Številka 155
TRST, v petek 7. junija 1907.
Tečaj XXXI!.
Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah In praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične številke se prodajajo po 3 «xvč. (6 stotink)
▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Petru, Sežani, Nsbrežini. Sv. Luciji. Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergo, Solkanu itd. CE>'E OGLASOT se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2'/, mm); za trgovinske in obrtne otrlase po 20 atotink; za osmrtnic*, zahvale, poslanice, oglaae denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moči
Haročalaa snaia
zrn vse loto 34 K, pol leta 13 K, 3 mesece K K —. na naročbo brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira,
ftaričtiia la itdeljsko udalje .Edinosti- slane: celoletio K 5*20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na ureiniStvo lista. Nefrankovanr
pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. GIorylo'Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Oioreio Galatti št. 18. ssssasst PoStno-hranllnični račun gt. "841*65«.
——— TBL£FO> stav. 1107. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
3RZOJAVNE VESTI.
Novi tajci svetniki.
DUNAJ 6. „Wiener Zeitung" je objavila, da so ministri Košut, Jekelfalussy, Zichy, Josipović in Giinther ter predsednik ogrske gospodske zbornice Justh imenovani tajnimi svetniki.
Tittoni ne pojde v Iscbl.
DUNAJ 6. „Mittags-Zeitung" poroča iz Rima, da ne pojde minister vnanjih stvari Tittoni v Iscbl obiskat cesarja Frana Josipa, kakor se je govorilo. Avstro-ogrski minister za vnanje stvari Aehrenthal se sestane s Tittoni jem sredi meseca julija.
Sprememba v diplomatski službi.
DUNAJ 6. Dosedanji avstroogrski poslanik v Belemgradu odstopi. Na njegovo mesto pride dosedanji poslanik v Braziliji Forgach.
Ogrska magnataka zbornica.
BUDIMPEŠTA 6. (Ogr. biro) Magnatska zbornica je imela opoludne sejo, na kateri so bile brez debate vsprejete zakonske predloge glede jubileja kronanja. Predsedstvo je bilo pooblaščeno, da izrazi povodom jubileja kronanja cesarju čutstva zvestobe in udanosti zbornice.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 6. Poselski zakon je bil vsprejet v tretjem čitanju, istotako tudi zakonski načrt glede uzakonitve mednarodne konvencije glede ustanovitve mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu.
Nato je zbornica nadaljevala generalno debato o predlogah glede ureditve plač in službene pragmatike železniških uslužbencev.
Posl. Polit (Srb) je izvajal, da imajo Hrvatje pravico zahtevati hrvatski uradni jezik. To ni nikako vprašanje prava, ampak moči.
Narodnosti morajo dopuščati, da ni bil izveden narodnostni zakon, kei so preslabotne. Hrvatje pa ne smejo dopuščati, da se jim kršijo njihove pravice. (Pohvala pri Hrvatih, prigovor na levici).
Na to je bila seja prekinjena. Ko je bila zopet otvorjena, je posl. Batthyany (stranka neodvisnosti) izjavil, da je koalicija odkritosrčno ponudila Hrvatom prijateljsko roko. Naj ne zahtevajo, česar ni možno izpolniti.
Posl. Vaszony (socij. demokrat) je tudi izjavil, da ni možno ugoditi zahtevam Hrvatov.
BUDIMPEŠTA 6. Med sejo poslanske zbornice so se poročevalci zbornice korporativno podali k predsedniku Justhu, da mu čestitajo povodom njegovega imenovanja tajnim svetnikom.
Dr. Wekerle odlikovan.
BUDIMPEŠTA 6. Cesar je podelil mi-nisterskemu predsedniku dr.u Wekerle veliki križ Leopoldovega reda. Kardinal Merry del Val odlikovan.
DUNAJ 6. „Vaterland* poroča, da je cesar podelil kardinalu Merrv del Valu veliki križ Štefanovega reda.
RIM 6. Poslanik pri Vatikanu grof Sze-chen je danes izročil papeževemu tainiku Merry del Valu insignije velikega križa Štefanovega reda. ki mu ga je podelil cesar Fran Josip. Tihotapska ladija zletela v zrak.
7O mrtvih.
PAK1Z 6. Iz Tunisa brzojavljajo nastopne podatke o tihotapski ladij i, ki jo je dal pognati v zrak njen kapitan: Velika ja-drenica, doslej še neznane narodnosti se je včeraj približala tuniški obali med Bibanom
in Rosadierom blizo pristanišča Zarzis. Ko se je ladija usidrala, so hoteli spraviti z ladiji tovor orožja. Tedaj je pa šlo tamkaj mimo na inšpekcijo osem irancoskih častnikov. Vi-devši ladijo, so takoj uganili, kaj da je na njej ter so odbili nekoliko tuniških ribičev, ki so v večernem mraku obkolili sumljivo ladijo. Kapitan ladije se je prepričal, da mu ne bo možno zbežati. Zjutraj, ko so ' se ribiči pripravljali, da naskočijo ladijo, je bilo čuti silen pok. Jadrenica je šla v zrak, ob eksploziji se je pogreznilo tudi nekoliko ribiških čolnov, ki so jo bili obkolili. Okolo 70 ljudi je našlo smrt, med temi tudi nekoliko tuniških ribičev. Uvedena je preiskava. Sodi se, da je kapitan storil obupni korak, da bi prikril narodnost ladije, kateri je poveljeval. Ne ve se, kaj se je s kapetanom zgodilo.
Nove parlamentarne volitve na Angleškem.
LONDON 6. V vladnih krogih se govori, da bo najbrž koncem prihodnjega leta raz-puščen parlament in da bodo razpisane splošne volitve. Do tedaj odkloni, kakor se predvidja, gornja zbornica več zelo popularnih zakonskih predlog in zato bo potreben apel na volilce. Izgredi proti Japoncem pred sodiščem.
WASHINGTON 6. Kakor se tukaj govori, namerava japonski generalni konzul v San Frančišku tožiti to mesto ter zahtevati I odškodnino za posestnike kopališča in k temu spadajoče gostilne, razdejanih od ljudstva dne 20. maja. Razprava se bo vršila | na kakem kalifornijskem sodišču. Japonska j se popolnoma zadovoljuje s tem, da se stvar sodno poravna.
SAN FRANCISKO 6. (Associated Press) Tukajšnji generalni konzul ne ve ničesar o pravdi, naperjeni proti mestu San Francisko, v kateri se ima zahtevati odškodnina za kopališče in gostilno razdejano dne 20. maja.
Volitve generalnih svetov na Francoskem.
PARIZ 6. Volitve generalnih svetov so določene na 21. julija.
Štrajk mornarjev končan.
PARIZ 6. Na današnjem ministerskem svetu je minister mornarice priobčil, da je Štrajk upisanih mornarjev v Marsilji in Ha vre končan.
Potres.
SAN FRANCISCO 6. Včeraj ob 12. uri 27 minut opoludne je bilo čuti tukaj 10 minut trajajoč potres v smeri od severja proti jugu. Škode ni nikake.
Vojaški punti na Portugalskem.
LIZBONA 6. Včeraj je straža kraljeve palače odrekla poveljniku pokorščino. Vojaki so bili razoroženi. Vojaki v Oportu so se spuntali; 23 častnikov je sklenilo izstopiti iz vojaške službe.
Mednarodni kolonijalni zavod.
BRUSELJ 6. Minister za vnanje stvari otvori tukaj dne 17. t. m. zasedanje mednarodnega kolonijalnega zavoda. Državni tajnik nemškega kolonij alnega urada, Dernburg, je imenovan pravim členom.
Rusija. Sfolipinov brat proti razpustu dume.
PETROGRAD 6. Aleksander Stolipin, brat ministerskega predsednika, je priobčil v listu „Novoje Vremja" članek, v katerem nastopa proti razpustu dume ter pravi, da bi razpust privel Rusijo za velik korak nasproti krizi. Ta duma, ako je tudi revolucijonarna, ima to dobro, da odtujuje buržoazijo ideji ustaje. Nadeja se, da se v bodoče ustanovi delaven centrum. Članek je vzbudil pozornost,
PODLISTEK.
VOHUN
Amerikanski roman. —Spisal J. F. COOPER.
„Fanika," je izpregovorila z že pojemajočim glasom, „če je kje duša, Dunvudu sorodna, njegove ljubezni vredna... je to
Vaša!"
Plameneča rdečica je pokrila devin obraz, ko je z radostjo, ki je ni mogla prikriti, dvignila pogled k Izabeli, ob katere postelji je klečala; toda smrtna senca, ki je ležala na tem obličju, je vzbudila svetejše občutke, in jjlakaje je zagrebla obraz v blazine.
