Poštnina plačana » gotovini. LETO V. LJUBLJANA, 18. DECENI3RA 1927 ŠTEV. 51 KAROČHIMA ZA jvcoila-VIIO ČETRTLETNO DIN 15" CELOLETNO- DIN- 6o/Z A-INOZEMSTVO 1E DODATI »oItNino/oclaji DO CENIKV/ DOJAMEZNA Itevilka-PO DIN l'50, POŠT. (EK. R»t 13.188 A /Ax VAEDNliTVO-IN-VPRAVA VVClTELJJKI-TlSKARNl/ ROKOPlil-SE NE VRA-%A)0/AN0NIMNI-D0-, Pljl - SE • NE • PRIOBCV - k lElO/POiTNINAPLA-^ XANA V-GOTOVINI TELETOM STEV. MM. Latinski blok. Naša napoved se je uresničila. ' Italijanski bojni krik, ki se je razle-! gal po celem svetu proti Franciji in Jugoslaviji v poslednjem času. je utihnil in g. Mussolini je zaigral sladko melodijo na čast latinski sestri Franciji. Kar naenkrat se je spomnil tega krvnega sorodstva un zagotavlja ves svet, da med Francijo in Italijo ne more priti do resnega spora ali celo oboroženega konflikta, ker oba naroda veže mnogo' močnejša vez kot vse diplomatske pogodbe (celo albansko-italijanska), t. j. sorodna kri dveh bratskih narodov. Da so sprejeli Mussolinijevi molojci to izjavo, svojega vrhovnega šefa gotovo z velikim veseljem, ker jim vojna s Francijo že od vsega po-četka, ko je pričela ta nevarnost vstajati na obzorju mi dišala iz razumljivih razlogov, ker predobro poznajo francoske bajonete, ki so jim rezali hrbte ob Piavi — je več ko gotovo. Zunanji svet pa je spričo te najnovejše Mussolinijeve geste znova spoznal neresnost italijanske politike in moralno degeneriranost (italijanskega naroda. _ Gospod Mussolini zahteva latinski blok v imenu civilizacije- kateri grozi nevarnost od strani barbarov. Da je pri tej izjavi bil obrnjen proti Balkanu, o tem ne dvomimo prav nič. Spričo zadnjih izjav Chamberlaina je prišel fašistovski diplomatski krog do prepričanja, da stremi Anglija danes v prvi vrsti za tem, da živi s svojo sosedo Francijo v najboljših odnošajih, ker ji pri njenih zUnanje političnih akcijah, ki ogrožajo z vsakim dnem bolj interese angleškega imperija naklonjenost Francije mnogo več koristi in njena nenaklonjenost več škoduje kot italijansko zavezništvo ali njeno sovražno stališče. Angleški kaplital pa si je osvojil v Italiji tudi tako močno pozicijo, da Anglija mirno lahko riskira diplomatsko gesto, ki italijanskim interesom ni prijetna, ne da bi pričakovala od Italije energičen protjsunek. Poleg tega je pričela Anglija uvideiiati, da italijanska ekspanzivnost na Balkanu neti neprestano' nov požar, za katerega Anglija ne more in noče prevzeti ni-kake odgovornosti. Značaj fasistoVske diplomacije nam je dal v preteklosti premnogo dokazov, da bi upali na popolen pre-ustroj taktike v bodočnosti. Gotovo moramo videti v najnovejši Mussolinijevi! himni o latinskem pobratimstvu in panlatinskem bloku ost proti dosedanji zaščitnici — Angliji. Iz že navedemh razlogov pa smo uverje-ni, da tudi ta ost ne bo preostra, ker italijanska industrija ni toliko močna, da bi z lastnim kapitalom kovala dovolj močno jeklo. Vsled tega smemo trdno pričakovati, Ida nastopi za Italijansko zunanjo politiki, doba, ko bodo fašistovski diplomati prisiljeni v svojih gostobesednih izjavah napraviti precej dolgo pavzo. LISTEK. DR. R. A. REISS: KAJ SE ŠE VSE VIDI NA ULICI. Ponovno sem imel priliko določiti »moralno temperaturo« naroda, posebno beogradske tnladeži. Prvo kar mi je padlo v oči je bila fotografija neokusno napravljenega mladeniča. ki je nosila ponosen nadpis: »X. kralj beogradskega charlestona«. V moji mladosti bi bil oni, ki bi prišel na idejo takega reklamiranja tako zasmehovan in izžvižgan, da bi takoj umaknil svojo sliko iz izložbe. V moji dobi je znala biti mladina iskreno vieseia in je znala ceniti umetnost, po njerii pravi vrednosti. Mi smo igro smatrali kot razvedrilo po delu, ne pa kot živl'jenski cilj in poklic. Mnenja srno bili, da mora cilj in poklic koristiti skupnosti. Poklic mora nekaj ustvarjati, proizvajati. Igra kot ples in slično ne ustvar- „Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!