276. številka. Ljubljana, v petek 29. novembra 1895 XXVIII. leto vsak dan sveeer. isimsi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman sa avitro-ogerske deeele ss tn leto 15 gld., ea pol leta 8 gld., za fetrt leta 4 pld., za jrden 1 gld 40 kr. — Za L j obijano hren pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. lO.kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. ta četrt leta — Za taje deiele toliko več. kolikor poštnina snasa. Za osnanila plačuje ae od Itiriatopne petit-vrate po 6 kr., če se ocnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če te dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat uli večkrat tiBka Dopisi naj ae isvole frankirati. — Hokopisi se ne vračajo. — Dredailtvo in nprsvniatvo je na Kongresnem trga It 1*2. U pravni Itvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. ••V« sarosbe, sta\re isipsis naroeulke pa, ka-] lerlm bo potoki« kosteosn sneoeen naročnini«, prosimo, do Jo o pravem čnsn ponove, do poal< |josi|o oe preseka lo do dobe vrne številke. „SLOVENSKI NAROD" veljo so L|sbl|ssik« osreeulke kres poillfo-si|o oo dom t Vso leto . . . gld. 1»-— I Ctotrt leto . . sjld. S ao Pol leto ... g*So| Jedeo mesec. „ 1*10 a« poAIIJon|e oo dooa oo rseuaa lO kr. no nsesee, SO kr. so četrt leto. ■ posll|aaJem po poŠti veljat VOO leto . . . gld. I {'etri leto . . . gld. 4*— i Pol leto ... „ S*— I Jeden nsesee . „ 1-40 gdJT" Moroeoje se lahko ■ vsakim dnevom, o k hrotn oo moro poslati todl oorocaloo, drogače oo oo oiirsno na dotično naročilo. Upravniitvo »Slovenskega Naroda". Grof Hohenvvart se pripravlja za odhod. Zvezda grofa Hobenwarta je bila zopet zable-stela, ko je grof Taaffe bil predložil svojo volilne reformo. Tedaj je grof bil osnoval koalicijo in to njegovo delo so proglašali liberalni in konservativni časopisi za vrhunec vse modrosti in gorenjski volilci so zapeljani po fajmoštrih in kapelanih za njegovo delo mu izrekli celo zaupnico. Vsakdo e vedel, da je koalicija le nemškim liberalcem v orist, katerih obstanek se je ž njo rešil, in jako pomenljivo je, da je nada duhovščina takemu delu zastopnika gorenjskih kmetskih občin pritrjevala osmo iz sovraštva do narodne stranke. To je bil dober dokaz, da naši katoliški stranki ni nič za vero, temveč jedino za gospodstvo v deželi. To jo je vodilo tudi pri volitvah, kajti drugače bi ne bila mogla postavljati za kandidate mož, ki na Dunaju Vse svoje moči zastavljajo z grofom Hokenvvartom vred proti dunajskim krščanskim socijalistom, potem pa mož, ki so celo več let bili pristaši nemško-liberalne stranke in o katerih je znano, da so očitno kazali svojo mrinjo do cerkve. Na tujem ognjišči. ifNovela Sergeja Pronskega. Iz rnlčine preveli. I. Kogej.) VI. (Dalje in konec.) »To uganko je vender treba rešiti*, sem si toislil in izvedel, da so vsi doli, ter šel v gostilno. Tam sem našel vse zbrane, celo Aglaja Petrovna j" bila (najbrže ni mogla spati to noč). Teta je sedela na divanu in počasi s prenehljaji, kakor da premišljuje vsako besedo, pripovedovala, da se je Sergčj, želeč uporabiti ostalek odpusta, odloči), da pejde za mesec dnij v Pariz, in da se več ne po-vrn« semkaj, temveč pojde naravnost v Petrograd. Odločil se je za to že davno, toda radi njegove "kritosti z nikomer ni govoril o svojem namenu, talo njej je razodel svoj načrt šele pred tremi dnevi. Pogledal sem Ljubavino: Ona niti namežknila n'> kakor da se ni govorilo o Svetova, ampak o Carju-Gorohu. Moram priznati, da v tem trenutku ■* je razveselila — prava ženska hrabrost! Marusja se je kazala zmagonosno; a Tanja — to me je kar potrla! Ta je molče vzela pletivo in oendeležno gledala na svoje delo ... Jaz kar spoznal •»■asm svoje nedavne sobesednice na stolpu — tam Mi nismo nikdar videli v grofa Hobenvvarta delovanju prav nobene državniška modrosti. Poljake, nemške liberalce in nemške konservativce zje-diniti proti grofu Taaffeju ni bilo najmanjše težave, ker so se vse te stranke bale razširjenja volilne pravice. Tudi ni nobena modrost, kaj razrušiti, temveč modrost je, kaj sezidati. Tukaj se je pa grof Hohenvvart pokazni popolnoma nezmožnega. Ta vodja koalicije ni našel nobene poti za izvršitev glavne koalicijske naloge. Doba koalicije je bila popolnoma neplodovita in naposled se je razbilo slavljeno Hohenvvartovo delo. Ž njim je pa bila pokopana tudi slava njegova. Pri osnovanju koalicijske vlade se je grof Hohenvvart popraševal za svet, pri