1Z6. Stnllta. I UiHiM i ptfd, i ju« m. XHII.Uft. »Slovenski Narod* velja v L*iLbl|anl na dota dostavljen: • * upravništvu prejeman: ćelo leto naprej . . . . K 24'— I cdo lete naprej • , . . K 22-— noi IcU , ,..•.. 12*— I pol leta „ • • • . . 11"— ft/tri leta , ..... 6*— I Četrt leta „ • • . . , 550 at mesec „ . • , . » 2*— I na mesec m ..... 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopiti se ne vratilo. VradnUtro: Knailova ulica *t 5 (v prttttfju lero.) teUfoa it 34. taserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vfaL, m dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsti 20 vio. Poslano vrsta 30 vio. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo na ročni ne, reklamacije, taseatt Ltd, to je administrativne stvarL —^—— Posaaa«saui štmvUMm vati« 10 Ttattrf—. ——. Na panacaa ■•ročila bfez istodobae vpoalatve nzTočnk* m m aafca. .Slovenski Narod* vat|a po poitti za Avsdo-Ogrsko: | za Nemflfo; odo leto skupaj naprej K 25"— I ćelo leto naprej . . , K 3fr-c Sfrtieta ^ ; .* ; ; ^So I " Ameriko hi vse drage dežde: na mesec „ „ # . . 230 ■ ćelo leto naprej . . . . K 35.-% Vprašaojeci glede taterttov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« PaauiiiaMua (tpodaj, đrariKe le*©). Kmaftovm vilaa *L |, film« ŠL taV Brezuspešna akcija za de-lazmožnost državnega zbora. Dunaj, 4. junija. Danes popoldne se je sestala že parkrat napovedana in že parkrat odgođena konterenca čeških in nem-ških parlamentarnih voditeljev. V bistvu je to posvetovanje !e izraz zadrege, v kateri se je nahajala 4. maja v parlamentu zborujoea konferenca parlamentarnih načelnikov, ki naj bi bila odloeila o usodi poletnega zasedanja državnega zbora. Modrost parlamentarnih voditeljev takrat ni našla drugega izhoda iz situacije, kakor ta, da naj zbornični predseđ-nik skliče češke in nemške poslance k posvetovanju, na katerem se naj napravi novi poskus za češko - nem-ško spravo. Račun, da bi češko-nemški sporazum zasigural tuđi de-lazmožnost parlamenta je ševe da to-čen. drugo vprašanje pa je ali je bilo pametno in taktično pravilno, da so neceške (v teritorijalnem smislu) stranke s svojim pozivom na zbor-ničnega predsednika spravile parlament v popolno odvisnost od češko-nemškega problema. Cehi imajo s svojega stališča popolnoma prav, ako pravijo, da »brez českega dež. zbora ni parlamenta«, toda s tem da priznavamo upravičenost njihovega stališča še nikakor ni rečeno, da moramo tuđi mi in ostali narodi, ki na češko - nemškem sporu nismo neposredno udeleženi to stališče kot edi-no pravo in za nas obvezno akcepti-rati. S tem. da so parlamentarne stranke to storile, so se takorekoč same oropale parlamentarne enako-pravnosti in usoda parlamenta sedaj ni le faktično temveč neKako tuđi pravno izročena Čehom, Nemcem iz Ceškega in vladi. Namene vlade in njeno >sodelo-vanie'< pri vzposiavljanju normalnih parlamentarnih razmer smo že označili. V najneugodnejšem ambijentu se sestajajo češki in nemški zaupniki, ki niti sami ne dvomijo o tem, da njihova posvetovanja ne morejo imeti nikakega uspeha. Konferenca se radi tega označuje le kot >pripravljalna«. Do stvarnih pogajanj se sploh ne povspne. Njen program je le formalen. Udeležniki naj se posvetujejo, katere in kakšne delegate je pozvati k poznejšim stvarnim pogaianjem, k:e in kedaj da naj se ta pogajanja vrše, in o katerih predrnetih. Kakor je viđeti, poče-njajo gotovi krogi tako kakor bi se šio sploh za prvi poskus takih pogajanj in ne za stvar, ki je toliko deset-letji stara, da bi se dalo napisati že <:c\ ccde\ o načinu in predmetu nje-ne£a razreševanja. Formalen značaj današnje konterence je najboljši dokaz, da se stara nasproistva o bistvu češko - nemške sprave še nišo v no-benem oziru ublažila ali da se konkretno izrazimo: Nemci so pripravljeni opustiti svojo obstmkcijo v če-škern dež. zboru le, ako se jim kon-cedira brezpogojno novi deželni red, ki jim prinaša v dež. upravi skoraj popolno avtonomijo, Cehi vstraiajo na stališču, da je treba brezpogojno sklicati deželni zbor ter odklanjajo reformo dež. reda, ako se istočasno ne resi tuđi vprašanje zunanjega in notranjega ceškega uradnega jezika. Poleg vsega so pa odnošaji med Če-hi in Nemci baš v zadnjem času boli | kakor kedaj napeti in razmere v če- ! Škem taboru povseni neurejene. ' Strankarski boj med Cehi je dosegel vrhunec v osebnem bojkotu, katere-ga proglasa narodno - socijalna stranka proti mladočeškemu voditelju dr. Kramaru. Masarvkova skupina odklanja vsako udeležbo pri po-^ajanjih, katerim bi prisostvovala Stiirgkhova vlada, češka pravaška skupina (statopravnici) se je zopet s poudarkom povrnila na svoje staro, vsaki spravi nasprotujoče stališče. Današnje konference se udeležujeio na češki strani torej le mladočehi, socijalni demokrati in agrarci, ki so v nekeni smislu zastopniki ćele češke opozicije ter nastopajo s svojim starim programom, da je ?klicanje in konstituiranje češkega dež. zbora predpogoj delazniožnos:i državnega zbors. S tem programom pa se vračamo zopet tja, kjer se nahaja izho-dišće ćele notranje politične situva-cije k češki obstrukciji v parlamentu. Današnja konferenca tor ne bo v nobenem oziru ustvarlla ; redpo-ST'.-'e za delazrr.ožnost državnega zbora, in ne bo dosegla -pkai :ga rc-alnega uspona v zadesi češke - nem-?Xe .varave. Kako ncvztir^jiv je Junkt" n m*d čfc^ko - nemško spravo i : de!;.znrj*-nostjo državnega zbora, to St bo na j. sen pokazalo. V jeseni se mora državni zbor na vir-ak način sestati, že t«.:di tega, da izvoli elane za delegacijo, ki bo zborovala Koncem leta r-a Dunaju. 1 j delegacija se že radi teRa ne da o.-lagati, ker se vrše spomladi prihodnjega leta na Ogr-skein državnozborske volitve, katerih izid je jako negotov. Računati je na to, da bo državni zbor sklican v rnesecu oktobru in sicer brez ozira na to, v katerem stadiju da se bo takrat nahajaia češko - nemška zade-va. Takrat se bo pa tuđi pokazalo, kaKO veliko hibo so napravile parlamentarne stranke, ko so usodo parlamenta zvezale s češko - nemško spravo. Izid današnje konference ne bo ničesar spremenil na dejstvu, da je vprašanie delazmožnostl parlamenta zaeno s vprasa njem Češko - nemške sprave odgođeno đo jeseni. fm ironfercnH čeških in iienišftih načelnihov strank. Včerajšnja prva konferenca čeških in nemških merodajnih politi-kovr je bila skoro brez uspeha. Ves uspeh je bil ta, da so se vršile 4 ure debate in da so politiki končno uvi-deli, da na ta način ne bo Šio ter na-prosili veleposestvo, da naj zopet prevzame posredovanje. Tej prvi konferenci ali predkonferenci bo sledila tore] še enkrat in sicer 15. junija druga predkonferenca. pri kateri pa bo vlada popolnoma izločena. Pa že zdaj se kaže, da bo tuđi ta druga konferenca brezuspešna. Uspeha na obeh straneh sta edino ta, da so dosegli Nemci, da se knez Thun in Cehi, da se vlada s Sturgkhom v bodoče ne bodo udeležili pogajanj. Popolnoma brezupno pa je, da bi se mogla poslanska zbornica sestati k poletnemu zasedanju. Velik del debate je zavzela predložitev proračuna poštanski zbornici, pri čemer so poslanci zahtevali za sebe pravico podati svoje predloge in interpelacije tuđi pismeno. Ministrski predsednik Stiirgkh pa je temu stali-šču ponovno ugovarjal. Navzoči so bili pri včerajšnjih pogajanjih ražen ministr. predsednika Stiirgkha in predsednika poslanske zbornice dr. S y 1 v e s t r a , iz gosposke zborni- ce: dr. Baernreither, grof Clam - Martinic, grof Ervin N os ti tz in dr. Fridrik princ Schvvarzenberg, iz poslanske zbornjce pa dr. Bachraann, dr. D a m m , I r o , dr. J e r z a b e k , dr. Kramar, dr. Lodgmann, Knirsch, Nčmec. Paclier, Seliger, Stanek in dr. V i s-kovsky. Poslanec M a s a r y k je pismeno izjavil, da se konference ne udeleži, poslanec C h o c pa je napro-sil poslanca Staneka, da naj za-stopa tuđi njegovo stranko. Uvodni govori ne obsegajo ničesar drugega, kakor nam že znano stališče posa-meznih strank. Prva znamenitejša izjava je ona ministrskega predsednika. Že iz njegovega uvodnega stavka je slišati, da mu ni prav nič za spravo med Cehi in Nemci in za zo-petno uveljavljenje ustavnih razmer na Ceškem, marveč da hoče le vz-držati fikcijo, kakor da mu je za de-lazmožnost parlamenta. Izjavil je namreč, da je povod in namen konference razmotrivati pogoje, pod ka-terimi bi se mogla pričeti predpo-svetovanja za zasedanje parlamenta. V meritoričnih spravnih vprašanjih ne bo mogoče doseći sporazuma, pač pa naj se najde soglasje vsaj v for-malnem oziru, glede razpisa volitev za češki deželni zbor. glede konstituiranja deželnega zbora, glede njegovega delavnega programa, izvo-litve nacijonalno - politične komisije in končno deželnega odbora. Ravno glede deželnega odbora obstojajo največja nasprotstva. Nato je govoril grof Stiirgkh o naredbah s pomočjo § 14. in o predložim proračuna pred-sedstvu poslanske zbornice. V tem oziru pravi, da je popolnoma samo ob sebi umevno. da bo predsednik, če se sestane danes ali jutri parlament, sporočil predlogo, tuđi bo dal vodja finančnega ministrstva ustme-no razlago. Nikakor pa to ni posega-nje v pravice zbornice. Po teh razlagah ministrskega predsednika so odposlanci končno sklenili. da se vrši še ena konferenca 15. junija. Važen dan. V Ljutom eru, 1. junija 1914. (Dalje.) O. svetnik Franchetti prina-Ša pozdrave imenom Zveze kranj- skih obrtnih zadrug v Ljubljani. Upaf ker vidi tako veliko število zbranih obrtnikov, da postane ta stan važen faktor v življenju štajerskih Sloven-cev. K izvajanjem predgovornika pravi, da se bo dal ves zacrtan program izvesti, ker vidim, da vlada v vas zanimanje za vsa ta vprašanja. Dosedai smo mnogokrat čutili na lastni koži svojo neorganiziranost. Posnemajmo svoje pomočnike, ki so potom socijalnodemokratičnih strank dosegli mnogo več kakor mojstri. Organizirajmo se. Le potoni organizacije moremo doseči koristi. Godi se nam krivica pri obrtnih oblastih, odpravili jo borno samo potom organizacije. Na želje organizacije se uradi ozirajo, na želje posameznikov ne. Snujmo zadruge, toda ne pomaga samo snovanje, temveč dolžnost sle-hernega je, da tuđi sodeluje v zadru-gi, da se udeležuje občnih zborov, stavi predloge, poroča o šikanah obrtnih oblasti in o nasprotovanju sovražnikov obrtniŠKega stanu. Vi imate že svojo Zvezo, ki izborno de-luje, kakor mi je znano. Stavil vas boin svoiim kranjskim tovarišem za vzgled. Kajti več mlačnosti je danes med kranjskimi obrtniki, kakor med vami. Toliko glede zadrug in Zveze. Toda ni dovolj, da se združujemo na zadružnem polju, temveč združiti se moramo tuđi na društvenem polju. Včasih je treba tuđi z neke druge strani pokazati svoje prepričanje, Česar v zadrugi ni mogoče. Zato želim, da se vsi slovenski obrtniki združijo v celoto. ki bi naj tvorila slovenski obrtniški parlament. Podobno organizacijo imajo Nemci na srednjem in zgornjem Štajerskem pod vodstvom Einspinnerja in Kreb-sa. Važno je nadalje tuđi vprašanje lastnega glasila. Matija Kune je na-pravil prvi poskus leta 1888, drugi poskus imamo iz leta 1906. Sedaj se je v tretjič ustanovil »Obrtni Vest-nik'< kot glasilo kranjske in štajerske Zveze. Potrebe lista ni treba dokazo-vati in sramota bo za nas, če propade. PoroČilo »Obrtnik in narodni boj ter obrtni kredit« poda g. V o 1 k iz Šoštanja. Omenja k prvemu delu svojega referata, da je nad 10.000 mojstrov na Spodnjem Štajerskem, ki skupno plačujejo gotovo znaten del davkov. Pravic nobenih, niti doma. Domače politične stranke obrtnika samo izrabljajo. Pri volitvah nas poznajo liberalci in klerikalci, pozne- LISTEK. Zaradi Ma. TemeniŠka. Šli so kakor karavana sivih senc sred polnoči. Zvijalt so se v gube in tresle so se jiin roke in noge. Oči so strmele mrtvaško stekieno in kačje strupeno ... Težka vrata norisntce so se za-prla za njiznu in ključ je zan žljal v kliučavnici. Vrt je ostal ves prazen in tih. Le odmevi tistih zmedenih pogo-vorov so vršali med listjem. Po zdravnišKi sobi pa je hodil tišti čas zdravnik Tone Skalar. Do-ber je bil z norci in je veliko govonl z njimi, da so ga imeli radi in so zrli vanj kakor v svojega rešenika in gospoda. Čudno moč je inu I bKalar do norcev; kaKor baizam so jil; blažile njegove bescae, in eii sam pogled jih je umiril. Potrkalo ip in ravnaielj zavoda je vstopil. Bil je postaien g .spod, za-buhlih, rdečih lic in okome, debelu-šaste postave. Oči so se svetlikale vse majhne in zavistne. »Dober dan^« je nagovorit To-neta. »Klanjam se,« je del Tone, na-lahno priklonivši se. Z velikim trudom je sedel ravnatelj na naslonjač tik okna in si z velikim robcem obrisal potno čelo in plešo. -Hm, veste,t je pričel in motril Toneta, -neka prošnja je došla na naš zavod. Tiče se umobolnega mo-ža. Ka] vem, pijanec, ali kaj je. Mlad je še; v vaših letih bo, kolikor sem razvidel v naglici iz krstnega lista. Torej, prosijo nas, ne veni, kdo že prosi, neki prijatelj ali kdo,da bi umo-bolne^a sprejeli na mestne sToške seirkaj. Stanuje v našem mestu, bo že kje gori v starem mestu. Svojat je tam, sama svojat — hm.