LJubljana, sobota 1. 1933 Cena 2.— Dir Naročouu aoi« qjo>cčdo l)u» 23 — Za možem «t"»><> On — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Tele-ton ŠL 3122. JI 23. 3124. 3125 3126> Maribor, Gos polica uhca 11. Telefon št. 2440 Celie. ^trossmaverjevn ul. 1 Tel. 6S. Rokopisi se do rračajo. — Oglasi po tarifu. Naval avstrijske diktature na socialno demokracijo Pod pritiskom Heimwehra je vlada včeraj razpustila republikanski Schutzfeund — Na Dunaju pa je župan razpustil Heimwehr Protižidovski prvi april v Nemčiji Židovski trgovci in podjetniki morajo danes za dv* meseca izplačati vse nežidovske nameščence in nato zapreti svoje lokale Leto XIV., štev, 77a Uptavntštvo; UjuOljarut, fvoatljeva ulica i. - leleto® SL 3122. 3123. 312* 3125 3120. Inseratui oddelek.: Ljubljana. Selen- Oureo^a uL I - leL 3492. 2492. _ Podružnica Maribor: Gosposka ali- jjtkC ca II. — Telefon št 2455. |*9fl Podružnica Celje: K.ocenova ulica §t. L — Telefon št 190 W Računi pri pošt. ček. lavodfh: Ljtib- ^^ Ijana št. 11842. Praga čislo 78.180, 5t 105 241. _ rnmmmmmmammammmmamBmmvmm Preizkušnja nemških manjšin V zadnjem času se je pričela kar očitno dvigati temperatura nemške p-ena-petosti tudi v slovanskih in drugih državah, ki imajo nemške manjšine. Marsikje so se z nastopom »močne roke« v Nemčiji, ki zopet kakor za Wilheimovih časov preti vsemu svetu, zaisknii oni najdrznejši upi, ki so še komaj tleli pod pepelom zadnjih petnajstih iet. Posebno vidno je to pokazal izid občinskih volitev v nekaterih nemških občinah Češkoslovaške, kjer so se vsenem-ško usmerjene skupine kar čez noč okrepile na račun Češkoslovaški republiki io-jainih strank. Iz politične ropotarnice so privlekli stara gesia, ki so jih pred vojno zastopali voditelji sudetskih panger-manov Wolf, Teufel in drugi. Politika, ki sta jo po prevratu vodila s slabo taktično spretnostjo Lodgman in Balran in ki se je po zaslugi pametne manjšinske prakse češkoslovaške vlade čedalje bolj pretvarjala v utopijo, je zopet postala >realen« program nemško - nacionalnih skupin na Češkoslovaškem. Vprav presenetljivo je, kako malo časa potrebujejo nekateri Nemci iz »obrobnih« dežel, da se otresejo svoje državljanske lojalnosti in se pridružijo tako zvanemu vstajajočemu nemštvu. Zadostovala je hitlerjevska sugestija iz Berlina in žc so se potuhnjeni sudetski Vsenemci pokazali v pravd luči in povedali vsemu svetu, da jim ne gre za manjšinsko politiko: njim gre za to, da vladajo nad drugimi in jih gernianizirajo! V Berlinu namreč proglašajo urbi et or-bi, da je to poslanstvo nemškega naroda v današnji Evropi, če so v Nemčiji pozabili izkušnje in nauke svetovne vojne, zakaj ne bi inozemski Nemci pokazali, da so prav tako pozabliivi in — nepoboljšljivi ?! Za manjšinsko politiko se začenjajo r a težkih preizkušenj. Vsak poznavale nemške mentalitete nujno pričakuje, da bo obnovitev imperialistične Nemčije počasi, a neizogibno radikalizirala nemške manjšine zlasti v onih pokrajinah, ki se teritorialno stikajo s kompaktnim nemškim ozemljem. Duhovna obnovitev stare Nemčije, s katero so sicer računali mnogi daljnovidni Iju f .i* " Evropi že od versaillskega miru dalj se je izvršila prenaglo, da bi se mogle nemške manjšine v novih državah popolnoma vživeti v svoj položaj in se prežeti z resničnim manjšinskim duhom. Nemške diaspore na slovanskih tleb nekdanje Avstro-Ogrske so s a iz vladajočega naroda spremenile v obvladane manjšine: še preden so izumrli vsi nekdanji voditelji, še preden je stopilo na plan mlado, drugače vzgojeno pokolenje, je Nemčija zopet postala žarišče duha. ki popolnoma nasprotuje vsaki manjšinski miselnosti ter ideji pametnega in pravičnega sporazuma med velikimi in malimi narodi. Nastopil je daljnosežen prelom in poslej bo treba boli kot kdaj poprej bedeti nad nemškimi manjšinami v državah, ki jih Nemci imenujejo obrobne in katerim Hitler preti z uničenjem ali z vazalskim položajem. Nemškim manjšinam, ki bi za demokratsko Nemčijo bile most sporazum, z drugimi narodi, bodo sedaj skušali v -iliti docela nasprotno vlogo: naj bodo 'uvarji vse-nemških interesov in prevodniki »nacionalne energije« v svet, pil ».ni velikega imperialističnega mostu na vzhod. Nemški hitlerjevski tisk niti malo ne prikriva, da tako pojmuje nalogo nemških manjšin v inozemstvu. Prav zadnje dni se je poks-zalo to pojmovanje v nekoliko drugačni, vendar pa bistveno isti obliki: Narodni socialisti so silno zamerili Židom, da njihov tisk v inozemstvu ne prikriva svojega svobodnega mnenja o sedanji Nem, i ji. Obenem so začeli rohneti nad nemškimi socialisti, da ničesar ne store zoper protihi-tlerjevsko kampanjo v inozemskem socialističnem tisku. Ob tej priliki so bile nemške manjšine v inozemstvu pozvane, da se posredno ali nep>sredno povsod zavzemajo za interese današnjega nacionalnega režima v Nemčiji. Da taki glasovi odmevajo ' udi pri nas, zlasti še na obmejnih tleh Slovenije, je umljivo. Glasilo Nemcev v naši banovini, celjska »Deutsche Zeitung«, je ob Hitlerjevem nastopu pisala drzneje kakor bi ji dovolila najosnovnejša politično taktična previdnost. Videti