SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: Za celo leto pradplačas 16 rld., za pol leta 8 rld.» » četrt lc'a 1 (14., aa jcdia meiec 1 gld.10 kr. V administraciji prejeman «Iji: Za sds leto 12 gld., sa pol leta 6 rlđ., ca 6«trt let* 3 rld., ia jeden sem 1 rld* V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 rld. 20 kr. vc« na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaierate) vsprejema nprarnlltro ia ekapedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi и ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo j« ▼ SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvsemii nedelje in prainike, ob pol 6 uri pspoldne. &tev. 53. V Ljubljani, v soboto (j. marca 1897. Letnik XXV. Deželni zbor kranjski. (XIII. seja dne 3. marca.) (Konec.) Poslanec Hribar obširneje odgovarja pred-govornikom kat. narodne stranke, češ, da je zbornica v narodno gospodarskih vprašanjih navadno je-dina. V narodnem oziru pa bi se lahko več doseglo, da smo jedini. Govornik prizna zvezo z Nemci do neke meje, toda ugovarja, da bi njegovi somišljeniki kaj popnstili cd narodnih tirjatev. Dalje trdi, (kar pa ni res! Op. por.), da je ukaz dež. šol. sveta glede poučevanja nemščine v slovenskih ljudskih šolah sad zveze kat. narodne z nemško stranko ! 1 (Dotični predlog je stavil bivši dež. odbornik dr. Vošnjak, ki menda vendar ni .klerikalec" 1 Op. por.) Govornik se huduje, da Nemec (baron Schwegel) poroča o deželnem proračunu ter trdi, da so zopet „klerikalci" temu krivi. (Opetovano bodi povedano, da je g. Hribarjev pristaš nasvetoval barona Schvre-gelna za poročevalca in da so člani v fin. odseku kat. narodne stranke to molče uzeli na znanje, ker so v manjšini nasproti koaliciji. Op. por.) Konečno naglaša, da je naša ljudska šola verska in da so v verskem duhu vzgojeni naši učitelji. Toda kat. narodna stranka hoče konfesijonalno šolo, v kateri bi duhovniki imeli vso oblast. (Posl. Ažman: Ne vse! Posl. dr. Tavčar: Pa vsaj večji del!) Ko bi škof Slomšek še živel, bi gotovo ne odobraval, kar zdaj zahtevajo nekateri škofje. Dokaz temu, pravi govornik, je, da celo veliki Strossmayer pri nas nima simpatij. (Odločni ugovori na levici.) Jaz sem liberalec, a ta liberalizem ni tisti, ki ga je židovstvo zaneslo v nemško liberalno stranko. Konečno izjavlja, da si on in njegovi somišljeniki v političnih vprašanjih od škofov ne dajo ukazovati, in da bi narodni stranki lahko delovali složno v korist slovenskega naroda, ko bi obveljalo načelo: in dubiis libertas. Deželni predsednik baron H e i n odgovarja poslancu Ažmanu, da je notranji uradni jezik nem- ščina, da ravnateljstvo državne železnice skrbi za to, da sprevodniki znajo slovenski, in da bodo kmalu uvedeni dvojezični poštni pečati v slovenskih pokrajinah. Posl. Žitniku odgovarja, da zakon zahteva šole za določeno število otrok, da pa se dež. šol. svet ozira na razmere občin. Šola je potrebna za omiko ljudstva. (Tega nihče ne taji, a v vsakem kotu šola ni nujno potrebna. Op. por.) Glede druzega dež. jezika v ljudskih šolah pa je dež. odbor sam nasvetoval dotično odredbo. Posl. dr. Papež popravlja nasproti Hribarju, da med kat. narodno stranko in nemškimi veleposestniki nikdar ni bilo nikake zveze, in da je dež. odbor soglasno vsprejel predlog gledć uvedbe nemščine v štiri- in večrazredne ljudske šole; dotični predlog pa je stavil bivši dež. odbornik, ki je pristaš Hribarjev in njegove stranke. Poročevalec baron S c h w e g e 1 konečno srdito odgovarja na opazke posl. Ažmana, češ, da je on in njegova stranka vedno glasovala za predloge, ki so v prid deželi; ljudskega šolstva pa noče izročiti nazadnjaštvu. (Tega tudi nihče ne zahteva! Op. por.) Nato je bila ob 2. uri generalna debata o dež. proračunu končana. Ob 5. uri popoludne se je pričela nadrobna, in so bile vsprejete naslednje postavke: Troški dež. zbora (dijete in potnine dež. poslancev, plače stenografov, strežajev, kurjava, svečava itd.) 15.614 gld.; administrativni troški 64.709 gld.; troški za deželno posestvo 9171 gld. ; troški za dež. kulturne namene in vodne zgradbe, pogozdovanje Krasa, povzdigo vinarstva, agrarske operacije itd. 138.575 gld. Pri tej priliki posl. dr. Ž i t n i k pojasni, zakaj se je morala lepa misel napeljave vode v Suho Krajino opustiti. Načrti so bili popolnem izdelani, zakon potrjen, državni (55.000 gld.) in deželni (33.000 gld.) prispevek dovoljena, tudi udeleženci bi potom posojila proti nizkim obrestim pri Kranjski hranilnici svoj delež v znesku 22.000 gld. še zmogli; toda ljudi in udeležence so ustrašili vsakoletni režijski troški, ki bi znašali najmanj 1200 gld. na leto, katere bi morale po zakonu nositi dotične vasi. Plačevati bi morale okoli 80% obč. priklade samo za vodo, kar je gotovo prehudo. Kar pa že ime Suha Krajina pove, so tamošnji prebivalci morda najbolj v celi deželi potrebni vode. Zato izraža govornik upanje, da bode vis. vlada gotovo tako izredno naklonjena Ambrusu in okolici pri napravi vodnjakov, kakor je bila za nameravani vodovod; istotako bode gotovo dež. zbor blagohotno podpiral pomoči potrebne vasi pri dobavi vode. V tej nadi nasvetuje resolucijo, kije bila soglasno vsprejeta in se glasi: „Deželnemu odboru se naroča, da v svrho dobave pitne in porabne vode za Ambrus in okolico vse potrebno ukrene, ter v prihodnjem zasedanji stavi primerne nasvete". K resoluciji poslanca dr. Žitnika, da deželni odbor takoj nadaljuje vse potrebne korake za preskrb-Ijenje Suhe Krajine z dobro vodo, govori tudi poslanec Povše, ki je kot deželni odbornik imel nalog, glede vodovoda v Ambrusu konečno odločitev provzročiti. Ko mu je vstopivšemu v dež. odbor bil odkazan nalog, glede tega vodovoda dognati obravnave glede prispevkov dotičnih vasi, smatral je kot vestno nalogo, da se ljudstvu poda natančen, jasen pregled cele zadeve, osobito da se jim pove, koliko bodo oni imeli prispevati, ne le za prvo napravo, ampak tudi za vzdrževanje vodovodnih naprav za vso bodočnost. To je bilo toliko potrebnejše, ker glede vzdrževalnih stroškov dotični vaščani niso bili poučeni. Ko je od deželnega stavbenega urada dobil potrebne podatke, pokazala se mu je cela slika, namreč da bodo dotični vaščani imeli nositi ogromno breme, kajti v pokritje vsakoletnih vzdrževalnih stroškov imeli bi za dobo 20 let, ko bi tudi izposojeni denar — prispevek za napravo — imeli povrače- LISTEK, Volitev. Junak našega časa. Mutato nomine de te Fabula narratur. Horae. (Ime premenijo naj razne p. n. stranke.) Gospod Jnnakovič je navdušen pristaš svoje stranke. Oj, kako jedrovito in vzneseno razlaga svoje politiške nazore v krogu somišljenikov. Čudno osodo imajo ta politiška modrovanja gospoda Junakoviča. Nihče si ne upa, '* nasprotovati jim. Gospod Junakovič ima namreč redko srečo, da kedar govori in razvija politiške svoje nazore, slučajno nikdar ni nasprotnika v obližju. Zlobni jeziki sicer trdijo, da ima gospod Junakovič to srečo radi tega, ker ima v obili meri tisto lastnost, katero imenujejo naravoslovci mimi-hrijo, prilagodi se namreč z lehkoto svoji okolici. Prijatelji, — in kedo ne pozna tega hinavskega, k vsakojakim hudobijam nagnenega, neodkritosrčnega zaroda, — prideli so mu radi te njegov« zavitosti in zvitosti priimek: Zavitek. Ako ne verujemo tem, vere povse nevrednim možem, ako verujemo marveč gospodu Junakoviču, mora nas prešiniti prepričanje, da je temu možu stranka nad vse. Stranki žrtvuje ta vzglednež sebe, žrtvuje ji svojo rodbino, svoj denar in javno mnenje. Kadar poudarja vse to, porosijo mu solzice plamteči obraz, desnico pa pritiska na burno vtri-pajoče srce. Povse v nered pridejo nazori gospoda Junakoviča, kedar se približa volitev. Temu pa se ni čuditi, kajti volitev je čas nemira in nereda, oboje pa sovraži gospod Junakovič iz dna srca. „Na Vas se zanašamo", pisal mu je voditelj njegove stranke. Junakovič obleče črno suknjo in, na glavi cilinder svetal, koraka k voditelju, ter mu za trdno obljubi, da bode volil, ker zahteva to disciplina. Prišedši zopet domu, najde tam nasprotnike, ki so ga prišli prosit in rotit, naj jim v interesu dobre stvari dit svoj dragoceni glas. Tudi tem obljubi ročno vse. Dobro njegovo srce krvavelo bi gotovo, ko bi moral gledati obupne obraze teh mož, ako bi jim odrekel prošnjo. ' Nasprotniki pa niso vrednil da bi prelival zanje srčno svojo kri gospod Junakovič. Gotovo ne! S temi zvitimi dvojestranskimi obljubami si Junakovič ni pridobil zaželjenega miru. Agitatorji so ljudstvo, katero ne pozna čednosti. Kaj je tem možem dašno ravnotežje gospoda Junakoviča ? Dan Volitve žedi Junakovič doma, zaklenjen v shrambi za jedila. Kako se radosti njegovo srce, ko sliši prihajati, pa tudi zopet odhajati agitatorje in stereotipni izgovor svoje.