v UuMjant, v ponedeljek, 9. julija 1906.
XXXII
K LL^U 18 r..^« "u 6 K ZTLZZT PK0/°K,,,r'M,,n P r«r-»«'*» d-Ul. »» nt lato IS K, u pel leta IS K, u četrt leti B K 50 h, „ .„ DHH I K 30 h. Z. LJublJ.no . poSi^em dom » «. 1... ^e^^^LS!!^.*^ ^liL^ - *■ *H »J, k K 60 . « en mete« 1 K tO h.      Za ,UJ. d,*.,. to.i.0 UW-U* - N» IJS
P      i.tvo        KnanoTih altaah It. 6, te eteer arednUtre * I. Md.tr., upr.T»2tTo p. , pnUl^.. - UpravniStva naj .e blagorolU« poima« naročnine, reklamacije, ecnanila, t. J. admini.tratiTne .trarl.
Uredništva telefon It 34.
Mesečna priloga: »Slovenski Tehnik".
Poeentene itovUke pe 10 h.
tJprevnlitve telefon it 88.
Govor poslanca Plantana v odseba za volilno reformo dne 5. julija.
Visoki odsek! Pred vsem moram opozoriti na dejstvo, da se z vseh strani pritiska s tako silo na odsek za volilno reformo, naj kar mogoče hitro izvede posvetovanja o volilni predlogi, kakor bi stal Hanibal ante portas.
Če je pred tremi dnevi na konferenci klubovih načelnikov neki član tega odseka izjavil, da se v odseku premalo dela in preveč govori, dasi se prav zdaj jako stvarno dela in le govori, kar je najpotrebneje, potem se mora Človek skoro odreči upanju, da doseže s spojim govorom kak uspeh, saj po nazoru reČenega gospoda ve odsek itak, kako ta ali oni misli o stvari in zato ni treba izgubljati v odseku mnogo besed.
Da je v takih razmerah prav neprijetno govoriti, je paČ umljivo. Vzlic temu bom neustrašno izpolnil ^ojo dolžnost in sem si zato izprosil besedo.
Plodili C i^~> >"->.        .rcn^A. t* V IJl*4-l \J
razdelitvi okrajev na Kranjskem, naj na kratko ponovim načela, po katerih je obljubil bivši ministrski predsednik baron Gautsch javno v zbornici, da reši vprašanja o volilni reformi.
^Tudi po mojem nazoru naj bo novi volilni red tak, da vstane iz njega izišla poslanska zbornica tudi potem, ko odpadejo posebne volilne skopine, kolikor le mogoče zvesta podoba Avstrije in da najdejo v novi zbornici vse kulture in nacijonalne sile te države zopet svoje primerno zastopstvo^
•Razdelitev okrajev se bo predlagala na ta način, da se bodo borile za veljavo razne politične in socijalne struje, ali ta borba naj se ne poveča,   marveč   povodi na-
LISTEK.
OsuehiiK.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Marija Šaloma, kije Krištofa ves Čas motrila z ostrimi pogledi in se jezila, da ga ni ugnati, se zdaj ni mogla več premagovati.
Ali ste vsi neumni, da ne zapazite, pri čem da ste. Ali ne vidite, kako se Zlatopoljec iz vas norca dela. Njegova ponižnost je sama hlimba. Če bi Vas ne hotel imeti za norca, bi moral pač biti največji strahopetec, kar jih nosi zemlja. Kako morete misliti, da odpusti in pozabi, kar ste storili z njegovim očetom in z njegovo sestro, ako ni strahopetec."
Zlatopoljec se je ponosno vzravnal in pogled njegov se je tako ostro uprl v Marijo Salomo, da je ta ošabna grajska gospodična morala povesiti oči.
„Naj se oglasi, kdor more potrditi, da sem strahopetec," je rekel Krištof. „Naj se oglasi plemič Bosio, Če se upa to ponoviti, dasi ga je bilo še pred nekaj trenotki strah se meni približati. Ali se nihče ne oglasi?"
Krištof Zlatopoljec je umolknil za nekaj trenotkov in se ozrl po svo-
sprotstev naj se zmanjšajo kolikor le mogoče. Misli o narodni avtonomiji naj se odpre pri-hodnjost."
„Pri razdelitvi mandatov na dežele in okraje, naj se pravično uvažujejo število prebivalstva, davčna sila, gospodarski interesi in kulturni vpliv."
„Industrij alno pomembnim k r a j e m se mora zagotoviti primerno zastopstvo."
vVladaje drage volje pripravljena pri izvedbi volilne reforme glede razdelitve volilnih okrajev in števila mandatov ozirati se na posebne razmere v posameznih deželah in na želje strank. Zakaj vsaki avstrijski vladi mora biti veliko ležeče na tem, da se čuje pri tako globokosežni reformi beseda državo vzdržujočih strank in da imajo te stranke tudi še nadalje možnost, spraviti do veljave načela ter interese, ki jih zastopajo."
Teh načel se je bivša vlada barona Gautscha držala glede drugih krono vin in jih  uveljavila v svojem
A kako se je baron Gautsch glede Kranjske držal svojih pri raznih prilikah označenih načel glede volilne reforme in razdelitve okrajev in kako jih je izvedel?
Storil je ravno nasprotje tega, k ar j e oblj ubil.
Po volilni reformi naj ostane novi parlament zvesta podoba Avstrije, četudi odpadejo posebne volilne skupine, in vse kulturelne in nacijonalne sile v državi naj dobe v novi zbornici primerno zastopstvo.
Po intencijah Gautschevega vladnega načrta pa naj Kranjsko v novi zbornici zastopa edinole agrar-noklerikalna strank a, kvečjemu naj ima deželno stolno mesto Ljubljana pravico, izvoliti svojega posebnega zastopnika.
jih sovražnikih, ker pa ni nihče zinil besede, je hladno rekel :
„Vas molk potrjuje,  da me ne smatrate za strahopetca, nisem strahopetec, potem moram pač biti to, kar ste sami rekli: namreč osvetnik svojega očeta in svoje sestre. Ti, plemič Bosio, si me obdolžil, da te hočem umoriti; ti, Adam Kolovški, si me obdolžil, da hočem svoje sovražnike zastrupiti; ti, Marija Šaloma, si me obdolžila izdajstva — vsi ste s tem molče priznali, da sem opravičen rabiti taka sredstva, ker sem dolžan, maščevati svojega očeta in svojo sestro. In vaš prijatelj, rimski duhovnik, je priznal, da celo nisem dolžan, držati se cerkvenega nauka,  da mora Človek odpuščati svojim sovražnikom. To si bom dobro zapomnil. Zdaj pa, vitez Bertonja, dovolite mi, da grem svobodno svojo pot, kajti izpolnil sem, kar sta za premagance ukazala Nikolaj Kolovški in prelat Orsano."
Adam Kolovški ni hotel dopustiti, da bi Krištof Zlatopoljec s svojimi spremljevalci neovirano odšel. Potegnil je svoj meč in pognal konja, da bi Krištofu zaprl odhod, toda Bertonja je bil hitrejši in je Adamu zastavil pot.
„Idi, Krištof Zlatopoljec, kamor hočeš," je zaklical Bertonja.   „Pot ti
Vprašam Vas : bo-li to zvesta podoba ali s paka?
Poleg kmetskega prebivalstva na Kranjskem živi vendar tudi meščanski srednji stan, trgovci, obrtniki, industrijalci in pripadniki svobodnih poklicev, ki v prvi vrsti re-prezentirajo inteligenco dežele.
Kakor v drugih deželah, je to meščanstvo tudi na Kranjskem poklicano za kulturno delo in je skoro e dini n osit el j kulture in napredka.
Zato ima po lastnih besedah barona Gautscha brezpogojno pravico do primernega zastopstva v novi zbornici, in če tega ne dobi, potem je volilna reforma samo sredstvo, da se zatre resnica in da se popači prava podoba kranjskih kulturnih in socijalnih razmer, potem je brutalen poskus narediti kranjsko meščanstvo popolnoma brezpravno   in je ubiti.
Politični in socijalni povodi na-sprotstev naj se po lepih obljubah barona Gautscha ne povečajo, marveč reduciT0'       ar naivflo mnm
Kako pa si predstavlja dedinja Gautscheve vlade '»odo če rajske razmere na Kranjskem?
Srednji stan hoče vladna predloga kar na kratko in na nedogleden čas izključiti od političnega življenja in od sodelovanja v parlamentu. Ali misli vlada, da bo vsled tega v naši ožji domovini nastal mir in da bo svobodno meščanstvo hvaležno in devotno poljubljalo bič, ki ga bo nad njim vihtela zmage pijana klerikalna stranka, katera bo meščanstvu tudi gospodarsko življenje povsod onemogočala??? Ne morem si misliti, da bi bila vlada tako slepa in da bi mogla kaj takega verjeti. Vzlic temu pa vlada neče popraviti, dokler je čas, te kranjskemu meščanstvu grozeče nesreče
je prosta in jaz ti jamčim s svojim življenjem, da te ne bo nihče oviral. Če pa se kdaj dobiva na bojnem polju, potem Krištof Zlatopoljec, izkazi mi čast, da se spoprimeš z mano."
nNe," je odgovoril Krištof nekako sanjavo, „ne, to ni mogoče, ker od danes naprej ni več Krištofa Zlato-poljca med živimi ljudmi . . . Morda vstane nov mož, ki bo maščeval vse krivice in storjene zločine."
S spoštljivim pozdravom celi družbi je odjezdil Krištof s svojimi spremljevalci naravnost v Mengeš. Najdlje mu je sledila s svojimi temnimi pogledi Marija Šaloma, ne meneč se pri tem za zbadljive in porogljive opazke svojih čestilcev. A ko je Krištof izginil izpred njenih oči, jo je premagala jeza, da se ni ne enkrat ozrl. Pognala je svojega konja tako srdito, da je prehitela vso družbo in nekako brezumno dirjala po poljanah in travnikih, dokler je niso zapustile moči in ni konj onemogel.
V Mengšu se je Krištof le malo ur pomudil. Najprej se je nekoliko pokrepČal, potem je sam hodil po vasi, izpraševal otroke in žene o vsakovrstnih vsakdanjostih in stopil v to in v ono hišo, da se malo pogovori z ljudmi. S plaho radovednostjo so ljudje   opazovali   neznanega mož*a.
Davčna sila, gospodarski interesi in kulturelni pomen, to velja za druge dežele, ne pa tudi za Kranjsko.
V tem oziru hočem na podlagi uradnega, z veliko težavo pridobljenega materijala o davčni sili mest, trgov in industrij alnih krajev na Kranjskem, v kolikor je bilo tega materijala sploh mogoče dobiti, nekaj stvari konstatirati. Omenjam, da nekaj podatkov specijalno glede doho-darine nikakor nisem mogel dobiti, da pa so sicer številke popolnoma zanesljive, ker so jih skoro vse izvedeli župani pri dotičnih davčnih uradih.
Celi deželi Kranjska je direktnih davkov predpisano 4,150.661 kron 76 v, a plačala je na realnih
davkih..... 1,815.696 K
na personalnih davkih .   1,808.656 „ skupaj torej       3,624.352 K
Od te skupne davčne svote je plačala Ljubljana sama   1,253.540 K druga mesta pa   .    .    .       901.721 „ skupaj
Ako se od svote cela dežela   .   , .
ostane
katero vsoto
dobiti
vseh  mandatov, kmetske
2,155.261 K ki jo plačuje 3,624.352 K
1,469.091 K plačajo  kmetske ob-
čine.
Iz   tega   izhaja,    da plačujejo kranjska mesta z Ljubljano vred
pa
le
3/s> vse kmetske občine vseh kranjskih davkov.
Za kranjsko je določenih 11 mandatov. Na mesta bi morale priti 3/5, to je šest mandatov, na kmetske občine pa pet, a še ta račun je zaokrožen na korist kmetskih občin, kajti pravzaprav bi mesta morala dobiti 6% torej 7 mandatov, če bi se vpoštevala samo davčna sila.
Gospoda! Kakor ste videli, plačujejo kranjska mesta in trgi 2,155.261 kron davka, kmetske občine pa samo 1,469.091 K in če bi se upoštevala samo davčna  sila, bi  morala mesta
Obleka njegova jim je kazala, da je plemenitaš. Bili so iz začetka skrajno nezaupni proti njemu, a vide, da se pogovarja ž njimi zgolj o brezpomembnih stvareh, so mu kmalu odgovarjali prijazno in zaupljivo. In ker je Krištof skoro vsakemu otroku stisnil srebrn denar v roke, je imel hitro vso vas na svoji strani. Šele v mraku se je odpravil v Kamnik nazaj. Zatopljen je bil v svoje misli tako, da se nobeden njegovih spremljevalcev ni upal ga motiti, celo drzni Luka ne. Molče so jezdili na njegovi strani po stranskih potih proti Kamniku.
Krvosrdu se je vedenje Krištofa Zlatopoljca zdelo zagonetno in končno je celo vprašal Luko, kaj misli, da pripravlja njegov gospodar.
„Nekaj tako strašnega, da zastaja celo meni kri v žilah." To je bilo vse, kar seje poljubilo Luki odgovoriti . . .
Ko se je Adam Kolovški povrnil z grajsko družbo z izprehoda, se je naenkrat obrnil do plemiča Bosia in mu dej al:
„To ni bilo pametno, da smo pustili Zlatopoljca oditi. Škoda je, da ga nismo na mestu ubili, kajti ta mož pripravlja grozno maščevanje."
In ko je mladi mengeški župnik pomagal Mariji Salomi s konja, je na
občine pa 2/s- P° vladni predlogi pa dobe kmetke občine 10 mandatov, Ljubljana 1 mandat, vsa druga mesta pa nobenega.
Spolno pravico smem vladi očitati, da je s tem na najflagrantnejši način grešila zoper načelo, ki ga je razglasil baron Gautsch.
Ravno tako je tudi popolnoma prezirala gospodarske interese, ki pridejo v poštev, da namreč stoje na eni stranki interesi kmetskega prebivalstva, na drugi strani pa interesi meščanstva. Da ima kmetovalec v gospodarskem življenju čisto druge interese, kakor pa meščan, to je vendar notorično dejstvo, ki pač ne potrebuje nobenih dokazov. To nasprotje v interesih pa se specijalno pri nas na Kranjskem vsled neznosnih političnih razmer čedalje bolj in v najnevarnejši meri poostruje. In zdaj naj bodo največji politični in gospodarski sovražniki meščanov njih primerni zastopniki v novem državnem zboru. Ves srednji stan se hoče vreči v isti. lonec in vse stlačiti v skupne volilne okraje.
Aorcy^eraJ Je vla^a izjavila, da na Ss8s£«H ni frefoa. ločiti mest od tej izjavi na izborna izvajanja gospoda tovariša dr. Ploja, ki je jasno in odločno zahteval ustanovitev mestnih volilnih okrajev tudi za dežele, koder prebivajo Slovenci.
Enako pravico za vse zahtevam tudi v imenu kranjskega srednjega stanu in zato ločitev mest od kmetskih občin, kakor se je izvedla skoro v vseh drugih kron o vin ah.
Kar se tiče kulturelnega momenta mestnega prebivalstva, je vlada naše meščanstvo cenila pod vsako kritiko.
Vse krono vine imajo za mesta posebne volilne okraje, tudi Solno-graška, Predarlska, Gorenja Avstrija, Štajerska, Šlezija, Galicija in Bukovina, samo Kranjska naj jih ne dobi. S tem hoče vlada našemu srednjemu
svoje presenečenje slišal, ko je zavzdihnila :
„Ah, ta Zlatopoljec, ta bo nesreča nas vseh."
In ko je gospa Kristina Kolovška ležala v tihi sobi na mehkih blazinah in poslušala, kako je Bertonja, sedeč poleg nje, sviral na mandolino mehke razkošne italijanske napeve, se ji je kar naenkrat izvil iz prsi bolestni vzklik:
„Ah, Bertonja, kako me je strah Krištofa Zlatopoljca. Jaz ga poznam. Maščeval se bo grozno."
„Kaj je mar nepremagljiv, da se ga vse tako boji," je posmehuje se vprašal Bertonja in gladil gospe Kristini temne kodre s čela.
„Ne, to ni."
„Ali je mar zavraten bojevnik, ki se bori z zastruplienim orožjem, ali pa je v zvezi s peklom?" je zopet vprašal Bertonja.
flNe, o ne."
„Zakaj torej trepetajo vsi pred njim?"
Gospa Kristina je naslonila svoje lice na Bertonijevo ramo in skoro za-ječala:
„Ne vem zakaj ! Ničesar ne vem; ali pač — to vem, da se bojim Krištofa Zlatopoljca; bolj se ga bojim kot smrtne ure in zadnje sodbe." (Dalje prih.)
stanu užgati na najeklatantnejsi način pečat manjvrednosti, proti Čemur v imenu kranjskega srednjega stanu že tu v odseku odločno protestiram.
Gautscheva vlada je razglasila, da iskreno želi, naj bi državo ohranjujoče stranke pri tako globoko-sežnem vprašanju prišle de besede in
naj bi se jim ohranila možnost,datudiševnap rej spravljaj o do veljave načela ter i n -rese, ki jih zastopajo.
V resnici pa se hoČe kranjskemu srednjemu  stanu,   ki  je   bil vedno
zvesta opora državi, politično usta zamašiti. To se imenuje v Avstriji pravičnost.
Pri nas se razširja kultura pač počasneje po deželi, ker imata omika in napredek preveč sovražnikov; ali prav mesta in trgi so močne trdnjave napredka, kulture in svobodomiselnosti.
S tem pa sem izrekel besedo, ki je imela za nas mestjane že toliko neprijetnosti vsake vrste.
Ysa znamenja na vladni predlogi barona Gautscha kažejo, da se
hoče mesta in trge narediti brezpravne in jih ubiti, ker so se drznila, zastopati odločno in
neutrašno svobodomiselne ideje, se zavzemati za višjo kulturo in napredek in voditi
boj proti vsegamogočni reakciji v deželi.
Drugega povoda za zapostav-ljenje kranjskega srednjega stanu ni pri obstoječih razmerah dobiti.
Samoobsebi se umeje, da kranjsko meščanstvo in delavstvo v industrij alnih krajih takega degradiranja in take neusmiljene izročitve klerikalno agrar ni stranki ne bo mirno dopustilo.
Predložil sem visoki zbornici veliko število peticij kranjskih mest in trgov. V peticijah se prosi, na]' se mesta in trgi izločijo iz kmetskih okrajev in rešijo k;erikalne povodnji.
Ako se tej želji ne ugodi, potem postane že sedaj ostri politični boj na Kranjskem pravi boj na nož in to bodo dobre posledice volilne reforme!
Ustrezaj e vsestransko izrečenim željam in naroČilom sem danes poskusil ustvariti ločitev mestnih in kmetskih občin tako, da se poleg Ljubljane ustanovita še dva mestna volilna okraja. V ta dva volilna okraja naj se uvrste vsa druga mesta, trgi in industrijalni krogi in sedeži sodišč na Kranjskem ne glede na politično barvo teh krajev. Poudarjati moram, da pridejo v tem vsi tisti stanovi, ki ne pripadajo stanu poljedelcev, torej mestjani, tržani, pripadniki svobodnih poklicev ter industrij alni delavci v položaj, oddati svoje glasove za lastna dva zastopnika v bodočem državnem zboru in se tudi v prihodnje udeleževati političnega življenja ter braniti v parlamentu svoje gospodarske interese.
Vsi ti srednjemu stanu pripadajoči ljudje imajo skupne gospodarske interese, ki so dijametralno nasprotni interesom kmetskega prebivalstva. Zato zahteva pravičnost, da dobi ta meščanski, oziroma srednji stan svoje zastopnike, kakor se je to določilo za vse druge kronovine.
Z ozirom na to torej predlagam, da se ustanovi na Kranjskem osem kmetskih in tri mestne volilne okraje. Mesta, trgi itd. imajo 66.416 prebivalcev; en mestni volilni okraj bi imel 94.417 prebivalcev, drugi 31.999.
Gospoda moja, kakor vidite, ne zahtevamo zase nobene izjeme, nego samo to, kar se je priznalo skoro vsem drugim kronovinam. Privoščite, gospodje vseh strank in vseh narodnosti, kar vas je v tem odseku, tudi srednjemu stanu na Kranjskem tisto mero pravičnosti, katere ste sami deležni.
Svobodomiselnim strankam pa priporočam, naj preudarijo, če ni njihova dolžnost, podpirati nas v boju za politično eksistenco proti brutalnemu in brezobzirnemu nasprotniku. Če propademo mi v tem boju, bo storjena nenadomestna škoda pravični stvari svobodomiselnosti in napredka. Zato upam, da nas bodo podpirale vse resnično svobodomiselne stranke, saj bi se morale izneveriti
svojim lastnim načelom, če bi nas pustile utoniti v povodnji reakcije in najbolj Črnega klerikalizma. Bodite, gospodje, tudi nam pravični in ostanite zvesti svojim političnim tendencam.
Apeliram na Vas in Vas prosim, da sprejmete moj apremin je valni predlog.
Izpregovoriti moram še o pred logu dr. Lockerja  glede ustnovitve volilnega okraja za Nemce v Kočevju in v BelipeČi.
Grlede tega predloga moram izreči svoje največje začudenje, ker 66 mi je zdelo skoro nemogoče, da bi po dogodkih zadnjega tedna tu v odseku mogel priti tak predlog na dan.
Glede razdelitve volilnih okrajev na Štajerskem in Koroškem se nam je storilo brezsrčno nasilstvo in so se vse naše zahteve popolnoma prezrle.
Tam se je šlo za velike, kompaktne mase in tem se je neusmiljeno odreklo vsako zastopstvo.
Tu pa se zahteva za 14.000 Kočevcev poseben mandat in Kočevcem se hoče dodati nekaj Nemcev še iz 4 drugih okrajev.
V imenu svoje stranke in svojega naroda moram najslovesneje protestirati proti ustanovitvi takega nemškega mandata, ker ni za to nobene podlage in bi pomenil ta mandat le novo krvavo krivico za Slovence, Če bi nam potem, ko ste nas na btajerskem in na Koroškem tako strašno prikrajšali, zdaj storili še to nasilstvo. Največja krivica bi bila, če bi se za teh 14.000 Kočevcev ustanovil poseben mandat, docim se 60.000 koroškim Slovencem in 40.000 štajerskim Slovencem ni hotelo dati nobenega mandata. Nikdar ne bomo dopustili, da se uresniči dr. Lockerjev predlog glede ustanovitve nemškega mandata na Kranjskem. Prosim, da se ta popolnoma neopravičeni predlog odkloni. S tem končam.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 8. julija. Vlada je nameravala zasedanje drž. zbora odgoditi 14. t. m., ker je pa več poslancev protestiralo proti temu, da bi odsek za volilno reformo imel v času, ko je prekinjeno zasedanje drž. zbora, seje, se je vlada odločila, da se parlament odgodi šele 21. t. m. Zbornica bo v torek končala razpravo o obrtni noveli, na kar se prične prvo čitanje vladne predloge o severni železnici. Odsek za volilno reformo bo imel štiri dni na teden seje.
Dunaj, 8. julija. Iz verodostojnega vira se poroča, da namerava dr. Stransky odstopiti kot podpredsednik mladočeškega kluba, ker se ne strinja s političnimi nazori novoizvoljenega klubovega predsednika dr. Kramar a.
Dunaj, 8. julija. Mladočeški klub ima v torek sejo; na dnevnem redu te seje je volitev II. podpredsednika. Največ upanja, [da bo izvoljen, ima posl. Kaftan. ,
Dunaj, 8. julija. Poljski poslanec Pastor namerava v parlamentu predlagati, naj bi se parlamentna doba poslanski zbornici podaljšala za eno leto, ker je dvomljivo, da bi bila volilna reforma rešena do 12. decembra t. L, katerega dne izgube veljavo poslanski mandati.
O kočevskem mandatu.
D u n a j, 8. julija „Deutscknatio-nale Korrespondenzu piše med drugim :
O načinu, kako bi se dal zagotoviti kočevski mandat ne samo v odseku, nego tudi v plenumu, vladajo najrazličnejša mnenja. Večina nemških Članov v odseku je mnenja, da se da nemški mandat na Kranjskem doseči brez vsake kompenzacije Slovencem potom kompromisa z Italijani. To mnenje je pa krivo. 1. So glasovi krščanskih socialcev in katol. centra za nemški mandat na Kranjskem gotovi samo v slučaju, ako se s tem ne spravi v nevarnost volilna reforma. Ker se pa po izjavi Slovencev mora računati s to nevarnostjo, ako se kreira kočevski mandat brez kompenzacije, so glasovi imenovanih strank zelo nesigurni; 2. vlada tudi o
kompromisu z Italijani napačno mnenje in sicer radi tega, ker niso vsi nemški člani v odseku zadovoljni s tem kompromisom in ker zlasti krščanski socialci izjavljajo, da se v tem oziru ne moreje vezati.
Dalmatinska parobrodna
družba.
Dunaj, 8. julija. Pod predsedstvom sekcijskega načelnika Stib-rala se je včeraj podpisala pogodba z dalmatinsko parobrodno družbo. V kratkem se prične z zgradbo novega
velikega p ar ni k a, ki bo stal milijon kron. Poslovni jezik družbe bo hrvatski. Italijani so silno nevoljni, da bo družba imela hrvatski poslovni jezik in da bo njen sedež v Dubrovniku. Z italijanske strani je došlo v tem oziru ministrstvu že mnogo protestov.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 8. julija. V današnji seji se je zbornici predložila interpelacija glede carinske vojne s Srbijo. Posl. Voros je polemizo-val proti izvajanjem narodnostnih poslancev ter naglašal, da ni na Ogrskem nobenega zakona, ki bi narodnostim jemal kakšne pravice. Peticije, da bi se Fejervarvjevo ministrstvo obtožilo, so se odkazale justicnemu odseku.
Nato je Romun Avrel Vlad podal interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila, ako je je res, da je dala vlada bivšemu ministrskemu predsedniku Fejervarvju denarna sredstva, da je z njimi odškodoval od njega protiustavno imenovane uradnike. Ministrski predsednikik dr. W e k e r 1 e je odgovoril, da so baronu Fejerva-r}-ju dotični denar dale na razpolago privatne osebe. Član neodvisne stranke Hallass je interpeliral nauč-nega ministra radi nekega govora ministrskega svetnika 13 a r k o c z y j a, v katerem je naglašal potrebo ufedbe konfesionalnih šol. Naučni minister Apponyi je odgovoril, da baron Barkoczy ni govoril kot pooblaščenec ministrov   nego  kot  privatna oseba.
Carinska vcrjha s Srbijo.
Belgrad 8. julija. Časopisi razpravljajo   o   caVinskih pogajanjih.
„Odjek", organ samostalnih radi-kalcev, naglasa, da zahteva Avstro-Ogrska od srbske vlade pismeno abdikacijo na neodvisnost Srbije in stremi po političnem varuštvu nad srbsko državo. Pašić je na to nesramno insinuacijo dal docela pravilen odgovor, ne sme se pa pozabiti, da bo imela carinska vojna težke posledice, za katere bo odgovorno ministrstvo. Zatrjuje se, da se vlada trudi, čim najprej razširiti trgovinsko pogodbo z Nemčijo.
Belgrad 8. julija. „Politika" piše v uvodniku: „Pred tridesetimi leti, baš v tem času, so se borili naši očetje s puško v roki za svobodo in neodvisnost srbskega naroda. Tudi oni niso bili takrat pripravljeni, šli so v boj goli in bosi; dolžnost jih je klicala, dolžnost napram srbskemu imenu in plemenu. Tudi nas kliče v boj dolžnost. 'T'udi tu je vojna, ki se vodi za svobodo in neodvisnost, za čast srbskega imena. Vse to nam je treba imeti v mislih, vsi od prvega do zadnjega! Po svojih posledicah je lahko ta vojna v končnem svojem rezultatu tisočkrat bolj koristna kakor ona, kar smo pred 30. leti izvo-jevali. Mi smo močni, ker je na naši strani pravica, mi moramo zmagati !a
Belgrad 8. julija. Javlja se, da namerava vlada izdati o carinskem konfliktu z Avstro - Ogrsko modro knjigo, v kateri bo objavila vse uradne spise o tej zadevi. Uradne laži grofa Goluchowskega bodo na ta način uradno dementovane.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 6.julija. V dumi se širi vest, da namerava vlada poslancem prepovedati nositi orožje.
Helsingfors, 8. julija. V zadnjem času so se v Finskem zalivu opažale sumljive ladje, ki so kri-žarile baš tam, kjer bi se imela usidrati carska jahta nPolarnaja zvjezda". Potapljači so našli na dotičnih mestih več min, ki so bile očividno položene v to svrho, da bi razstrelile carsko jahto. Ko se je to izvedelo, je car opustil misel na potovanje.
Petrograd, 8. julija. Mornarji v Kronštatu so se zopet uprli. Aretiranih jih je bilo 180.
Petrograd, 8. julija. Upor v prvem bataljonu Preobražen-skega polka je baje povzročil poslanec Aljadin. Uvedla se je proti njemu tajna preiskava.
Petrograd, 8. julija. V dumi je finančni minister izjavil, da bo letos v državnem gospodarstvu vkljub posojilu 130.milijo nov kron deficita, ker so se napačno izračunali stroški za rusko-japonsko vojno.
Bero lin, 8. julija. V Harbinu so zaprli 600 udeležencev nekega revolucionarnega shoda. V Vladivostoku so izgredi in nemiri na dnevnem redu. Z revolucionarji se deloma druži tudi vojaštvo.
Nova vojna na Daljnem Vztoku?