Izabela pa je nadaljevala.
„Fanika, ta ura me uči mnogo .. . Rojena sem pod žarkim solncem in moje srce je menda vsesalo te žare — živela sem eni sami strasti."
„Izabela, ne govori tako!" jo je prekinil brat. „Ne klevetaj tvoje plemenite duše ! Pomisli, kako požrtvovalno in vdano si ljubila očeta, kako nesebično si ljubila mene —"
„Da,* je šepetala Izabela in radosten blesk ji je poletel preko obličja. „Ta zavest
ker je v protislovju z dosedanjim splošnim mnenjem o razpustu dume ter pomenja ! preobrat.
Državna duma.
PETROGRAD 6. Minister za poljedelstvo je odgovoril na interpelacijo o izseljevanju v Sibirijo. Vlada nikakor noče izdati odredb v prilog izseljevanja; ista si temveč prizadeva, da je omeji, ker se izseljevanje preveč narašča. Vlada zamore le kmete opozoriti na težave, ako ne dobe v Sibiriji parceliranega zemljišča, da utegnejo imeti z urojenci prepire.
Govori v dumi zaplenjeni.
PETROGRAD 6. Ministerstvo za notranje stvari je ukazalo zapleniti tiskane govore, izrečene v državni dumi, ki se jih razširja po vaseh.
Srbski princ Aleksander pri carju.
PETROGRAD 6. Včeraj je car v Peter-hofu vsprejel srbskega princa Aleksandra.
Avdijenoa Golovina pri carju.
PETROGRAD 6. O sobotnem vsprejemu Golovina v Peterhofu, se razširjajo čim dalje neugodneje govorice. Vsprejem je bil baje hladen. Car je baje omenil neplodnost delovanja dume, prestrogo postopanje predsednika nasproti členom desnice in spremembe volilnega zakona. Gotovega o avdijenci ni pa ničesar znano.
Hči carjeva obolela.
DUNAJ 6. „N. AViener Tagblatt" poroča iz Petrograda, da je druga hči carjeva obolela za davico.
PETROGRAD 6. Velika kneginja Anastazija, četrta hči carjeva, je obolela za davico. Mesto pogorelo.
PETROGRAD 6. (Petr. brz. ag.) Požar je popolnoma upepelil mesto Stobsk v guber-niji Minsk. Pogorelo je 500 hiš ter poštni in brzojavni urad. Položaj prebivalstva je obupen. Ravnate^ predilnice umorjen.
LODZ 6. V predilnici Poznansky je neki terorist umoril ravnatelja Reisa, rodom Alzačana.___
Socijalna demokracija
in državno-zborske volitve. Piše dr. Josip Mandić.
Na eni strani: nezadovoljstvo in nezaupanje nasproti strankam, ki so ob času, ko so bile znamenite gospodarske reforme (obrtniška novela) na dnevnem redu parlamenta, absorbirale svoje moči ob principijelnih vprašanjih ; — nezadovoljstvo s strankami, ki so v istem času, ko se je razpravljalo o humanitarni instituciji, kakoršna je zavarovanje privatnih uradnikov, stavljale nujne predloge, naj se juveli — namišljena lastnina Hohen-zollerncev — prinesejo iz dunajske zakladnice v Berolin ; — ogorčenje nad strankami, ki so se še le v 6 tem letu legislativne pe-rijode začele vzbujati iz 5-letnega spanja; — nezadovoljene osebne ambicije v veku, ko si vsaka prazna glava uzurpira pravico ustvarjati nove stranke, nove klube ; — in k temu še težki življenski pogoji današnjega gospodarskega stanja, z vsakim dnem veča draginja, vedno veče širjenje plodov kulture med nižimi sloji in s tem paralelno vedno veče zahteve istih ; — od vseh strani lancirani teoremi o preživelosti in nezmožnosti meščanskih strank, podkrepljeni po žalostni konstataciji, da si te stranke de facto niti niso prizadevale, da bi kaj napravile ;
na drugi strani pa stranka, obdana nim-busom mladosti in devištva, stranka, ki se lahko sklicuje na to, na kar se ne more sklicevati nobena druga stranka, na stavek namreč: „mi nismo nič imeli, zaradi tega
mi je tolažba v tej uri slovesa. „Ali," je dostavila po kratkem molku, „moja prva strast je bila domovina ... Amerika, Fanika, potem..."
Zopet je umolknila, in že je mislila Fanika, da je poslednji boj, ki jo tako pretresa, ko je nadaljevala:
„Zakaj bi ne povedala... zdaj, ko stojim na robu groba ? Potem je prišel Dunvud, moja zadnja, najbolj vroča ljubezen ... Toda/' zakrila si je obraz, „on je ni vračal."
„Ne govorite več o tem, Izabela!" je prosila Fanika. „Srce raztrgavate nama obema. . .u
„Moram govoriti — to sem dolžna Dunvudu. Nikdar mi ni pokazal ne s pogledom ne z besedo, da bi čutil za-me kaj več nego zgolj prijateljstvo ... da, in v poslednjem času — sram me je priznati — se me je očitno ogibal. In Vi, Fanika, Vi ste vzrok..." „Izabela!"
„Midve sve obe brez materi. A Vi imate vsaj blago teto, ki Vas vodi, Vas poučuje ... jaz sem bila vedno sama. O, koliko izgubi dekle, ki v nežni mladosti stoji na svetu brez materinega vodstva! Jaz — jaz sem kazala čuvstva, ki ste jih Vi naučili skrivati. O, in jaz naj bi hotela še živeti ? !*
nismo nič storili", stavek, ki v volilni kampanji izzveneva v apel : „pomagajte nam do moči in svet bo strmel na našem delu !" — in slednjič program, ki ga ima ta stranka zapisanega na svoji zastavi, blesteči sijaj agitacije, doneče besede itd.;
ali se je po tem takem čuditi, da je isto meščanstvo, ki se, nota bene,^ morda boji Marksovih teorij kakor kakov dr. Susteršič skupnega jugoslovanskega kluba, dezertiralo iz svojih dosedanjih pozicij in da je socijalni demokraciji začasno zapisalo svojo dušo ?!.....
Pravimo: začasno. Kajti vspehov socijalne demokracije ni smeti jemati pretragično. Gotovo : stranki, ki temelji na taki organizaciji, ki vsebuje v svojem programu toliko človečanskega, taki stranki vso čast ! Toda socijalistom, ali vsaj veliki večini njih, ni do samega programa. Oni so politiki in s tem je rečeno vse. Za politika velja to, kar za govornika : Dum dicitur bene !
Eigo ! Ne, socijalisti vedo, da je njihov dogmatizem, njihova teorija o evoluciji produktivnega zistema, njihova prihodnja država za sedaj nekak noli me tangere. Da ne govorimo o mnogih strankinih shodih, posebno
0	shodu v Hallu — ne pozabimo, da je sam Bebel leta 1902 na nekem ljudskem shodu v Berolinu izrekel dalekosežne besede, na katere se sklicujem na zaključku teh izvajanj in ki podajejo novo spričevalo, kako dobro vedo socijalisti sami, da je misel na izvajanje socijalne transformacije tudi v relativno bližjem času prava šimera.
1	Pak na koncu konca, 'kaj vsebuje d u-! najski program avstrijske socijalne demokra-1 cije ? Kaj volilni oklic, s katerim se je ista | spustila v volilni boj ? Same imenitne stvari,
| ki jih vse tudi mi lahko podčrtamo. Ali od tega do spremenitve privatnega kapitala v kolektivni je še en cel svet po sredi.
To vedo dobro socijalisti in tudi vsi tisti, j recimo, meščani, ki so giasovali za socijalno-! demokratične kandidate. Zaradi tega je sinteza ! lahka. Naš prvi zaključek je: socijalno-! demokratična stranka je stranka še ne kompromitirana, ker doslej ni prihajala do veljave. Zaradi tega in ker je ta stranka z ene strani znala mnogo obljubljati, a je z druge strani nezadovoljstvo z obstoječimi političnimi razmerami markantno, so se mnogi in mnogi odločili zanjo, vedoči, da ta stranka ne misli resno na uresničenje svojega obsolutističnega programa. Njihova želja je bila o tem vsaj pri mnogih: eksperimentirati. Poskušajmo, da vidimo! V politiki velja to, kar velja v vsakdanjem življenju. To je prvi moment. A drugi? _(Zvršetek pride.)
Dr. Šusteršič v Zadru.