“ RAZUMNA MTCA I Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo! Da jim pa ta ne bo posebno ljuba, je razumljivo. Italijanske notranjepolitične prilike so slej ko prej iste in g. Mussolini, dasi vajen v svojih načrtih gigantskih skokov, bo moral iskatii novih virov za nasitenje italijanskega naroda, ki stavi na njega vse upanje, da ga obvaruje katastrofe. Doba fašistovskega vladanja v Italiji je ustvarila na gospodarskem in političnem polju stanje, ki je za Italjjo vse prej kot ugodno, ker je preračunano le na ekspanzivnost preko meja, na škod d svojlih sosed. Čim bo izročena Italija priliki, ko bo morala zgolj iz lastnih virov črpati žiivljenske pogoje za svoj obstoj, mora nastati pokret. ki ga tudi najzvestejši fašistovski bajoneti ne bodo mogli zaustaviti. Povrniti vse tisoče miličnikov, ki postopajo v fašistovski uniformi ter prejemajo visoke plače za svoje brezdelje k ustvarjajočemu delu, je problem- ki najbolj mori fašistovske voditelje. Tako je tvorba močnega bloka držav, ki so se odlojčile napraviti konec večnim italijanskim grožnjam, napravila tudi- v Italiji močan odmev in zna postati fašistovski stranki mrtvaški zvon. Tega se zaveda g. Mussolini in zato napenja vse sile, da vzdrži svojo borbeno pozicijo. Vsled tega je ugriznil tudi v najbolj kislo jabolko, pričel je dvoriti Franciji ter sanja o nalogah, ki jih imata izvršiti ramo oh rami obe državi, v obliki latinskega bloka. A. R. RFJSS — B. Z.: Prvi december. BBiH Članek je napisal v v Jugoslaviji« naš znani prijatelj prof. Reiss in ga prinašamo kot dokaz, kako občutijo praznik uje-dinjenja oni, ki so preživeli vso Kalvarijo našega naroda. Prvega decembra se je devetič proslavljal oni nepozabni dan, ko so se v Beogradu v hiši Krsmanoviča, v kateri je danes bioskop in restavracija, sestali delegati jugoslovanskih krajev in sklenili ujedinjenje zemlje. S tem aktom se je uresničil san prednikov; ti> je bila krona vsem naporom, ki so bili plačani za ceno svobode in mnogih življenj iskrenih patriotov; to je bil pravi rezultat žrtev vseh onih, ki sa pogrnili r.a Jadranu. Ceru, Rudniku in Kolubari, po strašnih brdih Albanije, na Kajmakčalanu in Dobrem polju. Da, glasno je treba proslaviti spomin na ujedinjenje, ker to zaslužijo oni, ki počivajd po'eg Mačve in Donave; v hladnih brdih Albanije in po pustih planinah Južne Srbije in oni. ki so ostali kot mrtva straža večno modrega morja — oni, ki so ustvarili Jugoslavijo. Nikak upor proti tiranu, močnemu in silnemu ne bi pomagal, da jih niso ti naši padli oslabili in potem uničili. Že radi lojalnosti napratn mrtvim moramo to priznati. Ti heroji so se žrtvovali iri pokazali onim. ki so ostali in ki so svobodni, kako je treba polagati račun za Svete Dolgove. Za časa velike borbe je bila njihova edina misel: ujedinjenje in svobodna domovina in narod. To je perspektiva veličastnega rezultata, ki jim jte dala poleta, da so prelili svojo kri z vero in zadovoljstvom. Vedeli s;,, da uresničenje velikih idealov zahteva velikih žrtev. Ko so za vedno zaprli svoje oči, so prosili one. ki so ostali, naj se ujedinijo, da ostanejo združeni