Posamezna številka 6 vinarjev. SiEV. lil. Izvcn ^ubijane 8 vin. y LJUDIIaHl, V ML 9. [»fl 1913. Leto XLt, s Ve!|a po pošt! t Za celo leto napre) . , K 26 — sa eo meseo „ . . ,, 2 20 s« Nemčijo oeloletno „ 29 — bi ostalo Inozemstvo „ 35- V Llobltaol oa dom: Si celo leti oaprel • • K 2V— za en mese ,, . „ 2 — T opran prstema GisseSno * >'70 = Soboto. Izdala- s n celo let ....... i» Nemčllo oeloletno „ 8*-ze ostalo tuosemstvo „ 12 — Inserati: Eaostolpna peutvisna (72 mm): ga enkrat .... po IS f za dvakrat .... „ 13 „ sa trikrat .... „ 10 „ ia večkrat primeren p o past. Pomena ezraaiia amaii. osmrtnice itr. onos olpna i.< ltvrsta po t8 vin. --■ Poslano: ii 1. _ enostolpna petitvrsta po 30 «Ul Izhaja vsak dan, Izvtemsl nedelje In praznike, ob 5 ari pop. Bedna letna priloga VotaJ red p^- Uredništvo |e v Kopitarjevi oltol štev 6/tU Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne t=s sprejemajo. - Uredniškega teleiona stev 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nlloi it B. — Račun poštne branllntoe avstrijska št 24.797, ogrske 26.511, bosn. bero. št. 7563 - Dpravnlškegs teleiona St U8. Današnja Številka obsega 6 strani Škandalozne razmere pri državnih železnicah sa jup. Kadar se kak slovenski poslanec v državnem zboru dotakne razmer na slovenskem jugu in navaja dokaze, kako se tu domači element na ljubo nemškemu sistematično izpodriva, takrat zabuči vsa nemška javnost, češ, to so pravljico! Še več, nemški listi si upajo še trditi, da je ncmštvo na jugu zapostavljeno. Da se razvidi, koliko velja fa trditev in da se obenem dokaže, kako v 1 a-da v svojem lastnem področju protc-žira nemštvo in Slovence zapostavlja, prinašamo danes narodno statistiko c. kr. državno-železniškega obrata na slovenskem jugu. C. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu so podrejene naslednje proge: 1. Ljubi jana-Trbiž s 101-735 km dolžine; 2. Ljubljana-Kamnik s 23 616 km dolžine; 3. Dolenjske železnice s 153754 km dolžine; i. Kranj-Tržič s 15 080 km dolžine; 5. Jesenice - Trst s s 146-550 km dolžine; 7. Gorica-Ajdov-ščina s 26.910 km dolžine; 7. Tržič-Čer-vinjan-Gradež s 28730 km dolžine; 8. Divača-Pulj s 122 730 km dolžine; 9. Trst-Herpelje-Kozina s 23048 km dolžine; 10. Kantanar-Rovinj s 20 851 km dolžine; 11. Trst-Poreč 122.957 km dolžine; 12. Trst-Sv. Saba s 4-699 km dolžine; 13. Dalmatinske proge s 238575 km dolžine; 14. Zveza na Opčinab med državno in južno železnico s 2033 km dolžine; tedaj skupaj 1030 595 km dolžine. Po povprečnem narodnostnem zi-stemu bi torej moralo biti v področju tega ravnateljstva uslužbenih 77 97 % uradnikov slovenske, 18 99% italijanske in 3'4% nemške narodnosti, ker šteje ravnateljstvo pod seboj 458 uradnikov, vštevši aspirante in honorarne uradnike. V resnici pa jc od teh 57-2% nemške narodnosti zadnje čase in še teh 57 2% ima v rokah najmastnejša in najvažnejša mesta, kar bomo takoj dokazali. Na prej omenjenih progah (izvzem-Ši dalmatinske) so postajenačelniki po narodnosti tako-le razvrščeni: L j u b 1 j a n a državni kolodvor (si-stemiziran VI. činovni razred) (Slovenec). Medvode (Slovenec). Škofi« Loka (Slovenec). Kranj (Slovenec). Podnart-Kropa (Slovence). Lesce (Slovenec). J c-senice (sistemizirani VI. činovni raz- red) (Nemec). Kamnik (Slovenec). Ljubljana, dolenjski kolodvor (Slovenec). Grosuplje (Slovenec). Rudolfovo (Nemec). Kočevje (Nemec). Bled (Nemec). Bohinjska Bela (Slovenec). Bistrica-Bohinjsko jezero (Slovenec). Podbrdo Slovenec. Sv. Lucija - Tolmin (Slovc-nec). Kanal (Slovenec). Gorica (sistemizirani VI. činovni razred) (Nemec Ajdovščina (Slovenec). Čcrvinian (Nc-mec). Volčjadraga (Slovenec). Prvačina (Slovenec). Štanjel - Kobdilj (Slovenec). Opčina (Italijan). Trst državni kolo d v o r (sistemizirani VI. činovni razred) (Nemec). Trst, prosta luka, d r ž. ž e 1. (sistemiziran VI. činovni razred) (Nemec). Trst, o b r a t n o vodstvo (sistemiziran VIL činovni razred) (Nemec). Trst-Sv. Saba (Nemec). Trst, lesno skladišče (Nemec). Vodnjan (Nemec). Pazin (Nemec). Kanfanar (Italijan). Rovinj (Nemec). P u 1 i (sistemizirani VI. činovni razred (Nemec). — Skupaj 18 Slovencev, 2 Italijana in 15 Nemcev. Iz teh podatkov posnamemo, da so vsa važnejša mesta pri prometu, kakor Jesenice, Gorica in Trst zasedena z nemškimi postajenačelniki, da celo postaje v krajih, kjer biva izključno ali poleg Italijanov v pretežni večini slo-venski narod, imajo nemške uradnike, za postajenačelnike, kakor Jesenice, Rudolfovo, Blpd, Gorica in Trst. Za. vzdrževanje železnice poslujejo c. kr. sekcije (izključno dalmatinske proge); 1. Ljubljana i (na progah Ljubljana -> Jesenice, Ljubljana - Kamnik, Kranj - Tržič). 2. Ljubljana II (na dolenjskih železnicah). 3. Jesenice (na progah Jcsenicc-Trbiž in Jesenicc-Pod-brdo). 4. Gorica I (na progi Gorica-Pocl-brclo). 5. Gorica II ( na progah Gorie.a-Opčine, Gorica j. k.-Ajdovščina in Čcr-vinjan-Gradež). 6. Pulj (na progah Pulj-Lupoglava in Kanfanar-llovinj). 7. Trst (na progah Trst-Opčine, Trst-Herpelje, Divača-Lupoglava, Trst drž. kol.-S. Sa-ba-Monte Castig'ione-Barkovlje). 8. Obratno vodstvo Trst za lokalno železnico do Poreča. Načelniki vseh teh 8 sekcij so nemški uradniki! III. Za izvrševanje strojne službe obstoje c. kr. kurilnice v 1. Ljubljani; 2. Gorici; 3. Trstu. Tudi načelniki teh c. kr. kurilnic so izključno nemški uradniki! Pa napravimo šc en korak naprej in oglejmo si c. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu samo! Ravnateljstvo obstoja iz: a) 1 ravnatelja (Nemec); b) t tehniškega in 1 administrativnega podravnatelia (Nemec); c) 1 šef-zdravnika (Hrvat); d) 8 referentov (vsi Nemci); e) 9 subreferen-tov (1 Slovenec, 1 Čeh, 7 Nemcev); f) 3 kontrolorjev pri vzdrževanju železnice (vsi Nemci); g1) 3 prometnih kontrolorjev (1 Slovence, 2 Nemca); h) 3 transportnih in 1 tarifnega kontrolorja (1 Slovenec, 3 Nemci); i) 3 preglednikov postajnih blagajn (3 Nemci -- četrto mesto jc žc razpisano za nemškega na-cionalca); k) 1 ravnatcljski blagajnik in 1 kontrolor (2 Italijana); 1) 36 skupino-vodij (2 Slovenca, i Hrvat, 9 Italijanov, 24 Nemcev); skupaj