Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 260 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto. 20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin. Posamezna Številka 10 v. Zoper slabe časopise. Ljubljansši škof Bonavetura je zopet zajamral: Ovce, ki jih pase, se ne zadovoljujejo s tisto pusto hrano, katero jim stresajo »Slovenec«, »Domoljub«, »Bogoljub«, »An-geljček« in podobni plodovi duševnega ko-štrunstva pred zobe, ampak bero »slabe časopise«. To so namreč vsi tisti časopisi, ki ne izhajajo v »Katoliški tiskarni«. Pohujšanje je torej seglo Bonaventuri v srce in izdal je postno pismo, ki ima delati reklamo za »Katoliško tiskarno«, in njene izdelke. Škof je v tem oziru veliko na boljšem kakor navadni trgovci. Za klobuke, mila, predpasnike, kravate, likerje, masti, igrače, brivske aparate in druge kupčijske predmete so porabili že toliko reklamnih idej, da je novo misel za uspešen inserat že tako težko dobiti kakor za novo kompozicijo ali za novo dramo. Reklama za klerikalno časopisje pa ima staro, vedno enako, a zmirom uspešno sredstvo: Njej služita hudič in pekel in pa ljudska neumnost. To ve ljubljanski knezoškof, ki sicer v vednostih ni ravno med najmočnejšimi. In to vedoč, raztresa v svoji pos.anici »greh« in »smrten greh« in »večno pogubo«, kakor da ni za njegovo dušo večjega užitka kakor »jok in škripanje z zobmi«. Gospod Jeglič nam ne pripoveduje nič novega. Vse, kar je naklobasal v svoji poslanici, smo čuli že tisočkrat in njega samega poznamo po dosedanjih pastirskih pismih in vsakovrstnih brošurah že toliko, da ne pričakujemo nič pametnejšega od njega. Tudi se nič ne čudimo, da dela reklamo za klerikalno časopisje pod pretvezo vere. Saj so krščanstvo že davno degradirali v kup-čijski predmet in zakaj bi delal Jeglič drugače nego dela vsa klerikalna vojska? Če se je sploh kaj čuditi vpričo pamfleta, ki se ima po škofovi volji citati na vseh prižnicah, je le to, da je Jeglič vendar preveč nepreviden in da kaže preočitno svoj pravi namen, vsaj tistim, ki znajo misliti in ki se ne zgrudijo v strahu in trepetu, če le slišijo besedo »pekel«. Čujmo, kaj vse delajo po škofovih besedah »zlobni« časopisi. Takole govori poslanica ; »Od dne do dne zasmehujejo in grde škofa, duhovnike, redovnike in redovnice; LISTEK. Pogum. Piše Etbin Kristan. (Dalje.) — Kaj mi je mar lirika? zavrnil ga je zopet Gojtan. Jaz ne lovim besed. Pojm, pojmi Rabi besedo v tvoji liriki, kolikor se ti poljubi. A jaz govorim o življenju. Bodimo stvarni. Kakšen nestvor je ta ljubezen? Nekaj časa so vsi molčali. Potem se je zopet oglasil Bratič. — No, saj končno nihče ne trdi, da je ljubezen v življenju identična s pesniško ljubeznijo. Sanjači nismo. Zenitev je praktična stvar, namreč stvar, ki more imeti samo praktičen pomen. To je jasno. Najmlajši tovariši so samo poslušali. V razpravo se niso drznili poseči, ker so se bali, da bi zinili kaj, kar bi se zdelo smešno starejšim. In blamirati se niso hoteli. Pazen opazovalec bi bil lahko videl, da so bili nekateri v precejšnji zadregi. — To ni nič prida, je peroriral Skok. Zenitev je praktična stvar, ker si ljudje z njo boljšajo svoj materijalni položaj. To pa tudi ni prav. Če je narava ustvarila različne spole, ima svoje namene s tem. Tega ne moremo prezirati. Ampak absurdno je, iz tega izvajati kakšno ljubezen. Tudi zenitev je nenaravna, sploh vsako trajno združevanje, tudi tista »svobodna ljubezen«, ki ni nič od dne do dne črnijo katoliške može, zasra-mujejo njihovo delovanje in Vam vcepljujejo v srce nezaupnost do njih; od dne do dne se norčujejo iz bratovščin, iz Marijine družbe, iz Orlov, iz molitve, in čudežev . . .« Le eno navidezno malenkost vzemimo iz te objokane razburjenosti, pa bo marsikaj jasno. »Zlobni« časopisi se norčujejo tudi iz — Orlov ... to so namreč tisti, ki jim po domače pravijo Čuki. Kaj zaboga pa je to škofu mar r Saj so gospodu Jegliču lahko zelo simpatični; ampak kako prihajajo v škofovo poslanico? Zatrjevali so nam vedne, da je to telovadno društvo. A glejte: Škof navaja te »Orle« med Marijino družbo in molitvijo. Norčevati se iz čukov je enak greh kakor norčevati se iz molitve in čudežev. Kaj so »Orli« verska ali cerkvena institucija ? Gospod Jeglič govori o dušah in o večnem izveličanj-j, pa bi bilo vsaj taktično, če ne bi tako naravnost povedal, da mu gre le za klerikalno časopisje in za klerikalna društva. Gospod Bon a ven tura meša torej vero in cerkev, Katoliško tiskarno in klerikalne strankarske orgauizac:je kakor ječmen in fižol. za zabelo pa daje tisto zoprno vzdihovanje, ki je neizogiDno združeno z znanim zavijanjem oči. Njegova poslanica torej le potrjuje, kar smo že neštetokrat povdarjali: Pod vodstvom cerkvenih poglavarjev se prikriva navadni politični in kupčevalski klerikalizem s katoliškim imenom. Ne po »brezverskih« listih, ampak po delovanju teh patentiranih katoličanov je vera ponižana, popačena, obia-tena. Če vera res propada, ni tega zakrivil nihče drugi kakor fanatiki a la Jeglič in njihovi oprode, ki so v cerkev zanesli kupčijo in na mesto svetega pisma položili »Slovenca t. »Ali hočeš dvema gospodoma služiti?« — vprašuje Jeglič v svojem postnem listu. A ravno to bi lahko vprašali njega. Ali hočeš služiti Bogu in profitom Katoliške tiskarne ? Če misli Jeglič, da je to mogoče, tedaj ni nikdar razumel svetega pisma. Dober je v tej poslanici samo naslov. »Zoper slabe časopise«. Priporočati ljudstvu, da naj ne čita slabih časopisov, je koristno. Slabi so tisti časopisi, ki — zopet po Jegli-čevih besedah — lažejo, opravljajo, obreku-jejo, dejstva presukavajo, naravnost si iz- druzega, nego ženitev v drugi obliki, bodisi brez obredov, brez premoženjskih obzirov, brez česar si bodi. Vse skupaj ni nič dru-zega, kakor neka potreba, prav kakor jed in pijača. Zakaj bi se človek radi tega vezal? Danes tukaj, jutri tam, kakor priložnost nanese. —• E, če se pa imata dva rada in hočeta skupaj živeti ? je vprašal nekam boječe Roblek, ki je bil še le devetnajst let star. A skoro mu je bilo žal, da je vprašal. — Vidiš ga! Rada se imata! je že za-grmel Kropnik. Sedaj govorimo že celo uro, da ni ljubezni, on pa vpraša, kaj je, če se imata dva rada. Ali ne razumeš, da je to samo fikcija, samo domišljavost? — A tako! Roblek je obmolknil in ni več odprl ust, razven kadar je hotel piti. Pogovor se ni več odmaknil od tega predmeta. Prvo besedo so