osnovanju Badenijeve vlade se pa ta državnik ni več vprašal, ker so se že bile spoznale spos bnosti njegove. Grof Badeni se nič ne ozira na mnenje grofa Hohenvvarta in njegov klub. Tudi upliv vodje konservativcev pri svojih pristaših je popolnoma zginil in ko je prišla dr. Luegerjeva afera na dnevni red, začel je njegov klub razpadati. Sedaj je že le bolj skupina veleposestnikov, pravi ljudski zastopniki so v tem klubu že redki. Jedino kranjski konservativci se ga še trdno drže in podpirajo s Hohen-wartom vred vlado proti krščanskim socijalistom. Grof pa že vender sam spoznava, da je njegov čas minol, in je le vprašanje časa, kdaj se umakne političnemu življenju. Poljski listi pišejo, da je grof Hohenwart bil te dni pri cesarju in se izjavil, da misli vsled starosti odložiti svoj di žavnozborski mandat. Cesar ga je nagovarjal, nuj še ostane v zbornici poslancev. Sedaj, ko se grof Badeni bori s protiseraiti, je grof Hohenvvart še nekoliko potreben vladi. Če on odstopi, potem pojde Se nekaj poslancev v protivladni tabor. Na vlado grof Hohenwart nima sedaj najmanjšega upliva, temveč odločujejo le nemški liberalci in Poljaki, kolikor se pod Badeni-jem more govoriti o kakem uplivu parlamenta na vlado. Grof Hohenwart le še vladi dela tlako in skrbi, da je vladna večina nekaj večj?\. će grof Hohenvvart že sedaj pojde, ne vemo, a dolgo več ne bode do tega, da bomo grofa Ho- henvvarta videli v gospodski zbornici mej političnimi upokojenci, kjer pa tudi ne bode igral posebne uloge. Važno je vprašanje, komu se pridružijo slovenski konservativni poslanci, ko odstopi grof Hohenvvart od političnega vodstva konservativne stranke« Njih glasilo .Slovenec" je te dni dal razumeti, da pojdejo v novo katoliško ljudsko stranko. Ta stranka pa hoče po izjavah njenih Članov posebno se ozirati na nemški značaj Avstrije. Kaj to pomenja v ustih Nemcev, ni treba praviti. V narodnem ozira se ta stranka postavlja popolnoma na stališče nemških nacijonalcev, največjih sovražnikov Slovanov. Seveda pri nemških volilcih se je ta stranka s tem le prikupila. Delovala bode na to, da se vpelje v Avstr j« nemški državni jezik in tako uzakoni iu-ferjornost slovanskih narodnostij. Mi ne zahtevamo, da bi Slovenci morali napovedati novi stranki ali pa krščanskim socijalistom boj. Vsekako bi bilo pa izdajstvo našega naroda, ako bi njegovi zastopniki pridružili se takemu klubu. Mi našo katoliško stranko pač zmatramo, sodeč jo po njenih dosedanjih delih, popolno za zmožno narediti še to narodno izdajstvo. „Slovenec" sam je nedavno, vabeč slovenske poslance v Hobenvvartovem klubu, naglaral potrebo, da je želeti, da bi vsi Slovenci bili v jednem klubu. Će bi bil tiste besede zapisal zares iz srca, bi moral sedaj zahtevati, da vstopijo konservativni poslanci v hrvatskoslovenski klub. To ia najbrž jih bode sovraštvo do narodne stranke odvračalo od tega koraka in bodo rajSi se pridružili nasprotnikom našega slovenskega naroda in poka/ali, da imajo tisti prav, ki trdijo, da je naši katoliški stranki slovenska narodnost deveta briga. V ■JuhlJ.ml, 29 novembra. Novi Češki deželni zbor bode imel (i viri -listov (4 škofe in 2 vseučil ška rektorja), 70 konservativnih veleposestnikov in 07 Cehov, 09 Nemcev. Mej Nemci bode 13 nemških nacijona'cev in dva klerikalca, drugi so pa vsi nemški liberalci. Mladočehi imajo večino v dveh kurijah, Nemci pa je bil človek, tu — kamnit kip. Drugi dan po bratovem odhodu se je Ljubavina vrnila domov. Srečno pot? Po dolgem premisleku sem ukrenil molčati o nočnem dogodku. VIII. Minilo je šest mesecev. Približali so se božični prazniki. Jaz in Sergčj zopet sediva v knjižnici naše petrograjske hiše. Veselo gore v kaminu drva, in plamen fantastično razsvetljuje sobo. Že se je začelo temneti. Sediva in se pritvarjeva, da čitava, — treba vesti se dostojno; dve uri sedeti drug pred drugim in molčati ne smeva, govoriti ne moreva, — preveč naju vest peče. Vrata se tiho odpro in Marusja natopi. — Kako je? poprašujeva v jeden glas. — Vedno jednako . . . blodi . . . ponavlja mo-notonno že davno znani nama odgovor. Danes je že šesti dan, ko ališiva to frazo, da naju kmalu privede ob pogum. Marusja se je v tem času zelo shujšala; meni je bilo kar hudo gledati njeno utrujeno, izmučeno postavo. — Kar je, to je moralo tudi biti! je dejala sedaj. — Kako to? vprašal je Sergej. — Iskala je bolezen in našla jo je. Vso zimo je gledala na to, da bi se