistovske «Čeke». Ta organizacija — pripoveduje dalje «Popolo* — ima na vesti tudi znani na-i pad na fašastovskega disidenta Cezarja' irorni, ki je bil izvršen tekom letošnje vo-» j lilne borbe, in sicer 12. marca L L v Milanu. P opola rs k o glasilo pripoveduje, da : je Cesare F orni sam pravil na hodniku poslanske zbornice svojim prijateljem po-< drobnosti o napadu, katerega žrterv je Imel postati, a se je vendar rešil. Form jsi pripovedoval, da je poslal posl. Giunta, ki je bil tedaj glavni tajnik fašistovske stranke, fašjem okrožnico, v kateri je ukazal, da se imata Forni in Sala nasilno napasti, ako bosta hotela govoriti na jav« nttt shodih. Isto grožnjo je naslovil na Fornija neki odvetnik iz Alessandrije, ld dfcfed obcoem «t imenu neke vi-ocebe* nalepi« obljabe, ako kandidata unjilnuta fwjo Furu^a fe Sadi ca tudi gro-Dragi sta faaekt Fara In *od v RrelS. V torek ll> je bđ Fond poklican k prefektu t Parijo, ki je bii po rrofi lastni Izjavi poalan ▼ Pavi jo .s izrecnim na Jogom, da udtcšf Fornijev cfiridectizem s kakršni-■ukoti sredstvi. Fonri se je ▼ spremstvu polkovnika Mngnaghl-ja. konzula lome-Ibskc legije, podal v Pavijo k prefektu, kjer je našel zbrane prefekta Ricci-ja, itarabinerskega polkovnika in poKcijske-rfa inšpektorja kom. Secchwja. Prefekt Ricci je sporočil F orni-ju ukaz ministrskega predsednika MussoHnija, ki je zalite val, naj mu navede imena onih štirih oseb iz MussoHnijeve okolice, na katere je cikal v svojem govoru v BielLL Forni Je navedel 5±rri imena: kom, Rossi, načelnik tiskovnega urada v ministrstvu, kom. Luigi Freckfi, načelnik tiskovnega urada faiistovske stranke, podmrnfeter Al do Finzi in Francesco Gćunta, glavni tafnik fašistovske stranke. Forni je tudi izjavil, da je razen glede Finzi-ja pripravljen dokumentirati težke obtožbe, ki jih je izrekel proti omenjenim osebam. Končno je Forni dodal, da je pripravljen navesti £e druga imena, ako bi Mus solmi hotel kaznovati zgoraj imenovane osebe. Preden se je Forni poslovil od prefekta, ga je tucfi obvestil o grožnjah naperjenih proti njemu in Sali. Prefekt je odgovori! z znamenjem protesta in začudenja. Tekom popoldneva istega dne — pravi dalje «Popo!o» — je prefekt sporočil For-nijeve izjave v Rim, ne ve se pa ali neposredno Mus so linij u ali pa . Rossi-ju in Giunti, ki sta biia poslala v Pavi jo kot zaupnika. Dejstvo je. da je zvečer istega dne odpotoval s sarzanskim vlakom iz Rima v Milan Dumi ni. Ob dveh popoldne naslednjega dne je napadla Fornija na glavni postaji v Milanu tolpa 30 oseb pod Duminijevim m Voipijevim vodstvom. V tolpi sta bila tudi Brambilla in Mazzuoli (Vsi ti so bili aretirani sedaj povodom umora poslanca Matteottija). Forni ju se je posrečilo rešiti, za kar se ima zahvaliti le svoji izredni telesni moči. Prijatelji Cezarja Fornija in njegovi sorodniki so izvedli na svojo roko preiskavo ter so ugotovili sledeče: 1.) Pavijski prefekt Ricci je sporočil imena oseb, ki ?ih je Forni obtoži*, tudi glavnemu tainiku fašistovske stranke Giunti in podtajniku Cezarju Rossi-ju. 2.) Posl. Giunta. Cesare Rossi in Gio-» vanni Marmelli so se sestali isti dam, v torek 11. marca, ter sklenili, da se mora Forni odstraniti in poslali so še isti večer v Milan Dtrmini-ja 9 kategoričnimi ukazi. 