« Tone je poslušal in ni pravzaprav vedcl, kam meri ravnatelj. Da pa hoče nekaj od njega, to je bilo gotovo. Zunaj je jelo pršeti, in tako mračno je postajalo v sobi. Burja je buta-la ob sipe .. . Ravnatelj je spet pričel: vNo da, sitnosti, sitnosti — nič drugega kot sitnosti. Pa za blagor ljudstva, kdo bi se ne zmenil za to! In pa, ljudje imaio take jezike, pobri-gati se bo treba kmalu za to stvar. Je že pred mesecem ali več došla prošnja, pa vraga, kdo bi vedno br-skal po teh papirjih! Jesen je, lov — no — razurnete — in moja žena, sa] veste. Pa sem danes slučajno iskal neki časopis, pa dobim to stvar ondi vmes. Pa, kaj sem že hotel, človeku je kar čudno vsled teh velikih skrbi, torej, prosil bi vas, da greste sami tja nocoj pogledat, da ga potem pri-peljejo. Će je v stanu namreč, v ta-kem, da ne bo preveč prismodaril in onegavil po našem zavodu ha ha.« Z vidno zadovoljnostjo, da je tako lepo zaokrožil svoj duhamorni govor, je vstal in se odpravil proti vratom. Da, gospod ravnatelj,« je dejal Tone, »kako se pa piše oni mož in kje stanuje?« Vraga, vam nisem povedal tega? Cakajte, tu je. Aha, Janez Smre-kar, Ozka ulica 3. Pa iti moram. Zbogom. < In odšel je. Tone se je sklo-nil in nagubančil čelo. Mislil je, kje je bil pač že slišal to ime. Čudno ga je nekaj prešinilo, jel je hoditi hitreje in hitreje po sobi in nerazumno mr-mral sam s seboj. In spomnil se je, da je bil neki Janez Smrekar njegov sošolec, priden, idealen fant, mehke duše in smelih sanj. In kipar je bil, kakor je bil čul pozneje Tone iz ča-sopisov. Svoje dni sta si bila jako dobra, pisala sta si tuđi še nekaj časa, potem pa je naenkrat prenehalo to. Le enkrat je bil še čital, da se je povzpel jako visoko in da je živel tam nekje na Ruskem. Tone je obstal sredi sobe. Kako čudno je spet prišlo to ime do njega, v kaki rvezi je bil sedaj z njim. — Da je umobolen ta Janez, mu ni šio v glavo. Vzel je površnik in klobuk in odšel iz sobe. Stemnilo se je bilo medtem. Kaplje so udarjale z lah-nim trepetom na okna. in zunaj je šu-melo in brnelo po listju, ki je odpa-dalo in sedalo po mokrih tleh. Tone je bil nevedoma prišel do pomola ob morju. Sam ni vedel, kaj hoče pravzaprav. Megle so visele nad morjem, in galebi so krožili med njimi, in svetio perje je odsevalo v motni be-lini. Jadrnice so se zibale nalahno, potem spet močneje in sunkoma, in v oblakih so se kazale temne liše. Zelene in rdeče luči so odsevale z morja, po pomolu so hodili ljudje tiho in počasi, kakor bi se ne upali dražiti tistih inegel nad morjem. Tone se je obrnil in odel spet v mesto. Hodil je dolgo po ulicah. Še! je po cestah Širokih in bahatih. Luči so svetile prešerno in pohotno, tište rezke plinove luči, ki nimajo piti od-sev odseva kake toplote. Mrtvaško strle tam goft in se bahato reže pre-greham. Deževati je bilo ponehalo, le mokre liše so se bleščale po tlaku. Vse-polno je bilo gospode, svetlih koČij in buČečih avtomobilov. Razstavljalna okna so prekričala druga drugo. Tone je hitel dalje in dalje in je slednjič prišel v tišje ulice, vzpenja-joče se polagoma v hrib. Poznal je Ozko ulico, imel je nekoć bolnika tam gori. Ulice so se vedno bolj in bolj ožile, luči so postajale redkejše. Pijanec je butnil ob zid, zaklel. si po- ravnat klobuk in spet taval dalje. Maček je smuknil preko ulice, kakor temna slutnja. Iz oken se je režal grohot, tam je zaječal jok, in ob oglu je bilo slišati pridušeno šepetanje. Vlažen vzduh je polnil te ulice,, da je bilo človeku kakor v jecah. Tonetu je bilo tesno. Neka napeta radovednost ga je tirala hitreje in hitreje, da mu je postalo vroče in je globoko sopel. Obstal je; na cilju je bil. Odpel je površnik, vzel klobuk z glave in zri v nebo. Le majhen del nebesa je strmei na Ozko ulico. In zvezde ni bilo nobene. »Široko nebo in svetle zvezde so pač za druge ljudi,« je mislil Tone in se trpko na-smehnil. Odprl je vrata ozke, visoke hiše in stopi! v vežo. Petrolejka je stala v kotu, visoko gori na leseni polici. Motno je brlela, vsa slaba in omahujoča. Od-prle so se duri in oduren obraz se je pokazal izza vrat. Nišo gladki obrazi v takih ulicah in ne prijazni. Temni, vegasti in razpadli so, kakor hiše, v katerih stanujejo. »AH stanuje tu Janez Smrekar, prosim?« je vprašal Tone. »Zgoraj, pod streho,« je velel ženski glas, in obraz je izginil v špranji. Tone je šel po vegastih stopnjicah, slednjič je dospel pred siva vrata. Potrkal je, nekaj je zašumelo in vrata so se na pol odprbu« 4**~-—~ Stran 2. »SLOVENSKI NAROD*, dne 5. juniji 1914. 126. Stev. je nič več (?). Ore za starostno za-varovanje, ki je tuđi za naš stan ve-Hkanske važnosti, tođa ni se še zlju-bik> kateremu koli poslane u stopiti pred nas ter nas vprašati, kakšne so naše želje glede starostnega zavaro-vanja. Kaže najbolj za slovenskega obrtnika, da je nadstrankarski. Ne imejmo torej s strankami nič opraviti ter skusimo raje po znanem geslu: >Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«, iz strankarskih bojev izbiti zase kak dobiček. Glede vpra-šanja obrtniškega kredita navaja po-ročevalec lep vzgled samopomoči, ki ga je dalo obrtništvo v Šoštanju. Le-tam se je ustanovilo že pred leti Obrtno hranilno in posojilno društvo. Začetkom je bilo 16 članov, danes jih je že nad 160. Zadruga ima deleže po 30 K, ima omejeno zavezo in se bavi z eskontoni knjižnih terja-tey. Uspeh najboljši. Poročevalec priporoča ustanovitev podobnih kreditnih društev, oziroma zadrug, vsaj za vsak sodni okraj. Odsvetuje pa prenizke deleže ter zahteva za take zadruge deleže po 100 K. ki bi se Iah-ho plačevali tuđi v obrokih. Starosta štajerskih bojevnikov za obrtniške pravice g. R e b e k iz Celja poroča o strokovni obrtniški organizaciji. Prinese na govorniški oder bilančno tehnico in pravi, da je mnogo premišljeval, kaj bi se dalo še storiti za napredek slovenskih obrt-Bikov in prišel je na neko posebno misel. Ta se tiče pač v prvi vrsti kovačev, kleparjev in Ključavničarjev, toda zanimala bo tuđi druge. Industrije Slovenci nimamo. Moramo jo še-Ie ustanoviti. Izdelovati pa znamo tuđi mi sami vse to, kar znajo naši nasprotniki, samo pravilno je treba naše delo organizirati. Za danes ho-čem kovačem in ključavničarjem Iju-tomerskega okoliša na podlagi tele bilančne tehnice pokazati boljšo bo-dočnost. Čisto priprosta stvar je, taka tehnica. Vse, kar vidite na njej, je lito železo. Posamezni deli se kupijo kot surovina. Sestava se da izvršiti le z ročnim delom in nikdar ni mogo-ča pri tem konKurenca s siroji. Investicije treba malo: pilo in še nekaj malenkosti. Vse investicije stanejo par kron. Zasluži se lahko lepo. Su-rovine pri tej-le tehtnici pridejo na 10 do 12 kron, proda se jo lahko za 20 kron. Delo enega dne je torej do-volj dobro plaćano. Govornik nasve-tuje ustanovitev surovinske zadruge za Ijutomerski, ormoški in gornjerad-gonski okraj. Ta zadruga naj združi kovače in kljueavničarje omenjenih okrajev. Vlada naj posije svojega in-štruktorja, ki naj priredi večtedenski poučni tečaj v Ljutomeru, na kate-rem se bodo elani zadruge natančno naučili izdelovati bilančno tehtnico in kjer se iih bo poučevalo tuđi glede uporabe tež v posameznih državah, ki bi prihajale za porabo teh tehtnic y poštev. to so Avstrija, Ogrska, Hrvatska, Bosna in Hercegovina, Srbija, Bolgarija, Crna gora in Turčija ter Grška. S pomočjo konzulatov pa bi se morala organizirati prodaja. Danes se izdelujejo te tehtnice na Nižje Avstrijskem in na Češkem, na jugu ni nobene. Pot do Carigrada nam je odprta. Kakor imajo n. pr. na Koroškem Boroveljci svojo puškari-jo, v Kropi svoje žebljarje. tako bi v Ljutomeru dobili izdelovalce bilančnih tehtnic. Več tisoč bi se jih lahko izdelalo vsako leto. Kadar kovač ali ključavničar nima drugega dela, pa bi izdeloval bilančne tehtnice. Lepi tisočaki bi prišli iz drugih krajev med vas, kar bi pomagalo povzdig-niti vašo blagostanje. Za druge kraje pa se bo sčasoma moralo najti nekaj podobnega in druge stroke. Vsi govorniki so želi za svoja izvajanja toplo zahvalo. 4. točka »Obrtni naraščaj in Šolstvo ter obrtni škodljivci« je odpadla. ker je pre-davatelj g. Č r e t n i k bil žal zadržan priti na naš shod. Predsednik Župane omenja, s kako odločnostjo je nastopil dež. po-slanec dr. Kukovec v dež. zboru za pravice obrtniškega stanu. Njegove-mu nastopu je mnogo pripisovc. i, da se s pomočjo klerikalnih poslancev storjeni sklepi ne bodo uresničili. Iskrena mu hvala! (Živahno odobravanje.) (Konec priho>Iiijič.) Revolucija v Albaniji. Vstaši. »Tribuna« poroča iz Brindisija: Neki albanski vodia, ki je dospe! sem, je izjavil na vprašanje, ali bi bi! mogoč sporazum med vlado in muz-limanskimi Albanci, da je tak sporazum popoinoma izključen. Muzlimanl ne bodo prej odložili orožje, predno ne bo vihrala nad Albaniio zastava polmeseca. Na prvo znamenje se bo zbralo nad 20.000 vstašev. Vstaši imajo dosti orožja in municije in tuđi več topov. Iz Drača poročajo o smjti Aiifo Hitačta. glav&ega pio- vzročitelja nemirov v Albaniji, da ga je policijski prefekt v Elbasanu ustrelil. PreJ Je bit Arif Hikmet poii-cijskega prefekta smrtno ranit Položi v Draču In pogal—|i. V Draču in okolici je sedaj vse mirno, ker caka prebivalstvo na uspeh sestanka in pogajanj kontrolne komisije z vstaši.Avstro - ogrska divizija obstoječa iz bojnih lađi] »Viri-bus Unitis«, »Tegethoff« in »Zrinv« bo ostala do sobo te pred Dračem. Kontrolna komisija je odšla 3. t, m. ob 2. popoldne v Sjak, da se poga-ja z vstaši. Ob 7. zvečer je že zopet prispela v Drač. Vstaši vztraMo pri svoji zahtevi, da dobe mohamedan-skega vladarja, v ostalih zahtevah so pripravljeni popustiti. Komisija pravi, da je niena misija sedaj končana ter to sporočila tuđi knezu. Knez pa, ki se je ojunačil, ker vidi pred Dračem toliko vojnii ladij. na katere lahko zbežu si ie pri-držal odlocitev. Knez je porabil čas, ko so se vršila pogajanja, da se je pripravil na rnajhno akcijo. Pozval bo vstaše, da naj odlože orožje sicer da jih bo s silo razorožil. Tako si namreč to predstavlja knez Wied, ki ostaja čez noč na raznih vojnih lad-jah, podnevi pa se pripelje v Drač. Teh njegovih potov vojne ladje ne smejo spremljati s streljanjem, sicer bi njegovi »podanik!