prehlRdiln Čudim se samo, da ni še prej pljnči je joj pre- seda . . . Kolikokrat je govorila, da nima čemu živeti, da nikomur ni potrebna ? Marusja je umolknila. Sergčj je nestrpno pahnil pred njim ležečo knjigo od sebe, vstal in začel hoditi gori in doli po sobi. — Kaj pravi zdravnik ? Kdaj pričakuje krize? je vprašal z čmernim pogledom. — On sam ne ve! je odgovorila sestra in mahnila z roko. Tu jaz nisem več vzdržal in karajoče dejal, srpo gledaje brata: — Sergej, zakaj si vse to storil ? Da se ne sramuješ, prav res! Ustavil se je pred menoj. — Kaj sem storil? je vprašal presenečeno. — Mari nisi videl, mari nisi mogel razumeti, da si ti, samo ti kriv Tanjine bolezni? Kako! Ti mož, ki poznaš ljudi in življenje, nisi li vedel, ko si predlagal Tanji svoje prijateljstvo, razgovarjal se in delal ž njo po cele ure, da gotovo končaš s tem. da postaneš junak n j onega romana ? Mari nisi vodoma delal to, in ko si dosegel svoj cilj, skušal zamenjati jo z Ljubavino, katero si potem pustil, ne vede, zakaj! . . . Sergčj je stal bled in zelo razburjen. Ustnice so mu trepetale. T: «; n*»d*j-Je tako nepravičen proti meni, v nobeni. V deželnem odbora so dosedaj imeli valed kompromisa 3 odbornike, v bodoče bodo le jednega ali pa nobenega. Nemški časopisi napadajo vlado, da je prem do storila, da bi bila Nemcem v mestni skupini pomagala zopet do večine in bi v vele-posestvu se bil sklenil kompromis. Kacih političnih posledic pa ta jeza ne bode imela. Nemiki liberalci bolo tudi zanaprej podpirali vlado, če bode le na I '.maju proti8emitom tako stopala na prste, kakor je dosedaj Tej stranki so mari v prvi vrsti židovske koristi, kar se najbolje kaže v Luegerjevi aferi. Liberalci v vsem B idenija podpirajo, če tudi se na Nemce nova vlada nič bolj ne ozira, kakor se je VVindiscbgi a/z wa. Nova trozveza Opazuje se, da Nemčija nikakor posebno ne podpira Avstrije in Anglije v ci jentskih stvareh, temveč le gleda, kako bi ustregla Rusiji. Nemčija tudi ne misli poslati druge vojne ladije pred Carigrad. Izgovarja se, da nima pripravne lad'jp, v resnici pa ima le zaradi tega pomisleke, ker dotični predlog prihaja od avstrijskega za^opnikri. Vedno jasneje se vidi, da v Berolinu mislijo, da trodržavna zveza se ne razteza na orijentske zadeve. To mnenje so nedavno očitno razglašala Bismarckova glasila, vladna so pa na to molčala. Po poročilu nekaterih listov so se glede turških zadev mej seboj popolnoma dogovorile Rusija, Francija in Nt-ničija. V tem oziru sklenile so nekako zvezo. I)jlovale bodo na to, da razmere na Balkanu tako urede, da ne bode nobene nevarnosti za evropski mir. Da obstoji taka zveza, se neki v kratkem očitno pokaže. Srbija Prestolui govor, s katerim se je otvorila srbska skupščina, seveda govori tudi o najnovejših dogodkih v Turčiji. V Carigradu pa vender ni'esi ne bodo našli v tem govoru, n .d čemer bi 8 mogli izpodtikati. Naglasa se, da Srbija želi živeti v najboljših odnošajih s Turčijo. Vlada srbska si ved 10 prizadeva, da bode Srbija zaščitnica miru in reda v orijeutu. Prijateljski odnošaji b Turčijo jej nakladajo celo dolžnost, po moči pripomoči, da 83 ohrani mir. Sultanu srbska vlada popolnoma zaupa in ga hvali, da hoče v turških pokrajinah D vesti jamstvo za svobodo vesti in kulturni napredek. — Ls vsega govora se vidi, da se Srbiji zdi najpovoljnejfl, da ne pride v Makedoniji do kacih nemirov. V B lemgradu se boje, da bi pri kacih vetjih premenah v Makedoniji Bolgarija ne dobila Se večjega upliva« Vse dosedanje revolucionarno gibanje v Mtkedoniji je imelo bolgarski značaj in v Betemgradu se bije, da iz tega ne bode nič do breg i Za srbsko vojno o priavojenji Stare Srbije in kaoega dela Makedonije pa Srbom manjka tudi denarja. Krščanski socijalizem v Nemčiji že mnogim preseda. Spoznavajo namreč, da vodi ravno tja, k kor i u Ječa interuacijonala, k prekuciji. Ker SQ opira na vero in tako lažje razširja mej priprostim narodom, je še nevarnejši, kakor druga so-C "jalna demokracija, ker se bode lažje razširil na kmetih. Baron Stumrae se je na shodu odposlancev protestantskih delavskih dništev narav ost izrekel, da krščanski socijalizem vodi k vstaji. Ou bode pa kak r morejo b ti jedino le mladeniči! je dejal skoro Bepetaje, vidno boječ se, da bi se razsrdd z zvokom lastnega glasu. — Ko sem predlagal Tatjani Gri-gorjevni svoje prijateljstvo, sem jej povedal že naprej da moja pesem je speta (ti sam si bil porok najinega