žene: „Moj mož že voli". In res voli gospod Junakovič — med klobasami, ki vise v shrambi. Ravno si je izvolil najlepšo, katero obdeluje sedaj ubogi ujetnik. Pa niti ta užitek ni brez grenke primesi; strah namreč navdaja Junakoviča, kaj poreče žena, kadar zapazi to njegovo od domačih višjih nedovoljeno volitev. Kaj bi človek hodil na volišče volit in se s tem zameril temu in onemu. Ura bije sUll, ob 11. je konec volitve, torej hitro na prosto iz neprijetne-ječe, saj sedaj gotovo ne bode nobenega agitatorja več. V tem hipcu prisopiha agitator: „Gospod Ju- / /, Л / > 7-7-1 K. i vati, po 79 odstotkov naklade, in tudi potem še vedno po 58 odstotkov za vse čase. Tako ogromno breme zdelo se mu je toliko, da treba ljudstvu to povedati, zato je o tem poročal deželnemu odboru in predlagal, da se skličejo vsi vaščani v občini am« bruški k posebni obravnavi, pri kateri ima deželnega odbora zastopnik interesentom vse te razmere pojasniti. Deželni odbor je temu pritrdil in pri komisiji izrekli so se razven dveh vsi možje, da takih ogromnih naklad niso v stanu prevzeti in nositi. Ko je deželni odbor o tem poročal vis. c. kr., kmetijskemu ministerstvu, je takoj prosil, da se pa napravijo vodnjaki, ker je v prvi vrsti ta pokrajina absolutno potrebna pitne vode in če kje, so ti ubogi prebivalci tudi vredni te pomoči. Ministerstvo je na to odgovorilo, da bo težavno vodo oskrbeti tem krajem po vodnjakih, ker se ima zbirati voda raz streh, ki so skoro vse slamnate. Osobito iz starih slamnatih streh pa je voda onesnažena z razkrojajočimi snovmi slame, zato tudi voda manj zdrava. Temu pa bo mogoče odpomoči, ker je deželni hidrotehnik Hrasky izumil poseben projekt ali zistem, po katerem se voda raz slamnatih streh poprej preceja (filtrira) skozi poseben precejevalnik, tako da filtrirana masa, ki se vedno more izmenjavati, vzdrži v sebi vse nečistosti, oziroma organske, zdravju škodljive snovi, s tem pa se nabira v vodnjak le popolnoma čista, zdrava voda. Ake bo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo take vodnjake odobrilo, potem ne bo zadržka, da se prav kmalo oskrbi cela Suha Krajina z zdravo vodo in bodi gospod poslanec tega okraja dr. Žitnik prepričan, da bo dež. odbor vztrajno deloval v to, da se v prihodnjem zasedanju predlože vsi potrebni načrti, in osobito kot referent hoče to zadevo z vso skrbnostjo in vestnostjo obravnavati in ker je gosp. c. kr. dež. predsednik v ime c. kr. vlade obljubil vso naklonjenost za to zadevo, sme se gojiti vsa nada, da bo ta pokrajina kmalo prišla do dobre vode. To resolucijo toplo podpirata in priporočata tudi posl. Povše in dr. Papež. Dež. predsednik baron H e i n obžaluje, da se ni pričel graditi vodovod, ker je vlada dovolila izredno podporo 50 odstot. vseh stroškov. Morda bi se dalo nameravano podjetje vender še izvršiti, ako pa ne, bode vlada podpirala tudi napravo vodnjakov. Dalje se proračunavijo stroški za javno varnost na 33.190 gld. (stroški za žandarmeriio in odgon.) Stroški za zdravstvo 29.542 gld. Pri tej priliki posl. dr. Majaron utemeljuje in nasvetuje resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, da v svrho asa-načije mesta Idrije podeli za sedaj občini in prebivalcem podpore po potrebi do zneska 2000 gld. in se pri tem posluži kredita, dovoljenega za razne potrebščine." Poslanec Kalan pravi glede razmer idrijskih delavcev, da ima posebne simpatije do idrijskih de« lavcev, odkar si je sam ogledal ondotne žalostne razmere. Bledi obrazi ubogih delavcev, ki morajo pod zemljo v nezdravem vzduhu trdo delati, so mi vedno živo pred očmi. Te razmere je danes jednako opisal poslanee dr. Majaron in priznal jih je kot resnične tudi zastopnik deželne vlade. Za to rad glasujem za podporo 2000 gld., namenjeno idrij- nakovič, Vi Se niste izpolnili državljanske svoje dolžnosti, še niste volili I" „O, ie, že," hiti Junakovič. „Oprostite, to ne more biti, jat Vas nisem videl". Junakovič ne pomisli, da bi možu lahko ugovarjal : .To je lahko mogoče, saj niste bili vedno na volišču." Slaba vest ga speče in mož ne more misliti. Tako ga agitator ujame s svojo kakor agitacija sama staro zvijačo. Naš junak vzdihne : .Bes še nisem volil, nisem imel časa", vzame klobnk in gre s agitatorjem, ki ga tira zmagonosno na volišie. Toda sreča je Junakoviču mila, volišče je že zaprto, zamudila sta ! * Zvečer pa tarna Junakovič v kroga somišlje-nikov: .Saj ni bilo mogoče zmagati, agitacija, pravim, agitacija, ta je bila slaba. Pome, ki sem vender znan pristaš naše stranke, prišli so šele v zadnjem trenotku. Preje še o volitvi nisem vedel ničesar. Tako agitacijo imamo t Škandal !" skim delavcem, ter priporočam, da predlogu pritrdi vsa zbornica. Po mojem mnenju naj bo ta sklep deželnega zbora resen opomin visoki vladi, naj tudi ona skrbi, da se odstranijo te neznosne razmere. Zakaj uprav vlada, oziroma kmetijsko ministerstvo, ki dobiva od idrijskega rudnika vsako leto čistega dobička do pol milijona, ki je torej iz idrijskih rudnikov dobilo v teku let čistega dobička že milijone in milijone, je v prvi vrsti dolžno skrbeti za odpo-moč idrijskih razmer. Zakaj ni vlada že davno za idrijske delavce začela zidati hiš, pri katerih ui se tudi v zdravstvenem oziru mnogo koristnega storilo za idrijsko mesto. Kar je vlada dozdaj zamudil», dolžna je, da to v prihodnje tem zdatneje popravi, ker priznava, da je nezadovoljnost Idrijčanov opra-čena. Upajoč, da se to zgodi, priporočam, da se sprejme predlog glede podpore 2000 gl. Ta resolucija je bila soglasno veprejeta. Posl. P a k i ž utemeljuje in nasvetuje resolucijo, ki je bila veprejeta in se glasi: „Dež. odboru se naroča, naj dela na to, da se vpeljejo zdravstveni uradni dnevi v Sodražici in Loškem Potoku. Posl. V i š n i k a r naglaša, naj bi se posebno oziralo na Loški Potok. Deželni odbornik dr. S c h a f f e r odgovarja, da se bode želji po možnosti ugodilo. Dobrodelne naprave: bolnica, blaznica, najde-nišnica, porodnišnica, stroški za bolnike v tujih bolnicah itd. 260.140 gld. Stroški za ponk, omiko in dobrodelne namene 290.259 gld. Pri tej točki nasvetuje poslanec Lenarčič resolucijo: „Dež. odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanju predloži realski zakon." Posl. dr. Schaffer naglaša, da ni treba ta-cega zakona, ker imamo v deželi le jedno realko; stroški bi bili morda še večji. Posl. kanonik Kalan izraža začudenje, zakaj je mestni magistrat v Ljubljani pri višji dekliški šoli opustil naelov .slovenska". Glasuje za 1000 gl podpore za to šolo , ker se je tudi krščanski nauk vvel kot obligaten predmet, kar pri drugih takih šolah ni v navadi. Dalje izraža željo, naj dež. odbor jedenkrat že naredi red na šoli na Grmu, da se ne bodo čule vedne pritožbe. Tej želji pritrjuje tudi poročevalec baron Schwegel. Dalje posl. Kalan glede podpore za gledališče ponavlja lanski predlog, naj ee za slovensko gledališče dovoli podpore 6.000 gld., za nemško pa le 3.000 gld. in ne 6.000 gld., kakor poroča finančni odsek. Pri tej priliki z vso ojstrostjo graja postopanje zastopnikov kranjskega veleposestva v državnem zboru zaradi glasovanja glede celjske gimnazije. Ta se je pokazalo od posl. Schwegelna toliko hvalisano pravicoljubje (!) kranjskih Nemeev do Slovencev v pravi luči. Odgovarjata mu poslanca G r a s s e 11 i in dr. Schaffer. Predlog je bil odklonjen; proti eo glasovali Nemci in vsa liberalna „narodna" stranka. Za ceste in železnice se preračunava 106.500 gl. Veprejeta je bila resolucija poslanca L a v -renčiča: .Dežel, odboru se naroča, naj vse potrebno ukrene, da se izvrši ogled eestne črte Sora- in Ra-čeva Dolina v smislu prejšnjega sklepa deželnega zbora že ▼ tekočem letu, in da v prihodnjem zasedanju poroča." Dalje se vsprejme resolucija: .Deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene, da se £im preje mogoče prične c zgradbama cest, in sicer: deželne eeste od Gomile do Trebnjega in okrajne ceste od Turna pri Moravčah do Čateža." Troški ta priprego in vojaške namene 12.600 gl. primanjkljaj dež. posojilnega zaklada 203.188 gld., razni troški, podpore itd. 44.729 gld. Vsa potrebščina za I. 1897 torej znaša 1,211.017 gld., skupno pokritje pa 151.284 gl., torej znaša primanjkljej 1,059.733 gld. V pokritje tega primanVljeja pobirati je 1.1897.: 1. 