imeli satiričarji, ki so razmrcvarili ljubezen, da ni ostalo cele dlačice na njej. — Naj vendar kdo pove, kaj je pravzaprav vsa ta ljubezen ? Še toliko ni vredna kakor šlezko vino. ki je gotovo dosti kiselo. Sploh je to sama iluzija. Sentimentalne duše, hahaha! V sedanjem svetu — hm, no — človek se oženi, ker je taka navada. Pa naj se že, ali vsaj previden naj bo. Ako žena ničesar nima, ni vsa lepota nič vredna. — Čuvstva ? — Vraga 1 Za dober denar se dobi čuvstev, kolikor se jih potrebuje. — Ali poznate pevko Lr.v^do? Krasna ženska, a? Menim tako z umetniškega stališča. Enkrat bi mišljujejo vse grdobije . To dela pri nas vsak dan »Slovenec«, in vsak teden ali mesec cel kup tistih umazanih cunj, ki izhajajo v Katoliški tiskarni. Ubogajte torej škofa; ne čitajte slabih časopisov, ki lažejo, presukavajo dejstva, ob-rekujejo itd. Ne čitajte časopisov, ki se sklicujejo na Boga in vero, pa mislijo na profit svojih gospodarjev. Ne čitajte časopisov, ki govoričijo o nebesih in krščanstvu, pa kade zlatemu teletu. Pomečite iz svojih hiš umazane cunje, ki se imenujejo »katoliški« listi, pa boste koristili svoji duši in svojemu telesu. Politični odsevi. Zaključek delegacij. V soboto je avstrijska delegacija zaključila svoje zasedanje. Dovolila je vojnemu ministrstvu in mornariški upravi resnično vse, kar sta zahtevala, dala se je od Aehren-thala pohvaliti in potem so se gospodje odpeljali domov. Enake sklepe je storila tudi ogrska delegacija, ki noče biti manj patrio-tična od avstrijske in tako je za militarizem in marinizem vse prav. Za dobo petih let so delegacije dovolile izrednih izdatkov za vojsko in mornarico 512 milionov kron. Tekoči skupni izdatki za leto 1911. znašajo 457 9 milionov. Tem je prišteti 12 7 miliona izrednega kredita za Bosno, potem 4 milior e izrednega kredita za artiljerijo, pa prvi obrok gori omenjenega izrednega izdatka v znesku 75 milionov. Tako znašaio izdatki v letošnjem letu okroglih 550 milionov, od česar odpada 528L/2 miliona na vojaške in mornariške potrebščine. Leta 1900 so znašali skupni izdatki Avstro Ogrske 348 milionov. V kratkih desetih letih so se torej povišali za 200 milionov, ki prihajajo skoraj izključno na račun vojske in mornarice. Le na avstrijsko polovico, ki ima plačevati 63'6 odst. tkov vseh skupnih izdatkov, odpada od tega zvišanja 140 milionov. Opomnili smo že nekolikokrat, da je letošnji proračun le začetek trajnega izžema-nja, le prvi korak na poti, na kateri ni videti cilja. Izredni kredit za marino obsega dobo petih let. Glavni izdatki so namenjeni jo hotel objeti, potem naj jo pa objema, kdor hoče . . . To je bila smer. Ton pa je bil včasi še vse drugačen. Celo nekateri tovariši, mlajši seveda, so rdevali. Jagar še ni bil zinil besedice. Toda kdor bi ga bil opazoval, bi bil lahko videl, da se v njem nekaj kuha. To je bila njegova »posebnost«, da ga je ta cinizem jezil in razburjal. Razgovor je postajal bolj in bolj nizkoten. To ni bilo samo lascivno. Starejši so z očitnim trudom iskali besed, s katerimi bi mogli dovolj radikalno označiti svoje zaničevanje . vsega, kar je z ljubeznijo v dotiki. Niso se pečali s kakšnim reševanjem seksualnega problema, samo cinizem so hoteli pokazati. Nekaterim izmed mlajših so njih kre-menite besede zelo imponirale, drugi pa niso razumeli ničesar . . . Jagarja je grizlo. Enkrat je hotel vstati in oditi, da mu ne bi bilo treba poslušati teh reči, ki so ga skrajno ogorčevale. Toda zdelo se mu je, da mora ostati in da bi bilo strahopetno sedaj oditi. Nekateri tovariši so bil že nekoliko vinjeni, a o glavnih govornikih se ne bi bilo moglo reči tega. Vendar je požiral svojo jezo, da ne bi provzročil hujših prepirov. Sedel je pa kakor na iglah in kri mu je kar vrela. Ne eden se ne oglasi, da bi pobil te teorije, ki sploh niso nikakršne teorije! Ne eden! In vendar ni mogoče, da bi vsi tako štirim dridnavtom. A nikakršna tajnost ni več, da bo mornariška uprava še pred letom 1905. zahtevala nove kredite, še višje kakor letošnje. Kako visoke, tega ne more danes nihče vedeti. Zakaj če zahteva Montecuccoli letos denar za dridnavte, ki imajo po dvaj-settisoč ton, je lahko mogoče, da so ti milioni pometani zastonj v morje, ker bo ad-miraliteta v petih letih zahtevala barke po tridesettisoč ton, da ne zaostane za državami, ki so že začele graditi take ladje. A če so delegacije letos rekle a, jim bo Montecuccoli v par letih prav lahko dokazal, da morajo reči tudi b in c. A kakšne bodo posledice te zapravlji-vosti ? Meseca junija 1910 smo imeli 11.600 milionov državnega dolga; za obrestovanje in amortizacijo smo morali pometati 528 2 miliona kron velekapita-listom v žrelo. Državne blagajne so pralne, naš proračun izkazuje primanjkljaj, ki znaša že zdaj 145 milionov. Zdaj pa pridejo še trajna vojaška bremena, pa izdatki za obrestovanje in amortizacijo oboroževalnega posojila. Če se imajo železniške investicije in čisti oboroževalni izdatki pokriti s kreditnimi operacijami, tedaj naraste deficit na 166 milionov. Napraviti bi morali torej vsako leto 150 milionov dolgov, v šestih letih skoraj miljardo, a za drugih 166 milionov bi morali še le najti nove vire. Vse to naj gre na pleča delavnega ljudstva 1 Industrija pa se ne more geniti nikamor, dela primanjkuje, brezposelnost narašča, ljudstvo se trumoma izseljuje. Kako naj se ves ogromni denar v teh žalostnih razmerah izmolze iz ljudstva ? Celo poročevalec Steinwender, ki podpira vlado z vsemi štirimi, je priznal, da se bližamo katastrofi. Že zdaj so državni papirji in hipotekarne zastavnice napram letu 1907 izgubile za mi-liardo kron vrednosti. Gospodarska kriza se čuti povsod, kredit pada, polomi gospodarskih zavodov se množe. Vse to morajo priznavati tudi zagovorniki sistema in vendar niso imeli toliko moralne moči, da bi se bili uprli zahtevam, ki ne bodo koristile nikomur kakor peščici kapitalistov, akcijskih družb in kartelov. Samo na ljudstvu je ležeče, da obračuna z izdajalci in reši za bodočnost, kar se še da mislili in čutili, kakor se tukaj govori! Ni mogoče, da bi verjeli! Taki mladi ljudje! Pa kako govore o ženskah . . .! Ha, pa še tako predrzni -so, da se hočejo imenovati moderne! V tem trenotku se je spomnil svoje ljubice, katero je bil obiskal v hiši njene tete, preden je prišel sem. In vsa ta manirirana, z neko ženialnostjo pokazovana blaziranost, ga je še bolj razkačila. Ravnokar je Gojtan imel zopet