« vedeli, da igra knez z njimi skrivalnico. V Draču je med tem zavladala popolna anarhija, ker nobeden ne ve, kdo ima pravza-prav glavno besedo, knez, ministr-stvo ali kontrolna komisija. Avstro-ogrski in italijanski poslanik si na-gajata, kolikor si moreta. Ce bi tuđi vstaši ne stali pred Dračem, bi bil ta položaj nevzdržljiv. Kaka brezgla-vost vlada v Draču in zlasti v knežji palači, dokazuje tuđi sledeče poroči-lo: V kritičnem položaju, v katerem se nahaja Albanija, misli knez, da je našel najboljšo rešitev v imenovanju holandskega polkovnika Thomsona za armadnega poveljnika. Thomsona imajo vse stranke rade ter uživa pri ljudstvu velik ugled. Knez ga je ime-noval najprej za poveljnika Drača, potem pa je izjavil, da ga bo postavil na čelo vse oborožene sile, orožni-štva, policije in iregularne milice. Thomson naj bi bil zasedel mesto Esad paše. Sprejel je ponudbo, ob-enem pa je zahteval od kneza, da uredi njegovo razmerje napram nje-govemu predstojniku generalu de Weeru, ker.ne more biti vojni mirri-sier in imeti nad seboj človeka, ki more vse njegove naredbe prepreči-ti. Tuđi obstoja med Thomsonom in de \Veerom očiten spor. De Weer se protivi Thomsonovi zahtevi. Zato skuša knez de \Veera odstraniti. Po-klical ga je k sebi, in mu zapovedal, da naj gre v Skader, da tam organi-ra orožništvo. De V/eer se je kneže-vemu povelju uprl in se pritožil pri kontrolni komisiji, med tem pa je ostal v Draču in Thomson, ki ga je knez imenoval za vojnega ministra, ne more nastopiti svoje službe. Velesile. Iz Petrograda poročajo, da bodo velesile odposlale 200 mož sned-narodne skadrske posadke v f>rač. Ta oddelek bo stal direktno x>< 1 po-veljništvom mednarodne kon rolne komisije. Nemčija in Anglešk:- sta izjavili, kakor poročajo iz RirrL . da sta pripravljeni poslati pred Drač po eno vojno ladjo. V Rimu so mnenja, da to še ni mednarodna okupacija, pač pa prvi korak za tako okupacijo. Rusija in Francoska bosta poslali tuđi po eno vojno ladjo. Vsaka izmed teh štirih ladij bo imela s seboj 250 do 300 mož. Štajersko. Pomen Ijutomersfce obrtniške manifestacije. Opisali smo na drugem mestu veličastni obrtniški shod v Ljutomeru. Brez kričeče reklame, brez nasilnega agitiranja s prižnice in spo-vednice — sredstvo, s katerim zga-njajo klerikalci ljudi na svoje skup-ščine — se je zbralo v Ljutomeru do 300 obrtnikov. Bilo je to eno izmed najboljše obiskanih zborovanj, kar smo jim imeli že par let sem na Sp. Stajerskem. Pokazalo se je, da se naš" obrtnik v istini prebuja in hoče imeti svoj prostor na solneu Storil je korak naprej, spravil se je na pot, ki je prospešna ne samo za njegov stan, temveč za ćeli naš narod na Spodnjem Stajerskem. Kajti na nobenem stanu še ne visi toliko nemškutarske žlindre, toliko predsodkov proti »novosloven-ščini«, proti našim narodnim zahtevam vobče kakor na obrtniškem. Nočemo s tem reci, da je morda nmS kmet vobče bolj naroden. To ne, ali za kmeta smo doslej gotovo bolj skrbeli ko za obrtnika. Ta živi ponajveč v mestih, trgih in v laprtih krajih, kjer ima tujina velik upliv. NemSki obrtnik si je ustvaril na Stajerskem fe lepo stanovsko organizacijo. Stanovski, gospodarski interesi prevladujejo da- ims SMrsilnj irag«g» te ni čoda, 4a naš nemškutarski in nezavednejši slovenski obrtnik prav rad škili v nemiki tabor in simpatizira x nem Skini obrtniški mi organla^cijami, đodm gleda iiftsaupno ob strani, kaj borno pač napravili in dosegli »Slovenci«. Videli smo v Ljutomeni, da razpota-gajo nali obrtniki že s prav dobrimi agitatorji in organizatorji; vsem govornikom se je poznale, da razume-vajo pomen obrtniške organizacije, da se zavedajo sredstev, s katerim i bi se dalo resiti marsikatero težko socijalno in gospodarsko vprašanje, kl se tiče obrtništva. Povedali so mnogo in veliko lepih idej se bo razživelo med obrtništvom. Ali pokazalo se je pa vseeno, da bo še treba za marsikatero v Ljutomeru načeto vprašanje globo-kega studija in priprav. Jasno je, da vsega takega in tega dela ne zmorejo obrtniki sami, rabijo duševne in de-narne pomoči. Rabijo prijateljev in svetovalcev tuđi iz vrst neobrtnikov. Želeti jim je gorko taistih, ne morda plitvih štrebarjev, temveč demokratično čutečih, globoko naobraženih mož. Lepa naloga se odpira tu za marsi-koga v našem taboru — kajti dejan-ske razmere nas bodo silile z obrtniki skupaj in zlasti ne bodo najslabše, ako naši narodnopolitični krogi iščejo po dr. Kukovčevem zgledu tesnih sti-kov z obrtništvom. Razvila se bode iz tega prav lahko zdrava stranka srednjega stanu, zdrava slovenska meščanska stranka. Praktično delo bo v bliŽji bodočnosti: skrbeti za priklop-Ijenje vseh zadrug Zvezi, skrbeti za zdrav naraščaj, skrbeti za razvoj obrtniških gospodarskih zadrug. Sporedno naj gredo temeljita predavanja o vprašanjih, ki so bila v Ljutomeru načeta in — nujno potrebna reorganizacija obČeslovenskega obrtniškega društva v Celju v pravo obrtniško politično društvo v smislu Franchetti-jevih nasvetov. Življenja in gibanja pa je treba mnogo, da ne zaspi interes javnosti in — Širokih vrst obrtništva. Zgodovina bo vsakomur hvaležna, kdor bo pomagal kaj za razvoj našega obrtništva storiti. Nezaupnica slovenskega obrtništva na Sp. Stajerskem k erikal nim dežeinim poslancem. Resolucija, skienjena na Ijutomerskem obrtniškem shodu, se glasi doslovno sledeče : »Na prvem velikem obrtniškem shodu v Ljutomeru zbrani slovenskoštajerski obrtniki protestirajo z ogorčenjem proti nastopu poslancev Kmečke zveze zoper interese stavbinske obrti v stajerskem deželnem zboru. Udarec proti kakršni-koli panogi slovenske obrti obsojajo kot škodljiv za ves slovenski narod na Stajerskem. Obenem izrekajo zbrani obrtniki gosp. dež. posl. dr. Kukovcu toplo zahvalo za njegov možat nastop v prid koristim slovenskega obrtništva « Dol pri Hrastniku. Občni zbor C. M. podružnice se ne vrši zaradi nastalih ovir v nedeljo. dne 7. junija t. L, marveč se preloži na poznejšo dobo, kar naj blagovolijo vzeti na znanje oni, ki so že prejeli vabilo. Občinske vollt'e v Laškem trgu se vrše v ponedeljek dne 8. junija. Na izrecno željo laških slovenskih kro-gov se doslej z njimi nismo ukvarjali. »Grazer Tagblatt« izraza mnenje, da bodo Nemci v 3. razredu najbrže pro-padii iz Žalca Jutri, v Četrtek dne 4. junija bodo šli k namestniku grofu Clarvju župan Sirca, podžupan Roblek in dež. posl. dr. Kukovec v zadevi skorajšnje otvoritve Žalske sole. Slovenjbistriški občinski zašto p je, kakor nam poročajo graški listi, dne 2. junija soglasno sklenil zahvalo namestniškemu tajniku ba-ronu dr. Neugebauerju za »vedno bla-gonaklonjenost in krepko podpiranje mestnih interesev«. Dr. Neugebauer je, kakor znano, imenovan za urad-nega vodjo slovenjgraškega okr. gla-varstva. To le vsiljivo priporočilo slovenjbistriških nemškutarjev mu službe na novem mestu ne bode olajšalo. št. Pavei pri Preboldu. Kakor je bilo že naznanjeno, priredi naš »Sokol« v prostorih Sadnikove gostilne lepo ljudsko igro »Revček Andrejček«. Po igri je na velikem in krasnem vrtu prosta zabava. Preskrbljeno je za dobro godbo. — Upamo in pričakujemo gostov od vseh strani, zakaj zvezt z vlaki, kakor z avtomobilom so nad vse ugodne. Za izlete si ni mogoče misliti lepšega cilja, nego je Sadnikova gosti!na ob Zeleni Savini in gotovo ne bo žal nikomur, da je priSel nas po* setit »Sokol« v Št Pavlu se ima boriti z raznim i težkočami in je požrtvo-valnost naših fantov velika, da si upajo prirediti večjo prireditev, ter jo je treba nagraditi. 7. junija 1914 vsi v Št Pavell Abiturijffiti e. kr. gimnazije v Mariboru (pod »Dramatičnim društvom v Mariboru) vprizore v nedeljo, dne 14. rožnika v prid dijaški kuhinji pod pokroviteljstvom ravnatelja gosp. J. Tominška in svojega razrednika gosp. profesorja Fr. JerovSka narodno igro »Deseti brat«. Med odmori svira pomnožen dijaški orkester. Blagajna se odpre ob 7. zvečer. Začetek ob & zvečer. Z ozirom na dobrodeini namen se preplatila hvaležno s prej e majo. Predprodaja vstopnic pri g V Weixiu, Glavni trg St. 22. Boi trn okrajno posojilnJco v LJtitomeru. Do leta 1908. so stali na čelu okrajne posojilnice v Ljutomeru možje, kateri nišo poznali v delova-nju svojega zavoda politike, katerim je bil na srcu le blagor našega ljudstva. Pod vodstvom svojega usta-novitelja in dolgoletnega načelnika umriega g. Ivana Kukovca je delava-la ta posojilnica v prid muropoljske-ga kmeta, takrat je našel naš kmet, brez razlike na politično mišljenje, pri tej posojilnici svojo pomoć, nikoli se ga ni vprašalo, kateri stranki pripada, ampak gledalo se je na to, ali je potreben. Pa prišlo je leto 1908! To je bila doba, kb je začela klerikalna stranka, na Čelu jim bojeviti ka-plani, ki so neKdaj tako radi ustanav-lja.li svoja konzuma društva, zanaša-ti svojo politiko tuđi v denarne zavode. Napeli so vse strune, poprijeii se vseh dovoljenih in nedovoljenih pri-pomočkov, in posrećilo se jim je, dobiti tuđi našo posojilnico v svoje roke. Takratni, sedaj rajni načelnik g. Kukovec je spoznal že takrat, kake posledice bode imelo to za posoiilni-co. Ta skozi in skozi pošten in naroden mož, je pri prvi takratni seji na-čelstva rekel kaplanu Škamlecu predno se je seja začela, sledeče: »Gospod kaplan, opozarjam vas, da je to denarni zavod ter vas prosim, da ne nosite v te prostore politike.« Pa žalibog, te besede blagega rajn-kega se nišo upoštevale. Z letom 190«. se je zanesla v ta zavod, kakor tuđi v večino drugih po Sp. Stajerskem, klerikalna politika. Silili so v zavode ljudie, ki niti pojma nišo imeli o denarnem poslovanju in katerim se je šio le za komando in pa za korito. Ko so dobili klerikalci posojilnico v roke. so pričeli takoj s svojim »plodonosnim« delom. Kakor je znano, smo dobili na naše lepo Mursko polje bogve od kod privandrane me-nihe, Salezijance. Ti so znali s svo-jimi obljubami omamiti našega do-brega kmeta, da jim je postavil samostan, v katerem bi se naj baje vz-gajali naši slovenski otroci ter se urili v raznih strokah. Slovenski kmetje, samostan ste postavili, sprli se večkrat zaradi tega v svojem so-rodstvu, nakopali si pri lastni žlahti sovražnike, misleč, da bodo od tega imeli otroci dobiček. a poglejte sedaj! Komu ste zidali, za koga se žrtvovali gmotno in duševno? Za tujce, ki ne razumejo vašega jezika, ki imajo sedaj na podlagi vaših žu-ljev toplo gnezdo! Slovenski starši, pcvejte mi, koliko sinov imate sedaj v tem samostanu v soli! Nobenega naših otrok ne sprejemajo, tam se šopirijo tuji ljudje, druge narodnosti, iz drugih držav, preveč smo jim ver-jeli. a sedaj je prepozno. In ti ljudje, ki ne razumejo našega jezika, ki ne morejo umeti naše duše, ki nimajo pojma za naše težnje, ti ljudje bi naj bili naši prijatelji? Ne, nikdar! In tem Ijudem je dala okraina posojilnica v Ljutome™ 15.000 K, beri petnajstti-soč kron na razpolago, in to brez-obrestno! Tebi pa, muropoljsKi kmet, ki mnogokrat krvavo potrebu-ješ posojila, reče, nimamo denarja, če pa ti da, pa v kratkem zviša obre-sti. To so tišti prijatelji ljudstva, katere povzdiguje dopjsnik »Slov. Go-spodarja« v nebesa! To je bilo delo novih ljudi pri posojilnici, ko so jo dobili v svoje rake. Na občnem zboru leta 1912. je namreč kaplan Kos predlagal. naj se dovoli zgoraj opisa-nemu samostanu brezobrestno poso-jilo v znesku 15.000 K. Predlog se je seveda sprejel, saj je kaplan imel svoje ljudi že preparirane. A Čujte dalje! Ta predlog niti ni bil na dnev-nem redu in bi se o njem niti glasovati ne smelo. Pa kaj se briga kaplan postave! No, in od kod so vzeli go-spodje ta denar. Iz one fonda, ki ga je naložil rajni g. Kukovec za ustanovitev meščanske ali slične sole na Murskem polju__Tako se sedaj, gospodari v okrajni posojilnici! AH še naj navajamo druge prav kričeče slučaje? Bilo bi to odveč, saj so vsi znani! Zato kličemo vsem, ki so dobre volje: V nedeljo, dne 7. junija 1914 pokažite, da znate svobodno misliti in pridite slovenski narodno zavedni kmetje, vrle žene na lepem Murskem polju, dne 7. junija 1914 na volišče polnoštevllno ter obračunajte korenito z tištim, ki so vas dosedaj izrabljali v svoje namene, ter oddajte vsi kakor en mož svoje glasovnice za te-le kandidate: Kos Mihael. Ljuto-mer; nam, Rajh Aiojzij st.. Ljuto-mer; Marko vi č Franc, Ceza-njevd; nam. M a r k o v i č Jože, Ce-zanjevd; Rajh Joško ml-. Mota; nam. R a k o v e c Aiojzij, Podgradje; Post rak Ludvik, Moravci; nam, Rožman Jože, Stara vas; Ser-Sen Alojzi), Veržej; nam, Sevcr Mačko- SlroCia ya&. ^ Ropošfta. Sola in svobodomJselstvo. Pod tem naslovom prinaša nemškokleri- kalni »Karntner Tagblatt« daljšo notico iz spodnjega Koroškega, v kateri se pritožuje, da so učitelji tamkaj v službi svobodomiselstva in da je verno katoliško ljudstvo primorano te učitelje plačevati. Za vzgled navaja nekega slovenskega učitelja, ki dobiva ob sobotah od nekega »svo-bodomiselnega« društva razne časopise, ki jih baje razdeljuje med učence. Baje je že veroučitelj prepovedal otro-kom Jemati te časopise na dom, a je učitelj zagrozil učencem, da jih bo zaprl, Če ne vzamejo časopise. — Značilno za notico tega lista pa je dejstvo, da se direktno imenuje kraj učiteljevnga delovanja in začetna črka njegovega imena ter da se pozivlja vse mogoče faktorje, naj ukrenejo potrebno, da se naredi konec temu početju »svobodomiselnega« učitelja. So pač povsod enaki ti