Poitnina platana v gotovini SteV. 1. . - , Ji V ‘ - v V Ljubljani, v Četrtek dne 5. januarja 192, Leto Vil. Glasilo e;-.i delovnega beha a vsak Četrtek popoldne; v elu£a|u prosc-■lka dan popre) - Uredništvo: Ljubljana, Stari kg Zli - Netranklrana pismo se ne sprejemajo Posamezna ilevilka Din l-SO Din 5v, asa tetri lela Din 15'-, za Inozemstvo Din 7*- (metečno) - Cena: ia 1 mesec i pol leta Din 30'-; u - Oglat, po dogovoru Oplaši, reklamacije In naročnina na uprav* Jugoslovanske tiskarne. Ko porloSknl oddelek. Poljanski nasip it 2 - Rokopis« se ne vraCaJo Našim zaupnikom in agitatorjem! Agitacija je za delavsko gibanje to, kar je reklama za trgovca, to se pravi oboje, agitacija in reklama služita v to, da se obrne pozornost ljudi na kako stvar oziroma, da se ti z njo seznanijo. Ih’ vendar ni agitacija v delavskem gibanju nikaka reklama. Agitacija ne služi osebnim koristim kakega posai-meznika, ni nikak trgovski posel, ampak so njeni nagibi popolnoma čisti: ■volja, "pomagati drugim z razjasnjenjem njihovega položaja, usode in pomena organizacije. Agitator v delavskem gibanju je kažipot, in tisti, ki pripravlja pot k splošnemu povzdigu delavstva. To plemenito pojmovanje agitacije pa se je, kakor mnogo drugega, v času (telabilo in ee skAro popolnoma zgubilo. V povojnem času j& bila agitacija mnogim le trgovska reklama in radi tega ivtdi ni mogla imeti trajnega uspeha. Kako vse drugačna pa je bila agitacija v prvih časih našega delavskega gibanja. Pomislimo le na našega dr. Kreka ih one, ki so delali, v organizaciji ob Jugovem čkšu. Naš zaupnik, naš agitator je vse ono za kat je delal, globoko doživljal. Uspehi agitacije imajo svoj izvor v tem, da z vso svojo bitjo delaš ha eno: da vliješ v tvojega sočloveka, tovarša osnovo vsake organizacije, ki je: jVsi za enega, eden za vse!« Prepričujoča sila ni toliko v zgovornosti in nazornem prikazovanju koristi, ki jo ima od organizacije posameznik, ampak v tem, da bodo socialne krivice odpravili le in samo tisti, ki jih morajo prenašati, ki jih čutijo in tudi' le tedkj, ako bodo združeni vsi v enotni dolarski organizaciji. Naš agitator, zaupnik ne sme nikjer videti samega sebe, ne sme delati nič za se, ampak vse za druge. Zvest temu svojemu prepričanju dela in pridobiva naš zaupnik in vsak naš zaveden član pri vsaki priliki, kjerkoli. Casa njemu nikoli ne manjka, da bi vprašal za plačilo, bi se mu zdelo, da je oskrunil svoje delo v službi proletariata. To delo izvira njemu iz pravega krščanskga duha Ijubezni clo bližnjega, ki kot' razbijajoči udarci pada na verige, i' katere je ukleiifeha večina človeštva. Zanj 'je" to deK) (£a njegove brate in sestre v delu in trpljenju. Le taki možje bodo ti^tl, ki bodo naše gibanje naš pokret vodili do zmage, posebno danes, v času, ko je za delavca iiherfovfiti 6e krščanskega to dejanje, So ft&b& za ’javri 1 ■______________________________________ Ali si že kupil knjigo: 'UK 't* irfS »St tunTiJ »Žeiia z zaprtimi očmi«? O izpremembi zakona o zavarovanju . delavcev. ■■’*. V ministrstvu za socialno politiko se dela sedaj na izpremembi zakona o zavarovanju delavcev. V to svtho se je vršilo pri ministru dr. Gosarju že več anket in konferenc, ki so se jih udeležili zastopniki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in drugi merodajni činitelji. Izpremembe bodo stremele za tem, da se ta centralistični zakon omili in da okrožnim Uradom več samostojnosti, kot jim je že bilo dano * zakonom. Da nam bo to izredno koristilo, ni treba poudarjati, saj vemo, kakšne neprilike nam je delal Osredilji urad samo piri gradbi poslopja Okrožnega urada v Ljubljani. v ” Političen pregled. Razmerje med muslimani in demo-Ikfrati ipostajla nekoiliko napeto’ in vile ikaže, da bosta ti dve stranki šli počasi narazen. Odkar Daviaovfč neprestano išče stikov z opozicijo, se muslimani odkrito nagibajo k radikalom. To se je pokazalo tudi te dni v sarajevski oblastni Skupščini, kjer so muslimani nastopili proti demokratom in zia radikale. ‘Ta razkroji demokratske zajednice bo naravno zavzemal vedno širše oblike in bo najbrže privedel do cepitve v demokratski zajednici na demokrate in muslimane, kakor so bili prej. Finančni odbor pridno dela in razpravlja o proračunu. Predelal je že proračune ministrstev za verstvo, za prosveto, za zunanje zadeve in za notranje zadeve. Pri razpravi o zunanji politiki je aunanj minister Marinkovič na kratko obrazložil naš zunanjepolitični položaj in poudarjal, da je naša zunanja politika vseskozi miroljubna. Razmere z 'našimi sosedi so ugodne in dobre. Želimo si čim ožjega zbližanjia' z Nemčijo. ' * ' Ro svetu. Rusija je priljubljena bost, ki jo gloda eVropsko časopisje. Sedaj pijejo, da je v ruški opoziciji nastala nova struja, radikahiejga Kot dosedanja in ki fma vse organizirano ža prevrat in r, tako, da nimajo ha sovjetsko politiko sedaj nobenega vpliva več; ‘ '1 V ItoJiji so stabilizirali valuto in zagotovili liri stalno kritje v zlato. Pravijo pa, da je vse to le lepa zunanjost in da ni nič trdnega. Fašizem je prišel do vrhunca in torej že začel protpadatj. l?no je gotovo,' da je dpživela Italija podj njegovim režimom v zunanji politikj v zadnjem času popoln fiasko. Zato se z vso silo oklepa, kogar le more vsaj malo pridobiti zase. Taka država je Madjarska, kamor pošiljajo Italijana rrtuhici jo in ofrožje.1 Mussolini je proro-koval za leto' 1^28. velike politične iz-prertiembe, med drugim tudi, d{i bo boljševizem v'Rusiji padel, o fašizmu pa ni rekel ničesar. Najibrže se bo z njim zgodilo ehako. " ^ Tudi v Franciji hočejo valuto stabilizirati, vendaf^fkvi "fihihčiiS minister, da za’to fil" čas ugoden:1 Valutno Vpia-šanje dela še vedno V^fem državam velike ' neprilike, med njimi seveda tudi Franciji, ki' veliko 'dolguje Združenim državam. Po vseh evropskih državfch skoraj' je danes' tako, da je država ptav'revna), posamezniki pa bogati. To je'kapitalizem. ' M“ RazjUriaif^ ..Prav^-i Leto VII. =====sss Jugoslovanska strokovna zveza. Iz centrale OBVEZNO ZA VSE SKUPINE. Zaupniki vseh skupin in plačilnic, kakor posamezni člani iz krajev, kjer organizacija JSZ še ne obstoja, naj zberejo 15. t. mi. če le mogoče od vseh delavcev v svojem in sosednih obratih plačilne kuverte, na katerih naj zabeležijo ime in stroko delavca, ter vse skupaj takoj po 15. t. m. odpošljejo kot tiskovino Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljano. Kjer podjetja plačilnih kuvert ne izdajajo, naj se pošlje seznam plač in odtegljajev. Izvršite dobro in točno! Vsem skupinam in plačilnicam. Strokovne skupine in plačiLnice JSZ, ki so prejele nove pristopnice z naročilom, da jih podpišejo točno izpolnjene vsi člani, nujno pozivamo, da nam točno izpolnjene pristopnice pošljejo vsaj do 15. t m., da nam bo mogoče pravočasno, z ozirom na januarske obračune izdelati nov kataster. Članarino za januar naj strokovne skupine pošljejo v smislu navodil okrožnice z novim obračunom tudi do 15. t. m., da se poslovanje JSZ ne bo oviralo. Nove poslovne knjige prejmejo reorganizirane skupine v prihodnjih dneh, do tačas naji vršijo vse vpise kot dosedaj. Ponovno opozarjamo) na sklepe zadnjega občnega zbora, glede nove članarine in obveznosti »Pravice«. Seznam naročnikov in naročnino1 naj se pošilja eno- ali trimesečno upravi »Pravice«, Poljanski nasip, Jug. tiskarna v Ljubljani po položnici »Pravice«, obračune in članarino pa Jug. strok, zvezi po položnicah JSZ. Mariborsko okrožje Maribor. V soboto, dne 31. decembra 1927, se je vršil na Koroški cesti št. 1 zelo dobro obiskan sestanek okrajnih cestarjev, kateri so z veMkim zanimanjem sledili izvajanjem tov. tajnika, ko je poročal o reorganizaciji JSZ in časopisju. Naročilo se je takoj 16 članov na »Pravico«, kar znači lep napredek. Podpisali so tudd nove pristopnice in poravnali članarino. Ker je stari predsednik skupine umrl, se je izvolil novi predsednik v osebi tov. Avgusta Rojka. Po živahni debati se je sestanek zaključil. Vsi navzoči so se razšli z zavestjo, da bodo v prihodnjem letu še bolj agilno sodelovali pri gradnji organizacije. Želimo vsem skupaj srečno in veselo novo leto, prosimo vas pa, ne pozabite na eno: na Pravico. Pridno jo čiitajte in ob vsaki priliki priporočajte svojim to* varišem! Rudarji Hudajama. Novo leto je praznik, ki ga praznuje uradnik in obrtnik, kmet in delavec v tovarni. Samo rudarju ni dano, da bi počival, se vsaj ta dan skromno radoval in malo pozabil svoj vsakdanji križev pot. Prvi dan novega leta bomo obhajali v krogu svojih prijateljev, ker bo ravno na nedeljo, tako smo mislili. A varali smo se. V soboto je prišel razglas: Jutri se dela kot po navadi. TPD pač dela, kar se ji zljubi. Če se ji zdi, reče: jutri ne bomo delali in drugič tudi na praznik in v nedeljo pa tvorno delali. Nič se ne pove delavcu zakaj se ne bo delalo na praznik in drugič zakaj ee bo delalo na praznik ali nedeljo. Če, delavec godrnja, kar je popolnoma razumljivo, ee mu reče: če ti ni prav, dobiš obračun! Kapitalistični mogotci sami sebi grobove kopljejo. Ura obračuna je vsak dan bliže. Neutemeljeno obdavčenje upokojenih rudarjev. Nekatere davčne oblasti: so obdavčile vpokojene rudarje na temelju člena 79-VI finančnega zakona za leto 1927-28., tako da bi morali plačati davek, kot se odmerja za privatne nameščence. Vsi ti predpisi davkov niso v zakonu utemeljeni, ker rudarji ne spadajo v kategorijo kvalificiranih delavcev. Kdor bi izmed vpokojenih rudarjev dobil plačilni nalog za plačilo davkov po skali za privatne nameščence, naj se takoj pritoži proti nezakonitemu predpisu. Kakor nam je znano, je delegacija ministrstva financ že v nekaterih slučajih odredila, da davčne oblasti re-fundirajo že izdane plačilne naloge za predpisani davek rudarskim vpokojen-cem. Tovarniški delavci Jesenice. Dne 31. decembra so se vršile volitve obratnih zaupnikov v tovarni KID. Pri teh volitvah smo od lanskega leta napredovali za 30 glasov in tako pridobili četrtega obratnega zaupnika. Naša skupina na Javorniku pa je napredovala za 19 glasov. Oba uspeha nam dokazujeta, da je naše delo pravilno. Umestno bi bilo, da bi se te volitve vršile že v okvirju novega pravilnika o obratnih zaupnikih. Marksistom pa se je mudilo, ker Jim bržkone ta način volitev ugaja za to, ker se vrše volitve celih pet dni. Pravo sliko naše moči bomo pai imeli šele, ko bomo volili po novem pravilniku, izdanem od ministra dr. Gosarja. Mi smo z uspehom teh volitev lahko zadovoljni, ker smo v glasovih in mandatu napredovali, kar nas more samo navdušiti za novo delo do uveljavljenja krščanskega socializma. ■»jr* »v •• Viničarji Skupinam, katerih zaupniki dobe naročeno število »Pravice«, naj. isto članom razprodajo takoj, ko jo prejmejo. Posamezen izvod stane en dinar in je torej najcenejši časopis. Zaupniki, naj denar hranijo do prve mesečne seje skupine ter potem po položnici pošljejo denar »Upravi Pravice, Jugoslovanska, tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2, Ljubljana. Ako ipa bo uprava; vsakemu dostavila položnice, potem ta naslov odpade in je treba izpolniti le položnico. Denar za vsak mesec se pošilja skupno. Zaupniki! Vse sile zastavimo, da bodo viničarji predvsem čitali svoj list. Bodimo zato agilni, če treba tudi malo usiljivi, samo da priborimo našemu listu dostop v široke mase viničarskega ljudstva. »Pravica* je naš list, katerega smo pričeli in ga vzdržujemo le z lastnimi močmi. Zato vsi na delo za našo »Pravico«. Železničarski vestnik Gena režijskemu premogu. Cena režijskega premoga se je znižala za 12 dinarjev pri toni. Po sedanji ceni stane torej 100 kg premoga v kosih 26.80 dinarja. To znižanje velja od 1. januarja 1928. Veljavnost listnih legitimacij. Ker je še precej delavstva, ki še nimajo legi., timacij za leto 1928. je direkcija z okrožnico št. 156-VI-27 z dne 27. decembra 1087 podaljšala veljavnost starih legitimacij za leto 1927, do 1. februarja 1928, z pridržkom, da velja to po* daljšanje le za proge ljubljanske direkcije. Da »e preprečijo zlorabe, mora osobje pri prejemu novih listnih legitimacij oddatt stare legitimacije. Slike iz teh starih legitimacij naj si delavstvo pridrži. Proti krivičnim davkom. Jugoslovanska strok, zveza v Ljubljani je poslala Generalni direkciji neposrednih davkov v Belgradu dne 31. decembra 1927 pod st. 1540/27 sledečo protestno resolucijo: Iz časopisja in osnutka finančnega zakona za leto 1928/29 smo zaznali, da se namerava obdavčiti plače delavcev in nameščencev v še višji meri nego doslej1. To je povzročila predvsem Generalna direkcija neposrednih davkov, ki je dala vsem davčnim oblastem nalog, da je smatrati za kvalificirane obrtne in trgovske pomočnike, ki so dovršili svojo učno dobo, to je vse obrtne pomočnike in odredila, da se imajo obdavčiti služ- beni prejemki teh delavcev po členu 79 točke VI. finančnega zakona za leto [1927/28. Po tej odredbi bo moralo nad 50% delavcev plačevati osebno dohodninski davek mesto ročnega davka, ki ga je plačevalo doslej^ Osebno dohodninski davek je znatno višji od davka na telesne delavce in je doslej veljal le za zasebne nameščence. Na oba davka, to je na. davek na telesne delavce in na osebno dohodninski davek se bo z novim finančnim, zakonom predpisovalo še z invalidskim in ko-morsfcim davkom, tako, da so obdavčeni prejemki delavcev s 6 do 8%; medtem ko se pobira v splošnem za direktne davke v povprečju le 2.1% narodnega donosa. V nasprotju člena 116 ustave, ki določa, da se morajo pobirati davki po davčni moči in progresivno, se delavske plače pri nas ne obremenjujejo niti sorazmerno, kaj šele po načelu progresivnega obdavčenja z nižjo davčno postavko. Naš neobdavčen eksistenčni minimum v iznosu 6000 Din nima primere v davčni politiki nobene druge države. V Franciji, Avstriji in Italiji znaša neobdavčen eksistenčni minimum poročene osebe nad 11.000 Din, v Angliji pa celo od 30.000 do 60.000 Din. Jugoslovanska strokovna zveza zavrača davčno politiko, ki obdavčuje na eni strani le čiste dobičke pridobitnih slojev, na drugi strani pa obdavčuje brutto dohodke delavcev in nameščencev, ki segajo pod eksistenčni minimum. S tako nesocialno in protizakonito davčno politiko se ubija kupna moč delavstva, veča gospodarska kriza, v širokih masah pa ubija zaupanje v pisane in neizvršene zakone. Vsled tega Jugoslovanska strokovna zveza zahteva: 1. Uvede naj se direktne davke s pravično davčno progresijo. Davčno naj se obremeni v prvi vrsti gospodarsko močni sloji. 2. Zakoniti eksistenčni minimum naj se zviša od dosedanji! 6000 Din na višino ki odgovarja predvojni pariteti neobdavčenega minimuma tako glede valute, kakor glede cen življenskih potrebščin. Pred vojno je znašal na našem področju neobdavčen minimum 1600 K. Če računamo relacijo 1 zl. krone je 13 Din, bi moral znašati eksistenčni minimum z ozirom na predvojnega vsaj 20.000 Din kar je pa za družine v očigled drugim življenskim potrebščinam in visoki stanarini še veliko premalo.« Pozivamo vse organizacije, da odpošljejo na Generalno direkcijo neposrednih davkov v Belgradu podobne protestne resolucije, ki se naj pošljejo na Jug. strok, zvezo. Ali Je res treba? V načrtu finančnega zakona za leto 1928-29 je člen 69., ki določa, da morata vsak prenos lastninskih pravic nepremičnin 50 km od državne meje odobriti vojni in notranji minister. Delavstvo po ogromni večini nima nepremičnega premoženja. Vendar bo ravno mali človek najhuje udarjen, če se ta člen uzakoni. Vrednost industrijskih naprav se s tem členom za precejšen del zmanjša. Kdo bo to trpel? Ali morda samo podjetnik? Vsa znamenja kažejo, da bo naprtil delavstvu to breme, v kakršnikoli obliki bo le mogel. Je pa še nekaj drugega. Kdo bo svojo tovarno izpopolnjeval, kdo jo bo povečaval, ali kdo bo pri nas sploh še hotel delati nove tovarne, ko bo videl, da ima njena vrednost uzdo zgornjega člena na sebi? Nihče, ker bo vsak raje šel drugam v kraje, kjer ta paragraf ne velja. Iz tega pa sledi, da naše obubožano ljudstvo ne bo imelo dela; če ni dela, ni jela. Stare tovarne se ne bodo izpopolnjevale, nove ne gradile, delavstva bo vedno več; zato bodo delavske plače še manjše, brezposelnost še večja kot danes, in mnogo delavcev bo moralo iti za kruhom. To velja predvsem za Slovenijo, ki je najbolj indu-strijelna pokrajina v naši državi in ki je ob državni meji. Ali mora res vse v Belgrad? Ali je res Slovenija samo kolonija v naši državi? Ali je res nujno potrebno, da se slovenska industrija de-montrira? Ali naš revni človek res ne sme imeti doma niti skorjice kruha? Ali bo s tem, da razženemo Slovence po svetu, domovina rešena? Ta vprašanja naj premislijo naši ljudje v Belgradu in naj izpolnijo svoje poslanstvo. Papirnica na Količevem. Kakor imajo industrijci, trgovci, obrtniki svojo zbornico, tako imamo tudi delavci svojo Delavsko zbornico v Ljubljani, v katero »mo volili svoje delavske zastopnike. Njen namen je, da pospešuje naše koristi. Vsako leto tudi izda poročilo o delavskih razmerah v naših obratih. Zelo zanimivi in poučni za nas papimičarje so podatki o delav- skih mezdah v papirniški industriji v letu 1926. Poglejmo te mezde natančneje in primerjajmo z njimi mezde v naši tovarni in marsikaj bomo razumeli ter lahko uvideli, zakaj našo strokovno organizacijo nai odkrit in zahrbten način (preganjajo. Mlinarji, limarji, mešalci, pri kamnih, strežaji filstra so v letu 1926. imeli dnevne mezde od 32.50 do 47 Din; vodje kalandrov, vezalci papirja 38.50 Din; pomočniki kalandrov, vezalke papirja 28 do 34.37 Din; delavci 31.50 do 36 Din; delavke 26.50 do 30 Din; zavijači 34.80 do 40.50 Din; kurjači, pom. kurjači 32.50 do 44.62; mizarji, ključavničarji, kovači, tesarji, zidarji 36 do 50 Din. Vse te zaslužke moramo razumeti kot zaslužek osemurnega delavnika. Primerjajmo naše plače s tenii. Kvečjemu le tisti doseže tak zaslužek, kdor dela nadure. Podjetje jih daje delavcem kot milost, a pri tem dela krivico, ker ne plača nadur 50 odstotkov več kakor bi moralo, na kar opozarjamo Delavsko zbornico. Papirna industrija v Sloveniji dobro dela. Tvrdka I. Bonač sin letno producira 400 vagonov lepenke in 400 vagonov ovojnega papirja. Skupna vrednost imenovanih izdelkov se ceni na 40,800.000 Din. Ko bi mi delavci znali računati, bi lahko ugotovili tudi letni čisti dobiček, ki ga v veliki meri znosimo skupaj mi s svojimi žulji. v in Zato ipa trdno držimo svojo strokovno organizacijo. Le z njeno pomočjo bomo mogli doseči, da lepi dobiček ne bo koristil samo nekaj ljudem ampak nam vsem, ki v podjetju puščamo svoje delo in svoje moči. Na podjetju samem se učimo vztrajnosti za svojo stvar. Leto za letom raste in se širi tovarna vsekakor z delom in trudom podjetnika. Tudi naša organizacija bo rasla in dosegala uspehe le z delom in požrtvovalnostjo njenih članov. Naše vrste očiščene izdajalcev, ki so nam takoj spočetka veliko škodovali. Nič ne de. Bolje da se taki volkovi takoj spo-“ četka pokažejo, da se jih lahko ognemo, da pozneje ne prizadenejo še večje škode. Zavedajmo se, da iz majhnega raste veliko. Odredba o delavskih zaupnikih, ki jo je naš minister dr. Gosar podpisal ravno za božične praznike, bo delavstvu važna opora v boju za svoje pravice. Na delo, k uspehu, vsak po svojih močeh! Filip Uratnik: Naše socialno zavarovanje in niesovi nasprotniki. (Konec.) IV. Tu ne morem reči drugega, kakor ponoviti to, kar sem rekel na 4. skupščini Delavske zbornice za Slovenijo: Z izgovori na gospodarsko krizo pa se ni nastopalo zadnje čase samo proti predlogom, ki majo za cilj zaščito delavstva, temveč se je hotelo s temi argumenti delati celo proti zavarovanju delavcev. Trdilo se je, da je starostno zavarovanje, kakor ga predvideva zakon, vsled gospodarske krize neizvedljivo. Poudarjam, da se nobene vrste delavskega zavarovanja s takimi izgovori ne bi moglo odganjati. Ali naj živi tisti, ki prodaja svojo delovno silo, samo tako dolgo, dokler je sposoben za delo? Ali je mogoče pustiti človeka, da lakote umre, kadar postane bolan, onemogel in star? Če si ne upamo postaviti tega principa, ali naj postavimo princip, da naj dela delavec dokler je zdrav, v mestu in tovarni za plačo, ko postane star naj pa gre v svojo domovinsko občino, navadno v kmečko občino, in se pusti vzdrževati od poljedelskega prebivalstva, ki samo ne živi v izobilju in ga ni dolžno vzdrževati. Če je tako starostna oskrba obrtnega industrijskega delavstva važen problem za to delavstvo, ni nič manj važen problem tudi za kmečko prebivalstvo, na katerega ob neurejenih razmerah bremena starostne oskrbe tako često padajo, med tem ko se jih otresajo obrtna ter industrijska podjetja, ki so jih dolžna nositi. V. Če zavračamo tako z vso odločnostjo tendence, ki gredo za poslabšanjem delavskega zavarovanja, si ne zapiramo oči pred tem, da bi bilo naše socialno zavarovanje lahko še boljše, kakor je. Ni sicer res, da daje naše socialno zavarovanje manj, nego je dajalo pred vojno. Ono daje več. Gola izmišljotina so fantastične pripovedke o višini upravnih stroškov. Res pa je, da so ti upravni stroški nekoliko večji, nego so bili pred vojno. Izdatki, ki jih dajejo za upravo skrajno štedljive in pod najboljšimi pogoji poslujoče Bratovske skladnice, nam kažejo tu na meje mogočega. Pri tem je treba upoštevati, da vrši danes upravni aparat delavskega zavarovanja mnogo, česar pred vojno ni vršil. Naj navedem samo eno. Njegov vzoren statistični oddelek ni važen le za socialno zavarovanje. To delo je širše važnosti in je nekak nadomestek za delo, ki ga pri nas državni statistični uradi ne vrše. Dalje je treba vzeti v obzir, da je bila pri nas pred vojno četrtina blagajn v režiji industrijskih obratov. Upravni stroški teh obratov v predvojni statistiki ne prihajajo prav do izraza. Končno so predvojne bolniške blagajne svoje osobje često tako slabo plačevale, da se ne more iskati na tem vzgledov. A pri vsem tem, — smo tudi mi mnenja, da je treba v našem zavarovanju omejiti nepotreben birokratizem in štediti in štediti. Kdor hoče pri tem pomagati, naj bo dobrodošel, — če nima pri tem drugih namenov. Baje so tudi delavci-zavarovanci sami proti zavarovanju. Morda so res. Morda so res proti njemu, če se dogajajo slučaji, da zdravnik v bolniški blagajni tako zelo drugače postopa, kakor bi postopal v svoji privatni praksi. Taki slučaji se na žalost dogajajo. Morda so, kadar se pritožujejo čez prepočasno in prebirokratsko poslovanje svojih bolniških blagajn. Morda so, ako znaša njih zaslužek komaj 700 Din, kar povzroča, da mislijo le prerado na potrebe dneva in pozabljajo na morda mnogo važnejše in nujnejše potrebe bodočnosti. Kdor pa se na take pritožbe sklicuje in misli, da bi se moralo radi tega bolniško zavarovanje odpraviti ali omejiti, naj vpraša delavce takrat, ko bi se zavarovanje odpravilo, ko bodo v bolezni brez sredstev in bolniške pomoči, ali so res proti zavarovanju. Takrat bo dobil pravi odgovor in bo razumel to, česar morda danes ne razume: Da je potrebna velika mera cinizma zato, da se jemlje večje ali manjše nezadovoljstvo z zavarovanjem za dokaz, da je delavstvo proti socialnemu zavarovanju. So predstavniki delodajalcev, predstavniki industrije in obrti, ki skušajo izrabiti čas gospodarske depresije za to, da bi prevalili skrb za svoje bolne, pohabljene in invalidne delavce raz ramen podjetij, v katerih so ti delavci delali, na rame gospodarskih edinic, kjer ti delavci, ko so bili zdravi, niso delali, edinic, kjer je manj bogastva, a več človečanstva. Ce so taki poizkusi realna gospodarska prizadevanja, — potem rešuje tisti, ki meče sopotnike-brodolomce iz rešilnih čolnov, da bi se v njih sam udobneje vozil, realno brodolomce. Mi smo trdno uverjeni, da je ogromna večina predstavnikov trgovine, obrti in industrije, ter ogromna večina poslo-davcev samih daleč od take mentalitete. Upamo, da si bodo tako zastopanje •svojih interesov interesenti sami prepovedali. Ce bi si pa ne, potem vsaj ne more biti naloga misleče politične javnosti, da bi dajala takim stremljenjem oporo. Anketa za viničarski red v Ljutomeru. Dne 27. decembra 1927, se je v prostorih ljutomerske okrajne posojilnice vršila anketa zastopnikov viničarjev in vinogradnikov, ki je trajala 6 ur. Vinogradnike so zastopali gg. Rajh Jakob, Štampar Vekoslav, Novak Dragotin, Urbančič Jožef, Magdič Ferdo ter Bratuša. Viničarje so zastopali voditelji Strokovne zveze tov. Husjak Ivan, Rozman Peter, Rakuša Peter, Košnik Jožef, Fekonja Franc, Plohl Vincenc in Tomažič Franc. Anketo je otvorif in vodil g. Rajh. Predložena sta bila dva osnutka in sicer: eden od vinogradnikov, drugi pa od viničarjev. Za podlago razpravi se je vzel osnutek, ki ga je predložila Strokovna zveza viničarjev. Razprava je bila ves čas živahna, kritična, a vendar na obeh straneh stvarna ter se je dosegel v vseh spornih točkah popolen sporazum. Poudarjati moramo, da so tudi vinogradniki v svojem predlogu stavili dokaj dobre pogoje za viničarje, katere je bilo treba le še bolj razširiti. Zastopniki vinogradnikov so izrazili začudenje o enotnosti viničarskih zastopnikov, česar niso pričakovali, kar bi pa gotovo ne bilo, ako bi viničarje zastopali socialni demokratje ali demo-kratje ali celo komunisti. Poudariti moramo, da je pripisovati uspeh viničarjev le močni enotni in stvarni strokovni organizaciji viničarjev. Anketa je tudi pokazala, da je mogoče rešiti težka socialna vprašanja za zeleno mizo z delodajalci le takrat, če preveva "vse zastopnike krščansko socialni duh. Gotovo je, da še ni konec pogajanj in borbe viničarjev z vinogradniki. Vendar bo pa služil ljutomerski sporazum za podlago bodočim pogajanjem tudi v drugih okrajih tako, da se bo viničarsko vprašanje vendar le vsaj v glavnih točkah rešilo z oblastno uredbo (viničarskim redom) za viničarje ugodno. To je tudi razumljivo, ker viničarji ne morejo odstopiti od svojih minimalnih zahtev, katere si bodo priborili le z svojo enotno in dosledno izvedeno strokovno organizacijo. Tedenske novice. Posnemanja vredno. Naš rojak tov. Rudolf Kolenc iz Bruay-a (Francija) je poslal upravi > Pravice« 5 novih naročnikov, ki so plačali naročnino po 10 frankov za januar, februar in marec t. 1. Našemu zavednemu rojaku najiskrenejša zahvala za trud in požrtvovalnost, ostalim pa kličemo: Posnemajte! Naši izseljenci v oktobru. Po statistiki Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo meseca oktobra 1927 2050 oseb (1926 1140). Do konca oktobra znaša torej skupno število izseljencev 18.600. Iz Slovenije se je v oktobru izselilo 233 oseb. Največ jih je odšlo v Argentino 1010, v Združene države ameriške 492, Brazilijo 131, Uruguay 118, Chile 117. SDS odpravila dohodnino v »Jutru«. Kakor posnemamo iz časopisov je vlada sklenila odpraviti davek na dohodnino. Ker je opozicija za to namero vlade vedela, je položaj izkoristila dn tudi zahtevala odpravo dohodnine, čeprav bi bila lahko to SDS, ko je bila v vladi, že zdavnaj storila. Sedaj se pa »Jutro« razkorači in pravi, da je odpravo dohodnine velik uspeh opozicije. Za tako pisanje in hvalisanje SDS se nam zdi zelo primeren sledeči primer: Dva lovca gresta na lov za zajcem. Prvi s pravo puško, drugi z leseno. Prvi lovec zajca ustreli, drugi ga pa pobere dn ga potem kot uspeh svojega lova prodaja okoli. Ljudje pravijo, da je tak lovec — lovski tat. Iz resnicoljubnosti. V »Ujedinjenem železničarju« št. 24 beremo v polemiki o Gospodarski poslovalnici, da je mai shodu, ki ga je sklicalo »Udruženje« v Ljubljani sodrug Stanko predlagal: »da se ima pri Teševanju gospodarskega vprašanja pustiti na stran strankarske in politične ozire, kar naj se utrdi v posebni resoluciji in da se zlasti »Prometna zveza« pa tudi ostale organizacije izjavijo k pisanju »Mariborčana«, kjer Žebot to vprašnje izrablja izrecno le v strankarske politične namene.« K temu pripomnimo tole: Tudi mi se strinjamo, da se mora pri reševanju gospodarskih in strokovnih vprašanj izpustiti politično gonjo. Ugotovimo pa, da strankarsko borbo vlačijo v prvi vrsti v strokovne organizacije socijalisti sami. Drugič ugotovimo, kolikor je nam znano, da se je edinole g. poslanec Žebot resno zavzel pri ministru za pravilno rešitev vprašanja Gospodarske poslovalnice. Ako je to on poudarjal v »Mariborčanu« ob času volitev, ni to menda noben greh, ampak je s tem dokazal javnosti, da se v resnici briga tudi dejansko za pravice železničarjev. Da se pa s svojimi deli in uspehi ne bi smel nikjer pohvaliti in o njih pisati, mu tega nikdo ne more zabraniti, najmanj pa eocija-listi krog U. Z. Še nekaj! Kdor bere Ujedinjenega železničarja in druge so-cijaiistične politične liste, ve, da tudi g. Petejan kot socijalistični poslanec ob- javlja svojo intervencije. Kar je g. Pe-tejanu dovoljeno, tudi g. Zebotu ne more biti zabranjeno. Konstatiramo pa lahko, da je še zelo daleč čas, ko si bo g. Petejan stekel toliko zaslug za železničarje, kot si jih je že pridobil g. poslanec Zebot. Smrtna nesreča pri streljanju % mož-narjem. V predmestju Siska Galdovem ob Savi so se slavili božični prazniki nenavadno veselo. V mestu je policija sicer prepovedala streljati z možnarji, zato pa se je tem bolj streljalo v predmestju. Tako je pričel streljati Anton Jug že na sv. večer in je to streljanje nadaljeval tudi na sv. dan in na Štefanovo. Ko je nasul v veliki možnar izredno veliko smodnika, v nadi, da bo »zagrmelo« kot še nikoli, je možnar eksplodiral. Železni drobci so zadeli Juga v glavo in mu jo grozno razmesarili. Jug je že črez nekaj minut izdihnil v velikih bolečinah. Ali imaš fin moderen molitvenik? Ce ga nimaš, naroči Finžgarjevega: Vere mi daj, Gospod! Izšel je letos pri Mohorjevi družbi v Celju. Opozorilo OUZD vsem delodajalcem. G. minister socijalne politike je pod št. 10.683 z dne 6. dec. 1927 izdal na-redbo, s katero je dosedanji mezdni razredi od 1. do 7. s |1|. jan. ,1928 ukinjajo in nadomestijo z novim 1. mezdnim razredom. V ta novi mezdni razred spadajo vsi nameščenci, ki ne sprejemajo Inobene plače ali pa prejemajo manj kot 8 Din dnevno. Po tem novem mezdnem razredu znaša od 1. jan. 1928 dalje celokupni dnevni prispevek za bolezensko zavarovanje 0.36 Din. Delodajalci smejo svojim nameščencem, ki spadajo po svojem zaslužku v ta novi mezdni razred, odtegovati za bolezensko zavarovanje dnevno 0.18 Din, za borzo dela pa Din 002. Za vajence, ki ne prejemajo ndbene plače, mora plačati celotni prispevek delodajalec sam. Potrebne preuvrstitve v nove mezdne razrede bo za že prijavljene osebe izvršil Okrožni urad sam. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Žalosten dogodek v sveti noči. V Šmihel je prišlo k polnočnici več fantov iz Zgome Laknice pri Novem mestu. Pili ®o že pred sv. mašo, na poti proti domu so pa izpili še tri litre žganja. Ko so prišli domov, so se vsled preobilega zavžitega alkohola med seboj sprli in stepli. Mlad fant J. Bohte je med prepirom sunil z nožem tovariša Zupančiča s tako silo v prsa, da mu je prerezal srčno žilo. Zupančič je takoj' padel ter v kratkem umrl vsled notranjega ižkrvavlje-nja. Bohte je bil aretiran. Žrtev neprevidnosti. Pretekli torek se je peljal z vlakom, ki vozi iz Varaždina v Zagreb, 22 let stari Lenard Križ-manič, doma iz vasi Marinci pri Pregradi. Križmanič je stal na stopnicah in se zelo nagibal ven. V tem hipu je vlak privozil do nekega mostu, ki ima na vsakem koncu zid. Križmanič je s tako silo zadel ob zid, da je padel na tla in obležal mrtev. Dve nesreči. Horvat Alojzij, zidar pri stavbeniku v Konjicah, je padel tako nesrečno z odra, da si je zlomil ključnico in eno rebro. — Pišotnik Anton iz Konjiške, star 22 let, je pri podiranju dreves dobil veliko rano ha glavi. Drevo je namreč predčasno padlo nanj. Oba ponesrečenca se nahajata v bolnici. Nov sleparski trik. Okoli cerkovnikov škof jeloških podružniških cerkva sta lazila neznan moški in neznana ženska, ki sta trdila, da ju pošilja škofjeloški župnik nabirat po vseh podružnicah starinske cerkvene predmete. Na ta način sta izvabila od raznih cerkovnikov več cerkvenih starinskih predmetov. Končno je prišla stvar orožnikom na ušesa. Ciganska nadloga na Hrvatskem. Občinsko vodstvo v Netretiču je obvestilo okrajno oblast v Karlovcu, da je ciganska nadloga v tamkajšnji okolici vedno hujša. Cigani kradejo kar jim pride podi roko. Pogosto pa se med seboj tudi stepejo. Ranjence je treba oddati v bolaioo, stroške morajo pa plačevati občine. Samo ena občina je morala plačati za take pretepače že nad 80.000 Din bolniških stroškov. Nesreča. V torek ponoči je povozil polnočni brzovlak na Viču brata Antona Kristana. Pokojni Franc Kristan je bil v splošnem med Vičani priljubljen ter vsled svoje izredne telesne moči znan tudi drugod. Govori se tudi, da ni bil ob času nesreče Kristan pri polni zavesti, ker ga je baje v nedeljo neki Ljubljančan močno poškodoval na glavi. Zadevo bo razčistila sodna komisija. Društvo diplomiranih babic. Čimdalje večje zanimanje je za naše društvo. Stanovske tovarišice v Skoplju, Sarajevu in v Zagrebu nas vabijo na njih sestanke, da slišijo naše težkoče, ves ustroj našega delovanja in da se posvetujemo o vsem potrebnem, da tako v skupnem delovanju dosežemo to, kar je potrebno za dobrobit našega poklica. Že meseca oktobra lanskega leta smo se odbornice pripravile, da bi vsaj dve žrtvovali v prid in korist naših članic, a vsaka ima čas tako odmerjen, da ni bilo mogoče sklepa izvršiti, kljub temu, da smo naš prihod že javile. Sedaj nas kličejo tovarišice iz Skoplja in iz Sarajeva, da se sestanka gotovo udeležimo, pri kateri priliki bi se ustanovil Savez. Zato vas prosi odbor, da tudi one, ki ste že po več let izostale s plačili članarine, isto tudi za nazaj nakažete, da s tem omogočite naše uspešno delovanje. Želja naših tovarišic v Skoplju, Sarajevu in Zagrebu naj nam bo v spodbudo. One so svoje društvo ustanovile šele pred nekajl meseci, a vendar se vidi, da se svoje naloge zavedajo, vse so organizirane in se ne strašijo stroškov, ne dela za dosego boljše bodočnosti. Zato bodi tudi naša skrb za skupno delovanje. Obenem se zahvaljujemo vsem onim članicam, ki so poslale božična in novoletna voščila. — Odbor. Krekova mladina. Krekova mladina in Mohorjeva družba. Krek je Mohorjevo družbo visoko cenil. Že kot bogoslovec je pisal zanjo in pozneje leta in leta. Kakor čujemo, namerava župnija Selca nad Škofjo Loko letos na prav izviren način počastiti spomin svojega velikega rojaka: hoče ga počastiti kot pisatelja in prijatelja Mohorjeve družbe s tem, da se bo potrudila prav posebno dvigniti število Mohorjanov v fari. Tako bo razveselila njega, ki je želel, da bi bil slovenski narod med najbolj izobraženimi na svetu. Krekova mladina, ti nosiš njegovo ime — kaj boš ti storila za svojega vzornika? Krek je bil vnet širitelj dobrega tiska. Smatrajh te torej ;• > Trbovce. Dne 30. decembra so sklicali pri nas soeialni demokrati javen shod, katerega namen je bil protest proti davku na duševne in ročne delavce. Na shodu je poročal g. Kotpač iz Ljubljane. Prav na kratko je govornik omenil te nameravane davščine. Takoj nato se je s svojim neokusnim govorom lotil ministra soc. politike dr. Gosarja, da on vsem tem davkom ne predpisuje nikake pažnje in da se za delavstvo prav iniič ne aavzame. Na'zelo neokusen način si je seveda gospod Kopač privoščil tudi SLS, češ da ona sedi v vladi za svoje lastne strankarske interese. Končno se je lotil tudi proračuna ljubljanske oblastne skupščine, posebno davka na opojne pijače, češ da je delavcu 'alkohol polovična hrana. Popolnoma nerazumljivo nam je počenjanje teh socialističnih generalov, ko bi vendar morali vedeti, da s takim nastopom delavstvu samo škodujejo. Demagogije mora biti enkrat konec in kdor se je ne mere otresti, naj gre v pokoj. Naš čas zahteva objektivnih in nepristranskih ljudi. ;i Prevalje. Dne 31. decembra je umrl rudar-upokojenec Anton Pogačnik v starosti 57 let. Pokojni je bil eden prvih pokretašev krščanskih socialistov na Prevaljah. Vztrajal je možato in neustrašeno v naših vrstah. Socialdemo-kratični teror ga ni plašil. Prj delu je svojčas moral prebiti mnogo neprilik in zapostavljanja od strani sodelavcev-pri-padnikov nasprotne organfeacf je. nBil je delavec trpin celo življenje. S skromno pokojnino* ki jo je dobival,' se‘ni mogel preživljati/ Organizacija tam je stala vedno bb strani’Naj počiva v miru! Cerkev se je zrušila med službo božjo. V cerkvi v Barri v Italiji se je porušil med jutranjo mašo iz doslej nepojasnjenih vzrokov — najbrže vsled neurja, ki je besnelo zadnje dni nad krajem — del stropa. Izpod ruševin so potegnili truplo devetletne deklice. Pet drugih oseb med njimi neka redovnica, je bilo težko poškodovanih. Prvi evharistični kongres v Afriki. Leta 1930. se bo vršil v Afriki prvi ^evharistični kongres in sicer na mestu nekdanje Kartage nedaleč od Tunisa. Najstarejši avto na svetu ima župnik Davois v vasi Belloy Saint Leonard, ki je bil leta 1891. tako bogat, da si ga je omislil. Avto je marke Pannhard, ima eno 'konjsko silo in je stal takrat 1800 frankov. ŽUpmk ga ima tako rad, da ga ne zamenja,1 ampak ga venomer popravlja, da mu še danes služi. Kolesa so železna in je ves avto bolj podoben stari košari. Župnik pa pravi, da je zanj zadosti dober in ga bo gotovo preživel. Velika brezposelnost v Nemčiji. Od 30. novembra do 15. decembra so v Nemčiji našteli 1,000.000 brezposelnih, ki dobivaj« podporo. Narastek znaša 250.000 ali 33.3 odstotka. Za kratek {as. Brihten. Stric pride na obisk in razdeli otrokom sladkorčke takole: > Jožek, koliko si star?« »Dvanajst let!« »Tu imaš 12 sladkorčkov. »Koliko ti, Janezek?« »Osem let!« »Tu imaš osem sladkorčkov!« itd. Mali štiriletni Tonček je vestno pazil na to padanje starosti. Ko mu stric zastavi vprašanje koliko let je star, se odreže: »Petdeset!« * Umetnik. Sodnik: »Zakaj ste svojemu Sosedu ukradli gosli? Ali sploh znate igrati?« —‘ »Ne, pač pa ttidi bn ne zna igrati, zato sčm mu jih Vzčl.« ♦ Ubogi angeli. »Včeraj sem videl vaše hčere, res, pravi angeli.«)— »Oh, kaj pomaga, ko jih pa noben vrag ne mara.« ■> ' i jut *■ .n >-.! »■* O Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1X51r Din, za 100 lir 299 dinarjev, za 1 dolar 56.50 Din, za 100' francoskih frahkov 223 Dih, za 100 češkoslovaških kron 167.75 Din, za 100 šilingov 800 Din. ! ' * NAJCENEJSE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3 PODRUŽNICI: TRG TABOR ST. 4 BORŠTNIKOV TRG ST. 4. >!•; Usnjarska in ttvljarsha zadruga r uu l Irtiču Izdeluje vsakovrstne ovčje in kozje kože, kakor tudi. barvano usnje za površnike Postrežba točna. /'it V (I h I ' !-% -»Ti, Cene solidne. V tili-l i-| l.rtti fir!BJT»atr KrfasfOtT mer rr j lovttt ej »a >•.. j i;, at oj itejpi ab ,fti>07svocr i p m 00V m ^ irf»j \. x Nr r.j ,' x0' vsem aanom I. delavshega Konzumnega društva v Ljubljani in njegovih podružnic LETO! srotl zadružni prodalalnl. pa se * Lh J >j 3*!tl V J' i : iftBVOVi., ; i Vi Vsak dan nat loko vsako malenkost kol tudi večie nakupe umi Ho koiicčni leta 1928 veselil velike dividende. r, . ... , . .. t «31 h HI .M 3? Hfc'"- ODBOR. ■ilil 1 i ...'ul.... n L‘I L' Slavko Savinšek: it--.)', V.\>1* PBi:ca. olrok bolesti. I M tKMl KJiy[!iwit;i | t*R ,JUMUV v ftUfl W n>| ({Ua novi prihajali mednje. Kajti pri nas je že tako, da je Bog najrevnejše najbolj oblagodaril z otroškim blagoslovom, ker je drugo vse bogatinom razdal. , Ljubi Bog je ukrenil tako, da eni dobe vse dobro na tem svetu, na onem pa vse hudo, drugi pa narobe. In med te druge je prištel tudi slovenskega delavca, ki mu je dal krepkih mišic in trde kletve, a vanj položil srce iz voska. Bog ve, da je srce več od telesa. Zato je slovenskim bogatinom dal napuha, da ni v njihovih telesih prostora za srce. Vsakemu svojje tukaj, a zopet vsakemu svoje tam na drugem svetu. Od vseh pa si Gospod najbolj zapomni take, ki glasno govore: Zahvaljen Bog* da nisem kakor cestninar... Ti zadnji bodo na drugem svetu strašno izpregledali iz slepote! Ko je pri Ravniku zajokalo tretje dete, mali Cirilček, je .Milica mogla že sama zlesti po stopnicah in po veži na dvorišče med otročad. Ko je bil rojen Metodek, se je Milica že mamo igrala s punčko in ko je dobra gospa prinesla Anko, se je .Milica že zlasala z manjšimi dečaki za jabolko, ki so ji je hoteli izpletL Ko je bil Ravnikoma rojen šesti otrok, Cilka, je šla Milica prvo leto v šolo. Bil jje pa tudi zadnji i čas, da sta-se dva čez dan umaknila vsaj za par ur iz-stanovanja, kajti dve mali sobi sta postali čudno tesni za številno družino. Saj je moral oče Ravnik zvečer, ko je prišel od dela truden domov, paziti, da ni pohodil koga najmanjših treh, ki so kobacali po tleh. Mirko je moral zibati, na dvorišču paziti na male; zdaj so še Mili«0 mati vpregli k vozičku, kadar je bila G.ilka le preveč sitna in nikakor ni i hotela utehniti. Milici'pa je bilo posebno težko to opravilo.1 Kot živo srebro in mlada voda razigrana int vedno živahna nikakor ni mogla doumeti, da je treba voziček mirno prepeljavati semtertja in drobiti predse: aja, tuta. ' Tako ji kmalu ni bilo treba več punčike, ker so ji mati dali živo dete v varstvo. Mala'brata in-i mali sestrici so imeli Milico silno'radi, ker jim je t vedno kaj novega pripovedovala, vedno se znala ž njimi igrati vse mogoče. Le Mirku je bila nekako na'potu. Morda valed tega, ker je nosila iz šole .nn ffijgpp o, da U teh vprašajev ne bilo v slovnici iivljeiijd — '«i mi iiekot pisal “ ampak", da ftf poznali te piko in Se klicaj! 0, pa je vpra-šdnj toliko, toliko, da se človeku zvrti, če pomisli ndrlje!uŠiehi' otftaiaj še kopiti na v pr a Saj v iivljenju iti kotnaj čhegare&š, ie ješto drugih, tukaj. Ahf iiv-ljenfe"btilt!' M'0rai, morai" živeli}'1 čeprav nečeš, te vfnditr lipi' z i)so šilo'Mččejo nazaj,' in dan na dan hrepeniš: jutri, jutri... Srce upa. Tfi ko bo ie konec vsega, bo upalo Se vedno, še močneje upalo in še na koncu bodo11 ustnice dfRtele: jutri, jutri... 0 upanje, upanje, ti ctafeš življenje iivljenju! Ah, moj dragi, pa tipajvd'Upajv^':d^‘ Ukma bo laŽ]S!... ' . ■ ‘ (ti pisma mta&e deklice dragemu.) Prvo poglavje. •Vi; t. ■ . Milica so ji dali pri krstu ime. Mati so hoteli, da se imenuje prva hčerka bolj gosposko. In oče, trudni od1 celodnevnega dela v tovarni, so samo z glavo pritrdili kot vedno, čeprav jim je v srcu vrelo drugo ime. Pa je že moralo tako biti,' da je veljala vedno bolj materina beseda. Tudi pri prvorojencu, ki so1 ga' za Mirkota krstili, je materina obveljala. Čemu bi se ujedal z njo, si je mislil delavec Ravnik, samo da imam mirt Saj je itak skrbi in sitnosti drugih dovolj,'bolj potrebnih in bolj koristnih.' ‘-'Ravnika sta bila poročena zdaj tri leta. Ves čas sta stanovala v Veliki predmestni hiši; kjer je žiVfelo čez deset strank'in je vsaka družina štela n&jinanj po šest otrok.-Veliko dvorišče je bil edini košček sveta, kjer si nad aeboj ugledal milo nebo, Se t»rni zvabilo Ven iz1 hišnih vrat>-kjer se je četrt ure za* predmestjem razprostirala prostrana ravnina. Tu na tem dvOrišču se je ves dan prekopicevalo čez petcteSet otrok, drlo se, podilo, jokalo, pelo, se ‘lasalo in zOpet ebjemalo. In vedno so že- ■ ».• .. i. ..... J o. elrn . ... t, izredno dobra spričevala, dočim je bil brat med najslabšimi učenci. Okušal je vsled tega toarsikdaj šibo in druge podobne sladkosti, dočim je jMilicd doletelo kaj takega kvečjeniu vsled vedne živahnosti ali pa po tožbi Mirkovi. Udarila je mama, oče nikoli ne. Bil je Ravnik tih in je malo govoril. Tudi z otroci se ni znal prav ukvarjati, še ra trenutek pestovanja je bil preneroden. Edino Milico je večkrat mimogrede policil pobožal,'ali ji prinesel kako pomarančo. In je bolje delo Milici to nemo ljubko* vanje, ko vse mamine pohvale. Nikdat* ni! bil« ugnana; samo če je'videla na očetovem obrazu skrb, ali če jo je zadel ostrejši pogled'njegov, je utihnila in se umaknila kam v kak kot. ' ' r >’* Še se je pomnožila Ravnikova družina za dva: za Tončka in Branka, ki pa je kmalu po rojstvu umrl za pljučnico. Tesneje, je postalo v ozkih so* bicah. Mati so koma}, komaj zmagovali; ni čuda, če so bili sitni in nadložni, da so se jih otroci izogibali, kjer se je dalo. Ravnika, ki je štel zdaj petinštirideset let, so skrbi za številno družino upognile in lasje' so mu osiveli, da sam ni vedel, kdaj. Delal je čez ure za tri', za štiri, pa je še večkrat glad pogledoval iz praznih'predalov črvive omare: Kljub vsemu so otroci rastli in se krepili ter je posebno Milica cvetela ko roža. Vitka in lepo ; zrastla je bila ko vrbova mladika, bela polt obraza je čudovito svetila izza črnih gostih las, ustnice so ji bile rožno popje in oči dvoje temnih jezer. Kadar se je zazrla V očeta in mu v njegovo skrb porekla, vedno živahna, dOlfroVolJirt) beseSoV se^o&itii' posvetilo v očeh in rad ji.je šel. tedaj z žuljevo dlanjo čez obraz in oči, rarf jo pogladil-!po lepih'ftisfelh. V šoli je bila Vedno Milica, najboljša in učiteljica^ je kajkrat rekla očetu, naj jo dado dalje v šolo, zdaj ko bo dokončala ljudsko. Tako se je zgodilo, da je omenil Ravnik ženi nekega poletja zvečer: »Ti, Ana, kaj bo z Milico?« »Kaj če 'biti?> V šolo jo- bomo dali naprej.« »Prav. Jaz mislim tudi,« “ < t- In čez čas: " - • »Učiteljica misli, da na učiteljišče.« ' Za >Ju6orikroaoabo tl*k«roo<: K. C e 6. /Im I n,li &*>'!*»» t Iadajatolj: Dr. Andrej Oobar. Urednik: Srečko 2 n m er. /