40 odet. priklade na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa v proračunjenem znesku 139.634 gld. 2. Naslednje imenovane posebne naklade: a) Od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin brei razločka na stopinjo alkoholo-vine od hektolitra po 15 gld. in od vseh drugih porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah 100 delnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo 30 kr. v proračunjenem znesku 350.000 gld. Ta naklada ad a) pobirala se bode le do uve-ljavljenja zvišanega drž. davka na žganje in se s pobiranjem preneha precej, ko bo zvikšan državni davek na žganje ; b) od porabljenega piva v vsej kronovini po 1 goldin. od hektolitra v proračunjenem znesku 80.000 gld. 3. 30 odetot. priklada na vso predpisano svoto vseh v izkazu c. kr. fia. rač. oddelka z dne 5. julija 1896, št. 449/1, detajliranih neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred, — skupaj z 1,567.105 gld. v odpadlem čistem okroglem znesku 470.131 gld. Se preostali primanjkljej v znesku 19.968 gld. pokriti je z blagajniškimi preostanki. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepom Najvišje potrjenje. Naslednje navedeni, v proračunih prejšnjih let že pokriti krediti se do konca leta 1898 podaljšajo, in sicer: 1. 900 gld. za uravnavo Bistrice pri Bregu ; 2. 2.400 gld. za uravnavo Kolpe pri Osilnici; 3 6.500 gld. za cesto Gomila-Kamni Vrh; 4. 3.000 goldin. za cesto v mokronoškem okraju; 5. 3.950 gld. za cesto Kočevje-Crnomelj; 6. 5.000 gld. za eesto Hrib-Soderšica; 7. 2.000 gld. za eesto Stara-Vrhnika; 8. 2.500 gld. za cesto Hotič-Vače; 9. 3.500 gld. za cesto Moravče-Zelodnik; 10. 5.000 gld. za cesto Lošnice-St. Peter; 11. 58.609 gld. za zgradbo nove bolnice; 12. 1.200 gold. za namakanje travnikov na Grmu; 13. 2.762 gld. za brezobrestna posojila za na-sijenje vinogradov; 14. 5.000 gld. za uravnavo Mirne. Dalje so bile vsprejete resolucije, da se dovoli deželnim dacarjem in rač. oficijalu Zoru vsakoletna navadna nagrada, da se dež. odbor udeleži zakupnih licitacij užitninskih davkov, da dež. odbor pravočasno pripravi poročila za dež. zbor, in da vlada izdatno podpira pogozdovanje Krasa. Dalje posl. Hribar poroča v imenu fin. odseka o nameravani lokalni železnici Trebnje-Mirna-Tržišče. Železnica bi bila z dovlačnico dolga 214 km., troški se preračunavajo na 1,400.000 gld., kar pa je gotovo previsoko. Predkoncesijonarji baron Berg, grof Barbo in dr. Beck prosijo 10% dež. podpore, to je, 140.000 gld. proti enolikemu povračilu v gla-vinskih delnicah. Deželni odbor je poudarjal že v poročilu glede pospeševanja železnic nižje vrste z dne 24. januvarija 1895 leta, da se je najprej potezati za napravo tržiške lokalne železnice, potem pa misliti na železnico Trebnje-Mirna Mokronog. Temu mnenju je pritrdil tudi deželni železniški svet v seji dne 22. februvarija 1897 leta, ko je iz-rekel soglasno, da je potrebno in koristno, d> se napravi le-ta lokalna železnica. Ker pa zaradi pre-pičlega časa ni utegnil premotriti predloženega na« črta lokalne železnice, zato tudi ni mogel določili, koliko bi dežela utrpela prispeti za nje napravo. To pa se zvrši letos in se stvar reši dokončno ob prihodnjem zborovanju deželnega zbora, če tndi nima deželni odbor svojih organov, ki bi načrte lokalnih železnic strokovno presojali v tehničnem in trgovinskem oziru; kajti on mor« po § 10. zakona o pospeševanju želeinic nižje vrste z dne 17. ianu-varja 1896 leta svoje predloge in sklepe opirati na dotično presojo vladnih organov. Deželni odbor more torej le predlagati: Visoki deželni «bor izvoli «kleniti: 1. Deželni zbor pritnava, da je potrebno in koristno napraviti lokalno železnico, ki bi tekla od trebanjske postaje dolenjskih železnic čret Mirno-Mokronog v Tržišče in bi segala z dovlačnico do premogovnikov v St. Janžu, se zavezuje, da pre-vzame v pospešitev te železnice glavinskih delnie al pari in pooblašča deželni odbor, d* sme izplačati stroške za presojo načrta in stroškovnik« največ 2000 gld. iz železniškega zaklada, ki se nabira po sklepu deželnega zbora z dne 25. novembra 1890 leta, proti evoječaenemu vračilu iz stavbinske glavnice. 2. O vspehu presoje je poročati deželnemu zboru ob prvem prihodnjem zborovanja in predlagati, koliko naj dežela prispeva. Ta dva predloga ponavlja tudi finančni odsek. Poslanec K o š a k naglaša koristi te železnice, ki bode vezala šentropersko in mokronoško dolino s postajo v Trebnjem, dolenjski železnici dovažala raznega blaga ter tako povzdignila promet. Železnica se bode gotovo obrestovala, zato naj bi deželni odbor pospeSil to podjetje. Predloga finančnega odseka soglasno obveljata. Konečno poslanec J e 1 o v š e k poroča o deželnega odbora poročila gledč občil ter v smislu upravnega odseka predlaga: 1. Deželnemu odboru se naroča, da uvažuje, ali bi ne kazalo, za prihodnja letna poročila oddelek o občilih § 6. skrajšati na bistvene podatke o napravi in vzdrževanju cest, osobito pa, ker je iz tabel, pridejanib temu poročilu, skoraj vse potrebno razvidno o gospodarjenju cestnih odborov. 2. Iz letnega poročila o občilih se je upravni odsek prepričal, da nekateri cestni odbori ne predlagajo računov deželnemu odboru in da se dotični pozivi deželnega odbora prezirajo; zato se dežel-nema odboru nalaga, da naj proti takim malomarnim cestnim odborom v bodoče z vso strogostjo postopa. 3. Deželnemu odboru se naroča, da prošnjo vloži na visoko c. kr. železniško ministerstvo in na ravnateljstvo državnih zeleznic v Beljaku, da isto v povzdigo lokalnega osebnega prometa na gorenjski c. kr. železnici med postajama Ljubljana-Lesce vpelje vsaj za poletni čas primeren vlak, ki bi iz Ljubljane odhajal na Gorenjsko okoli 7. ure zvečer in z Gorenjskega dohajal v Ljubljano okoli 8. ure zjutraj. Vsi predlogi obveljajo. Poslanec G1 o b o č n i k utemeljuje naslednjo resolucijo: „Ker je visoko c. kr. ministerstvo na tem, da v kratkem stopi pred državni zbor s svojimi predlogi za gradnjo druge železnične zveze s Trstom, pozivlje se visoka osrednja vlada, zlasti visoko c. kr. železnično ministerstvo vnovič in nujno, naj ne prezira tolikokrat izraženih in naglašanih želja dežele Kranjske, in naj izvrši novo železnično zvezo s Trstom tako, da bo šla nova proga iz Celovca preko Ljubelja na Kranj in iz Škofje Loke na Divačo. Deželnemu odboru se naroča, da ta sklep takoj naznani \is. c. kr. železničnemu ministerstvu." To resolucijo je večina zbornice odklonila. Oglasi se za besedo poslanec Schweiger ter poudarja, kako slaba in nevarna je pot iz Starega Trga pri Poljanah do Broda ob Kolpi, in prosi, da deželni odbor še letos pošlje inženerja na lice mesta, da se konečno vendar jedenkrat vredi ta pot, katero dotični vaščani rabijo dan na dan. Isti poslanec deželnemu odboru polaga n» srce, da naj pri volitvi cestnih odborov gleda kolikor mogoče na to, da odbornike, katere voliti njemu pripada, izbira iz takih občin, katere vsled izida volitev drugih opravičencev ostanejo brez zastopa v cestnem odboru. Konečno priporoča deželnemu odboru, da že letos ugodi nalogu deželnega zbora glede preložitve ceste pod Oskuršim v občini Drašiči. Ob V» 10. uri zvečer deželni glavar zaključi sejo. Gluhi so. Iz Zagreba, 3. marca. Zadnje zasedanje hrvatskega sabora moglo je odpreti hrvatskemu narodu oči, da današnja sa-borska večina nima smisla za gmotne potrebe naroda, a še manje pa za njegove narodne idejale. Ko se je razpravljalo o proračunu, ni nobeden govornik večine zagovarjal narodnega gospodarstva, obrta in trgovine; o prometnih občilih se je molčalo, kakor da je Hrvatska vsa izprepletena z železnicami in uravnanimi rekami, a Jadransko morje polno trgovskih ladij, ki zahajajo v najbolje vre-jene hrvatske luke. O žalostnih gospodarskih prilikah, ki so ravno prošlega leta zadele hrvatski narod, se ni kar nič omenilo; še celo za siromašne Zagorce se ni zavzel nobeden poslanec, in vendar se nabirajo darovi zanje po