klerikalci, denunciranje jim je prešlo pač v meso in kri. Drobne novfce. —Prijetata-tica. Kakor smo že poročali, bilo je pred nedavnim časom ukradeno v Št Rupertu pri Celovcu bivajoči gluho-nemi perici Mariji Hofer več obleke, perila in sličnih stvari v vrednosti nad 100 K. Glavna krivka, natakarica Marija Letzl, je ušla, predno so jo mogli prijeti. Sedaj se je posrečilo nekemu orožniku, da je prijel tatico na nekih svislih v blizini Celovca. Oddal jo je okrajnemu sodišču v Celovcu. — Poskušen samomor. Včeraj zvečer so opazili šetalci ob Glini pri Celovcu, da se je vrgla v Glino neka delavka. Potegnili so jo \z vode in oddali v bolnico. — Z dre-vesa padel. V Celovcu je bil neki 26 letni poštni uslužbenec zaposlen pri obrezavanju dreves ob telegrafični progi. Pri tem je padel raz drevo ter se hudo poškodoval na glavi. Zadobi] je tuđi hude notranje poškodbe. Pre-peljali so ga v deželno bolnico. — Tatvina. V hotelu Trabesinger za-posienemu slugi Blažu Škocijanu ukradel je iz njegovega stanovanja do sedaj neznani tat mnogo obleke ter več drugih vrednostnih stvari. O tatu nimajo še nobene sledi, vendar pa se sodi, da je moral tatvino izvršiti Človek, ki so mu domače razmere ddbro znane. — Okradeni hlape i. Iz nezaklenjenega hleva so ukradli neznani tatovi med spanjem hlapcev razne stvari za približno 90 K. Istr tatovi so ukradli kmalo nato posestnici Tereziji Pichler razne stvari, tako obleke in druge dragocenosti za nad 70 kron. Primorsko. »Piccolo« in občni zbor nem-škega Schulvereina. Ob Binkoštih se je vršil občni zbor nemškega Schulvereina ter sta »Piccolo« in »Wo-chenpost« vsa iz sebe veselja nad nemško - italijansko zvezo, ki je na tem občnem zboru dobila najvišji blagoslov. Pri tem pa ne misli »Pic-cclo« na dejstvo, da bo onim Italija-nom, ki imajo še kaj narodnega ponosa v sebi, to zelo neljubo, kajti s tem blagoslovom se je omogočilo nemškemu Schulvereinu ustanoviti mnego nemških sol po Primorju, kar zavednim Italijanom gotovo ne bo všeč. Pa se je »Piccolo« poleg tega dejstva še zelo blamirah Na zboro-vanju »Schulvereina« se je namreč razveljavilo pogodbo z odborom v Berolinu, ki je do sedaj pobiral pri-spevke po Nemčiji in jih oddajal društvu. Vsled tega dejstva ima sedaj »Schulverein« prosto roko, da bo mogel odslej ustanavljati tuđi po Nemčiji podružnice in da bodo te podružnice mnogo intenzivneje delova-le za »Schulverein« nego do sedaj glavni odbor v Berolinu. Tu omenja »Piccolo«, da tuđi Slovani dobivajo podpore od drugod, tako navaja, da so Hrvati v kraljevini Hrvaški, posebno pa v Zagrebu darovali za hr-vaško solo v Trstu. Iz tega izvaja »Piccolo«, da smejo tuđi Italijani v Trstu dobivati podpore od Italijanov iz kraljestva. Čudno je to naziranje »Piccola«, kajti vse kaj drugega je, če trzaški Hrvati dobivajo pomoč iz Hrvaške, ali pa če tržaški Italijani dobivajo pomoč iz kraljevine. To bi vpili vsi italijanski in nemsk listi po Avstriji, če bi dobivali Slovani v Avstriji podpere iz Rusije, Srbije in drugih slovanskih držav. In kak krik bi se vzdignil, kako bi se govorilo o panslavizmu, veieizdajalstvu itd., če bi se ustanovile podružnice recimo kakega slovanskega kulturnega društva izven meja naše monarhije? Je pač res čudno, kako iogiko uganjajo ti Italijani in z njimi sedaj zvezani Nemci! Istrske đežeinozborske volltve. V nedeljo, dne 7. t. m. vrše se volitve iz splošne volilne kurije. — V Pulju so v zadnjem trenutku postavili združeni moioariiki ypja£& ia ostati 126. štev. „SLOVENSKI NAROD-, dne 5. junija 1914. Stran 3. državni uradniki tuđi svojega kandidata v osebi višjega mornariškega komisarja v pokoju Henrika Riaviza. Sedaj pri teh volitvah bodo kandidirali v Puliu štirje kandidati in sicer Hrvati odvetniškega kandidata dr. Rudolfa Pederina, Italijani učitelja Rudolfa Korenicha, državni uradniki komisarja Henrika Riaviza in socijalni demokrati Ivana Lirussija. — Zanimivo pri kandidaturi višjega mornariškega komisarja Henrika Riaviza je dejstvo, da je tržaška »Wo-chenpost« poskusila podtakniti tega kandidata Hrvatom in da je agitirala za laškega kandidata. Dejstvo pa je, da ie kandidat državnih uradnikov Riaviz zmeren Italijan, nikakor pa j-frvat ali Slovan. Vidi se iz tega pač jasno, da je ta list, ki tako laže, pač podkurljen od laske strani in da še ćelo uradniškega kandidata, za ka-terega bodo glasovali tuđi Nemci — ker se jim zveza z Italijani v Pulju gabi — obrekuje, samo za to, da bi Nemce pripravil k temu, da bi glasovali za laškega kandidata, ki je temu listu tako pri srcu. Iz Pulja nam poročajo, da so ljubljanski izletniKi, ki so se udeležiii \L izleta mornariškega društva na jug. pri odhodu na Brionske otoke, zapuščaioč Pulj, kričali >Heil«, kar je napravilo skrajno slab vtisk na pulj-sko slovansko prebivalstvo. Beleži-mo to brez komentarja! Sokol v Divači priredi v nedeljo 7. junija prvo javno telovadbo in veselico s plesom na prostem poleg re-stavraciie Mahorčič (baraka). Sode-lujejo tuđi okoliška društva in sežan-ska godba. Spored telovadbe, dobra postrežba in bogat srečolov, vse to bo vsakogar zadovoljilo, zato kliče-mo vsem prijateljem sokolstva Na zdar! in na svidenfe v nedeljo. V nedeljo, dne 7. t. m. se vrši dirka in tombola kol. društva > Danica- na Tržaški cesti. Goričani vsi k tomboli! Izpređ tržaske porote. Pri vče- rajšnji obravnavi proti pcšrnemu ofi-ciialu Biečarju radi velike posrne tatvine bilo je zaslišanih mnogo prič, od katerih niti ena ni mogla definitivno pričati za krivdo obtoženca, marveč ga je većina označila za zelo marljivega, zvestega in strogega uradnika. ki je vestno izpolnjeval svojo službo. Obravnava ni nudila nobene posebne zanimivosti in se na-đaljuje danes. Izpred porotnega sodišča v Rovinju, Pred porotnim sodiščem v Rovinju vršila se je te dni obravnava proti zasebnemu uradniku Cimadori, ki se je moral zago var jati radi pošt-nega ropa pri Pazinu. Obtoženec je odločno vse tajil in se je zagovarjal rako spretno, da so ga porotniki spoznali za nekrivega in ga je sodišče oprostilo ropa. Pač pa so potrdili vprašanje zaradi napačne zglasitve in prepovedanega povratka. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece težke ječe, ki jih je pa obtoženec s šestme-sečnim preiskovalnim zaporom že prestal. Spustili so ga na prosto. Drobne novice. Umri je v Se-žani po daiiši bolezni dobroznani go-stilničar Aloizij Šmuc. Bil je naroden in zaveden mož kremenitega značaja. N. v m. p.! — Aretiran žep-n i tat. Predvčerajšniem seznanil se je Giuseppe CrobaUo v neki razvpiti hiši v Trstu z nekim Ernestom The-random, ter se proti jutru peljal ž njim in se z nekim drugim človekom z avtomobilom iz mesta. Kmalu ra ie opazil. da mu ie Therand potegnil iz žepa denamico, v kateri je imel 30 K denaria. Therand ie hotel nohegT:ti. a Crobatto je skočil za njim, v istem trenotku pa je oni tretji izročii okra-dencu denarnico. Kljub temu so The-randa aretirali in oddali sodišču. — Nesreća. Predvčerajšnjim do-poldne je v Gorici pred ljudsKim vrtom hotel nekdo skočiti na motorno kolo. a je skočil tako nerodno, da je padel, motorno kolo pa je drvelo samo naprej in podrlo neko deklico. K sreči deklica ni bila poškodovana, medtem ko je neprevidni voznik do-bil par lahkih poškodb. — Samo-m o r. Predvčerajšnjem zjutraj našli so pasanti na vogalu ulice Orzoni v Gorici neko deKlico v položaju, ka-kor da bi spala. Ko so jo pasanti hoteli zbuditi, so zapazili, da je mrtva. Zdravnik rešilne postaje je konstatira!, da se je dekle zastrupilo. Vzroka samomora se ni dalo dognati. Truplo nesrečnice so prepeljalr v mrtvašni-co. — Električni tok ubil d e-1 a v c a. Pri plavžih v £kednju zaposleni 23ietni delavec Ivan Ceglar vrgel je v šali svojo čepico v zrak in je ta obvisela na električni žici. Ko jo je hotel sneti, ga je ubil električni tok. Bil je na mestu mrtev. Dnevne vesti. -f- Kaj pa naša vlada? Dokazano je, da so £ispodie dr. Lampe, Pe-gaa in Zaiec v svoji kstnosti kot de- želni odbornik! vojvodine Kranjske s fingiranim razpustam postajnskega gospodarskega odbora izvršili tak-šno volilno sleparijo, da smrdi do neba in da bi jim moralo državno pravdništvo v smislu zakona v var-stvo volilne svobode takoj stopiti na vrat. O vsem tem je natanko poučena naša deželna vlada, ki pa doslej ni niti s prstom ganiia, da bi napravila konec skandaloznim razmeram y vodstvu deželne uprave. Će sme-jo posamni deželni odborniki brez vsakega odpora, da, brez vsakega najmanjšega protesta s strani vlađ-nih organov javno, pred vsem svetom izvrševati takšne lopovščine, kakršno so s fingiranim razpustom gospodarskega odbora v Postojni iz-vedli Lampe, Pegan in Zajec, l»ak-šne lumparije uganja ta troperesna deteljica sele za kulisami, med šti-rimi stenami deželnega dvorca, ko se jim ni treba bati svetlobe dnevne luči! Da ve vlada marsikaj narav-nost gorostasnega tuđi izza teh kulis, to je nam znano čisto pozitivno. A kljub temu molči k vsemu, ka-kor da bi bila gluha, nema in šlepa. Pa ne da bi igrala pod enim klobukom in ležala pod eno odejo z onimi poštenjaki? Ne moremo tega prav verjeti, ker si pač ne moremo predstavljati, da bi naša deželna vlada Kljub njeni notorični Ijubezni do kle-rkalcev, padla že tako globoko, da bi posamnim klerikalnim korifejam dajala popolno svoobdo, da lahko navzlic zakonu in morali izvršujejo, izrabljajoč ćelo vladno avtoriteto v svoje umazane svrhe, največje lo-povščine. Pa naj bo to že taka ali drugače, eno je čisto gotovo, da je \lada seodgovorna za vse čine in zločine, ki jih pred njenim! ocrni iz-vršniejo kranjski Marati Lampe, Zajec in Pegan in bo za to tuđi na pri-štojnem mestu kticana na odgovor! -^ Zadnja nesreća na gfavnem kolodvoru. Zadnja nesreća, ki se je aogodila na giavnem kolodvoru, ni bila tako neznatna, kakor se je spo-četkoma mislilo. Mi smo se takoj, ko 5mo izvedeli za nesrećo, obrnili te-leionično na telefonični urad glav-nega kolodvora, kjer se je pa cglasil neki nadut nemški uradnik ter nas prav surova nahrulil, da ne razume slovensko. Toda o tem borno še govorili. V poštnem vlaku državne že-leznice se je nahajal ćeli IV. a razred tukajšnjega liceja. Ko je brzo-vlak zavozil ob postni vlak, sc> učen-ke deloma popadale na tla. deloma so se zelo prestrašile. Težko si je pretresel živce vie profesor dr. Prei-ner, ki najbrže ne bo nikdar popol-norna ozdravel. Dne 30. maja je na-stopil trimesečen dopust. Precej hu-do se je poškodovala na nogi gospodična Ivanka Hrastova. Epa učenka je bila od strahu več dni bolna in je morala ležati. Sicer se bodo pa po-sledice strahu pojavile pri učenkah sele po7ne!e. In Ie slučaju ?e pripisati, da se ni zgcdila vel;ka nesreća, ki bi zahtevala mnogo človeških žrtev. Ta nesreća je glasen opomin mero-dainim krogom. Zelezniški strokov-nj:;ki so že pred časom, ko se je jela graditi belokranjska železnica, prorokovali, da se bodo prav gotovo na giavnem kolodvoru dogaia1 • nesreće, ker je kolodvor za tako ogromen promet popolnoma neprir eren in premaihen. Južna železni t in že-Iczniško ministrstvo že le^ in leta obetajo nov glavni kolodvor v Ljubljani. Znano je, kako se je Hvši župan gosp. Ivan Hribar tru 1, da bi izvojeval nov kolodvor. Obljubili so vse. storili pa do danes nič. Vzroka za to neodpustno postopanje teh d*-eh činiteMev ni treba dolsro iskati. Ljubljana je slovensko mesto, vsled tega ga uprava Južne železnice. ki je večinoma franeosko podjetje, ki pa ima nemško - nacijonalno vodstvo, in pa železniško ministrstvo, ki ima tuđi nemsko - nacijonalnega voditelja, popoJnoma prezirata in takore-koč za nos vodita. Pruga nemška mesta, kakor Beljak itd., ki nimajo niti primeroma toliko prometa, so Ie mignila, pa so dobila nove, moderne kolodvore. Ljubljana je danes v tr-govskem in strateeičnem oziru nekako pofredovališče med severom in jugom, pa ima zastare!, premajhen kolodvor, kinikakor ne zadosča seda-njemu prometu, ki se od dne do dne veća. Toda o tem so merodajni kro-gi popolnoma dobro prepričani. Zda] pa nastane vprašanje: Kako piidejo pasažirii in železničarji do te^a, da moraio vsJed »»rezbrižnosti in malo-inarnostt tvegati dan za dncvoui svoje življenje. — Zaanja nesreća je, kakor smo že poudai jali, glasen opo-mir iiitrodajnim čimteliem, V tem slučaju pa prenehaio vsi obzirt v$a strankarstva in vsa politična ter narodna nasprotja. V interesu življenja in zdravja tisočev in tisočev pasažir-jev in železničarjev ima žetezn&ko ministrstvo dolžnost, da se pogodi z Južno železnico ter prisili, da zaćne nemudoma z gradbo novega glavne-ga kolodvora Merodajni faktorji pa naj z ozirom na to nesrećo s primer-nim poudarkom zafctovaio, da izpol- nita železiiiško ministrstvo in Južna železnica svojo dano besedo. 