DOLENJSKI LiST
£)ragi prijatelj,
v zadnjem pismu me rotiš, naj napišem kaj več o domovini tvojih očetov. Praviš, da veliko zveš o Jugoslaviji, vseeno pa vsega ne moreš razumeti, ker živiš pač v drugačni družbi in v svojstvenem okolju, kjer imajo delo, proizvajalec, u-pravljanje, ustava in druge podobne kategorije čisto drugačen pomen kot v Jugoslaviji. Zato bi rad, da bi ti o vsem tem kaj več povedal, ne da bi skoparil z besedami in s čimbolj otipljivimi podatki.
Rad ti ustrežem, čeprav se bojim, da bo pismo le bleda slika tistega, kar se dogaja v Jugoslaviji. Že vnaprej pa te prosim, da mi ne zameriš, če bom včasih preveč pod vtisom vsega tega, kar doživljam. Letošnje leto je zares leto velikih dogodkov, ki zadevajo vsakega izmed nas. če bom govoril torej predvsem o dosežkih v povojnem času, o korenitih ustavnih spremembah in o drugih pozitivnih gibanjih v naši driižbi, to nikakor ne pomeni, da pri nas ni ničesar, kar bi bilo vredno graje. Pri vsem tem velikanskem napredku, ki ga priganjamo čedalje hitreje, dela-
nici in v drugih delovnih skupnostih nič več ne gospodarita ne kapitalist ne država, temveč delovni ljudje sami. Oni sami neposredno vplivajo na svoj materialni položaj. Od njih je odvisno, kako bo napredoval posameznik in kakšen bo napredek družbe kot celote. Sami so svoje sreče kovači.
Razumljivo, da ima delo v taki skupnosti, kjer med proizvajalci in proizvajalnimi sredstvi ni več posrednikov — ne kapitalistov ne državnega aparata, novo, višjo ceno. Delo, ki ustvarja rakete, ki pogosto švistnejo pro-
PRVOMAJSKO PISMO
ti nebu, je že samo po sebi nekaj čudovitega. Kadar pa je tako delo največja moralna vrednota, po kateri skupnost odmerja položaj človeka v družbi in ki služi osebni sreči človekovi, je njegov pomen še večji.
Tujec, s katerim sva se nekoč pogovarjala o jugoslovanski stvarnosti, se je čudil, kako da smo tako ponosni na dosežen razvoj, ko pa moramo hkrati priznati, da naša dežela še daleč ni tako
Praznik
dela
mo tudi napake. Teh ne skrivamo pred nikomer. O njih govorimo odkrito in si krčevito prizadevamo, da bi jih bilo iz dneva v dan manj.
NAJPREJ: ZAKAJ PRAZNIK DELA? Res je, da je človek suženj dela. Ta resnica pa ni veljavna za vse večne čase. Kakor po eni strani delo zasužnjuje človeka, tako po drugi strani u-stvarja tudi pogoje, da bi se človek otresel spon tega suženjstva in postal svobodna osebnost, ki nni je delo potreba. Temu procesu smo priča v Jugoslaviji, kjer postaja delo največja ljudska vrednota. To pa je mogoče zato, ker se najemni delavci spreminjajo v neposredne upravljavce proizvodnje in delitve. Prevedeno v razumljivej-ši jezik bi se temu reklo, da v tovarni, šoli, bolniš-
osvobojenega
razvita kot na primer Nemčija, Francija in druge industrijske dežele. In mi je zastavil vprašanje: ali izvira ta ponos iz preprostega dejstva, da je pač jugoslovansko ljudstvo ustvarilo vse to s svojimi lastnimi rokami, brez izkoriščanja drugih narodov, brez priseljencev iz vse Evrope, kakor na primer v ZDA, brez osvajalnili vojn in tako dalje? Odgovoril sem mu, da ne gre samo za to, čeprav je tudi v tem veliko resnice. Socializma ne smemo videti samo v tovarnah, cestah, železnicah in tudi ne samo v »večjem kosu kruha«. Graditev socializma ne pomeni samo ekonomske krepitve družbe, temveč tudi razvijanje novih medsebojnih odnosov ljudi — brez izkoriščanja človeka po človeku. Pri nas gradimo tako skupnost, kjer bodo ljudje svobod-
no urejali svoje zadeve brez sile nad njimi. Že sedaj, čeprav seveda država še ni povsem odpravljena, je čedalje več zadev, ki jih urejajo ljudje — neposredno ali posredno, ne da bi jih kdo k temu prisiljeval, se pravi svobodno, na podlagi spoznanih koristi in občutka medsebojne povezanosti.
(Nadaljevanje na 3. str.)
ZA PRVI MAJ. MEDNARODNI PRAZNIK DELA. ISKRENO ČESTITAMO VSEM NAROČNIKOM. BRALCEM. SODELAVCEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA TEDNIKA, MEDOBČINSKEGA GLASNIKA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOLENJSKE IN SPODNJEGA POSAVJA!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
SEVNICA: skoraj 5 milijard dinarjev v investicije
Družbeni plan sevniške občine za leto 1963, sprejet na nedavni seji obeh zborov ObLO, predvideva porast družbenega bruto-produkta za 20,2 odstotka, družbenega produkta za 15,1 in narodnega dohodka za 15,4 odstotka, pri čemer se bo narodni dohodek na enega občana povečal za 15,4 odstotka.
Posamezne panoge bodo takole povečale svojo proizvodnjo oziroma dejavnost: industrija bo ustvarila za 24 odst. več kot v letu 1962, kmetijstvo pa za 10,1 odst. več, promet 2,8 odst., trgovina 8,1 odst, gostinstvo za 20,4 odst. in obrt za 4 odstotke več kot leto dni prej; manjše plane imata le gozdarstvo (0,6 odst. manj) in gradbeništvo (12,7 odst. manj). Ob tolikšnem povečanju proizvodnje menijo, da se bo lahko povečal tudi izvoz. Zato je izvozni plan za 7,6 odstotka večji od lanskega, vseh proizvodov pa nameravajo izvoziti za več kot 205 milijonov deviznih dinarjev. V izvozu bodo udeležene predvsem tri panoge, od katerih namerava industrija izvoziti za 83,2 milijona deviznih dinarjev svojih izdelkov, kmetijstvo za ,85,9 milijona in obrt za,36 milijonov deviznih dinarjev.
Iz plana je razvidno, da Izvaža občina pretežno žagan les, živino, hmelj, lesne polizdelke in ostale proizvode, zato so temu primerno prikrojili tudi razporeditev investicijskih sredstev v letu 1963. Skupaj nameravajo v razvoj občine vložiti 4,845 milijarde dinarjev, in sicer 70 odstotkov teh sredstev v gospodarske in 30 odstotkov v negospodarske investicije. Največ investicij bodo potrebovala podjetja, ki imajo v načrtu rekonstrukcijo oziroma razširitev prq-izvodnih prostorov in nabavo nove opreme: »Me-
talna« v Krmelju, »Jugota-nin«, »Kopitarna«, mizarska zadruga in konfekcija »Jutranjka« v Sevnici, pa tudi KZ v Sevnici in Tržišču oziroma Šentjanžu.
Negospodarske investicije bodo vlagali predvsem v stanovanjsko izgradnjo (npr. dva 20-stanovanjska stolpiča v Sevnici, 4-stano-vanjski blok v Tržišču itd.), komunalno dejavnost (dograditev in popravilo cest, ureditev vodovodov, javne razsvetljave in podobno), zdravstvo, socialno varstvo in druge panoge.
Po planu proračunskih sredstev se bo za financiranje teh in drugih dejavnosti nabralo v letu 1963 344,6 milijona dinarjev dohodkov, od tega samo za šolski sklad 114,3 milijona dinarjev.
V razpravi so odborniki dejali, da je tudi letos več potreb kot možnosti, da bi lahko izpolnili vse planske naloge. Zato bo treba dobro gospodariti in z največjim občutkom za varčevanje razporediti denar tja, kjer je najbolj potreben. Navedli so vrsto želja in predlogov, kako bi se sredstva uporabila najbolj pametno. Ker sta plan in proračun (ta še posebno) znatno bolj napeta kot druga leta, ju bo možno doseči le tedaj, če se bodo združila vsa prizadevanja činiteljev, ki so odgovorni za napredek v občini, naposled pa ne bi smeli tudi mimo občanov kot neposrednih proizvajalcev in potrošnikov materialnih dobrin. Zlasti so v tem okviru zadolžene gospodarske organizacije, da z izboljšavo proizvodnih in drugih pogojev dosežejo čim večje uspehe. Spričo tega pa bo ob mobilizaciji vseh sil in posameznikov možno narediti celo več, kot določa planska obveznost občine za leto 1962.
Valovi sprememb v arabskem svetu so zapljuskali tudi preko dobro zastraženih meja Jordanije ter razgibali ljudstvo te male arabske dežele. Ze dekaj dni so v raznih mestih velike demonstracije, demonstranti so nosili na stotine slik predsednika Naserja ter vzklikali arabski enotnosti. Policija je streljala v demonstrante, tekla je kri, bili so mrtvi in ranjeni...
V dveh tednih so se izmenjale tri vlade, kralj je razpustil parlament in napovedal nove volitve. Poročajo, da je precej poslancev in raznih političnih osebnosti v zaporih. Po vsej Jordaniji vlada teror ter se polnijo zapori. Kralj Husein poskuša ponovno taktizirati in manevrirati. Med tem ko je nastopil proti demonstrantom z silo orožja pa je po drugi strani začel dajati izjave, da je namen Jordanije sodelovati z bratskimi arabskimi narodi. Toda, kot kaže, je ta taktika že tako kompromitirana, da mu ničesar ne verjamejo, in tudi v Kairu, kamor so bile prav tako naslovljene njegove besede so ostali gluhi ter njegove izjave niso vzeli resno.
Konservativne sile skušajo z vsemi sredstvi obdržati svoje dosedanje pozicije in privilegije. Toda kot kažejo dogodki zadnjih dni je kriza zelo globoka, temelji hašemitskega kraljestva so tako izpodjedeni, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo zrušila polfevdalna kraljevska vladavina. Zelo malo je upanja,   da bi z dosedanjo
taktiko lahko dosegli dolgotrajen kompromis. Ni upati, da bi se lahko kraljevina Jordanija obdržala kot otoček sredi sprememb in splošnega previranja v arabskem svetu.
Kriza v Jordaniji ima več vzrokov. Med najvažnejšimi je predvsem široko nezadovoljstvo z dosedanjim nazadnjaškim režimom. Spremembe v bližnjih arabskih državah, ustvaritev federalne unije Egipta, Iraka in Siri-
pa je v tem, da bi dali udarec politiki miroljubne koeksistence.
O Laosu razpravljajo v Washingto-nu, Londonu, Moskvi in drugod. In ta mala državica povzroča v svetu veliko zaskrbljenost. Kenne"iy je poslal v Moskvo svojega posebnega odposlanca Harrimana, ki je izi >čil premieru Hruščovu poslanico o Laosu. Hruščov se je razgovarjal o Laosu s Harrima-nom in po razgovoru so izdali sporo-
Kriza v Jordaniji
je, konsolidacija režima v Jemenu, vse to je vplivalo, da se je nezadovoljstvo z sedanjim stanjem še povečalo.
Mnoga znamenja kažejo, da je globoka kriza, ki pretresa Jordanijo, začetek dokončnega obračuna s polfev-dalno vladavino, ki je bila vedno važna figura v petrolejski igri tujih sil na šahovnici Srednjega Vzhoda.
Ali se Laos, mala državica jugovzhodne Azije, vrača na staro in lahko pričakujemo, da bo ponovno izbruhnila državljanska vojna? Poročila v zadnjih časih govorijo o stalnih spopadih v Dolini vrčev. Te spopade razlagajo politični opazovalci, da so 'jih umetno povzročili od zunaj. Namen
čilo, v katerem je rečeno, da sta ZDA in ZSSR odločeni braniti laoško nevtralnost in neodvisnost. Ta izjava je brez dvoma ohrabrujoče znamenje. In to še toliko bolj, ker je prišlo tudi do nekaterih drugih pobud za rešitev nekaterih vprašanj ter sta obe državi, kot kaže, zainteresirani, da se ne bi napetost povečala, da ne bi laoško krizo izkoriščali ekstremni mednarodni faktorji za svoje namene.
Verjetno v Laosu ne bo prišlo do takih zaostritev kot v preteklosti. To ni samo vprašanje Laosa, gre za ko-eksistenco in neangažiranost in zato se mora prej ali slej rešiti to vprašanje s pomiritvijo.
KRŠKOr proračunu bo manjkalo 40 milijonov
Oba zbora ObLO v Viđmu-Kržkem sta na zadnji sedi (13. aprila) razčlenjevala gospodarske in druge dosežke občine v prvih treh mesecih letošnjega leta. Ugotovila sta, da je industrija v tem času uresničila 99'/< četrtletnih nalog, kmetijstvo 94 odst, promet 89 odst.. gradbeništvo 57 odst., gostinstvo 91 odst.. trgovina 87 odst. in obrt 83 odstotkov. Gospodarstvo skupaj je svoj četrtletni plan izpolnilo le s 95 odstotki, vendar je doseglo za 6 odstotkov boljši uspeh kot v istem času preteklega leta. Posamezna industrijska podjetja so si ob četrtletju napisala takole »spri. čevalo«: elektrarna v Brestanici je proizvedla 4 odstotke električne energije več, kot se je obvezala s planom (23,7 odstotka letnega plana), rudnik na Senovem je svoje četrtletne   naloge   uresničil   s   117 od-
stotki (29 odst. letnega plana), tovarna čokolade »Imperial« je tromesecni plan dosegla (25. odst. letnega plana), tovarna celuloze in papirja pa je kljub težavam v prvih dveh mesecih, ko je dobivala le 50 odstotkov potrebnih surovin, v tretjem mesecu letošnjega leta četrtletni plan presegla za 25 odstotkov. Ostala industrijska podjetja so glede tega precej na slabšem, saj na primer »Kovinarsko« precej onemogočajo neprimerni obratni prostori, druge gospodarske organizacije pa so pretežno zelo odvisne od svoje »sezone«. Tu in tam dobri in spodbudni rezultati pa seveda ne rešujejo povprečja dosežkov v prvem četrtletju. Odborniki so ugotavljali, da naloge niso v celoti izpolnjene tudi zato. ker gospodarske organizacije niso znale izkoristiti vseh možnosti za večjo proiz-
vodnjo. Vse kaže, da se bo proizvodnja podobno kot preteklo leto uspešno razvijala šele po intervenciji oblastnih in političnih predstavnikov. S tem v zvezi pa bi bilo potrebno, da bi še enkrat spomnili organe delavskega samoupravljanja in druge činitelje v podjetju, naj začno ukrepati, če nočejo, da se ne bo ponovila lanskoletna praksa.
Tudi proračunski plan ni najbolje uresničen. V prvem tromesečju znašajo vplačila le 230.57 milijona dinarjev, kar je le 25,6 odstotka četrtletnega plana. Prepočasi doteka zlasti dohodnina od kmetijstva in samostojnih poklicev ter premoženja. Proračunskih izdatkov je bilo izkoriščenih le 14.5 odstotka, dasiravno bi bilo realno, če bi jih izkoristili 25-od-stotno.   Izdatki   se   trosijo le
ob upoštevanju maksimalnega varčevanja. To je treba poudariti posebno zato, ker zaradi različnih izpadov pri dohodkih že zdaj lahko ugotovimo, da bo imela občina okrog 40 milijonov manj dohodkov, kot je bilo predvideno po planu.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Q Iz vse Slovenije prihajajo poročila o veliki udeležbi volivcev na zborih, katerih namen ni le izbor kandidatov, ampak pomenijo več: dogovor o doseženem in bodočem. Občani pretresajo dobre in slabe izkušnje iz dosedanjega razvoja. Ce pri tem dajo poseben poudarek dosežkom zadnjih petih let, tega ne delajo zato, ker bi se hvalili, temveč zato, ker je tak obračun potreben, da bi lahko ugotovili, do kam so prišli in kam je treba usmeriti korak prihodnosti. Taka bilanca pa ima še tole dobro lastnost: sprostila bo številne pobude volivcev bodočim občinskim skupščinam in predstavniškim telesom višjih družbenopolitičnih skupnosti. Prav tako pa bo opozorila tudi na probleme, ki jim bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti.
Po prvih ocenah je bilo v vsej Sloveniji že več kot polovico vseh zborov volivcev. Sodeč po doslej predlaganih kandidatih, seveda, če jih bodo podprli tudi na drugih zborih, bodo bodoče občinske skupščine znatno pomlajene. Med predlaganimi kandidati je tudi mnogo več neposrednih proizvajalcev, med njimi tudi precej tehnične inteligence in žensk. Omeniti je treba še to, da se volivci ne zadovoljijo s predlogom za določenega kandidata, kakor je podan, ampak hočejo vedeti še več o njegovi dosedanji aktivnosti, o uspehih na delovnem mestu, o ugledu, ki ga uživa itd.
Volivci v Ljubljani so se odločili, da bo njihov kandidat za zveznega poslanca Miha Marinko, sekretar CK ZKS. V Ljubljani kandidira tudi Vida Tomšič, dosedanja predsednica republiške skupščine. Boris Kraigher, predsednik odbora ZIS za splošna gospodarska vprašanja kandidira v Mariboru.
U V Zveznem izvršnem svetu, prav tako tudi v republiških vodstvih, so bile izvršene številne personalne spremembe. Za člane ZIS in na druga vodilna mesta so bili imenovani novi kadri, ki so doslej delali v republiškem merilu. To je povsem v skladu oziroma v duhu z načelom rotacije kadrov na vodilnih mestih. Te spremembe so bile izvršene že zdaj, da bi med predvolilno dejavnostjo in do sklicanju nove zvezne skupščine zagotovili nepretrgano delo zvezne uprave.
I V Ljubljani je bilo republiško posvetovanje o problemih gradbeništva, ki se ga je udeležil tudi Stane Kavčič, predsednik Zveze sindikatov Slovenije. Na posvetovanju so govorili o nelojalni konkurenci med nekaterimi gradbenimi podjetji, ki v ponudbah na natečajih navajajo cene, s katerimi ne pokrijejo niti proizvodnih stroškov. Opozorili so tudi na problem ekstenzivne usmerjenosti gradbenih podjetij, ki povečujejo obseg svoje dejavnosti predvsem z zaposlovanjem nove delovne sile, namesto z uvajanjem mehanizacije in sploh z modernizacijo poslovanja. Zaradi tega je v gradbeništvu občuten pojav fluktuacije delovne sile: vsako leto se zamenja okrog 50 odstotkov delavcev. Posledica tega je tudi nizka akumulativnost, ki se kaže v majhnih skladih. Pri 63 milijardah dinarjev celotnega dohodka so lani gradbena podjetja naše republike ustvarila le 778 milijonov dinarjev neto skladov.
■ Na posvetovanju predstavnikov štirih naših jedrskih inštitutov so govorili o možnostih uporabe rezultatov, ki jib dosegamo na področ-
DOGOVORI 0 DOSEŽENEM IN BODOČEM
ju jedrskih raziskav. Inštituti bi lahko nudili še več pomoči gospodarskim organizacijam pri ureditvi mernih laboratorijev in naprav, ki jih je sedaj premalo, čeravno brez njih sodobna industrija ne more več. — Na ustanovnem sestanku predstavnikov slovenskih raziskovalnih organizacij so se odločili za ustanovitev Zveze raziskovalnih organizacij SR Slovenije. Njene naloge izvirajo iz dosedanjega neurejenega položaja raziskovalnih organizacij SK Slovenije. Zveza bo lahko marsikaj storila za večjo koordinacijo na področju znanstvenih raziskav, za učinkovitejše vključevanje raziskovalne dejavnosti v planiranje in na večje sodelovanje raziskovalnih organizacij z vsem gospodarstvom.
P) V prvem četrtletju je bila industrijska proizvodnja v Jugoslaviji za 11 odstotkov večja kakor lani in je znašala 23 odstotkov planirane letne proizvodnje. Na tujih trgih smo v treh mesecih prodali za 51 milijard dinarjev blaga ali za 10,5 milijarde dinarjev več kakor lani. Kljub doseženemu uspehu pa je izpolnjevanje letošnjih planskih nalog odprlo nove probleme: prišlo je do znatnega zaostajanja proizvodnje v lesni in strojni industriji ter v industriji barvastih kovin. ■
H Letošnji zagrebški velesejem so zaključili z razveseljivo bilanco: to žarišče poslovne dejavnosti in barometer gibanja našega gospodarstva so obiskali gospodarstveniki iz več kot 40 držav. V okviru velesejmskiii prireditev so bila razna strokovna posvetovanja, ki se jih je udeležilo okrog 2500 strokovnjakov. To dokazuje, da ta pomembna gospodarska prireditev že zdavnaj nima več le manifestativnega značaja, ampak postaja vsakoletno središče mednarodne poslovne dejavnosti.
■ Jugoslovanska kmetijska banka bo zaostrila pogoje za dajanje kreditov. Po eni strani bodo pogoji ugodnejši, ker bodo kmetijske organizacije lahko dobile kredit brez natečaja, prek neposrednih razgovorov z banko, po drugi strani pa bodo ti pogoji še strožji, ker kredita ne bodo mogle dobiti organizacije, ki delajo z izgubo.
gj Zaradi boljše zaščite zdravja matere in otroka so zvezni organi predlagali spremembo predpisov. Doslej je porodnica lahko nastopila porodniški dopust tudi šele po porodu, kar je seveda kvarno vplivalo na zdravje tako matere kakor tudi otroka. Po novem, če bo bodoča skupščina osvojila predlog, bo morala porodnica nastopiti dopust vsaj tri tedne pred porodom. Po porodu ne bo mogla izkoristiti porodniškega dopusta v celoti.
BI Na cestah Slovenije je po grobih cenitvah za okrog 5 milijard dinarjev škode. Zaradi tako velike škode, ki jo je dolga in huda zima povzročila cestnemu omrežju, ni mogoče odstraniti posledice v kratkem času, kakor tO želijo uporabniki cest. Predvideno jev da bodo popravili ceste najkasneje do 30. junija.
Več kupcev - višja cena
22. aprila je bil na novomeškem sejmišču sejem za prašiče, ki pa ni bil posebno dobro obiskan Kupcev je bilo precej, na voljo pa le 642 prašičev, od katerih so jdh pokupili 592, se pravi da so bili skoro vsi prodani, živinorejci so iskoristili veliko povpraševanje in s ceno takoj poskočili. Tokrat so zahtevali ža mlade prašičke 6.500 do 9.000 din.
Za 1. maj pozdravljajo
Vojaki Martin Pavlin iz Gor. Vrhpolja, Slavko Hočevar i2 Dol. Gradišča, Jože Jakše is Orehovice, Martin Flis i2 Brestanice, zdaj pri vojakih v Titogradu, pozdravljajo vse prijatelje in prijateljice na Dolenjskem ter jim želijo mnogo razvedrila za prvomajske praznike.
Službo dobita dva TRAKTORISTA
na Kmetijskem obratu Novo mesto v Zalogu.
Vse ostalo po dogovoru.
Kmetijsko gozdarski predelovalni kombinat NOVO MESTO
OBVESTILO Urar ZDRAVKO BUDNA
v Novem mestu je
preselil
svojo delavnico
v hišo na Glavnem trgu 18.
vhod skozi vežo med K»-rasom in Ljubljanskim dnevnikom.
SE PRIPOROČA!
PRAZNIK OSVOBOJENEGA DEIA
(Nadaljevanje s 1. str.)
Zanima te, koliko Jugoslovanov sodeluje v najrazličnejših organih družbenega samoupravljanja. Številka je zelo velika: 750 tisoč delovnih ljudi, se pravi vsak sedemnajsti delovni človek. To je brez članov hišnih svetov, v katerih dela nadaljnjih 150 tisoč občanov. V razne organe oblasti, od krajevnih odborov do Zvezne ljudske skupščine, je bilo izvoljenih 311 tisoč državljanov. V delavskih svetih je 217 tisoč proizvajalcev.
V deželi upravljavcev je prvi maj resnično praznik dela, toda ne le dela, ki ustvarja čudovite proizvo-
de, temveč tudi dela, ki je osvobojeno mezdnih spon. V pogojih osvobojenega dela — na podlagi družbenega samoupravljanja in socialističnega de-mokratizma — je mogoče uspešno usklajevati osebne in skupne interese. O-svobojeno delo omogoča nesluten napredek proizvodnje, ker sprošča vse ustvarjalne sposobnosti človeka. Prvi maj je pri nas praznik takega dela. Hkrati je spodbuda in podpora vsem tistim delavcem kjerkoli na zemeljski krogli, ki jim pomeni prvi maj manifestacijo in strnitev sil za boj proti izkoriščanju, za novo, pravičnejšo družbo.
jo je predstavljal narodni dohodek, zajemali takole: 52 odstotkov za osebno potrošnjo, 13.1 odstotka za splošno potrošnjo in 34.7 odstotka za bruto investicije. Zadnja postavka je, kakor vidiš, zelo velika. Temu delu narodnega do-
hodka se zavestno odrekamo danes, da bi bolje živeli jutri. Toda danes je mnogo bolje kot včeraj. Pri nas socializem ni nekakšen abstraktni cilj, za katerega se je treba ves žrtvovati, ne da bi užival sadove tudi že danes.
Odpravljamo razločke v razvitosti posameznih republik
Preglejmo sadove dela!
Praviš, da so Američani praktični ljudje, ki same teorije o napredku v Jugoslaviji ne bi razumeli, če jim ne bi hkrati postregel s številkami. To verjamem, čeprav je tudi res, da celo številke ne povedo vsega. Težko bo dojel velikanske dosežke in zaznal korenite spremembe, ki so vtisnile naši domovini čisto novo podobo, kdor ni bil v Jugoslaviji leta 1945,
vodnja že 5.16-krat bolj razvita kot pred vojno. Če bi poenostavljali, bi rekli, da na vsako tovarno iz leta 1939 pride zdaj kar 5.16 tovarne. Spremenila pa se je tudi struktura industrijske proizvodnje. To se kaže med drugim tudi v tem, da je hitreje naraščala proizvodnja delovnih sredstev (na primer strojev) kakor pa proizvodnja rude in po-trošnega blaga. Statistika
Ni mogoče čez noč odpraviti razločkov, ki obstajajo v gospodarski razvitosti posameznih republik, a trudimo se, da bi jih postopoma zmanjševali. To dokazuje med drugimi tudi podatek, da je industrija Makedonije danes desetkrat bolj razvita kot je bila pred vojno, industrijsko proizvodnjo v Crni gori pa so več kot po-dvajsetorili. Ne smemo pa misliti, da industrija v Sloveniji stagnira in da čakamo, da nas bodo drugi dohiteli. To bi bil nesmisel. Od tega ne bi imeli koristi ne jugoslovanska skupnost kot celota ne posamezne manj razvite republike. V resnici se je tudi industrijska proizvodnja v naši republiki povečala v povojnem času za več kot 4.5-krat.
Morda boš spet pomislil: ali ni morda zmanjšan učinek vsega tega povečanja proizvodnje zaradi povečanja prebivalstva? Na primerih nekaterih proizvodov bom dokazal, da je tudi povečanje proizvodnje po prebivalcu izredno. Pred vojno je prišlo na prebivalca le 432 kg premoga, larii že 1.311 kilogramov. Nafte so načrpali vsega 1000 ton, danes več kot poldrugi milijon ton ali 81 kg na prebivalca. Toliko proizvedemo tudi jekla: 6-krat več po prebivalcu. Z meter širokim trakom tekstilne tkanine, ko-
likor so je izdelali pred vojno, bi lahko trikrat oviri našo zemljo. Tekstilna industrija je lani izdelala toliko raznih tkanin, da bi s takim trakom ovili zemljo že devetkrat. Na prebivalca je prišlo v stari Jugoslaviji 7.8 kv. metra, lani pa 18.3 kv. metra raznih tkanin. Pred vojno je prišlo na enega prebivalca komaj 0.6 para razne obutve, lani že 1.7 para. Proizvodnja sladkorja se je povečala od 7 na 12 kilogramov na prebivalca.
Industrija pred vojno nekaterih proizvodov sploh -ni zmogla, na primer traktorjev, kamionov, avtomobilov, motornih koles, radijskih sprejemnikov, hladilnikov, televizorjev itd. Nekatere panoge industrije so bile slabo razvite. To razkriva podatek, da se je povečala proizvodnja * na primer nafte za 27-krat, električne energije za desetkrat, metalne industrije za devetkrat, kemične industrije za 9-krat, proizvodnja papirja pa šestkrat in tako dalje. Vse to zgovorno dokazuje, da se je jugoslovansko gospodarstvo spremenilo iz temeljev. To ni več dežela, ki je izvažala ceneno rudo, da je lahko uvažala drago industrijsko blago. Finalni proizvodi mlade jugoslovanske industrije, ki jih industrija stare Jugoslavije ni zmogla, so danes iskani po vsem svetu.
Kaj je to družbeni standard?
Poročali smo že, da se dela na obnovi gorjanske ceste (Metlika—Novo mesto) nadaljujejo. Računajo, °a bodo gotova letos do 29. novembra. Prav zdaj je v Polnem razmahu dejavnost na odseku od Suhorja °o Vahte. Na sliki: pri Hrastu sekajo cestni ovinek.
ko je bila dežela eno samo Pogorišče, ali pa v lev"} ekonomske blokade in vec *apovrstnih suš. Tudi je težko oceniti, kaj zmorejo *oke svobodnih ljudi, ki se zavedajo, dn so gospodar« svoje usode in delajo samo zase. To zmore samo človek, ki je sam doživel, kako je mladina — skoro z golimi rokami, brez mehanizacije — ustvarjala jezera, kjer jih prej ni bilo, krčila pot železnici in moderni avtomobilski cesti skozi zapuščen svet in tako dalje. Tudi mehanizacijo so morale izdelati te iste roke, preden so se. lahko okoristile z njenimi prednostmi.
Pred dvema letiuna smo ugotavimt, da je bita industrijska proizvodnja 4.5-krat boli r<v>vUa kot v stari Jugoslaviii. Danes ta no-datek ne vlia več. Jugoslaven ip dežela i. najvišio stonnio vsakoletne rasti cosnort->»-stva, nredvsem in-rtu«!,-;;-i.„ v,-„;,v„rtnie. Zato ie trehn bodali Wi usneh dveh let. k»r ie izredno pomemben: konec leta W«2 je bila industrijska proiz-
nam ponuja podatek, da se je proizvodnja delovnih sredstev povečala v primeri s stanjem pred vojno skoro za devetnajstkrat.
Morda boš pomislil, češ: lahko je primerjati s siromašno, domala vaško predvojno Jugoslavijo, ko je industrija komaj zaslužila to ime. Dobro. Vzemiva za osnovo leto 1956 in primer-jajva takratno stanje z današnjim. Na primer: industrijska proizvodnja se je v tem času povečala za 93 odstotkov, ali bolje, je skoraj še enkrat tako velika kot je bila leta 1956. Vtem ko je znašal narodni dohodek tega leta 1 tisoč 444 milijard dinarjev, se je povzpel lani že na 3.450 mili-.jard dinarjev ali za 138 odstotkov. Ali ni to dovolj zgovoren dokaz o silovitem napredku, ki ga omogočata delavsko in družbeno samoupravljanje, ta neizčrpen rezervoar pobud neposrednih proizvajalcev in vseli delovnih ljudi?
V strukturi narodnega dohodka pri nas ni postavke — profiti kapitalistov. Leta 1961 smo iz sklede, ki
Bojazen, ki sem jo izrazil v uvodu, je bila upravičena. Res se bojim, da si iz tega, kar sem doslej napisal, ne boš mogel ustvariti niti približne podobe doseženega napredka. Nisem namreč še nič povedal o drugi vrsti potrošnje — družbenem standardu. Imamo namreč tudi dobrine, ki jih ne trošimo vsak zase, temveč več ljudi skupaj. To so šole, domovi oddiha, knjižnice, kinematografi, gledališča in podobno. Tej vrsti posvečamo v socialistični družbi posebno pozornost.
Preletimo bežno le nekaj številk oziroma primerjav: osnovnih šol je bilo pred vojno komaj 9.190, lani jih je bilo že 14.568. Hitra rast industrije je terjala tudi
večjo skrb vzgoji tehničnega in strokovnega srednjega kadra: število teh šol se je povečalo od 53 na 490. Lani je diplomiralo sedemkrat več študentov kot v šolskem letu 1938-39. Število kinematografov m je povečalo od 413 na L638, število obiskovalcev pa za šestkrat.
Skokovito gre navzgor naraščanje motornih vozil, tega merila standarda sodobnega človeka. Medtem ko je bilo leta 1959 le 39.022 osebnih avtomobilov, jih je bilo lani že 99.130. Število motornih koles se je povečalo od 54.517 na 92.536. Vsako leto potuje z vlakom 190 milijonov ljudi. Letno sezidamo okrog 100 tisoč novih stanovanj. Zdravstveno zavarovanje zajema že domala vse prebivalstvo.
Milena Orubič obdeluje v »METALU« v Jesenicah na Dolenjskem s polirnim strojem kovinske dele električnih vtikačev.
Vlado Grmšek reže pločevino v novomeški Industriji motornih vozil. Velik napredek domače tovarne avtomobilov bomo lahko videli tudi na Gospodarskem razstavišču, kjer bodo 10. maja odprli mednarodno razstavo avtomobilov. V IMV so letos močno povečali proizvodnjo, saj bodo do konca junija izdelali toliko avtomobilov kot so jih lani vse leto.
Večja kmetijska proizvodnja, a tudi ljudi je več
če bo kdaj naneslo, da boš prišel v Jugoslavijo, boš morda srečal kmečkega človeka, ki bo trdil, da je kmetijstvo danes manj uspešno kot je bilo pred vojno. Toda to ni res. Kmetijska proizvodnja je večja za 42 odstotkov. Tak napredek je bil mogoč zaradi ugodnih rezultatov, ki smo jih dosegli v socialističnem sektorju kmetijstva in zaradi uspešnega vključevanja individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodno sodelovanje z zadrugo. Svoje je prispevala tudi povečana mehanizacija: število traktorjev se je povečalo od 2.500 na 36.487, kombajnov je bilo lani že okrog 6.600. Poraba umetnih gnojil je znašala pred vojno komaj 30.695 ton. predlani pa skoraj šti-ridesetkrat več. Leta 1951
je bilo elektrificiranih vsega 19 odstotkov kmetijskih gospodarstev v Jugoslaviji, devet let kasneje pa že 39 odstotkov. V Sloveniji je ta odstotek znatno višji.
če boš vprašal, kako to, da kljub povečanju kmetijske proizvodnje še zmeraj uvažamo žito, bom odgovoril takole: res je, uvoz žita nam dela velike težave in radi bi se ga znebili. To bo mogoče samo s še večjim povečanjem kmetijske proizvodnje, predvsem žitaric. Pomanjkanje žita iz domače proizvodnje pa je posledica mnogo večje potrošnje in pa pomnožitve prebivalstva. Se leta 1918 nas je bilo Jugoslovanov nekaj manj kot 16,000.000, lani nas je bilo že 18 milijonov 800 tisoč. Po popisu iz leta 1931 je bilo 14.5 milijona prebivalcev.
Še nismo zadovoljni
Gotovo boš priznal, da so uspehi komaj 17-letne povojne graditve nove družbe zelo veliki. Toda povem ti, da še nismo zadovoljni. Kadar postanejo ljudje zares gospodarji svoje usode, so nemirni v težnji po hitrejšem spreminjanju sveta, po še večjem napredku. Nedolgo tega smo sprejeli novo ustavo, ki na široko odpira perspektive nadaljnje graditve nove družbe. To je prva ustava, v kateri je poudarek na človeku kot svobodni osebnosti, katere osebna sreča je namen vsake družbene akcije. Prav sedaj se zbirajo tudi volivci, ki izbirajo kandidate za poslance novih predstavniških teles — od občinske do zvezne skupščine. Hkrati pregledujejo tudi dosežene uspehe v zadnjem petletnem obdobju; pa ne, da bi se hvalili, ampak da bi dobili novih pobud za nadaljnji uspešen razvoj. Delovni ljudje, ki so si napisali ustavo sami, ustvarjajo tudi pogoje za njeno uresničevanje.
Pa še nekaj je, kar daje poseben pomen letošnjemu letu: 29. novembra bo minilo dvajset let, odkar so
bili na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu položeni temelji nove Jugoslavije. Ta zgodovinski dogodek bomo praznovali v zavesti, da smo šli ves čas po začrtani poti. Program, začrtan na II. zasedanju AVNOJ, postaja stvarnost. Jugoslavija je socialistična dežela ne le po imenu, temveč po vsebini odnosov, ki vladajo med ljudmi, po družbeni strukturi, ki se je iz temeljev izpremenila. Vse to pa je omogočilo delo, ki je šele v novi družbi dobilo svojo pravo ceno in čigar praznik bomo proslavili letos še prav posebno slovesno in veličastno. F. M.
-fr NAŠIM
OBISKOVALCEM
ČESTITAMO
ZA PRAZNIK DELA!
DELOVNI KOLEKTIV
KINA »KRKA« Novo mesto
Izbor kandidatov - velika odgovornost
Za nami so prvi zbori volivcev. Na njih izbiramo kandidate za odbornike občinske skupščine. Od tega, kako bomo izbrali, je odvisno, kakšen bo sestav bodoče občinske skupščine, ali bo njeno delo tako plodno, kakor si želimo, ali pa bomo naslednjega leta spet ugotavljati, da se nekateri odborniki ne zavedajo svojih dolžnosti. Saj so nam še v spominu primeri nesklepčnih sej, mlačnih razprav ob nekaterih pomembnih vprašanjih in tako dalje. Zdaj je čas za to, da dobro razmislimo o tem in z izborom kandidatov poskrbimo za tak sestav občinske skupščine, ki bo zagotavljal uspešno snovanje in izvajanje občinske politike — v korist napredka, v interesu vseh občanov.
Ni mogoče dati splošno veljavnih receptov, ki bi rabili občanom pri izboru kandidatov. To tudi ne bi bilo pravilno. Občani morajo sami — najprej načelno v organizaciji Socialistične zveze in nato konkretno na zboru volivcev — pretehtati, kdo jim bo najbolj ustrezal, v koga imajo največ zaupanja. Toda ni dovolj samo zaupanje. Odbornik mora biti razgledan in pogumen, da bo odkrito povedal, kar misli, ne pa, da se bo delal pred volivci korajžnega, na občinski seji pa bo zlezel vase, kakor da ga sploh ni. Izbirati je treba ljudi, ki ne sprejmejo nobene funkcije brez občutka odgovornosti, ne da bi se zavedali, da si hkrati z zaupanjem volivcev nalagajo tudi obveznosti, ki jih bodo morali izpolnjevati. V predstavniškem telesu občine naj sede ljudje, ki se zanimajo za širšo problema-
tiko občine in ki torej dejavno sodelujejo pri oblikovanju občinske politike.
Fvcdstavljajo naj nas ljudje širših pogledov
Znani so primeri odbornikov, ki se na seji ljudskega odbora niso oglasili drugače kakor takrat, kadar so bih prizadeti neposredni interesi njihovih vasi oziroma naselij. Morda so se zavzeli za popravilo potov, za obnovo ograje na sejmišču ali kaj takega, česa drugega pa v vsej svoji mandatni dobi niso štorih. Pri tem pa so bili prepričani, da so dobri odborniki, ker so vsaj nekaj naredili za »svoj« kraj — in so pričakovali hvaležnost vašča-nov. V resnici pa niso kaj prida prispevali k uspešnemu delu ljudskega odbora, ker so se zanimali le za majhne probleme, ob velikih pa so ostajali brezbrižni, češ: kaj se me to tiče!
NAS OBISK
Govori najmlajši mojster
So ljudje, za katere lahko rečemo, da prehitevajo (v do. orem smislu seveda) sami sebe. Navidezno se zdi, da no-
čejo ničesar v življenju izgubiti in tvegati, čeprav se jim največkrat prav s tveganjem oz »amo njim lastno prodornost, jo odpre pot v boljše življenje. Eden takih je nedvomno tudi Albert Mervar iz Dol. Straže, ki so mu ob koncu preteklega meseca, ie ne 20-letnemu, z diplomo priznali kvalifikacijo mojstra. S to diplomo je Albert bržčas najmlajši mojster na področju biviega novomeškega okraja, nemara pa tudi v ljubljanskem okraju.
Mladi mojster se je izučil ca avtomehanika. V dobrih štirih letih je opravil vajeniško in pomočniško dobo v straškem obratu podjetja »Gorjanci«. Tam je prvikrat prijel za orodje kakršnega imajo v avtomehanični delavnici. To, da je že tako mlad postal mojster, nas pravza. prav ne sme preveč začuditi, saj je »preskočil« tudi blizu pol leta vajeniške dobe in po dveh letih in pol postal pomočnik. Sam pravi: »To ni bilo nič slučajnega, saj sem poslušal koristne nasvete starejših in se sam zanimal za podrobnosti.«
»Kaj si se naučil v štirih le tih svojega poklica?« sem ga vprašal.
»Težko bi povedal, kaj je vsa treba obvladati, če hočeš biti dober avtomehanik. Mislim, da je najbolj koristno
to, da se naučiš kontrolirati samega sebe. čeprav sem pri delu zanesljiv, nisem prej zadovoljen, dokler se še enkrat ne prepričam, če drži, kar sem naredil.«
»Kako gleda podjetje na mladino?«
»Lahko rečem, da mladim še vse premalo zaupajo. Sodim po tem, da je v upravnih in samoupravnih organih le en mladinec. Od tod posledica: mladi so bolj slabo seznanjeni z organizacijo dela in ostalimi zadevami v podjetju.«
'Koliko mladincev je v pod. jetju? Imate svoj aktiv?«
»Mladincev je 30 ali tudi več. Tudi svoj aktiv imamo. Slabost je v tem, da je za predsednika izvoljen novinec, ki pravzapav ne pozna razmer v podjetju. V zadnjem času smo imenovali referente, katerih naloga bo poživiti mladinsko dejavnost in doseči povezavo z ostalimi organizacijami v podjetju.«
»Kako se mladina pripravlja na volitve?«
»Mladina našega podjetja še ni razpravljala o volitvah, čeprav je okrog 15 mladincev, ki bodo letos prvič volili.«
»Sam še nisi volil, zato me zanima, zakaj boš šel na volišče?«
»Prvič zato, ker je voliti pravica in dolžnost, drugič pa zato, da bom glasoval za tiste kandidate, ki bodo kot odborniki občinske skupščine sposobni in prizadevni, to je, da se bodo zavzemali za splošen napredek v večjem obsegu.«
»Katere želje naj bi se ti v bližnji prihodnosti izpolnile?«
»Obiskujem strojni oddelek na večerni srednji tehniški šoli v Novem mestu. Vsak čas bom končal tretji semester. Trije torej še ostanejo. Doslej nisem imel večjih težav pri študiju in upam, da jih tudi v prihodnje ne bo in da bom šolo absolviral. Potem bi rad študiral na ustrezni fakulteti, da bi tako sedanji poklic, ki ga imam rad, vsestransko izpopolnil s strokovnim znanjem.«
Vso srečo in obilo uspeha, mladi mojster Albert Mervar!
Ivan Zoran
Ne mislim, da se ne bi bilo treba zanimati tudi za majhne probleme svojega kraja, toda le-te je treba videti v luči širših problemov občine. Zaman se bomo trudili, da bi kaj dobili iz »občinske blagajne«, če bo ta prazna. Od politike občinske skupščine bo torej odvisno, ali bo občina kot celota napredovala, z njo vred pa tudi vsaka vas oziroma sleherni kraj. Zaradi tega se odbornik ne sme čutiti le predstavnika določene vasi ali naselja, temveč ga mora prevevati odgovornost za uspešen razvoj vse občine.
Eden ali več kandidatov?
Nekateri ljudje si delajo sive lase ob vprašanju: eden ali več kandidatov? Dejansko so to nepotrebne skrbi. Tako zastavljene vprašanje je sploh napačno. Ni namreč res, da bomo zagotovili dober izbor odbornikov le tedaj, če bo na volilnem lističu več kandidatov. Prav tako" je pretiran strah, da v občinsko skupščino ne bodo prišli »najboljši«, če ne bomo vztrajali pri enem samem kandidatu.
Najvažnejše je, da zagotovimo zares demokratičen postopek pri izbiri kandidatov in da občanom jasno povemo, kakšne naloge se postavljajo pred občinsko skupščino. Če zaupamo delavcem, da upravljajo tovarne, zakaj potem ne bi zaupali ljudem tudi izbora kandidatov? Danes je družbeno samoupravljanje tako razvejano in v njem sodeluje tako širok krog ljudi, da res ne bo težko izbrati za kandidate sposobne, delavne in priljubljene ljudi, ki so se na kateremkoli področju že uveljavili kot upravljavci.
Kp.kor bi bilo napačno, če bi se kle potegovali le za formalno izbiro več kandidatov, ne da bi videli kvaliteto Hudi, tako bi bilo tudi narobe, če bi še zmeraj izbirali le izmed ozkega kroga ljudi. V več kot
GOSPODINJA IN KOT
— Novi način volitev pozdravljam, saj imajo po njem najširše množice državljanov možnost upravljanja. Zdi se mi, da bi moralo biti več žena v organih oblasti in tudi v organih samoupravljanja, saj dostikrat moški razmotri-vajo določen problem samo s strokovnega stališča, žena kot gospodinja in mati pa vidi več in bi lahko bolje rešila nekatere stvari.
Delam z mladinsko organizacijo na gimnaziji in vem, da se tudi mladina pripravlja na volitve. V zvezi s tem bi povedala še to, da včasih mladina naše dobronamerne nasvete smatra kot ukaz in ne razume, da je vse naše delo
desetletnem obdobju delavskega in družbenega u-pravljanja se je razširil pojem aktivnosti: čedalje bolj postajajo aktivisti vsi občani.
Ne pozabimo na ženske in mladino!
Predvsem je potrebno, da na zborih volivcev ne bo manjkalo žensk in mladine. Razen tega je potrebno, da predlagamo kandidate za občinske odbornike iz vrst žensk in mladih zaradi njihove vsestranske razgledanosti, aktivnosti in priljubljenosti, ne pa samo zato, ker so ženske ah ker so mladi. Treba je vedeti, da sestav dosedanjih ljudskih odborov po spolu in starosti ni bil dober le zato, ker ni ustrezal razmerju volivcev po spolu in starosti. To ni jedro problema. Sestav ni ustrezal zato, ker število odbornikov iz vrst žensk in mladih ni bilo v sorazmerju z družbeno vlogo žensk in mladine, z njihovo aktivnostjo v družbenem življenju.
Pogumno izbirajmo izmed žensk in mladih! Ženske tudi zato, da bi se hitreje uredile zadeve, ki jih one najbolj neposredno čutijo, čeprav zadevajo tudi moške, to je ureditev preskrbe, otroško varstvo, servisi itd. Tudi z mladimi odborniki, če jih bomo pravilno izbirali, bo prišlo v občinsko skupščino več zagona, ki smo ga doslej pogosto pogrešali.
Pomembna vloga Socialistične zveze
Organizacije Socialistične zveze, oborožene z izkušnjami iz široke politič-
Koledar volitev
24.     • Volitve v zbor delovnih maj skupnosti
2(j      • Volitve v občinski zbor in kmetijsko skupino zbora 1113]        delovnih skupnosti
J        • Odborniki volijo okrajno skupščino in zbore repu-JUMJ       bliske in zvezne skupščine
16«. • Volitve poslancev v repu-jlinij        bliski m zvezni zbor
ne akcije ob ustavni razpravi, morajo tudi tokrat pokazati učinkovitost in uspešnost svoje demokratične tribune. Od njih je največ odvisno, ali bomo prišli na zbore volivcev z izdelanimi in jasnimi kriteriji, kakšen naj bo odbornik. Pa ne samo to. Člani Socialistične zveze se bodo morali na zborih volivcev z močjo prepričanja, s težo utemeljenosti kriterijev boriti za to, da bodo volivci izbrali zares najboljše.
Po 5-letnem delu dosedanjega ljudskega odbora je prav, da se na množičnih sestankih pogovorimo tudi o dosežkih v tem obdobju. Ne gre le za hvalo, treba se je pogovoriti tudi o izkušnjah iz dela dosedanjega ljudskega odbora, o slabih in dobrih straneh, da bi se bodoči odborniki obogatili z njimi in da bi nova občinska skupščina začela svoje delo na pozitivnih zgledih svojega predhodnika — ljudskega odbora. F. M.
Pri eni izmed treh odbornic
Zofijo Bratož, eno izmed treh odbornic ObLO Novo mesto, smo našli'doma pri gospodinjskih opravkih. Ker nas je zanimalo njeno večletno delovanje v ljudskem odboru, smo ji zastavili nekaj vprašanj.
1. Kako  so odborniki ObLO    sprejemali vaše predloge? — Odbornice smo se na sejah ljudskega odbora zavzemale   predvsem   za vrtce  in  delovanje stanovanjskih skupnosti, posebno tov. Smrečnikova. Na sejah smo večkrat   sprožile vprašanje
MATI VIDI VEČ DRUGI
usmerjeno le v njeno korist. Glede zahajanja mladine v spodnjo delikatesno trgovino je bilo že govora in ponovno poudarjam, da ni prav, če mladina in tudi otroci pijejo pravo kavo, pivo itd. Menim, da pa lahko prosvetne delav-
družine in varstva otrok. Odborniki so z razumevanjem poslušali naše predloge, jih odobravali in nam obljubili vso pomoč. Do uresničitve marsikaterega načrta pa ni
Vojakov pozdrav
Iz Starega Dojrana, kjer Je pri vojakih, pošilja najlepše pozdrave in čestitke za 1. maj Marko Mesojedec. Dolenjskemu listu želi še mnogo uspehov in da bi se krog njegovih bralcev še razširil.
Vida Jelenič
ke na vseh šolah mnogo sto. re mladini v prid, če le hočejo.
prišlo zaradi tega, ker ima občina premajhna sredstva.
Z. Katerim problemom ste posvečali največ pozornosti?
— 2e v prvem odgovoru sem omenila, da smo se pač ženske zavzemale za to, kar nam najbolj leži: za probleme gospodinje, proizvajalke in matere. Zanimala pa so nas tudi gospodarska in druga vprašanja, ki smo jih na sejah obravnavali.
3. Kaj menite, zakaj so bile doslej le tri žene v novomeškem ljudskem odboru?
— Biti dober odbornik nI lahko! Vedeti je treba marsikaj, ker ljudje po terenu sprašujejo In zahtevajo odgovore na najrazličnejša vprašanja, ženske so navadno prezaposlene z gospodinjskim
delom in nimajo časa za udejstvovanje v javnosti. Ce bi jih razbremenili drobnih gospodinjskih opravil in poskrbeli za varstvo otrok, bi ji nudili možnost za druž-beno-politično življenje. Zdaj imajo ženske zelo malo časa; v tem je po mojem mišljenju vzrok za tako majhno število žensk v našem ljudskem odboru. Povedati pa moram tudi to, da še vedno tu in tam naletimo pri svojih tovariših na zastarelo miselnost, češ da je ženska samo za kuhinjo in dom, moški pa za službo in javno življenje.
4. In vaše izkušnje dolgoletne odbornice?
— Volivci, ki so me izvolili, so me na cesti večkrat ustavljali in zahtevali pojasnil glede gradenj, vrtcev, cest, itd. Na vse sem morala odgovoriti, zborov volivcev pa nisem vodila. Na našem terenu živi namreč izkušen odbornik, javni delavec in priljubljeni funkcionar tov. Jazbinšek, ki je vajen delati z ljudmi, zato je zbore volivcev vodil on. V času mojega odporniškega sodelovanja pa sem se marsičesa naučila.
še pred volitvami
prva številka »INFORMATORJA«
Občinski odbor SZDL v Sevnici se je odločil, da bo letos /.a-1'1 izdajati organizacijsko informativno glasilo »INFORMATOR«. Na leto naj bi izšle štiri številke. Prva številka bo Izšla tik pred volitvami in bo prinesla-predvsem predvolilno gradivo ter pojasnila v zvezi z volitvami.
Tovariš Viktor Avbelj - kandidat Novega mesta
Do petka je bilo T novomeški občini že 31 zborov volivcev, na katerih so občani predlagali kandidate za občinsko skupščino ter ostale skupščine. Udeležba je bila zlasti v mestu zelo dobra, saj je bilo npr. na terenu Glavni trg na zboru občanov nad 200 ljudi, s terena Nad mlini Pa jih je prišlo 130. Po dosedanjih podatkih so volivci predlagali v večini volilnih enot po enega kandidata za občinsko skupščino, ponekod pa tudi po 2, pri čemer niso zapostavljali žensk in mladih državljanov. Za kandidatko za zvezni zbor so predlagali na vseh zborih v občini inž. Pep-
eo Perovšek, direktorico kmetijskega zavoda v Ljubljani, medtem ko so v mestu in okolici predlagali kot kandidata za republiški zbor tov. Viktorja Avblja, predsednika izvršnega sveta LS SRS. Volivci škocjanske in straško-topliške enote so predlagali za republiški zbor tov. Anico Rajić, sodnico novomeškega okrožnega sodišča, in Staneta Dolenca, podpredsednika ULO Ljubljana. Znana so tudi imena kandidatov, ki so jih te dni predlagali delovni ljudje na zborih v gospodarskih organizacijah. Za kandidata v gospodarskem zboru zvezne
skupščine so predlagali inž. Cirila Mravljo iz Ljubljane, za socialno-zdravstveni zbor Načeta Nagodeta, predsednika upravnega odbora republiškega zavoda za soc. zavarovanje, za prosvetno kulturni zbor Mitjo Mejaka, urednika Radio Ljubljana, in za zvezni organizacijsko-politič-ni zbor Bojana Lubeja, predsednika Komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri GO SZDL Slovenije.
Razprave na zborih volivcev zajemajo različna vprašanja. Tako so se npr. v škoc-
janu pomenili predvsem o nalogah krajevne skupnosti in o nadaljnjem razvoju kmetijstva, ki pomeni zanje osnovno gospodarsko' panogo. V Novem mestu so ljudje zahtevali pojasnila, kako bo ljudski odbor reševal vprašanje ustanov za varstvo otrok, razpravljali pa so tudi o komunalnih vprašanjih, o večji pomoči sedanji stanovanjski skupnosti in o skrbi družbe za ostarele svojce partizanskih družin. Zbori volivcev bodo v občini te dni zaključeni.
Priprave v delovnih kolektivih v novomeški občini
PRVIČ NA VOLIŠČE
Anica Vovk, obratni knjigovodja v konfekciji »lisca« v Sevnici, je z zanimanjem Prisluhnila našim vprašanjem v zvezi z volitvami. V sproščenem razgovoru je rekla:
»Zame, ki še nisem volila, bodo te volitve vsekakor velik dogodek. V podjetju je okrog 50 odstotkov proizvajalk, ia tudi niso še volile.«
— Na kaj boste mislili, ko se boste odločili za kandidata na volilnem listku?
»Glasovala bom za tistega odborndškega kandidata, ki se bo zdel najbolj sposoben, s? Pravi, da bo imel stike z ljudmi in uveljavljal njihove želje in potrebe v občinski skupščini.   Mislim, da
DA BI ČIMPREJ
ZGRADILI BOLNIŠNICO!
DR- MARJETA TURK, zdravnica specializantka otroške bolezni, je bila o volitvah'prav dobro poučena.
— Na volišče bomo šli trikrat; prvič bomo volili občinske odbornike, drugič... itd. je povedala kar v eni sapi. Od norih odbornikov si obetam čimveč razumevanja za dokončno izgradnjo bolnišnice, ki je nujno potrebna. Na otroškem oddelku v bolnišnici je občutno pomanjkanje prostora, drugje pa je še slabše.
- se mi potrebno, da M v novi občinski odbor Izvolili več kot samo 3 »ene, kakor doslej, da bi bneli več glasov, ki bi Podpirali težnje žensk glede vrtcev In otroških jasli. Te so po mojem miš-Ucnju pri nas najbolj potrebne. V naši ustanovi je pravi problem z mladimi materami, ki nimajo kam oddati dojenčkov, medtem ko so v službi.
V Novem mestu samem Selim, da bi kopališče na Loki zgradili do poletja, da bi se spet lahko kopali v Krki tako kot nekoč. Ce bo ostalo pri starem, to ne bo mogoče.
sem to povedala v imenu vseh mladih volivcev.«
— Zakaj bi se vi potegovali, če bi bili odbornica?
Dosedanji zbori delovnih ljudi v delovnih skupnostih v novomeških komuni so potekali v redu. Do 25. aprila zvečer je bilo od 82 razpisanih zborov opravljenih že 18. Zadnji zbori đelovnih ljudi bodo zakl; učeni 5. maja. Na dosedanjih zborih so predlagali večinoma po dva kandidata za občinsko skupščino. Član političnega aktiva ObSS Novo mesto razloži uvodoma pomen volitev in na kratko obrazloži novi volilni sistem, on ali pa odbornik pa nato poda še pregled dela ljudskega odbora in glavne obrise
bodočega razvoja v komuni.
Udeležba na vseh zborih je zelo dobra. Doslej je bil drugič sklican samo zbor v trgovskem podjetju »Dolenjka-" in še ta zato, ker ni bilo sklicatelja — predsednika DS, ki je nenadoma odpotoval in nI nikogar pooblastil za otvoritev. Ker je v poročilih zajeta predvsem širša problematika komune, je na zborih v delovnih skupnostih zelo malo razprav. Na občinskem sindikalnem svetu smo izvedeli, da so poročila o doslej opravljenih zborih prihajala zelo neredno.
VIDEM-KRŠK0: 62 odbornikov v občinski skupščini
Anica Vovk
»V skupščini ne bi prej odnehala, dokler ne bi v Sevnici zgradila samskega bloka, otroškega vrtca in splošnih igrišč, kopališča Ob Savi in gledališča.«
V bodoči občinski skupščini v Vidmu-Krškem bo 62 odbornikov, od tega 31 odbornikov v občinskem zboru in prav toliko v zboru delovnih skupnosti. Prav toliko volilnih enot so že določili, medtem ko bo volišč znatno več. Odbornike za občinski zbor bodo občani izvolili na 118 voliščili, odbornke zbora delovnih skupnosti pa na 93 Voliščih; se pravi, da predstavlja že vsak večji kraj svoje volišče. Znano je tudi že, da bo trajala mandatna
Volivci predlagajo kandidate in kandidatke
Živahne in razgibane predvolilne priprave, ki so v vseh občinah našega področja nadaljevanje razprav o zvezni In republiški ustavi, se nadaljujejo. Prav zdaj poteka v vseh komunah največ zborov volivcev ln zborov delovnih ljudi, na katerih predlagajo svoje kandidate za občinske skupščine ter za .'cpubliško ln zvezno skupščino.
■ V občini Brežice so do četrtka, 25. aprila zvečer, opravili 27 zborov volivcev na terenu In 24 zborov delovnih ljudi v delovnih skupnostih. Za občinsko skupščino so v največ primerih doslej predlagali po dva kandidata, le v dveh pri-meri h po enega, v enem primeru pa tri. Obojne zbore bodo zaključili do 30. aprila. Zelo lepo je uspel zbor volivcev v 2. volilni enoti v Brežicah. Udeležba je na vseh zborih lepa in nI nič manjša kot je bila v lanski jeseni, ko so razpravljali o osnutku ustave. Razprav nI veliko, volivci poslušajo poročila o delu dosedanjega ljudskega odbora in o programu dela za bodoče ter razlago novih ustavnih lzprememb. Le tu ln tam spregovorijo o krajevni problematiki.
■ V občini Vldem-Krško so do istega dne opravili 19 zborov volivcev na terenu in 2 v delovnih skupnostih. Tudi tu bodo zbori volivcev zaključeni do 30. aprila. Volivci so doslej največkrat predlagali po enega kandidata v občinsko skupščino. Razpravljajo o kandidatih, o delu ljudskega odbora in o tem, kaRo bo treba delo občinske skupščine usmerjati. Preče i kritik Je na rafur. dosedanjih odbornikov, češ da so Imeli premalo stikov s svojimi volivci in da so bili premalo aktivni. Udeležba na zborih Je dobra, vendar nekoliko slabša kot v lanski jeseni.
■ V občini Sevnica Je bilo do vključno 25. aprila 5 zborov volivcev na terenu ln 22 v delovnih skupnostih. Vse zbore so zaključili do 28. aprila. Volivci razpravljajo o predlaganih kandidatih, o načinu volitev ln o delu ljudskega odbora. Na zborih volivcev na terenu predlagajo največkrat po dva kandidata za občinsko skupščino.
doba odbornikov, izvoljenih v volilnih enotah z neparno številko, dve leti, za vse ostale pa štiri leta.
V zboru delovnih skupnosti bo gospodarstvo zastopano s 23 odborniki, od tega industrija, trgovina, 'obrt in druge panoge skupaj z 19 in kmetijstvo s štirimi odborniki, medtem ko bodo ostali •odborniki izbrani takole: iz kulture in prosvete 3, iz zdravstva 2 in družbenih ter političnih organizacij 3 odborniki.
Državljani socialistične Jugoslavije/
V maju in juniju bomo volili predstavnike v občinske, okrajne in republiške skupščine in zvezno skupščino. To so prve volitve, ki jih bomo imeli na načelih nove ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Nova organizacija skupščin omogoča, da pride v predstavniška telesa vseh družbeno-političnih skupnosti mnogo več delovnih ljudi neposredno iz proizvodnje in družbenih dejavnosti, da pridejo v sklepih skupščin do veljave težnje delovnega človeka, da se še močneje razvije neposredna socialistična demokracija. Delovni ljudje mesta in vasi!
Minilo je dvajset let od tistih dni, ko so bili v Jajcu položeni temelji nove Jugoslavije. Z vašim bojem in ustvarjalnostjo je bilo doseženo vse tisto, na kar smo lahko ponosni. V boju za svobodo, za zgraditev socialistične družbe svobodnih ljudi in enakopravnih pobratenih narodov so bile izbojevane velike zmage.
V zadnjem petletnem obdobju so nastale daljnosežne spremembe na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. •
Na široko se je razvil sistem samoupravljanja v delovnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih, zlasti v komuni; vsak deseti volivec odloča v enem izmed organov samoupravljanja; vsak četrti proizvajalec je bil član delavskega sveta; zgradili smo temelje socialističnega sistema delitve po delu v vseh družbenih dejavnostih; celotni družbeni proizvod in narodni dohodek sta v zadnjih petih letih narasla za polovico; industrijska proizvodnja je naraščala po stopnji, ki sodi kljub določenemu zaostajanju v zadnjih dveh letih med največje.
Udeležba je telo lepa zlasti na zborih v delovnih skupnostih.
■ V občini Trebnje so 25. aprila začeli z zbori v delovnih skupnostih, 26. aprila pa z zbori volivcev na terenu. 5. maja bodo končali z obojimi. Priprave so zelo dobre tako v delovnih organizacijah kot po terenu.
■ V občini Metlika bo 60 zborov volivcev, zaključili pa jih bodo do 29. aprila. Predlogi kandidatov so tehtno utemeljeni, občani pa se zanje odločajo zelo resno. Odborniki poročajo o svojem dolu. Volivci razpravljajo o pomenu družbenih služb, o krajevnih skupnostih ln o občinskem statutu, ki Je temelj komunalne ureditve, pa tudi o vlogi žene v naši družbi. Udeležba na zborih je dobra.
■ V občini Črnomelj Je bilo do 25. aprila 26 zborov volivcev na terenu (vsega Jih bo 66) in 25 zborov v delovnih skupnostih (vsega Jih bo 40). Zbore bodo zaključili do 29. aprila. Poleg resnih razprav o kandidatih načenjajo volivci vrsto gospodarskih • in komunalnih problemov: govore o nujnosti modernizacije ceste čez vso Belo krajino, poudarjajo, da bo treba investirati več sredstev v razvoj gospodarstva, ker je od tega odvisna življenjska raven prebivalcev, govore o razvoju družbenih služb, pa tudi o zaposlovanju, ki je v neposredni zvezi z podružbljanjem kmetijskih površin. Veliko so volivci razpravljali o tem, da Je bila proizvodnja v prvem četrtletju za 7 odst. pod planom. Zavrnili so izgovore, češ da n| bilo surovin in da so krive inventure. Udeležba na zborih je srednje dobra. Na četrtini zborov so predlagali po enega kandidata v občinsko skupščino, na ostalih po dva.
M. J.
Fantje iz Zadra
Nace Praznik, Rado Ske-delj, Ivan Seler, Lojze Hro-vat, ki služijo vojaški rok v Zadru, čestitajo za delavski praznik vsem tovarišem in tovarišicam v kolektivih, znancem ln prijateljem ter domačim.
Zbor mladih pred volitvami
Na pobudo občinskega komiteja Zveze mladine Je bil prejšnji ponedeljek v sindikalni dvorani v Novem mestu zbor mladih občanov, ki se ga Je udeležilo nađ 200 mladincev in mladink iz Novega mesta tn okolice, pretežno iz šol in proizvodnje. Razpravljali so o ustavi, razvoju in napredku občine v zadnjih petih letih, vključno s planom za leto 1963, in priprave na volitve.
Zbor se je začel z referatom predsednice občinskega komiteja ZM Lojzke Potrč, ki je uvodne besede posvetila vprašanju ustavnosti in zastopstvu mladih v preteklih razpravah o ustavi. Ko je obdelala napredek na vseh področjih gospodarskega, družbenega in političnega življenja, Je poudarila, da je velik delež k uspehom prispevala tuctl mladina, kar Ji je priznala vsa javnost. Kot pomemben družbeni činitelj pa Je mladina obdelana tudi na straneh ustavnega besedila in v še ne sprejetem osnutku občinskega statuta, kot prav tak činitelj pa nastopa tudi zdaj, ko potekajo razprave o volitvah, na katerih bodo v občinsko in druge skupščine izvoljeni tudi člani ZM.
Organizacijski sekretar občinskega komiteja ZK Franc Bor Je potem z besedami ln številkami opisal napredek občine v zadnjih petih letih s posebnim poudarkom na investi-
cije, M so bile vložene v negospodarsko dejavnost.
V razpravi mladina ni pokazala toliko zanimanja za razna vprašanja, kot je to dokazala s številno udeležbo na zboru. Pojavilo se je nekaj vprašanj v zvezi z investicijskimi vlaganji letos. Omembe vredna so tudi vprašanja, kaj je z mladinskimi prostori in ostalimi možnostmi za shode in dejavnost mladih v mestu.
Bolj z množično udeležbo kot
z razpravo je mladina dokazala, da ni pasivna v družbenem dogajanju, da se tako kot ostali »brani zanima za uspehe ln napredek. Je tudi dovolj številna, kar kaže, da ima vse pogoje, da predlaga svoje kandidate za odbornike v občinsko skupščino. S kandidaturami mladih pa so nedvomno izpolnjene poglavitne želje mladincev in mladink, občanov, ki bodo v doglednem času stopili na mesta starejših.
KAKO BOMO VOLILI OKRAJNO SKUPŠČINO
Odbornike v okrajno skupščino bodo volili na skupnih sejah obeh zborov občinskih skupščin. Pri volitvah v okrajne skupščine volivci torej ne bodo neposredno sodelovali. Število odbornikov, ki jih bo vsaka občinska skupščina izvolila v okrajno skupščino, je določeno po številu prebivalcev.
Po novih zakonskih določilih lahko predlaga kandidata za enega 'od obeh zborov okrajna    skupščine vsak
odbornik. V okrajno skupščino je izvoljen tisti kandidat, kd je dobil v občinski skupščini največ glasov.
če potrebno število kandidatov, ki naj bi jih izvolili v občinsko skupščino, ni dobilo absolutnega števila glasov, odborniki vnovič glasujejo. Pred ponovnim glasovanjem lahko odborniki predlagajo nove kandidate. V zakonu je rečeno, da lahko posamezni kandidati pred ponovnim glasovanjem odstopijo od kandidature.
lb-n. (682-683)
DOLENJSKI LIST
V LJUBLJANI JE BILA V TOREK IZREDNA OKRAJNA KONFERENCA SZDL
Zdaj še jasnejša usmeritev predvolilne dejavnosti
V torek je bila v Ljubljani izredna konferenca Socialistične zveze ljubljanskega okraja, ki je upravičila vsa pričakovanja, saj je posegla v najbolj pereča vprašanja, aktualne probleme pa je povezala > nalogami razgibane predvolilne dejavnosti Uvodno poročilo, ki ga je prebral predsednik OO SZDL Vitja Rode in razprava delegatov sta potrdila, da se je SZDL tudi v našem okraju močno uveljavila kot družbeno politična tribuna, znova pa se je tudi pokazalo, da je naša najmnožičnejša organizacija pobudnica vsega napredka v mestu kot na vasi Na konferenci so izvolili nov okrajni odbor SZDL in nadzorni odbor SZDL.
Predsednik OO SZDL Vitja Rode je v uvodnem poročilu o nalogah Socialistične zveze ljubljanskega okraja najprej poudaril pomen izredno široke ustavne razprave, ki je zajela širok krog delovnih ljudi. Delovni ljudje so v teh razpravah pokazali, da dobro razumejo našo razvojno pot, da so jo sprejeli in da so se tudi nadalje pripravljeni zanjo boriti. Seveda pa ostane tolmačenje in nadaljnje razvijanje ustavnih načel še naprej naša trajna naloga." Pripravljanje občinskih statutov delovnih organizacij je nadaljevanje ustavne razprave, kar moramo upoštevati zlasti sedaj, ko smo sredi živahne predvolilne politične dejavnosti.
V nadaljevanju je tov. Rode govoril o osnovnih vprašanjih našega nadaljnjega gospodarskega razvoja. Pri tem je zlasti poudaril vprašanje dviganja proizvodnje, naraščanja produktivnosti in izvoza, boljše organizacije dela itd. Poudaril je hkrati, da smo dosegli porast produktivnosti, vendar pa v tej smeri še nismo dovolj naredili. Ne gre samo za nove gradnje, temveč predvsem tudi za obnovo naše dokaj izrabljene industrije in za boljše izkori-
ščanje sedanjih zmogljivosti v vseh gospodarskih organizacijah. Vse to je neločljivo povezano s kadri v gospodarskih organizacijah. Tudi tu je bilo veliko koristnih razprav in ugotavljanj, premalo pa konkretnih ukrepov.
V razvoju gospodarstva ne smejo zaostajati tudi ostala področja kot kmetijstvo, gozdarstvo, trgovina, obrt in druge dejavnosti, ki se z izjemo kmetijstva počasneje razvijajo.
Osnovna naloga: boljše gospodarjenje v kmetijstvu
Problemi kmetijstva in gozdarstva so prav v zadnjem časusv razpravi zaradi predvidene ločitve gozdarske in kmetijske proizvodnje. Predsednik tov. Rode je poudaril stališče OO SZDL, da naj z gozdovi gospodarijo gozdnogospodarske organizacije, a le izjemoma obrati kmetijskih zadrug, ki pa morajo imeti svoje popolnoma ločeno poslovanje. Za gozdarstvo je danes že zelo jasno, da ne bomo mogli več dolgo sredstev iz njega samo črpati. Čeprav so bila ta sredstva za
NOV IZVRŠNI ODBOR OKRAJNEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA
Novi okrajni odbor SZDL je na prvi seji izvolil tudi izvršni odbor, ki ga sestavljajo: inž. Vitja Kode — predsednik, inž. Ljubo Levstik, podpredsednik, Miro Gošnik — sekretar, člani pa so: Slavko Beznik, inž. Janez Beravs, Boris Butina, Stane Fele, Dušan Fortič, Marjan Javornik, Anton Koprivnikar, inž. Slavko Kor-bar, Ivo Majdič, Janez Nedog, Jože Pernuš, Tina Tomlje in Jože Zor.
občinske potrebe, zlasti pa še za potrebe kmetijstva dostikrat zelo koristno naložena, je vendar jasno, da so omejena. Stanje naših gozdov je tako, da je nujno potrebno vlagati nazaj v gozdove. Razen tega lesni industriji stalno primanjkuje lesa, dobiti pa ga moramo iz naših gozdov.
Skupna kmetijska in gozdarska proizvodnja v zadrugah kaže, da kmetijska proizvodnja nima lastnega gospodarskega računa, ker se ta stalno zamegluje z dohodki iz gozdov, ki pokrivajo tudi primanjkljaje v kmetijstvu. Podatki govore, da je približno polovica izgub v družbenem sektorju kmetijstva posledica objektivnih, polovica pa subjektivnih vzrokov. S tem, da bomo ločili kmetijstvo od gozdarstva, se bo nujno moral uveljaviti gospodarski račun tudi v kmetijstvu; to pa je najkrajša pot za hitro odpravo vseh objektivnih težav, ki danes zavirajo kmetijstvu hitrejši razvoj. Čeprav so kmetijske zadruge ponekod zelo dobro gospodarile z gozdovi, pa v splošnem le velja trditev, da so se ukvarjale predvsem s trgovino z lesom. Ločitev gozdarstva od kmetijstva torej nujno pomeni usmeritev kmetijske zadruge v lastno kmetijsko proizvodnjo in v razvijanje kooperacijskih odnosov z zasebnim kmetom. To je tudi njihova glavna naloga in vsako odstopanje od te dejavnosti ni v skladu z nadaljnjo socialistično preobrazbo vasi.
Predsednik tov. Rode je zatem opisal buren proces razvoja v družbenih službah, nato pa je omenil vrsto odgovornih političnih, organizacijskih in kadrovskih nalog, ki jih postavljajo bližnje volitve pred organizacije Socialistične zveze.
Z volitvami bomo okrepili samoupravni sistem
V predvolilnih pripravah ponovno razlagamo vsa načela naše ustave, to je načela gospodarske in politične ureditve, ki jih prenašamo na konkretna tla v občini, v de-
lovni organizaciji, v krajevni skupnosti. V pripravah na volitve postavimo vsa aktualna politična in družbena vprašanja zelo jasno in odkrito. Zamegljevanje stališč o nadaljnjem razvoju socialističnega sektorja kmetijstva, gozdarstva, o naši davčni politiki do kmetov, o nalogah v proizvodnji, o načelih delitve po delu itd. bi pomenilo v bistvu podcenjevanje zavesti naših upravljavcev. Volilna razprava in predvolilna kampanja naj bosta zato vseskozi izrazito delovni. Volitve postajajo sestavni del našega samoupravnega sistema. Ob volitvah, ki bodo v bodoče vsaki dve leti, bomo vedno razpravljali o doseženih uspehih, o problemih, s katerimi se srečujemo, in izbirali bomo kandidate, ki bodo te naloge najuspešneje reševali. Pri nas volitve ne predstavljajo borbe: za oblast, ampak krepijo naš samoupravni sistem, saj s široko razpravo razčiščujemo vsa pereča vprašanja, v skupščine pa vključujemo vedno nove kadre.
To pa seveda spet ne pomeni, da bi bilo odveč pokazati uspehe, dosežene v zadnjem obdobju. Ni jih malo in ne bo se jih treba sramovati. Prav je, da v razpravi o današnji stvarnosti in o težavah tudi pogledamo, koliko uspešno je naše delo.
Tov. Rode je nato opisal še nekatera druga vprašanja, ki se tičejo rasti socialistične zveze in njene vloge kot najširše oblike družbenega samoupravljanja. Opozoril je na gradivo o delu SZDL ljubljanskega okraja, ki so ga vsi delegati dobili v lični brošuri že pred konferenco. Pestrost organizacijskih oblik dela organizacij SZDL potrjuje, da v Socialistični zvezi vsebina narekuje metodo dela.
0 V zaključku poročila je ponovno poudaril, da smo sredi izredno razgibane politične in družbene dejavnosti. Od politične akcije je precej odvisno, kako globoko bomo spoznali načela nove ustave in koliko globlje bo v nas prodrla zavest, da z novim ustavnim redom jemljemo v večji meri kot do sedaj svojo usodo v svoje roke.
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Bogo Lilija, Anton Sajevic, Milena Avsec, Alojzija Dežman,. Tončka Gazvoda, Jože Hočevar, Jožica Koščak, Milka Jakša, Neža Lužar, Jožica Hrast, Marija Tisovec, Ivan Hren, Alojz Klobučar, Franc Salmič, Fani Ratež, Marija Sivak, Mirko Zupančič, Marija Bobek, Milka Papež, Janez Redek, Martina Kolegar, Malči Poreber, Dominik Kren, Anica Sojs, Judita Resman, Janez Kren, Avguštin Udvanc, Stanko Tramte, Stane Rozman, člani kolektiva »Krka-, Novo mesto; Albina Tramte, član kolektiva ObLO Novo mesto; Ana Slapničar, gospodinja iz Dolnje Straže; Jožefa Žagar, član kolektiva ZTP Novo mesto; Vili Košir, član kolektiva »Novoles«, Straža; Viktorija Košir, gospodinja iz Dolnje Straže; Jožefa Kočjaž, gospodinja iz Podgore; Marija Jarc, gospodinja iz Podgore; Marija Kic, gospodinja iz Podgore; Rozi Erjavec, gospodinja iz Sel; Anica Gašperšič, gospodinja iz Sel.
Preživnina za ostarele kmete v krški občini
Občinski ljudski odbor v Vidmu-Krškem je tretji v Sloveniji sprejel odlok o preživninah zasebnih kmečkih proizvajalcev, ki v arondacij-skem postopku ali po darilni pogodbi oddajo svoja zemljišča v družbeno last. Po tem odloku lahko dobijo preživnino ostareli kmetje (moški morajo biti starejši od 65 let, ženske pa ne mlajše od 53 let), v izjemnih primerih tudi mlajši (odlok pove, kdo in v kakšnih okoliščinah), če jim ostane 0,5 ha obdelovalne zemlje oziroma 1 ha vseh kmetijskih zemljišč. Višina preživnine znaša na enega člana do 10.000 dinarjev, za dva 15.000 dinarjev, za tri do 20.000 dinarjev, za 4 ali več družinskih članov pa ne več kot 24.000 dinarjev. Preživni-
Vso pozornost proizvajalcu!
Na včerajšnjem letnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Vidmu-Krškem (v sindikalni dvorani tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«) so razpravljali o najrazličnejših vprašanjih iz dela sindikalnih podružnic v gospodarskih organizacijah, vlogi upravnih in samoupravnih organov ter ostalih čini. teljev v delovnih organizacijah proizvodni, življenskih pogojih delavcev in podobnem. Med drugim so zlasti opozorili, da je treba v bodoče posvečati večjo skrb proizvajalcu, ki naj ob upoštevanju vseh svojih pravic in dolžnosti postane tudi dober upravljavec. Na občnem zboru so govorili tudi o zaposlenih ženah ter našteli vrsto vprašanj, ki jih bo treba v ta namen rešiti.
no določi komisija sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO, ki upošteva vrednost oddane zemlje ter velikost zemljišč, ki kmetom ostanejo. V primeru, da eden izmed družinskih članov umre, se zmanjša tudi preživnina in sicer za 30 odstotkov, če se zmanjšajo ali povečajo živ-ljenski stroški, se se spremeni tudi višina preživnine. Odlok je samo začasen in bo urejal vprašanja ostarelih kmetov vse dotlej, dokler ne bodo izšli predpisi, ki bodo ustrezno vprašanje točneje reševali. Po tem odloku bodo izplačevali preživnine od 1. maja letos dalje, medtem ko sam odlok velja od trenutka, ko sta ga sprejela oba zbora ObLO.
Zbor mladih občanov v krški občini
V Vidmu-Krškem posvečajo veliko pozornost mladim občanom. Tako so bili od 20. do 28. aprila v 15 krajih v občini (v vseh večjih središčih) zbori mladih občanov, ki so obravnavali gospodarski in družbeni razvoj občine v luči nove ustave in občinskega statuta. V razpravah so se dotaknili trenutno najbolj aktualnega poglavja na področju ljudske demokracije — volitev in se pogovarjali o kandidatih v novo občinsko skupščino. Nekaterih zborov mladih občanov se je udeležil tudi predsednik okrajnega komiteja ZMS v Celju Zvone Dragan. V kratkem bodo po aktivih ZMS posebni razgovori, pri katerih se bodo mladinci in mladinke še bolj seznanili s sestavo občinske skupščine, načinom volitev in podobnim.
ZAPISKI Z OKRAJNE KONFERENCE SZDL V CELJU
Dosedanji uspehi so trdna osnova in start za naslednje delovno obdobje
V Celju je bila 19. aprila okrajna konferenca SZDL, katere sta se med drugimi gosti udeležila tudi člana izvršnega odbora glavnega odbora SZDL Slovenije Mitja Ribičič in Marija Vilfan. Delegati so pred konferenco dobili skrbno sestavljeno tiskano poročilo okrajnega odbora SZDL, na sami konferenci pa je predsednik OO SZDL inž. Andrej Marine poročal o neposrednih nalogah in delu Socialistične zveze, o gospodarskem razvoju celjskega okraja v' letih 1958 do 1962 in o nekaterih problemih in nalogah s področja samoupravljanja. V razpravi je sodelovalo 30 delegatov.    V novo okrajno
vodstvo SZDL so izvolili 35 članov, funkcijo predsednika pa so ponovno zaupali inž. Andreju Marincu.
Obdobje med obema konferencama SZDL je bilo značilno po intenzivnosti in razvejani politični dejavnosti, v katerem so se organizacije SZDL tega okraja močno uveljavile in se tudi notranje organizacijsko okrepile. Pri tem sta bila obseg in vsebina političnega dela SZDL pogojena tudi z razvojno stopnjo komunalne samouprave.
Glede prihodnjega dela je predsednik okrajnega odbora SZDL inž. Andrej Marine poudaril v poročilu predvsem dve nalogi: kako vsebinsko in organizacijsko najuspešneje po-
magati krajevnim organizacijam in vsem tistim oblikam, ki posredujejo stik s člani ter kako organizacijo SZDL v občini čimbolj usposobiti za samostojen politični organizem, ki naj zaradi množičnega zaledja postane tudi os/iovni usmerjevalec in pobudnik vsega družbe-no-poliUčnega življenja v komuni.
Doslej so občinske organizacije predvsem premalo analitično spremljale družbeno-politične pojave. Skupaj z občinskimi ljudskimi odbori si bodo morale tudi prizadevati, da bi izboljšali in poenostavili dosedanji sistem spremljanja raznih dogajanj, zlasti gibanja gospodarstva, ter razmišljati, na kakšen način bi omogočili hitrejše obveščanje občanov. V
nekaterih občinah in krajevnih organizacijah SZDL so doslej tudi premalo razpravljali o idejnih vprašanjih.
In/.. Marine je v svojem poročilu orisal tudi gospodarski razvoj celjskega okraja v pretekli mandatni dobi naših skupščin in prikazal to obdobje od leta 1958 do 19<i2 kot izredno pomembno. Navzlic mnogim napakam in težavam so v tem okraju dosegli uspehe, ki so trdna osnova za prihodnje delovno obdobje. Tako se je družbeni bruto produkt povečal za 86,3 odst., narodni dohodek pa za 89,8 odst. V isiin obdobju se je z vlaganjem precejšnjih sredstev v nove proizvodne zmogljivosti In v rekonstrukcije ter s povprečnim naroščaniem produktivnosti za 5,25 odst. na leto povečal obseg Industrijske proizvodnje za 55,4 odst. Tak gospodarski razvoj pa Je povzročil hkrati prcceifnic nrpro*-ke v socialnem sestavu prebivalcev tega okraja.
Kmetijstvo je po skupni vrednosti proizvodnje na drugem meslu in je v prizadevanju za povečanje površin v družbenem sektorju zalft"->ilo večje uspehe šele v preteklem letu. V primerjavi z letom. 1957 so se obdelovalne površine v družbenem sektorju povečale od 3,2 na sedanjih 6 odst. vseh obdelovalnih površin v okraju. Glede na počasen razvoj v kmeti Istvu Je v prihodnje potrebno več idejne enotnosti pr) izvajanju sklepov in programov ter odpraviti razne lokalne interese.
V izvozu je nastala bistvena sprememba šele v lanskem letu, saj se je le-ta v primerjavi s prejšnjim letom povečal kar za 49,2 odst., dobro pa so zastavljena tudi prizadevanja za izpolnitev letošnjih izvoznih nalog.
Z družbeno-ekonomskimi odnosi so najtesneje povezani problemi samoupravljanja. Leto se Je najbolj razvilo v gospodarskih organizacijah, čeprav so tudi tu slabosti. Zaradi tega je treba pri izdelavi statutov delovnih organizacij preučiti predvsem možnosti poglabljanja samoupravljan.a in neposrednega odločanja ter Izpopolnitve sistema nagrajevanja.
V razpravi je največ delegatov govorilo o problemih v gospodarstvu in nalogah Socialistične zveze na tem področju. Tako je Mirko štojs iz Sevnice govoril o problemih industrije v zvezi z ukinitvijo krmeljskeg« premogovnika in zastarelosti lesne industrije, inž. Beljšak iz Sevnice o problemih tamkajšnjega rudnika, Marjan Zupan iz Vidma-Krškega o podružbljanju zemljišč itd. Razpravljali pa so tudi o vseh drugih vprašanjih, pri čemer so delegati iz Spodnjega Posavja prispevali svoj delež glede pritt-govanja   občanov v
družbeno-politično aktivnost, oblik in metod izo* braževanja, obveščanja ob' čanov in krajevnih skupnosti.
Celotna razprava je po-kazala, da je SZDL v tem r okraju postala najširša oblika samouprave občanov, kot je bilo zapisano z velikimi črkami v dvorani letošnje konference, da so se organizacije SZDIj vključile v celotno družbeno dogajanje in da se v okviru te najbolj množične politične organizacije usklajujejo mnenja in oblikuje politika za usmerja' nje dela na vseh področjih. Še poseben pomen konference pa je v tem, da so se orvič sestali delegati SZDL s celotnega območja novega celjskega okraja in se pred volit' vami v predstavniške o** gane pogovorili o naloga" po sprejemu nove ustav?' Po svoji vsebini je bila razprava vsekakor vel'K prispevek k pripravam za bližnje volitve, saj ni ocenila samo dosedanje dei<>' temveč je nakazala tufl glavne prihodnje nalog* na območju celjskega okraja.
KOPITARNA: težave s plačniki
Kopitarna v Sevnici je lanski plan z zaračunano realizacijo presegla — Stalež bolnih in število nesreč pri delu sta se letos zmanjšala — Veseli so zanimanja, ki ga kažejo mnogi organi za proizvodnjo, namenjeno izvozu — če bo šlo vse po sreči, prično prihodnje leto t rekonstrukcijo
»Glede oskrbe naših obratov s hlodovino je najhujše — upamo vsaj — že za nami.« Tako so nam povedali v Kopitarni v Sevnici. Hudi dnevi v decembru lani ter v januarju in februarju letos, ko so žagarski obrati Kopitarne v nekaterih dneh delali komajda z 10-odstotno zmogljivostjo, so minili žage bodo zdaj do konca maja delale s polno paro, pa še bodo težko nadoknadili zamujeno.
Nemalo skrbi pa še vedno povzročajo kolestivu težave s plačniki na domačem tržišču. Lani so ustvarili 810 milijonov d'narjev zaračunane realizacije in s tem za nekoliko odstotkov presegli plan. Plačana realizacija pa je dosegla 31. decembra 1962 le 753 milijonov, kar pomeni, da so jim plačniki dolgovali 87 milijonov dinarjev. Proizvodnja kot celota je bila dokaj uspsšna, zlasti će upoštevamo, da njen pretežni del dobavljajo čevljarski industriji, ki je že precej časa v zagati, v tem pa so hkrati vzroki za zamude s plačili, ki so letos še večje. V marcu jim dolžniki na domačem tržišču dolgujejo že 172 mi-jonov dinarjev. Sproti vlagajo tožbe, vendar to ne pomaga ...
Skoraj polovico potrebne Pogonske enetgije ustvarjajo sami s pomočjo treh lokomo-bil. Le-te so izdelane za kurjavo z lesnimi odpadki, ki jih je na obratu dovolj. Ker so žage v zadnjih treh mesecih zaradi pomanjkanja hlodovine delale samo z majhnim delom zmogljivosti, je primanjkovalo žamanja za ^jenje lokorhobll, ki poga-nJajo stroje in ogrevajo pro-
store. — Surovin za izdelavo pet in kopit je bilo dovolj, naročil tudi, proizvodnja pa je morala teči. Le stežka so nekako s težavo uredili s premogom, v večnem strahu, da se bodo zaradi tega loko-mobile pokvarile.
V Kopitarni so že od nekdaj velik problem nesreče pri delu in veliko število bolniških dni Odkar so konec lanskega leta uvedli kontrolo bolnih, se je stanje precej izboljšalo. Od povprečno 7 odstotkov bolniških izostankov so prišli na nekaj nad 3 odstotke, kar je gotovo veldk uspeh. Lani so imeli v obratih povprečno po 3 nesreče na teden, v treh mesecih letošnjega leta pa vsega 2 nesreči. Razen laične kontrole bolnih je k zmanjšanju števila bolniških in nesreč pri delu pripomogel tudi nov način premiranja. Po prejšnjih določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so enkrat na leto delili premijo v znesku 6 tisoč dinarjev vsem, ki vse leto niso bili v staležu bolnih, vsem delovnim mestom, kjer ni bilo nesreče pri delu, pa premijo v znesku od 1 do 15 tisoč dinarjev. Takšen letni obračun ni bil spodbuden za tiste, ki so zboleli na primer samo za dan ali dva, ker so s tem izgubili pravico do premije za vse leto. Zato jo zdaj delijo v enakih zneskih kot prej za vse leto — vsake tri mesece.
Kopitarna je lani izvozila za 225 tisoč dolarjev izdelkov, letos pa jih nameravajo izvoziti za 257.000 dolarjev. V januarju in v februarju dinamike izvoza niso dosegli, ker izvažajo sezonsko blago za katero se odpre tržišče še-
le sredi leta. Končne izdelice prodajajo največ v Ameriko, Italijo in Izrael.
Investicijski program za rekonstrukcijo obrata je izdelan, prihodnje leto, ko bodo izdelani glavni projekti, pa se bodo udeležiili natečaja. Priprave za rekonstrukcijo bodo z lastnimi sredstvi pričeli že letos.
Člani obeh dosedanjih zborov ObLO Videm-Krško po zadnji seji
VIDEM-KRŠKO: industrija spet med prvimi
V CELJSKEM OKRAJU SO MARCA ZABELEŽILI ZA 17 ODSTOTKOV VEČJO INDUSTRIJ-SKO PROIZVODNJO KOT V LANSKEM MARCU — SPODNJEPOSAVSKE OBČINE V PRIZADEVANJIH  ZA URESNIČITEV PLANA
Predradnji četrtek sta zase* dala oba zbora OLO Celje in ugotovila zadovoljivo izpolnjevanje letošnjih proizvodnih in izvoznih milo;;. — Po izpolnjevanju proizvodnega plana je med prvimi na območju celjskega okraja industrija občine Videm-Krško, ki je presegla predvideno Četrtletno proizvodnjo za €.4 otJsl.. Industrija občine Sevnica je izpolnila 98,6 odst. proizvodnega plana, v občini Brežice pa. z 61.6 odst.
Industrija celjskega okraja je v prvem letošnjem četrtletju izpolnila 98,2 odst. predvidenih proizvodnih nalog in so glede na sedanjo dinamiko proizvodnje vse možnosti, da industrija v tem mesecu preseže štirimesečni proizvodni plan. Na zasedanju obeh zborov OLO so ugotovili, da je industrija presegla predvideno proizvodnjo v marcu za 5,9 odst., v primerjavi z lanskim marcem pa je povečala proizvodnjo za 17 odst., medtem ko je obseg letošnje četrtletne proizvodnje za 13.5 odst. večji kot v istem obdobju preteklega leta.
Ta uspeh je toliko večji, ker so nekatera podjetja močno zaostala zaradi letošnje hude zime, prav tako pa je treba upoštevati ugodnejše pogoje za gospodarjenje v letošnjem prvem tromesečju. Razen manjših izjem je bilo dovolj domačih in uvoženih surovin, na razpolago pa so bila tudi zadovoljiva kreditna sredstva. Najbolj* so izpolnjevali proizvodne nnloge v termoelektrarnah in premogov-
Majhna delavnica - velik tekmec
Z mizarskimi izdelki je trg dandanes že tako nasičen, da uspe le tisti proizvajalec, ki pride pred nakupovalna oziroma potrošnika z okusnim, domiselnim, nepogrešljivim in kvalitetnim artiklom. To dejstvo, ki je v času večje konkurence postalo že kar pravilo, je bolj bo-teče za manjše proizvajalce lesnih izdelkov, zlasti če jim ime in kvalitete nista pustila de veljave med vrsto sorod-nih.naj češče večjih tekmecev- Taio podjetje je tudi •Mizarska delavnica v Trebnjem, v bistvu je to »razširjena družfnati 'proizvajalcev, ki je sklenila, da za vsako ceno vztraja v tekmi po osvajanju tržišča z izdelki iz najrazličnejših vrst in kvalitet lesa. Ko so lani porabili skoraj vsa obratna sredstva za investicijo - povečanje Proizvodnih zmogljivosti, niso odnehali, ampak so vsi kot eden premagovali skupne težave, ki so se pojavljale od meseca do meseca, od dne do dne. Ker ni bilo dovolj sredstev za gradnjo prizidka (za skladišča in lakirnico"*, se je delovni kolektiv odločil, da s prostovoljnim delom opravi to, kar drugi naredijo s sredstvi. Tako imajo od lani razen nekaj novih strojev tudi del nove strehe, pod katero motrijo, kako bi proizvodnjo še povečali, Izboljšali organizacijo dela, povečali produktivnost in osvojili tak proizvod, da ga bodo najlaže plasirali na trgu. Neoporečno je, da jim Je Pred nedavnim to deloma tudi uspelo, ko so začeli serijsko proizvajati hov
tip vitrine. S tem tipom sicer še niso povsem Drodrli med potrošnike, vendar upajo, da ni daleč čas, ko bodo šli proizvodi prav tako v prodajo kot vsi ostali prejšnja leta. Računajo, da bo njihov glavni odjemalec tudi letos ljubljansko podjetje »LE-SNINA«, razen tega pa tudi trgovina, ki je posredovala že veliko njihovih izdelkov potrošnikom.
Mnogo teže kot s plasmajem je s surovinami. Težko
je zlasti za majhno podjetje, kot je mizarska delavnica v Trebnjem, čeprav ima leta pogodbe o dobavi kvalitetnega lesa z gozdnimi proizvajalci, se mora največkrat zadovoljiti le z manjšimi količinami slabših kvalitet. Zato se zateka k zasebnikom in tako nadoknadi, kar ji ni uspelo na podlagi stalnih pogodb. Vsemu nakljub pa je mizarska delavnica zelo resen tekmec največjim proizvajalcem v mizarski stroki.
nikih ter v kemični, papirni, usnjarski in grafični industriji, najbolj pa zaostaja industrija gradbenega materiala.
Predviden izvoz za prvo letošnje četrtletje je industrija presegla za 3 odst., uspeh pa bi lahko bil še večji, Če bi vsa industrija izpolnila planske zadolžitve. Četrtletnega predvidenega izvoza niso dosegli v nekovinski, lesni in papirni industriji. Ker na te industrijske panoge odpade približno polovico vsega predvidenega izvoza, je razumljivo, da je neizpolnjevanje planskih zadolžitev v tej industriji močno vplivalo na celoten izvoz. V izvozu zaostaja slasti papirna industrija, ki ji primanjkuje celuloznega lesa. Papirnica v Vidmu-Krškem sploh nima smrekovega lesa na zalogi in vse kaže, da se stanje šc ne bo tako kmaiu izboljšalo!
Ker so dosedanji uspehi v izvozu predvsem rezultat prizadevanj posameznih podjetij, medtem ko precej podjetij, zlasti manjših, v nekaterih industrijskih panogah ni doseglo četrtletnega izvoznega plana, so na zasedanju poudarili, da morajo tudi te gospodarske organizacije v prihodnjih mesecih posvetiti vso skrb izvoznim nalogam. Ce same nimajo ustreznih kadrov — so predlagali na zasedanju — naj bi se taka podjetja naslonila na izkušnje večjih gospodarskih organizacij.
Razen .industrijske proizvodnje so na /asedanju obeh zborov OLO obravnavali tudi' gospodarjenje na drugih gospodarskih področiih. — Glede kmetijstva so ugotovili, da je zgoden nastop zime povzročil, da v jeseni niso mogli izvesti vseh tistih del, ki pogojujejo letošnjo proizvodnjo, precej škode pa je povzročila tudi sama zima. Tako je divjad povzročila veliko škodo v sadovnjakih, pa tudi mraz je poškodoval občutljivejše sadno drevje. Zaradi hude zime je pomrlo približno 30 odst čebel, trir-rw>u pa so tudi ozimni posevki. Računajo, da je približno 20 odst. vseh ozimnih žit uspešno kljubovalo zimi, približno 15 odst. posevkov so morali preorati, ostale posevke pa bi bilo potrebno dogno-jevati z naglo delujočimi dušičnimi gnojili, ki jih pajii dovolj.
Ob tej prložnosti so obravnavali tudi podružbljanje gozdne proizvodnje. Zasebni gozdovi na območju celjskega okraja zavzemajo namreč dve tretjini vseh gozdov, kar pomeni, da je proizvodna zmogljivost zasebnih gozdov večja kot  družbenih gozdov in da bi
zmogljivost gozdov bila bolje izkoriščena, če bi se povečala gozdna proizvodnja v zasebnih gozdovih. Na tem področju pa je bilo doslej premalo narejenega. Doslej so v tem okraju sklenili pogodbe za podružbljanje gozdne proizvodnje le na površini nekaj čez 20 odstotkov vseh zasebnih gozdov. Pri tem so ugotovili, da so kmetijske zadruge manj uspešne pri podruž-bljanju gozdne proizvodnje kot gozdna gospodarstva. Tako kmetijske zadruge v Sevnici, Brestanici, Vidmu-Krškem in Kostanjevici s tem procesom do marca še sploh niso začele.
GG Btrežice: eden izmed nosilcev podružbijonja gozdne proizvodnje
Spričo takšnega stanja so na posvetovanju s predstavniki občinskih ljudskih odborov v prejšnjem mesecu sprejeli priporočilo, naj občinski ljudski odbori določijo za nosilce podružbljanja gozdne proizvodnje območna gozdna pospo-darstva v Brežicah, Celju in Na-zarju. S tem bi dosegli integracije gozdarstva, ne glede na sektor lastništva. To bi bilo- tudi pogoj za intenzivnejše, naprednejše in donosnejše gospodarjenje z zasebnimi gozodovi. Gozdna gospodarstva naj pospešijo proces podružbljanja s prostovoljnim sklepanjem pogodb in ga končajo najkasneje do konca leta.
V zvezi s temi priporočili so doslej prenesli podružbljanje gozdne proizvodnje na gozdna gospodarstva že v vseh občinah, razen v občinah Celje. Slovenske Konji-" ce in Šentjur, kjer je ta prenos šele v teku.
V razpravi o trgovini so ugotovili, da hkrati z naraščanjem proizvodnje narašča tudi blagovni promet v trgovini. V primerjavi z lanskim četrtletjem je v letošnjem narastel v trgovini na debelo za 14.5 odst., v trgovini na drobno pa za 10.9 odst. V istem času so se zaloge v trgovini na debelo povečale za 19,8 ost., medtem ko so se v trgovini na drobno zmanjšale za 4.4 odst.
Ob zaključku so govorili še o turizmu. Iz podatkov je razvidno, da je število nočitev v letošnjem četrtletju za 17,8 odst. manjše kot v lanskem prvem četrtletju. To zmanjšanje pripisujejo letošnji zimi, vendar pa so v posameznih občinah zabeležili več nočitev. Pri
NAŠIM DELOVNIM LJUDEM POŠILJAJO NAJPRISRCNEJŠE POZDRAVE IN ČESTITKE ZA 1. MAJ Z ZELJO, DA BI DOSEGLI ŠE VEC USPEHOV PRI DELU, KOLEKTIVI: *
»ISKRA«-KRANJ
OBRATA TOVARNE ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO
Šentjernej in Žužemberk BBffiBI
OBRATA TOVARNE ZA ELEKTRONIKO VVMHVlPv IN KONDENZATORJE nSSoH^flR
Mokronog in Semiš BilBBtfBHI
tem prednjači občina Videm-Krško, na drugem mestu pa je Celje.
Oba zbora OLO sta razpravljala še o službi za prošnje in pritožba ter sprejela več odlokov, med njimi odlok o ustanovitvi sklada za borce NOV in odlok o določitvi števila odbornikov okrajne skupščine Celje in števila odbornikov, ki jih posamezne občinske skupščine z območja celjskega okraja volijo v okrajno skupščino. Po tem odlokusbo prihodnja okrajna skupščina štela 70 članov. Od teh bo občinska skupščina v Brežicah izvolila v okrajno skupščino 6 članov, občinska skupščina v Sevnici 4 člane in v Vidmu-Krškem 6 članov.
Zakaj otroci iz semiške osemletke ne dokončajo šole?
V Semiču imamo že vrsto let popolno osemletko, kljub temu pa imamo še mnogo otrok z nedokončano osnovno šolo.* V obrtnem servisu Semič so vzeli t uk 7 vajencev, od katerih pa niti eden ni dokončal vseh osem razredov šolanja. Lani to še ni bilo tako hudo, saj so s pomočjo pripravljalnega tečaja v Ljubljani oz. Mariboru pridobili pogoje za sklenitev učne pogodbe. Ta stvar pa je stala okoli pol milijona dinarjev; največ so prispevali starši sami. Le-, tos pripravljalnih tečajev no bo, kar pomeni, da se otrok, če ne bo končal osemletke, ne bo mogel učiti obrti, niti se ne bo mogel vpisati na nobeno drugo šolo.
Taki gredo lahko le za pastirje ali ostanejo vse življenje nekvalificirani ali priučeni delavci. Nekateri očetje pravijo: »Saj sem rekel smrkavcu, naj se uči_ pa se ni hotel!« Tak izgovor j« slab; kdor ima svoje otroke rad, bo ukrenil vse potrebno, da bo otrok šolanje končal, če je len, ga bo treba pripraviti do tega, da se bo učlL Ce se težko uči, pa murje treba nuditi pomoč in navezati tesnejše stike s šolo. V vsa* kem primeru pa mora imeti otrok dovolj časa za učenje.
Povprečen belokranjski grunt ne bo nikoli nudil toliko dohodkov, da bi bil z njim današnji človek zadovoljen, če tega otroci ne morejo doumeti, bi morali o tem razmisliti vsaj starši!
Franc Derganc
V Brestanici potrebu-, jejo mostno tehtnico
Brestaniško mostno tehtnico je bilo treba lani zaradi gradnje spomenika umaknitL Letos se obeta dobra sadna letina, precej težav pa bo tudi pri odkupu krompirja, ker je Brestanica ostala brez mostne tehtnice. Do najbližje tehtnice v Vidmu-Krškem je skoraj 5 kilometrov. Tehtanje, živine je zadruga uredila tako, da je kupila tehtnico, ki stoji na dogonskem prostoru, vendar ni uporabna za tehtanje vozov. Kdo bo dal sredstva in zgradil novo tehtnico, ki je komunalni objekt, še ne vedo.
š*ev. 16.-17. (682-683)
DOLENJSKI LIST
Za lačne želodčke šolarjev
Šolska upraviteljica tova-rišica Anica Rožič je, ko si je med odmori utrgala čas za pomenek z nami, naštela veliko lepega. Zvedeli smo, da na šoli uspešno deluje šolska Iruhinja, da ji pridno pomagata društvo prijateljev mladine in krajevna organizacija Socialistične zveze in da gojijo šolarji celo kopico dejavnosti v raznih krožkih ter da so hkrati tudi navdušeni športniki.
— Lani" smo v kletnih prostorih šole s prostovoljndm delom in s pomočjo okrajnega odbora RK iz Novega mesta, s pomočjo občine in občinskega odbora RK iz Brežic uredili šolsko kuhinjo. Vsi prebivalci so veseli te uspešne akcije, saj je naša šolska kuhinja ena izmed najboljših v občini. Okrajni Odbor RK je prispeval posode, občinski odbor RK iz Brežic 100 tisoč dinarjev za
štedilnik, občinski odbor SZDL je dal 100.000 dinarjev za ostale, kar smo še potrebovali, nekaj, pa smo primaknili tudi iz šolskega proračuna. V nabiralni akciji, ki smo jo priredili lani, smo zbrali v materialu in denarju 114 tisoč dinarjev .V tej akciji so sodelovali člani šolskega odbora, šolskega kolektiva in organizacije DPM. Skupine prej naštetfri predstavnikov so obiskale vasi in zbirale pri prebivalcih, kar je kdo dal.
Ljudje darujejo razne pridelke, ki jih nato porabimo za kuho, nekateri pa dajo tudi denar. Ker so nas prebivalci z razumevanjem podprli, je lani stala malica — kuhamo enolončnico — za vsakega otroka 200 dinarjev na mesec. Ker je letošnja nabiralna akcija zaradi slabe letine uspela manj kot lani, smo bili s 1. februarjem pri-
siljeni zvišati ceno obroka od 200 na 320 dinarjev. Povr-tnine in nekaj sadja pridelajo otroci sami na šolskem vrtu. Lansko jesen smo pripravili za zimsko zalogo okoli 100 litrov kompotov, 40 litrov paradižnikove mezge, 15 litrov vloženih kumaric, 70 litrov srbske solate in 500 kilogramov vkisanega zelja.
Društvo prijateljev mladine je kupilo termos posodo, v kateri dostavljamo enolončnico v oddelek naše šole, ki gostuje v Mokricah. Ta učilnica je poldrugi kilometer odaljena od matične šole. Ker je v neposredni bližini gostišča Grad Mokrice, kamor prihajajo številni turisti, je to še toliko manj primerno. Šolska stavba v Veliki Dolini je premajhna, pouk se le stežka odvija, brez nove stavbe bo šlo zelo težko. Na brežiški občim imajo razumevanje za naše težave, načrti za novo šolsko poslopje so žepi pripravljeni, sredstev pa žal ni.
čeprav smo na tesnem, nismo pozabili na izvenšolske dejavnosti. Sodelujemo v JPI, letos smo imeli smučarske tekme, dramski krožek je že uprizoril eno igrico drugo pa pripravlja, naši fotoamaterji so zelo pridni, prav tako radiomaferji in šahisti. V dvorani v kletnih prostorih, ki so jo s prostovoljnim delom uredili prebivalci, pa se razvija vse kulturno in družbeno-politično delo v Veliki Dolini.

ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV NOVO MESTO
^VOŠČI __
VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE ZA PRAZNIK DELA!
Delovnim ljudem
naše lepe Dolenjske, posebno pa članom Gasilskega društva v Novem mestu, želim za 1. maj vse najlepše in jim čestitam. Vojak Anton Škoda iz Niša.
čestitka iz Nove Gradiške
Mladini iz okolice Podboč-ja, delovnim kolektivom in vsem, ki jih poznajo, čestitajo za praznik dela: Franci Kodne, Edo Gošnjak in Alojz Sket, naši fantje, ki služijo" vojaški rok v Novi Gradiški.
Želje potrošnikov v Loki
V četrtek, 11. aprila, so v Brežicah gojenke in gojenci sindikalne šole opravljali izpite. Solo je s pomočjo Delavske univerze v Brežicah organiziral občinski sindikalni svet. Na sliki: 4 gojenke med izpitom
■ Znani novomeški lirar Zdravko Budna *e pred kratkim preselil svojo delavnico v hišo na Glavnem trgu št. 18 (vhod: skozi vežo med Kara-som in podružnico uprave Ljubljanskega dnevnika). Zanimivo je, da imajo mnogi ljudje iz mesta in podeželja pri tem znanem mojstru že dalj Časa svoje popravljene ure, o čemer smo pred meseci že poročali. Ko stranka uro prinese, se vsaki -"izredno mudi«; ko
KINO »KRKA« predvaja
M., 27. ln 28. aprila špan-sko-ltalljanski  barvni film
LAŽNI ZAKON Režija:     Giulto Majano. Igrajo: Antonio Vllar, Vlrna Lisd, Wandisa Gudda.
30. aprila sovjetski film DAN ZADNJI - DAN PRVI
POSEBEN PROGRAM ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE
Sovjetski barvni film
POLET V VESOLJE Predstave 1. maja ob 15. url; z. maja ob 10. ln 15. uri; 3. maja ob 15 uri. Cena enotna: za mladino 40 din, za odrasle 60 din.
L, 2. In 3. maja angleški glasbeni film
V RITMU TWISTA
Nastopajo znani pevci in plesalci tvvista.
1., 5. in 6. maja slovenska filmska komedija
NAS AVTO
Režija: František Cap. Igralo: Janez Cuk. Sonja Kral-6ek. Milan Srdoe. Ruša Boj&eva, Metka Bučarjeva, Olga Bedjaničeva.
7. ln 8. maja sovjetski barvni glasbeni film
EVGENIJ OGNJENIN
po znani operi Cajkov-skega.
9. maja ameriški barvni revilsVI film
.POJtIO V DEŽJU Režiser   In   igralec Gene Kelly.
pa Je ura popravljena, mnogi kar pozabijo, da so Še pred kratkim zatrjevali, da »brez ure sploh n| mogoče živeti- . . .
■ Danes gostuje v Novem mestu ljubljansko Mestno gledališče z dramo Branka Hof-mana »Dan ln vsi dnevi«. Predstava Je zaključena za delovne kolektive ln izven. Tokrat bodo Ljubljančani dvakrat igrali, in sicer popoldne ob 16.30 in zvečer ob 20. url. Vstopnice bodo v predprbdaji pri blagajni v DLP na dan predstave od 15. ure dalje.
H Ze več dni stoji leseni oder pred bivšo Krajčevo hišo na Cesti komandanta Staneta, kjer sedanji lastnik, podjetje Vodovod, obnavlja stavbo. Hišo bodo prebelili, razen tega pa vrata v lokal podjetja zadelali, ker bo poslej vhod iz veže. Ta stavba je bila popravil že močno potrebna, zdaj pa, ko bo pre-beljena. bo nedvomno prispevala k lepšemu videzu vse ceste.
■ V Izložbi novomeške lekarne so učenci osemletke »Katja 3upena« razstavili svo.'e izdelke, ki so Jih napravili pri tehničnem pouku. Mimoidoči si Cesto ogledujejo lepo stoječo svetlljko. lutke, razne aparate za kemični in fizikalni pouk, ter vse ostalo.
■ Neverjetno veliko ljudi je bilo zadnji petek na novomeški tržnici. — Stojnice so bile zasedene do zadnjega kotička. Naprodaj so bila Jajca po 28-30 din, radič na merice po 50-80 din, solata barlvka na merice po 80—100 din, redkvice v šopkih po 25-40 din, kisla repa ln zelje po 120 din, regrat po 30—40 din, morske ribe po 200 in 200 din kg, hren po 15-30 din; sirčke so prodajali po 10 din, smetano v skodelicah po 90—100 din, sadike paradižnika in paprike po 16 din ter razne druge v šopkih po 50—70 din.
■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Marija Pucelj iz Smi-helske 18 - dečka ln Ellca Ma-toh iz Paderšlčeve .23 - dečka. Poročila sta se Vladimir Poto-čar. delavec iz Dol. Kamene, 'n L'udmlla Barbo, snažilka tz Ulice talcev 10. Umrl Je Franc Menonl. upokolenec iz Slakove 6. star 77 let. Ponesrečil se Je Alojz Kočljaž, mizar iz Kettejevega drevoreda, ki si je na stroju poškodoval ka7alec desne roke.
Na nedavnem zboru volivcev so potrošniki Izrazili željo po preureditvi trgovskih lokalov v Loki ln na Bregu in da bi imeli v trgovinah hladilnike za živila, ki se rada pokvarijo. Razen tega želijo, da bi trgovine odpirali ob 7.30 namesto ob 8. uri, zato pa naj bi jih zaprli pol ure prej. Trgovsko podjetje v Sevnici Je že mnogo sredstev vložilo za preureditev lokalov v Sevnici in bližnji okolici, zdaj pa pravijo Ločanl, da so oni na vrsti, če bo denar.
NEVAREN POŽAR
V  SREDNJEM  GLOBO DOLU
22. aprila okrog 14.30 ure so prebivalci- vasi Srednji Globo-dol opazili, da se iz listnjaka posestnika Alojzija Pekolja kadi, takoj zatem pa je že buhnil plamen in objel poslopje. Domači gasilci so bili hitro na požarišču. Ker pa so bila vsa poslopja pokrita s slamo in je oihal močan veter, se ie ogen* hitro širil na sosednja gospodarska poslopja, preskočil r.a hlev. kjer je zgorelo troje govedi, in na skedenj, km-iu paše na gospodarsko ooslonje Jožeta Bobnarja, prav tako krito s slamo. Domači gasilci so poklicali še gasilce Iz Mirne p?či
Sektorske konference Zveze gluhih na
Razformiranje bivšega okraja Novo mesto je prineslo nove organizacijske oblike našim društvom, med njimi tudi Zvezi gluhih v Novem mestu. Po statutu pripravljajo v Novem mestu ustanovitev enotne osnovne organizacije ZG za področje Bele krajine, Trebnjega in Novega mesta, zato je dosedanji odbor pripravil že dve sektorski konferenci. Ena je bila v čr. nomlju za Belo krajino, druga v Trebnjem za tamkajšnje področje.
Obe konferenci sta dobro uspeli, člani so izbrali delegate za skupno ustanovno konferenco, pomenili pa so se tudi o vseh njihovih problemih, predvsem o šolanju, rehabilitaciji in vključevanju
v delo. Pri tem so ugotovili, da jim podjetja in oblast precej pomagata, kljub temu pa bo imela nova organizacija še mnogo dela na tem področju. Povsod so sklenili, da se bodo člani ZG med prvimi udeležili volitev, s pomočjo tiska: pa bodo spremljali vse priprave. J* ■
Ustanovna konferenca ZG je bila v nedeljo, 28. aprila dopoldne v sejni dvorani ObLO, medtem ko bo sektorska konferenca za bivše področje Zasavja v Vidmu-Krškem za tamkajšnje tri občine. Ta sek. tor bo imel poslej samostojno organizacijo ZG, priključeno okraju Celje, pomagali pa jim bodo tudi aktivisti našega področja.
—mir
in Novega mesta. S skupnimi napori se je posrečilo ogenj po-gasdti ter obvarovati prebivalce pred hujšo nesrečo. Kako je ogenj nastal, še ni bilo mogoče ugotoviti.
Posestnik Pekolj Ima škode za okoli 1,500.000 din. Bobnar pa za 800.000 dinarjev. Gasilci so rešili obema posestnikoma vsaj za tri in pol milijona premoženja. Pri gašenju so gasilci črpali voda iz vaških luž. Vendar je bilo to precej otež-kočeno, ker so luže zarosle in blatne in je bilo težko spustiti vanje sesalne koše.
Oba posestnika sta zavarovana, prvi za en milijon, drugi pa za 1.250.000, tako da škoda ne bo krita.
še o izjalovljenem mladinskem sestanku
Dne 11. aprila Je bil v Dolenjskem listu objavljen članek pod naslovom »Izjalovljen mladinski sestanek«. Članek meče precej čudno luč na organizacijo ZMS na osnovni šoli »Katje Rupena« v Novem mestu. Pisec nikjer ne pove, zakaj je bil sestanek izjalovljen. Navaja samo, o čem sd mladinci v glavnem razpravljali. Ce pa se je razprava omejila na nedisciplino in obravnavanje dosedanjih napak in pomanjkljivosti, to še ne pomeni, da sestanek ni uspel. Saj bi bil potem izjalovljen tudi marsikateri sestanek odraslih!
Ce hočemo v bodoče delati kva-Utetneje, je nujno ugotoviti, kje so bile napake, zato ne more biti tak sestanek izjalovljen. Vse daje slutiti, da pisec spornega članka sploh ni bil na sestanku, kajti če bi bil prisoten, b! vedel in napisal, da je sodelovala tudi glasbena
šola, ki je imela polurni propram. Tudi recitacije v članku niso omenjene!
Prosimo in želimo samo to, da naj bo obveščanje v Javnosti objektivno ln naj ustreza dejstvom! Končno pa to ni bil sestanek v pravem pomenu besede. Bil je zbor mladincev, ki smo ga organizirali z namenom, da se vendar enkrat zberejo vsi mladinci naše šole iz dveh izmen, mladinske sestanke pa imamo po razredih.
Aktiv ZMS osnovne šole
»Katje Rupena«
Novo mesto
Mladina v Skopicah
Mladina iz Skopic je v zadnjih dneh uprizorila komedijo »Sreča na kredit«, s katero je gostovala tudi v . Velikem Podlogu, Mrzlavi vasi in okoliških vaseh. Povsod so se igralci kar dobro odrezali. Mladinci se ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo tov. Mariji Strmecki, ki je igro režirala in vodila vse priprave.
V Skopicah nima mladina nobenega razvedrila razen televizorja, zato si želi iger, športa in plesa. Gramofon sicer imajo, je pa pokvarjen, če bi ga spravili v red, bi lahko v gasilskem domu organizirali plesne vaje. Poleg doma je lep prostor, kjer bi se dalo napraviti športno igrišče. Razmislimo o tem!
LISCA: proizvajalke prepevajo
Čestitke in pozdravi vojakov
Zadnje dni smo dobili Iz mnogih krajev pisma naših fantov s pozdravi za 1. maj. Ker je pisem toliko, da jih ne moremo vseh objaviti, bomo v naslednjem našteli le imena in kraje, pozdravi in želje pa veljajo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem.
Iz Karlovca: Jurij Starešlnič In Jože Marolt; iz Beograda: Rudi Le-sjak, Alojz Hočevar, Lado God-njavec; iz Obrenovca: Jože RugelJ, Peter Može, Rudi Lopatec, Martin Kobe;   lz  Paračina:   Albin Stok,
Delovni načrt ZB terena Breg
Za nami sta dva meseca od zadnjega občnega zbora. Pred kratkim je odbor ZB terena Breg v Novem mestu razpravljal o izvršenih sklepih in o delovnem načrtu za letošnje leto. Zveza borcev tega terena bo sodelovala v vseh pripravah za volitve in pomagala SZDL pri organizaciji volitev; tako sodelovanje pa so predvideli tudi v vseh ostalih političnih akcijah in prireditvah.
Ob dnevu borca bo skušala organizacija ZB pripraviti kulturno-zabavne prireditve, v Jeseni pa so nameravajo člani udeležiti proslave v Kočevju. Razen tega bodo vse leto obveščali članstvo o najvažnejših dogodkih prek posebnih pisem »Obvestil« ter pripraviti več članskih sestankov s predavanji. Se bolj kot doslej bomo skrbeli za naše člane, zlasti starejše, in razširjali nas tisk. Novomeškemu pljučnemu oddelku bolnišnice bomo darovali revijo »Borec« za njihovo knjižnico.
Nalog ln dela je dovolj, uresničili pa Jih bomo lahko le s pomočjo vsega članstva.     — mtr—
Maks Senica, Stanko Lisec, Franc Zidar, Franc Tomažič, Božo Pivec; iz Pirola: Ciril Gabrijel; Iz Skopja: Srečko Križnik, Jože Zupančič, Alojz Vrščaj, Jože Bojane, Miha Gregorčič, Jože Budački in Jože Teraž; iz Sarajeva: Franc Hrova-tič, Alojz Bevc, Jože Kocjan in Martin Simonič; iz Vranja: Jožo Kočevar; iz Strumlce: vsi dolenjski fantje, zlasti Peter Mikec; iz Val jeva: Jože Vidic, Albert Muhič in Jože Balon; Iz odreda JLA v Sinaju: Anton Martinčlč, Stanko Senica, Franc Šinkovec; iz Lovrana: Jože IVI junce in Martin Mav-sar; lz Sremske Mitrovice: Ciril Skoporc in Jože Kastelic; lz Bi-tole: Jože Bakšič, Alojz Kotnik, Rudi Kuhar, Martin Bratkovič, Anton Bregač, Anton Seiko In Alojz Smolič.
Aktiv ZMS v sevniški konfekciji »Lisca« je zelo marljiv. Doslej so imeli več predavanj in proslav. Posebno lepo je uspela proslava v počastitev dneva žena. Dekleta so se navdušila za najrazličnejše dejavnosti. Ustanovile so pevski zbor, ki redno vadi po vsakodnevnem delu. Dekleta se vadijo večinoma same, včasih pa pod nadzorstvom »pevovodje s harmoniko«, kakor ga imenujejo. V začetku aprila je bilo v »Lisci« ustanovljeno tudi turistično društvo. Vanj se je vključilo pretežno število mladincev in mladink. Med važnejšimi nalogami, ki si jih je društvo zastavilo v letošnjem letu, je organizacija izletov po zasavski planinski transverzali. Sicer pa ima aktiv ZMS v letošnjem letu za eno svojih poglavitnih nalog vključiti Čim več svojih članov v organizacijo SZDL, kolektivno pa bi postali člani RK.
Modelarji z Mirne v Trebnjem
V okviru občinskega praznika bo v Trebnjem manjša razstava letečih modelov, ki jih bo v ta namen pripravil modelarski krožek na Mirni. Na razstavi bodo marljivi mi-renski modelarji pokazali več vrst svojih izdelkov.
vseh večjih prireditvah je bila vodja kuhinje, razen tega Pa skoro ni bilo oheeti v Beli krajini, da ne bi bila Micka z« kuharico.
Kako radi so jo imeli ljudje, se Je videlo na pogrebu. Številni znanci, prijatelji in va-ščani so se od nje poslovili na zadnji poti. Ohranili jo bodo v najlepšem spominu.
D. F.
METLIŠKE VESTI
20. aprila okoli 16. ure se je nad Metliko ulila prva ploha, pomešana z gosto točo Neur'e Je spremljalo močno grmenje, ki je trajalo dobrih 20 minut. Ceste so bile preplavljene z vodo, na Dragoh je v trenutku na cesti nastalo jezero. Tudi okoliškim krajem aprilsko vreme ne prizanaša s točo.
Zaradi priprav na združitev občine Metlika tn Črnomelj Je bil občinski komite Zveze komunistov ln občinski odbor Socialistične zveze prenesen v Črnomelj, tako da je občina Metlika bila brez teh dveh po"" tičnih organizacij dobra dva meseca. Sele pred nekaj dnevi sta se ti dve organizaciji V°~ novno formirali.
Zbori volivcev na območji občine Metlika za 6plošni zb°r so se končali 24. aprila. Obisk Je bil dober, kandidati za republiški in zvezni zbor so huj soglasno potrjeni, za občlnsl" zbor pa so na nekaterih zborih volivcev bili dodani še 6°" kandidati.
Zbori volivcev za zbore delovnih skupnosti so v teku i" bodo končani v nekaj dneh.
Turistično društvo na Mirni
Prve dni aprila so na Mirni ustanovili turistično društvo in mu poverili velike na, loge v turističnem razvoju celotne Mirenske doline. V začetku bo društvo poskrbelo za ureditev izletniške in zgodovinske postojanke na De-bencu.
AdleSičane pozdravlja
čedomir Vrllnlč, ki Jo pri vojakih v Petrinji in Jim čestita za prvomajske praznike. Ob tej priložnosti pošilja lepe pozdrave domačim!
Ancljevi Micki v spomin
Pred nekaj dnevi je v Semiču umrla AndJeva Micka, ki so jo poznali ljudje iz vse Bele krajine. Med NOB Je bila Anclje-va družina odpeljana na Hab ln tudj Micka Je okusila vse grozote tega taborišča. Po vrnitvi iz internacije se je spet vključila v delo za NOB, po osvoboditvi pa je največ sodelovala pTl Rdečem križu, kjer Je bila zelo delovna. Tudi drugim organizacijam Je prav rada pomagala.
Micka pa Je btla ljudem znana tudi kot dobra kuharica. Na
Lepo pozdravljajo
Starše, sorodnike, znance in delovne kolektive iz domačih krajev lepo pozdravljaj in jim čestitajo za 1. m« fantje, ki so pri vojakih Makedoniji:    Franc Skrbe. Franc Kuzma, Franc Kostevc Stane Kumcr,  Janez Pc'k"' Ivan zičkar,. Janez Hočevar-Karel Prime, Karel PezA"c' Ladislav Kotar, Albin St'1'*-nič, Steran Kastelic, Jože uiec, Jože Kešc, Franc Ven in Miha Flis.
Gradnje po svetu in pri nas
(Nadaljevanje in konec)
Pa poglejmo nekoliko po svetu! Za evropski turizem je značilno, da velja prva skrb čuvanju in negovanju zgodovinkih posebnosti. Italijanska mesta pri tem pred-njačijo, seveda se lahko postavljajo z množino zgodovinskih lepot kot nobena druga država in je na njih zasnovan ves tujski promet. Druga evropska mesta, ki nimajo toliko zgodovinskih vrednosti, pa le - te toliko bolj čuvajo. Poljaki so morda že pretirano skrbni, saj so cela središča mest (npr. v Varšavi), ki so bila med vojno popolnoma porušena, obnovili v enaki oblik', kot je bila pred vojno. V nemških mestih so mnogo porušenih zgodovinskih objektov postavili na novo, vendar tako, da so se približevali videzu okolja in upoštevali značilnosti in razmerja, ki so morala biti enaka prejšnjim. V centru Berlina so celo utrdili in obnovili zelo poškodovan stolp, ki je edini ostanek med vojno porušene, nekdaj lepe »Frauenkirche«, zraven pa so zgradili novo cerkev. Švicarsko mesto Bern'pa je po legi in obliki zelo podobno Novemu mestu, le da je precej večje. Celo središče mesta ima ohranjene arkade, ki so čudovita turistična atrakcija. Takšnih primerov pa je še nekaj.
Zgodovina ameriških mest ne sega tako daleč nazaj kot v Evropi. Posebno hiter industrijski razvoj v zadnjih 30 letih pa je povzročil, da so ameriška mesta zrasla nekontrolirano in zelo neurejeno. Povečini so si zelo podobna in nimajo nobenih posebnosti. Zato so Amerikanci zelo občutljivi za kulturnozgodovinske vrednote -in
: s ponosom kažejo tujcem objekte, ki nišo niti 100 let stari. Tako lahko ugotovimo paradoks: mi bi se radi čimbolj »amerikanizirali«, Amerikanci pa bi radi imeli mesta, podobna evropskim.
Glavni trg bi z ureditvijo arkad vsekakor mnogo Pridobil. Ni res, da bi zato Jokali bili bolj temni, saj se za stebri lahko celo stena zastekli. Stremeti je treba tudi 2a tem, da bi vsaj na Glavnem trgu izložbene odprtine imele hrastove okvire. Konstruk-
. tiv«o pa ureditev arkad ne Povzroča težav, ker je zaradi slabih konstrukcij običajno nujna izvedba z železo-betonsktrni prekladami, pod katere se loki im stebri le Podaidajo.
Novomeški »Breg« že pro-3P' Ce ga hočemo ohra-™tl kot drugo značilnost pX2* m«*a- P* je zares tr^kn« temeljita obnovitev »sorajda vseh hiš. Nedopust-80 Posegi posameznikov.
ki običajno ne mislijo na videz celotnega Brega. Betonski podporniki v naravnem skalnem obrežju kazijo celotno sliko. Mnogo hiš je že dotrajanih, povsod se vidijo nelepe prizidave in popravi-
presorji trgali s fasade žele-zobetonsko konstrukcijo, ki je držala skupaj med vojno od bombardiranja razpokano hišo, je moral projektant na lastno odgovornost prevzeti ves riziko, da je sploh bilo
Tekst in fotografije: inž. arh. Danilo Lapajne
la, ki niso v skladu z obstoječimi objekti. Res je, Breg ni več lep. Zato bi bilo potrebno začeti splošno obnovo in asanacijo po enotnem načrtu, ki bi zajel vse hiše. Najprvo bi bilo treba ugotoviti dejansko stanje, potrebe po prenovitvah, želje stanovalcev po razširitvah in dozidavah, možnosti nadaljnjega obstoja in program ureditve sanitarnih naprav. To bi bilo mogoče ugotoviti s pregledom vseh objektov in anketo med samimi stanovalci Brega, šele potem bi se lahko napravil končni program ureditve, ki
mogoče napraviti 3 izložbe (v oseh oken v I. nadstropju), saj je hotel investitor ohraniti podobo, kakršna je je bila pred rekonstrukcijo, prednja stran hiše pa
je grozila, da se bo sesula. Danes je lahko ugotoviti, da bi tudi ta lokal moral imeti arkade, v času rekonstrukcije pa ni imel projektant nobene opore! Občinski ljudski odbor bi tudi moral sprejeti dobro pripravljen odlok o zunanji podobi mesta, h kateremu bi moral dati svoje mnenje tudi spomeniško-varstveni organ. Nikjer na svetu ne puščajo več, da bi mesto raslo stihijsko, nena-črtno, zato se moramo vsi truditi za čim lepšo podobo našega mesta, posebno še, dokler je čas!
Po 10 letih dograjena šola
Novo šolsko poslopje, ki so ga pričeli v Šentjanžu graditi pred desetimi leti, je končno dograjeno in v njem že poteka pouk. S finansira-njem gradnje je bilo veliko težav. Sredstva so prispevali kar trije okraji: najprej je pomagal graditi šolo okraj Videm-Krško, nato okraj Trbovlje in končno okraj Novo mesto, šola je bila dograjena tudi s pomočjo republiških in zveznih sredstev, ko pa so že vsi obupali, je za zaključna dela dal na razpolago sredstva še medobčinski sklad za investiranje v šolstvo bivšega okraja Novo mesto. Pouk poteka v petih svetlih učilnicah, razen tega je v šoli še delavnica za tehnični pouk, prostori za mlečno kuhinjo, potrebni kabineti, sanitarije in družinsko stanovanje. V načrtih so zaradi pomanjkanja sredstev morali žal izpustiti telovadnico.
Našo največja tovarna dušičnih gnojil
Nova tovarna dušičnih gno-jii v Pančevu bo dala letno
360.000 ton teh gnojil. Opremljena je z najmodernejšimi napravami in je skoraj ves proizvodni proces avtomatiziran. Ima velika skladišča, od katerih vsako lahko sprejme 120.000 ton dušičnih gnojil. Ta tovarna pomeni velik uspeh domače kemične industrije. ;
Jubilejni mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu
Od 12. do 19. maja bo v Novem Sadu XXX. mednarodni kmetijski sejem. Na razstavnem prostoru bodo naše najbolj znane kmetijske organizacije in podjetja prehrambene industrije prikazale najnovejše dosežke na kmetijskem gospodarskem področju s stroji in drugimi pripomočki. Poleg tega bodo obiskovalci jubilejnega sejma lahko videli odlične pasme liolands'kega, danskega, zuhodnonemškega in avstrijskega goveda.
Uničena idila Paderšičeve koče na Gorjancih. Nekoč zelo lepo postavljena koča na zeleni jasi (zgoraj) je z nov.o zgrajenim prizidkom v ozadju in parkirnim prostorom za avtomobile (spodaj) zgubila privlačni videz, čeprav bi bilo mogoče napraviti parkirni prostor 100 metrov stran od koče na kakšni skriti jasi v gozdu in pridobiti potrebne nove prostore z enostavnim povečanjem — podaljšanjem prvotnega objekta.
rediog za ureditev trgov tin-j lokal«v nasproti »Ro-v za« na Glavnem trgu. l«kQ?0v,h Prostorih bosta
Resda je lepo imeti hišico ob vodi, vendar če bi dopustili podobne gradnje še vnaprej, bi Krka bila kmalu »obzidana« na obeh straneh. S tem bi izgubila vso naravno lepoto in bi bila dejansko nedostopna za ogromno večino ostalih prebivalcev.
bi predvideval tudi zunanjo ureditev.
O vseh tako kočljivih problemih pa bi nujno moral odločati zakoniti organ pri občinskem ljudskem odboru, v katerem naj bi bil obvezno član predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo, ki ga v Novem mestu nadomešča Dolenjski muzej. Tako pa se prepuščajo odločitve posameznikom, projektanti imajo težave z investitorji, ki jih je težko prepričati o splošni koristi lepih ureditev, mnogi krivijo direktno projektanta ali kustosa muzeja, da odloča preveč samovoljno in podobno. Na primer: pri zelo težki adaptaciji trgovine »E-lektrotehna«, ko  so s kom-
»I S K R A«, PROIZVODNJA ELEKTROLITOV, MOKRONOG:
Za znižanje materialnih stroškov in režije
Obrat Iskre za proizvodnjo elektrolitov v Mokronogu, ki je ekonomska enota Tovarne za elektroniko in avtomatiko, je lani uresničil 97 odstotkov letnega proizvodnega plana in hkrati -naredil za 50 odstotkov več kot v letu 1961. Tudi letošnji proizvodni plan je za približno 15 odstotkov večji od lanskega. Letos bodo nakupili nekaj sodobnejše opreme, s katero bodo zamenjali izrabljene stroje, število zaposlenih se bo povečalo le za malenkost. Ker zahteva tržišče sodobnejše tipe, manjših elektrolibskih kondenzatorjev, bodo izdelovali vedno več takšnih.
Veliko si obetajo od novega načina notranje delitve in delitve osebnih dohodkov, kd so ju pričeli uvajati s 1. aprilom. Sodijo, da bo oboje ugodno vplivalo na prizadevnost članov    kolektiva. Kolektiv
obrata je že razpravljal o osnutku novega pravilnika za delitev osebnih dohodkov, organi samoupravljanja pa so sprejeli sklep, da bo v uporabi od 1. aprila letos. Celoten kolektiv obrata je ekonomska enota, v njem pa sta še dve obračunski enoti: prvo sestavlja proizvodnja, drugo pa režijska skupina. Za dve obračunski enoti, fci sta razporejeni na malo prej opisani način, so se odločila, da bi laže ugotavljali režijske stroške in njihov odnos do proizvodnje.
Osebni dohodki kolektiva so odvisni od izpolnjevanja proizvodnega plana, hkrati pa vpliva nanje plačani iztržek. O slednjem jih obvešča matični obrat v Ljubljani. Podrobnejša merila za delitev kolektiv še pripravlja, zato z raznih vidikov opazujejo proizvodnjo. Režijske stroške so
močno znižali že lani, ko je število delavcev v režijski obračunski enoti ostalo neiz-premenjeno, število delavcev v proizvodnji pa se je znatno povečalo. Na ta način se je precej znižala lastna cena izdelkov.
Izpolnitev mesečnega proizvodnega plana in plačani iztržek določata kvoto osebnih dohodkov v grobem. Ta je odvisna še od lastne cene, od števila bolniških izostankov, od rednih, izrednih in upravičenih izostankov ter dopustov in od porabe surovin ter nekaterih drugih pokazateljev. Dedo je organizirano večji del po skupinah, vsa delovna mesta pa so normirana. V normah so že zajeta vsa prej našteta merila, zato bo novi pravilnik brez dvoma na proizvodnjo ugodno vplival. Menijo, da se bo kmalu močno zmanjšalo število upravičenih in neupra-
vičenih izostankov ter boleznin. Delavci bodo prav gotovo kaj hitro ugotovili, da s tem, če ostajajo doma, trpi proizvodnja, hkrati z njo pa se zmanjšujejo osebni dohodki. Zlasti v delovnih skupinah bodo začeli drug drugega kmalu ocenjevati po prizadevnosti in bodo najbrž v pri-hodnostd nemalokrat zahtevali, naj kolektiv izloči posameznike, Id bi morda skušali živeti na njegov račun.
Pozdrav iz Osijeka
Vesele prvomajske praznike želijo vsem bralcem našega lista, dekletom in domačim fantje, ki so pri vojakih v Osijeku: Ivan Erpifi iz Šentruperta, Franc Kok-man iz Drožanja, Jože Gabrijel iz Gor. Nemške vasi ln ostali kolegi Slovenci.
VSEM OBČANOM,  ČLANOM MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ ZLASTI  PA  VSEM DELAVCEM, USLUŽBENCEM IN STROKOVNJAKOM, POŠILJA ISKRENE PRVOMAJSKE POZDRAVE
Občinski ljudski odbor METLIKA
★ OBČINSKI KOMITE ZKS
★ OBČINSKI 0DB0B SZDL
★ OBČINSKI KOMITE ZMS
★ OBČINSKI 0BBOB ZB IN ZWI
★ OBČINSKI SINDIKALNI SVET