celi zemlji, da se prehranijo in ne pomrjo od lakote. To je zares nekaj nenavadnega, da se deželno zastopstvo ne bi spomnilo takih siromakov ter jih podpiralo vsaj toliko, kolikor dopuščajo finan-cijelni oziri. Tako ravnajo vsi deželni zbori Avstrije in pa državni zbor; pa tudi ogerski državni zbor priteče v pomoč ogerekim državljanom, kadar jih zadene kakšna nesreča; le Hrvati ne morejo biti deležni takih podpor, kajti njihovi poslanci molčć o takih nadlogah v hrvatskem pa tudi v ogerskem saboru. Kadar je treba žrtvovati kaj za ogersko državo, takrat so dobri vsi državljani, razumi se, da tudi Hrvati; trebajo pa le ti pomoči, ne poznajo jih niti Ogri niti domače zastopstvo. Kaj se ni vse zahtevalo od Hrvatov, ko je bilo treba proslaviti mažarski milenij; a kdo poskrbi za Hrvate, kadar jih zadene kaka elementarna nesreča. Nobeden se ne zavzame za-nje, sami si morajo pomagati, kolikor si morejo. Mažaronska večina hrvatskega sabora misli, da bode preporodila narodno gospodarstvo z glasovito postavo o nakupu posestva Božjakovine. Osnove so zares lepe, ali bodo bržkone ostale tadi na papirja; pa ko bi se tudi uresničile, kar pa ni verjetno, ne bi si Hrvatska s tem mnogo pomogla, kajti po tej osnovi niso zavarovani naši gospodarski in prometni odnošaji, s katerimi ravna Ogerska po svojej volji in le na svojo korist. Hrvatska ostane vedno odvisna v teh strokah od Ogerske, ker jej je izročila zakonodavstvo v tem pogledu, a hrvatski poslanci na zajedniškem saboru niti najmanje ne vplivajo pri sklepanju teh tako važnih postav vsled svoje prevelike malomarnosti. Oglasi li se pa kateri opozicijonalni poslanec s koristnimi predlogi, kakor je to storil dr. Ružić, gleda večina, da se o tem sploh ne razpravlja, kajti to se jim zdi le agitacijsko sredstvo opozicije radi pred-stoječih volitev. Ti narodni zastopniki so pali tako nizko, da nočejo ali pa ne morejo razumeti, da se nahajajo med narodnimi poslanci vendar le še možje, ki imajo srce tudi za narod in ne samo za-ee. Ni še vseh premagala grda sebičnost v onej meri, kakor je poslance sedanje večine, ki mislijo vedno le na svojo udobnost, ne pa tudi na koristi svojih volilcev. Najudobnejše jim je seveda, da jih nobeden ne opominja na njihove dolžnosti, če pa kdo vendar to stori, ostanejo gluhi. Če so ti poslanci gluhi na vse opomine od opozicije gledć gmotnega napredka hrvatskega naroda, gotovo marijo še manje za njegove narodne idejale. To so pokazali v pretečenem letu, ko so mažarski jubilej proglasili tudi za svoj ter dovolili, da se je čast hrvatskega naroda žalila tolikokrat ravno pri milenijskih svečanostih. A ko jim je to opozicija oponesla, so se še hvalili s svojimi deli. Je-li pozna zgodovina še kaj takih Herostratov? Vsako narodno zastopstvo žrtvuje nekoliko dohodkov tudi za posvetne svrhe razven že navadnih stroškov za cerkev, šolo, gledališče itd. Kaj je žrtvovalo zastopstvo za akademijo, za arheologiška društva, za nagrade umetnikom, učenjakom itd. ? Vse take podpore se prepuščajo dobrej volji vlade, ki jih deli zopet tako, kakor so njeni nazori glede dotičnih zavodov, oseb, društev itd. A kakšni so nazori današnje vlade glede naših narodnih idejalov, znano je prav dobro vsakemu. Je-li je kateri poslanec saborske večine omenil celokupnosti hrvatske domovine? Tega ni storil nobeden, pač pa so se narogali opoziciji, ko je zagovarjala ta narodni idejal. In vendar so pozvani tudi oni in vendar veže postava tudi njib, kakor opozicijo, da se zavzemo za celokupnost, kajti nagodba ogersko-hrvatska, katera jim je alfa in omega ustavnosti, jim naklada to dolžnost. Ali ker njihovi gospodarji v Budimpešti ne marijo zato, morajo biti tudi oni gluhi za to. A kaj pa vsaj mislijo glede Reke? Pokazali so svojo malomarnost najbolje s tem, da so zavrgli tudi predlog Ružićev gledč reškega vprašanja, a isto tako tudi vlada s svojim molčanjem na interpelacijo istega sodržaja. Vsi skupaj mislijo, da je najbolje, če ostanejo gluhi. In vendar je poklicana Hrvatska prva, da povzdigne svoj glas glede Reke, na katero ima nepo-bitno svoje pravo po zgodovini in zemljepisu. Govore Mažari, govore celo Rečani kot samostalna država, le Hrvati molčć, kakor da se vse to njih ne tiče. Hrvati, kateri iznašajo na Reki polovico vsega prebivalstva, ne smejo imeti nobene hrvatske šole, a na Hrvatskem so poglavarji železniških postaj tako mogočni, da odpirajo mažarske šole za hrvatske otroke vkljub hrvatskej avtonomiji, in če hrvatska opozicija radi takih krivic stavi predlog, da se take nepostavne šole odstranijo, zavrže ga večina, češ, hrvatskej narodnosti ne preti nobena nevarnost radi teh šol. Kakor vidite, je današnja mažarska večina gluha za vse, i za gmotne koristi hrvatskega naroda in za njegove narodne ideale, le za-se n: gluha ter se že zdaj trudi, da jej opozicija pri bodočih volitvah ne otme dosedanjega posestva. Politični pregled. Г L j a b i .i a a i, 6. marca. Liberalne groz, л. Voda jim teče v grlo, židovskim liberalcem патк 'u . o V • na pomoč vlado in zaklinjajo svoje ilovvvilne somišljenike, naj jih varujejo pred popo a poginom, ob jednem se pa tudi vrlo odlikujejo v denuncijaciji. Dunajska Židinja „N. Fr. Presse" kliče v boj vse, posebno „zavedno" meščanstvo, naj gre v boj za „slobodno" šolo. Vse, kar je liberalnega in socijalističnega mišljenja, naj se protivi nakanam „črnega zmaja". Ia kaj je provzročilo tak obupen krik » — Strah pred bodočo „klerikalno" večino v državnem zboru pretresa kosti liberalnemu mrliču. „Grof Ba-deni ima dovolj vzroka", piše imenovano židovsko glasilo, „vprašati se, se li tudi sedaj vjema njegov račun, katerega je podal volilcem, ali se je morda kaj spremenil. Vladajoča stranka bode sklenila „nesrečno" pogodbo, vladi pa bo plačati račun. „Klerikalna" večina bo dovedla Avstrijo v nevarnost notranje krize." Tako lamentuje dunajsko židovsko liberalno glasilo. Vsakdo, ki količkaj misli, mora uvideti uamen tega denuncijatoričnega jadikovanja. — Zidje, posebno mažarski židje so v nevarnosti, ker jim ne bode možno skleniti take pogodbe, kakoršna bi jim bila po goda in bi jim donašala bogatih „zaslužkov." Krščansko misleči možje se takih groženj ne bodo ustrašili in bodo ravno sedaj ob volitvi pokazali, da Avstrija po njih zmagi ne bo v nevarnosti, pač pa bo odklenkalo prevladi židovskih kapitalistov. Vzhodno vprašanje. To vprašanje je se vedno brez odgovora. GrSka vlada Se ni nič odgovorila skupni noti velevlastij. Vsa Kvropa nestrpno čaka; grSki narod je za odpor; kralj Jurij pa Se molči. Vsak čas mora prinesti telegraf osodni dft ali ne; ali se GrSka uda ali ne. če ne, potem velevlasti morda same ne vedd, kaj bo, in ne vč bržčas tudi ne kralj Jurij in ne sultan. Uboga Francija! Statistika nam podaje žalostne dokaze še bolj žalostnih razmer na Francoskem, odkar se je ondi vsprejela postava o zakonski razločitvi. Ako pojde tako dalje, mora Fran-cozka popolnem narazen. Cujte! L. 1886 je bilo uloženih 3190 prošenj za zakonsko razločitev. L. 1894 pa 86.731. Mnogo takih prošenj so uložili zakonski, preživevši v zakonu od dvajset do štirideset let. Ali ne smete misliti, da je ta „kuga" le mej lahkoživci; tudi delavci žive po vzgledu „gospode" in celo po kmetih se širi ta nezadovoljnost v zakonu. Povprek jih uslišijo sodniki na sto prošenj 86. — Kam pridemo ? V francoski poslanski zbornici se je vršila predvčeranjim verifikacijska razprava o izvolitvi katoliškega poslanca duhovnika Gayranda. Mej protigovorniki se je najbolj odlikoval posl. Hemon, ki je v svojem govoru kazal na „nevarnost" kleri-kalizma in njegove „nečuvene napade". Zbornica je nato sklenila s 310 proti 31 glasovom, da se objavi njegov „junaški" govor v vseh občinah francoske republike, ter nadalje s 353 proti 121 glasovom vsprejela predlog, naj se uvede stroga preiskava glede Gayrandove volitve, da se v javni luči pokaže vloga, ki jo je igrala pri tej priliki francoska duhovščina. Sklep je povsem vreden sad fra-masonske klike. Dvomljivo sicer ni, da bi se izvolitev ne potrdila, ker enketa, ki jo je sklical poročevalec, ni našla nič tacega, kar bi moglo razveljaviti izvolitev, vendar pa se je nadjati še zelo burnih debat, kajti framascnska in sploh vse, katoliški cerkvi sovražne stranke bodo poslale v boj vse svoje korifeje in skušale oblatiti pred celim svetom