4- »Towarzystwo Slowianskie« v Krakovu je imelo pretekli teden svoje redno zborovanje, na katerem se je razpravljalo o jugoslovansKem vprašanju, tičočem se odpora proti Nemcem in Lahom. Glavni govornik je bil znani poznavatelj jugoslovan-skih odnošajev, prof. dr. Jan Ma-g i e r a , ki je v svojih zanimivih iz-vajanjih omenjal posebno težko sta-lišče, ki ga imamo Slovenci na Koro-škem v boju z nemštvom v soli, v uradu iy sploh v javnem življenju. Uspešnost tega boja otežuje dejstvo, da se je med Slovenci samimi pojavila »germanofilska < stranka, ki po-spešuje raznarodovalno delo »Siid-marke« in drugih bojnih nemških društev. Agresivnost Nemcev v ju-goslovanskih pokrajinah se vrši si-stemačno, podpirana od moćnih na-cijonalnih organizacij, dočim jim sta-vijo Slovani premalo odpornosti na-sproti. Ćelo v Bosni se krepi nemški zivelj, seveda podpiran od vladnih faktorjev. — Vsekako je za nas Slovence tolažljivo to dejstvo, da se odlični Slovanski klub krakovski zanima za naše težnje in Ie želimo, da bi se naši vplivni bratje Poljaki ne samo v kulturuem pogledu na nas ozi-rali, ainpak nam tuđi v političnem boju n. pr. v državni zbornici, stali ob strani. Profesorju dr. Magieri in vrlemu predsedniku »Towarz. Slo-wianv<, ravnatelju dr. Zavvilinskemu pa želimo najlepših uspehov pri nji-hovem Kulturnem delu. -r Slavnostni sprevod nemške-ga šulrerajiia na Đunaju. Ni dolgo tega, da je uprizoril dunajski nemški Šulferajn nekak slavnostni sprevod avstrijskih Nemcev v provincijalnih narodnih nošah, ki se je kaj klavrno obnesel. Stavim, da bi se v vsakem večjem provincijalnem nemškem mestu enak sprevod uprizoril na do-stojnejši način, kakor na velikem Dunaju. Prav malo lepih in dobro raslih ljudi, večinoma stare, debele, našemljene babure in par sto pokve-čenih dunajskih purgarjev, večinoma v oglodani obleki alpskih Nemcev, ki se poda Ie dobro razvitemu teiesu. Različne skupine so bile bolj maškaram podobne in so povzročile med gledalci mnogo smeha in oštre kritike. Tuđi nič navdušenja. Dasi so mežje in ženske v sprevodu nepre-nehoma kričali >HeiH«, vriskali in z robei vihrali, ni to povzročilo med gledalci nikakega odziva. Tu pa tam se ie oglasil kak Vsenemec in zavpil »Heil!- Kar je gledaJcem še naibolj u^ajalo, je bila to ženitovanjska skupina Korošcev v slovenski narodni nosi ziljanskih Slovencev. \'prašamo te vsenemški »Schulverein«, kaj imajo opraviti slovenske narodne nose v sprevodu pristnih Nemcev? Se pa Ie radi dičite s slovenskim perjem, baš kakor s koroško slovensko narodno pesnijo. ker f^mi nimate Jiič kaj takega v domači zalogi. V kakih nespretnih rokah je bil aran-žma, svedoči najbolje sledeči dogo-dek, ki je povzročil po Dimaju mnogo smeha. Dunajski župan se je nam-reč pripeljal z avtomobilom, da bi se udeležil vsenemške veselice v Dreherjevem parku, toda aranžerji in reditclji veselice mu nišo dovolili vstopa in so se ga na prav neprija-zen način odkrižali. Sele pozneje se ie razširila govorica, da ?e bil dotični spodeni gospod dunajski župan Vv'eiskirchner. + ResniČno veUk državnik je, kdo? Morda naš minister zunanjih del grof Berchtold? Kaj še! Resnično velik državnik ie pravkar odstopivši srbski ministrski predsednik Nikola Pasić. Pa ne da bi se mislilo, da morda to rrdimo mi. ne, to zatrjuje du-najska korespondenca >Die Information ", o kateri praviio, da je v prav ozkih zvezah s krogi, ki stoje čisto blizu prestolonasledniku nadvojvodi Franu Ferdinandu. V svoji izdaji z dne 3. junija piše ta korespondenca dobesedno: »Neposlušnost gotovega dela srbskega oficirskoga kora in na-sprotstvo opozicijonalnih frakcij v narodni skupščini. je končno Dovzro-čilo, da je odstopil gospod Pasić, o čemer se je sicer po končani drugi balkanski vojni že neprestano govorilo. Da se j£ kralj odločil ločiti se od najznamenitejšega državnika Sr-hije. od enega izmed na|znamenitej-ših vse Evrope, to je vsekakor pre-senetljivo . . . Z odstopom gospoda Pasića izginja začasno ali morda stalno s svetovnega pozorišča velika zgodovinska figura, resnično velik državnik in eden izmed najpomemb-nejših nasprotnikov avstro - ogjrske monarhije . . .« Tako sodi o velikem srbskem državniku »Die Information«, korespondenca, o kateri šepe-čejo, da je glasilo belvederskih kro-gov. Ta sodba »o najpornembnejšem nasprotniku naše monarhije« je vele-značilna zlasti zaraditega, ker se v isti korespondenci izreka semtertja naravnost uničujoča sodba o naših avstrijskih državnikih, zlasti pa o grofu Berchtoldu. Da, da, mala Srbija ina* kakor pravi »Information«. »resnično velike državnike«, velika Avstrija pa tako male, tako majhiie, tako majćkene , . . — Slovensko Matico« zastopa pri odkritju spomenika Dositelja Obradoviča v Belgradu njen odbornik g. poštni nadoskrbnik v pok. Anton K o d e r. — Naš članek »2eiezniska pro-ga Novo mesto - Metlika - Karlov ec in Madžari« je priobčil včerajšnji po-poldnevni »Obzor« v celoti na uvod-nern mestu. »Obzor« proglasa ta članek kot »značilna razkritja »Slo-venskega Naroda« glede hrvatskega jezika na železnicah.« — Smrtna kosa. \T sredo je v tukajšnjem LeonišČu v visoki starosti 80 let umri g. Matija K r a j c , po-sestnik in trgovec v Grahovem pri Cerknici. Pokojnika so prepeljali v Grahovo, kjer so ga danes popoldne položili k večnemu počitku. Matija Krajc je bil mož stare notranjske ko-renine, poštenjak vseskozi, odločen narodnjak in prepričan naprednjak. Bil je pristaš narodno - napredne stranke, zvest kakor skala. Na naš list je bil naročen dolga desetletja in mu je ostal veren do zadnjega vzdi-ha. Ob njegovi gomili žalujejo rodbine Krajc, Bartl, Turk, Fajdiga in Šer-ko. Pokojnik je bil oče dež. stavb. sveinika Matije Krajca in velepo-sestnika Alojzija Krajca v Grahovem. Bodi vrlemu možu ohranjen trajen spomin. Ožaloščenim rodbinam naše iskreno sožalje. — Liubliančanom v zgled in po-snemanje! Cvetlični dan na Dunaju je bil letos dne 1. maja. Sodelovale so poleg preprostih deKlic in gospo-dičen, na.ifineiše dame; pa tuđi visoka aristokracija se je udeležila zbirke in najodličnejši gospodje so spremljali dame. Uspeh je bil zelo lep. Nabralo se je v notranjem mestu 40.187 K v ostalih okrajih 156.123 K, skupaj 196.310 K. — Italijani v Trstu so imeli tuđi letos svoj cvetlični dan ter so nabrali v korist italjianskim društvom nad 25.0f>.) K. — V Gorici Je bil letos cvetlični dan meseca maja. Napravili so ga na isti dan Italijani in Slovenci. Italijani so nabrali 1700 K, Slovenci pa 2100 K. — Te številke naj nas, Ljubljančani in Ljubljančanke vspodbujajo k delu in k zavesti. Darujmo tuđi mi svoj »dar domu na altar!« — Narodno zavedni turisti naj ne pozabiio, da je jutri in v nedeljo cvetni dan za naše narodnoobramb-ne organizacije. Ne prihaja nam na misel, da bi jih pozivali, naj bi morda svoje nameravane izlete opusiili, to pa jih prosimo, naj polože mali dar domu na oltar s tem, da kupij" nekaj cdkupnic, ki jih dobe v pisarni družbe sv. Cirila in iMeroda. — Gospode in danre-peljali v bolnišnico. Zastruplienje. Predvčerajšniem je umrla v Pudobu pri Ložu štiriletna Terezija Mule, ker je zaužila neko strupeno rastlinsko seme. Izgubljeno. Včeraj zvečer od f>. do 7. ie bila izgubljena na poti od Starega trga do Zvezde srebrna ve-rižica z obeskom. Odda naj se v upravništvu. Braštuena noznanila. !I. redni občni zbor »Narodno Socijalne Zveze« v Ljubljani se vrši v nedeljo. dne 7. junija 1914, ob polu 10. uri dopoldne v mali dvorani »Na-rodnega doma« v Ljubljani. Pnevni red: 1. Nagovor in pozdrav predvodnika. 2. Poročilo o delovanju N. S. Z. v pretečenem letu. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo knjižničarja. 6. Poročilo nadzor-stvenega sveta. 7. Volitev vodstva N. S. Z. 8. Volitev upravnega odbora. 9, Volitev nadzorstvenega sveta. 10. Sprejem opravilnika in organiza-ciiskega reda N. S. Z. 11. Poločitev vpisnine in prispevkov članov. 12. Poločitev časa prihodnjega zbora delegatov. 13. Raznoterosti. Radi velike važnosti občnega zbora prosimo to^ne in zsnesljive udeležbe. Za osrednji odbor N. S. Z.: Kamil C e r -nyl. r.. t. č. tainik. Rudolf Juvan \. r„ t. č. predsednik. Zveza škontistov, podružnica Ljub'iana opozarja svoje elane na se-stanek. ki se vrši v nedelio, 7. t. m. lokal kakor navadno. Ker je ta me-sečni sestanek važen zaradi dnevne-ga reda, je nolnoštevilna udeležba nujno potrebna. Akad. društvo »Slovenija« ima v sredo. 10. t. m. ob 8. zvečer v lokalu Leitner I. Auerspergstr. svoj iz-rećni občni zbor. Goste vabimo. Rome stvor!. * Železniska nesreća. Iz Soprc-nja poročajo: 3. t. in. popoldne je v Lakenbachu znvozil poštni vlak v to-vorni vlak. Pri tem je bilo več nego đvajset oseb ranjenih. * Sleparski bančni ravnatelji. Iz Krakova poročajo: V Stan i slavu so aretirai; ravnatelja ondotne banke Twardo\vskega in Zajaczka. Tretji ravnatelj je pobegnil v Varšavo. Banka je prišla v konkurz. * Razprava proti tatu Mone Liže. Iz Fiorence poročajo: Pred tu-kaišnjim sodiščem se je 5. t. m. pri-čela obravnava proti Perugiji, ki je ukradel jMono Liso. Razprava bo trajala dva do tri dni. Sodni psihiatri so izrekli soglasng mnenje, da je Pe-rugia duševno defekten in da ni od-govoren za svoje dejanje. * »Empress of Ireland«. Iz Londona poročajo: Mornarji parnika ^Storstad« so bili v Momrealu areti-rani, ker so pri neki banki prezentirali šek\ glaseč se na ime nekega pa-sažirja ponesrečenega parnika »Em-i ress of Ireiand«. Sek in nekaj de-narja so našli v nekem reševalnem čolnu. * Avstrij-ski ogleduh priiet na liuskem. Gazetta polska« poroča, da so ruske oblasti v gubemiji Vilni zaradi ogieduštva prijete ter zaprle avstrijskega državljana Ivana Pol-nickega. Ob istem času je Ohrana izvršila preiskavo v Kievu pri avstrij-skemu častniku Bodeskulu, ki se je vračal iz Petrograda čez Kiev v Av-strijo. Ceprav nišo pri častniku niče-sar sumljivega našli, so ga vendar eskortirali do avstrijske meie. * Samomor defravdanta. Iz Be-rolina noročaio: V Frelleborgu se je 4. t. m. odigral na krovu ladije Preussen« vznemirljiv rrizor. Pri izkrcanju sta dva policista aretirala 311etnega bančnega defravdanta Michelsena iz Kodanja, ki je pred daljšim časom poncveril pri danski banki v Kodanju 44.000 mark. Ko so ga prepeljali na kopno, je potegnil iz rćera revolver ter se dvakrat ustrelil v giavo. Bil je takoj mrtev. Pri njem so našli dva čeka po 2000 kron in mnogo gotovine* ♦ Kai vm IhMfk jfeđo. S tem se bavi neki italijanski list, ki piše: Žabe, polže, ostrige in že na pol gnile kljunače ijubiio na Francoskem, Ita-lijanskem in Spanskem. Papagaji so najljubša jed Mehikancev. V Brazili-ji jedo neko vrsto mravelj v surovem maslu in drugih masteh. V Siamu smatralo jed iz mravljinčnih jajec kot nekaj posebno dobrega. V Maroku slastno jedo travniške kobilice v solati, praviio, da so boljše nego naj-boljši raki. Pečeni pajKi so največja slaščica prebivalcev v Novi Kaledo-niji. Kitajci jedo pasje meso, v vinu kuhane podgane, ptičja gnezda in sviloprejke. Na Antilih jedo krokodilska in želvina jajca, slednja uživajo s slastjo tuđi v mnogih drugih deže-lah. * Sufragetke. Iz Londona poročajo: Ker se kralj boji, da bi ga sufragetke ne nadlegovale, ne bo več zjutraj jahal v Hydepark. Iz istega vzroka letos tuđi ne bodo prirejali velikih vrtnih izletov v park kraljev-skega gradu. Ker se je že opetovano pojavila govorica, da nameravajo sufragetke odpeijati enega člana kraljeve rodbine, je policija odredila, da se specijalno nadzoruje in straži mladi princ ttenrik, ki obiskuje solo v Etonu. Miss Pankhurst, ki se zdravi vsled posledic stavke z lakoto v niši, ki je blizu kraljevega vrta, povzroča policiji velike skrbi. Hišo noč in dan stražijo. Navzlic temu se ji je posrečilo, odpeijati se na kopno, ne da bi policisti to opazili. Čez nekaj časa je prišla zopet v London ter se nastanila v neki drugi hiši, od koder se je odpe-ljala k demonstracijam pred kraljevo palačo. Govori se, da namerava vlada sodno zasledovati vse one, ki prispe-vajo za fond sufragetk. Najostrejše postopanje zahtevajo konzervativni časopisi. Liberalni poslanec Earl of Primrose, sin lorda Rosebervja in r.a-sprotnlk ženske volilne pravice, pa naglaša, da se mora potem nastopiti tuđi proti ulsterskemu gibanju. — V Belfastu sta dve sufragetki napadii dva šef-urednika, ki sta v svo'ih ča-sopisih pisala proti ženskemu volil-nemu gibanju. Ena izmed sufragetk, ki je zelo velika, je prijela urednika »Belfast Telegrapha« ter ga vrgla z njegovega stola na tla, med tem ko je druga sufragetka izpraznila stekle-nico nad njegovo giavo. Nato sta hi-teli sufragetki v uredništvo lista »Bel-fast Nevvs« ter tako pretepli glavnega urednika, da leži težko bolan. Obe so zaprli. — Govori se, da namerava vlada predložiti parlamentu predlogo, ki bo dala oblastim pravico, izgnati sufragetke, ki bodo ekscedirale. * Polet čez Atlantski ocean. Pred nekaj časom smo poroćali, da je raz-pisal londonski dnevnik >Daily Mai!.