besedo. Sedaj je že kar absolutno vladal. Vsakdo si je štel ob tej uri v največjo čast, pritrjevati tnu, brez sodbe, brez kritike, brez lastne misli sploh. On pa se je radi tega še više dvigal po lestvi svojih smelih trditev. Zdelo se mu je, kakor bi še premalo »imponiral« ; pritrjevanje mlajših mu ne zadostuje — gi-niti bi morali, občudovaje ga. To je hotel doseči z daljšim »govorom«, ki ga je spustil v svet, široko sedé z malo nazaj vzklonjeno glavo, desnico držeč na pivni čaši kakor na kakšnem ščitu, nogi pa daleč od sebe stegnjenj. V njegovem zapitem glasu je bilo nekaj, kar naj bi se smatralo za ironijo, v resnici pa to ni bil niti pristen cinizem. V tem roganju ni bilo niti toliko originalnosti, kolikor je zmore kakšna dunajska branjevka na »Naschmarktu«. — Mi se moramo končno emancipirati bedastih fraz, ki izražajo same take stvari, katerih ni. _ svojo mesečino, s spominčicami in s pomladnim vetrom nori pesniki samo slepé in strupe ljudstvo. Kdor jim veruje, je rešiti. Prišle bodo zopet volitve in takrat bo ljudstvo imelo besedo. L Lče vesti. Društvo za boj zoper raka. Na slovesen način se je v nedeljo na Dunaju ustanovilo društvo za proučevanje raka in za boj zoper to bolezen. Med mnogimi sovražniki človeškega zdravja je rak eden najnevarnejših, tem nevarnejši, ker je njegovo bivstvo kljub velikanskim napredkom medicinske vede še skoraj popolnoma neznano. Dočim se je znanosti posrečilo marsikatero moro oslabiti, je bil boj zoper raka doslej skoraj povsem brezuspešen. Koze, ki so včasi grozno uničevale človeštvo, so izgubile svojo nevarnos:, odkar je izumljeno cepljenje. Kolera ne širi več strahu kakor nekdaj, kjer so zdravstvene razmere urejene. Celo kuga, ki ravnokar razsaja v vzhodni Aziji, ne more več plašiti Evropejcev kakor srednjeveška »črna smrt«, odkar je znanost našla njenega povzročitelja. Higijenske naprave omogočajo, da se jetiki iztrga vedno več žrtev iz smrtnih krempljev. In zadnji izum profesorja Ehrlicha in njegovega asistenta Hate opravičuje upanje, da se v doglednem času sifilida ukroti. Rak pa se je doslej upiral vs;m sredstvom in statistika celo kaže, da se ta bolezen bolj in bolj razširja. Bati »e je, da se razvije iz nje prava ljudska boiezen. In ta strah je dal povoda ustanovilvi omenjenega društva. V interesu trpečega ljudstva je gotovo z veseljem pozdraviti ta korak in z željo, da bi društvo doseglo najboljše uspehe. Resni znanosti se je na zdravstvenem polju že toliko posrečilo, da je upravičeno upanje, da spozna tudi raka in najde uspešna sredstva zoper njega. Ali zanimati nas mora pri tem še nekaj druzega. Navidezno je ni reči, kjer bi bila individualnost tako izključno veljavna kakor v znanosti. S svojo pridnostjo si moraš pridobiti znanje, ki so ga znesii predniki skupaj in ki ga potrebuješ, če hočeš delati dalje. S svojimi sposobnostmi moraš raziskovati, s svojo ženialnostjo moraš stvarjati. Tvoj »jaz« odločuje. Navidezno. Marsikdo je že te primere rabil kot argumente zoper socializem. A poglejmo bliže — in vsa absolutnost indivi-dualizma se razkadi. Ustanovitev društva zoper raka je nedvomne piod socialne ideje, brez obzira na to, če je bila socialna ideja v ustanoviteljih zavedna ali nezavedna. Plod socialne ideje so tudi društva zoper jetiko, drnštva za vzdržavanje zdravilišč, društva za razširjanje higijenskega znanja i. t. d. Vse te organizacije so živi dokazi, da ne more biti brez socialne podlage in brez socialnega cilja nič v človeški družbi rodovitno. Taka društva seveda še ne pomenijo socializma. Toda hote ali nehote pripravljajo soeializmu tla. Organizacije so. Njih nameni so pač omejeni. Ali kakor so se morale organizacije ustanoviti, da omogočijo delo, tako bodo morale — in so deloma že morale — poiskati stika z najširšimi sloji in njih organizacijami. Društva zoper jetiko, društva zoper alkoholizem se zatekajo k delavskim bolniškim blagajnam, k delavskim strokovnim društvom, delavskim kulturnim organizacijam, da dobe zvezo s tistimi, brez katerih bi visela v zraku. In tako nastajajo med različnimi organizacijami polagoma razmere, ki jih bolj in bolj zbližujejo. Zlasti delo in znanost si na ta način — hote ali nehote — bolj in bolj podajata roke. In že se kažejo obrisi neke višje enote, v kateri so posamezne organizacije videti le kot razni udje enega telesa. Skoraj neopaženo se približuje velika organizacija človeštva, ki jo sovražniki socializma še vedno razglašajo za utopijo. A kdor ima oči, da vidi, lahko opazuje vsak dan, da se približujemo cilju. Socializem koraka! Ljubiiana in Kranjsko. — Shod ljubljanskega delavstva, ki je bil v pondeljek v »Mestnem domu«, je bil jalco dobro obiskan, dasi večerna ura ni posebno ugodna in se je tudi vreme zelo ki-salo. Da je bila udeležba kljub temu jako dobra, dokazuje, da se ljubljansko delavstvo res živo zanima za predmete, ki so bili na dnevnem redu. Z veseljem konstatiramo, da je bilo med udeleženci tudi lepo število delavskih žen. Shod ie otvoril v imenu sklicateljev sodrug Kocmur. V predsedniševo sta bila izvoljena sodruga Bar ti in Hlebš. Nato je dobil k prvi točki sodrug Etbin Kristan besedo. V obširnem govoru je razloži! delo letošnjih delegacij, ki niso opravile nič druzega, kakor da so vojni in mornariški upravi dovolile vse zahteve. Te je govornik razločno ilustriral in opisal neizogibne gospodarske posledice silnih bremen, ki jih nalagajo ljudstvu. Da je ob tej priliki tudi temeljito obračunal s sleparsko politiko naših klerikalcev, ki zastopajo slovenski narod v Budimpešti in na Dunaju, se razume samo ob sebs. Na podlagi svojih izvajanj je pokazal, da vodi ta politika ljudstvo v pogubo in da je edino sredstvo zoper to katastrofalno gospodarstvo krepka, neodvisna delavska organizacija. — Na dnevnem redu so bile tudi občinske volitve. O tej točki ¡e poročal sodrug Kocmur, ki je jasno razložil, da mora delavstvo pri teh volitvah samostojno nastopati in skrbeti, da s svojo solidarnostjo kolikor mogoče izravna nepravičnost, ki tiči v novem volilnem redu. Tudi sodrug Anton Kristan je povdarjal, dane more nobena meščanska stranka dosledno zastopati interesov delavnega ljudstva. Če-prav je ob znanem volilnem redu nemogoče, da bi delavstvo dobilo toliko zastopnikov, kolikor mu jih gre po njegovem številu, mora ljubljansko delavstvo vendar napeti vse moči in skrbeti, da bo v novem občinskem svetu lahko izvrševalo kontrolo. — Mnogo-brojno