francosko duhovščino. Upajmo, da jim tudi katoliški govorniki ne bodo ostali dolžni, ko se bode šlo za obrambo resnice. Somišljeniki pozor! Doslej so volilni možje poslanca volili u s t -meno. Po novem volilnem redu (§ 41.) pa bodejo volili pismeno z glasovnicami in sicer ne ie, kakor mnogi menijo, v splošni, marveč tudi v kmetski kuriji, V to svrho dostavijo se od politične oblasti z izkaznicami tudi glasovnice. Tega novega volilnega načina ljudstvo po deželi večinoma še ni vajeno. To nalaga našim gg. zaupnikom posebne dolžnosti. Pazijo naj natanko na to, da se glasovnice pravilno izpolnijo. V glasovnico upisati je natančno in določno ime, značaj in bivališče kandidata, torej n. pr. za splošno kurijo : „Dr. Janez Ev. Krek, profesor bogoslovja v Ljubljani." Potem pa je treba do volitve natančno paziti, da glasovnice ne pridejo nasprotnim agitatorjem. v roke, ki si bodejo prizadevali, prečrtati ime našega kandidata in zapisati ime nasprotnega. Zato je zlasti potreba, da sevse glasovnice ševzadnjem hipu pred v o-litvijo natančno revidirajo in eventualno zopet popravijo. Veljavne so le od glavarstva uradno izdane glasovnice, opremljene s pečatom glavarstva. Vsak volilen mož mora, ko odda glasovnico, pokazati tudi svojo izkaznico. Tedaj izkaznico gotovo seboj vzeti. Namesto zgubljenih ali pokvarjenih glasovnic se dobijo nove glasovnice in sicer pred dnem volitve pri okr. glavarstvu, na dan volitve pa pri volilni komisiji. Prosimo somišljenike, da naj predstoječa navodila natančno izvršujejo, ker se le tako zaprečijo mogoče sleparije! Zlasti bode jako umestno, če se volilni možje naše stranke nekoliko pred volitvijo zbero v kakem določenem lokalu, tam Se v zadnjem hipu pregledajo vse glasovnice in potem korporativno korakajo na volišče. — Potem je vsaka sleparija nasprotne stranke onemogočena. Pri tej priliki opozarjamo tudi, da so volilni kraji za splošno in kmetsko kurijo deloma različni. N. pr. volilni možje iz vrhniškega sodnega okraja volili bodejo v splošni kuriji na Vrhniki, v kmetski kuriji pa (kakor poprej) v Ljubljani; iz mokronoškega sodnega okraja za splošno kurijo v Mokronogu, za kmetsko kurijo pa v Radečah; iz vipavskega sodnega okraja za splošno kurijo v Vipavi, z& kmetsko kurijo pa v P o s t o j i n i itd., itd. Naj se tedaj natačno pregledajo izkaznice vol. mož obeh kurij; v vsaki izkaznici je točno naveden čas in kraj volitve. — Tako se izogn6 vsaki zmešnjavi ! Kedor želi še katero pojasnilo, naj se obrne do dr. Ivana Susteršič-a, odvetnika v L j u b 1 j a n i, ki daje somišljenikom brezplačno vsa potrebna pravna pojasnila v volitvenih zadevah. Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke. Tedenski koledar. Nedelja, 7. marca: 1. postna, evang. Jezusa hudič skuša. Mat. 4. Tomaž Akv. Ponedeljek, 8. marca: Janez od Boga sp. Torek, 9. marca : Frančiška Rimlj. vd. S r e d a , 10. marca: Kvatre, 40 mučencev. Četrtek, 11. marca: He-raklij m. Petek, 12. marca: Kvatre, Gregor p. Sobota, 13. marca: Kvatre, Evfrazija dev. — Lunin spremin: Prvi krajec 11. ob 4. uri 26 m. pop. — Solnce izide: 10. ob 6. uri 26 m.; z a i d e ob 5. u. 56 m. Dnevne novice. V L j u bi j a n i, 6. marca. Volitev volilnih mož v Ljubljani. Izid volitev volilnih mož v Ljubljani dnć 4. in 5. t. m. je naslednji: štev. velj. Od teh je volilo A B « -3.2 vspeh Vol. okraj volil- oddan kršč. soc. libe- o ф ! volitve cev glas. soc. dem. ralno I-s" 1 I. 714 325 194 46 85 163 im.kršč. soc. II. 1071 454 231 157 66 228 n III. 1920 669 329 175 163 335 ožja volitev IV. 1848 739 333 311 90 369 N v. 456 163' 10!) 13 39 82 zm.kršč.soc. VI. 510 283J 136 131 12 142 ožja volitev Vkup 6519 2633 1332 833 455 — Razcepilo se je 13 glasov. Volitev se je vršila splošno prav redno in mirno. Iz tega izkaza je razvidno, da je dobila krščansko socijalna stranka 15 glasov več, kakor polovico vseh oddanih glasov. Najbolj zavedne so se pokazali volilci vodmat* s k e g a okraja, kajti vdeležilo se je volitve 28 volilcev več, kakor polovica vseh volilcev. Z a tem pride šolski okraj, kjer se je vdeležilo volitve 32 volilcev manj ko polovica, dalje barjanski (65 manj), šentjakobski (82 manj), kolo- dvorski (185 manj) in konečno dvorski okraj (291 manj.) — Ako primerjamo 1332 krščan-sko-socijalnih glasov z glasovi obeh nasprotnih strank, ki znaSajo skupno 1288 glasov, se nam pokaže večina 44 glasov. Ljubljana je toraj z absolutno večino 44 krSč.-soc. glasov pokazala, da ima v resnici belo lice. Bog živi zavedne krščansko - socijalne volilce in jim daj pogum, da bodo tako in Se bolj vstrajali pri ožji volitvi, katera se vrši prihodnji ponedeljek od 8. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 3. do 6. ure popoldne v dvorskem, kolodvorskem in vodmatskem okraju, in naj se je vdeleže vsi naši ljudje. (Izvoljeni volilni možje za I. okraj.) Pri volitvi osmero volilnih mož iz I. (Šolskega) okraja za V. kurijo glasovalo je 325 prvotnih volilcev in so bili izvoljeni: Ivan Fabian s 194 glasovi Fran PavSner s 194 glasovi, Fran Tome s s 194 glasovi, Valentin Bahars 193 glasovi, Luka J e r i n a s 193 glasovi, Janez M e d j a s 193 glasovi, Matija P e z d i r s 193 glasovi in Josip T o m c s 193 glasovi. V S t. Petru na Notranjskem je bilo tudi v skupini kmetskih občin soglasno voljenih šest mož katol.-narodne stranke. V Z a 1 c u je zmagala v peti skupini slovenska katoliška stranka z 88 proti 30 glasovom, ki so jih dobili socijalisti. (Ljubljana na razpotju.) Volitve volilnih mož za mesto Ljubljano so pokazale, da sta dve močni stranki med delavskimi stanovi v Ljubljani, krščan-sko-socijalna in socijalno-demokratična. čez 1300 volilcev je oddalo svoje glasove za krščanske socija-liste, a tudi socijalni demokratje so nabrali čez 800 glasov. Na desnem bregu Ljubljanice so zmagali kar prvikrat krščanski socijalisti, a na levem bregu je potrebna povsodi ožja volitev mej krščanskimi socijalisti in socijalnimi demokrati. V pondeljek se bo vršil tu odločilni volilni boj, ki bode pokazal pravo lice naše Ljubljane, ali ostane bela poštena in zvesta Bogu, cesarju in svojemu narodu, ali pa postane krvavo-rudeča. Težko ne bode izbirati in pričakovati smemo, da se pošteno narodno meščanstvo kot jeden mož postavi proti tem nevarnim in škodljivim nakanam. Toraj meščanje ljubljanski, odločite se moško in pridite v pondeljek na volišče vsi in oddajte svoje glasove krščansko-soei-jalnim kandidatom. (Prvotne volitve v Notranjskih in Kočevsko-Trebanjskih kmetskih občinah so končane) V Notranjskih kmetskih občinah je vseh volil, mož 170. Izmej teh je 103 katoliško-narodnih, 67 pa liberalnih ali dvomljivih. V Trebanjsko-Ko-č e v s k e m okraju je vseh volilnih mož 146 in sicer katoliško-narodnih 80, kočevskih in liberalnih pa 66. — V obeh teh okrajih je toraj zagotovljena zmaga katoliško-narodnih kandidatov — če do volitve sleherni somišljenik stori svojo narodno in krščansko dolžnost 1 (Šolska debata v deželnem zboru) je bila danes zelo živahna. Poslanec dr. Ž i t n i k je stavil predlog, da se ne sme vzakoniti, da bi se poduče-val drugi deželni jezik na večrazrednih ljudskih šolah, naroča se pa dež. odboru, da stori potrebne korake, da se odredba dež. šolskega sveta z dne 10. sept. 1895 glede pouka druzega deželnega jezika tako premeni, da bo poduk obligatno ali ne-obligatno, kakor žele tisti, ki šolo vzdržujejo ter kakor zahtevajo krajevne razmere. Ta predlog je gotovo opravičen in vsak slovenski poslanec, ki se ozira na dejanjske razmere v naši deželi, je moral za ta predlog glasovati. Zato se je tudi poslanec Hribar izjavil za ta predlog. Proti predlogu je govoril dr. Schaffer in dež. predsednik baron H ein. To bi bilo še umevno, toda to je značilno, da je posl. dr. T a v č a r motil dr. Žitnika v njegovem govoru iu se je pri glasovanju umaknil iz zbornice. Najbolj junaška sta pa bila poslanca K r s n i k in Višnikar, ki sta celo glasovala proti predlogu. Zakaj da je posl. Višnikar glasoval proti, je seveda preveč jasno. Kakor ga ni bilo v državnem zboru pri glasovanju za celjsko gimnazijo, tako je tudi sedaj glasoval nasproti predlogu, kateremu se s stališča pravičnosti ne more nič ugovarjati, ker prepusti onim, ki šolo vzdržujejo, odločiti, ali naj se uči drugi deželni jezik ali ne, le siliti ne sme oblastvo nikogar zato. — Predlog