v ljubezni in da svoje moči uporabijo za delo za ves narod in ne za osebne koristi. Prosili so jih. naj z zadovoljstvom pristanejo na materijalne žrtve. ako bratsko ujedinjenje to zahteva. V vedrih nočeh, polnih mesečine, vse te krvave sence vstajajo iz svojih grobov iti gledajo na Beograd. Zagreb in Ljubljano — na delo, kateremu so oni postavili soliden temelj — da vidijo, da li nadaljujejo njihovo delo oni, ki so ostali svobodni, živi.' Na žalost jim ono, kar vidijo ne da miru v grobovih. Namesto, 'da bi združeni delali1 za dobro svojega »roda- se borijo v velikih sporih za osebne intetese. Partijska politika je prinesla korupciji/ in vse ono, kar tišči našo zemljo. Večina onih. ki upravljajo to ja, ne proizvaja ničesar, temveč bas nasprotno tedaj, ko, se neprestano igra. celo utruja. Malo dalje grem in vidim gomilo ljudi okrog neke kinfcmanjgrafske izložbe. Devojke se prerivajo, raz-govarjajo in gestikulirajo. V izložbi kinematografa so se nahajale slike neke devojke s čelne strani, s profila itd., mladež pa je njih pasla svojo radovednost. Pod slikami pa je bil napis »Miss Yougoslavia«. Slike so namreč predstavljale devojko, ki je bila od jjosebne komisije izbrana, da gre v Ameriko in se predstavi filmskim družbam kot kandidatinja za »filmsko zvezdo«. Jadrii moji drugi iz svetovne vojne so poginili samo zato, da se sedaj našminkana in olepšana dama predstavi tistim Amerikancem, ki so se v času svetovne -nesreče proglasili za »čiste idealiste«, kot najlepša Jugoslovenka. Če bo dovolj talentirana jo bomo' mogoče še videli na amerikanskih filmih »najbolj- zemljo, se ne spominja na dolžnosti, ki jim jih nalagajo zemlja in narod in katere imajo do svojega naroda in do svoje ujedinjene ‘domovine. Sveti grobovi so pozabljeni in oni, ki so izšli iz klanja živi, so" vrženi na ulico. Mladež, ki ima pred očmi take primere, je postala frivolna, sebična in slaba. Mnogokrat jih pri delu ne vodi svetla zvezda — Domovina — temveč nizki egoizem. Ali bo to vedno ostalo tako? Ali naj patrioti, ki so se borili in slučajni, živi izšli iz borbe, umirajo, videč rezultate s katerimi so se končali njihovi velikanski napori? Ne! Srbski narod in njegovi jugoslovenski bratje so premočni, da bi pustili, da se to nadaljuje. Srbski narod je z albanskim odstopanjem napravil podvig, katerega more izvršiti le narod poln moči. On in njegovi bratje so' namenjeni slavni bodočnosti. Jugoslovenski narod, izmučen po dolgih vojnah še spi in ga je. treba zbuditi in na vas je naloga, da ga prebudite, jugoslovenska omla-dina, ki ste bodočnost naroda. Pokažite- da v vas še živi duh Kraljeviča Marka, Čara Dušana, Mišiča in Babunskega, Tiho idite in zbudite vaše drugove. ki so uspavani, s si-renskimi zvoki sedanjosti. Ne gle-dajte izven svojih mej, temveč vzemite za primer ono, kar je lepo, in-teresirajte se ost,'bito za to, kar se vaši zemlji dogaja. Država, ki hoče zapovedovati, mora biti jaka, a ona država, ki je razorana s partijskimi strastmi, ni jaka. Napravite vašo domovino močno in tako, kot so jo šili na svetu« z rdeče pobarvanimi ustnicami in črnimi kolobarji okrog oči. Igrala bo idiotske komedije, glu-pe drame, katerih središče je v razklenili salonih, finih restavracijah, luksuznih avtomobilih. Lotila se bo vsega, kar predstavlja zadovoljstvo iti brezdelje in se roga delu. Kot mnoge druge take zvezde »moderne dobe«, bi. tudi ta »Miss Yougo-slavia« razvnemala omladino svojega naroda, ki je baš sedaj najbolj potrebna, da jo kdo izvleče iz; te mlačnosti. v