Petrograd,   8. julija. Vojno
ministrstvo je sistiralo prevažanje mandžurske armade v zapadno Sibirijo. Za vzrok se navaja, da ima ruska vlada natančne dokaze za to, da bodo v najbližji bodočnosti zopet izbruhnile sovražnosti v Mandžuriji, ker Japonci nameravajo, se polastiti ruske železnice do Harbina.
Dnevne vesti.
V Ljubijam, 9. julija.
— Orobokopi koroških Slovencev. Poročajoč o sklepu odseka za volilno reformo pravi celovški „Mira: pNa ta način naj bi bilo torej pokopano slovenstvo na Koroškem. Grobokopi pa so bili zastopniki takoimenovanih krščanskih strank, nemški krščanski socijalci in ne m-ški klerikalci. Za danes naj k temu dejstvu le dostavimo: ne čudite se, ako bodo vsled tega koroški Slovenci izvajali svoje posledi-c ea. Tako „Mira. O tem, kdo je nemškim krščanskim socijalistom in nem-
Sk_'in     !:l.-r;).'aicein     dovolil,    da SO
sneli svojo dano besedo in pod kakimi pogoji se je to zgodilo, o tem pri „Miruu menda ničesar ne vedo ali pa nočejo vedeti. A tudi to pride še na dan.
— Boj slovenske občine s štajerskim deželnim odborom. Znano je, da štajerski deželni odbor dosledno vsem slovenskim občinam samo v nemškem jeziku dopisuje. Občina Ko-karje v gornjegrajskem okraju je pa sedaj izvojevala jako važno pravico. Ko je dobila spet na slovenski dopis nemški odgovor, vrnila je ta nemški odgovor s prošnjo, da se ji naj doda vsaj slovenska prestava. Ko je bila tudi ta prošnja odklonjena, češ občina si naj prestavo sama preskrbi, kjer hoče, se je pritožila po g. dr. Jurju Hrašovcu v Celju na c. kr. državno sodišče na Dunaju. Dne 3. t. m. se je vršila obravnava v navzočnosti zastopnikovega namestnika, dunajskega odvetnika dr. Lenocha in štajerskega deželnega odbornika, odvetnika dr. Linka, kateri se je seveda trudil na vso moč, da bi občina propadla glede svoje zahteve; premlel je spet stare nemške budalosti, kakor daje Gradec nemško mesto, da deželni odbor očetovsko skrbi za Slovence ravno tako kakor za Nemce ^Kdo se temu ne smeje) i t. d. Državno sodišče je pa vendar sprevidelo, da velja postava ne samo za Nemce, marveč tudi za Slovence v Avstriji in je razsodilo, da je štajerski deželni odbor prelomil zakon, se pregrešil proti postavi o jezikovni enakopravnosti, ker slovenskega dopisa ni rešil v onem istem jeziku. Res je sicer da se deželni odbor ne more s postavnimi sredstvi siliti, da bi se vdal, vendar se mu sedaj lahko pri vsaki priliki pove v obraz, da dela očitno krivico, da zakon prelamlja in da se v svoji zagrizenosti in zaslepljenosti niti razsodbi državnega sodišča noče vdati. Želeti bi bilo, da bi vse občine in vsi okraji, kakor tudi vse posamezne osebe, sploh vse, kar občuje z deželnim odborom, občevalo samo v slovenskem jeziku. Sčasoma bode vendar moral deželni odbor se ukloniti naši zahtevi. V tem oziru pa je obžalovati, da še celo take   slovenske  občine, ki so na glasu
kot narodno probujene in tudi narodni trgi z deželnim odborom v nemškem jeziku dopisujejo, posebno s stavben -skim uradom. Ako mislijo, da bodo na ta način prej kaj dosegli, se jako motijo. Na drugi strani nam se delajo sramote v narodnem oziru in tudi škodo svojim rojakom, ker, ako pride več slovenskih dopisov na deželni odbor, bode moral tudi vedno več slovenščine zmožnih ljudi sprejemati ▼ svojo službo, da rešujejo slovenske dopise. Bodimo tedaj povsod značaj -in možati.
—- Nemški „sommerfest" v
Kazini, ki je bil napovedan za soboto, je izostal, ker vojaška uprava ni hotela dati na razpolaganje vojaške
godbe. Nemški listi lažejo prav po nemško, dolžeč mestni magistrat, da je sporočil vojaškemu poveljstvu, da je vsaka nemška naprava v Ljubljani provokacija. Čfujemo, da je vojaško poveljstvo vprašalo magistrat, če se je povodom „sommerfestau bati demonstracij in je magistrat je naznanil, kaj zna biti povod eventuvalni demonstraciji, namreč razobešanje pan-germanskih zastav, prepevanje ^^acht am Rhein" itd. Vojaško poveljstvo je zahtevalo, ker naj bi se bila veselica vršila na kazinskem vrtu, naj Nemci opuste to, kar bi moglo Slovence izzivati. Ta zahteva je paČ naravna, saj bi bilo le preveč Čudno, če bi vojaška godba sodelovala pri provokaciji. Neprovokatorične slavno-sti so se v Kazini še vedno v miru vršile. „Turnratu pa ni hotel ugoditi zahtevi vojaškega poveljstva. Na javnih listih je razglasil, da je vojaško poveljstvo za sodelovanje godbe stavilo „unerfullbare Bedingungen". Zahteva, naj Nemci ne provociraj o, je „Turnratuu tako nemožna stvar, da je raje vso slavnost odpovedal, kakor da bi se bil udal.
— Sprememba učnega načrta na gimnazijah. Naučno ministrstvo
je odredilo, da imajo v bodoče v 7. in 8. gimnazijskem razredu odpasti šolske naloge iz nemščine v
grščino. Mesto teh Se UVedO Za ŠOl-oko nalogo prevodi   i a grooind v
nemščino. Obenem je minister odredil, da se ima v bodoče v 7. gimnazijskem razredu poučevati fizika- po 4 ure na teden; v 2. tečaju tega razreda ste d v e ur £ na teden specialno posvetiti pouku kemij e.
— Bavnopravuost na novi železnici. Tolminsko okr. glavarstvo je ob otvoritvi   nove  železnice dovolilo
na postajah le deželne in cesarske zastave, slovenske pa prepovedalo. Grozen strah ima izvestna gospoda pred slovenskim trobojnicami! Zakaj pa hodijo med nas, če jim niso vSeČr Sicer si bodemo pa zoper tako kršenje ravnopravnosti  že še pomagali!
— Promocija. V sred >, dne 11. t. m. bo promoviran doktorjem prava na dunajskem vseučilišču g. Ignacij Rut ar. konceptni praktikant pri deželnem odboru v Ljubljani. Čestitamo!
— Sodna vesi. Višji d-.
sodni svetnik v Trstu Avgust Jakopič je imenovan za dvorm*i^a svetnika najvišjega sodnega in kasacij-skega dvora.
— Od namestništva v Trsta.
Računski svetnik Karel K o r s i c v Trstu je imenovan za višjega računskega svetnika pri računskem oddelku tržaške namestnije.
— Šolska vest. Pix>vizorični učitelj na gimnaziji v Kočevju Avguštin Kofler je imenovan za pravega učitelja na realki v Trstu.
— ftl&:Z:a šentjakobsko trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda V Ljubljani imela \ ponedeljek, dne iti. julija t. i. ob polu 3. uri popoldne v odvetniški pisarni dr. Frana Papeža, Rimska cesta št. 2 svoj občni zbor.
— Velika ljudska veselica slovenskega trg. društva „Merkur"
v prid zaklada za „'Trgovski doni" se je vršila včeraj popoldne in zvečer na vrtu „Narodnega doma** in se je v vsakem oziru izborno obnesla. In zakaj bi se tudi ne! Sodelovale so naše požrtvovalne narodno dame in kjer te sodelujejo, je gotov najlepM uspeh Polog tega pa a,.i\<x rAleikur-simpatije pri vseh slojih občinstva in ker je napravil svojo veselico na prelepem senčnatem vrtu rNarodnega doma", je smel računati na uspehe, ki jih je nato dosegel. — JSia vrtu je bilo  postavljenih  10  paviljonov za
1. Priloga „Slovenskemu Narodu" St 153, dne 7. jnlija 1906.
sta torej svojim parlamentom poročali, da se glede kvote niste mogli sporazumeti in da se bo tudi v bodoče morala kvota določiti potom cesarske naredbe.
Carinska  vojna s Srbip.
Budimpešta, 6. julija. Vlada je zatvorila mejo za uvoz živine iz Srbije ter uveljavila avtonomni carinski tarif za srbsko blago.
Budimpešta, 6. julija. Srbski generalni konzul, dr. Petkovič je posredoval v trgovinskem ministrstvu, da bi se zatvorite v meje proti Srbiji odgodila vsaj še za nekaj časa. Todaves njegov trud je bil brezuspešen.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 6. julija. Vsi duhovniki med njimi tudi škof v Vilni, ki so člani gosudarstvene dume, s o dobili od na učnega ministrstva poziv, naj slečejo duhovniško suknjo ali pa odlože  svoj mandat v dumi.
Petrograd, 6. julija. Glasilo konstitucionalno-demokratske stranke „Rjeeu je priobčilo oster članek proti Nemčiji in Avstriji in poživlja Rusijo, naj stopi na stran Anglije. V članku se naglasa, da se nemški cesar meša v ruske notranje zadeve, ter se poživlja dumo, naj poskrbi, da se bo Viljemu jasno povedalo, da Rusija ni njegova satrapija.
Moskva, 6. julija. V samari se je uprla vsa posadka. Uporniki nameravajo osvoboditi iz ječ vse politične zločince.
Petrograd, 6. julija. Policija v Michovuje prišla na sled, da imajo revolucionarji v neki apnenici delavnico za bombe. 25 kozakov je dobilo ukaz naj preiščejo dotično apnenico. Šest kozakov je zlezlo v peč. Eden izmed kozakov je s sabljo brskal po slami, ki je bila nakopičena v apnenici. Naenkrat je eksplodirala bomba in pognala v zrak apnenico s kozaki vred. Ubitih je bilo 8 kozakov, pet pa težko ranjenih.
Obrtni vestnik.
Skrb za povzdigo trgovske izobrazbe. Večkrat smo že imeli priliko opozarjati, da se v naših slovenskih deželah premalo skrbi za povzdigo komercijalne izobrazbe. Višjega slovenskega trgovskega zavoda nimamo, tudi srednjih in nižjih dnevnih trgovskih šol ni. Edino ^ v Ljubljani obstoji trgovska nadaljevalna šola, namenjena trgovskxm vajencem, ki jo vzdržuje edino le trgovski gremij v Ljubljani. Izven Ljubljane na deželi obstoje trgovski tečaji, ki so združeni z obrtno nadaljevalnimi šolami, le v treh večjih krajih. V primeri s številom obrtno-nadaljevalnih šol je torej število trgovskih nadaljevalnih tečajev, ki imajo namen, dati trgovskim vajencem priliko, da si pridobe saj najpotrebnejšo teoretično komercialno izo-
brazbo, kaj pičlo. Temu pa se je tem manj čuditi, ako pomislimo, da ni na razpolago primernih učnih sil. Učitelji, ki poučujejo na obrtnonadalje-valnih šolah in seveda tudi na trgovskih tečajih, so večjidel samouki. Na pripravnici ni dana prilika, da se izobrazijo v predmetih, ki se poučujejo na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah. Ako pridejo v kraj, kjer obstoje taki zavodi, in se navzlic več kot skromni plači, ki se vrhu tega še po navadi ne plačuje redno, marveč po dolgotrajnem čakanju, odloČijo za poučevanje, jim pač ne preostaja drugo, kakor da si s privatno pridnostjo pridobe vsaj najpotrebnejše znanje onih predmetov, ki so po učnem načrtu predpisani v obrtno-trgovskih nadaljevalnih šolah. Taki predmeti so na pr. obrtno spisje, obrtno in trgovsko knjigovodstvo, kateremu se pridruži nauk o kalkulaciji cen, nadalje splošno obrtno pravoznanstvo, kakor davčni zakoni, zakon o varstvenih znamkah, zakon o krošnjarstvu, določbe o zavarovanju proti nezgodam ter določbe o bolniškem zavarovanju, določbe obrtnega reda, na trgovskih nadaljevalnih šolah pa osnovni nauki iz trgovskega in meničnega prava ter trgovska kores-podenca. Samoizobrazbi stopajo tem večje zapreke nasproti, ker manjka pripravnih in uporabnih slovenskih kih knjig. Učitelji morajo torej segati po nemških knjigah ali pa po zakonih samih, kar zopet dela težave, zlasti glede terminologije. Umevno je, da je učiteljem samim brez navodil kaj težko iz nemških učnih knjig, odnosno iz zakonikov prirediti tvarino za potrebe pouka v slovenskem jeziku. Na Nemškem in zlasti na Vir-temberškem se polaga od strani vlade velika važnost na to, da je dana učiteljem, ki so poklicani poučevati na takih strokovnih šolah, prilika izpopolniti svojo izobrazbo. Za nase potrebe se doslej v tem pogledu ni nič storilo, izvzemši za strokovno risanje. Nadzorniki našega obrtnega šolstva so izprevideli, da ne gre, trajno pripuščati naše uČiteljstvo v dosedanjem položaju, ko je navezano le na samo-izobrazbo. Izposlovali so zategadelj pri ministrstvu, da je aktiviralo na umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani nadaljevalni tečaj za učitelje na obrtno, odnosno na trgovsko nadaljevalnih šolah. Tečaj se je pričel dne 2. julija in traja do vštetega 14 julija. Tečaj je prvi svoje vrste v naši deželi in je njegov poglavitni namen, da obiskovalcem da priliko, popolniti in poglobiti svoje znanje v komerii-jalnih predmetih. Tečaj obiskuje 29 slušateljev. Poučuje se v naslednjih predmetih: Obrtno računstvo s posebnim ozirom na kalkulacijo ; obrtno in trgovsko spisje, knjigovodstvo, trgovsko menično znanstvo, obrtno pravoznanstvo ter splošni obrtni predpisi. Število učnih ur je seveda omejeno, zategadelj je mogoče podati iz vseh v te stroke spadajočih predmetov le glaven oris. Ker pa obiskujejo tečaj večinoma učitelji, ki imajo že podlago, utrjeno po večletni praksi, se je navzlic malemu številu učnih ur nadejati prav lepih uspehov. Mi ta prvi začetek prav toplo pozdravljamo, ter le želimo, da bi se taki tečaji ponavljali redno od časa do časa.
Trgovinsko-politično razmerje Avstro Ogrske je na podlagi novih carinskih zakonov po trgovinskih pogodbah doslej trajno in stalno
več, nego je določeno v teh ukazih. Vitez Zlatopoljec je izpolnil pogoje, pod katerimi mu je zajamčena svoboda in prosta pot; odložil je orožje in ostrogo in zato jamčim zdaj jaz osebno za njegovo svobodo."
„Bertonja, tvoja blagonaklonje-nost vsem krivovercem mi je že davno znana, a nisem mislil, da je tako velika, da jo boš na tak način izdal"
Adam Kolovški, ki je to zaklical svojemu bratrancu in ljubimcu svoje matere, je pri teh besedah prijel za svoj meč, kajti zdelo se mu je, da pride med njim in Bertonjo do spopada in morda bi se bila moža tudi res spoprijela, da se ni prej oglasil Krištof.
^Prepovedujem, da bi me imenovali in razglašali za krivoverca. Kristjan sem in gotovo vsaj tako dober, kakor vsak izmed vas. Dokaz tega je, da prihajam naravnost iz Svete dežele, kjer sem se deset let bojeval za zmago svetega križa."
„Če nisi izdajalec svetega križa ni Kristusove cerkve, zakaj potem &e nadaljuješ boja, zakaj si doma ne &a strani zvestih kristjanov, marveč na strani krivov ercev ?u
Adam Kolovški sije domišljeval, da je s temi besedami popolnoma pobil   Krištofa  Zlatopoljca,   toda ta
se je ljubeznjivo priklonil in položil roko na srce.
„Moja najsrčnejša želja je, da bi se mogel tudi doma vojskovati za sveti križ, kakor sem se vojskoval v deželah saracenskih. Izkušen sem v bojih in zato bi rad imel, da me sprejmete med se in mi dovolite tekmovati z vami v borbi proti vsem sovražnikom svete cerkve kristjanske."
Mehko in toplo se je glasila ta ponudba Krištofa Zlatopoljca, prav kakor da mu prihaja iz dna srca, a vendar se je na obrazih vseh poslu-šalceh videlo, da nihče tega ne verjame. Splošnemu nezaupanju je dal prvi izraza mladi duhovnik:
„To je zvijača in prevara, če bi radi vstopili v naše vrste, vas vodi pri tem le hrepenenje po osveti. Vi ste osvetnik svojega očeta in svoje sestre in vtihotapili bi se radi med nas, da bi laglje in hitreje dosegli svoj namen."
„častiti oče," je z rahlo ironijo vprašal Krištof razburjenega duhovnika, „ali nas ne uči naša sveta vera, odpuščati svojim sovražnikom in storjeno delo povrniti z dobrim? čudim se, da more blagoslovljenec gospodov pozabiti na ta lepi nauk."
„Tvoje govorjenje je nesramno in bogokletno," se je jezil duhovnik, ker mu ni prišel primernejši odgovor na misel. (Dalje prih.)
urejeno le z nekaterimi državami do leta 1917. Tako z Nemčijo, z Rusijo, Italijo in Belgijo. Z ostalimi državami so deloma v veljavi še stare trgovinske pogodbe, ki večinoma jamčijo obema pogodbenima državama vse tiste ugodnosti, ki se dajejo ka-kerikoli drugi državi, deloma pa je trgovinsko politično razmerje urejeno le začasno s provizornimi pogodbami, tako s Srbijo, Bulgarijo, kvieo in Črno goro. Vzroka je iskati v tem, da so bile stare pogodbe odpovedane, novih pogodb pa vsled nastalih težkoč doslej še ni bilo moč skleniti. S Švico na primer so pogajanja za novo trgovinsko pogodbo že dovršena in se je načrt pogodbe že predložil poslanski zbornici. (Glavne, in za naše kraje važne določbe te pogodbe smo že objavili). Ker pa je s koncem junija potekla začasna pogodba s Švico, se je s posebnim zakonom določilo, da ostane sedanje pogodbeno razmerje s Švico v veljavi do 1. avgusta. Do tedaj bo po vsem pričakovanju že mogoče uveljaviti novo definitivno pogodbo s Švico. Zakon z dne 30. junija 1906 daje vladi tudi pravico, da najdalj do konca tekočega leta uredi trgovinsko politično razmerjo monarhije z vsemi onimi drža van. i, s katerimi še ne bo mogoče skleniti novih trgovinskih pogodb. Nadejati se je, da bode tekom letošnjega leta mogoče narediti konec provizorijem in postaviti trgovski promet z inozemstvom na trdno podlago.
Carinski svet (Zollbeirat) je bil ustanovljen leta 1892. Carinski svet je poklican, da oddaja svoje mnenje, kadar nastane spor o tem, kakšno carino je plačati. Ako stranka, ki prejme kako carini podvrženo poši-ljatev iz inozemstva, ni zadovoljna, da se blago zacarini tako, kakor ukaže carinski urad, ima pravico, pritožiti se proti postopanju carinskega urada. Pritožba se vzame pri carinskem uradu na zapisnik m predloži, če si stranka ne pridrži pravice, posebej še vložiti pismeno pritožbe tekom 30 dni, zapisnik potom finančnega rav-naleljstva c. kr. finančnemu ministrstvu v 3 dneh. Hkratu se predloži vzorec blaga. Finančno ministrstvo vpraša carinski svet za mnenje, in potem odloči. Ako gre za principijalno važne odločbe, se te objavijo zategadelj, da se po odločbi ravnajo carinski organi v sličnih primerih. Carinski svet ima 70 članov, od teh je 36 stalnih, 34 pa jih imenuje trgovski minister za dobo treh let na predlog trgovskih zbornic. Carinski svet ima strokovne oddelke, katerim je opravljati jako važne posle. Statut carinskega sveta se je nedavno sedanjim razmeram primerno spremenil. Število Članov se je pomnožilo od 52 na 70, Člani imajo naslov „cesarski svetnik". Najvažnejša in najpomembnejša izpremba je ta, da bo v bodoče dajal carinski svet obvezna pojasnila o carinskih zadevah. S tem se izpolni dolgoletna želja prizadetih interesentov, v prvi vrsti importerjev. V nekaterih drugih državah ta institucija že obstoji.
Glasovi Iz Idrije.
Ugovora ni bilo! Po popolnem porazu,  ki so ga učakali klerikalci pri   zadnjih občinskih volitvah v Idriji, niso v prvem hipu vedeli, kaj jim je storiti. Vsi so bili zbegani. Črni general Oswald je izgubil glavo, tako hudo in neusmiljeno je bil te-pen.  Ko  so  se zopet nekoliko zavedli, so začeli preudarjati, kaj naj store, da si vsaj malo ohlade bolečine.   Klerikalcev   nista   rešila niti denar   niti   pijača,   treba  bo torej ukreniti  kaj   drugega,   da  dado naprednim  volilcem  saj   malo okusiti svojo moč. Tako so sklepali in naposled  sklenili,   da  vlože   rekurz in tako provzroČe razveljavljenje volitev. Hitro   se   je   razvedelo   po mestu: „Rekurz pride!" Malo manj smo se ustrašili   tega   strahovitega orožja, nego so se ustrašili Rimljani,  ko je stal Hanibal pred mestnim zidovjem. „Črni general si zna pomagati", tako so  jadikovali  naši   plašljivci. Vsak dan smo pričakovali: sedoj in sedaj pride papirnati bič, ki razžene novo voljeni   odbor.  Papir je klerikalcem priljubljeno  orožje. A minil je dan za dnevom, in rekurza ni bilo. Ni ga bilo   od   nobene strani. Klerikalcem je padlo srce v hlače. Treznejši med njimi so rekli: „Dovolj  nam je ene blamaže. Čemu zdaj še ta; ko vendar nimamo   z  rekurzi   nobene sreče'?" In tako je ostal črni general z rekurzi  lepo   doma.   Baje je pretakal bridke solze, ker so se tla pod njim popolnoma zmajala. Pravijo, da joka še dandanes  nad  razvalinami svoje moči in slave. Saj jokajo tudi otroci, kadar so tepeni!
Oswaldin „črni orel".Kerje volil gostilničar pri „ Črnem orluu napredne kandidate, mu je baje Os-wald napovedal bojkot. To bo sicer za „Črnega orla" občutna škoda, ker je Češko pivo dobro in Oswaldova žeja navadno velika. Na drugi strani pa bo ta bojkot, ako bo dolgo trajal, koristil šoli. črni general Oswald je namreč tako za vsakdanjo rabo tudi
c. kr. katehet na rudniški ljudski šoli, ako se mu ljubi in nima drugega nujnejšega dela. Zato bo morebiti sedaj hodil rednejše dopoldne v šolo, ko mu ne bo pri „črnem orlu" mogoče gasiti dopoldanske žeje.
Znati se mora. Klerikalci v Idriji so poskusili vse, da bi bili zmagali pri zadnjih občinskih volitvah. Shod v kazini jim je preprečilo par liberalcev. Tedaj je klerikalec c. kr. rudniški oskrbnik Penco poizkusil takole: Napisal je okrožnico z napisom, v katerem je vabil uradnike k volit vi za klerikalce, spomimajoč jih na geslo našega cesarja „Viribus unitis". No, pa tudi to ni pomagalo.' Nejevoljen je baje mladi gospod, ki ga je Penco pridobil za pobiranje podpisov, vrgel okrožnico Pencotu nazaj, ker je dobil le 5 podpisov.
Plačilo zlobnemu Oswal-du. Nikogar med klerikalno stranko ni tako zabolel poraz pri volitvah kakor zlobnega Oswalda. Od zadnjih volitev naprej je napadal v vsakem sobotnem „Slovencu" razne liberalce. Zdaj tega, zdaj onega; vseeno mu je bilo, če mu je kaj naredil ali ne, zadostovalo mu je, če ni z njim občeval. In na vse te nesramne napade ni bilo nikdar odgovora od liberalcev, čisto razumljivo. Oswalda ne smatra4 nihče vrednega, da bi mu odgovarjal. Odgovor so mu pa dale volitve. Največja zaušnica, kaj jih je kdaj dobil, je bila ta. Vsaj ve, koliko se verjame njegovim poročilom v „Slovencu".
Zlobni Oswald in idrijska realka. Ta mu je v želodcu. Po njegovem mnenju ni večje neumnosti, kar so jih napravili liberalci. To učeno misel usiljuje že od ustanovitve tega uglednega zavoda svojim „zavednim" volilkam. Kolikokrat se je že moral rajni ravnatelj realke, g. Karel Pire, obrniti v grobu! Kako je prosil dekana Arkota, ki je bil takrat katehet na realki, naj on obdeluje zlobnega Oswalda, da naj preneha z napadi na realko, a vse ni nič pomagalo. Os\vald je prezloben, da bi nehal. Vsako nedeljo počasti realko ali vsaj enega izmed njenega osobja z zlobnim napadom. Plačilo so mu dale volitve, realka bo pa še bolj procvitala nego do sedaj.
Idrijčani, ali se še spominjate? Ali se še spominjate, kako je očital zlobni Oswald liberalcem ustanovitev pripravljalnega razreda na realki kot nepotrebno stvar ? Kar naenkrat so pa ponehala v tem oziru napadanja. Kaj je vzrok temu? Kdo je zavezal Os\valdu zlobni jezik? Škof Bonaventura sam, ki je napravil na svojih zavodih tudi pripravljalni razred. Zlobnemu Oswaldu torej tudi na tem polju ni izostala blamaža.
Oswald in njegovi volile i. Kakor hitro je privlekel zlobni Os\vald zadnjega svojega „zavednega" volilca na volišče in izprevidel, da je nasprotnikov še dosti, ki čakajo na oddajo svojega glasu, tedaj je zbral svoje backe pri Didiču, kjer jim je ves poparjen pridigoval, da bodo v treh letih gotovo premagali liberalce. Mi pa mu povemo, da je klerikalizmu odklenkalo v Idriji, največ zaslug zato pa si je pridobil Oswald s svojimi nesramnimi in zlobnimi napadi v „Slovencu".
Kritike inteligentnejših klerikalcev o Oswaldu. Še celo med klerikalci v Idriji so taki, ki se jim napadanja Oswaldova zde prene-sramna. Saj ni treba dosti inteligence, da se to razume, posebno če so razmere ljudem znane. Laž ima povsod kratke noge, tudi če pride iz ust blagoslovljenega Oswalda.
Glasovi z Jesenic.
— Pri otvoritvi železnice morajo pokazati Jesenice svoj odločno slovenski značaj. Tovarna že pripravlja svoje ljudi, da takrat nastopijo — to se razume — nemško pobarvani. Vsakdo naj razobesi slovensko trobojnico, ker morajo pri tej priložnosti vse druge barve stopiti v ozadje. Vsak najneznatnejši morebitni izraz nemške nadutosti mora takrat slovensko ljudstvo vdušiti. Vlada naj uvidi, da Jesenice niso nikak nemški otok, temveč odločno slovenska občina. Nemci so le gostje, ki jih naše ljudstvo iz gostoljubnosti trpi v svoji sredi. Tudi „Sokol" nastopi takrat korporativno, da pokaže, da trpimo na Jesenicah le slovansko barvo in nikakor ne maramo nemške vsiljivosti.
— Ali se že zopet dela po načrtu? V zadnjem času je prišlo na Jesenice zdatno število železničarjev. Čudom pa se moramo Čuditi, da so železniški uslužbenci po velikem številu — Nemci, saj jih kar z Dunaja pošiljajo k nam. S strankarskega stališča bi pravzaprav morali njih dohod pozdraviti, ker so večinoma svobodomiselnega mišljenja, toda z narodnega stališča moramo odločno nasprotovati temu početju železniške uprave, ker nam pošilja ljudi, ki bi gotovo tudi raje službovali svojim narodom. Ne bo dolgo potem, in vlada bo rekla da ie na
Jesenicah veliko število nemških otrok in bo tudi potem svoje ravnanje uredila. Na tak način se pač lahko dela nemške j ezi k ovne državne naprave. Zato ni potreba niti modrosti železniškega ministra Derscha-tte!
— Na adreso gradbenega vodstva c. kr. državnih železnic na Jesenicah. Železniška uprava je jeseniškim posestnikom potom razlastitve odkupila posestva, ki so se rabila za gradbo železnice. V pogodbi je bilo označeno, da se proda zemljišče dotičnim posestnikom nazaj v slučaju, da bi se ne porabilo toliko zemljišča za železniško progo! Gradbeno vodstvo je pa tako modro, da jim ponuja sedaj dotična posestva nazaj, toda ne po tisti ceni, Ki jih je samo kupilo, ampak še enkrat dražje. Ti nemški birokratje hočejo torej napraviti prav lepo kupčijo. Stvar je vsekakor tako umazana, da se bo morala izročiti zadeva državnemu poslancu, da posreduje pri ministrstvu, oziroma interpelira v državnem zboru. Mi le vprašamo, kako pridejo posestniki do tega, da bi morali plačati državi zemljišče dražje, kakor so ga bili primorani njej prodati. Ni vrag, da bi se ne dalo ukrotiti neznatnih osebic raznih inšpektorjev, saj vendar nismo v kakem zakotnem turškem pašaliku. To hočemo videti!
— Pobožni Zabukovec gotovo ne bo omenil tega početja gradbenega vodstva v farovškem glasilu „Slovenec", dasi so ravno njegovi pristaši najbolj na stvari prizadeti. Kako pa tudi, saj je stari bivši „feldwebel" Guerch et consortes najbolj agitiral pri volitvah za Zabu-kovca, katerega bi drugače sploh ne bilo s krojačem Čebuljem v obč. odboru.