3.) Cesare Rossi je rekel tisti dan nekemu stotniku narodne milice, ki ga je srečal v ulici Arancio in mu pripovedoval o Fornijevem disidentskem delovanju, sledeče besede: •Pusti gaT pusti ga, Forni ee ne bo več dolgo Časa gibal*. In res — zaključuje «Popolo» — je naslednjega dne le malo manjkalo, da ni Forni postal žrtev zločincev. Varulte se tifusa I Tukajšnji občinski zdravstveni urad razglaša: Opaža se, da je v zadnjem času nara-stlo število slučajev trebušnega tifusa. To je povzročilo v prvi vrsti uživanje surove zelenjave, s katerim se zelo pogost oma prenaša tifus, ker se perejo v že okuženi vodi. Vsled tega se priporoča prebivalstvu. naj je le kuhano zelenjavo. Tucfi s sadjem se prenaša tifus, dasi bolj redkoma. Sadje je toraj treba oprati v več vodah. Pri tem naj se rabi voda n. Bno$-nice. Mleko nai se najprej zavre, ker je fveže mleko izborno polje za razmnoževanje tifujenih bacilov. Iz istega razloga je nevarna tudi smetana. Tudi surove školjke (oštrige Hd.) lahko vsebujejo ti-fusni strup iai naj se vs!ed tega ne jedo. Priporoča se tucfi največja snaga v hiši, snaga telesa in predvsem naj si vsakdo skrbno umne roke pred vsako jedjo in po rabi stranišča. Živila je treba hraniti na takem mestu, da ne morejo priti nanje ne prah ne muhe. Poslanec W0ian se je povrnil včeraj iz Rima_ Odpravsina tudi za uradnike novih pokra-ffs. Vsled prizadevanja poslanca Wilfana je odredil finančni minister z nedavno- okrožnico, ki jo je razposlal finančnim inrtendancam, da te ima takoj izplačati uradnikom novih pokrajin. Ici so bili nedavno odpuščeni iz službe, odpravnina v znesku šestih mesečnih plač. Državna blagajna je vpisala tozadevne kredite. Prihod voinih pohahlieacev. Včeraj je dospelo v naše mesto kakih 150 vojnih pohabljencev iz pokrajine Toscana, ki so na ro-»?nju v novih italijanskih pokrajinah ob Jadranskem morju. Prva skupina je dospela ob 12.10 iz Reke na glavni kolodvor. Na kolodvoru so sprejeli te voine mučenike zastopniki raznih mestnih oblastev, zastopstvo tržaških vojnih pohabljencev, zastopstva raziih drugih ratrijotičnih udruženi ter Številna množica ob-instva. Spreiem je bil prisrčen in ganljiv. Množica je romarje burno pozdravila; ženske so jih okinčale s cvetjem. Po okrepčilu, ki je bilo prirejeno v mali dvorani na kolodvoru, •o se pchabljenci podali v mesto, kjer je bilo v neki gostilni pripravljeno zanje kosilo. Ob 17. uri so dospeli ostali pohabljenci, ki •o se bili ustavili v Postojni, kjer so obiskali tacr.ošnjo jamo. S to skupino, ki je bila številnejša, je dospel znani vojni slepec, poslanec Carlo Delcroiz. Sprejem je bil istotako gan-$fv in prisrčen. # Po prihodu so re pohabljenci z vojaško godbo na čelu podali v vojašnico Oberdan ter obiskali celico, kjer je bil zaprt Viljem Ot>er-dan in mesto, kjer je bil usmrčen. Tekom dneva so v skupinah obiskali Lloydovo ladjedelnico, muzej «Risorgimento>» in grad