je, da tudi pri nas nekatera nemška gospoda pije iz hitlerjevskih vrčev nekoliko premočno vino, ki ji leze v glavo. Če t?, list ne bi izhajal v Jugoslaviji, ki izvršuje nasproti nemški manjšini mnogo več kakor je dolžna, ali če bi v državi sedanje čiste »rasne« nemške kulture slovanski list tako zastopal manjšinsko politiko, bi ga bili nemudoma zatrli. To in še nekateri drugi pojavi nas silijo k pozornosti. Tudi pri nas bo manjšinsko vprašanje stopilo v bolj komplicirano stanje. Zopet enkrat in odločneje ko kdaj poprej bo morala nemška manjšina v besedah in dejanjih pokazati svojo lojalnost do države. Naša država je nacionalna, vendar pa — zv°^ta prevzetim obveznostim in duhu našega naro- Dunaj, 31. marca d. Alarmantne vesti o heimwehrovskih prevratnih načrtih »n ulti-mativnih zahtevah napram Dollfussovi vladi se potrjuje ne samo s strani pri z a. detih vladnih krogov, marveč tudi po današnjih dogodkih samih. Že par dni sem se je v politični javnosti mnogo razpravljalo o sporu, ki je nastal med krščansko-socialnim krilom vlade in med vodstvom Heimwehra. Hei.mwehrovci, ki imajo v vladi svojega glavnega zastopnika v osebi državnega poditajnika za javno varnost majorja Feya, niso bili zadovoljni z Dollfussovo diktaturo, ki ji očitajo, da je mnogo preveč rokavičarska. Major Fey je na lastno pest izdal vsem žandar-merijskim postajam nalog, da morajo po nemškem vzoru povsod pritegniti za vršenje stvarnostne službe tudi oddelke Heim-wehra. Zaradi tega je prišlo v vladi do velikih konfliktov. Že od nedelje sem so se vršila skorc neprestana posvetovanja vlade. Na zunaj so posvetovanja maskirali z raznimi zasilnimi uredbami, v resnici pa je šlo za spor s Heimwehrom. Snoči je bila situacija že tako kritična, da se je že povsod govorilo o odstopu vlade. Ta se je posvetovala pozno v noč in danes ves dopoldan. Levo krik) krščanskih socialcev in zastopniki Land-bunda so se upirala zahtevam Heimwehra, zlasti pa imenovanju majorja Feya za notranjega ministra. Po dolgotrajnih razpravah je naposled prišlo do sporazuma, ki pa dejansko pomeni zmago heimwehrovske-ga vpliva v vladi. Hemwehrovci so pristali na to, da ostane vlada za enkrat sicer ne-izpremenjena, vendar pa je moral dr. Dollfuss sprejeti njihovo glavno zahtevo, to Je razpust najmočnejše socialn°-demokratske borbene organizacije, republikanskega Schutzbunda. Dr. Dollfuss se je temu vse do zadnjega protivil, ker ni hotel podreti vseh mostov med vla-do in socialno demokratsko opozicijo za morebitno poznejše sodelovanje. Ko pa so Hei,mwehrovci zagrozLH, da bodo izzvali krizo vlade in rodili svojo politiko brez ozira na krščanske socialce, se je dr Dollfuss udal. Kmalu po 11. dopoldne se je izvedelo, da je razpust republikanskega Schutzbunda že sklenjena stvar. Ve®t o tem je naravn© izzvala zlasti na Dunaju ki je po ogromni večini socialističen, silno razburjenje. Razpust izvršen po vsej državi le ob pol 12. je izšel službeni odlok o razpustu Schutzbunda. Naglica, s katero je bil ta odlok izvršen, dokazuje, da je major Fey vse že v naprej dobro pripravil. Pol ure pozneje so se namreč že pojavili v vseh lokalih Schutzbunda policijski organi In dve url po končani seji ministrskega sveta je bil razpust že dejansko izvršen. Policijske komisije so v vseh lokalih Schutzbunda izvršile inventuro nepremič- da, ki je miroljuben in strpen nasproti drugim narodom — daje Nemcem vse pravice. Senator dr. Rožič je pred dnevi v svojem proračunskem govoru krepko podčrtal razlike med pravicami, ki jih uživajo Nemci v Jugoslaviji in Slovenci na Koroškem — razlike, ki kažejo, kako demokratično in pravicoljubno pojmuje naša vlada manjšinsko politiko. Ne bd hoteli, da bi diaspore Nemcev, ki žive med nami in ki številčno kar izginjajo v kompaktni masi našega naroda, napačno razumele dogodke v Nemčiji in Avstriji ter svoje dolžnosti do jugoslo-venske države. Hoteli bi, da bi naša država tudi nadalje vodila dosedanjo pametno in trezno manjšinsko politiko, ki pa je seveda mogoča samo tedaj, če obstoje pametne, trezne manjšine. Dobro vemo. da vsi nemški državljani Jugoslavije ne mislijo tako, kakor jih hočeta usmeriti »Deutsche Zeitung« in delno tudi novosadski »Volksblatt«. Tako je znano popolnoma lojalno in iskreno stališče nemške manjšine v Kočevju, pa tudi mnogih posameznih Nemcev v nin, zapečatile spise in sestavile sezname o zaseženem premoženju. Najprvo so zapečatili ce»traio Schutzbunda v poslopju glavnega organa socialne demokracije sArbei-ter Zeitung«. Orožje, ki so ga ponekod našli, je bilo zaplenjeno. Večjih preiskav za orožjem ni bilo. Da bi se preprečilo vsako nadaljnje društveno nadaljevanje Schutzbunda, so bili zaplenjeni tudi vsi članski seznami, društveni zapisniki Istočasno kakor na Dunaju, je bil izvršen razpust Schutzbunda tudi v vseh avstrijskih deželah. Vlada je izdala vsem deželnim glavarjem brzojaven nalog, da morajo izvesti razpust Schutzbunda pod osebno odgovornostjo tako, da ne bo prišlo do kakih večjih incidentov. Socialni demokratje so sprejeli odlok vlade sicer z velikim ogorčenjem, vendar pa s© državnim organom nikjer