TRGOVSKI tIST Časopis za trgovino, industrijo in oJbrt. • •rodilna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubija/ -•dnlštvo ln upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95J «to XIV. Telefon st. 2552. Ljubljana, v četrtek, 29. oktobra 1931. Telefon st. 2552. štev. 124. Občinski proračuni Naša javna bremena se od leta do leta stopnjujejo. Vsak dan čujemo pritožbe, da so davki veliki in da jih davkoplačevalci težko zmagujejo. Pritožbe le vrste so na dnevnem redu. Ako te in take pritožbe podrobnejše proučavamo na konkretnih primerih, prav kmalu opazimo, da se državne dajatve gibljejo praviloma od leta do leta na isti bazi in da tvorijo glavno pezo naših davčnih bremen samoupravne dajatve, to je v prvi vrsti dajatve za občine. Spričo vedno večjih pritožb proti davkom je treba enkrat konstatirati tudi resnico, da si pretežen del davkov prebivalstvo po svojih samoupravah samo nalaga. V Dravski banovini se je leta 1930 pobralo na dokladah na neposredne davke preko 110 milijonov dinarjev, to je približno polovico tega, kar je na neposrednih davkih država sama pobrala. Doklade na neposredne davke, ki znašajo do 200 odstotkov in še več, v naših krajih, niso redke izjeme. Kaj pomenja 200% doklada, si lahko hitro izračunimo. Trgovec, ki je zaslužil v svoji trgovini recimo 30.000 Din, plača na 10°/o pridobnin 3000 Din. Ako ima nesrečo, da je njegov obrat v občini, v kateri se za razne samouprave jiobirajo 200% doklade, mora plačati na osnovnem davku 3000 Din, za samouprave pa dvakrat toliko, to je 0000 Din. V celoti plača okoli 10.000 dinarjev, to je eno tretjino svojih dohodkov, vendar pa za državo samo približno 4000 Din, dočim gre pretežen del bremena za samouprave. Iz tega jasno izhaja, kako velikega pomena je za naše trgovce, obrtnike in industrijalce, da posvečajo onim fak- SHRANJUJTE VARNO SVOJ DENAR! V zadnjem času se množijo vlomi v trgovine, poslovne prostore in privatna stanovanja. Vedno številnejša časopisna poročila nam kažejo, koliko škode zadevajo prizadete vsled teh vlomov. Vlomilci spretno izkoriščajo položaj, ko mnoge stranke brez stvarnega povoda kopičijo in zadržavajo denar doma, namesto da bi ga vložili v svoje denarne zavode, varne pred vlomi in izropanji. « Zbornica za TOI vsled tega svari interesente pred zadržavanjem večjih vsot v blagajnah in jim priporoča, da jih nalagajo varno v svoje denarne zavode, da se izognejo škodam, ki jih lahko nepričakovano dolete vsled vloma od strani brezvestnih postopačev in drugih nezanesljivih elementov. * * * USTANOVE ZA UBOGE ONEMOGLE OBRTNIKE IN TRGOVCE ODNOSNO NJIH VDOVE Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1931. za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 dinarjev. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 1. decembra 1931. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. torjeun, ki jim nalagajo izdatna bremena, svojo posebno pozornost. Nikakor nočemo dolžiti naših občin, da z javnim denarjem slabo gospodarijo, vendar se nam vsiljuje domneva, da marsikje ne mislijo dovolj na posledice, ki nastajajo z investicijami, ki bi se ob sedanjih težkih prilikah mogle morebiti brez škode odložiti na poznejše čase ali izvesti vsaj v omejenem obsegu v kolikor je že sedaj podana potreba. Marsikje se spuščajo v drage investicije, posebno glede šolskih poslopij. Posamezne občine se kar kosajo, katera bo postavila lepšo šolo, za šolska poslopja se najemajo visoka posojila, ki občutno obre-menjujejo občinski proračun. V mnogih občinah znašajo samo izdatki za šolo skoro % vseh izdatkov. Gotovo nismo proti šoli, treba pa je nekake mere tudi v tem pogledu. V času, ko vse stremi za znižanjem potrebščin in daje dober vzgled v prvi vrsti država in banovina, naj bi tudi občine skrbele, da čimbolj znižajo svoja bremena in jih spravijo v sklad s plačilno zmožnostjo prebivalstva. Položaj gospodarstva ni zavidljiv. Prilike so jako težke in posamezniki se drže z največjimi napori nad vodo. V tem kritičnem času morajo tudi občine gledati, da olajšajo bremena in opustijo vse, kar bi na njihovem področju oviralo obstoj in razvoj privatnega gospodarstva. Večina občin je svoje proračune za bodoče leto že izdelala ali jih vsaj že izdeluje. Trgovci, obrtniki in industrij-ci naj so ob tej priliki brigajo, kakšna bromena jim je občina odmerila za prihodnje leto, da morejo pravočasno napram njim zavzeti svoje stališče, če smatrajo, da jih bodo v preobčutni meri obremenjevale. Poznejše rekriminacije in pritožbe so brezpredmetne! Fakturiranje v tuji valuti Minister za finance je z razpisom z dne 23. oktobra 1931, št. 11 115.682 odredil, da se fakturiranje blaga v inozemstvu ne sme vršiti v tuji valuti, niti se ne sme v katerikoli obliki vezati na tujo valuto, temveč se mora vršiti fakturiranje samo v dinarjih brez katerekoli klavzule. Prestopki te odredbe so kaznjivi po zakonu o kazenskih odredbah radi kršitve pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 8. oktobra t. L Kazen znaša do 300.000 dinarjev. * * * VPLIV PADCA ANGLEŠKEGA FUNTA NA NAŠO TRGOVINSKO MORNARNICO Kriza angleške valute je vplivala tudi na našo trgovinsko mornarico. Vse prevozne tarife se namreč po starem običaju določajo v funtih, pa tudi plače mornariškega osebja se ravnajo po mednarodnem položaju in računajo v funtih. Naše prometno ministrstvo je spričo tega sklicalo konferenco, ki se je bodo udeležili poleg zastopnikov našega prometnega ministrstva tudi prizadeti brodolastniki in pomorci. Na konferenci bodo proučili položaj ter sporazumno -sestavili sklepe, po katerih bo treba podpreti našo trgovinsko mornarico. Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi! Trihinoskopski pregled svinjskega mesa Ministrstvo poljedelstva je glede tri-hinoskopskega pregleda svinjskega mesa, namenjenega za izvoz, izdalo banskim upravam nastopno okrožnico: Gospod minister poljedelstva je 8. junija t. 1. pod št. 86.162/IV. predpisal, da morajo veterinarji vršiti trihinoskopski pregled svinjskega mesa v vseh podjetjih, ki se bavijo z izvozom svežega ali predelanega mesa za inozemstvo. Na vprašanje zainteresiranih krogov, da li se mora trihinoskopski pregled vršiti tudi v onih klavnicah, v katerih se koljejo svinje samo za izvoz v Avstrijo v celih komadih ali v polovicah, daje se naslednje pojasnilo, to je, da le v takih klavnicah ni treba izvesti obligatnega trihinoskopskega pregleda in to z obzirom na odredbo v točki 8. zaključnega protokola k sporazumu o živinskih boleznih, kateri obstoji med našo državo in Avstrijo, ker se po tej odredbi morajo pri izvozu v Avstrijo preskrbeti potrdila veterinar, o negativ, trihinoskop-skem pregledu samo za pošiljke življenjskih potrebščin, katere so izdelane iz svežega svinjskega mesa (izjemo tvorijo salame) in katere se trošijo v svežem stanju, kakor n. pr. vestfalska šunka in nekatere vrste mehkih klobas (Med-wurst). V podjetjih pa, katera ne izvažajo svežega ali predelanega svinjskega mesa v Avstrijo, ampak ga izvažajo v Češkoslovaško ali v kako drugo državo, se mora vršiti trihinoskopski pregled vseh prašičev, katere dotično podjetje kolje bodisi za domačo potrošnjo, bodisi za izvoz v inozemstvo. V nasprotnem slučaju ne strne kompetentni veterinar izdati takemu podjetju uverenja o negativnem trihinoiskopskem pregledu.« MONOPOL NA RIŽ V ITALIJI Zastopniki italijanske vlade in agrarnih zadrug so se v zadnjem času pogajali za uvedbo monopola na riž v državi. Sedaj je bila v Rimu ustanovljena privilegirana družba za prodajo riža »Ente Nazionale del Riso«. V upravnem odboru te družbe so zastopniki vlade, kmetijskih zadrug, 'mlinarjev, trgovcev z rižem in drugih interesentov. Odslej bodo morali kmetje do 15. avgusta vsakega leta prijaviti družbi površino zemlje, ki so jo posejali z rižem, in količino riža, ki ga nameravajo pridelati, do 10. novembra pa konkretne podatke o žetvi. Družba bo imela izključno pravico, dajati dovoljenja za prodajo riža. Pri prodaji kakršnekoli količine rjža bodo morali kmetje in trgovci plačati sorazmerno določene zneske družbi. Privilegirana družba bo do 15. vsakega leta določila osnovne cene za prodajo riža na veliko. Te cene bodo veljale za vse naslednje leto. Ako bi bile tako določene cene v primeri s položajem na svetovnem tržišču prenizke in bi pomenile za kmetovalce, trgovce večjo ali manjšo izgubo, bo privilegirana družba krila to izgubo s svojimi rezervami. Glej v vsaki številki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati! Finančni svetnik Ivan Ditz: Vinski mošt s stališča trošarinskih predpisov (Konec.) Pa bo menda kdo ugovarjal, češ kar velja za državno trošarino mora veljati tudi za banovinsko in občinsko trošarino in mora ostati tedaj vino, ki se je nabavilo še kot vinski mošt, oproščeno od banovinske in občinske trošarine tudi tedaj, ko je postal vinski mošt vino. To naziranje pa ni utemeljeno v zakonu. V smislu členov 75 in 79 troša-rinskega zakona sta namreč banovinska in občinska trošarina samostoj-n i trošarini, ki se pobirata nezavisno od držav, trošarine, tedaj ne več v obliki doklad ali naklad na državno trošarino. Pri dokladah in nakladah, ki so se pobirale v izvestnih odstotkih državne trošarine, je bila usoda teh doklad in naklad dejanski povsem odvisna od državne trošarine, pri samostojni banovinski in občinski trošarini je pa ta odvisnost odpadla. Banovina je tedaj brezdvomno upravičena pobirati na vino, ki se je nabavilo že kot vinski mošt in je tedaj državne trošarine prosto, banovinsko trošarino in isto velja tudi za občinsko trošarino. Važno je nadalje vprašanje, kaj velja, če se vino, ki se je prejelo še kot vinski mošt in ki je tedaj državne trošarine prosto, odtuji na drugo osebo (proda, podari, zamenja itd.). Ali je tudi t&ko oddano vino trošarine prosto? Brezdvomno bodo nanesle namreč prilike, da bo marsikdo, ki si je nabavil vinski mošt za lastno porabo, oddal pozneje tako količino vina drugi osebi: Taka oddaja pa mora biti sevč Samo slučajna, se torej