ter park Mlramar. Škedenjska Šolski otroci ponove v nedeljo, 22. jun I ta ob 18. uri na splošno željo RiblČi-čevo «Kraljfico palčkov*. Kdor si želi urico plemenite in prisrčne zabave, naj prihiti jutri ijiedat čudne reči, ki se .godiio v kraljestvu palčkov. — Predstava se bo nšOa ▼ dvorani DKD pri Sv. Jakobu. — P, n. učfrteljstvv In starih as opozarjajo na to predstavo. Privo-Miie otrokom spet enkrat plemenito zabavo! OraitvM« vesti GLASBENI VEČER SOLE •GLASBENE MATICE V TRSTU. Nocoj ob 20. uri priredi «dasbena Matica* svoj glasbeni večer v dvorni DKD pri Sv. Jakoba. Naj naše občinstvo pribiti v potnem itevflu na današnjo prireditev, da se prepriča o notranjem delovanju naše «Glasbene Matice® in da zadosti svoji narodni dolžnosti ob petnajstletnici omenjenega zavoda. Kljub težkim razmeram, v katerih se nahaja «Matica», aL je zopet vzpostavila svoj šolski orkester in pevski zbor, katera nastopita tudi aa današnji prireditvi. «Kolo», Jutri, v nedeljo, odpade pevska vaia. KontoveL Domači diletanti ponovijo jutri, dne 22. t. m. priljubljeno Jurčičevo narodno igro s petjem v petih dejanjih «Domen». Med dejanji svira znana proseška godba. Začetek točno ob 5.30 pop. Predprodaja vstopnic od 11. predp. v dvorani. M. D. P. - Sv. Jakob. V nedeljo kopalni izlet v Sesljan. Odhod s pa mikom ob 8.30 zj. ženski odsek MDP . Sv. Jakob. Jutri, nedelja, sestanek ob 10. zjutraj. Tovarišice naj se ga polnoitevilno udeleže. — Načelnica. Is trialkega ilvllenla Dve kolesarski nezgodi. Sinoči okoli 18. ure je bil prepeljan v mestno bolnišnico 18-letni mehanik Ivan Marchesani, doma iz Gradeža. Mladenič j z imel dve rebri na levi strani prs zlomljeni ip druge poškodbe po trebuhu. Povedal je, da je okoli 14. ure padel v Gradežu s kolesa ter se pri tem poškodoval na omenjeni način. Ponesrečenec je bil sprejet v kirurgični oddelek. — Podobna nezgoda je doletela 22-letnega študenta Alfreda Cumer, stanujočega v ulici Chiozza žt. 33, Ta je sinoči okoli 23. ure v ulici .Scipio Slataper padel s kolesa tpr se opraskal po rokah, kolenih in po obrazu. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici. 2rtev avtomobila. Sinoči se je pripetila na trgu Unita huda nesreča, ki je zahtevala mlado človeško žrtev. Deklica Locrette Tretena, stara 12 let, stanujoča v hiši št. 6 na omenjenem trgu, je šla okoli 18. ure z doma z namenom, da bi se podala k očetu, ki je bil zaposlen v nekem uradu na trgu Tom ase o. Ko je dospela do kavarne «Specchi» in je hotela iti preko ulice, jo je podrl na tla nek javni avtomobil. Deklica je cbležala težko poškodovana. Šofer je priskočil deklici na pomoč; posadil jo je v avto ter jo nemudoma prepeljal v me-,stno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v zelo nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Kljub prizadevanju zdravnikov je uboga deklica okoli 22. ure podlegla hudim notranjim poškodbam. Šofer je bil odveden na policijski lcoroisa-j^'at v ulici Sanita, kjer je bil zasKšan. Skušal je dokazati da ni kriv nesreče, a ker se je dognalo, da ni dal svarilnega znamenja s trob-Ijenjem, je