UNIONE PTJBBL. rCTTA ITALIANA S. AJtIA nCLUSTVA p« la : UNIONK PVBBUOm HALIANA 8. MILANO. Cinque giorni di battaglia in Martnarica SO carri armati fuori cornbattirnento sni settore di Tobrak La IV.a brigata corazzata inglese atmientata — Rešil a Sollum — 27 aerei nemici abbattnti H Quartiere Generale dele Forze Armate eomunica In data di 24 novembre il segmente boUettlno di guerra il 540: Anche ieri, quinta giomata della grande bBftaffffa (H M"rmarir" la I.tta tra le for-ae italo-tedesehe e quelle britanniehe non mezzi corazzati e blindati sono state vaU-faa avuto sosta dal mattlno alla sera. Accaniti eombattimenti terrestri e aeni ■i sono rinnovati nel vasto quadrilatero de-sertico Tobruk — Bir El Gobi — Sidi Omv — Sollum. Altre sortlte dalla plazzaforte dl Tobruk ten tate daj nemioo con targo impiego dl mezzi corazzati e blindate sono state vali-damente contrastate dalle nostre fanter»e e artiglierie, in stretta cooperazione con reparti germa niči. Su qn« sto settore, dove II nemico ha riportato gravi perdite nm»-ne, sono stati gia messi fuori comnattimen to non meno di 50 carri annati nonchc altri mezzi blindati. A sud e a sud est della piazzaforte, divisioni italiane in unione con u ni ta corazzate germaniclte e col concorso di reparti aerei dell'asse han no rotto note vol i forze mecanizzate nemiche distrug-gendo e danneggiando gravemente mo*ti carri e automezi di vario tipo. Sono sta*i catturati prigionieri e inflitte perdite rile-vanti. Ad ocddrnte dl Sollum nei combatti-mcmti sostenuti nel giorni 22 e 23 contro le forze corazzate nemiche, i britannici ban no subito notevoli perdite. AJcune loro tmita sono state fortemente logorate o completamente distrutte, come e avvenito per La qnarta brigata corazzata il cul to-mandante generale Sperling e stato fatto j prigioniero. Sol fronte di Sollum dove dal pomerig*,lo del 22 la dlvlsione »Savona« e fortem -it' impegnata da forze nemiche appoggiate da intenso fuoco dl artiglieria e soatenute da unita motorizzate e aeree, gli attacchi e contrattacchj si sono alternati aenza tre-gua. Numerosi mezzi corazzati nemici «omu gia stati distmtti e inutJIizzati e molte perdite sono state causate allattacoante da "e nostre truppe che tenacemente resistoue Le baterie contraeree della divisione hanno abbattuto in fiamrue due velivoli %v-versarL In numerosi eombattimenti aerei rta».»-tano gia abbattnti dalla caccia tedesca die-cl apparecchl nemici. I nostri caccia tori ne hanno abbattnti ln flamroe quattord»ei e mitragliati efficacemetite parechi altri La colonna motorizzata britannica sp»n tasl nel dese rt o cirenaico ha attaccato »n nostro piceolo presidio a van zato a nord dei-Poasi di Gialo. D presidio e stato sopra-fatto d o po essersi strenuamente difeso <*d a vere Inflitto perdite al nemico. In Africa Orientale sol fronti di Goad*,r, azioni locali di nostri reparti avanzati e efficaci tiri delle artiglierie della piazra. La n ostra caccia ha mitragliato aceampa-menti nemici a sud di Azoso. Ad ovest di Marsa Matruh on grosso p»-roscafo nemico seortato da quattro caccia-torpedinlere e da aviazione e stato colpito con due siluri da nostri aerosiluraiiti, che hanno anche abbattuto nn veiivolo e sono rientrati alla base benehe gravemente dan-neggiati. II piroscafo si e arrestato sban-dando. Ad oecidente di Tobruk e stato caf-tura to un motoveliero inglese armato, con 11 re lati v o equipaggio. Pet đul borb v Marmariki 50 tankov izločenih iz borbe na tobruSkem odseka — 4* angleška oklopna br gada uničena — Oipor v Solunu — 27 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja 24. novembra naslednje vojno poročilo št. 540: Tudi včeraj, peti dan velike bitke v Marmariki, se je borba med italijansko-nem-škiml in britanskimi silami nadaljevala brez prestanka od jutra do večera; srdite borbe na kopnem in v zraku so se neprestano ponavljale na velikem puščavskem Oetverokotu Tobruk—Dir El Gobi-Stdl Omar—Sollum. Nove Izpade sovražnika lz tobruške trdnjave, ki so bili izvršeni z veliko uporabo oklopnih in motoriziranih sredstev, sta nasa pehota in topništvo v tesnem sodelovanju s nemSkbni oddelki —ljiLfluo zadržal L V tem odseku, kjer je sovražnik utrpel velike človeške Izgube, je bflo izločenih iz borbe najmanj 50 tankov ter drugih oklopnih vozil. Na jugu in jugovzhodu trdnjave so italijanske divizije, povezane 1 nemškimi motoriziranimi edlnlca-■ri ter ob sodelovanju letalskih oddelkov osi uničile znatne mehanizirane sovražne sUe, pri čemer so uničile in težko poškodovale mnogo tankov tn avtomobilskih sred-atev racnega tipa; zajeti so MU ujetniki ln •pri mdejajie sovraJaiilm hude Izg-abo. Zapakdno od Sdlama so Ang-leJU v spopadih v dneh 22. In 28. t. m. z nasprotnimi motoriziranimi silami utrpeli velike Izgube: nekatere edinice so bile močno prizadete aH popolnoma uničene, kakor se Je n. pr. zgodilo s četrto motorizirano brigado, katere poveljnik general Sperling je prišel v ujetništvo. Na bojišču pri Soli u mu. kjer je od popoldne 22. t. m. divizija iSavonat močno zaposlena spričo delovanja sovražnih sil, ki jih podpira silovit topniški ogenj, a jim pomagajo tudi motorizirane in letalske edl-nlce, ao se napadi in protinapadi menjavaš brez prestanka: številna mehanizirana sovražna sredstva so bila fce uničena ali izločena iz borbe in mnogo Izgnb so napadalen povzročile naše čete, ki se trdno branijo. Protiletalske baterije te divizije so se-strellle v plamenih dve sovražni letali. V številnih zračnih bitkah so nemški lovci doslej sestrelili že 10 sovražnih letal. Naši lovci pa so jih v plamenih sestrelili 14 ter uspešno obstrelili s strojnicami več drugih. Neka motorizirana britanska kolona« ki se je pomaknila v cirenajško puščavo, je napadla neko našo malo prednjo posadko severno oaze Djalo. Posadka je bila po trdoglavi obrambi in potem, ko je povzročila sovražniku izgube, premagana. V vzhodni Afriki, na bojiščih pri Gon-riarju, krajevno omejene akcije naših prednjih oddelkov ter učinkovit ogenj topništva lz te naše trdnjave. Naši lovci so obstreljevali s strojnicami sovražna taborišča južno kraja Azozo. Zapadno od kraja Marsa Matruh je bila zadeta velika sovražna ladja, ki so jo spremljali štirje rušllci ln letala, in sJcor z dvema torpedoma naših torpednlh letal, ki so sestrelila tudi neko letalo In se vrnila na oporišče navzlic poškodbam. I^adja se je pri priči ustavila in se potopila. Zapadno od T obruka je bila s posadko vred zajeta oborožena angleška motorna jadrnica. Angleško priznanje Rim, 25. nov. s. Po tolikšnem propagandnem vrisču, češ da bodo naše sile premagane v najkrajšem času, po Churchillu v dveh urah, se je ton angleške propagande spremenil. Predvčerajšnjim je v Reuter-jevih poročilih iz Kaira s stisnjenimi zobmi zatrjevala, da Italijani še niso premagani, ker ne kažejo znakov panike. V včerajšnjem komunikeju angleškega generalnega štaba, ki je bil objavljen v Kairu, se pri poznava, da se bije borba z največjo odločnostjo na obeh straneh. Iz drugih "sovražnih virov so se čula priznanja, da velika bitka še daleč ni končana. Londonski radio je včeraj ob 13. trdil, da je bil položaj zmeden in da so italijanske oklopne čete ojačile odpor, ob 18. pa je izjavil, da ni mogoče napovedati izida bitka. Reci se more samo, da se borimo z največjo odločnostjo in da se prav tako bori tudi sovražnik. Angleška obveščevalna služba je objavila komentar o bojih v vzhodni Afriki in med drugim poročala tudi o izgubah tankov in oklopnih avtomobilov, ki naj bi bile precejšnje. Enako priznava, da je an- . gleško letalstvo v Libiji doslej izgubilo I 24 letal. Prva Saza marmariške bitke Junaški odpor divizije Ariete — Najhujše izgube nika v borbi na dri Z bojšča v Marmariki, 25. nov. s. V prvih dneh marmariške bitke so bili napori večjega dela napadajočih Angležev osredotočeni na odsek naše oklopne divizije Ariete. Glavni pogoj za uspeh pričetega angleškega manevra je bil pačeč odseka te divizije. Zato je morala divizija vzdržati glavno težo sovražne ofenzive. Divizija se je junaško izkazala in je čudovito vzdržala silen pričet-ni sunek in hrabro odbila vse nadaljnje napade. Ohranila je toliko moči. da je v protinapadih prizadejala sovražniku najtežje izgube. Junaška divizija je uničila ali zaplenila nič manj kot 300 motornih vozil :n ujela več sto ljudi. Odpor in reakcija divizije Ariete. na katero Angleži niso bili pripravljeni, sta prekrižala angleške načrte. Nasprotniki so bili zbegani, ko so bili njih tajdd uničeni ali izločeni iz borbe. Angleški ujetniki 00 odkrito izrazili občudovanje za nase tankovake oddelke. Sovražnik je več dni obnavljal napade in vrgel v boj nova oklopna sredstva in tanke, toda prodor mu ni uspel. Naši ljudje ao se vsi vrgli v bitko z največjo vnemo. Tankovskd oddelki se niso mogli brzdati ln so hoteli vedno znova v borbo. Mnogo ranjenih vojakov, ni hotelo zapustiti svojih postojank, dokler borba ni bila končana aH dokler jih niso s silo odnesli. V tej bitki so se ponovno uveljavile velike sposobnosti italijanskega vojaka. Ker niso mogli prodreti v črte divizije Ariete, so se Angleži pognali proti odseli ini drugih italijanskih in nemških divizij. Srdite borbe so se razvile zlasti v vihudumi delu Marmarike. Kljub velikim naporom sovražnik ni dosegal zaželjenih uspehov m Obletnica paleta proti kominterni Berlinski sestanek zastopnikov mladih narodov bo položil