ne sme vršiti obrto-ma, ker je sicer podana kršitev obrtnih in taksnih predpisov. Duhovnikom se šteje dalje zbirčno vino v službene dohodke ter se realizira ta dohodek deloma na ta način, da duhovniki del zbirčnega vina prodajo. Ali preide tedaj oprostitev od trošarine tudi na odtujeno vino? Ne! Ampak v takih slučajih mora odtujitelj oddajo vina prijaviti ter plača državno trošarino sam, dočim plača banovinsko in občinsko trošarino prejemnik vina. To velja splošno brez izjeme za državno., banovinsko in občinsko trošarino. Pre-vžitkarsko vino na primer, ki se je prejelo še kot vinski mošt, je oproščeno od državne in banovinske trošarine, pa samo v toliko, v kolikor ga porablja prevžitkar sam za lastni konsum. Čim pa bi prevžitkar tako vino odtujil (prodal, podaril, zamenjal) mora oddajo pri svojem oddelku finan. kontrole prijaviti ter plačati držav, trošarino, dočim plača prejemnik vina banovinsko in občinsko trošarino. Trošarinska oprostitev je vezana tedaj na osebo prvega prejemnika in ne na predmet kot tak ter ugasne, čim preide vino na drugo osebo. Če se pri oddaji vina ne postopa na navedeni način, je podan dejanski stan tihotapstva ter se kaznujeta odtujitelj in prejemnik vina kot tihotapca. Nadaljno ugodnost za promet z vinskim moštom vsebuje točka 20. člena 103 trošarinskega pravilnika, ki urejuje postopek glede prevoza vina lastnega pridelka za domačo potrebo iz ene občine v drugo v tistih slučajih, kjer vinogradnik ne stanuje na področju tiste občine, v kateri je njegov vinograd. Tak prevoz vina — in sicer največ 200 litrov. mesečno — dovoljuje finančna direkcija na zadevno posebno, s 5 Din taksirano prošnjo vinogradniku, ki dobi posebno knjižico, v katero vpisuje TRGOVSKI UST, 29. oktobra 1931. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MK*! • kontrolni organ vsak prenos vina iz druge občine. Če namreč prenese vinogradnik ob času trgatve grozdje ali vinski mošt iz vinograda na svoj dom, sme to storiti glede grozdja, ki sploh ni pod kontrolo, brez nadaljnjega, prevoz vinskega mošta pa prijavi samo pri oddelku finančne kontrole, v čigar službenem okolišu leži vinograd, oziroma pri občinskem načelniku občine, v kateri leži vinograd, in dobi trošarinsko izkaznico, ki krije transport vinskega mošta. Prošnja na'finančno direkcijo torej pri prevozu vinskega mošta iz ene občine v drugo odpade. Za tak na dom spravljeni vinski mošt, oziroma po ‘20. novembru vino veljajo enaki predpisi kakor za, vinski mošt, odnosno vino, ki se nahaja v vinogradski kleti vinskega producenta, namreč vino ni pod kontrolo in prav tako ni podvržen konsum za domačo potrebo nobeni omejitvi ali kontroli. Pri tem treba omeniti še naslednje: mnogi vinogradniki, ki ne morejo prodati svojega pridelka po primerni ceni, otvorijo takozvane vinotoče pod vejo, za katere veljajo posebni predpisi. Ti ‘vinotoči se dovoljujejo načeloma samo za kraj, kjer je trta obrodila. Marsikdo, ki se je okoristil z omenjeno ugodnostjo in je spravil svoj vinski pridelek kot vinski mopt na dom ali sprešal grozdje doma, bo morda sklepal, da je s tem tudi že prejudicirano vprašanju, kje se bo izvrševal vinotoč, odnosno, da se mu bo dovolilo izvrševanje vinotoča brez nadaljnjega na domu, češ, v vinogradu, ki sp nahaja v drugi občini, sploh nimam nobenega vina več. Taka spekulacija se pa ne bo obnesla, ker se pri odločitvi, kje naj se izvršuje vinotoč pod vejo, ne bo oziralo prav nič na dejstvo, da se je spravil vinski pridelek že kot mošt na svoj dom v, drugi občini. To naj tedaj upoštevajo vinogradniki, ki se želijo okoristiti z ugodnostjo točke 20, člena 103 trošarinskega pravilnika, a nameravajo zaprositi pozneje za vinotoč pod vejo. Končno še vprašanj^ k^kšpe ugodnosti nudi promet z vinskim nmštoni trgovcem z alkoholnimi pijačami in topilcem takih pijač. Prav za prav nobenih. Do 20. noevmbra bo točil gostilničar vinski mošt tudi banovinske trošarine prosto, po 20. novembru pa bo moral, kakor doslej, prijaviti zalogo, oziroma se bo ta zaloga ugotovila po • organih finančne kontrole ter bo moral, če nima zasebnega prostega skladišča za vino, plačati državno in banovinsko trošarino. Razlika napram prejšnjemu stanju je torej edino ta, da vinski mošt tudi ni več predmet banovinske trošarine, sicer pa je ostalo vse pri starem. Opomba uredništva Ta članek smo s pisateljevim pristankom prevzeli iz uradniškega glasila »Naš glas« z dne 10. julija 1931, ker je vprašanje mošta ravno sedaj jako aktualno. Izza prvotne objave je banska uprava z na-redbo z dne 8. oktobra 1931 priobčila, da so vina vinogradnikov v črnomelj-skem in metliškem okraju, ki jih dajejo v zameno za poljske pridelke kmetom v domačem okraju in v okrajih Kamnik, Kočevje, Kranj, Radovljica in Logatec, oproščene banovinske trošarine, pač pa plačajo državno, in kjer se pobira, tudi občinsko trošarino. Naša pomorska trgovina G. dr. Čuvaj, gen. tajnik zagrebške TOl je imel na gospodarskem kongresu v septembru t. I. referat o gornji temi, v katerem je izvajal med drugim sledeče: IDasi ne razpolaga naša trgovska mornarica z veliko tonažo, vendar moramo poudariti, da nismo v tem pogledu zadnji med pomorskimi državami. Priznati je treba, da je naša trgovska mornarica v zadnjih 2—3 letih zelo lepo napredovala. Mednarodno pomorsko tržišče se nahaja že dalje časa pod stalnim pritiskom deprecijacije voznih tarif. Ta padec voznih tarif je tako velik, da že resno ogroža nekatere pomorske družbe. Vozarine so letos približno 7-krat nižje kot v .1. 