niso postavili v bran, tako da se je izvršila vsa akcija popolnoma v miru. Za socialne demokrate pomeni razpust ngihove največje organizacije seveda hud udarec. Bili so nanj sicer že pripravljeni, vendar pa niso pričakovali, da se bo razpust izvršil s tako naglico. Zato jih je odlok vlade kljub temu presenetil. Iz soci-alno-demokratskih krogov se govori, da bo namesto Schutzbunda osnovana nova organizacija »rediteljev«, kj bodo formalno sicer le člam strankinih političnih in strokovnih organizacij, vendar pa bodo v bistvu predstavljali udarno četo soc alne demokracije. Kakor pa zatrjujejo iz vladnih krogov, vlada tega ne bo dopustila in bo smatrala to za prekoračenje delokroga politične organizac:je. ki bj jih v tem primeru prav tako razpustila. Revanža dunajskega župana Docela brez odpora pa še socialni de-mokratje vendarle niso udali. Dunajski socialistični župan dr. Seitz, ki je obenem dunajski deželni glavar, se je za razpust Schutzbunda maščeval s tem, da je danes popoldne v svojstvu deželnega gliivarja razpustil dunajski Heimvvehr. Utemeljil je svoj ukrep s tem, da ograža Heimwehr javni red in mir in ruje proti državi. O svojem ukrepu je pismeno obvestil državnega pod tajnika za javno varnost majorja Feya, kj je eden izmed voditeljev dunajskega Heimwehra. V svojem dopisu izrecno dr. Seitz poudarja, da morebitni priziv zoper ta razpust nima odložilne moči. Napeta situacija Dollfussova vlada je z razpustom Schutzbunda ugodila želji Heimvvehra iai napovedali socialni demokraciji borbo na nož. V socialno demokratskih krogih izjavljajo, da to borbo siprejmejo. Ni dvoma, da 6e je notranje-politioni položaj zaradi današnj h dogodkov znova z H o poostril. Vsa dunajska policija je alarmirana; vojaštvo je stalno pripravljeno v vojašnicah. Javna poslopja straži jo vojaki in policisti Sloveniji. Želeli bi, da bi si lojalni Nemci še bolj utrdili vpliv na nemško manjšinsko politiko in onemogočili vsak avan-turizem razgretih glav, ki pod vplivom Berlina na tihem zopet pogrevajo nemogoče iredentistične načrte. Smo za manjšinsko etiko in bomo za njo ostali še nadalje, četudi jo v Berlinu začenjajo teptati z okovanimi pruskimi čevlji. Pričakujemo pa, da bodo naši Nemci v nemškem svetu širili resnico o Jugoslaviji in pobijal: laži, ki zapeljujejo napačno informirano nemško javnost Nikakor pa ne bomo dopustili, da bi se pod krinko nemške manjšinske politike vtihotapljala v diaspore na naših tleh vsenemška hitlerjevska miselnost. Naš narod je sedaj prebujen in preveč samozavesten, naša država je dovolj močna, da ne bo dopustila niti majhne iskrice upanja na kakršnokoli iredento. Nočemo rasizma, ne preiskavanja krvi in rodovnikov, ne bojkota in ne maščevalnih ukrepov, a vedno bomo hoteli in znali braniti zemljo, ki je naša in ki mora naša ostati. Berlin, 31. marca d. Dogodki današnjega dne dokazujejo kako resno so bile mišljene besede pruskega notranjega ministra Gobbelsa, da režim nacionalne revolucije ne pozna pisanih zakonov. Kar se dogaja sedaj v Nemčiji, bije v obraz vsakemu pravnemu čutu Nemški državljani so razdeljeni v pravoverne, ki uživajo popolno svobodo, in v drugorazredne, za katere ni zakona, ne pravice. Izgovor na protinemško propagando v inozemstvu, ki so jo najprej naprtili ko-munistom ,a sedaj židom. vsekakor ni bil glavni vzrok in povod sedanje protižidov. ske gonje, kakršni v novejši zgodovini go. tovo ni primere. Bojkot, ki ga je proklamirala narodno socialistična stranka, se izvaja že na vsej črti z brezobzirno brutalnostjo. Klj-ub vsem pozivom ravnajo narodno socialistične množice kar na svojo pest. Pod njihovim pritiskom stavljajo razni akcijski odbori vedno nove zahteve, ki jim vodstvo narodno socialistične stranke brez nadaljnjega ugodi. To, kar se vrši sedaj v Nemčiji, nima s protinemško propagando v inozemstvu nikake zveze več in predsednik osrednjega odbora za bojkot. hitlerjevski poslanec Streicher, je danes javno priznal da je bila protinemška propaganda v inozemstvu sa_ mo dobrodošel povod za izvedbo protižidov-gkega programa narodnih socialistov. Tudi uniformirana nemška poročevalska služba ne more zasenčiti vtisa, da široki ljudski sloji obsojajo neutemeljeno pregajanje Židov. zaradi česar napenjajo Hitlerjevi napadalni oddelki vse sile. da se akciia ne bi zrušila na odporu javnosti. Osrednji odbor za bojkot dela veliko reklamo za ta pokret in se poslužuje ne samo tiska, marveč tudi milijonov lepakov ter vseh radio postaj, slikajoč Žide za največje sovražnike Nem. čije. V gospodarskih in finančnih krogih zasledujejo ta pokret z največjo skrbjo in v strahu pričakujejo katastrofalnih posle-diic doma in v inozemstvu. Za jutrišnji oficielni pričetek bojkota so bila danes izdana še nova podrobna navodila, ki z nezaslišano brutalnostjo hujska-jo k nasilju nad Židi. Jutri dopoldne, ko se bojkot oficielno prične, morajo vsi predsedniki narodno socialističnih obratnih svetov v židovskih trgovinah zahtevati takojšnje izplačilo mezd in plač za vse nežidovske delavce in nameščenca za dva meseca rap-rej, ker bodo nato židovske trgovine nasilno