ideološke temelje novega reda v borbi proti boljševizma, židovstva in angleški plutokraciji Berlin, 25. nov. a Nemška polslužbena agencija je objavila naslednji komunike: V zvezi z obletnico pakta proti kominterni se 24. in 25. novembra zbere v Berlinu mnogo državnikov sil, ki sodelujejo v borbi proti boljševizmu, da potrdijo svojo voljo za nadaljnjo borbo proti svetovnemu boljševizmu. Zborovanje državnikov se bo pričelo v torek v okviru posebne uradne svečanosti. Berlin, 25. nov. a. V berhns&ih oofitičnih krogih naglasa jo danes z. velikim zadovoljstvom zgodovinski pomen, Iti ga bo imel jutrišnji berlinski sestanek delegacij devetih držav z vseh deflov sveča, ki bodo ponovno poudarile enotno ideologijo, ki se pravkar uveljavlja med narodi v borbi -roti svetovnemu boljševizmu. Obnova pakta proti kominterni. ki je bil sklenjen pred petimi leti ti ki so se mu pozneje pridni žille Španija Madžarska m Mandžurija pa bi moral z jutrišnjim dnem zapasti, daje vsem narodom, ki sodelujejo v borbi proti Sovjetski Rusiji, priliko, da ponovno proglase in pot rde ne le skupnost svojrb interesov nasproti tujemu imperializmu, marveč ruda solidarnost v svojih namerah in načrtih glede socialnih, gospodarskih m duhovnih problemov, ki jih bo treba rešiti v okviru novega reda. državnikov Berlin, 25. nov. a Včeraj zjutraj je prispel v Berlin zunanji minister grof Ga-leazzo Ciano, ki bo zastopal Italijo na sestanku državnikov sil, ki sodelujejo v borbi proti boljševizmu. V njegovem spremstvu so visoki funkcionarji zunanjega ministrstva, Z istim vlakom se je pripeljal tudi nemški veleposlanik von Mačk erLsen. Na železniški postaji, ki je bila okrašena z italijanskimi in nemškimi zastavami so italijanskega zunanjega ministra sprejeli nemški zunanji minister von Ribbentrop, gospodarski minister dr. Funk, državni podtajnik zunanjega ministrstva W6r-mann ter pooblaščeni ministri dr. Clodius, Wiedel in Heizmann. Oba zunanja ministra sta se nad vse toplo pozdravila in si izmenjala izraze iskrenega prijateljstva. Na postaji so bili tudi veleposlanik Alf ieri, vsi funkcionarji italijanskega veleposlaništva, zastopniki fašistične organizacije in množica višjih funkcionarjev raznih nemških ministrstev, ki so italijanskemu miriistru priredili navdušen sprejem. Četa vojakov z zastavo in godbo je na trgu pred postajo izkazala italijanske- mu državniku vojaške časti, množice ljudi pa so mu navdušeno vzklikale. Zunanji minister von Ribbentrop je grofa Cia-na pospremil do palače, v kateri se je nastanil. Včeraj dopoldne **a prispela v Berlin tudi madžarski predsednik m zunanji minister Bardosev ter hrvatski zunanji minister Lorkovič » svojimi spremstvi. Na anhaltski postaju ki it bila okrašena z zastavami držav, ki jih veže pakt proti kominterni. je oba državnika sprejel nemški zunanji minister v družbi uglednih zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ter na rod no-socialistične stranke. Bei'ltn, 85. nov. s. Italijanski zunanji minister grof Ciano je prvi dan prebil v italijanskem poslaništvu kot gost poslanika eksc Alfierija, s katerim se je razgovar-/al o perečih zadevah. V Berlin je prispel tudi danski zunanji minister. Danska agencija Ritzau beleži v tej zvezi, da se je tudi Danska odločila pristopiti k antikominternskem paktu. Uradna objava o pristopitvi bo objavljena v kratkem. Pakt bo danes podpisal danski zunanji minister. Tudi začasni predsednik rumunske vlade Mihael Antonescu je davi prispel v Berlin. Za novi svetovni red Programske točke berlinskih antikominternskih dni Rim, 25. nov. s. Sestanek zastopnikov narodov, ki se bore proti boljševizmu je treba smatrati za nekako splošno mobilizacijo najboljših evropskih sil za obrambo kontinenta pred boljševiškimi in pred pro-tievropskimi silami, ki so z njimi zvezane. Odkritja o ogromni oborožitvi boljševikov, da bi se z njimi na Evropo, in anglo-ame-riška odločitev o pomoči boljševizmu pri njegovem osvajalnem načrtu, so v Evropi izzvale nujno kontinentalno solidarnost pod skupno zastavo. Berlinski sestanek je zgodovinskega pomena. V glavnih mestih osnih držav opozarjajo v tej zvezi na sledeče bistvene točke sestanka: 1. Berlinski sestanek se opira na ideološko in duhovno osnovo in predstavlja enega izmed temeljev noVega svetovnega reda, ki bo izrazito proti bol j še v i škL 2. Po zmagah na vzhodnem bojišču je odstranjena vojaška nevarnost, treba pa je likvidirati boljševikom naklonjena gibanja in prevratne klice, ki so jih mednarodno židovstvo ali intrige anglosaških plutokratov posejale po Evropi. Evropska življenjska sila nasprotuje finančnim interesom plutokracije, židovskih Anglosa-sov, ki hoče imeti v Evropi čim bolj iz-prideno maso. Pakt proti kominterni, ki je premagal bistven pojave ruskega boljševizma, mobilizira prave in zdrave sile Evrope proti vsem internacionalističnim doktrinam, s pomočjo katerih skuša židovstvo oslabiti Evropo. 3. Sile osi, ki so usmerile vojaške probleme nasproti neizprosnemu vojaškemu zaključku, hočejo zdaj ustanoviti duhovne in moralne temelje bodočega svetovnega miru, ki ne sme biti samo političen, temveč tudi gospodarski tn socialni mir. Kot žarišče te duhovne in moralne organizacije zbira os okoli sebe tiste države, ki se strinjajo z njenim programom. 4. Boljševizem kot novi izraz starega ruskega imperializma in komunizem kot politična in socialna manifestacija židovskih intrig nimata mesta v novem svetovnem redu. Enako izključuje novi svetovni red iz svojih vrst veliko politično in diplomatsko izkoriščevalko boljševizma, t. j. mednarodno židovsko in anglosaško plutokracijo z vsemi njenimi klikamj in klienti. 5. Trojni židovski zamisli gospodarskega internacionalizma, filozofskega materializ-ma in socialne razredne borbe postavlja berlinski sestanek nasproti trdno silo vseh mladih narodov sveta, ki se združujejo za ustvaritev pravičnejše in poštenejše mednarodne organizacije, v okrilju katere mora vsak narod skrbeti za svoj napredek po svojih lastnih nagnjenjih in navadah, brez politične hegemonije in gospodarskega tl-ranstva. Nad vsem tem pa je skupni načrt za socialni red, gospodarsko varnust, politično poštenost in duhovno vzvišenost. Sestanek na Atlantiku je proklanv.ral hegemonijo anglosaške rase in ruskega boljševizma nad neoboreženim svetom, ki ga upravljajo židje in to v skladu z interesi mednarodnih velek.apitaVstov. Sestanek v Berlinu proklamira, da je svet svoboden za vse in da pripadajo svetovna ceste tistim, ki delajo. Nobene nadvlade, temveč pravičnost, kruh in pravica do napredka za vse narode. Zastav, ki simbolizirajo novi svetovni red je toliko, kolikor je narodov, ki novi red sestavljajo, vendar so vse te zastave protiboljševiške, proti plutokraciji in proti Zidom. je utrpel ponovno najtežje izgube. V zadnjih dveh dneh je bila neka angleška oklopna divizija, ki je smatrala, da je spravila ▼ težek položaj nemške oklopne edinice, v glavnem obkoljena in ni mogla več poseči v borbo. Ena brigada je bila uničena tn njen poveljnik je bil ujet. Ostala vojska je bila močno oslabljena. Sovražnik bo povečal napore, da bi dosegel določene cilje, k*r ni uspel v prvi fazi bitke, ki se bo nadaljevala z večjo srditostjo. Naše čete odločno pričakujejo novih napadov. Berlin, 25. nov. a Vet Hori objavtjajo na prvih straneh poslednja nemška in jrsrij—i- sfca službena vojna poročila in pri tem * naslovih ae posebej opozarjajo na razvoj velike borbe v severni Afriki. »VoBcischer Beobachter« poveličuje tesmo sodelovanje, ki je prišlo do izraza med silama osi tudi na tem afriškem bojišču. Nemški vojaki se bore skupaj z italijanskimi divizijami. Izgube olclopnh vdaefl, ki so jih imeli Angleži v dosedanjih borbah, kažejo na pomen bitke, ki &e vedno bcilj širi. »Zw6lf-Uhr-Blaitt« poveličuje v svojem komentarju junaštvo braniteljev KuSkva-| berta, ki so si pridobili s/plcsno spoštovanje. Prodor proti Moskvi Nemške oklopne sile v Is Hitlerjevega glavnega stana, 25. nov. Vrhovno poveljniAtvo nemške vojake Je objavilo včeraj naslednje poročilo: —wsj» »sjsi nadaljnje ozemlje. Po ogorčenih bojih so oklopne ćete mesto Solnec-Nogorsal, 50 padno xkl Moskve, so tam usmerjeni proti vam na področja okoli Moskve, Z ml zadetki Je bilo pretrganih več niskih Nogorskem — Razdejanje e — Izgube sovražnika pri izpadih iz Petrograda ki gresta preko Moskve severnozavadno proti Kalin inu, Novgorodu in Petrogradu. Z zasedbo mesta je bila Moskva odrezana od odseka ob Volgi, ki se siri 50 km juzno-vzhodno od Kalfcrfnn Ugoden razvoj Pred Peti ogradom so se zopet Uničenih Je bilo 8 med njimi 7 nmjteajft. Tenko topništvo vojske Je nadaljevalo obstreljevanje vojaško vašaik ciljev v Ob angleški v pretekli naši nišča. Pri Je bilo V Afriki Je potekel tndl všeraj delkov vojaka ln letalstva v Uničeni so MU oklopni vozovi In od 25. nov. s. Po vesteh iz pristojnih vojaških krogov je položaj v osrednjem odseku fronte izredno ugoden. Ni dvoma, da so bili doseženi važni uspehi, ki jih deloma priznavajo tudi bolj 5eviki. Čeprav je nemško vrhovno poveljstvo se vedno telo rezervirano, pravijo listi, je jasno, da Je pričakovati odločilnih dogodkov. 