1920. Radi tega so svetovne pomorske družbe zmanjšale plovni park za okoli 12%, kair je nekoliko preprečilo nadaljno padanje vozarili. Razen tega pa so družbe začele graditi moderne parnike, s katerimi se da režijske stroške zmanjšati. Seveda, da si tak način racionalizacije lahko privoščijo le finančno zelo močne družbe, ki razen tega uživajo še obilne subvencije in oenen kredit- V skono iprav taki situaciji se-nahaja tudi naša trgovska mornarica. Naša mornarica sicer nima subvencij in cenenega kredita, pač pa uživa zato razne davčne in taksne olajšave, kar znatno omogoča delo naših amaterjev. Treba je tudi konstatirati, da so kljub splošni depresiji investirale naše družbe nove kapital e ter si nabavile nove moderne iladje. V tem pogledu smo opustili škodljiv sistem nakupovanja starih ladij. K razvoju mornarice bo gotovo mnogo pripomogel že izdelani načrt zakona o ladijskem registru in o privilegijah ter hipoteki na ladjah, ker bo tako omogočeno najemanje, fkreditov. Pripomniti pa moramo še, da se posveča premalo pažnje naši trgovski mornarici za dolge plovbe, čeprav tvori ta velik del naše mornarice. Od 170 plovnih jedinic pripada 67 veliki plov- bi, 13 veliki obalni in 90 mali oba"ni plovbi1 S prvima dvema vrstama ladij bi lahko prav dobro organizirali našo pomorsko trgovino. Še sedaj nimamo zadostnih rednih prog v prekomorskih relacijah in niti jih nimamo v Sredozemskem morju ter z Levanto, čeprav so to naši bodoči trgi. Izdelati je treba zato načrt subvencijonirane linijske službe s strani države, ker so za take proge potrebna močna finančna sredstva. Promet blaga morskim potom je v lanskem letu narastel. Med tem ko smo v 1. 1929. izvozili 27% blaga po morju, smo ga lani že izvozili 47%, uvoz [»a je v istem razdobju narastel od 25% na 33%. Pri tem pa je žalostno le to, da se je ves ta promet izvršil večinoma pod tujo zastavo. Naša mornarica je pri uvozu morskim potom sodelovala le z 4€brwpwjttl(Yx Devizno tržišče Tendenca mlačna. — Promet »in 15,081.589-27 V prošlem tednu je devizna kupčija na ljubljanski borzi beležila sicer normalen promet, toda v stalnem popuščanju od ponedeljka na petek, kakor je razvidno iz tehle številk: 19. oktobra Din 4*035.554-56 Curih-Italija 20. oktobra Din 3,001.77871 Newyork-Praha 21. oktobra Din 3^005.173-12 Newyor!k-Curiih 22. oktobra Din 2,380.551-84 Newyor!k-ltalija "23. oktobra Din 2,658.53104 Praha-Newyork Na poedinih borznih sestankih so prevladovali 'zaključki v Newyorku, Curihu, Pragi, Italiji, ki jih je pretežno omogočila Narodna banka in le deloma privatna ponudba. Ckl celotedenskega prometa namreč je bilo posredovanjem Narodne banke zaključeno za 2-941 milij. dinarjev Ne\vyorka, iza 2-376 'milij. Din Curiha, za 1 '777 milij. Din Prage, za 906 tisoč dinarjev Londona, za 234 tisoč dinarjev Trsta, za 180 tisoč dinarjev Pa-nza in slednjič za 56 tisoč dinarjev Amsterdama. Privatna ponudba pa je dala največ Newyo>rka (2-442 milij. Din), Ti--sta (P588 milij. Din), dokaj man je Prage (583 tisoč Din), Pariza (568 tisoč dinarjev), Curiha (511 tisoč Din), Londona (323 tisoč Din), Berlina (308 tisoč Din), Dunaja (183 ti9oč Din), Bruslja (64 tisoč dinarjev) in končno malenkost Madrida ter Stockholma- V primeri s prometom predzadnjega tedna (zaključil z 12-476 milij. dinarjev) je bil v posameznih devizah tekom pretečenega tedna dosežen ta-le skupni promet (vse v milijonih dinarjev; številke V oklepajih značijo promet predzadnjega tedna): Newyork 5‘383 (3-430), Curih 2’887 (3-250), Praga 2-360 (2-229), Trst 1-822 (1-71,4), London 1-229 (0-731), Pariz 0-748 (0-481), Berlin 0-308 (0-384), Dunaj 0-183 (0-200), Bruselj 0-064 (0-028), Amsterdam 0’056 (0), Madrid 0-035 (0) in Stockholm 0-006 (0-008). V devizni tečajnici prejšnjega tedna ni omeniti posebnih izprememb, ker je bil Curih trgovan na dosedanji bazi 1098-45 za denar in 1101-75 za blago na-lik Pragi, ki je notirala ob nespremenjenem tečaju, dočim .so ostale devize malenkostno oscilirale kot je razvidno iz naslednje tabele: ffiiiudb^omrokuaiiia P. Mendlewicz, Pariš, Rue de Rivoli 94, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki zmrznjene perutnine. »Riviera«, Brača A. i M. Vučkovič & drug, Kotor, žele stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo škatljice za toaletno milo. Tvrdka Giuseppe Nicolosi, Catania (Italija), Piazza Teatro Massimo 8/9, želi .stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki lesa. Interesentom se je obrniti s svojimi ponudbami direktno na prej imenovano tvrdko. Za izvoz lesa. Firma T. Mazza GC. — Cittiglio (Varese) želi stopiti v stike z jugoslovanskimi izvozniki lesa. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. Denarne odredbe v Grčiji Grška Narodna banka je v soglasju z grško vlado sklenila, da vzame namesto funta, kot je bilo to do sedaj, za bazo dolar. Na drugi strani je oficijelni diskont, ki je do sedaj znašal 9%, zvišan na 12%. Poleg tega je tudi grška vlada izdala devizno odredbo. Na podlagi te odredbe, ima edino grška Narodna banka pravico kupovati in prodajati tuje devize in vse transakcije v tem oziru se morajo vršiti preko nje. Komisija, ki je sestavljena iz visokih funkcijonarjev ihinistrstva financ, ministrstva za narodno gospodarstvo in direktorja Narodne banke, kontrolira povpraševanja privatnikov po tujih devizah in jih nato predlagala v odločitev grški Narodni banki. lANKKl-RORZl Dne 19. oktobra 1931 Denar Blago Amsterdam 2273-78 2280-62 Berlin ni beležil Bruselj 786-49 788-85 Budimpešta mi beležila Curih 1098-45 1101-75 Dunajj ni beležil London 213-51 221-01 Newyork ček 5591-01 5608-01 Newyork kabel ;; — Pariz 220 <35 221-31 Praga 165-86 166-36 Trst 287-42 293-42 Dne 23. oktobra 1931 Denar Blago Amsterdam 2268-28 2275-12 Berlin ni beležil Bruselj 782-64 7&rv— Budimpešta ni beležila Curih 1098-45 1101-75 Duniiij ni beležil London 216-82 224-32 Newyork ček 5592-33 5609-33 Newyork kabel 5603-33 5620-33 Pariz 220-62 221-28 Praga 165-86 166-36 Trst 289-90 295-90 Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Tendenca mlačna. — Promet živahnejši. Večina na tukajšnji borzi kotiranih efektov je tekom zadnjega tedna beležila ob nespremenjenih tečajih izvzem-ši Blairovih posojil, katerih notice so bile: za 7% 57-— 19. t. m., 56-— 20. t. m. in 54-— na ostale borzne dneve ter za 8% po 61 •— na vseh borznih sestankih pretečenega tedna. Prva hrvatska. štedionica sploh ni beležila. Zaključevane pa so bile Združene papirnice Vevče skozi ves minoli teden po Din 115-— in Ljubljanska kreditna banka na zadnjih treh sestankih tudi po 115 dinarjev. Tečaj 28. oktobra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2271-58 2078 42 Berlin 100 M —•— —"— Bruselj 100 belg .... 78264 786-- Budimpešta 100 peatrO Cunb 100 fr •— —"—■ 1098-46 1101-76 Dunaj 100 šilingov . . . •-!_ —'— London 1 funt 216-82 224-32 Newyork 100 dolarjev . 5597-83 5614-83 Pariz 100 fr 220-81 221-47 Praga 100 kron 165-86 166-36 Stockholm 100 Šved. kr. ■ - •— Trst 100 lir 287-42 29342 Pretiskane znamke v spomin na 1000-letnico hrvatskega kraljestva Minister za promet je odredil, da se dajo 1. novembra 1931 v promet prcti-skane znamke v spomin na 1000-letnico hrvatskega kraljestva s pretiskoin »Kraljevina Jugoslavija«, in sicer znamke po 50 par, ki se bodo prodajale s poviškom 50 par, znamke po 1 Din, ki se bodo prodajale s poviškom 50 par in znamke po 3 Din, ki se bodo prodajale s poviškom 1 Din. Povišek 50 par, oziroma 1 Din, gre v korist »Centralnega Duvanjskega odbora«, nominalna vrednost znamk pa v korist državne blagajne. Za taksiranje pošiljk velja samo nominalna vrednost znamk. Te znamke bodo v prometu od 1. novembra 1931 do 30. aprila 1932. RO-LEK knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA »KARTOTEKA** d. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. Plačilna kriza Savez velikih industrija v Dalmaciji je na željo članstva nujno sklical sestanek na dan 15. t. m., da razpravlja o položaju, nastalem vsled plačilne krize. Po vsestranskem razmotrivanju se je sklenilo, da se objavi potom časopisja nastopni komunike: »Savez velikih industrija v Dalmaciji je na članskem sestanku ugotovil, da je celokupna industrija Dalmacije že težko prizadeta s svetovno krizo prišla v zadnjem času v jako neugoden položaj, ker domača klijentela ne izpolnjuje svojih obveznosti. Ze Zveza industrijcev v Ljubljani je v svoji resoluciji z dne 9. t. m. pravilno ugotovila, da en del industrijske klijentele zadržava gotovino v lastnih blagajnah, namesto da bi izpolnila svoje obveznosti. S tem se samo povečavajo obstoječe težave in ote-žava možnost nadaljnjega dela od strani, industrije. Podjetja ne morejo dajati kreditov onim, ki ne kažejo nikake resne volje, da zadoste svojim obvezam, temveč porabljajo plačilno krizo oči-vidno samo za izgovor, da zavlačujejo plačilo. Industrija je pripravljena na vse mogoče žrtve, da prebrodi plačilno krizo, povzročepo po nerazumljivi in prehodni psihozi, morala pa "bo pri prodaji na-daljnega blaga na kredit postopati z vso potrebno opreznostjo. Rud. Rakuša, Maribor: Strojepisje* Dobra strojepisna šola nam je bila silno potrebua. Minuli so časi, ko se je vsakdo smatral za strojepisca, ki je znal po parurni vaji — pa če tudi le z dvema prstoma — v polževem tempu natipkati kaj na pisalnem stroju. Delo stenotipistke je smatrati kot polnovreden poklic, ki zahteva temeljite priprave;. Moderna raziskavanja sp dokazala napornost tega dela, a jiam obenem prožila sredstva, kako