V zagrebškem „Obzoru" čitamo^ dopis iz Zadra, ki pripoveduje, kako je dr. Šusteršič prišel v Zader, da sondira teren. Tu do-znajemo, daje mej njimi, ki naj se po mnenju dr.a Šusteršiča izključuje iz skupnega kluba, tudi dr. Rybar, ker je „izvoljen na samem nacijonalnem programu in ker simpatizira bolj z liberalci".
To naj bi bil torej vzrok za izključenje dr.a Rybara ? Kje pa ostaja pouk istega dr.a Šusteršiča, da se kostnih predsodkov in pred očmi ?!
Dalje dobivamo v potrjenje naše prejšnje vesti, da sta se poslanca Biankini in Ivčević izrekla za skupen klub brez vsacega izključenja. Ob vprašanjih uacijonalno-političnih bi mogel klub jedinstveno postopati. Ob socijalnih in ekonomnih vprašanjih, kjer bi moglo priti do
„Izabela — Vi fantazirate!" „Samo eno besedo še . . . poslednjo . .. kri se mi ustavlja.. . kmalu bo vse pri kraju ... Bodite srečni, Fanika . . . bodite srečni z Dunvudom."
Ime ljubljenega moža je bila njena poslednja beseda. Njen brat in Fanika sta ji j okaje zaprla oči.
Fanika pa je poznavala še-le zdaj Dun-vudove plemenite lastnosti, njegovo nežno ra-hločutje... Delala mu je krivico — ga v bridkosti, morda v obupu pustila iti od sebe!
V jutru, ki je sledilo temu jutru, se je vzdignilo solnce v vedrem sijaju, kakor bi zasmehovalo malenkostne skrbi in bolečine človeškega srca. Prvi zlati žarki, ki so posvetili preko hribovja, so našli Lavtona jezde-čega po dolini proti Kobiljeku.
Slovesen mir je vladal kroginkrog. Nasprotje med naravo in človekom je seglo stotniku v dušo in razmišljal je o tem, da je dospel do straže, ki ji je poveljeval stražmojster Holister.
Stražmojster mu je prišel naproti in oddal svoj raport: Nič novega ! — A hkratu je vzkliknil:
„Kaj preži tam-le v temi?"
treba otresti malen-imeti le veliki cilj
„Obzorovem" dopisu
„Menite oni črni klobčič pod sikomoro ?"
„Da ... premika se ..."
„Moram ga vjeti in če ima peruti !" je vzkliknil stotnik in že zletel s konjem čez ravan.
„Te proklete skale !" je zarobantil, ko je videl, da se njegov preganjanec bliža gorovju. Ali stvar tam menda od strahu ni vedela, kaj je delala, kajti namestu da bi se zatekla pod gozda varno okrilje, je bežala stotniku ravno naproti.
„No, zdaj te imam, človek ali vrag!" je vpil Lavton in zavihtel sabljo. „Stoj in udaj se!"
Stvar je ubogala in se, zaslišavši ta močni glas, kakor uničena zgrudila na tla.
„Kaj imamo tu?" je dejal dragonec, po-bravši svilnato obleko gospodične Petnove. Sklonil se je iz sedla, privzdignil s koncem sablje svilnata krila in našel pod to lupino častitljivega duhovnika, ki je bil pobegnil sinoči s Kobiljeka.
Duhovnik je bil zbral zdaj v toliko svoje duševne sile, da je spoznal stotnika, in, nekoliko sramujoč se vloge, ki jo je igral, je izkušal pojasniti svojo čudno masko. (Pride še.)
8tra.ii II
»EDINOSTc št. 155
V Trstu, dne 7. junija 1907
navskrižja med posamičnimi skupinami, naj se vsakemu prepusti svobodna roka. Klub naj bi se ustanovil na podlagi, kakor jo je predlagal dr. Kramar za grupiranje raznih čeških nacijonalnib skupin v en klub.
Pač pa je posl. Prodan izrazil pomisleke glede Srbov.
Slednjič se nam zatrja v dopisu iz Zadra nekaj neverjetnega. Dr. Susteršič da je izjavil, da on za svojo osebo ne bi bil proti skupnemu klubu, ali jeden del njegovih tovarišev da nikakor noče priti v dotiko s slovenskimi liberalci.
Odkrito rečeno: mi ne moremo verjeti, da bi se bil dr. Susteršič tako izjavil, ko je vendar notorična, vsem znana stvar, da za poslance "^Slovenske ljudske stranke,, velja volja dr.a Šusteršiča. Vrhu tega je sporočilo v „Obzoru"* v navskrižju z objavo v „Slovencu", da so se ti poslanci in njih somišljeniki na Goriškem in Stajarskem izrekli solidarnimi in da so izvolili poseben odbor za pogajanja z drugimi jugoslovanskimi poslanci glede snovanja jugoslovanskega kluba! Po tej oficijelni objavi moramo sklepati, da ni nikdo podal kake izjave, ki bi prejudicirala prihodnjim sklepom ob tem važnem vprašanju.
Jugoslovanski klub.
Puljski „Omnibus", organ dr. Laginje, piše pod tem naslovom: Tržaška „Edinost" od 4. t. m. je priobčila krasen članek iz peresa vrlega narodnega boritelja v Trstu g. dr. O. Ribara, o ustanovitvi enega „Jugoslovanskega kluba" naših poslancev na Dunaju. —
Zal nam je, da nam prostor ne dopušča, da bi se podrobneje bavili s tem vprašanjem : no, menimo, da govorimo iz duše našega naroda in njegovih vrednih poslancev, ako izjavimo, da podpišemo z obema rokama oni članek, in da je naša najvroča želja, da pride do tega kluba.
Avstrijski državni zbor.
O predsedništvu nove zbornice
krožijo v dunajskih političnih krogih zopet govorice, da bo predsednikom zbornice izvoljen krsčanski socijalec dr. AVeisskichner; posl. Ebenhoch, katerega so prvotno predlagali za to mesto, da postane pa pravosodni minister, princ Lichtenstein pa minister za poljedelstvo.
Dogodki na Ogrskem.
Železničarsko vprašanje v ogrski zbornici.
Ostali tj§ poselskega zakona so bili vsprejeti z nekaterimi spremembami. S tem je dovršeno drugo čitanje te predloge (Živahni klici : Eljen Daranyi !)
Na to je zbornica na predlog predsednika sklenila, pričeti generalno debato o zakonskih načrtih glede ureditve plače železniških uslužbencev in glede pragmatike železničarjev.
Trgovinski minister Košut je izjavil, da stavlja med obema predlogama junctim. Kar se najprej tiče predloge glede ureditve plač železniških uslužbencev, je šla država do skrajne meje možnosti. Obžaljuje, da je bilo popolnoma nemožno ugoditi željam železniških delavcev ter jili namestiti z letno plačo, kajti to bi zahtevalo 60 do 70 milijonov K več na leto.
Kar se tiče službene pragmatike, je minister najprej omenil, da bo to prvi tozadevni zakon na Ogrskem. Ta zakon ščiti pravice in določa točno dolžnosti.
Zavaruje avancement, odteza uradnike samovolji ter odkazuje njihove disciplinarne stvari kolegijskemu sodišču. Toda ne ščitijo se samo pravice, marveč se zahteva strogo tudi izvrševanje dolžnosti. (Živahna pohvala) Njegova osebna želja je, da se potom zakonodaje čim prej uvede službena^ pragmatika za skupno državno uradništvo. (Živahna pohvala in ploskanje). Ako bo smatrala vlada potrebnim, tedaj poseže vmes z močno roko. Govornik zamore zagotoviti zbornico, da napravi red. Mi spoštujemo in priznavamo pravico štrajka, bih smo pa prisiljeni staviti v zakonski načrt take določbe, ki istega po možnosti izključujejo. Konečno se hoče minister dotakniti še enega delikatnega vprašanja. Znano je, da je on bil in je izmed naj-iskrenejih pristašev madjarsko-brvatskega prijateljstva. (Pohvala) Ni on ni vlada ne nameravata dotakniti se pravic Hrvatov. (Pritrjevanje) Toda od druge strani ne popustimo tudi pravic Ogrske. (Živahna pohvala in ploskanje) Meni, da soglaša s tem sklepom, ne le ves državni zbor, ampak tudi ves narod.— Jezik želcznic je bil doslej madjarski in uradni jezik ostane tudi v bodoče madjarski. Minister je potem pojasnil, da so Hrvatje to vprašanje popolnoma krivo umeli ter se s svojimi zahtevami gibljejo na polju, ki je v nasprotju z ogrsko-hrvatskim nago d beni m zakonom. Ta zakon določa, da je uradni jezik skupnih uradov na Hrvatskem hrvatski. — Uslužbenci državnih železnic pa niso nikaki državni uradniki, Uradniki železnic tudi ne pripadajo statusu državnih uradnikov. Vlada je doslej izkazovala Hrvatom največo dobrohotnost in tudi odkritosrčno želi, ostati s Hrvati v prijateljskem razmerju.