delavstvo je zelo pazno poslušalo vse govore in z burnim odobravanjem kazalo, da se popolnoma strinja z njimi. Sodrug B a r 11 je zaključil shod ob 10. zvečer. — Kako neprijeten je bil klerikalcem ta shod, je pokazal »Slovenec«, ki je že v pondeljek popoldne v posebnem članku rohnel proti njemu. Kadar psi lajajo, je to dokaz, da jahamo. — Kako se rešujejo reklamacije. Pišejo nam: Volilni imeniki za ljubljanske občinske volitve so sestavljeni na podlagi katastra pri mestnem zglaševalnem uradu in zapiskov pri c. kr. davkariji za mesto. Gotovo je, če so vbeležbe pri tem ali onem uradu pomanjkljive, da je pomanjkljiva tudi dotična vbeležba v volilnem imeniku. Največ pomot povzroča pomanjkljivi kataster mestnega zglaševalnega urada, ker se mnoge stranke neredno ali sploh ne prijavljajo oziroma odglašajo, kadar premene stanovanje ali bivališče. Pri pregledovanju volilnega imenika sem našal, da je nekdo vpisan, ki je preteklo leto dalje časa bival na Zgornjem Štajerskem. Zame je bilo takoj jasno, da je dotičnik prišel v imenik le, ker se najbrže ni odglasil, ko je zapustil Ljubljano. Napravil sem reklamacijo za izbris dotične osebe. V reklamaciji sem natančno označil kraj, neumnež. Ljubezen — to bi bilo nekaj, če bi bile žene ljudje, kakršni smo mi. A vsa zgodovina in vse uredbe naše družbe nasprotujejo taki naivni misli. Mohamedanci so to prav dobro pojmili, njihov harem je jako modra uredba. Sicer pa katoliška cerkev tudi ni neumna, le razumeti se morajo njene določbe. Kaj pa pomeni tradicija o podedovanem grehu? Zakaj pa se mora ženska, zakaj mati očistiti v cerkvi? Od moža ne zahteva noben zakon tega. Pa naše družabne uredbe? Hej, zakonodajci že dobro vedo, zakaj ne dajo ženski puške, pa tudi zakaj ji ne dajo pravic. Ženo treba poznati, zunaj in znotraj. Njeno telo in njena duša sta različna od možkega telesa in možke duše, in bedak je, kdor misli, da je žena kaj druzega nego živo orodje, igračka če hočete, ali pa potrebno orodje, če vam je ljubše tako na vsak način pa orodje, ki slučajno živi. In še enkrat pravim: bedak je, kdor misli drugače . . . To je bil Gojtanov tekst. Ko je končal, se je ozrl po omizju. Vse je bilo tiho, bilo je videti, kakor bi vsi strmeli, kakor bi ga vsi občudovali. Poraženi so, uničeni! — to je bila ponosna misel Gojtanova. In trenotek je bilo videti, kakor bi imel prav, popolnoma prav. Nič, nič — nič se ni genilo. Trenotek . . . k;cr je dotičnik bival, zraven pa še navedel okolščino, potem katere bi se bila vlada lahko takoj prepričala o resničnosti moje napovedbe. Toda vlada vsega tega ni stori!.!, temveč se je kratkim potom obrnila do mestnega zglaševalnega urada, ki je seveda na podlagi napačnega katastra tudi napačno poročal, da je dotičnik ves čas bival v Ljubljani Reklamacija se je zavrnila in dotičnik bo volil, dasi po postavi ni v to upravičen. Ne bom raziskoval, kdo bi bil moral do-tičnega povabiti — magistrat ali vlada — ter ga osebno zaslišati v svrho izpovedbe, je-li bil iz Ljubljane odsoten ali ne, gotovo pa je, da je način, kakor se je rešila ta reklamacija, nepravilen. Z reklamacijo se je namreč izpodbijala ne le volilska upravičenost dotičnika, temveč tudi pravilnost predmetne vbeležbe v magistralnem katastru, kateri stvari priti do dna bi bila vsekakor dolžnost zglaševalnega urada. Pri reklamacijah za tretje osebe se vendar ne morejo predlagati dokumenti, ki naj bi dokazali resničnost trditev v reklamaciji, temveč se more v največ slučajih omejiti le na konštatiranje golega dejstva. Če so se vse reklamacije reševale na tak način, potem je bilo škoda za čas in trud, ki so ga imeli z reklamiranjem. — Kaj je sramota? Ubogi Slovenec« se je naučil jokati. »A;.i ni to sramota?« — vprašuje na uvodnem mestu in potem pripoveduje strašno dolgo storijo, kakšen revček da je rimski papež, ki baje ne sme niti z enim korakom stopiti izven Vatikana na rimska tla. Ali če hoče katoliški pošten ja -kovič vedeti, kaj je sramota, mu lahko postrežemo z odgovorom. Sramota je, da se slovenski list na katoliški podlagi tako brez-obrazno laže, kakor se ravno laže »Slovenec« v omenjenem članku, ki je neresničen od prvo do zadnje besede. »Slovencu« služi vsa zgodovina le za to, da jo falsificira m postavlja na glavo. Pristna laž je, da papež ne sme iz Vatikana; nihče drugi ga ne drži tako kakor njegova trma, ki hoče protestirati proti »ropu«. Tako namreč imenujejo katoliški klerikalci državno zedinjenje Rima z Italijo. Smešno je vse tisto tarnanje, da papež ne bi bil varen življenja, če bi stopil skozi vatikanska vrata. Ne glede na to, da gospod papež še nikdar ni poizkusil tega koraka, ker »načeloma« noče zapuščati svojega gradu, bi ne bil prav nič manj varen v Rimu kakor vsak drug človek, in italijanska policija bi se za njegovo varnost veliko bolj brio-ala kakor za varnost kakšnega pro-letarca. &Kadar se začne »Slovenec« lagati, pa njegova nesramnost sploh ne pozna več meja. Tako n. pr. čenča, da je Caserio umoril kralja Urr.berta, ker je ta hotel ustvariti »bolše razmere« med kraljem in papežem. Odkod je neki katoliški lažnivec zajel to modrost? Kralj Umberto ni mogel ustvariti nobenih razmer, ki jih ni sklenil italijanski parlament, temu pa nikdar ni prišlo in ni moglo priti na misel, da bi »vrnil« papežu cekveno državo. In Caserio je bil obžalovanja vreden nejasen anarhist, ki je mislil, da pospeši svobodo, če spravi kronano glavo iz sveta, o papežu se mu še sanjalo ni, ko je izvršil svoj atentat. — A čemu potrebuje »Slovenec« te laži? Nekoliko backov bo z njimi razburil. Če pa misli, da bo s temi hujskarijami povzročil^ »sveto« vojno proti Italiji, je pa dela. Da trosi svoje lazi v imenu vere, se V Jagarjevi duši pa je vse vrelo. Mislil je na svojo mater, na svoje sestre, na svojo ljubico . . . Kaj vi vsi skupaj nimate ničesar takega? Ne ljubice, ne sestre, ne matere? Ali vas je gozdna zver rodila ? Pesti sta se mu krčili, vsi živci so mu drhteli, kri mu je silila zdaj v srce, zdaj v glavo, zdaj v grlo, žile so mu bile nabrekle, kakor bi morale ta hip počiti. Jedva je mogel poslušati Gojta-nove besede. Ko je cinik končal, se je tudi Jagar ozrl po svojih tovariših. Med njimi je vendar nekaj govornikov, ki so inače nesrečni, ako ne morejo užgati svojega retoričnega ognjemeta; nekaj mladeničev je med njimi, ki kujejo verze; ljudi, ki se hvalijo, da poznajo in razumejo zgodovino, socialne