< darilo 10.000 angleških funtov. to je približno 240.000 kron, za polet čez Atlantski ocean. Te naloge so se po-prijeli z vso vnemo posebno Amerikanci in hočejo ab5o!virati ta polet že to poletje. Amerikanska javnost je za ta nacrt zelo navdušena in pod-pira vsestransko pogumne in pod-jetne letalce, ki so podvzeli polet, ki bo gotovo vzbujal pozornost vseh krogov v starem in novem svetu. — Ameriški listi priobčujejo sed:i nekaj podatkov o pripravan za t: sen-zacijonaien poiet. Sredstva za i gorostasno podietie je dal sin bi šego gcneralnega postnesa:a tnojstrn Zedi-njenih držav \Vanemakeria Kliman Wanemaker. Oracibo letalnega stroja, ki bo imel nalogo, izvršiti ;a polet, ki bo epohalen za aeronavtiko. je prevzei znani ameriški konstruktor letal Olenn H. Curtis. Trdno ogrodje letalnega stroja bo imelo popolno obliko velike ribe in bo dolgo 35 čev-Ijev (10*70 m) in široko na sredi 6 čevljev (180 m). Na lirbtu te letalne ribe bodeta prirejena dva krova, ka-terih večji bo meril 2440 in 244 m. Vijak iz inehaf;onijevega lesa, ki bo pritrjen na sprednjem delu, meri v premeru 366 m, goni! ga bo Štirici-linderski motor, ki bo proizvajal 200 konjskih sil. Oblika letala je podobna obliki ladje, in sicer zaradite-ga, da plove lahko tuđi po vodi v slučaju, da mora letalec pristati. Polet se bo vršil iz Nove Fundlandije na Irsko, proga znaša čez 3050 km. To progo nameravata preleteti letal-ca brez odmora. Letalni čas je pro-računan na 20 do 24 ur. torej bo treba preleteti na uro 155, odnosno 130 kilometrov. Letalca bosta preskrb-Ijena z vsem potrebnim za 30 ur. — Zanimivo pri tem je, da je proraču-nan stroj samo za hitrost 100 km na uro. Prireditelji računajo namreč na to, da bo onih 55. odnosno 30 km do-dal veter, ki piše skoro stalno v sme-ri vzhoda proti zahodu in ki je pro-porcijonalno z visino vedno močnej-ši. Polet bosta poskusila en angleški in en ameriški častnik. Angleška mornarica je imenovala za polet po-ročnika Porte. * Senzačen izum \tan\*n%ken inženirja Ulivija. Pervuchin, rimski dopisnik »l?u??kega Slova« poroča svojemu listu sledeče podrobnosti o senzačnem izumu italijanskega inže-nirja UUviJ*: Z% pred par meseci setn poroča! o nenavadnem izumu Ulivija: Vžgati razstreljivo iz ve'ike daljave. Tedaj sem se obrnil v Pimu na rusko osebnost, ki ima znaten vpliv v vojaških Krogih in ki je ob-enem priznan specialist, z vpraša-njem, kako sodi o tem senzačnem izumu. Zasmeja! se ie ter iekel v tonu, kateremu se ni ni^lo ugjvarja-ti: »Šarlatanstvo! Neumni hokusi, pokusi!« Kolikor veni, ie enako na-stopalo proti poskusom Ulivija tuđi vplivno časopisje — franeosko. T»>-da pri tem je bila ta taktika razumljiva. Treba je bilo pomiriti naneosko javno mnenje ter ga prepričati, da Italija, nasprotnica Francije, nima in ne more imeti v rokah tako grozne-ga orožja, ki bi v najbližji bndočnosti onemogočila vojno / Italijo, Pred par dnevi je podvzel inženir Ulivi, za čegar izum se zanima tuđi kralj, vrsto novih poskusov, ki jih italijanski tisk nazira — odločilne. Poskusi so dokazali, da je problem eksplozije iz velike odđaljenosti že rešen \n da te na svetovno pozorišče stopila nova in strašna inoč, ki po.neuia revolucijo v vojaštvu. Poskusi so se vršili v Florencr in se zdaj nadaljujejo v okolici Rima. Udeležujejo se jih med drugimi tuđi popularni admiral Por-nari, oseba, ki stoji zelo blizu Kralja in vživa veliko zaupanje. Admiral, ki je lastnoročno krmaril ladijo, ie odplul v sredino reke Arno ter poro-pil v vodo štiri podmorske torpede, izgotovljene od artilerijske uprave brez vsakega sodelovanja inž. Ulivija. Poskus se je vršil ponoći. Ulivi je bil s svojim aparatom, ki se lahko vioži v srednjevelik kovčeg in tehta kakili 100 Kg, izven okolice Florence na vrhu Monte Senaria v oddaljeno-sti 15 do 20 km oJ torped. S svetll-kajočini se signalom je sporočil admiral Uiiviju. da so bile bombe potopljene. Kakor hitro se je zasve-til signal, se je zaslišala velikanska eksplozija in iz reke se je dvignil visok steher vode. Ulivijevi žarki so takoj zasledili in zažgali na oddaljc-nos: 20 km prvi torpedo. Čez četrt ure je eksplodiral drugi in takoj na-io tretji torpedo. S četrtim se je ne-Kiij zgodilo. Voda ga je najbrže od-nesla dalcC: od mesta, kamor je meril Ulivi s svojinii žarki, Toda čez 20 minut je Ulivijev aparat zasledil rudi četrti torpedo ter ga pognal v zrak. £e pred nedavnim si je upal Uiivi zazidati razstreljivo blago v oddaljencsti osmih kilometrov. Zdaj jih zažiga na daljavo 20 km. Izjavil je: »To je Ie začetek. Delam zdaj na izumu, ki mi bo omogočil zazidati bombe, mine in tuđi ceie smodnišni-ce na oddaljenost 50, da tuđi 100 km. Problem je v teoriji rešen in praktično dokazana njegova pravilnost. Treba je Ie še okrepi ti aparat.« V kratkem času bo Italija na ta način v stanu če se ji bo zazdelo — razstre-licvati smodnisiiice v Avstriji, Nem-čiii iii Rusiji. Ce prične Italija vojno, more inž. Ulivi uničiti vojno mornarico karerekoli države, ne da bi do-pustil, da bi se približala italijanske-mu obrežju. Strašna sila, strašna moči Ali pa mogoče ćelo vlada nad svetom? S poskusi v Florenci so izvršili še en senzačen dokaz: inž. Ulivi s pomočjo svojega aparata kor. catira z matematsčno natanč-nostio na d-iliavo več deset kilometrov ekzistcnco kovinastili mas. Na ta način more z inalenkostnimi stro-ški iskati rude. kar znači gotovo revolucijo v rudarstvu ... Prišla je na svet nova grozna sila. ki obeta veli-kanske prevrate. Odkril jo je priprost italijanski inženir. Toda gorje onemu, Ki ignorira prihod te sile. Ta malomarnost bo morda odkupljena z življenjem neštevilnih človeških žrtev... V soboto, dne 6. junija 1919 se vrši ob pol 9. zvečer pri Moharju v Spodnji Stški javen shod narod nega delavstva. Položaj sleveoskega delavstva, poroča tov. A. Brandner, strokovni tajoik N. D. O. iz Trsta. Narodno delavstvo ▼ Šiški naj z veliko udeležbo na shodu pokaže, da je res narodno in stanovsko zavedno. Delavci in železničarji 1 Na javo em shodu obrazložimo svoje težnje in protestirajmo proti krivicam, ki se nam gode vsepovsod 1 V soboto vsi na shodl Telefonska in brzojavna porolSila. Velika debata v občinski seii v Trstu* Trst, 5. junija. V »redo se ie vr- bata o proračunu, kl Izkazuje 21 mili- { jonov 348.610 kron notrebićin in ! 19,582.680 K pokritja, torej 1,765.870 kron prlntankliaja. V generalni debati )• govoril g. dr. Wilfan, ki \e sijajno zastopal slovensko stališče. Slovenska mani&ina ne more odobriti proračuna iz ozirov na okolićanske Slovence In iz ozirov na Slovence ki prebivalo v Trstu, dasiravno prizna-va nekaterim gospodom njih dobro volio. Zastopal ie v sljajnem govoru stališče Slovencev. Slovenščina je v tržaški občini pripoznan deželni jezik in mestna uprava ne bi smela iz-koriščati inteligentnega slovenskcira prebivalstva, odrekati pa mu elementarne pravice. Zahtevai je, da nai občina prizna okolico kot integrujoč del mesta ali pa naj se odloči za av-tonomiio. Osvetljeval je občinsko upravo z vseh stališč, zlasti tuđi iz narodno*političn e strani. Zastopnik socijalnih detnokratov je stvarno prav temeljito razpravljal o proračunu, dočim je občinski svetnik Ari zastopal skrajno protislovensko stališče ter zlasti polemizira! z dr. Pue-cherjein. Seja je bila nato prekiniena ter se bo nadaljevala najbrže žele rrihodnji teden. Dr. VVilfan ie še en-krat priglašen k besedi. Ćeško - nemška spravna pogaianja. Praga, 5. junija. K včerajšnji seji načelnikov čeških strank, pri katerl je govroril poslanec Choc o izjavi ministrskega piedsednika grofa Stiirgkha v zadevi obravnave proti uredniku Simeku, se poroča, da je grof Stiirgkh v nekem protokolu, ki ga je izročil sodišču, izjavil, da je bil svoječasno obveščen, da bi narodno-socijalna stranka opustila pod goto-v»m pokojem obstrukcijo proti voia-ški predlogi. Da bi stranka terjala denar za gotove svrhe, pa v onem obvestilu ni bilo govora. Švihov mandat. Zamberk, 5. junija. Pri včerajšnji nadoinestni volitvi v 2amberku, ie bil izvolien narodni socijalist Ne-tolickv s 4411 glasovi proti socijal-nemu demokratu Krejčiju, ki je dobil 4075 glasov. Ogrska državni zbor. Budimpešta, 5. junija. V današnji seji ogrskega državnega zbora bo predloženih več zakonskih načr-tov, med njirni sporazum z Avstrijo glede medsebejne pravne pomoči in ižvršbe, nadalje tuđi predloga o od-goditvi uveljavljenja civilnopravdne-ga reda. Ogrska opozicija. Budimpešta, 5. junija Pri grofu Juliju Andiassvju so se zadnje dni vršila posvetovanja opozicijonalnih vodij zaradi enotne opczicijonalne stiankc. Ta posvetovanja sicer nišo imela zaželjenega uspeha, vendar pa se je sklenila volilna zveza med •rseiiii opozicijonalninn strankaini. Hrvatski sabor. Zagreb, 5. jun i ja. Včerajšnjo sejo hrvatskoga sabora je popolnoma iz-ijclnila debata o hranilnici v Karlovcu, iz referata poslanca Palečka je razvidno, da ima hranilnica 6,300.000 kron doiga, od te vsote odpadejo 3 milijoni na reeskompt, ostalo na vla-gatelje. Keferent se ie zavzel za sanacijo hranilnice, čemur je odgovar-ial poslanec dr. Lukinić, da o kaki sanaciii ne more biti govora. Mogo-ča ie Ie mirna likvidacija ali pa konkurz. Konkurz bi spravil v nesrećo še ćelo vrsto drugih nianjših zavo-dov, medtem ko bi likvidacija resila vsaj del ylog. Oddelni načelnik Fo-droczy izjavlja, da bi vlada omogo-čila mirno likvidacijo z večjo vlogo, tuđi avstro - ogrska banka bi prispe-vala s 400.000 K. Kljub temu bi morah utrpeti viagatelji 50Jo svojih vlog. Frankovec Novak je napadal nato razne denarne zavode, med rjimi tuđi -»Prvo hrvatsko hranilni-co«, kar ie izzvalo prave viharje ter ga je predsednik pokiical k redu. Ker se hrup Ie ni polegel, ie sejo prekinil. Po zopetni otvoritvi seje je predsednik protestiral proti tem izvajanjem. Ruska duma. Petrograd, 5. junija. Ruska duma je kot protest proti splošni poli-tiki ministrstva s 143 glasovi proti 99 glasovom crtala v proračunu na-učnega ministrstva postavko 75.500 rubljev potnih stroškov ministrskih uradnikov. Sufragetke. London, 5. junija. Pri včerai-šnjem sprejemu v kraljevski palači se je vtihotapila tuđi neka elegantna sufragetka, ki je imela popolnoma pravilno po vabilo. Ko so navzoči de-iiiirali pred kraljevsko dvojico, se je sufragetka vrgla na kolena ter za-kričala: Kako dolgo boste Veličanstvo še pripuščali, da se trpinčijo an-gieške žene. Sluge so sufragetko od-peljali. Prizor je napravil silno mu-.