Tako govori od 7088 uradnikov državnih železnic, ki se nahajajo v hrvatskem področju, nad 5000 hrvatski jezik; a od teh je 3600 pristojnih v Hrvatsko. Samo ob sebi je umevno, da služba zahteva, da občujejo uslužbenci z občinstvom po možnosti ▼ hrvatskem jeziku. To ima pred očmi tudi za-
kon. Toda nobena ogrska vlada ne more do- ' ostale njene sestre po vrsti. Kakor znano,	Z njim je bil še neki drugi uzmovič, ki mu
.pustiti, da se nagodbeni zakon razširi in da nima veliki vojvoda doslej moških potomcev,	je pomagal na tem delu. Videl ju je pa trgo-
se kršijo madjarske pravice. Priporoča naj i Nemiri v Perziji. Iz Teherana	vec Zatti in šel je za njima, dokler je sre-
zbornica vsprejme zakonski načrt za podlago poročajo o nemirih v Perziji nastopno : Po-	čal nekega redarja. A ko sta onadva to vi-
specijalne debate. (Dolgotrajna pohvala, plo- ložaj v Perziji je kritičen. Ljudski nemiri se	dela, sta pobegnila. Vendar se je redarju po-
skanje in eljen-klici)	v zadnjih dneh razširjajo z elementarno
Podpredsednik Navay je poročal, da je gibanje proti sedanjemu šahu je zavzelo
silo, srečilo, da je aretoval gori imenovanega, pri
ve- katerem so na policiji našli v
z ozirom na to, da bodo v zbornici tudi hr- lik obseg. Razun stranke, ki dela za drugo vatski govori, odredil, da bo predsedništvu dinastijo, je nastala tudi stranka, ki hoče na razpolago en zborniški stenograf kakor spraviti na prestolje drugega sina pokojnega tolmač. Nadalje je odredil, da stenografirajo šaha. Generalni štrajk se je razširil na vsa hrvatske govore zapriseženi hrvatski steno- mesta. Povsodi se organizuje narodna milica, grafi in da se jih z madjarskim prevodom pri• katero vodijo in poučuiejo v oružju častniki, loži stenografičnemu zapisniku. Odredba pred- j ki so prestopih k narodu. Celo starci morajo
sednika je bila vsprejeta in na to se je de- j vstopati v milico. V severni Perziji so iz- darja. Pirič je bil slekel telovnik, v bata nadaljevala.	; bruhnili veliki agrarni punti. Oboroženi kmet- je imel žepno uro, in ga obesil
žepu 2 kg in ga pri-
kave. — Vzeli so ga na zapisnik držali v zaporu.
Neznani tatovi. 34-letni zidar Josip Pirič, stanujoči v Kjadinu št. 71, je delal predvčerajšnjim popoludne na nekih popravah v IV. nadstropju hiše št. 12 v ulici dei Gelsi. Skupaj ž njim sta delala še dva druga zi-
katerem na neka
Posl. Vr b a ni ć (Hrvat) je izjavil, da je pustošijo posestva in graščine, požigajo vrata. Ob 4. uri in 10 minut popoludne je imajo Hrvatje pravico, pri vsaki njihovi javni hiše, ropajo živino ter plenijo zaloge riža. — j podledal na uro, a ko je hotel ob 4. uri in
m
instituciji rabiti hrvatski uradni jezik.
Ta pravica se razteza tudi na železnice. Med govorom posl. Vrbanića je vladal na klopeh stranke neodvisnosti velik nemir, tako da je moral predsednik opominjati na mir.
Razprava je bila na to prekinjena odložena na jutri.
Sankcija šolskega zakona.
Romunski Ust „Lupta" poroča, ogrski šolski zakon na vsak način sankcij o-niran. Spomenica romunskega episkopata da ni imela nikakega vspeha.
Madjari za zedinjenje Dalmacije.
Ogrsko-hrvatskemu državnemu zboru'sta dve madjarski županiji Nyitra in Kab poslale peticijo za zedinjenje Dalmacije z Ogrsko.
Slaba znamenja za avstroogrsko-nagodbo.
Kakor beležijo vesti z Dunaja, se širi govorica, da ni nobene nade, da bi na pogajanjih glede avstroogrske nagodbe, ki prično prihodnji teden, prišlo do kakega sporazuma. Predloge, ki sta jih medsebojno stavile obe vlade, ne more vsprejeti ni ena ni druga. — Ministerski predsednik baron Beck bo že ob začetku zborničnega poslovanja poročal o nevspehu dosedanjih pogajanj.
Položaj na Portugalskem.
Londonski list „Daily Mail" poroča iz Lizbone : Minolo je že mesec dnij, kar je bil razpuščen parlament. Nezadovoljnost proti vladi in proti kralju narašča z vsakim dnem.
V	vseh mestih pripravljajo občinski sveti proteste proti kralju, ki vzlic nasvetom kraljice* vdove noče odpustiti sedanjega ministerstva ter sklicati zbornici.
Listi poživljajo prebivalstvo, naj ne plača davkov, kajti iste da izterjuje vlada protizakonito, ker jih ni odobrila zbornica.
V	minolem tednu so bile kraljici trikrat prirejene sovražne demonstracije. Kralj ne gre več iz palače, ker se boji, da bi ga prebivalstvo izžvižgalo. Radi štrajka dijakov in šolarjev so zaprte vse šole. — Vse stranke so proti vladi.
Dogodki na Ruskem.
Finski deželni zbor.
Iz Helsingforsa poročajo: Velika komisija deželnega zbora, ki ima v rokah vse najvažneje posle zbora, ima med 60 členi tudi štiri ženske. Po strankah jih 23 pripada socijalnim demokratom, 19 Staroiincem, 7 Švedom, 7 Mladofincem in 3 agrarni stranki. Predsednikom peticijske komisije je bila izvoljena gospa Hagemann.
Ruski senat je sklenil predložiti caiju v odobritev predlog, s katerim se nalaga finskemu zboru, da iz dohodkov Finske nakaže 20 milijonov finskih mark ruskemu državnemu zakladu za vojaške svrhe leta 1906 in leta 1907.
Židovsko vprašanje.
Iz Petrograda poročajo : Parlamentarna komisija v stvari svobode vesti je v sklenila odpraviti vse omejitve, ki ovirajo Žide na industrij alnem in trgovskem polju. Omejitev židovske svobodne selitve ne bo odpravljena potom specijalnega zakona, marveč potom zakona o nedotakljivosti osebe.
Drobne politične vesti.
Pogajanja med Avstro ogr-sk o, Srbijo in Bolgarsko. Z Dunaja javljajo, da pridejo koncem tega tedna tjakaj srbski in bolgarski odposlanci, da prično pogajanja glede trgovinskih pogodb. Pogajanja z Romunsko so odložena na poz-nejo dobo.
Nadvojvoda Fran Ferdinand pojde tudi v Budimpešto na siavnost 40-let-nice kronanja.
Podpredsednik gospodarske zbornice. Z Dunaja poročajo, da pride na mesto kneza Auersperga kakor podpredsednik gospodske zbornice knez Fursten-berg. —
Novi škof v Budjejevicah, Kakor je zvedela „Kons. Corresp.". bo škofom v Budjejevicah imenovan mons. Fran Zapletal, kanonik na Višehradu v Pragi. — Mons. Zapletal je rojen leta 1861 posvečen leta 1884, in je bil mnogo let rektor češkega semenišča v Rimu.
Vprašanje prestolonasled
Posestniki beže, vlada pa ni v stanu zadušiti j pol pogledati zopet na njo. je ni več na-nemirov.	j šel v telovniku. — Včeraj prepoludne je
prijal stvar policiji. Ura je srebrna in vredna 16 kron.
Dnevne vesti.