katero se bolj in bolj pogreza. Blagor njim. ki so se borili za Veliko Delo in ki niso primorani gledati to, kar se godi v naši zemlji! Ustavil sem se pred novim kioskom za časopise, v katerih se dobijo tudi časopisi iz Berlina, Budimpešte in ki jih oskrbujejo povečini Rusi. Oiej, glej nova domača ilustracija. Ta nas bo mogoče malo odvrnila od onega, kar nam predstavljajo bivši neprijatelji. Mnogo stvari je v tej »emlji, katere so lepe in jih svet ne pozna, ki pa so vsekakor vredne, da jih objavijo čas;.1-pisi, katerih uredniki bi imeli v tem lahek posel. Ilustracije bodo mogoče nekoliko slabejše izvedene kot one iz inozemstva, vendar pa bo vsebina nadomestila vse te nedo-statke. Vzamem snopič in prelistavam. Toda kakšno razočaranje! Noge in namazana lica žena iz Bostona, New-York. Singapura itd., sirke mode, v katerih sc oni, kar se je nekdaj nazivalo sukna, dviga nad koleni, potem neka kinematografska zvezda, plesalka iz Rusije, ki se zvija v plesnih gibih, popolnoma v kotu pa se sramežljivo skrivajo kake tri slike iz nacionalnih prireditev in dogodkov. Evo to se nudi svetu in on sprejema, ker akti bi odklanjal, trgovci ne bi prodajali. Ali smo res prišli že do sem s to našo toliko hvaljeno namišljeno kulturo? Ali smo »inteligenca« take stvari nuditi naši publiki in mladini. Pa vendar, saj je to doba nemoža-tosti in ženskih nog, katere so si nekateri listi že itak usvojili kot svoj emblem. To pa nikakor ni dostojno naroda, ki je izvršil že tako vzvišena dela. Omladina mora tu reagirati. ker stari so pozabili na svojo dolžnost. Še je čas, treba .te le hitro delati, da ne bo prepozno! Nacionalisti! KOLEDAR jugoslovanskih nacionalistov ie dotiskan in pričnemo z razpečavanjem prihodnji teden. Poživljamo vse brate, da takoj zahtevajo pošiljatev. Cena komadu znaša 10 Din. Naj ne bo nacionalista, ki bi ne posedovat naš koledar. Naročila sprejema uprava »Orjune«. Poravnajte naročnino! Stran 2. »'O R J U N A« Stev. 51. je najnoderaejše irejena ter iirršaje tu tfsharaišlM dela od nijprlpr*-»tejšeg* d« najmodernejšega. >• Tiska šoltke, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali peebarvnem tiskn — BroSnre v malih in tudi največjih nakladah, časopise, revije, mlad. liste. ital* kataloga teolko? Ii . Lastna Ivomlta ialsii mikat. s svojo krvjo ustvarili heroji iz let 1912,—1918. in vaša deviza naj bo: Za narod vse. Domovina pred vsern! Tedaj bodo vse sence tam lahko mirno počivale, ker bo delo, kate- remu so postavile osnove, končano. Veličastni solnčni žarki bfldo pozla-r tili njihove humke, sivi orli pa bodo v modrih višinah čuvali nad njihovo tišino. p poDorm ine. V rokah imamo ponudbi, tvrdke lg. Kleinmayr 6: Bamberg d. z o. z. Ljubljana, za nakup sledeče knjige: »Koloidchemiie der Starke von Profesor Dr. Samec, Vorstand des Che-mischen Institutes der Universitat in Laibach. Vsa čast gospodu profesorju dr. Samcu, ki smo z njim istega mnenja-da se namreč ne izplača in nikdar ne bo koristno učenjaške strokovne knjige pisati v slovenskem narečju; m čeravno mu zamerimo, da se nahaja še vedno v Laibach, kar ceh, g. Kleinmayr ne pozna več, vendar te vrstice nikakor niso njemu namenjene. Danes ko Slovence zanima vprašanje ali bo ali ne bo ostala univerza v Ljubljani in ko se z gotove strani povdarja, da mora ostati univerza kulturni center slovenskega naroda, nas Jugoslpvene zanima vprašanje, kdaj bo mogoče učenjakom te samoslovenske univerzS pisati knjige v slovenskem jeziku. Mišljenja smo namreč, da kar danes ni mogoče, tudi v