— Nepričakovano je odredilo okr. glavarstvo vsled naročila deželne vlade, da ima vse občinske posle takoj prevzeti novoizvoljeni župan g. dr. Kogoj. Prva seja se je vršila 7. t. m. Zabukovčev rekurs torej ne bo več oviral rednega občinskega delovanja. V farovžu pa imajo zopet dolg nos.
— Zopet eden. Znano je po vsem svetu, da imajo klerikalci naj-strupenejše jezike. V zadnjem času je bilo nekaj klerikalcev kar po vrsti obsojenih. Prvi je bil Krivec, 10 dni zapora, potem znani „Stern-birt" z 48 urami, nato kaplan Čuk radi pretepa s 24 urami in zdaj je moral pred sodnijo tudi Zabukovčev najvdanejši pristaš krojač Čebulj, kateremu je pa tožitelj odpustil pod pogojem, da se je zavezal plačati 20 K za chružbo sv. Cirila in Metoda ter vse sodne stroške. Taki so ti klerikalni poštenjaki, ki mislijo, da bodo prvi v nebesih! Vsakemu pa povemo, da se da te hudobne ljudi krotiti edino z zaporom.
— Lep kres je priredila, podružnica sv. Cirila in Metoda na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda na hribu nad novim kolodvorom. Par let sem se je ta lepa navada na Jesenicah že popolnoma udomačila.
— Gospod Anton Luck-mann je rekuriral radi izbrisa iz prvega volilnega razreda občine Jesenice na upravno sodišče. O tem je bil obveščen g. Fabinc, ki je na zadevi interesiran. Bomo pač videli, kaj poreče najvišja instanca.
— Querchov sin, ki je bil lajtnant pri nekem pešpolku, je bival več tednov na Jesenicah na počitnicah. Zadnji večer pred odhodom se je prav kavalirsko poslovil s tem, da je ponoči polomil in razbil na Savi več stvari. Heil, nemška kultura!
— Zabukovca pošlje baje škof Bonaventura na opazovalnico za umobolne. Tako se govori po občini, koliko pa je na tem resnice, ne vemo. Ljudski glas, božji glas.
poziv.
Dne 14 julija 1.1 bo leto, kar je v Novem mestu zamrl slovenski pisatelj Janez Trdina. .Vse svoje žive dni je služil edino le svojemu narodu, kateremu je posvetil vse svoje moči. Porojen v dobi, v kateri se takorekoč še govoriti ni dalo o naredni zavesti, se je poprijel svojega naroda z vso ljubeznijo. Že leta 1849. najdemo ga med slovenskimi pisatelji in od tedaj naprej do svoje smrti je neprenehoma deloval na polju slovenske prosvete Trdina nam je prvi odkril zaklad narodnega življenja slovenskega, prvi je bil on, ki nas je opozoril na vrline in krasoto nafiega jezika.
Pokojni Trdina je bil pa tudi kremenit, neupogljiv slovenski značaj, kateri se ni nikomur uklonil, mož, kot jih je med nami Slovenci zelo malo. Rajši je žrtvoval vse. kakor da bi se izneveril svn-
jim načelom. Kot učitelj je navda Seval mladino za sloverjstvo in slo vanstvo, in to v časih, ko je še slovenstvo spalo spanje popolne narodne brezbrižnosti.
Ostavil je ogrcmno literarno zapuščino — ni pa ostavil imo vine. Ce kdoT zasluži tedaj gotovo pokojni Trdina, da mu postavi njegov narod spomenik S tem se bode vsaj deloma izkazal hvaležnega svojemu velikemu pisatelju, velikemu slovenskemu mučen'ku in v z o r m o ž u.
Podpisana se  obračata tedaj do slovenskega cbčinstva s pro šnjo, da naj po možnosti prispeva k temu spomeniku.   S tem poka žerno. da  vemo  ceniti  svoje vel može, četudi smo majhen narod
Prispevki, kateri se naj po^i lJ9jo ra notarja Aleksandra Hudovernika   v Ljubljani, se bedo izkazovali v „Slovenskem Narodu".
V Ljubljani. 1. julija 1906.
Aleksander Hudovernik 1. r,
c. kr. notar.
Ivan Hribar i. r,
župan.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. julija.
— Velik političen shod priredi narodno-napredna stranka v četrtek, 12. t. m. ob poludevetih zvečer v „Mestnem domu". Na dnevnem redu je razprava o obravnavah in sklepih državnozborskega odseka za volilno reformo, tičo-čih se Koroške, Štajerske in Kranjske. Govorila bosta državni in deželni poslanec dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller.
— Zaupni shod za IV. skupino Celja Brežice se je vršil v četrtek, dne 5. t. m., v veliki dvorani „Narodnega domaa v Celju. V poštev so prišli trije kandidatje dr. Pova-lej, dr. Vo všek in Aliha Vošnj ak. Po dolgi, deloma jako burni debati je prišlo do glasovanja, pri katerem ni dobil nobeden izmed navedenih kandidatov absolutne večine. „Zaradi sloge" in  rda se ne bi ponavljali
dogodki volitve za v. kurijo", pa so se končno navzoči volilci zedinili na kandidata dr. Franca Vovška, de-želnosodnega nadsvetnika v Mariboru in posestnika v Braslovčah, ker je ta pri prvem glasovanju dobil največ glasov. Dekan dr. G-regorec iz Nove Cerkve, ta znani bojni petelin, se je obnašal pri zborovanju, kakor Če bi on bil merodajna oseba v dvorani. Motil in napadal je razne govornike na nedostojen in predrzen način; mislil je pac, da je v cerkvi in da ima „svoje ovčice" pred seboj. Nazadnje je začel pridigati o sv. Cirilu in Metodu (T). Ta možiček je pravi prototip klerikalnega fanatika, ki misli, da je samo njegovo mnenje merodajno, pozabi pa pri tem, da se za njega itak nihče ne meni.
— Znamenita zmaga stranke ljudskih sleparjev. S ponosom je
„Slovenec" snoči zabeležil vest, da je pri obe. volitvah v Trzinu (!) zmagala S. L. S. in da dosedanji žu-pan-liberalec niti v odbor ni več prišel. „Slovenec" nam je povedal res nekaj novega. Prvič v svojem življenju smo namreč slišali, da je v Trzinu liberalna stranka in da je bil dosedanji župan liberalec. Nam se kaj takega še sanjalo ni. Kaj pa če si je „Slovenec" te liberalce v Trzinu kar izmislil, da bi svoje somišljenike potolažil za strašni poraz v Idriji in jim vlil novega poguma, češ, nič ne obupajte, možje katoliški, S. L. S. še vedno napreduje in če že ne more zmagati v Idriji pa zmaga vsaj v Trzinu.
— Značilen slučaj. „ Slovenec1 se dela vedno velikega prijatelja stanovskih organizacij. Vedno oznanja, da v slogi je moč in da se mora vsak stan organizirati, ker le z organizacijo je moč varovati vse skupaj in vsakega posameznika. Zdaj pa se je pokazalo, da velja pri „Slovencu" vse to le za klerikalne organizacije. Če bi delavke tabačne tovarne začele stavkati, da se tako postavijo za kako tercijalko, bi bilo to
„Slovencu14 vše5 in podpiral bi jih z vso vnemo. Ker pa se je uradniška organizacija „Naša zveza" potegnila za g. Kejžarja, jo pa „Slovenecu zasmehuje in zagovarja stališče, da ima delodajalec pravico storiti s svojimi delojemalci kar hoče. Ta slučaj kaže vse klerikalno hinavstvo in zato si ga treba dobro zapomniti.
— Pismo s Koroškega. Piše se nam: Koroška — izgubljena! S temi besedami je „Slov. Narod" prinesel novico, da je postal vladni volilni
načrt za Koroško postava. Res, žalostno je, da moramo tudi mi pripo-znati, da je izgubljena, ampak nekako nas tolaži to, da ni izgubljena po naši krivdi, kajti mi smo storili vse, da bi mogli rešiti našo zemljo že tako dolgo dolgo trajajoče težke sužnosti. Pa kaj pomaga tožiti! Saj vemo, od katere strani je to prišlo in tudi vemo, kdo je naš prijatelj in kdo ne, vemo, kdo misli z nami odkritosrčno in kdo hinavsko. Spoznali smo jih, „ki hodijo v volčjih oblačilih, a znotraj so grabljivi volkovi." Spoznali smo tistega Judeža, kateri nas je zaradi osebnega dobička prodal, kakor se proda žival na semnju. VeČ o njem ni vredno govoriti, saj ga vsak puzna. Zdaj se gre za vprašanje: „Kdo je naš prijatelj ?a Leta 1904 so aranžili kranjski klerikalci na Velikem Strmcu na Koroškem nek mladeniški shod, pri katerem se je izkluČno poudarjalo, da naj se koroški Slovenci trdo oklenejo kranjskih „katoliskih" Slovencev, kajti, to so edini, kateri koroškim Slovencem le dobro želijo. Med drugim je tudi neki mlad teolog pravil, da naj kmet nikomur ne zaupa kot duhovniku. Po tem shodu je pretekla kratka doba dveh let. Kaj se je pokazalo? Videli smo, kako znajo biti kranjski klerikalci mož beseda, in kako radovoljno pomagajo narodu, kateri bije za svoje svete pravice obupni boj. Koroški Slovenci smo podobni človeku, ki se nahaja v smrtni nevarnosti in v tem položaju povsod išče sredstva, da bi se rešil! Tako tudi mi iščemo sredstva, ki bi nam pomagalo, obdržati narodni obstoj. K no teh sredstev je tudi naše novo ustanovljeno društvo „Drava" v Beljaku. Pa kaj bi bilo to društvo samo
ob sebi'P Nic ! Kajti mi koroški Slovenci sami smo reveži in potrosimo itak več denarja za narodnost, kot za osebni obstoj. Primorani smo bili potrkati na vrata naših bratov, kranjskih Slovencev in jih prositi podpore, kajti brez nje bi društvo še začeti ne moglo delovati. Rodoljubni ljubljanski Slovenci so nam tudi dobrohotno priskočili, ter bili pripravljeni preskrbeti našemu društvu izdatne denarne podpore, k Čemur jim je pripomogla kresna veselica. Res, po bratsko so nas sprejeli v Ljubljani. Ampak e udno
se nam je zdelo, da ravno tistih, kateri Koroški toliko obetajo in se štejejo v take prijatelje koroških Slovencev, ni bilo videti. Čudno se nam je zdelo, da ravno „Slovenec" in ^Domuljub", katera časnika se v pogin koroških Slovencev po mladih duhovnikih vsiljujeta našemu kmetu, nista prinesla nobene posebne reklame za to veselico. Seveda dr. Šusleršič & Co. so si mislili, le pustimo to, saj nič ne nese, Korošci naj pa poginejo, saj nam tako nič ne dajo zaslužiti. Sicer pa javno povemo klerikalcem, da smo jih spoznali, spoznali popolnoma, ter jim svetujemo, naj nikar ne nosijo svoje politike več na Koroško, kajti takih, da samo govorijo in nič ne delajo, za hrbtom še Škodujejo, imamo Še med koroškimi Nemčurji tudi nekaj in ni treba kranjskih klerikalcev! Klerikalci pustite Koroško pri miru, kajti nas odkritosrčni brat je „Sokol" !
—   Bivši   riemanjski kaplan
dr. Požar — se je podvrgel škofu Naglu. Dobili smo to vest že pred nekaj dnevi, ali nismo je hoteli, nismo je mogli verjeti. Zdaj je potrjena; potrjuje jo duhovski „Amico", potrjuje duhovski „Slovenec", slednji z besedami, da je prišel dr. Požar do spoznanja, „da je brezmiseln riemanjski odpor". Znano je, kako veliko ulogo je v riemanjski aferi igral dr. Požar. Pogumno je stal na strani Ricmanjcev v njih težkem boju. Vsi rimski hudiči so mu bili za petami, a dr. Požar se ni uklonil. Škof Nagi ga je suspendiral in dr. Požar se de
ni udal, nego je šel v Trst in se posvetil advokaturi. Požar je namreč doktor prava, ne morda kak doktor bogoslovja. In zdaj naenkrat je ta mož zapustil Ricmanjce in njih zastavo, se je podvrgel škofu Naglu in prosil odpuščanja. Seveda mu je bilo dovoljeno in lahko si je misliti, kaj bo zdaj z dr. Požarjem. Drugo je, kako bo z Ricmanjci. Doslej stoje ti trdno in neustrašeno kakor skala in ne kloni j o ponosnih glav ne pred nemškim škofom, ne pred vladnim terorizmom, niti ne pred^istimi tržaškimi posvetnimi Slovenci, ki so jim tako nasprotni kakor Nagi, o čemer se bo svoj čas že še govorilo. Upamo, da tudi spokorjenje dr. Požarja ne preplaši značajnih in pogumnih Ricmanjcev.
— Nadutosti delegacije, informacije ■ ■ ■ ■ NaŠ bel grajski dopisnik nam je doposlal naslednje vrstice: „Slovenec" brani pred mano dr. Šusteršiča, Čigar vodstvo v delegacijah sem podvrgel dosti ostri kritiki v enem poslednjih mojih dopisov v „Slov. Narodu" in me imenuje „nadutim „Narodovim" belgrajskim dopisnikom", a obenem dokazuje, da je dr. Susteršič „oštro obsodil" avstrijsko balkansko politiko. — ^Slovenec" bi mnogo bolje storil, da je molčal in mu sploh priporočam, da se z mojo osebo sploh ne peča, ker jaz nikdar ne 'trdim onega, česar bi tudi dokazati ne mogel. Istina je, jaz sem podvrgel kritiki nastop dr. Šusteršiča v delegacijah predno je on govoril o balkanski politiki, ali pisal sem pod svežim vtiskom njegovega suhoparnega in sumljivo kratkega referata o proračunu za Bosno in Hercegovino v proračunskem odseku avstr. delegacije. Pri tej priliki bi dr. Susteršič lahko povzdignil svoj glas za bosansko rajo, ki jo je avstrijska uprava spravila na beraško [palico in ki bolj trpi od samovovolje avstrijskih birokratov, kakor je trpela nekdaj pod agami in begovi. Ali Šusteršiču se ni zdelo vredno, da bi se kot „dober Jugoslovan" zavzel za svoje brate, nego je suhoparno prečital številke iz bosansko-hercegovskega budgeta in je mislil, da je kot ^dober Jugoslovan" s tem storil svojo
dolžnost. Da je dr. Susteršič v istini dober Jugoslovan, bi stopil v kontakt s bosanskimi krogi, informiral se o položaju v Bosni-Hercegovini in iz-nesel v delegaciji pritožbe svojih bratov. On tega ni storil in zato zasluži obsodbo vsega slov. juga, četudi je pozneje pri neki priložnosti spregovoril par besed v prilog uvedenja parlamentarnega režima v okupiranih deželah. — Kar se tiče Šusteršičevega govora o balkanski politiki grofa Goluchowskega, imam pripomniti samo to, da bi temu govoru lahko ploskali dr. Lueger, grof Sjlva Ta-rouca in vobče vsi „Grossoster-reichovci", nikakor pa ta govor ne more zadovoljiti nobenega Jugoslo-slovana, ker je avstrijska balkanska politika tako zavratna in
Jugoslovanom   tako   naravnost sovražna, da bi jo  dr.  Susteršič, kot Jugoslovan   moral ostro in   z vso odločnostjo obsoditi — a storil tega ni,   nego  je   njegova   opozicija bila rahla in „lojalna".   V ostalem, ko bi ta govor tudi bil tak, da bi Jugoslovane zadovoljil, morali bi Jugoslovani obsoditi dr. Šusteršiča radi njegovega nastopa pred monarhom, pred katerim se je opravičeval radi svojega govora kot   kak   šolarček,   ki   se    ni naučil lekcije,   pred   svojim   učiteljem . . . To opravičevanje dr. Šusteršiča pred monarhom so čitali vsi ljudje, ki znajo misliti, tako-le:  Ponižno prosim odpuščanja, Vaše veličanstvo ! Saj vem, da sem kriv,  ker je   avstrijska balkanska politika dobra in  poštena in Jugoslovanom   posebno prijazna, ali odkrito tega ne smem reči, nego moram navidezno nositi opozicijonalno obleko . . . Govor dr. Šusteršiča, ki ga „Slovenec"   prinaša in s katerim se ponaša, je torej pred vsem popolnoma   „grossosterreicherski", a ono, kar je v njem dišalo po opozicijskem duhu,  je   avtor   sam svečano preklical! — „Sloveneotf nesramno trdi, da je „Slov. Narod" najslabeje informiran  slovenski   Ust.    To trdi „Slovenec", ki ravno v tej svoji Šte-
vilki, samo na drugem mestu prinaša dve gorostasni laži, ker trdi, da je dosedanji srbski diplomatični agent v Sofiji, g. Svetislav Simič, prestavljen za poslanika v Carigrad, a na njegovo mesto da pride g. Jovan Jovanovič. Ta vest absolutno ne odgovarja istini, ker je g. Sv. Simić, ki je bil do sedaj izreden poslanik in polnomočni minister III. razr., pomaknjen v II. razr. in ostane na svojem dosedanjem mestUj a g. Jovan Jovanovič je imenovan generalnim konzulom v Skoplju! Tako sem jaz tudi javil „Slov. Narodu". — O izidu volitev v srbsko skupščino je dobil „Slov. Narod" obširno brzojavno iz-vestje in v četrtek je prinesel o tem daljši moj dopis, a „Slovenec" je šele v soboto priobčil kratek dopis o tem! „Slovenec", ki živim ljudem piše nakrologe, bi najbolje storil, da molči o  informacijah   drugih listov!
Naduti —ut.
— Stara resnica iz Turjaka.
Piše se nam: Resnica je, da smo v Turjaku večinoma sami „rokavarji". Pred nekaj Časom je bila v „Slovencu" notica od Sv. Ahacija pri Turjaku. V tej notici se bere med vrstami, da je bila ta cerkev v prejšnjih časih dobro obiskana, a na dan 24. junija, ko je bilo zadnje žegnanje, je bilo žalostno. Cerkev je bila vsa prazna. Po cerkvi rase mah in trava za ped debelo, svetniki in altarji pa so vsi zapuščeni. Prejšnje čase so ljudje na žegnanje hiteli od vseh krajev, godci so godli in peli in streljalo se je, da je bilo kaj. Zdaj poj o v cerkvi le čuki in kobilarji. Naša črna garda se več ne meni za to cerkev. Kdo pa bo agitiral! Zaradi nas naj cerkev le razpade, le to bi radi vedeli, kam izgine denar, ki se za to cerkev pobira. V „Slov. Narodu" dne 16. junija priobčena notica o birmi je našega župnika hudo zbodla. Prišel je na prižnico in rekel, da bo mesto pridige čital „Slov. Narod". Res je čital dotično notico. Ko je prišel do stavka o škofu in mišji luknji, se ni mogel več premagovati in se je začel sam smejati, tako dobro se mu je zdelo, kako smo škofa posege t ali. Kmetom je seveda tudi ugajal „Slov. Narod" in videč, da se župnik smeje, so se začeli tudi sami smejati. Vsa cerkev se je smejala, tem presrcneje, ker je škof zapustil tu slab spomin. Ko je prišel Škof birmat, so mu kmetje tlako delali, da so s peskom posuli pot od grada do pokopališča in vsaka hiša je dala krono za škofa. V zahvalo je pa škof po birmi v svoji pridigi ljudi ozmerjal in jih žalil. Kadar bo škof spet šel birmat, naj ne pozabi robca seboj vzeti. Tu na Turjaku so se ljudje med birmo smejali in se drezali, ker so na škofovem nosu videli,
kako silno potreben je bil škof — robca.
— Po Občinskih volitvah v
Lescah. Piše se nam: Kakor je „Narod" v svoji 134. številki o tukajšnjih volitvah prorokoval, se je tudi izpolnilo.  Bog je  tedaj  vendar pravičen, ker volja  njegova je bila taka, sicer bi se ne bilo zgodilo. Napuhnjeni klerikalci pa se proti temu zgražajo in godrnjajo, kakor Izraelci v puščavi, ter jih kot plačilo Čaka še hujša kazen,  kajti  oni  so  Bogu nepokorni! Dne 4. t. m. se je vršila občinska volitev in bitka je prinesla napadaj očim klerikalcem grozen polom. Liberalna trdnjava stoji trdneje nego kdaj poprej. Napredni volilci so nastopili ter vztrajali v nadvse nepričakovani složnosti.   Klerikalci so pri volitvi v III. razredu sicer nastopili, ali kaj so hoteli, njih kandidatje so dobili le po 12, napredni pa po 56 do 38 glasov. Klerikalci so se sramovali samih sebe, pometali orožje od sebe ter zapustili bojišče še prej, ko je bila volitev v III. razredu dovršena. V II. in I. razredu se volitev niso udeležili. Zanimiv je bil prizor pri oddaji glasov, čuli so se glasovi: Geigersohmied, Ceiger-schmied itd., nekateri klerikalci pa so prostovoljno   glasovali   za napredne kandidate. G. župnik pa se volitve ni udeležil   iz   previdnosti,   sluteč, da zmaga ni mogoča. Pač pa je nagovarjal razne volilce ter dan pred vo-litvijo delil po hišah pokornih baokov listke kandidatov klerikalne stranke. Neumorno in z vso  eneržijo  pa je
neprenehoma krojil na daleč okrog titular-pomarančar. Lazil je brezuspešno za nekim pooblastilom notri pod Šmarno goro in malo je manjkalo, da ga njegov posel ni prostovoljno do-vedel doli pod Ljubljano, v kraj, ki se baje imenuje po nekem „studencu", kar bi bilo najpriličneje zanj. Vložil je ta filozof vseh traparij neko reklamacijo z mnogimi točkami, datirano s 27. junijem proti volilnemu imeniku, mesto najpozneje do 12. junija in to, ko je bil že pred par dnevi na občinski tabli naznanjen dan volitve, torej za dobrih 14 dni prepozno. Vidi se, mož je tudi izvežban jurist. Na dan volitve se je glasovanju odrekel ter g. komisarju pripomnil, da on ne voli, ker volitev ni bila pravilno po predpisih razglašena. Volitev se je, kakor že omenjeno, dne 25. junija z nabitim naznanilom na občinski tabli razglasila, tedaj za celih 9 dni poprej ; on pa se sklicuje na oznanilo pred cerkvijo, ki se je razglasilo na dan sv. Petra, t. j. 29. junija, ker drugače ni bilo mogoče. Temu izbornemu juristu pa ni znano, da § 17. občinskega volilnega reda za Kranjsko razglašenja pred cerkvijo ne citira, marveč predpisuje na javnih mestih pribita oznanila. Kakor se je izrazil, bo gospod Brence v svojem zmislu in nezmislu napravil pritožbo, da si s tem podaljša za kratek čas svoje kombinacije, ter ko bi mogel, bi občini rad povzročil nove volitve in samoumevno tudi na-daljne stroške; upanja na zmago tako ali tako nima ali vsaj imeti ne more.
— Nemška lažnjivost. Nemci pač ne morejo trpeti Slovencev in slovenskega jezika in kakor se kaže, tudi ne c. kr. državna železnica. V „Grazer Taglattu" od 6. t. m. zopet raznaša neki nemški gospodiČ svojo nemško jezo nad Slovenci in zbralje vse laži, katere so mu bile na razpolago in kar je mogel pridejati sam, ker to je že enkrat lastnost nemških dopisunov, da črnijo prel svetom Slovence in kar je prav za prav njegov namen, da bi pritisnil ali oškodoval slovenske uradnike c. kr. državne železnice. Sreča pa je, da stvar ne stoji tako, kakor kaže njegov perfidno zlagani dopis. Stvar je bila do pičice resnična ta : Nekaj nas Kranj-skogorčanov napravilo je dne 1. t. m. izlet v Podklošter in obvestili smo o tem svoje koroške znance. Imeli smo se prav dobro, šli deloma peš in se nazadnje odpeljali v Toplice pri Beljaku. Vračali smo se s ponočnim vlakom ob 11. uri zvečer in ko stopimo k blagajni v Toplicah terja prvi od nas, že po navadi, ker drugega nismo pri nas navajeni, listek v slovenskem jeziku: Kranjska gora. Uradnik odgovori doslovno: „Das versteh' ich nicht", ne da bi se kaj oprostil, da ne razume. Na to potnik: Kronan. Dobi listek. Pristopi drugi. Kranjska
gora. Uradnik: Ich versteh. Sie nicht. V tem trenotku se pa vmeša vsemogočni c. kr. stotnik v p. Tepner, sopo-sestnik Toplic in zarepenči: Sekieren Sie den Beamten nicht, Sie vrissen, dass hier  deutsch  ist,  sprechen Sie deutsch. Na to se je  začel šum ne z uradnikom,   kateremu ni   nihče rekel žal besede,  ampak s stotnikom Tep-nerjem. Perfidno laže o tem „G. T." Po pravici smo ga popotujoči prašali, kdo da je ta Tepner in kaj  se ima vmešavati v stvari,   katere   njega no srbijo.   Med tem je župnik,   ki je bil v družbi  in že ves   razburjen, terjal od uradnika pritožbeno knjigo s tem. le bolj glasnimi besedami: Ich bitte, geben Sie mir das Beschwerdebuch. Na to uradnik: Ich habe keines. Potem   se   obrne  zopet  proti stotniku Tepnerju, ki se še  zmerom vmešava in se začne med njima prepir, drugi pa sekundiraj o.   Od tega trenotka z uradnikom sploh nihče   ni   več govoril, sploh se z njim nihče ni priČkal in ga tudi nihče ni žalil. Vzrok vsemu hrupu in kakor „G. T." piše „te slovenske surovosti" je prikupi j ivi c. kr. stotnik v p. Tepner, in ko bi ta ne bil  se vmešaval v stvari, ki njemu niso nič mar,  bi se bila stvar vsa gladko opravila, Torej to ni bila slovenska,   ampak nemška surovost.   Torej ne proti in ne z uradnikom, ampak med izzivajoČim, vsemogočnim stotnikom   Tepnerjem in
WT D«l|a v
2. joga »Slovenskemu Narodu" št 153, dne 7. jnlija 1906.
med nam4PotuJo6imi se Je zaSel° in vršilo kanje. Le stotnik Tepner je provo m naPravil škandal, ne pa potn.;n to  *ucu" ne za(^ene železnice Pa^ Je privatna zadeva. !Nas im/ei° suroveže, ker terjamo svojo fc°y in ni Sa božjega bitja na sve^a D* °"il tako surov in ma-ggevai:žerjen, kakor Nemec. Dopisnik*  T" naJ si Pa <*a napraviti firmo* Je najpertidnejši lažnik med dopis* ^n Piše: "Die sicn ziemUcn teifl/mentv°U   gebardenden Fakr-^/Lažnik, zvijač, kdo je to rekel JE pisal.   Cisto  mirni smo bili, le p0 /bivanju  Tepnerjevem  smo po-st^emperamentni in po pravici, in sn«a prašali, ali je kak sluga po-s^', aH morda kak višji funkcij on ar, £j se  predrzne  vmešavati v stvari, jere njega ne brigajo. Krono ogor-
AJa J6 Pa ^c ^° svojega smge> / naj pokliče orožnika. Večje na-Atosti in perhdnosti germanskega lotnika v p. si vendar ne more Člo-A-ek z lalika misliti in gotovo nam ni /zameriti, ako smo bili radi te perfidije skrajno ogorčeni in razburjeni. To je bilo za nas naravnost razžaljivo in pristojala bi mu poštena zaušnica. Gotovo ta revica Človeška misli, da ima še sablo opasano in zapoveduje rekrutom. ali pa ima domislijo, da lakko zapoveduje tudi na postaji c. kr. državne železnice. C. kr. ravnateljstvo ga menda vendar ni za to avtoriziralo. Domišljijam prevzetnost morata biti njegove lastnosti. Do skrajnosti predrzen in lažnjiv pa je dopisnik „G. T.u, ker gotovo ni bil zraven. Naravnost nesramno je, da piše, kakor da bi bil razgrajal in se prickal tudi železniški uradnik Hoch-miiller. Resnici na ljubo naj bode povedano, da se on še z eno samo besedo ni vmešaval v celo zadevo, samo da je nas spremil do vlaka. Nemci bi ga pač radi ugonobili in škodovali, ali laž ima le Kratke noge. Laž in denunciranje pa je precej priljubljen opravek nemških lažidopi-sunov.
Pritožba  mestne občine tržaške. Kakor znano, se je državno
sodišče izjavilo za inkompetentno, razsojati o pritožbi tržaške mestne občine proti notranjemu in naučnemu ministrstvu zaradiodvzetjaagend prenesenega delokroga in okrajnega šolskega nadzorstva. Mestna občina tržaška se je nato pritožila na upravno sodišče, ki je včeraj razpravljalo o tej zadevi. A tudi upravno sodišče je zavrglo pritožbo kot neutemeljeno, ker je z ustavnim zakonom za Trst preskrbljeno za možnost odvzetja onih agend. Ta pravica vlade nima nobene omejitve in take odredbe se izvrše po prostem preudarku vlade.
— Dvorni svetnik vseučiliški profesor dr. Vatroslav Jagić je
praznoval včeraj 68. letnico svojega rojstva. Razširjena vest, da dr. Jagić opusti akademično poduče-vanje, je neosnovana in temelji najbrž na napačni navedbi Jagićevega rojstnega leta v Pvpinovi zgodovini slovenske literature.
— Imenovanje. Deželni odbor kranjski je imenoval g. dr. Ferdinanda Tren z a za sekundarija v deželni bolnici.