razgovora), to se pravi — jaz je nisem 8'ep 1. Mamica sama je želela, da bi ona delala z menoj — torej v tem jaz tu li nisem kriv. V Lju-tavino sem se jaz res zagledal, toda ona je zahtevala od mene, kar mi ni bilo možno storiti! Njene želje nisem mogel izpolniti ... je pristavil naglo. — Sicer mi pa to ni žal . . . Jaz je nikdar nisem ljubil od srca! Tanja se me je vso zimo trdovratno ogibala: jaz sem se ji hotel iznova približati, toda ona te^a ni hotela ... Ti sam vidiš, kako me vzne mirja njena bolezen! Jaz pa ne samo, da se nisem Spremenil v vedenja proti njej, temveč morda . . . On ni dokončal svoje misli, zapel so in pristavil: — V čem sem jaz kriv ? Z mirne bratove besede so me pomirile; zarudel sem in opravičuje se odgovoril : — Marusja pravi, da v blodenji samo tebe kliče . . . vedno o tebi govori! — Dal pritrdila je sestra. — R J vic* I zaŠepetal je Sergej in zopet začel nemirno hoditi po sobi. — Kaj naj storim! Ne moren), ne smem! cesarju pripora "al najstrožje nare j bi proti krščanskemu socijalizma, d* se le vstaja prepreči. Do podobnega prepričanja, kot v Nemčiji, utegnejo pač še marsikje priti. _ Volilno gibanje. G. dr. Ignacij Žitnik nam je poslal tale popravek: V 271. številki »Slovenskega Naroda" s dne 23. novembra 1895 čitam v članka „ Volilno gibanje" mej drugim nastopno: ,Zi vsak govor na raznih klerikalnih shodih je morala katoliška stranka plačati dru. Šusteršiču 15 gld., vrh tega mu je morala povrniti vse potne stroške in plačati za odvetnika običajno dijeto. Da zavrnemo v naprej vse morebitno u taje vanjo, konstatnjemo, da je to klerikalni dež. poslanec dr. Ignacij Žitnik povedal bivšemu poslancu g. dru. Jos. Vošnjaku, neki drugi član katoliške stranke pa je to kot resnico potrdil. G. dr. Ig Ž tnik je pri tisti priliki tudi pripove doval, kake poskuse dela dr. Šusteršič, da si pomnoži klijentelo." V smislu tiskovnega zako aa blagovolite vzprejeti gorenje trditve naslednji popravek: 1. Podpisani se sploh ne spominjam, kedaj in ka bi bil z g. dro ni Vošnjakom govoril o g. dru. Su-steršiču. 2. če pa sva govorila, potem odločno zi-nik un, da bi bil jaz t o in tako govoril, kar se gori zatrjuje, in to že iz tega razloga, ker je neresnično. 3. Meni sploh ni znano, ali g. dr. Su-Bteršič dela kake poskuse, da si pomnoži klijentelo. V Ljubljani, 28. novembra 1895. — Dr. Ig. Žitnik. Opomba uredništva: Gospod dr. Josip Vosu jak se pa natanko spominja, da mu je g. dr. I. Ž i n i k vse to in prav tako povedal in je pripravljen to potrditi s prisego. Iz Krškega, 20. novembra. Pri včerajšnji volitvi pokazali so se Krčani kot zavedni meščani, na katere sme naš zastopnik ponosen biti, kakor smo Krčani ponos li na svojega zastopnika. V volilnem imeniku je vpismih 72 vo-lilcev, od katerih so pa štirje častni meščani (grof Taaff Cinrad, \Vmkler in Vencijz) pri oddajanju glasov računati ne morejo, tako da je krških vo -lilcev G8. OJ teh 08 volilcev vdelež lo se je volitve Gl ali skoraj 90%, o i katerih je dobil naš kandidat dr. Ivan Tavčar 57 glasov ali 83% od vseh glasov, ali 93% od oddanih glasov. Oitalo je le 7 volilcev, 2 se nista mogla volitve vdeležiti, in sicer se ni c. kr. okrajni komisar, ker je vršil volitve v Kostanjevici in jeden meščan, ker je sedaj v Trstu; voliti ali k volitvi ni priti hotelo le 5 volilcev, in sicer c. kr. okrajni glavar, ki kot voditelj volitve ni hotel voliti, c. kr. okr. zdravnik, c. kr. ž vinozdravnik jeden c. kr. davčni pristav in 1 meščan. Vsa čast pa gre našemu županu, ki je vodil celo volilno gibanje taktno in tako dovedel Krcane do navedene složnosti. * Iz brdskega okraja, 25. novembra. Župnik zlatopoljski in volilni mož izrekel je po volitvah v Kamniku: „vajete že imamo, treba nam le še biča". Te besede, smešne same na sebi, se venderle tako značilne za jedino zveličevalno klerikalno stranko, d t zaslužijo, da jih izve širši svet. Te besede kažejo vso nagoto, vso podlost one stranke, katera hoče v najbližji bodočnosti osrečiti kmetski stan, ga rešiti davkov in naklad in vojaščine in — kar je najvažneje — večnega pogubljenja. Te besede izdajajo namen zlobnega hujskanja in nizki cilj požrtvovalne agittcije kranjskega klerikalstva za časa deželnozborskih volitev. Kaj jim mar, tem Veliko trpljenje se je pokazalo na njegovem častnem, odkritem obličji. Videti je bilo, da se je strašna borba, stara borba iznova vnela v njegovem srci, da ni vedel, zakaj bi se