razmere, življenje . . . Kdo vstane, da zavrne predrznega bahača? Kdo . . .? In nihče, nihče se ne dvigne, nihče ne izpregovori besedice. Tedaj vstane počasi, z nenameravanim dostojanstvom, z drhtečimi ustnicami, z ognjenim plamenom v očeh, z valujočimi prsi, kakor bog osvete — Jagar. In eno samo besedico izpregovori, a kakor grom: — Strahopetneži! (Dalje prihodnjič.) vendar še bolj neumen kakor § katero nimajo vse te lumparije nič opraviti je že novečana sramota. Največja sramota je pa ta, da je klerikalna banda s pasivno pomočjo liberalne lenobe tako poneumnila velik del slovenskega ljudstva, da mu še dandanes lahko prodaja take traparije. Da je narod v kulturi tako zaostal, to je najbolj žalostno. _ Klerikalna nesramnost. Poročajoč o dejanju morilca Ve ha r j a iz Rožne doline pri Ljubljani dostavlja katoliški »Slovenec«, da je Vehar pripadal socialno demokratični stranki Ne glede na to, da nobena stranka ne more biti odgovorna za čine posameznika, izjavljamo, da Vehar ni bil nikdar včlanjen pri kaki socialno demokratični organizaciji, kar je za nas edino merilo, če je kdo socialen demokrat ali ne. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev mu je pač dala nekaj dela na dom, ker je poznala njegovo potrebo, v službo sprejela ga ni, dasiravno potrebuje delavcev. »Slovencev« poročevalec si je svojo trditev enostavno izmislil, da bi oblatil socialno demokratično stranko. Klerikalci naj bodo glede Veharja kar lepo tihi, ker drugače jim bomo poklicali v spomin Antona Škofa, bivšega poslovodjo v tobačni tovarni, katerega čin ni bil ravno tako nedolžen, kakor se je takrat govorilo v javnosti. Upamo, da se razumemo 1 — Veseli se „Slovenec", da imajo socialni demokratje v Avstriji »malo besede«, to se pravi, da nimajo večine v nobenem zakonodajnem zboru. Drugače imajo namreč socialni demokratje že nekaj več besede, nego je klerikalcem ljubo; sicer se ne bi »Slovenec« tako besno zaganjal vanje. In kdor ni slep, ta lahko opa:.uje, da dobivajo pri ljudstvu vedno več besede, ker mora ljudstvo hote ali nehote spoznavati, da so socialni demokratje edini resni zastopniki njegovih interesov. Za sedaj se pa »Slovenec«: veseli, da nimajo socialni demokratje toliko moči, da bi preprečili ogromne izdatke za militarizem in marinizem. »Slovenec« je namreč glasnik »krščanstva« in z njegovim krščanstvom se jako dobro ujemajo priprave za umor v velikem. Njegovo krščanstvo imenitno izhaja z dvema dušama v telesu; ena poje »Mir ljudem na zemlji«, druga pa dovoljuje miljarde za vojno. In Jeglič blagoslavlja in priporoča to »krščansko« glasilo. Dober tekj — Zakaj avstrijski socialni demokratje ne napadajo drugih parlamentov, ki dovoljujejo milione za oboroževanje v drugih deželah — vprašuje premodri »Slovenec«. Zakaj pa avstrijski klerikalci še niso posadili kakšnega Bonaparta ali Bourbona na francoski prestol? Zakaj niso papeža kronali za italijanskega kralja ? Zakaj niso razglasili katoličanstva za državno vero na Turškem? .. . Saj so pri »Slovencu« včasi zelo neumni, ampak tako neumnih se jim le ni treba delati. V drugih državah opravljajo že ondotni socialisti tisto delo, ki ga naši opravljajo v Avstriji. Te skrbi se torej »Slovenec« lahko otrese. — Argentinskega mesa dobi Ljubljana vendar 5000 kilogramov. V Trstu so ga že v soboto izkrcali s parnika »Orion«. Prodajali ga bodo v Ljubljani: Na stojnicah na Vodnikovem trgu Anton Slovša, Terezija Ku-nej in Katarina Žan, v Šolskem drevoredu (za vodo) Julij Klemene, na Starem trgu Franc Anžič in Anton Putrih, na Tržaški cesti pa Anton Lovše. Cena bo kakor zadnjič: Sprednje meso 1 K 20 vin., zadnje pa po 1 K 40 vin. Poskušnja v Trstu je baje pokazala, da je kvaliteta izvrstna. Prodaja se od danes naprej. — „Rdeči Prapor" leži Antonu Bona-venturi izmed vseh slovenskih časopisov najbolj v želodcu. To je priznal nam na veselje v svoji najnovejši poslanici, za katero bi mu vsak profesor stilistike in logike moral dati tretji red. Ko se je visoki gospod dovolj napsoval, se je zbal, da morda backi vendar ne bodo razumeli, komu je namenjeno njegovo jesiharstvo, pa je začel govoriti naravnost. Takole : .Morda se povprašuješ, katere liste imam jaz pred očmi? Lahko jih uganeš; no, pa naj Ti jih vendar imenujem: „Slovenski Narod", „Slovenski Dom', .Jutro", „Gorenjec", „Rdeči Prapor" in slični. Prosim Te, pomisli, ali jih ne zadene moj zgornji opis? In ali se ne pozna njihov poguben vpliv povsod, kjer se bero? Kako kvari „Narod" ljubljanske in sploh omikane kroge, ki zajemajo svojo dušno hrano iz njega. Kako sovražni so zoper vse, kar je verskega in krščanskega, ljudje v onih župnijah, v katerih je razširjen nesramni „Slovenski Dom", ali strastni „Gorenjec"! Kake misli in želje se pasejo v srcih Vaših, ki navsezgodaj kupujete umazano in obrekljivo .Jutro" ; čujem, kako drzni, nasilni, surovi, brezbožni so šolarji in rokodelci in delavci in trgovke, ki se s tako omotnim zajtrkom vsak dan pitajo! O bralcih „Rdečega Prapora* še govoriti nočem; kdo ne pozna sovražnosti in nasilstva in brezbožnosti socialnih demokratov !" O čitateljih »Rdečega Prapora« torej gospod Bonaventura še govoriti noče. Naši čitatelji bodo zaradi tega strašno nesrečni! Mi pa tudi! . . . Ali dominus Jeglič nam lahko verjame, da ga prav dobro razumemo. „Rdeči Prapor« pušča vero vedno pri miru, ali kle-rikalizmu je neizprosen nasprotnik. »Rdeči Prapor« razkriva zlorabljanje vere v kleri-rikalno politične in gospodarske namene. In to boli Jegliča desetkrat bolj kakor ves svo-bodomiselski fanatizem in vse hrustanje farjev. Zato sovraži »Rdeči Prapor« bolj kakor vse druge časopise. Nam pa je to popolnoma prav, ker nam dokazuje, da smo na pravi poti. Naši sodrugi pa se iz tega lahko po-uče, da je za delavce gotovo tisto časopisje najbolj koristno, katero njegovi nasprotniki najbolj sovražijo. — Nikar se ne izgovarjaj, da čitaš take liste le radi novic, radi povesti, radi tega, da spoznaš nazore obeh strani. Nikar se ne izgovarjaj! Le to pomisli, da s svojim denarjem podpiraš liste, po katerih se širi odpor proti Bogu in proti njegovi Cerkvi, širi zaničevanje verskega mišljenja in življenja, širijo laži in obrekovanja, širi pohujšanje in podivjanost... — Tudi ta stavek iz škofove poslanice zaslužuje, da ga vpoštevajo vsi, ki čitajo časopise. Besede o »odporu proti Bogu in proti njegovi cerkvi« so seveda pristno klerikalne in kdor ni danes prišel