bil pridržan v zaporu. |z trtaike pokrajine Iz Sežane. Prostovoljno gas. društvo v Sežani slavi letos tridesetletnico svojega obstoja. V ta namen priredi dne 27. julija t. L veliko vrtno veselico združeno z gasilskim nastopom tn javno tombolo z bogatimi dobitki. V to svrho sef vabi bratska društva, da se omenjene veselice udeleže v obilnem številu, naproša se tudi istočasno ostala druitva, da ta dan ne prirejajo veselic. — Natančnejši spored se pravočasno objavi v listah. 76-tstna Marfta Kuitrfn iz Lokavca js prišla iylii visoki starosti pa* v Gorico, v bližini PaHftchov* fostiin« se je starka vstad onemoglosti sgradua v nezavesti na tla. Prepeljali so fo v gariffko bolnišnico. Ves« z Goriškem Procesija Sv. Rešnjega telesa. Kakor druga leta, tako je bila tudi letošnja procesija nad vse svečana. Procesija je krenila ob 8. uri zjutraj iz stolnice in se pomikala ob petju, pritrkavanju .zvonov in igranju dveh godb po glavnih goriških ulicah. Kakor vedno je vodil tudi letos procesijo goriški knezonadškof dr. Sedej. Na Travniku je pričakoval procesijo Špalir vojaštva z dvema vojaškima godbama. Romanje italijanskih časnikarjev v Gorico* Na poslednji seje goriškega odseka julijske novinarske Zveze je bilo določeno romanje italijanskih časnikarjev na goriško bojišče na ^20. septembra t. 1. Goriški odsek se z marljivo vnemo pripravlja, da kolikor mogoče dostojno in gostoljubno sprejme tovariše iz starih pokrajin. V to svrho je priredil v preteklem mesecu velik koncert in sedaj je izvolil iz svoje srede poseben pripravljalni odbor, kateremu je poverjena naloga, da ukrene vse potrebne predpriprave, da romanje čim lepše izpade. Cestne nezgode. 82-letni Josip Calig iz Vermegliana je imel v torek zelo nesrečen dan, ker se je v enem in istem dnevu moral kar dvakrat zateči k »Zelenemu križu» za pomoč. Zjutraj je nesrečnega starčka povozil in podrl na tla neki neprevidni kolesar in mu povzročil razne lahke poškodbe. Popoldne pa je starček še tal po mirenski cesti, kjer mu je vsled starosti m jutranjih poškodb postalo slabo, da se je zgrudil na tla in pri tem zopet poškodoval po obrazu in rokah. Pri obeh nezgodah mu je prihitel goriški «Zel. križ« na pomoč. — V drugem delu mesta pa je podrl voz na tla kolesarja Adama Trevisan iz Ronk, tu pa po neprevidnosti voznika, ki je z veliko naglico dirjal s parom konj. Trevisan je zado-bil pri padcu dve lahki rani na glavi, medtem ko je bilo njegovo kolo težko poškodovano, tako da mu je mogoče bolj žal za kolo kot za glavo! Ne dajajte otrokom vžigalic! Tako govorijo modri ljudje. Naslednji slučaj pa pravi, da naj se tudi sekire ne dajo otrokom v roko. Na Lokvah sta se igrala bratca Kolenc s sekiro. Med to nevarno igro je eden iz bratcev od-skal drugemu bratu palec in sredinec na levi roki. Otroka so prepeljali v goriško bolnišnico. jbđoetno poglavje. Na Goriškem so pojavi duSevnih bolezni tako gosti in se tako množijo, da bi morali vzbuditi resne skrbi v onih krogih, kojim je poverjena skrb za dobrobit ljudstva. Veliko število teh pojavov je treba pač pripisati vojni, kjer so