odločil, ni vedel, kako bi postopal. — Kaj pa ne moreš, Sergej ? vprašal sem ga glasno. On se je stresel. — Ne morem ... Ne morem . . . ženiti se, rekel je s težavo. — Sicer pa, ako bi bil jaz res, dasi proti svoji volji, vzrok vse te nesreče — kako bi drugače popravil svojo napako? Kot pošten človek ne morem tega tako pustiti, ker . . . tako se je zapletal v svojih besedah in mislih. — Veš kaj, Sergej, o svatbi nikar ne govori! dejala je z nekakim ponosom Marusja. — Ako Tanje ne ljubiš, ona ne bo nikdar zadovoljna, da bi so ti iz usn iljenja ali iz čuvstva Časti oženil ž njo! Sergčj je z jedva vidno ironijo pogledal sestro in dejal: — Kako malo poznaš ti človeško srce sploh in moje posebe! In res, Marusja je v tej zadevi prav malo vedela; jaz sem pa že davno iazvidel, da Sergčj ni cenil Tanje, dokler ga je ona tako spoštovala, temveč sedaj, ko ga je tekom vse zime obdajala z prezira- laži apostolom, blagor kmetakega stanu, kaj jim mar visokost deželnih naklad, ali cena žita ali lovska postava! Tem hinavskim oznanjevalcem ljubezni do bližnjega ni kmetski stan nikdar pre-reven, če se gre za njih lakomne žepe: od siromaka, ki še zadnje dneve svojega življenja ne pozna človeku primerne hrane in kaj šele jnhe, jemljo nekateri svitle krone za podelitev — zadnjih zakramentov (na zahtevanje navedemo fakta.) Žito jim nikdar na pozebe: dobe ga gotove mere, naj je cena istega visoka ali nizka. In zajčja pečenka jim tekne, tudi če zajca ni ustrelil mož, ki ima orožni list in lovsko karto (na zahtevanje postrežemo s fakti.) „Vajete že imamo treba nam le še bča!" Za „vajete* in za „bč" so se poganjali in se poganjajo ti katoliški možje. „ Vajeti" in „bič" — torej zvonec v političnem življenju je njih geslo, je njih cilj — sredstva pa so bila laž in sumnicenje, in obrekovanje in jezu-vitsko hinavstvo. Imajo naj ,, vajeti", privoščimo jim tudi „bič"; žalostno jele, da jim kmetsko ljudstvo samo izročuje „bič" ono kmetsko ljudstvo, katero naj predstavlja uprežno živino v tem političnem vozu, ono kmetsko ljudstvo, katero bo danes ali jutri imelo priliko seznanjati se z nbičem" svojih voditeljev. No, tolaži nas zavest in upanje, da bo morda dosegel „bič" klerikalne stranke, kar ni mogla doseči možata in resna beseda posvetnega ranim-ništva. —r. Dopisi. Ia 4.«r.!. im društvu" je le čestitati, da se mu je posrečilo pridobiti to izvrstno moč. — („Janko in Metka".) Prihodnja operna noviteta bode opera v treh dejanjih „J a n k o in Metka", nemški spisala Adelajda W e t t e, uglasbil £ngelbert H umperdinck, poslovenil M. Mar- kakor da je bil pribit na mestu. In jaz sem zaslišal, kako je zašepetal: — Je bilo mari ves čas tako? ... In jaz sem slepil sam sebe I . . . Nakrat je naglo stopil k meni in podal mi roko. — Hvala ti, Saša! Dvakrat sem ti hvaležen: prvič zato, da nevede nisi dopustil, da bi napravil največjo neumnost — ženil se s tako žensko, kakoršna je Aglaja Petrovna, drugič zato, da si me oprostil is onega težkega okovja, v katero sem se sam ukoval! In njegovo lice se je razvedrilo. Tako radostnega in veselega ga nismo videli že mnogo let. — Da bi bil jaz vedel, v katerem grmu zajec tiči, povedal bi ti bil že prej! sem vzkliknil. — Prej mi tudi treba ni bilo praviti! Izbral si, korenjak, najpripravnejši čas I je rekel, blaženo in zvito nasmehnil se ter poljubil me. Devetega dne je bila pri Tanji kriza in končala se, hvala Dogu, srečno. Koncem svečana je bila že krepka. V aprilu, ko smo po poroki spremili Sergčja in Tanjo Svčtovo na kolodvor Varšavske železnice, poslužil sem se pred tretjim zvonenjem trenutka, šel k njej in zašepetal: — Povrnite se kmalu domov, Tanja ! Za granico je dobro, a verujte, mnogo boljše je na domačem -ognjišči! kič. Ta opera pride v prvi polovici meseca decembra na oder. Dramatično društvo je dalo libretto natisniti. Knjižica se dobiva v g. Šešarka trafiki izvod po 30 kr. — (Ljubljanski Sokol) priredi jutri z večer na čast bivšemu osemletnemu starosti svojemu, častnemu članu gosp. Ivanu Hribarju slavnostno bakljado in serenado, pri kateri sodelujeta iz prijaznosti pevski društvi „Ljubljana" in „Slavec" v skupnem zboru pod vodstvom g. prof. Grbiča, ki je požrtovalno obljubil svojo pomoč. Sokoli se zbirajo ob polu 8. uri zvečer v društveni opravi v „Narodnom domu", od koder odkorakajo ob 8. uri z zastavo skozi Slonove ulice, Sv. Petra cesto čez Mesarski most in Mestni trg ter skozi Čevljarske ulice pred