— Za predsednika deželnega
SOdiŠČa V CelOVČU je imenovan sekcij ski svetnik v justiČnem ministrstvu dr. Alfred vitez Schmid-Sach-
senstamm.
— „Osa". St. 35. Vsebina: Iz polupretekle dobe. — Deset zapovedi -Lepega kluba". Mož-beseda ali kremenit značaj v v zadregi — Evropske novice. — Čuden patron. — Odprto pismo nasprotnikom kongrue. — Razglas. — Iz kluba modrijanov. Za kulisami itd. — Podobe: Klerikalna žoga ali ^povzdigovanje- ubogega kmeta. — Med tercijalkami.
— Zrelostni izpiti na ženskem učiteljišču v Ljubljani so se pričeli 25. 'pr. m. pod predsedstvom g. dež. šol. nadzornika Frančiška L e v c a in so bili končani včeraj. Oglasilo se je k njim vseh 42 gojenk in 18 ekster-nistinj. Zrelostno spričevalo za splošne ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom je dobilo: a) 39 gojenk pripravnice, in sicer gospodične Marija Bar ti iz Smartna pri Litiji, Pavlina Bayer iz Kranja (z odliko), Viljemina Beni g e r iz Podkorena, Mar. B r ii s c h-vveiler iz Isole (z odliko), Angela č e n č i Č iz Kamnika (z odliko),
Pavla Dež man iz Ljubljane, Ka-rolina D ost al iz Ljubljane, Gudula Dragotin iz Ljubljane, Adelajda Ebner iz Ljubljane, Ana Elsner iz Litije, Ana F ajdi ga iz Novega mesta, Pij a Gandini iz Novega mesta, Ana Jak iz Ljubljane, Josi-pina Jerman iz Krškega (z odliko), Marija Jugovic iz Ljubljane, Oti-lija Juno wi cz iz Sereta (z odliko), Marija Jurca iz Jakovice pri Planini, Marija LončariČ iz Selc na Hrvatskem, Marija Marinko z Vrhnike (z odliko), Ivana M|esec iz Šiške, Marija Mulaček iz Ljubljane (z odliko), Angela Nagode iz Divače, Ana Pavlin iz Škrjanč, Edita Per-hauc iz Ljubljane, Ivana Pezdirz Viča, Matilda Podkrajšek iz Ljubljane, Adela Pogorelec iz Št. Vida pri ZatiČni, Uršula Potočnik z Grada pri Bledu (z odliko), Terezija Ravhekar iz Bohinjske Bistrice, Severa Reil iz Ljubljane (z odliko), Josipina Stegenšek iz Tevč pri Laškem, Ana Suhac z Dunaja (z odliko), Karolina Šinkovec iz Cirk-mce, Pavla Susteršič iz Ljubljane, Elizabeta Trenz iz Celja (z odliko), Milena Vencajz iz Ljubljane, Alojzija Vanderschmidt iz Ljubljane, Adela Zaje iz Ljubljane in Albina Z al ar iz Ljubljane (z odliko); b) 4 absolventinje mestne višje dekliške šole in sicer gdčne Terezija Juva-nec iz Ljubljane, Frida Kleč iz Ljubljane, Marija Lok ar iz Ljubljane in Angela Miki a v čiČ iz Ljubljane. Zrelostno spričevalo za ljudske šole z nemškim učnim jezikom sta dobili gdčni Elizabeta Elsner iz Škofje Loke in Margareta Krenner iz Ljubljane. Dopolnilno skušnjo za ljudske Šole s slovenskim učnim j ezikom j e napravila gdč. Ema S c h m id-mayer iz Črnega vrha pri Idriji. — Ena eksternistinja je bila reprobirana, 12 kandidatinjam je dovoljena po-navljalna skušnja, ena kandidatinja je pa zaradi bolezni odstopila od mature.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" opozarja še enkrat na jutrišnjo ljudsko veselico, ki se vrši v prid zaklada za „ Trgovski dom- na vrtu „Narodnega domau. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 60 vinarjev za osebo, otroci prosti.
— Hribarjevo  koračnico je
svirala, kakor se nam poroča, pri včerajšnjem koncertu v „Zvezdi" vojaška godba. Dotično koračnico je komponiral g. Breznik. Koračnica je dokaj melodijozna, zlasti lep je pa trio.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi dne 22. t. m. veliko vrtno veselico v restavracijskih prostorih g. Valentina Mraka „Pri novem svetuu. S keglanjem na dobitke prične se jutri, t. j. v nedeljo, dne 8. t. m. ob 8. uri zjutraj v zgoraj imenovani restavraciji. Prijatelji in člani društva so torej vljudno vabljeni.
— Ljubljanski slikar ji in pleskarji prirede v nedeljo, dne 15. julija pod gozdičem g. Josipa Plan-karja na Dolenjski cesti s sodelovanjem Društvene godbe koncert s plesom.
— Šolska poročila. Letno poročilo I. državne gimnazije v Ljubljani prinaša na prvem mestu razpravo prof. A. Paulina „Die Farne Krains". Na zavodu je poučevalo v minolem šolskem letu 28 učnih moči. Na zavodu je bilo koncem šolskega leta 569 dijakov, od teh jih je bilo 178 iz Ljubljane, 297 iz drugih krajev na Kranjskem, ostali pa iz drugih dežel. OdliČnjakov je bilo 87, prvi red jih je dobilo 365, ponavljamo skušnjo jih bo delalo 59, drugi red jih je dobilo 39, tretji red 15, zaradi bolezni bodo 4 delali naknadno skušnjo. Šolnine so plačali dijaki 11360 K, pristojbin pa 199S K 8 h. Stipendije je imelo 62 dijakov v skupnem znesku 11.579 K 29 h.
— Zabavni večer bo v nedeljo,
dne 8. julija v hotelu „Orni orelu (re-stavrater g. Baje; na Vrhniki v veliki  čitalnični  dvorani.   Na sporedu
sta igri „Brat Sokol"
Kmet-
Herold" ter španski in ciganski ples.   Pričakovati je obilne udeležbe.
— Redni občni zbor deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug
V Ljubljani se je vršil v četrtek, dne 5. julija v restavraciji hotel „Ilirija". Občnega zbora se je udeležilo 26 delegatov, ki so zastopali 10 obrtnih zadrug, ki imajo skupno 864 Članov. Obrtno oblastvo je zastopal magi-stratni svetnik gospod Ivan Sesek. Načelnik g. Ivan K r e g a r konštatuje sklepčnost, otvori zborovanje ter v kratkem poroča o delovanju načel-stva zveze. K zvezi pripadajo sledeče zadruge in sicer zadruga brivcev, mesarjev, gostilničarjev, pekov, kro-jačev, izvoščkov, kovinarjev, izdelovalcev sodavice. Na novo je pristopila zadruga čevljarjev, obrtna zadruga v Ložu je pa naznanila svoj izstop. Vse zadruge imajo skupno 43 delegatov. Zapisnik zadnjega občnega zbora in pa računski zaključek za leto 1905., ki izkazuje 214 K 80 v dohodkov in pa 82 K 70 v izdatkov,
se je odobril. Zvezno premoženje z raznimi zaostanki na Članarini znaša 692 K 24 v. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni sledeči gospodje: Tosti Ivan, Bergant Franc, Jeločnik Franc, Krejči Anton, Leben Fran, Kozak Milan, Schrev Ivan, Vale n t i č Mate, Franchetti Engel-bert, Erjavec Alojzij, Bolte Gašper in Belič Franc. Kot namestniki so bili izvoljeni gospodje: Lonček Alojzij, Mrak Valentin, Z a b u-kovec Ivan, Božič Franc, Marout Ivan in Jer in a Luka. Za računske preglednike pa gospod V1 a h o v i č Josip, Čaks Franc in Grobelnik Franc. Pri določitvi prispevkov za leto 1906 je predlagal gospod Franchetti, da se naj namesto dosedanjega prispevka po 30 vin. od zadružnega člana določi 5 razredov po številu zadružnih Članov, in sicer za zadruge, ki imajo do 50 Članov, naj znaša prispevek na leto 10 K, od 50 do 100 15 K. od 100 do 250 20 K, od 250 do 500 30 K. od 500 naprej pa 40 K. Predlagatelj je mnenja, da bodo zadruge vsled tega raje pristopale k zvezi. Ta predlog je podpiral gospod Schrev in gosp. Tosti ter je bil enoglasno sprejet. Dalp se je sprejel predlog, da se naj prihodnji občni zbor vrši v Ljubljani. V slučaju, če bi katera zunanjih zadrug pristopila k zvezi, naj pa zveza skliče na sedežu dotične zadruge javen shod, na katerem se naj predava o raznih obrtnih zadevah. Gospod Tosti predlaga, da se naj zvezna pravila in sicer § 15 lit. c) spremeni v toliko, da bode zveza imela pravico vlagati pritožbe na obrtne oblasti glede raznih odlokov, zlasti pa glede oddajanj Koncesij. Gospod svetnik Sesek opomni, da take spremembe deželna vlada ne bode odobrila, ker to ne dopušča obrtni red, pač pa se naj počaka, da bode v državnem zboru sprejet nov obrtni red, ki ima itak to določbo za obrtne zadruge in po sebi mnevno je, da bode za zvezo tudi ta določba. Kljub tej izjavi se je pa predlog gospoda Tostija enoglasno sprejel. Gospod Franchetti je predlagal, da naj zveza deluje na to, da bodo imeli obrtniki v deželnem zboru tudi svojega zastopnika, ki pa mora biti obrtnik. K temu predlogu se je vnela jako živahna debata, v katero so posegli razni govorniki in ki so vsi to idejo toplo priporočali. K temu predlogu se je enoglasno sprejela sledeča resolucija: Pri rednem občnem zboru deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, dne 5. julija 1906 ob navzočnosti 26 delegatov, ki zastopajo 10 obrtnih zadrug in 864 obrtnikov, se je sprejela enoglasno sledeča resolucija: Visoki deželni zbor se prosi, da se pri sklepanju volilnega reda za deželni zbor kranjski upoštevajo interesi kranjskih obrtnikov tako, da bodo znatneje zastopani v deželnem zboru, nego so bili do sedaj. Dalje se je vnela jako živahna debata glede zveznega glasila, ki je strogo obrtnega značaja, vendar ga pa oba slovenska dnevnika popolnoma ignorirata. UpravniŠtvo se ima mnogo boriti in to vled tega, ker obrtniki premalo podpirajo list. Pri tej debati predlaga gospod Krejči, da naj obrtne zadruge pri svojih občnih zborih agitiraj o za list in pridobivajo naročnike, kakor tudi, da naj zveza naprosi zadruge, da bi vsako leto prispevale redne prispevke za vzdržavanje lista toliko časa, da dobi list zadostno število naročnikov. Gospod Maček predlaga, da naj list v bodoče prinaša razne nekorektnosti obrtnih oblasti proti obrtnikom. Oba predloga sta se sprejela. Nato zaključi gospod načelnik občni zbor. Takoj na to se je vršila odborova seja, v ka-terej se je sestavilo naČelstvo sledeče: Načelnik gospod Engelbert Franchetti, podnačelnik gospod Ivan Tosti, tajnik g. Franc Belič in blagajnik gospod Franc Bergant.
— Pospeševateljem ljudske izobrazbe, tovarišem abiturijen-tom in akademikom I Danes snuje vse ljudske knjižnice, povsod hočejo poljudnih predavanj, o potrebi ljudske izobrazbe ne dvomi nikdo več in v našem dijaštvu se razvija krepkejša realnejša generacija. Prirejanje poljudnih predavanj, poučnih izletov, snovanje ljudskih knjižnic ter reformno prizadevanje med dijaštvom ni bilo torej brezuspešno začeto delo „Prosvete". Preko tega malega začetka pa treba, da se Slovenci Čim hitreje bližamo velikim ciljem. V Ljubljani naj se pod okriljem centralne knjižnice osredotoči slovensko ljudsko knjižništvo. Sleherna vasica naj dobi svojo knjižnico. Naša literatura potrebuje novih smeri. Več po-rabne snovi za ljudske knjižnice, mnogo dobrih prestav, manj slabih izvirnikov. Ljudska predavanja naj zavzemajo obliko sistematičnih tečajev, ki naj se prirejajo povsod. V Ljubljano dajmo ljudsko univerzo, v kateri naj slovenski intelegent podeljuje svoje znanje ukaželjnemu rojaku in izčrpava vsaj vsa že obstoječa izobrazbena sredstva. Poučne izlete treba pomnožiti in zanje zanimati tudi deželo. Poleg zasledovanja
teh smotrov pa je prva naloga „Prosvete" biti za*slovenskega dijaka šola za bodoče delo. Nešteto sredstev treba še za samoizobrazbo dijaštva. Realizovanje takih načrtov potrebuje seveda delavnih moči. Dosedaj je bila „Prosveta" odvisna od lastne moči. Dobrotnikov šteje, žalibog, vrlo malo. Ker pa je dokazala pravico do obstoja z uspešnim delom in se obve-ljavila vzlic vsem težkočam, ji prijatelji ljudske izobrazbe ne morejo zameriti, ako se obrača tem potom nanje s prošnjo za podporo, bodisi le v knjigah. Narodno-radikalno dijaštvo pa poživljamo, da vstopi v društvo ter nadaljuje in spopolnjuje zapričeto delo, da nam ne bodo mogli očitati, da je bila „Prosveta^ le efemernoga pomena. — V Ljubljani, 28. rožnika 1906. — Za odbor akad društva „Prosvetau : AdolfRibnikar, J o-s ip L a vr en čič.
— Za Vilharjev spomenik je
treba nabrati še več tisoč kron, predno bodo pokriti vsi stroški. Odbor za odkritje spomenika je prevzel na-se to težavno nalogo v nadi, da ga bo požrtvovalno podpiralo v njegovih stremljenih rodoljubno slovensko občinstvo in mu pomagalo, da bo čim preje nabrana vsota, ki je potrebna, da se postavi Vilharju dostojen spomenik. Ta nada se je uresničila samo deloma, zakaj pretežna veČina slovenskega občinstva se za stvar čisto nič ne zanima, kamoli da bi kaj žrtvovala v prid spomenika. To očitanje zadene v prvi vrsti Štajerce in Primorce. Ali ne vedo ceniti zaslug, ki si jih je pridobil Vilhar za celokupni narod slovenski, ali ne poznajo pesnika, čigar besede „Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo" se pojo, kjerkoli biva slovenski rod?! Zdramite se torej rojaki izven Kranjske in pomagajte tudi vi, da se postavi dostojen spomenik možu, ki je za narod slovenski zaslužen, kakor malokdo drugi!
— Darila za Vilharjev spomenik. Gosp. Križman Anton iz Cirknice, poslal čisti dohodek koncerta postojnskega salonskega orkestra 164JK; g. MankoČ Ivan, lesni trgovec v Trstu, 25 K ; g. J e b a č i n Ivan v Ljubljani, 25 K; g. Fink Peter v Trstu, nabral v veseli družbi v Prošeku 20 K; čast. g. Žitnik Ignac, drž. poslanec v Ljubljani, 15 kron; g. dr. Sterger v Šiški, 10 K.; g. Zivan G. Lazarević, trgovec Sabcu v Srbiji 10 K; g. Ditrich Ljudevik v Postojni, 5 K; g. Kovač Anton v Postojni, 5 K; gospod Kadilnik Franc v Ljubljani, 5 K; g. S chwentner Lav. Ljubljani 5 K; g. Aškerc Anton, arhivar v Ljubljani, 5 K; gosp. Platner Josip v Ljubljani, 5 K; gosp. Ur h Štefan v Postojni, 1 K; g. Juh Franc, Rakit-nik, 1 K; gosp. Kavčič Miloš v Rakeku, 2 K. — Srčna hvala!
— Olepševalno društvo v Rožni
dolini vabi najvljudneje na I. velikansko ljudsko veselico v nedeljo, dne 8. julija t. 1. Spored: Velik koncert domžalske godbe, srečolov, šaljiva pošta, ples v salonih, sodeluje ciganska godba pod osebnim vodstvom kapelnika Gjura. Velika papirnata bitka, vrtiljak, gugalnica, petje, šaljivi prizori. Prašički na ražnju pečeni. Za dobro jed in pijačo skrbi restavracija „Rožna dolinau. Točna postrežba zagotovljena. Cene navadne. V mraku se zažiga sijajen umetalen ogenj. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vinarjev. Otroci do 10 let stari prosti.
— Stara   farovška pesem.
V Sent Vidu nad Ljubljano je bila v nedeljo 1. t. m. dolga pridiga mladim ljudem, naj nikar ne bero slabih knjig in časnikov. Raje naj bero zgodbe sv. pisma in pa življenje svetnikov itd. Seveda med slabe knjige štejejo „gospodje" radi vse tiste, ki niso bile tiskane v „Katoli-ški tiskarni". To je že dobro. Toda zakaj se pa sami ne drže tega? — Ce bi bili „ gospodje" brali samo zgodbe sv. pisma in življenje svetnikov, bi se zdaj dan na dan ne gostili s telečjo pečenko in ne obirali ocvrtih piščancev, ampak bi bili radi butare delali, drva sekali itd. Menda se boje, da bode zanje manjkalo pečenke in piščan3ev, če bodo ljudje kaj več brali ter se naučili bolj samostojno misliti!
— Shod kranjskih gasilnih društev bo v nedeljo dne 29. julija t. 1. ob 10ya uri dopoldne v Škotji-loki. Dnevni spored: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročalo o delovanju. 3. Blagajnično poročilo. 4. Posebni predlogi. 5. Volitev odbora po § 17. zveznih pravil.
— Bralno društvo v Gorenjem
Logatcu priredi v nedeljo, 8. t. m. veselico na vrtu g. Lenassija v Gorenjem Logatcu. Na veselici nastopita moški in mešani pevski zbor ter si. tamburaško društvo „Sloga" iz Dolenjega Logatca. Šaljiva poŠta, konfeti, umetalni ogenj, ples. Začetek ob 5. uri popoldne. Veselica se vrši le pri lepem vremenu.
— Velika nesreča se je pri godil a v četrtek ob 9. uri dopoldne v Beli pri Idriji. Štirje gozdni delavci
so ob tem času razmetavali skladovnico za plavbo pripravljenega lesa po strugi Belce. Les je bil zložen na peščenem obrežju tikoma nad strugo, nakrat se napravi usad in skladovnica drv z delavci vred zdrči v potok Belco, ki je na tem kraju 6—8 metrov globok. Delavca Ivan OgriČ in Jakob Ferjančič se rešita, zadobila sta pri padcu le lahke telesne poškodbe, brata Kuštrina z Vojskega pa pokoplje les pod sabo in nista se mogla rešiti. Ko so ju potegnili z vode, sta bila že mrtva. Oba ponesrečenca sta bila oženjena in Ferdinand KuŠtrin zapusti poleg vdove še tri mladoletne otroke.
— Bigamija. 44letna trgovka z zeljem, Ana Makuc, živi ločena od svojega moža Antona Makuca, ki stanuje v Grižah pri Go do viču. Aprila meseca je prišla v Puštal k udovcu kočarju Antonu Severju in živela ž njim skupaj. Ker je pred štirimi leti v Skofji Loki umrl neznanec, ki je bil po popisu MakuČeve popolnoma enak njenemu možu, se je Makučeva 5. pr. m. poročila s Severjem. (Jez nekaj dni je pa neki BradeŠko povedal, da je pravi mož Makučeve Še živ v Godoviču. Ker se je ta trditev izkazala kot resnična, je bii zakonski par Sever-Makuc aretovan zaradi bigamije.
Kopališče    Kamnik na
Kranjskem, postaja c. kr. drž. železnic, l1 , ure od Ljubljane, ima od svojega 30 letnega obstoja dalje vsako leto večji obisk vsled svojih zdra-vilskih uspehov. 531 m nad Jadranskim morjem ležeče kopališče ščitijo pred ostrimi severnimi vetrovi mogočne Kamniške planine; ima senčnata sprehajališča, zdravilišče in zavod za zdravljenje z vodo, zdraviliški dom, plavalni basen in vabljivo okolico. Sredstva za zdravljenje so: vse vodno zdravljenje po Priessnitzu, prof. AVinternitzu, župniku Kneippu, tajnem svetniku dr. Krausu; medici-nalne kopeli; zdravljenje s suhim in vročim zrakom: elektroterapija; soln-čne svetlobne kopeli. Kamniško kopališče je priporočati za nervoznost in notranje bolezni in tudi za okrevajoče brez posebnega zdravljenja. Zmerne cene. Več pove drage volje zdraviliško ravnateljstvo kopališča Kamnik na Kranjskem.
— Na Golici. V predvečer godu sv. Cirila in Metoda je imela družba planincev krasen užitek pri polnem luninem svitu, videlo se je na Koroško stran v Rožno dolino in hribe do 100 kresov, na Kranjskem — samo dva. Kadilnikova koča je izborno preskrbljena z jedjo in pijačo.
— Otvoritev železniške proge Jesenice-Gorica-Trst se izvrši 19. j nI i] a. To je zdaj zadnji termin!
— Pri letošnji okrajni učiteljski konferenci za litijski okraj, ki se je vršila dne 27. junija t. 1. v Zatičini, sta bila skoraj enoglasno izvoljena v okrajni šolski svet za prihodnjo šestletno dobo dosedanja zastopnika gg. Josip Zajec, naduČi-telj v Velikem Gabru in Bernard Andoljšek, nadučitelj v Litiji.
— Šentjernejsko prostovoljno gasilno društvo je na dan sv. Petra in Pavla praznovalo 25 letnico svojega obstanka. Ta dan, na katerega ni ponosno samo tukajšne društvo, temveč cehi občina, se je praznoval kar najslavneje. Na predvečer slavno-sti so priredili naši vrli gasilci bak-lado ter zažigali rakete. Po obhodu vasi, ki je bila okrašena s slovenskimi trobojnicami, pa nam je novomeška meščanska godba razveseljevala srca s svojimi krepkimi, blagodoneČimi glasovi pozno v noč. Drugo jutro vzdramila nas je budnica, naznanjajoča nam, da pravo slavje se pričenja. Slavje so počastila društva iz Novega mesta, Toplic, Krškega, Mokronoga, Kostanjevice, Škocijana in Orehovice, do 150 mož na številu. Počastil pa nas je tudi velezaslužni občespošto-vani načelnik zaveze g. Fr. Doberlet s svojim posetom. Čast bratom ognje-gascem iz sosednih krajev. Okoli 10. ure so odkorakala društva, okrašena s šopki, nekateri tudi s častnimi svetinjami, na prostor, kjer se je brala sv. maša. V cerkvenem govoru je g. župnik poveličeval lepo in vzvišeno nalogo ognjegascev ter jih zaprosil, naj delujejo vnadalje v Čast božjo in pomoč bližnika. Liudstvu pa je želel vcepiti ljubezen in spoštovanje do gasilcev. Po maši odkorakali so pred očinsko hišo, kjer sta ogiijegasoe pozdravila župan g. Jož. Polanc in starosta g. zavezni načelnik. Na to je g. zavezni načelnik pregledal močno falango gasilcev, ki so po defmiciji odkorakali na vrt g. Reclja, kjer se je vršila veselica. Po skupnem obedu je pozdravil tukajšni načelnik g. J. Hudoklin vse navzoče, spominjal se je Njega veličanstva presv. cesarja kot zaščitnika, nadalje ustanovnikov tega društva, ter sploh vseh, kateri so pripomogli na katerikoli način, da se je društvo ohranilo do današnjega dne. Tema nagovoru je sledilo Še mnogo raznovrstnih napitnic, ki so imele namen, združiti ognjegasce v najtesnejšo zvezo, da se njih geslo: „Vsi za enega, eden za vse,u pokaže v naiiasneiši  luč. — Pozabiti Da ne
smemo na novomeško meščansko godbo, ki nam je neumorno svirala pod spretnim vodstvom g. kapelnika. Tem potom ji izrekamo odkrito zahvalo in priznanje — ostane nam v blagem spominu. Dopis bi postal preobširen, ako bi hotel opisati vse podrobnosti tega slavja, zatorej končujem. Čast in hvala bodi vsem društvom, zavez-nemu načelniku g. Doberletu, kakor tudi vsem cenjenim gostom, ki so prihiteli proslavit 251etnico. Zahvaljujemo se pa tudi krepkemu, delavnemu tukajšnemu društvu in njegovemu požrtvovalnemu načelniku g. J. Hu-doklinu, kakor tudi vsem onim, ki so delovali v korist veselici, ter tako spretno premagali vse preteče težko-če, da se je veselica obnesla tako izborno. Kličem jim neustrašeno: Naprej ! Spoštovani gasilci! bodite prepričani, da z Vam simpatizuje vse zavedno in razsodno ljudstvo, katerega število raste dan za dnevom. Resnica je, da včasih zapoje bič po vašem hrbtu, toda ne ustrašite se ga, kajti kaj tacega zamore narediti le človek, ki ne zna soditi trezno — odpustite mu. V tolažbo naj vam bode, da ima vsaka, še tako dobra naprava svoje sovražnike, bodisi že iz nevednosti ali pa iz zgolj egoističnih namenov. Ne vpoštevajte njih napadov, vrlo stopajte po svoji začrtani poti, ki vodi k blagemu, vzvišenemu cilju, ter bodite zagotovljeni, da s takim postopanjem ne bodete le zavezali samo jezika svojim klevetnikom, marveč smelo trdim, da jih sčasoma pridobite popolnoma zase, ker izpoznali bodo, da vam delajo krivico. V svesti, si da delate v blagor celi občini, vas prosimo, daševnadalje pohvalno in častno zastopate svoja mesta, kakor do sedaj. V to vam kličemo krepki : Na pomoč!
— Denarna centrala Zadružne Zveze v Celju, ki je začela poslovati 1. januarja 1906 izkazuje za prvo polletje tekočega leta naslednji denarni promet in bilanco. Vplačani deleži K 103.700.— izplačani deleži K 210-Stanje deležev K 108.490.—. Prejete vloge v tekočem računu K 2,036.322.04, vzdignjene vloge v tekočem računu K 651.266.47. Stanje vlog v tekočem računu K 1,385.065.57. Izplačana posojila v tekočem računu K 1,662.702.40 vrnjena posojila v tekočem računu K 203.015.— Stanje posojil v t?kočem računu K 1,459.687.40. Gotovina, poštna hranilnica in naložbe K 33.858.17. Ves denarni promet je znašal K 7,765.264.72. Vseh zadružnikov oz. zadužnic šteje Zveza dosedaj 167. Navedene številke jasno pričajo, kako potrebna je bila ureditev denarne centrale pri Zadružni Zvezi v Celju, kjer sedaj posojilnice in druge zadruge najlažje in najbolje nalagajo svoje blagajniške preostanke, odnosno kjer najkrajšim potom, po ceni in lahko dobijo v potrebi gotovine na razpolaganje. Zaradi tega se pa naj vse pri Zadružni Zvezi v Celju učlanjene zadruge čim dalje tem bolj tesno oklenejo svoje centrale, ker pospešujejo s tem ne-le svoje lastne koristi, ampak povzdigujejo tudi ugled našega posojilni Št v a in Zadružne Zveze. Poslovanje centrale Zadružne Zveze v Celju je urejeno tako, da isto ustreza vsem modernim in naprednim zahtevam zadružne denarne centralizacije.
— Maturo na mariborski gimnaziji je napravilo 19 Slovencev, med temi trije z odliko.
— Grozna nesreča se je pripetila v sredo v Grižah na Štajerskem. Za cerkveno slovesnost so postavljali fantje 33 m visok mlaj, ki je meril z drogom zastave 36 m. Vzdigovanje tega velikana je vodil v takem delu izkušeni vodja, tesar An dr e j Kanč-nik iz Megojnic. Kančnik je jahal visoko na mlaju in prevezaval škarje vedno nižje. Ko je bil približno pri kotu 38 stopinj kakih 15 m visoko, se zlomi mlaj spehovan z železnimi obroči pod njim in z grozovitim pokom pade s svojo žrtvijo na tla. Hlod se je v zraku razbil na dva kosa in prebil nesrečniku glavo skoz in skoz, da so se mu možgani razpršili na okrog. Kljub toliki nesreči se mora govoriti o sreči, da ni bilo še več nesrečnih žrtev. Kančnik zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. Bil je poleg odkritosrčnosti in delavnosti navdušen Slovenec.
— Narodna požrtovalnost laških abiturientOV. Abiturienti mestne gimnazije v Trstu so darovali laški šolski družbi rLega nazionale" 2 500 kron.
— Poneverjenje.  Kancelist v
Pulju Ivan Rhon je poneveril 1600 kron eraričnega denarja. Ko so prišli defravdaciji na sled, so ga za zaprli. Rhon je že deloma priznal svoje dejanje.
— Dalmatinsko parobrodno društva „Dalmatija" je ustanovljeno in so vse potrebne pogodbe že podpisane. Kakor se je poročalo po listih so se vršila na Dunaju pretekle dni pogajanja med vlado, med dalmatinskimi brodarji, med avstrijskim Llovdom in med skupino dalmatinskih bank na čelu jim „Jadranska bankau v Trstu.  Glasom teh zdaj končanih
dogovorov se ustanovi parobrodua akcijska družba „Dalmacija" s kapitalom 8,200.000 K. Novo društvo prevzame od dalmatinskih brodarjev ves njihov park za 42 milijona kot aport in od avstrijskega Llovda dalmatinski park za 2 milijona. Ostala 2 milijona se emitirata v 10.000 akcijah po 200 K. Financiranje novega društva „Dlmacija" ki je že natanko dogovorjeno in določeno, bode izvršila „Jadranska banka v Trstu, Prva pučka Dalmatinska banka v Spljetu, DubovaČka trgovačka banka in Hrvatska vjeresijska banka v Dubrovniku. „dalmacijau bode oskrbovala ves vozni in poštni promet ob j a -dranskih obalih priČenši s 1. janu-arjem 1907. Država bode podpirala družbo z letnim prispevkom 1,590.000 kron S tem je ta dalmatinski problem, ki ima zanimivo predzgodovino končno rešen, in bode tedaj zopet „Slovanski brod" vozil po sinji Ad-riji, kajti „Dalmacija" bode imela hrvatski poslovni jezik in je njeno financiranje v rokah slovanskih bank. Zlasti rJadranska banka" v Trstu si je pridobila mnogo zaslug za novo velepomembno podjetje, ker je v zadnjem hipu s svojo odločnostjo preprečila, da bi dve tržaški banki (Union banka in kreditni zavod) izvedli ta rentable na povsem internacij onalni podlagi.
— Razpisane ustanove. Za leto 1906 so razpisane od umrlega barona Karola AVurzbacha napravljent „cesarice Elizabete ustanove", in sicer: a) tri ustanove po 120 K za Ljubljančane, b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Kamnika, iz Jarš in s Homa, in c) tri ustanove po 60 K za rojake iz Ventarjevca v občini Smar-tinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod baron Alfonz Wurzbach, in s.: one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamničane, Jaršane in Hom-čane po predlogu županstva v Kamniku ter ustanove za VentarjevČane po nasvetu županstva Šmartinske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni e. in kr. vojaški invalidi iz imenovanih krajev od straž-mojstra ali narednika nizdol, ki so lepega vedenja m vsled v vojni za-dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število vojaških invalidov o-pisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se radi bolehavosti in starosti ne morejo sami preživeti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrjenimi izpričevali neomadeževa-nost prosilcev. Dotične prošnje je vložiti prosilcem iz Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljane, drugi prošnjiki pa naj jih vlože vsak pri županstvn svoje občine do 10. avgusta 1906.
— Na sled so prišli goljufivemu
trgovcu, ki je prodajal tuje testenine v zabojih tvrdke Žnideršič & Valenčič za njene. Priznano so testenine imenovane tovarne najboljše kakovosti: seveda morajo biti vsled tega najdražje, in ni čuda, da se dobe ljudje, ki jih ta razlika v ceni mika. Sicer se to dogaja, odkar so Ilirske testenine zaslovele, a končno je pričela tvrdka te poštenj ako viče vendar zasledovati. Bodimo oprezni pri nakupu testenin!
— Zopet konfiskovane klobase- Danes se je vršila pri deželnem sodišču kazenska obravnava proti nekemu tukajšnjemu mesarju, kateremu so svoj čas tržni organi na stojnici v Šolskem drevoredu konfiskovali nekaj spridenih klobas. Mesar se je izgovarjal, češ, zakaj jih pa stranke kupujejo, saj jih vendar nihče ne sili. Sapo mu je pa zaprlo, ko ga je državni pravdnik poučil, da takih tudi podariti ne sme nikomur. Rezultat — tri tedne zapora, poostrenega s postom in trdim ležiščem in 20 K globe. Mesar se misli pritožiti, a mu menda ne bo nič pomagalo. Prav tako, saj le na ta način se bode dala vsaj deloma ugnati ponareja živil.
— Ooldinarski lalzilikati krožijo pO Ljubljani. Falzifikati so dobro izdelani, imajo cvenk kakor pravi goldinarji, le besedilo na robu „Viri-bus unitisa se nekoliko razlikuje od pravih goldinarjev.
— Poskušeno posilstvo. Včeraj je v Hradeckega vasi hotel neki po-hotnež posiliti neko 661etno staro ženo. Zločina pa ni izpeljal, ker se mu je ubranila. Ženska je pri tem prišla tudi ob 10 K denarja, katerega je imela v žepu. Policija je nekega sumljivega vaganta prijela.
— Poročnik gosp. Bernatovič
še enkrat prosi dotičnika, ki je našel njegovo listnico, da naj si petak pridrži, listnico z listinami naj mu pa vsaj anonimno pošlje, ali pove, kje da je. Ce mu jo prinese sam, dobi poleg istega petaka še dobro nagrado.
— Pobegnil je 381etni prisiljenec Pavel Posterviče, rodom iz Istrije.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Hrvatov, nazaj jih je pa prišlo 20.   V Heb je šlo 25, v
Scheibbs 16, v Inomost pa 25 Hrvatov. V Hrastnik se je odpeljalo 80 rudokopov.
— Izgubljene In najdene reči.
Kuharica Jožefa Vršnikova je našla rjavo denarnico s srednjo vsoto denarja, katero je izgubila kuharica Marija Čančeva.
— „Ljubljanska društvena
godba" priredi danes zvečer na vrtu hotela „Južni kolodvor" (Seidl) koncert. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. — Jutri dopoldne je na vrtu gostilne „Novi svet" (Marije Terezije cesta) zajtrkovalni koncert. Začetek ob 10. uri. Vstopnina prosta. — Popoldne je na vrtu gostilne pri „Levu" (Marije Terezije cesta) velik koncert. Začetek ob 4 uri. Vstopnina prosta.
— Kvartet ljubljanskih šram-
Ijev naznanja, da je v nedeljo, dne 8. t. m. angažovan pri veselici trgovskega društva „Merkur" in da ni identičen s „šrameijsko godbo", ki koncertuje v nedeljo na Fužinah pri g. Kališku.
— Velik vojaški koncert se
vrši jutri popoldne ob 4. uri na K o -s 1 e r j e v e m vrtu. Vstopnina prosta.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24. do 30. junija 1906. Število novorojencev 26 (=36°/00), umrlih 21 (=28 °/ft0), med njimi jih je umrlo za j etiko 5, vsled mrtvouda 2, vsled samomora 1, za razHčnimi boleznimi 13. Med njimi je bilo tujcev 11 ( = 523%), iz zavodov 16 (=76-1%) Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za osepnicami (noricami) 1, za ošpicami 1, za tifuzom 2, za vra-tico 3 osebe.
— Važno za žene in deklice je
pojasnilo o vezenju in šivalnem stroju, osobito ker so razširjeni o tem docela napačni nazori. Pred vsem je treba opozarjati na to, da se veze lahko ne samo na kakem posameznem, določenem šivalnem stroju, ampak na vsakem dobrem rodovinskem šivalnem stroju, odstraniti je treba samo ročico za štepanje in namestiti vbadalno ploščo za vezenje. Seveda pa to takozvano „moderno umetno vezenje" še nikakor nima tistega pomena, kakor mu ga pripisujejo nekateri ljudje, da bi laže prodajali ameriške in angleške šivalne stroje, ker vezenje na .-troj ročnega vezenja pač nikoli ne bo moglo popolnoma izpodriniti. Kdor ima pa posebno veselje in čas za strojno vezenje, naj si pa izbere sta-ropreizkušen izdelek, kakršen je n. pr. Pfaffov šivalni stroj, ki ga glede veziljne zmožnosti ne prekosi noben drugi izdelek. Na Pfaffov šivalni stroj neprestano izdelujejo naj-mičnejše stvarce, n. pr. cvetice in monograme, predrta in dela z otlim robom, languete. aplikacijske in har-damske vezenine kakor tudi arabske, bizantinske, smirnske, madejrske in perzijske ažurne vezenine. Gotovo obsežna izbira za pridno in umetniško navdahnjeno veziljko. Kakor kaže današnji inserat, ima firma Tschinkel na Mestnem trgu št. 9. veliko zalogo Pfaffovih šivalnih strojev in tudi rada daje glede strojnega vezenja pojasnila in predlaga vzorce.
— Jugoslovanske vesti. IL j u g o-
slovanska umetniška razstava v Sofiji. Iz Sofije se nam poroča, da so priprave za II. jugoslov umetniško razstavo v najboljšem tiru. Po-samni oddelki so že skoro popolnoma dogotovljeni. Kakor je znano, bo razstava nameščena v kneževi maneži. Ob vhodu v glavni oddelek razstave se nastavi ga'erija slik starih bolgarskih umetnikov s historičnim značenjem. Oddelek na levi strani vhoda se rezervira za Časnikarje in občinstvo. Ob vhodu je knežev salon, v čegar ozadju bo postavljen kip kneza Ferdinanda, ki ga je izklesal kipar Vasilev. Na levi strani od vhoda bosta nameščeni hrvatska in srbska sekcija, na desni pa bolgarska in slovenska. Na sredi med njimi pa bo oddelek, namenjen za druge slovanske umetnike, ki se udeleže razstave kot gosti. Nedavno tega je bil iz volje v odbor, ki bo sestavil program za sprejem gostov. Vsi ti gostje bodo imeli brezplačno vožnjo na bolgarskih in srbskih železnicah.
— Nov predsednik „Društva sv. Jeronima." Mesto umrlega Cvjetka Rubetića je volil odbor „Društva sv. Jeronima", ki ima iste cilje kakor naša „Družba sv. Mohorja", za predsednika kanonika Pavla L e b er j a. Za društvenega upravitelja je bil izvoljen Josip Medved, učitelj na gluhonemnici.
— Nezaupnica poslancu. Madjaronskemu poslancu B. Penjiću so poslali volilci v Osjeku nezaupnico. To nezaupnico je podpisalo 351 volilcev, ki tvorijo absolutno večino. Ako je Penjić pošten človek, bo izvajal konsekvence in odložil mandat.
— Oklotutan poslanec. V sredo zvečer je na Zrinjevcu v Zagrebu vseuČilišČnik Marki javno oklofutal starčevićanskoga poslanca dr. Eva Elegovića. Marki se je maščeval Elegoviču, ker ga je le-ta prigodom naknadne saborske volitve
pri Sv. Ivanu-Zabno imenoval „fakina in lopova".
— „Društvo hrv. profesorjev" je imelo včeraj v Zagrebu svojo tretjo letno skupščino. Skupščine se je udeležilo okoli 100 profesorjev. Slovensko profesorsko društvo sta zastopala dva profesorja iz Ljubljane.
— Shod bolgarskih učiteljev v Sofiji. Dne 15. t. m. bo V Sofiji velika skupščina bolgarskih učiteljev in učiteljic iz vseh krajev Bolgarske. Shoda se udeleže vsi bolgarski učite'ji brez razlike političnega mišljenja. Na skupščini bodo učitelji manifestovali v prilog zboljšanju svo-jega gmotnega položaja.
— Dr. Vladan Gjorgjević — pomiloščen. Srbski kralj Peter bo na svoj rojstni dan dne 25. t. m. pomilostil bivšega ministrskega predsednika dr. Vladana Gjorgjevića, ki je bil radi izdaje drž. tajnosti obsojen na šestmesečno ječo.
* Najnovejše novice. — Uradniške deputacije. Včeraj je prišla k trgovinskemu ministru dr. Fortu deputacija državne zveze poštnih in brzojavnih uslužbencev s prošnjo za zboljšanje gmotnega stanja. Pri j u-stičnem ministru dr. Klein u, kakor tudi pri ministrih P a c a k u in Pradeju je bila deputacija sodnih pomožnih uradnikov z isto željo. One deputaciji sta bili potolaženi z obsežnimi obljubami.
— Predrzni tatovi. Na postaji Engelhof pri Gmundnu so neznani storilci ukradli 200 kg tehta-jočo železniško blagajno in jo odnesli na neki travnik, kjer so jo skušali odpreti. Predno se jim je to posrečilo, so bili prepodeni.
— Svojo ženo je umoril v Moravski Ostrovi rudar Ivan Na-gelskv. Nagelskv je umor izvršil radi tega. ker je bila žena silno vdana pijači in je s tem ruinirala celo rodbino.
— Samomor profesorja. V Berolinu se je ustrelil ravnatelj fizi-kaličnega instituta na vseučilišču dr. D rude. Profesor, ki je bil star šele 43 let, je izvršil samomor, ker se mu je omračii duh.
— Nameravan atentat na nemškega cesarja. Anarhist Avgust Rosenberg, ki je na sumu, da je hotel izvršiti atentat na cesarja Viljema, je bil aretovan v Al toni.
* Obravnava Zeller končana.
Sinoči ob 10. je bila pred okrožnim sodiščem v Ljubnem končana dolgotrajna obravnava proti morilkama Frideriki in Mariji Zeller, ki sta 25. januarja umorili v Raxengra-benu pri Murzzuschlagu Marij o Mayr. Friderika Zeller je bila obsojena na smrt navešalih, Marija Zeller pa v 18mesečno ječo. Prvoobsojenka je prijavila ničnostno pritožbo. Skoro ob istem času so aretovali opernega pevca Prohasko zaradi goljufije. Prohaska je bil, kakor znano, ljubimec Friderike Zeller za Časa umora Mavrjeve.
* Papež strada. Škof v Ministru je izdal odlok, s katerim se določa pobiranje rmilih" darov za papeža. V tem odloku se bere: „Ako mora kaj katoliško krščansko srce boleti, je to gotovo veliko pomanjkanje in obupen položaj, v katerem je najvišji cerkveni pastir vsled neugodnosti časov. Da, kdorkoli misli in Čuti katoliško, mora ga britko žalostiti, kako trpi silo in pomanjkanje oni, katerega je Krist postavil za svojega namestnika na zemlji." Ali se more še ne-sramnejŠe lagati? Gotovo ne! Papež živi vsled mnogobrojnih letnih milijonskih dohodkov sijajno kot cesar ali kralj, vse se blešči pri njem v zlatu in diamantih, pa vam pride katoliški škof, ki nalaže svoje vernike o papeževi revščini in pomanjkanju, da more še nadalje in Še bolj izže-mati ljudstvo. ki verjame take laži!
* Največji človek na svetu. V
New York je dospel največji Človek na svetu, Rus Mahnov, kateri je visok 9 čevljev in 7 palcev. Na Ellis Islandu je provzroČil velik strah —■ ne komisarju Watchornu in uradnikom, ker ti se boje le politikov, pač pa restavraterju Harrv Balfevju. Mahnov je namreč v nedeljo pojedel za zajtrk dva Porterhouse steaka, 10 na mehko kuhanih jajec, štiri hlebce kruha. 6 jabolk, 6 banan in 8 pomaranč. Restavrater Balfe je odšel takoj h komisarju in mu je naznanil, da bode zelo vesel, ako Mahnovu kmalo dovolijo ostaviti naselniški otok. Komisar je tudi to storil in poslal po Hammersteina, pri katerem se bode velikan kazal. Mahnov je doma iz okolice Moskve in je sin preprostega kmeta. Njegovi bratje in sestre so normalne velikosti. Tudi on je bil do svojega šestega leta navadne velikosti, toda potem je pričel izredno hitro rasti. Na parniku „Pretoria", s katerim je dospel Mahnov v Ameriko, so mu morali napraviti posteljo na tleh v največji kajiti. Mahndvje star šele 26 let.
* Pomen kokosovega oreha
ZA Evropo. Kokosov oreh, ki je v mnogih vročih deželah vesoljno živilo, ima tudi za Evropo vedno večji pomen, ker pri nas visoke cene mesa delajo mast skoro nedosežno. Silno maščobne kokosove orehe posuše na solncu, nato se pa z ladjo pošljejo v Ustje ob Labi in se tam po skrbnem očiščenju nalahko izprešajo. To prvo olje se rabi za jedilno mast Cere s, drugo pa za slabše blago, ki pa vsekakor ustreza potrebi na veliko.
* Drzen zločinec. Pred kratkim je bil v Parizu zločinec Neger obsojen na 5 let zapora. Ko sta ga paznika po razpravi peljala v zapor, navalila se je nanj njegova ljubica in mu dala oster nož. Zločinec je\ zabodel enega paznika smrtnonevarno in zbežal, a ga je drugi paznik vendar ujel. Seveda so tudi ljubezniv^ ljubico Negrovo zaprli. \
* Indijski sadeži za kuhinjo. Južne pomorske dežele so za mašo prehrano v najnovejšem Času zadobile največji pomen, posebno odkar so\se ustanovile izdelovalnice ži^il Ceres v Ustju na Labi. To podjetje kupuje v onih krajih osobip kokosove orehe, ki potem z ladjam dohajajo po Labi doli. Sveži, na solncV posušeni orehi se v nalašč za to prirejenih pripravah nalahko iztiskajo. To fino prvo olje se še enkrat očisti in samo iz tega čistega izdelka brez kakršnekoli primesi se izdeluje jedilna mast Ceres, ki jo po naših kuhinjah sedaj tako rabijo. Za mast Ceres se ne rabi nobeno importirano olje.
* Da majhni otroci pogostoma kriČCf da se hipoma zbude in da se kažejo pri njih še drugačni bolezenski znaki, to je kakor trdi zdravstveni svetnik dr. A. Lutze, ne malokdaj posledica temu, ker doječe matere ali dojke pij o močno vznemirjaj očo zrnato kavo. Jako malo je takih, ki to vedo, in zategadelj opozarjamo na ta vzrok. Z obilim dodatkom Kathrei-nerjeve Kneippove sladne kave ka-vina pijača ni samo prijetnejša in milejša, ampak tudi škodljive lastnosti zrnate kave se odpravijo skoro docela. Za matere in dojke pa bi bilo dosti bolje, ako bi pile Kathreinerje-vo Kneippovo sladno kavo popolnoma čisto, ker speši zdravje in ker je redilna in krvotvorna ter jako dobro tekne zaradi svojega vonjivega, kavi podobnega okusa. Otrok sploh ne bi bilo več navajati nobene druge kavi-ne pijače. Uporabljate pa vedno le pristno Kathreinerjevo kavo v zaprtih izvirnih zavojih, ki so edini porok za čisto to in fini kavni vonj; zahtevajte izrecno pri nakupovanju „Kathreinerjevo kavo* in pazite na znamko „župnik Kneipp".
* Plače Irancoskih krvnikov.
Sedanji krvnik francoske republike dobiva s svojimi pomočniki skupaj 28.000 frankov letne plače. Kakor piše „Revue des deux Mondes", plače francoskih krvnikov niso bile vedno tako visoke. V Šestnajstem stoletju je imel neki Ivan Grozni, dobro znani krvnik, samo 300 frankov letne plače. V osemnajstem stoletju je imel krvnik plače 3400 frankov, razen tega pa Še neko doplačilo posebne vrste. Z železno lopato si je smel pri vsakem mestnem prodajalcu jestvin vzeti od vsega, kar je imel v prodajalni na prodaj, in sicer vsake reči po eno lopato. Takse za raznovrstne usmrtitve so bile natančno določene. Krvnik, ki je moral razbojnika živega zakopati, je dobil za ta svoj strašen posel nagrade 3 in pol franka. Ako je kakemu ponarejalcu odsekal glavo, pripadala mu je po taksi nagrada 160 frankov. Revolucija je te cene hitro dvigala kvišku in krvnik, ki je začasa strahovlade opravljal guilotiniranje, je lahko za vsako posamezno osebo zahteval nagrade 1200 frankov.
* Ženitev v starem Babilonu.
Stari pisatelj Herodot pripoveduje, kar potrjujejo tudi drugi tačasni zgodovi-nopisci, kakšen običaj je bil glede ženitvanja v njih času v Babilonu. Enkrat v letu so se morale zbrati vse za možitev godne mladenke na določenem mestu, odkoder so jih vedli na pozorišče, kjer je bilo zbranih že ogromna množina „ženinovu, to je mož in mladeničev. Sedaj jih je „glasnik", (menda kak predstojnik), pregledal, nato pa najlepšo od njih pri-vedel med množico moških. Tukaj je bila oddana za ženo onemu, ki je največ plačal zanjo. Ko je bila ta za dragi denar prodana, je pri vedel drugo od ostalih najlepšo; ko je to prodal, zopet drugo, dokler jih je bilo kaj. Razume se, da so bogataši preplačali najlepše, dočim so revnejši, ne gledaje toliko na lepoto, izbirali bolj trdne, pa če mogoče tudi premožne neveste, Kadar je „glasnik" že vse razprodal, je privedel še kako najbolj grdo, ki jo je oddal tistemu, ki je najmanj obljubil. Sedaj so izkupljeni denar vagali in med vse enako razdelili, da je tako krasotica pomagala s ceno bolj grdi tovarišici. Te navade so se držali tako trdno, da ni noben oče mogel svoje hčere oddati prostovoljno kakemu snubaču ali oddati jo na njegov dom, ako ni bila prej postavljena na oni „semenj". Radovedni smo, kaf
Srekle nase gospice in dekleta, ko se pri nas uvedel tak običaj ?
* Fini lopovi. Novi zelo spretni >povŠčini je prišla na sled pariška olicija. Že vec tednov so se prito-?vali bogati Angleži, ki so dohajali
ekspresnimi vlaki iz Calaisa,  da so im bili na kolodvoru pokradeni ročni ovčegi, listnice in  ure, a vse to na elo Čuden način.   Policija je postala >led teh pritožb zelo oprezna na se-ernem kolodvoru in je strogo opa-vala sumljive ljudi in končno se ji e posrečilo zasačiti lopove pri njih obrti**  na nov način.   Brzo vlak je irav dospel s potniki iz Londona; iz alnega voza prvega razreda je brez <?žav izstopil debel Anglež. Tujcu se e že od daleč poznalo, da ni iz vrste nih ljudi, ki  se za vsakdanji kruh težko bore.   Obraza je  bil veselega, eš, kako dobro se bode zabaval v epem Parizu, kjer noč za dan zamenjavajo. Ko je dobrodušni Anglež stopil na zadnjo stopnico, se je proti vozu usula Četvorica elegantno opravljenih   gospodov,   kakor   bi hoteli stopiti v voz.   Pri  tem pa je eden hudo zadel seveda po naključju Angleža, ki mu je izpadel kovčeg, sam pa se zelo op otekel. Takoj so pristopili ti rini gospodje in mu pomagali, ga okrtačili in mu obenem izpraznili vse žepe, a tako hitro, da tega mož niti opazil ni. Mož se jim je zahvalil za njih uslugo, ali sedaj je prišel na površje detektiv in te Štiri fino oblečene gospode aretoval.    Našli  so pri njih listnico Angleža, a poleg te velike vsote  denarja,   dragocenih ur in zlatnine. Vsak teh lopovov je izgledal kakor kak fin gospod iz vrste kava-lirjev. toda ni eden ni znal francosko. Prvi je bil inženir iz Dublina, drugi je     zagotavljal,     da    je angleški državljan, tretji je govoril italijanski. Četrti pa romunski jezik. Stiriperesno irteljico so seveda posadili na varno.
* Slikanje z bliskom. V Ameriki je med viharjem udarila strela v soprogo hišnika v šoli v Union Hillu. Sedaj je na njeni roki nastala slika fazana, kače in par kitajskih črk. Ko je takrat na svojem vrtu nabirala solato, je bila naenkrat obdana z nepopisno svetlobo in desna roka ji je r stala mrtva. Ponoči je roka otekla in zacrnela. Ko je oteklina izginila, so ostale na roki imenovane slike, ki so rdeče, dočim je roka taka. kakor je bila preje.
Telefonska in uaojavna
poročila.
Dunaj 7 julija. Na Susterši-čev govor v včerajšnji seji odseka za volilno reformo bo Plantan v ponedeljek odgovarjal. Šuster-šičev govor je bil vrhunec predrznosti in nesramnosti. Susteršič se je v svojem govoru norčeval iz „kranjskih gnezdov, za katera je Plantan zahteval dva mandata, zasmehoval je meščanstvo in pro-testoval proti Plantanovemu predlogu, Češ, kranjska mesta so gnezda, ki nimajo nobenih skupnih interesov niti mestnega značaja. Susteršičev surovi govor je napravil slab vtisk, dasi pritiska vlada na vse načine, da naj se sprejme vladni načrt, dogovorjen med   Gautschem   in Šusteršičem.
Dunaj 7 julija Situvacija zaradi kočevskega mandata je sledeča: Italijani zahtevajo obvezno cbliubo vseh nemšKih strank, da bodo glede Primorske glasovali za tako pomno-žitev italijanskih mandatov, da bodo vedno Italijani p šiljali za Goriško, za Trst in za Istro svoje zastopnike v delegacijo in nikdar Slovenci ali Hrvat'. Konservativci in krščansKi soci-alci r.ečejo v to privoliti iz avstrijskih nagibov Vsled tega
se zna zgoditi, da bo kočevski mandat vendarle odklonj en, a gotovo to še ni. Pogajanja med Nemci in Italijani niso doslej imela uspeha. Misel dovoliti Slovencem za kočevski mandat na Bcaj^rskem kompen-2 gjo, ima med Nemci prav malo prijateljev; većina je proti vsaki kompenzaciji.
Dunaj 7. julija. „Wiener Zei tnng" prijavlja danes važna ime novanja v pravosodnem reso rtu. Prezidentoru cUželr.ega so-d šča v Celovcu je imenovan svetnik v justičnem ministri u dr Alfred S c h m i d t vit^z Sachsen-stamm Generalni prokurator dr vitez K r a m e r je po 54letnem službovanju stopil v pokoj in je imenovan na njegovo mesto naj-
starejši sekcijski šef v pravosod nem ministrstvu dr. Ferdinand vitez Schrott, ki je obenem postal tajni svetnik. Prezident višjega deželnega sodišča v Brnu, Vi licenci baron Mally je po 441et-nem slnžbovaoju upokojen in je dobil tem povcdom veliki križec Frat;c Jožefevega reda Njegovim naslednikom je imenovan dvorni svetnik dr v>tez Regner-Bley-1 e b e n. V justično ministrstvo pri deta sedaj dva češka sekcij-ska šefa, io s cer dvorna svetnika Ivan Hrousek in Fran Ho m a.
Dunaj 7 julija. Vest, da se je program za cesarske manevre pri Ttšinu znatno u tesnil in sicer 12 strahu pred mnogobrojnimi anarhisti v Šleziji, se proglaša cficijozno za neresnično
Ounaj 7. julija. Uradni list prijavlja danes ministrsko naredbo, s katero se začenja carinska vojna proti Srbiji.
Ljubno 7 jubja Aretovanje opernega pevca Prochazke, ljubimca obsojene morilke Friderike Zeller, je vzbudilo silno senzacijo. Konstatirano je, da je bil Pro chaska v Draždanih in Lipskem že trikrat zaradi goljufij obsojen. Našli so pri njem samo 1 K 15 vin P.e skovalnemu sedniku je rekel: Imel sem 5 mesecev časa, da bi bil pobegnil, pa msem in tudi zdaj ne bom ker svoje ljubimke ne zapustim
Gospodarstvo,
Tržno poročilo.
Žetev na Ogrskem dobro napreduje: zvečine komitatov prihajajo o uspehih srednje dobra poročila. Po zadnji statistiki bi pridelala letos Ogrska: pšenice: 4t5,14S.OOO met. stot., lani: 4-2?8b'7..s:.J-2, rži: 1*2,945.700 met. stot., lani: 13,739.1*26, jet-mena: 13,-252.400 met. stot., lani: 13,597.440, ovsa: 11,039.000 met. stot., lani: Ll,322.978. To dobro letino je gibljivost kurzov že močno, če ne popolnoma ali celo preveč eskomptirala, kajti po dolgotrajnem odnehavanju in popustih se nahajajo danes cene, predvsem pšenične na tako nizkem nivo, da je le še v skrajni sili mogoča nadaljna manjša redukcija, različne okolščine pa imajo dovolj polja, pognati od časa do časa ali pa tudi dalje časa kvišku.
Pšenica je v prvi polovici tedna naznanjala še dan za dnem nižje kurze, v zadnjih dneh pa je opaziti, da so se cene stabilizirale — navzdol baje ne smejo več, kvišku pa zaenkrat ne morejo. Oktobrov kurz se vrti okrog K 7*60 za 50 kg za uzančno pšenico franko Budimpešta.
Koruza se vzdržuje na predte-denski višini. Poraba je sicer dokajšnja, vendar pa zadoščajo tudi ponudbe, zbog česar je povišek nemogoč.
Oves bo menda kmalu dosegel ceno žafrana. Vsled minimalnih vidnih zalug doseže se za oves vsaka najvišja cena, reflektantje ga takorekoč licitiraj o.
Moka ima v soglasju s pšenico nizke cene. predvsem temnejše vrste, ker je njih prodaja vzpriču cenega belega blaga jako otežkočena.
Sladkor je ceno surovine povišal, rafinirano blago pa notira vedno še predtedenske cene.
Petrolej ostaja na nespremenjenih cenah.
Riž nagiba kvišku.
Kavo karakterizuje trdna tendenca.
Špirit notira uesprenjene cene.
— Splošno kreditno društvo v Ljubljani. Denarni promet meseca junija 1906: Sprejemki 359.226 K 10 v, izdatki 311.706 K 12 v. Skupni denarni promet v prvem polletju 2,754.225 K 46 v. Stanje hranilnih vlog in tekočega računa dne 30. junija t. 1. 1,089.555 K 97 v. Saldo posojil dne 30. junija t. 1. 1,402.686 K 83 v.
— Mestna hranilnica v Kranju.
V mesecu juniju 1906 je 306 strank vložilo 74.916 K 71 v, ?09 strank dvignilo 98.237 K 22 v, 12 strankam se je izplačalo posojil 42.720 K, stanje hranilnih vlog 3,973.521 K 67 v, stanje posojil 2,306.892 K 38 v, denarni promet 997.975 K 79 v.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteou-joče, ako se nama2e ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji poSilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno  'na tj ko in pod-
pisom.
6 31-9
koža ima kakor znano, majhne celice, ki bo v spodnjih plasteh mehke in prozorne, na vrha se pa luščijo, ko se posuše kakor ludkine, koža postane trda, žuljava, neprocorna, izkratka: koža postane nečista, nezdrava, tvoriti se začno ogrci, vraške i. t. d. Temu pa odpomore firme Hergmann & Oomp. lilijsko mlečna t o milo „Steckenpferd", Čigar nevtralna kakovost in bo-raka, ki mu je pridejan, vplivajo prav ugodnu proti vnetju, kar vse je prezanesljiv pomoćek za ohranitev rožnate in cist]e polti. To milo bo dobiva v skoro vseh lekarnah, dro-gerihih in partumerijah po 8 • h.
/S
Se dobi Bovscd!
885 neobhodno potrebna zobna Črtne 17
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave.
Kdor ljubi kakao in čokolado, tamu bodi
p ri poročen:
Ivana fioffa
Kandol-Kakao
ki ima najmanj tolšče t sebi, ja torej najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je  ob   najboljšem  okusa  izredno pooeni. Pristen samo z imenom Ivan HofT in s levjo varstveno znamko Zavoji po Ml kg 90 vinarjev Dobiva »      »  */•  » 50 /S*  » se povsod.
Zahtevajte
llustrovan cenik
podjetja za žarnice
..Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI., tbflguseši.
Cena fapa svetloba brez inštalacije in nevarnosti. Poraba l1 L kr. na uro. 2i52 52
Postavno v»rovt<no. Vsak« itonarejanje in |>o-nutiskotauje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev balzam
le z zeleno znamko ,, redovnica"
StaroNiavno, neprekoano
proti slabemu prebavljauju, krčem želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic   *>li  1   velika specialna ■teklenica  s   patent, zamaškom K 6'— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsem so tako starim ranam vnetjem, ranitvam, »b-scesom vi oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K :l ti o se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brodara s tisoči originplnih zahvalnih pisem gTatia in franku V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnili lrotfenjah. 4050— 29
Po vseh kulturnih državah registrirana
Na drobno
ne proda
n
M. Joss & Ldvvenstein
c. in kr. dvorna dobavitelja
PRAGA
Proti zobobolu in gnilobi m
Izborno deluj* dobro znan«
antiseptična
Mehisine ustna in zobna voda
ki utrdi  dleHno In odietrtamjaj« neprijetno sapo Iz uist. S Hteklrnleia z navodom t H.
BI gorodnemu gospoda HI. I<4 * stiku,
lekarnarja v Ljabljani.
V asa izborna Melueine astna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zoboboi, odstranjuje neprijetno sapo iz uat in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Ganglf mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1905.
Dež, lekarna Mil. Lrc&tekč
Reslifiva cista št. 1
"leg novozgrajenega Pran Jo£eioveg& inbil. mosta 48- 27
Zahvala
Podpisano prostov. gasilno društvo v Stiihii kc tem potom zahvali za darovano podporo slavni c. kr. pr. zava rovalnici Assicnrationi Generali v Trstu v znesku 100 K in slavni e. kr. zavarovalnici Riuuione Adriatica di Sicurta v Trstu v znesku 25 K.
Stob, 4. julija 1906. 2459
Anton Mttller ml.    Rudolf Maver
blagajnik. načelnik.
zanvaia.
Minuli so prelepi prazniki hrvatsko-slovenske pesni in še nam v duši zvene krepki akordi bratske ljubavi, s kojo je bilo slovensko delav. pevsko društvo „Slave cu iz Ljubljane ob svojem poletu v lepo Vo-losko-Opatijo toli oduševljeno sprejeto in ves čas svojega tamošnjega bivanja negovano. Z ozirom na to, je „Slavcu" prepri-jetna in hvaležna dolžnost, da se tem potom iskreno zahvaljuje za bratski sprejem in pozdrav na kolodvoru v Matuljah po društvih „Lovor", „Hrvatski Sokol", „Ćital-nica Zora", „Bratinstvoa „Glasbeno dramatčno društvo" in »Istrska vila", gospodu Emil Caru, za navdušeni sprejemni govor, gospodu glavarju občine Kastav za pozdrav imenom te občine, gospodu županu dr. Andriji Stanger-ju, za pozdrav ob slavoloku imenom Vo-loske-Opatije ter ljubeznjivi gospici Olgi Stangerjevi za ljubko dobrodošlico, vsem dražestnim gospem in gospicam za poklonjeni prekrasni trobojni trak in izredno krasne šopke, istotako ljubeznjivi gospici izročiteljici traku, slavni občini o p a-tijsko-voloski, kakor tudi nje prebivalstvu za okrašenje ulic in hiš ter opetovano izkazovanje prisrčnih simpatij, vsem zastopnikom društev in korporacijam ter društvom „Jadranska Vila" iz Sušaka, „Sloga" iz Reke ter „Sklad" iz Bakra itd. za bratski poset.
Dalje se zahvaljuje „Slavec" vsem bratskim okoličanom, ki so v znak simpatij užgali velikanske kresove po holmih in s tem znatno povzdignili slavlje, vsem obiskovalcem iz Opatije in Voloske, osobito pa rodoljubom iz okolice, ki so v tako mnogobrojnem številu posetili koncert „Slavca".
Najiskrenejšo zahvalo in priznanje pa sprejmi častiti centralni odbor opa-tijsko-voloski ter drugi odseki, ki so pod spretnim vodstvom načelnika gosp. župana Julija Mirana vso prireditev tako požrtvovalno in neutrudno vodili ter „Slavcu,, oskrbeli tako prisrčno bivanje, da se je le-ta čutil prav kakor doma, osobito za uprav slovansko gostoljubnost na Iki.
Končno se zahvaljuje „Slavec" vsem ljubljanskim in drugim udeležnikom posebnega vlaka, ki so z njim poleteii v gostoljubno Volosko-Opatijo, kakor tudi hrvatskim in slovenskim časnikom za časniško podporo. „Slavec" bode beležil islet v Volosko-Opatijo z izrednim zadovolj-ztvom v svojo .kroniko ter mu ostane spomin na ondotno bivanje neizbrisen.
Živeli! 2453
Za odbor slov. del. pev. društva „Slavec"
Ivan Dražil,
t. č. predsednik.
Drag. Selak,
t. č. tajnik.
Zahvala.
Odbor ljublj. „Sokola" izreka najtoplejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je kresna veselica tako krasno in sijajno uspela.
Kakor vselej ob enakih prilikah, tako so tudi pri tej prireditvi častite narodne dame z izredno požrtvovalnostjo največ pripomogle do znamenitega uspeha.   Njim torej pred vsem najprisrčnejša zahvala, imenoma neumorni načelnici damskega odbora, gospe Franji dr. Tavčarjevi, načelnicam raznih paviljonov, gospem: Elli Auerjevi, Alojziji Be-neševi, notar Bežkovi, Mariji Česnikovi, Jo-sipini  Čudnovi, Mariji Dimnikovi, Juliji dr. FerjanČičevi,  Pavli Finkovi,  Mariji Franke-tovi,   Mariji Gartnerjevi,  Milici Gerbičevi, Miniti Grobelnikovi, Mariji Gustinovi, J. Ha-nuševi, Berti dr. Hribarjevi, Milici Hribarjevi, notar Hudovernikovi,  Mariji  Jebačinovi, I. Kačičevi,  gdč. Josipini  Kajzeljevi, Ceciliji Kavčnikovi, g. Antoniji dr. Kokaljevi, I. dr. Korunovi,   Antoniji   KostanjevČevi, Mariji Lavrenčičevi, I. Macherjevi, Karlini Modičevi, Pavli dr. Murnikovi, Mariji dr. Pirčevi, Ani Prosenčevi, M. dr. Ravniharjevi, E. dr. Ro-ginovi, Milici dr.vRtideževi, Mariji SJcaletovi, Mariji Sičevi, 1. Štritofovi, Hedvigi Subičevi, Mariji dr. Švigljevi, M. Tekavčičevi,  L dr. Tominškovi, Mariji plem. Trnkoczvjevi, Lu-jizi Trstenjakovi, A. Vidrovi, Tinci dr. Win-diseherjevi, Tilki dr. Zbašnikovi.   Dalje za požrtvovalno sodelovanje gospodičnam: Jel. Ažmanovi, M. Bantanovi, Zori Bežkovi, Just. Bevčevi, Klot. Burgerjevi,  Dav. Deželovi, Mat. Debevčevi, A. Erzinovi,  Lojz. Fajdi-govi,  Anici, Darinki  in   Nelci Franketovi, Anici    FerjanČičevi,   I.   in   M. Fabianovi, Hel.   Globočnikovi,   Antoniji   Gedererjevi , A.  Grassellijevi,   Vali   Gregoričevi, Mariji Grošljevi ,   Iv.   Hrastovi,    A.   Hafnerjevi, Elzi   in Ljudmili  Hanuševi,   Dragi in Zori Juvančičevi,  Elci   in Minki Jebačinovi, Idi Juranovi,  Rozi  Kneisljevi,  Tei Klemenči-čevi, Vidi Koblerjevi, Elzi in Mici pl. Kuba-nvjevi, Veroniki in Milici Kendovi, Jelci Kačičevi,   Jos.  Klemenčevi,   Beli Kavčnikovi, Mili in Zini Kubelkovi, Fani Kunstljevi, Mar. Kuraltovi, Martini Lindtnerjevi, Marti Lindt-nerjevi, Mil. Lavrenčičevi, Kristini Leskovar-jevi, Pavli Mejačevi, Anici in Jožici Mayer-jevi, Lojz. Medcnovi, Mirni Pakiževi, Ivanki in Tinci Mikuževi, Vidi Obrezovi, Milki Pe-ruzzijevi, Marijani in Pavli Planinčevi, I. Po-lakovi, A. Predovičevi,   Rozi Počivalnikovi, Ani in Jeli Poljančevi, Marijani Perdanovi, Faneti in Milici Prosenčevi, Marti Rajnikovi, Anici Severjevi, Ljubi, Bini in Ruži Sever-jevi, Ani Snojevi, Viki Svetkovi, Zeni Sem-ščkovi, Minki Skabernetovi, Ani in Mici So-§sovi, Marti, Meti in Olgi Savnikovi, Josipini Šebrovi, Štefaniji Skrbenškovi, I. Sorkovi, Danici Skaletovi, Anici Sedejevi, Marti in Minki Tekavčičevi, Iv. Toplikarjevi, Mileni, Nadi in Tereziki Trstenjakovi, Mariji Vehar-jevi, Mili Vidmarjevi, Mici Voduškovi, Minki Vizjakovi, Mariji \Vindischerjevi, Angeli Za-laznikovi, % Miri Zupančevi, Mimici Zalarjevi in Franji Z en o vi. ^njptijB^'L'i i'«BM
Posebno iskreno zahvalo izrekamo požrtvovalni gospe županji Milici Hribarjevi za prepustitev krasnih in dragocenih dobitkov. Iskreno zahvalo nam je izrekati prebla-gorodnemu g. Ivanu Hribarju, županu ljubljanskemu, za izredno naklonjenost in podporo ob prireditvi veselice.
Dalje izrekamo najtoplejšo zahvalo „Zvezi slovenskih pevskih društev" in njenemu pevovodji g. koncertnemu vodji Matej Hubadu, ter pevskim društvom „Glasbeni Matici", „Slavcu", „Merkurju", „Ljubljani" in »Ljubljanskemu Zvonu" za prekrasno petje, s katerim so tako povzdignila veselico. Istotako topla zahvala bratskim sokolskim društvom, celjskemu, gorenjskemu in šišenskemu Sokolu, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k tako impozantnemu nastopu in tako krasno uspeli telovadbi.
Prisrčna zahvala dalje vsem bratom Sokolom, ki so s svojim delom in trudom podpirali odbor, zlasti pa sledečim gospem, gospodom in tvrdkam; Bogovič, Ciuha, Ju-vančič, Knez, Krvarič, Novak, Plehan, Počivalnik, Predovič, Rohrmann, Schneider-Ve-rovšek, Turk in Zakotnik| za prepustitev raznih predmetov in priprav za veselico.
rVUUCUU    si    mcjciiiu    v     ^iijciuu hmmt
nost, zahvaliti se narodnim krogom, ki so z mnogobrojno udeležbo pripomogli do popolnega uspeha.
2453     Odbor ljublj. Sokola.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za draibo sv. Cirila In Metoda s Aka-
demično društvo „Savau na Dunaju 170 kron, kot čisti prebitek pri razpeČavanju 1»-^ t. listka,
— Pevski klun „Zagorje" v Zagorju ob Savi 10 kron, mento umetalnega ognja, h pripomnjo, naj se pri prihodnji skupščini družba sv. C. M. ozira na učiteljskega zastopnika. — Prireditelji C. M. kresa v Škofji Loki 8 K, kot preostanek.
— Gosp. Ivan Toporiš v Ribnici 20 K 64 vin, darovali o priliki umetniške razstav.- v Ribnici različne rodoljubne g >spe, gospice in gospodje.
— Cisti delni prebitek v znesku 40 kron, v ta namen prirejene veselice v Zatičini (Ivanjčni gorici). — Po končanem občnem zboru deželne zveze zadrug darovali gg. Josip Zevnik, Fran Bergant, Martin Lampert, Fric Novak, Eng^lhert Franchetti, Fran Erjavc, J. Valentič, J Fakin, Anton Kovač in Ivan Tosti, 2 K 60 vin, z geslom: -V slogi je moč!" — Skupaj 251 kron 14 vin. Živeli!
Za „Učiteljski konvikt11: Gospa Mara Lipovec, učit soproga v Bukovju pri Postojni, 2 K, kot izgubo pri igri „Bum*. Živeli! — Svoto Brno izročili g J. Dimniku.
Za Vilharjev spomenik:  čisti delni
prebitek 22 kron veselice prirejene v ta namen v Zatičini (Ivanjčni gorici). — Gosp dr. |C Oblak v Celovcu 4 krone. — Skupaj 26 kron. Živeli čestilei Vilbarja!
Za društvo  „Drava11  v Korotanu:
Gospod notar Al Hudo vernik nabral pri svatbi 38 K, darovali so: gg. notar DetiČek iz Celja tO kron, Marija Roblek iz Žalca 5 kron, župan Sirca iz Ž;ilci 10 kron, profesor Kardinar iz Celja 3 krone, notar Iludovernik iz Ljubljane 10 K. — Živeli!
Neteorološlčno poročilo.
/fiixia nad morjem   06-2.   Srednji BtataJ tlak 73*.C mm«.
G. y £v. i 730'7 !   17 5 |sr. jjzahod oblačno
7. 7. I 733 4 d 2. pop. 734 3
14 G si.  s vzhod jasno 25 1 !   si. jug   pol. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 17 7", nor-aale: 19 4°. — Padavina v mm 3 9
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša
osvežujoča in namizna pijača
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
Ta upliva  osveževalno   in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebav-ljenje.   Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. 94—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Pes prepelicu*
nemške pasme z dolgo, temnorjavo dlako, se je izgubil. Kdor ga najde, naj ga odda proti primerni nagradi pri
Ed. Tavčarju v Kolodvorskih ulicah št. 35. 2461—i
Restavracija Jovi svet"
(Marije Terezije cesta).
V nedeljo, 8. julija t I.
popolne ljubljanske „Društvene godbe-Začetek ob desetih.  Vstop prost.
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
2460_VALENTIN MRAK.
Ciganska dvorna kapela
Bandi Rosza
bo igrala na povratku s Tirolskega skozi L'uMiano v Opatijo še nekoliko-krat na vrtu, v dvorani, eveiit. v rotovški kleti grand hotela Union v Ljubljani.
Prvi koncert danes, v soboto, 7. julija, o o 8. zvečer. Vstop proste
Jutri, v nedeljo, dne 8. julija, trije koncerti in sicer ob 10. dopoldne
(zajtrkovalni koncert), ob
4. popoldne in ob 8. zvečer ob prostem vstopu.
Naslednje dni bo vsak dan koncert. 2463 Točilo  se  bo originalno plzensko pivo iz
zadružne pivovarne v Plzna.
271948
z maturit.'trjim izpričevalom išče mesta v kaki lekarni. Govori hrvaško in nem Ško. — Ponudbe na naslov Pr. Reizer V Samoboru na Hrvaškem      2429 2
V večjem trgu na Spodnjem Štajerskem se proda zaradi bolezni posestnika dobro obiskovana 2258—5
gostilna.
Prometa je okolo 20 000 kron. Naslov pove upravniŠtvo „Sl. Nar.u.
Prodajalno
B poleg ležečim stanovanjem se takoj odda v Gradišču št. 4. 1726—20
Več se poizve pri hišniku istotam.
Zaradi prevzetja drugega podjetja se poceni proda že več let obstoječa, dobro idoča
brivnica.
Kje — pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 2434 1
Iščem na račun majhno
gostilno
Pismene ponudbe pod tlM. M." poste restante, Ljubljana.    2457 1
V Kranju se odda
trsoulno
s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki.   —   Natančna  pojasnila daje
M. Rooss v Kranju. 2412 2
p al ta n
ip
JU
bil
sprejme v praktični pouk v vseb mlekarskih  opravilih,  ob  prostem stano vanju in brani 2456 1
Centralna mlekarna o jjjL L0K1.
Odvetniškega
solicitato rja
sprejme takoj dr. Janko Brejc, od vetnik v Celovcu. 2455 1
tri lične sobe s kuhinjo odda takoj skupno ali tndi posamezno proti nizki ceni po dogovoru Ivan Zupan, posestnik na Blejski Dobravi št. 47,
p. Javornik (Gorenjsko). 3432 1
u
sakdo, kdor bi poznat bivališče jVtateja Sellerja
iz kranjskega ki je delal 1. 1903. v JCesniekit v Kaliforniji, se prosi, da javi to upravn. „Slov. Jtaroda" ker je njegovo pričevanje nujno.
2452
■i
Dvorski trs £t. 3
podJIarodnn kavarno".
Od dne 8. julija do 14 julija 1906:
Krkonoši.
„ŠVICARIJA'S
Jutri o nedeljo, 8. Julija 1.1.
KONCEM
ciganske godbe Rosza Bandi.
Samo enkratni nastop na potovanju v GpaUjo.
Začetek ob treh.      Vstop prost.
Za obilni obisk se priporoča z velcspoštovanjem
IVAN KENDA
852^ restavrater.
obstoječa iz 8 stanovanj, z obsežnim vrtom, pripravna za vrtuarja, mesarja ali izvoŠčeka, se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji. 2428_3
Več pove upravniŠtvo   „SI. Nar.tt
Letoviščarjem
in turistom priporoča svojo gostilno s 16 sobami
Ivan Janin, p. i. železnlk
n«. liovjem.
Pošta, kopeli, vozovi in vodniki v hiši.
Postrežba izborna. 2402—4
U nedeljo, dne 8. t. m.
na vrtu restavracije pri ,Levu'
na Marije Terezije cesti št. 16
50 krajcarjev
pošljite (tudi v znam k ah i  in prejeli boste sa to popolnoma franko in tajno tri komade pariških
gumast.h Specijalitet
+
najfinejših
6 kom. 86 kr., 12 kom fl. 150. Vse predmete, spadajoče v to stroko preskrbim po lastni ceni. Specijalist Hugon Lbvvln, Dunaj VI.v Mol-lardgasse 26-8. 2451
Zaradi prevzetja dragega podjetja se
proda v lepem kraju na Gorenjskem
in blizu tovaren dobro obiskovana
trgovina
s 4 tisoč kronami mesečnega prometa. Ponudbe pod „Dobra trgovina11
upr.
Slov. Naroda".
2427 2
4i
It.
ljubljanske DruJtuene sodbe.
Začetek ob štirih.    Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi 2443 BETI KOS, re*tavraterka.
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točne idoča, za katero se daje dveletna garan cija; zelo  lepa  Iaterna   maglca s 26
krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravama igla s sirnili briljantom, 1 krasen kolije iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mošnjiček, jako elegantni na* stavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manSe triih in Brajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff. niklast žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. stekfo ▼ etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznih komadov, vse, kar se potrebnjev hiši zastonj. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz po&iljalnica
mt. 999.
Ako ne ugaja, se denar vrne.
Mnogo priznalnih pisen. 2441
samo, ampak  poizkusiti morate staro preizkušeno zdravilno
lilijskomlcčnato m o Steckenpfe?d
Bergmanna & Co., Dratdane in Dećin na Labi
prej    Bergmannovo lilijakomlečnato milo (znamka 2 škrata),  da dobite belo polt  brez peg in nežno kožo na obrazu.        2349- 2
Po 80 vin. ga prodajajo v Ljubljani:
lekarnar J. MAYR, droug. A. KAN C* VIKTOR  SCHIFFER,   parf. OTON PETTICH-PRaNKHEIM.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam cenj. hišnim posestnikom in slavnemu občinstvu, da sprejemam vsakovrstna v
dimnikarsko obrt
spadajoča dela, naj p i bode za mesto Ljubljano ali pa za ljubljansko okolico.
Obenem se priporočam za mnogobrojna naročila, ki jih bom vestno in točno proti zmernemu plačilu opravljal sam, oziroma se bodo opravila pod mojim nadzorstvom.
Z naj odličnejšim spoštovanjem 2433 2
dimnikarski mojster
v Rožni dolini št. 191 pri Ljubljani.
Trgovsko bolniško in podporno društvo o LJubljani.
VABILO
gospodov častnih, podpornih in rednih članov
pgovskega bolniškega in podpornega društva
.......... v Ljubljani =
na
68. redni občni zbor
v nedeljo, dne 22. julija 1906 točno ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani mestne hiše.
--o-o-o-o--
I>NEVIM   IS I :i> :
1. ) Poročilo ravnateljstva o poslovanju in stanju društva za leto 1905.
2. ) Poročilo revizijskega odseka o pregledavanju računskih sklepov za leto 1905 in o skootriranju imovine.
3. Predlog ravnateljstva, da se odobre enkratne fakultativne podpore, ki jih je ravnateljstvo dovolilo in izplačalo leta 1905.
4 Predlog ravnateljstva glede podeljevanja izrednih podpor Članom za leto 1906.
5. Poročilo ravnateljstva o premenibi društvenih pravil.
6. Samostojni predlogi članov, ki se morajo po § 43. društvenih pravil izročiti ravnateljstvu pismeno vsaj osem dni pred občnim zborom.
7. Priziv nekaterih članov na občni zbor glede povrnitve stroškov in izključitev iz društva
8. Volitev revizijskega odseka za leto 1906, obstoječega iz treh računskih pregledovaleev in dveh namestnikom iz srede članov, ki ne pripadajo ravnateljstvu.
9. Volitev devetih članov ravnateljstva v smislu § 31. društvenih pravil.
V Ljubljani, dne 8. julija 1906.
Ivan Knez
ravnatelj.
2ibi>
Alojzij Lilleg
tajnik.
se sprejme takoj v trajno delo.
Ponudbe na: A. Merje&iČ, črevljar v Medvodah. 240:3 3
Lepo stanovaoje
¥ Zgornji Šiški se odda takoj.
Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanu", gostilničarju npri kamniti mizi- v Zgornji Šiški. 1779—17
se oddajo za avgustov in novembrov termin.
Natančneje se poizve v pisarni DEGHENGHI. 1669 10
tokali
primerni za prodajalne ali pisarne
oddajajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.
Pogoji se izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pirca, na oglju Sod-
nijskih in Cigaletovib ulic v Ljubljani.
1936—13
V soboto, dne 7. julija
v veliki dvorani
estnega doma"
39
i i
itn grajanje 11
n«. klavirju
edinem godbenem instrumentu te vrste na vsem svetu, ki ga je izumil gosp. Janez Bajde. Dva klavirska igralca popolnoma nadomestita gjdbo na lok. Klavir ima dve klaviaturi, dvanajst godalnih instrumentov, in sicer: violine, viole, Čelo in bas; 73 lokov, ter ima vsaka tipka lok brez konca iz prave konjske žime. Koncert proizvajata izumiteljeva sinova Ludvik in Rudolf Bajde
Začetek ob polu 9. zvečer. Uftnnninri' Sedeži 1 in n- v«te s k;
ValUpilIllIlt III, IV. in V. vrste 2 K; naslednji sedeži po 1 K 5 stojišča 40 vinarjev. — Predprodaja vstopnic v c. kr glavni tobačni trafiki na Glavnem trgu in v trafiki (Šesarek) v Šelenburgovih ulicah.
SPORED:
1. K. M. pl. Weber: „ Peter Schmoll" (uver-
tura), četveroročno.
2. Emil Waldteufel: rMoje sanje" (mon reve).
3. J. Havdn: Arija iz eratortfa „Stvarjenje"
(tenor-solo\ poje g. Ludvik Bajde.
4. K. M. pl. Weber: „Abu Hassanu (uvertura),
četveroročno. lzprMiiemba! Note za orgle se uporabijo za godbo na lok.
5. Chr. H. Rinck: a) Preludij za polne orgle.
b) Kratek preludij za orgle in violino.
6. A. Foerster: .Tretja solza' (tenor-solo).
7. K. M. pL Weber:  „Preciosa" (uvertura),
četveroročno.
8. F. S. Vilhar:   „Mornar"   (prestavljeno iz
basa v tenor-solo za kvinto višje).
9. Koračnica. 2425—3
V blagohotno pozornost!
Da je ta godbenl Instrument res najimenitnejši instrument na tipke, pričajo laskeve pohvale raznih umetnikov In mojstrov glasbe. Raditega so vljudno vabljeni vsi prijatelji umetnosti in godbe k proizvajanju na klavirju, ki ga Je izumil In Izdelal — naš rojak!
Vajenca
sprejme večja trgovina z mešanim bla gom v večjem kraju  na Dolenjskem,
Ponudbe pod MA. B. 100" na upr, „Slov. Naroda". 2384—j
Pokrit brcah
malo rabljen, v popolnoma dobrem stanju za 6 oseb, lahek, za eno ali dvo-uprego, se proda po nizki ceni.
Podrobnosti  pri  J, Pretnarju
trgovcu na Bledu. 2392-3
Štetim strel
in steklena Stenaf pripravna za rastlinjak ali atelier,  se  ceno proda,
Kje — pove upravniŠtvo „Slov. Narodau. 2385—3
obstoječe iz 4 sob, kopalne in poselske sobe ter vseh drngih pritiklin, se odda za avgustov termin ah tudi takoj v najem.
Naslov izve se v upravništvu „Slov, Naroda". 1937—13
Na Gorenjskem se proda iz proste roke veliko
zemljišča,
lepega gozda in lepo, tik glavne ceste stoječe poslopje, pripravno za vsako obrt. — Naslov pove upravniŠtvo „S1. Naroda". 2431 i
Sedlarskega pomočnika
sprejme v trajno delo 2368 a
Jakob Kralj, sedlar
v Železnikih, Gorenjsko.
Naznanilo.
V konkurzno maso Jos. Murnika spadajoča
zaloga špecerijskega in delikatesnega blaga
o*
z opravo vred v sodno dognani cenilni vrednosti 15.663 K 77 h in prazno p sodo v vrednosti 181 K se proda Ofertnim potom kakor stoji in leži.
Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico,  prazno posodo proti povrnitvi cenilne vrednosti iz zaloge izločiti.
Pismene ponudbe opremljene z 10% vadijem, je vložiti pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase najkasneje dne 16. julija t. L in ostanejo ponuii niki vezani na nje do vštetega 20. julija t. 1.
Kupnino ima plačat« ponudnik takoj na roke oskrbnika konkurzne mase ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupnina plačana, se prodana zaloga izroči in je izprazniti prodajalno in klet na Resljevi cesti Št. 3 in skladišča na Sv. Petra cesti št. 31, na Sv. Petra nasipu št. 21 in v Bohoričevih ulicah št. 26, kjer se sedaj nahaja, najkasneje do 1. avgusta t. 1.
Inventurni zapisnik je na vpogled  pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodiBČc, soba št   108, in pa v pisarni podpisanega kookurznega oskrbnika. Kdor hoče zalogo ogledati, naj se zglasi pri podpisanem.
V Ljubljani, 6. jnlija 1906.
2462-1 Advokat dr. Jos. Sajovic.
Sprejema aa varovanja čiove&kaga Siv-ljenja po nairaznovTetnej&ib kombinacijah ped tata) ugodnimi pogoii, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje ID rairt z ?nm»njRuio^m! ne vp a£fii.
v s a k 6ft*& ima i>o yi:au»t.a yeub Jt pravico du dividend«.
r - e
ju su j & xxx xx sl *s !&    m r o "T a* i sx    o 2t zx iar *a   •     x »i utrl. Rez. fondi: 34,788.637- J6 K. Izplačane odškodnine In kapltallje: 87,176.383-75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vaaaliOBt tluvanMliO * uaro«Ino upravo. 2—77
VM pOJMUll« U»c
ii«ifie)railnl xaia>top w Ljubljanit i**,** piaurna ao v laam#| banaa«j
Zavaruje poslopja m premičnino proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode eecjuje takoj in najkulantneje DBiva najboljši alovea, koder poalnto
Dovoljuje iz fllatega dobička izdatn* podpore i narodne m obenokonatu« namenb.
Mlin i
v dobrem stanju in z velikim zasluž krm dam vsled pomanjkanja delavskih moči v  najem oz. ga tudi prodam.
Fratijci IVIaurottl Obrov v Istri (pri 11. Podgradu).
Mlada, Inteligentna, samostojna] gosplca želi živahne korespondence z naobraženlm, svobodo- i miselnim gospodom, ji
Prljava suh: „Enakost, bratstvo,
svoboda" na upravniŠtvo „Slovenskega Naroda-. 242C 31
Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda
pritlična hiše
s 4 stanovanji in vrtom v Zalokar* jevifa ulicah štev. 8 v Vodmatu Ljubljana.   Hiša je še davka prosta.
VeČ se izve ravnotam. 2387-3
943866428^
Spretnega
okuiziterjo
šče pod ugodnimi pogoji Da Kranjskem le dolgo nosiujoča zavarovalnica za iivljenje in zoper nezgode.
VeČ pove upravniŠtvo „ Slovenskega Naroda". 17- 64
poste[fno perje!