Pogreb pok. Marije vdove Rebek,
matere c. kr. okrajnega glavarja v Sežani, g. Antona Rebeka, se je vršil včeraj popoludne na pokopališče v Barkovljah ob veliki j udeležbi žalovalcev, kar priča o velikem s poda bo i štovanju, ki je je uživala pokojnica in o vgledu, ki ga vživa vsa rodbina. Poleg do-
— 38-letni dninar Anton Krizman, stanujoči v ulici Rigutti št. 25, je bil šel predvčerajšnjim popoludne obiskat svojega prijatelja Frana Černeta, ki stanuje v ulici del-1' Acquedotto št. 1. Ker pa prijatelja ni našel doma, je legel na stopnjicah in tam zadremal. A ko se je zbudil, je zapazil, da mu je
mačinov in prijateljev in znancev iz mesta se | neznan uzmovič mej spanjem ukral srebrno je udeležilo pogreba mnogo uradnikov sežan- j uro> ^redno 8 kron.	...
skega glavarstva in tukajšnjega c. k. namest-i Samomor. Zastrupil se je 40-letni kme-ništva. Žalujočim ostalim izrekamo še enkrat tovalec Fran Cernigoj z V rdele št, 37. Našli najiskreneje sožalje.	!so 6a vC'eraJ opoludne v bošketu mrtvega, od
Umetniško pokrajinsko razstavo v *odf s°/a PrepeljaliK.y mrtvašoico k Sv. „ • • j V- T v_ .	Justu. Od srede ga m bilo doma. vzrok sa-
Pazinu, prirejeno od italijanske strani, so v momora , b e ° ir družini
torek nenadoma zatvorili. Italijanski listi kriče Tržaška tedenska Statistika. Od 26.
maja do 1. junija t. 1. se je v tržaški občini poročilo 38 parov. Rodilo se je 124 otrok, i	-n -	-i j ■ ji-	i to je 60 moških in 64 žensk (od teh 24 ne-
d^jie r^f Sit ffi	Umrio j® oseb, in sicer 49
MeTolia za iS Tako	Mi	43	(°đ teh 33 izP°đ cneSa
pa, ki nismo navajeni, da bi vlada nam na i ' „ „ __ , _
ljubo nastopala proti Italijanom s takimi od-| ^	fil^
ledbami, ne verujemo italijanskemu kričanju wPo čem pa je meter te svile?4* je vprašala proda-0 proganjanju Italijanov itd. itd., ampak smo ; jalca. — A ta je dejal: „En sam poljub za vsaki uverjeni, da mora biti vmes kak drug tehten m?ter!a — „Dobro — je odvrnila gospa — dajte
o nasilju vlade in o novi eri preganjanja Italijanov, češ, da je vlada zaukazala zatvorite v ozirom na hrvatsko narodno siavnost, ki se
razlog — kakoršnji so že v navadi pri Italijanih —, kije dovel do zatvoritve. Bližnja bodočnost nam gotovo pove.
Tržačani v nedeljo v Pazin! V sredini krepko vzbujajoče se Istre, v starodavnem mestu Pazinu, bo imela 9. t. m. družba sv. Cirila
mi 20 metrov te svile, a po plačilo pa idite z računom k mojemu soprogu !u
Koledar in vreme. Danes : Kobert, spozna valeč ; Preslav; Veselica. — Jutri: Medard. škof: Višeslav; V ukana. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -j- 20u Celzius. — Vreme
Hiaiuua* ; včeraj : oblačno.
v nedeljo dne „ , . ------11V¥
in Metodija za Zasetlauje porotnega souisca. Istro svojo letno glavno skupščino. — Za ta ;	Radi zločina ropa
dan si Pazin nadene praznično obleko, da sta včeraj sedela na zatožni klopi pred p -tim dostojniše vsprejme došle goste. Onim rotniki 25-letni težak lyan Suban in 18-letni
goste.
Tržačanom in okoličanom, ki nameravajo, oziroma ob nedeljah radi izletajo ven v svobodno naravo, je dana ta dan kaj lepa pri-
tesar Dominik Perhavc.
Perhavc in Suban sta bila tožena, da sta v noči od 31. marca na 1. aprila t. 1.
lika, da izlete mej naše brate Istrane, ki jih držala mehanika Josipa Kluna, da mu je pričakujejo z odprtimi rokami. V Pazinu se neki Andrej Kravanja mogel vzeti zlato uro ta dan zbere cvet slovenskega in hrvatskega in zlato verižico, v skupni vrednosti 140 naroda v Istri, snidejo se naši narodni zastop- kron, in mošnjiček, v katerem je bilo 65 niki in čulo se bo govoriti narodnega velikana kron in nekaj drobiža. Rop da je bil izvršen čegar ime je minuli mesec pretresalo vso v ulici del Rivo, ko so vsi štirje, namreč Istro, tako, da je groze trepetala mogočna Klun, oba toženca in Kravanja, prihajali v italijanska kamora — dr. Matka Laginjo. — j mesto od sv. Marije Madalene zgornje, kjer Zatorej komur je le možno, naj ne zamudi j so bili skupaj v krčmi Ivana Ricana. ugodne prilike !	! Na včerajšnji razpravi je Perhavc trdil,
Iz Trsta poleti „Tržaški Sokol" korpo - da je bil oni večer popustil družbo, ker je tivno, ki se mu gotovo pridruži mnogo dru- j videl, da se Suban, Klun in Kravanja vedejo gih izletnikov. Odhod iz Trsta državni kolo-; nedostojno: ti trije da so namreč kričali, dvor ob 87a. Dohod v Pazin ob 11. uri 30 ' vpili in se porivali eden druzega sem ter tja min. — kjer bo slovesni vsprejem. Povratek po cesti. Vsled tega jih je on zapustil in šel iz Pazina ob 8. uri, dohod V Trst ob 10. uri sam v kavarno „AH* Alba". — Suban je pri-
45 min. zvečer.
Torej na svidenje v nedeljo ob 8*30 zjutraj na državnem kolodvoru! Na svidenje v hrvatskem Pazinu, kjer si bodo stiskah roke bratje iz ponosne Pule, prelepe Voloske
m
znal, da je šel s Klunom in Kravanjo. Hkratu se je pa Kravanja oddaljil od njiju in takoj za tem je bil Klun začel vpiti, da je okraden. Ker je on mislil, da Klun obdol-žuje njega, ga je vdaril s pestjo po očesu, Opatije ter iz ostalih krajev krepko vstajajoče na kar ga je Klun prav pošteno namlati! s
Istre.
TRŽAŠKA
ključem po glavi. — Naslednji dan sta bila on in Perhavc aretovana, dočim ni policija nikakor mogla najti Kravanjo.
Kakor priče so bih zaslišani oropani cunjar	Klun, redar Fran Vrabec, ki je are-
Precelitoval oba toženca, zakonska Klementina in
MALA KRONIKA.
V pijanosti je padel in obležal pred-sinočnjim v ulici deli' Olmo 33-letni Ivan Reja. Padši na tla se je bil težko ranil na glavo. Neki redar, ki ga je jVrnej"Č^rkv7nik7pri katerih je" bil Klun na našel ležečega na tleh, ga je spravil v bol- stan0vanju v dobi, ko se je izvršil rop, Hek-nišnico, kjer so ga zaprli v opazovalnico za tor in Ivan Ricanj Helena Andriani in Riliard umobolne.	! Fleischmann.
Nezanesljiv iztirjevalec. Pri tvrdki j Razpraya je končala s tem, da je bil Singer & Ci., ki ima na Corsu prodajalnico perhavc oproščen obtožbe, a Šuban šivalnih strojev, je bil v službi kakor iztirje- j 0b30jen na 7 mesecev težke ječe, poostrene valeč 24-letni Ivan P., stanujoči v ulici della I s p08t0m vsaki mesec.
Barriera vecchia. Ravnatelj tvrdke ga je dal,	-
včeraj predpoludne aretovati, ker je doznal, DPIlŠtVBIlB VBSti lil ZćlbcLVG.
.Slovenska Čitalnica" v Skednju
da si je pridržal 232 kron, ki jih je iztirjal
pri dolžnikih tvrdke. Ker pa im:i Ivan P.; ,. , x. . . , . 1 ■ „„ j; _ __
• ju; mn 1__n	f 1. Q	vabi na društveni izlet, ki ga pnredi v ne-
pri tvrdki 100 faon kavcije, je tvrdka osko-, dne 9 junija 1907. v Divačo z domačo
devana le za; 13» kron.	_ I godbo. Odhod iz „Čitalnice" ob 1. uri popo-
Dva sumljiva ptička, m »cer 18-letm f	postaje Sv. Andreja ob 2. in
Andrej O., prenočujoči na ljudskem preno-> -	— r J	^ " ■
jiMu V ulici Gaspare Gozri, in 18 letai Josip Po1 ™bHršil od 4.