8 flneki ta bojišča HeJstnkl, 25. nov. s. Sovjeti so izredno aktivni na fronti v vzhodni Kareliji. Napadli so ponovno finske postojanke, a so bili vedno nova krvavo odbiti. Finske čete pa so okrog jezera Segoasla zaplenile mnogo vojni potrebščin, 5 vlačilcev in skladišče v vrednosti veš milijonov. Negorskega 50 km severoaapadno od Moskva. Mesto šteje «500 prebivalcev m Je ob veliki železniški progi Moekva-Petrograd. Ta ae cepita dve najvažnejši prometa: MU, Na fronti pri HangSju je beležiti ojaceno delovanje trdnjavskega topništva. Šovjeti uporabljajo tudi protiletalske baterije pn obstreljevanju finskih postojank. Vojašk. opazovalci so mnenja, da namerava sovjetsko poveljstvo evakuirati svoje čete, ki jim preti glad. Finsko topništvo je uspešno nagnalo ln uničilo med drugim skladišče po- Na fronti pri Sfvaarviju Je delovalo topništvo na obeh straneh. Finsko topništvo Je isloŠOo la borbe nekaj sovražnih baterij. Na fronti v Karelskl ožini je prišlo do manjših akcij g avtomatičnim orožjem. Resnštati romunskega plebisclta Bukarešta, 25. nov. s. Včeraj so bili objavljeni službeni podatki o rezultatih ljudskega plebiscita, ki so ga priredili v zadnjih dneh. Za vlado je oddalo svoj glas 3,446.889 ljudi, proti pa 68. Glede na ta sijajni plebiscitni uspeh je maršal Antonescu izdal proglas, v katerem se zahvaljuje vsem volilcem, ki so na tak enodušen način podali dokaz življenjske sile rumunskega naroda. Rum unija se je dvignila iz razsula in ponižanja in že v enem letu ji je uspelo zbrati in pred vsem svetom pokazati trdno voljo, da se hoče boriti za vero in zemljo svojih prednikov. V tem letu ji je uspelo osvoboditi Besa-rabijo in Bukovino ter si spet pridobiti svoje pravice in svojo čast. V proglasu je poudaril, da bodo v tej vojni lahko zmagali le oni narodi, ki so pripravljeni žrtvovati se za svojo bodočnst. Nazadnje je Antonescu v svojem proglasu pozval vse Rumune, naj bodo složni, ker bo mogoče le na tak način doseči vse cilje, ki si jih je Rum unij a postavila. Proces proti bolgarskim prevratnežem Sofija, 25. nov. s. Znani proces proti 35 saboter jem teroristom in zarotnikom, ki jim je bil na čelu zloglasni Georgij Dimitrov in med katerimi je bilo nekaj uradnikov bivšega angleškega in jugoslovanskega poslaništva, je tik pred zaključkom. Dimitrovu, ki je bil tiskovni ataše pri angleškem poslaništvu, Dawisu in nekaterim Srbom je uspelo pobegniti v tujino. Preiskava je neizpodbitno dokazala, da so bili vsi zarotniki v službi tujih sil in organizirali razne akcije proti varnosti in integriteti bolgarske države. Bili so v stikih z nekaterimi tujimi diplomati v Sofiji, zlasti z bivšim angleškim in jugoslovanskim poslaništvom, s katerima so sporazumno sodelovali. Državni tožilec je predlagal za 30 obtožencev smrtno kazen, za ostale pa obsodbo na dosmrtno prisilno delo. Sofija, 25. nov. Lasti poročajo, da so pri čiščenju subverzivnih elementov v Srbiji o priliki nekega spopada ubili dva pripadnika neke skupine komunistov. Po dokumentih, ki so jih našli pri obeh mrličih, so dognali, da sta bila to dva angleška častnika. NScššrcža ameriSkega panrika Manila, 25. nov. u. »Manila Tribune« poroča, da je ameriški pamiBc »Don Esteban« v avstralskih vodah naletel na mino in se potopil. o Stran t »SLOVENSKI NAROD«, tank, 38. nomntra 1M1-30L •ta«. 273 če lahko darujete staro obleko jo darujte v prave rok«! Ljubljana. 25. novembra. Nedavno smo pisali o zbiralcih starih oblek pri nas in v tujini. Doslej pri nas ni bilo stalne zbiralnice in popravljalnice starih oblek, pač pa je zbiral obleko in jo razdeljeval navadno pred zimo RK. Najbrž se še spominjate, da so zbirali staro obleko od hiše do hiše; po mestu je vozil velik avtomobil RK In že od daleč opozarjal na zbiralce. Razen tega so zbirali obleko tudi na stojnicah na prostem po mestu in ob določenih dneh na živilskem trgi: Uspeh tega zbiranja je bil dovolj zadovoljiv in pomagali so lahko številnim revnim ljudem. Čeprav so meščani v zadnjih letih razdali S* razprodali mnogo starih oblek — prosilcev je bilo vedno dovolj — vendar bi lahko pomagali še neštetim, ki soprav pozimi najbolj potrebni pomoči. Nekateri meščani imajo v zalogi še precej stare obleke lr morda kdo izmed njih niti za to ne ve. Stara obleka se kvari na podstrešjih, shrambah, med razno šaro na dnu predalov. Morda kdo misli, da bo staro obleko še potre-bovai, češ. čez sedem let vse prav pride, vendar pride največ stare obleke prav moljem ali pa preperi ln splesni v neprimernih shrambah. Dandanes je sicer lepa ter zelo priporočljiva lastnost varčevanja, toda varčevati je treba znati. če hranlmr staro obleko v slabih shrambah, da nam propade, to pač ne pomeni varčevanja. Marsikdo ne more hraniti stare obleke na dobrem kraju, ker nima prostora in si ne dela posebnih skrbi, ko odloži ter zavrže *cunjePred vas stopamo taki, kakršni smo: brez mask, brez lepotičja in namišljenih gradov, brez blestečih rokokojevskih in bi-dermajerskih oblačil, brez frakov; niti ne kot tragedi, komiki ali kralji in berači; niti kot pestunje, ne junaki — pred vas stopamo kakršne nas je rodila mati. kakor nas je obdaril bog... Ljudje smo, kakor vi — z maskami nas je našemilo življenje. Ljudje smo, kakor vi — brez mask smo spoznali trpljenje, živimo, borimo se in se pehamo, da svetu — lepše lice damo. — Naše življenje spremlja koledarsko leto, prav tako naj ta koledarček vse leto spremlja ljubitelje gledališča. Naj vam da novih pobud za našo besedo, za našo pesem in ples, naj vas spremlja v joku in smehu. Naj zbliža vas — iz temne dvorane in nas — na razsvetljenem odru, da se bomo na vseh večerih počutili, kakor ena družina, ki jo veže Ista ljubezen do tebe — Slovensko gledališče.« S temi izbranimi besedami nam je znani ljubljanski režiser in književnik Emil Fre-lih predstavil prvi gledališki koledarček, ki je njegova zamisel in v glavnem tudi njegovo delo. Gledališki koledarček za leto 1941—1942 je v žepni obliki izdala založba »Naši obrazi« in je zelo priročno urejen. V modro, črno, rdečo in zeleno barvo platna vezan koledarček napravi že na prvi pogled prijeten vtis. Vsebina je zelo pestra. Najprej obsega kratek rodovnik kraljevske rodbine, seznam državnih ln civilnih praznikov potem pa koledar sam, ki začne z novembrom 1941. in ne z januarjem, kakor ostali in konča z decembrom 1942. Koledarček obsega nadalje 58 slik naših režiserjev, igralcev Narodnega gledališča ln drugih odrskih sotrudnikov, dve risbi naših Igralcev in pet risb sotrudnikov >Veselega teatra«. Številni so tudi zanimivi prispevki članov Narodnega gledališča in drugih. Ciril Debevec je prispeval patetično himno »Pozdrav gledališču« .dr. Bra-tko Kreft »Našo gledališko tradicijo«, potem je zanimiv prispevek po podatkih M Bravničarja in Fr. Govekarja »P oče tki slovenske opere«, prof. Osipa šesta majhne zaiiimivoeti okrog »Hamleta«, Emil Frelih je prispeval »Za opernim zastorom«, Edvard Gregorin »Naše leto — naše delo«. M. B ravni čar »Prvih sto let operne tvorbe« in Fr Lipah »Na počitnice«. Sledi seznam osebja Narodnega gledališča v Ljubljani. »Združenje gledaliških igralcev« v Ljubljani, letošnji repertoar Drame ln Opere in kratek opis slovenskih skladateljev odrskih del in sicer: Antona Foerster-ja, Viktorja Parme, Savina Riste, Slavka Osterca, Marija Kogoja, Matije Bravničarja, dr. Danila švare in Janka Gregorca. Sledi zanimiv prispevek o kritiki, seznam naših gledaliških kritikov, prispevek »Tisk slovenskih opernih besedil«, kratek pregled opernih skladateljev ln njihovih važnejših del in šaljivi dramski ln operni program pretekle sezone. H temu je še dodanih obilica misli zgodovinskih mož, anekdot ln smešnic iz gledališkega življenja. Več strani je rezerviranih za zapiske opernih ln dramskih predstav, na koncu pa je še nekaj prostora za beležke. Prvi gledališki koledarček pa prinaša tudi prijetno presenečenje. Razpisanih je namreč 10 lepih nagrad in sicer je prva nagrada polletni brezplačni abonma reda B, parterni sedež v Drami ln Operi od 2. februarja do konca sezone. Druga nagrada 20 brezplačnih vstopnic za Dramo in Oporo, tretja nagrada umetniška slika akademskega slikarja Franceta Godca, četrta štirimesečnl brezplačni sedež v Veselem teatru za vsak nov program ln peta 15 brezplačnih vstopnic za Dramo ln Opero Ostalih pet nagrad obsega mnogo izbranih knjig naših znanih pisateljev. Razpis nagrad ima namen prisrčnega zblfžanja med gledališko publiko in sodelujočimi na odru. Pravico do žrebania ima vsak, ki si pridobi pod sliko vseh gledaliških igralcev njihov podpis. Vsi ti pevci ln leralcl so na-prošenl, da bodo rade volje dali svoie avto-grame. kier koli jih boste zanroslli doma v gledališču, na cesti, v lokalih Itd Izvo^ koledarčka z vsemi avtogrami je treba izročiti v času od 26. januarja do 1 februarja 1942 pri dnevni blagajni v Operi v pregled in da se vpise številka koledarčka za žrebanje. Naslednji dan lahko istotam vsak dvigne svoj koledarček, žrebanje bo 2 februarja 1942 pod nadzorstvom posebne komisije, kolo sreče pa bo s svolo srečna roko zavrtil »večni mladenič — pana« Danilo in Izvlekel številke odnosno Imena nagrajencev. Izid žrebanja bo objavljen v časopisju. Prvi žepni koledarček pri nas, ki je kakor vidimo, prav pestre vsebine ima 159 strani ln stane samo 12 lir. Dobi se ga v blagajni Opere ln v vseh večjih knjigarnah. —mir. Dal lo dicembre p. v. gli UCrJd pouuiu della provineia di Lubiana attlveranno II servizio dal pacehi postali ordlnari e sonri assegno con la Groaala. Lmfficio di concen-tramento par la spedl slone sara Lubiau* 2 (Ferrovia). Lo tariffe sarannp le seguea i: pachi da kg 1 e frazioni L. 8.50, da kg 3 e