dr. Z i t-n i k o v je bil konečno vsprejet z glasovi katoliško- narodnih in nekaterih slovensko • liberalnih poslancev. " (Prezentovan) je za župnijo Vavtavas č. g. J. Zakrajšček, kapelan v Smariji pod Ljubljano. (Iz Črnomlja,) 4. marca. V sredo smo pokopali našega še tako mladega čast. gospoda župnika Fr. M u n d a. Visoki nemški viteški red ga je po* slal komaj pred 16 meseci na svojo taro v Črnomelj. Veliko dela ga je čakalo. A kakor se čitatelji „Slovenca" še gotovo spominjajo, je on eerkev zopet lepo vredil. Zal, da v popravljeni cerkvi ni nikdar maševal, kar je tako brčno želel. V svojem kratkem bivanju tu si je pridobil srca vseh in zlasti ob dolgotrajnem bolehanju so župljani vedno kazali, kako ga ljubijo, ker bo vedno povpraševali po njegovem zdravju. To so pa tudi pokazali ob smrti. Ker je ležalo truplo pokojnega ravno na pustni dan na odru, ko je bila popoludne pobožnost sv. Reš-njega Telesa, je prišlo neizmerno veliko ljudstva kropit. Ravno tako se je tudi v sredo zbralo veliko župljanov, da počaste še zadnjikrat svojega duhovnega pastirja. Pri pogrebu so bili posebno veličastni duhovniki nemškega reda v svoji redovni obleki. Ko so mrliča prinesli v cerkev, je ljudstvo tako jokalo, da ni bilo slišati prav nič petja duhovnikov. Vedel je pokojni, da ga ima ljudstvo rado, zato je tako želel, da bi bil pokopan vsaj med svojimi. Pred šestimi tedni je šel namreč v Kandijo, da bi zadobil zdravje. Ker pa ni bilo več upanja in je bilo pričakovati vsaki čas smrti, so ga prepeljali šest dni pred smrtjo nazaj domu, kjer je umrl 1. marca dopoludne. In tako počiva tedaj v Beli Krajini sin zelene Štajerske. Rodil se je pokojni 23. novembra leta 1859 pri Sv. Bolfenku na Štajerskem. Naj v miru počiva! (Popravek.) V včerajšnje poročilo o XIII. seji deželnega zbora se je vrinila v govoru poslanca dr. Žitnika neljuba pomota. Prvi stavek v tretjem raz-predelku na prvi strani se mora glasiti pravilno: .Ta odredba gotovo ni praktična za naše razmere po deželi." (Iz Starega Trga pri Ložn) 5. marca. Kakor po drugih krajih, tako so tudi pri nas liberalci pri zadnji državnozborski volitvi napeli vse svoje moči, da pokažejo svojo moč namreč 54 glasov proti 204. PoskuSali so z vsemi znanimi liberalnimi agitacij-skimi pomočki, kakor so : žagance, denar, dolžniki, laži, napadanje duhovnikov itd. Celo presenetiti so nas hoteli, zatrjevaje, da se volitev ne udeleže. Ne zaupamo jim pa, naj 2e govore ali molče, ker smo vedeli, da že dalje časa svoje na volitev pripravljajo in na tihem listke razširjajo. Saj še na kraju volitve volilcev niso pustili v miru in jih lovili. Posebno se je v tem oziru odlikoval g. učitelj Vigele in zasluži javne pohvale. Pa vse to ni nič posebnega, ker drugod se godi isto. Zanimivo je pač to, kar se je na večer zgodilo. Ko so hoteli volilci kat.-narodne stranke po volitvi mirno domov oditi in je vzel neki volilec iz Igavasi na voz zastavo, da jo razobesi doma, pridero kakor na dano povelje naSi inteligentni nasprotniki vsi razdivjani iz Pečetove žganjarije in gostilne, iztrgajo zastavo iz voza in začno volilce pehati in pretepati. Pa nikari ne mislite, da bi bili to navadni postopači. Med temi uglednimi pretepači narodne stranke so se posebno odlikovali Jože Znidaršič gostilničar in posestnik, pri katerem je bil pred lanskim znani starotrSki shod, J. Kukec posestnik in ključar sta« rotrški, Gorše miz. mojster itd. Pavliča, posestnika iz Podcerkve so na tla pobili, da je nezaveden obležal, akoravno je šel čisto mirno iz Loža domov. Ložko sodišče jim je se vč pretečeni teden z zaporom, postom ш denarnimi kaznimi dokazalo, — da tega vendar tudi Starotrška inteligenca s kat,-narodno stranko ne sme delati. Do sedaj so mislili, da jim je vse dovoljeno. Napadali so surovo tudi kaplana H. — a je že navajen teh izobraženih napadov — reveži imajo pa celo korist radi denarne kazni, katera je bila jednemu naložena. Očevidno so cel dan iskali prepira. Na večer pa so imeli povabljenega socija Kristana, ki jih je v Benčinovi gostilni navduševal in tolažil z boljšo bodočnostjo v soc. državi in z obligatnim zabavljanjem proti duhovščini. Udeležila se je volilnega shoda polnoštevilno naSa »inteligenca«. Saj je pa to tudi zadnja instanca, na katero apelirajo naSi zavedni liberalci. Na shod so vabili že dalje časa po vaseh ljudi, — posebno se je odlikoval neki logar Sneperske graščine, agitovaje in vabeč ljudi na >kat. shod« ki bode pri Benčini — na katerem se bodo obravnavale kmečke reči. Gotovo se je «ocijem dopadla naSa napredna stranka, ki tako pridno razširja »Delavca« in »Svobodo«, ker nas je preteklo soboto osrečil s svojim volilnim shodom že spet drug socijalni demokrat, kandidat Mam, prodajajo svojo soc. demokraSko modrost pri Ben-Cini. Socijalno gibanje tudi pri nas cvete; toraj nismo Se zadnji. Vidi se pa tudi, kam se pride po poti naših liberalcev — naravnost med socijalne demokrate. # * * (Volilni shodi.) Kandidat za skupino kmečkih občin vitez, plem. Berks sklicuje volilne shode in sicer dne 12. marca vBrežcah, 13. marca v Žalcu, 14. marca v M o z i r j i, 15. marca v 1-5 o š t a n j i. — Volilci se vabijo, da pridejo polno-številno na te shode. (Dobrodelnost papeževa.) Letos ob obletnici izvolitve papeža Leona XIII. so otvorili v Earpinetu bolnico za ženske. Stroške za ta dobrodelni zavod, ki je oskrbljen z vso potrebno opravo in orodjem, kakor ga zahteva napredek zdravilne vednosti, prevzeli so sveti Oče. (P. Agostino da Montefeltro,) slavnoznani cerkveni govornik italijanski, bode imel letos postne govore v Frascati, mestu albanskega pogorja, in sicer počenši od bodoče nedelje ob deseti uri vsak teden štiridesetdanskega posta po trikrat. Uverjeni smo, da bode železnica iz Rima nekaj slušateljev pripeljala vsakokrat k pridigi. (Sejmi po Slovenskem od 8.—14. marca.) Na Kranjskem: 8. v Zalogu, Rakitni: 9. v Brezovici; 10. na Raki, Smuku; 11. v Sodražici; 12. v Drnovem, Kotredežu, Veseli gori, Radovljici (za živino), Kamniku, Turjaku, Spod. Logatcu ; 13. v Cer-mošnjicah. — Na Slov. Štajerskem: 8. na Pilštajnu; 10. v St. Jurju, v Kapeli pri Brežicah, Spod. Polskavi, Dobu ; 12. v St. Jurju. — N a Koroške m : 10. v St. Mohorju, 12. v Lavamintu ; 13. v Gmintu. — Na Primorskem: 9. v Ko baridu ; 10. v Ajdovščini. Telegrami. Inomost, 6. marca. Večina deželnega zbora je z 21 proti 18 glasovom odklonila (!) predlog večine odseka za volilno reformo glede uvedbe direktne volitve in vsprejela predlog odsekove manjšine glede razširjenja volilne pravice in znižanja cenzusa. Levov, 6. marca. Povodom volitev volilnih mož se poroča iz raznih delov Galicije o velikih izgredih. Mnogo oseb je are-tovanih. V Bliszczyvodyju so aretovali agitatorja, ki je baje svetoval kmetom, naj razkosajo (?) vladno komisijo. V mnogih krajih je posredovalo vojaštvo. Nekaj oseb je ubitih, več ranjenih. I >og-o 5 9. zvečer 726-7 5-2 sr. zali. dež 6 7. zjutraj 2. popol. 725-4 725 4 3-0 J 8-2 sr. jzah. sr. evzh. oblačno del. јазпо 7-1 malora Srednja včerajšnja temperatura 4 1", za 2'2° nad nor- Poslano. Naš poslanec gosp. Lenarčič ni mogel drugače preboleti svojega poraza v peti kuriji vrhniške občine, da bi si ne bil dal duška svoji bolesti v proračunski debati deželnega zbora in kat.-nar. stranki osobito duhovščini ne povedal nekaj — neresnic. Da se je agitovalo na obeh straneh živahno — na liberalni strani celo z grožnjami — tega nama vender gosp. Lenarčič ne bo zanikaval. Da se je izpostavilo sv. R. T. po navodilu avstrijskih škofov, je istina, a ne mej cerkvenim govorom, kakor trdi to gosp. govornik. Da se je govorilo na prižnici o socijalni demokraciji, in sicer samo v dostojni obliki, to zahteva potreba časa, — posebno pri nas — ko ima ljudstvo ravno o tem vprašanju (ako zmedene pojme. G. Lenarčič, kakor po navadi, tudi tega govora ni slišal, ampak so mu ga pripo- vedovali njegovi oboževatelji tako, kakor jim je ravno bolj prijalo, da si naklonijo njegove simpatije. Nadalje si podpisana odločno zabraniva očitanju, da bi bila neresnico ne le pri tej priliki,' ampak sploh kedaj govorila. Vam seveda velja vee za neresnico, kar ne prija VaSemu modernemu vkusu. In če Se nadalje trdite to, potem le Vi vedoma in očitno govorite neresnico. Rabili ste še vrhu vsega prav malo krščanske izraze o Najsvetejšem. Vi, ki ostentativno nikdar ne prihajate k božjej službi, zamorete le govoriti o pozlačenej posodi z oblatom. In ravno le vsled tacega VaSega nizkega verskega prepričanja Vam ljudstvo hrbet obrača, kakor se je pokazalo pri zadnjej volitvi. Slednjič pa Se dosedaj ne poznava zakona o ni-kakem pravu, ki bi nama nalagal dolžnost, svoje cerkvene govore pošiljati Vam v — oceno. Vrhnika, dne 5. marca 1897. Luka Smolnikar, Franc Košir kaplana in kateheta na Vrhniki. Zahvala. 