stanovanje g. Ivana Hribarja v Gosposkih ulicah. Tam zapojeta združena zbora 3 pevske točke: 1.) „Sokolska", zložil A. Forster; 2.) „Svoji k svojim", zložil Hendel in 3.) „Slovanski brod", zložd Gerbič. Po sereuadi je odhod k „Milicu" v stekleni salon, kjer bode sokolski večer s prosto zabavo. Pri tej sodelujeta zopet obe pevski društvi, in društveni tamburaši. — (Podiranje poškodovanih poslopij.) Poslopje deželne bolnice na Dunajski cesti je zgubilo že streho in se nadaljuje sedaj delo z odnašanjem in odstranjenjem leBOVJa. Pri stari meščanski bolnici v Špitalski ulici rušijo delavci že zidovje. Schreyerjeva hiša se tudi že podira. Kakor se nam zagotavlja, bodeta ti dve poslopji v teku decembra do pritličja podrti.. Špitalska ulica kaže se pasantu te dni v podobi „predora" z — leseno streho, ki bode še kake 14 dni v veljavi, zatem pa se bo lesovje odstranilo. Mnogo pa imamo v mestu celo po nekaterih prometnih cestah še vedno dokaj poškodovanih poslopij, katerih se v tem ugodnem času niti gospodarji niti — delavci ne lotijo. — (Nadomestni reservniki) domačega peš-polka baron Kubn štev. 17 in oni deželne brambe, odšli so deloma že v sredo večer deloma včeraj vsak na svoj dom. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj bili sta pri tukajšnjem porotnem sodišči zopet dve obravnavi. Pri prvi bil je 19 let stari tesarski pomočnik Fran* Sever iz Črnuč obtožen hudodelstva uboja. Slaboumni Jakob Zumberger, posestnikov sin iz Spodnjega Kašlja, pomagal je dne 30. oktobra nekemu možu goniti kupljeno živino v Gornjo Šiško. Ko je dobil plačilo, napil se je tako, da je na potu domu zabredel in namesto v Spodnji Kašelj prišel v Kleče ter se vlegel v AvAičevein h'evu, kjer je spal tudi obtoženec. K^r Žimberger v svoji pijanosti ni dal miru, spravil ga je obtoženec k bližnjemu kozolcu ter ga z debelim koncem biča u lani nekolikokrat po glavi. Drugo jutro našli bo /nni-bergerja mrtvega. Kakor so zdravniki konštatovali, počila mu je vsled udarcev lobanja. Porotniki potrdili so z 11 glasovi vprašanje glede uboja in sodišče obsodilo je Severji na 4 leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 30. oktobra vsakega kazenskega It-ta. — Pri drugi obravnavi sedel je na zatožni klopi 32 let stari oženjeni d-.avec Jože Komove iz Rakeka, obtožen hudodelstva uboja in prestopka zlobnega poškodovanja tuj» imovine. Vsled prepira z nekim gostom razbil je Komove dne 15. septembra v Mttdenovi krčmi v Cerknici jedno steklenico in več čaš. Meden zahteval je vsled tega povračilo škode. V tem trenotku vstopi v gostilno posestnik Jakob Vičič, in zapazivši, zakaj se gre, pristopi k Komovcu rekoč: „Plačajte, jaz sem občinski sluga; zdaj gremo spati" ter za šalo in smeje prime obtoženca za ramo. V tem hipu potegne Komove nož iz žepa in sune ž njim večkrat zaporedoma Vičiča ter ga rani na prsih, na trebuhu in, ko je hotel prijeti za nož, še na levi roki. Gostilničar strga na to Komovcu nož iz rok, Vičič pa se vleče še do bližnjega lirama, kjer se zgrudi na tla. Umri je še isto noč vsled otrovanja krvi, provzročeue po trebušni poškodbi, bila je pa tudi prsna rana sama na sebi smrtna poškodba. Obdolženec zagovarjal se je trdeč, da je bil vsled pijanosti nezavesten, kar pa so priče odločno zanikale. Porotniki potrdili so z 10 glasovi stavljena jim vprašanja glede uboja in zlobne poškodbe tuje imovine in sodišče obsodilo je Komovca na 7 let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 15. septembra vsakega kazenskega leta. — (Ustrelil) j* v nedeljo dne 24. t. m. posestnika sin Jernej H ibjan na Rantošu 391etnega čevljarja Matijo Božiča. Ta je bil velik pretepač. V nedeljo že na potu iz cerkve se je s Habjanom nekaj ruval, popoludne pa je prišel pred Habjanovo hišo in šiloma skušal vrata odpreti, da bi se z mladim Habjanom spoprijel. Mladi Habjan je odprl vrata in dvakrat ustrelil iz revolverja na besnega B žiča ter ga zadel v prsa. Božič je umrl, Habjan pa se je sam ovadil Škofjeloškemu sodišču. — (Nesreča na železnici.) Včeraj popoludne ob 3. uri 40 minut je zagrebški osebni vlak pri postaji Zidani most trčil s tovornim vlakom, ki je vozil iz C-Ija. Jeden vagon zagrebškega vlaka je bil zdrobljen, v njem vozeči se potniki pa ranjeni. Ranjenih je bilo vsega skupaj 7 oseb, šest potovalcev in jeden ž-lezničar. — (Tatvina) Minoli teden sta ključavničar Zupančič in posestnika sin Marentič ulomila v poštno poslopje v Gradcu in poleg