Štev. 32. Leto LXV.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredniitvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V Ljubljani. 20. avgusta 1925.
Poitnina plačana v »©lovi»*».
J5KI TOVARIŠ
Stanovsko politiiko glasilo UJU. - PoverieniJtvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna itev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrat je plačati po Din 2'SO od potit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
Pred državno skupščino UJU v Subotici.
Še nekaj dni nas loči od glavne skupščine UJU, ki se vrši dne 27.. 28. in 29. t. m. v Subotici.
Zbrali se bodo delegati vseh okrajnih učiteljskih društev v državi, zastopniki vseh poverjeništev UJU in ves glavni odbor, t. j. vodstvo UJU, ki bo predložilo poročilo o delovanju v prošlem letu, katero bodo potem delegati presojali in izrekli o njem svoje mnenje.
Na dnevnem redu skupščine je tudi razprava o projektu zakona o narodnih šolah, o reformi učiteljišč in nadaljni učiteljski izobrazbi ter o nadzorstvu in nadzornikih.
Troje važnih razprav, katerih prvi dve sta vsaka sama zase to iko važni, da bi zahtevali vsega časa, ki se bo porabil za skupščino za temeljito obdelavo enega ali drugega vprašanja.
Todai čas je kratek, vprašanj pa premnogo. o katerih se ima razgovoriti in do katerih ima zavzeti svoje stališče učiteljstvo.
Nič manj važna od teh vprašanj so organizacijska vprašanja, ki imajo utrditi našo organizacijo na/ znotraj in jo izpopolniti. Kakor glede notranjih-razmer države tako ie tudi elede notranjih razmer naše organizacije potreba še izpopolnitve. v prvi vrsti pa enotnih naziranj glede te izpopolnitve
Organizacija deluje, stori mnogo, a prepričani smo, da bi lahko dosegla še mnogo več in bi delovala lahko še precizneje, samo treba bi bilo aparat izpopolniti. Vprašanja našega stanovskega tiska se še nismo lotili, pustimo, da se razvija samo in vendar ie to prva in glavna gonilna sila vsega našega aparata.
V prošlem letu smo imeli izmeno v predsedstvu. V Beogradu, v naši cen-
trali, so se razpalili duhovi tako daleč, da sta si demokratski učiteljski klub in radikalni učiteljski klub osnovala celo vsak svoje glasi.o. »Slobodni Narodi« in »Svetlost«, v katerih so se razpravljale politiške strankarske strasti in Se je naša stanovska in strokovna vprašanja presojalo le s politiško strankarskega vidika. Da se je izvrši.a strankarsko politiška zloraba naše organizacije in centralnega organa, ie dognana stvar in zato je bila izprememba potrebna in umestna.
Treba je bilo. da so se postavile na čelo naše organizacije vodilne osebe, ki so se čutile v prvi vrsti kot stanovske in strokovne osebnosti in so ume.e tole-rirati tudi druga politiško - strankarska naz'iranja in prepričanja ter so varovala strokovni značaj naše organizacije upoštevajoč. da združuje naše Udruženje člane raznih naprednih politiško-strankarskih frakcii na stanovski in strokovni platformi in zavedajoč se, da Se mora pridobiti članstvo vseh teh frakcij, da se bo vsaka pri svoji stranki zavzemala za skupne stanovske in strokovne dobrine in skupna, v UJU skupno ugotovljena stanovska in strokovna vprašanja.
Priti moramo tako daleč, da se bodo vsi naši člani čutili v prvi vrsti stanovske in strokovne osebnosti in bodo tudi pri svojih strankah skušali dosezati, da se bodo naša stanovska in strokovna vprašanja presojala s strokovnega in ne zgolj strankarskega vidika, kar je često v škodo pravi rešitvi
Pričakujemo, da se bo v tem prav-cu razvijala tudi predstoječa skupščina, ker zavajanje v druge smeri bi skupščino le oviralo pri njenem delu in bi slabilo njene uspehe.
Nujne izpremembe vladnega projekta šolskega zakona.
(Učit. društvo za Mežiško dolino o vladnem projektu osnovnošolskega zakona.)
Zavest prevažne nacionalne naloge, ki jo izvršuje šola in učiteljstvo na naši meji. nam nalaga dolžnost, da še enkrat z vsem poudarkom opozorimo na nekatere točke, določbe in hibe v vladnem projektu osnovnošolskega zakona, ki lahko postanejo usodne za razvoi vsega našega podeželskega, zlasti pa še obmejnega šolstva.
I. Od osnovne šole vobče. posebej pa še cd obmejne šole se zahteva, da vzgajai mladino k državljanski in narod ni zavesti in polagaj duhovne temelje vsemu ku.turnemu in gospodarskemu napredku naroda. Te svoje naloge pa ne izpolni šola nikdar in pod nobenim pogojem. ako sprejme deco z dovršenim šestim in io odpusti z dovršenm d v a-n a j s t i m starostnim letom. Vzemite šoli možnost vplivanja na zrelejšo deco in vzeli ste nam glavni pogoi za uspešno
izvenšolsko delo. Šola, ki prepušča dvanajstletno deco njeni usodi, ni vredna denarja, ki se zanjo trosi. Kdor io zagovarja. naj nam več ne govori o napredku. o narodni vzgoji in izvenšolskem delu učiteljstva. Pri skrajšani učni dobi moramo brezpogojno zahtevati, da se vstop v šolo vrši v zrelejši dobi. pri šestletni šoli z dovršenim osmim letom. Tu ne moremo in ne smemo popuščati.
II. \1adni projekt ne vsebuie ničesar, kar bi olajšalo položai učiteljstva na obmejnih šolah; nasprotno on naravnost zapostavlja enorazredhice. najštevilnejši tip podeželske in obmejne šole. ker učiteljem na njih niti ne priznava upravitelj-ske doklade
Šolskega vprašanja na naši meji ne smatramo kot rešenega, dokler ostanejo te šole kazenske štacije za učteljstvo, dokler ne prodre spoznanje, da mora
tam, kjer ima narod eno samo šolo. biti ta čim vzornejše urejena in učiteljstvo na njih po svoji splošni in strokovni izobrazbi čim bolje kvalificirano dokler se ne zavemo, dai je nezdravo in nedemokratično. ako država izdaja sorazmerno s številom prebivalstva za šolanje mestne dece najmanj desetkrat toliko kot za šolanje kmetske.
Zato stavljamo upravičeno sledeče zahteve:
1.	Člen 40. uradniškega zakona se naj prenese v osnovnošolski zakon s toč-nejšimi določbami glede predvidenih ugodnosti in s posebnim ozirom na obmejne enorazrednice.
2.	Spremenijo se naj one točke v za<-konskem projektu, ki nalagajo kmetskim občinam razna šolska bremena vsaj v toliko, da prevzame država one 'izdatke, ki jih ie pri nas že dosedaj nosi,a, pred-svem izdatke za upraviteljske doklade, ker' te doklade bi majhne kmetske občine neprimerno težje obremenjevale kot mestne. Nič boli ne otežuje našega po.o-žaia na kmetih kot gmotna odvisnost od občine. Upraviteljska doklada se naj zviša od predvidenega beraškega zneska vsaj to.iko. da bo predstavljala skromno odškodnino za upraviteljsko delo ter se priznai tudi upraviteljem enorazrednic. Nadalje se država ne okoriščaj z bremeni. naloženimi kmetskim občinam in ^e odtegui najemninske vrednosti natural-nega stanovanja od učiteljeve stanarine, tako da ostaja učitelju samo odij, da ima občina radi njega izdatke.
3.	Učite.ju v selu se priznaj vsaj ena ugodnost, ki bi napram ugodnostim mestne službe v resnici ka.i zalegla. On imej, ako ie poročen in stalen, pravo do primerno velikega zemljišča za vrt in sadonosnik. Zakon naj določi minimalni obseg tega zem jišča. Upravičenost te zahteve utemeljuje že sama očitna potreba, da imej učitelj, živeč in delujoč med kmetskim narodom priliko, da se vsaj v eni panogi kmetskega gospodarstva lahko praktično udejstvuje.
4.	V zakon se naj sprejmejo določbe, ki bodo omogočile ustanavljanje kmetijsko - nadaljevalnih šol in tečajev, njih vzdržavanje iz državnih sredstev in
ustanovitev institucij za strokovno izobrazbo učiteljstva, nadalje določbe, ki bodo nalagale šolskim oblastim In kor-poracijam v breme državnega proračuna skrb za podvig šolskega vrtnarstva. Višje strokovno izobraževadšče za učitelje (višja pedagoška šola) ne imej samo namena, odtegovati nadarjene učitelje podeželski šoli in jih usposabljati za meščansko šolo in upravno službo, ampak ono bodi tudi in predvsem namenjeno izobrazbi učiteljstva za kulturno poslanstvo med kmetskim narodom.
5.	Krajni šolski odbori, sestavljeni po določilih vladnega projekta, bi bili po večini zelo konservativne korporacije. ki bi se čuti.e v prvi vrsti poklicane zastopati gmotne interese politične občine, ne pa kulturnih interesov šolske občine. Ker na drugi strani že najnujnejši šolski izdatki močno obremenjujejo majhne občine, ni pričakovati niti po preteku desetletij. da dobimo po vseh kmetskih občinah potrebne šolske zgradbe in analfabetizem bi še dolgo cvetel v naši državi. Zato naj bi prevzeli bremena za šolske zgradbe, za nakup šolskega zemljišča in za večja popravila srezi. Sreski šolski odbori, ki jih danes v zakonskem projektu pogrešamo, bi lahko postali naj'inicijativnejši šolski in prosvetni čirtite.ji na meji in bi bili krepak protiutež pretiranemu in nezdravemu bi-rokratizmu. ki bi ga uvajal zakon v obliki vladnega načrta. Ti sreski šolski odbori bi prevze.i tudi posle, ki se pod nobenim pogoiem ne bi smeli nalagati kraj-nim šolskim odborom, kakor nalaganje denarnih kazni roditeljem radi neopravičenih šolskih zamud njih otrok. Oni bi razbremenili tudi oblastne šo ske odbore in prosvetne oblasti, da ne bi izgubili pri množici malenkostnih poslov možnost inicijativnega in velikopoteznega dela za prospeh šole in prosvete.
6.	Zakon naj ne utesnuje po nepotrebnem možnosti izbora dobrih sreskih in oblastnih šolskih nadzornikov s predpisi o njih diplomski izobrazbi, ki v prav zadnji meri odločuje pri kvalifikaciji za nadzorniški poklic v katerem pomenja osebnost in praktična izkušnja več kot vse drugo.	,
Vestnik meščanskih šol.
—e Meščanska šola v Slovenjgrad-
cu. Ponavljalni izpiti čez vse štiri razrede se vrše dne 24. avgusta. Izpiti pri-vatistov čez vse štiri razrede se vrše dne 25. avgusta, končni izpiti pa od 26. do 31. avgusta. Vsi izpiti se prično ob 8. uri. Vpisovanje se vrši dne 1. septembra od 8. do 12. ure. Učenci, ki vstopijo na novo. morajo priti v spremstvu star-
šev ali njih namestnikov ter prinesti s seboi zadnje izpričevalo, krstni list in izkaz o cepljenih kozah. — Ravnatelj.
—c Za meščansko-šolske učitelje je izšel ooSeben »Ročni katalog« z zapisnikom samo za posamezne predmete za 200 učencev. Pri naročilu teh katalogov naj se pripomni »za meščanske šole« ali samo »za posamezne predmete«. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Pristopite k „Jugoslovenski Matici".
LISTEK.
MIH. M. STANOJEVIČ:
Daltonski školski sistem.
(Referat na V. pokr. skup. Pov. UJU — Ljubljana v Šoštanju.)
(Dalje.)
Sve što je potrebno za neko predavanje treba da je na meti u školskoj uči-onicj ilj »laboratoriji« — pre odredenog časa. N. pr. učenici imaju da uče prema rasporedu u četvrtak o rnačci. Več s po-nedeonika je u školi obešena na zidu slika mačke. Deca če je čuteči posmatrati; za vreme odmora izmedu sebe razgova-rače o mački, o kojoj če učiti u četvrtak; kod kuče če pitati roditelje, braču, sestre ili koga bilo da im kaže šta o mački o ko-ioj če oni učiti u školi; tražiče mačku da je vide, da se igraju s njom, da je posma-traju, moliče da im kogod priča kakvu priču o njoj i t. d. Zatim čitače što iz koje knjige na koju če učitelj skrenuti
pažnju da ima da se čita o njoj. Kad bude čas o predavanju te metodske jedinice decai če pričati sama sve šta ko zna o mački. Jedno drugo dopunjavače. isprav-ljače, takmičiče se, pitati učitelja i t. d. a učitelj če to sve analizovati i sistematizirati dok se ne postigne željeni rezultat koji je došao samoradnjom.
Dakle suština je ovog metoda kao što sam napred kazao samoradnja. Učenik se sam uči i sam radi. Učitelj ima samo da rukovodi i upučuje a pomaže samo onda kad učenik traži njegovu pomoč ili oseča potrebu nje.
Uzrnmo jedan primer iz geografije. Na redu je n. pr. da se uči izvesnog dana
0	slivu Dunava. Na 2—3 dana pre toga predavanja obešena je o zidu karta sliva Dunavskog. Deca imaju sama da posma-traju teren, da čitaju planine, reke, gradove, obeležavaju granice, i da do odredenog dana za predavanje upišu sama u svoje vežbanke šta misle da treba kazati učitelju o tome slivu. Za to vreme ona če
1	raspitivati se o tome slivu kod oozna-tih da li bi im oni mogli kazati što treba
da znaju, razgovarače se izmedu sebe i razbirati da li je ko n. pr. putovao u koji kraj ili mesto u tome slivu. Možda če ko znati koju priču ili pesmu ili dogadaj koji se desio u kom kraju tog sliva. Zatim če i učitelj upučivati decu na članke iz čitanke ili udžbenika ili kakvog dečjeg lista gde se može nači materijala za razgovor na času.
Pored literature, koja je na meti u školi, izloženi su na vidnom mestu pri-rodni produkti tog kraja, razne slike, stereoskop i dr. što predstavlja karakteristične stvari ultome slivu i t. d.
Na času ima nastavnik samo da ispi-tuje decu o svemu što ona znaju i što su sama naučila i da odgovara na njihova pitanja. Zgodnim načinom učitelj če skre-tati učenicima pažnju da kazuju i ono što ona znaju ali se nisu setila da kažu. Posle če on sve to da sistematizuje i primeni.
Na isti način može da se postupa i pri predavanju istorije (zgodovine), verona-uke, očigledne nastave (nazorni nauk), računa, geometrije, črtanja (risanja) i ručnog rada.
Gradivo potrebno za razradivanje predmeta na časovima mogu i treba da zbiraju sami učenici ranije, pre časa na kome če se predavati. Za črtanje učenici če spremati predmete iz svoje okoline i geometrijske oblike i crteže, hartiju i t. d. a tako isto i za ostale predmete potrebne crteže, modele, priče i t. d. Ako učenici nisu još dobro savladali čitanje mogu im stariji citati ili pričati (pripovedovati) što iz pročitanog o predmetu. U razredu se samo dopunjava, objašnjuje ono što ne razumeju.
Škola po sistemu gde Porkhurst podeljena je na t. zvane »laboratorije« za svaki nastavni predmet. To su sobe ili učionice snabdevene svima »potrebnim sredstvima za dotični predmet, knjigama i ostalim potrebama i svaka je takva soba poverena nadzoru jednoga učitelja. Za vreme koje ie odredeno za rad učenici - ce jednog istog razreda rasporede se u grupe po predmeti-ma koje želi koji učenik da uči i idu u »laboratorije.« N. pr. jedni idu u laboratoriju pa prirodne naiuke (prirodoznanstvo),
Splošne vesti.
—	Udeležencem skupščine U.IU v Subotici. Kakor smo preje.i brzojavno poročilo, je ministrstvo saobračaja dovolilo le polovično vozno udobnost za udeležence Glavne skupščine UJU. Ministrstvo prosvete ie odobrilo vsem ude.e-, ženoem skupščine dopuste do 3. septembra. Najprikladnejšai zveza bo ona z dohodom 7.40 v jutru v Subotico. V tem slučaju bi udeleženci odpotovali lahko 26. t. m. in so 27. v Subotici. Drugi prihodi so razvidni v 30. in 31. številki »Učit. Tovariša«. Ker »Učit. Tov.« drugi teden ne izide, bodo vsa eventualna druga navodi.a med tem časom objavljena v dnevnikih.
—	V »Novi Pravdi« od 15. t. m. neki politični somišljenik tov. Lešnika na< pada oblastnega šolskega nadzornika g. S c h e 1:1 a in mene kot urednika »Učit. tovariša« podtikajoč mi. da sem na zborovanju Učiteljskega društva za Maribor. ki se je vršilo 7. maja t. 1. zatajil članek, ki je bil objavljen v obrambo tov. Lešnika v 13. številki »Učit. Tov.« in to za ceno osebnih koristi. Ne bom se opravičeval na podlih anonimnih podtikanjih, sklicujoč se na polnoštevilno udeležbo članstva mariborskega društva, ki je culo moja izvajanja. Slej ko prei sem stal vedno v listu in osebno napram oblasti na načelnem stališču, da je strogo varovati učiteljsko stalnost, da je vsakemu premeščenju odrediti predhodno disciplinsko preiskavo po določi.ih zakona in jo je izvršiti šele na podlagi pravomočnega pravoreka disciplinske komisije, ter da se lajiki nimajo vmešavati v učiteljska nameščanja in premeščanja. Ker anonimni informator »Nove Pravde« spravlja svoje neresnične navedbe v stik z mora.o učiteljstva. ga vprašam, kako se strinja to z njegovo moralo, da iznaša neresnične vesti o zborovanju v javnost in zakaj se sam ni oglasil niai zborovanju, če je bil navzoč? Kako se strinja z moralo to. da se oglaša dopisnik šele sedaj, po štirih mesecih, ker se ie izpremenil po.itični režim? Zakaj se ni oglasil na zborovanju kak po-litiški somišljenik tov. Lešnika, ki je bil navzoč, če je opazil kako nekorektnost in potrebo obrambe tov Lešnika? Somišljenike tov. Lešnika in njeea samega vDrašamo iavno, zakat niso iznesii na pokrajinski skupščini zadeve — saj je bil tedaj še član UJU — kjer je bil edini pravi forum za to, če so smatrali, da sem kot urednik napravil kako nekorektnost, ker tudi to ne odgovarja tovariški morali. da se me anonimno napada pri ne-stamovskem časopisju v stanovskih zadevah — ziaihrbtno z neresničnimi navedbami in podtikanji. Sklicujem se na Leš-nikovega politiškeglai somišljenika tov. H.r e n a . ki je imel priliko vpogleda do mojega uredniškega stališča tudi v iz-venjavnem pismenem oziru napram stranki, ravno v istem času. ko trdijo Lešnikovi somišljeniki, da sem ga izdal za ceno osebnih koristi. Imam v rokah tudi pismene dokaze nenaklonjenosti me-rodajn:h faktorjev do mene — čeprav sem bi. vedno pristaš njihove stranke — ravno radii tega, ker sem vedno zastopal strogo stanovsko stališče in interese. — V Ljubljani, 15. avgusta 1925. — Ivan Dimnik, urednik »Učit. Tov.«.
—	Ukinitev privatnih ženskih učiteljišč radi nadprodukcije učiteljic. Mini-
ster prosvete g. Velja Vukičevič je pod štev. O. N. Br. 40.896 od 4. avgusta 1925 na podlagi člena 16. ustave, po katerem morajo vse šo.e dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega ed.nstva in verske strpljivosti in z ozirom na to, da imamo v državi dovoljno državnih učiteljišč, odločil sledeče: Zasebna učiteljišča morajo pričeti s šo.skim letom 1925.'26. s svojo likvidacijo tako, da s tem letom ne smejo otvoriti več prvih razredov. Ukinitve naslednjih razredov se izvrše postopno, tako da bodo s sklepom šolskega leta 1927.'28. popolnoma likvidirana vsa zasebna učiteljišča. Na ta način bodo likvidirala sledeča ženska zasebna učiteljišča:: 1. Žensko učiteljišče usmiljenih sester v Zagrebu. 2. žensko učiteljišče sv. Jožefa v Sarajevu, 3. žensko učiteljišče Uršu.ink v Ljubljani in 4. žensko učiteljišče šolskih sester v Mariboru. Uršu-linsko zasebno učiteljišče v Skofji Loki pa se mora radi malega števila učenk ukiniti takoj s pričetkom šolskega leta 1925'26. Gospod minister prosvete ute-me.juje ta svoj odlok tudi s tem, da ima z;a tako vzgojo država pravo garancijo samo v državnih šolah, kjer država nastavlja učiteljstvo in nadzira njihovo vzgojno delo.
—	Opozarjamo na določbe iz finančnega zakona zadnjih dvanajstin, ki jih prinašamo v »Učiteljskem pravniku«, ker se tičejo posebno onih. ki gredo v pokoj a.i so bili reaktivirani.
—	Kaj vsebuje »Koč. katalog«? Koledar za leto 1925/26. dalje: J. Rodopis vladarske hiše. II. Državni prazniki in obletnice. III. Srezi v Sloveniji. IV. Vstop v drž. službo z obrazcem za prošnjo in navodilom, kako je treba prošnjo opremiti. V. Nastop službe. VI. Prejemki učiteljstva II. in III. kategorije s tabelami in pojasnili, iz katerih je razvidna plača v vsakem posameznem službenem letu in koliko znaša plača na mesec za samce in poročene učitelje osn. in meščanskih šol. VII. Službena doba in napredovanje. VIII. a) Stalnost v službi in b) Stalnost na mestu z obrazci za prošnje. IX. Povišice sploh, a) Kedaj moraš prositi za povišico osn. in položajne plače in stanarine? b) Kako izpolniš obrazec prošnje? c) Kaj priklopiš prošnji? d) Kako izpolniš uverenje o službeni dobi. X. Draginjske doklade aktivnih učiteljev(ic) II. in III. kat. s tabelami in pojasnili. XI. Drag. doklade upokojencev vseh vrst (K — Din — s polno in nepolno službeno dobo) s tabelami in pojasnili. XII. Znižane vožnje. XIII. Vojaška služba in učiteljstvo. XIV. Upokojitev sploh. XV. Odmera pokojnine z obrazcem za prošnjo in navodilo. XVI Užitki po umrlih učiteljih sploh. Odmera rodbinske pokojnine z navodilom in obrazcem. XVII. Selilni stroški. XVIII. Davki. XIX. Takse. XX. Pregled šol, učiteljstva in učencev v državi sploh in v % z ozirom na prebivalstvo in površino posameznih oblasti. »Ročni zapisnik za razrednega učitelja« in »Roč. zapisnik« za posamezne predmete. Za mešč. šolske učitelje vsebuje »Roč. katalog le Roč. zapisnik za posamezne predmete za 200 učencev.
—	.Šolski upravitelji ne morejo izhajati brez »Staleža šolstva in učiteljstva v Sloveniji«. V »Staležu« dobite naslove vseh šol in učiteljstva mariborske in ljubljanske oblasti, krajevni imenik vseh šol, vse šolske okraje. A ne samo osnovno šolstvo, dobite tudi podatke o univerzi v Ljubljani, vseh meščanskh šol ljubljanske in mariborske oblasti, gimnazij, realnih gimnazij, realk, učiteljišč, strokovnih šol: obrtnih, trgovskih, obrtno in trgovsko nadaljevalnih šol, gospodinjskih šol itd. Vsi ti podatki se dobe v »Staležu« iz 1. 1923., ki ga je založila Učiteljska tiskarna. Podatki so še vedno točni, ker se stanje šolstva ni izpre-menilo. Cena »Staležu« je 10 Din.
—	Samo 10 Din stane »Stalež« šolstva v Sloveniji« iz 1. 1923. To je zadnji »Stalež« in je še vedno točen, ker se stanje šolstva ni izpremenilo od tedaj. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
— Kdo naj si nabavi ročni katalog? Vsak aktivni in upokojeni učitelj(ica), otroške vrtnari-ce in uč. žen. roč. del! Naroča se v Učit. tiskarni. Cena trdo vezanemu izvodu 16 Din.
— Ročni katalog za leto 192526 predelan in izpopolnjen je ie izšel in stane trdo vezan 16'— Din. Naroča se pri Učit. tiskarni. Ker je naklada Roč. k. z ozirom na število učiteljstva v Sloveniji majhna, naj se učiteljstvo pozuri z naročili.
—	Učiteljski ročni katalog. Pravkar je izšel učiteljski ročni katalog, ki bo učiteljstvu posebno dobro služil pri izračunavanju plače, povišic, pen-zije itd. Obsega vse obrazce in navodila, kako je opremiti prošnje za službena mesta. Podrobno in natančno je poučilo o draginjskih dokladah za aktivne in upokojene učitelje, s posebnimi tabelami. Pregleden je izčrpek o voznih udobnostih na železnici. Natančna so vsa navodila za vojaško službo učiteljstva. V zapisniku so dalje vsi obrazci in navodila za prošnjo za upokojitev. Vdove in sirote dobe vsa navodila, kako jiim je postopati, da dobe vdobnino in kolika jim pripada. Kdor se službeno seli, dobi vsa navodila za sestavo selitvenega računa v katalogu. Dalje vsebuje katalog točna navodila o davkih, ki jih mora plačevati učiteljstvo in zelo praktičen izčrpek vseh šolskih in osebnih taks (kolekoviine), s katerimi imajo opraviti učitelji. Ob sklepu je pregled, statistika vsega osnovnega šolstva v naši državi. Zapisnik- je nujno potreben za vse osnovnošolsko učiteljstvo, otroške vrtnarice, ker ima tudi predpise zanje, učiteljice ženskih ročnih del in meščanskošolske učitelje, ker je zanje posebej tudi zadaj katalog za redovanje za posamezne predmete.
—	Zakaj naj poseduje vsaka učna oseba »Roč. katalog? Ker dobi v njem vsa potrebna navodila in pojasnila, ki jih rabi skoro dnevno! Cena trdo vezanemu izvodu 16 Din. Naroča se pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
—pp Nekateri tovariši nam pošiljajo fotografične slike skupin od predstav na šolskih odrih. Te slike nam prav dobro služijo, ker z njimi lahko postrežemo vsem tovarišem, ki se obračajo do nas glede opreme in kostumov za razne igre. Še bolj pa bi potrebovali fotografičnih. slik šolskega odra samega in kulis ter k temu opisa, kako je šolski oder sestavljen in kako se ga naredi. Potrebovali bi detajlnih skic za zložljive šo.ske odre. Vsak tovariš nai da fotografirati svoj šolski oder in naj nam pošlje sliko ter priloži tudi opis odra. če ima. nai pošlje tudi skice o detajlih. Po tem ie največ povpraševanja in s tem bodete najbolj ustreg.i drugim tovarišem.
—	Zavedna mladina v Petrovčah. Agilnost in dobrosrčnost tukajšnjih mia-dih dijakinj in dijakov, na čem gdč. Marice Vodenikove. se ie izkazala na »domači« veselici, katere čisti dobiček v znesku 166 Din so mladi prireditelji darovali v prid ubogi šolski miadini pe-trovške šole. Hvala! Živela zavedna mladina!
—	Dar. Povodom nekega rodbinskega slavja .ie daroval posestnik g. Fran Teržan 100 Din za šofersko knjižnico v Petrovčah. Hvala mu!
—	Poročila sta se na Brdu tov. Nuša Kersnikova, hčerka pok. pisatelja Janko Kersnika z g Jožetom Zorkom. odvetniškim koncipjjentom v Mariboru. Čestitamo!
—	UDELEŽENCI, ki reflektirajo na uverenje za polovično vožnjo, oziroma za četrtinsko s parobrodom do Beograda, naj se takoj zglasijo pri Pov. UJU Ljub-fljano in naj prilože frank'rano kuverto z naslovom, da jim dopošljemo rešenja.
—	Umrl je na Vrhniki tov. \inko Levstik, nadučiteij v pokoju. N. v m. p.!
—	Kupim harmoniko. Ceno in opis pošljite upravitelju šole G r a d a c pri Črnomlju.
—	Tovarišem na orožni vaji svetujem, da poskusijo obraniti se stenic tako kakor mi za časa mobilizacije. Priš.i smo iz Maribora v Gorico v takozvano Vogl-kasairno v istoimenj ulici. 48. p. p.,
ki je tukaj ložiral. je že pred tremi meseci odšel na bojišče in do našega pr-hoda ni nikdo več v njej stanoval. Lahko si mislite, da so nas sprejeie prelačne stenice z »odprtimi rokami« in nas vroče »poljubovale« do ranega jutra, ko smo vstali gobavi po celem telesu. Pritožili smo se pri našem poveljniku, bivšemu realčnemu profesorju iz Maribora. Na njegov nasvet in za njegov denar' smo kupili 1 kg tobačnega izvlečka pri kmetijski družbi za eno srebrno petačo. Nato smo ekstrakt še nekoliko razredčil; z vodo, potem pia smo namazali s čopičem vse kote. spojke, sklopi, špranje pri »ka-balecnah«. mizah, klopeh, vratih itd. In glej. stenice so zginile takoj kakor kafra. Do našega odhoda 10. decembra 1914. leta se nikdo ni več pritožil zaradi stenic. Ako bodete. tovariši, napravili tudi ta poskus, blagovolite nam poročati o uspehu na tem mestu. — L uši.
—	Domoznanstvo z,a osnovne šole, sestavil Josip Brinar. Cena vez izvodu 20 Din.
Brinarjevo »Domoznanstvo« prinaša vso tisto domoznansko snov. ki jo predpisuje novi »nastavni plan« za 4. razred osnovnih šol (glej prilogo k »Osnovni Nastavi« br. 1.).
Prvi del knjige obravnava Slovenijo in nato vso našo kraljevino po zaokroženih kulturno - zemljepisnih s ikah. Drugi del »Domoznanstva« pa podaije v 44vzorno sestavljenih slikah vse važne dogodke iz zgodovine troimenega našega naroda. V zgodovinskih slikah ie posebno naglašena etična stran ter izzve-nevajo zgodovinski orisi v akorde domoljubja, bratske sloge in sličnih vzorov.
»Domoznanstvo« se odlikuje po jedrnatem slogu in preglednosti ter kaže v vsem, da je praktično delo izkušenega šolnika.
V istem založništvu (G o r i č a r & Lesk oš e k v Celju) je dobil učno knjigo »J. Brinar, »Slovenska vadnica« za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole«. Vaie iz slovnice, pravopisa in spisia. Cena vez. izvodu 24 D ri.
Brinarjeva »Slovenska vadnica« ni ¡morebiti suhoparen siovniški učbenik, marveč ie bogata zakladnica narodnih pregovorov, skrbno izbranih pesniških citatov In odlomkov iz naših oisateljev-kiasikov. Iz mnogobrojnih zgledov in vaj se siovniški naiuki tako izlahka izvajajo, kakor se izlušči kleno zrnje iz dozorelega klasja.
Obe knjigi »Domoznanstvo« in »Slovensko vadnico«, ie šolska ob ast uradno odobrila, a praktična uporaba v šoli bo dala knjigama najboljše priporočilo.
—	Cenj. odjemalcem Učit. tiskarne! Mnoga šoiska vodstva, pa tudi trgovci in privatniki, se obračajo na Učit. tiskarno s prošnjo, da se jim dopošlje vzorce zvezkov, risank itd. za predsto-ječo šolsko sezijo. Vsem prizadetim se naznanja tem potom, da so vzorci zvezkov popolnoma pošli in ie tiskarna oziroma knjigarna Učit. tiskarne siljena poslati mesto vzorcev primerno lizbero zvezkov, da ustreže prošnji svojih odjemalcev. Opozarjati pa moramo Pri tem, da teh zvezkov pri najboljši voi.ii ne moremo razpošiljati brezplačno, temveč smo primorani računati nanje pripadajoči znesek Din 60.—, kar naj blagovole prizadeti vzeti v znanje in ravnanje.
Knjigarna Učit. tiskarne.
drugi za račun, treči za geometriju i t. d. U »laboratoriji« radi svaki učenik sam za se ili zajedno s drugim učenicima pod rukovodstvom učitelja stručnjaka za taj predmet — starešine te »laboratorije«.
Od učenika se traži da vode zapiske o izvršenim radovima. Te zapiske su osnova za metodičko razradivanje me-todske jedinice koja ima da se izuči. Svaki učenik ima ručnu knjižicu za zapi-sivanje onoga šta je iz kog predmeta na-učio tako da na kraju meseca ima jasan pregled onoga šta zna i šta je naučilo.
Ispiti učenika su drugojačijj od naših ispita. Njima nije cilj da se utvrdi koliko je znanja učenik stekao več koliko ume znanje da p r i m e n i (uporabi) i koliko se koristi njim;
Svi koji su imali prilike da vide u školama gde se ovaj Daltonski sistem sprovodi tvrde jednodušno da se njime postižu rezultati za divljenje. Učenici rade s voljom i veoma im je razvijeno intere-sovanje. Znanja dobivena ovako samo-stalnim radom i sopstvenim trudom traj-nija su, potpunija i jasnija nego znanja koja se dobivaju dosadašnjim metodom predavanja.
Nije bez interesa čuti i mišljenje učitelja koji rade u tim školama Oni vele da je disciplina vrlo prirodna; učenici
rade bez prinude, interesujuči se za sve, imaju jednu opredeljenu celj. Dopada im se što mogu da rade koliko hoče i što vole. Učitelj je samo pomočnik deci u radu i savetnik njihov. Kad im oomaže i savetuje on uvida kako Se svaki dan uveličavaju njihove simpatije prema njemu a istovremeno on lako otkriva njihove nedostatke i sposobnosti. Ispitivani su i učenici koji su učili u ovoi školi da kažu svoje mišljenje o tome metodu, pa su i oni oduševljeni njime i nalaze da sve što su naučili znajti da im to treba a ono što su prede učili ne znaju za što im je bilo to potrebno.
Dakle ovaj je sistem originalan. I mislim da o njemu trebai i naše učiteljstvo da se upozna i po mogučstvu što i upotrebi.
R. D.:
Na orožni vaji.
(Dalje.)
Nekoliko o našem vojaškem življenju. Ob %5. uri zjutraj zatrobi na dvorišču. Znak. da je treba vstati. Vendar že dolgo poprej ni miru v vojašnici. Pridejo naši »posilni« (posel, sluga), da nam očistijo uniforme, čevlje, prinesejo vode v
velikih latvicah, ki smo si jih nabavili za umivanje in spravijo sobo v red. Moj sluga ie Lojze, doma z Št. Vida na Dolenjskem. Briše sabljo, jo ogleduje, hvali in meni, da sem se moral pač mnogo mučiti, preden sem io dosegel. O seveda, kako pa! Potem Pa na dvorišče, vsak k svoji četi in ven na vežbališče. Ob 6. uri si že prepoten, kakor bi te potegnil iz vode. Do vežbališča ie eno uro in zlasti prvi čas sem prišel že tjakaj ves utrujen. A vsemu se končno privadiš. Tovariš Dore sicer odkimava, da ni res. no pa on nosi precejšnjo pezo življenja seboj. Vežbanje traia celo dopoldne. V odmorih se razgovarjamo, tudi zapojemo. Naša četa ima 13 slovenskih ¡momkov. Jih hvalijo, da so dobri fantje in najboljši strelci. Dobro dene pohvala domačih ljudi. Najhujši je povratek. Neusmiljeno žge solnce, da se kar megli pred očmi. Pot lije izpod čela oo licu, za vrat. bluza je skoz in skoz prepotena Vkorakamo v vojašnico. V sobi potegneš srajco kakor mokro cunjo dol in jo ožmeš. da izteče voda. oblečeš svežo, potem Pa na slam-njačo! Komaj se ti poljubi, da vstaneš k obedu. Hrana ni slaiba. seveda srbska, ostra s papriko, poprom, čebulo, česnom, kar povzroča ponovno žejo. Voda je
mlačna in še te primanjkuje. Vino povečini cikasto. ima okus po sodu, po zemlji. Pai žejna slovenska duša ga že iztak-ne. Gazda Stevo toči izvrstno črnino tam v glavni ulici. Pa sedimo zvečer pred njegovo kafano pri litru, kar vzbuja pozornost, ker se tu splošno ne pije po litrih. Popoldne ob 3. uri se »zanimanje« nadaljuje do ure. ko smo prosti. V tem času imamo rezervni častniki šolo. Predavajo nam menjaje se 2 podpolkovnika in 1 poručnik o raznih »vojnih umetnostih«. Ta šola se vrši na odprtem terenu v okolici. Odmore izpolni pripovedovanje o minuli svetovni in balkanski vojni, o solunski fronti, bolgarskih gro-zovitostih — Bolgare same pa hvalijč* kot hrabe vojake —, o Albaniji, o srbskih žrtvah itd. Zanimiva so ta pripovedovanja, mnogo bolj kakor predavania. Saimo da ne bi bilo te vročine! Žeja, žeja! Zadnjič nam je prinesel poručnik Miodrag, komandir moje čete. ki ima pouk o orožju in streljanju, 3 različne bombe in jih je odprl ter nam razlagal njihov ustroj in kako se z njimi ravna. Naš Dore se je pa kar odmikal in zatrjeval. da temu ni kar tako, da ni to noben »špas« in da drži rajši pero kakor bombo.

Šolske zvezke po Urii it iz najin papirja s pivnikom
izdeluje W Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Učiteljstvo opozarjamo» da nai uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah
_ Maturantke ženskega učiteljišča
šolskih sester v Mariboru iz leta 1915. se vabijo na sestanek 24. avgusta 1925 ob 10. uri v samostanu. Pridite vse!
—	Kdo izmed gg. tovarišev(ic) ve za kako primerno stanovanje z zajtrkom za učiteljiščnico ljubljanskega državnega učiteljišča, hčerko tovariša, naj naznani to s ceno vred uredništvu »Učit. Tov.«.
—	Nova carinska tarifa. Tiskovna zadruga v Ljubljani ie pravkar izdala Zakon o obči carinski tarifi z uvoznim] in izvoznimi carinami kakor tudi pripad ne odredbe. Nanjo opozarjamo vse pridobitne kroee ki knjigo dobe pri založn'ci za ceno 26.50 Din s poštnino vred.
Imenovanje.
—i Imenovanja in razširjenja meščanskih šol. Melhijor Rismai, ravnatelj meščanske šole v Vojniku. je imenovan z ukazom za ravnatelja meščanske šole v Slovenski Bistrici, ki se otvori s šolskim letom 1925./26.; na meščanski šo.i v Ljutomeru pa ie g. minister prosvete dovolil pairalelko prvemu razredu.
Učiteljski pravnik«
—§ Vštetje vojaške službene dobe.
Tovariša V. E. v B. opozarjam za slučaj, da se pritoži na Državni savet z ozirom na tozadevni člamek v »Učit. Tov.« glede izvajanj min. prosvete, da: »... te odredbe, na katere se prosilec opira, pa so veljale le za avstrijske d r ž ai v-n e uradnike, a ne tudi za učiteije osnovnih šol itd.«, na § 9. zakona z dne 10. decembra 1888, betreffend die Rege lung der Personal- u. Dienstverhältnisse (Končnik 23. zv.), kjer pravi »Die den Volks- oder Bürgerschullehrern im Grunde ihrer militärischen Dienstleistung gebürenden Versorgungsansprüche sind gleich jenen der Civi 1-S t a a t s-be dienstet en durch das Gesetz vom 27. Dezember 1875 (R. G. Bl. Nr. 158), festgesetzt.« — L u š i.
—§ Važne določbe iz zakona o budžetskih dvanajstinah za avgust—november 1925. Prinašamo izvleček najvažnejših členov zakona, ki se nanašajo na državne uslužbence.
Člen 2. Odobrava se kraljevski vladi, da sme utrošiti za mesece avgusit-november leta 1925. preko iznosa odobrenih kreditov na part. 57 še znesek 50 milijonov dinarjev za uveljavitev uradniškega zakona in zakona o prometnem osobju.
Člen 7. Vse odredbe finančnega zakona 1924/25, kolikor niso bile ukinjene s členom 11. zakona o dvanajstinah za april-julij leta 1925. ali z drugimi zakoni, veljajo tudi za čas, za katerega se odobravajo krediti po tem zakonu.
Člen 11. Odobrava se naknadni kredit po part. 57 budž. dvanajstin april-julij 1. 1925. v znesku 45 milijonov dinarjev za uveljavitev uradniškega zakona in zakona o prometnem osobju.
Člen 14. Komorska doklada se pobira do uveljavljenega zakona o izenačenju neposrednih davkov za vso kraljevino po čl. 242 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od vseh davčnih obvezancev v državi neglede na to, da li plačuje kdo slične doklade že po starejših zakonih.
Člen 20. Vsa izvršena izplačila na plače, pokojnine, doklade in potne stroške državnih uslužbencev za čas od 1. septembra 1918 do 31. marca 1925, za katere ni bilo svoj čas dovoljno kredita, se priznajo kot stalni izdatki in se morajo kot taki zaračunati.
Člen 39. Državni uslužbenci, ki so bili pred uveljavljenjem zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od 9. avgusta 1923 in uradniškega zakona od 31. julija ¡1923 izven službe (v pokoju, odpuščeni, v ostavki), pa so bili po uveljavljenju teh zakonov vnovič sprejeti ali bodo sprejeti v drž. službo, ne morejo biti upokojeni po novem zakonu pred potekom 3 let, odkar so vstopili vnovič v službo. Ce se upokoje taki uslužbenci pred potekom 3 let, se jim odmeri pokojnina po odredbah prejšnjih zakonov, vendar na podlagi prejemkov, ki so jih imeli ali bi jih imeli, preden so vnovič vstopili v državno službo, in ki ustrezajo polo-žajni plači, ki so jo dobili z reaktiviranjem. Čas, ki so ga prebili v državni' službi, odkar so bili vnovič sprejeti, se jim računa procentualno. Rok 3 let se računa po efektivnem trajanju. Ta določba se ne nanaša na one, ki so bili upokojeni pred razglasitvijo tega zakona, bodisi da jim je pokoj-
zvezke Učiteljske tiskarne.
nina regulirana ali ne. Od tega so izvzeti oni uslužbenci, ki morajo biti upokojeni pred potekom 3 let po samem zakonu, kakor tudi oni, ki so dovršili število let za polno pokojnino, ti pa le pod pogojem, da ne bodo upokojeni na lastno prošnjo. Dalje se ne nanaša ta odredba na one uslužbence, ki bi bili pred potekom 31etnega roka upokojeni po členu 137., zadnji odstavek, uradniškega zakona (poškodbe ali bolezen, ki se je pojavila kot posledica izvrševanja službe), an pa na družinske pokojnine uslužbencev, ki so umrli kot aktivni pred potekom 31etnega roka.
Člen 40. Uslužbenci, ki bodo napredovali v višjo skupino, dobe pravico na osebno pokojnino po prejemkih te skupine šele potem, če so prebili v tej skupini najmanj eno leto službe; v nasprotnem primeru jim pripada pokojnina po prejemkih one skupine, v kateri so poprej bili. Od tega so izvzeti oni uslužbenci, ki se upokoje zaradi poškodbe ali bolezni, ki so si jo nakopali v službi, in pa oni, ki so dovršili 60 let starosti, ali pa so postali duševno ali telesno nesposobni za službo. Ne velja pa to za družinske pokojnine državnih uslužbencev, ki umro kot aktivni.
Člen 41. Osebe, ki so dovršile 60 let starosti, ne morejo biti sprejete v državno službo. —
Člen 50. Odredbam členov 31, 239 in 243 uradniškega zakona se daje sledeče zakonito tolmačenje: Povišek J5% najvišje stopnje osnovne plače se računa za pokojnino samo onim državnim uslužbencem, ki imajo 35 let efektivne službe, oziroma onim uslužbencem državnih prometnih ustanov (železnica), ki imajo 26 odnosno 32 let efektivne službe. Državnim uslužbencem, za katere ie izdana odločba, da se ne prevedo, pa so bili zaradi tega upokojeni, kakor tudi onim, za katere v obče ni bila izdana nikaka odločba o prevedenju, a ki so upokojeni pred potekom roka, ki je določen z zakonom za prevedeni e, in sicer neglede na to, da li so do upokojitve dovršili zakonito število let službe oziroma dosegli starost, s katero morejo po zakonu iti v pokoj, pripada pokojnina po plači, ki so jo imeli za časa upokojitve, in sicer po prejšnjih zakonih.
Razpisi služb.
—r Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah ljubljanske oblasti. Veliki župan ljubljanske oblasti. P. br. 10.474. Ljubljana, dne 17. avgusta 1925. Na osnovnih šo-ah v ljubljanski oblasti se razpisujejo nastopna stalna mesta, in sicer : 1 S r e z Kamnik; 1. na šest-razredni- osnovni šoli v Mengšu eno mesto za šolskega upravitelja; 2. na tro-razredni osnovni šoli v Trzinu eno mesto za šolskega upravitelja. II. Srez Kranj: 1. na dvorazredni osnovni šoli v Smledniku eno mesto za šolskega upravitelja. III. Srez Laško: 1. na tri razredni osnovni šoli v J u r k t o -š t r u eno mesto za šolskega upravitelja. IV. Srez Krško: 1. na osemraz-redni osnovni šoli v Mokronogu eno mesto za učiteljico. V. Srez Ljubljanska okoiica: 1. nai petrazred-ni osnovni šoli pri Sv. Petru pri Ljubljani eno mesto za šolskega upravitelja. VI. Srez Radovljica: 1. na enorazredni osnovni šoli na Dobravi pri Jesenicah eno mesto za šolskega upravite.ja; 2. na enorazredni osnovni šoli na Dobravi pri Kropi eno mesto za. šolskega upravitelja. — Prošnje, in sicer za vsako učno mesto posebe, ki jim ie priložiti službeno razpredelnico, zrelostno in usposob-ijenostno izpričevalo v izvirniku ali v sodno overovljenem prepisu, izpisek Iz osebne popisnice o dosedanjem zaporednem službovanju in o vseh dosedanjih bolezenskih in drugih dopustih, overovljen po šolskem upravitelju in sres-kern šolskem nadzorniku ter zdravniško izpričevalo, ako prosi.ec še ni stalno nameščen, naj se vlože pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najkasneje do 5. septembra 192 5. Šolski upravitelj jih mora v dveh dneh od poslati po običajni uradni poti pristojnemu sreskemu poglavarju. Priošnje, opremljene s predpisanim spiskom prosilcev, naj predlože sreski poglavarji najkasneje do dne 10. septembra 1925 velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljub Ijani. Po tem roku dospele prošnje se ne
bodo upoštevale. Prošnje je opremiti s kolkom za 5 Din. vsako prilogo, razen službene razpredelnice, pa s kolkom za 2 Din.
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani. Tov. Alojzij W i 11 i t z e r . učitelj v Cerknici, 15 Din. Letošnji prejemki znašajo doslej 6506 Din. — Tovariši(ice) ! Spominjajte se ob vsaki priliki konvikta, da čimprej dosežemo svoj cilj. Skrbite, da se uvede na vseh šolah Ljubljanskega okrožja Slavoj Dimnikov zemljevid »Kamniške planine«, ki ga ie založilo naše društvo. Komad stane 10 Din. Pri skupnih naročilih najmanj 10 izvodov stane"samo 7.50 Din.
Blagajnik.
Književnost in umetnost.
Vse tu navedene knjige in publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
FraniiSkanska ulica St. 6.
Ocene.
—k »La dame de Monsoreau« »Zvestoba do groba«. 9. zvezek knjižnice »Jutrovih« romanov je pravkar izšel. Ne dvomimo, da ga bodo z veseljem pozdravili vsi prijatelji dobre knjige. »Gospa de Monsoreau« šteje med najboljše Duma-sove historične romane in je vsakekor prva za glasovito trilogijo v »Treh mušketirjih«. Roman je vzbudil zasluženo pozornost, obče zanimanje in soglasno priznanje. Prevod sledi francoskemu originalu in je neskrajšan. Posebno prednost mu pa daje, da je bogato ilustriran ter prinaša deloma posnetke originalnih ilustracij velike francoske luksuzne izdaje, deloma pa ilustracije — lesoreze — domačega ilustratorja, ki je povsem pogodil dobo in žanr. Knjiga obsega 28 pol ali 419 strani, naslovna slika je originalova, notranji naslovni list pa prinaša tudi dobro pogoden portret avtorjev, a zaključna vinjeta dobro pogodeno šaljivo vinjeto s sliko debelega fratra Qorenflota pred vinskimi sodi.
Frater Gorenflot je Dumasova šaljiva figura, posneta po Shakespearovem Falstaffu, sama pa je bila vzor na Sinkiewiczevega Zaglobo. Gorenflot je ne baš glavna, pa vendar ena glavnih oseb romana. Kralj Henrik II. in vojvoda d'Anjou sta nosilca historičnega ogrodja povesti, junaški De Bussy in krasna Diana glavna junaka, njuna ljubezen je oni dogodek, iz katerega se rodi vse gorje. Saint Luc in grof de Monsoreu sta akterja, ki služita za folijo, Chicot pa je utež Gorenflota. Ta dva skrbita za zabavo, za zapletek, prigodo, anekdoto, za smeh, za »rozino v pecivu«, oba se udeležujeta politike in intrige, eden premeteno, drugi šegavo. Oba rada sedeta tudi k pijači in jedači in se iznebita včasih kakšne okrogle. Gorenflota pa ne moti njegov karakter, da je jedež in pijanec in babjek, kajti obenem je vere sin svoje cerkve, izvrševalec njene politike. Zato čuti včasih tudi kakšno gorko po debeli plati, včasih pa tudi obleži pod sodom...
Toda pred vsem nas zanima tragika Bussyja, plemiča brez madeža, in Diane, prevarane de-vojke, k,i končno sledi klicu svojega srca. Toda njena sreča traja kratko. Ko prikipi do vrhunca, jej zločin iztrga najdražje.
Roman je poln divne stare romantike, ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debelokožnejši bralec ne more knjige odložiti neprebrane. Slovenski prevod bo v današnji dobi, ko je tako malo zares dobrega čtiva, trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno izdelano in bogato ilustrirano knjigo cena prav nizka. (45 Din broširan, 55 Din v' polplatno in 65 Din v platno vezan izvod).
»Jutro« bo nadaljevalo svojo popularno zbirko in jo bo še bistveno popolnilo z originali in najboljšimi prevodi romanov vseh narodov in dob. »Jutrova« knjižnica je že sedaj dragocen zaklad pripovednih spisov, in obče priznanje je dokaz, da smo tudi v tem pogledu na pravi poti.
—k Izabrane pjesme i pripovjesti za mladež od R. F. Magjera. Pod naslovom »Djurdjice« izdala je zaslužna za našu kulturu knjižara Stj. Kugli u Zagrefu (Ilica 30) izabrane pjesme i pripovjesti za mladež od hrvatskoga pjesnika i pri-povjedača R. F. Magjera. Knjiga je raskošno opremljena, u tvrde korice uvezana sa naslovnim listom od I. Rocha, portretom autorovim od H. Reymanove i predgovorom J. Glembayeve, koja tom prilikom prikazuje 25-godišnji književni rad samoga pisca.
Kako su Magjerova omladinska izdanja prevedena na češki jezik i doživila više izdanja, spo-menut čemo tim povodom slijedeče:
Kad je Magjer god. 1905. nakon petogodiš-njega književnikovanja, prikupio i zasebno izdao svoje pjesme i pripovjesti za mladež »Slavice«, donijeo je osječki ugledni dnevnik »Die Drau« pod uredništvom sadašnjega urednika Lavoslava Selingera u 80. broju od 4. VII. 1905. sa potpisom: K. vrlo pohvalan prikaz, gdje se uz ino kaže: To je lijepo opremljena knjiga pjesama i pripovije-daka koja u lijepom i laganom slogu svojim zanimivim sadržajem podržaje napetu pažnju kod djece ... Knjiga potpuno odgovara svojoj zadači i mi čestitamo mladom učitelju na uspjehu i želimo, da u svojem i interesu hrvatske mladeži još čitav niz požanje takovih i večih uspjeha.
To je bila prva kritika, dok je istim povodom, sada več pokojni:, najodličniji naš noviji pedagoški i omladinski pisac. Davorin Trstenjak pisao u mostarskom »Osvitu« (broj 42. od 2. VI. 1906) ovo: »Medju narodnim učiteljima pojavio se vrlo marljiv i plodan omladinski pisac R. F. Magjer. Nema sumnje, on je nadaren čovjek. U njega ima jak nazor za pisanje i književno stva-ranje. Sto se žametne u njegovoj duši, to mora da se i rodi, a porodjaj mu je posve lak. Njegovo pero ne sustaje, nego leti.
Neka ga nutarnja sila nagoni, da se žuri, kao da se boji, da če zakasniti. On je kao ona zdrava mati, koja jedno čedo u naramku nosi, a drugomu se več nada i raduje.
On ljubi svoju duševno djecu.
U ljubavi su mu začeta i rodjena. A to je mnogo. To su sposobnosti, koje nam jamče, da mladi pisac nije bljesak, koji sijevno, pa ga ne-staje, nego da je svijetlo, koje če sve ljepše sijati i grijati.«
Trstenjak svoj prkaz svršava riiečima: »Mi se stariji njegovi drugovi radujemo i iskreno veselimo njegovom radu i mnogo očekujemo od njegovog mara i dara. Na nama je red, da ga pomognemo. Pisac stvara čitatelje, ali čitatelji i njega.
Da svaka škola s ove i s one strane Save uzme u učeničku knjižnicu samo po jednu njegovu knjižicu, bilo bi lijepo i dovoljno, a koliko bii tek valjalo, da uzme i po koju za nagradu djeci! Najtoplije preporučam ta djela školama i rodite-Ijima, a piscu bratski pozdrav!«
Tu zasada svršavamo povodom izdanja »Djurdjica«, za koje vrijede obe gornje ocjene, pa je suvišno dodavati svaka druga riječ — tim više, što je kritika za samo najnovije gore spomenuto Magjerovo djelo rekla, da spada medju bisere naše omladinske književnosti, jer je pisano van-rednim pjesničkim i duševnim promatranjem, a po sadržaju vanrednoga i trajnoga interesa.
—k »Prerod« s prilogo »Zdravje«. Izšla je 8. številka tega občepriljubljenega lista, Jti si stalno pridobiva simpatije vseh krogov. Kar moramo z veseljem pozdraviti je to. da list brez ozira na levo in desno pove — včasih prav bridko — resnico. Z veseljem opažamo, razvoj proti-alkoholnega gibanja, ki temelji na stvarni podlagi in vsestranskem upoštevanju teh razmer. List ni prenapet, temveč vseskozi pravilno usmerjen. Zato ga bo s pridom bral vsakdo brez razlike stanu. List stane samo 25 dinarjev na leto ter se naroča pri upravi »Preroda«. Ljubljana. Poljanski nasip štev. 10.
—k Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. II. natis, pregledan in s kazalom izpopolnjen. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena 22.—, s poštnino Din 23.50.
V zbirki zakonov je izšel 2. natisk Zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Izdaji ie pridejano obsežno kazalo, ki zelo olajša hitro orientacijo v zakonu. Poleg tega je pridejana tudi tabela, na podlagi katere se takoj lahko izračunajo prejemki državnih nameščencev in nastavljencev.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih druStev v Sloveniji.
Poročila:
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 13. junija 1925 v šolskem poslopju v Domžalah. Od 82 članov jih ie bilo navzočih 64.
Hospitacija. Pred zborovanjem je bil kot prva točka dnevnega reda praktičen nastop v VI razredu. Tovariš Stenovec je obravnaval prostornino sodai.
Otvoritev, poročila, dopisi. Po dokončani hospitaciji je tovariš predsednik Tomo Petrovec otvoril zborovanje. Pozdravil je najprej navzoče zborovalce. ki so se kljub slabemu vremenu v velikem 'številu udeležili zborovanja. Nadalje je
Šolske zvezke po konkurenčnih cenah, iz najboljšega papirja s pivnikom
izdeluje 1W Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. "mi
Učiteiistvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in naj zahteva v trgovinah
===== zvezke Učiteljske tiskarne.	=
pozdravil g. sreskega šolskega nadzornika Miroslava Pretnarja, vse na novio vstopivše člane, čestital k poroki tova-rišici de Toni in izrazil tovarišu Tiranu sožalje k izgubi očeta.
Potem so se prebrali došli dopisi. Nadalje se je razvila kratka debata o praktičnem nastopu G. nadzornik Pretnar se je končno zahvalil tov. Stenovcu za njegov trud. Zapisnik zadnjega zborovanja se je prebral in vzel na znanje. Tovarišica blagajničairka ie potem poročala o stanju blagajne.
Direktive delegatom. Kot prihodnja točka so bile direktive delegatom za pokrajinsko skupščino UJU v Šoštanju.
Pri slučajnostih je omenil tovariš predsednik. dia> ie odločnb proti temu. da odhajajo nekateri zborovalci pred sklepom zborovanja. To naj se v prihodnje opusti! Končno -se ie tovariš predsednik poslovil od odhajajočih tovarišev in to-varišic. ki so premeščeni v drug okraj. Odhajajo naši prijatelji in tovariši in zapuščajo vrzeli, ki jih bo težko dobro izpolniti. Poslovil se je od vrlega tovariša Antona Germeka in njegove soproge, oba zapuščata Krašnjo ter se preselita na Ježico pri Ljubljani. Poslovilne besede ie govoril tudi našemu dragemu tovarišu Rudicifu Knezu, ki ie premeščen iz Št. Vida pri Lukovici na Ig pri Ljubljani. Vsem trem pa je naročil, da nas ohranijo v dobrem in prijaznem spominu.
Nazadnje se je predsednik ponovno zahvalil vsem zborovalcem in tov. Stenovcu, voščil vsem vesele počitnice ter zaključil zborovanje.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA je zborovalo v soboto, dne 9. maja t. 1. v osnovni šoli vidonski. Udeležba zelo lepa: navzočih, je bilo 89 tovarišev(ic).
Uvodoma je tov. predsednik opozoril na prirodno lepoto gornjega Prek-murja, ki nudi v svojem bahatem zelenju posetnikom izreden užitek.
Zapisnik občnega zbora je tajnik prečital. nakar ie bil isti odobren. •
Med dopisi se je obširneje razpravljalo o dopisu Učit doma v Mariboru. O občnem zboru Učit. doma kakor tudi o ustroju in delovanju te ustanove je obširno ponočal tov. nadzornik Fran Cvetko. — Več govornikov se ie toplo zavzemalo za razširjenje mladinskega lista »Zvonček«. — Končno je tov. predsednik priporočal pristop k »Samopomoči«.
Predavanje. Tov. nadzornik Fran Cvetko je podal metodiška navodila za praktični pouk v računstvu. Navodila so biLa res strokovnjaško sestavljena; obdelana je bila snov za vse šole od eno do šestrazredne, od prvega do osmega šolskega leta. Predavatelj ie bil pripravljen podati metodiška navodila tudi za pouk slovnice, kar pa ie moral — žal — radi pozne ure opustiti. O tej temi bo predavanje na prihodnjem zborovanju. — Vsled istega vzroka ie odpadlo tudi predavanje tov. Tomažiča o »knjigovodstvu«.
Samostojni predlogi: Tovariš Franc Zupančič je Izročil dva pismena predloga tičoča se izboljšanja gmotnega stanja učiteljstva v Prekmurju in izplačila diferenc na plači za čas od 1 oktobra 1923 do 30. aprila 1924. — Tov. nadzornik Cvetko pai je izročil pismen predlog v zadevi stanarine in naturaln'h stanovanj za šolske upravitelje. — Oba predloga sta odposlana na merodajno mesto.
Po sijajno uspelem zborovanju se je celokupno učiteljstvo podalo v prijazno Gornjo Lendavo, kjer je bilo pri obedu postreženo prav po staroslovanski gostoljubnosti.
+ OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NOVOMEŠKI OKRAJ ie imelo svoje redno zborovanje dne 13. junija t. 1. na Čatežu pri Zaplazu. Udeležencev 48.
Tov. predsednik gosp. nadzornik M. Matko pozdravi navzoče in otvori zborovanje z željo, da bi tudi to zborovanje uspelo tako lepo, kot je navadno vedno bilo na Čatežu Naše vrste počasi, pa stabilno rastejo. Naša zborovanja so bolj obiskana), odkar smo jih prestavili iz mesta na deželo. Zato ostanemo pri tej navadi do pozne jeseni.
Referent prosvetnega odseka tov. Fr. Hočevar poroča v kratkem sledeče: Vsaka šola mora imeti svojo knjižnico. Ta se nai uredi o velikih počitnicah. — Nato poda nekai kritike o naših šolskih knjigah. Abecednik je pretežak. Četrta čitanke ne odgovarja namenu. — V šolsko knjižnico se naj ne uvaja preveč knjig v vezani besedi. — Naša »Učiteljska tiskarna« naj bi izdala taike povesti,
ki vlečejo, kot n. pr. Kekec nad hudim brezdnom in podobno. — Tozadevno se sprejmeta sledeča dva referentova predloga: 1. Vandotove pripovesti se nai izdajo posamezno, vsaka zase, in sicer radi cene. da si jih morejo otroci tem laže nabaviti. 2. UJU naj po »Učit. Tovarišu« razglasi, kaj je z anketo za sestavo »Čitank za osnovne šole«. Obenem nai pazi na to. da ne bodo iste »Čitanke« za vso državo.
Diagrami v zem^episu in v državnem gospodarstvu. Poroča tovariš Tone Lamut. Predavatelj omenja razne znake narodov, ki stoje na nižji stopnji kulture. Preide na znake, iz katerih so nastale v bistvu naše črke. Razmotriva o razvoju številk. Najboliše se ie obdržalo in razvijalo dalje do današnje popolnosti. Navaja tudi razne znake, ki se še dobe med narodom. —» Naito preide na najenostavnejše diagrame ki nam omogočajo predstavljati si večje količine in števila v medsebojnem razmerju v raznih oblikah. Pokaže fn opiše tudi nekaj prikladnih in za šolo uporabnh primerov. —' Tovarišu T. Lamutu se priporoča da se njegovi diagrami razmnožijo, kajti to je precizno delo, ki bi služilo šolam kot učilo.
Za glavno skupščino v Subotici se izvolijo nato sledeči delegati: Marija Franketova. Saša Dominko, Jožica in Albina Ahačičeva. France Berden in Er-na Zajčeva. — Za pokrajinsko skupščino v Šoštanju so bili izvoljeni sledeči tovariši in tovarišice: M. Matko. L. Koželj, Marija Franketova. Namestniki: Fr. Hočevar. Gizela Eklova in Anica Trpinova. — Nato se lepo uspelo zborovanje zaključi.
Po zborovanju se ie vršil izlet na Zapliaiz in v okolico.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ je zborovalo dne 9. maja 1925 na Pilštanju. Zborovanja se je udeležilo 26 članov.
Pozdrav predsednika. Tov. predsednik je otvoril zborovanje ter pozdravil navzoče, posebno tov. Zoro Čukovo, ki se je prvič udeležila zborovanja.
Zapisnik. Tov. tajnica je prečitala zapisnik Občnega zbora.
Dopisi. Na dopis »Narodno-prosvet-nega odseka« se je poverila tov. Her-nausu naloga, da skliče sejo okrajnega narodno-prosvetnega odseka, pri kateri se naj konstituira odbor.
Vabilo na naročbo »Zvončka« se je prečkalo. Predsednik je pozval člane, naj delujejo za razširjenje tega mladinskega lista.
Predavanje. Tov. Hernaus je predaval o temi: »Ljudstvo in mesta« kot nadaljevanje teme: »Nova pota zgodovinske vede«. Za globoko zasnovano predavanje ie žel prisrčno zahvalo vseh članov.
Volitev delegatov. Za pokrajinsko skupščino v Šoštanju so bili izvoljeni: delegat tov. Hernaus namestnik tov. Lazar; za glavno skupščino v Subotici: delegat tov. Hernaus, namestnik tov. Potočnik.
+ BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 6. junija 1925 na Vinici.
Ta dan je bil posvečen starosti Belokranjskega učiteljskega društva tov. Lovšinu iz Vinice. Društvo mu je izročilo diplomo častnega članstva.
Vsi, ki ceniio in spoštujejo učiteljevo delo, so prišli, da se poklonijo slav.jencu.
Tov. predsednik Barle je pozdravil zastopnike občine Vinice. Sokoia, požarne brambe, hranilnice in posojilnice, ki so prišli, da počaste svojega ustanovitelja-vodnka delavca. Najprisrčnejši pozdrav pa ie veljal tov. Lovšinu. Pred 35 leti ie prišel na Vinico, da uresniči geslo, ki si ga ie postavil ob začetku svojega učiteljevanja: »Bodi učitelj in vzgojitelj naroda!« Uresničil ga je. Zvest samemu sebi — ie ostal zvest svojemu narodu. Zaftian so se zaganjali valovi življenja v to skalo — ugladili — izbrusili so jo — a ne izdolbli. S svojim delom v šoli in izven šole si ie postavil živ spomenik, ki bo živel med narodom od roda do roda.
Tov. Lovšin je bil učitelj — bil je oče in mati otrok — odraslih in svojih tovarišev Njegova ljubezen ie bila bogata zakladnica, iz katere ie črpal — a ne izčrpal — rodila je stoterne sadove.
Bil je buditelj — naroda — orač ledine — v katero je sejal. polagal svoje krepke misli in ostala so društva, katera je vodil vso dobo svojih let. da ob zatonu svojega življenja gleda niih moč in čilost. Ni se bal dela1 ne plašil ovir, stopal je dalje po začrtani poti — dokler ni uresniči svojih mladeniških idej.
Odveč bi bilo, da naštevamo njegove tovariške vrline. Kaj ie tov. Lovšin, so pričale solze, ki so zablestele v očeh navzočih, ko mu je tov. predsednik izročil diplomo, ki io ie izdelal tov. Če-bular. z besedami: »Vzemi tovariš v lep spomin na svojo delovno dobo in vdano ljubezen belokranjskih učiteljev«.
K odlikovanju so mu čestitali vsi zastopniki društev, ki jih je on ustanovil. Istotako mu je čestital sreski šolski referent tov. Lukežič in postavil tovariša v zgled vsem. Ginjen se je tov. Lovšin zahvalil. Ker mu je to odlikovanje najljubše. ga je vesel sprejel. Vsi navzoči so ga burno pozdjravljali.
Čitanje zapisnika se je na željo vseh opustilo.
Tov. Kavčič ie predaval zanimivo »Zgodovina Vinice in okolice«. Tov. Zi-vojinovič nas ie navduševal za »Narodno pesem«, ki bi se naj v osnovni šoli bolje gojila Tov. Golobic pa nam je povedal o »Esperantu« in obljubil, da nas pri prihodnjem zborovanju. seznani z osnovnimi pojmi. Vsi referati so bili zanimivi in predsednik se je referentom iskreno zahvalil.
Tov. predsednik je pozval vse učiteljstvo, da se redno udeležuje zborovanj, pristopi k Slovenski Šolski Matici, »Samopomoči«. redno plačuje članarino in nabira naročnike za »Zvonček«.
Za delegata državne skupščine sta bila določena tov. Barle in tov. Maričeva.
Pcverjen'štvu UJU se pošlje resolucija za izenačenje 50% popusta pri železnicah za vse, tudi upokojence.
Po zborovanju ie bil skupen obed. Med petjem in govori ie prehitro minil dan lepega slavja.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO je zborovalo dne 20. junija t. 1. v Mežici. Zborova ci so stali vsi še pod svežim dojmom težke izgube, ki ie zadela naše društvo s pre-rano smrtjo tov. Pavla Koširja. Predsednik se ga ie spomnil v lepem, globoko zamišljenem govoru, stav.ia.ioč ga nam kot sijajen zgled tovariša, vzgojitelja, kulturnega delavca, kot moža. ki se ie povzpel po svoji izobrazbi in širokem pogledu v duhovni svet na višine, ki jih redkokdo doseže, kot vzor-narodnjaka, ki si ie s svojim življenskim de.otn postavil trajen spomenik v narodu, kolega zvesti sin je bil do zadnjega diha. Zbor je sklenil da mu postavi naše .društvo nagrobni spomenik.
Izredno zanimivo je bilo predavanje tov. Mlačnika o modernih strujah v risarskem pouku. Predavatelju ie kot priznanemu praktiku in poznava.cu strokovne literature uspelo, s svojimi psihološko globoko utemeljenimi, s praktičnimi demonstracijami združenimi izvajanji prepričati in ogreti tudi one tovariše, ki bolj ali mani skeptično zro na moderna pedagoška stremljenja. Izrazi a se ie želja. da bi izborno predavanje izšlo v tisku.
Zanimivo ie bilo tudi poročilo zastopnika našega pedagoškega krožka o pedagoškem tednu v Mariboru.
Iz poročila o Droiektu osnovnošolskega zakona, ki ga ie vlada pred ožila parlamentu, smo spoznali, da se nobena naših zahtev in žel.i ni uvaževala in da je projekt v sedanji obliki mnogo reakcijo-
naročajte
Soift tiskovine
pri
lihi Mami v Lluiiii.
narnejši kot v prvotni, ko ga ie prejelo UJU v obravnavo in izjavo. Prišlo ie do raznih sklepov, mimo drugega na predlog tov. Feiniga tudi do sklepa, da društvo odločno zahteva uveljavljenje disciplinskih predpisov uradniškega zakona tudi za učiteljstvo in da odklanja posebne discip.inske določbe v šolskem zakonu.
H koncu bodi še omenjeno soglaspo sprejet in iz nacionalnega vidika utemeljen predlog tov. Zege. ki se izreka proti omejitvam potnih dovoljenj v inozemstvo in predlog, ki se obrača proti številnim uradno odrejenim zbirkam med šolsko m.adino.
Pedagoške in šolske drobtine,
X Reforma srednjih šol na Češkoslovaškem. Ker se pri nas često razpravlja o umestnosti ali neumestnosti srednješolske reforme, naj seznanimo čitatelje z zakonskim osnutkom, ki ga je izdelalo po obsežnih pripravah in številnih anketah in konferencah češkoslovaško ministrstvo prosvete oziroma njegov odsek za srednje šolstvo. Po novem načrtu bo moral vsak kandidat za visoke šole dovršiti osemletni srednješolski študij, tisti pa, ki ne mislijo nadaljevati študij, bodo lahko izstopili po sedemletnem uspešnem obiskovanju srednje šole. Razen normalnega šolskega tipa bo obstojal tudi klasični, slovanski in poskusni tip. Normalni tip bo imel štiri osnovne razrede, nato pa od petega do sedmega razreda dvoje panog: gimnazijo in realko, v osmem razredu pa tri oddelke. Na ta način se bo lahko vsak dijak šele po četrtem razredu odločil za gimnazijo ali za realko. Osmi razred bo pripravljal dijake izključno za visokošolski študij. — Ukinjeni so takozvani predmeti (botanika, mineralogija itd.) in bodo obstojale samo vede (na pr. pnrodne vede). — Učenci meščanskih šol bodo lahko normalno prehajali v odgovarjajoči razred srednje šole. Po dovršenem sedmem razredu položi vsak absolvent zaključni izpit in dobi spričevalo. Po dovršenem osmem razredu se polaga zrelostni izpit za visokošolski študij (matura). Šolski krogi se nadejajo, da bo ta reforma ustregla mnogim zahtevam in koristila osobito v praktičnem oziru, hkrati pa bo pripomogla, da bodo prihajali na visoke šole samo taki srednješolci, ki so res sposobni in ki se tudi dovolj zanimajo za znanstveno delo na univerzi
LE ORGANIZIRANO PROSVET? NO DELO nam bo doneslo večje in trajne uspehe, zato poročajte o vsem in vzpodbujajte vse, ki imajo voljo do dela, naj vstopijo v naš krog kulturnih in prosvetnih delavcev in naj korakajo• z nami — za skupnimi smotri!
Odgovorni urednik Ivan Dimnik. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Naslovi dobrih in zanesljivih stanovanj za dijake se dobe pri gospe.
LIKAR, Pol anska c sta 87
„Vila Bergman"
V sem šolam v nabavo: I3- amerikansko Prašno olle
raf., kisline prosto in brez vonia, znamke ,,Hygeni",
v pločevinastih posodah in železnih sodčkih.
(a- ifarbolinef '
orehovorjave barve, usede prost
priporoča po nizkih cenah
Avgust Žlahtič
razpečavanje amerik. mineralnooljnih in kemikalnih produktov Telefon 66.	Maribor, Slovenska ul. 2.
ZALOGA BARV, TUSEV IN RADIRK.
POVSOD NA ZALOGI - TISKOVINE NA ZAHTEVO.
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.