172 1—1 Za telažljivc dokaze iskrenega sočutja oh dolgotrajni bolezni in povodom smrti naSega preljubega, nepozabnega velečastitega gospoda Pimailik® lnaii župniku u. v. r. v Čriioiulji izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo visoko-častiti duhovžčini, posebno veleč. g. dekanu semi-škemu, gg. uradnikom in učiteljem, pevcem za ganljivo petje, požarni hrambi, mestni godbi, sploh vsem meščanom in župljanom. Črnomelj, 4. marca 1897. Žalujoči sorodniki. Lepa zemlja iz vrta se oddaja brezplačno na stavbišču gosp. Josipa Gorupa v Ljubljani, Rimska cesta. 167 3—1 Št. 8011. Ker pri volitvah volilnih mož dne 4. in 5. t. m. letos v III., IV. in VI. okraji ni prejel nobeden kandidatov absolutne večine, treba bo v teh okrajih ožjih volitev, ki se bodo po odločbi g. c. kr. deželnega predsednika vršile v ponedeljek, 8. dan t. m. od 8. ure zjutraj do I. popoludne in od 3. do 6. popoludne v istih prostorih, kakor prve volitve. Pri teh volitvah smejo volilci voliti samo izmed nastopno navedenih kandidatov, ki so pri prvi volitvi prejeli največ glasov in sicer: v IV. okraju: v III okraji: Perjančič Franc, ki je prejel . . 329 glasov Kačar Ivan, 9 » » 829 » Lipovšek Karol, )> » » . . 329 » Ogrič Josip, » » » . . . 329 »> Lapajnar Josip, » » » . . . 329 » Janša Jernej, » » » . . . 329 » Leskovic Franc, » » » . . 329 » Petrič Josip, » » » 329 » Pavlin Peter, » » » . . 329 >. Pintar Ivan, » » »> . . 329 » Kraševic Peter, » » » . 330 » Sever Primož, » » » . . 329 ». Bartel Franc, Marinko Jakob, )) » » . . 329 » » » » . . 329 » Skof Anton, » » * , , 329 » Kveder Ivan, » » » . . 329 >» Žunič Nikolaj, » » . . 329 » Jakopič Ivan, » » » . . . 329 » Železnikar Fr., )> » » . . 174 » Karlič Franc, )> ' » » . . 174 » Hauptman Al., » » » . . 174 » Bohinc Ivan, » » » . . 174 .. Kristan Edbin, )> » » . . 175 » Kromar Franc, » » » . . 175 » Šušteršič Jakob, » » » 174 » černivec Ivan, » » » . . . 173 » Findeisen Ivan » M » . 174 .> Magister Flor., » » » . . . 174 » Magister Franc, )> » )» . . . 174 » Hebenstreit K., » » » . . . 174 >» Božič Franc, )) » » . . . 174 » Mihevc Ignac, » » » . . . 174 » Tekavc Karol, » » » . . . 174 » Žgonc Karol, » » » . . . 174 >» Stransky Josip, » M » . . . 174 » Satter Josip, » » » . . . 174 ). Glasovi, ki bi se pri ožji volitvi od Malenšek Martin, ki je prejel . . . 333 glasov Zan Franc, » » » . 331 » Camernik Ignac, » » » . . 332 » Tomažič Ivan, » » » . 332 » Gostinčar Josip » » » . . . 332 » Polanc Ivan, » » » . 332 » ćešnovar Lovro, » » » . 333 » Dostal Karol, » » » . . 332 » Zore Franc, » » » , . 332 » Zaje Josip, n » » , . 332 » Kastelic Ivan, » » » . . . 332 » Kunčič Ivan, Fortuna Josip, » » » . . . 332 n » » » . . 332 » Šuštar Ivan, Avbelj Josip, » » » . . 331 » » » » . . 332 » Fran Franc, » » » . . 312 » Bajtla Ivan, » » » . . 312 » Kordelič Drag., » » » . . 313 » Kitajc Ivan, » » » . . 312 » Nož Ivan, » » » . . . 311 » Vrtnik Rudolf, » » » . . . 312 » Ježek Matej, » » » . . 312 » Drinovc Jakob, » » » . . . 312 » Jeršek Alojzij, » » » . . 291 p Žagar Ivan, » » » . . . 312 » Knaus Avgust, » » » . . 311 » Kofler Anton, » » » . . 311 Kmetec Simon, » » » . . . 311 » Spindler Ivan, » » » . . . 312 » Pauliček Ivan, » » » . . . 131 » VI. okraj (Vodmat): Ilelget Josip, ki je prejel .... 136 glasov Schlay Lud., » » » .... 136 » Strah Jakob, » » » .... 131 » Snoj Franc, » » ......... » Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, G. dan marcija 1897. župan: Ivan Hribar 1. r. „Glasbena Matica" v Ljubljani. V ponedeljek dne 8. marca 1897 ob 8. uri zvečer v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" drugi redni koncert pod vodstvom svojega koncertnega vodje gospoda Josipa Čerina. Pri koncertu sodelujejo: gospod Josip Vedral, vijo-linist in učitelj „Glasbene Matice"; pevski zbor „Glasbene Matice" in si. godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. Vspored: 1. Bediich Smetana: „Iz čeških logov in gajev", št. 4 simfoniških slik; „Moja domovina", za veliki orkester. 2. a) Karel Bendl: „Molitev"; b) Zdenko Fibich: »Krasna si kot cvetica"; c) Stanko Pirnat: „Vzpomladna pesem"; za mešan zbor. 3. Dr. I. Brahms : a) „F i n g a 1 o v spev", b) „V r t-nar", triglasna ženska zbora s spremljevaniem dveh rogov in harfe. 4. Feliks Mandelssohn-Bar-tholdy : „Koncert" za gosli in orkester, op. 64. Prvi stavek. Na gosli svira g. J. Vedral. 5. Dr. An-tonin Dvor/ik. „Hymnus" za mešan zbor in orkester, op. 30. Cene prostorom izven naročbe: Sedež I. do IU. vrste a 2 gld.; IV. do VII. i 1 gld. 50 kr.; od VIII. vrste naprej in na galeriji ;i 1 gld. — Stojišča a 50 kr., dijaške in garnizijske vstopnice a 30 kr. Vstopnice se dobivajo v traliki g. Sešarka, Šelenburgove ulice, in na večer koncerta pri blagajnici. 1-1 P. n. gg. naročniki naj se blagovole za svoje sedeže z legitimacijami zglasiti v trafiki g. Šešarka. •Josip Cvetrečnilt, sobni slikar. Karlovska cesta št. 2, priporoča se v vsakovrstna v sobnosllkarskl obrt spadajoča dela. 9 32—3 VABILO na I lil m a i", ш mm\\ ki se bo vršil dne 21. marca 1897 ob 4. uri popoldne = v župniku. = Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za I. 1896. 4. Volitve načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Razni nasveti. ,.Hranilnica in posojilnica v Cirknici", dne 5. marca 1897. Vabilo na ттш 1УШМј Р1Ш1 Ш\ „Posojilnice in hranilnice y Srednji Yasi, registr. zadruge z neomejeno zavezo11, kateri se vrši v nedeljo 21. marca 1897 ob 4. uri popoldne v zadružni pisarni v Srednji Vasi hiš. st. 20. Vspored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Odobritev računa za leto 1896. 4. Volitev novega načelstva. 5. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi 166 1-1 Odbor Vabilo na izvanredni občni zbor okrajne hranilnice in posojilnice y Idriji, registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. marca 1897 ob I. uri popoludne v telovadnici tukajšnje c. kr. rudniške šole. Dnevni red: 1. Izvolitev načelništva in nadzorstva. 2. Prememba pravil. 3. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi častite društvenike najuljudneje 174 l-i Načelništvo. 169 1-1 iJfačelNtvo. k» ieloAec iz lekarne 47 26—26 B. FRAGNER v Pragi je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo, katero pospešuje slast in prebavljenje ter odvaja počasi in lahkotno. Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko. Glavna zaloga Lekarna B. Fragner „pri črnem orlu" v Pragi, Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice. Velika steklenica velja 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. — ItazpuHljanje sleherni dan. B*" Zaloge v vseli avstro-ogersklh lekarnah. Vsak kašelj Vsaka hripavost se popolnoma odstrani le po Krause- je vem (blagovkusna zmes). 74 10-6 Zavoj 25 kr. — Dobiti je v Ljubljani pri MIlanu Leustek-u, lekarna pri Mariji Pomagaj, Ubaldu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarna pri zl. samorogu, Gabrijelu Ploolll-Ju, lekarna pri angelju, Josipu Mayr-Ju, lekarna pri zlatem Jelenu. % % i i Ц § i % i 804 20-3 HathreBer; Jincipp.0^ Vsak kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti. I. Jednonadetropna hiia s šestimi stanovanji in sicer: 4 stanovanja po 2 sobi s kuhinjo, 2 podstrešni sobi s kuhinjo, 1 soba s kuhinjo. — Pod vso hišo so kleti. Lep vrt, hlev iu drvarnica. Nahaja se v Spodnji Šiški poleg južne železnice. II. Več sveta za zidavo hiš (katere po pogodbi tudi sam zidam) poleg Koslerja v Šiški. III. Jednonadetropna hiša s tremi stanovanji po dve sobi s kuhinjo, dve stanovanji po jedno sobo s kuhinjo; pod hišo lepe kleti, pri hiši blizo 120 sežnjev velik vrt — v Vodmatu. Kdor želi kaj kupiti, oglasi naj se pismeno al ustno pri podpisanem. 139 3-3 Franc Oregorc, zidarski mojster v Mengšu št. 25. LUDOVIK BOROVNIK =i puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na e. kr. presjjuševalnici in od mene preskušene. 