Novomeščan Fr. A. Šega — umetnik evropske slave
,.. morajo v svet, in tujina se diči z deli njihovih rok.
0. Župančič, Duma
Pred dobrimi sto petinsedemdesetimi leti — 6. decembra 1787 — je v Miinchnu na Bavarskem umrl novomeški rojak Franc Andrej sega, režeč pečatov, novcev in medalj, ki so ga že sodobniki prištevali med zelo pomembne umetnike svoje stroke in svojega časa. Prvi glas o njem je v njegovi domovini na Slovenskem objavil v Ljubljani izhajajoči časnik Laibacher Zeitung 1. 1806. Kaj  več o
1771:
Pohvala konjerejstvu
njem je ta ali oni izobraženec, Id so mu bile dostopne tuje znanstvene revije, utegnil zvedeti iz razprave, ki jo je 1. 1847 objavil J. P. Beier-lein v časopisu »Zgornjeba-varski arhiv za domačo zgodovino«. Po tej razpravi je zgoraj omenjeni časnik 1. 1863 objavil podlistek z naslovom »Znameniti kranjski meda-ljer«. Od tod si je 1. 1869 napravil izpisek v svoj dnevnik Janez Trdina, Beierleinova študija pa je služila kot vir za podatke Wurzbachovemu Biografskemu leksikonu (1875, zvezek 29), in ti, zopet Dimi-tzovi »Zgodovini Kranjske« 1876, IV, str. 191). Tu je črpal podatke Ivan Vrhovec za odstavek »Znameniti Novome-ščani« v svoji Zgodovini Novega mesta (1891). Dandanes se s Šego podrobneje bavi P. Grotemever iz mlinchenskega numizmatičnega kabineta, ki je v svoji razpravi o Segi raziskal predvsem razpoložljivo arhivsko gradivo in s tem popravil nekatere netočnosti starejših Segovih življenjepis-cev in obenem močno razširil poznanje šegove ždvljenske poti. Na podlagi omenjenih razprav in objav o Segi so napisane te vrstice.
Fr. A. Sega je bil rojen v Novem mestu 16. novembra 1711, kot Je to razvidno iz rojstne knjige novomeške župnije. Njegov oče Andrej je bil zelo znan puškarski mojster. Ali Je bil tudi on rojen v Novem mestu ali se je tu naselil že kot izučen obrtnik, bo morda uspelo ugotoviti po arhivskih virih, vsekakor pa si Je tu ustvaril dom ln se poročil z Novomeščanko Katarino Kastelic. Drugorojenec Franc Andrej se je z obema bratoma, starejšim Janezom Antonom in mlajšim Janezom Jernejem, pričel učiti puškarske obrti pod očetovim vodstvom v domači delavnici. Kasnejši uspehi vseh treh bratov kažejo, da jim umetniška nadarjenost ni bila samo prirojena, temveč jim je prav očetova šola to prirodno nadarjenost prebudila in jo usmerila h kasnejšemu uveljavljanju v širokem svetu. Ce imamo pred očmi, da je tudi nečak bratov Sega — kasnejši znani medaljer na napolitanskem dvoru Bernard Hribernik — dobil morda prve pobude in osnovno znanje v novomeški delavnici starega očeta Andreja, vsekakor pa se kasneje izpopolnjeval pri svojih stricih, potem nismo daleč od resnice, če tr-
dimo, da je morala biti še-gova delavnica v Novem mestu nad običajnim povprečjem. 2e v prvem kratkem življenjepisu Fr. A. Sege, ki ga je objavil Časopis za umetnost Cesarske akademije v Augsburgu 1. 1770, torej še za šegovega življenja in verjetno po njegovih lastnih podatkih, imenuje anonimni pisec očeta Andreja »meščana in znamenitega puškarja v Novem mestu«, ki je svojega dru-gorojenega sina že zgodaj uvajal v svojo obrt.
Kot sedemnajstletni fant je Franc Andrej končal vajensko dobo v očetovi delavnici in se odpravil v svet, da si kot pomočnik pri tujih mojstrih pridobi nadaljnje spretnosti in znanja. Najprej se je za dve leti ustavil v Kamniku, leta 1730 pa je bil že v bavarskem glavnem mestu Miinchnu. Tu je delal štiri leta v orožarskiii delavnicah Pavla Lienharta in Janeza Jurija Dapenborda, kjer se je poleg graverstva v puškarski Obrti ukvarjal tudi že z vrezova-njem pečatnikov.
chenski rezidenci je isti arhitekt poleg knežjih apartmajev, ki so bili in so sijajen primer izbrane rokokojske elegance, zgradil med leti 1752—1760 tudi gledališče, znano kot dragotina rokokojske stavbne umetnosti in kot priljubljeno prizorišče kvalitetnih muzikalnih predvajanj. Tako kot n. pr. Praga, Dunaj in Dresden postaja tudi Miin-chen vse bolj pomembno središče umetnosti, ki se ne uveljavlja samo v stavbarstvu, slikarstvu in kiparstvu, ampak doseže zavidljivo višmo tudi v izdelkih umetne obrti kot enakovredni panogi umetniškega ustvarjanja. Takrat nastajajo po Evropi znamenite delavnice umetnega mizarstva, urarstva, steklarstva, rezbarstva itd. Vrsta odličnih mojstrov ustvarja drobne umetnine v miniaturah (male slike, zlasti portreti), v gra-verstvu, medaljerstvu itd. Okus tedanjega časa je pri obrtnih oziroma umetnostnih izdelkih zahteval poleg smotrne natančnosti tudi lepotno
nično mojstrstvo v medaljerstvu. Ko meni, da je moral Sega res imeti izredno redko sposobnost in nadarjenost priučiti se raznolikim zvrstem umetniškega dela, ugotavlja, da o njegovih portretih v olju in pastelu ter o bakrorezih ni sledu razen edinega šegovega avtoportreta, ki ga hrani bavarski nacionalni muzej v Miinchnu, medtem ko nekaj njegovih manj pomembnih risb hrani munchen-ska grafična zbirka. Prav ta ohra-
1763:
Spominska medalja za Avgusta III., kralja Poljske in kneza Saške
njeni avtoportret v pastelu, ki mu tudi Grotemever prisoja umetniško vrednost, pa morda le kaže, da je na trditvi sodobnika iz leta 1770 nekaj resnice, le da nam še-gova olja in pasteli ter bakrorezi
tudi na levo. V desetletju, ko je vedno bolj trepetal pred popolno slepoto, je sega med 1. 1768—1770 dosegel višek svojega umetniškega dela v vrsti portretnih medalj vseh vladajočih knezov VVdttelsbachov, osemnajst po številu. Beier-lein pravi, da mu je to delo pridobilo upravičeno občudovanje sodobnikov, ki so ga prišteli med prve umetnike v portretnem medaljerstvu.
III.
In končno še besedo o še-govi družini, njegovih zadnjih letih in njegovem pomenu.
V zakonu s Katarino Nie-derreiter, sklenjenem 1. 1740, se mu je rodilo veliko otrok, ki pa so vsi razen dveh hčera pomrli že pred letom 1770. Mlajša hči Elizabeta se je 1769 poročila z bavarskim dvornim slikarjem Kristjanom Win-ckom, starejša Marija Ana pa je ostala neporočena.
Ko je šega popolnoma oslepel, je bilo seveda konec z njegovim umetniškim delom,
pred   600-letnico   novega mesta
Ali je Sega med letom 1734, ko je končal pomočniško dobo pri Dapenbordu, in letom 1738, ko ga je takratni bavarski volilni knez Karel Albert sprejel v službo v svoji kovnici denarja, živel v Miinchnu ali pa je ta štiri leta porabil za učna potovanja po mnogih nemških mestih, kot trdi sodobnik de Luca v svo.'< knjigi »Učena Avstrija«, ali pa bil vsaj nekaj časa pri svojem starejšem bratu Janezu Antonu, ki je živel takrat na Dunaju in se vsaj spočetka ukvarjal tudi z medaljerstvom — z arhivskimi viri ni razčiščeno. O tem štiriletnem razdobju, ki pomeni za šego razvoj od umetnostnega delavca v puškarstvu do umetnika v medaljerstvu, vemo zatrdno le to, kar je že 1. 1770 objavil omenjeni
1770:
Marija  Ana,  žena kneza Maksa Jožefa
»Časopis za umetnost«: Sega se je že v zadnjih letih svojega pomoč-nlštva vse bolj odtegoval obrtniškim delavnicam in se predajal nezadržnemu nagnjenju k umetnostno zahtevnejšemu medaljerske-mu delu ln se končno, spodbujen s priznanji, povsem odločil zanj. Pri tem svojem razvoju naj bi ne imel nobenega učitelja, temveč se Je sam vadil v risanju in modeliranju po naravi. In ko Je 1738 izdelal v vosku portret volilnega kneza Karla Alberta, je Knez svoj portret s priznanjem sprejel in sedemindvajsetletnega Sego decembra 1736 najprej začasno in brez stalnega plačila zaposlil v svoji kovnici, naslednje leto pa ga je že stalno namestil z začetno plačo 200 goldinarjev letno. S tem Je bila Segova življenjska pot odločena ln mu je, prekinjena s krajšimi potovanji, potekala v bavarskem glavnem mestu vse do smrti.
II.
Cas, v katerem je devet-najstletnl Fr. A. Sega prišel v Munchen, je za južno Nemčijo in njena mesta značilen po tem, da vedno bolj pojema družbeni in umetnostni stil baroka, ki je zlasti od sredine sedemnajstega stoletja imel svoje vzore v Italiji, in se vse bolj odpirajo vrata novemu umetnostnemu slogu, ki prihaja iz Francije ln ga Imenujemo rokoko. Takratni bavarski volilni knez Karel Albert je n. pr. poklical na svoj dvor francoskega arhitekta Fr. de Cuvillleja star. in mu poveril gradnjo dveh dvorcev v parku gradu Nym-phenburg v severozahodnem predelu  Mttnchna.  V miin-
čim vrednejšo izdelavo. Eno takih izrazito umetnoobrtnih dejavnosti je bilo puškarstvo. Saj je n. pr. ročno strelno orožje bilo opremljeno ne samo z medeninastim okovjem in dostikrat celo z okovjem iz dragocenih kovin ter vloženo s slonovo kostjo, temveč je bilo to okovje okrašeno še z raznolikimi gravurami. Prav vrezovanje in oblikovanje podob in okraskov v kovine in slonovo kost je zahtevalo spretnosti in znanja, osebna umetniška nadarjenost pa je tem izdelkom pridala še umetniško kvaliteto. Zato so pogosto umetnoobrtni izdelki s svojimi oblikami, vložki, okovjem in gravurami ter ci-zelerskim delom prave umetnine.
Nič čudnega, da je mladi Sega srkal vase ves ta umetnostni vzlet in je v njem umetnik vedno bolj izpodrival obrtnika.
Po svoji stalni namestitvi v kovnici bavarskega volilnega kneza se je 1740 poročil s Katarino Niederrelter, vendar so bili »lepi dnevi, ki jih je užival v začetku svojega zakona«, kot piše njegov življenjepis«; 1. 1770, »kmalu zagrenjeni«: izbruhnila je avstrijska nasledstvena vojna, v kateri je bavarski volilnlk segal po avstrijskih deželah ln bil 1742 Izbran za nemškega cesarja kot proUcesar Habsburžanske Marije Terezije. Njeni generali pa so kmalu utr dili prestol mlade cesarice ln zlasti ogrsko hrvatski vojaški oddelki so za nekaj časa celo zavzeli Bavarsko in MUnchen. V teh razburkanih vojnih časih Sega nI Imel več pravega zaslužka v knežji kovnici, zato se je preživljal z ostalimi slučajnimi naročili in se posvetil celo slikarstvu. Segov živ-IJenJepisec iz 1. 1770, v katerem Je P. Beierlein dobrih šestdeset let po Segovi smrti domneval njegovega prijatelja v. Llpperta, pravi, da
1768—1770: Lud o vik V. (serija bavarskih vojvod)
se Je moral šega v stiski ubadati tudi z rezanjem pečatov; ker pa si tudi s tem ni mogel dovolj zaslužiti. Je začel Izdelovati portrete v olju in pastelu in izdelovati bakroreze. V teh svojih delih da Je Sega kmalu dosegel tako lzvedenost, da bi »brez dvoma, ko bi v tem nadaljeval, postal eden največjih mojstrov« To menda res nekam preveč nabreklo roko-kojsko hvalo skuša Grotemever postaviti na bolj resnična tla, ne da bl pri tem zmanjšal njegovo res-
niso ohranjeni ali pa so še kje neodkriti.
Karlu Albertu je 1745 sledil Maksimilijan Jožef III., ki je 1751 imenoval Sego za dvornega meda-ljerja, s čimer je bila gmotna plat njegovega življenja zagotovljena. Saj je poleg povišanih stalnih prejemkov bilo s tem položajem zvezano tudi od dvora dodeljeno brezplačno stanovanje. Ta čas sta bila njegovo ime in delo znana že tudi po ostalih nemških in avstrijskih deželah, sam pa je bil vsaj od 1740 v prijateljskih stikih s švicarskim medaljerjem Karlom Hedlin-gerjem, ki je na Sego močno vplival in so ga sodobniki imeli za največjega umetnika v medaljerstvu. Hedlinger je v prvi polovici 18. stoletja polnih sedemindvajset let delal kot dvorni medaljer v Stockholmu ln medtem nekajkrat potoval v Italijo in Avstrijo pa v Petrograd in se 1739 iz Švedske vrnil v Švico, će sta se kdaj osebno srečala — možno bi to bilo ob njegovem potovanju v Italijo in zopetnem povratku v Švico — ali da bi bil mladi šega morda celo Hedlingerjev učenec, iz dosedaj razpoložljivih virov ni Izpričano. Iz ohranjene korespondence med njima pa ie jasno, da sta drug drugega cenila in si svoje izdelke vzajemno pošiljala v presojo. Hedlinger je pred smrtjo celo določil, naj njegova nedokončana dela pošljejo Segi v izgotovitev.
Svoje mestu v mUnchenski kovnici je Sega le nekajkrat zapustil, da je lahko izvršil tuja naročila: 1755 je bil v VVtirzburgu, Dresdenu in Leipzigu, 1758 in 1766 pa na Dunaju. V Wurzburgu Je delal Sega po naročilu tamkajšnjega škofa v Jeseni 1755, oktobra istega leta pa se Je odzval vabilu saškega volilnega kneza Friderika Avgusta II. Ta ni bil zadovoljen z izdelki svojih medaijerjev ln je že na spomlad 1755 vabil Sego na svoj dvor, da bl mu Izdelal vzorce portreta, po katerih bi potem dal kovati svoj denar. Ko Je Sega prišel v Leizpig ln izdelal modele v mavcu, ti Izdelki niso našli odobritve pri saških dvornih krogih. Očitali so mu netočno izdelavo, čeprav je bil knez s prvimi izdelki zadovoljen. Iz Segovih pisem razberemo, da Je imel naš mojster v Leipzigu ln Dresdenu opravka predvsem z zavistjo saških oziroma na saškem dvoru delujočih medaijerjev in dvorjanov, ki so Sego imeli za nezaželenega vsiljivca in mu zato z Intrigami zagrenili delo ln bivanje na Saškem. Ko so ga hoteli še s sto tolarji odpravlti, je Sega užaljen odklonil ponujeno vsoto In se vrnil na Baravsko.
Ta čas je umrl dunajski dvorni medaljer Matej Don-ner in Sega je 1. 1756 dobil vabilo, naj bo njegov naslednik, za kar pa se je zahvalil. Dve leti kasneje je le bil nekaj časa na Dunaju, kamor ga je prijateljsko vabil knez Liechtenstein, brez dvoma pa tudi starejši brat Janez Anton, ki se je takrat na Dunaju uveljavil ne samo kot puškar, ampak predvsem kot izdelovalec matematičnih instrumentov in drugih umetniških ali umetnoobrtnih izdelkov. Ponovno je bil na Dunaju leta 1766, da bi portretiral cesarico Marijo Terezijo.
Kmalu zatem pa ga Je zadela nesreča, pri kateri je izgubil desno oko ln sedem let kasneje, okoli 1777, je oslepel
1747:
Spominska medalja ob poroki kneza Maksa Jožefa z Marijo Ano Saško
pa tudi svojega položaja v knežji kovnici ni mogel več obdržati. Upokojen je bil 8. maja 1779 in k prejemkom 400 goldinarjev letno, ki mu jih je izplačevala kovnica, je dvor primaknil še 200 goldinarjev. Osem let kasneje, 6. decembra 1787, je Šega umrl. Po njegovi smrti je volilni knez izplačeval vdovi Katarini in 43-letni neporočeni hčeri Mariji Ani letnih 200 goldinarjev pokojnine. Ko je Segova žena 1792 umrla v starosti 91 let — bila je torej deset let starejša od moža — je preostala hči prejemala še letnih 100 goldinarjev pokojnine.
Po poročilu zgoraj omenjenega Beierleina naj bi bil F. A. šega pokopan v mUnchenski stolnici (Frauenkirche), v drugI severni kapeli levo od glavnega vhoda. Beler lein pravi, da Je v steni te kapele vzidana kamnita plošča v obliki medaljona s šegovim portretom in latinskim napisom, ki se v prevodu glasi:
Večnemu spominu Franca Andreja Sege,
Novomeščana lz Kranjske,
odličnega medaljerja, ki si Je sam s sijajnimi
deli   svoje  umetnosti spomenik, trajnejši od brona, postavil,
ta skromni spomenik najgloblje hvaležnosti Bavarcev
Janez  Kaspor  vitez  pl. Lippert postavlja.
Za vedno bo ostala čast in hvala tvojega imena.
Ni pravega razloga, da bi dvomili v resničnost tega podatka, čoprav danes plošče nikjer nI lri Je niti Grotemever do-1. 1929, ko je objavil razpravo o Segi, nI mogel najti. Prizadevanje, ki ga Je v Iskanju Segovih sledov v bavarski prestolnici vložil profesor novomeške gimnazije Primož Simonin, sedaj na lzpopolnjevalnem študiju na mUnchenski univerzi, pa morda le razjasnjuje nekaj, kar Je bilo skrito celo munehenskim raziskovalcem šegovega življenja ln ljubiteljem njegove umetnosti. V pismu z dne 12. decembra 1962 piše:
»Se nekaj o šegovem grobu. Beierleinova notica, po kateri naj bil bil Sega pokopan v Frauenkirche, Je zmotna. Na zahodnem pročelju Salvatorkirche (Odrešenl-kove cerkve) — v neposredni bil žinl rezidence v centru mesta — Je plošča, ki Jo Jo dala 1928 vzidati mUnchenska občina. Na njej Je cela vrsta imen, na koncu tudi Segovo, vendar samo" z navedbo letnice rojstva in smrti. Predtem Je bil šega pokopan na pokopališču te cerkve ln ob ukinitvi tega so ga prekopali.«
Na podlagi teh in prejšnjih podatkov se mi zdi upravičena domneva: Pr. A. šega je bil pokopan na pokopališču Odrešenikove cerkve, kjer mu je verjetno vdova postavila primeren spomenik. Njegov dolgoletni prijatelj v. Lippert se je čutil obvezanega, da v svojem in vseh Bavarcev imenu ohrani šegov spomin s ploščo, ki jo je dal vzidati v stolnici. Tak način počastitve pomembnih oseb ni bil nekoč nič nenavadnega. Pri kakšni kasnejši preureditvi cerkvene notranjščine — vsekakor po \. 1852, ko je Beierlein napis na plošči objavil — pa Je bila šegova spominska plošča odstranjena, prav tako kot je izginil spomenik s pokopališča. Zadevo pa bo treba še preiskati.
Sodba sodobnikov o šegi umetniku nam je iz zgoraj povedanega že znana. Sodobni raziskovalec njegovega življenja in dela P. Grotemever pa piše o nJem:
K sijajnemu razvoju in ustvarjanju umetnosti rokokojskega obdobja v Muncbnu je tudi meda-ljerska umetnost prispevala odličen delež. Njegov predstavnik je Franc Andrej šega. V začetku drugega desetletja (osemnajstega stoletja) rojen, začenja svoje delo sredi tridesetih let, ko se javljajo prvi pomembni pojavi rokokoja, in ga končuje zaradi slepote okoli 1777, v prvih letih klasicizma. Glavno dejavnost razvija med četrtim in šestim desetletjem v času razcveta rokokoja, in njegova dela teh let predstavljajo višek vse nemške, če ne tudi evropske meda- . Ijerske umetnosti. S prvimi umetniki svojega časa je bil Sega v osebnih stikih. Znamenitemu me-daljerju Karlu Hedlingerju je bil dober prijatelj. George de Ma-rees, ki je bil od 1731 bavarski dvorni slikar, Je šego in njegovo ženo portretiral, dvoje lepih del, ki jih danes hrani galerija v Augsburgu in za kar mu je šega poklonil medaljo s slikarjevim portretom. S poroko hčere Elizabete je stopil v sorodstvo s slikarjem Winckom. Po potratnih medaljah, .i jih je izdelal za slikarja Franca Joahlma Beicha in Baltazarja Avguština Albrechta in po izgubljenem portretu dvornega kiparja Janeza Strauba v mavcu je sklepati na prijateljstvo, ki je šego vezalo z njimi. V zvezi je bil z umetniki nvmphenburške porcelanske manufakture, zlasti z Bustellijem, čigar delo predstavlja podoben umetniški vrhunec v porcelanski manufakturi kot šegovo v medaljerstvu.
Isti avtor je 1. 1936 v Thieme-Beckerjevem Leksikonu upodabljajočih umetnikov, zvezek XXX., str. 11, zapisal:
»Sega Je najodlfčnejšt predstavnik medaljerske umetnosti 18. stoletja, ze njegovi sodobniki s He-dlingerjem na čelu so gledali v njem največjega takratnega evropskega medaljerja. Njegove stvaritve so umetniško enakovredne delom velikih portretistov rokokoja. Tudi v tehnični izvedbi so odlične kvalitete.
Tako naš novomeški rojak, Id v daljni tuji zemlji ni pozabil, da jc iz Novega mesta doma — saj je v svoj avtoportret vrezal, da je Novomeščan iz Kranjske — v sodbi sodobnikov in vrednotenju današnjega časa stoji na visokem piedestalu velikega umetnika. *
In čisto na koncu še primerjava, ki se človeku sama od sebe ponuja: Ko so jeseni 1905 v prav tem bavarskem Miinchnu pokopali Antona Ažbeta, se je na njegovi zadnji poti zvrstilo vse, kar je takrat v Mtlnchnu, nemških Atenah, v umetnosti kaj pomenilo. Za vedno je odhajal umetnik, ki Je dobrih sto let po šegovi smrti bil nesporna
1768—1770: Karel Albert kot cesar Karel VII. (serija bavarskih vojvod)
avtoriteta številni mednarodni umetniški družini in bil mno-gin od njih učitelj in vodnik v svoji lastni znameniti umetniški šoli.
Sega ln Ažbe, dvoje žlahtnih slovenskih življenj, ki sta razdajala bogate sadove svoje umetnosti v istem mestu ob i - ari in sta tam, daleč od domovine, našla svoj zadnji dom in mir.
Janko JarC
Prvi kadri po cenejši metodi
23. aprila zvečer so v prostorih Zavoda za izobraževanje v Novem mestu podelili diplome 18 absolventom tehniške srednje šole za odrasle, ki so uspešno opravili zaključne izpite. Na ta način smo dobili 4 nove tehnike v električni in 14 tehnikov v strojni stroki.
Svečanost se je začela s krajšim nagovorom tov. Slavka Vuteja, ki je poudaril, da so to prvi diplomanti srednje tehniške šole za odrasle v No-
vem mestu. Ob tej priložnosti se je zahvalil za razume, vanje gospodarskim organizacijam, ki so podprle prizadevanje delavcev iz proizvodnje, da si pridobijo srednjo izobrazbo na tej šoli.
Slovesni podelitvi diplom je prisostvoval tudi sekretar obč. komiteja ZK v Novem mestu tovariš Franc Kotnik. V krajšem govoru je označil šolanje na srednji tehniški šo. 11 za odrasle kot spodbuden začetek    hitrega reševanja
vprašanja strokovnih kadrov v gospodarskih organizacijah. Ta način izobraževanja ima nedvomno precejšnje prednosti pred rednim šolanjem na ustreznih strokovnih šolah, kajti tehnik, ki pride iz šole za odrasle, je tehnik v pravem pomenu besede, in ne pripravnik brez prakse.
Diplomantom sta potem podelila diplome inž. Jože Su-vorov in Peter Petrovčič, direktorja tehniških šol za strojno elektrotehniško stroko v
Po končani reviji v Vidmu - Krškem
Za nami je sedem dni bogate kulturno-prosvetoe dejavnosti s področja krške občine. Revija je pjkazala kvalitetno raven in množičnost, ki je bila po obsegu zavidanja vredna. Občinska zveza Svobod in prosvetnih društev je prizadevno posegla v priprave in izvedbo te velike kulturne manifestacije. Polna dvorana navdušenih gledalcev je večer za večerom hvaležno pozdravljala nastopajoče pevske zbore, recitator-je, gledališke skupine in zabavne ansamble. Vredno je pripomniti, da je bila ta prireditev po množičnosti edinstvena v celem bivšem novomeškem in sedanjem celjskem okraju.
2e prvi večer je zajel nad sedemsto nastopajočih; pelo je namreč enajst zborov, med Pesmimi se je zvrstilo osem
recitatorjev. Posebna komisija, ki je ocenjevala pevce in recitatorje, je dala po nastopu vsem sodelavcem velikodušno priznanje. Tov. Sve-tek, predsednik Okrajne zveze Svobod Celje, je dejal, da je ob nastopu čutil vse tisto, kar čutečemu človeku daje lepa pesem. Dejal je še, da široka pevska dejavnost krške občine dobiva tako svojo afirmacijo, zakaj pesem bodri, navdušuje in daje ton življenju. Posebno važen je izbor pesmi; ta pa je bdi na tem koncertu primeren. Pesem mora namreč pevec vzljubiti. Mi vsi jo moramo ljubiti, kei je naše bogastvo.
Naslednji večer se je predstavila igralska skupina Prosvetnega društva »Ivan Can-sar» iz Leskovca. Igrala je komedijo hrvaškega dramatika Draga Gervaisa ZARADI
NoiBtop med knjigami
Ob dveh ali treh, dopoldne, popoldne, zvečer — kadarkoli vstopite v Ljudsko knjižnico v Brežicah, boste našli med knjigami tovarišico SAVICO ZORKO. Zorkova je tukaj že 17 let knjižarka, ali stabo leto manj, kot je stara knjižnica.
»Kaj ljudje najraje berejo ln fcatere pisatelje?« sem vprašal.
»Najraje jemljejo leposlovna dela. Od domačih so zelo brani: Bevk, Finžgar, Ingolič med starejšimi, med mlajšimi Pa je zlasti priljubljen Srni-lJan Rozman. Med tujimi pisatelji so pogosto brani: Lev. N- Tolstoj, Aleiander Du-mas in Kirst. Nasploh so bolj Priljubljeni romani, celo tri-lopije, manj novele. Za pesništvo se redki zanimajo. Rate Pa berejo mlajše pesnike kot starejše ali pesnike iz Polpretekle dobe.
Naj pripomnim, da gredo s Polic tudi poljudnoznanstve-"a in dokumentarna dela (NUrnberški proces), pa tudi knjige v tujih jezikih.«
»Kako bi razdelili obiskovalce?«
»Mladine je največ, na dru-Oem mestu bi bili bralci med «!■ in 40. letom, nato pa sta-? jludje. Med vsemi je naj-Vet bralk.«
»Zafcaj je knjižnica, tako Prtvlačna?«
Najprej;- NONSTOP poslo-vanJe omogoča, da lahko *>safcdo ob vsakem času pri-ae Po knjigo. Tako lahko pri-
Rado Bordon |e poslovenil »»Evgeni|a Onjegina«
Slovenski književnik Rado Bordon je pri mariborski založbi »Obzorja« izdal svoj prevod Puškinovega romana v verzih »Evgenlj Onjegin« in z nJim požel veliko pohvale slovenske javnosti hi tudi književne kritike. S tem so mariborska »Obzorja« dostojno počastila spomin velikega ruskega pesnika A. S. Puškina, ki je umrl pred 125 leti.
dejo tudi prebivalci iz drugih krajev (iz Sromelj, Po-hance, Dobove itd.). Najvažnejše pa je to, da posvečamo vso pozornost bralcu. Menim, da knjižničar ne sme biti »natakar kulture«, ki hitro prinese to ali ono knjigo in odslovi obiskovalca, ampak je njegova dolžnost, da bralcu svetuje in ga poprosi za mnenje o knjigi, ki jo je prebral. Tako ugotovimo, ali je ta in ta knjigo res prebral, na drugi strani pa zbiramo želje obiskovalcev, ki si žele taka in taka dela.«
»Kaj bi rekli o bralcih na splošno?«
»Da imajo presenetljivo dosti časa. Knjige hitro vrnejo in si izposodijo druge.«
»Gospodinje tudi kaj pridejo?«
»Da, ob sredah in sobotah,
Priljubljena knjižničarka tovarišica Savica Zorko
ko imamo živilski trg. Knjižnica je blizu trga, pa se ta ali ona lena kmalu odloči, da nas obišče.«
»Kaj pa vi, veliko berete"!«
»Ne utegnem.«
»Kako izkoristite prosti čas?«
»Ga skoraj ni.tt
»Pa dopust?«
»O. to pa! Rada potujem in hodim na planine. Posebno ljuba mi je Trenta.«
»Kje trenutno delate, se udejstvujete, pomagate?«
»V pripravah za medobčinsko dramsko revijo, ki bo v Brežicah.« Z.
STANOVANJA. Delo je, z razmeroma mladrm ansamblom, režisersko in sceno-grafsko pripravil Marcel šte-fančič. Delo z živo aktualno tematiko je publika lepo sprejela.
Mladinska sekcija DPD Svoboda iz Vidma-Krškega je pripravila sila zahtevno Go-goljevo komedijo v dveh dejanjih 2ENITEV. igralci so bili zvečina prvikrat na odrskih deskah, tudi mlada režiserka Marjana Uršič se je z režijo tu prvič in prav pogumno spopadla. Treba je reči, da je bil Gogoljev smeh lepo interpretiran in da je uspela začetniška pot mladih igralcev tudi porok za uspešno prihodnost.
Dvema komedijama je sledil filmski večer, ki ga je pripravila komisija za filmsko vzgojo pri Svobodi Videm-Krško. Filmsko predstavo je vodil Olaf Lavrenčič. Dobro izbrana spremna beseda je publiko seznanila z razvojem, tehniko in problematiko filma.
Igralska skupina Svobode Videm-Krško je pr(-spevala| na občinski reviji še eno komedijo. Režiral je Zemljak. Interpretacija je bila dobra, zlasti sta vredni pohvale De-sanka Kerin in Elica Božič-nik.
Zadnji večer je bil posvečen zabavno-glasbenim ansamblom. Teh je bilo pet. Nekateri ansambli so se predstavili samo z lastnimi skladbami; slišali smo lepe prispevke za izvirno domačo zabavno glasbo.
Posebna komisija, ki Je ocenjevala nastopajoče, je izbrala za medobčinsko revijo v Brežicah najboljše. Med zbori mladinski zbor osnovne šole iz Krškega in s Senovega. Recltatorji so kar trije: Hajko Stupar, Vera Jalovec in Marcel Stefančič. Igralsko dejavnost bosta zastopali skupini iz Leskovca in Vidma-Krškega, zabavno glasbo pa ansambel Celulozar iz Vidma-Krškega.
M. S.
Televizor v KU Tržišče
Kulturno društvo v Tržišču je preneslo svoj televizijski aparat iz šolskih prostorov v krajevni urad. Šolska mladina bo tudi tu lahko gledala televizijske prenose, kar je učiteljstvo Že organiziralo, razen tega pa tudi vsi, ki se želijo izobraževati na sodoben način.
L. M.
Ljubljani. Omenjeno je bilo, da je uspeh, dosežen pri zaključnih izpitih, zelo blizu republiškega povprečja, vsekakor pa nič slabši, kot ga dosegajo na rednih srednjih tehniških šolah. Ce upoštevamo, da so bili slušatelji v No. vem mestu v glavnem zaposleni poln delavnik in da so se mnogi v Novo mesto vozili k predavanjem, je uspeh še toliko bolj zadovoljiv.
Po uvodnih svečanostih so se diplomantje in gostje (predsednik ObLO v Novem mestu Sergej Thorževski, predstavniki gospodarskih organizacij, predavateljski kolektiv in ostali) porazgovorili in izmenjali svoje misli še ob zakuski. Pogrešali pa so še nekatere predstavnike gospodarskih organizacij, iz katerih so tudi bili diplomanti.
V juniju bomo dobili prve tehnike, ki se šolajo na lesnem oddelku tehniške šole za odrasle, v naslednjih letih pa tudi tehnike iz vrst slušateljev, ki zdaj obiskujejo nižje semestre. Tako kader hitro narašča. Prav ob tem pa so se že pojavili pomisleki, češ ali ne bo kadra preveč in ali bodo podjetja še voljna podpirati svoje zaposlene, ki se želijo ustrezno izobraziti? Dosedanje izkušnje so pokazale, da ni bojazni, da bi iz kakršnihkoli razlogov ukinili to šolo.
Ce upoštevamo, da je tak način izobraževanja cenejši (v primerjavi z rednim šolanjem) In da dobimo kadre, ki so k svoji večletni praksi dodali samo še ustrezno znanje in postali izkušeni strokovnjaki na svojem področju, vidimo da je neobhodno potrebno z izobraževanjem prek zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela v Novem mestu nadaljevati.
Jožica Mladkovič (7. razred osnovne šole v Cerkljah ob Krki): NAŠA VAS (linorez) — Z razstave mladih risarjev brežiške občine.
OTVORITEV MEDOBČINSKE REVIJE KULTURNIH DEJAVNOSTI V BREŽICAH
Pesem iz šeststotih grl
V petek, 26. aprila zvečer, te je v nabito polni dvorani prosvetnega doma v Brežicah pričela Medobčinska revija kulturnih dejavnosti 1963, na kateri se bodo do sobote 4. maja srečali mnogi kultur-no-prosvetni delavci in skupine iz občin Brežice, Črnomelj, Karlovac, Metlika, Novo mesto, Samobor, Sevnica, Trebnje, Videm-Krško in Zagreb. Med številnimi gosti smo opazili pokrovitelja prireditve, predsednika ObLO Brežice tov. Milana šepetav-ca ter predstavnike republiškega sveta Svobod in prosvetnih društev, okrajnih svetov Svobod in prosvetnih društev iz Celja in Ljubljane, predstavnike garnizona JLA iz Brežic, zastopnike kulturnega življenja iz Zagreba, Samobora in Karlovca ter vseh občin, ki sodelujejo na reviji.
Ob zvoku fanfar se je kmalu po 20. uri odgmila zavesa, na odru pa se je osvetljen od žarometov prikazal skupni 450-članski mladinski pevski zbor. Predsednik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev iz Brežic tov. Jaka Dernač je otvoril prvo
prireditev, večer pevcev in recitatorjev, in zaželel, da bi revija dosegla svoj smoter, ki je hkrati del programa prosvetnih društev — pleme-nitenje človekove notranjosti, da bi spoznah, kako lepo jo v naši domovini biti mlad. Takoj za tem pozdravom je iz 450 grl zadoncla pesem: Kako lepo je v naši domovini biti mlad.
Že prvi dan revije, ko se je na odru zvrstilo 6 mladinskih pevskih zborov, med njimi zbori iz Artič, Senovega, Sevnice, Črnomlja in Vidma-Krškega, dalje oktet PD »Bratov Pirkovičev« iz Šentjerneja, moški pevski zbor DPD Svobode »Dušan Jereb« iz Novega mesta ter mešani pevski zbor kulturno prosvetnega društia »Slovenski dom« in Zagreba, je dokazal visoko kulturno raven brežiške revije. Med nastopi pevskih zborov se je na odru zvrstilo 7 recitatorjev in recitatork. Prireditev dokazuje, da med našim ljudstvom ni zamrla umetniška ustvarjalnost, ki je pognala korenine med mladino in odraslim ljubitelji petja in recitacij. Publika je vse nasto-
joče nagrajevala z burnim aplavzom. M. J.
Osemletka v Adieši-čiii potrebuje učitelje
Od 1. marca so na osemletki v Adlešičih le 4 učne moči. To gre v prvi vrsti v škodo kvalitete pouka. Nastaja resno vprašanje, kako dplgo bo adlešička osemletka lahko živela s štirimi učitelji.
Zlasti manjka učitelja glasbe, ki bi poleg dela na šoli našel široko polje udejstvo-vanja v adlešički glasbeni folklori. Domača folklorna skupina in tamburaški zbor bi bili glasbenega učitelja, ki bi jih lahko naučil česa novega, zelo veseli. Še vedno znajo le nekaj plesov in pesmi, ki so se jih naučili že pred leti. Prav gotovo bi bilo odved poudarjati veliko narodnopis-no vrednost glasbene in plesne folklore, ki še vedno živi v tem deviškem kotičku Slovenije.
Za praznik delovnih ljudi
pošilja najlepše čestitke in želi še nadaljnjih uspehov vsem znancem in prijateljem, posebno pa aktivu mladine v Boštanju, vojak Jože Godec
VSEM SVOJIM STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN KOLEKTIVOM NA OBMOČJU NAŠEGA ZAVODA VOSClMO ZA PRAZNIK DELA1
MEDOBČINSKA ZAVAROVALNICA