tedaj 5 Slovencev, 2 Čeha, 2 Hrvata, 11 Italijanov, 52 Nemcev. Osta'i uradniki različne narodnosti so prideljeni uradniki, od koiih je seveda Nemcev zopet 57"29c. Slovesnko železniško uradništvo se je spričo tega sistema organizirala, zainteresiralo zase javnost in skušalo pridobiti na svojo stran pred vsem poslance. Kar je za Nemec prav, mora biti tudi Slovencem dovoljeno. Toda zdaj so Nemci zagnali krik! In ker je slovensko uradništvo pokazalo, da se ne da kar tako v kot potisniti, so začeli nemški nacionalci v svojih graških smetiščih gnjusen oseben boj. Dasi je tak boj vse obsodbe vreden, naj ga začne kdor hoče, ni rečeno, da bi sc slovenski uradniki spričo lakih napadov nc smeli braniti, kolikor sc morejo. In zato si upamo tu reči, da je nemškonacionalni uradniški material pri železnicah povprečno najslabši! Le nekaj zgledov! Gospodje, povejte, zakaj jc bil v preiskavi nemškonacionalni uradnik J., kateremu je slovenski kmet iz Jam-nika izročil znatno vsoto najdenega denarja? Seveda je ta gospod postal kljub temu kontrolni organ, ker jc nemški narodni svet venomer bombardiral tedanjega železniškega ministra in je baron A. opctovavi pritiskal kljuke v ministrstvu. Pojejte nadalje, kako je ravno ta gospod beračil pri slovenskih veljakih glede svojih kompe-tenc. Povejte, zakaj je bil v preiskavi nemški uradnik D. na Jesenicah? Povejte, zakaj sta. bila '"seiplinirana nemška uradnika P. v Trstu in G. v Dalmaciji? Ali ne radi manipulacij z uradnim denarjem? Povejte nadalje, kakšne pritožbe imajo manipulantke proti različnim nemškonacionalnim uradnikom in ka j se zgodi po različnih lokaliii pri hazartliranju? Kako zanesljivo je nemškonai ionalno uradništvo celo na domačem ognjišču, priča tudi nepobitno dejstvo, da je nemškonacionalni priganjač K. 1 ojal društven denar sebi in svojim preljubim bratcem, da jih jc reševal neljubih menjič-nih kriz! Kako se nazivlje taka manipulacija? Povejte nam, zakaj beračijo nemškonacionalni uradniki venomer pod pretvezo rodbinske revščine za podpore, da potem s tem izvabljenim denarjem prirejajo po gostilnah in kavarnah brezmejna popivanja in kro-karske kravale? Seveda, ko je nemškonacionalna gospoda obrcala slovenske železniško uradnike, žive in mrtve, se je šc spravila na ravnatelja dvornega svetnika Galambosa samega, koiemu ne more. očitati dingega, kakor da ne obrača svojega uradnega plašča vedno po silnem vetru katerega dr'a nemškonacionalna zveza. Saj vemo da napade po graških listih pišejo najbolj zavrženi elementi nemških ura nikov samih. Pa za danes dovolj lega vsenem« škega perila! Bodite pa merjeni- nemškonacionalni moralisti, da se nismo izčrpali vsega, kar vemo. Potem pač no boste več izpraševali: »Wir sind nuv neugierig, Avie lange nocli das Eisen-balinministerium diese unhaltbaren Zustande, velehe lland in Hand mit der Verdrangung der deutschen Diensl sprache geradc anarchischc Verhaltnisse herbcifuhroh, dulden wird«, marveč takrat bomo m i izpraševali, kdaj bo konec škandaloznim razmeram, ki so sc pri c. kr. državni železnici vgnjezdile z nemškimi nacionalci! Če pridemo z vsem materialom na dan, potem bo imel disciplinarni svet veliko posla! Sela ravnega ourloopospc^-valoega svela sc jc vršila na Dunaju v petek, 5. 