frazi oni L. 10.50, da kg 5 e frazi oni Lire 10.50, da kg 5 e frazioni L. 12.50, da kg 10 e frazioni L. 22.50, da kg 15 e frazioni Lire 32.50. da kg 20 e frazioni L. 42.50. Poštni paketi za Hrvatsko Od 1. decembra aa.je bodo poštni uradi v Ljubljanski pokrajini obnovili promet rednih poštnih paketov s Hrvatsko. Ekspe-dicijsko zbirališče bo na pošti Ljubljana II. — kolodvor. Tarife bodo naslednje: za pakete od 1 do 2 kg po 8.50, od 3 do 5 kg po 10.50, od 5 do 10 kg 12.50, od 10 do 15 kg 22.50. od 15 do 20 kg 32.50, od 20 kg dalje po 42.50 lire. Iz Spodnje Štajerske — Na smrt obsojen zločinec. Pred grafi kim sodiščem se je zagovarjal te dni 31-letni Vladimir Tokarski, doma lz Rusije ln pristojen v Srbijo, ki ima na vesti več vlomov in tatvin, že leta 1937 je bil na Dunaju obsojen zaradi vlomov. Ko je odsedel kazen je bil izgnan v bivšo CSR, od koder se je pa kmalu vrnil pa so ga zopet aretirali in Izgnali na Madžarsko. Lani v oktobru se je pa uenadoma pojavil v Gradcu, kjer je zopet zakrivil več vlomov ln tatvin ter odnesel bogat plen. Izredno sodišče ga je obsodilo na smrt. — Maribor bo temeljito preurejen. Mariborski župan Fritz Knaus je zasnoval obširen načrt preureditve notranjega dela mesta ln izgraditve novih prometnih zvez. Temeljito preurejeno bo mesto v zvezi z ureditvijo prometnih vprašanj. Most preko Drave, ki ga zdaj grade ne bo mogel biti trajno edini prehod za pešce čez reko. Zgrajen bo še en most in sicer v podaljšku Kopališke ulice. Levi breg Drave bo izpremenjen v javne nasade v obliki tt-ras, ki bodo segale do glavnega mostu čez Dravo. — Novi grobovi V Mariboru so umrli hišni posestnik Ignac Sm on tara, star 45 let in upokojeni železniški sprevodnik Valentin Colner, star 66 let, in postrešček Ivan Paveu, star 67 let. V Zgornjem Rad-vanju pri Mariboru sta izgubila pri igri življenje sin železniškega ključavničarja Valdemar Strle in sin peka Marijan Vav-potič. Nesreča se je pripetila v soboto popoldne. Dečka sta se hotela drsati na ba-jerju blizu pokopališča, pa se je vdrl led pod njima in oba sta utonila. — Mariborski živilski trg je oživel. Zadnje tedne je vladal na mariborskem živilskem trgu precejšen zastoj, zdaj pa ko so kmetje pospravili svoje pridelke, je pa trg zopet oživeL V soboto je bil že bogato založen z živili. — Nova župana v Središču ob Dravi in Sv. Lenarta. Te dni sta prevzela županske posle v Središču ob Dravi in Sv. Lenartu nova župana. V Poeehovi je novi župan Jo-han Fandler, v Sv. Lenartu v Slov. Goricah pa Alojz Hirschmann. Športni pregled Tri mednarodne tekme V nedeljo je nogometna reprezentanca Sofije, ki je nedavno s*prejela doma moštvo Berlina, nastopila v Monakovem proti tamkajšnji reprezentanci Neodločen lezultat 1:1 je za Bo»1gare časten uspeh. Italijanska tenicka reprezentanca je nastopila v Stockho'mu proti Švedski. Švedi, ki so znani mojstri igre v pokriBesarabskj poka'« je združil osem klubov in je bil po šestem kolu v vodstvu znani Rapid, v katerem sodeluje nekdanji član zagrebških »purge~ je v« fiipoš Rapid Ima 11 točk in sledijo mu Juventus z 9, Unir. Tricolor 9. Venns 8 itd. Po dvomesečnem odmoru so preteklo nedeljo nadaljevali s prvenstvenimi tekma ml tudi v češkomoravskem protektoratu Tudi nedeljsko kolo je prineslo - ie pe~i po vrsti — poraz slavni Sparti, ki je izgubila proti Viktoriji iz Plzna 1:2. Slavlja da frife a' buarimej-oato je Se v naprej krepko v vodstvu z 10 točkami in je v nedeljo premagala Pardub • ce 5:1. Na drugem mestu je Prostejov s 7 točkami. V nedeljo je porazil Klari , 4:1. Tretje, četrto in peto mesto so z ase o & Viktorija, Plzen. Par dubi ce in Bohe-mianfl, vsi s 6 točkami. V nekaj vrstah V hrvatskem nogometnem prvenstvu bo imeli v nedeljo na sporedu derby med Gradjanskim in Concordio, ki sta trenutne najresnejša favorita za prvo mesto. Tekma se je pa bolj žalostno zaključila, namreč že kmalu po začetku drugega polčasa, ko je bil Gradjanski v vodstvu 4:0. Po nedeljskem kolu je v vodstvu Gradjanski z 10 točkami, sledi mu Concordija z enakim številom točk, vendar s slabšim količnikom ln eno tekmo več. Na tretjem mestu je železničar, na četrtem Hašk ln na petem Saš k. Prvenstvo Zagreba v table-tenisu si je že četrtič osvojil Žarko Dolinar. Pokazal je sijajno igro in na turnirju ni imel resnega tekmeca. Prihodnje leto bi morala organizirati atletsko evropsko prvenstvo Nizozemska, vendar je zelo verjetno, da se bo tej dolžnosti odrekla. Kje bi se naj potem vršilo prvenstvo, se bo odločilo na pristojnem sestanku sodelujočih v Luganu. Kaže, da ima veliko izgledov, da izvede to *«?stno in odgovorno nalogo Italija. V tem primeru bo prvenstvo v Rimu. Vpisovanje v novo vsenčiliiko organizacijo Vpisovanje v novo vseućluško organizacijO v Ljubljani se je pričelo. Prijave se sprejemajo v prostorih organizacije v vse-uciliški knjižnici v Turjaški ulici ob delavnikih od 10. do 12. ure. Nase Gledališče DRAMA Torek. 25.: O, ta mladina. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30. Sreda, 26.: Dom. Red Sreda. Začetek ob 17.30. Četrtek, 27.: O, ta mladina. Red A. Začetek ob 17.30 Petek, 28.: Hamlet. Izven. Ljudska predstava Zelo znižane cene. Začetek ob 15. ari OPERA Torek. 25.: Zaprto. Sreda 26.: Aida. Dijaška predstava. Zelo znižane cene Začetek ob 16.30. Četrtek. 27.: Rigoletto. Red Četrtek. Začetek ob 17. Petek, 28.: Zaključena predstava za Dopo-lavoro Začetek ob 17.30 (Se/ ezifico K O L E D A K Danes: torek, 25. novembra: Katarina, devica, Merkur, mučenec, Erazem, muč. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Dekle z jastrebom Kino Union: Slabo v vedenju Kino Sloga: Jurij, pogum! Vokalni plesni večer Moharjeva - K ->CNOST LJUBLJANSKE PLLNAK.NE Nedvomno ima tudi ljubljanska plinarna še lepo bodočnost. Podatki o njenem poslovanju nam kažejo, Ja je neprestano napredovala po produkciji in številu odjemalcev. Razvoj se še ni ustavil, kar sprevidimo po napredku v zadnjih letih. Vzporedno z razvojem mesta je rasla tudi potreba po svetilnem plinu, ki ga uporabljamo čedalje bolj v gospodinstvu. Večina novih hiš ima tudi plinsko napeljavo že zaradi kopalnic. Mnoge starejše hiše niso imele kopalnic, zato so v njih lažje pogrešali plin. Nove hiše pa največ zidajo na mestnem obrobju, ob novih ali novejših cestah, kjer se niso položeni plinovodi. Zato se mora omrežje plinovodov še vedno širiti. Marsikje plina še ni, čeprav bi ga potrebovali tudi tam. Zato smemo reči, da ljubljanska plinarna še ni dosegla viška svojega razvoja. Poraba plina bo še naraščala, tako da se bo morala še znatno povečati proiukcija plinarne. PRED 80 LETI Pred 80 leti seveda niso mogli presoditi kakšna bo Ljubljana čez 8 desetletij in kakšen pomen bo imela plinarna. Ljubljanska plinarna je bila ustanovljena kot zasebno podjetje. Ustanovil jo je Avgust Riedin-ger iz Augsburga. Ustanovitev plinarne je bila seveda v interesu mestne občine, zato je tudi prepustila podjetniku brezplačno v uporabo občinske ceste za položitev plinovodov in obvezala se je, ia bo vzdrževala 260 plinskih svetilk za javno razsvetljavo. Plinarna je začela obratovati 18. novembra L 1861. Bila je ustanovljena kot delniška družba s 500 delnicami po 200 goldinarjev. Plinsko omrežje se je naglo širilo, kar je razumljivo, že zato, ker jc mestna občina prispevala polov.co za polaganje vodov. Zanimivo je. ia so v začetku plin pridobivali iz lesa, — Veljavnost pogodbe med mestno občino in Riedingerjem je potekla 1. 1895. J?o novi pogodbi je mestna občina dobila zastopstvo v- upravnem odboru pl name; zastopal jo je Ivan Hrbar. S časom je plinarna prešla v last mestne občine, kar je bila predvsem zasluga Ivana Hribarja. USTAVITEV OBRATA MED SVETOVNO VOJNO Poraba plina pred izbruhom svetovne vojne je bila že zelo velika. Velika nesreča za plinarno je bilo pomanjkanje premoga med svetovno vojno. L. 1917. je morala plinarna ustaviti obratovanje, ker je primanjkovalo premoga. Nesreča pa ni bila le v tem, da je bila zelo zmanjšana produkcija, temveč, da so se ljudje začeli odpovedovati plinu, ki ga je nalomest la elektrika. L. 1913. je poraba plina znašala Že 1.028 000 m«, 1. 1917. pa samo 488.000 m*. Po tem hudem udarcu si plinarna ni mogla tako hitro opomoči. Poraba plina je naraščala zelo počasi; od leta Jglg. do 1922. je narasla samo le 103.000 ms Da bi povečali porabo plina. BS začeli živahno propagando za konzum v gospodinjstvu, tako da bi popravil škodo, ki je na.-tala zaradi zmanjšane porabe za zasebno razsvetljavo. Propaganda je bila zelo uspešna. RAZVOJ V ZADNJIH DESETLETJIH Najbolj zgovorno nam Kažejo razvoj ter napredek plinarne v zadnjih desetletjih same številke o producji in porab: pl^na. Tako je znašala produkcija plina leta 1921. 600.000 ms, naslednje leto je bila za 75.000 m* večja in 1. 1924. je znašala že 1,088.614 m8. Poslej je proaukcija stalno precej enakomerno naraščala in lani iv proračunskem letu 1939 40) je znašala že 2,223.580 m3. Lani je znišala poraba piina za gospodinjstvo, obrt in industrijo 1,568.557 m3. Poraba plina za zasebno razsvetljavo pa še vedno upada, kar je razumlj vo Toda za ta namen porabimo tako malo plina, da nazadovanje ne more več bistveno vplivati na celotno porabo. Pre ilanskim je znašala poraba plina za zasebno razsvetljavo 11.257 m«, v lanskem proračunskem letu pa 9.319 m*. L. 1922. je znašala poraba za zasebno razsvetljavo še 430.024 m», L 1929. pa 107.055 m*. Napredek se pa kaže očitno tudi v dolžini položenih plinovodov v posameznih letih. Tako so L 1924. položili samo 200 m vodov, 1. 