bodoče nikdar ne bo. ker se bo. recimo čez 50 let vsak založnik dobro premislil, predno bo sploh založil kakega novega Župančiča, ko že dandanes morajo pesniki kakor Petruška, Golar, Griša, osebno prodajati po hišah svoje spise. kamoli strokovno učepjašk*, knjigo. Če pa Slovenci nikdar ne bomo imeli svoje slovenske strokovne literature, ali ne bi bilo umestneje, da se na samoslovenski univerzi uvede recimo nemški učni jezik. Na ta način bode prihranjeno barem slušateljem te samoslovenske univerze ubijanje glave z prestavljanjem tujih pomožnih strokovnih knjig, kajti sedanji slovenski rod je še perfekten v nemščini, kako pa bo' v bodoče, če si utrdi pjedestal samostojnega naroda, ni težko uganiti. Mi Jugosloveni smo to vprašanje že davno praktično rešili. Mišljenja smo namreč, da bi bilo veliko bolj umestno, če bi sainoslovenska univerza delala z vsemi silam na to, da čim preje postane Jugosloven-ska. Potem ta univerza ne bi več vzgajala naslednike slavnega Vege. ki ni nikdar spisal slovenske knjige, in ki* si ga upravičeno lastijo Nemci. Ta univerza bi bila potem ena izmed duševnih zakladov 20 milijonskega naroda Jugoslovenov, v katerem ne bi bilo težko najti založnika za še tako redko strokovno učenja-ško knjigo, ki bi bila spisana v njegovem jeziku. Dokler pa tega ne bo, se nam zdi samoslovenska univerza v Ljubljani kakor žaba, ki se preveč napihuje. Kronika. Narodna zavest. Znano je, da imajo naši bratje Srbi ;in Hrvati to slabo navado, da v tujini pačijo svoja imena. Te dni je prejel nek zavod v Sloveniji dopis, pisan v nemščini, podpisan od nekega BI. Pan-tschevviča, docctorand!!‘ Vse kar je prav. Tudi če on študiira v Leipzigu, ne sme zatajiti svojega imena, saj se mu itak že na obrazu vidi, da je iz juga. Kaj si morajo misliti Nemci od nas! Pregovor pravi: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Ali spremeni Francoz, Nemec, Anglež ali Italijan svoje ime, če prestopi meje svoje domovine? Odgovor je prejel ta gospod, kakor si ga je zaslužil. Ugodilo se mu bo takrat, ko bo kot jugoslovenski akademik pisal jugoslovenskemu podjetju v ju-goslovenskem jeziku- ne pa v nemščini. To slabo navado imajo bratje Srbi in Hrvatje, da se kaj radi poslužujejo v medsebojnem pogovoru blažene nemščine. Niti v planinah ne opuščajo te grde razvade. Na liici v Zagrebu se čuje več nemške govorice kot hrvatske. Kupujejo še vedno trifaiski ugljen, so na letovi- Za božična darila si dovoljuje cenj. občinstvo vljudno opozoriti tt. F. M. SCHMITT na veliko zalogo galanterijskega blaga, igrač, vozičkov, ročnih torbic, listnic, aktovk, šatulj, okvirjev, ogledal, termus-steklenic, nastavkov, pisalnih in kadilnih garnitur, jedilnega orodja, telovadnih, snežnih in domačih čevljev, galoš, pletenin, robcev, kravat, perila, rokavic, nogavic, vezenine, vložkov, vseh predmetov za krojače in šivilje, toaletnih potrebščin, mnogovrstnih parfumov, mila, kolinske in ustne vode i. t. d. Nizke cenel Solidno blago! Postreiba točna I FOTO-MATERIJAL JANKO POGAČNIK LJUBLJANA, Tavčarjeva utica 4. ga bo vsekakor vzpodbudilo k nadaljnjemu delu za čast in slavi; naroda. Proslava 1. decembra v Leskovcu. Praznik, ujedinjenja Jugoslovanov je Orjuna v Leskovcu svečano proslavila. Mnogo uniformiranih In neuniformiranih čianov se je korporativno udeležilo zahvalne službe božje. Zvečer se je vršila akademija Orjune, ki je jako dobro izpadla. Mestni! odbor Orjuna Hotinja vas se zahvaljuje vsem gostom, k so se udeležili prireditve, posebej pa še gospodični Roziki Leskovar, Štefki