človeški Živci do skrajnosti trpeli, mnogo jih je pa treba pripisati tudi črezmernemu uživanju alkohola. Najhujše pri vsem tem pa je, da se ti nesrečniki pošiljajo v norišnice stare videmske pokrajine, kjer jim strežejo ljudje, ki ne razumejo nji-hovga jezika in tudi sorodnikom je vsled prevelike razdalje skoraj onemogočeno obiskovanje m tolažba bolnikov. V Gorici sno imeli vzorno dežeKo norišnico, ki je seda) porušena in bo težko zopet ksdaj vzpostavljena. Te dni je postal Žrtev duševne bolezni 56-Ietni Anton Prinčtč iz Oslavlja. Prepeljal! so Ha v norišnico pri Sv. Osvaldu v bližini Vidma. Knllževnost In umetnost Izšla je 6. številka mesečnika aa književnost in pr os veto «Ljubljanski zvon* s sledečo vsebino: Oton Zupančič: Herman; Juš Kozak: Tsentpeter; Li-Tai-Pe-Pavel Kartim Pred ogledalom; dr. Iv. Prijatelj: Vloga *omladine» v prvem obdobju «mladosk>venskega» pokreta; Fr. Ločniškar: Bratje za mejami; Alojzij Remec: Magda; Avgust Pirjevee; Maks Pleter-šnik; Honore de Balzac-Anton Debeljak: Lapa Imperija. — Književna poročila: dr. Pavel Karlin: Edmond Rostand - Oton Zupančič: Cvrano de Bergerac; Jože Rus: Metik Anton: Jugoslavija; Pavel Kartin: Prosper Merimee-Mirko Pretnar: Verne duše v vicah; Miran Jarc: Anton SeHškar: Oproščen je. — Kronika: I. A. G.: »Usoda lepe knjige*« Popravek. Izšla je 5. štev. mesečne revije «L'£uropa orientale» s sledečo vsebino: Gusti: Ostanki stare slovanske kultura: Lužižki Srbi; R. Pollak: Viteški element v poljski kulturi; U. Urbanaz-Urbani: Borislav Stan kovic, ustvari-telj balkanskih tipov. — Politični pregled: Politični položaj vzhodne Evrope 15. maja 1924. Bolgarska miroljubnost. — Kulturni pregled: Katoliške Študije med Slovani; Sovjetski knjižni trg. — Ocene. DAROVI Neimenovani v počastitev spomina pok. dr. Nade Slavikove daruje L 29 za fioL društvo. Podružnici Sol. društva pri Sv. Jakobu so darovali: Stare. 1, Kocjan 2, g. Urdich, trgovec oglja pri Sv. Jakobu je nabral gostilni DKD po predstavi «Kraljice palčkov« L 24. Srčna hvala! V «£dinosii» od £8. t. m. se je med darove vrinila neljuba pomota. Znesek L 22, nabran pri Reiterjevih, je namenjen šentjakobski, ne svetorivanski refekciji. Toliko v pojasnilo! V počastitev spomina pok. dr. Nade Slavik daruje g.čna Amalija Mart slane L 20 Žensk, dobrod. udruženju v Trstu v prid revnim otrokom. Iskrena hvala! V počastitev spomina dr. Nade Slavikove daruje g. Fran Matejčič iz Pazina L 15 za Sol. društvo. Mesto cvetja ia gro dr. Nadi Slaiškovi darujeta Milka in Poldi Vodopsvec L 25 ŠoL društvu. V počastitev spomina dr. Nade Slavikove daruje g. Šiškovič, ČrnJkal, L 25 ŠoL društvu. V počastitev spomina pok. dr. Nade Slavik daruje Fr. Matejčič, Pazin, L 15 in Šiškovič, Črnikal, L 20 Dijaški Matici. Denar hrani upravništvo. so ga prištevali med planete) Jupitra, Venero, Saturna, Mer kuri ja in Marsa. Med f^ttHiri Grki je Anaxagoras opisal sobice kot velko kepo žarečega železa. Pravilno pa f* pogodil vzroke luninih izprememb (laz) h pa sobičrrih in luninih mrkov. Aiistarh, v tretjem stoletju pred Kristusom, je še učil, da