se je možno ubraniti fizični in psihični preutrujenosti pri čim večjem in boljšem efektu dnevnega dela. Skratka: strojepisje in vse kar je/z njim v zvezi, smo pričeli racionalizirati. Strokovne šole in tečaji so si pomagali pri nas dosedaj z lastnimi predlogami, ki pa so le prečesto sestavljene na brzo roko. Pa tudi najboljše lastne predloge imajo to slabost, da so le razmnožene in vsebujejo tako — hočeš nočeš — pogreške. Učiteljska tiskarna je .zamašila torej veliko vrzel, ko je izdala »Strojepisje«, ki se po obsegu, oprejni in obliki lahko mirno kosa s sličnimi učbeniki velikih narodov. Sestavitelj učbenika, g. Maksi-mir Rožman, strokovni učitelj v Ljubljani, je izvršil svoje delo z veliko vestnostjo in marljivostjo, vendar mu ne morem prihraniti očitka prenagljenosti. Slovenci smo tako majhen narod, da pač ni misliti na to, da bi bilo poleg Rožmanovega Strojepisja možno izdati še drugo, paralelno delo. Ne poznam sicer naklade knjige, vendar domnevam, da bo minulo precej let, preden bo možna druga izdaja. Utemeljena je torej zahteva, da bodi učbenik res prvovrsten, izrabljajoč dobre strani modernih inozemskih knjig, a obenem upoštevajoč naše posebne razmere. Biti bi morala nekaka sinteza vseh izkušenj, ki so jih pridobili tisti naši učitelji strojepisja, ki so s pazljivostjo sledili razvoju strojepisnega pouka v inozemstvu in skušali tuja izkustva po kritični izbiri uporabljati pri lastnem pouku. Ker' mi pisec knjige žal ni dal prilike, da bi kritično pregledal njegov rokopis — vprašanje je. sploh, da li ga je komu dal — prihajam sedaj post fe-stum. Če je že prepozno za knjigo, ni prepozno za resno diskuzijo. O strojepisju se pri nas sploh še ni razpravljalo. Sedaj pa h knjigi sami! Vzročna zveza stavkov v prvem odstavku uvoda mi je ostala kljub ponovnemu čitanju zagonetna. Naslednja sestavka »Zgodovina« in »Razvoj modernega pisalnega stroja« sta sicer prav poučna, toda nikakor ne »prepotrebna«, * Opombe h knjigi: Makeimdr Rožman, Strojepisje za trgovske in njim sorodne šole kakor tudi za samouke. Ljubljana 1931. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. kakor čitam v priloženi kritiki. Avtor bi ju bolje uvrstil na konec knjige, .kjer jih lahko učenec prečita po mili volji. Ker poznam preveliko vnemo nekaterih učiteljev do nepotrebnega izpraševanja, me kar zona obide, če pomislim, da postane lahko knjiga vzrok vprašanju, kakor: Kako, kdaj in kako je bila izumljena »pisalna kroglja«? dočim bodoča tipkarica umolkne, če bi ji stavil v resnici »prepotrebna« vprašanja, o katerih pa knjiga molči: Kaj je vzrok, če postanejo razdalje med črkami neenakomerne? ali: S čim boste snažili značke in s čim valjar? itd., itd. V knjigi sledi več celostranskih slik pisalnih strojev z imenovanjem posameznih delov, kar nas dovede do izrazoslovja. Priznati je treba, da je opravil gosp. Rožman v tem pogledu veliko delo. Škoda, da ni pridal knjigi abecednega seznama izrazov in sicer slov.-nemške-ga in obratno. Za učenca bi bil sicer tak seznam brezpomemben, toda silno bi olajšal delo našemu trgovcu s pisalnimi stroji, našemu mehaniku in tudi učitelju, ki išče določen izraz. Bodimo odkritosrčni! Radi tuje literature bodo rabili imenovani v.edno dvojezične izraze. Večina terminov ne bo imela ugovora, ker so ali že v rabi, ali pa dovolj lepo označujejo pojem. Posebno sem se razveselil izrazov: predelnik za tabula-tor, motek (nam. tuljava), vrtilo koncem valja, ročka (žal pri Adlerju ne-prikladno), lovka, razdaljnik (vendar je slabo vrstni razstoj), izločilcc (robnika). Nekateri izrazi se mi zde prisiljeni oz. neprimerni. Prav iskreno želim, da se zedinimo na enotne izraze vsaj glede tistih delov pisalnega stroja, ki jih rabi učenec ves čas pouka. G. Rožman rabi za črno tipko izraz presledka, ker povzroča presledke. Po kaki analogiji je možno tvoriti iz presledek presledka, mi je povsem nejasno. Z isto pravico lahko tvorim iz začetek začetka in tujko otoman lahko krstimo na počitka. Predlagam izraz razmaknica. Stik in razmak sta že udomačeni besedi. Križ je z besedo Umschalttaste. Rožman ima pre-stavka in zato stroje z enkratno in dvojno prestavko. V tem je nedoslednost. Če je tipka prestavka, potem ima stroj prestavo. Jaz rabim prenosnica in prenos. Imamo torej možnost prestavka in prestava ali prenosnica in prenos. Če pa hočemo uporabiti že udomačen izraz iz splošnega strojeznanstva, se moramo prav za prav odločiti za pretikalo in pretik. Zatič slabo označuje dejanje, ker pomeni v narodni govorici kakor tudi \ tehnični terminologiji objekt, ki ga vtaknemo v kako odprtino. Jaz imam zapornica. Prožilnik (Wagenauslosehebel) ne gre, ker ne prožimo, temveč kvečjemu sprožimo nekaj. Ker je tudi navor presplošen izraz za Papierauslosehebel, predlagam za oba vzvoda: izklopili vzvod (ker izklopimo voz) in izprežni vzvod (ker izprežemo papir, ki je bil vprežen). Izraz gred moramo črtati v žlebični in v prcdcltiiški gredi. Čeprav ima gred trojen pomen, jo rabimo v tehnični terminologiji le za Welle. Jezdec je preveč po nemškem Reiter. Rabim zapirač, ki pa se mi tudi preveč ne dopade. Če ostane torej jezdec, predlagam tirnica za jezdece in namesto ro-bilnica (ki znači nekaj povsem dragega) tirnica za robnika. Trobje je preveč lokale^ izraz in v slovarju stoji pelo trabje. Dvomim, d,a bi se izraz udomačil. Vilice vendar ni germanizem. Čeprav bi rad imel naš izraz za tujko tastatura, se mi vendar zdi črkovnica opasna. Po pravem je črkovnica vsota vseh zpačk. Kaj pa, če bi bile tipke Urez napisov? Mislim, da bo trsb.u ps.t.a-ti pri tastaturi. Sicer pa jo imamo pri klavirju tudi. Obširno poglavje »Razdelitev pisalnih strojev« bi lahko po mojem mnenju izostalo. Važne so te stvari za mehanika, deloma tudi .za učitelja, tod:i za učenca je vse to preveč zamotano, pa tudi nepotrebno, ker mu itak ne moremo vsega pokazati v strojepisni sobi. Ne uganjajmo nepotrebnega verbalizma. (Konec prihodnjič.) Naročajte tu podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec, carinski posrednik. (Nadaljevanje.) LVII.—LVIII. Odločbi državnega sveta štev. 2022/31 od 12. febr. 1931 in štev. 1739/31 od 12. febr. 1931. Carinarnica je tvrdko G. G. v M. pozvala, da doplača svoti 3056-50 D in 3053-75 D kot premalo plačani carini po dveh pošiljkah kalijevega sulfata za to, ker so uradniki pri carinjenju uporabili minimalno stopnjo carine na osnovi uverenja o poreklu robe, ki je bilo izdano od nepristojne oblasti. Proti plačilnima nalogoma sem se pritožil na ministrstvo ter naglašal: O priliki uvoznega carinjenja sem odnosnim deklaracijam priložil poleg tovarnega lista in fakture tudi uverenja o poreklu robe nemške carinske oblasti v Eisenachu ter sem zahteval, da se na prijavljeni kalijev sulfat kot robo nemškega izvora vporabi naj-višja carinska ugodnost. Carinarnica je uverenji sprejela kot pravilni in kot polnoveljaven dokaz o poreklu robe ter to ocarinila po minimalni tarifi. Ker je torej carinarnica sprejela deklaraciji in-priznala uverenji o poreklu robe za pravilni ter je stranka pravilno vplačala izračunano carino, je za njo prenehala vsaka dalnja odgovornost za doplačilo mogočih razlik v carini, ki bi nastale vsled drugačnega tolmačenja carinskih formalnosti. Deklarant je postopal popolnoma po smislu predpisov. Če bi bila carinarnica podnešeni uverenji o poreklu smatrala za nepravilni, bila je njena dolžnost, da uverenji takoj ospori in ju vrne deklarantu. Ker torej ni postopala po predpisih čl. 37 c. z., je deklarantu onemogočila, po-služiti se pravic, ki mu jih daje zakon. Plačilni nalog carinarnice za doplačilo razlike med maksimalno in minimalno carino je nadalje neutemeljen zaradi tega, ker je roba očito nemškega izvora in deležna vseh ugodnosti trgovinske pogodbe z Nemčijo. Ako bi bila carinarnica deklaraciji takoj vrnila kot nepravilni, bi bila stranka doprinesla novi uverenji ali pa se poslužila pravice iz t. VIII razpisa Cbr. 188/22. Ona bi pa nikakor ne bila robe ocarinila po maksimalni tarifi. Upravni spor, ki je nastal med carinskimi uradniki in revizijskim odsekom glede pojmovanja pravilnosti teh uverenj o poreklu, se ne more in ne sme nanašati na iznos pravilno odmerjenih carin; vsled tega se tudi lastnik blaga ne sme pozivati na odgovor. Z ozirom na zakon o mej narodni konvenciji za uproščevanje car. formalnosti in oziraje se na čl. 13. trgovinske pogodbe naše države z Nem- čijo, kateri predvidevajo vse mogoče olajšave pri formalnostih o priliki sprejemanja uverenj o poreklu robe, in celo za uverenja izstavljena od nepristojne oblasti, smatram postopek carinarnice za deplasiran in ne-osnovan že iz razloga, ker je bila ocarinjena roba v resnici porekla iz Nemčije, kar nesumljivo izhaja iz vseh listin, ki so bile priložene deklaraciji t. j. fakture, voznega lista in uverenj. — Ministrstvo je pritožbi zavrnilo kot neosnovani iz razloga »što uverenja o poreklu robe nisu potvr-djena a niti potpisana od vlasti pro-pisane raspisom Cbr. 1887/1922, jer su uverenja izdata od strane namestnika firme Kaliwerke der Winterschall A. G.« — Ponovivši argumente iz pritožbe sem nastopil tožbo na državni svet ter v njej dalje navajal: a) Pri sprejemanju deklaracij v delo je bila po čl. 37 c. 2. carinarnica dolžna, da pred carinjenjem deklaracijo primerja s priloženimi listinami ter jo v primeru neujemanja, nepopolnosti ali napačnosti, vrne pred-ložitelju. Ker je pa carinarnica sprejela sporni uverenji kakor tudi predlog v deklaraciji za minimalno carinjenje kot pravilne ter po njih oca-rinjenje izvršila brez vsake pripombe, ne more sedaj carinsko oblastvo zahtevati doplačila carine, oziroma odbijati pritožbe proti taki zahtevi, sklicujoč se na razpis Cbr. 188/22 že z ozirom na dejstvo, da je samo carinarnica s svojim nepravilnim postopkom, t. j. sprejetjem odnosnih uverenj in ocarinjenjem blaga deklarantu prepričala, da se ni poslužil pravic, ki mu jih daje čl. 37. c. z. b) Trditev v izpodbijanih rešenjih, da namreč uverenji nista bili izdani od oblasti in institucije pristojnih za izdavanje uverenj o izvoru blaga, ni tudi nikjer osnovana. Nasprotno, ministrski rešenji sami konstatirata, da sta predmetni uverenji bili izdani od nameščenca tvrdke Kaliwerke — torej neposredno po instituciji in tvrdki, ki je robo prodala in dobavila! Isto dejstvo so potrjevali tudi tovorni listi in fakture, priloženi dotičnim deklaracijam. Torej tudi iz tega vidika in z ozirom na zakon o mednarodni konvenciji in na čl. 13. trgovinske pogodbe z Nemčijo ni obstojala nobena sumnja o pravem izvoru blaga iz pogodbene države — Nemčije in se je vsled tega morala za robo vpo-rabiti minimalna carina. Zahteva, da se sedaj naknadno vporabi maksimalna stopnja carine, je dosledno samovoljna in očividno protizakonita: Državni svet je z odločbami štev. 2022/31 in štev. 1739/31 z dne 12. febr. 1931 o tožbah razsodil: »... da je naknada tražena zbog toga što uverenj e o poreklu robe ni j e bilo potvrdjeno, a ni potpisano od vlasti za to odredjene raspisom br. 188/1922. Medjutim, izgubljeno je iz vida da je roba poreklom iz Nemačke i da je ugovorom o trgovini i plovidbi sa tom državom od 6. okt. 1927 regu-lisano pitanje donošenja uverenja o poreklu robe, i to u čl. 13. Prema torne članu neče se, po pravilu, zahtevati uverenje o poreklu robe pri nje-nom uvozu, a predvidjeni su sluča-jevi u kojima carinska vlast može zahtevati to uverenje. Ugovorne odredbe obavezne su za našu državu, pa njihovu primenu ne može sprečiti je-dan raspis. Zbog toga osporena rešenja ima ju se poništiti na osnovu čl. 26. zakona o drž. savetu i upr. sud., s tim da nadležna carinska vlast dopuni po-menuti nedostatak u postupku i izvidi što je propustila, pa da ministar donese drugo rešenje, imajuči u vidu, da je carinarnica primila osporena rešenja kao ispravna i da je na osnovu njih roba ocarinjena po minimalno j stopi, a da nije postupljeno po čl. 37 carinskog zakona. Stoga, a na osnovu čl. 17 Zak. o Drž. sav. i upr. sudovima presudjuje: da se rešenja ponište«. (Dailje prihodnjič.) Kaj vse stori Italija za svojo trgovsko mornarico Ogromne vsote, ki jih italijanska trgovska mornarica dobiva od vlade kot podporo, so nam razvidne iz poročila, ki ga je pravkar priobčil leta 1928 ustanovljeni zavod za pomorski kredit (Istituto di Credito Navale). Ta zavod ima namen, da posreduje v korist italijanske trgovske mornarice pri nabavi kreditov. iPrvi krediti so bili odobreni aprila leta 1930 in od tedaj naprej je bilo podeljenih: družbi Lloyd Sabaudo 150 milijonov lir, Navigazione Generale Italiana 150 milijonov lir, Lloyd Triestino 61 milj. lir, Societa Vene-ziana di Navigazione a vapore 31 milj. lir in družbi Societa Anonima Emanuele Vittorio Parodi 5,250.000 lir. Vsi ti krediti so bili dani na 15 let. Obresti od 1. julija 1930 naprej znašajo 68%, od tega plača država 2-5%, kar znaša 5,945.000 lir. Krediti družbama Lloyd Sabaudo in Navigazione Generale Italiana so bili dani za gradbo dveh velikanov: Rex in Conte di Savoia: Družbi Lloyd Triestino odobreni kredit je bil dan za zgradbo motorne ladje Vittoria, ki plove med Trstom in Egiptom. Vene-ziani je bil odobren kredit za zgradbo treh motornih ladij za ruto Trst — Britanska Indija. Ladjedelnica Emanuelle Vittorio Parodi je uporabila kredit za zgradbo parobroda Bain-sizza. Vse ladjedelnice, ki so prejele kredit, garantirajo za to s hipotekami na njihovih najboljših ladjah in na s temi krediti zgrajenih ladjah. Po podatkih direktorja »Banca d’Italia so znašali ti krediti leta 1930 okroglo 159 milijonov lir, medtem ko je bilo leta 1929 danih 96 milijonov lir. Iz teh številk se pač jasno razvidi, kako važnost polaga Italija na razvoj svoje trgovske mornarice, ki jo podpira s tako izdatnimi zneski vkljub težki gospodarski situaciji. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Maribor. Besedilo: Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, družba z omejeno zavezo v Mariboru. Vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 9. maja se je besedilo firme iz-prenienilo in-ise glasi odslej: »Margo«, mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, družba z omejeno zavezo v Mariboru — »Margo«, Marburger Molke-rei- und 0bstkoii8eirvenjfabrik, Gesell-schaft mit b. H. in Maribor. Okrožno kot trgovsko sodisčc v Mariboru, odd. IV., dne 1. oktobra 1931. Firm. 860/31 — Rg C I 2/98. * Sedež: Slovenjgradec. ‘Besedilo: Rozman & Puncer. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Izbriše se družabnik Puncer Vinko, vpiše pa družabnica Rozanan Marija. Besedilo je: Rozman V. in M. Družbena oblika: javna trgovska družba od 16. avgusta 1931. Družabnika sta: Rozman Vinko in Marija, oba trgovca v Slovenjgradcu. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 17. septembra 1931. Firm. 456/31 — Rg A III 29/3 * Sedež: Turski vrli. Besedilo: Neuman Gvidon, trgovina z vinom, jabolčnikom in žganjem na debelo. Obratni predmet: trgovina z vinom, jabolčnikom in žganjem na debelo. Besedilo firme odslej: Neuman Gvi-