š*ev. is.. 17 (682.683)
dolenjski list
11
(Vkilan fJilipčie:
REICHSTAG V PLAMENIH
16
»Rjava knjiga« bi tedaj imela prav, ker trdi, da so bili soudeleženci van der Lubbeja nacionalsocialisti, ki ■o iz zažgane stavbe pobegnili skozi podzemeljski hodnik, ki vodi v Goringovo palačo.
Dimitrov je takoj doumel, kam teži sodišče:
»Kako je mogoče, da je van der Lubbe, ki sam ni mogel zažgati lesene barake v Neukollnu, naenkrat sam zažgal ogromno stavbo Reichstaga?«
Van der Lubbe zamrmra:
»Ne vem.«
Takoj se Dimitrov obrne k van der Lubbeju in ga vpraša, od koga je dobil zažigalna sredstva za požig. Van der Lubbe se obrača k sodišču in prosi, da mu na to vprašanje ne bi bilo treba odgovoriti. Tedaj Dimitrov odločno vzklikne:
»To pomeni, da vi niste bili sami, pomeni, da ste bili orodje v rokah drugih!«
Zaman predsednik Biinger besni, zaman brez moči kriči:
»Kdo je tukaj predsednik, jaz ali vi?«
Dimitrova so petkrat odstranili iz sodne dvorane. Toda on neustrašeno vodi proces. Odkrito zastavi za fašiste najbolj nevarno vprašanje:
»Ali niso požigalci prišli skozi podzemeljski hodnik, ki vodi v Reichstag?«
Dosegel je svoj cilj. To dokazuje odgovor sodnika:
»To vprašanje ne bo postavljeno.«
LAŽNE PRIČE
Proti Dimitrovu je sodišče nastopilo z raznimi lažnimi »dokumenti,« ki naj bi jih baje našli pri njem v teku preiskave. Na vprašanje državnega tožilca, ali je Vodič po Berlinu (brošurica),kjer so stavbe Reichstaga in dvorec zaznamovani s »tajinstvenimi« križci njegov, Dimitrov hladnokrvno odgovori:
»Imel sem takšno knjižico, toda ne vem, čc je to prav ta. To knjižico so mi pokazali na policiji, toda za vašo politično policijo ne jamčim.«
Nastopi lažna priča Helmers, natakar v restavraciji, ki trdi kljub odločnim izjavam številnih drugih natakarjev v isti restavraciji, da je videl Dimitrova v lokalu z van der Lubbe jem. Dimitrov izjavlja, da je bil v tej restavraciji z avstrijskim pisateljem Rosner-jem. Predsednik sodišča takoj pojasnjuje, da te trditve Dimitrova niso mogli preveriti, ker Rosnerja »niso našli«. Dimitrov polije predsednika s hladno vodo:
»Poiščite ga, kakor se spodobi, po vaših koncentracijskih taboriščih.«
Nastopi tipična nacistična priča vratar Reichstaga Horncmann. čeprav je pred nekoliko dnevi že državni tožilec bil prisiljen priznati, da je bil Dimitrov na dan požara (27. in 28. februarja) v Miinchnu, Horne-maiin topoglavo trdi, da je Dimitrova na dan požara videl v stavbi Reichstaga. V sodni dvorani — smeh. Dimitrov se prav tako smeje, toda sprašuje:
»Želel bi vedeti, kdo je plačal pričo za njene izpovedi?«
Sodišče opozarja Dimitrova, toda on že vzklikne: »čestitam državnemu tožilstvu, da je našlo tako pričo!«
Kot priča nastopi Denschel, ki jc uslužben v socialdemokratski frakciji v Reichstagu. Ta trdi, da je na dan požara videl v Reichstagu Torglerja s Popovom. Dimitrov opozori sodišče, da je priča v svojih izpovedbah pred osmimi meseci trdila preiskovalcem drugače. Zato ošvrknc:
»Čudno, gospod predsednik, kako se stvari razvijajo! In to ni prvič. Priča Denschel se je šele kasneje naučila marsičesa. Priča ima čudovit dar — spomin, ki se budi z zamudo.«
Zaradi te pripombe odvzamejo Dimitrovu besedo, ' češ da je predrzen. Toda Denschel je prisiljen, da se odreče svoji izpovedi in poteptan zapušča prizorišče. Nastopi vodja oddelka za tisk pri nacistični stranki rezervni major Weberste<lt. Predrzno trdi, da je v Reichstagu pogosto videl Taneva, in to v času, ko je bilo na procesu že ugotovljeno, da je Tanev prispel v Berlin šele 24. februarja — tri dni pred požarom. Pri navzkrižnem spraševanju sc priča zaplete in občinstvo se glasno smeje. Dimitrov samo ugotovi:
»Nacionalsocialisti so v procesu zelo dobro razdelili vloge. Eden izjavlja, da je videl v Reichstagu van der Lubbeja. Drugi pravi, da je videl Dimitrova, tretji Popova, četrti Taneva.«
Iz sodne dvorane se umikajo razkrinkane in osme-šene priče — nacistični uradniki, policaji in častniki. Nje zamenja nova vrsta prič.
PRIČE VOHUNI
V sodno dvorano vstopi »priča« obtožujoče oblasti — Hinz. Sam priznava, da mu je policijski polkovnik ukazal, naj sodeluje v akciji proti komunistom. Svoječasno so Hinza že razkrinkali: berlinska komunistična organizacija je ugotovila, da je nacistični agent-provokator. Na proces so ga pripeljali naravnost Iz zapora, kjer prestaja kazen zaradi kaznivega dejanja. Sodišče čita dolg spisek njegovih kazni, kajti že večkrat je bil obsojen. Njemu pripisujejo tudi namero, da je hotel napasti biro za pomoč brezposelnim.
Dimitrov vstane in vpraša, zakaj sodišče dovoljuje, da kot priče nastopajo taki zločinski tipi. Predsednik sodišča mora ukazati, naj Hinza odstranijo iz dvorane.
Humor
prednamcev
. NA LOVU
Lovec (pastirju): Ali nisi videl tu mimo teči zajca?
Pastir: O pač!
Lovec: Kdaj in kam se je obrnol?
Pastir: Na svetega Martina dan bo že dve leti, kar je tu mimo tekel...
DOBER SVET
Mlada vdova: Vedno me muči glavobol, gospod doktor, kaj naj vendar storim?
Zdravnik: Omožiti se zopet, milostljiva gospa, potem pa bo moža namesto vas glava bolela.
KRATKO PA JASNO OPRAVIČENJE
Neki učitelj je prejel od revne vdove sledeče pismice »Spoštovani go-skod učitelj! Prosim, opravičite mojemu sinu Fricu zamudo šolskega obiskovanja. Dotični je za legarjem pred nekaj dnevi umrl.«
(Iz Dolenjskih noric
1891, 1892)
KAKO JE NASTAL NAPRSTNIK?
Našim šiviljam nazna njamo, da je naprstnik že 225 let v rabi. Prvi naprstek izdelal je leta 1667 zlatar Nikolaj Beu-schosten v Amsterdamu ter ga daroval nekej gospodični za njeni god s to opombo, da bi si pri šivanju prsta ne zbodla.
(Dolenjske novice,
1. marca 1892)
Tako vabi v več jezikih turistični letak, tako prišepeta-vajo kažipoti, okoli starodavnega inokriškega gradu.
Mokriški grad obeta postati osrednja turistična postojanka v brežiški komuni. Ko bo preurejen, se bodo gostje , zatekali v na starodaven način   opremljene tujske sobe v gradu, v veliko restavracijo in v senčno zavetje mokriške-ga parka.
Inž. arh. špelka Valentinčič pripoveduje o načrtih za preureditev starodavne grajske stavbe, ki bo kot sodoben turistični objekt kljub Vsemu obdržala vso mikavnost prastare preteklosti:
OBIŠČITE GRAD MOKRICE!
— Grad Mokrice bo kot starodavna stavba ostal neokrnjen in bo obdržal vse svoje posebnosti, to je vodilna misel, ki nas spremila pri preurejanju. Kot gostišče mora nuditi grad gostom najsodobnejše udobje, to je drugo vodilo.
Za začetek morda nekaj več o tem, kaj bo gostišče v gradu Mokrice potem, ko bo preurejeno, nudilo gostom. Turizem se začenja pri cestah, zato bo treba asfaltirati cesto od avtomobilskega priključka pa do tam, kjer se začenja vzpenjati proti gradu Mokrice potem, ko bo šen, kot je zdaj, malo razširjen, vendar zelo dobro vzdrževan.
V gradu nameravamo urediti centralno kurjavo na mazut. Gostom bo na voljo dovolj ležišč v sobah, ki bodo opremeljene s tistim grajskim pohištvom. Vsaka soba bo imela svoje sanitarije in kopalnico, le v nekaj primerih bodo kopalnice skupne. Grajski vodovod bo črpal vodo iz dosedanjega zajetja, ki ima dovolj vode. Restavracija bo v prvem nadstropju v stolpu, v povečani polkrožni dvorani. Povečali jo bomo tako, da bomo dosedanje restavracijske prostore združili v enega, brez vmesnih zidov, vendar tako, da bo nosilna konstrukcija ostala neizpremenje-na. Ponoči bo grad razsvetljen z reflektorji, tako da bo stav-
ba vidna od daleč. Toliko o preureditvi   grajske stavbe.
Grajska vozarna kot garaža
Iz tega, da zahtevamo asfaltiranje ceste od priključka do vzpona proti gradu, sledi, da računamo predvsem na motorizirane turiste. Ti bodo seveda potrebovali garaže in parkirni prostor. Poslopje pred gradom, v katerem je bila nekoč grajska vozarna, bo. mo preuredili v garaže, na ploščadi pred njim pa bo dovolj prostora za parkiranje vozil.
V gradu Mokrice je več starih kamenitih plošč in raznih detajlpv, ki so, kot vse kaže, bili prineseni v grad ali vzidani pozneje. To se da razbrati iz starosti takšnih spomenikov. Na levi strani ceste, malo pred vhodom v park, je stara grajska kapela. To že
preurejajo v lapidarij, v majhen muzej, v katerem bodo zbrani vsi stari kameniti spomeniki z gradu in okolice. Vsak gost, ki se zanima za stare znamenitosti, si jih bo lahko tam ogledal, večjezična razlaga v napisih pa mu bo posredovala najpomembnejše podatke.
Tudi grajski park bo urejen
Veliko si obetamo od mo-kriškega parka, ki je eden najznamenitejši in tudi najlepših v SloveniJi. Letos je bilo upravljanje parka, ki tvori z gradom celoto, končno le prepuščeno gostišču v Mokricah. Gostišče prevzema letos tudi upravljanje nad ostalo bližnjo okolico gradu in nad mokriškim jezerom ob vznožju hriba. To je potrebno že zategadelj, da se izognemo nepotrebnim nevšečnostim, do katerih pride zelo rado v primerih dvolastništva.
Mokriški park je urejen po angleškem vzorcu. Drevje ra-. ste v posameznih drevesnih skupinah in sestojih, vmes so jase in košenice. V parku je precej redkih, eksotičnih dreves, dandanes redka posebnost pa je skupina štirih kipov, ki predstavljajo letne čase. V jezeru ob vznožju gra-
du bl gojili krape, ki bi "jih lah*0 gostišče prodajalo gostom- Zlasti tujci smatraj o za svojnrstno privlačnost to, da si '"M ulovijo ribo, ki jo v go&ft nato pripravijo.
Saditev parka je napro-št-n fiani naš strokovnjak ini' lil Jeglič.
tenko povemo o pre-Mtfm gradu Mokrice, do-fcjSh razpolago le idejni Na^ Poudarim še to, da i ^urejeni grad kot turisti« objekt ne bo sezonske-g8'*oaja, zato se investicije vaS Plačajo.
l'ilci cigaret imajo kra-teHl|iomin. iako se vsaj zdi ,4*'ko je minilo leto dni, ie združenje britan travnikov objavilo svo-"j, «*>tovitoe, da je kajenje £l|(*_ od vzrokov  raka na
ffM se je namreč v nekaj „J'prodaja cigaret zmanj-p|i a kakih dvajset odstot-londonski borzi pa , r ie akcije tobačnih to-' ^T°da strah pred rakom p^jal dolgo. 2e v lanskem Mli 50 tobačne tovarne sp<Jile' aa Je proizvodnja *j3 dosegla rekordno visi"1,.
jjjo, da je opozorilo «ljr!ikov doseglo, da je v yeji Britaniji dva odstotka jjatf* opustilo kajenje, pgl kadilcev pa je prešlo p» ciearet s filtrom,
0 (baje manj škodljive.
cigaret s filtrom je obS«l lansko leto 26 odstot-
Milijoni brez vodovoda
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 175 milijonov ali 87 odstotkov vsega prebivalstva na področju vzhodnega Sredozemlja nima vode v hišah, ampak jo morajo ljudje nositi od drugod, včasih zelo daleč.
Zaradi takih razmer se rade širijo bolezni, ki jih prenaša voda, n. pr. driska, tifus in kolera. Po mišljenju te organizacije v bližnji bodočnosti ne smemo pričakovati, da se bo stanje izboljšalo, kajti število prebivalstva narašča hitreje kakor gradnja sodobnih stanovanj z vodovodnimi napravami.
Kadilci so pozabljivi
ODLIČNA t
KVALITETA
SODOBNO
7AKIRANJE
POPULARNA CENA!
ABC20 KOM- SAMO 60 DIN!__
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA
VSI PRODAJALCI V TRAFIKAH V NOVEM MEgTU IN VIDMU-KRŠKEM
ČESTITAJO SVOJIM STRANKAM ZA 1. MAJ!
kov celotne prodaje cigaret, medtem ko je še pred sedmimi leti znašal dva udstotr ka. Tudi proizvodnja cigar se je zaradi strahu pred rakom dvignila: 1. 1962 so jih prodali skoraj 25 odstotkov več kot leta 1961.
Britanska tobačna industrija je ugotovitve zdravnikov zavrnila kot nedokazane. Kljub temu je pri reklamiranju nekoliko bolj vzdržna: v reklamah kvaliteto svojih cigaret sicer še vedno hvali, toda kadilci v reklamnih filmih niso več romantični junaki.
Pismo iz Modrica
Tone Cizel iz Brežic in Vili Siškq z Rake, ki sta pri vojakih v Modriču, želita vsem bralcem Dolenjskega lista, posebno pa domačim, prijetno prvomajsko praznovanje. Mladinskim aktivom čestitata in jim želita še mnogo uspehov.
Jože Fabina iz Vrhovcev 6 pri Adlešičih, edini izmed dvojice moških, ki se še ukvarjajo s pletenjem podstavkov in sevnic iz slame. Oba izdelka, seveda zelo majhna, s pridom prodajajo kot turistični spominek
Vaška tragedija v Švici
"Apeninski volk« prijet
Vi NardeUo, eden naj-italijanskih zločincev, * jjpod, imenom »Apenin-•^nlk«; ki se jc dvanajst *4i*riv»l po gorah južne L " k prišel končno v '^»tavice. 39 letni NardeV VJi'tol ie v odsotnosti
■f «a dosmrtno Ječo. ^ y zločinski karieri je ubil *\U«i, med njimi tri že-ya njegovo glavo je bila ■jPOa nagrada treh mili-
iselio je takoj po koncu A organiziral gangster-V'^0' w ^ ie speciali-- J»i za roparske napade Mlrtomobile in avtobuse. "jP50 so ga aretirali za-■j'i^ora dveft ljudi ter ga P*1 v ječo v mestu Avel-U\T°da od tam mu je uspelo pobegniti in
V tej se je dirlval v po-y»-okrog AvelUne. prebl-*V * Ra niso upali nazna-
V ciciji, ker je grozil, ^izdajalce brez usmilje-
nja pobil.
Nedavno tega pa je polici-. ja vendarle dobila opozorilo. Dvesto karabinjerjev sc je odpravilo v vas Volturara Irpln, kjer se je gangster večkrat skrival, in sklenilo okrog nje obroč. Nardello se je vdal šele po večurni dramatični borbi.
V švicarski Juri se je v bližini kraja Rcchthalten odigrala strašna tragedija. Skupina fantov v starosti od 14 do 15 let je zopet hotela nagajati 62-letnemu posebnežu Alojzu Burriju, in to tako, tla so obstreljevali njegovo samotno kmetijo z zračnimi puškami. V brezumni jezi je starec pograbil puško iz leta 1K70 in z njo odgovoril na Si: sijanje. Pri lom je enega fanta ubil, drugega pa hudo ranil. Ko je naslednjega dne prišla policija, je starec pobil svojih sedem krav, zažgal domačijo ter vzel i zadnjim
nabojem življenje še sebi; njegovo truplo so našli na pogorišču.
Predtem si je policija večkrat prizadevala, da bi vplivala na tega samotarja in znanega ljudomrznika, toda vse je bilo zaman. Res pa je tudi, da so ga fantje iz okoliških vasi neprestano in na vse mogoče načine dražili, tako da mu je nazadnje jeza le prekipela.
V vsako hišo: DOLENJSKI LIST!
POZDRAV   IZ MOKRIC
VSEM UPORABNIKOM CEST, SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ČLANOM KOLEKTIVA ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ!
CESTNO PODJETJE
MOVO MESTO
JACK LONDON:

PRIREDIL:
ZtoUhfoširh&hC RIŠE:
157. Koliko časa je ležal v poslednji omcdlevici, ni vedel. Ko se je predramil, je trepetal od večernega mraza. Labiskwee ga je poklicala. »Umrla bom,« je rekla s slabotnim glasom in mu dala vrečico. Kriš ni dojel besed in spet se ga je lotila omotica. Ko se je predramil, je spoznal, da je sam.
xsfS&'    " ^issr kro"°-
159. Sanjal je: Vukon se jc posušil. Hodi po strugi m pobira debele kepe /lata. Opazi, da so dobra jed. Hlastno jih je. — Omotica jc izginila. Hotel je zbuditi Labiskwee, toda spomnil se je. Ozrl sc je po živilih: ni jih bilo več! Zdaj je spoznal, kaj so bile v njegovih sanjah in deliriju yukonske kepe zlata.
m
Bolezni ožilja-znak blaginje
Človeštvo postaja vedno bolj zdravo — tako vsaj poroča OZN za obdobje zadnjih desetih let. Vsekakor pa so glavni vzroki smrti srčne bolezni, rak, bolezni ožilja in prometne nesreče.
Znak blaginje so po ugotovitvah statistike bolezni ožilja; te napadajo zlasti tiste ljudi, ki imajo prevelik tek in se premalo gibajo, zlasti pa tiste, ki jih vse preveč mikata tobak in alkohol. V tem primeru pomaga le zmerno življenje. Poročilo, ki so ga pripravili strokovnjaki OZN, poudarja, da umre na svetu letno kaka dva milijona ljudi za rakom. Po istem poročilu je v mnogih državah postal pereč problem zlasti pljučni rak.
Največ smrtnih prometnih nesreč je v ZDA in v Kanadi, v Avstraliji in v Zahodni Nemčiji, kjer je med moškimi 30 smrtnih primerov na 100.000 ljudi. Na splošno predstavljajo prometne nesreče polovico vseh smrtnih nesreč; na drugem mestu so smrtne nesreče zaradi padcev, na tretjem pa zaradi pijanosti.
Po tem poročilu raste tudi število spolnih bolezni. V Belgiji, Franciji, Grčiji, Italiji, Turčiji in drugod se je število sifilitikov v letih med 1955 in 1960 podvojilo, medtem ko število spolnih bolezni narašča na splošno tudi v Afriki.
— Lepo se drži, nasmehni sc in nikar vendar ne krili z rokami!
MlllllllilMIllllM
I   J.  K 0 B R A N :
I Ne kadim več i
Odločeno je! Prenehal bom kaditi!
Svoj sklep sem pričel izvajati s takšno energijo, da so se me vsi'v hiši pričeli bati... Celo predsednik hišnega sveta se mi je prvi pričel odkrivati, kadar sva se srečala, sosede pa so me le šepetaje ogovarjale. Zaradi silne koncentracije volje sem pričel škripati z zobmi.
Vsem, ki so me hoteli poslušati, sem pripovedoval zgodbo o nikotinu in raku na pljučih. Vsi so se me pričeli bati in izogibati. Celo moja strojepiska se me je pričela bati: skoraj nič več- ni klepetala s prijateljicami po telefonu in v službi se je nehala šminkati.
Nekega dne je prišel v mojo pisarno direktor.
— Kaj je z vami, prijatelj? — me je vprašal. — Vedno ste bili vzoren uslužbenec, zdaj pa se celo vaša strojepiska, to nežno bitje, pritožuje nad vami.
Nežno bitje je pričelo jokati.
— Bolje je, da joče, — sem odgovoril osorno, — kakor pa da se po cele ure pogovarja s prijateljicami po telefonu in dela napake.
Nežno bitje je pričelo še siloviteje jokati. Zaškripal sem z zobmi.
Direktor je prestrašeno -odstopil za korak, nato pa je izvlekel cigarete. Preden si je eno prižgal, jih je ponudil tudi meni.
—, Hvala, ne kadim.
— Od kdaj pa? — se je živo zanimal.
— Že tri dni! — sem ponosno odgovoril.
— Zakaj pa tega ne poveste? ... Aha, to je torej!... Jaz sem pa mislil vse mogoče...
Odmahnil je z roko, kakor da bi mu padel kamen s srca, in nadaljeval:
— Popolnoma vas razumem, dragi prijatelj. Tudi jaz sem bil neznosen, ko sem ppskušal opustiti kajenje!
Zopet mi je pomolil zavojček pod nos.
— Ne! Hočem biti mož beseda!
— No, no! Prižgite si eno! — me je silil direktor dalje. — Nikar se ne šalite! Čisto boste izgubili živce!
Obrnil se je k jokajočemu nežnemu bitju:
— Ne jočite! Minilo ga bo, brž ko si bo prižgal prvo cigareto...
Dalje kot pet dni pa tako ne bo vzdržal... In je odšel.
Strojepiska je takoj vstala, si izzivalno prižgala cigareto in zapustila sobo.
Zaškripal sem z zobmi.
Naslednje dni sta zavladala v mojem oddelku vsesplošna zmeda in nered.
Da bi premagal svojo potrebo po tobaku, sem pričel piti. Kmalu sem zelo oslabel. Z vsemi v pisarni sem se skre-- gal, nazadnje še z direktorjem.
Ko sem naposled dobil odpoved, sem uvidel, da bi bilo pametneje, ko bi vendar pričel zopet kaditi. V obupu sem si prižgal cigareto, toda bil sem telesno že tako izčrpan, da nisem več prenesel tobaka. Po prvem dimu se mi je vse zavrtelo v glavi in sem omahnil na strojepisko. Dekle je zavreščalo, planilo kvišku in pričelo govoriti po vsej pisarni, da sem jo med delovnim časom skušal nesramno nadlegovati. Spoznal sem, da v tem okolju ne morem več ostati.
Tako sem ostal brez službe, brez prijateljev in brez denarja.
Toda nihče ne more reči, da nisem bil mož beseda — vsaj pet dni...
»i i w« uttt j hum u m i tmmi m:i im mM«in < i iti*t m t u n iuihhi <m n«i. aim; intttH itt 11 rtm h *»♦♦! tu * m m i it r»ft»! it uiunn WMi«iHi(iaHUiHHiM
Delovni ljudje za praznik dela
V   Novem   mestu je bila
svečana akademija v Prosvetnem domu že v petek zvečer. To je bila hkrati otvoritvena manifestacija naših delovnih ljudi za 1. maj. Razen tega bodo vsi večji in manjši delovni kolektivi organizirali interne svečanosti, marsikje združene z izletom v partizanske kraje ali na turistične postojanke. Mladina in pio-
»POKAŽI, KAJ VEŠ!« o statutu
Praznovanje 1. maja bo imelo v sevniški občini predvolilni pečat. V ta namen so Bi zamislili tudi prireditev pod naslovom »Pokaži, kaj veš!«, na kateri bodo nastopajoči odgovarjali na vprašanju iz ustave in občinskega statuta, pri čemer bo dan največji poudarek pomenu in sestavi nove občinske skupščine. Ta prireditev bo vključena v osrednjo proslavo v Sevnici, medtem ko bodo manjše prvomajske proslave tudi v drugih večjih občinskih središčih in delovnih organizacijah.
nirji bodo imeli proslave s kulturnimi sporedi v šolah, novomeško učiteljišče pa bo proslavilo pravnik dela na Hmeljniku, kjer bo program in razgovor s prvoborcem generalom Ambrožičem. športna društva pripravljajo več telesnovzgojnih prireditev, gostinci pa pravijo, da so za praznike dobro založeni.
Črnomelj se je že v dneh pred prazniki odel "v zastave. Na predvečer 1. maja bo sprevod vseh delovnih organizacij od Črnomlja do Ka-nižarice. Posamezne gospodarske organizacije bodo na kamionih pripravile simbolični prikaz svoje dejavnosti ln perspektivnega razvoja. Sodelovala bosta tudi godba in AMD. Po sprevodu bo miting. Posebne proslave in izlete v naravo pripravljajo vsi večji kolektivi.
Metlika se je na praznovanje dobro pripravila. V nedeljo pred prazniki je bila svečana akademija, za praznične dni pa organizirajo več izletov k turističnim postojankam. Tudi metliška podjetja so se odločila pra-
znovati delavski praznik v okviru svojega kolektiva. V Semiču je bila 28. aprila
zvečer svečana akademija s kvd turnim programom v Domu prosvete in kulture.
Belgijci in Francozi - bodoči turisti v naših krajih?
Na povabilo Dolenjske turistične zveze je 21. aprila prišla na Otočec večja skupina belgijskih in francoskih novinarjev ter predstavnikov potovalnih agencij. Omenjena skupina je prišla v Beograd z novim letalom Caravelle, ki ga je JAT nabavil v Franciji. Od tam so odpotovali v Dubrovnik, 21. aprila pa so z letalom prispeli v Zagreb, od tod pa takoj odšli na Otočec.
V razgovorih s predstavniki Dolenjske turistične zveze
so spoznali turistične privlač. nosti Dolenjske. Posebno zanimanje so gostje pokazali za športni ribolov, za termalna zdravilišča, za samostan Ple-terje in za simpozij Forma viva v Kostanjevici.
2e zvečer istega dne je imela skupina gostov v Zagrebu tiskovno konferenco, ki jo je sklicala Turistična zveza Hrvatske, zato se je morala od nas kaj hitro posloviti. Naslednji dan je že odpotovala v Pariz.
— N.P.
Delegati Spodnjega Posavja na okrajni mladinski konferenci v Celju
Pred dvema tednoma Je bila v Celju okrajna mladinska konferenca. Razen delegatov so se Je udeležili tudi član predsedstva CK ZMJ Tomo Misevič, sekretar CK ZMS Ton« Flor-jančlč, predstavniki mladine iz okrajev Zrenjanin, Ljubljana ln Maribor ter predstavniki celjskih okrajnih političnih organizacij ln ljudskega odbora.
Iz poročil in razprave Je razvidno, da mladina tega okraja pravilno dojema naš razvoj, probleme, ki se porajajo v tem procesu, in da ocenjuje svoje probleme kot sestavni del celotnega našega razvoja. Največji del poročil in razprav na konferenci so posvetili delu in problemom mladih ljudi v proizvodnji in kmetijstvu, čeprav so obravnavali tudi vsa druga področja, ki posegajo v delo in življenje mladih.
V razpravi je sodelovalo približno 30 delegatov in gostov. Izmed delegatov lz občin Spodnjega Posavja sta delegata Ivan Možic Ln Vojko Dvojmoč iz sevniške občine govorila o kmetijstvu ter racionalni organizaciji dela in smotrni razdelitvi notranjih rezerv, delegata Franc Grege! ln Franc Peteline iz brežiške občine sta govorila o vajencih in o kmetijstvu, delegat Maks unetič iz Vidma-Krškega pa o poklicnem usmerjanju. Izmed gostov so spregovorili mladim ljudem član predsedstva CK ZMJ Tomo Miševič o gospodarski integraciji, predsednik okrajnega odbora SZDL Celje inž. Andrej Marine o perspektivnih možnostih mladih ljudi in sekretar CK ZMS Tone Florjančič o ustavi in bližnjih splošnih volitvah.
Ob zaključku so izvolili nov 29-članski okrajni komite in 5-članski nadzorni odbor. Za predsednika okrajnega mladinskega vodstva so ponovno izvolili Zvoneta Dragana.
Tradicionalni prvomajski sprevod v Krškem
Priprave za praznovanje 1. maja v Vidmu-Krškem so v polnem teku. Podobno kot druga leta sodelujejo v teh pripravah vse politične organizacije, ki so skupaj izdelale program proslavljanja z vsemi zunanjimi manifestacijami. Zvečer pred praznikom dela bo v Vidmu-Krškem tradicionalna povorka z množičnim zborovanjem. Predvi. deyajo, da se bo teh manifestacij udeležilo od 1500 do 2000 ljudi. Mesto bo okrašeno z zastavami, na več krajih pa bodo ognjemeti. Centralnega proslavljanja v Vidmu-Krškem se bodo udeležili tudi delovni kolektivi, katerih prihod na zborno mesto za sprevod bo organiziran.
V vseh večjih občinskih središčih bodo proslave zaprtega tipa, se pravi, da se bodo ljudje lahko udeležili svečanih prvomajskih akademij, ki jih bodo pripravile krajevne politične in druge organizacije ter šole. Tudi v samih delovnih kolektivih bodo proslavili praznik dela. V podjet. jih bodo krajša zborovanja
z govori, pregledani pa bodo tudi proizvodni in drugi uspehi gospodarskih organizacij. Nekateri delovni kolektivi bodo organizirali prvomajske izlete. Kakor je dejal predsednik občinskega odbora SZDL v Vidmu-Krškem tov. Lojze štih, bodo prvomajske manifestacije resničen odraz počutja dtelovnih ljudi na celotnem področju občine.
Oživitev TVD Partizan na Mirni
Na pobudo krajevne organizacije Socialistične zveze na Mirni je bila 15. aprila skupna seja odbora SZDL in TVD »Partizan«. Razpravljali so o tem, kako bi oživili telesno vzgojno društvo in v okviru tega vse dejavnosti, za katere imajo pogoje. V zvezi s tem naj bi služil svojemu namenu tudi dom TVD »Partizan«. Na seji so se dogovorili, da bo občni zbor tega društva 12. maja. Na njem bodo sprejeli nekaj ukrepov za hitro poživitev dejavnosti in perspektivni plan dela.
Z bolgarske meje
pošilja vsem znancem in bralcem našega lista čestitke z najlepšimi željami Matija še-tina, ki je tam pri vojakih.
Ne dan-temveč mesec mladosti
»OBČAN« pred volitvami
Razen običajne tematike prinaša »Občan« tudi tokrat vrsto prispevkov, posvečenih pripravam na bližnje volitve. Uvodnik Ob novi ustavi je izpod peresa dr. Joža Vilfana. Sledijo članki o izgradnji materialne baze 1958-62, o temeljih za razvoj družbenih služb in o rasti našega samoupravljanja. R. Bradaškja, S. Pratnemer, J. Hu-mar, T. Gošnik, N. Grom, in M. Lipovšek pišejo v obliki intervjujev o razpravah na bližnjih zborih volivcev in kandidiranju glede na specifično problematiko posameznih komun. V posebnem sestavku so obrazloženi novi republiški zakoni. Dr. Dušan Savnik je sestavil obsežen ln natančen pregled zakonov LRS, ki jih je bila sprejela Ljudska skupščina četrtega sklica, Stanko Mihelčič pa z Istega vidika ln za Isto časovno ob-
dobje obravnava zakone FLRJ (z nadaljevanjem v 30. in 31. št. »Občana«). V tej številki se zaključuje zanimiva razprava Borisa Mi-koša Krajevne skupnosti v statutih. Sledijo članki: S. Kobe, Do-loran.ii' oblik in obsega zdravstvenih storitev, S. Plut, Naloge zdravstvenih centrov, Janez Jerovšek, Problem strukture kadrov in drugi sestavki.
Ker bo 29. št. »Občana« (prav tako 30. in 31.) zaradi specifične predvolilne in pravne tematike gotovo zanimiva tudi za širši krog političnih, pravnih in drugih delavcev, ki sicer niso naročniki lista, sporočamo, da lahko posamezne številke vsakdo pismeno naroči v upravi »Občana«, LJubljana, Cankarjeva 5. Posamezni izvod stane 200 din, celoletna naročnina pa 5.000 din.
V Vidmu-Krškem posvečajo veliko pozornost pripravam za praznovanje dneva mladosti. Že prve dni maja se bodo začela športna tekmovanja z udeležbo mladine in ostalih, ki so vključeni v najrazličnejša društva. Še pred tem bodo izdelali skupni program, ki naj bi predvidel neprekinjena športna in druga srečanja mladine in pionirjev na osemletkah od prvih dni v mesecu do 36. maja, ko bo v Vidmu-Krškem osrednja proslava s prireditvijo. Na športno prireditev na tej proslavi so povabili tudi nekatere vrhunske slovenske športnike.
Zborovanje in sprejem v ZMS na Debencu
Proslave v počastitev dneva mladosti bodo v trebanjski občini dosegle višek 26. maja
z mladinskim zborovanjem na Debencu. Ob tej priložnosti bodo v organizacijo ZMS sprejeli okrog 250 pionirjev, večinoma iz sedmih razredov osnovnih šol, sprejeti pa bodo tudi tisti učenci iz nižjih razredov, ki imajo že pogoje, da lahko postanejo mladinci. Prireditev na Debencu bo združena s krajšim programom, v katerem bodo nastopile kulturne mladinske skupine iz vse občine. Na prireditev je vabljena vsa mladina
iz občine in tudi starejši, zlasti starši tistih učencev, ki bodo letos prvič prejeli mladinsko knjižico in značko. Razen te osrednje proslave bodo v počastitev dneva mladosti še manjše prireditve na šolah.
Krški srednješolci v lokalni MDB
Mladina celjskega okraja bo letos osnovala lokalno MDB, ki se bo udeležila dela pri rekonstrukciji ceste Logarska dolina-Šmarje-Mozirje-Rogaška slatina. Te akcije se bo udeležilo tudi okrog 25 mladincev in mladink — srednješolcev iz Vidma-Krškega. Po potrebi bi občasno lokalno brigado osnovali tudi v videmsko-krški občini, kjer
bi popravljali igrišča in pomagali pri drugih delih.
Zbor lokalnih štafet v Kostanjevici
V počastitev dneva mladosti bodo v občini Videm-Kr-ško organizirali 7 lokalnih štafet, ki jih bodo kot vsako leto ponesli iz vseh večjih krajev, štafete se bodo zbrale v Kostanjevici, kjer bodo pričakale republiško štafeto mladosti. Ob tej priložnosti. bo v Kostanjevici veliko zborovanje.
Naši fantje v šabcu
iskreno čestitajo vsem znancem in prijateljem, posebno pa fantom in dekletom. Janez Kastelic, Jože Murn in Jože Šepic.
VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI, POSEBNO PA ZDRAVSTVENIM DELAVCEM ČESTITA ZA 1. MAJ
KOLEKTIV
ZDRAVSTVENEGA DOMA NOVO MESTO
»Tam je torej Ljubljana, kjer ti stanuješ.« Zamislila se je in pri tem se je morda zavedala, da v kratkem odidem. Videlo se je, da ji je žalost prepregla obrazek. Zamolklo je vprašala:
»Kdaj spet prideš?«
»Ce prej ne, k tvoji poroki, ko se boš možila, Meta. Tisti dan hočem plesati!«
Nevoljno je viknila: »Nič!« Ta »nič« je bil vedno dokaz, da je naša Meta huda.
Dolgo je zrla proti jugu, kjer je v svoji domišljiji gledala sinje Jadransko morje. Pri tem mi ni mogla prikriti, da se ji je ob levem očesu utrla prav drobna solza ter ji lezla po licu. Obrnila se je čisto od mene, da bi ne opazil, kako si je obrisala mokro lice. Pa sem vendar opazil.
Da bi jo premotil, sem jo pozval, da pojdiva gledat, če bi se dobilo še kaj planinskega cvetja. To rase samo na selški strani Blegaša. Ta breg sva torej prehodila in preiskala. Hudičel je bilo vse polno, pa ni bilo cvetja na njih. Prav tako ni bilo murk, katerih je ob priličnem času prav mnogo. Skoraj ni bilo pričakovati uspeha, bilo je že prepozno. »Tu je pa zvezdica!« je vzkliknila Meta ter res izbrskala iz goste trave zakasnelo, majhno, zelenkasto planiko, katera se včasih dobi na Blegašu; kako leto jih je več, drugo leto pa zopet ni nobene. Po daljšem iskanju sva jih še nekaj staknila v travi in Meta je vse skupaj obdržala za spomin na tisti dan, ko je bila z mano na Blegašu.
Nato sva sedla v eno malih dolinic, ki so značilne za Blegašev vrh. Cas je bilo, da se po dolgi hoji nekoliko okrepčava. S sabo nisva imela bogve kaj. S ponosom lahko izrečem, da nisem nikdar zastopal stališča tistih vedno lačnih in vedno žejnih hribolaz-cev, ki bi na Kredarico ali na Begunjščico najrajši s sabo vzeli težko obloženega velbloda!
Pri tej priliki je pokazala Meta vse dobre lastnosti male gospodinje. Odvezala je ponižno bisažico ter po trati razvrstila z važnim obrazom, kar sva imela s sabo: za vsakega kos črnega kruha, nekaj suhih češpelj in nekaj orehov. Prinesla je tudi dva kamna, da bi mogla orehe tolči. Vmes pa je postavila stekle-