zaprte, zaradi česar bodo nameščenci seveda ra cesti. Židovskim nameščencem ni treba ničesar izplačati, marveč jih morajo takoj odpustiti V vseh židovskih trgovinah bodo imenovani posebni hitlerjevski komisarji, ki so odgovorni za to, da nežidovsko osobje ne bo odpuščeno iz službe. Glede Židov se avtomatično razveljavljajo vse pogodbe in vse koncesije. Kjer bi se židovski lastniki ne hoteli ukloniti zahtevam hitlerjevcev, imajo hitlerjevski zaupniki proste roke in lahko postopajo, kakor se jim zdi umestno. Jutri popoldne ob 3. morajo vsi nameščenci židovskih trgovin m podjetij zapustiti delo ter prirediti pred temi židovskimi obrati protestne shode proti bojkotu nemškega blaga v inozemstvu. čiščenje na sodiščih Vsporedno s to akcijo hilerjevcev je pravosodno ministrstvo uvedlo akcijo za »očiščenje« pruskih sodišč. Predsedniki sodišč v Nemčiji so dobili nalog, naj nujno pri-poroče vsem židovskim sodnikom in državnim tožilcem, naj takoj zaprosijo za dopust. Če tega ne bi sitorili, naj jim po službeni dolžnosti zabranijo nadaljnji dostop sodišča. Tudi sodnikov laikov se ne s, več jemati iz vrst Židov. Vsi židovski uradniki pri sodiščih se mojajo takoj brezpogojno odpustiti. Slične odloke so izdali tudi vsi ostali resorni ministri podrejenim jim oblastim. Danes je »podal ostavko« državni podtajnik v finančnem ministrstvu Zaeden. ki je bil zadnji židovski višji uradnik državne vlade. V berlinskih sodiščih so danes izobesili na vseh vhodih in hodnikih tablice z naslednjim napisom: Poročevalcem komunistične ali marksistične smeri ter novinarjem židovskegia pokolenja je strogo prepovedal vstop v no i , - Poostritev obmejne kontrole Da prepreči beg zidov v inozemstvo, je notranje ministrstvo izdalo stroge ukrepe glede poostritve obmejne kontrole. Kdor hoče zapustiti nemško ozemlje, se mora razen z rednim potnim listom izkazati tudi z uradnim potrdilom, da državna oblastva zoper njegov odh^d iz Nemčije nimajo pomisleka. Navodila Nemcem v inozemstvu Da bi preprečila ali vsaj omilila porazen vtis teh dogodkov v inozemstvu, je vlada izsilila od vseh židovskih pa tudi od raznh drugih vplivnih javnih korporacij izjave, la so v6e vesti o preganjanju Židov v Nemčiji neresnične ter da ie protinemška gonja v inozemstva neutemeljena Tako so morali danes predstavniki društva nemških časopisnih izdajateljev poslati ravnateljem vseh večjih inozemskih poročevalskih agencij, zlasti ameriškim, francoskim in angleškim, izjavo, da vlada v Nemčiji popoln mir in red ter da naj zastavijo vse sile. da poneha gonja proti Nemčiii. Nemški diplomatski zastopniki v inozemstvu so prav tako dobili službeno nalog, naj vplivajo na nemške or- ganizacije v inozemstvu, da protestiraj* proti protinemški gonji. Značilno zadržanje klerikalcev Dočim vsa javnost, ki ni v taboru narodnih socialistov, vedno bolj odločno obsoja vse to početje, pa je skrajno značilno postopanje nemških klerikalcev. Bavarska ljudska stranka ie smatrala za potrebno, da oficielno izjavi za bojkot Židov ter da izrazi Hitlerju še prav posebno priznanje. V svojem glavnem glasilu f»oudarja. da mora ta akcija pokazati mednarodnemu židovstvu, da si Nemčija ne da od nikogar ukazovati. Bavarska ljudska stranka se prav tako izreka za strogo izvajanje njmerusa claususa na v*6eh visokih šolah, in bržkone upa, da se bo s tem povečal klerikalni vpliv. Vlada trobi k umiku Odmor v bojkotu do srede Berlin, 31. marca, r. Nocoj je govoril notranji minister Gobbels v Tennishausu pred 7000 narodnimi socialisti o židovskem bojkotu. V svojem govoru, ki so ga prenašale vse nemške radio-postaje, je najprvo ob frenetienem pritrjevanju poslušalcev Ijuto napadal Žide in napovedal, da jih bo vlada nacionalne revolucije iztrebila kot največje Škodljivce nemškega naroda. Nato pa je na največje presenečenje izjavil, da hoče dati vlada glede na milostno prošnjo Židov pri predsedniku republike Hindenburgu in pri državnem kancelarju Hitlerju Židom še zadnji rok, da popravijo, kar so zagrešili. Zaradi tega se bo izvršil bojkot židovskih trgovin jutri samo od 10. dopoldne do 7. zvečer na ta način, da ne sme noben nemški mož in nobena nemška žena prestopiti praga židovskih trgovin, pred katere bodo postavili bojkotne straže. Nobenemu Židu pa se pri tem no sme skriviti niti lasu. Kdor bi se proti temu pregrešil, bo najstrožje kaznovan. Od jutri zvečer do srede dopoldne bo bojkotni pokret ustavljen, da bodo imeli židje dovolj časa, da ustavijo protinemško propagando v inozemstvu, zlasti v Angliji in Ameriki, kjer so že začeli bojkotirati nemško blago. Če protinemška propaganda v inozemstvu do tega termina ne bi prenehala, pa se bo od srede naprej nadaljeval bojkot z vso ostrostjo do popolnega iztrebljenja Židov v Nemčiji. Publika je to odpoved poprej s toliko reklamo napovedanega bojkota sprejela docela hladno in skrajno razočarano. Splošno prevladuje vtis, da se je nemška vlada ustrašila silnega odmeva, ki ga je v inozemstvu izzvala brutalna protižidovska gonja v Nemčiji. Vprašanje pa je, ali se bo vladi posrečilo zaustaviti kamen, ki ga je sprožila, ker se zadnje dni