uradne sobe na-hajajočo se prodajalnico ter ukradla nekaj denarja in nekaj blaga. Orožniki so ju že aretovali in izročili sodišču v Metliki. — (Okrajno glavarstvo za tržaško okolico.) Sprožila se je zopet misel, naj bi se slovenska okolica odločila od mesta in sicer najprej na ta način, da bi se ustanovilo za okolico posebno okrajno glavarstvo, tako da bi okoličani ne občevali več z državnimi oblastmi posredovanjem tržaškega magistrata, nego naravnost, in bi se v marsikaterem oziru otresli pogubnega varilstva vladajoče laske gospode. Ideja je gotovo dobra, a je li tudi izvedliiva, je drugo vprašanje. — (Roparski umor) se je glasom brzojavnega poročila zgodil nocoj ponoči v Trojanah Podrobnosti še niso znane, * (Aleksander Dumas f ) Sinoči ob G. uri je v Parizu umrl največji dramatični pisatelj našega stoletja, Aleksander Dama*. Pokojnik se je rodil dne 28. juuija I. 1824 v Parizu kot sin romana-pisca ist'-ga imena Že s 17 leti je izdal -zbirko pesmi j „Peehes de jenness«", katere pa niso nič kaj ugajala. Potoval je potem s svojim očetom po Aziji in po Afriki ter, vrnivši se v Pariz,' obelodanil roman v šestih delih „Histoire de cjuitre femmes et d'un perroijuet", kateremu je sledila cela vrsta drugih romanov kakor „Cesarine", „Le roman dune femme", „Le doctour Servaus" itd. Največjo slavo pa je genijalni pisatelj dosegel z romanom, zajetim iz lastnega življenja „La dame aux camčlias", kameri je pozneje dramatizoval in ki se še dandanes igra na vseh velikih odrih. S to igro se je začela doba modernega realizma na odru. Kmalu na to je spisal igrokaza „D.ane de Lys" in „Le d«mimonde*. Kakor tu tako je tudi skoro v viseh drugih spisih obdeloval isto snov, položaj žeue v francoski družbi, položaj, kateri sta ustvarila zakon in navada Take igre so BLe fiIs naturel", „L.»mi des Femmes", „La femme de Claude", „Monsieur Alphoos", „L'etrangčre", „L° divorce", „Latl'aire Clemenceau", „Le pčre prodigee*. Leta 1875. je postal član francoske akademije. Davila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Ž nska podružnica v Idriji 9 4 kron po gospe Faui Lapa j n e, blagajničarici. — Po slovenskih dijakih v Ljubljani nahrani 2 kroni 40 vin. Skupaj 9 G kron 40 vin. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Za društvo „Radogoj": Gosp. A. Aškerc, Skale Velenje, 4 krone, kot majhen izraz velikega veSMlja, da je dne 25. t. m. pri volitvah v mestni skupini zmagala nasa narodno - napredna stranka. Slava! Dunaj 29. novembra. Grof Kdvard T a a f f e je danes d o p o 1 u d n e ob 10 uri 15 m. umrl. Ze več dni je bil nezavesten. Kadar se je nekoliko zavedel, je govoril o političnih rečeh, misleč da predseduje minister-skemu svetu. Vse stranke so poslale v Nalžov kondolenčne brzojavke, k pogrebu pojdejo zi-stopniki vseli parlamentarnih klubov. Cesarja je vest o Taaffeovi smrti močno ganila. Dunaj 29. novembra. Pogreb grofa Taafteja bode v ponedeljek ob polu 3. uri. Dunaj 29. novembra. Poslanska zbornica je v današnji seji rešila brez posebne debate več malih predlog. S parlamenta vihrata dve črni zastavi v znak žalovanja za grofom Taaffeom. Dunaj 29. novembra. Slovensko hrvatski klub je odložil definitivni sklep o zopetnem vstopu v klub konservativcev do po novem letu. Dunaj 29. novembra. V včerajšnji seji proračunskega odseka je Klun priporočal ustanovitev hrvatske gimnazije v Paziuu in zgradbo novega gimnazijskega poslopja v Ljubljani. Gregorčič je izjavil, da goriški Slovenci niso zadovoljili z ustanovitvijo pripravljalnice na gimnaziji in zahteval, naj se ustanove slov. paralelke, govoril tudi o obrtnih strokovnih šolah na Goriškem ter o nezaslišanem postopanju glede mestne slovenske ljudske šole v Gorici K lun je priporočal, naj se ustanovi na Kranjskem strokovna šola za keramiko in strokovna šola za lesno obrt v Ribnici. Dunaj 29. novembra. Protisemitje so včeraj priredili 18 shodov, na katerih so se Vzprejele resolucije, da je z vsemi silami nadaljevati boj zoper liberalno stranko in novo vlado. Sklenilo se je tudi, delovati na to, da se liberalni listi kolikor mogoče odstranijo iz javnih lokalov. Dunaj 29. novembra. V kratkem se zbero poslanci kmetskih občin na posvetovanje glede pogodbe z Ogersko ter bodo želje kmetovalcev sporočili vladi po posebni deputaciji. Zahvala. ("astitim volićem iz »kupine Po stoj in a Vrh-nika-Lož izrekam svojo toplo zabvalo, da so me počastili s svojim zaupanjem. — Trudil se bodem