655 52—24 Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. љ p 7hitplr nv v Novl Štifti 4 t zaračunjam po najnižji ceni. S spoštovanjem udani 157 3-2 Franc Zupail, frizer, prej: Pod Trančo it. 1, sedaj: Valvasorjev (nemški) trg št. 5 v LJubljani. I. kranjski laneno-oljnati flrnež. I. kranjsko čisto laneno olje. iieeatiV'llKBei («miti®) priporoča najeeneje 59 104—20 c4dolf cJCauptmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-neiev, lakov in kleja v Ljubljani. Usojam si prečasliti duhovščini, sl. občinstvu in vele-spoštovanim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem z dnem 8. februarja t. 1. preselil svojo trgovino s RloBuRi, čepicami in RrznarsRimi izdclRi ie prejšnje prodajalnice v gosp. Kirbiša hiši na Kongresnem trgu v novo urejene prodajalničnc prostore v otfovi (preja gtedališcm') ulici št. 5 Ob tej priliki se priporočam vsestranski ter prosim, da se mi ohrani tekom 23 let pridobljena časteča me blagonaklo-njenost sl. občinstva. Velespoštovanjem U915 4 cJlnton cXrejci Istotam je tudi trgovina s klobuki na dame. />iV.Vl v. v. v. v. v. Vk v. v. £ Prostor za prodajalnico £ v Kamniku, zelo ugodna lega, nasproti mestni farni cerkvi, se takoj oddd v najem. Spredaj je velik, obokan prostor za trgovino z velikim izložnim oknom, ki se zapira z železnim polknom; nad steklenimi durmi je platnena streha zoper solnce. Zraven prodajalnice je jedna soba s kuhinjo in prostornim, obokanim skladiščem, ki ima železne duri. Tudi majhen vrt za zelenjavo spada k prodajalnici. Več pove upravništvo „Slovenca". ш з-з Stavbinsko, umetnijsko, stroj sko ključarstvo, železo-strugar stvo in vodovodna instalacija / Albin ®B Aohtsohin Ljubljana, Wolfove ulice S priporoča svojo novo opravljeno strugarnico za železo v izvrševanje vseh v to stroko spada 4 joeili del. ni 6 Točna postrežba! Nizke cene! Zajamčeno samočista l odlikovana s najvišjimi odlikovanji Tomaževa fosfatna moka iz čeikih in nemških tovarn za Tomaževo moko je najbolje učinkujoče in najcenejše fosfornoklelo gnojilo. Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fosforne kislin« in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči. Za vse vrste zemljine prsti. Z» sboljianje zemlje ravne na fosfornl kislimi, za vta žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno z» gnojenje travnikov. Prekata glede na poznejši rpliv vse zuperfosfate. Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fosforne kisline и povrne, ceniki, «trokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago. Vprašanja in naročbe naj ee pošiljajo 56 36—7 prodajališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi Mariengaese 11. Ustanovljeno lota IHTO. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in'drobno. Cena in blago brez konkurence. a> > rt u A O a> >—i o o I O i! Srajoe za ffoepode, beli oliiffcn, gladke na piiili, brei orrntnikn, brez nmnfet, 87 vrst jedli* od gld. 1 10 do !•;» Ie«t „ „ 6"26 „ 15 — Srajoe za dečke, f 4 velikostih, sicerkuhor gornje jedna od gld. Г— do Г40 4«t „ „ 6 75 , 7-7(1 Svltloe za goapode, в Ti-et je.lne SO kr. do gld. 140 lest gld. I SO đo gld. 7'SO Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2 80. Dvanajst maniet cd gld. 8 80 de 4-fiO. 13 preClOff (Vorhetden) od gld. 8*25 do5*- Za kroj; brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka «T. O. Hamaini v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr-častnikov in c. ln kr. mornarico. Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 7 Alojzij Tečaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje TgriSkc nllee 2 10-10 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljice za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. V lekarni so tudi dobiva : Pristno Ггапоожко igranje т originalnih steklenicah po 110 in 411 kr , med konjak, med. malagra, najboljša, vse po najnižjih cenah Zelez-nato klneiko vino, aagrada vino (odvajajoč«) itd. Družinslia menthol-ustnain zobna voda je najoenejie in najboljše nadomestilo odola in enakih ustnih vod. Velika steklenica velja 80 kr., 6 stekl. velja gld. 4 — franko Ta esenca nima nikakib ne ustom, ne zobem škodljivih snovij, marveč le dobro učinkujoče. Mr. Ph. Nlardetschlaeger, kemik in lekarnar. Menthol-zobni prašek, 1 kositarna škatljica 30 kr. Ker ne oddajam v zalogo svojih izdelkov, naj se eenj. naročniki blagovolijo obračati naravnost na 64 62—8 lekarno „pri zlatem orlu" v LJubljani, poleg železnega mesta. Prodajalnica s kuhinjo odda se s 1. majem v najem na Valva-zorjevem trga (prej Nemški trg) itev. 5. Več se izve pri F. Supančič-u. 96 5 - • ф «s 3 =s w o s a° g. 5 w д _o čl, ■-« a a -S -2 Л y — r ■ a ■fl s a Jfi. o. 00 «e a t-t «e > M а П "o св B •«h « ^ 3 = M JS đ ^ o e — -O v C iro O « * . -a5» S •g s-s a i S « w c oD.a č: I O л g s s Ci> > v 3.2 > O -ja "-Ч OS ._ 2 « ^ >■ 3) O м и Л 'Z d-5? t - . (Ц ^ »j C o л 0> > • ćd 6-1.M -M O^ O -s* fc^. >W LO r-l Ргеб. duhovgčini vljudno priporočam svojo delavnico za slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken z umetno slikarijo EiStuhl v Gradcu. Annenstraase 35. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. co Delavnica kleparskih, ključarikih, kovino- Anton Belec Št. Vid nad Ljubljano izdeluje ter ima v zalogi 173 12-1 cerkvene svetllnloe ali stalnloe po dve iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld , iz tompaka 40, 50 gld., obha-Jllne svetllnloe iz kositarja po 2 gld.. iz medenine po 5, 8, 10 gld,, puiioe z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po gld 160, iz medenine 5 gld.; itedilna železna ognjišča vsa železna in tudi razna za vzidati. ac Pokrivanje zvonikov. Barvanje zvonikov. Napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Razne ielezne ograje, vrata, omrežja za pokopališča. Zobozdravniško obvestilo! Da preprečim neosnovane govorice, uljudno obveščam »I. p. n. občinstvo, da dospem v kratkem v Ljubljano, kjer stalno ostanem. Velespošt. Avg. Schwcigcr i io zobozdravnik. Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kaielj, pomanjšuje pAt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več 113 7 za zavijanje. 668 20—16 R K E iS) JE yo I л f Svarimo pred po-, цотшии« naredbami, ki se pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime ii, a bo vendar po svoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od našega origi-nalnega 26 let obstoječega pod-( u n a j s k a b o i* .z a. Dn6 5. marca. Skopni drtami dolg v notah..... Bknpni državni dolg ▼ srebru ... Av«trijuka zlata renta 4 %...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista ........... Nemfiki dr*.bankorci zalOOm.nem.drž.velj. 80 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ : C. kr. cekini........... 100 gld. 05 kr. 101 , 20 . 122 „ 70 . 100 „ 45 . 121 . 80 . 98 . 65 , 943 , 351 , 76 . 119 . 95 . 58 . 73'/, 11 . 74 . 9 . 53 V,. 44 . 90 „ 5 „ 67 . Dn6 5. maroa. 4* driavne srefike i. 1854, 250 gld. . . 5* državne srećke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld. ...... Dunavske rravnavne srečke b% ... . Dunavsko rranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . n „ južne ieleznice 3% , , „ južne železnice 5% . „ , dolenjskih ieleznic 4% 152 gld. — kr. 153 . 50 187 , 50 99 . — 141 . — 127 „ 50 107 „ 76 112 , 50 99 , 25 • 80 226 . 25 174 . — 127 , 80 99 „ 50 n Kreditne srefike, 100 gld. Rudolfove srečke, 10 gld. .... SalmoVe sreCke, 40 gld...... St. Genćis srečke, 40 gld. . ■ . . Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečko....... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld, Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v, Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne ieleznice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........126 . 198 gld. — 1. 146 ' — i. 19 50 . 26 50 — 50 — . 22 _ 150 — r. 3380 •— . 383 — . 88 70 . 159 — . 78 25 . 155 — . 126 n 75 ЖГ Nakup in prodaja 18 viakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Sa varovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanjt najmanjšega dobitka Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „,VH K K C U K" Wollzaile it. 10 Dunaj, Ririahilferstraui 74 B. АГPojasnila'£S vvseh gospodarskih in Rnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SV~ naloženih glavnic, ^Ц