je solnoe središče sistema. Tako je v tem prehitel Kopernika. V drugem stoletju pred Kristusom je Rimljan Ptolemij za.frdal, da je naša zemlja središče šolarje ve ga aJd so Ločnega sistema; trdil je, da je zemlja krogla ali obla, okoli katere se zvezde ei planeta sučejo. Da se nebesna telesa sučejo okoH zemlje so mu verjeli, niso mu pa verieK, da je zemlja okrogla. Kopenđk, rojen v Thornu na Pruskopolj-skem v letu 1473, je postavil solnce namesto zemlje za središče našega astronomskega sistema. Kepler, rojen leta 1571 v Wiirtenburgu, nam je dal zakone, po kateri se gibajo planeti. GaMleo, rojen v Pisi leta 1564, je odkril, da rimska cesta ni nič drugo kot neizmeren roj zeio oddaljenih zvezd. Odkril je luđi planetarni sistem Jupitra in opazil pege na solncu. Izak Newton je pokazal, da gravitacija ali privlačnost in vztrajnost gibala (inercija) vzdržujeta planete na njihovi poti. Halley <1658—17^2) je potrdil gotovost solnčnega obračanja in preračunal je pot kometa (repatice), ki nosi njegovo ime. Valjem Herschel (1738—1822), ki so ga prištevali med največje astronome, je odkril planet Uranus; dognal, da so zvezde solnca in prv6 znanstveno dal pojem o obfiki zvezdnega vesoijstva. Laplace (1749—1827) je razvil nebularno hipotezo kozmogonije (teorijo o postanku svetov). Josip Piazzfi (1746—1826) je na 1. januarja, 1801, odkril prvega asteroidov aLi malih planetov. John Couch Adams in Hugh J. J. Leverrier sta vsak zase izračunala, kje se nahaja neki planet za Uranijem. Ta nepoznan planet je 23. septembra, 1846, odkril dr. Galle in mu dal ime Neptun. Devetnajsto stoletje je rodilo nova odkritja. S spektroskopom se je posrečilo človeku spoznati iz kakšnih tvarin so sestavljene zvezde in planeti in celo nebule — tiste vsemirske megle, iz katerih se bodo morda tekom miljo-nov let oblikovali novi svetovi, nova solnca, novi solnčrii sistemi. Devetnajsto stoletje je poklicalo na pomoč tudi fotografijo v proučavanju nebesnih teles. V poslednjih časih so znanstveniki zmerili velikost nekaterih bližnjih zvezd, smer njihovega gibanja in hitrost njihovega potovanja. F. M. KUPCI POZORi Posestvo, j*ko lepo, 14 oralov njive, travniki, sadonosnik, vinograd ia gojzd, zidana hiša, t opeko krita, hlev ck« loma z opeko in delom« x slamo krit, rse v dobrem starin, se proda po ugodni ceni. Lepa eohična lega, na ŽHajeiskeo, žcle&. niška postaja Polčane Pojasnila pri go.-ttihn Segadin na Križnem vrhu fL 28. 793 VRATA, vežn* vrata, oknt za pisarne, lestve, i proda Deiosto, via Trento 5. 798 BABICA avtorburana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik n^ razpolago. Govori slovensko. TajiKJst zajamčena. Slavec. Via Gitv-Ha 29. 542 To in ono Človekova pot med zvezdamL Pod imenom astronomija razumemo proučavanje zvezd, potem proučavanje v kakšnih «odnoša£h» je naša zemlja z njenim solnčntm sistemom in podobno. Astronomija je zelo stara veda, a neka njena odkritja so kakor veliki mejniki, ki ločujejo prejšnje pojme ©d poznejših. Nekateri od teh mejnikov so sledeči: Stari Egipčani so deHK teto v dvanajst mesecev po trideset dni vsak. Poleg teh dvanajstih so imeli še «mali mesec», U je itel pet dni. Zodijak so deltB v štiriindvajset ozvezdij ali konstelacij. Stari Babilonci so pripisovali Mehiki sedem poseben pomen radi tega, ker ao našteli na nebu sedem planetov, namreč Luno, Solnoe (Id Borzna poročila* ogrske krone ........... 