1932., ko je bil dosežen rekord, pa 5814 m. Največ vodov so položili od leta 1926. do 1933. V zadnjih proračunskih letih so položili tudi mnogo vodov; v lanskem 1682, predlanskem 1084, v L 1937/38 781, leta 1936 37 1766 in leta 1935/36 1067. Stalno je naraščalo tudi število odjemalcev. V lanskem proračunskem letu jih je bilo 2846. Pred desetimi leti je bilo 1811 odjemalcev, L 1921. pa samo 8C6. K J L BO STALA BODOČA PLINARNA? Plmarniške naprave so že precej zastarele saj so nekatere še prve ter so v obratu, odkar plinarna obstoji. Produkcija plina je končno aosegla zgornjo -nejo pri zastarelih aparaturah. Peč je bila popravljena zadnjič 1. 1925. in 1. 1930. je bila že nevarnost, da bodo morali ustaviti obratovanje zaradi izrabljene peči. Tudi čistilni aparati niso več ustrezali, ker je bila nj.hova kapaciteta premajhna. Pred desetimi leti so že proučevali vprašanje postavitve nove plinarne. Nova poslopja so bila potrebna, ne le zaradi zastarelih naprav, temveč tudi, ker je stara plinarna že tesno obzidana s stanovanjsk.mi hišami. S tem je povečana nevarnost požara, ki bi lahko zavzel katastrofalen obseg sicer pa ni idealno že zaradi dima in smradu, če je plinarna sre li stanovanjske četrti. Vendar so morali načrt zidave nove plinarne začasno opustiti; stroški bi bili zelo visoki in amortizacija bi podražila plin. Zato so sklenili, da bodo definitivno sklepali o zidanju nove plinarne, ko se bo poraba plina primerno povečala. Niso pa mogli več odlagati obnovitve in povečanja plinarne. Odobren je bil kredit 2.5 mil. din, da bi se produkcija plinarne povečala na 10.000 m* na dan. Nova peč je začela obratovati februarja 1. 1933. Potem so pa še postavljala nove čistilne naprave. Vse delo je bilo končano februarja 1932. V obnovljeni plinarni so začeli izdelovati tu li nekatere stranske produkte, ki jih prej niso. Tako poslej izdelujejo tudi bencol. S stranskimi produkti krijejo velik del nabavnih stroškov za premog. S katranom so začeli letos katran i zirati ljubljanske ceste. Upamo, da bo nadaljni napredek omogočil tudi izvedbo načrtov za novo plinarno. M !*une Butterfly s Heybalovo Kova uprizoritev zbuja lepe spomine in žcZje Ljubljana, 25. novembra Lepi spomini so edini kapital, ki se nikoli ne izčrpa; osrečujejo nas do zadnjega zatona sonca in zaradi lepih spominov celo s hvaležnostjo odpuščamo življenju vse bridkosti in razočaranja. Tak spomin nas veže s Puccinijevo »Madame Butterflv«. Po »Bohemi« in »Tosci« smo dobili »But-terflv« že četrto leto po njenem rojstvu 1. 1908. tudi v Ljubljano. »Nikoli ne bom pozabil doživetja, ko sem v mladih letih prvič poslušal Puccinijevo Madame Butterflvc, piše glasbenik in sedanji operni ravnatelj V. Ukmar. Tako se je in bo zgodilo še vsakomur, kdor je ali bo poslušal in gledal to menda najpopularnejšo Puccinijevo opero. Kot sezonsko premiero smo jo dobili v soboto zvečer. Dasi je bilo takih sezonskih premier Madame Butterflv v teku 33 let vsaj dvajset, jo je sprejelo naše občinstvo zlasti po zaslugi Valerije Hevbalove zopet z izrednim zadovoljstvom. Slovenska krstna premiera je bila 4. oktobra 1908 v poetskem prevodu Etbina Kristana. Pa me je zanimalo, kakšen je bil — tudi za primero z današnjim — operni repertoar takrat. Prof. rež. O. Sest je za tuje glasbeno podjetje sestavil prvi seznam vseh opernih premier na ljubljanskem odru. Iz njega torej navajam, da je imela L 1903. sledeče operne novitete: Dvorakova »Rusalka«, MmhelmerJev »Mazeppa«, Saint Saensova »Samson ln Dalilac ter Puccinljeva »Madame Butter-fiy«. Razen teh štirih opernih krstnih premier smo uprizorili Zajčevega »Zrinjskega«, >Carmen« in »Prodano nevesto« kot reprize (sezonske »premiere«!) ter še vrsto operetnih krstnih ln sezonskih premier, med njimi tudi Straussovega »Netopirja«. Dr. Vladimir Foerster je takrat poročal v Ljubljan. Zvonu o slovenski krstni uprizoritvi Madame Butterflv, da je zbudila toplo zanimanje in al prislužila »hvaležen sprejem«. In posebno vaten spomin nam je zbudila njegova opomba, da je »nudil izreden užitek prvič učinkujoči koncertni orkester Gl. Matice s svojo decentno. elitno igroc... S to premiero smo torej dobiti res dober operni civilni orkester in poslej smo lahko svobodno delali? Konstatira] pa je dr. Foerster tuđi, da »je od tega, kako se podaja velika naslovna partija, odvisna usoda predstave«. Na posebno srečo smo Imeli tekom 33 let vrsto sposobnih pevk Co-čo-sane, ln njih Je zasluga, da je tudi pri nas opera tako izjemno priljubljena. Zdaj poje Co-Čo-eano nafta Valerija Um~ balova. Aplavzi med predstavo m po delanjih, kope cvetličnih kosov m šopkov ter vsi možni topU izrazi priznanja m da žanje naša vrla pevka zopet velik umetniški uspeh. Resnično ustreza H ey bal ova že po svoji zunanjosti idealni zamisli tragične Japonci ce Bila pa je takisto pevski in igralski izvrstna, prikupno naravna, vseskozi topla in učinkovita. Zlasti 2. in 3. dejanje, v katerih ji ni treba dinamično tekmovati s tenorskim partnerjem, sta se ji obnesli odlično, že samo zaradi nje bo lepa nova uprizoritev zopet privlačevala. Poročnika Linkertona poje zopet Franci, ki daje svoji partiji glasovno izrazito junaški značaj ter razvija zlasti v 1. dej. vso porazno silo svojih jeklenih glasilk. Zares lepo je zapel slovo v 3. dej. V ostalem bi iznova vobče opozoril, da je v dialogih treba peti k partnerju, nikakor pa ne v publiko. In pcjvsfcl Hali i t tgral-je Jankov konzul, prav Jo Suzuki Kogojeve, dramatski bonec Lupaev ln dober Dolničarjev JamadorL A. Slada!jev je z Gorom polno uspeL ker ga dobro poje, ne le Igra. komisar pa Je s M. Gregorinom dobil nov, Izdaten ln prijeten basbariton. Režiser C. Debevec je odpravil več zastarelih posameznosti ln dal vsemu dogajanju cim več priprost osti ln verjetnosti. Dirigent N. fttritof, ki je besedilo prenovil, Je vodil operno reprizo kajpak z veliko ru- tino saj Je delo dirigiral že z različnimi domačimi ln tujimi solisti. Izvabljal Je vsa možne efekte, za nas občutek mestoma celo premočne, prebučne. Lepa Inscenacija in pravilna razsvetljava, stilska garderoba ta oprema se s podajanjem solistov ln zbora harmonično skladajo v predstavo, ki polno zadovoljuje. Ako pa si želimo 1.1941 Iste kvalitetne pestrosti v repertoarju kakor smo jo lmeil 1.1908. zato pač nismo reakcionarni. . . Fr. G. Hotel mu je *s storiti u&»itgo* bil pa je ovaden zaradi previsoke cene Ljubljana, 25. novembra Pred sodnikom poedincem dr. Pompetom se dvakrat na teden vrste večinoma trgovci, mesarji ln branjevke, ki so se v zadnjem času pregrešili proti predpisom maksimalnega cenika. Tudi včeraj so se nadaljevale razprave, med njimi pa sta bili le dve zreli za odločitev, vse druge je sodnik v svrho raznih poizvedb in zaslišanja nov Ji prič preložil na nedoločen čas. Prvi je včeraj prišel na vrsto mesar, ki je bil obtožen, i a je v več primerih prekoračil dovoljene cene mesa in slanine, obenem pa ga je obtožnica bremenila se hujšega delikta, namreč podkupovanja uradne osebe. Prva razprava se je vršila že pred dnevi, bila je pa preložena in včeraj so bile zaslišane še nekatere nove priče. Obtoženec je takrat kupil nekaj glav živine: kravo, tri teleta in prašiča. Njegov dom stoji sicer že na področju mestne občine, vendar približno kilometer in pol oddaljen od linijskega trošarinskega urada. Kupljeno živino je mesar p. ipeljal, bila je že kasnejša večerna ura. na svoj dom in jo tam spravil pod streho, da bi jo potem drug: lan gnal naprej na klavnico. V tem smislu je izpovedal tudi tast obtoženca. Poi ure pozneje se je pri njem zgiasi mitničar in zahteval, naj žene živ.no na m.tnico. Ko mu je pa obtoženec dal 50 din in ga prosil, naj ga pusti za tist: večer pri miru, se je mitničar, ki je denai sprejel, vdal in odšel Kasneje pa je bil mesar prijavljen na policiji, kakor da namerava pripeljano Živino klati doma. Zaslišani stražn.k je izpovedal da mesar tistega večera niti ne bi mog:i gnati živine na klavnico, ker je bila že ura blizu polic-jske, ko morajo po novem biti vsi doma. Ko je prišel stražnik z mitmčar-jem, je obtoženec izrecno izjavJ, da misli gnati živino drugi dan na klavnico :n ia nima namena klati doma. Tako je plahnela utemeljenost obtožbe o polkupovanju mitničarja in končno je i mesar obsojen samo zaradi dveh prestopit. predrage prodaje mesa na 10 dni zapora in 400 lir kazni, obenem pa mora poravnati tud: sodne stioške. Gleue obtožbe pocikupo- 1 vanj a je sodnik naglasil, da se je na podlagi izpovedi prič prepričal, da n. šlo ia podkupovanje, temveč da je danili 50 i in bilo mišljeno le kot nagrada, da je obtož -nec lahko pustil živino čez noč v hlevu. Sledio je nadaljevanje razprave proti i*-govcu, ki je bil obtožen, da je prodal pre drago kantico specijalnega teimičnega olja ^Lockehead«. Neko dopoklne sta prišla v obtoženčevo trgovino dva kupca in vpraša la, če ima naprodaj tako olje, ker ga v Ljubljani nista mogla nikjer drugje dobiti Dobila ga n sta niti pri zastopstvu tovarno, ki mazalno olje proizvaja. Obramba in obtožba si že v tej točki nasprotujeta. Kupca triita, da je obtoženec izjavil, da ga j-ma lahko proda brez vseh omejitev, Obtoženec, njegov pomočnik in še ena izmed takrat navzočih prič pa izjavljajo, da je tedaj kupcema rekel, da se on ne bavi s prodajo predmentega