vedno boij kaže, da rasejo Hitlerju njegovi napadalni oddelki že čez glavo. Demarša ameriške vlade Washington, 31. marca. A A. Kakor se do-znava, namerava antenska vlada izvršiti prijateljsko demaršo pri nemški vladi, da prepreči gospodarski bojkot Židov. Pravilo, da se |e vlada odločila za ta korak po ponovni Intervenciji ameriškega židovskega kongresa. V uradnih krogih mislijo, da ameriška vlada noče zbuditi videza, kakor da bi hotela napraviti pritisk na Hitlerjevo vlado, zato je porabila priliko, ko je odhajajoči nemški poslanik obiskal Pbilip«a, da ga ie oP°zoril ira židovsko vprašanje v Nemčiji. ___ Ratifikacija pakta Male antante Beograd, 31. marca. AA. NI. Vel. kralj je 29. t. m. podpisal hi ratificiraš zakon o paktu Male antante, sklenjenem in podpisanem v Ženevi 16. februarja 1933 med kraljevino Jugoslavijo, kraljevino Rumunijo in češkoslovaško republiko. Izmenjava ratSfikacij-skih listin se bo izvršila v Pragi v najkrajšem času. Davisova misija v Evropi London, 31. mrca A A. Norman Daviš je v razgovorih z Macdonaldom :u sirom Simonom predlagal, naj bi se mednarodna gospodarska konferenca sklicala konec maja ali pa v začetku junija. V političnih krogih zatrjujejo, da bo Daviš. ko bo v torek konferiral s predsednikom francoske vlade, mrasnil ne samo stališče ameriške vlade glede svetovne gospodarske konference nego tudi stališče ameriške vlade o razorožitvi in priznanju sovjetske Rusije s strani Zedinjenih držav. Norman Daviš bo v Ženevi začel direktne razgovore z zastopniki sovjetske Rusije glede razmerja med obema državama Norman Daviš odpotuje v Pariz v ponedeljek. v torek se bo pa sestal z Ddadier-jem. Danes popoldne so se na Dovvning-Stree-tu nadaljevali razgovori med Macdonaldom, Simonom in Normanom Davisom. Japonska se vznemirja zaradi Amerike Zagotavljajoč svoje miroljubne cilje, se razburja zlasti zaradi koncentracije ameri-škega brodovja v Pacifiku Washington, 31. marca. AA. Glavni japonski delegat na razorožitveni konferenci, Macuoka, je sprejel zastopnike listov in jim izjavil: Zediniene države. Japonska in velesile v Pacifiku imajo interes, da ohranijo med seboj dosedanje prijateljsko razmerje. Japonska ni bila sovražnik nikdar Kitajske in je le želela, da bi se ta država organizirala m kupovala več japonskih pridelkov. Japonska tudi nima namena vladati nad Kitajsko ker se to ne bi obneslo Najboljši dokaz za to so Zedinjene države, ki so se znebile Filipinov, in angleške težave s kolonijami na Daljnem vzhodu; oboje prav gotovo ne more dajati Japonski poguma v tej smeri Nato je Macuoka omenil koncentracijo ameriškega celotnega brodovja v Pacifiku in pripomnil, da so ti manevri Japonsko precej vznemirili. Glede pakta o nenapadanju s sovjeti je Macuoka izjavil, da 30 se morala pogajanja za sklenitev takega pakta odgoditi. ker je japonsko javno mnenje deljenega mišljenja. Vendar je on za to, da se pošlje ja-ponsko-ruska komisija v Mandžurijo, da prouči incidente na sibirski meji. Glavna divergenca med japonskim in ameriškim stališčem je po Macuokovem japonsko vojaštvo v Mandžuriji. Toda Japonska je prisiljena ščititi novo mandžursko državo. V podobnem položaju kakor Japonska do Kitajske. se po njegovem nahaja l'SA nasproti Južni Ameriki na podlagi Monroejeve doktrine Naposled se je Macuoka zavzel tudi za ohranitev japonskega mandata nad pacifiškimi otoki in dejal, da Japonska glede tega mandata ne pripušča nobenega vme-šavan j a. Angleška mornarica v Genovi Genova. 31. marca AA. Semkaj je prispela angleška sredozemska eskadra desetih ladii. Pariška posvetovanja Velika zanimanje za konference Titulesca, ki nastopa kot mandatar Male antante, s francoskimi državniki Občni zbor Zveze inrlustrijcev Živahna razprava o proračunu — Sklep, da se pravila ponovno prouče hi da se za razpravo o njih skliče izredni občni zbor Pariz, 31. marca AA. Titu lesen Ln Oe tiski sta včeraj i>opol«ne konferira-la na ju- gosloveuskcm poslaništvu z jugoslovanskim poslanikom dr. Spalajkovičem. Daladier je sprejel Tituleseu danes dopoldne. Bivanje Titulesca t Parizu in njegovi razgovori s francoskimi državniki so predmet obširnih komentarjev francoskih listov. Zanimanje za Titulesoove razgovore je danes toliko večje, ker so zdaj objavili tudi u«sedilo rimskega pakta, ki o njem trde, da je avtentično. Tako pravi >Journal de« Debata« r uvodniku, da besedilo tega pakta popolnoma upravičuje izjavo Male antante. List napada Macdonaldu, češ, da vzlic temu, da je obstojat trojni sporazum, ni poprej obvestil BoDC*»urja ne o svojem razorcžitveuem načrtu ne o načrtu za ustanovitev direktorija štirih Jaciucs Bainville piše v listu >Liberte< o Titu le sco v ih pariških razgovorih in o načrtu rimskega pakta in ironično pravi, da je ta načrt zelo nedolžen. Pisec se vprašuje, zakaj neki je Italiji toliko do tega, da bi oborožila premagane države. Očividno hoče Italija to zato, da bi obdržala Malo antanto v šahu. Vse italijansko stremljenje gre ia tem. da se Francija loči od Male antante, katero bodo kmalu začeli slikati kot ^sovražnika mirut. Zdaj se je zgodil še Le prvi naskok. Ne bo