0.0250 0-03 avstrijske krone.........0.0322 0.0332 češkoslovaške krone........68^0 6s HO dinarji .............97.2S 27.-^5 teji ...............tOi— 10.50 marke..............—•— — dolarji.............. 23 05 23,15 francoski franki..........125.— 125.50 švicarski franki..........408.— 411.— angleški fanti papirnati......100.15 100.35 APNO. Edina apnenica v tem letu, v tej okolici. Požurite se v Krvavi potok k Žerjavu in naročite si apno, ker drugače bodete ostali brez njega. 781 KLOP za olje, s petimi kotli, zaboji detto, Id držijo 6 q, proda Deiosto, via Trento 5. 791 KRONE srebrne 1.88, goldinarje 3.05, petkrcn-ski komadi 9,85, via Pondares 6, I., desno. 20 KRONE, goldinarje, srebro, plačujemo d^sti več kot po objavljenih cenah. Prodajalna dragocenih kovin, via Rorsa 2, telefon 12-97. 769 LJUBLJANSKI voziček, za Vprege enega in in tudi dveh konj, z dvema sedežema, se proda. Roje ,osip, Rihemberk 350. 790 Tehnični inštitut mesta MERAN, z dovoljenjem za javni pouk. Obstoječ iz 4 razredne realke in trgovske akademije za dečke in deklice. Prospekte pošilja zavod. 4 Kron@9 srebro, zlato, platin In zlat čsnor Kupujem. Plačam vedno več kot drugi. Zlatarna ALBERT POVfl Trst, Via Mazzini 46. (25 od 2 do 6 metrov, premer v sredi najmanj 16 cm,, kupim v veliki množini. Ponudbe na upravništvo «Edinosti» pod ♦Borovi hlodi.» (418) prodaja zlatarna Corso Momi 35 p® fzradnih cenah 3* zajamčeno, velik prihranek D DPOPOOOOOOOpOPOD OD POD □ D □ D D D □ □ □ PCD □□□□□□O □ J3 □ □ O BANC P □ O a p □ o D O O □ O □ p p o □ □ o a p Ustanovljena leta 1905. Delftiika glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glasni sedeži TRST, Via S. Nicold 9 (Lastna palaca). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — Z AH A. Olajšale vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo Jamči ftteli|anslce kredite v Jugoslaviji in ja^osiovetiske kredite ▼ Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte. Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. vloge v Dinarjih ter jih obrestuje najbolje po dogovoru. ppp OPPPPPPPDPPPPPPPPDP □ d □ □ □ □□□□□ ppappp_apppD PODLISTEK W. Collra: BREZ IMENA (56) Roman. Tam pil oknu i« stala kot n«raxre£ljiva Uganka za seatro, ki se ni nikoli lotih od nje, nerazrešljiva uganka za joajpodifcno Garth, ki jo je vzgojila. Gospodična Garth se je spomnila svojih temnih dvomov pr4 onem srečanju Magdalene v vrtu. Nora je prvit zria v bodočnost z resno akrb^o za svojo sestro. Nobena ni vedela, kaj napraviti« ne kaj ređ. Gospod Pendrfl ju Je prijazno In potrpežljivo opozoril, da je treba raimill}** o načrtih za bodočnost. «Zelo mi je iai« da vas moram nadlegovati z opravki, ko ste tako malo za to razpoloženi,* je rekeL «Toda jaz moram imeti vaša navodila. Predvsem glede omenjene žaljive denarne ponudbe. MJajSa gospodična Vanstone. ki je brala tisti spis, ne potrebuje mojega obvestila. Starejša od bo, np«m, oprostila, če sem primoran povedati da fe gospod Mihael Vanstone določil vsaki hčerki svojega brata sto funtov.