Breznik in Pavli Ledinek za njihovo požrtvovalno delo na zabavnem večeru. Zdravo — odbor. VAftjrvBHA a ZNAMKA JkkolJ PLETENINE S TO ZNAMKO SO NAJBOLJŠE! šču v Rohitschu, Steinbriicku, itd. To se mora enkrat nehati, čeprav večina misli, da so zakoni zato tu, da se jih ne spoštuje. Rabiti nemška imena je zakonito prepovedano. To protipostavno postopanje si sme dovoljevati pred očmi oblastev le celjski nemški listič, ki se je preje imenoval »Deutsche Wacht« in je sedaj prekršen na ime »Cillier Zeitung«. Za to velja izrek: »Volk menja dlako. čudi nikdar«. Proces proti morilcem br. Hadži-Popoviča. Te dni se vrši v Bitolju proces proti morilcem br. Spasoj i Hadži-Popoviča. Vsi obtoženci zavračajo krivdo na Krsto Londreva-ki je že prejel zasluženo plačilo. Uverjeni smo, da bodi, vsi, katerih se drži kri velikega propagatorja jugoslovenske misli v Južni Srbiji, prejeli kazen in da bo večni pravici zadoščeno. Odlikovanje. Z redom Rdiečega zmaja je bil odlikovan zaslužni in požrtvovalni br. Emil Čič, 11. tajnik Orjune v Šibeniku. To odlikovanje Italijanska planinska koča v Triglavskem pogorju. Poročali smo že ponovno, da je delo za planinsko kočo, ki naj bo obenem spominska koča, v polnem delu. Sedaj se je oglasil videmski »Giornale del Fridi« in za njim »Popoloi di Trieste« z zahtevo, naj se postavi koča tudi na Triglavu. Do tu bi bilo vse v redu. Nad vse zanimiva pa je utemeljitev te zahteve. Radi tega jo podajamo v glavnih obrisih. Pred vsem spominja velika število koč na jugoslovenski strani, ki so zavetišča za turiste, obenem pa tudi najlepše propagandno sredstvo za planinsko afirmacijo Jugoslove-nov. Pred kratkim je že vojaška oblast sprožila misel, da bi se take koče postavile tudi na italijanski strani in se je tozadevno obrnila na italijansko planinsko društvo v Trstu in v Gorici in Reki ter na Furlansko planinski; društvo. Gorica je odgovorila. da nima denarja, Reka. da je predaleč od Triglava, tržaški odgovor pa se je skušal izogniti stvari. To pa kljub temu, da je vojaška oblast nudila materijal in delavce ter deloma tudi stavbeni materijal in opremo. Koča bi morala biti postavljena na Selu Dolec (2151 m). Šest ur daleč nad Logom. SALAME prvovrstno novo robo, uležane, dobile povsod I Prva hrvatska tvornica salam, suhega mesa in masti Mili d. d. Petrinja. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Franc Palme, Ljubljana - Maribor - Celje. M.C.S 10 TETRINJ ! P. n. Čast mi je naznaniti, da sem preselil svojo že nad 20 let obstoječo brivnico na Rimski cesti 21 (hiša g. Marčana) v nove prostore ter ustanovil posebni oddelek ia damsko friziranle s posebnim vhodom, v katerih se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela, kakor striženje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modernih frizur, umivanje glave, manikiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov. Oddelek za dame, kakor tudi oddelek za gospode sem moderno in vsem higijeničnim predpisom ustrezajoč uredil in opremil z najnovejšimi aparati za umivanje in sušenje las. Sprejemam še nadalje gg. abonente po znižanih cenah, kakor tudi za striženje las gg. dijakov, katerim računam od pondeljka do petka izpod določene cene. Najvljudneje Vas vabim, da me o priliki počastite z Vašim cenj. obiskom, za kar se najtopleje priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem cniKTr . rvonncr frizerski SALON za gospode in dame rKAINt LUdUKcL, LJUBLJANA, Rimska cesta it. 21. % K A H G A u R /v b n, predvsem pa Kredarico in Aleksandrovo