dolgo, ko pride za njim drugi. Tudi >intransigeant< se toplo zavzema za to, da Francija ohrani zvestobo Mali an-tanti in Poljski. London, 31. marca č. Tukajšnji politični krogi z velikim zanimanjem zasledujejo politična posvetovanja, ki se vršijo v Parizu glede načrta o sporazumu evropskih velesil. Posebno se pričakuje komunike o rezultatu posvetovanja rumunskega zunanjega ministra Titulesca, s francoskim zuna-r.;im ministrom Boncourjem. Danes prispe •v Pariz tudi francoski poslanik v Rimu de Jouvenel. Tituleseu odpotuje jutri v London, da obrazloži zastopnikom angleške vlade stališče Male antante glede Mussolinaje-foga načrta. Načrt sporazuma štirih velesil London, 31. marca. č. »Dailv Ilerald« je d-nes objavil načrt sporazuma štirih velesil, kakor so se o njem dogovorili Macdonald, John S mon in Mussolini v Rimu. V čl I. izjavljajo Francija, Anglija, Italija in Nemčija, da bodo vodile politiko sode bivanja v smislu ohranitve miru in v skla du z Briand-Kelloggovim paktom ter v duhu izjave, da za dosego svojih nacionalnih ciljev ne bodo rabile sile. Prizadevale si bodo. da sprejmejo politiko miru tudi ostale države. V čl 2. je iznešeno načelo o reviziji rni rovnih pogodb, ki se mora izvršiti v skladu s paktom Društva narodov v okviru Društva narodov in v duhu mednarodnega sporazuma in solidarnosti. Po čl. 3. izjavljajo Francija, Velika Britanija in Italija, da stopi v primeru, če se konferenca za razorožitev zaključi le z del- Beograd. 31. marca p. kakor smo že poročali, ie finančno ministrstvo odobr lo ba-3i o vinske proračune. O proračunu dravske banovine je dobil vaš dopisnik na mero dojnem mestu naslednja pojasnila: Nove banovinske davščine Med nov-mi dohodki, ki so predvideni v proračunu dravske banovine, je trošarina na up neralne vode, ki bo zuašala od lit rake steklenice 20 par, od i do 2 litrov 30 par, za večje količine pa za vsak začeti h ter 20 par. Finančni efekt je preračunan na 500 t soč dinarjev. Na novo se uvaja trošarina na kvas, ki bo znašala 1 Din za kilogram. Finančni efekt je preračunan na pol milijona. Taksa na motorna vozila ostane ne-izpremejena. Med ostalim' nov-mi dohodki je tudi enoodstotna taksa na premije zavarovalnih društev. Finančni efekt je predviden na 500-000 Din. Bednostni fond Vprašanje beduostncga fonda še n' de-flnitivno rešeno in se bo o tetn razpravljalo izven proračuna. O tem bo sklepal ministrski svet, ki bo določi tako dohodke, kakor zdatke tega fonda. Med ostalimi dohodki, predvidenima v proračunu, je 20 odst. državn h taks za na-siedstva, ki naj bi vrgle 1.2 mili jona. V ce-inti znašajo vsi dohodki 87,560.819. Ba-no vinska podjetja izkazujejo velik prmanjkljaj. Dohodk' so predvideni na 32,490 900, izdatki pa na 42,969.964 Din. Primanjkljaj v višini 10 milijonov se bo moral kriti iz presežka dohodkov red nego proračuna. Celotni proračun dravske banovine je potemtakem potrjen v višini 120 milijonov 51.722 Din. Dosedanje glavne davščine ostanejo Ostal; v"ri dohodkov so ostalj v glavnem tieizpremenjeni. Tudi v bodočem letu se lx> pobirala 25 odst cestna doklada, 35 odstotna splošna banovinske doklada in 10-odst zdravstvena doklada. NeizpTemenjene ostanejo trošarine na alkohol, na soda-vico, na avtomobilske gume. benon. električni tok in premog. Na račun takse za plesne in druge zabavne prireditve dobi banovina 40 odst. od celokupne pobrane državne takse. Prav tako ostanejo nezpre-menjene takse za sečnjo gozdov, za lovske karte, za zakup lovšg na živinske potne liste. šoferske legitimacije. wi prenos lastninske pravde in na šmarn:co. Brisana je taksa za Izkoriščanje vodnih sil. dosedanja banovinska trnčarina na vino in žganje pa ye je morala prilagoditi določbam novega tro-Sarinskega zakona. Glavne postavke Med izdatki so ostali osebm izdatki v glavnem neizpremenjeni Za pospeševanje elektrifikacije je predvidenih SOO.OOO D n. LTubtiansk* sokolski žu-p* ie določena podpora 360.000 Din. od tega za pokrajinski sokolski zlet 80.000 Din. za sokolske čete 80.000 in za redmo stalno podporo 200.000 nim rezultatom, v veljavnost ravooprav-nost Nemčije, ki ji je bila priznana Nemčija se obveže, da bo to ravnopravnest ustvarila v etapah, ki bodo določene z naknadnim sporazumom štirih velesil. Sličm sporazumi se sklenejo tudi z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo. Po čl. 4. ae obvežejo velesile, da bodo pri vseh političnih in nepolitičnih vprašanjih. ki se pojavijo v Evropi, kakor izven Evrope in v kolonijah, po možnosti zavzele identična stališča. Cl. 5. določa, da traja rok za ta sporazum 10 let Sporazum naj bi se avtomatsko podaljšal, če leto dni pred njegovim potekom sporazuma ne odpove nobena velesila. Sesti člen določa, da se sporazum registrira pri tajništvu Društva naTodov Tudi Beck odpotuje v Pariz Berlin, 31. marca- č. »Berliner Zeitung ara Mittag« je objavila poročilo iz Varšave, da se vršijo tam v zadnjih dneh važni mednarodno politični razgovori med poljskim zunanjim ministrom ter zastopniki zapad-nih velesil in Male antante. Kakor trdijo varšavski politični krogi, bo zunanji minister Bock v kratkem