Molino a Vento in
zastavljalnici zastaviti dve rjuhi. Neki policijski agent, ki ju je videl tam in se mu je stvar zdela sumljiva, je pa aretoval Andreja O., ki je imel ijuhi, dočim je Josip P. čakal na vratih. Agent je najprej od vedel na policijo aretovanega Andreja, a potem je šel stva*v veliki vojvodini luksem- iskat Josipa P. In našel ga je na trgu Carlo
Na vrtu gostilne g. Fr. Mahor-
„ .. . . i* - j i v i* T7 * • uiu se uu »xoil od 4. do 6. ure koncert z P., ki stanuje v uhci del Mohno a Vento m,	jem ^ ođ 6 do 8 zve£er leg
je pod posebmm policijskim nadzorstvom, sta S	ob 8.23 zvečer. V slučaju
hotela predvčerajšnjim o poludne v mestni od ^mena odloži se izlet na nedo-
b u r š k i. Na zadnji seji luksemburške zbornice je državni minister Euschen predložil zakonski načrt o vprašanju nasledstva. Po tem načrtu nasleduje na prestola velikega vojvode Viljema v pomanjkanja moških potomcev najstareja hči Marija Adelaida, njo pa njeni moški potomci. Ako ne bo ona
Goldoni. Aretoval in odvedel je še qjega na policijo, kjer so vzeli oba na zapisnik in so oba pridržali v zaporu. — Rjuhi sta bili gotovo kje vkr&deni.
Kavo je kradel predsinočqjim okolu 7. ure iz soda na vratih trgovine z jestvinami Jakoba Zatti v ulici della Fonderia 44-letni
ločen čas.
imela moških potomcev, preide pravica na 'dninar Karol B., stanujoči t ulici di Riborgo,
Bratje Sokoli!
Danes zvečer v petek 7. t. m. ob 8. uri in pol se bo vršilo v društveni telovadnici posvetovanje zadevajoč nedeljski izlet v Pazin. Vabimo torej vse brate Sokole, ki nameravajo priti v sokolski obleki,
da se tega pogovora gotovo udeleže.
*
* *
Kdor se misli vdeležiti banketa, naj to takoj naznani naravnost slavnostnemu odboru ▼ Pazinu.
V Trfctu, ane i. junija l9u7
> EDINOST< titev. 155
rftran IIT
Vesti iz Goriške.
d. Deželni odbor goriški opozoril je vse občine, da namerava izvesti poskuse z umetnimi gnojili za razne poljske pridelke, ter da se bodo v to svrho gnojila dajala brezplačno. Brezbrižnost naših ljudij pa kaže okolnost, da se je prijavilo le neznatno število naših občin in še te ne o pravem času, tako da letos na travnikih poskusov ni mogoče več izvršiti. Znamenje je to, da kmetje še vedao dosti premalo upoštevajo važnost umetnih gnojil. Poduka je treba, poduka !
d. Občinske volitve v Gorici. Govori se, da se mislijo letos udeležiti občinskih volitev tudi Slovenci. To ne odgovarja resnici in bi bilo tudi brezpomembno, ker upanja na vspeh ni uiti najmanjšega. Pač pa bi si mogli skvariti s tem svojo pozicijo v toliko, da bi se združile italijanske stranke in da bi se tako ojačil naš nasprotnik. Treba čakati, da gospodje požro samega sebe, med tem pa delati in delati !
d. Informativni biroji za trgovce ustanove se pri državni železnici. Njih namen bode pojasnjevati strankam trgovinske zadeve in trgovski promet po državnih železnicah, sprejemati prošnje in pritožbe interesentov in na sploh dajati strankam informacije v železniških stvareh. V ta namen določijo se posebni dnevi v Gorici in pri Sv. Luciji.
d. Goriška vina so v obče dobra, ali premalo plemenita. Mnogo našega vina izvozi se iz dežele, a ne da bi se točilo pristno. Pozablja se za „rezanje" drugih vin. In vendar bi se dalo z umnim kletarstvom mnogo izboljšati naš pridelek ter tako tudi zvišati ceno. Koliko se pridela briskih vin in vendar nimajo po svetu nikakega glasu. Seveda je ravno v Brdih temu vzrok tudi ljudska revščina ; vsak komaj čaka, da proda svoj vinski pridelek, ki je mnogokrat že v naprej zaaran. Sicer imamo ustanovljenih nekaj vinarskih zadrug, ali njih delokrog je doslej še pre-omejen in tudi podjetnosti ne kažejo. To pa je neobhodno potrebno, ako se "hoče kaj doseči. V gospodarskem delovanju ne sme manjkati večja poteza, kedar je materijalna podlaga zagotovljena !
Nesreča ali samomor ? Iz Bepentabra nam pišejo : Dne 4. t. m. zvečer je utonil v nekem občinskem napajališču blizu vasi 70-letni Anton Lazar iz Velikega repna št. 2. Ne ve se, je-li pokojnik ponesrečil, ali pa si je namenoma končal življenje.
Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici se bo vpisovalo v I. tečaj dne 21. in 22. t. m. ob 8. uri dopoludne.
Prosilke se imajo v spremstvu starišev ali njih namestnikov zglasiti v uradu ravnateljstva. ter se izkazati s potrebnimi listinami.
x Goriška eksportna zadruga. Odbor
te zadruge je imel v nedeljo sejo, katere so se vdeležili goriški in tržaški trgovci s krompirjem. Zadruga se bo namreč, dokler se ne vtrdi, pečala le z izvozom krompirja ; druga zelenjava pride še-le potem na vrsto. S sadjem se pa sploh ne bo pečala, ker tega tudi nima v pravilih. Ceno krompirju bo določevala zadruga in tr&ovci morajo blago plačati na licu mesta ; ti so se tudi zavezali, da blaga ne-zadružnikom ne bodo dražje plačevali, nego po ceni, določeni od zadruge. Z zunanjimi trgovci se zadruga ne bo spuščala v promet, dokler se dobro ne vživi in spozna solidnost dotičnih. Ponudbe je poslala mnogim inozemskim trgovcem. Radi povedanega se jih pa letos ne more še vpoštevati. Uzrok, da zadruga ni sprejela v svoj delokrog tudi izvoz sadja, je ta, ker se sadje prav lahko pokvarja, na čemer bi bila le izguba, a zadruga hoče v prid družabnikov le solidno in varno postopati. Toliko v odgovor dopisniku v pone-deljski številki.
24 ur v gozdu z zlomljeno nogo. Gospod Ivan Rollett, posestnik žage v Lo-kavcu pri Ajdovščini, je šel s svojim psom proti trnovskemu gozdu po opravkih. Spod-taknil se je ter padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Sedaj je bil visoko gori v gozdu, daleč proč od ljudij, sam s psom. Klical je na pomoč, zvesti pes je lajal in letal okoli, da bi koga priklical, ali celih 24 ur zastonj. G. Rollett, ki se ni mogel ganiti, je bil že obupal ter je napisal na kos papirja svojo oporoko. K sreči je vendar prišel tam mimo neki kmet, katerega je lajanje psa spravilo na kraj nesreče. Sel je takoj po pomoč, na kar so prenesli g. Rolletta na njegov dom v Lokavcu.
Nova vojašnica v Gorici. Vlada je potrdila načrt za zgradbo kavalerijske vojašnice, ki bo stala blizu artilerijske.
lfesti iz Istre.
In vendar je res: italijanski katoliki so vrgli ven italijanske duhovnike.
Prejeli smo: Ko smo nedavno sporočali »Edinosti", da so iz italijanskega političnega društva izključili italijanske duhovnike, so mnogi zmajevali z glavo in so skoro zamer-jali „Edinosti", ker priobčuje take „neverjetne stvari". Ne čudimo se temu, kajti to je res unicum na božjem svetu, da se katoliške duhovnike meče ven iz katoliških društev!!
In vendar je ta neverjetna vest, — resnična. Potrja jo tudi „Naša Sloga" v polnem obsegu. Priprosti meščani do skrajnosti ogorčeni po znani dvolični, nepošteni in nekrščan-ski igri rovinjske duhovščine na dan ožjih volitev, so jednostavno izključili iz rečenega političnega društva vse duhovnike, izvzemši jednega j edinega kapelana, ki je ostal mož in moralen politik. Si-li moremo misliti huje ljudske sodbe in — obsodbe ?!]
Iz Doline nam pišejo 3. junija 1907 : Pred dobrim letom se je osnovalo tu v Dolini „Konsumno društvo", ki pa je bilo do sedaj navezano na skromne prostore v hiši g. Ivana Slavec. Društvo dobro napreduje, ker mu je odbor res marljiv in delaven. Z veliko muko si je društvo nakupilo lastno hišo (kjer je bila do sedaj c. k. finančna straža) in jo preuredilo za gostilno. Nakup .hiše in predelava staneta mnogo denarja, vendar tudi to se je premagalo s pomočjo naše ugledne „Tržaške posojilnice in hranilnice". V soboto dne 8. junija t. 1. se društvo preseli v svoje prostore in odpre v nedeljo dne 9. junija gostilnico v njih. Hiša je lepo urejena, ima 3 gostilniške sobe in poleg hiše prostran zračen vrt. Ima tudi sobe za prenočišča. — Dokler je dobiti vino od domačih producentov — kmetov, toči vedno domače vino ; ko pa ga je zmmjkalo doma, pa ga nakupijo v bližnji okolici. Tako si je tudi sedaj poskrbelo prav dobro kapljico. Poleg vina se bo točilo tudi plzensko pivo in bodo na razpolago jedila po nizkih cenah.