na svet, že ve, kaj skrivajo klerikalci za besedo »Bog«. Ali dobro si je zapomniti, da klerikalci niso zadovoljni s tem, če ljudje slišijo njihovo besedo, tomveč zahtevajo, da ne slišijo nobene druge. To se pravi: Jeglič se boji drugega zvona. Klerikalno zaupanje v svojo besedo in v njeno moč mora biti torej zelo veliko. Odgovora se navadno boje lažnivci. Torej ?! . . . Ampak tudi de- Dober teki želodcu, nobenih bolečin, odkar ^jemljemo Fellerjeve odvajajoče rabarbarne pr?ke , znamko ¿M^o Tovarniška-var stvena znam k a avci naj si zapomnijo, da podpirajo svoie sovražnike, če kupujejo njihove časopise. Mi ne zahtevamo od delavcev, da naj ne čitajo nasprotniških iistov. Če imajo toliko časa, da poleg- svojih lahko čitajo še druge, naj jih le. Ampak naj jih čitajo v svojem društvu, kupujejo pa naj jih ne. Le to naj pomislijo, da s svojim denarjem podpirajo tiste, po katerih se širi odpor proti delavskemu spoznanju in proti delavski osvoboditvi, širijo laži in obrekovanja, širi pohujšanje in podivjanost . . ., širi hlapčevstvo in izdajstvo. — Krojači, pozor! V nedeljo, dne 12. t. m. bo javen shod krojaških pomočnikov v restavraciji pri »Perlesu«, Prešernova ulica. Začetek shoda ob 9. dopoldne. Govoril bo sodrug Kosel iz Gradca o prcdstoječem tarifnem gibanju krojačev v Ljubljani. Tovariši, izvršite potrebno agitacijo ; sleherni krojaški pomočnik naj bo v nedeljo na shodu. .— Koze v Ljubljani. Dve delavki iz predilnice, stanujoči v Spodnji Šiški, sta nenadoma zboleli za kozami. Najbrže sta se okužili z bombažem, ki je prišel iz Indije. Prepeljali so ju takoj v zasilno bolnišnico, obenem pa se je odredilo, da se cepijo koze vsem prebivalcem niše, v kateri sta stanovali in vsemu predilnemu delavstvu. Z ozirom na ta slučaja, ki sta doslej ostala osamljena, so včeraj v »Mestnem domu« splošno začeli cepiti koze. Cepljenje se vrši vsak dan od 8. do 0. dopoldne za ženske in otroke, od 2. do 3. popoldne za moške. Priporoča se celjenje vsem, otroicom in odraslim, ki še niso cepljeni, ali ki so bili brezuspešno cepljeni in končno vsem tistim, pri katerih je že poteklo več kakor 7 let, odkar so bili cepljeni. — Odsek „Vzajemnosti" v Spodnji Šiški. Ker je za pondeljek sklicana od-borova seja vsled protimilitarističnega shoda odpadla, bo prihodnja seja v petek 10. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri »Celarcu«. — Sodrugi kolesarji imajo v nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 10. dopoldne važen sestanek v restavraciji »Pri Levu« na Marije Terezije cesti. »• Pripravljalni odbor. — V lekarni pri „Črnem orlu" na Jurčičevem trgu imajo navade, ki se nikakor ne strinjajo z važnostjo lekarniškega poklica. Ko je včeraj neki delavec prosil, da bi takoj dobil zdravila, ki jih je nakazal zdravnik, da mu ne bi bilo treba zamuditi delo, ga je službujoči provizor nahrulil z neverjetnimi psovkami. Rabil je besede »kranjski psi«, govoril, da »ne potrebujejo v lekarni nič več takih kranjskih psov« itd. Nizkotnost take sirovine se obsoja sama po sebi, tako da je vsak komentar odveč. — Občno konsumno društvo v Zagorju je imelo v nedeljo dne 26. svečana svoj redni letni občni zbor. Iz računskega poročila je razvidno, da društvo lepo napreduje. Denarnega prometa je imelo v leto 1910 K 246,312-29. Blaga se je razprodalo za K 232.471'76. Čistega dobička je imelu K 13.783 96. Premoženje društva znaša K 86.592'90. Društvo je štelo koncem leta 1910 439 članov. Občni zbor je sklenil izplačati dividende po 6% od nakupljenega blaga članom v znesku K 13.258-44, ostanek v znesku K 525-52 pa se je dal na rezervni sklad, ki znaša sedaj K 22.393 24. Zbor je izvolil tri člane in enega namestnika v nad-zorništvo, kakor tudi tri člane v predstoj-ništvo. Gospod Jakob Sajko se je pismeno pritožil na občni zbor proti sklepu nadzor-ništva in predstojništva radi izključitve iz društva. Občni zbor pa je soglasno potrdil sklep nadzorništva ter zavrnil pritožbo Sajkota. — Zagorje ob Savi. Okrajna bolniška blagajna je imela dne 5. marca svoj letni občni zbor. Iz računskega zaključka je razvidno, da je imela blagajna v letu 1910 K 40.492 45 dohodkov. Rezervnega sklada izkazuje koncem leta 1910 K 12.204-46. Občni zbor je izpremenil tudi pravila §§ 24., 25., 28. z 32 glasovi proti 1 glasu. Na zborovanju so uganjali znani liberalni razgrajači Flisek, Bajcar, Blažič svoje navadne burke. Delegati delavstva so se jim morali smejati in delodajalci bi pač smeli pošiljati bolj pametne zastopnike v zastopstvo bolniške blagajne, ne pa tako neotesane razgrajače. Saj kar je pametnih liberalcev sami obsojajo njihovo sirovost, radi tega ne smatra:r;o za potrebno o njihovem čvekanju kaj omenjati. — Idrija. Društvo »Splošna mladinska zveza« v Idriji, ki ima svoj delokrog tudi po okolici, je ustanovilo svojo prvo podružnico v Spodnji Idriji. Ustanovnega občaega zbora, ki je bil v nedeljo dne 5. marca t. 1., se je udeležilo lepo število mladeničev iz Spodnje Idrije in okolice. Zboru je poročal sodrug Iv. Stravsiz Idrije, kije v svojem govoru obrazložil namen in potrebo mladinske organizacije v razrednem socialističnem zmislu. Nato se je takoj vpisalo osemindvajset čla- nov. Potem se je izvolil odbor osmih članov, ki so navdušeno sprejeli svoj posel. Pač lep uspeh in prav tisti dan, ko se je iz pastirskega lista po vseh cerkvah na Kranjskem in posebno pa v Spodnji Idriji rohnelo proti vsemu, kar ni klerikalnega. Mlademu društvu želimo najboljši uspeh. — Argentinsko meso smo dobili tudi v Idrijo in sicer 3000 kg. Občinstvo je prav z veseljem poseglo po njem. Razprodajala ga je mestna občina sama po 1 K 28 vin. in po 1 K 40 vin. Mesarji ga razven eneja niso hoteli prevzeti. Zato pa so tudi bili nekaj dni brez posla. Meso je vse hvale vredno le skrbeti bo treba, da ga bcmo redno dobivali. — Tržič. V nedeljo, dne 12. sušca se vrši v gostilni pri Pelarju splošen delavski shod. Začetek ob 3. popoldne. Poročevalec iz Ljubljane. Tržiško delavstvo vabimo na čim večjo udeležbo. Trst. — V društvu „Ljudski oder" predava v petek, dne 17. marca 1911 v »Delavskem dotnu« ulica Boschetto štev. 5 sodrug Fran S ko bi o predmetu : - Pisava in njen razvoj«. Začetek predavanja ob 8. in pol zvečer. Vstopnina 20 vin. za osebo. Na tem predavanju nas bo gospod govornik v duhu po-vedel v dobo starih Egipčanov ter opisal razvoj pisave od tretjega tisočletja pred Kristusom pa do današnje dobe. Podal nam bo zanimive podatke o slikopisju starih Indijancev in Egipčanov, o klinopisih Babiloncev in Asircev in raznih drugih pisavah. Nudi se nam torej ugodna prilika, da se tudi o tem predmetu poučimo. Dne 17. torej vsi na predavanje ! — Zidarjem v Trstu! Tukaj je še veliko število slovenskih zidarjev, ki ne poznajo svoje delovne pogodbe. Ni čudno, da je stavbinski mojstri ne upoštevajo, ker vedo prav dobro, da je delavci zidarji ne poznajo, in zato jih lahko izkoriščajo, kakor hočejo. Da bodo naši zidarji poznali svoje pravice in da bodo lahko za vsak slučaj imeli tudi v žepu, hočemo objaviti glavne točke iz te pogodbe, katere zidarje največ zanimajo. Sledeče so; 1.Akordnodelojeodpravljeno. 