olja in da ju je najprej napotil v Trst. Ko sta mu pa odvrnila, da ne moreta tako dolgo čakati, jima je izjavil, la ima za lastno rabo nekaj takega' olja. Pripravljen je storiti jima uslugo, če mu plačata ceno, ki jo je plačal sam zanj. Kupca se za ponudbo nista mogla odločiti in izjavila sta, da bosta vprašala svojega gospodarja. Popoldne, ko je bil v trgovini samo obtožencev trgovski pomočnik, je prišel ponovno eden izmed kupcev in njegov gospodar in kupil olje. Obenem s plačilom je zahteval od pomočnika, da mu izstavi saldiran račun ter dejal, da ga bo naznanil. Z zaslišanjem vseh takrat navzočih prič, obtoženčevega brata in končno še izvedenca se je včeraj do vseh podrobnosti razpravljalo o poteku takratnih pogajanj. Vendar do jasnosti ni bilo mogoče priti, ker sta obe stranki tudi pri soočenjih ostali pri svojih nasprotujočih si izpovedih. Glede na izjave izvedenca, da se Je dotično olje že v bivši Jugoslaviji prodajalo po 160 d n, da je pa kasneje tovarna celo ukinila prodajo olja, je bila razprava preložena na nedoločen oas, meti tem bo pa sodišče izvršilo poizvedbe pri tovarni sami. Na vrsto sta prišli cikorija »Meka« m žitna kava »Slad*. Obtoženka, ki se je morala zagovarjati, da ju je predrago pro lajala, je bila pa razen tega obtožena tudi predrage prodaje salame. Vse to se je pojasnilo že na prejšnji razpravi Ln je bilo danes razčiščeno samo vprašanje cikor je »Meke« in sicer ugodno za obtoženko. Zaradi tega je sodnik spoznal obtoženko za krivo, da je prodajala salamo, ki je bila navadna šunkarica, mesto po 15.20 po 29 lir kg in da se je preglešila tudi pri prodaji žtne kave »Slad«. Obsojena je bila na 7 dni zapora in 200 lir kazni ter mora obenem plačati povprečnino 150 lir. Obso Iba je «Vd-toženko presenetila in joka je je izjavljala, da še nikoli ni bila kaznovana. Končno je stopil pred sodnika mes irski mojster, ki je obtožen, da je prodaja p. 3' drago krvavice. Računal jih je po 14 lir Kg. Mojster je trdil, da se je .nformiral za ceno pri tržnem organu. Ta mu je dejal, da krvavicam cena ni maksim rana. Predložil je tudi kalkulacijo, iz katere je bilo razv.dno, da je pri 50 kg krvavic imel zaslužka samo 65 lir, čeprav jih je prodajal po 14 lir kg. Izvedenec se v zadevi tudi ni mogel natančno izjaviti, ker cena krvavicam varira gle-le na kvaliteto. Razprava je bila odložena, dokler ne bo prišel odgovor z oddelka za cene pri Visokem Komisarijatu na vp r>5a-nje, ali je bila glede krvavic sploh določena kakšna cena. I! Sapone della vittoria antardfta« Noncorrode.Richiedere campioai gratuiti Bilto FAUSTA. VBossiS.Mlim Dogonl klavnih prašičev Dne 1. decembra bo ob 9. uri v Stični dogon prašičev za zakoL Vsi rejci iz občine Stična, Višnja gora, St. Vid, Primskovo, Krka in Veliki Gaber, ki imajo prašiče godne za zakol, naj jih pripeljejo v Stično na sejmišče, kjer bodo odkupljeni v smislu čl. 4 uredbe o klanju prašičev. Dne 4. decembra bo ob 9. uri dogon prašičev v Trebnjem za občine: Trebnje. Mirna, Vel Loka, Sv. Križ — Vel. T oka. Do-brnič, Sela-Sumberk, in Žužemberk. STVARNIK Robert Schuhmann je preizkušal nekoč pianista, ki je v potu svojega obraza igral in igral. Ko je slednjič končal, je dejal Schuhmann: — No, priznati moram, da ste sijajni. Ves srečen se je pianist poklonil, Schuhmann je pa nadaljeval: — Da, večji ste od samega boga. On je ustvaril samo vesoljstvo, vi pa kaos. DNEVNE VESTI — Sprejem skupif»ie sindikalnih voditeljev. Visoki komisar je sprejel skupino sin- . dikainih voditeljev novih nedavno ustanovljenih organizacij v Ljubljani, ob navz-j-nosti predsednika pokrajinske zveze deiav cev. Voditelji so Visokemu komisarju obrazložili posebno stanje delavskih kate&i-rlj in razna nujna vprašanja. Visoki komisar je posvetil obrazloženim problemom vso pozornost ter je glede nekaterih nakaza i rešitev, glede drugih pa je zagotovil s-^oje posebno zanimanje. — Sanacija nove Albanije. Višjemu fašističnemu korporativnemu svetu je bil predložen proračun prvega leta po priključitvi Albanije. Prejšnji režim ni nikoli odobril ali vodil računov o dohodkih in izdat kih države in po letu 1934 proračuni niti niso bili več predloženi zbornici. V stari Albaniji je vladala korupcija, katero sc državni organi podpirali v škodo pre'>ivaj-■tva. Proračun prvega leta nove Albanije pa izkazuje aktivo 11 milijonov albanskih frankov, ki je bila na razpolago za izredne potrebe v sledeči vojni dobi. Sanacij«! Albanije je bila izvedena brez novih žrt*»v za davkoplačevalce, ki živijo zdaj v gospo darsko napredujoči edinici. — Delovanje nemškega Rdečega križa \ Srbiji. S sodelovanjem nemškega Rdečega križa je bilo v Srbiji zbranih 46 vagono\ daril za srbske vojne ujetnike v Nemčiji Darila so že odposlali v Nemčijo. Predsednik srbske vlade general Nedič je izraz:! zastopniku nemškega Rd^cesra križa v Srbiji, toplo zahvalo srbskega ljudstva za to delo. — Nad 16.000 zaprslonih delavcev pri gradnji hrvatskih železnic. Kakor poroča zagrebški dnevnik »Nova Hrvatska«, naslednik nekdanjih »Novosti«, ie pri gradnji železnic v neodvisni hrvatski državi zdaj zaposlenih 16.592 delavcev, ki so v šestih mesecih dela zaslužili skoraj 6 milijonov krm. Najvažnejša progra. ki jo zdaj grade na Hrvatskem in ki bo dol?:a 112 km, je vsekriko zveza Bihaća s Kninom. Drjga proga, ki ji tudi ne kaže odrpkati po-rr.embnosti. je zveza Banja Luke z TJkrl-rjom. Mod prav tako važne moramo šteti zvezo TO.rlovca z Bihačem. Ta proga bo dolga 103 km. Grs^o^nr^ko pomembna je naposled pror<< eiefilrtj visokih planin: Mogočna povest n globoki ljubezni drznega dekleta. Dekle z jastrebom le:di marii ,'ir::irier. Sepp Risi — Hrvatska se lahKo tajna preži v 1^» Hrvatski je manjkala statistična centrala ki bi zbirala podatke o gospodarstvu. Se daj jo je dobila v obliki socialnoekonomskega zavoda v Zagrebu. Zavod je že izda: svoje prvo poročilo »Stanje hrvatskega gospodarstva«-. Hrvatska ima 5.6 milijonov hektarjev rodovitne zemlje, od tega odpadejo 3 milijoni na polja. S koruzo je bilo letos zasejanih 1.1 ha. s pšenico pa 0.66 milijona ha. žita je pridelala Hrvatska \ svojih sedanjih mejah povprečno v letu 1937 do leta 1939 okrog 27.9 milijonov stotov. Prebivalcev ima Hrvatska 6 milijonov, in če računamo 350 kg kruha na vsakega, potrebuje Hrvatska za prehrano svojega prebivalstva 21 milijonov stotov žita V normalnih razmerah se torej lahko Hrvatska sama prehrani. — Predpisi 0 poraz del je vanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov. Dodatno k že izdanim okrožnicam v gorenji zadevi se pojasnjuje še sledeče: Uniforme za osebje javnih in privatnih zavodov (vratarji, nameščenci, tekači itd.) se morajo nabavljati z osebnimi izkaznicami. Ce gre za delovno obleko se nabava sme dovoliti v mejah čl. 16 splošnih navodil, objavljenih v SI. listu št. 512/90-41—XX in ob vpoštevanju dejstva, da je razpolaganje s proizvodi sedaj omejeno. KAVARNA SLON lopet odprta — Nov grob. V Martinjaku je umrl včeraj ugledni zdravnik g. dr. Ivan Prerarov. Pokojni je bil znan in priljubljen daleč naokrog. Pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti v Martinjaku na pokopališče v Cerknici. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše .skieno sožalje! — Številne nesreče. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico številne ponesrečence iz mesta in dežele. Miha Vidmar, 18-letni delavec iz Ljubljane, je padel na cesti tako nesrečno, da se je precej potolkel po obrazu. — Anton Kobentar, 241etni elektromonter iz Ljubljane, je padel s kolesa in si zlomil desnico. — Ivan Podobnik. 381etni mizarski mojster iz D. M. v Polju si je obrezal prste levice na stroju. — Nesreča je doletela tudi 51-letnega želez-ničarskega mizarja Janeza Štruklja iz Ljubljane, ki mu je padla pri delu na nogo deska. — Helena Kovačič, 80ietna delavka iz Tomišlja, je padla doma tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. — Janez Dular, 351etni posestnik iz Velike Loke, je padel na skednju in si zlomil levo nogo. — Jernej Svarc, 211etni posestnikov sin iz Mokronoga, je včeraj lomil kamenje v kamnolomu. Nenadno se je odtrgal nad njim kamen, mu padel na glavo ln mu jo prebil. Iz Ljubljane —lj Solistični koncert violinista Karla Rupla bo v torek zvečer, dne 2. decembra ob pol 7. uri v veliki Unionski dvorani. Za svoj letošnji prvi samostojni koncert je sestavil nas virtuoz posebno izbran velik violinski spored, ki nam prinaša celo vrsto najlepših, najzanimivejših del napisanih za violino in klavir. Koncertni spored ima dva dela. V prvem delu So daljše skladbe in sicer Tartinijeva Sonata, ki je splošno znana pod imenom Vaažja sonata ali Vražji Trilček Dalje Bachova Fuga in Debussyjeva Sonata Drugi del koncertnega sporeda pa obsega: Dvofakov Slovanski ples, Adamičev Andantin© v priredbi violinista Rupla samega. Paganinijeva Ca-priecia št 13 ln 20 ter njegovo Sonattno in končno Bassinijevo: Vrvež Škratov Violinista Rupla bo spremljala na klavirju odlična naša pianistka Zora Zamikava Na koncertnem odru bo stal klavir tvrdke Bluthner. ki ga ima v oskrbi Ljubljanska Filharmonija. Opozarjamo, da bo koncert v veliki Unionski dvorani Sedeži so že v predprodaji. 