nico, v katero sva bila na Kalu nalovila mezle studenč-nice. »Da bova laže pila,« je omenila z veliko resnostjo, »sem vzela repuljico od doma, ker je grdo piti iz steklenice same.«
Tolkla sva orehe ter jedla jedra s črnim kruhom, kar je dobro. Tudi suhe češplje sva jedla s črnim kruhom, kar zopet ni slabo. Hladno vodo pa sva pila iz ene in iste »repuljice« in kakor zaljubljen dijak sem pil na tistem mestu, kamor je bila poprej pritisnila Meta rožnata svoja usteca.
Planinski blagor!
Preobdala jo je moč gorskega zraka in oči so ji skupaj lezle. Meta je hotela spati. Napravil sem ji iz bisažice majhno vzglavje, nakar je legla in takoj zaspala. Nad nama so se še vedno podili sivi oblaki proti jugu, da je bilo sonce največkrat zakrito. Sicer pa pekočina itak ni bila posebno močna, tako da je deklica lahko in dobro spala. Z obrazom je bila proti meni obrnjena in mirno je sopla. Spanje pa ji je bilo prignalo nekaj vročine v glavo, da so se ji delale rože na licih. Bil sem sam ž njo na zapuščeni gorski višini! Ko so jo objemali moji pogledi, sem občutil prav živo, da bi bilo skoraj nemogoče, da bi se kdaj ločil od nje. V kratki dobi mojega bivanja na Jelovem brdu sta zrasli najini duši druga k drugi. Pri vsakem delu sva bila skupaj dan za dnevom in pravi čudež je bil, če me je Meta za kratek trenutek zapustila. Za-
torej me je tu na vrhu Blegaša silno, mučila misel, kaj mi je početi. Gotovo, šel sem že skoraj predaleč. Igračkanja z mlado dušo bi ne moglo opravičiti tudi sorodstvo, ki je naju vezalo. Jezil sem se sam na sebe, da sem mogel tako čisto pozabiti svoja leta in da sem se obnašal kakor smešni starec, ki je lazil nekdaj za Suzano, ko se je kopala. Ali vsi ti očitki niso olajšali mojih muk. Ko je tako v ljubki mladosti ležala pred mano in ko je v spanju spregovorila še celo nekaj besed, ki jih pa nisem umel, je prihajala moja jeza še silnejša. Videlo se mi je, da sem zagrešil ne-odpustljiv greh, ko sem motil ravnotežje mlade duše. Kaj naj počnem? Bil bi ji lahko oče, ali sedaj naj jo vzamem? Morda kakor kralj David Moabičanko, da ga je grela v postelji? Ozrl sem se na vitko telo, ki je tako naravno počivalo na zeleni trati; ali obenem sem si predstavljal, kakšno bi bilo to telesce, če bi ga vtaknil v tiste smešne cunje, v katere tako rade lezejo naše "gospe in gospodične! In kak bi bil ta obrazek, če ga potisnem pod tisto, kar imenujejo gosposke ženske klobuk, ki je vselej nekaj zmečkane-ga, nekaj pomendranega, nekaj takega, kar ni ničemur podobno, kar je vrhunec neokusnosti in kar, častite dame, pametnega človeka z največjo silo odganja od vas! V taki smešnosti naj bi živela Meta z Jelovega brda; prej nego poteče leto, jo pograbi jeti-ka in jaz naj postanem njen morilec! Z očitkom za očitkom sem obtoževal svojo trpečo dušo. Tudi je še mlada in še precej otročja! Ko stopi v pametnejšo dobo, bo sprevidela, da to, kar je vezalo mene in njo, ni bila prava ljubezen. Pride drugi, ki zdrami njeno srce, pa bo nesrečna ona in nesrečen postanem tudi jaz, ker se nisem mogel krotiti ob času, ko se je lahko še vse zadržalo. Pričela se mi je oglašati pamet, in ker se vendar nisem hotel docela odpovedati, sem sklenil, da bo najbolje, če počakam leto dni. Ta čas naj se deklica razvije in morda se kmalu zave, da nisem edini moški na svetu. Ce me do tedaj pozabi, tudi prav, vsaj sam sebi potem ničesar očitati ne bom imel.
dolenjski list
Štev. 16.-17. (682-683)
Pri otvoritvi atletske sezone je sodelovalo 288 tekmovalcev
Na novomeškem Stadionu bratstva in enotnosti so predzadnjo nedeljo otvorili letošnjo atletsko sezono s tekmovanjem v krosu, ki se ga je udeležilo okoli 300 tekmovalcev lz vse občine. Tako množična udeležba je nekoliko presenetila organizatorje, zlasti pa neutrudnega športnega delavca proi. Jožeta Glc-narja, ki s svojimi maloštevilnimi sodelavci ni mogel biti kos tako množičnemu tekmovanju.
Tekmovalci so se pomerili v šestih kategorijah. Proge niso bile težke, opaziti pa je bilo, da so vaditelji dobro izbrali tekmovalce. Vso pohvalo zaslužijo tekmovrlci s Suhorja, iz Straže, Šentjerneja in drugih sol. ki so nas prav prijetno Presenetili.
Rezultati: , Člani 1500 m: 1. Janez Am-Jfožič (Višnja gc-ra)  5.54,8; 2. Božo Ostanek (ESS Novo me-
sto) 5:02; 3. Alojz Kavčič (Kmetijska šola Grm) 5.31.
Mladinci 1.500 m: 1. Božo Jurčič (Vaj. šola) 5.08; 2. Franc Mikec (Vaj. šola) 5,12; 3. Jože Seničar (Zelezriina) 5:18; 4. Lojze Krevs (Part. Mirna peč) 5.20; 5. Janez Turk (ESS Novo mesto) 5.22; 6. Roman Pajk (Vaj. šola) 5.34; 7. Lojze Derganc (Part. Mirna peč) 5.35; 8. Tone Gregorčič (Smarjeta) 5.37; 9. Stane Molj (SKS Grm) 5.43; 10. Jože Novak (Zeleznina) 5.54.
Pionirji 800 m: i1.' Tone Novak (SSD Katja Rupena) 2.19,9; 2. Franc Stajnar (SSD Polet -Šentjernej) 2.24; 3. Peter Cvel-bar (Metlika) 2.26; 4. Marko Ban (Otočec) 2.30; 5. Ludvik Maa-kovič (Dol. Toplice) 2.31; 6. Ivo Matoh (Smihel) 2.31; 7. Slavko Bradač (Dol. Toplice) 2.34; 8. Ivo Stamielj (Novo mesto) 2.36; 9. Slavko Medja (Smarjeta) 2.37; 10. Štefan Krevs (Mirna peč) 2.38.
V ekipni konkurenci so zrna. gali poletovci iz Šentjerneja.
Pionirsko in mladinsko strelsko prvenstvo
Občinski strelski odbor je pred kratkim organiziral mladinsko in pionirsko občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tekmovalo je 7 SD posamezno in ekipno Doseženi so bili naslednji rezultati:
Mladinci:
1- SD Pionir, Novo mesto, o21 krogov, 2. SD Novoles 546, 3. SS »Katja Rupena« 504 , 4. SD »Milan Majcen« 501, 5. SD železničar 434.
Pionirji:
1. SS »Katja Rupena« — I 2- SS »Katja Rupena« — n 306.
Mladinci — posamezno: 1. Miran Zupančič (Pionir) 158, 2. Božo Koptna (Pionir) 157, 3. Branka Za-harija (Pionir) 155, 4. Drago Ce-rovšek (Novoles) 154, 5. Janez Se-Pic (Pionir) 151.
Pionirji — posamezno: 1. Branko Suhi 134, 2. Jože Vončina 123, 3. Ivan Simonič 122.
Občinski strelski odbor je zmagovalnim ekipam podelil prehodni Pokal.
Organizator se vsem nastopajočim lepo zahvaljuje in jih poziva, naj še nadalje trenirajo, zlasti pa strelska sekcija »Katja Rupena«, ki mnogo obeta. Prav tako se za-
hvaljuje upravi Doma JLA, ki je odstopila dvorano za tekmovanje.
Občinski strelski odbor bo v kratkem organiziral ligo tekmovanj z malokalibrsko puško v ligi petih strelskih družin in petih strelcev. Tekmovanje bo po sporedu, ki ga bo izdelala posebna komisija. Streljanje bo na strelišču v Bršlinu. Na seji ObSO je bil sprejet tudi sklep, da v kratkem razpiše prijateljsko tekmovanje z občinami Trebnje, Črnomelj ln Metlika.
P. M.
Tečaj za šoferje v Semiču
Semiški avtomoto kroiek, ki deluje v sklopu AMD Črnomelj, se je odločil za tečaj za šoferje amaterje, ki se bo pričel 10. maja. Ker je med Semi-čanl za to stvar precej zanimanja, bo gotovo dovolj interesentov. Prijave sprejemata predsednik in tajnik AMD krožka do 2. maja.
D. F.
Mladinci 800 m: 1. Vidmar (BSS Novo mesto) 2.42,4; 2. Milan Močnik (Straža) 2.44; 3. Blažič (ESS Novo mesto) 2.45; 4. Ivo Stangei (SSD »Katja Rupena«) 2. 46; 5. Anton Kamin (Učiteljišče) 2. 46; 6. Marjan Tomazin (ESS Novo mesto) 2.48; 7. Tone Strojtn (Vaj. šola) 2.49; 8. Stane Rahne (SSD Katja Rupena) 2.52; 9. Strajnar (ESS Novo mesto) 2.52; 10. Lojze Turk (Vaj. šola) 2.53.
Mladinci ekonomske šole so v tej skupini poželi največ uspehov.
Članice 800 m: l. Jelka Hude 305.3.
Mladinke 800 m: 1. Marija Setina (gimnazija) 3.19; 2. Galič (ESS) 3.20; 3. Hren (ESS) 3.22; 4. Milena Čeme (gimnazija) 3.23; 5. Erika Hefele (učiteljišče) 3.24; 6. Ljuba Renko (učiteljišče) 3.32; 7. Marija Bukovec (gimnazija) 3.32; 8. Nada Redek (ESS Novo mesto) 3.33;
9. Jereb (ESS Novo mesto) 3.34;
10. Milena Struceij (učiteljišče) 3.36.
Znana atletinja Hudetova je tekmovala skupaj z mladinkami in je zmagala z naskokom 80 metrov. Ekipno so zmagale gimnazijke pred ekipama ESS in učiteljišča.
Starejše pionirke 600 m: 1. Anica Zlogar (Suhor) 2.42,8; 2. Vera Penič (Suhor) 2.44; 3. Vera Blazetlč (Trebnje) 2.46; 4. Joža Rogelj (ESS) 2.49; 5. Krizman (ESS) 2.50; 6. Angela Bor-se (Šentjernej) 2.51; 7. Ivanka Gliha (Trebnje) 2.51; 8. Jožica Maren (gimnazija) 2.52; 9. Joža Radovan (Šentjernej) 2.54; 10. Slak (ESS) 2.55.
Tekmovalke s Suhorja hi verjetno zmagale tudi v ekipnem tekmovanju, če bi imele še tretje tekmovalko, tako pa so bile prve dijakinje ekonomske šole pred ekipo Poleta iz Šentjerneja.
Pionirke 400 m: 1. Katica Močnik (Straža) 1.41.8; 2. Vera Kolar (Suhor) 1.42; 3. Milnica Jelenič (Metlika) 1.44; 4. Minka Jarc (Skoči an) 1.45; 5. Fani Bogataj (Smihel) 1.45; 6. Ivanka Dragovan (Metlika) 1.46: 7. Lju. bica Robek (Skorjan) 1.48: 8. Jožefa Drnač (Sentiernei) 1 50;
9. Stanka Brodar (Smihel) 1.51;
10. Milena Bamodč (SSD Katja Rupena) 1.53.
Tekmovalke so bile izredno izenačene ln je bilo prvo mesto do cilja odprto. SD.
čestitka za 1. maj
Tople pozdrave in čestitke pošiljata za 1. maj vsem delovnim ljudem, domačim pa lep pozdrav. Jože Pavlin in Stane Strnad.
Vsem delovnim . kolektivom ,
svojim domačim, mladini in znancem čestitajo za 1. maj naši fantje, ki služijo vojaški rok v Užički Požegi: Milan Mohar, Jože Bračun, Ivan Dermelj, Anton Izlakar, Mirko Radanovič, Ivan Božič, Ivan Selak in Alojz Mravince.
TRGOVSKO PODJETJE
»PETR0L« - Ljubljana
POSLOVALNICA BREŽICE
s servisom
ČATE2 IN BREŽICE
VOŠČI ZA PRAZNIK DELA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN SE JIM PRIPOROČA TUDI VNAPREJ!
Balinišče ali tenis igrišče?
Več kot mesec dni so se vrstili sestanki in razgovori o isti temi: ali naj se tretje novomeško teniško igrišče preuredi v balinišče ali naj ostane vse pri starem in naj se za balinišče poišče drug kraj. V Novem mestu je namreč iz dneva v dan več ljubiteljev balinanja, igrišča so raztresena po vsem me stu, pravega tekmovalnega balinišča pa ni. Iz sklada za izgradnjo športnih objektov so bila odobrena sredstva za^ tak objekt., Ker je bilo lansko leto tretje teniško igrišče zanemarjeno, so smatrali, da ga ne potrebujejo več ln so tam nameravali zgraditi balinišče. Igralci tenisa pa so ravno letos zelo mar-
ljivi. Ob lepih popoldnevih so igrišča polna. 2e na zadnji seji izvršnega odbora Partizana Novo mesto so bili vsi člani odbora mnenja, naj se ne podira to, kar je bilo komaj pred nekaj leti zgrajeno in kar predstavlja zaključeno celoto Balinarjem pa so predlagali, naj si zgradijo igrišče na sedanjem rokometnem igrišču, ki je bilo za to igro skrajno neprimerno, posebno iz zdravstvneih razlogov. Kljub temu pa balinarji niso takoj sprejeli tega predloga. Sele po izmeri igrišča, ko so videli, da bi bilo prostora premalo in da bi pokvarili še drugo teniško igrišče, so balinarji popustili.
ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
Pred približno 400 gledalci je domači Partizan 21. aprila premagal ekipo Partizana iz Pirana z rezultatom 5:3 (2:2). Prvi polčas je Rotekal ob rahli premoči gostov, v drugem polčasu pa so igralke
črnomaljskega Partizana prevzele igro v svoje roke in dosegle dober rezulat. Igralke Partizana so se vse dobro odrezale, zlasti pa Zin-ka Weiss.
MNOŽIČNOST IN KAKOVOST
Pionirsko šahovsko prvenstvo
Na Pionirskem prvenstvu občine Novo mesto Je bilo predzadnjo nedeljo zelo živahno. Pionirji in pionirke so se borili za naslov posamičnega in ekipnega prvaka občine. Tekmovali so v dveh kategorijah: mlajši pionirji (starost do 12 {«> ln starejši pionirji (12 do 15 •et). Posebej so tekmovali tudi mladinci. Pohvaliti moramo predvsem osnovno šolo Smihel, ki je Poslala svoje zastopnike v vseh Kategorijah. Tudi šole * Stoplče, utočec, Šentjernej in Novo mesto •o bile zastopane z več ekipami. jMtto pa se> jteviine druge bo-ie niso udeležile tega tekmovanja
Rezultati:
Mlajše pionirke: I. osnovna šola 2^J*}; M,aiSi pionirji: 1. Smihel, ,■ M*U Blatnik. Starejše pionirke: .■ »ntlfnicj, 2. Stopiče, 3. Sini-1 kil. °tocec. Starejši pionirji: >• 8f«]emej, 2. Smihel, 3. Stopi-OtJL Novo mesto, 5. Otočec I, 6. rte- » i-1. Mladinci: 1. Novo me-4 j^jKnietijska šola, 3. Stopiče,
lih0^"*"' prvaki so: pri mlaj-rnujž^fkah Anica Kapi. Pj' tz <S& pIo"'-"h Karel Kapš (oba rejšto ^ So,e Smihel), pri sta-^ntoerncj), prl sUrtjah pionir-Anica tri?" (Šentjernej). Ker so Meteh,„apS' Karel Kapš ln Štefka PrvakT »ostali tudi medobčinski Pod™, d0l«njskega tekmovalnega Ma2Xla- se bodo udeležili repu-SlovSS P'omrskega prvenstva mialt?18, Ljubljani, ki bo za aprila^ P onirje in pionirke od 2». X£a .*> . maja, za starejše pio-JSjg 'n Pionirke pa od 2. do 6.
„k«Pno seja 0ŠS Ljub-'iona in odbora za šah v Novem mestu
Pretekli teden Je bil v Novem 0«tu sestanek med predstavnik! biJC8 šahovske zveze LJubljana « odborom za Sah pri ObZTK No-Prt^S10- ~ Prisostvoval Je tuol B^«nlk SZS tov. Edo Turnher. »javljali so o ustanovitvi pc-boi.'r,^, tekmovalnega področja J^njske, ki bo letos zajemalo n*i,„e ,CrnomelJ, Metlika, Novo gJ*5P ln Trebnje, prihodnjo leto EJP se razširilo tudi na občine IvarS?' Videm-Krško, Sevnico, *<w» ■L, ^""ka ln morebiti Ko-Slci ' ,Vovl s,atut Šahovske zveze jetv«u]e, M bo v ^^^0 spra-
hov,v?i,pređvidova vo5 okrajnih ša-PtKlrnJn CTez- Pa* Pa tekmovalna skih v.n po Primernih geogral-Wva ""očJ'h Najboljši s prven-Poo>0»,aolenJskega tekmovalnega kcali * 86 Dodo neposredno uvr-»Icer «, TOPubHška tekmovanja, ln članski  prvak v poltlnale
SRS, mladinski prvak v finale SRS, ekipni prvak v II. slovensko ligo, ekipni pokalni prvak, pionirski prvaki in sindikalni ekipni prvak pa v zaključni del republiškega tekmovanja. Tekmovanja za tekmovalno področje Dolenjske bo vodil odbor za šah pri ObZTK Novo mesto, ki ga sestavljajo dr. Ludvik Golež, Slavko Sitar in Tone Skerlj. Ni pa še v celoti rešen problem financiranja teh tekmovanj, čeprav je sprejeto načelo, da društvo, ki pošilja tekmovalca, tudi plača njegove stroške. To načelo je namreč težko izvedljivo pri individualnih prvenstvih, ki trajajo po več dni skupaj.
Slavko Sitar
Medobčinsko šahovsko pionirsko prvenstvo
Na medobčinskem prvenstvu občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje so zmagali: pri mlajših pionirkah in mlajših pionirjih osnovna šola Smihel, pri starejših pionirkah osnovna šola Šentjernej, pri starejših pionirjih pa osnovna šola Semič.
Posamični prvaki pa so: pri mlajših pionirjih in pionirkah A-ulca in Karel Kapš, oba iz osnovne šole Smihel, pri starejših pionirkah Štefka Metelko (osnovna šola Šentjernej), pri starejših pionirjih pa Edi Malnarič (osnovna šola Semič). Zelo zagrizena je bila borba pri starejših pionirjih, kjer sta Malnarič (Semič) ln Predovlc (Suhor) delila prvo mesto in Je šele ponovna partija določila zmagovalca.
Sindikalno prvenstvo obilne Brežice
Kakor vsako leto so tudi letos organizirali sindikalno športno prvenstvo občine Brežice. Moštva se bodo pomerila v šahu, namiznem tenisu, odbojki, streljanju. 17. aprila so tekmovali šahisti v plesni dvorani Doma JLA. RezultaU: IMV - Brežice : Potrošnja II - Brežice 2:1; Prosveta : Potrošnja I 2:l; P P Reglon : KZ Brežice 1:2; IMV : ObLO 1:2; Prosveta : KZ 2:1; P P Re-gion : Potrošnja : 0:3; Potrošnja H : ObLO 2:l; IMV : Prosveta 0:3.
—nb—
šah v poiastitev 1. maja
V dijaškem domu v Bršlinu Je bil 21. aprila zaključen šahovski turnir v počastitev praznika dela. Igralo Je dvajset Igralcev. Nekateri niso bili disciplinirani ln niso odigrali vseh kol.
Končni rezultati so: 1. Vinko Kobe 18,5 točke; 2. Jože Pecnik 17,5; 3. Igor Skarja 16; 4-5. Alojz Grmovšek ln Stanko Zlobko iS;. 6-8. Branko Krošelj, Anton naš m Božidar Prijanovič 13,5; 9. Anton Kamin 13; 10. Aleksander Jevni-kar 10 točk itd.
Kogar te dni zanese pot na igrišče za osnovno šolo v Novem mestu, lahko opazi množico fantov in deklet SSD Katja Rupena. Od prek osemsto učencev te šole jih je skoraj polovica aktivnih športnikov. 30 košarkarjev, 20 šahistov. 30 strelcev, 30 odbojkarjev, 30 ro-kometašev, 30 atletov, 15 Igralcev namiznega tenisa in skoraj 90 odst. od petega do osmega razreda, ki igrajo nogomet, so številke, ki nekaj pomenijo. Seveda ne smemo prezreti delavnih smučarjev, ki so bili medobčinski prvaki v teku in slalomu, in pa nadarjenih te-lovadk, ki so se uvrstile v sam vrb slovenske pionirske telovadbe. Urbasova pa je že nastopila v ženski članski vrsti Novega mesta. Košarkarji so premagali Stražo (57:56). nogometaši imajo svojo ligo. roko-metaši igrajo v občinski ligi, društvo bo sodelovalo na turnirju IMV, pomeriH se bodo tudi 7. vrstniki lz Šentjerneja in Trebnjega. Res pestro delo! Največje priznanje pa so do-
živeli, ko so delo društva posneli na celuloidni trak in ga potem prikazali na televizijskem »Pionirskem TV studiu«.
Močan športni kolektiv pa je tudi SSD Gimnazija. Res je, da društvo ni tako množično kot na osemletki, vendar je to razumljivo, saj je na tej šoli mnogo manj dijakov. Je pa zato SSD Gimnazija dober klub. saj so odbojkarice Setl-nova, Cučkova, Beletova, Zu-petova, košarkarji Knol. Jereb, Polenšek, Spllhal, telovadca Pavlin in Kovic, igralca namiznega tenisa Mikčeva in Berger in 5e nekateri drugi že večkrat z uspehom branili barve novomeškega Partizana. Tudi gimnazijci bodo sodelovali na turnirju IMV v čast dneva mladosti, organizirati pa skušajo tudi tekmovanje novomeških srednješolcev.
Množičnost in kvaliteta sta glavni vodili teh dveh mladih šolskih društev, ki se borita s težavami, a dosegata lepe uspehe. -al—
Kot sem že omenila, so igralci tenisa letos zelo pridno začeli. Pridobili so že okrog petdeset novih članov, povabili so trenerja iz Ljubljane, ki je bil na razpolago vsakomur, kdor si je želel izpopolniti znanje, na igrišču bodo postavili tuš, takoj ko bodo dobili vagon rdečih ugaskov, bodo popravili igrišča. TD Partizan (Novo mesto) in Borac, športno društvo JLA, so prispevali vsak po trideset tisoč dinarjev teniški sekciji, s katerimi bodo nakupili loparje in žogice, ki bodo na razpolago vsakomur, posojal pa jih bo oskrbnik na Loki tov. Cvelbar. Tako za igranje tenisa ne bo treba kupovati opreme, dovolj je, da prinese vsak s seboj copate, vse ostalo ga čaka na Loki.
Ker pa je v Novem mestu tudi rokomet zelo priljubljen, posebno med šolsko mladino, je treba seveda priskrbeti tudi njim novo igrišče. Izvršni odbor Partizana je sklenil, naj se to igrišče zgradi na atletskem prostoru na Loki, kjer so že zdaj često igrali rokomet.
Kaže, da bo Lok% kmalu dobila novo podobo. Asfaltno košarkarsko igrišče bo končano v začetku maja, takoj nato bo narejeno rokometno igrišče, prenovljena teniška igrišča in nazadnje zgrajeno i» balinišče. ,        M. P.
Repriza v Vidmu-Krškem?
19. maja bodo v Vidmu-Krškem mednarodne speedway dirke, ki se jih bodo udeležili nekateri najbolj znani domači (Babic, Perko, Regvart itd.) in tuji mojstri. Pričakujejo, da bodo v Vidmu-Krškem vozili tudi nekateri udeleženci conskega prvenstva v speed-wayu, ki bo 12. maja v Kranju. Tako bi bila prireditev v Vidmu-Krškem repriza kranjskega prvenstva. Doslej so se za dirke v Vidmu-Krškem od tujih prijavili že 4 sovjetski tekmovalci in nekateri posamezniki iz vzhodnih in zahodnih evropskih dežel.
PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO!
(PONATIS KNJI21CE UNIV. ASISTENTA DR. MITJE BARTENJEVA »PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO- - IZDAL GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIZA SLOVENIJE
Drugače povedano: piškavih je bila polovica mlečnih zob in nekaj več ko tretjina stalnih zob. Vsekakor številke, Id resnično zaslužijo vso pozornost!
Gre namreč za to, da imajo piška-vi zobje, če jih ne zdravimo, razen krajevnih tudi splošno škodljive posledice za naše zdravje. Nasledek nezdravi jene piškavosti So revmatična obolenja, obolenja srca in ledvic, prebavne motnje ipd. Ne glede na veliko gospodarsko škodo, ki jo povzročajo te bolezni (zdravljenje, izpad iz proizvodnje, zmanjšana produktivnost, invalidnost in neredko tudi smrt), nas že samo zdravljenje piškavih zob in pa protetični nadomestki zob, izgubljenih zaradi piškavosti, stanejo težke milijone. Tako je samo v letu 1958 plačalo socialno
zavarovanje za popravilo piškavih zob in za protetične nadomestke:
din
Celje........81,777.332
Gorica....... 29,620.174
Koper....... 39,421.313
Kranj....... 77,693.045
Ljubljana......210,811.992
Maribor....... 108,820.004
Murska Sobota .... 28,391.177 Novo mesto ..... 38,077.399 Skupaj 614,612.436
Dasi velike, so te številke vendarle majhne, ker leta 1958 nismo imeli niti dovolj zobnih ambulant niti toliko zobnih terapevtov, kot jih imamo danes. Kljub temu so pa te številke narasle že močno čez milijardo. In da to niso majhni denarji, je «ae vsakomur na dlani. Seveda mo-
ramo posebej naglasiti, da gre velik del tega zneska za protetične nadomestke. To je pa samo dokaz več, kaj vse smo zamudili v času, ko bi nekaj le še lahko naredili v boju proti piškavosti zob.
II.
RAZVOJ IN ANATOMIJA ZOB
Ce hočemo razumeti, kaj je pi-škavost zob in kako nastane, je vsekakor potrebno, da poznamo razvoj zobovja in njegovo zgradbo.
Kmalu po spočetju, nekako v šestem tednu nosečnosti, se že oblikujejo zasnove bodočih zob, v tretjem mesecu nosečnosti pa začno te zasnove, osnova bodočih zob, že poapnevati. že tedaj torej se začno razvijati zobje! Zato je važno, da se mati še nerojenega otroka pravimo hrani, tako da dobi zadosti tistih snovi, ki zagotovijo nemoteno in pravimo poapnenje zob. Ko se otrok rodi, so mlečni zobje že poapneli. Deloma je poap-nela tudi že krona prvega stalnega kočnika, šestice, ki pa zraste šele med šestim in sedmim letom, medtem ko zraste prvi mlečni zob med šestim in osmim mesecem starosti. Mlečnih zob je 20, začno pa izpadati okrog sedmega leta starosti.
Se preden izpade prvi mlečni zob, zraste na koncu vrste mlečnih zob prvi stalni kočnik ali »šestica«. Prav zaradi tega ga imajo starši običajno za mlečnega in mu ne posvete nobene pozornosti. To je seveda vzrok, da se na šestici nemoteno razvije piškavost in lahko zobozdravnik največkrat ugotovi samo to, da je za kakršnokoli zdravljenje že prepozno. Zobna gniloba namreč uniči šestico največkrat že v nekaj mesecih.
(Nadaljevanje sledi)
V* l<».-17. (682-683)
DOLENJSKI LIST
15