po svoji skromni moči zastopati vsikdar koristi milega nam slo/enskega naroda in svojih volilcev. Vrhnika, dne 28. novembra 1895. (1566) Jos. Xjexi.a.r£i&. Po končanih deželnozborskih volitvah izreka izvrš. valni odbor rurodne stranke vsem okrajnim in krajni m zaupnim možem, kakor tudi vsem somišljenikom in volilcem po mestih, trgih iu po deželi srčno zahvalo za nj * 70 . atah (1494—2) priporoča Alojzij Persche Pred škofijo 32 poleg mestne hlse. gumaste galoše le najbolj le vrat« L za dekleta.....g?d. 1 60 ,, dame gld. 190, ,, 220 gospode „ 280, 320 ponuja (1444—4) Henrik Kenda V 1 >jllt>ijfllli. C. lr. flim ravaaleljstvo atstr. dri, želeinic Izvod iz voznega reda va»JJawxa.«a;an odi X. oktotora 3.9*n>5. oananjaal »rlkajalni la ooijajadni eui Odhod ta LJubljano (J**- kol.) o* I«, mh a m*m. po mM oanbal ritk » TrbU, Poniabal Beljak, Ga. levee, FtuMniftiti, Ljubno, 6«a SelathaJ v Aa—a, Iaahl, Oman. ima, Rolnagrnd, Blirr, Lin«, BadaJaHra, PlianJ, Marijina var«, Ilabfc »arlora t»r«, »VanaoT« van, Prago, IJpcko, Dunaj vin AaMliiMa. Oa C. mH tO ari*. mju*m} maaanl vlan » Knl Tlak t Trbla, PonUbal, Daljah. Oa> lorta, Vrsnaanafoata, Ljubno, DnuaJ, oaa Salsthal v HolnofTad, Danit rl% AmatetUn. CM lil. anrt M m«»». pmpoHtdm* maaanl vlak » Noto maato, KoOarJa. O* 11 atrt tO mtm. 4c»|N«f*«ita« oaabnt Tlak t TrbM, Pontabal, Baljak, Oalo.ao, Ljubno, SalalhaU, Dunaj. O* -a* atra ax>ix>'wa;r»J», Llnoa, 8toyra, Oaaondonn, laolila, Ana« aoaa, Liahna, Oalo»c»t Raljaha, tVanaanaraaaa, Trblia Ok a. **r* 19 m%in. *)*ttmj naaanl Tlak la Komarja, KoTift maaaa. (M> II. tar« a« mita. 4c*poa«aaO'i"r oaahni »lak ■ Dunaja prahu A ldnl"i*ir*i BaLJah-a, OaloToa, Pontabla, TrbU*. O* Odkod Is LJubljane (drv kol.j V. Mri »S Mlit mf%»treO t Kamnik, » . OS . ; 'crnfM slovenakega in nemfikega jezika /.možnega, kije prvi raared-gimna7ije ali realke dobro dovr&il in je poštenih starilev,. vipre|mo trikoi v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki Frldorilt SUnAolt -v >I «>>tl IU t. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. 3 Q N "O g cA Doktor pl. Trnk6czy-jev zeliščni sirup od obfiinatva navadno zahtevan pud imenom sok za prsa, pljuča in zoper kašelj prirejen iz planinskih molll6 ln lahko rastopljlvega vapnenega telesa. Steklenica i navoililum o porabi 56 kr., 12 Nteklenie 5 gld. Dobiva ae pri (1563-1) t haloall|H ae a obratno pošto. ■v 5 Lekarna Trnk6czy i Krajevni agenti zn star, lini dalmalluitkl coRiia« s prima-referencami, ae vapre|me|o iz l.|iil»l|an«». — Ponudbe si izprosi V. I.ukalć v Nplfjeta (MpnlMio). 6t. 33.865. Razglas. (1511 — 3) X «Vtrt«*k clii«1 ."a. «1 m hrta IMOav od 11. do 1*9. uro do|ioliidM€* se bodu vršila pri tukujdnjHin uradu niiiiiieiido licitacija za preskrbovanje hrane in vožnje odgoncev pri odgonske postaje občini v Ljubljani za leto 1896. K tej licitaciji se vabijo podvzetnikt s pristavkom, da je udeležiteljem vložiti 50 gld. varac-ine. Mestni magistrat kot odgonska-postajska občina v Ljubljani dne 13. novembra 1895. leta. Objava Razpis. V zmislu 7 in 12 postave z dne 23. junija 18i>2, dež. zak. at. 35, razpisuje podpi»aiii urad službo občinskega zdravnika s sedežem v Loki ali /ld«inm luoMtu z letno plačo HO« |>;l€l. Prošnje za to službo z dokazi, predpisanimi v §. 15 gori navedene pottavn in popolnega znanja slovenskega in nemškega jezika, naj se vložijo do K <»nota doroniliria 1M**» pri podpisanem uradu. Županstvo v Loki pri Zidanem mostu dne 19. novembra 1895. 11517—9) Anton Jvajtna, župan. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani raspisuje s tem ponudbeno obravnavo za leta 1896 in 189? zaradi odpeljave ekskrementovr iz stranišč, kakor tudi odpeljave sitietij in tobačnih odpadkov iz gnojne jame* Zadnjih se na leto okoli 200 metliških centov nabere. Ponudniki imajo svoje h kolekom od 50 kr. opremljene ponudbe v dvojnem zapečatenem kuvertu, katerih zunanji naj ima naslov na urad, notranji pa napis: »Ponudba za odpel javo fekalij, smetij in tobačnih odpadkov11 dLo v uradni pisarni c. kr. tobačne glavne tovarne uložiti. Ponudbenikom je dano na prosto voljo zn odpravo fekalij zase in za odpeljavo smetij ter tobačnih odpadkov zase oferirati. Pogoji, kako in kedaj naj se čistijo stranišča in gnojne jame, se ob navadnih uradnih urah v tovarniški pisarni upogledati morejo. V Ljubljani, dne 21. novembra 1895. (i58e-8) Svvoboda. \.:r. i) in Oii\" ■ 'i ! r«aafr rliirodoe T'-i^arnu*.