545-n. —lj Pri SadJarskl In vrtnarski podružnici LJubljana L bo v kemijski predavalnici na I. dri. real. gimnaziji v Vegovi ulici predaval v sredo, dne 26. nov. 1941 upravnik drevesnic Kmetijske družbe g. Breceljnik Ivan o »Sadnem izboru za mesto Ljubljano in okolico ter o izkušnjah v zadnjih dveh zimah t. Začetek točno ob 18 (šesti) uri. Vstop prost. —lj v petek, dne 28. t. m. /.večer ob pol 7. url bo koneei Urala v veliki Filharmo-->ični dvorani milanska pevka Mari a Flo-renza Ciampelli Pevka stalno gostuje na koncertih in v operah v vseh kulturnih srediSčih in kritiki hvalijo njen Izredno lepi. malo temno pobarvani sopran, ki ima '-►oleg izredne naravne lepote tudi zelo dobro Solo Prav tako hvalijo vsi kritiki način njenega predriasanja, njen umetniški največja, pa tudi ljubezniva dela za sopran solo s spremi jeva-njem klavirja. Pevka ima dar. da z vsako točko svojega sporeda priveze poslušalca na sebe. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. 546-n. —lj Glave živilskih nakaznic naj imajo vse stranke pripravljene, da jih bodo lahko takoj oddale, ko mestni dosta vi j alci prineso živilske nakaznice za december na stanovanje. Glave živilskih nakaznic, kakor že znano, morajo vse stranke oddati in zato naj jih že prej pripravijo, da dostavljalca ne bodo mudili šele z iskanjem ter bi zaradi takih zamud druge stranke ne dobile svojih živilskih nakaznic za december o pravem času. —lj Sreda in četrtek v »Veselem teatru«. Kratki skeči. ilustrirane šole. domača spevoigra, poleg tega še gostovanje godbenika g. M loša Ziherla, vse to vsebuje naš tekoči 10 program Smeha, petja in godbe ie dovolj! Začetek ob 18.30 (pol 7.). konec ob 20. (8.). Predprodaja vstopnic v sredo in četrtek od 10 do pol 13 in od 16. ure Halje reveže ao podarili nameščenci tvrdke late d. d. v Komenskega ulici 160 lir namesto cvetja na krsto ge. Marije Kervina. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu oodpiranih. Počastite raine z dobrimi deli! —lj Umrl! so v Ljubljani od 14. do 20. t. m, Perpar Marija, roj. Cerny. 79 let. vdova strojnika, Cimperman Jera, roj. Šinkovec. 72 let, vpokojenka tob. tov.. Derganc Alojzij. 47 let. kleparski mojster. Debevc Rudolf. 37. let. mehanik, dr. L^ustok Vladimir, odvetnik. Zasrreb. KožpJi Josip. 39 let. policijski agent. Kostlevij Terezija, rol. Ellinger. 77 let. zasebni ca. Martelanc Aleksander. 61 let. duhovnik-lazarist. Marotti Franc. 83 let. nočni čuvaj. Srebočan Anton. 13 let. sin sejmarja. Kramar Franc, 68 let, preužitkar. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: dr. Lapajne Stanko. 63 let. vseuči-liški profesor. Dormiš Franc. 6 let. sin kroj. pomočn., Purkart Danica. 2 leti, hči posestnika. Golo. občina Zolimlie. Čemeti«* Marija. 62 let. gospodinja. Kostanjevica. Kušar Marija, roj Gunstek. 57 let. žena *^lpzničaria «;qrano^ Marija roj. Znt>ar»- Ct£, 81 let, zasebni ca, Pardubskv Avgust, 61 let, mizar, Dantor Marija, 21 let, kuharica, Kristane Frane, 67 let, delavec, Lot-Hč Marija, roj. slibern, 71 let, žena mizarja. —lj Vsi oni trgovci, ki so sami delili krompir strankam, naj do četrtka 27. t m, v sobi štev. 1 v II. nadstropju Mestnega doma oddajo sezname onih oseb, ki so pri njih dobile krompir, prav tako pa mora biti pri vsaki oseb' napisana tudi količina oddanega krompirja. SRCE mora biti dobro oskrbovano s krvjo in kisikom. Da to dosežete, pijte dnevno Ambroževo medico, katero dobite le v — MEDARM, Ljubljana. Židovska ulica 6. 1845 OREHOVA JEDRCA popolnoma izčiščena, dobite naceneje v ME-DARNI — Ljubljana, Židovska ulica 6. 1850 ZIMSKA JABOLKA Ia oddaja od 20 kg naprej po najnižji ceni - Medarna, Ljubljana, židovska ulica št. 6. 1902 VLAmMJB PREMROV lavi)a v imenu vseh sorodnikov žalostno uest9 da ie danes umrl, previden s tolažili sv, vere, naš nepozabni stric, gospod Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 26. novembra ob 3. url popoldne Iz njegovega rojstnega doma v Marti' njftfeu na pokopališče v Cerknici. URADN1ŠTVO ln NAMEŠČENCI Kreditnega zavoda za trgovinć ln Industrijo v Ljubljani naznanjajo pretresljivo vest, da je dolgoletni zavodov predsednik, gospod Šarabon ▼ soboto, dne veletrgovec eanbra I94I ki fe Ml 1 trajen in V LfuMioni, Sne 23. 272 »8LOTEN8KI NAROD«, 25. noramibra 1*41-! Stran 8 30 let dela Emesta Heinkela Za razvoj in razmah nemškega letalstva si je pridobil mnogo raslng Mod p;onirje visoko razvitega nemškega letalstva spada rudi Ernst Heinkel, ki je praznova! nedavno 30 letnic o pr~k t; ćn e>ga dela kot konstruktor lotal. Teh 30 let obsega malone vso zgodovino nemškega letalstva. In če pogled mo na to razdobje v življenju Ernst a Heinkela. vidimo poleg prvih skromnih kr/nstrvktivnih poskusov tudi na jm*>demej Aa letala, izpopolnjena z vsemi možn;m: tehničnimi napravami. Po-leg prvega izjalovljenega poskusnega poleta vadimo tudi presenetljive usmene bojnih letal tipa »HE 111«. po>7©g mladega stutt-gartskega tehn ka tudi moža velikih uspehov, odlikovanega že ponovno z na i višjim i odlikovanji. Prvo Heinkelovo letalo Zastopnik nem:kcaa poročevalskega urada je imel prJHko govoriti s prof. dr. Hein-kelom o preteklost•. sedanjosti in bodočih načrtih njegovega deli kakor tudi o dosedanjem in bodočem razvoju letalske tehnike Heinkel je pripovedoval, kako se je začel kot mlad slušatelj visoke tehniške šole v S rut t ga rtu prvič zanimati za letalstvo, kako je v kavarnah prebiral v francoskih listih članke o franco kem letalstvu, ki ;e bilo takrat razmeroma že visoko razvito, in kako mu je slednjič dala od' >či!no pobudo mednarodna letalska razstava v Frankfurtu leta 1909. Na nji je Heinkel sklenil zgraditi si letalo. Skušenj seveda ni imel, vendar pa je šel takoj na delo. Po teoretičnih študijah je začel jeseni leta 1°>09 graditi letalo. Sam je vse n-.irsal in izdelal. Pomagal mu je samo neki prijatelj, toda prvi polet se je ponesrečil. Letalo je trešciflo na tla in se razbilo. Hudo ranjenega mladega konstruktorja so morali odpeljati v bolnico. Prvi veliki uspehi Kljub hudi nesreči je bila He:nkelu kot konstrukterju letal že sojena življenjska pot. Čim je okreval, je dobil službo kon-strukterja v družbi za zračni promet. Bilo mu je šele 26 let. ko je postali tehnični ravnatelj in šef-konstrukter tovarne letal v Brandenburgu. Tam je zt*radill zelo dobra eno- in dvosodežna bojna letala, s katea-imn je bila prebujena in zagotovljena nemška premoč na obaiLi v Flandriji. 2e takrat je zgradil prvo letalo za bombordiranje obenem pa tri četrtine vseh letal, kar so jih uporabljali med svetovno vojno v avstro-ograki armadi. Heinkel nazorno pripoveduje, kako so nastali takrat novi tipi: Med svetovno vojno so me poklicali v nemški mornariški urad, kjer so mi povedali, ka.j potrebujejo in haj hočejo imeti Že mod tom razgovorom som napravil nekaj skic in gospodom sem dejal: Tole sii mislim tako in tako in če se strinjate, pc j-desn takoj na delo, in v osmih mesecih je bil novi tip gotov. Moderna bojna letala Heinkel u ovire niso pomenile nič drugega, kakor da jih je treba premagati. Navzlic težavnim pogojem glede osnutkov in gradnje novih tipov, je izdeloval vedno nova in rzpopo'njena letala. Še zdaj je njegova glava polna načrtov in idej za nove tipe. toda za sedaj mora počakati s svojimi idejami. Henkel je mnogo doprinesel k razvoju nemškega leta'stva. Tovarna Ernst Heinkel F!ugwcrkc. ustanovljena po svetovni vojni leta 1920. je skonstruirata in zgradba že okrog 60 tipov. Od prometnih ki pvtni kih letal do najmodernejš.h bojnih letal, ki so posegla prvič v boj med špansko državljansko vojno in ki imvjo posebno važno vlogo v sedanji vojni. Poseb-r c zaslovelo letalo »HE 111«. švicarski kapital v tujini Na letnem občnem zboru Združenja Švicarskih bank v Luganu je predsednik La-roehe naglaSal odpornost švicarskega go-spodarstva do sedanjega težkega položaja in hude preizkušnje. Manj upanja vzbuja položaj švicarskih bank glede na mednarodne razmere in iz njih izvirajoče ukrepe inozemstva, ki prinaša.o švicarskemu denarnemu trgu znatne omejitve, pa tudi izgube. Tesno sodelovanje oblasti in zaseo-nega gospodarstva, je zato nujno potrebno, da se zaščitijo življenjski interesi švicarskega narodnega gospodarstva. Pri tem je treba ugotoviti, da pri zaščiti švicarskih finančnih interesov ne gre za to, da bi se stiki Švice z inozemstvom likvidirali, pod dobrimi ali slabimi pogoji. Prav tako kakor doslej je tudi za bodoče ne samo zaželeno, temveč tudi nujno potrebno ohraniti udeležbo švicarskega kapitala v tujini, v kolikor bodo krite glede kapitala domače potrebe in v kolikor bodo to dovoljevale razmere. Samo tako bo namreč mogoče prilagoditi gospodarski življenjski prostor švicarskega naroda njegovim potrebam. vojne pa 140.6. Lani je znaaalo to število že nad 150. Porast Števila v raznih podjetjih zaposlenih žensk, je torej bil med vojno neznaten, ženske delovne moči so namreč premeščali v raznih panogah industrije, tako da so prišle iz manj važnih v važnejše. Ženske v Nemčiji pa ne delajo izključno v oboroževalni industri'i kakor bi kdo mislil. Nad en miljon je strojepisk m drugih pisarniških moči, nad 600.000 pa prodajalk, ženske so se v industrijski proizvodnji zelo dobro obnesle in povsod so bili storjeni ukrepi, da bi se strojne naprave pulagodi-le temu. kar lahko od žensk, kot aelovnih moči zahtevamo. Večina v industriji in trgovin: zaposlenih žensk ima doma še skrbi z gospodinjstvom. Navzlic temu pa zadosti nemška žena vsem zahtevam vojnega časa. Socialni, higienski in zdravstveni ukrepi v zaščito zaposlenih žensk so zelo on-sežni in izvaja'o se pod strogim nadzorstvom. Tako znatno večja