2. Na praznik 1. maja se ne dela. 3. I z r e d n e (straordinarie) u r e se morajo plačati po 20% več kakor navadne. 4 Sporazumno med delavci in mojstri se mora ustanoviti posredovalnica za delo. 5. Delo na visečih odrih (zatare) se mora plačati po 20% več kakor navadno delo. 7. Delo ob nedeljah se mora plačati po 50% več kakor druge dneve. 9. Ponočno delo se mora plačati 100% več kakor po dnevu. 10. Pri najemanju delavcev pridejo v poštev najprej domači zidarji. 11. Ako mojstri odpustijo delavce iz dela med tednom, morajo plačati vse dneve do konca tedna. 12. Delavcem se mora izplačati vsako soboto vse, kar so zaslužili, izvzemši za bolniško blagajno. To so glavne točke iz delovne pogodbe, katere naj služijo našim zidarjem kot navodilo. Obenem naznanjamo, da ta pogodba poteče 31. decembra t. 1, in se bo treba že v tem letu pripravljati za novo. Sedaj je na Vas, zidarji, ako hočete, da bo nova pogodba boljša od stare. Treba je, da se pripravite za boj, ki se bo moral izvršiti prihodnje leto. Prvo kar imate ukreniti, je, da napnete vse svoje moči, da bo zadnji zidar v Trstu organiziran, ker le na ta način bo mogoče, da bo naš boj uspešen. Drugič je potreba, da slovenski zidarji čitajo pazljivo »Rdeči Prapor«, ki je obenem Vaše strokovno glasilo in ki prinaša od časa do časa poročila o zidarskem gibanju. Kar je najbolj važno, za obstoj in redno funkcioniranje organizacije, ie to, da člani redno plačujejo tedenske prispevke. Ne smejo zaostajati s plačevanjem. Kadar izostane član nad 8 tednov, izgubi vse pravice, in se mora na novo vpisati in plačati globo. Zato zidarji, pazite, da ne zaostanete s tedenskimi prispevki. Kdor ne more sam prinesti, naj da zaupniku svojega okraja. Obenem poživljamo nove člane, da pridejo po svoje članske izkaznice, ki so vse izgotovljene. Goriško. Nabrežina. Naša »Javna ljudska knjižnica« praznuje letos petletnico svojega obstanka. — Za kulturni razvoj v našem kraju je ta zavod zelo važen, zato bo gotovo zanimivo, če podamo nekoliko podatkov iz petletnega poročila. — Pred letom 1906. si je nabre- žinski, po izobrazbi hrepeneč delavec izposojal knjige iz knjižnice »Ljudskega odra« v Trstu. To pa je bilo združeno z marsikatero neprijetnostjo. Priznati se mora, da je odbor »Ljudskega odra« ukrenil vse potrebno, da se olajša izposojevanje. Videč, kako pridno segajo Nabrežinci po knjigah, je bil odbor »Ljudskega odra« pripravljen ustanoviti tu svoio podružnico. No, to se ni uresničilo! Napredno delavstvo, združeno z nekaterimi inteligenti, je hotelo dokazati svetu, da se ne straši žrtve časa in denarja; ustanovilo si je svoje lastno ognjišče — knjižnico. Dne 10. januarja 1906 je bil v dvorani »Zveze klesarjev« zaupni sestanek, katerega se je udeležilo 43 oseb, da se posvetujejo o ustanovitvi sličnega društva, kakor je »Ljudski oder« v Trstu. Od teh je javilo svoj pristop 36 članov. Ustanovni govor je govoril g. H. Holler; navedel je razloge, zakaj se ustanovi novo društvo. Kakor je iz zapiskov razvidno, se je izvoljeni pripravljalni odbor vneto poprijel stvari. Na prvi svoji seji dne 18. januarja je sklenil, da se imenuje društvo »Javna ljudska knjižnica«, sestavil pravila, ki so enak^ onim »Ljudskega odra«, — ter jih 19. januarja odposlal c. kr. namestništvu v Trstu v odobrenje. Na prošnjo odbora je vodstvo »Nabrežinskih delavskih zadrug« dovolilo uporabljati pisarno zadruge kot društveno sobo. Namestništvo v Trstu je dne 20. marca 1906 vzelo na znanje pravila društva »Javna ljudska knjižnica« v Nabrežini. Ustanovni zbor se je vršil dne 21. aprila 1906 v gostilni g. Ig. Tance. (Konec prihodnjič.) — Slovenskim zidarjem na Goriškem. Sezona se je že pričela. Zidarska organizacija, ki se je ustanovila lansko leto, je tudi pričela s svojim delovanjem. Namen strokovne organizacije je zboljšati položaj zidarjev na Goriškem. Nikjer v celi Avstriji niso razmere tako škandalozne kakor ravno na Goriškem. Nikjer v Avstriji ne delajo zidarji za tri krone na dan, kakor na Goriškem, ne da govorimo o delavnem času in o drugih srednjeveških razmerah. In to vse po krivdi zidarjev samih, ki se niso brigali za svoje razmere. Goriški zidarji so se rajši brigali za veselice, narodnjaške in klerikalne parade, kakor za svojo strokovno organizacijo. Zidarjem je preveč plačevati 40 vin, na teden za organizacijo. Rajši puste mojstrom v žepu 7—8 kron na teden. Če primerjamo plače zidarjev v drugih krajih, pa na Goriškem, vidimo, da imajo tukaj 8—10 kron manj na teden. To je vendar lepa razlika, in goriški zidarji tega ne vidijo in ne občutijo. Ako bi to občutili, bi ne bili tako apatični napram organizaciji. Ob takih razmerah se ni čuditi, da krumirski agenti iz Švice, Nemčije, Bosne in od povsod, kjer je kak zidarski štrajk, hite naravnost na Goriško in posebno v Renče po stavkokaze. ker so gotovi, da jih tam dobe, kolikor jih hočejo. To moramo z žalostjo konstatirati. Take so danes razmere zidarjev na Goriškem. Kdaj se zbolj-šajo te razmere, ni mogoče povedati. Organizacija se je ustanovila in lepo napreduje. Kadar bo večina organiziranih, se bodo lahko izpremenile te razmere. Furlanski zidarji na Goriškem so že večinoma organizirani. Obžalovati moramo le, da je tako malo slovenskih zidarjev v organizaciji. Izvzemši Vrtojbo in Podgoro ni skoraj nikjer v deželi organiziranih, neorganiziranih pa skoraj 700 zidarjev. Zato poživljamo organizirane slovenske zidarje, da agitirajo med neorganiziranimi, da jih prepričajo o potrebi organizacije. Dokler ne bo večina zidarjev na Goriškem organizirana, se ne more pričeti nobeno gibanje. Zatorej zidarji pojdite na delo za organizacijo, ako hočete zboljšati svoj položaj. Umetnost in književnost. Častni