kočo. Ne pozablja pa pri tem oblatiti upravo teh koč, češ, da upravitelji komaj čakajo, da padejo v njih roke italijanski turisti, da jih potem oskubijo. Zgraža se tudi nad tem, da uporabljajo ti turisti na svojih izletih nemščino ali da se nauče celo nekaj slovenskih besed, da se lahko razumejo š tamošnjim prebivalstvom. Kar pa »Popolo« najbolj jezi, je dejstvo, da se ti italijanski turisti ne sramujejo podpisati se v razne spominske knjige omenjenih koč. Iz vseh teh razlogov kujejo potem dokaze po potrebi, da se čimprej zgradi planinska koča tudi na italijanski strani, ki bi lahko dala zavetišče celemu bataljonu alpincev, »kajti nad osebnimi interesi in nad interesi društva stoje interesi nacije«. Nov način pranja. Namoči perilo, pa ga 20 minut kuhaj v raztopini »RADIONA«, potem izperi in osuši. — Pranje ni več težko delo, temveč zabava. Tuini glasi. Odpuščanje slovenskih železničarjev iz službe, ker so Slovenci. Pisali smo že o dveh takih slučajih, ki so se v najnovejšem- času dogodila na Goriškem. Enaka usoda je doletela te dni železniškega telegrafista Gombača, ki je do pred kratkim služil v Podbrdu. Nato je bil premeščen v stare pokrajine, na kar pa je bil odpuščen iz službe, češ, da je slovenskega mišljenja. Naročite ta kol KOLEDAR pri i*pravi Orjune! Cena 10 Din. Še bolj značilen pa je slučaj nekega premikača iz tržaške okolice, ki je bil svoječasno premeščen v Genovo. Pred več meseci je bil suspendiran od službe. Sedaj pa je prejel od pristojne višje oblasti sledeč odlok, ki ga navajamo v prevodu: »Naznanjam Vam. da je njegova ekscelenca minister na podlagi čl. 961. uredbe osobja sklenil z ozirom na Vašo osebo razveljaviti z dnem 28. julija 1927 Vaše nameščenje. Kriv, da se niste držali dane prisege, ker ste 26. avgusta 1926, na podlagi^ čl. 2. zak. od 26. novembra 1925, štev. 2029 izjavili med drugim, da pripadate od leta 1917. telovadnemu društvu »Sokol«, od leta 1914. Družbi sv. Mohorja in od leta 1915. Slovenski šolski družbi in ker niste hoteli izstopiti iz istih društev, čeravno opozorjeni, da so to tajna društva, katerih delovanje je bilo v nasprotju z zmislom navedenega zakona.« Kakor smo poročali razglaša deželni šolski svet odslej svoje sklepe in objave v poncdeljčnein »Popolo di Trieste«. Iz te rubrike posnemamo sledeče: Deželni šolski svet je na svoji seji 23. novembra t. 1. med drugim sklenil, da odobri ukrep, s katerim se razreši učiteljske službe 38 slovenskih učiteljev, ker se niso usposobili za poučevanje na italijanskih šolah. Enako se odobri sklep tržaškega magistrata, s katerim se upokoji 28 slovenskih učiteljev. Tem sklepom sledi v posebnih člankili komentar. Za BOŽIČ primerna darila! Pletenine, damsko in moško perilo, rokavice, nogavice, kravate, naramnice, čepice, dežniki, damske torbice, listnice i. t. d. si nabavite po najsolidnejši ceni pri “d1"- »"'• Miloš Karničnik LJUBLJANA, Stari trg 18. Mamice, ne zamudite ugodne prilike, da si ogledate veliko izbiro vsakovrstnih otroških vozičkov, igračnih vozičkov, stolec, holendarjev, malih dvokoles in triciklov, šivalnih strojev in dvokoles. Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Kolesa se shranjujejo tudi preko zime. TRIBUNA, F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. CENIK FRANKO! GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG LJUBLJANA Bohoričeva ulica St. 24 Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc. Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France štrukelj. Ureja in odgovarja Jože Špan.