čen vtisk. : Mekika. : Mehika, 5. junija. General Lan-quet naznanja, da imajo topničarke luloe, da blokirao lampico, da na ta način preprecijo, da bi dobivali vstaši orožje in municijo. Dogoditi na Balkanu. REVOLUCIJA V ALBANIJI, Pogajania. Dunaj, 5. junija. Pogajanja mea vstaši in mednarodno kontrolno komisijo so ostala brezuspešna. Voditelji vstašev se drže v ozadju ter skušajo očividno pogajanja zavleči. Danes še ni mogoče določiti, s kakim namenom to delajo. V južni Albaniji. Rim, 5. junija. Italijanski parnik »Jonio« je dospel iz Valone v Brindi-si. Poroča se, da je neki avstrijski parnik proge Ungaro-Kroate izkrca! v Valoni deset topov in več strojnih pušk ter k temu spadajočo ruunicijo in tren. Domneva se, da bosta odplu-la na zahtevo italijanskega konzula v Valoni tjakaj .orpedna rušilca »Per-seo« in »Kalipso«. Rim, 5. junija. Ismail Kemal je opustil svoje nameravano potovanje v Valono ter se vrnil v Rim. V Draču. Drač, 5. junija. Za mestnega po-veljnika v Draču je bil imenovan pol-kovnik Thomson. Ki je včeraj progla-sil nad mestom obsedno :tonje. Sicer je položaj v mestu neizoiemerien. Dunaf, 5. junija. Iz Drača poročajo, da ie položaj mesU in kneza naravnost brezupen. Število vstašev v Šiaku je naraslo na 10.000. V pri-stanišču ležtta vedno pripravljena dva motorna čolna avstriJake vojne mornarice, da lahko vsak hip sprej-meta na kiov kneza in njegovo rodbino. Pogajania kontrolne komisije z vstaši so se popolnoma razrjfla. Vstaši so predvčerajšnjem ćelo zz-grozili kontrolni komisiji, da bodo vse njene člane pobili, če se ne vrnejo takoj v Drač. Seveda ie morala kontrolna komisija nemudoma ustreči tej zahtevi. Knez in velesile. Dunaj, 5. junija. Iz Pariza poročajo, da se med velesilami predlog glede izkrcanja mednarodnih čet v Draču spioh ne obravnava več. Velesile so mnenja, da bi bilo treba v Draču organizirati avtohtono var-stveno četo, ki naj bi skrbela za var-stvo kneza. Ta četa naj bi bila se-stavljena iz okroglo 1000 mož, preci vsem iz katoliških in muhamedanskih Miriditov in Malisorov ter iz mohamedancev iz južne Albanije. Francoski krogi so mnenja, da bi se dala evropska solidarnost pokazati s tem, da se odpošlje pred Drač mednarodno brodovje. V tem oziru bi se dal doseći sporazum. Berolin, 5. junija. Po r oročilih berolinskih listov so evropski diplomati nasvetovali knezu Wieđu. da naj se začasno preseli v SKacier za tako dolgo, da se srednja Albanija pomiri. Dunaj, 5. junija. Izmail Kcmal je prispel včeraj na Dunaj ter je imel dolgo posvetovanje z zuiianj'm ministrom Berchtolđom. Kriza v Srbiji. BeJgrad, 5. junija. Kralj Peter ie sprejel včeraj dopoldne mladoradi-kalnega voditelja Davidovića in popoldne naprednega voditelja Nova-kovića ter narodnega socijalca Ri-barca. Danes se pogajanja nadaljujejo. Najbrže se bo izvršila rekonstrukcija kabineta Pašić. Belgrad, 5. junija. Kriza še ni re-šena. Pogajanja trajaio še naprej. Seja skupščine. ki bi se morala vršiti danes, je preložena zopet za 2 dneva. Srbija in Bolgarska. Sofija, 5. junija. V krogih, ki imajo ozke stike z bolgarsKo vlado, se govori, da bo Srbija v kratKem na-stopila s predlogi za obnovuev bolj-šega razmerja med obema državama. Za to akcijo bo bolgaiska vlada izbrala posebne zaupnike. Bolgarska Soiija, 5. junija. Sobranic !c spre-jelo poštno in brzojavno konvencijo z Romunsko. Sofija, 5. junija. Hržavni sodni dvor je v procesu proa bivšim stam-bulovističnim ministrom odločii, da se ugovor zagovorništva, da so delikti zastareli, odkloni. Vsled tega se bo pričela sedaj meritorna razprava. Bolgari in Grki. Sofija, 5. junija. V Dedeagač je dospel grški parnik »Florida« pod angleško zastavo s 300 mohamedan-skimi begunci na krovu. Prebival-stvo je izvedelo, da so na ladji tuđi bolgarski vjetniki, ki so bili od grških oblasti obsojeni na deportacijo. Zavladalo je silno razburjenje. Vse trgovine so morali zapreti. Vršilo se Je protestno zborovanje in množica je burno demonstrirala proti Grški ter zahtevala, da se Bolgari izpuste, sicer bo pregnala vse Grke iz mesta. Položaj je bil tako nevaren, da je moral poveljnik grške ladje Bolgare faktično upustiti. 126. stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 5 junija 1914. Stran 5. Gospodarstvo. — 2itni monopol v Rusiji. Iz Pe- trograda brzojavijajo; V večih kon-ferencah v Jekaterinodaru pri Ro-stovu ob Donu so sklenili zastopniki državne banke in trgovinskega mi-nistrstva, da bodo v danskem okolišu in v severni Kavkaziji takoj za-čeli z gradbo 58 elevatorjev, ki bodo obsegaii 30 do 40 milijonov pudov, — V Rusiji ni gospodarske krize. Iz Petrograda brzojavljajo: Ofi-cijozno glasilo finančnega ministr-stva nagiaša v članku o baisse - položaju, da ni nikakršnih podlag za baisse. ki se je v zadnjem času pojavila na borzi. Obenem pa pripominja, da ni v Rusiji nikakega sledu kakšne gospodarske krize. Seda] so gospodarske podlage borznih notacij v ze-lo ostrem nasprotju s psihologičnimi motivi, ki odgovarjajo borzni paniki. V članku se poziva občinstvo, naj vendar že enkrat prav presoja položaj, ker so meje racijonalne baisse že prekoračene. — Vprašanje orijentskih želez-nic. Z Dunaja brzojavljajo: Pogaja-nJa o vprašanju orijentskih železnic so zdaj v stadiju, o katerem se lahko govori o skorajšnjem sporazumu med srbsko vlado in družbo orijentskih železnic. Pri tem gre za odkuo-no ceno, financijalno transakcijo, ki se pripravlja brez vplivanja avstrij-ske in ogrske vlade. Napram zadevi sami obe vladi se ništa zavzeli do-sedai nikakrsnega stališča in se Še ništa izrekli za to. — Iz Budimpešte brzojavljajo: Poročevalec lista »Az Est" je govoril z ministrskim pred-sednikom Pasićem v Belgradu. Pasić je izjavil: Vprašanje orijentskih železnic še ni rešeno, vendar pa ne b* treba do!go čakati na rešitev. Srbska vlada brezpogoino vztraja pri tem, da kupi in podržavi progo. Namera-vamo zgraditi novo progo, ki bo čez Uzice in Vardisče zvezana z bosanskim železniškim cir.režjem. Naša nota priporoca tuđi gradbo druge proge, ki bo šla od Mitrovice do Uvaca skozi Sandžak, tako da bi imela Bosna direktno zvezo s Solunom. Mi garantiramo med drugim tuđi absolutno varnost in varstvo avstrijskega izvoza in obljubujemo, da bomo zgradili še druge proge. ki bodo služile interesom monarhije, da, mi ćelo obljubujemo. da se bemo pri železniških natečajih predvsem ozirali na avstro - ogrske podjetnike in družbe v vseh slučajih. v katerih njihove ponudbe ne bodo neugodnei-se, nego drugih oferentov. Sporna bo le odkuprsa cena. kajti pogajanja bodo kmalu dospela tuđi do te točke. Glede cen so še velikanske diferen-ce. Če se borno sploh glede vpraša-nja odkupa snorazumeli. tedaj si pri-držimo glede posameznih delov vprašanja. da se obrnemo ali na ha-Ško razsodišče ali na pariško firtan-čno komisijo. Razrešitev trgovinske pogodbe ?mo odložili na poznejši čas. Upamo pa. da se bo na obeh straneh pričela nova doba medseboj-nega sporazuma. Izlijevanje. Deželna vlada nas je naprosila, da priobčimo v pojasnilo onim, ki se hočejo izseliti, sledeče: V zadniem času se je v javnosti večkrat pojavilo mnenje, da je vlada z novimi policijskimi predpisi ose-bam med 17. in 36. letom starosti iz-seljevanje sploh prepovedala, ne da bi se brigala za prostost izseljeva-nja, ki je pod poroštvom državnih osnovnih zakonov in le po vojni dolžnosti omejena. To mnenje ne od-govarja dejstvom. Merodajna mesta tedaj ne nameravajo izseljevanja splošno prepovedati, temveč hočejo le zagotoviti izpolnjevanje že obsto-ječih predpisov. Poizvedovanje po obsegu in načinu izseljeniškega gibanja v naših deželah so namreč izlu-šćila gotovo vsestransko z obžalo-vanjem sprejeto dejstvo, da se je v zadnjem času mnogo nabomih in službenih zavezancev z izselitvijo od-tegnilo obveznostim vojnega zakona, ne da bi zadobili potrebnega pot-nega lista. Neovirano nadaljevanje tega položaja bi pomenilo resno ne-varnost za življenske interese vojne moči. Zato se je vpričo točke 2. ce-sarske odredbe z dne 6. nov. 1865 in § 13. ministrskega razglasa z dne 10. maja 1. 1867., po katerih ima vsak na urađno zahtevo podati podatke o svoji osebi, pooštreno ukazala za nadziranje prometa določenim organom kontrola tistih izseljencev, pri Katerih je utemeljena slutnja, da z izseljenjem kršijo vojno dolžnost Ker naborna dolžnost po vojnem zakonu ne traja čez 36. leto starosti, se je kontrola že vnaprej omejila na osebe do 36. leta starosti. Isročasno so bile že vnaprej izločene osebe, ki pri njih zarad i osebnih lastnosti ali stanovskega dela ne priđe v poštev kršenje vojne dolžnosti. Ukazala se je samo kontrola izpolnjevanja že zdavno obstoječih predpisov v po-edinem slučaju. 3ć. leto starosti tedaj nikakor ne pomeni meje, do katere obstoja prepoved izseljevanja, temveč priđe v poštev samo za kontrolo. Prejkosiej se bodo mogle izseliti osebe med 17, in 36. letom, če le ni za-držka njihovemu odpotovanju. Dokaz, da ni takega zadržka, je podati ob priliki kontrole. Obstoja pa ali v kaki tistih listin, ki svedočijo popol-no zadostitev naborni in službeni dolžnosti (kakor potrdilo vplačanja vojaške takse, svedočba izstopa iz skupne vojske, vojne mornarice ali deželne brambe, odslužno pismo, certifikat oprostitve od crne vojske ali črnovojniški list, uradno potrdilo Kvalifikacije »nesposoben za orožje« ali »se izbriše«) ali, če izseljenec še ni ali še ne v polni meri zadostil obveznostim vojnega zakona, v tem da predloži uradni potni list. Ker se posebno s tem, da se opozarja na gospodarske nevarnosti oviranja izse-ijevanja, večkrat čujejo pritožbe, da je zadobitev potnih listov za osebe v starosti naborne ali službene dolžnosti združena večinoma z velikimi te-žavami in da nižji uradi, poklicani za podeljevanje potnih listov, oziroma vojaška poveljstva, pristojna za izra^ žanje mnenja o prošnjah, premalo upoštevajo gospodarske interese pre-bivalstva, sj se izdala na vse politične in policijske nižje urade, kakor tuđi na vojaška poveljstva, primerna navodila. Izdajali se bodo potni listi praviloma tedaj, če za časa odpoto-vanja ni pričakovati, da bi prosilca vpoklicali k izpolnjevanju kake vojaške obveznosti. In še ćelo takrat, če je pričakovati tako vpoklicanje, se bo, seveda ne da bi se kršila določila vojnih predpisov, postopalo z naj-večjo naklonjenostjo v slučajih, kjer bo podana gospodarska potreba za odpotovanje. Mladeniči, ki so dopol-nili 17. leto starosti, lahko dobe pot-ne liste do roka glavnega nabora in če so že potrjeni, do začetka svoje prezentne službene dolžnosti ali prve vojaške izučbe. V slučajih nujne potrebe se bodo ćelo za take osebe mogli izdati potni listi čez morje. Neaktivni dobe, dokler še nišo opravili predzadnje orožne vaje, tedaj praviioma pred 29. letom starosti, potne liste do prihodnje vojaške vaje. Sezijskim potnikom, ki se pri njih lažje računa s povratkom tekom iste-ga leta in z natančnim izpolnjeva-njem vojaških obveznosti, je iti na roko še z večjo naklonjenostjo. Isto velja za osebe, ki iz rodbinsKih vzrokov, v zdravstvene namene in podobno odidejo v inozemstvo, za trgovce in njihove uslužbence, kakor :udi za tište, ki študirajo. Če bi pa izdaja potnih listov zaradi orožne (službene) vaje utegnila zadeti na ovire, odpotovanje pa bi bilo iz gospodarskih ali drugih vzrokov vendar potrebno, je potniku prosto, da prosi za preložitev orožne vaje v do-tičnem letu in da ob ugodni rešitvi te prošnje potrebno ukrene za izdajo potnega lista. Vojaška poveljstva so dobila navodila, da take, primerno utemeljene prošnje v najširših mejah upoštevajo. Da se še nadalje olajša izdaianje potnih listov, se bo sezijskim potnikom po možno^ i omogo-čilo izpolnjevanje naborne dolžnosti in dolžnosti orožnih vaj v tistih me-secih, ki jih prežive, kakn- kaže iz-kušnja.v domovini. Koje kc odpravil predzadnjo orožno vajo, se inu bo iz-dal potni list praviloma brez nadalj-ne cmejitve. V interesu gladkega reševanja potno policijske službe je vložiti prošnjo za potne liste kolikor mogo-če zgodaj pred odpotovanjem pri peklicanem oblastvu. Oblastva so dobila navodila, da rešijo vsako po-samezno prošnjo, upoštevajo individualni slučaj, kolikor možno z naj-večjo hitrostjo. Tuđi so dobila ukaze, da gredo strankam na roko z in-formaciiami in s poiasnitvijo potov, ki so potrebni za dosego potnih listov. Z dalekosežno olajšavo postav-no dovoljenega izseljevanja bo poča-si ponehavalo ono po neopravičenih agentih in priganjačih posredovano, z velikimi stroški za izseljence združeno nepostavno izseljevanje. Llstnlca uredništva. O. Fr. P. v L. Dopis širo skrai-šali za dobri dve tretjini. Za boga, čisto lokalnim stvarem vendar ne mo-rejno žrtvovati kar ćele strani. Si-cer pa so kratki, jedrnati spisi sto-krat več vredni kakor kilometrski! Uredništvo. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 2. Junija: Antonija Mrak, žena sobnega slikarja, 40 let. — Ed-vard Vidergar, mlinaf, 32 let. Đaušnji list obsega 6 strani Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnlna in tisk »Narodne tiskarne«. Na zdravje! bralcev ponavljamo: pristni dobite obe preizkušeni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastveno naravno besedno znam-ko »Elsa - fluid- in prebavo pospešu-joče želodčno sredstvo Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varnostno besedno znam-ko »Elsa kroglice«, ako svoje naro-čilo naslovite tako - le: Lekarnar FL V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastlin napravljeni izvrstni do-mači sredstvi sta tuđi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjevega blagodišeče-ga rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami Fellerjevih pristnih rabarbar-skih kroglic z znamko »Elsa krogli-ce- franko na Vašo pošto za 4 K. Samo za one ka- dilce ci^aret, ki glede na svoje zdravje radi vsak dan 1 do 2 vinar ja ve£ izdajo: „Modiano Club Najdražje pa Spedalite.* tndi najboljše. Na zdravni5ko priporofilo so lako stročnice antinikotinske kakor tuđi listki nepotiskani, na vsakem posameznem je pa _ iz vodnega tiska razvidna var- ^tcJw*p nostna znamka in ime izdelovalca ^ Vixahon. fjCegouanfe , Cas s Wlxauonom ^ Nalprirodnejše in najprimernejše negovanje las obstoji v rednem iz-mivanju glave s Pixavonom, tekočim kotranovim milom, ki mu je na patentiran način odvzet vonj. Pixavon ne očisti samo las, nego zaradi svoje vsebine kotrana naravnost poživ-Ija lasišče. Prekrasno se peni in se da lahko splakniti z las. Ze po nekaterih umivanjih s Pi-xayonom bo vsakdo čutil denrodejni učinek in se torej Pixavon lahko označuje za idealno negovalo las. Cena steklenici Pixavona, za-dosti za več mesecev, 2 K 50 v. Dobiva se po vseh zadevnih trgovinah. Vse boljše brivnice umivajo s Pixa-vonom. Borzna porodila. L|nbl]ansha * „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 5. junija 1914 Maložbeni papirji. 4no majeva renta..... 81 10 81 30 4-20 o srebrna renta .... 84 50 84 70 •l°-o avstr. kronska renta . . ^1 60 81 80 4% ogr kronska renta . . 80-— S0 20 4° o kranjsko deZ. rosojilo . — *— £9* — 4n o k. o. češke dež. banke . 86 — 87*— Sračfc*. Srečke iz 1. 1860 >/5 .... 421*— 4^1 — „ „ 1864...... 68O-— 690 — „ tiske........ 285— 295 — „ zemeljske I izdaje . 280'— 290— II. „ . 23775 24775 n o^rske hipotečne . . 225*25 23S25 „ dun. komunalne . . I 46950 47950 „ avstr. kreditne ... 4*0-— 490 — » ljubljanske..... 58-— 62 — „ avstr. rdeC. kn'Za . . 4875 5275 „ ogr. „ „ . . 2860 32 60 „ bazilika......I 24-10 i 28 10 n turska ...'•... 210*50 213*50 Oelfilee- Ljubljanske kreditne banke. 393-— 397*— Avstr. kreditnec;a znvoda . 602*50 \ 603 50 | Dunajske bančne družbe . 507 — | ^08- — Južne železntee...... R910, 9010 Državne železnice.....685 50; r>86\-0 AIrme-Montan.......I 77875! 779*75 Ccške sladkornc družba . . | 272■— 273 50 Žlvnostenske banke .... 26550 j 26650 Valute. | Cektni...... ; . . U-40! 11*44 Marke.......m. . . 11780' 118*— Franki.......... 9Ć9O 9610 Lire........... <*S40; 95*60 Rublji .......... 251*50 j 25250 Žitu« cono w Budimpoiti. Dne 5. junija 1914. T • r m i n. PSenica za oktober 1914 . za 50 kg 1297 Rž za okt 1914 .... za 50 kg 9*65 Oves za oktober 1914 • . za 50 kg 792 Koruza za julij 1914 . . . za 50 kg 766 Koruza za avgust 1914 . . za 50 kg 7 80 Cf •htl« Mlačneje. Neteorolo^Kno porodio. VttiM mmš aMJCH 3H>2 Sre^Bjt ir&fni t!*k 736 mn | č |St«Jc|"^ g tfaio-! ;2m : g-5 Vetjovi Nebo VIBjl i mm ^5____________________ 4. 2. pop. 733-5 21 6 si. jug jasno „ 9. zv. 7321 14 9 sr. jvzh. jasno 5. 7. z\. 729-6 11-5 ;sl. svzh. del. oblač. Sredn|a vCerajšnja temperatura 15*2°, norm. 164° Padavina v 24 urah mm 00. I Potrtim srcem naznanjamo vsem I I sorodnikom, tovarišem in prijateljem I I pretužno vest, da je preminul naš I I ljubljeni soprog, oče, gospod I Jurij Peternel I orožnUklpostajeFOdlav p. trgo- I vec in posestnik ? VeL Laićah I I danes dne 3. junija ob 5. uri pop. I I previđen s svetotajstvi v 64. letu I I starosti. Pogreb dragega rajnkega I I bo v petek čne 5. junija ob 4. uri I I popoldne \z deželne bolnice v Ljub- I ljani na pokopališče k Sv Križu. I Priporočamo ga v blag spomin i in molitev. E VeL Laiče, dne 3. junija 1914. ! Marifa Peternel soproga, Milka | i učiteljica, Mirko, Emil in Franc I ! otrče.. | Lepa In snataa ^ - letno oblačila in jesenski kostumt, 80 G6H0 napro-da]. Naslov: Bethovnova ulica 15f IV. nadstropie, stopajice levo. ¥so aoč ^yS0*'^'^a*G& ^^^"*riori|8Bsfea ulica št 6t Zbirka avstnjsi lim v slovenskem jeziku. L zvezek: Eazenskl sakou o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi no- vejšimi zakoni kazensko- pravnega obsega. V platno vezan 6 K; po pošti 6 K 20 vln. Narodna knjigama v Ljubljani. Zahvala. Za premnoge izraze sočutja, izkazanega nam o colezni in smrti naše iskreno ljubljene, najboljše in nepozabne soproge oziroma matere gospe jftartce Kravanja roj. Žiimk dalje za darovane prekrasne vence in za častno udeležbo pri pogrebu nepozabne rajnke izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najprisrčnejšo 2ahvalo. 2214 CERKNICA, dne 4. junija 1914. Žalujcca rodbin;- Kravanja-Žitnik. Podpisana se usojam slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzela lepo moderno vilo „'ISa.dLosleLV©*" s popolnoma novo opremljenimi sobami, katere so cenj. letoviŠČarjem na raz-polago. Zagotavljam Vas, da bom z vso svojo pridnostjo skušala Vas cenj. posetnike postieči v Vašo popolno zadovoljnost. Natančneja pojasnila se dajo v SpOđaji Siški Štev. 4. Priporočam se za mnogoštevilen obisk ter beležim z velespoštovanjem Beti Kerin, Bleđ, vila Badoslava. C. kr. 0 priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Ustanovljena leta 1831. 19* Jamstveni zakladi znašajo nad 457 milijonov kron. ~W Poslovni izkaz M1 savarovalnoga oddelka za življenje. meseca maja 1914 ij od lanuarfa 1914 Vložilo se je ponudb : ! ! . 2025 9957 za zavarovano vsoto ..Ili K 17,54626025 K 83,722.45143 zgotovljenih polic je bilo I I . 1348 8314 za zavarovano vsoto . . I I I K 15,464.00353 j K 70,951.12319 nazoanjene škode znašajo. I . K 850.270 40 K 5,228.212a89 Sirolin "Roche olajfta in ozdravi bolezni v prsih , kaielj, katar, influenco, naduho. D^*5iva se pa vse!i !ekarnali. Originalni zavitek 4 K. Dobiva se «n vscb lekarnak. • m Stna 6-_____________________________________________________ .SLOVENSKI NAROD* dne 5. junija 1914._____________________ 126 Jtev ■ ■ ■ datorumen, trčan, ajam- milili4>/> kg *•**«. r"p°- IIIVII šilja po K 8-50 l||[jl| Cchdantv« Ilirska ■■■^^ Bistrica. Prodoialko se sprejme. 2309 Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. MUlfti 2215 stavlini UMI M Ukoj sprejme. — C. Pontello, IJnblJana, Slomškova ulica 12. Mala nffleljiu leli priti čez poČitnice h boljši dru-jini kot učiteljica. 2216 Ponudbe pod naslov: „AflRA", pofttno leiece Tolmia, Edina primorska tovarna dvo kolaš .TRIBUNA- ) 9orlca, ?rla*ka ulica it 26, pre| pivovar Gorjnp. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, pramofonov, orke- strijonov itd. itd. Gorica, Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Cene; &eolfi sa gospode „ .... in Same. A lc Odličnost v kvaliteti _____ in oblikah. Selenburgova ulica 7 n m Ju (nasprott c fa glavne pošte). * Po$ojilei dovoljuje svojim članom življenskega od-delka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd, kateiih neobremenjena služnina znaSa najmanje K 300* —, kakor tuđi penzijonistom s po kojnino najmanje letno K 1400—, p >ti za-znambi na služnino, oziroma pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnej-šimi pogoji na 5—3Oletno amortizacijskodobo „Slavlja" vzajemna zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v Ljubljani, Gosposka u!. 12 daje nemudoma in brezpl. potrebna pojasnila. bANA I UHiUn ■ tMONA MZANDTRANJE IN KIRURGICNE BOLEZM1. i ■ PORODM]SrJICA t] L JLIBLuIANA • komenskega ulica 4 \ 7 5EF-ZDRWN1K PRIMARU DRFR DERGANC Uradnik pravnik, išče zabavno družbo sa ob-morsko kop. ev. tuđi za obrežno vožnjo v Dalmacijo. Dopisi do 15 t. m. na uDr. »Slov. x\ar. pod „Julij avgust 2I89a. Spreten 2*58 Diarski onoii za mešana dela se sprtjma tako| pri Jftatija pctricu, nrarjn v fostojni. Sidro-Thymolniazilo za lab"ke doikodbe (rane), nesaceljene^ rane in opeklin«. Doza K — JBQ. ~ Sidro-LJBiiBBoLSss'S.^ Nađomcstilo za »idro-Pain-ExpeIler BeleiiiM Otajfajofi« mazilo sa prehlajenje, reumatizem. trganje po udih. itd. ^^^ Steklenica K -.80, IO, 2.—. ^S Sidro-Albuminat železna-tinktura Z* naaiokrvnogt in bledico. Steklenica K 1.4a Dobi •« skoro v vsaki apotoki ali pa direktno t 0r. Richter-jevi apoteki „pri z I at ero ^ levu", Praoa I, > ^ EUzabethstrasse 5. ^^^A Fr. P. Zajec izpraiaa optik, zalagatejj c« kr. arntade, vojne mornarice, domobrancev itd. 123 Ljubljana, Stari trg št. 9. O*ala in ščipalniki po strokovnja?kh in zdravniških predpisih. — Z elcktr obratom moderno urejena delavnica NajnovejŠi cenik brezplačnol fota- grafske i aparate kakor tuđi vsc v to stroko spada jočc potrebŠČine ima v zalogi fotomanufaktura in drogerija „Adrija" oblastveno koncesijonirana prodaja strnpov ▼ Llnblianl, Selenborgova ulica 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike. PrartzlJjRI potnlft ki obiskuje kmetiške odjemalce, se Sprejme pod ugodnimi pogoji za raz-pečavanje renomirane prašičje krme. Ponudbepod ,fSus/2197i4 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2197 TRGOVEC 35 let star, v vseh stiokah trgovinstva iz-urjen, želi prevsett zastopstvo piva, vina, pohištva itd. tuđi kot vodja filijalke trgovine ali potntk, kompanjon itd. Vstop 1. sept. ali pozneje. Kavcija na razpolago. Ponudba resna. Ozira se le na prima hiše. 2204 Dopisi naj se pošljejo pod „Zastop-Alk 35M na upravništvo »SIov. Naroda«. Brlvnlca na Rsli! vrlo elegantna, dobro uvedena, s prodajo parfumerij in 5as, v najprometnejši ulici ob morju, se proda tako] zaradi bolezni in preobloženosti z dru-gimi svojimi posli. — Samo resne ponudbe prosim poslati do 15- folija, kupee pa lahko tuđi osebno poskuŠa en mesec obrt. Vrlo ugodno za Slo-venca-brivca, ker je par tisoč Slovencev na Reki in preko 25.000 Hrvatov, a nobenega Slovenca-brivca. Obrniti se je na Jurja Mi školi na, brivca, Via Porto br. 2, Beka (Fiume). --------------------------------- Ail je dobiti točno in neškodljivo učin-kujočega sredstva proti ! mo5Ki C5labelo5ti? Velezamiv opis o piesenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripo-znano tuđi od številnih neraških in ino-zemskih profesorjev in zdravnikov) raz-pošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska dr. med. H. SGPmaun, Sommertsld 83. (ffoj Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rab:li vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksem plarov. 4563 Kaj je Gramola Nobena družina brei „GRAM OLE". Z9jq eiai^sup enaqoN fipflntnlfl" JP^»* ■■■•■■ f se imenuje prvovrsten umetno igralni aparat. AfftflmolflM f |^** Ummmw*mM | reproducira vsaki posnetek z nedosegljivo preciznostjo. f P^"* €M««WM« p igra brez šumenja in Čisto glasno. CpVtOVMAlofi Je samo s spodaj označeoimi, svetovno znanimi var-PJ™* ■UllrMtt p stvenimi znaki pristen. fiPflftlAlS^ se dobi edino pri zast°Pu avstrijske gramofon-ppiffA aiiivia 9 s^e dmtbe na Dnnala A. RASBERGER, Ljubljana. (Sodno ulica št. S. — Poleg c. hp. justične palače). Edina tovarniŠka zaloga prvovrstnih gramofonov in godbenih avtomatov za Kranjsko, Primorje, Štajersko. m Krioulu izber pristnib oramofoDsRiti plaše. . Vsi deli za gramofone. — Lastna delavnica. t Zahtevajte cenik. Zahtevajte cenik. Sr ~ ■a&HIMOSIMESUIIttl TIAK-MABK. Najbdjsi nakup vsakovrstnih modernih in trpeinih G^ čevljev ^D je v zalogi lastne iovarne Peler Kozina 4' K°_: Ljubljana, na Bregu. Cena za gospode......JE /4*—7 17*—; 20*— „ „ dame ...»••• „ /3-—, 15'—, *8#— n „ dečke 36/39 ...'..„ 10—, 12— ŠC 22—» 16—38 29—Si S»—»5 n „ obroke •.....r $— gr^ jtzz §r^- Garantirana kakovosi po teh cenah. (Jenejše vrste od kron l'5O naprej.