večeri v slovenskem gledališču. V soboto je imela naša subreta gdčna. Hadrbolčeva svojo benefico in gledališče je bilo razprodano do zadnjega kotička. Be-neficiantka je nastopila v naslovni vlogi Jar-notove operete »Logarjeva Krista«. Že lani smo konstatirali, da se ta vloga jako dobro prilega njeni individualnosti. Dočim je v celi opereti vse polno neresničnosti, zlagane sen-simentalnosti in efektne špekulacije, je v naslovni vlogi veliko naravnosti. Prav to pa zadene gdčna. Hadrbolčeva imenitno. Njena fina komika, ki dobro pozna meje karikature in zakone okusa, prihaja posebno v drugem aktu do prave veljave ter je očarala občinstvo. Po prvem dejanju je bila odlikovana z mnogobrojnimi šopki, cvetličnimi košaricami itd. in pri vsaki priliki je žela zaslužen aplavz. — V nedeljo je bil zelo pomemben večer. Gospod Verovšek je praznoval petindvajsetletnico svojega delovanja na slovenskem odru. V jubilantu je poosebljen kos zgodovine našega gledališča. Gosp. Verovšek je igral še v časih, ko je tičala vsa slovenska dramatična umetnost večinoma v povojih diletantizma. Z našo Talijo je preživljal vesele in žalostne čase. Mnogo je žrtvoval slovenskemu gledališču in mnogo je storil zanj. On ni bil le igralec, temveč tudi učitelj in mnogo mladih moči je vodila njegova roka ob prvih korakih na odru. Večinoma je delal v težkih razmerah in se jim je prilagodil vedno kolikor je le mogel. To ni bilo vselej koristno zanj. Pogostoma smo videli, kaj bi bil lahko postal, če bi bile razmere ugodnejše. Nekaj časa ga je občinstvo smatralo le za — nekoliko grotesknega — komika. To je bila pomota. V Verovšku tiči velika moč karakterizacije in obžalovati je, da ne dobi več prilike za razvoj. Na kako visoko stopnjo se lahko povzpne, smo videli ravno pred kratkim v »Vozniku Henschlu«. Pa je imel tudi v prejšnjih časih večkrat take lepe vloge. In odkrito priznamo, da bi ga bili tudi ob njegovem jubileju rajši videli v karakterni vlogi. Igrali so v nedeljo burko »Pri belem konjičku«, v kateri je gospod Verovšek imel Bučka. Take naloge premaguje slavljenec igraje. Ne da bi se posluževal prisiljenih trikov in pretiranih karikatur, je bila njegova igra polna humorja. Vendar mislimo, da salve aplavza, ki jih je žel, niso veljale samo tej vlogi, ampak njegovemu dolgotrajnemu delu sploh. Po prvem dejanju so mu izročili več vencev in drugih daril, g. N u č i č pa mu je na odprtem odru čestital, želeč mu, da ostane še drugih 25 let zvest slovenskemu gledališču. Z g. Nučičem želimo tudi mi, da bi se slovenska drama povzpela na vrhunec in podajala slavljencu kakor tudi njegovim tovarišem vedno višje umetniške naloge. Da bo z nalogami naraščala tudi njih moč, je gotovo. Naše dramatično osobje ima sedaj res velike sposobnosti; naj bi našlo prilike, da bi jih moglo porabiti v prid naši umetnosti, ki hodi še vedno po trnjevi poti. e. k. — Snoči je imel svojo benefico opefetiii tenor g. 11 i č i č, ki je od svojega prvega nastopa na našem odru prav močno napredoval, tako da bi lahko storil še korak dalje in poizkusil z opero, kjer bi našel resnejše naloge kakor v opereti. Za benefico je nastopil v »Knežni« kot knez parneški in je dobil v znak priznanja dva lovorjeva venca. Tiskovni sklad za R. P. nabran pri veselici dne 19. febr. v Zagorju n. S. pri narodnem plesu K 8-10 odračunal s. Vičif na hran. knjiž. del. avstrijske hran. in pos. v Ljubljani. Produkt, zadruga Ijublj, mizarjev ======= registrovana zadruga z omejeno zavezo === s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej) lastnega izdelka in IIEM8 vsa mi7arska_stavbiia a =____jinla.______— Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani tapetniškega blaga. mKWMmm Stanje hranilnih vlog nad 40 mil. kron MESTMR Rezervni zaklad nad 1,200.000 kron HRRMILNICR LJUBLJANSKA V LRSTMI HIŠI V LJUBLJfSN! PREŠERNOVA CIL, .3. sprejema hranilne vloge vsak dan in jih obrestuje po 4%% brez odbitka. Ne-vzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Spreje-mavložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko po- v'HVVv?šilja po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanskaz vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. dež. vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa KREDITNO DRUŠTVO'. Posoja na zemljišča po 5°/0 in proti poplačevanju dolga po najmanj ^"/o-Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. 10 zapovedi za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice. Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan; Kdor vživa Sladki in grenki Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2.40 . . 4 80 Naslov za naročila: .FLORIAN*, Ljubljana. Postavno varovano. - Jako zanimiv, zabaven in poučen — list s slikami je — JLUSTROVANI TEDNIK' ki izhaja vsak petek, ter stane četrt letno le 1-80 K. Zahtevajte — — ga povsod! — — Naročite ga in inserirajte v njem! — Naslov: — ,llustrovani Tednik',Ljubljana. -1 ■ « i* 1 » ' * » m, • 11 t f» ' , ,■•, nnj-M^rAifutij^n^p ■Vf i.p-u - Izvežbane spretne z^mzr: mizarske pomočnike za izdelovanje hišne oprave išče velika ljubljanska tvrdka. — Zaposlenost stalna. — Poizve se pri upravništvu našega lista. 1 1 i" " ' ' ' i 'i * ii-*- m — r"" ii—*~i I*** i"*1 i •*'•■"*<<* i "i i~V 1,0 «"*> 1'V'n^"'»**' i I i "Vninaii -> "i i 4 vzajemno zavarov. banka v pragi, ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom Banka „Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke „Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni reservni fondi K 54,000.000-— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719' . Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861 •—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razUazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE' ^TZAJEIvnsrO ZAVAROVALNE BAIKTjECE "V LJUBLJANI. SLAVIJA Telefon štev. 168. V LJUBLJANI priporoča svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. Telefon štev. 168_ Kavarna ,Unione v Trstu' ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. Najbolj ¥arno naložen denar!—Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 mil. kron. Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterie Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu. I.Jax&sin Ljubljana Danajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih. stroj ev za rodbino in obrt Pisalni stroji „-A.d.le:r" Vozna kolesa, Ceniki zastonj in franko.