« , Narin obraz |e zardel od srama. Skočila je pok one u, kakor da je bil Mihael Vanstone navzočen In Jo oeebnn razžaBL Odvetnik, Id jI je hotel prihranili nariafrije beseda, je nadaljeval: «Vidim, da morem sporočiti gospodu Mihaelu Vanstonejo, da odklanjate njegovo ponudbo.* ••Sporočite mu,» je zavpila v strahotnem izbruhu, «da ne bi vzela od njega niti vinarja, če bi imela na cesti poginiti!« «AK naj mu sporočim tudi vašo odklonitev?» je vprašal Magdaleno. Ona se je obrnila, se naslonila s hrbtom ob okno tako, da ji je obraz oetal v senci. «Od moje strani recite mu, da na) si premisli, predno stopi pred me s sto funtov. Dam mu časa, da si to stvar premisli.* Te nenavadne besede je izpregovorila z nenavadno svečanostjo, se obrnila nato zopet k oknu in skrila na ta način obraz pred pogledi navzočnih. «Obe sta zavrnili ponudbo,* je rekel gospod Pendril ter si zabeležil to odločitev v svoj pismk. Ko je zaprl zapisnik je pogledal Magdaleno. Vzbudila je v njem nezaupnost, ki je druga narava odvetnikov, njen pogled in njen govor sta se mu zdela sumljiva. Ker si je domneval, da ima sestra več moči nad njo kakor gospodična Garth, je sklenil, da bo pred odhodom govoril s sestro na samem. Ko mu je šinila ta misel skozi glavo, ga je Magdalena opozorila nase z novim vprašanjem. «Ali je star moi?» je vprašala nenadoma, ne da bi se ozrla. «Ce mislite gospoda Mihaela Vanstoneja, tedaj vedate, da mu je pet aH šestinšestdeset let* •Prej sto govorili o njegovem sinu. Ali ima ie druge sinove — ali hčerke?* •Nobenih.» •Ali veste kaj o njegovi ženi?» • Ona je že davno umrla.a Zopet je nastopil odmor. «Zakaj to vprašuješ?» je rekla Nora. •Oprostite,« je odgovorila Magdalena, drugih vprašanj nimam.» Tretjič je gospod Pendril obrnil pogovor na opravke. • Ne smete pozabiti m posle,« je rc' cl; • treba jih je izplačati in odsloviti, o tem jih bom že jaz obvestil, Glede hiše, ni treba, da si delate skrbi. Vozovi, konji, oprava, pesnda itd. ostane tu na razpolago Mihaelu VanMe-neju. Toda vse, kar je vaša osebna lest, kakor lepotce, obleka, darovi, smete vzeti s seboj. Glede vašega odhoda bi se dalo sklepati, da ostane gospod Vanstone še mesec aii več v Zucrichu in zato mislim, da ravnam v smislu njegovega zastopnika, čc...^ ^.Oprostite, gospod Pendril,* ga je prekiuila Nora. Če sem dobro razumela, pripada naša hiša in vse, 'kar ;e notri..» . Umolknila je, kakor da ji je težko izgovoriti tisto ime. •Mihaelu Vanstoncju,» je dopolnil odvt ;r'k, »Hiša je njegova z vsem ostalim preir oženjem.* •Tedai pa sem trdno odločena, da jo jutri zapustim.* Magdalena se je zdrznila in pogledala spoda Clareja s prvim nepotvorjenim ;r» kom skrbi in nemira. •Ne bodite jezni name, toda nc morem oditi, dokler ne vidim še enkrat Franka,« je priSe-petala staremu možu s pohlevnim pogledom in v živčnem razurjenju.