Obsojeni goljufi, ponarejevalci in korupcionisti
Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je po 11-dnevnem procesu izrekel sodbo nad tremi obtoženci, Jetju vino sadje izdai izvoz ki so s škodljivim delovanjem povzročili družbi nepopravljivo gospodarsko, hkrati s tem pa še večjo terjaj moralno škodo
23. aprila je senat okrožnega sodišča v sestavi predsednika, sodnika Romana Kržana in porotnikov Petra Romaniča in Zdravka Štruklja ter v prisotnosti zastopnika okrožnega javnega tožilstva Novo mesto, zastopnikov obrambe in vseh treh obtožencev izrekel sodbo.
Prvoobtoženi Stanko Iljaž je zaradi tega, ker je dajal podkupnino uradnim osebam, ker je naklepno napeljeval te osebe, da so mu dajale zaupne podatke in mu dale zaupno pismo, ker je ponarejal listine, da je protipravno pridobival od skupnosti sredstva za svoje podjetje in ker si je prilastil 523 mark, ki so bile last podjetja, obsojen na skupno kazen 5 let in 6 mesecev strogega zapora.
Drugoobtoženi Milen Petrovič, bivši uslužbenec komiteja za zunanjo trgovino v Beogradu, je zato, ker je kot uslužbenec komiteja sprejemal podkupnino, dajal privilegije in uradne podatke, ki jih ne bi smel dajati in ker je nepoklicano osebo seznanil z zaupnim spisom, obsojen na skupno kazen 2 leti in i mesece strogega zapora.
Tretjeobtoženi Ljubo Belogrlič, bivši uslužbenec Zveze trgovinskih zbornic v Beogradu, je zato, ker je kot uslužbenec Zveze trgovinskih zbornic sprejemal koristi in neupravičeno izdal upravni akt — soglasje za uvoz blaga — s katerim je podjetje Vino-sadje Brežice pridobilo neupravičeno korist — obsojen na 10 mesecev zapora.
Sodišče je izreklo tudi varnostni ukrep s tem, da je Stanku Iljažu za dobo petih let, potem ko bo prestal kazen, prepovedalo opravljanje odgovornih dolžnosti, ki bi bile povezane z razpolaganjem z družbeno imovino.
Stroški kazenskega postopka se porazdelijo tako, da odpadejo tri četrtine na Stanka Iljaža, ki je plačila oproščen, po eno osmino pa plačata Milen Petrovič in Ljubo Belogrlič, katerima je sodišče poleg tega odmerilo še po 15 tisoč dinarjev povprečnine. Obtoženca Iljaž in Petrovič sta dolžna nerazdelno poravnati podjetju Vino Brežice znesek 580.403 dinarjev. Vsem trem obsojencem se šteje prestani preiskovalni zapor v kazen pod sodbo. Obtoženi Iljaž se je po izreku sodbe vrnil v zapor, obsojenca Milen Petrovič in Ljubo Belogrlič pa bosta na prestajanje kazni poklicana pozneje.
V obrazložitvi sodbe je predsednik senata tov. Roman Kržan povedal, da je sodišče prestopke obtožencev obravnavalo kompleksno, ker je bilo očitno, da so dejanja med seboj povezana. Povsem očitno je, da je obsojeni Stanko Iljaž, takoj ko je kot vodja podjetja pričel z zunanjetrgovinsko dejavnostjo, skušal ustvarjati zveze, ki so, kot je trdil ves čas preiskovalnega postopka in obravnave, bile pogoj za uspešnost poslov...
Jasno je torej, da je soob-tožencu Petroviču dajal s takšnim namenom redno mesečno nagrado po osem tisoč dinarjev skozi tri leta in druga darila, v zameno za to podkupnino pa skušal od njega dobivati razne nedopustne in' dopustne podatke in navodila, ki naj bi mu pomagali pri opravljanju zunanjetrgovinske dejavnosti. Že ponudba nagrade je v uradnem poslovanju nedopustna, obtoženi Milen Petrovič pa takšnih nagrad ne bi smel sprejemati še zlasti zato, ker je bil uslužbenec najvišje zvezne ustanove. Nedvomno je, da so bili obtoženemu Petroviču takšni podatki, ki so bili seveda koristni za obtoženega Iljaža in podjetje Vino-Sadje Brežice, dosegljivi.
Ob primeru obtoženega Be-logrliča se naravnost vsiljuje dejstvo, da ga je obtoženi Iljaž povabil v Brežice z določenim namenom. Njega in njegovo družino je gostil, vozil s službenim avtomobilom iz kraja v kraj in nazadnje na račun podjetja Vino-Sad-je plačal zanj in za družino dopust na Lisci, vse to z očitnim namenom, da bi dosegel podpis službenega akta. Za sodišče je nesprejemljivo, da bi se katerikoli, zlasti pa še tako pomemben akt podpisoval izven sedeža urada.
»Raztegljive" kompenzacije so bile vnaprej pripravljene
Sodišče Je zavzelo svoje stališče tudi glede komponzicaj, ki so bile pođ obtožbo. Glavna protipravnost teh kompenzacij Je v tem. da je obtoženi Iljaž že vnaprej pripravljal posle tako, da je v posameznih primerih lahko nato sv,, .-voljno spreminjal cene. predvsem na
ta način, da je prevzemal vlogo uvoznika. Posamezne odločbe komiteja za zunanjo trgovino namreč izrecno zahtevajo, da mora uvoznik že pred odobritvijo kompenzacije predložiti specifikacijo cen in količin posameznih artiklov, ki jih namerava uvoziti. Obtoženi se sicer izgovarjajo na zvezno odredbo o kompenzacijah in trdijo, da cena ni bistveni sestavni del posla. Povedati vedo. da spreminjanje cen v posameznih kompenzacijah, ki so pod obtožbo, torej nI smatrati za protipravno dejanje. Sodišče že zaradi saime logike takšnih stališč ni upoštevalo in je vztrajalo pri tem. da je odločba komiteja za zunanjo trgovino, ki je najvišji zvezni organ, obvezna z* vse uslužbence in podjetja, katerim je namenjena.
Obtoženi Iljaž pa se je vrhu vsega pri uvozu posluževal še drugih zvijač. Uvozniki, ki jih je navajal kot sodelavce v kompenzacijskih posilih. so bili le navidezni. Na ta način si je podjetje Vino-Sadje prilaščalo sredstva iz razlik pri cenah uvoženega blaga, kt bi morala sicer pripasti trgovini.
Obsojanja vreden pojav korupcije ter škoda ugledu naše države
Obtoženemu Stanku Iljažu je dokazano, da se je v »vojem obsežnem zunanjetrgovinskem delovanju osebno okoristil samo  entarat.  v  mislih Imamo hranilno  vlogo na ime 1'erda Rauterja, za katere poreklo je' vedel. Uporabil jo Je za nakup osebnega   avtomobila,   čeprav. je vedel, da jc dejanski lastnik teh sredstev Vino-Sadje. To de- ' Janje je »m.ur.iti za poneverbo.
Sodišče je ocenilo kot zelo nevaren ln škodljiv pojav tudi ponarejanje, katerega se je posluževal obtoženi Iljaž v kompenzacijskih poslih. Z izstavljanjem in podpisovanjem lažnih listin je skušal -zavesti v zmoto državne organe in pridobiti podjetju Vins-Sadje protipravno korist. Podpisovanje aH sestavljanje takšnih listin je nalagal uslužbencem podjetja, nerazumljivo pa je /lasti to, da so ga kvalificirani uslužbenci v podjetju v takšnih delovanju podpirali.
Pri odmeri kazni j? sodišče upoštevalo, da )« obtoženi iljaž s svojim poslovanjem, lii }e v neskladju z našim družbenim sistemom, zlasti pa - sistemom zunanje trgovine, ustvarjal v zunanjetrgovinskem p-slovinju zmedo. Pri takšnem delovanju sta mu pomagala soohtoženca Petrotlč in Belogrlič lu sta od njeg> sprejela podkupnini!, vsi triie hkrati pa so s tem razi i-jali korupcijo. Tako pasovanj,-je škodilo ugledu jugoslovanskih podjetij v inoz-mstvu, obenem pa je obtoženi Il.až ni takšne nadopustne načine Ustvaril za svoje podje-tlc privilegiran oo.'ožaj. Vse tri obtožence natbnlj bremeni d - Is vo, da so bili m odgovornih o"ln-/ ker so uživali zaupanie
naše družbe, prav *o 7-»'inmJ9 pa so brezvestno izkoristili . . .
Grmada goljufij in poneverb
Zapleteni klopčič zunanjetrgovinske dejavnosti podjetja Vino-Sadje (pravilneje: obtoženega Stanka Iljaža) se je v drugem delu procesa, ki je trajal tako kot prvi del celih šest dni, razplel do konca. Z zaslišanjem novih prič in z dokaznim postopkom so se še bolj pokazala protizakonita dejanja in škodljivo poslovanje obtožencev.
Za 150 tisoč dolarjev preplačano blago in za 90 milijonov neupravičeno pridobljenih sredstev!
Podjetje Vino-Sadje je bilo registrirano kot izvoznik. V sedmih kompenzacijah, ki so pod obtožbo, je pod vodstvom obtoženega Iljaža izvozilo za okoli 400 tisoč dolarjev vina. Za izvoženo vino je dobivalo premije, ki naj bi izravnale dinarsko izgubo podjetja. Vino, katerega je izvažalo, je moralo namreč na našem tržišču nemalokrat kupovati draže, kot pa ga je lahko prodajalo v inozemstvu. Vino-Sadje je v omenjenih kompenzacijah prejelo od družbe za več deset milijonov dinarjev Izvoznih premij, med njimi kar 11 milijonov neupravičeno, šest milijonov premij pa je devizna inšpekcija zasegla še pred izplačilom. Obtoženi Iljaž je na razne načine »prckrščeval* naravno vino v industrijskega, ker je imelo slednje mnogo višjo premijo pri izvozu. V kompenzacijskih poslih, ki so bili odobreni na račun izvoženega vina, je na razne nedovoljene načine dosegel, da smo blago, uvoženo v zameno, pre-plačali za okoli 150 tisoč dolarjev aH za več kot tretjino vrednosti izvoza v teh kompenzacijah.
Obtoženi Iljaž. oziroma podjetje Vino-Sadje Brežice Je vsem predpisom navkljub hkrati nastopalo tudi kot uvoznik blaga široke potrošnje. Uvozniki, navedeni v dokumentih najvažnejših zveznih organov, ki so dovoljevali kompenzacijske posle, so obtoženemu Iljažu služili samo kot ščit. Ni imel registracije za uvoz, pa je vendarle uvAžal, boljše povedano: prodajal doma blago široke potrošnje, uvoženo v zameno za izvoženo vino. S to prodajo si je Vlno-Sadje pod vodstvom obtožen •• ga Stanka Iljaža prilastilo okoli 90 milijonov dinarjev na račun razlik v cenah. Ta znesek bi moral sicer pripasti trgovskim podjetjem uvoznikom ter domači trgovini na drobno in trgovski mreži na debelo.
0BT02ENCI: »Cen za uvoženo blago ni bilo mogoče določati vnaprej...
Zakaj vse to. se nehote vprašuje opazovalec, kt je preživel 11 dni procesa v sodni dvo.-am iu sledil navedbam obtožilce. zaslišanju prič, preiskovalnemu in dokaznermi postopaču. Tako se vprašuje, ker ne mora verjeti. neprepričljivim odgovorom obtoženega njaža, ki takšno dejavnost opravičuje z jalovimi izgovori: >Ponel je b)lo treba rešiti I Trgovina je pač taka! Hoteli smo dojro m ne sin bo!« , , .
Ne moremo verjeti lamika.jo-čim se trditvam soobtožencev Milima Petroviča in Ljube Be-logrliča, ki trdiitn, da ni bilo mogoče določati cen pri uvozu blaga. Razlagata, da so imele zvezne ustanove ln organi kot so Komite za zunanjo trgovino, Državni sekretariat Za blagovni promet. Zveza trgovinskih zbornic ln drugih zgolj »formalne« in -načelne- prtstojbi-nostl. Izgovarjata se. da Je njuno sodelovanje z obtoženim Iljažem (naj povemo, da je prav niimo sodelovanje v veliki mori pripomoglo k nlego-vi tako »bleščeči-, izvozno — uvozni delavnosti) bilo omejeno zgoll na nasvete in Informacije, ki so jih lahko dobila vsa pod Joti a . ..
SODNI IZVEDENEC: »Cene in količine uvoznega blaga so bistveni sestavni del kompenzacije«
Sodni l/vcdcnee dr. Kirnest Nagy jc v svojih Izvajanjih o kompenzacijskih posli ii jasno In nedvoumno zata-dll. dn so raie ln količine za blago, predvideno za uvoz. bile bistveni sestavni del komponzn-Cl'skeaa. po*la ter da <<■ moral uvoznik obo'e predložit! v odobritev, pred?n je dobil odločbo komiteja rs lururnjo trgovino. Ob t-en se zama'e pričeva-
nje priče Franja Vajnštangla, nekdanjega načelnika oddelka v državnem sekretariatu za blagovni promet, ki je zaslišan kot priča v prvem delu procesa trdil, da ni bilo mogoče kontrolirati cen pri uvozu blaga ...
Enalto kot sodni izvedenec dr. Ernest Nagy je zatrdil tudi priča Svetolik Cvetkovič, prej referent v komiteju za zunanjo trgovino v Beogradu, ki je povedal tudi to, da so cene za blago, uvoženo v kompenzacijah, lahko bile le za pet, največ pa osem odst. višje od onih, po katerih smo kupovali blago v inozemstvu z devizami (»keš« posli). Malo prej pa smo omenili, da je obtoženi Djaž uvozno blago preplačeval za 3" odst., saj je pri 400 tisoč dolarjih uvoza družba zaradi preplačevanja v tujini kupljenega blaga oškodovana za 150 tisoč dolarjev.
Mar res zgolj »formalne« in »načelne« pristojnosti?
Obtoženca Milen Petrovič in Ljubo Belogrlič se izgovarjata na načelne in formalne pristojnosti svojih ustanov in organov ter na »pomanjkljive« predpise o uvozni trgovini. Iz njunih izjav in iz razvoja dogodkov pa je razbrati, da so si uslužbenci v zveznih organih in ustanovah, ki so sodelovale pri odobravanju kompenzacij, podajali pristojnosti kot žoge, hkrati pa se zanašali in z vračali odgovornost drug na drugega. V tako kalni vodi pa je ribaril obtoženi Ujaž. Mrežo sta mu pomagala vleči oba soobtoženca.
Obtoženi, Belogrlič je v Brežicah podpisal nepopolno specifikacijo v imenu zveze trgovinskih zbornic, prav na račun te specifikacije pa je v tozadevni kompenzaciji' Vino-Sadje Brežice neupravičeno pridobilo 8 milijonov dinarjev sredstev. Povsem umevno se mu zdi. da je bil predtem dva ali tri dni s svojo družino gost podjetja Vino-Sadje Brežice in da je omenjeno specifikacijo podpisal v Brežicah, dobrih 400 km daleč od sedeža svoje ustanove. Povsem naravno se mu zdi tudi to, da je bil s svojo družino neposredno zatem nekaj več kot 10 dni na dopustu na Lisci, kjer mu je stroške penziona plačalo Vino Brežice. Račun je poravnal Sele nato, ko ga je njegov nc-posii-edni predstojnik opomnil, da je kaj takega nedopustno (preiskovalni organi so takrat že zbirali dokazno gradivo za proces). Kljub temu pa se na procesu brani vzvišeno in se sklicuje na avtoriteto zveznega uslužbenca, češ da Je smešno trditi, da bi se on dal podkupiti z 21 tisoč dinarji . . .
Uslužbenec zvezne ustanove kot lakaj tretjerazrednega podjetja
In obtoženi Milen Petrovič, uslužbenec komiteja za zunanjo trgovino, ki prejema več kot trti leta najprej pod svojim, nato pa pod" tujim imenom s tisočakov na mesec pri podjetju Vino-Sadje Brežice... Le zakaj? Zelo nespretno se brani s trditvijo, da Uto, ker jc dajal podjetju na razpolago svoje stanovanje, telefon . in pisalni stroj, in ker je odprerml nekaj vzorcev vin v vzhodnoevropske države.. .
Poleg denarne nagrade, ki Jo je prejel za te dokaj skromne usluge, je bil tudi on veokt at gost podjetja Vino-Sadje. Kot dodatno naftrado je prejel še plašč, več steklenic vina in garnituro ženskega perila za svojo hčerko.
On in obtoženi Iljaž sicer trdila, da Je vse . to prejel za »tehnične« usluge, kadar pa sla vprašana, kakšne so bile te tehnične usluge, se obema jezik zatika .. . Ne moreta na dan z besedo o zaupnih podatkih, ki jih 'e obtoženi Petrovič skozi tri leta ln pol posredoval obtož+nemu Iljažu,1 da je ta laže dobival dovoljenja za kompenzac-1 <ske posle, ki jih ie nato opravljal tako, kot smo že opisali.
Poleg trgovskega duha so potrebni predvsem tudi poštenost, morala in zavest
Ko preletimo grmado goljufij in poneverb ter vse drugo, kar je prišlo na dan na procesu, bomo ugotovili: Izvozno, pa tudi uvozno podjetje potrebuje za opravljanje odgovorne zunanjetrgovinske dejavnosti strokovno sposobne kadre. Teh podjetje Vino-Sadje prav gotovo ni imelo v izobilju, ne takrat, ko je dobilo izvozno registracijo, pa tudi ne pozneje. Vprašujemo se, kdo je pod-
ni te registracije pravočasno odvzel? Vprašanje je umestno toliko bolj tudi zato, ker je na procesu prišlo na dan dejstvo, da ni nujno, da bi bili interesi podjetja vedno in povsod istovetni z interesi družbe.
Hkrati s tem pa ugotavljamo, da je za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti potrebna tudi dobršna mera poštenosti, morale in socialistične zavesti pri vodilnih uslužbencih v podjetju. Poštenost, morala in zavest pa so poleg tega tudi trije pomembni elementi, ki so sestavni del naše družbe in naše socialistične družbene ureditve.
Obtoženci povedo v zagovoru samo to, kar jim prija
Oba obtoženca, Petrovič in Belogrlič, nista pozabila v zaključni obrambni besedi poudariti, da ju je na tako visok položaj v zveznih ustanovah in organih kadroval kadrovik centralnega komiteja ZKJ. Obtoženi Petrovič pa gre celo tako daleč, da pove, da je poleg honorarnega dela pri Vinu-Sadju opravljal še več drugih honorarnih poslov za mnogo večje honorarje, ter podčrtal tudi to, da je bil svoj čas javni tožilec ...
Oba obtoženca sta nastopila preiskovalni zapor šele nato, ko je prav ta centralni komite ZKJ, na katerega se skušata sklicevati v svoji obrambi, izdal v letu 1962 pismo, v katerem ostro obsoja prav takšne škodljive pojave, v kakršnih sta sodelovala z obtoženim Iljažem. Oba sta bila še na svobodi, ko je bilo objavljeno gradivo tretjega plenuma CK ZKJ, ki obsoja prav takšne slabosti in pojave v naši družbi, oba sta bila na svobodi tudi takrat, ko je maršal Tito v svojem govoru v Splitu o podobnih nepravilnostih javno spregovoril. Kakor je videti, - pa je vse to njunem očem in ušesom ušlo ...
Podkupovanja, darila in osebni stiki kot »gonilna sila«
Okrožni javni tožilec tov. Viktor Lešnjak je v zaključni besedi poudaril, da se skozi vso Iljaževo dejavnost kot rdeča nit vleče zgrešeno načelo, da je moči uspevati v poslih samo z osebnimi stiki, z dat ili in s podkupovanjem. Prav tu pa so korenine vsega zla, ki je prišlo na dan na procesu. Obtoženi Iljaž je vedno in povsod skušal zaželeni cilj doseči z darili in podkupovanjem. V takšni zgrešeni miselnosti je razlaga za usnjeno aktovko, ki jo je uslužbenka podjetja Vino-Sadje Alija Pečnik »slučajno« pustila na mizi viceguverner-ja Narodne banke v Beogradu, in za darila, s katerimi obtoženi Iljaž ni skoparil zlasti pri vplivnih uslužbencih. V podjetju je bil izdelan seznam poslovnih prijateljev, katere je treba obdarovati, vanj pa so se vtihotapila tudi
imena nekaterih ljudi, ki jih nikakor ni mogoče smatrati za poslovne prijatelje ...
Tudi preslrežena pisma to dokazujejo...
Pri takšnem odnosu pa je obloženi Iljaž vztrajal celo v preiskovalnem zaporu, kar je razvidno iz pisem, ki jih je skušal pretihotapili, pa so jih prestregli varnostni organi. 2e v začetku preiskovalnega zapora je precenil, da je treba »ukrepati«, še preden bo vložena obtožnica. Prijateljica v Ljubljano piše iz zapora:
»Slavka, pojdi k Marku sodniku. Nesi m,u pijačo. Vse morate napraviti, drugače ne bo nič. Tudi Bertlj.a privij, da bo kaj napravil. Nič šparatt besed! Povej mu. da je ta novomeški tožilec figura in da on sploh ne dela obtožnice, temveč notranja uprava. Vse nezakonito delajo!«
Svojemur sinu piše obtoženi Iljaž naslednje: »Ali si bil v Trbovljah? Nikar se ne drži samo v kleti, sedaj je treba hitro delati. Zdaj se pokaži, če si za kaj. Zdaj ie čas. da pelješ Simonu pijačo, da kaj urediš. Saj ti bo sam povedal, da je njegov brat tu v Novem mestu.* -
Tako je še iz preiskovalnega zapora dosledno zvest svojim »ničelom« obtoženi Iljaž poizkušal plesti mr-žn podkupovanj ter skušal ustvariti pritisk na sodnike in na pomočnika republiškega toHlca!! Tako je v skrivnih pismih (varnostni organi so jih prestregli) naročal znancem in sorodnikom, nal neso no nekaj deset litrov vina pomo-'-niku republiškega lavnega tožilca, sodniku re-Dublišk"!'-. vrhovnega sodišča in sorodnikom predsednika okrožnega sodišča, nato pa naj jih »prlvijejo« ...
Obsojamo najškodljivejši in najnevarnejši pojav: korupcijo!
Takšno je srečanje s podkupovanjem, ki se spreminja v korupcijo. V konrpcijo, ki je toliko bolj nevarna, če seže v vrhovne organe. Le kaj si je mislil o nas in o naši socialistični družbeni ureditvi nemški trgovec, ki je ponujal kot darilo avtomobil :adillac komiteju za zunanjo trgovino, ko ga je ta odklonil, pa zvezni industrijski zbornici, ki je darilo sprejela... In kaj so mislili o nas ostali tuji trgovci, ko so se na tako barantaške načine pogajali z obtoženim Iljažem o cenah za izvoženo in uvoženo blago, kaj so mislili 0 nas takrat, ko so poklanjali darila obtoženemu Petroviču kot predstavniku zveznega komiteja za zunanjo trgovino?
Ob koncu lahko rečemo le to, da je kazen, ki jo je izreklo sodišče, če upoštevam0 veljavni kazenski zakonik, ostra. In vendar jc premajhna, če upoštevamo neprecenljivo moralno škoefa, ki *° jo poleg materialne s svoji"1 delovanjem povzročili oblo* ženci nuši družbi in socialistični družbeni ureditvi! Pra* zato velja poudariti, da tako-nodaja, ki je na razpolag* sodnim organom, kadar pre* ganjajo gospodarski krmim*1 in podobne prestopke, f ostaja za razvojem in tla J* skrajni čas, da bi tozadcV»» kazenska določila močno p*" ostrili!
Jj| V zavesti milijonov poS**" (JI nih delovnih ljudi, ki d»» H za dnem z ustvarjalni01 H delom krepijo osnove na' ffl še družbe, pa bodo **" || vržna dejanja vseh irr^ *gj obtožencev oslalii k0' £| gnusen spomin na nekaj-|H kar je treba preganjati >n H izkoreniniti z najostrvj-|H širni ukrepi.
VSEM   POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA ZA 1. MAJ IN JIH POZDRAVLJA
TRGOVSKO PODJETJE
»HMELJNIM«
mesto
l«
DOLENJSKI LIST
Štev. 16.-17. (682-6«3)

TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE
POZDRAVLJA OB LETOŠNJEM PRVEM MAJU VSE DELOVNE KOLEKTIVE V OBČINI IN V VSEM SPODNJEM POSAVJU!
VLAGAJMO TUDI VNAPREJ VSE NAŠE SILE IN SPOSOBNOSTI ZA NAPREDEK KOMUNE NA VSEH PODROČJIH! VSEM OBČANOM PRISRČNE PRVOMAJSKE ČESTITKE!

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
TREBNJE
Občinski komite ZKS -fc Občinski odbor SZDL Občinski komite ZMS       Občinski odbor ZB ^ Občinski sindikalni svet ^ Občinski odbor RK
NAŠE 5ESTITKE ZA 1. MAJ VELJAJO VSEM
DELAVCEM, USLUŽBENCEM IN DELOVNI INTELIGENCI!
SEKCIJA ZA
VZDRŽEVANJE
PROGE,
I    |V IJ Jl*#JUri
Novo mesto
Vse potrošnike električne energije toplo pozdravljamo in jim čestitamo za naš največji delavski praznik!
ELEKTRO
66
99
NOVO MESTO
Vsem svojim članom in kooperantom pošiljamo prvomajske pozdrave z najlepšimi željami!
Kmetijska zadruga
ŽUŽEMBERK

MIZARSKA DELAVNICA
BROL
pri Novem mestu
Cenjenim strankam se priporočamo in jim čestitamo za 1. maj!

NOVO MESTO
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO
„ŽELEZNINA"
NOVO MESTO
ČESTITA IN POZDRAVLJA VSE STRANKE, KI KUPUJEJO V PRODAJALNAH »2ELEZNINE«, HKRATI PA VOŠČI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TRGOVINSKE STROKE!
Kmetijska zadruga
J DOLENJSKE TOPLICE
VOŠČI ZA PRAZNIK DELA VSEM KMETOVALCEM NA SVOJEM OBMOČJU, HKRATI PA POZDRAVLJA VSE DELOVNE LJUDI IN DELOVNE KOLEKTIVE V OBČINI, 2ELEČ JIM NADALJNJIH USPEHOV!
CENJENIM STRANKAM ŠE NADALJE PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE IN JIM POŠILJAMO PRISRČNE PRVOMAJSKE POZDRAVE!
Komunalno podjetje
NOVO MESTO
j£g$ obrat „KRKA"
NOVO MESTO
POŠILJA ZA PRAZNIK DELA TOPLE POZDRAVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZDRAVSTVENE STROKE, HKRATI PA ČESTITA PREBIVALSTVU DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN SPODNJEGA POSAVJA!
ZA PRAZNIK DELA ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, ZLASTI PA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM!
Industrija obutve
NOVO MESTO
PRVOMAJSKI POZDRAV PREBIVALSTVU KOSTANJEVICE IN OKOLICE, ZLASTI PA VSEM KMETOVALCEM!
KMETIJSKA ZADRUGA
KOSTANJEVICA
Pozdravljamo velike uspehe socialistične graditve v naši domovini! Pozdravljamo vse delovne ljudi v naši občini! Pozdravljamo 1. maj — praznik dela!
Elektro, Videm-Krško
OBRTNO
KOVINARSKO
PODJETJE
DOBOVA
ČESTITA IN POZDRAVLJA ZA PRVI MAJ VSE DELOVNE LJUDI SPODNJEGA POSAVJA IN SE PRIPOROČA!
Zadružnike in vse kmetovalce, ki z nami pogodbeno sodelujejo, toplo pozdravljamo za 1. maj in jim želimo še mnogo uspehov pri delu!
KMETIJSKA ZADRUGA BRESTANICA
ZA NAS NAJVEČJI DELAVSKI PRAZNIK POZDRAVLJAMO IN ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM!
MIZARSTVO
»PODGORJE"
ŠENTJERNEJ
Za 1. maj pozdravljamo vse delavce in uslužbence v delovnih kolektivih, vse tovariše in tovarišice, ki delajo v organih komun, prosvetnih, zdravstvenih in kulturnih ustanovah, v prometu, obrti, gostinstvu in turizmu, vse zadružnike in druge kmete, našo mladino, tovariše v vrstah JLA in LM!
SGP
„PIONIR"
NOVO MESTO
GRADIMO VSE VRSTE OBJEKTOV, RAZEN TEGA OPRAVLJAMO V SVOJIH OBRATIH KVALITETNE USLUGE! — PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA!
ZAVOD
ZA UREJANJE GOZDOV
NOVO MESTO
VOŠČI ZA 1..MAJ VSEM,
KI SE UKVARJAJO Z GOZDARSTVOM, KAKOR TUDI OSTALIM DELOVNIM LJUDEM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE!
K
GOSTIŠČE MOKRICE
ZELI PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSAMEZNIKOM TER SE PRIPOROČA ZA OBISK!
Rudarje po vsej domovini pozdravlja za 1. maj
Rudnik rjavega premoga
SENOVO
Delovni kolektiv
SPLOŠNEGA LIVARSTVA DOBOVA
ČESTITA ZA PRAZNIK DELA VSEM SORODNIM KOLEKTIVOM IN POZDRAVLJA SVOJE POSLOVNE PRIJATELJE IN ZNANCE!
TRGOVSKO PODJETJE »OTOK« RESTAVRACIJA »POD GORJANCI«
ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV SE PRIDRUŽUJE TUDI
PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ — DOBOVA
TER POZDRAVLJA PREBIVALSTVO DOBOVE IN OKOLICE!
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO

KRKA" BREŽICE
NUDI V SVOJIH PRODAJALNAH BOGATO IZBIRO BLAGA PO ZMERNIH CENAH! CENJENIM ODJEMALCEM PRIPOROČAMO NAKUP IN JIM VOŠČIMO ZA 1. MAJ!
KOSTANJEVICA
ČESTITATA SVOJIM STRANKAM ZA 1. MAJ, DELAVSKI PRAZNIK VSEGA MIROLJUBNEGA SVETA, IN SE PRIPOROČATA!
POZDRAV VSEM BORCEM ZA SVOBODO, NAPREDEK IN MIR, ZA SREČNEJŠE ŽIVLJENJE VSEGA ČLOVEŠTVA! + POZDRAV VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE OBČINE + POZDRAV PRVEMU MAJU — MEDNARODNEMU DELAVSKEMU PRAZNIKU!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
BREŽICE
OBČINSKI KOMITE ZKS + OBČINSKI ODBOR SZDL -fr OBČINSKI KOMITE ZMS •A- OBČINSKI ODBOR ZB * OBČINSKI ODBOR RK ir OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN OSTALI
kolektiv RIBJE RESTAVRACUE
V NOVEM MESTU
čestita, vsem gostom za praznik dela! Priporočamo se za obisk! Nudimo več vrst svežih rib in ostale gostinske ■ storitve ter domača pristna vina po ugodnih cenah!
BELOKRANJSKA ŽELEZOLI VARNA
IN STROJNA TOVARNA

KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE
B ELT
ČRNOMELJ
pošilja prvomajske pozdrave z najlepšimi željami vsem delovnim množicam Socialistične republike Slovenije!

delovni kolektiv, organi samoupravljanja in uprava
ZA PRAZNIK DELA
POZDRAVLJAMO SVOJE STRANKE IN POSLOVNE PRIJATELJE TER SE JIM PRIPOROČAMO!
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
NOVO MESTO
BREŽICE
ČESTITA ZA 1. MAJ VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM NA SVOJEM OBMOČJU, HKRATI PA DELOVNIM KOLEKTIVOM SORODNE STROKE!
trgovsko podjetje
»PETROL« ljubljana poslovalnica
NOVO MESTO
se priporoča svojim poslovnim prijateljem tudi za naprej, hkrati pa jim čestita za mednarodni praznik dela!
PODJETJA ZA
PTT
PROMET
Novo mesto
VOŠČI ZA DELAVSKI PRAZNIK VSEM, KI SE POSLUŽUJEJO PTT USLUG!
KOLEKTIV
MEDOBČINSKE KOMUNALNE BANKE
>
NOVO MESTO
s poslovnimi enotami BREŽICE, ČRNOMELJ, VIDEM-KRŠKO in SEVNICA čestita za 1. MAJ vsem vlagateljem in komitentom!
MEDOBČINSKA KOMUNALNA BANKA NOVO MESTO
s poslovnimi enotami BREŽICE, ČRNOMELJ, VIDEM-KRŠKO in SEVNICA ......
obvešča
vlagatelje hranilnih vlog, ki imajo naložene svoje prihranke pri navedenih bančnih enotah v višini nad 20.000 dinarjev, da so zavarovani v primeru nezgodne smrti za 100.000 dinarjev!
VSEM POTNIKOM NA NAŠIH AVTOBUSIH IN OSTALIM, KI SE POSLUŽUJEJO NAŠIH PREVOZNIH USLUG, TOPLO VOŠČIMO ZA PRAZNIK DELA!
»GORJANCI"
NOVO MESTO-STRAŽA
krojaško podjetje
„KROJAČ"
NOVO MESTO
IZDELUJE PO MERI
PRVOVRSTNA
OBLAČILA VSEH
VRST. ZA DELAVSKI
PRAZNIK ČESTITA
KOLEKTIV PODJETJA
VSEM SVOJIM
STRANKAM
IN POSLOVNIM
ZNANCEM!
POZDRAVLJAMO DELAVSKI PRAZNIK IN VSE SVOJE STRANKE TER JIM OB TEJ PRILOŽNOSTI PRISRČNO ČESTITAMO!
KNJIG0TISK
tiskarna - knjigoveznica - kartonaža
NOVO MESTO
DELOVNIM LJUDEM, KOLEKTIVOM V INDUSTRIJI, ZDRAVSTVU, PR0SVETI, 0ROANIH OBLASTI, USTANOVAH IN PODJETJIH NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!

i m v

INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL
NOVO MESTO
NAJ ŽIVI PR0LETARIAT VSEGA SVETA!



KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE
prisrčno pozdravlja za delavski praznik vse kmetijske proizvajalce!
PRISRČNE ČESTITKE IN POZDRAVE POŠILJAMO ZA 1. MAJ!

66
99
ŽUŽEMBERK
GOSTINSKO PODJETJE in MESARIJA
ŽUŽEMBERK
ČESTITATA SVOJIM STRANKAM IN SE PRIPOROČATA TUDI VNAPREJ!
Vsem, ki kupujejo naše kvalitetne pijače in sadne sokove, voščimo za 1. maj in se priporočamo!
HOTEL
GRAD OTOČEC
OTOČEC OB KRKI
2ELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V NAŠI DOMOVINI PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE!
Železniško transportno podjetje
NOVO MESTO
VSEM DELAVCEM, USLUŽBENCEM IN STROKOVNJAKOM ŽELEZNIŠKIH IN OSTALIH PODJETIJ ČESTITAMO ZA 1. MAJ IN JIM ŽELIMO TUDI V BODOČE KAR NAJVEČ USPEHOV!
„DANA"
MIRNA na Dolenjskem
DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE ČEVLJEV
99

66
DOLENJSKE TOPLICE
pozdravlja mednarodni praznik dela in čestita prebivalstvu novomeške občine, zlasti pa Topličanom!
VSEM, KI SO NAS ŽE OBISKALI, ČESTITAMO IN SE PRIPOROČAMO, OSTALE PA VABIMO, NAJ SI OGLEDAJO DOL. TOPLICE, TERMALNE KOPELI IN NAJ POIZKUSIJO NAŠE  KVALITETNE   PIJAČE   IN   VSAKOVRSTNA JEDILA!
ZDRAVILIŠČE
TOVARIŠICAM IN TOVARIŠEM, KI SO ZAPOSLENI V KMETIJSTVU DRŽAVNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA, POŠILJAMO PRISRČNE PRVOMAJSKE POZDRAVE IN ČESTITKE Z ZELJO, DA BI V BODOČE IMELI šE VEČ USPEHOV PRI SVOJEM DELU!
Kmetijska zadruga
NOVO MESTO

DOLENJSKE TOPLICE
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO

Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski komite ZMS Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet in ostali

Vlado Lamtit: MAJ
Helovni kolektiv podjetja
,STANDARD'
EN GROS — EN DETAIL
NOVO MESTO
2ELI VSEM SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM PRIJETEN PRVI MAJ!
Slava proletarskim revolucionarjem vseh časov!

ZA 1. MAJ ČESTITAMO PROLETARCEM VSEGA SVETA, ISKRENE ČESTITKE IN POZDRAVI PA VELJAJO TUDI DELOVNIM LJUDEM NOVOMEŠKE OBČINE!
VSEM
INVESTITORJEM, VSEM STRANKAM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠE DOMOVINE VOŠČI ZA 1. MAJ
ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
NOVO MESTO
SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM v IN STRANKAM ČESTITA ZA PRVI MAJ DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
»KOVINAR« Novo mesto
ZA DELAVSKI PRAZNEK — 1. MAJ ČESTITAMO IN POZDRAVLJAMO
»KOVINARSKA"
VIDEM-KRŠKO
Tovarna industrijskih naprav, ladijske opreme in konstrukcij
PREJ SPLOŠNA OBRTNA KOVINARSKA ZADRUGA, VD3EM-KRŠKO
LESNI KOMBINAT
„NOVOLES"
NOVO MESTO
POZDRAVLJA ZA 1. MAJ VSE DELOVNE LJUDI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, ZLASTI PA KOLEKTIVE SORODNIH STROK IN PREBIVALSTVO DOLENJSKE!
POTROŠNIKOM
PRIPOROČAMO
NAKUP NAŠEGA
KVALITETNEGA
PERILA IN JIM
VOŠČIMO
ZA 1. MAJ!
„LAB0D"
TOVARNA PERILA
NOVO MESTO
Delovne ljudi iz vse občine toplo pozdravljamo za delavski praznik, tovarišem in tovarišicam v kolektivih pa želimo še mnogo uspehov!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
VI VIDEM-KRŠKO
OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZMS — OBČINSKI ODBOR ZB IN ZWI — OBČINSKI SINDIKALNI SVET — OBČINSKI ODBOR RK
PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE 2ELIMO VSEM NOVOMEŠČANOM IN SVOJIM STRANKAM!
KAVARNA
NA GLAVNEM TRGU
NOVO MESTO
GOSTINSKO PODJETJE
HOTEL »METROPOL«
NOVO MESTO
se priporoča za obisk v prvomajskih praznikih in čestita vsem svojim gostom!
VSEM SVOJIM STRANKAM ČESTITAMO ZA 1. MAJ!
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
NOVO MESTO
INVESTICIJSKI BIRO - NOVO MESTO
PRIZADEVAJMO SI TUDI VNAPREJ ZA ČIM HITREJŠO IZGRADNJO SOCIALIZMA IN BOLJŠEGA ŽIVLJENJA NAS VSEHI
KMETIJSKA ZADRUGA
BIZELJSKO
SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM IN POZDRAVOM OSTALIH DELOVNIH KOLEK-ZA 1. MAJI
Vsem zdravstvenim delavcem na področju Dolenjske, Bele krajine in Posavja voščimo za praznik dela!
Delovni kolektiv in organi samoupravljanja podjetja
SPLOŠNO MIZARSTVO
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU
POŠILJA PRISRČNE PRVOMAJSKE ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM, ZLASTI PA PREBIVALSTVU SUHE KRAJINE!
Splošna bolnišnica
NOVO MESTO
VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM ČESTITAMO ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE!
GOSPODARSKA ZBORNICA, CELJE
KOMUNALNI ZAVOD
ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
NOVO MESTO
vošči za delavski praznik vsem zavarovancem, upokojencem, kmetijskim zavarovancem, invalidom in njihovim svojcem!
VODNA SKUPNOST
DOLENJSKE
NAŠI POZDRAVI IN ČESTITKE ZA 1. MAJ VELJAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM SIROM PO DOMOVINI!
PODJETJE
»OPREMALES«
NOVO MESTO
■ obratom TAPETNIŠTVO
želi za 1. maj vsem kolektivom Se mnogo delovnih uspehov — hkrati pa pozdravlja svoje stranke in jim čestita!

IMPERIAL Videm-Krško
PRISRČNO VOŠČIMO ZA 1. MAJ IN PRIPOROČAMO NAKUP NAŠE KVALITETNE ČOKOLADE
VSEM KMETOVALCEM, ZADRUŽNIKOM
IN OSTALEMU PREBIVALSTVU NA OBMOČJU
ZADRUGE VOŠČIMO ZA 1. MAJ !
KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM-KRŠKO
„TRANSPORT"
ViĐEM-KRŠKO
GRADBENO PODJETJE
„SAVA"
Videm-Krško
prisrčno vošči za delavski praznik vsem svojim strankam in prebivalstvu Spodnjega Posavja!
POZDRAVLJAMO VSE DELAVCE, KMETE, LJUDSKO INTELIGENCO, MLADINO IN VSE DRUGE DELOVNE LJUDI V OBČINI! PRIZADEVAJMO SI TUDI VNAPREJ ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN NAPREDEK NAŠE POKRAJINE!
VSEM DELOVNIM LJUDEM VOŠČI ZA 1. MAJ — PRAZNIK DELA — INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA PREDELAVO PAPIRJA
KONFEKCIJA PAPIRJA
VIDEM-KRŠKO
VLAGAJMO TUDI VNAPREJ VSE NAŠE SILE IN SPOSOBNOSTI ZA NAPREDEK KOMUNE NA VSEH PODROČJIH!
MESNICA
BRESTANICA
se vsem, ki se
poslužujejo njegovih uslug, še nadalje priporoča in jim čestita za 1. maj!
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN - POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ IN SE PRIPOROČA!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
SEVNICA
Občinski odbor SZDL -%. Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB •%. Občinski komite ZMS Občinski sindikalni svet      Občinski odbor RK
VSEM PREBIVALCEM SEVNlSKE OBČINE PRISRČNE PRVOMAJSKE ČESTITKE!
POZDRAVLJAMO MEDNARODNI PRAZNIK DELA IN ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NAŠE DOMOVINE, PREDVSEM PA KOLEKTIVOM V PODJETJIH IN USTANOVAH SEVNIŠKE KOMUNE!
„JUGOTANIN"
SEVNICA
METALNA
V IZGRADNJI
KRMELJ
Trgovsko podjetje
»PRESKRBA" - SENOVO
PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP V SVOJIH PRODAJALNAH IN ČESTITAMO VSEM CENJENIM ODJEMALCEM ZA DELAVSKI PRAZNIK — 1. MAJ!
V svojih kleteh v Brežicah, na Bizeljskem, v Metliki, Ljubljani ln Ivančnl gorici imamo kvalitetna domača vina! Vsem delov-nim ljudem čestitamo za 1. maji
TRGOVSKO IN IZVOZNO PODJETJE
VINO - BREŽICE
Konfekcija „Jutranjka"
VSE SILE ZA MIR. SVOBODO IN SOCIALIZEM — IDEALE SODOBNEGA ČLOVEŠTVA! VSEM ZNANCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA 1. MAJ!
Vsem tovarišem in tovarišicam, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, vinogradništvom, živinorejo, gozdarstvom, sadjarstvom, poljedelstvom in ostalimi panogami, prisrčno čestitamo za 1. maj, želeč jim v prihodnje novih uspehov!
KMETIJSKA ZADRUGA
„ZASAVJE"
SEVNICA
„KOPITARNA"
SEVNICA
POZDRAVLJA ZA 1. MAJ DELOVNO LJUDSTVO SPODNJEGA POSAVJA IN IZ VSE NAŠE SOCIALISTIČNE ' DOMOVINE, DELOVNIM KOLEKTIVOM PA ŽELI NADALJNJIH USPEHOV V PROIZVODNJI!
f
KMETIJSKA ZADRUGA
TRŽIŠCE-ŠENTJANŽ
p. KRMELJ
KMETIJSKIM   PROIZVAJALCEM NA OBMOČJU ZADRUGE PRISRČNO ČESTITAMO ZA NAS NAJVEČJI DELAVSKI PRAZNIK IN JIM 2ELIMO V LETOŠNJEM LETU KAR NAJVEČ USPEHOV!
Delovnim ljudem Spodnjega Posavja vošči za 1. maj
ZAVOD ZA
ZAPOSLOVANJE
INVALIDOV
IN DRUGIH OSEB
BRESTANICA
VSEM KUPCEM
NAŠIH
ŠIVALNIH
STROJEV
VOŠČIMO
ZA 1. MAJ!
KNJIGOVODSKI CENTER — PARNA PEKARNA v - BRIVSKO-FRIZERSKO PODJETJE — VALJČNI MLIN — TAPETNIŠTVO IN DEKORATERSTVO — VETERINARSKA POSTAJA
POŠILJAJO POZDRAVE IN ČESTITKE ZA 1. MAJ!
ČRNOMELJ
NAJ 2IVI DELAVSKI PRAZNIK!
SPLOŠNO
OBRTNO PODJETJE VIDEM-KRŠKO
VSEM STRANKAM ČESTITA IN SE PRIPOROČA
TRGOVSKO PODJETJE
LJUDSKA POTROŠNJA BREŽICE
TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV
„MIRNA"
MIRNA
na Dolenjskem
„Kemo-oprema'
TREBNJE
POŠILJA
PRVOMAJSKE
POZDRAVE
VSEM SVOJIM
POSLOVNIM
PRIJATELJEM!
_:_
KMETIJSKA ZADRUGA
METLIKA
POZDRAVLJA
ZA PRAZNIK DELA
VSE KMETOVALCE
NA SVOJEM
PODROČJU
IN JIM ČESTITA!

DELOVNO LJUDSTVO BELE KRAJINE POZDRAVLJA IN MU PRISRČNO VOŠČI ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
LIČ - ČRNOMELJ
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK V PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH IN ČESTITAMO VSEM SVOJIM GOSTOM!
ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE
TOPLICE
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
,BETT-METLIKA
Z OBRATOM ČRNOMELJ
pozdravlja delavske množice naše socialistične domovine, posebni in topli pozdravi pa veljajo vsem
Belokranjcem
s
doma in v tujini!'
VODOVOD
Lesno - predelovalno podjetje
METLIKA
najtopleje čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem, prav tako tudi delovnim ljudem metliške komune!
NOVO MESTO
VOŠČI VSEM SVOJIM STRANKAM ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ, HKRATI PA POZDRAVLJA PREBIVALSTVO VSE NOVOMEŠKE OBČINE!
PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE ZELI
PEČARIJA GRADAC
v Beli krajini
Naj živi naš delavski praznik 1. maj! Naj živi srečnejša prihodnost naših narodov!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
ČRNOMELJ
% OBČINSKI KOMITE ZKS O OBČINSKI ODBOR SZDL
• OBČINSKI KOMITE ZMS
• OBČINSKI ODBOR ZB IN ZVVI
• OBČINSKI SINDIKALNI SVET
• OBČINSKI ODBOR RK
VSEM
INVESTITORJEM, DELOVNIM
KOLEKTIVOM IZ BELE KRAJINE IN POSAMEZNIKOM ČESTITAMO ZA 1. MAJ!
Belokranjsko
gradbeno
podjetje
ČRNOMELJ
Kmetijska zadruga
ČRNOMELJ
VOŠČI VSEM ZADRUŽNIKOM IN NJIHOVIM DRUŽINAM, KAKOR TUDI OSTALEMU KMEČKEMU PREBIVALSTVU BELE KRAJINE!
SPLOŠNO
TRGOVSKO
PODJETJE
„POTR OŠ NI K"
ČRNOMELJ
Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI POZDRAVLJA SVOJE ODJEMALCE ZA DELAVSKI PRAZNIK IN SE JIM šE NADALJE PRIPOROČA ZA NAKUPI
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Ponedeljek, 29. aprila - Sla-rlna
Torek, 30. aprila, — Katarina Sreda, 1. maja - Praznik dela Četrtek, 2. maja - Zivana Petek, 3. maja - Aleksander Sobota, 4. maja — Florijan Nedelja, 5. maja - Miran Ponedeljek, 6. maja — Janez Torek, 7. maja - Stanko Sreda, 8. maja — Miha Četrtek, 9. maja - Gregor
PREKLIC
Marija Peteline, gospodinja iz Sel 105, javno preklicujem kot neresnične ne neutemeljene obdol-žitve. ki sem jih izrekla glede DARINKE PETELINC, gospodinje lz Sel pri pobov i. ln se ji zahvalim, da je odstopila od tožbe.
Gasilskim društvom Globodol, Vrhe pri Dobrnidu, Mirna peč in Novo mesto," ki so sodelovala pri gašenju požara v Globodolu, se iskreno zahvaljujejo vsi vaščanl in gasilci iz Globodola.
*
Namesto venea na grob pokojni Micki Ancelj iz Semiča je Zvez3 borcev v Semiču poklonila krajevni organizaciji RK 3000 din. Prisrčna hvala!
TRI KOMPLETNE GARNITURE mlinskih kamnov s transmisijo prodam Lahko tudi posamič. — Naslov v upravi Usta (3063-63).
SVETLEJŠO MOŠKO OBLEKO za Srednjo postavo prodam v No vem mestu. — Naslov v upravi lista.
NOVO TRISOBNO stanovanjsko hišo prodam v Črnomlju (1962). Kočevar, Črnomelj, Metliška c.
GUMI VOZ proda Strajnar, 2di. nja vas 20, p. Otočec ob Krki.
KUHINJSKO KREDENCO in 100 betonskih zidakov prodam. Novo mesto, Bršlin 13.
MAJHEN MAGNETOFON znamke »Geloso« ugodno prodam.. Naslov v upravi lista (3058-63).
ENONADSTROPNA HISA Je ugod no naprodaj v Novem mestu na Cesti kom. Staneta 6. Podrobne informacije daje odvetnik Josip Bučar, Novo mesto.
ENOSTANOVANJSKO II KO z trtom prodam v Jami pri Dvoru. Anica Tomšič, Kočevje, Prešernova 7.
PETINO HEKTARA GOZDA prodam v Kojarclh ob avto cesti. Grlica, Daljni vrh 11, Novo mesto.
I VREME
OD 1. DO 12. MAJA Do 1. maja lepo vreme, nekako od 2. do 7. pa nestalno a pogostimi nevihtami ali plohami. Okrog 8. Jn 9. maja lepo vreme, od 10. maja dalje spet nestalno z ohladitvami.
Lončena posoda je lahko tudi nevarna!
V bolnišnici v Novem mestu se zdravi več ljudi zaradi zastrupitve s svinčenim acetatom. Zastrupitve te vrste na našem področju niso pogoste, kljub temu pa jih je bilo letos že 7. V vseh omenjenih primerih so sc ljudje zastrupili zaradi uporabljanja lončene posode. V takšni posodi so imeli spravljen kis za pripravljanje solate. Kislina je najedla lošč, ki je bil izdelan s svinčevo spojino. Pri tem se je začel v posodi ustvarjati svinčeni acetat, ki je hud strup. Zastrupitve te vrste so zelo hude, lahko pa tudi smrtne. Znaki so: hude bolečine v trebuhu, slabokrvnost in modrikasto siv rob na dlesnih ob zobeh. Zdravljenje je dolgotrajno in drago.
Prebivalce na podeželju opozarjamo, naj ne uporabljajo lončenih posod za shranjevanje kislin (npr. kisa» vina) in naj v njih ne kuhajo kislih jedi!
KOZOLEC DVOJNIK na 6 oken proda Bojane, Smolenja vas 31, Novo mesto.
HIŠO prodam v Gotni casl 40, p. Novo mesto.
MOŠKI ŠIVALNI STROJ znamke >.Micchen« prodam. Mali vrh 10, p. Mirna peč.
DEKLE iščem za delo na kmetiji. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Polde Oman, 2abnica 60 pri Kranju.
SOBO iščeta zakonca brez otrok v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3055-63).
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj k tričlanski družini. Ponudbe pod šifro »Vestna« na upravo lista (3051-63).
GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki zna malo šivati, takoj sprejmem v Ljubljani. Poizve se pri Rozina, Novo mesto, Smihelska 3.
MOŠKO 2EPNO URO sem našla 15. aprila. Poizve se pri Jožici Lukšič, Novo mesto, Kandijska cesta 2.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA: če bolehate na želodcu ali na jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah podjetja »Ilmeljnik«, Novo mesto, in »Resi«, Videm-Krško.
Semič: 28. IV. Jugoslovanski film »Servisna postaja«. 5. V. francoski film »Slabe žene«.
Trebnje: 4. in 5. V. francoski barvni film »Tumango«.
Žužemberk: 58. IV. italijanski
film »Precep«. 1. V. Italijanski barvni fUm »Herkules«. 5. V. »Ljubezen na razpotju«. Kostanjevica: 30. IV. in 1. V. slovenski film »Družinski dnevnik«, 1. V. ob 20. uri »Vojna«.

■ *S..*>.
Brestanica: 1. in 2. V. angleški barvni film »Obtoženi ste, O-scar Wildc«. 4. In 5. V. nemški barvni film »Grofica Marica«. 8. V. mehiški film »Na. zarin«.
Črnomelj: 30. IV. in 1. V. angleški barvni film »Bilo jih je sedem«. 3. in 5. V. angleški film »S. O. S. Pacifik«. 7. In 8. V. španski film -Na-vihanka iz Torrr.eza«. .
Kostanjevica: 1. V. slovenski film »Družinski dnevnik«. 5. V. ameriški barvni film »Sedmo potovanje«. 8. V. sovjet, skl barvni film »Pikova dama«.
Mokronog: 4. in 5. V. francoski film »Prevaranti«.
Novo mesto »Krka«: 30. IV. sovjetski film -Dan zadnji -dan prvi.« Od 1. do 3. V. so-
vletski film -Polet v vesolje-in angleški glasbeni film »V ritmu twlsta«. Od 4. do 6. V. slovenski film »Naš avto«. 7. ih 8. V. sovjetski barvni film »Evgenii Onjeein«. 9. V. ameriški barvni film »Pojmo v dežiu«.
Metlika: 1. V. ameriški film »Darbv O Glll«. 4. in 5. V. jugoslovanski film -Družinski dnevnik«. 8. V. jugoslovanski film »Nasilje na trgu.«
MATIČNI URAD KOSTANJEVICA
V marcu je bila izven bolnišnice rojena ena deklica.
Porok nI bilo.
Umrla sta: Marija Tomazin, gospodinja iz Malene, 92 let; Ivan Mojstrovič, upokojenec lz Kostanjevice. 79 let.
MATIČNI URAD TREBELNO
V marcu sta bila izven bolnišnice rojena >en deček in ena deklica.
Porok fn smrti ni bilo.
MATIČNI URAD SEVNICA
V marcu so bili rojeni izven bolnišnice 1 deček in 2 deklici.
Poročili so sc: Jože Bobnič, delavec iz Krajnih brd. in Marija Glas, poljedelka iz Presla-dola: Vincenc Zalezina, strojni tehnik, in F.rika Zokalj. uslužbenka, oba iz Maribora: Janez Blas. mizar iz Dol. Boštania, in Alojzija Puc. kuharica lz Pod-vrha: Rudi Derganc, uslužbenec I.M, in Ana Požun. uslužbenka, oba lz Sevnice: Ivsn Kneževič, delavec iz Baničev-ca, in Marija MaroncKni. delavka iz Sevnice: Marico Gabrič. upokojence iz Razborja. in Helena Pompe, gospodinja iz O-rešia pri Sevnici: Stanislav Ro-štohar. invalid, in Jožefa Im-perl. gospodinja, oba lz Pečia.
Umrli so: Marija Rak. užit-karica iz Rogačice. 71 let: Janez Mlakar, upokojenec iz Studenca. 87 let: Anton Hočevar, upokojenec iz Račica. 66 let: Neža Tomažin. užltkarica lz Dul. 63 let: Marija Jeler. kme-
tovalka iz Zaboršta, 52 let; Alojzija Maslnak, gospodinja iz Ledine, 72 let: Matija Kranjc, gospodinja iz Zurkov dola, 84 let: Avgust Vivod. upokojenec iz Sevnice, 86 let; Karel Wa-land, soboslikar iz Sevnice. 58 let: Mihael Prah. posestnik lz. Krajnih brd, 59 let: Ivan Seni-čar. upokojenec iz Canja. 59 let: Marija Ribič, upokojenka iz Dol. Brezovega. 97 let; Roman Savinc, otrok, star 1 mesec, iz Loga pri Sevnici.
MATIČNI URAD NOVO MESTO
V času od 15. do 22. aprila je bilo rojenih 21 dečkov in 15 deklic.
Poročili so se: Jože Derganc, delavec iz Zaloga, in Marija Levstek, delavka iz Dol Straže; Franc Sladic, kurjač, in Alojzija Bohte. šivilja, oba z Dol. Kamene; Franc Smajdek, uslužbenec, in Ema Rajbar. kuharica, oba z Otočca.
Umrli so: Ivan Hren, posestnik iz Obreza. 49 let: Jože iae-menčič. delavce lz Krupe. 34 let: Moriia Stonar. eospodinia iz Vrblja, 66 let; Uršula Kobe. užit-karica z Vrha pri Dolžu. 81 let; Franc Šinkovec, kmet iz šentjošta, 62 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Frančiška Zupančič iz Mačkovca — Ireno, Mar-jena Jakše  iz Stranske vasi —
TRGOVSKO PODJETJE
»PETR0L« - Ljubljana
skladišče NOVO MESTO
sprejme takoj ali po dogovoru
več TRGOVSKIH POMOČNIKOV(-IC)
za bencinska servisa v Novem mestu in na Otočcu. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Interesenti naj se osebno zglasijo pri »Petrolu«, skladišče Novo mesto, Kurirska pot 7. S seboj naj prinesejo lastnoročno napisano prošnjo.
OBJAVE — RAZPISI
Obvestilo sVankam
KARLO ŠMID, frizer in brivec v Novem mestu, obvešča svoje stranke, da s 30. aprilom ukinja brivsko stroko zaradi preureditve lokala v damski salon. Vsem svojim strankam čestita za praznik dela! Strankam v brivski stroki pa se za dosedanji obisk najlepše zahvaljuje!
Razpis službenih mest
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO sprejme v službo: zdravnika splošne prakse
za zdravstveno postajo Straža-
Toplice, medicinsko sestro
za področje zdravstvene postaje
Stražu-Toplice, babico
za področje zdravstvene postaje
Stražu-Toplice, babico
za področje Novega mesta, bolničarko
za ambulanto v Novem mestu.
Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba in nekaj prakse. Stanovanje po dogovoru.
Mitja, Terezija Miklič iz Gradenca — Jožeta, Ana Ogrinc iz Smolenje vasi — Marjana, Marija Lindič lz Spodnjega Lakenca — Majdo, Milka štrumbelj iz Semiča — Ireno, Rozi Heningman iz Irce vasi — Žarka, Alojzija Cerimovič iz Gore-njega — Zvonka, Rozalija Punger-čar iz Mačkovca — Dušana, Marija Mikec iz Repč — Ignaca, Hiida Gorjup iz Nove Rese — Svetoia-ra, Amalija Uranič iz Križa — Stanislava, Marija Malus iz Tržišča — Matjaža, Marija Vertič :z Kočevja — Zvezdano, Anica Konda iz Osojnika — Roziko, Miroslava Cvitkovič iz Tribuč — Branka, Ema Mlakar lz Krškega — Tatjano, Jožefa Bahor iz Breznika — Jožefo, Štefka Novak iz Zbur --Petra, Rozalija Majerle iz Črnomlja — Dušana, Anica Skube iz Trebnjega — Alojza, Vera Flfolt iz Gabrja — Ljubo, Jožica Plut iz Vrtače — Ireno, Ivanka Cimerman-čič iz Bereče vasi — Francija, Ana Lužar iz Dolnjega Mokrega polja — Anico, Ana Zupančič iz Dolnjih Po-nikev — Cvetko, Jožefa Zupančič lz Iglenika — dečka, Martina Cim-prič iz Regrče vasi — dečka. Majda Tavčar iz Straže — dečka, Marija Pavlic iz Crmošnjic — dečka, Zolka Kralj iz Krasinca — deklico.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Žagar, Brežice — Renato, Ana Pavlin, Ve-niše — Branka,Štefka Kolroan iz Sevnice — deklico. Vera Iveta iz Kraja Dolnjega — Štefana, Irena Krošelj iz Vidma-Krškega — Bri-gito. Višnja Zivkovič iz Brežic — Natnio, Ivuna Tomše iz Vel. Doline — Ivana, Marija Černelič iz Globokega — Mihaelo, Milka Pod-pečan iz Zupelevca — Branka, Milka Ajs'er iz Korltnega — Zdenka. Ana Volčanšek lz Arnovega sela — Franca, Marija Vogrin lz Las — Angelo, Ema Siatner iz Crnca — Urbana, Anica Miler iz Mrtvic — Darka, Jožefu Klici lz Vel. Trna — Franca.
KRONI

Pretekli teden so sc ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Štefan Sllškovič, delavec lz Planine, Je padel ln si poško-
SPORED RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 3.05, 6 00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30. 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
NEDELJA. 28. APRILA: 8.31 Petnajst minut z inozemskimi mladinskimi pevskimi zbori — 9.05 Pesem, glasba in lepe želje za delavski praznik — 10.00 Se pomnite, tovariši . . — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, I. del — 13.30 Za našo vos — 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. II. del — 15.15 Petnajst minut z orkestrom Billjr Vaughn in Bob Moore — 16.00 Humoreska tega tedna: Slavko Kolar: »Premagani pesnik« — 17.15 Radijska lgm: Jan Otčenašek: Romeo, Julija in tema — 18.30 športna nedelja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svojo melodijo — 22.15 Skupni program JRT, studio Beograd.
.■OŠ****!. •
PONEDEIJEK, 29. APRILA: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 četrt ure s Koroškim akademskim oktetom — 10.15 »Tičnica« lz Brav-ničarjevoga Hlapca Jerneja — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN: Franc Martinec: Zadružni kolektivi in njihove naloge v letošnjem letu — 13.30 Blaž Arnlč: Simfonija dela — 14.35 Noši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15 15 Tisoč pisanih taktov za razvedrilo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.45 Igra orkester Stanley Black
— 18.10 Prvomajske glasbene čestitke — 19.05 Glasbeno razglednice — 20.00 Skupni program, (tuđio Ljubljana — 21.45 Komorni lntermezzo — 22.15 Skupni program JRT, studio Zagreb.
TOREK, 30. APRILA: 8.05 Plesi ln dueti — 8.25 Prvomajski pozdravi — 10.15 Violinist Igor Ozira z ansamblom slovenskih solistov
— 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN: Inž. Janez Perovšek: Pridobivanje In urejevanje zemlje za družbeno proizvodnjo — 13 JO Arije lz znanih Mozartovih oper — 14.35 Glasbeno darilo za 1. maj — 15.15 Igrajo domači zabavni ansambli — 18.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Kvintet Jožeta Kompleta i deli domačih avtorjev — 18.10 Pr-vomajske glasbene čestitke — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 God-
ba pomladi — 22.15 Skupni program JRT, studio Ljubljana.
SREDA, 1. MAJA: 7.50 Rezervi rano za prenos prvomajske parade iz Beograda — 11.00 Zvoki za prvomajsko razvedrilo — 12.05 Naši opeml pevci za radijske poslušalce — 13.30 Pihalna godba LM p. v. Rudolfa Stariča — 14.20 Bojan Adamič: Suita za klarinet ln godala — 15.15 Prijetne popevke, prijetno popoldne — 16.00 Po delu — kulturno razvedrilo — 17.05 Kar po domače (kvintet bratov Avsenik s pevcema Emo Prodnik ln Francem Korenom) — 18.30 Dve uverturi Davorina Jenka: »Slavnostna« ln »Djido« — 19.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 20.00 Glas-beniki-amaterji v našem studiu — 21.00 Prvomajski večer v narodnem tonu — 22.15 Skupni program JRT, studio Ljubljana.
ČETRTEK, 2. MAJA: 8.30 Hor-monlkarski orkester DPD »Svoboda« Šentvid p. v. Stojona Vidmarja — 9.05 Mladinska radijska igra: Mirč Sušmelj: Prigode črička z grička — 10.10 S pesmijo po svetu — 11.25 Skupni program JRT. studio Ljubljana — 12.05 Iz naših matinej narodno-zabavne glasbe -13.30 Petindvajset minut iskrenih želja — 15.15 Naši pevci zabavne glasbo — 18.00 Rdeče-zelena meditacija — 17.05 Pesem povezuje ljudstva — 18.00 Turistična reportaža — 19.05 Zabavni zvoki lz nagih studiov — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 22.15 Skupni program JRT, studio LJubljana.
PETEK, S. MAJA: 8.55 Pionirski tednik — 10.15 Jules Massenet: Semlnurska scena Is opere »Manom — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN: Milan Osojnlk: Ekonomika v živinoreji — 13.30 V koračnem ritmu s pihalnimi godbami — 14.35 Pojo domači pevci zabavne glasbo — 15.15 Ob zvokih velikih zabavnih orkestrov — 16 00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldne v orkestralnem studiu — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Odlomek lz baleta »Nase ljubljeno maslo« Bojana Adamiča — 21.00 Klavir v ritmu — 22.50 Literarni nokturno.
SOBOTA. 4. MAJA: 8.05 Poštar, ček v mladinski glasbeni redakciji
— 9.40 Naša partizanska pesem — 10.1.") Rondo, rapsodija ln suita — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN: Inž. Ferdo Stlbler: Pridelovanje sladkorne pese za krmo
— 13.30 Veselo sobotno popoldne
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 V plesnem ritmu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za konec tedna — ples!
NEDELJA, 5. MAJA: 8.00 Mladinska radijska igra M. Sencgallč-V. Stranic: Srebrni glas — 9.05 Za nedeljsko razvedrilo — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 11.50 Vesela godala — 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, I. del — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II del — 15.30 Arije in monologi iz Pucclnijevlh oper — 16.00 Humoreska tega tedna: Blagoslovljena Lampadeforlja — 17.15 Radijska igra: Zoran Bogoev: Limuzina mlstra Sofronlja — 18.30 Športna nedelja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svo|o melodije — 21.55 Orkestralni lntermezzo — 22.15 Skupni program JRT, studio Ljubljana.
PONEDELJEK, 6. MAJA: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Poslu-šajmo »Dobre znance« — 10.15 Začetek ln konec Wolf-Ferrarijeve opere »Štirje grobijanl« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN: Ludvik StrobI: Semenskih posevkov Je vedno premalo — 13.30 Matija Bravničar: Prva simfonija
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.15 Petindvajset vedrih minut — 16.00 Vsak dan za vas — 17.45 Plesni orkester Larry Elgart — 18.10 Domači zvoki Izpod zelenega Pohorja — 19.05 Glasbeno razglednice — 20.00 Skupni program JRT, studio Beograd
— 22.15 Melodije v noči.
TOREK, 7. MAJA: 8.05 Obisk v operni hiši; 9.25 V petintridesetih minutah okoli sveta — 10.15 Iz Dvol-ukovlh orkestralnih legend — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12 05 KN: dr. France Adamič: Oskrba tal v intenzivnih sadnih nasadih — 13.30 Arije s repertoarja ca mezzosopranlstke — 14.35 Oblike ln razpoloženja — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po tel J ah poslušalcev — 18.45 S knjižnoga trga — 19.05 Glasbene razglednice
— 30.00 Ob zvokih orkestra ltay
Martin — 21.19 Naš nočni kaleidoskop.
SREDA, 8. MAJA: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Naši ljubljenci pojo — 10.45 Človek in zdravje — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN: inž. Ciril Rc-mlc: Povečajmo proizvodnjo smrekovega lubja — 13.30 Od valčka do cha-cha-eba — 14.35 Marijan Lipovšek: Druga suita za godalni orkester — 15.15 Plesni orkester Max Greger ln ansambel Eddy Duane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Srečanje s pianistom Svjato-slavom Fichaterjem — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glosbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT, studio Zagreb — 22.15 S popevkami po svetu.
ČETRTEK. 9. MAJA: 8.35 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu
— 9.25 Iz treh jugoslovanskih oper
— 10.15 Pet minut za novo pesmice — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN: Inž. Stojan Vrabl: Škropljenje sadnega drevja po cve tenju — 13.30 Glasbena medigra — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka št. 15 — 18.10 Pozdrav svobodni Ljubljani (partizanske in množične pesmi) — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT, studio Ljubljana — 21.00 Literarni večer — 22.15 Skupni program JRT, studio Zagreb.
doval hrbtenico; Jože Kastelic, sin posestnika iz Mihovca, se je z vročo juho polil po vratu in ramah; Jožefa Gorjanc, hči kovača iz Ko-reniike, se je usedla v vročo milnico; Jože Aih, zidar z Brezove gore, je padel po stopnicah in si poškodoval levo koleno.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Miha Novoscl, kmetovalec iz Ribnice, je padel s kozolca in dobil notranje poškodbe; Franc Ribič, uslužbenec s Senovega, je padel z mopedom in si poškodoval glavo; Draga Smaguca, kmetovalca iz Rozge, Je povozil avtomobil ter mu prizadejal poškodbe po glavi; Anton Kralj, sin kmetovalca iz Celine, se je usekal v levo roko; Anion Gorjup, delavec iz Mrčnlh sel, je padel po stopnicah ln si poškodoval levo koleno; Silvo Ogo-reve, sin rudarja iz Piršenbrega, si je pri padcu poškodoval levo nogo; Martin Vogrin, zidar iz Laz, je padel z obzidja in dobil notranje poškodbe; Ljudmila šlefančič, delavka iz Leskovca, je podla v stanovanju in si poškodovala hrbtenico.
NABIRAJTE ZDRAVILNA
ZELIŠČA!
Cvet: malih marjetic (230 dinarjev), črnega trna (450 din), gloga (400 đin).
Korenine: bodeče neže-kom-pave (230 din), sladkih koreninic (200 din), trobenlice (150 dinarjev), regrata, samo rumenega (150 din), replnca (80 dinarjev). angelike-gozdneua korena (200 din), cikorije (108 dinarjev), medvedovih tac (200 ■llnarjev). velikega dlvje2n f neža (300 din). m.Meca diwWSa 'aneia (600 din), srčne moči <?oo din).
Lubje: češmlnovlh korenin (420 din), češmlnovlh palic (75 dinarjev), krhllkc (100 din).
Razno: gomolje kukovic (1000 dinr.rjev).
Odkupujejo Judi druge rastline Pojasnita tn navodil« za nabil.mi« dobite pri vaši zadrugi ali direktno pri GOSA-DU. skladišče Novo mesto. Slakova ulica 8.
Samopostrežno trgovina »DOLENJKE« je odprta!
26. aprila je bila v Novem mestu odprta nova samopostrežna trgovina za špeceri-jo, delikatese in stekleničene pijače Predsednik DS tov. Henrik Uhan je po krajšem nagovoru v navzočnosti kolektiva prereza! vrvico in predal ključe poslovodji. Preureditev lokala in nova, sodobna oprema sta veljali okoli 'I milijonov dinarjev. Trgovino so takoj po otvoritvi napolnili potrošniki, ki so hiteli nakupovat.
PRIHODNJA ŠTEVILKA
Dolenjskega lista bo izšla zaradi prvomajskega oddiha v tiskarni v četrtek, 9. maj* 1963.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori S7.DL Brežice, Črnomelj. Metlika, Novo mesto, Sevnica. Trebnje ln Videm-Krško
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik). Rla Bačer. MII08 Jakopec Drago Kastelic ln Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 etin
- Letna naročnina 900 din. polletna 450 din: plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - TekočI račun P1-1 podružnici NB v Novem mestu: «06-11-808-» - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg '
- Poštni predal JS - Telefon 11-2*7 - Rokopisov m fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetl' »DELO« v LJubljani