Priporočamo slavnemu občinstvu, da v čim večem številu pohiti dne 9. junija v našo Dolino. _
Vesti iz Koroške.
Društvo „Drava". Za društvo „Drava" se je nabralo v društveni gostilni v Rojanu dne 30. junija pri mizi g. poslanca Gerdola in g. Lavrenčiča, trgovca iz Ljubljane, 8 kron. Denar je vsprejel blagajnik „beljaškega omizja", g. Hochmiiller. Srčna hvala.
Ziljska železnica. Lokalno železnico Podklošter-Šmohor nameravajo podaljšati do Kotelj (zgornja ziljska dolina) in se bo revizija proge vršila od 17.—19. junija t. 1. Z ozirom na dejstvo, da se sedanja kratka proga le slabo izplačuje, je želeti, da bi to progo res podaljšali, ker le tako je možno, da promet na tej progi postane bolj živahen. Da se bo zidala, o tem ni dvoma, ker se je v Kotljali nastanilo vojaštvo, česar prej ni bilo. Lahi delajo skrbi...
Celovec. Nemci, posebno v Borovljah, se jezijo, ker je bila med brzojavkami Hribarju tudi nemška brzojavka iz Borovelj od tamošnjega mojstra-puškarja AVerniga. Hribarja imenujejo „nemcežrca". Ker pa je „Narod" objavil brzojavko v originalu, pravijo, da se nemški jezik ni še nikoli tako oskrunil. Ali so smešni! Ubogi revčki!
„Slovenec" snubi pri Korošcih. Neki koroški rodoljub nam piše: V sobotni štev. od dne 1. t. m. piše „Slovenec" na uvodnem mestu, da so bile trditve o zvezi dr. Brejca in msgra, Podgorca s kranjskimi liberalci neutemeljena domnevanja na napačni podlagi, „preklicuje jih v polnem obsegu ter izjavlja, da naj se vse to smatra, kakor da bi se ne bilo pisalo". Na to se še v eni notici bahato sklicuje na to svojo lojalnost. Kar spodaj v drugi notici pa piše : „Slov. Narod" včeraj nakrat socijalne demokrate proglaša ,.za stranko spodobnih ljudij" . .. Koroški Slovenci si sedaj lahko v „Narodu" ogledajo politično vetrnjaštvo slov. liberalcev". Izzivalna zafrkacija zadnjega stavka je očividna in se more z ozirom na uvodni preklic nazvati prav hinavsko. Kajti ta stavek nam priča, da je uredništvo „Slovenca" še vedno trdno prepričano o zvezi Koroških Slovencev s kranjskimi liberalci in da ne zamuja nobene prilike, da ne bi kazalo na zadnje, češ: tak je tvoj zaveznik ! 0benem obsega ta stavek polno negacijo gorenje izjave. Vsak razsoden človek si more ustvariti sodbo o iskrenosti „Slovenčevega" preklica. To napravlja vtis, kakor da bi se oni ljudje z vsem tem manevrom delali norca iz nekoga. Pa saj bi to ne bilo čudno od njih. ki 60 v službi za narod osivele može nazvali „politične otročaje" radi tega, ker so se potegnili za lastno kožo in so jim za to celo na katoliškem shodu in v kat. listu obljubovali palico. Sicer pa naj se ti možje spomnijo lastnih besed: „tužni Korotan je rana, ki je ne prebolimo nikdar, dokler se vnebovpijoča krivica ne popravi". Vederemo.
Vesti iz Kranjske.
Potres v Kostanjevici na Dolenjskem.
Opazovališču v Kandiji se poroča * iz Kostanjevice : „Včeraj dne 3. junija ob 2. uri zjutraj je bilo občutiti tu kratek potresni sunek z navpično smerjo". Opazovalec v K. dostavlja: Ta potresni pojav najbrže ni lokalen. Ako pa je bil, je pričakovati, da mu v doglednem času slede ob tej potresni črti drugi občutliiveji.
Velik ulom. V Radečah pri Zidanem mostu so v noči od srede na četrtek tatje ulomili v prodajalnico Frana Gschella, pobrali v gotovini 3600 kron, nekaj hranilnih knjižic in nekaj jest vin.
Zupanom v Mirnipeči je izvoljen narodnjak Alojzij Hude.
C. kr. državna gimnazija v Ljubljani je imela v minolem šolskem letu po
uradnem izvestju 103 nemške dijake med 569, to je 18 odstotkov, in za te 103 dijake so na gimnaziji nemške vsporednice. Na ljubljanski realki pa 300 slovenskih dijakov ne more dobiti slovenskih paralelk.
Tujci v Ljubljani. Meseca maja je prišlo v Ljubljano 4488 tujcev, 258 več nego v prejšnjem mesecu in 388 več nego meseca maja lanskega leta.
Porotne razprave v Novem mestu so pričele dne 3. t. m. Prvi slučaj : Matevž Rogelj iz Št. Vida na Dolenjskem radi posiljene nečistosti na škodo svoje lastne 13 letne pastorke. Obsojen je bil na 5 let težke ječe. Drugi slučaj : ubojstvo na Čatežu. Hudodelstva obdolženi Košir z izredno milostno uporabo le na 3 leta težke ječe. Razpravo je vodil predsednik okrožnega sodišča. Drugi dan 4. junija je bil jako zanimiv slučaj zakonske drame ,iz kmetskega življenja • poskus umora žene na možu. Podrobnosti te razprave sporočimo še.
Kritična znamenja. Z Dolenjskega nam pišejo : Danes dne 4. junija so se ponovno pojavila jako kritična znamenja oddaljenih elementarnih izbruhov,
Vesti iz Štajerske.
Staroslovenske grobove so razkrili v Hajdinu pri Ptuju. Izkopali so dosedaj 15 dobro ohranjenih okostnjakov, pri katerih so našli nad 50 raznih kovinskih, lepo izdelanih predmetov, kakor igle, prstane, uhane, vrče i. t. d. Te predmete sta si ogledala merodajna učenjaka dr. Hoernes in vladni svetnik Szombathy na Dunaju ter jih spoznala takoj za slovanske iz 6. in 7. stoletja. To so dosedaj prvi taki grobovi na slovanskem jugu, ki pričajo, da so prišli Slovenci prej v te dežele, kakor trdijo zgodovinarji.
Razne vesti.
Sumljive ladije na finski obali.
Iz Petrograda poročajo, da so na finski obali opazili mnoge parnike. Sumi se, da so doveli orožje za revolucijonarce. Radi tega je ministerstvo skleniio, da se ima finsko obalo strogo nadzorovati.
Tovarna pohištva v TRSTU
ulica detla Tesa
št.
Razglas.
Dne 23. t. m. ob 4. uri popoludne oddala se bo potom zniševalne dražbe zgradba vodovoda v vasi Dolenje.
Dražba se bo vršila na licu mesta. Cena je prevdarjena na g 108 K 88 vin. in se ta cena ne zviša.
Za najboljega ponudnika se bo imelo onega, kateri bo označeno ceno največ znižal.
Vsaki ponudnik ima položiti vadij v znesku K 455. Zdražitelj dela bo moral zvišati vadij v znesku 10% dotične zdražnine.
Načrt in prevdarek si lahko vsakdo ogleda v občinski pisarni v Jelšanah med uradnimi urami.
Žianstvo občine Jelšane v Istri
dne 4. junija 1907.
Župan: Valenčič.
Podpisano društvo a tem naznanja, da bo v nedeljo, dne 9. junija t. I.
otvoritev krčme
t novih drnStvenih prostorih t lastni hiši v Dolini hšt. 61.
Popoludne se začoe prosta zabava z godbo, petjem, umetalnimi ognji in plesom. — Začetek ob 2. url popoludne.
' Svirala bo polnoštevilna godba iz Sv. Marije Magdalene spodnje.
VSTOP VSEM PROST.
Preskrbljeno je za dobro postrežbo z jedili in pijačo.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Konsumno društvo v Dolini.
ktev. 46
ZALOGA Piazza - -Rosario št. 1
KATALOGI, NAČRTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO.