zaposlitev žens1: med vojno nima za nje nobenih 4i-^>dljivm posledic. SkilTHoat mečev japonskih Z jantarjem obložene sabe Med dragocenostmi gradu Carskoje selo pn Petrogrdu je zbujali a posebno pozornost 34X36 m velika soba katere stene so bile obložene z jantarjem. Ta svojevrstna dela je najprej pokrenil Friderik I. Pruski, ki je podobno opremil svoji sob; na gradu v Charlcttenburgu im v Berlinu. Dela so izvršili mojstri iz Gdanska. Ko je Peter Velik1 obiskali v Berlinu Friderika Viljema I., mu ie ta podarili celo onremo sobe. Carica Flizabeta. ki ji je Friderik Ve'iki poslal dragocen okvir za veliko stensko zrcalo piav tako iz jantarja, je dala opravo vzidati v srradu Carskem selu. Shranili so jih v zbirko umetnin k6ni^s>ber%ega gradu. P^vsnTnezni kosi so v celoti dokaj dobro O'hranjeni m kažejo v mešanici baroka ?n rokokoja čudovite rezbari ie ornamente, alegorične prizore, pruskega orla in rodovnik carice. Zaposlitev žensk v Nemčiji Iz podatkov o zaposlitvi žensk, objavljenih v strokovnem listu ,Die Frau am Weik je razvidno, da naraščajoče število v raznih podjetjih zaposlenih žensk v Nemčiji ii posledica vojne, temveč, da izvira ta pojav že izpred vojne. Od leta 1936 je stalno naraščalo število ženskih delovnih moči in če vzamemo za leto 1932 za osnovno primerjalno število sto, je znašalo to števUo leta 1934 že 108.8, naslednjega leta 112.7, leta 1938 že 135.9, tik pred začetkom sedanje Slanikov bo letos mnogo Norveški ribiči si obetajo letos zelo dober lov. Baje še nikoli ni bilo v bližini norveške obale toliko slanikov kakor leta*. Slanike so začeli norveški ribiči loviti že spomladi. V mirnem času je Norvešl'a pred Anglijo in Nemčijo na prvem mestu v Evropi po številu u*'etih slanikov. Norveški ribiči jih namreč ujamejo povprečno 1,100.000 ton na leto. Plemič, ki je imel smolo Slavni Diderot je rad pripovedoval naslednjo anekdoto: Neki kavalir svoje dobe je imel istočasno dve sodni obravnavi, žena je zahtevala ločitev in očitala mu je impotenco, njegova ljubica ga je pa tožila za alimente, češ da ima cd njega nezakonskega otroka. Kavalir je razmišljal: Oben pravd ne morem izgubiti, če sem oče nezakonskega otroka, bo izgubila tožbo moja žena. Če bom pa priznan za impotentne -ga, ne morem biti obsojen na plačevanje alimentov za nezakonskega otroka. 2al je pa junak izgubil obe pravdi ker sta se obravnavali ločeno. Skrivnost ostrine slovitih mečev japonskih samurajev se pojasnjuje s posebnim načinom njihove proizvodnje. Rezilo teh mečev je sestavljeno iz številnih skupaj zvarjenih jeklenih plasti. Pogosto so v enem samem meču našteli do štiri milijone teh izredno tankih rezi!. Tako je razumljivo, da so mnogi obrtniki vse svoje življenje izdelali komaj en meč. Tako vsaj poroča agencija »Central Evropa«. Dotok zlata v Ameriki V avgrustu je prišlo v Združene dižave Iz inozemstva za 36.979 milijonov dolarjev zlata, in sicer iz Sovjetske Rusije za 3.407 milijonov, iz Kanade za 10.845 milionov, iz Avstralije za 6.972 milijonov, s Filipinov za 5.098 milijonov in iz ibercameri-ških držav za 3.514 milijonov. Nemščina v belgijskih Šolah Belsrijsko prosvetno ministrstvo je izd i-lo odlok po katerem se bo odslej v 22 občinah belgijske pokrajine Luxemburg poučevala nemščina na Šolah kot obvezni predmet. Gre za ozemlje Aarlem kjer sc bile že od nekdaj nemške naselbine. Nov observatorij v Rimu Med svojim posetom v Rimu le poklonil kancelar HUler 3. maja 1938 v Palazzo Vb-nezia Duceju Zeissov teleskop z- vso pripadajočo opremo observatoriju. Ta novi observatorij bo zgrajen blizu Rima. Oprem ljen bo s preciznimi instrumenti in še pred koncem tekočega leta bo izročen svojemu namenu. trolnl odbor, ki je podrejen pariškemu policijskemu prefektu Bardu. Zaslužki trgovcev na drobno so tudi maksimirani. J*^~ votno je kontroliralo cene v Parizu 400 uradnikov, na pobudo nemške vojaške uprave se je pa zvišalo njih števUo na 600. Najvišji most na svetu Med Celovcem in Solnocrradom grade moderno avtomobilsko cesto. Gradnja je naletela na velike ovire ker bo vodila ce-sta na nekaterih kraih preko dolin in oo treba zgraditi mostove. Pri Kremsu oo zgraien čez dolino 146 m visok most. To bo najvišji mest na svetu, saj bo približno 10 metrov višji od katedrale Sv. Štefana aa Dunaju in čez ta most bo vodila široka av- Zadnfi divji krompir Krompir je bil prvotno doma najbrž v čilskih Andih kjer so Indijanci sčasoma vzgojili razne vrste. Ob prihodu Špancev je bila kultura krompirja stara najbrž že več tisoč let. To se da sklepati iz velikega števila različnih vrst. Na južnoameriški celini zdaj ni več divje rastočega krompirja. Nekaj ga je samo še na otoku Chiloe in na čilski obali. Tam raste na strmih skalovitih pobočjih, večinoma blizu morja Divji krompir je droben, neokusen in voden. Cvete ima bele, ki v nasprotju s cvetovi našega krompirja prijetno diše. Stroga kontrola een v Parizu Vojaški poveljnik Pariza je odredil strogo kontrolo cen v mestu. V sporazumu s francoskim generalnim državnim zastopnikom so bile zelo poostrene kazni za kršitev odgovarjajočih francoskih* zakonov. Cene so bile maksimirane in zdaj jih oblasti strogo kontrolirajo. Ustanovljen je bil kon- Dragoceno blago brez vrednosti Ljubljana, 24. novembra. Pred leti so nekateri tudi pri nas priporočali organizirano zbiranje zavrženih predmetov, ki bi nudili dragocene Mirovine. Nekaj časa so nekateri res zbirali zelo vneto zlasti železje in ga prodajali i že^cjrnrnam. Prave organizacije zbiranja pa vendar ni bilo in na smetišča je še vedno romalo izredno mnogo dragocenega blaga, ki mu nismo znali dati prave vrednosti Naše gospod:nje so pogosto« v zadregi, kaj naj počno s pločevinastimi Škat'ami. ki se od časa do č-at*a naku piči jo v vsakem gospodinjstvu. Same jih ne morejo porabiti za kakšne posebne namene in tako večina tega blaga roma v zabejc da smeti. Med pločevinastimi škatlami jih je mnogo rudi iz kositra, ki je dandanes še posebno cenjen. Prav greh je, zame ta vat i tako dragocene surovine, ko bi jih tovarne lahko porabile z največjim pridom. To je pa samo en primer. Med tako imenovane odpadke, zavržene predmete je treoa prišteti še celo vrsto podobnih »stranskih produktov« gospodinjstva. Zlasti bi ne brneli zametovati kosti, ki se jih sicer zdaj ne nabira toliko v gospodinjstvih vendar je dragocena sleherna koščica. Kosti bi nam lahko dajale kruh; kosti so ena glavnih surcvin za izdelavo umetnih gnojil. Sama propaganda, naj Ijiidje ne zameru-jejo nerabljenih prodmotov iz kovin, kosti, papirja, stekla itd. nima posebnega pomena, če ni organizirano zbiranje. Gospodinje bi zbirale to blago ter ga hranile, če bi vedele, da bo prišel kdo ponj ob določenem času. Tako bi bilo priporočljivo, da bi zbiralci prihajali redno vsak mesec vsaj enkrat ob stalno do'ločenih dneh, kakor prihajajo na primer dimnikarji. Gospodinje bil jim pripravile blago in večina bi jim ga nada propust iila celo brez odškednine. Toda zbiralen imajo rajši smetišča za svoje rudnike ter brskajo po smeteh, tratijo čas in si kvarijo zdravje, namesto da bi »odpadke« zbirali od hiše do hiše. Razumljivo je, da b; moralo biti to zbiranje primerno urejeno; določeno bi moralo biti, kdo sime zbirati in za posa-mezne vrste predmetov bi morale biti predpisane tudi cene. Čudimo mc, da doslej ni bilo še nobenega podjetnega posameznika, ki bi organiziral zbiranje, če ga že ni organizirala ta ali ona ustanova. Tako bi bila poklicana podjetja sama, ki potrebujejo te ali one surovine, da bi organizirala zbiranje. Tako ni dovolj, če na primer podjetje le opozarja, da sprejema to aili ono blago in potziva, naj ji ga ljudje prina:ajo; moralo bi organizirati zbiranje po hišah. Gospodinja pač ne more prinašati v tovarno ko'ičic sama adi pločevinastih škateL Cas je že, da nekaj ukrenemo. Zlasti bi ne smeli več dopuščati zametavanja kosti, ko umetna gnojila tako nujno potrebujemo. TVRDKA A. ŠARABON & CO. sporoča žalostno vest, da je umrl njen predobri in neumorni družabnik, gospod Andrej Sarabon veletrgovec in posestnik Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 25. novembra ob 3* uri popoldne od doma žalosti, Hrvatski trg 1, na pokopališče k Sv. Križu. Neumornega in za tvrdko prezaslužnega družabnika ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 22. novembra 1941* Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jaran —.Za lnaeratm dal Usta: Oton Christof — Vsi v LJubljani m'jwi *aa* - m f ta* 271 UPRAVNI SVET in RAVNATELJSTVO KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI naznanjata tužno vest, da je njegov pre-zaslnžni in nepozabni dolgoletni predsednik, gospod i • Andrej Šarabon veletrgovec v soboto, dne 22. novembra 1941 preminil. Naš zavod, ki ga je pokojnik vodil nesebično dolgo vrsto let s svojo neumorno delavnostjo, utrpi z njegovo smrtjo nenadomestljivo izgubo. Vzornemu predsedniku ohranimo trajen časten spomin. Ljubljana, dne 23. novembra I94I Naznanjamo žalostno vest, da je preminil naš dolgoletni predsednik, gospod Andrej Šarabon veletrgovec . S pokojnim smo izgubili skrbnega in velezaslužnega voditelja, ki si je pri' dobil neveni j ive zasluge za dobrobit našega podjetja in je bil nastavljencem pod' jetja vedno vzor in zvest prijatelj. V Ljubljani, dne 22. novembra l?4l* Upravni svet, ravnateljstvo, uradništvo in nastavljene! DELNIŠKE DRUŽBE PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI