OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of ■ All Kinds XXIX.—LETO XXIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 19, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 227 Kratke vesti London. — Moskovski ra-je danes obdolžil Iransko nasilnega zadušen,ja de-®okratskih organizacij, ob pri-' 'katerega je 40 oseb bilo uWU in 170 ranjenih. Istotako dva ^^Jetska časopisa Pravda in sta obdolžila zunanje kro-^ i** ii^nske reakcionarce, da usajo izzivati oborožene kon-pred splošnimi volitvami, imajo vršiti v Iranu. ki V ^ ®^^D0N. — Chapman Pin- ki je urednik za znanstve- del londonskega Daily Ex- Pfessa, je izjavil, da Anglija ne P''oducira atomske bombe niti ^ pripravlja, da bi jih produci- ^ 3- v bodočnosti. Omenil je, da propadli poizkusi, da se "za- j fodi" bombe od Zedinjenih držav. sk ®RLIN. — Svet evangelij-V ^ jG danes napadel za ®^>ško ravnanje z Nemci, po-.p pa ravnanje z nemškimi ujetniki. Cerkev se je 1^ '®®yala, kot običajno, na za-človečnosti. Omenila je, da ^icer za časa, ko je pod na-HCniin terorjem človečanstvo '•ilo ponižano, molčala, toda se sedaj "globoko sramuje' v o — štiri ameriških Jakov je bilo zadržanih po J ®ki patroli, ko so biez dovo-prestopili v rusko okupa-Jsko zono. Vsi so bili takoj iz-®ceni, ko so ameriške vojne ^®ti za njih posredovale. * I^'^'RIANA. — Albanska vlada Q. Pi'iznala špansko vlado Jose ki se nahaja v izgnan-L ^ Istočasno je poslala za-direktorju UNRRA La '"^'ju za prispevek od $300,- žrtve poplavljen ja. * — Najmanj 518 j® izgubilo življenje ob prill ! y^likega poplavijenja na Fi-Poročilo omenja, da je iztf^ tem vode zasulo hiše in Salo drevesa, uničujoč vse v^r je stalo nasproti. Po-škoda iznaša nad $1 ^.000. — Ameriška vojaška .'®'ja je bila postavljena, da •iSU 24 ur poslopje ame ® ambasade in konzulata, ^'''ere so podvzete od 31. ok-ko je bila angleška am-v Rimu z podstavljeni-^»nbami delno razorjena. Sq^^^AVIA. — Holandske čete gig šest Indonezijcev in vr-lilti ^ 110 ostalih ob pri- ^or p r i Buitenzorgu. °cilo omenja, da je indone-predsednik vlade vložil ®ti ^^^°test pri holandski oblaga . ^kor je znano Indonezija izvojevala svojo nezavis-temveč se v statusu kolo-''Pra pod Holandsko >IIN, Grčija. V Grčiji U^-^jo izgredi in so vladne čete j^j^pile proti upornikom z avi-V nekih predelih se vr- Jo kj l(% velikega obsega. Grš- označuje te borbe, za Vft ^ Pfoti invaziji, toda ne po-V^^'^Vnost, da-li misli pod in-jugoslovanske čete so pa ti Izgredi v >1^ z sedanjim monarhistič-ki kot povsod ni l>Hp^Uen niti v sami Grčiji In levičarske organiza- ^5ki j" ^ dlje časa ''ežini skuša uničiti. John A. Blatnik, prvi Amerikanec slovenskega porekla, član kongresa Kakor smo 6. novembra na kratko poročali, je bil pri minulih kongresnih volitvah v Minnesoti izvoljen za kon-gresnika John A. Blatnik, kije prvi Amerikanec slovenskega porekla, ki je postal član kongresa Zed. držav. Blatnikova zmaga pri volit-*" -- vah, v katerih so republikanci izvojevali veliko politično zmago, je posebno značilna, ker se je širom Zed. držav, samo v treh primerih zgodilo, da so demokratski kandidati porazili republikance, ki so do sedaj imeli sedež v kongresu. Ostala dva slučaja sta se primerila v Denverju, Colo., in Worcestru, Mass. Blatnik je kandidiral v 8. kongresnem okrožju države fJinne-sote, kjer se nahajajo veliki železni rudniki (iron range), čigar središče je mesto Duluth. Tedenska revija "Newsweek" je njegovo zmago zabeležila na sledeči značilen način: J. A. Blatnik, demokrat, Minn. Mladi bivši učitelj pepel- natih las in vojni heroj jugoslo- ^ , I 1 1 • • u i JI- tere ga je republik:>nska opozi- vanskega porekla, ki je bil odli- .. cija slikala kot nevarnega ko John A. Blatnik Po ostri kampanji, tekom ka- kovan za delo z OSS (Office of Strategic Services) v Jugoslaviji. Porazil je William A. Pitting-erja, republikanca s sedmimi termini v kongresu, čigar napadi, češ, da je Blatnik "ljubitelj Tita", so naleteli med rudarji v železnem orkožju v okolici Du-lutha na čisto drugačen odziv kot se je pričakovalo." Novi kongresnik je šele 35 let star in je bil rojen v Chisholmu, Minn. Pred odhodom v armado, v kateri je služil pri letalski sili s činom stotnika, je bil skozi dve leti član državne senatske zbornice, kjer si je pridobil sloves borca za interese malega človeka. Dasiravno rojen v Ameriki, obvlada slovensko govorico in je član ABZ in SNPJ. Oče novega kongresnika je doma iz vasi Dobindol pri Toplicah na Dolenjskem, njegova mati pa iz Loža na Notranjskem. munista," je njegova večina nad Pittingerjem znašala 16,000 glasov. Med vojno se je Blatnik dalj časa nahajal v Sloveniji, kamor je dospel s padalom in služil kot posredovalni častnik med partizanskimi četami in ameriško armado. Z ozirom na značaj njegove službe "V ozadjtt- sovražnih linij, bi bil ustreljen kot vohun, ako bi bil padel v roke Nemcem ali Beli gardi. Udeležil se je več partizanskih pohodov in je bil s partizani, ko so zavzeli Žužemberk. Tekom bivanja v Sloveniji je napravil več filmov, katere je prinesel domov in jih kazal v raznih mestih v Minnesoti. Za zasluge, katere si je stekel v vojni, ga je armada Zedinjenih držav odlikovala z bronasto zvezdo in hrastovim peresom. Predlog za razkritje oboroženih sil pred Varnostnim svetom LAKE SUCCESS, N. Y. 18. nov. — V zvezi z predlogi Sovjetske zveze za splošno razorožitev in obljubo Mblotova, da bi Sovjetska zveza v tem slučaju dovolila inšpekcijo svojega ozemlja posebni komisiji organizacije Združenih narodov, je delegacija Zed. držav dala predlog, da vse države, članice organizacije Združenih narodov, objavijo obseg in mesta nastanjenja svojih vojaških sil. Dejansko je predlog dala Sovjetska zveza, toda v samem začetku so Anglija in Zed. države odbile, da vodijo diskusije o tem predlogu. Sovjetski minister Molotov je namreč dobesedno povedal, da se nobeni državi, članici organizacije Združenih narodov ne bi trebalo sramovati, da odkrije moč svoje oborožene sile, mesta kje se nahaja, odnosno raz-podelitev istih kjerkoli izven mej njihove lastne države. Francoski komunisti predlagajo enotno fronto levice PARIZ, 18. nov. — Francoski socialisti proučujejo predloge komunistov za enotno fronto levičarskih strank. Pristali so, da bodo postavili pred sejo nacionalnega sveta socialistične stranke, ki bo dala končni odgovor v teku dveh ^tednov. Sprejetje te ideje o združitvi I bi' imelo za posledice, da bi Francija verjetno dobila prvega komunista za predsednika Francije, odnosno današnje četrte republike. Kot je znano, so komunisti pri zadnjih volitvah dobili največ glasov. Zmagali so nad krščanskimi republikanci z skupno 180 sedežev v parlamentu, ali pa 1* sedeži več, kot pa jih imajo kr ščanski republikanci. Komunisti pravijo, da bi združeni z sociali sti in s podporo še drugih manj ših strank imeli popolno večino v parlamentu. DRAMSKO DRUŠTVO "IVAN CANKAR" Jutri večer ob osmih se vrši seja dramskega društva "Ivan Cankar" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vabi se vse člane in članice, da se te važne seje gotovo udeležijo. SREBRNA POROKA Danes obhajata svojo 25-let-nico poroke Mr. in Mrs. Andrew in Alice Mirtich iz 12815 Kirton Ave. V West Parku. Sorodniki in prijatelji jima izrekajo svoje čestitke ter jima želijo vse najboljše, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakala še mnogo obletnic ! TA PREDLOG JE ZADEL V ŽIVO! LONDON, 18. nov. — V angleškem parlamentu se je vse treslo od smeha, ko je James McGovern sprožil predlog, da bi se posojilo od .S4,000,000,000, ki gaje Anglija dobila od Zed. držav uporabilo z a vzdrževanje nezakonskih otrok, katere so Angliji zapustili za "spomin" ameriški vojaki. Omenjeni poslanec je dal ta nasvet, ko je podtajnik z a zunanje zadeve Christopher Mayhew povedal, da so v teku pogajanja z ameriškim State Department-om, tikajoča se vzdrževanja t«h otrok. Število otrok ni omenjeno v poročilu. Veliki dobički ogrožajo Ameriko, izjavlja Murray ATLANTIC CITY, N. J., 18. nov.—Danes se je tukaj otvori-la osma redna konvencija CIO, na kateri je predsednik Philip Murray ostro udaril po visokih korporacijskih dobičkih ter izjavil, da gotovi krogi zmago republikancev 5. noverribra tolmačijo kot mandat, da se ameriško dela\(stvo odvede pred Kapitol in javno pribije na križ. Murray je rekel, da vladna statistika izkazuje, da bodo ameriške korporacije letos napravile 15 milijard ■SŽarjer dobička. Ogromni profiti ogrožajo svobodno podjetništvo "Taki ogromni dobički so velike nevarnosti našemu gospodarstvu in ogrožajo sistem svobodnega podjetništva v Ameriki," je rekel Murray. "Ako se teh ogromnih profi-tov ne bo zadržalo, je polom neizogiben. Tega procesa pa ne more ustaviti nihče razen izkoriščevalcev našega sistema, izkoriščevalcev našega ljudstva." Debata glede "komunizma" v CIO preprečena Pričakovalo se je, da bo na konvenciji prišlo do ostrega spopada med desničarskimi in levičarskimi elementi CIO, katere sej dolži, da skušajo v vrste CIO unij zanesti komunizem. Tak spopad pa se je preprečil, ko je izvršni odbor unije pred otvoritvijo konvencije sprejel kompromisno resolucijo, ki obsoja vmešavanje od strani "komunistov, kakor tudi od strani vseh drugih političnih strank." Lewis bo šel v zapor, ako se ne pokori odloku sodnije Britski gospodarski pritisk na Italijo RIM, 13. nov. (O.N.A.)—Italijanski podjetniški krogi so te dni silno razburjeni radi naznanila, da bo morala Italija sprejeti od Brazilije angleške ster-linge, kot plačilo za svoje dobave Braziliji. Italijani, ki so želeli, da bi Brazilija plačevala z ameriškimi dolarji, se boje, da je to prvi korak Anglije, da prisili Italijo postati član takozva-nega sterling bloka. Italijanska poročila trde,, da je bila Brazilija v to prisiljena na podlagi angleškega pritiska ob priliki anglo-brazilskih trgovskih pogajanj. Velika Britanija je pri tem pristala na to, da odmrzne 50 milijonov funtov sterlingov, katere je bila Brazilija dolžna, toda to pod pogojem, da bo Brazilija potrošila ves ta denar v deželah sterling bloka. Italijani zdaj trde, da poskuša Brazilija, naščuvana v to od Velike Britanije, da pritegne Italijo, Turčijo in Španijo v ta sterling blok. Ako bo Italija plačana v ster-lingih, bo s temi kupčijami zaslužila manj. Posledica bi bila, da bi bila Italija prisiljena, znižati svoj dobiček, ali pa prodajati manj. Mrs. Sanfillipo priča Kot prva priča za obrambo pri procesu Toma Sanfillipa, ki je obtožen umora prvega reda, je nastopila včeraj obtoženčeva žena, 29-letna Margaret Sanfillipo, brhka brunetka, ki je med ihte-njem pričala, da njen mož na večer umora ni nosil klobuka, ki je bil najden na pozorišču, in trdila je tudi, da se je obleka, o kateri trdi prosekucija, da jo je imel obtoženec tedaj na sebi, takrat nahajala v čistilnici. Ob^ ramba je skušala na ta način pobiti trditve prosekucije, da so bili drobci stekla, najdeni za robom Sanfillipovih hlač ob času aretacije, del šipe, ki se je razbila, ko so bili oddani streli na umorjenega Roberta Firestonea. KROŽEK ŠT. 2 PROGRESIVNIH SLOVENK Jutri večer se vrši redna mesečna seja krožka št. 2 Prog. Slovenk v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7:30 uri. Vabi se članice na polnošte-vilno udeležbo. NA LOVU ZA SRNJAKE Prošli četrtek so se naši poznani lovci zopet podali v Cadillac, Mich., odkoder pravijo, da bodo pripeljali srnjake, ki jih bodo sami podrli, in sicer so odšli Mr. Martin Kožar, lastnik Nottingham Winery, 17721 Waterloo Rd.; Louis Podpadec, ki vodi trgovino z železnino na Waterloo Rd., in 162 St., ter Mr. Frank Sershen iz Mentor, O. Obilo sreče, fantje! I V nedeljo, 24. novembra I priredi Pevski zbor "Jadran" KONCERT in igro s petjem Pričetek ob 4. uri V Slov. del. domu i' na Waterloo Rd. ZAROKA Zaročila sta se Miss Patricia Callahan, hčerka Mr. Thomas Callahan iz 1822 Crawford Rd., in Mr. Anton J. Spilar ml., sin Mr. in Mrs. Anton Spilar iz 1371 E. 185 St. Bilo srečno! Zvezna sodnika ukazala predsedniku premogarske unije, da prepove stavko, ki ima postati polnomočna jutri WASHINGTON, 18. nov. — John L. Lewis še vedno ni pokazal nobenega znaka, da bo ubogal sodnijski ukaz in dal navodila svojim rudarjem za nadaljevanje dela v premogovnikih, če ne drugo, vsaj za nadaljnih devet dni Zadnje poročilo omenja, da*r~-*-;-—- se bo Lewis moral zagovarjal; ReUt Se baje ZVisa pred sodnijo in da utegne biti; - J 4. 4-1 celo zaprt, če ne da tozadevna' Za O OuS lOlKOV navodila kot "boss" United Mine Workers. Vlada se sklicuje na "Smith-Connally" postavo, po kateri so stavke proti državi prepovedane. Istotako se Lewisa obtožuje, da ni dal predhodnega devetdnevnega naznanila, da obstoječo pogodbo med vlado in unijo smatra za ukinjeno. 36,000 rudarjev ne dela Ko se še vedno pričakuje odgovora od strani Lewisa, se že vršijo priprave za stavko. Najmanj 36 tisoč rudarjev ni šlo na delo. Z druge strani se pa vršijo WASHINGTON, 18. nov.— Iz OP A uradov prihaja poročilo, da se razmotriva predlog za povišanje najemnine, ki se še vedno nahaja pod kontrolo. Ob priliki svoje objave o ukinitvi kontrole je predsednik Truman povedal, da bodo morale biti storjene neke preureditve. Predlog za zvišanje najemnine za 15 odstotkov je bil odbit, toda predlog za manjše zvišanje od 5 odstotkov je v pretresu. VILE ROJENICE Vile rojenice so se zglasile 13. novembra pri družini Mr. in Mrs. protipriprave. Tako je urad za j Frank Gorenc ml. na 7232 St. obrambno transportacijo že dal | clair Ave., in pustile v spomin navodila za 25 odstotno zniža- j krepkega sinčka, ki je tehtal de-nje prevoza potnikov. ivet funtov. To je drugi otrok v Pričakuje se, da bo Lewis dal družini. S tem dogodkom sta Mr. odgovor danes, če pa ne, bo de-,in Mrs. Frank Gorenc iz 6303 želo" zajela druga splošna stav^ Cari Ave. "V tretjič postala ka v premogovnikih v teku zad-1 "grandpa" in "grandma." Ce-njih šest mesecev. ' stitamo! Attlee podal poročilo pred angleško zbornico Parlament izrekel zaupnico Bevinu; toriji glasovali za vlado LONDON, 18. nov.—Ministrski predsednik Clement R. Attlee je pred zbornico objavil do sedaj še tajne načrte o invaziji, ki so jo pripravljali Nemci na Anglijo 1940 leta. Omenil je, da so se Nemci pri-* - pravljali na to invazijo z dvema armadama od 25 divizij, ali pa 375 tisoč vojakov. Zbornica dala zaupnico Bevinu Nasprotno željam upornih la- ODPOTOVALA V STARO DOMOVINO Prošli teden je za stalno odpotoval v Ljubljano, kjer ima družino, Anton Nosan, ki je stanoval na 984 E. 67 St. Potuje boritov je Attlee dal na glasova- na parniku Pacific Victory pre-nje predlog, da se da zaupnico j ko Trsta. Z parnikom lie de POPRAVEK Včeraj smo poročali, da je prišel Mr. Joseph Pushner iz Indianapolisa, Ind., na pogreb Josepha Tisovec, kar pa bi se moralo glasiti, da je prišel na pogreb Agnes Tisovec, soproge Josepha Tisovec iz West Parka. Toliko v blagohotni popravek! PISMO IZ DOMOVINE V našem uradu imamo pismo iz starega kraja za Cilko Živo-der. zunanjemu ministru Bevinu, ki je bil v zadnjem času napadan zaradi politike proti Sovjetski zvezi. Attlee je računal, da bo z podporo konservativcev izvoje-val zaupnico za Bevina. Zbornica je dala zaupnico z 353 glasovi nasproti 0. Uporni laboriti se glasovanja niso ude-i ležili. Uporniki bodo izključeni iz stranke? Attlee je priznal, da so obdol-žitve upornikov točne in da Anglija vodi široke pogovore z Zedinjenimi državami, toda opravičil je to z skupnimi okupacijskimi problemi. Voditelji upornikov so "zaznamovani" in se pričakuje, da bodo neki izključeni iz delavske stranke. Prispevajte,za otroško hol-nja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! NOV TELEFON Mr. John šorc iz Collinwooda sporoča, da je končno dobil telefon v hišo in ga prijatelji lahko pokličejo na številko KE 0957. France pa je odpotovala na obisk v Šepulje pri Toma ju Miss Alma Mačarol. Oba sta potovala s posredovanjem tvrdke Hollander. Srečno pot! Policijski inšpektor Lucas prestavljen Dne 8. novembra je eksplodirala bomba poleg doma policijskega inšpektorja George P. Lucasa v Euclidu, za katerega je plačal $18,600. Zdi pa se, da se je eksplozijo skušalo držati tajno, kajti v javnosti je bilo o nji poročano šele prihodnji dan. Kaj se je nahajalo za to eksplozijo, še sedaj ni pojasnjeno. Včeraj pa je policijski načelnik Matowitz naznanil, da je Lucas, ki je imel nadzorstvo nad policijskim distriktom v "down-townu," premeščen v okolico E. 131 St. in Lambert Ave. Ta korak se more smatrati za "ukor," kajti zadnji čas se slišijo pritožbe, da je policija v osrčju mesta očividno premalo čuječa napram kriminalnosti. ~TRAN 2 ENAKOPRAVNOST 19. novembra, "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *231 ST CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto)---- For Half Year—(Za pol leta)__ For 3 Months—(Za 3 mesece)__ -$7.00 . 4.00 . 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki). For One Year—(Za celo leto)---- For Half Year—(Za pol leta)__ For 3 Months—(Za 3 mesece)--- .53.00 . 4.50 . 2.76 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); For One Year—(Za celo leto)__ For Half Year—(Za pol leta)----- .$9.00 _ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. „104 KOLONIJALNI STATUT ZA TRST Od 4. novembra se je pred svetom ministrov zunanjih zadev velikih štirih v New Yorku nahajalo vprašanje Trsta, odnosno vprašanje za določen je statuta za svobodno ozemlje Trsta, kajti status tako imenovanega "svobodnega ozemlja Trsta" je bil določen že ob priliki mirovne konference v Parizu, kot kompromisna rešitev vprašanja Julijske Krajine. Po zunanjih poročilih od 16. novembra jo sovjetski zunanji minister Molotov pristal, da se gover-nerju Trsta, ki bo vršil svoje funkcije po navodilih Varnostnega sveta, da široka pooblastila. Da je Molotov pristal na trdoglavo zahtevo Byrnesa za takšen statut, ki je v ostrem nasprotju z osnovnimi principi demokracije, je možno tolmačiti samo z željo Sovjetske zveze, da se čimprej pride do končne rešitve vseh spornih točk, ki se nahajajo na dnevnem redu in ki so važne za učvrščanje miru v svetu. Ni pa s tem rečeno, da je s sprejetjem takšnega besedila za statut končno in za vselej zapečatena usoda Trsta. O temu statutu za svobodno ozemlje Trsta je bilo govora že ob priliki mirovne konference v Parizu. Obstojalo je več načrtov, od katerih je jugoslovansko-sovjetski dajal vso oblast narodu, dočim je nasprotno temu anglo-ame-riški, dajal vso moč governerju. O anglo-ameriškem besedilu statuta je jugoslovanski delegat na mirovni konferenci v Parizu in podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj izja\[i], da je začrtah po vzorcu "kolonijalnih statutov". Istotako je pred svetom ministrov za zunanje zadeve v New Yorku jugoslovanski minister za zunanje zadeve Stanoje Simič v svoji izjavi omenil naravnost diktatorsko moč, ki bi jo po angleško-ameriškemu besedilu statuta imel governer Trsta. Ni čudno, da je ameriški tajnik z a zunanje zadeve Byrnes, tako uporno vztrajal pri temu naravnost diktatorskemu statutu, če se vpošteva, da je celo vprašanje Trsta in Julijske krajine že od samega začetka imelo popolnoma politični in strateški značaj, ne pa značaj enega narodnostnega, etičnega in ekonomskega problema, kateremu bi se imelo najti resnično demokratično rešitev. Rešitev, ki bi prebivalstvu Trsta jamčila pravico do samo-odrejanja, demokratično ustavo in naravno ekonomsko eksistenco, ki je odvisna pred vsem od Jugoslavije. Samo na podlagi teh političnih in strateških špekulacij se torej lahko tolmači široka pooblastila governerju, ki mu je po an-g.o-ameriskem načrtu svet vlade le neki svetovalni odbor, in ki ima popolno oblast, da proglaša izredna stanja, ko se po njegovemu mišljenju nahaja v nevarnosti integriteta, varnost in red Trsta. Ni težko zaključiti kake bodo Tržačani sprejeli takšno odločitev z ozirom, da so se posebno v teku zadnjih petindvajsetih letih popolnoma naveličali raznih diktatorjev in autokrgtičnih statutov. Posebno pa tržaški Slovenci, odnosno primorski Slovenci na splošno, kajti pri temu so vsi kot celota prizadeti, ki so v tem razdobju šli skozi najhujši teror, ki so ga imeli v celi svoji zgodovini in ki so po končanju druge svetovne vojne verjeli, da je napočil čas njihove popolne nacionalne in politične svobode, čas njihovega združenja z živim delom slovenskega telesa, od katerega so bili odcepljeni po prvi svetovni vojni. Volja prizadetega tržaškega ljudstva je prišla do polnega izraza ob priliki raznih demonstracij in manifestacij za novo Titovo Jugoslavijo, ob priliki splošnih stavit, ob priliki nemirov, ko so anglo-ameriške okupacijske trupe, nažalost podrle še tisto trohico iluzije v pravičnost zahodnih demokracij. V Trstu je danes žarišče najbolj zagrizeno proti-jugoslpvanske kampanje, ki ni daleč od odprte aktivnosti proti državi, ki je bila naš zaveznik v vojni. V Trstu je danes središče aktivnosti italijanske in slovenske reakcije, beguncev, domobrancev, ustašev, četnikov, fašistov itd. V Trstu končno še vedno vlada ekonomski kaos iii o demokratskih principih tam sploh ni govora. Kako se more pričakovati, da bo po Varnostnemu svetu nastavljeni governor z širokimi diktatorskimi pooblastili resnično izvajal voljo naroda? Kakšne garancije so, da ne bo položaj Trsta po temu anglo-ameriskemu statutu postal isti, kot je to položaj vsake kolonije ali da ne bo po svojih intencijah, postal isti kot je položaj Grčije? V ameriškem reakcionarnem tisku in v tisku, ki na UREDNIKOVA POŠTA "Stari grehi" v Euclidu Cleveland, O. — Marsikdo izmed nas ima za seboj stare grehe, ki nas spominjajo kipeče mladosti in vsega, kar je v zvezi' z njo. Marsikdo je v mladosti zagrešil kakšno nerodnost, katere mu je žal v poznejših letih. Ampak takih "grehov" kot nam jih bodo razlagali trije stari "suckerji" iz višjih krogov, v nedeljo dne 24. novembra ob 3:30 popoldne v Slovenskem društvenem domu v Euclidu, nima pa menda izmed nas nihče na svoji vesti. Da, uganili ste! "Stari grehi" so sijajna veseU)igra v treh dejanjih, katero poda na oder 3 udi ds k a podružnica št. 108 SANS. Ves prebitek je namenjen v sklad otroške bolnišnice v Sloveniji. Snov te igre je silno komična in zamotana, zato ne bom segal v njeno podrobnost. Omenim naj le, da se boste nasmejali do solz vsem igralcem, ki so se, mimogrede povedano, Ž3 enkrat odlikovali v tej igri. V boljše razumevanje naj vas nekoliko natančneje seznanimo z njimi: Častnega konzula Zapotocky-ja, bo igral znani Frank Kokal. Njega ni potreba predstavljati, ker se ii d e j s t v u j e pri vseh dramskih društvih, kot tudi pri pevskem zboru "Zarja". Fant je še mlad in zelo navdušen za naše kulturo. Vpokojenega polkovnika Ku-čero, bo predstavljal Frank Česen. Frank Žigman jz tudi ž star maček na našem odru. Ko' ostali, tudi on nima mnogo pro stega časa, ampak za dobro stvar je vedno na razpolago Odlikuje se v kmečkih in naivnih vlogah. Ljudem ugaja zlasf njegova razločna govorica ir pristen humor. To pot bo imel vlogo 6ivšega trgovca Novaka Omenjeni trije kavalirji sc imeli v svoji mladosti vsi razmerje z eno in isto prebrisano žensko. Pa jim je natvezila bajko, da je rodila hčerko; in bedaki so plačevali zanjo celih 2" let, v največji tajnosti. Ampak v ljubezen sta zapletena tudi stara konzulova služkinja Katra in polkovnikov slu ga Krupička. V kakšnih okol-.ščinah se zaljubita in zakaj s' hočeta takoj v poročni noči lo čiti, bom pi raje zamolčal. Pa ju pridite sami pogledat. Katre bo igrala sama Marion Bushel ki je za slične vloge kot ustvar jena. Njeni gorenjski humor ii šsgavost nikdar n,e zgrešit? svojega cilja. Kaj naj rečem c Jožetu Godcu, ki bo markira njenega "ženina" Krupička. Tu d ion ie že strgal veliko podpla tov na našem odru. Njegova po "ebnost so komične vloge, ki jih izborno predvaja. Florence Slaby (Jeraj) je en irimed redkih turojenih Slovenk I ''i poznajo naš jezik in običaje Poleg tega ima izreden igra'sk talent za karakterne vloge Svojčas je mnogo igrala, sedaj pa le poredkoma, vsled zaposlenosti. V "Starih grehih" ima vlogo brhke gospodinje, za katero norijo že omenjeni st^i grešniki. Za njeno naklonjenost tvegajo še celo svoje staro prijateljstvo. Ker pa dekle ni zraslo na češplji, vporabi njih naivnost v lastno korist; zaljubljene starce pa bridko razočara. V manjših vlogah nastopijo: Dorothy Cecelič (Skedel), ki bo to pot igrala kot "zmaj" hudo vdovo. Fannie Henikman, kot domišljava, koketna in odcvetla lepotica in znani pevec Tony Pe-rušek v vlogi inženirja. Pred igro nastopi pevski zbor "Slovan". Vključen je tudi kratek nagovor poznanega odvetnika Leo Kushlana. Za ples igra priljubljena Vadnal orkestra. Vstopnina je za tako lep program izredno nizka — borih 60 'centov. Zato pa gredo vstopnice v denar kot suhe hruške. Ker je prebitek namenjen za človekoljubne namene, smemo s sigurnostjo pričakovati odziva iz vseh predelov slovenskega Clevelanda in okolice. Kdor ima čuteče srce za siromašno slovensko deco v Sloveniji, ta bo prišel na priredbo in s tem pomagal dopolniti kvoto, ki je določena za otroško bolnišnico. Frank Česen. Jadranov koncert Cleveland, G. — Skozi leta in \o aktivno vse od ustanovitve, je psvski zbor "Jadran" složno sodeloval z slovensko naselbino Collin wood; bil je vedno in v vseh slučajih pripravljen sodelovati z našim kulturnim gibanjem, pa bodisi to v narodnem ali pa-družabnem slučaju. Kadar ima to ali ono društvo kako slavnostno prireditev, prvi,je Jadran, katerega se obrne-hio ker v naselbini naša pesem še ni umrla. Zbor je šel v letih svojega obstoja preko mnogih zaprek in danes po dolgih letih je tudi močan po številu pevcev 'n pevk, pod izbornim vodstvom pevovodje Mr. Vladimir Maleč-karja. V nedeljo, 24. novembra bo "Jadran podal svoj pevski kon-?ert z izbranimi pesmarai in eno -iejahkso igro. Dolžnost poradi larodne zavesti vsakega Slovenia in Slovenke collinwoodske naselbine je, da ta koncert poseti ter s tem boste dali članom in Manicam moralno priznanje za njih trud in delo v zvezi s slovensko pesmijo. Na kolikih prireditvah in proslavah vam je zbor že pel, 24. lovembra* pa je zborov dan, dan slovenske pesmi. Pridite v Slovenski delavsk' iom na Waterloo Rd. na to prireditev, ne bo vam žal. Kadar je še bila v SDD kaka večja prireditev, zbor ni samo nastopil Ir ia odru, pač pa vam je delal leno zabavo v točilnici — mogoi-lo se js razlegala živa naša pe-"cm, peli so Jadrančani. Da, v nedeljo jim kaj lahko vse probleme gleda skozi prizmo anti-sovjetske in anti-jugoslovanske gonje, v tisku, ki zelo rad visi na "vzorcu" ameriške demokracije, se ni podalo nobenih komentarjev o temu statutu, ki ga nasprotno vsem principom ameriške demokracije zagovarja Byrnes, menda v očitnem prepričanju, da tržaško ljudstvo še ni dozorelo za demokratsko samostojnost. Isto tako ni podalo nobenih komentarjev* glede jugoslovanskega besedila statuta, za katerega no beden ne more reči, da ni demokratičen. Borba tržaškega ljudstva navzlic takšni rešitvi, šo vedno ni dovršena, kajti kar se je odločilo ni rešilo glavnega vprašanja, namreč vprašanja resničrio demokratične bodočnosti Trsta zapečateno tudi z ekonomskimi pogoji, z pogoji, da bi celo prebivalstvo prizadetega ozemlja, poleg osnovnih demokratskih pravic, imelo zajamčeno tudi ekonomsko bodočnost. In v temu cilju, če pridedo pjplnega poloma, bo potrebno poiskati novih pOti in dati novo solucijo. Mogoče jo vseeno v bledih poizkusih za direktne razgovore med Jugoslavijo in Italijo, usoda samega Trsta bolj jasna in določena, kot pa pod to formo zaščite od strani organizacije Varnostnega sveta, xa katero nobeden ne moro jamčiti, pod kakšne vplive pade v nestalni bodcčno sti. nekaj povrnete za njihovo dobro zabavo, posetite njih koncert, ker kjer je Jadran, tam je petje. Tudi boste imeli v spodnji dvorani dobro godbo za ples, igralo se bo le valčke in polke, mladina pa bo imela svojo zabavo s svojo godbo v zgornji dvorani. Zgodovina Jadrana je vidna v tem, da je bil to edini slovenski pevski zbor v Ameriki, ki je iz svoje blagajne daroval $500 za otroško bolnišnico v Sloveniji; veliko je s tem darom zbor pripomogel, da so tudi druge slične organizacije malo globokeje posegle v žep v ta namen. Vsega spoštovanja vredno je bilo to delo Jadrana, zbor res zasluži, da posetimo njihov koncert v nedeljo 24. novembra. Vincent Coff. Poziv na ples krožka št. 2 Progresivnih Slovenk Cleveland, O. — Znano je še v naselbini, da so članice "Pro; gresivnih Slovenk" vseh krožkov, skupine delavnih in zavednih Slovenk, ki gredo z svojim delom vedno naprej, kjer vidijo, da morajo koristiti izboljšanju razmer tukaj, ali pa v stari domovini. Vse so ravno sedaj zelo zaposlene z pripravami za razstavo ročnih del, ki se bo vršila v decembru, še pred tem, pa priredi krožek št. 2 plesno zabavo na večer pred Zahvalnim dnevom in sicer v SlovensJjem Narodnem domu na St. Clair Ave. Ker je drugi dan praznik določen od države, si lahko privo ščimo malo razvedrila za ta večer. Nfšli boste dobro tovariši-jo prijaznih in postrežljivih rojakinj. čemu bi torej hodili drugam, ko so naši narodni domo vi tu, ravno zato, da se naš na rod skupno zabava in skupno izobrazuje? Vsi ste vabljeni na večer 27. novembra v Slovenski narodni dotti na St. Clair Ave. Izvrstno godbo za ples preskrbi Pecon orkester. Za krožek št. 2 Progresivnih Slovenk Odbor Kaslelic Minka išče sorodnike Prosim, če bi mi nekdo mogel preskrbeti naslov od tete Reze, ki je bila doma iz Babne gore, Sela pri Šumberku, njen brat Ježe, moj oče, je bil poročen v Selcih. Rada bi pisala teti Rezi če je še ž.va ali pa njenemu sinu Tonetu, oziroma njen hčeri Micki, pa nimam naslova ker je bila med vojno hiša poru. šena in je ostalo vsa pod ruševinami. Zato vas prosim, če ste tako prijazni in če veste ali če bi mogli zvedeti, kje se nahajajo. Pošljite mi njihov naslov in jim recite, da naj se kaj oglasijo. Mama in tri dekleta ter en brat smo ostali živi, dva pa sta mod vojno umrla. Moj naslov kjer sem v službi je: Kastelir Marija, stražnica klinične bolnišnice, nezgodna postaja v Ljubi j mi. Naslov od domačih in mame na je: Kastelic Frančiška, Gornje Selce štev. 12.. občina Dobernič na Dolenjskem, Jugoslavija. Sprejmite pozdrave od Kastelic Minke ^aše važne kulturne prireditve Kot sc vidi -o kulturno življc-lic mod nami v Clevelandu zelo živelo, poflobno v ti sezoni, ko "0 na repertoarju razni koncerti n rrrno proslave '10 in 40-lctnic, ':i cc po običajih proslavljajo : primerno koncertno pi'ireditvi-o. Talco £■() večkiat v zadnje ča-".e zgodi, da so enega in istega ■Incva d\e važne kulturne prireditve. Nam, ki l edno posočamo akt^nc prireditve se zgodi, da moramo biti enega in istega dneva navzoči na obeh. To kulturno prebujanje je se-cda dober znak, ker med vojno je vse to močno trpelo. Mi starejši smo se. bali, da bo po dokonča- ni vojni ravno na tem polju prišlo do večjih težav, da ne bomo mogli nadaljevati gojitev na tem polju in da ne bo moči na razpolago, posebno od strani naše, tu rojene, mladine. Da je ta bojazen bila neupravičena je razvidno iz dejstva, da si je naša mladina sama zaželela tega kulturno prosvetnega udejstvova-nja in se ponovno pridružila našim pevskim zborom itd. In to je dobro znamenje, da podaljša mo aktivnosti na kulturnem področju med nami, posebno tu v našem Clevelandu. V tej sezoni smo imeli že nekoliko lepih kulturnih prireditev. Na primer lepo podani koncert Glazbene Matice, koncert "Slovana", dramsko društvo "Ivan Cankar" pa je pod pokroviteljstvom SANSove podružnice št. 39 vprizorilo igro "Nas gospod župnik". Do sedaj so vse priredbe bile dobro posečane z izjemo 40-letnice Narodne čitalnice 10. novembra, kar je res žalostno. Res je, da so bile dve važni prireditve tega dneva, toda to ne bi smel biti vzrok, da ne bi bila večja vdeležba na ti prireditvi našega prosvetnega zavoda, ki nam je dal toliko naših narodnih ielavcev. Narodna čitalnice je bila prva, ki je postavila temelj vsemu našemu kulturno prosvetnemu gibanju in ki je celo na gospodarskem polju med nami v Clevelandu zelo zaslužna. Sleherni, od aas, ki smo bili, ali pa smo še vedno aktivni, je bil član te kul-urno prosvetne ustanove. Kaj je iikle vzrok ti malomarnosti >:3 priliki proslave 40-letnice? saj je vendar ravno o čitalnici splošno prepričanje, da je čital-.lic-a kot prosvetna ustanova ettrankarska in bi kot takšna lorala biti upoštevana od vseh slovenskih naseljencev, od vseh posameznikov željnih izobrazbe. No, o temu pa ob drugi priliki več. Ko že pišem o naših kulturnih prireditvah imam v mislih zelo važno prireditev in to je koncert slovenskega pevskega zbora "Jadran", ki bo prirejen v nedeljo 24. novembra v Slovenskem delavskem domu na Wa-erloo rd. "Jadran" je v ti sezo-li zelo ojačal svoje pevske moči in velja med nami za močen, mešani pevski zbor, za eden od najmočnejših v našem Clevelandu. Posebno iz redov naše, mladine ima ta zbor dobrih pevskih moči in to nam daje, kot sem že omenil, novih nad, da se bo še nadaljna leta gojila med nami slovenska pesem. Ker so vsem narodom, ne samo nam, potrebne poleg čitalnice in dramskih zborov tudi pevski zbori so vse te tri važne kulturne panoge med nami posebno važne, da nas bo mladina znala ceniti in da bo lonosna, da izhaja iz tega irale-kulturnega slovenskega naroda, ki je del telesa slovanstva. "Jadran" goj; med nami slo-en :ko peccm že nad 26 let. Dak-e je naša dolžnost, da v nedeljo posetimo njih prireditev in napolnimo dvorano tako kot smo o napolnili ob priliki proslave ■O-letnice društva '"V boj", pri ;ateri pooslavi je gostoval tudi 'Jadran".- Zato apeliram pose-jno na člane društva "V boj", da / mak hvaležnosti znamo ceniti ijiho\e pozive in pohitimo na ijih koncert, ki se prične ob 4. ri popoldan. Z svojimi zadnjimi koncerti lag je "Jadran" vse očaml in pano, da nas bo tudi s tcin. Cot pravijo bo to nekaj iarsJ-ie?a. Podali bodo na oder "Slovensko svadbo", katera je poln vesolja, petja, godbe in vriskanja. Poleg toga pa iic mnogo drugih koncertnih točk, kar nam daje zagotovilo, da ko to ros bo-jat pevski program, ki je vie-len, da ga ])0Hetini0. Od nas vseh je odvisno koliko časa bomo to gojenje kulturnih nrireditev imeli mod nami, Od-/iono je namreč od našega pof.e-';anja istih, ker to je edini na-:in. da se da priznanje požrtvovalnim delavcem in delavkam BUY YOUR EXTRA SAVINGS BONDS NOW WOTECT YOUR FUmi ki se udejstvujejo na tern polj"' da jih se nagradi za njih trud' za njih čas, ki ga žrtvujejo vecef za večerom. Ker se oni ne ustrašijo vsega tega, zato se niti ne bi trebali ustrašiti njih maJ" hne vstopnine od 75c. Pa ne samo to! "Jadran" J®' preteklosti pokazal, da poleg V jenja slovenski pesmi ima plemenite čute za naš trp«" narod v stari domovini. V nji naši kampanji za otroško bo nico so prispevali sami iz sVl® blagajne 500 dolarjev! Zato s" opravičeni do našega Pridimo dakle vsi na njihov koD cert. Collinwood je dovolj vel' in močan, da lahko napo'®" dvorano Slovenskega delavsk®" ga doma na Waterloo Rd. ^ je, kar "Jadrančani" želijo' Žal, da ravno ta isti dan reja SANSova podružnica ^ 106 v Euclidu, odnosno na cher Ave., svojo igro "Stari hi." Toda tudi to prireditev .io posetimo, če upoštevamo, je v okoli ji tudi precej naših jakov in da lahko z skupU*^ Tiočmi napolnimo tudi nji^"^ ivorano. Podružnica SANS^ ' v h d* 108 se trudi po svojih moceoi doprinese svoj delež pri nalOft :araui katerih smo organizi''® 1 SANSu. Ves prihod te njf^"" ri: s litve je namenjen za ' o bolnišnico. Kot izgleda, ^ .r.o mnogi morali na oba malo tu malo tam. Prepri^,^ 'smo, da tudi pri "Jadranu jim ta koncert uspe, ne bodo f zabili našega skupnega delaj 3ANSu, kajti tudi oni so pani pri naši podružnici SAl^ St. 48. Pri vGGi-n tem, ne sniemo pozabiti tudi koncert na Zahvalni dan 28.' novc0^ Fa koncert bo podan tudi v proslavljanja 30-letnice slovenske, delavske pesmi • n?"ii. Tudi "Zarja" je tisti r®' ■0 sef oevski zbor, med nami, ki . edno odzval na po^ve za S' ^ o . anje pri raznih naših i •lih proslavah. Vem iz a "Z. rj-A ' ni nikoli odrekla ' delovanja, kdor jih je v sVOJ icn' Kul' akUvn^i-n udejstvovanju pri ^ -urnem delu, za to naprošal- ^ iS nico mogli odzvati z celoti' (Nadaljevanje na 3. straoU "Vjesnik rada" o denari*^ nakaznicah .izseljencev ''Vicsnik rada", ki izhaja. oficijelno glasilo zveznega .-.trstva za delo, v Belgradu pr' .jj ša stalna poročila o dena'"'^.^, nakaznicah jugoslovanskih :elicncev. V septembarski Vilki j3 priobčcno tri-tn^®® poročilp denarnih nakazniC' katere "Vjesnik rada" so zelo važne in prcdsta^J^^^ veliko pomoč pri obnovi Izvoštaji Ni^rodne banke "Vjesniku iv.da" kot vir vW' i i" poijočila. uio Tako je bilo sedaj posU jučivši nakaznice za unij, vner^a s kupaj: ^ ng,- iz Zcdinjonih diž-iv 003.7 1 n:i nnulov 40.2o9 -likov; .jH i'A Kanado O.H :j:52.1() clolarjev na naslov ijtnikc) , j j)ii' i;-. An!;lij(" 74,IliG "Hi' . ^j,i-f'ofiki'' lUntov za 3 2"M k<'i'^ ■' ' • • I'l' (ioi'i otiu njeno poročil" 'ilo v koloni "Vi\ili iz II v., . I • ^ in dela na'iili izscljencfV , " leg tcf^a priohča tudi vcdti možnih akcijah v Zedi"J^,i' diživah, Kanadi, Franciji' gliji, juži Ameriki in Avs^^ 19. novembra, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Slovenski ameriški narodni svet 3935 W. 26th Street, Chicago 23, ni. Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 v Oievelandtt, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl odborniki in člani šir-kga odbora: ČASTNI ČLANI: Caslnl predsednik: LOVIŠ ADAMIČ, MUford, N, J. Častna podpredsednica: MARIE PBISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. Častni član: DR. F. J. Kem, 6233 St. Clalr Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUTIVE: Predsednik. »".TBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. 1. podpredsedxJk: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave, Cleveland 3, O. 2- podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Latradale Ave., Chicago 23, Illinois, Tajnik: MIRKO G. KCHEL, 3935 W. 26th St, Chicago 23, 111. Blagajnik: VINCENT CAINKAR. 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, 111. ZapUnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111. Clani: LEO JUBJOVEC, 1840 W. 22nd PI, Chicago 8, HL ANTON KRAPENC, 1636 W. 21*t PL, Chicago t, HI. LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. ALBINA NOVAK, 6117 St Clalr Ave, Cleveland 3, Ohio. frank ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave, Chicago 23, III NADZORNI ODBOR: I'OUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, JoUet. 111. JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave, Cleveland 3, Ohio. JOSEPH ZAVERTNIK, 309 TenaHy Rd., Englewood, N. J. SIRSI ODBOR: ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis. JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd, Cleveland 10, Ohio. JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St, JoUet, 111. THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. ANTON HORZEN, 1239 First St, La Salle, HI. ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St, Denver, Colo. REV. MATH KEBE, 223—57th St, Pittsburgh 1, Pa. PRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn. BELENA KVSAR, 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave, Detroit 3, Mich. JOHN KVARTICH, 411 Station St., Bridgeville, Pa. JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y. ANTOINETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd, Cleveland 19, Ohio THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave, St. Louis 16, Mo. Valentine stroj, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo. ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave, Johnstown, Pa. ANTON ZBASNIK, A. F. U. BIdg, Ely, Minn. JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, HI. ♦ france bevk: MED DVEMA VOJNAMA ČRTICE IN NOVELE (Nadaljevanje ) Nalil si je nov kozarec vina ga na dušek izpil. Ozrl se je na Florijana in izpljunil pod mizo. Bila sta si pri-33-telja, a se mu je zdelo, da je •^nemu neprijetno, ko sedi ob Ni se mu nasmehnil, ni rekel prisrčne besede. Zdaj strmel nekam v uro, kakor da ne ve, kaj bi . . . Petru je z ^'"idkostjo pomešan srd legel v Zdelo se mu je, da je vsa ^črna kot veliko zrcalo, ki od-Seva Flori jana od vseh strani in ■j® še njegovo telo kot iz stekla. Nikoli prej ga ni videl tako jas-kot tisto minuto. pa, nekoč mu je bil strašno in zoprn. Morda zaradi ugla-Jenega vedenja, ki ni bilo na-'"^vno, zaradi tujih besed v go-ki si jih je bil ])risvojil v f^^stu, kjer se je učil krojaš-Najbrž bi se nikoli ne bil v vas, če bi mu brat ne bil P^del v vojni. Prevzel je hišo in cženil. Ko so še imeli dru- stvo. je učil fante peti in igra- ti. Peter je bil predsednik, a le Florijana je vse poslušalo in gledalo. Še govorili in kretali so se tako kot on. Četudi je bil že ožsnjen, so ga dekleta požirala z očmi, kakor da jih privlači njegova svilena ovratnica. To je Petra jezilo in ga polnilo z zavistjo. Vendar sta polagoma postala nerazdružna. Ljudje so govorili o krojačevi zahrbtnosti, a Peter tega ni verjel in ga je zagovarjal. Odpor, ki ga je nekdaj čutil do njega, je uplahnil, a nikoli ni ugasnil. Ostal mu je v duši kot živa klica. Tisti večer je ta klica nenadoma pognala. Nov občutek odpora: mu je rastel kot megla v jeseni. Stresnil se je in se ozrl po pivcih. Znova je izpraznil kozarec. Odkar je bil stopil v krčmo, ga želja, da bi se upijanil, ni popustila, strašno mu je vlekla pijača. Čemu? Tistega večera bi na nobeno izmed vprašanj ne našel jasnega odgovora. Domačini so govorili tehtno, na širo- JOOLINS—IIE NEEDS IT . . . Hiekforfl Ray Schmidt. 10 days '^> isn't fuoling: about that toothbrush he is wielding—he really ®f(rs it! Kicky was born with that tooth, and three more on the way. , "e doctor says that the Liis Angeles baby would have a full set Defi ^»'e most babies cut their first teeth. ko, zdaj pa zdaj so se z besedo obračali nanj. Ali ni v ječi vseh zapored klical na odgovor? Kakor da se jim hoče za to oddolžiti, jim je nalival. Ob peči je sedel Dominik, kmečki fant, ki je bil pravkar prišel od vojakov. Nategnil je harmoniko, zajel sape, med stenami je zatrepetala poskočna godba, ki je v hipu vžgala kri. Fantje so zgrabili dekleta, prostor med mizami in pečjo se je napolnil s plešočimi pari. Kratke, pretrgane vriske je spremljalo obojestransko pritrkova-nje s petami. Plamen svetilke je plapolal. Peter je gledal v vrtenje, ki ga je delalo omotičnega. Topel občutek domačnosti, ki ga je bil za hip objel, se je znova umikal razočaranju in srdu. Stene ječe so ga dušile močneje kot prej. Odmaknile so se od telesa, a stopile v dušo. Vse je bilo končano, a še ni bilo konca. "Dobro so te oskubili", je znova začel kmet z zalisci. "Kaj?" je vprašal Peter, ki se je zdramil iz misli. "Tisti me je oskubil, ki me je ovadil. Da bi crknil, hudič!" Florijan se je zganil, kakor da je začutil bolečino v glavi. Z roko se je hotel opreti na klop, a je trčil na nekaj trdega v Petrovem žepu. "Kaj nosiš s seboj?" "Potiplji!" Peter se je režal. Bil je skoraj na tešče, telesno utrujen, čimdalje bolj se ga je oprijemalo vino. Besede so tonile v splošnem šumu. Podjemač je z ukrivljeno palico podpiral brado in zijal v Petra. Florijan je bil segel v Petrov žep in se zdrznil. "Ali si norec, da to nosiš s seboj?" Peter mu ni odgovoril. Njegov smeh je bil tako čuden, nenavaden in tuj, da je Florijan oči , nehote umaknil .od. njegovega obraza in jih uprl v kozarec. Ples je bil prenehaj a plesalci niso posedli. Stoje so se šalili in čakali, da je Dominik izpil kozarec vina, znova vtaknil roke za jermene in se nekam zagledal, kakor da išče novo melodijo. Zaigral j e počasen valček po napevu neke narodne pesmi, ki so jo nekateri polglasno brundali med plesom. Preko glav je Peter med plešočimi pari zagledal Milko. Sedela je na klopi poleg Dominika, vsa zagrenjena, z rokami v naročju. Gledala je v uro, katere kazalec se je že pomikal na enajsto, pritrkavala je s peto; zdelo se je, da poje skozi nos, ne da bi odpirala usta. Čemu je nihče ni prosil za ples? Morda zaradi njega, ki se je vrnil? Ali pa sama ni hotela plesati- Za^ smilila se mu je. Premagal je prejšnje občutke, se dvignil in stopil k njej. Plesa mu ni odrekla, le čudno se je nasmehnila. Molče sta se pomešala med plesalce. Mnogo sta si imela povedati, a sta< se le obupno pogledovala. Beseda se jim ni hotela razvozlati. "Doma sem te iskal", je slednjič spregovoril Peter. "Povabili so me, pa sem šla. Nisem vedela, da prideš." "Ali si medtem mnogo plesala?' Milka je molčala, ni ga gledala v obraz. Ob slednjem počasnem obratu je strmela v miličnike, v luč, v kmete, v i>eč. Miličniki, svetilka, sosedje, peč . ■ Vsa je drhtela v Petrovih rokah. Ne zaradi njegove bližine, zariidi misli, ki so ji trapile srce. Harmonika se je nategovala, Dominikovi prsti so trepetali po gumbih, izpod njih so se porajali glasovi, se spajali in trgali, privzdigovali nogo, prebujali vi'iske. Med mizami in pečjo se je dvigal prah in trepetal v svetlobi kot ob mlatVi. "Če |)ojdem po svetu, ali prideš za menoj?" Dekle ga je živo pogledalo. "Ali ne boš odprl štacune?" (Dalje prihodnjič) Sodnijski proces proti slovenskim izdajalcem (Nadaljevanje ) Oglasile so se priče tudi pismeno, zlasti one, ki so po radiju slišale, da je Hacin zanikava) krivdo. Cilka Baucon je sporočila glede pokojne Antonije Ži-gon, 50-letne matere štirih otrok, ki je morala prenašati strašno nasilje Hacinove policije. Štirikrat je bila aretirana, na policiji so ji agenti kazali obešeno žensko, prebičanega starca in ji grozili, da se bo isto zgodilo tudi z njo. Četrtič so jo tako nečloveško mučili, da je pri obešanju podlegla. To se je zgodilo v prisilni delavnici 13. decembra 1944 in mučili so jo dr. Mihelič, Pestotnik in neki "Tarzan." Jetniškemu zdravniku dr. Vrtačniku so potem dokazovali, da je storila samomor. Njeno truplo je bilo vse črno in krvavo od udarcev, toda zdravnik je potem vzlic temu povedal sorodnikom, da je umrla in ni res bila umorjena. Priča je bila sama aretirana, mučena in redno "zasliševana" v prisilni delavnici in v procesu so ji zdrobili roko v rami. Tu je prebila težko bolana tri mesece in pol. Vsako noč so pripeljali nove žrtve ... Podpludbe, splavi, globoke rane, krvavitve in zlomi so bili na dnevnem redu. Mnoge so pridr-žavali v bivših straniščih na policiji po več dni in tednov, jih mučili z elektriko in svinčniki, niso jim odprli za potrebo, ženske so ležale v krvi na golem tlaku, v smeteh in odpadkih. Od zaslišanj so se vračali blazni, z nategnjenimi mišicami, pretrga-nimi živci, s črnimi podpludbami in groznimi oteklinami. živčni napadi so se ponavljali v blaznem strahu pred novim zaslišanjem, postelje so se tresle do drgetanja in šklepetanja. Celo zimo niso bili zapori zakurjeni niti ni bilo kapljice gorke vode na razpolago. Kopalnica pa je bila na razpolago samo straž-nikom-strežnicam, ki so bile navadno nune ... Božman je molil, da bi mučenim "Bog vrnil zdravje" Mary Stare iz Ljubljane, Zalo-karjeva ulica 11, je pričala o svoji sestri Viole ti Stare, ki je vsled mučenja ostala 100% invalid. Vržena je bila preko stola in šest pretepačev jo je strahovito pretepalo. Ker ni nič izdala, so jo za lase potegnili na divan, suvali s pestmi in nogami ter ji grozili, da jo bodo ubili. Ker ni mogla vstati, so jo zavili v plašč in vlekli za noge po stopnicah, da je glava odskakovala od vsake stopnice. "Spominjam se, ko so na Poljanskem nasipu blagoslavljali kapelico v norišnici, ki je služila za zapore., Blagoslavljal ' jo je škof Rožman, ki je prišel tudi v bolniško sobo in podelil blagoslov. Govoril je, da bo molil, da bi jim Bog povrnil zdravje, ni pa vprašal, zakaj leži toliko mladih ljudi, mučenih in tepenih, na>po-liciji, niti ne zakaj so bolni . . . Saj je predobro vedel. Vse bolnice so gledale stran. Vedele so, da je neipotrebno, da škof moli za njihovo zdravje, ko lahko samo naroči policiji, pa bi se mučenje in tepenje prenehalo . . . Tudi mene so tepli in suvali, vlekli na Gradaščico, dvakrat ob-strelili iti nato vlekli nazaj. Po štirih mesecih zapora so me poslali v Nemčijo . , Vrsta prič je bila nepretrgana, izpovedi žrtev samih neizpodbitna. Hacin se je le malokaj spominjal. Helena Senekovič je pričala glede svojega moža, ki je bil po pretepanju na policiji šest dni nezavesten. Ves čas je ležal v celici na betonu. Priča je bila trikrat pri Hacinu, ki ji je končno obljubil, da se bo zavzel zanj. Zavzel pa se je tako, da je Miroslava Senekoviča poslal v koncentracijsko taborišče Dachau v Nemčiji, kjer je še pred osvoboditvijo umrl. Marica Kumer je pričalt glede sebe. "Po pretepanju so me zmerjali s psovkami, kakršnih še nisem nikdar slišala. To pso- vanje je bilo značilno za Hacinove rablje, ki so bili klerofa-šistični intelektualci in uživali vzgojo škofo Rožmana . . ." Poslali so jo v Rovensbruck na Nemškem, kjer je bila 14 mesecev. Na sodišče je medtem prišel Zdenko Lovše, duhovnik iz Maribora, ki je ponovno povedal vse kot v svoji pismeni izjavi in poudaril, da je bilo v Mariboru v letih 1941 in 1942 pokopanih okrog 2,500 ruskih ujetnikov, ki so umrli od gladu. (Pri urejevanju uradnih poročil o izjavah številnih prič, sem veliko podrobnosti izpustil. Izpovedi prič o zverinskem mučenju slovenskih ljudi po policiji, beli gardi, domobrancih, črni roki itd. sem v nekaterih slučajih citiral iz razloga, ker so bili krivci pod moralno zaščito vseh tistih slovenskih izdajalcev, ki se danes s pomočjo svetovne reakcije predstavljajo kot muče-niki v borbi za "Cerkev, vero in narod." Med te "mučenike" spada tudi dr. Miha Krek, kolovodja slovenske reakcije v izgnanstvu, o obtožnici, se je obravnavalo nazadnje. Ta del obravnave je posebno važen, ker so v njo povezane tudi osebnosti, s katerimi je imel SANS precej opravka). Neizpodbitni dokazi zoper Kreka Predsednik je nato pričel čita-ti zapisnik o zaslišanju priče dr. Rudolfa Bičaniča, o delovanju in delu obtoženega Kreka med sklepanjem trojnega palfta in v emigraciji, sestavljen v uradu Javnega tožilca Ljudske republike Hrvatske 8. avgusta 1946. Dr. Bičanic je bil med okupacijo v Londonu in je bil podpredsednik londonskega Jugoslovanskega odbora, ki je sodelaval tudi s Združenim odborom južnoslo-vanskih Amerikancev v New Yorku. Dr. Bičasnič je vseučiliski profesor v Zagrebu. Izjavil je: "Med sklepanjem trojnega pakta (mpd Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo) je bil dr. Krek član vlade, s katero je leta 1941 odšel v emigracijo. V emigraciji je bil član Simovičeve in obeh Jo-vanovičevih vlad, vse do leta 1943. Jeseni 1943 je Krek odšel iz Londona in postal predstav-jnik emigrantske vlade v Zavez-j niški posvetovalni komisiji v j Italiji, kamor ga je postavil (tedanji predsednik vlade) Purič. O politični liniji je dr. Biča-nič izpovedal, da se je dr. Krek v svojih propagandnih govorih po londonskem radiju izogibal napadov na slovenske kolabora-cioniste, s svojimi sodelavci one-niogočaval objavljanje vesti o dciii teh kolaboracionistov v Sloi'eniji^ bil vedno na strani kralja, Mihajloviča, imH stike z najreakcionarnešjimi angleškimi krogij ki so ga tudi podpirali. (Krek je imel, kakor je bilo že povedano, stalne vezi z Ljubljano preko Švice in Vatikana in je natančno vedel, kaj se godi v Sloveniji. Svoje govore je pošiljal za objavo tudi v Ameriko in priobčali so jih tudi nekateri napredni listi. Že iz dotičnih člankov se je lahko ugotovilo, da je bilo "nekaj gnilega v deželi Danski," kajti izjavljal je, da bo kralj Peter dal Jugoslaviji po osvoboditvi "demokracijo." Ker so tedaj tui^i za Jugoslavijo bili napravljeni v Londonu enaki načrti kot za Grško, si lahko mislimo, kakšna bi bila tista kraljeva demokracija, ako bi ne bilo osvobodilne fronte in njene partizanske vojske). v (Nadaljevanje sledi) Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji UREDNIKOVA POŠTA (Nadaljevanje z 2. strani) zborom so pošiljali kvartete ali pa duete. Gledali so pa vedno, da so bili navzoči in imeli aktivno vlogo pri raznih naših proslavah. Tudi "Zarja" se je opomogla z svojimi pevskimi močmi, njih zbor je lep in ima dobrih pevskih moči. Zato dajmo tudi njim priznanje s tem, da napolnimo dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clairju! "Zarja" prednači predvsem z tem da mladina rada popeva vedno novejše partizanske pesmi, katere so njih bratje peli v bojih za svojo svobodo v zadnji svetovni vojni. In neke teh partizanskih pesmi so res lepe v svoji preprostosti, ker so izšle iz srca preprostega, toda borbenega naroda. • Ob koncu pa vas opozarjam že sedaj na prireditev tukajšnje podružnica SANSa št. 48, na kateri bo podana humoreska "Trije vaški svetniki" v treh dejanjih v režiji našega najboljšega igralca John Steblaja. Kdo ga se ne spominja ob priliki igre "Naš gospod župnik", v kateri je igral vlogo župnika? Ker bo v ti igri imel nekoliko podobno vlogo vas opozarjamo, da ga pridete gledat. Tudi naša podružnica SANSa se trudi in prizadeva, da doseže čim boljše moralne in finančne uspehe, predvsem ker gre ves čisti prihod v plemeniti namen, namreč za—otroško bolnišnico. Dakle pridite tudi tega dneva, ki vam bo posebno najavljen! J. F. Durn, tajnik podruž. SANS št. 48 NEW VORKER MAYOR OF HAMBURG . . . Max Brauer, who became an American citizen last year while lecturing- under auspices of Federal Council of Churches of Christ, has been chosen as mayor of Hamburg. FOR WORLD PEACE . . . Study of President Harry S. Truman as he opened the United Nations general assembly in New York, welcoming the diplomats of 51 nations. THREE presidents IN ONE FAMILY . . . James H. Case Sr., center, president of the Federal Reserve bank of New York, offers congratulations to his two sons who also hold "president titles." James H. Case Jf » left, recently was inducted as president of Washington and Jefferson college, and Everett N-. Case, right, is presi-of Colgate university. President Everett was one of the main speakers at the installation ceremony of his brother. CLEVELAND JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI! , V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list ENAKOPRAVNOST ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta. M'ilYllOSt 6231 Si. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio L STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 19. novembra, 1946 ♦ ♦ • ♦ • ♦ • ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • • • ♦ ♦ • ♦ • • • ♦ PISMA IZ STAREGA KRAJA Povejte otrokom, da je domovina lepa. . . Mrs. Gusti Zupančič, 20120 Miller Ave., Euclid, je prejela pismo od svoje sestre Ivane Ahačič iz vasi Peščenjek, Višnja gora, v katerem se zahvaljuje za poslani paket in ji naroča, naj pove otrokom, da je domovina Slovenija lepa kot biser, da Slovenci v domovini ljubijo izseljence po vsem svetu in se jih pogosto spominjajo. Slovenski borci so dali domovini junake in junakinje, katerih slava ne bo nikdar obledela. Vsebina pisma ne velja samo za Mrs. Zupančič, pač pa so te besede posvečene tudi Vsem drugim ameriškim Slovencem. Pismo se glasi: "Draga sestra Gusti! "Najprvo najlepše pozdrave in hvala za pismo, ki sem ga nestrpno pričakovala. Obenem s pismom sem prejela tudi paket in sicer oboje danes 2. oktobra. Ti pa si pisala 19. julija. "Za vse to se Ti draga sestra najprisrčnejše zahvaljujem. Bojim se le, da se preveč oškoduješ in jaz Ti ne bom mogla nikdar povrniti. Pišeš, »da so poslane stvari stare in se bojiš, da bi bili užaljeni radi tega. Jaz za svojo osebo vem, da sem zadovoljna in kadarkoli oblečem kaj Tvojega, se te vedno s hvaležnostjo spominjam. Mislim tudi na vse Tvoje otroke in si v duhu predstavljam tudi Tvoje vnučke. Le povej jim, da imajo tukaj v stari domovini tudi teto, katera jih prav srčno pozdravlja. "Povej jim tudi, da so slovenske zemlje sinovi in hčerke, ki je sicer siromašna, ker jo je vedno tlačil tujec, a je lepa kakor biser, ki ga je ustvaril sam vsegamogočni. Saj ima morja, gozdov i n pašnikov, prijaznih vasic in tudi lepih mest, tudi zgodovino in junaštvo njenih sinov in hčera iz najbližje preteklosti, kar ne more utajiti še tako zagrizen nasprotnik. "Povej jim tudi, da se ta domovina spominja vseh svojih otrok širom sveta. Ne morda radi dobička in pomoči, ki ji je res potrebna in dobrodošla, temveč zato, ker domovina ljubi svoje otroke kakor prava mati in ta mati bi rada dala vse za nje, pa četudi je sama v stiski in ne more dati vsakemu, kar bi rad. Zato jo ne smemo omalovaževati, pač pa se medsebojno bolj ljubiti. "Povej jim, da je slovenska zemlja lepa, lepša kot ves ostali svet, je prepojena s potoki krvi svojih najboljših sinov in iz te krvi, upam, da vstane še lepša in ponosnejša. "Pišeš, da zbirate za otroško bolnišnico v Sloveniji. Znano mi je to in pred kratkim je bilo to objavljeno tudi v časopisju in tudi prva oprema je bila naslikana, ki je namenjena za operacijski oddelek*. Zelo lepo je to od ameriških Slovencev, da se toliko žrtvujete za Slovenijo, za svojo rojstno domovino. Verujem, da imate tudi dosti nergačev proti vsemu dobremu, pa to naj dobra srca liič ne moti. Gusti, ko boš darovala tudi Ti za to, spomni se hčerke Florence in olajšalo se Ti bo srce in duša. Vsegamogočni se bo milostno ozrl na dušico drage pokojne. "Pozdravi, prosim, naše drage in kmalu zopet piši. Sprejmi še enkrat najlepšo zahvalo in poljub od sestre "Johance Ahačič". "Umirali smo in stradali" piše Franc Moljk Mrs. Mary Jalen, 18771 Abbey Ave. je sprejela zanimivo pismo od svojega brata Franc Moljka iz Planine pri Rakeku. Pismo se!v izčrpkih glasi: "Draga sestra in ostali! "Bili bi Ti že pisali, ko bi nam bilo mogoče. Šele sedaj smo se komaj malo potolažili, ker nas je ta vojna čisto uničila. Kakor več, nas je 1.1941 zasedla Italija Eno leto je še bilo nekako za prestati pod fašizmom, toda leta 1942 so začeli kazati svojo surovost in nam začeli preganjat vse zavedne Slovence, jih ubijat, požigat cele vasi in odganjat ljudje v italijansko suž-nost. Tako so na dan sv. Petra in Pavla leta 1942 zgodaj zjutraj prihrumeli fašisti tudi k nam in nam iz postelj pobrali vse tri sinove. Pobrali so še okrog 100 drugih mož in fantov. Naši trije so vsi skupaj bili v taborišču v Padovi. Tam so ljudje umirali in stradali, da jih je vsak dan umrlo 50 do 60 od lakote. Umirali so posebno tisti, ki niso imeli nikogar, da bi skrbel od doma za nje. Mi smo našim pošiljali ves živež, kar smo ga dobili na karte, da smo jih tako ohranili pri življenju. Doma pa smo živeli ob krompirju in fižolu. "Po razpadu Italije leta 1943 so naše sinove Nemci odvlekli iz Padove in jih skozi Avgtrijo in Nemčijo pripeljali v Zagreb, da jih tam dajo spet v mučilnice. Mlajša sinova sta pa pobegnila k nekemu znancu v Zagrebu in ^d tam v gozd skupaj z še več drugimi Slovenci k našim osvoboditeljem, partizanom. Od-takrat nismo zvedeli nikdar več o njih, kje sta padla ali umrla. BEACHLAND CLEANERS & DYERS—631 E. 185 St. PREJE POJE — Ustanovljeni 25 let — poleg Pick & Pay 1. Sčistimo in zlikamo, ko počakate 2. Popravila izvrši izurjen krojač 3. Ekspertno čiščenje in barvanje MI SAMI IZVRŠIMO DELO 24-urna posluga. A. Hočevar, poslovodja SEDAJ IMAMO V ZALOGI ZA BOŽIČ RADIO APARATE-STROJE ZA IGRANJE PLOŠČ—GRELNE PODLOGE— PLOŠČE—VENCE—OLTARJE PARK RADIO- 7220 St. Clair Ave. Popravila na radio aparatih in drugih predmetih napravimo v 48 urah Imperial Beauty Shoppe poleg Pick & Pay 629 E. 185th St. 5 EKSPERTNIH OPERATORIC — ODPRTO VSAKI DAN 1. Striženje las po obliki in potezah obraza 2. Specializiramo na dolgih laseh, ki se težko uredijo. 3. Rabimo najbolj moderne metode pri permanents NI TREBA DOGOVORA ____I__________ ^ M M ■ 1^ kolikor ga hočete za pošiljke v domovino 3Mf1MIClPl mesto sladkorja. 23c ZA 100 TABLETOV Arrowhead Drug Co. 774 E. 200 St., ' KEnmore 7066 Naša specialiteta je izpolnjenje zdravniških predpisov. PRINESITE TA OGLAS SEBOJ ker vsi so bili preganjani kot divje zveri od fašistov in usta-šev, posebno pa še od klerikalnih belogardistov. Starejši sin Franc se je vrnil po treh letih in pol iz ujetništva. Njegov sinček je sedaj star štiri leta, je ljubek fantek in nam še najbolj razganja žalostne dneve. Ne moreš si zamisliti našega življenja doma. Noč in dan so nas hodili rabeljni preganjat in zmerjat, kje da imamo ban-dite, da ako ne povemo kje so, nam bodo vse požgali. In poži-gali so vasi in mesta do zadnje koče po hribih, toda Planino vseeno niso, ker so nas iz Planinske gore branili naši hrabri partizani pred razbojniškimi Nemci in belogardisti. "Po temu vidiš, da smo dosti prestali, da smo morali delati noč in dan. Trpel sem tudi jaz tako, da sem leta 1943 oslepil na levo oko, a na desnega slabo vidim. Bil sem tri mesece in pol v bolnišnici in mi boš oprostila, ker Ti ne pišem sam. Kar se pa življenja tiče v hrani nisva izbirčna, kruha sedaj ne Christmas Seals ... Your Protection Against Tuberculosis manjka. Ostala sva sama in imava malo potrebe. Se že pre-živiva, malo delava, malo pa dobiva na stare dni podpore. Saj takšnih kot sva midva, je tukaj v Planini mnogo, mnogo družin. Ker Planina je žrtvovala 50 najboljših in najnadarjenejših sinov za osvoboditev naše države." ALJOŠA Najmlajši brat v romanu Dostojevskega "Bratje Karamazo-vi" Aljoša je skušal vse razumeti in ničesar obsoditi, kar se je tako hudo? Saj si nisva niti po krvi, niti po duhu v sorodu?" In sam si je dal odgovor : "Predstavljal je zame košček dogajalo v njegovi družini in,Vrhnike!" okolici. Tak je bil tudi naš junak, ki pa kljub vsemu ni mogel razumeti nastopa naših belogardistov in postal je prepričan partizan. Aljoša je bilo njegovo partizansko ime. Bil je visoke, vitke, toda krepke postave, svetlih, nazaj počesanih las, dobrodušnega, največkrat nasmejanega obraza, tako da je v težkih časih partizanskih nastopov in umikov učinkovala njegova pojava kot pravi balzam. V njem so bile povezane vrline severa in juga. Rojen iz češke matere je prvič izpod tujčevega jarma! Na Vrhniko je gledal iz okoliških vrhov kot Mojzes na deželo Kanaan. Toda kakor Mojzes, tako tudi njemu ni bilo dano, da bi še kdaj užival ta ljubljeni kraj. « Aljoša je gorel za idejo osvobodilne borbe in vse svoje telesne in duševne sile je dajal za dosego tega cilja. "To lepo slovensko deželo od belih triglavskih vrhov do sinje Adrije, od divne Soče do zelenih polj in cvetočih štaierskih vrtov moramo osvo- zrl z svojimi otroškimi očmi bratsko zvezdnato nebo. V ljudski in srednji šoli je črpal slovensko vzgojo in partizan Aljoša se je čutil po očetu Slovenca. Videl in užival je lepoto slovenskih planin, modrino jadranskega morja, tajnosti zelenih gozdov in neizrečno je ljubil Jugoslavijo, ki so jo naskočili in raz-mesarili Italijani in Nemci. V njem je vse kipelo v hrepenenju po sodelovanju pri osvoboditvi domovine. Vidov dan je zapisan v njegovi usodni zvezdi, ta dan ga je potegnil iz družine in iz šol, ter ga postavil za narodnega borca-partizana. Vidov dan je praznik padlih junakov in tudi Aljoša je tovariš tisočerim padlim junakom, na katerih kosteh in krvi je zgrajena naša svoboda in zajamčena srečnejša bodočnost našemu narodu. # Kakor vseh drugih, tako je bila tudi njegova partizanska pot prenapolnjena z trpljenjem neprespanih noči, krvavih žuljev na nogah, pomanjkanjem hrane in vode, bojev, večnih zased in izdaj. Kot smeli, ponosni sokol je z svojimi tovariši čuval slovensko zemljo v gozdovih okoli polhovgrajskih Dolomitov kot poosebljen opomin in krik, da še obstoja svobodno slovensko ljudstvo. Z svojimi 18. leti se je kmalu zavedel pomena partizanskega pokreta, ter postal kot izredno hraber vojak in navdušen propagator osvobodilne ideje s svojim duševnim in telesnim likom, ki ni imel napake od temena do pete, ena izmed najsvetlejših postav vrhniških partizanov. Vrhnika je bila oni kraj, v katerem je preživel svoja najlepša mlada leta, nje ljudje in prijatelji, ljubki griči in zelena ravan, bistri vrelci in potoki so mu bili nad vse dragi. V svojemu dnevniku je pisal o tovarišu, ki je bil premeščen k drugi vojaški edinici: "Zakaj mi je po njem Tako je govoril svojim tovarišem. Bil je vedno dobre volje, za tovariše pravi sončni žarek v njihovem trpljenju. Le ko je prehajal žične ovire, ki so delile nemško in italijansko okupacijsko področje, tedaj se mu je zresnilo obličje in neka slutnja je napolnjevala njegove besede; "Rad bi dal življenje, da bi te preklete pregrade izginile z naših bregov. In če padem, pokop-Ijite me ob njih, da bodo oni, ki pridejo za nami, obdrjali v spominu, zakaj smo se mi partizani borili!" Tedaj je bil še med svojimi gorskimi sokoli v dolomitskih gričih, gledal na sever čez pregrade na Karavanke in na drugo stran, na zeleni Krim. Življenje partizanov v teh predelih je postajalo koncem leta 1942 in v začetku 1943 vsak dan težje, v§ak dan so se vršili boji, od časa do časa pa so bile sprožene cele ofenzive. Edinice izdajalske svojati belih psov, kakor jih je Aljoša imenoval, so rasle kakor gobe po dežju. Ti beli psi so vodili, nakrmljeni z tujčevim denarjem, hrano in orožjem italijanske horde na partizanske gorske postojanke. Desetkratna premoč belih psov in njih udarniških oddelkov, uvrščenih med italijanske zločinske Ardite, italijanske ar-tilerije in pehote, ter obmejnih vojaških oddelkov je zlomila silo dolomitskega odreda na Ključu, Babni gori in Toškem čelu, sredi marca meseca 1943 Aljoša se je kot namestnik bataljonskega polit-komisarja z nadčloveškim naporom z maloštevilnimi tovariši prebil skozi strnjeni sovražnikov obroč. Beli psi pa so krvavo zagospodovali nad svojim plenom. * Nadaljevanje borbe je Aljošo zvalo na zeleno Dolenjsko. Ljudje pod polhovgrajskimi Dolomiti niso več videli njegove lepe postave, milih oči in rdečega robca okoli vratu, zato pa so bolj pogosto govorili o njem. Obču-1 do val i so njegovo hrabrost in i prisotnost duha, ko je oporni-1 njal Gosarjevega očeta iz Brezo-! vice, zakaj ni preprečil, da ne bi stopila njegova sinova k beli gardi. Prinesel je Aljoša v hišo partizansko literaturo, pri tem pa je bil vsled izdaje v hiši obkoljen od belogardistov. Ko sta se mu z naperjenima puškama približevala prva dva belogardista, je pograbil tam se nahaja-jočo žensko in z njo se zaslanja-joč, umaknil za prvi prizidek, kjer je odpel od pasu dve bombi, jih užgal in odvrgel z vzklikom: "Tu imata, psa, pa si razdelita!" V tem je imel Aljoša puško | že na ramenu in ustrelil proti i drugi skupini bližajočih se be- j lih psov, ki so se razbežali im šele iz varnega kritja začeli obstreljevati, proti gozdu se umikajočega Aljošu. Komaj tri leta so minila od tega dogodka in usoda je že izrekla svojo obsodbo. Gosarjevega očeta je ubila letalska bomba, njegova sinova pa se kot izdajalca potikata po svetu, ker nista poslušala Aljoševega opomina. Ob neki drugi priliki je bil obkoljen od Italijanov partizanski oddelek, v katerem se je nahajal Aljoša. Ta se je sam ponudil, da izvede drzen načrt. Daleč naprej od partizanskih vrst je našel ugoden prostor za strojnico in začel streljati na Italijane, ki so se končno razmaknili, nakar so, se partizani skozi to vrzel rešili obroča. Kako je Aljoša s tovarišem prenesel skozi goste italijanske straže težko strojnico in 20 kil municije, je bil tudi predmet pogovorov. * Nato je dospelo pismo od Krta, brigadnega komisarja Tomšičeve udarne brigade: ". . . 23. maja je Aljoša padel. Bil je silno priljubljen in znan kot eden najbolj hrabrih tovarišev v naši brigadi. Pri vsaki akciji se je javljal kot prostovoljec za bom-baša. O silni priljubljenosti pri tovariših pokazuje to—ko je padel, je šel šepet od ust do ust, od članov štaba brigade do poslednjega tovariša v brigadi: " 'Aljoša je padel . . "Težka in nepozabna je izguba Aljoše. Ali naj vas ne stre! Bodite ponosni nanj, padel je kot borec za svobodo slovenskega naroda. Naša borba za svobodo je težka in terja žrtev. Borimo se z Nemci, Italijani in izdajalsko Belo gardo. "Skoro ne mine dan, da ne bi bilo borbe. Ali vzdržali bomo, zmagati hočemo, hočemo svobodo! Slovenska mati—vzdrži—ne obupaj! Sina si dala narodu, na Tvojih solzah pa raste stavba sreče—svobodna Slovenija! "V imenu cele brigade kličem: Slava borcu za svobodo, tovarišu 'Aljoši.' Maščevali bomo njegovo smrt." # Pomladi, maja meseca 1945 je zasijala zarja svobode. Skozi vasi in mesta so korakali juna-ki-partizani, a Aljoša je sanjal večne sanje o svobodi v grobu ob žičnih pregradah, na sončnem pobočju pod Brdom, tam. kjer je še slišati pesem iz vinogradov Moravske gore . . . (Povest o Aljoši nam je poslal Louis Mohar, 15625 School Ave., Id jo je dobil od svojega brata iz starega kraja. Aljošo. je sin njegovega brata. Zelo impresiven opis borbe in smrti tega 19-letnega partizana priobčamo kot nam je bil poslan. Op. ured.) Novice iz stare domovine POČITNIŠKI DOM ISTRSKIH DELAVCEV Ob glavni cesti iz Lovrana v Medvejo v Istri, skoraj v pi^' mestju Lovrana, sta dve lepi poslopji, kjer istrski delavci i" nameščenci uživajo svoje nice. Ta delavski počitniški dom ima knjižnico, čitalnico in lastno kopališče, štirideset delav* cev in delavk preživlja tukaj, morda prvič v življenju, res kP 15-dnevni odmor. Naprodaj "TITOVI ČRNI PIONIRJI" IZ TRBOVELJ Dne 2. septembra so v veliki unionski dvorani v Ljubljani podali "Titovi črni pionirji" iz Trbovelj pevski in recitacijski program. Ta zbor šteje 70 pionirjev in pionirk, otrok trboveljskih rudarjev. Od ustanovitve v maju 1945 leta do danes je ta zbor priredil več koncertov doma in v drugih krajih Slovenije. Trboveljske pevce je pozdravil član MOOF, nakar je sledil pester in dobro izbran spored, ki je obsegal partizanske, narodne in umetne pesmi ter recitacije. Sledila je revija, ki je z njo trboveljska mladina v vezani besedi in glasbi prikazala življenje partizanskih borcev in slovenskega ljudstva med narodno osvobodilno borbo. Drugi del revije je- bil posvečen slo-I venski ženi in dekletu. Mladi j pevci in recitatorji so prikazali občinstvu slovensko ženo, kako I se je ob strani moža borila za svobodo. "Titovi črni pionirji" iz Trbovelj so discipliniran, uglajen mladinski zbor, ki razpolaga z jasnimi, svežimi in polnimi glasovi. Njihov nastop dokazuje, da so v svoje delo vložili mnogo truda in marljivosti. Dokazali so, kako veliko ljubezen in zanimanje goji trboveljska delavska mladina do glasbe in kako resno stremi za tem, da bi tudi v kulturnem življenju dosegla čim večje uspehe. Mladi pevci imajo vse pogoje, da se ob vestnem študiju in pod pravilnim vodstvom razvijejo v zbor, ki bo v ponos slovenske delavske mladine. je kuhinjska peč na plin in mog; v dobrem stanju. želi kupiti, naj se zglasi na 10^ E. 66 St., po 5:30 uri pppold«®' ali pokličite HE 8838._____ Pomivalke posode dobijo dobro delo polni ali del®' čas. Tovarniška kafeterija. ča do ure. Dobi tudi obede i' uniforme. Pokličite HE 4444 i" vprašajte za Mrs. Guenthei^ JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221 Se priporočamo rojakom ^ naklonjenost za vsakovrstno ^ varovalnino. ^ Išče se opremljeno sobo za poštenega starejšega moškega. Najraje pri odrasli mirni družini v st. clairski ali collinwoodski naselbini. Naslov se naj pusti v uradu "Enakopravnosti." Ali potrebujete nov avto? Jaz potrebujem stanovanje. Takoj se bo dostavilo nov avto osebi, ki mi bo preskrbela stanovanje za ženo in troje otrok, ki bodo iztirani iz sedanjega stanovanja. Pokličite čez dan GL 0964 ali ob večerih ONtario 2773. Dve odrasli osebi, srednjih let, brez otrok, želita dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami med E. 55 in 76 St. ali pa v collinwoodski naselbini. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. STEVE F. PIRNAT 6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO POŠILJA DENARNA NAROČILA v evropske države, vse poii- ^ Ijatve so jamčene. i PRODAJA ZABOJE, za obleko in drugo ter sprejema pakete in vse potrebno uredi, za odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE. Cenjeni rojaki, za ločno in vljudno postrežbo, se lahko zaupno obrnete na naš urad. STEVE F. PIRNAT Jennie Hrovat Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES, PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE Izplačalo se vam bo napraviti vaše nakupe za božična darila pri nas. Poizvejte kako lahko dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno. Parkwood Home Furnishings 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 VASI ČEVLJI ^ bodo zgledali kot novi, ako jih f popravilo zanesljivemu devlJsfJ"'' vedno Izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlik<^^ 16131 St. Clalr Ave. ^ Al's Radio & Electee Service 1011 East 64th Street Albin Zbacnik, lastnih ^ Popravljamo radio aparate električne predmete Prvovrstno delo in točo® postrežba ZA PREKLADANJ^ TOVORA _ Nickel Plate tovorno E. 9th St. in Broadway Plača 93 %c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R.R. C« E. 9th & Broadway^ ŽENSKE za zavijanje paketov Polni čas ali 5 ur dnevU" Tedenska plača Zglasite se na Employment 8. nadstropje THE HALLE BROS' CO. POMOČNICE URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte y čistem, prijet" ozračju. Morate biti vešči angles Samo čedne, snažne in ^ žene v starosti 20 do 35 se naj priglasijo. Plača $29 za 40 ur dela-Dobi se obede in unif*"^' Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO- Soba 901 700 Prospect Av^'