ANI ON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačrtica
Trst, ulica Torrento št. 34 (t mi Mi: „£lta ituova cltth di Criesfe".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste.	—
Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novo*»<
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejetna od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop
ZAHVALA.
Podpisani izrekajo globoko čutjeno zalivalo za mnogoštevilne dokaze sočutja povodom smrti njihove nepozabne pokojnice
MARIJE udove REBEK
rojene ČERNE.
Posebno se zahvaljujejo uradništvu c. kr. okr. glavarstva sežanskega za tolažilen dokaz sočutja, uradništvu c. k. namestništva, ki je izkazalo pokojnici zadnjo Čast, učiteljstvu sežanskega pol. okraja za skupno pismeno izraženo sočutje, darovalcem vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba ali pa na drug način izkazali svoje sočutje.
Vsem, ki so nas v teh težkih urah tolažili, bodi iskrena zahvala !
V BARKOVLJAH, dne 6. junija 1907.
Žalujoči rodbini: REBEK - TREO.
Kovač - Mehanik, avtorizoMi inštatator za voio, plin, Uosefe in fcopelji.
Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (bloiklje) in šivalne stroje
ulica Madonna del Mare St. IO. — Telefon 1949.
CENIKI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
ohištvo
in elegantno
SS* po zmernih cenah "K*
Rafaele Italia
TRST — Via Maleanton 7
DOBIVA SE V VSEH motaimjam
DOBIVA SE V VSEH TMAgN hSL
revmatizmu in protin
- TEKOČINA GODINA S
Stran IV
> EDINOST c štev. 155.
V Trstu, 7. junija 1907
HOTEL BALKAI ^"^S^fiSS HOTEL. BALKAN
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 6. junija :
Bekesf»y F. častnik, de Wallandt J. Častnik, Peotz N. Čast., Kapussvar ?R. Čast., Clujkeski L. £ast., Farka* P. Čast., Tardy E. čast., Benasič A. iast., Hinner A. čast., Silbersdorf F. čast., Fesory B. čast., Bauer I. čast.. Vaaco I. čast., Gaay G. č. PBESSBURG, Benesch L Č. POSZOKY. Zsidon L Č., May L. č. BUDAPEST, Berti L. č. PRESSBURG HaBelinger H. č.. Magala L. č. TRENCSEN, Cvu-Ček F. č. POSZOXY, Partas I. prof., Bonjas D. stud., Drenovač L. st. Dodig M. st, ZAGREB, lleesner J. trgovec GRAFESSTEIN, Ruzicka G. tr. REKA, Bunč M. učitelj, Scharf I. zasebnik, Hribar D. trgovec LJUBLJANA. Mach I. zasebnik GRIES. Dr, Stanger A. odvetnik VOLOSKO, Steinbach F. čast. DUNAJ.
r
MALI OGLASI.
1

Mali oglaai računajo se po 3 sto t. besedo; mnatnotiakane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 atotink ,.	Plača se takoj. =====
a
cq ena soba s tremi posteljami, ali ena
---- •— -i----— J-—- - i*
Išče	z eno in druga z dvemi; le za 15 dni.
Naslov pod : ^Stranci" na „Inseratni odd. Edinosti".
654
Staro železo
Caceia St. 17.
kovino in kavčug se kupi. Skladišče ulica Antonio
618
Ririlrpli skoraj nov preda se radi odpotovanja DlUlliOlJ po jako ugodni ceni. — Naslov pove -Inseratni oddelek Edinosti".	1006
fincnnffl Oft lat z dobrimi spričevali, vešč UUo|IUU CO It/l slovenskega, hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika, išče primerne službe-Naslov: Anton Ažanič, ulica Massimo d' Azeglio 2.
635
Išče se
nosti".
vajenca za trgovino mešanega blaga. Naslov pove „Inseratni oddelek Edi-
581
Javni ples
bo v nedeljo, dne 9. junija
v Šforjah pri Sežani.
Svirala bode godba iz Nabrežine.
Na obilno udeležbo uljudno vabijo
PRIREDITELJI.
Posojila:::
osebam vsakega stanu po
OT- 6 VI.
obresti v 5, 10 in 20 letih. Na razpolago veliki in mali kapitali na prve in druge dobre vknj:2be na stavbe in zemljišča od 4l/4 do 6%. Kupava in prodaja stavb, posestev, hifi, zemljišč, prodajalnic itd. Menjava nepreorčnin v mestu z onimi v okolici, ra Krasu in Istri. — Za natanČneja pojasnila obrniti se pismeno ali ustmeno do zapriseženega zvedenca
(jiovanni Spanghero, TRST, ulica Carlo Ghega St. 3.
Giovanni Sardotsch & Co.
(prej v službi tvrdke Zennaro e Gentilli)
Trst, ulica Vincenzo Bellini štev. 5, Trst
(ogel San Spirldione {hiša Brunner]
Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene, stvari, porcelane in svetiljke. — Vse potrebno za razsvetljavo na plin. — Specijaliteta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. — Zmerne
cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na domu.
ki se misli ustanoviti v Trstu, išče
primerne prostore
obrnjene na severno stran, za izvrševanje fotografske stroke v bližini : : :
NARODNEGA DOMA
ali drugje na primernem kraju. Naslov pove „Inseratni oddelek Ed." pod št. 622
V/NV KJIGOVEZNICA /\V/\ j
Tovarna trgovskih registrov ■
Gustavo Tassini & Figlio
Trst,Via Porporella št. 5 - ogel Via iella Sanita^
Kdor izmed kleparskih
pomočnikov, ki je vešč v svoji stroki in vesten, se želi samostojno kot obrtnik nastaniti, naj se obrne na
„Občeslovensko obrtno društvo"
= v Celju -
tam se dobijo vsa zadevna pojasnila.
Ni je boljše namizne pijače
katera bi bila t poletnem času bolj hladilna za otroke in odrašeene, nego je
jabolčno vino.
Ima malo alkohola in je najpriprarnejša namizna pijača za bolehne osebe (želodec - nervoznost - rev* matizmi itd.) — Priporočeno od vseh zdravnikov.
gr Buteljka 1 liter 56 stotink
(buteljko treba vrniti)
Glavna zaloga v Srstu
Ulica SS. Martiri št. II.
Pošilja franko na dom, ako se naroČi po dopisnici.
TRST
COESO Št 4
GORICA
corso Verdi 45
Gal
Blastični ovitki rudeči ali črni za trtne cepiče
I.a vrsta kron 25 50 \ ... Il.a .. „ 23-50 f Za ^^
Pošilja se tudi na deželo poštnim povzetjem.
Agencija MERKUR
TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef. 1874
Komisije in zastopstva
Informacijska pisarna.
Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciril-Meto-dijevo ličilo, pražke gnjati, surovo maslo, med itd. itd.
Čokolada Kakao
Edin a zaloga tvrdke Kugfler - Henrik G-erbeand
FRASCESCA TOIUJSEK — Trst, ulica San Spirldione 6.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono it. 847. - Via dell& Stazione Štv. 7. - Telefono It. 84 7
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- (Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in pmalule blaga na rce pmge.i
Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
imr Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPKOH
Točna postrežba in nizke cene. "^MR
v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancije
— — — se vdobi pri--—
(nasleSDit G. Dalla Torre Giacomo jvtacerata ulica deli' Acpdotto 3
ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne.
pohištvo in tapetarije
„Tržaška posojilnica in hranilnica

registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
p** 4°io ^m
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po o72°/o> na menjice po 6°/0, na zastave po 5 Vs7o
in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
Poštno - hranilnfčni račun 816 004
Samo za malo časa!)_[Samo za malo časa?
Prodaja izgolovljenih oblek
za otroke in odrasle =
v velikej izberi in po vsaki meri
v prodajalnic ul. Faraeto 5 |j
(Largo Santorio Santorio) po zelo nizki ceni. Nikdar ni bila taKa cena v Trstu
Obiščite prodajalnico :::::: in boste se prepričali!
.\\V\\\\\\N®aMBI
A\\\>l
Slovenci! Podpirajmo
„Dijaško podporno društvo" v Trstu
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, via delle Ombrelle št. 5
Guido e ttgo Cocn
100.000 buteljk od šampanjca
za refoik
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, bor-deai>x, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra "in 1 in pol litra. Damjane iz == stekla opletene.
Prevzamejo se dopošiljatve u deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
Motocikli in trikolnice za prevažanje.
notnen
Dospele so !
Najokumeja eleganca in lahkota, prosti tek da se spravi kolo v tek na mestu, naravnoften odhod brez sunka in stresa, menjava hitrosti med vožnjo — možnost, da se premaga lahko vsako reber — ----micK ————