odpotoval v Pariz. Na povratku se bo ustavil v Pragi. SovjetI in rimski pakt Pariš, 31. marca. AA. Moskovski dopisnik »Tempsa« poroča, da je sovjetska vlada zelo nezadovoljna z načrtom rimskega pakta. »Izvestja« pišejo, da je Japonska že izvršila revizijo washingtonske pogodbe, ki je jamčila teritorialno nedotakljivost Kitajske, zdaj se pa pripravljajo tudi zapadne velesile, da izvrše v Evropi nekaj podobnega. Sovjetska unija predstavlja svetovno silo in zato ne more biti ravnodušna nasproti poskusom. da se ustanovi takoimenovani koncert štirih velesil, ki si laste pravico odlo-čevanja o usodi narodov. >Tempeov< dopisnik ugotavlja, da Italijanski načrt ne upošteva Rasije, dočim je bila ravno Italija pred leti ona država, ki se je najbolj zavzemala za to, da dobi tudi Sovjetska Rusija zastopništvo v odboru evropske unije. Debata v francoski zbornici Pariz, 31. marca. AA. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o provizorni dvanajstim. Poslanca Marin in Franklin Bouillon sta ostro napadla zunanjo politiko sedanje vlade in grajala Daladierja in Bon-courja, da se ne izjavita dovolj jasno v sedanji revizionistični kampanji, ki jo je začel Mussolinijev načrt. Minister Lamureux je nato izjavil, da opozicija sicer lahko govori, kar hoče o francoski vladi, prosil je pa Franklina Bouillona, ki je napadal Macdo-naldovo politiko, naj bi pazil na izraze, kadar govori o vladi prijateljske države. Poslanska zbornica se je nato odgodila, ne da bi bila razpravljala o izjavah opozicijskih poslancev. dinarjev. Krediiti za gluhonemnico v Ljubljani so povšani na 383.200 Din, za. dečje vzgojevališče v Ponovitah na 256.060 in za zavod za slepo deco na 242.130 Din. Po oddelkih je proračun razdeljen takole: splošni oddelek 5,136.714. upravni oddelek 484.260. kmetijstvo 8,638.343, prometa 4.553.630, tehnični 36.703.400. socialna politika in narodno zdravje 16,404.652, finančni 12,816.720. trgovina, ebrt in industrij3 2,023.100 in rezervni krediti 800 000 Din. Krediti za javna dela Med kredit; tehničnega od-te.ka je or?d videnih med drugim za izvedbo komasac-je po novem občinskem zakonu 80.000 Din. Za pospeševanje kmečke izobrazbe ter konference tn ankete v zvezri s tem 20000, za večerne tečaje 50.000, za potujoče kmetijske tečaje 26.000. splošni kredit za kmetijski pouk in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo 337.000 Din, za pobijanje nalezljivih bolezni v vinogradih 10 000, za boljšo organizacijo prodaje vina 100.000, prispevek kmefjskim zadrugam 200.000, prispevek zadružn;m šolftm 50.000. za kritje primanjkljaja Vinarske in sadjarske šole v Mariboru 29 368, kmeti jske šole na Grm-u 350.780, pri Sv. Juriju 245.430, v Rakičanu 152.917: za banovmsko mlekarsko šolo v Škofij L^ki 78.000 Din. za banovirrfko kmetijsko gospodarico šolo v Mali Loki 122.485, za banovin sik o trsnico in drevesnico v Pe-krah 124 306, v Kaplji 80.180, v Kostanjevici 44.000 in v Dražičih 20.000. za bano-vinsko žrebčarao na Selu 536.907, za banovin,sko veleposestvo v Ponov'čah 102.610. za banovinsko kontrolno postajo v Mariboru 56 740. za melioracijo ozemlia agrarnih operacij 200.000, za razne podpore, muzeje in sličnim ustanovam 150 000, subvencija za narodro gledaFšfe v Ljubljani in Mariboru 400 000. za vzdrževanje cestnih mostov 20 miliionov 73 rekonstrukcijo cestnih mostov 2 mil;jon». za nuina gradbena dela 200.000. za sondaže 40.000, za neobhodno potrebno rekonstrukcijo man^rh objektov 320 000. dotacija občinam ra nujne po>V 300.000. anuiteta za gradnjo ceste Bela—Zibika in Polzela—Velenje 200 000 za anu;teto cestnega posojila 2 milijoni, nnuiteta za zgradbo ceste Ljubljana—Zidani most — Radeče 1 milijon, za regulacijo rek 1.2 nrliiona. za Studiti regulacijskih načrtov 40.000. za regulacijo potokov 200.000. za gradnjo vodovodov 295.000. z« nujna hidrotehniona dela 180 000. za razna druga gradbena dela 750.000 za pospeševanje tujskega prometa 230 000, 79 t>odpo-ro rawiim fn^ko-prometnim organizacijam skupno 343.500. Petdnevni delovrs teden v Ameriki lVe&hington. 31. marca. AA. Senatov zakonodajni odbor je odobril zakonski načrt o petdnevnem delovnem tednu in šestur-nem delavniku. Narodni poslanci v upravi za razlaščene gozdove Na nedavne ugotovitve g. Rasta Pueto-slemšk* glede iz\aj«iaja gozdne agrarne reforme v dravski banovini je g. Vasilije Trbič nadaljeval v »Politiki« s svojim. oč't-ki, posnetimi po netočnih informac j»h. Narodni poslanec g Kasto Pustoslemšck je objavil te dni v beograjaki »Polit k a odgovor, v katerem pravi: Na moja izvajanja m pojasnila v »Politik« ni mogel g. Vasilij Trbič, kar Jzrocno ugotavljam, uičesar odgovoriti. Namesto stvarnega odgovora je ponatisnil dobesedno neki pamflet, ki je bil svoječasno veza se ie dosledno protivtfa diferen-ciranju občinskih doklad k neposrednim davkom in občinskim trošarinam na industrijske sirovine ni na pogonska sredstva. Prav tako se ie protivila občinskim uvozreinam V prvih dveh predmetih ie imela zveza uspeh. Glede na proračun diravske banovine je zveza protestirala proti nameravanim novim davščinam Kakor se doznava. je