5 kg novega skubljenega K 960, boljšega K 12'—; belega, jako mehkega skubiUenega K 18*—; K 24 — snežno belega, mehkega, skubljenega K 30"—, K 36'—. PoSflia se franko proti povzetja. Tndi se aamt-tija ali nazaj vzame proti povrnitvi po&hati stroškov.   2263 3
Benedikt Sachsel, Lobts 35.
pošta Pfaeen na Čeikem.
Pristni dobri
se dobi pri 389 14
L. SEBEHIKU v Spol Ml
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorSni izpeljavi. Ze 30
,       *-~ ^ iti. so najbolj«,
— —^ priznana. Pri-
' I J <tP       znana tudi kot -^    ^ najboljši m naj
re^neisi izdelek. Narečja prihranitev »oriva. Specijaliteta: StedUna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proraourr na razpolago Glavni kataiog franko proti dono^an camki. *435 12
Tovarna za štedilna ognjišča „Triunipir
S*. OOl<thfllT»s:'lt A »in
Umeten I
izgotovlien iz najčistejše studenčnice
iz tovarne ledu I. kranjske pi-uounrne eksportne$a piua in tovarne slada
teodorja Jrohlicha
m*mm na Vrhniki, mmm
Prodaja se od 2. junija 1906 dalje.
Ena plošča posamezno 40 h, en gros      30 b.
Priglasitve in naročila v zalogi piva frohlich v Slomškovih ulicah 27. Telefon 13. 1938-11
Znamenita moderno mej na tvom ca
G. Skrbić
g Msrebu, lllco steo. 40
priporoča svoje na glasa solidne in cene
žaluztje
lesene m pMnene rolete, lesene in železne kapice
za okna kakor tndi ^4^yJ za trgovine itd
Cenovnik zastonj in poštnine prosto. 15
r>
-S g O Si O
C
CD
> «ri U — ^ rž C
CO
CD
co 1
>
© (D CO CD       2 • co -Q m     t- _v i:
AVGUST REPIC
4 8<>dar 27 |
4 Ljubljana,  Kolezijska ulloa 16 )
i \-v   Trnovem *
("V Trno^ izdeluje    prodaja in popravlja vsakovrstne
sode
po ttrtjnlijtfe eenu*>>,
!
I I
I
Suknenih ostanko« veliko v zalogi.
Za pomladno in poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim,
platnenim In manufakturnim blagom
HUGO IHL
Ljubljana, Spitalsks ulice št. 4.
Vzorni na zaiitivanji ooštnina orosio |
% -ar .w      SOM**** m***<
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lafcov.
~H   Elekiričn*   :>orai. K
i i
i
llnanor Ume
Brata Eberi
leta
i
Prodajalna ud komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska Bofstra c. kr. drž. Id c. kr. prtv. |sž. žslaz.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja,
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovih barT v tubah za akati. slikarje.
Kulova čoplčev za  pleskarje, slikarje In zidarja, stedilnega mazila za hrastova poda, karbotlnaja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo  za  Iisanj»  so enih tal pod
imenom „Uspldol". Priporočava se tndi bl občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke, slamnike.
cilindre, čepice itd.
. najnovejše facona -
po najnižji ceni*
Optični zavod
E\ P. Za\jeo,
Trgovski učenec i
se sprejme takoj v trgovino z železni no, specerijo, steklom in porcelanom
Ivana Lapajne v Idriji.
aPl^
in na prodnu trpečim rada brezplačno pismeno naznanim, kako sem muke-polnega, trdovratnega trpljenja v kratkem Času ozdravela popolnoma. 22b6 — 2
Brigitta Stich, hišnega posestnika žena v Monakovem, Linprunstr. 13.
lOnHaVMHil
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAK
Ljubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in ie rabljenih 44-27
vozov.
Lovske puške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča        2294 3
Peter VVernig
o. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
•»* •i* •i> **• *i»      •!*      J* *1» »1»
m^mm^^mmsmsm vt» trn rM
Gospodične in rincl
Pozor!
Od 40—45, ne pa izpod 35 let stara gospod čoa sdi vdova brez otrok, mirnega značaja, ki bi se botela omo-žiti s priletnim premožnim obrtnikom, naj pošlje, če mogoče s fotografijo, svojo neanonimno ponndbo pod Šifro „Mari a geu na upravniŠtvo „Slov. Naroda". 2332 4
Premoženje ni potrebno, Če pa je, ostane v porabo samo njej. O pogojih možitve bi se dogovorilo pri eventnal nem sestanka. Razumljivo je, da mora tajnost biti na obeh straneh častna stvar.
KljnMčarstro
gn. Fasching-a vdova
Poljanski
nasip št. 8
(Relchova hiša.)
r
i
Salon
za moderne damske klobuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg Stev. 17.
Damski klobuki
za pomladansko sezono 1906,
Svoj bogato ilustro-vanf cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za leto 1906 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše 27   hitro In kulantno.
i
Odlikovan z zlato kolajno  v Parizu 1004 in z zlato kolajno In križcem v Londonu 1095.
ANTON PRESKER, krojač
Ljubljanu. Sv. Petra centa 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode In dečke, jopic In plaščev za gospe, nepremočijf-vfh havelokov itd. itd.
Obleka po mori se po najnovejših uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pred
nakupom
oglejte si velikansko
sukneno <$> zalogo
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske ulice itev. 5.
Ostanki pod cene I
w
. _ v
(I1! s
O)    3 %
Preobleke..
Popravila.
Mikusch
deamlltov
LJubljana.
^oo»ooo
Pekarija
dobro idoča, se pod ugodnimi pogoji takoj odda.
Kje  —  pove  upravniŠtvo „Slov.
Naroda". 2419 2
K10-
vsak dan lahko zaslužijo gospodje in dame z lahkim delom.
Vprašanja ustmeno ali pismeno samo ob nedeljah, ponedeljkih, torkih od 9.—11. dopoldne na Kongresnem trgu štev*. 3. 2390 3
]YwJ   ^   ClzJanovl]em> let« 1142. * \* SLIKARJA J
narisov m okbov BK/1t/I EBCKlI
----
sprejme takoj zidarski mojster
Mihael Regovc na Savi
pri Jesenicah. 2334—4
Plača za zidarje po zmožnosti od 4 K naprej, za dninarje po 3 K in više. — Delo je zagotovljeno do zime.
Zenitna
I ponudba.
I Mlad in inteligenten  gospod s
I 2=*-30.000 K premoženja se Želi I seznaniti z gospodično 25 30 let staro, ali tudi vdovo, ki ima kako posestvo ali mlin na Štajerskem ali Gorenjskem. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se takoj vrne, do 2 5. julija t. 1. pod šifro „Vesela bodočnost" na upravniŠtvo „Slov. Naroda.* 2415—2
i plašči
iz orig. angl.
dvojnega blaga iz ovčje volne
z mumije* O * lojro
in pa      2261—B
gumijevi plašči
vsake   vrste  za gospode, dame i u otroke.
Vzorci, cene in navodilo za mero z obratno pošto
PAGET & Co.
Dunaj, L, Riemergasse 13.
Wvoji 1* svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod pokroviteljstvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA.
lata zavaruje na Štajerskom, Kranjskem In Koroškem vso premičnino, živino    In    pridelke    proti   ognju po najnižjih oenah. 2009-6
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih
Štajerske in Koroške. Za Kranjsko sprejema vsa zavarovanja in išče potnikov in posredovalcev pod ugod nimi pogoji.
Zastopstvo „CR0ATIE" v Ljubljani
Cesta na juž. železnico št 26.
najcenejše
se liiapi
perilo, vencem kravate, j šopke moderce, za neveste
Itd. Itd.
pri tTrr<±lcl
J. REBER
^ L|Hbl|aD|
na Starem trgu št. 9
In 27
na'Sv. Petra cesti št. 31.
31455
Ženevske: precizijske are
pošilja naravnost privat nim odjemalcem poceni
M. RUNDBAK1N, Dunaj IX1.
V Ilnstrovani cenik brezplačno.   1920 2
Velik, svetel
lokal za trgovino
se odda na Dunajski cesti ftt 20.
Najemnina znaša z vsem 545 gld.
VnraSa naj se ravnotam pri urarjn M, WEBER._2319-5
Kompanjon
ki ima vsaj 15.000 K  gotovine, se išče za dobro npeljano staro trgovino v večjem prometnem mestu na Kranj skem.
Pismene ponndbe naj se stavijo pod Šifro „300.000" na upravniŠtvo ,Slov. Naroda". 2413-2
"OHamdfatao dovc:^..:.. že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služe,
G. PLUX
2449
Gosposke ulice št 6
priporoča In namešča le boljše
službe Iskajoče vsake vrste
mm 1\J ubijano in drugod. Pofnlna tukaj. — I¥atanene|e v pisarni. —
Testna In kolikor možno hitra poittrezba zagotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Seno in slama
vse v balah, se ceno prodaja na skladišču, Martinova cesto štor. 10.
974 17
13 x 18, dobro ohranjen in z dobrim objektivom, se kupi ceno proti gotovem a plačilu. — Oterti pod „takoj 416" na
upravo. „Slov. Naroda". 2430 2
Ljudevit Borovnik
pu*kar   ▼   Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanja vsakovrstnih pušek aa lovce in strelce po nainovejSib sistemih pod popotnim jamstvom Tudi predeluje stare aamokreanice, vsprt?j&ma vsakovrstna popravila, ter jih točno m dobro izvršuje. Vse pufike so na c. kr. preskuse* vsJmci in od mene preskuSene llustro-60 vani oenlkl zastonj. 27
V Ljubljani, na Kongresnem trp št. 6
(nekdaj  Tambornlnu)
se prodaja zl&to in srebrno blago.
Sprejemajo se popravila in nova dela Urarjl popust. 1459 12
Z odličnim spoštovanjem
Ign. Radoš, i
latar.
I <
Pošljite 50 fcrajcarjev
-uuamkah. Za to dobite 3 velefine higienične vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gld. 70 kr., 25 vzorcev 3 gld. 40 kr. pole - najnovejšega ilustrovanega cenovnika in navodilom za uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tucat od 45 kr naprej. V zalogi SO vse kuriozitete} mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. —  Najcenejše in direktuo se kupi
le na pismeno naročilo.   Diskretna posiljatev.
——— H. Auer.  zaloga tovarniških gumastih predmetov. —
Dunaj, IX./2, Nnssdorferstrasse 3-11. 1016—17
Prvi zagrebški vojaški pripravljalni zavod
otvori 1. septembra 1906
6mesečni zimski glavni tečaj
za izobrazbo
aspirantov za enoletno prosto v olj stvo.
Uspeh: Od 18 gojencev iz dežela, zastopanih v drž. zboru, ki so minolega šolskega leta obiskovali ta zavod, jih |e 16 usposobljenih za enoletno prostovoljstvo ia sicer ■ Božidar Holzmann z Dunaja, VI., Esterhazvgasse 14; Adolf Haag z Dunaja III., Marokkogasse 5; Anton Wohl z Dunaja. Hes-^gasse 7; Avgust Mayer iz Brež; Alojzij Goriup s Prošeka; Oton Ddrler iz Olomuca; Emil Fiirst iz Rogatca: Juri Kramer iz Celovca; Avgust Maver z Dunaja, IX., Peregringasse 1; Ivan Mliller iz Zagorja ob Savi; Marko Lukšić iz Sutomora; Pavel Faga-neli iz Gorice: Avgust Ravnik iz Kanala; Leo Jelovaek z Vrhnike; July Jakelj  iz Gorice in
Alfred Hoffmann iz Oberschiitzena.
Programi se dobivajo pri direkciji: BerislaviCeva ulica it 12 . 2438—1
Najkoristnejša
darila bo SINGERJEVI šivalni stroji.
Naprodaj so v *seb
; proda jaloicah g tem polegsto ječim kazalom.
53-27
SINGER Co.7 delniška družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Filijalke: Postojna, Kočevje i Kranj,*"Novo mesto. J
2436
Razglas.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranja se bodo vršile
vzprejemue skušnje za 1. razred
dne 16. julija
od poldevete ure dalje.
Učenci, ki Žele biti vzprejeti v I. razred, se morajo oglasiti dne 14. Julija
od 9. do 12. ure pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in šolsko naznanilo.
Zunanji nčenci pošljejo lahko označene listine tndi po pošti;  vendar se morajo dne 16. julija ob 8 uri osebno predstaviti podpisanemu ravnateljstvu.
Ravnateljstvo c. kr. Franca Jožefa gimnazije v Kranja
dne 5. julija 1906.
Vrzite hrošča na papir in ga poškropite! s\ Ting-Tingom — takoj bo mrtev.
ING-TING
fjBf   zamori vse stenice z zalego vred. ~W
Povsod naj se zahteva po 60 h; v '/„ Vi in 5 litrskih steklenicah ceneje.
Brizgalka 20 vin. 1438 12
[Glavna zaloga v JLJublJavnl, Anton I4»ne, drogerija.
■- Druga sredstva odločno zavračajte. .      ■ ■ ■
jAAaAAAAaAAAaaAAaaaAaaaAaA <
A. KUNST
Ljubliana -e-
3
Židonske ullce4. t
Velika zaloga obuval
lastnega  izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na Izbero
Vsakršna naročila se iavršojejo točno iu po nizki ceni. Vsa mere se shranjujejo in ssznamenujejo. — Pri zunanjih naroČilih  naj  se  blagovoli  vzorec vpo-
slati.
'?y? y?f f f tyvff f fi
iinmiiuiiiiiiiiiiimiiii imunimi"'*
ajJMgjgjgg leto 184S.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna == nit pa i". =
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgo e ulice štev. 3.!(
Postrežba točna. Solidno ceno. i
- llllilllllMIlIMIIIIIIIliltlMIlllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllli
a
o
OS
3JS"KT
00
Spredaj ravoa oblika,
ii o tiš<!?* 11 A. želodec,
* Dajve€|i izberi
:>r i porode,
Alojzi] Perschi
v Ljubljani Pred tofaofs}** 6t. 21«
***** *** ********$ 9 *«r*#***«
Vsak dan svež m
sladoled
in
ledena kava
se dobi
u sladkorni
J. Zalaznik
Stori t« i\. 21.
Važno! Važno!
1 gospodinje, trgovce is liiiiorijsi. [
1 Najboljša In najcenejša postrežba l
l za drogve, kemikalija, zelišča, cvetja, T
1 korenine Itd. tud po Knelppu, ustne r
J  voda In zobni prašek, ribje olje, ro- ^
: dllne In poslpelne moke za otroke, [
> dlieve, mila in sploh vse toaletne r
i predmete, rotoairavArne a\psura\t« L
: in potrebščine, klrurglčna obve- [
zlle vseke vrste, eredatve za desln- r
fekcljo, vosek In pasto za tla Itd. — £.
Velika zaloga najfinejšega ruma in :
konjak«- — Zaloga svežih ml- r
nerttlnlh vod In eollj ze kopel. ^
Oblastv. konces. oddaja strupov. r
mm ilTlB.refee \-
posobDr  priporoOjiTO:   grenka sol, t
dvo|na sol, solHsr, sncj.n, kolmoi, r
krmilno apno Itd. — Vnanja naroČil* f-
ae izvsujejo toCno in solidno. i
-* Drogerija n-  27 £
Anton Kane j;
Ljubljana, Židovske ulice št 1. t
-i ■i
■i ■i •i ■i
■i
■i ■i
Kupuje po
■eliftca (rože), mena.
to
►lancjožef!
L grenčicaw
jmvzaprav reprezenfanf grenčic:1
(Vmedicodd splošne bolnice napunaiu.)
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
V  A.       E> R I K O.
3106—42
Vil
A*
ob
i°
m]
nt Š
m
z:
d<
k i
P 1 k ;
w z z*
Vsakih   14 dni VOZifo   "^Hi paroiki, opremljeni g po dvema vija koma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton
v smeri TRST- NEW-YORK.
Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.fe
Bližnji odhodi psrnikov iz Trsta: „UltoniaM v ponedeljek, 16. jnlija 1906: | e „Slavonia* v ponedeljek 30. julija 1906; „Pannonia« v ponedeljek, 6. avgngta 190& lj<=
h
•g1 IC 1
S
Enonadstropnahišai
poleg cerkve, pripravna za vsako obrt, na trga, z velikim 1600 Q metrov obsežnim vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom, pralnico, z vodovodom, 2 kletm; in 3 njivami z žetvijo, katere se lahko prodajo kot atavbišča ker so ob glavni cesti. Vrt je ob reki Rinži, osobito za stroiarje pripraveu, ker ni druge atrojarne v okraja ter so surovine poceni,   se proda   s praSiči in Hrugo živino vred.
Pojasnila daje la*toik v Kočevju. Glavni trg Št. 90. 2005—15
v i
v i
J '
j " im
ta
3e1 Pu
11 a ke t: \ Vil
rd
lej ka
I Poscrll *re
% Največji pritlični in enonadstropni salon zlepim -$ j
* senčnatim vrtom je ^|e.
- >
na Fužinah pri „Švercu". *
b jih
^ Vsako vedeljo zabavna veselica.   Točna in redna postrežba, f
^•c Točijo se različna pristna vina. Tudi kuhinja je izborna. V y tr * prvem nadstropju je lepa separatna dvorana s telefon, zvezo. a'
Z odličnim spoštovanjem are
"S 2442-2 Anton Kališek, e-ostilnicar. t^" S
Vi        _ 0
^ Oddasti se dve sobi za letoviščarje. ^8k
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravaatetjsrvc drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod lz LJubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osebr* vlak v Trbiž, Beljak;, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. un 05 m zjutraj osebni vtak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri M) m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevke, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. wć 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevke, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoć: osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 ra pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Priuod v LJubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri
07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo direkt. voz I. in II. raz.); Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m
zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen. Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ot jezeru, Bad Gastem, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, PontabJa, Benotke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebn! vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta In Ročev Ob 8. uri 44 rn zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ounoo Is Liublj&ne drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri 10 m zvečer.  — Ob  10. uri 45 m ponoči samo ob  nedeljah in prazni*:*-. Prihod v Ljubljano drž. kol. Ia Kamnika.   Mešani vlaki: Ob  6. uri 49 min. zjutraj, o*
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah i" praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Naznanilo.
Na predlog odbora upnikov se bode prodala v konkurzno maso Ferdinanda Gostiše v Idriji spadajoča
zaloga manufakturnesa klasa
ii
Ve d,
d
10
z opravo vred, sodno cenjena na 20.48123 K ofertnim potom, kakor stoji leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, je vložiti pri podpisanem upravitelju konknrzne mase najkasneje dO 15 t. m. iu ostanejo ponudniki vezani na nje do vštetega dne 22. t. m.
Kupnino mora plačati ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupec plačal kupnino, se mu izroči prodana zaloga in mora izprazniti prodajalniške prostore v hiši g. Franceta Didiča do konca avgusta t. 1. Inventurni zapisnik je na vpogled pri tukajšnjem c. kr. okranjem sodišču odd. I., natančnejša pojasnila pa daje podpisani.
V Idriji, dne 3. julija 1906.
Alojxlj Pogan
2422—3 c. kr. notar kot upravitelj konkurzne mase.
se
E97.
f
vino, pivo, šampanjec, razglednice, slaščice, dobitke, cvetlice, kavarno in jestvine. Stregle so v njih ljubke gospodične, ki so okrašene z rdečimi okraski in cvetkami v laseb in s svojo priznano ljubeznivostjo mnogo, mnogo pripomogle, da so imele vedno dovolj posla z oddajanjem jedil, pijač itd. Načelnice posameznih paviljonov so pa bile naslednje gospe oz. gdčne: v paviljonu za cvetlice ga. Vidro va in gdč. K a j z e-j e v a, v paviljonu kavarne „Merkur* in za slaščičarno ga. Hu< Jovernikovainga. KavČni-k o v a, v paviljonu za plzensko rivo ga. Aurova in ga. Te-avčičeva, v paviljonu za š am-panjec ga. Rudeževaindr. W i u d i s c h e r j e v a, v paviljonu za Z a j č e v o in LenČetovo vino ga. Pirčeva in ga. Lenčetova, t paviljonu za d o b i t k e ga. Zupančičeva, v paviljonu za razglednice in smodke ter s v a 1-čice gdč. Lindtuerjeva, v paviljonu za delniško pivo ga. pesnikova,   ga. Jebačino v a,
i 11 g & dr. Murnikova, v paviljonu za jestvine ga. Golob o-va. ga. Grobelnikovainga. dr. Tavčarjeva, v paviljonu za JuvanciČevo vino pa ga. Ju-vancičeva in ga. Prosenče-va.  Vrhovno vodstvo paviljonov pa
e bilo v rokah gospe dr. Tavčar-e v e. V paviljonu za cvetlice so mele dame rdeče klobuke, v onem za kavarno in slaščičarno rdeče Merkur-eve perutnice s čepicami, v paviljonu plzenskega piva in Zajčevega vina make v laseh, v paviljonu delniškega piva rdeče šerpe, v onem za jestvine koravde in rdeče čepice, v paviljonu JuvančiČevega vina pa sveže deee lilije. Paviljoni so bili vsi lepo krašeni z zastavami in zelenjem naj-epsi je pa bil paviljon za šampanjec, lateresra so dičile krasne dišeče cvet-iee in blesteče zelenje ter oui za vetiice, ki je bil ves takorekoč ena velika cvetlica. Vse navedeno je seveda privedlo sto in sto udeležencev na veselico in nihče se ni kesal, da e prišel. Okrog vsakega paviljona se
- gnetlo vse polno veselih ljudi, zlati je bil pa paviljon za dobitke vedno oblegan. Dražestne gospodične so prodale več tisoč srečk in kdorkoli jili je kupil kaj več, veselil seje kra-nih dobitkov, ki mu jih je naklonila ako radodarna sreča, in ki so jih na-rale naše domoljubne dame. Kaj ču-a torej, da je v kratkem zmanjkalo
in seveda tudi dobitkov. ATiČne ospice so zdaj prodajale cvetke in nladi moški svet se ni dal dosti prosti inje izpolnil željo lepe prodajalke. Sekaljeno veselje je vladalo povsod. ~recizno igranje vojaške godbe samih lovanskih komadov je vzbujalo obil-navdušenega ploskanja da je vsakemu komadu programa sledil eden a nameček. Kakor godba tako je udi petje pevskega zbora rMerkurje-egatt   pod   vodstvom  g. pevovodje
5 a c h s a izzivalo viharje navdušenja, "a so morali izborni pevci dodajati edno   novih   komadov.    In napo-led ples !   Mladi  brezskrbni svet se
neprestano vrtil po prostorni areni b poskočnicah kvarteta šramljev in
ii kazal nobenega utrujenja. Tuintam se sestavljali  pevski zbori ad hoc
n peli naše ljube narodne pesmi s ::n navdušenjem, kot jih poje člo-ek, ki mu je dana sreča, da za tre-ek pozabi, da je na svetu doma to gorja! — nMerkurju11 je ta veča gotovo  prinesla lepe  svote in
6 zaklad za rTrgovski  dom* dokaj ejl Glavna zasluga zato je pa se-
eda naših narodnih dam, ki znajo s vojo ljubeznivostjo   in požrtvoval-*;   izredno  koristiti vsakemu plemenitemu   namenu.   Zato:   vsa čast OD - H koncu naj še pripomnimo, da & bil načelnik veseličnega  odseka g. an J e b a Č i n , kateremu sta s po-too marljivostjo stala na strani gg.
Golob   in  J.   Schaffer. Ta ena jamčijo, da se je odsek potru-iz vrši ti svojo nalogo kar najboljše uajvestnejše.
— Na gosp. F. Veselovo: „Tudi oj&snilo k II. jugoslovanski iz-Dtbi itd." dovoljujem si najprvo štovati gosp. F. Veselu, naj v bo-opušča podobne izreke, kakor: ^ je pomota od strani Bolgarov), ^lije pa samostojna izn ajd b au. piažanja, katero sem stavil v imenu ■^oa rSave" na pripravljalni odbor, na gosp. P. Vesela), je gosp. F. BSel gotovo napačno razumel, zato
- Čutim dolžnega, mu dotične od--avke nekoliko razjasniti. Priprav-a^u odbor  sploh ni  dolžen izjav-
od koga je izvo!jen; on ima *p pravico, se lastno voljno ustanovi brez kake posebne volitve. Zato ^amoobsebi razumljivo, da klub ^va- ni imel namena, z dotičnimi Prašanji zahtevati kak odgovor od pravlja'nega odbora. Z svojim vpra-^Jem: „Kdo je izvolil ta odbor, tfoma mu dal pooblastilo, potovati v imenu združenih slo-ejiskih umetnikov" nisem nikakor jtel zvedeti od pripravljalnega od-ra, kaj še od gosp. F. Vesela, imen L'^onih umetnikov,  ki so  volili ta
odbor itd.;  hotel sem z navedenim vprašanjem   edino  le nadomestiti in oblažiti   nekoliko    surovejŠi stavek, namreč: Klub „Sava" odreka pripravljalnemu odboru pravico, posredovati v   imenu   združenih slovenskih umentikov. To   pa sem storil zaradi tega, iker bi se dalo sicer sklepati iz priimka: „združeni slovenski umetniki", da je tudi klub „Savau zapo-paden v temu priimku, oziroma združenju;  iz nobene javne notice pripravljalnega odbora pa ni razvidno, da klub „Sava" ni združen z ostalimi slov. umetniki in da vodi samostojno svoje zadeve.   Na gosp. F. Veselovo vprašanje: „Kdo je dal klubu „Sava" dovoljenje, taka vprašanja javno staviti?", odgovarjam mu, da je bil klub „Sava"  tako prost,  vzeti  si samovoljno to dovoljenje, katero si hoče tudi še v bodoče jemati, če bo imel kak povod za to. Dalje hočem gosp. F. Veselu Še povedati, da Člani kluba „Save"   nikakor   niso nezadovoljni; nasprotno so vsi jako zadovoljni, iz-vzemši enega. Kar se tiče javnih sej, sestankov  itd. pripravljalnega odbora za slovenski odsek „Lađa",   vse te stvari nimajo  za klub „Sava" nikakega pomena;   opozoriti pa hoČem pri tej priliki gosp. F. Vesela Še na svojo večkratno  izjavo,  da se klub „Sava" ne bo družil z ostalimi slovenskimi   umetniki   in   bo vedno samostojno nastopal,  torej tudi nima nikakega povoda zavzemati se za slovenski odsek „Lade", oziroma udeleževati se sej in shodov pripravljalnega  odbora.   Vzlic  temu pa klub „Sava" nikakor ni nasproten ustanovitvi   slovenskega   odseka   „Lade" ; ampak le želeti bi bilo, da se združijo oni umetniki, ki zdaj ne pripadajo  nikaki  zvezi, tudi v eno skupino in delujejo po svoje  z  najboljšim uspehom za razvoj slovenske, oziroma jugoslovanske umetnosti. Saj je raz ven kluba „Save" ki šteje le 9 članov,   Še mnogo drugih slovenskih umetnikov   (naštel sem jih č e z 3 0), s pomočjo   kterih bi se dalo ustanoviti   imenitno društvo.    Ce   Čutijo ti umetniki res kako potrebo za to, jim gotovo ne bo težko osnovati društvo, ki zna  biti v korist slovenski in jugoslovanski   umetnosti.   Člani kluba „Save* pa se hočejo po    svoje truditi   in   izpolnovati   svoje dolžnosti. Res je, da se člani kluba „Savau niso udeleževali vseh onih sej, shodov in sestankov; kaj bi tudi motili pripravljalni odbor v njegovem delovanju? Ločeni smo bili doslej od drugih slovenskih umetnikov, in ločeni hočemo ostati nadalje. V zadnji opazki g. F. Vesela, ki se glasi: „Onim pa, ki se pritožujejo,dajim pripravljalni odbor n e o dg o v ar j a, n a j bo povedano, da je blagajna prazna itd." pa je čutiti prav malo one požrtvovalnosti, žilavosti itd., katere lastnosti zahteva g. F. Vesel od drugih! Saj tudi klub „Sava" nima nikakega imetja, istotako ne njegovi člani, vzlic temu bi pa bil klub vsikdar pripravljen odgovarjati na vprašanja slovenskih umetnikov, četudi niso isti v nikaki  zvezi  s  klubom „Sava"; pripravljalni odbor pa, ki je prevzel nalogo družiti slovenske umetnike, kije prevzel nadalje nalogo, posredovati v zadevi   II.   jugoslovanske razstave v imenu združenih slovenskih umetnikov, naj bi ne čutil dolžnosti odgovarjati na vprašanja  nepoučenih umetnikov V zad evi II. j u g o s 1 ova n s k e razstave, ki se že bliža otvoritvi? Končno izjavljam, da sem pisal zadnje svoje „Pojasnilo k IX jugoslovanski  izložbi"  v imenu kluba „Save",  in  se  tam  ne  obračam na osebo g. F. Vesela, (zakaj mi torej on odgovarja?)  ampak  na pripravljalni odbor in sploh vse slovenske umetnike, to pa v prvi vrsti z namenom, jim naznaniti,  da se klub „Sava" ne vmešava v splošne zadeve slovenskih umetnikov,   ampak  se briga samo za lastna vprašanja.  Upam, da je s tem ta  zadeva  končana.   Ako   ima g. F. Vesel privatno z menoj kaj govoriti, naj   sporoči to meni  pismeno; saj vendar vedno dopisujeva,   če mu pa bolje  ugaja,  se  še nadalje obračati javno  name,  odgovarjati mu hočem kajpa tudi jaz javno, toda prihodnjič nekoliko  obširneje in  morda v kaki, tudi za občinstvo zanimivejši razpravi.
Rihard J ako p i Č.
* — Desetletnica mature abi-turijentOV c. kr. drž. gimnazije iz 1. 1896. se praznuje 15. in 16. t. m., in sicer bo v nedeljo 15. zvečer ob 8. uri v hotelu „Dirija" komers in v ponedeljek 16. z jutranjim gorenjskim vlakom izlet v Bolj če k tovarišu S t ur mu. Kdor se še misli udeležiti, naj naznani svojo udeležbo najkasneje do 11. t. m. tovarišu dr. Rudolfu Marnu v Ljubljani, ker je tovariš Vole zbolel. Število udeležencev se mora vedeti zaradi skupne večerje in kosila.
— Na akademiji upodabljajočih umetnosti je bilo odlikovanih 44 umetnikov. V kiparski šoli profesorja Kundmanna je dobil takozvano Per-
lentnerjevo nagrado Slovenec Josip Ajleo iz Radgone.
— Umetniško proizvajanje na novo izumljenem klavirja gosp.
Ivana Bajdeta je privabilo v soboto zvečer v veliko dvorano „Mestnega doma" toliko poslušalcev, da je bila dvorana skoraj polna. Na tem klavirju g. Bajdeta je mogoče proizvajati popolno godbo na lok, ker ima violine, viole, čelo in bas. Klavir ima 73 lokov in ima vsaka tipka lok brez konca iz konjske žime. Koncert sta proizvajala sinova izumitelja gg. Lu-dovik in Rudolf Bajde jako izborno in ju je zlasti cbjaštvo obsipalo s ploskanjem, da sta morala par komadov dodati. Izmed program-nih točk sta bili najlepši Waldteuf-love „Moje sanje" in Webrova „Pre-ciosa" (uvertura), a tudi ostale so ugajale razun „Mladih vojakov", ki so se Čuli kot iz kake lajne. Sploh se pa mora reči, da je g. Ivan Bajde, ki je moral priti parkrat na oder, z izumitvijo tega instrumenta pokazal, da njegovo 171etno delo na njem ni bilo brez uspeha, ampak da je ta instrument izvršil mojster. Veseli smo tega izumljenja toliko bolj, ker je g. Bajde Slovenec, Čegar delo so mnogi prisotni prijatelji godba kaj pohvalno ocenjevali.
— Slovensko planinsko društvo naznanja svojim članom, da je odbor znižal prenoenino Članom ter njih soprogam in nedoraslim otrokom, ako so v njih spremstvu, na polovico redne pristojbine.
— Nova lekarna „pri Kroni" v Ljubljani, na vogalu Bleiweisove in Rimske ceste, se je odprla z današnjim dnem.
— Nemški šulierajn v Spodnji Šiškii V Spodnji Šiški se je ustanovila podružnica nemškega šul-fer ajna. Ta nemška agilnost naj nas Slovence vspodbode, da snujemo podružnice sv. Cirila in Metoda, katere pa morajo delati.
— Zavist. Kako je zadel v piko dr. Tavčar pri Stritarjevem banketu, rekši, da govori iz člankov „Slovenca" gola zavist, potrjuje strupeno pisarenje tega lista o vzgledno lepo uspelem slavnostnem razvitju zastave šišenskega „Sokola" dne 1. t. m. Gonilna sila je zavist, da so to slavlje priredili napredni Siškarji. Prozoren je namen oporekati, da So-kolstvo napreduje, da je sistematična telovadba mladini koristna; prozorna je pobožna (!) želja zatreti institucijo eelo, in le zato, ker se razvija v svobodnem, naprednem duhu! — Zavist, obrekovanje m klevetovanje vam ne pripomore do cilja. Pač pa konkurenca. Poskusite se ! Tekmovanje na tem polju bo vredno moško delo in — dobri stvari koristno.
— Rop. TrgovsKega pomočnika Alojzija Moravca iz Ljubljane sta dva neznanca na državni cesti v gozdu pri Podrečah napadla in ga oropala zneska 20 K. jKo sta dobila denar, sta zbežala. Moravč je bil samo na levi roki nekoliko opraskan.
— Litijska podružnica ,,Slov. planinskega društva" priredi v nedeljo dne 15. julija c. 1. izlet na Kum. Odhod iz Litije ob 1. uri ponoči s poštnim vlakom do Hrastnika. Povratek popoldne čez Dobrovec na Zagorje. Izletniki vporabijo lahko tudi poštni vlak, kateri odpelje iz Ljubljane ob 5. uri 15 min. zjutraj.
— Mlekarstvo. Dne 1. t. m. je imel deželni mlekarski nadzornik g. Legvart v šoli v Srednji vasi strokovno predavanje o mlekarstvu. Predavanja se je udeležilo veliko kmetovalcev, ki so z vidnim zanimanjem sledili gospodu govorniku. Koncem predavanja so vsi izjavili, da pristopijo k zadrugi ter takoj izvolili zadružni odbor. Drugo predavanje v vasi Češnjica v Bohinju je tudi imelo isti uspeh ter ustanovitev zadruge, namestu že obstoječega zasebnega mlekarskega društva. Obe zadrugi sta sklenili, naj prevzame revizijo država v svojo roke. Za poskuŠnjo pa bode na nasvet g. Legvarta prevzela državo za dobo 5 let pri Stari Južini, kjer imajo posestniki največ molzne živine v vsem Bohinju, vse mlekarstvo ter ona prevzemala vse mleko od posestnikov.
— V proslavo godu slovenskih blagovestnikov je gorel v Bohinjski Srednji vasi dne 4. julija zvečer lep kres z umetalnim ognjem. Tudi raz Vodnikov razglednik na Kopri vniku je plapolal kres, naznauju-joč narodno zavednost Bobinjcev.
— Iz zapora sta pobegnila
včeraj pri okrajnem sodišču v Kamniku 261etni črevljar Ivan Tomšič, rodom iz HotiČa pri Litiji in kočarjev sin Peter Marinšek, rojen leta 1884. v Velikem Mengšu. Prvega so prijeli zaradi suma hudodelstva tatvine, drugega pa radi tatvine.
— Strela je ubila v petek dve
govedi posestniku Josipu Gerdinu v Dolgi njivi. Vredni sta bili 675 K
— Pogreša že od 20. junija naprej 53 let stari slaboumni posestnik Josip Baje iz logaškega okraja.
— Uboj* Med hlapcema Ivanom Lukancem in delavcem Antonom Cvekom v Ziganji vasi je nastal I
pretep, katerega je povzročil Cvek s svojim strupenim jezikom. Ker je imel Cvek motiko, oborožil se je Lukanc z gnojnimi vilami. Cvek je bil pa bolj uren, pa je Lukanca z motiko tako udaril na desno sence, da se je zgrudil in drugi dan umrl. Cveka so izročili sodišču v Tržiču.
— Modras Je pičil Andrejevo 81etno hčerko iz Koritnic pri Knežaku v levo roko. Pik je jako opasen, ker je roka zelo otečena.
— Samomor mlade deklice.
171etna natakarica Marija Šribar v Celju se je zastrupila s fosforjem. Umrla je v mariborski bolnici. Vzrok samomoru ni znan.
— V Trat sta Jo mislila pobrisati Rudolf in Ivan Maver iz Maribora, ko je prvi ukradel svojemu gospodarju 50 K. O pravem času so pa prišli na sled tatvini in mlada fan-teta prijeli, ko sta se ravno hotela odpeljati. Za mlade tatove je torej Trst pribežališče, kot je za starejše Amerika.
— Poštni voz oropan. Pri Mu-
reeku na Štajerskem sta dva roparja napadla poštni voz in odnesla 2CKX) K v gotovini. Roparja sta bila seveda Nemca in naj bi nemški listi to poudarjali, ko pripovedujejo s takim veseljem, da je bil Prohazka, ki je bil pri umoru Zellerjevih udeležen kot slepar, Ceh.
— Akad. tehn. društva „Triglav" V Gradcu III- redni občni zbor bo dne 10. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih društva.
— Orožna nesreča pri delu.
Ko so v Trstu v soboto zvečer privezovali parnik „Miramar I." ob pomol sv. Karla, je počila debela vrv in s tako silo ošvrknila po levi nogi tam stoječega 561etnega mornarja Iv. Stepiča, da mu jo je nad členkom popolnoma odtrgalo. Odtrgana noga je odletela kake 4 korake daleč, do-čim se je Stepič zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v bolnico.
Prevzeten nemški potepuh.
251etni Henrik Ebner iz Gradca je bil v Trstu zaradi potepuštva aretovan. Plemeniti Nemec se je pa jako prevzetno obnašal, kot bi Nemca sploh aretovati ne smeli, če se potepa. Redar mu celo v obraz ni smel pogledati. Seveda v Trstu niso respektirali kulturonosca, ampak ga spravili na varno.
— Na tujem ubit. V Gostlingu
na Nižje Avstrijskem je veČ slovenskih delavcev, ki delajo tam kot kamnoseki. Ko so 27. junija prišli domov z dela, šli so kosit na travnik gospodarja, pri katerem so stanovali. Hoteli so se skazati, kako dobri kosci so. Med kosci sta bila tudi 171etni Karel Lavrenčič in nekaj starejši Ivan Lavrenčič. Karel je kosil za Ivanom in ga kmalu prekosil. To pa je tega tako razburilo, da je zamahnil s koso po Karlu in ga pri ti priliki tako nesrečno zadel po glavi, da se je nesrečnež zgrudil in bil na mestu mrtev. Ubijalca so seveda takoj prijeli in odvedli v zapor. Lavrenčiča sta doma najbrž iz Koprive na Krasu.
— Minister dr. Pacdk se je odpovedal advokaturi. Bil je odvetnik v Kutni gori.
— Zaradi lahkomiselnosti nesreča. Ko je včeraj stal na veznem pragu v Rožnih ulicah št. 9 krojaški pomočnik Leopold Jenko, je prišla domov v isti hiši stanujoča branjevka Marija Baltežarjeva. Jenko je imel v roki flobert-pištolo, za katero baje ni vedel, da je nabasana. Pomeril je ž njo proti Baltežarjevi in jo sprožil. Kroglica je zadela navedenko v desno pleče in jo znatno poškodovala. Na lice mesta je prišel zdravnik g. dr. Fodransberg in jo obvezal.
— Tatvina. Hlapcu Štefanu Ver-biču je bila v Florjanskih ulicah št. 11 ukradena srebrna verižica, vredna 5 K, suknene hlače, vredne 5 K in rjav klobuk.
— Sovražnik glasbe. V soboto zvečer je šel po Žabjeku delavec Fr. Vidmar in nesel seboj prazno steklenico. Ko je cul, da v neki hiši igrajo tamburaši, ga je to tako razkačilo, da je vrgel steklenico skozi okno in malo je manjkalo, da ni zadela nekega tamburaša v glavo. Vidmar je bil nato aretovan.
— Nesreča. Včeraj dopoldne je zlezlo veČ otrok na zid pri zgradbi Bonačeve tovarne ob Čopovi cesti. Ko so zagledali, da gre proti zgradbi polir, so mlada jagnjeta poskakala raz zid in se razpršila, kakor da bi bil ustrelil med vrabce. 71etni Alojzij Bolhar je skočil tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Roditelji so ga oddali v deželno bolnišnico.
— Aretovan tat. Včeraj zjutraj je policijski stražnik iz Mestnega l^ga peljal po Sv. Jakoba nabrežju dve nočni ptici in opazil pri ti priliki sumljivega Človeka, ki je nesel neki zavitek. Stražnik je sovi oddal v varnost in ar eto val še sumljivega tujca, ki je bil pa zavitek med tem Časom že skril za zaboje pri starinarjih. Izkazalo se je, da je navedenec zelo nevarni tat Mihael Hubad iz Hraš pri Smledniku in da je dotični zavoj obleke nekoliko prej ukradel nekemu hlapcu in nekemu mesarskemu pomoč-
niku na Rimski cesti. Hubad je bil že štirikrat kaznovan zaradi tatvine in se je lansko leto poslovil iz prisilne delavnice. Oddali so ga sodišču.
— Z glavo Skozi Zid je včeraj popoldne hotel priti neki ključar. Ko je na prelazu na Dunajski cesti železniški čuvaj prečnico pred prihajajočim gorenjskim vlakom zapiral, se pripelje ključar s kolesom in se vkljub čuvajevim opominom noče ustaviti. Ko je hotel potem čuvaj konštatovati njegovo identiteto, se je ključar silno razljutil in se spustil v čuvaja, čuvaju je potem prišel na pomoč tudi policijski stražnik, ki je trdoglavca are-toval.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 7 Hrvatov, nazaj je pa pa prišlo 145 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šlo 25 Hrvatov. — Predvčerajšnjim je šlo v Ameriko 5 Slovencev in 20 Macedoncev. S Koroškega je prišlo 18 tesačev.
— Izgubljene in najdene reči.
Izgubljena je zlata o vratna verižica, vredna 14 K, zlata broža liki zamor-Čeve glave, vredna 12 K, bankovec za 10 K, dva zlata po 10 K in rjava usnjata denarnica, v kateri je bilo 8 K 60 vin. denarja. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljenih, oziroma najdenih par galoš, zavitek ženskih las, dva solnČnika, naočniki, pahljača, stara jopica, dva para črevljev, ženske rokavice in trije moški klobuki. — ŽelezniČarjeva žena Marija Štim-cova je izgubila v vlaku od dolenjskega kolodvora do Šmarja železniško izkaznico s sliko.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer v restavraciji pri „Levu" (Marije Terezije cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Koncert vojaške goobe bo
danes v hotelu „Union". Vstopnina 40 vin.
Telefonsko m utmmm poročilu.
Dunaj 9 mina. Odsek za volilno reformo ima da^es po poldne ob 4 uri sejo Nadaljevala te bo razprava o Kranjski, vendar je jako dvomljivo, če pride d) glasovanja, ne !e, ker je oglašenih še on go govornikom nego tud' zato, ker hoće]o Italije*.ni nastopiti z obstruscijo in ker je zvečer d*ne pn ministrskem predsedniku Italijani zahtevajo, da se tista dva nova mandata, katera jim ie obhub 1 H henlche, ustanovita na Gonšsem m v Istri in ne na T rolskem "\ Trstu, kakor želi vlada Ker v t.» ne privolijo S o^ni, pa tud; ne nekateri Nernc«, hočejo Italijani cbstarrati. Bartoti hode danes tri ure govoriti. Italijansko ob-strufccijo bo Jo pod urai- tadi V.sj nemci. Poslanec Rizzi je danes izja il, da se italijanski k»ub glede svojega postopanja še ni definitivno odločil Skocaoi so vsi čl i telegrafirno na se o 86 Ifca nom i.e ugodi glede Gor i s io in Istre, hočejo z c bitrukciio one* mcgrčiti vso refi
Dun j 9 i ski advokat dr. Etsler je včeraj padel z gore IL>x in se na mestu ubil.
Lvov 9 julija   Tu je b raj z veliko siovaBoostjo razkrit spomenik    kmets« mu voditelju Bartošu Glovackemu
Beigrad 9 iuiji. V u r-skem svetu je minister notranjih zadev pred agi!, naj se bi v mnodstrsk g- prod rr.-va d e n a G j o rgje vi ć a spioh ne pomdosti M iiistrs^i .svet je stde-nil, da ga bo pr<poroća? v p6mi-loščenje, sam rje GjorgjevuS sam za to prosi, kav »e izključeno
Odess i.), julija Policija je izsledila in aretovalaBolgara To-dorova, gnanega revi taeijoiuujft, pri katerem je nasla dve dinnmitni bombi iu 150 patron. Todorov je na sumu, da je bil udeležen pri lanskem atentatu na turškega sultana.
Beročo 9 juli    1. r\Arrgrada se poroča,  Ua  te  pume^te vsi gardni oddelki n> Petrograda m -ju pridejo na ui.h mesta kpzafci •_ •
u-ct c?
M . •
Slovana ,'.   t ov«ok.*f rabil'
druibe »v Ciril* in Metode!
Prva pomoe pri bruhanju je Kufekejeva moka za otroke brez vsakršnega mleka, ki je bolezenskim kalem ugodna podlaga in ki ga bolno črevo ne prebavi. Če pa dajemo Kufekejevo moko brez mleka, ki zaradi rastlinske beljakovine v njej daje kalem bolezni slabo podlago in s tem manjša vretje v črevesu, se pogosto v začetku bolezni posreči ustaviti bruhanje, omogočiti zopetno prejemanje hrane in povzdigniti odpornost telesa proti bolezni. Tudi na drisko vpliva Kutekejeva moka za otroke ugodno.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 9. julija 1906.
Naloibeni papifjl.
Deri ar
9965 99 60 9070 117 90 94 36 113 6i» 9915. 100-50 99 70
100 50;
99 50, 100-85!
B'ago
99 85 99 80 99 90 118 '0 94 55 113 80
100 15
101 50
100 70
101 50
100 30
101 85
4V,°/. «V/t
4V.°/o
10010 101-10
105 60: 106 60
100 201 106 70
4*2*/# majska renta. . . . 4*2°/0 srebrna renta . . . 4f/0 avstr. kronska renta. .
4°/o - zlata , » ,» -4*'o ogrska kronska renta .
4<Y0     „     zlata        m .
4°/0 posojilo dež. Kranjske
411° o posojilo mesta Spljet
41/.0/«      - n Zadar
4*/i°/e bos.-herc. železniške
posojilo 1902 .   . .
4V. češka dež. banka k.
4°/fl     »      *       »     ž* ° sast pisma gal. dež.
hipotečne banke . .
pešt. kom. k. o. 2
10°„ pr......
zast. pisma Innerst. hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .  . . z. pis. ogr. hip. ban. 41/«°/o °bl- °Sr- lokalnih železnic d. dr.    .   . . 4Vt°/o obl. češke ind. banke 4°,<0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4°0 prior, dolenjskih žel. 3° „ prior. juž. žel. kup. »/»Vs 41/,0 o avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 16W 5 . . .
„     od 1. 1S64 ....
9 tizske......
zem. kred. L emisije II
9    ogrske hip. banke ,
9    srbske a frs. 100 —
„ turške......
Basilika srečk« . . . Kreditne »     .  • .
Inomoške „ ...
Krakovske , ...
Ljubljanske 9 ... Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. „ „ „ . . • Rudolfove » ...
Salcburške 9 ...
Dunajske kom.  „ ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     „ „       • •
Zivnostenske „ ■ ■ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....57150 572 50
Trboveljske prem. družbe . 26l.< — 273 — Avstr. orožne tovr. družbe 583 - 593 -Češke sladkorne družbe    .    140 —  142 50
100—! lOO—i
100 - ' 10060
99 90!
99-501 320—' 100 20
205 50 280 — 155 75 288 — 288-5C 2C1 — 97 —
10020 100 40
101-10150
100 — 322 — 10120
209 50 282 — 167 75 295 — 294 — 268 — 103 -
16350 16450 22 70    24 70
465 — 79 -85 — 67-49 60 30 75 58-71-
516 50
171 10
475 — 8'-92 —
62 50 61 60 32 75
63 -77-
626 50
172 10
672 25 673 25 1690—11701 — , 668 -i 669 — 807 — 8r8 — 242-    243 — 676 50 677 — j 672 5C, 573 50 P2710- - ''2730
Valute.
C. kr. cekin...... M 34
20 franki.......>
20 marke....... 23'48
Sovereigns.......||
Marke.......
Laški bankovci ....
Rublji.......
Dolarji.......
117-45
96 65 252 — 484
11-38 1915 2356 24-03
11765 95 85
252 62 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 10. julija 1906. Termin.
Pšenica za oktober .  .  za  50 kg K 7-52 Rž        » oktober .   .   9   £0 .  . 641 Koruza  , julij    ...   9   50 , » 612 .       9 maj za L 1907 ,   50 ,  ,   5 56 Oves     .     oktober .   „   50 „ .   6 51 Efektiv. N eizprem en j eno.
Meteorolosično poročilo.
VHint nad morjem  0«-2.  Srednji tračni tlaJk 736.0 mm.
P •-s	Čaa opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	a. > H 8	Vetrori	Nebo
7.	9. ZT.	736 6	183	brezvetrno	oblačno
8.	7. »j.	7388	17 7	brezvetrno	oblačno
.»	2. pop.	738 2	24 4	si. jvzhod	del. jasno
9. ■	9. zv. 7. zj. 2. pop.	738 7 739 5 7382	17-9 162 25 8	al. jvzhod brezvetrno al. jug	jasno megla del. oblac.
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 19 3° in 19-5°; norm.: 20 0° in 19o°; Mokrina v 24 urah 0 3 mm in 0 0 mm.
Prodajalna
s poleg ležečim stanovanjem se takoj odda v Gradišču št. 4. 1726—21 Več se poizve pri hišniku istotam.
Dva ciganska poslovilna koncerta
(dvorni kapelnik Rozsa Bandi).
Začetek ob treh popoldne in ob osmih   zvečer.   Vstop  prost, v peterih zajtrkovainicah
J. C. Praunseiss
na Mestnem trgu štev. 19.
2464
Lepo stanje
s tremi sobami, kubinjo in kopalnico se takoj  odda   pri  A.   Sušniku na
Zaloški cesti. 2380 3
2470
sprejme takoj
Ivan Vičtč, mizar Dolenjska cesta it 8 v LJubljani-
Meščanski bolel „LL0W.
Danes v ponedeljek, 9. t m
koncem
ciganske godbe Rosza Bandi.
Začetek ob pol 8.      Vstop prost.
Obilega obiska prosi 8 spoštovanjem
2474 Dragotia Tauses
hotelir.
I
obstoječa iz 8 stanovanj, z obsežnim vrtom, pripravna za vrtnarja, mesarja ali izvodčeka, se proda is proste roke pod ugodnimi pogoji. 2428—4
Več pove upravoištvo  „SI. Nar.w
Odvetniški
koncipijent
z legalno substitncijsko pravico sprejme mesto odvetniškega konci pij enta.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda". 2296 3
Dva izurjena ključavničarska
pomočnika
se sprejratta takoj v trajno delo.
Ivan Sartori, ključavničar v Radovljici, Gorenjsko.
Blojalna
ne prevelika, Se v dobrem stanja, se knpi po ngodni ceni.
Ponndbe pod |yA. B.", poste re-stante, Kranj. 2467—1
Naznanilo.
V konkurzno maso Jos. Murnika spadajoča
zaloga špecerijskega in delikatesnega blaga
z opravo vred v sodno dognani cenilci vrednosti 15.663 K 77 h in prazno posodo v vrednosti 181 K se proda ofertnim potom kakor stoji in leži.
Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico,  prazno posodo proti povrnitvi cenilne vrednosti iz zaloge izločiti.
Pismene ponudbe opremljene z 10" (, vadijem, je vložiti pri poo.pisanem oskrbniku konkurzne mase najkasneje dne 16. julija t. L in ostanejo ponudniki vezani na nje do vštetega 20. julija t. L
Kupnino ima plačati ponudnik takoj na roke oskrbnika konkurzne mase ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupnina plačana, se prodana zaloga izroči iu je izprazniti prodajalno in klet na Resljevi cesti št. 3 in skladišča na Sv. Petra cesti ftt. 31, na Sv. Petra nasipu št. 21 in v Bohoričevih ulicah št. 28, kjer se sedaj nahaja, najkasneje do L avgusta t. L
Inventurni zapisnik ]e na vpogled pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču, soba št. 108, in pa v pisarni podpisanega konkurznega oskrbnika.
Kdor hoče zalogo ogledati, nai se zglasi pri podpisanem.
V Ljubljani, 6. julija 1906.
3*62-2 Advokat dr. Jos. Sajovic.
Prosim, prepričajte sel
Srajce, barvaste in bele
J(ravate Ovratniki
jfogavice, moške in ženske
itago za bluze podnja krila
Crakovi
Čipke
jttoderci
Rokavice in vsi predmeti se bode od danes naprej po
polovični ceni
oddajati pri
Crnestu Sarku
v Cjubljani, Dvorski trg 3.
2447 _'
Instruktor.
Za tukajšnjega učenca petega gimnazijalnega razreda, ki ima ponavljal no izknšnjo iz matematikev
se išče instruktor.
Več se izve v administraciji „S1. Naroda". 2472
Letoviščarjem
in turistom priporoča svojo gostilno s 16 sobami
Ivan Janin, p. d. železnih*
n» iiovjem.
PoŠta, kopeli, vozovi in vodniki v hiši.
Postrežba izborna. 2402—5
Kavarna
„LE0N"
o LJubljani, na Starem trsu 30
vsak torek, četrtek,  soboto in nedeljo
vso noč odprto.
Z odličnim spoštovanjem
1578 13 Leon Pogačnik.
Naprodaj je dobro vpeljana
pekarija
s špecerijsko prodajalno v Medvodah v bližini tovarn in tik glavne ceste Plačilni pogoji jako ugodni.
Izve se pri Francu Jarcu, pr sestniku v Medvodah.
Za 1. november se odda v Sod. najskih ulicah št. 4 v najem
lep lokal
za prodajalno ali pisarno. Lokaj
obstoji in 4 sob in se da deliti v dvj 1- kala.        Več pove kamnosek Vodnif
v Ljubljani. 1794-;
U torek, dne 10. t. m.
na vrtu restavracije pri .Lev
na Marije Terezije cesii št. 16
ljubljansko Društuene sodbe,
Začetek ob osmih,    Vst pnina 40 ti
Člani proNtl.
K obilni udeležbi vabi 24 BETI KOS, restavraterka.
N c 46 6 1/c 2471
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Žužemberku so po prošnji lastniki
Alojzija Bučarja! posestnika v Ljubljani, Martinova cesta 3 naprodaj po javni dražbi nepremičnine, za katere so so ustanovile pristavljene izklicne cene in sice 1.) vlož. št. 6 k. v. Ambru8, obstoječ iz enonadstropne biše št. 38 vAmbrusn, t kateri se nabaja trgovina z mešanim blagom in trafiko za 6000 K. 2.) vlož. $) T k. o. Ambru8 obstoječ iz hiše Št. 25 v Ambrusu, v kateri se nabaja goatilnt z gospodarskimi poslopji, njivami, travniki, gozdi in pašniki za 11500 K. 3.) n Št. 8 k. o. Ambrus vinograd za 300 K, 4 ) vi. št. 61 k. o. Ambrus, obstoječ i gozdov, njiv, travnikov in pašnikov za 5620 K in 5.) vi. št. 196 k. o. ViŽnič obstoječ iz gozda za 300 K.
Dražba se bo vršiia dne 12. julija ob 9. uri dopoldne na licu mesta -I Ambrusu ter se nadaljevala po potrebi nadaljne dneve.
Prodajalo se bode parceloma, vsaka parcela zase, oziroma če I
kdo po končani dražbi ponudil skupaj najvišji ponudek za posamezne parceli prevzame on celo zemljišče.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice bre ozira na prodajalno ceno.
Vadi) je 10% vzklicne cene; največji ponudek plačati je na roke sod>. v 3 rokih in sicer: 1;3 do 1/9, 13 do 1 11 in zadnji 13 do 31 12 t. 1.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču v Žužemberku ali pa p lastniku v Ljubljani, Martinova cesta Št. 3.
C. kr. okrajno soaišče Žužemberk
oddk. L, dne 5. julija 1906.
Cos. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. jo ni j a 1906. leta.
Odhod ti MubMan© juž. kol. Proga na Trbli. Ob 12. uri 52 m ponoči o>r
vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Seizi Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stcyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. * 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih.
Ob 7. mi K) m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljub« Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevic Plzeti, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob ll.d 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, 0 lovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri p* poldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling Stevr, Line, Budejevtce, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pm (direktni voz I. hi M. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m poncl osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo,  (direktni voz I. in II. rai'J — Proga v Noro mesto in Kočovje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mes1 Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer oseL vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prtnod ▼ Ljubljano juž. kol. Proga ta Trbiža. Ob 3 07 ni zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo ^direkt. voz I. in II. ra: lnomo«t, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja t Amstetten, Prago (direktni voz I. m II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Piz Budejevice,  Solnograd, Line, Stevr,   Pajiz,  Ženeva,  Curih,  Bregenz,  Inomost, Zeli jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popold osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fr zensfesta, Pontabla, Bengtke, Milana, Florence, Rima. —  Ob 8. uri 46 m zvečer t vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in mosta, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Franc varov, Prage, Lipskega.  —  Ob IG. uri 37 m ponoči  osebni vlak s Trbiža  od 3. junij i
D septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga Iz Novega mesta in Koče
Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m pop
iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Oun-jc Liubljaae drž. kol. V Kamnik, Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m ; ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznuj Prihod v Ljubljano drž. kot. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj,
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neueha praznikih. — Srednjeevropski Čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubliam.
Ljubljanska kreditna banka « Ljubljani"
9f
Podružnica v CELOVCU.
Kopajo Im prodaj*
eno vrst« rent, nastavnih pisem, prijoritot, ko* mana vao obligacij. aroCk, delnic, v&tat, oovcev
ixt dovia.
Promesa Udaja k vaakomu *r«b«nju.
K«njnnnnnnnnnn^
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000'-
lmm\m k Miktaftult Oa|i priuhji n traductii aalr|a
Izfirebane vrednostne   papirje ic    SSab-vauruJe)  srečk« proti vnovčnje zapalo kapc.no. aruurasnl i"tt~u."bi.
Vlnlculuje in vofa-ške ženitnlnska ka^reiin.
Podružnice v SPLJETU.
Uenttrn«   vlog«  «pr«J«ma -a^-'
v tekočem raCunrj ali um vlo2ne knji&ce proti ugodnim obrostim.  Vloženi denar obreatoje j-dne *!oge do dne vadiga. 3
Promat a 6aki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pustoslemsek
Lastnina in tisk ,Narodne tiakarne11
590570
5U