odločitev taka, da je največja nevarnost od-vrnjena. Poročilo se peča potem med drugim s kritiki banovinskega proračuna in rasirimi davki, pri čemer se je zveza mnogo prizadevala, da se olajšajo bremena. Zakon o zaščiti kmetov je neugodno vplival na gospodarsko stanje v obče m poostril krizo. Namesto predlaganega ukinjen ja tomečkega moratorija pa smo dobili uredbo o posredovalnem postotpkn. ki ie medsebojno zaupanje še boltj omajala. Zveza je vložila odločen protest proti tej uredbi in je strbsidiarno skupno z Zbornico za TOI jn Društvom industrij«cev in ve-letrgovcev predlagala najnujnejše korekture te urec»>e. Zveza je vložila pri ministrstva pravde predlog za revizijo zakona o prisilni poravnali. Kaže, da bo novela tega zakona kmalu uzakomiena. V naslednjem se peča poročilo s pomanjkanjem deviz, kar je prizadevalo mnogo brige on-i Industriji, ki je navezana na nvoz sirovim rz tuiine. potem z nazadovanjem izvoza lesa in z železniško-tarifnimi vprašanji. Po poročilu g. inž. SukUieta, ki ie bito sprejeto z odobravanjem, je g. inž. Lenarčič omem'1 nekatere nedostatke v zakonu o obriih. V imenu nadzornega odbora .ie poročal g. dr. Pavlin, ki Je izjavil, da Je našel z g. Ravnikarjem vse račurte v red«. Prelagana razrešnica odboru ie bila sprejeta. Za tem je prečital g. inž. Sufc!je proračun za leto 1933., ki predvideva 904.847 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. K besedi se je ogiasil g. L a jo vre, ki je kritiz-ra^ proraČOT, čet, da izkazuje prevelike izdatke, zlasti osebne. Zahteval je štedernie. Protestiral je tudi proti pravilom, češ. da jih je staro društvo diktiralo novemu obveznemu. Ta pravila ie treba vzeti ponovno r roke « jih proučiti, nato pa naj se proračun ponovno sestavi. G. rn-ž. Šuklje je pojasni? proračun n ga utemeljeval. K debati se je oglasi! g. Bonač, ki je meni!, da je uspešno celo odvisno od nameščencev, zaradi Če-s&r se Sudi kritik- te postavke v proračunu. G. Stane Vidmar je zahteva!, da se najpreje reši vprašanje pravil, preden pridejo v obravnavo druge točke. Pravila je okroirala zadnja skupščina brez sodelovanja novih članov. Predlagal je, da se odloži razprava o proračunu in da na« se skliče- nov občni zbor, ki naj bi nai-pre: reši pravila in nato nadaljeval! razpravo. Predlog j^g. Lajovica in Vidmarja pa je ostal v manjšini ni bH sprejet G. Lovšin '-e predlagal, da se zapišejo imena onih, lr so glasovali za predlog, glede na eventualne tožbe, ker novi Sani odklanjajo stara bremena. Imena so se zap-i-sala. K debati o proračunu se je oglasH tudi g. R i h n i k a r, ki je rz:avi[, da je za •proračun c!asova5. dasi sicer ni popolnoma zadovoljen s pravili. Menil je, da ne bi bilo zdravo, če bi se zahteve opozicije čisto prezr e. Novi odbor naj vzame pravila poircnio v pretres rn naj i^kuša upoštevati vse upravičene težnje novih Sanov, nato pa ra! se sk"če izredni občni zbor, ki nai vzame v razpravo od novega odbora pripravljen- pravila. Obenem je g. Rib-nikar predi-gal. naj se o<5boru naloži, da v okviru sedi-;ega proračuna čimbolj Sredi. Dalje sta s. v.'or,!a k proračunu še gg- Skof 'in Kavčič! * d glasovanje stavljeni predlog g. Ribnika rja je M z ogromno večino sprejet. Besedo jfc tsto povze; predsecfaft g. Dragotin t? r i b a t, ki se je v naprej zahvalil za morebitno ponovno izvoStev 7<* predsednika, češ, da rnu starost rte doptr-šča več prevzema teko odgovornega mesta. G. t>redtsed«uk >e v kratkih potezafi očrta', historlat zveze ki navajal, da je vedno vesta«o delovai v korist industrijcev, kolikor je bilo v njegovi moči. Na te besede se je og^asfl g. dr. W i n d i s c h e r, kj je izrekel globoko obžalovanje, da preneha javno de1 o vati celi mož, ki ie vedno odioono storrJ na plan, kadar so zahtevali hrteresi Izreči ir*i moramo najiskre-nejšo zahvaio za njegovo žiJavo in požrtvovalno delo. Govornik je omenjal, da je bil Hribar tudi kot Slovenec in rodoiiub vedno fant cmir Diinovski. iniž. Oskar Dračar. i«ž. IV)ris Hribar, Zdenko Knez. inž. Milan Ltr.arčič. inž. Milko Pirkmaier, Franjo Sire. inž. Vladimir Šlairner, dr. Karel Bora, h-an Fricelj, Josip Dekleva, Maksim Horv-tz, Josip Hutter, inž. Milan Kiepach. Rikard Skubec, Avgust Westen in dr. Fran Windischer. nannved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, vrem? se bo še poslabšalo, v za-padnih krajih fiež. — Situacija včerajšnjega dne: Barometi-ki maksimum sicer še prevladuje nad večjim delom centralnega kontinenta. vendar je že v znatni meri oslabel. V severnih krajih Evrope je pritisk pad^l in se je formiralo široko področje nižjeea pritiska. Tople mase zraka, ki so se dvignile. so povzročile porast oblačnosti. Zaradi tesa je pričelo v zapadnih gorskih krajih naše države deZevati. Pritisk je narasel za 0.1 do 1 -mm le nad jninim Primorjem, drugod je padel zr. 0.1 do 2 mm. Temperature »o ostale le mehoma neizpremenjene, v mno-oih vzhodnih krajih in v zapadnih gorah pa so narasle za 1 do 3 stopinje. •Dunajska m-menska napoved n soboto: Spremenljivo, fcladno. Banovinski proračun Nekatere podrobnosti k potrjenega proračuna dravske banovine t