1. m, pocl predsedstvom ministra za javna dela, Trnke, ob navzočnosti zastopnikov politične delegacijo ter zavodov za pospeševanje obrti. V seji je podal g. dvorni svetnik W. Haas poročilo o petletnem delovanju na polju obrtnega pospeševanja od ustanovitve ministrstva za javna dela naprej, ki jc bilo sprejeto s splošnim odobravanjem in priznanjem. Dvorni svetnik dr, A. Vetter, ravnatelj c. kr. obrtnopospešcvalnega urada na Dunaju, je nakratko orisal smer obrtnega 1 pospeševanja, kojega najvažnejša naloga | je, da se dvigne kvaliteta naše obrtne i produkcijc, ki se mora opreti na svoj j lasten modern slog. Potem šele bo mogoče LISTEK. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L č n a r d. (Dalje.) »Zakaj pa nisi prišla ti z otroci k službi božji, kaj?« in gledal ie nanjo strogo. »Bilo je povelje, pa nisi ubogala.« »Morda bi gospod načelnik sedel,« jc rekla vljudno, »saj jc dober kos pota do nas.« »Nikar rac nc vabi,« je rekel z za-ničljivim nasmehom, »odgovori mi, ako te vprašam.« »Imam majhne otroke, gospod načelnik, nc morem iz hiše.« Podčastnik jc zagledal Hanušo, ki je sedela v senci v kotu, in spomnil sc je, kar je Rogoškin pripovedoval o njeni lepoti. Sklenil jc ogledati si jo in jc slo-pivši na sredo sobe i/pregovoril: »No, ako nisi mogla iti sama, zakaj pa ona,« in pokazal jc s prstom na hčer, »ni prišla v cerkev?« »Jaz sem pri otrocih, ona pa pri gospodarstvi! . . . Sedite, gospod načelnik, a morda bi kaj prigriznili? t Ta vljudnost gospodinje, ki jc bila v ondotnih vaških razmerah nekaj nenavadnega, jc pripisal podčastnik ne svoji oblasti in strahu Vrcsjakovc za moža in hišo. ampak postavnosti in lepoti svoje lastne osebe. Nobenega moškega ni bilo, samo dvoje žensk in otrok, majhna FranCika; čutil so je torej gospodarja položaja. Potegnil je k sebi klop, se težko vsedel, snel kapo in rekel: »Kazen za nepokorščino mora biti,« potem pa z nasmehom: »Ako ne boste zdaj bolj poslušni.« Pogledala jc nanj mračno, toda je takoj zopet naredila lep obraz in Tla-nuši: »Princsi sira iz čumnate, a morda bi gospod načelnik dovolil mleka?« »Raje bi sc napil žganja, kaj bo vojaku mleko . . .« »S prisego sva se odrekla žganju jaz in moj mož.« »Hm ... če ni mogoče, naj bo pa mleko.« Hanuš jc vstala in stonila k materi, da bi vzela ključ, podčastnik je pa glasno cinoknil in rekel: »Nti, Muksim Anlonovič je povedal resnico . . . krasavica je vaša hči.« »Kdo?« jc vprašala mati. Moj podložnik, stražnik, ki je bil pri vos. - Vresjakova jc pobledela, ker se je spomnila, da jc pri nji v ' iši Marcelek Ix>tolkel stražnika in je s trpkostjo pomislila, da bo morala ona delati pokoro za Marcelkovo nasilnost. Naj bi tudi ubil stražniKa, samo da ne v njihovi hiši, vendar je odvrnila .lirnp: »Da, da, bil je tu gospod stražnik.« »Kakšen gospod pa?« se je nasmejal robato, »to je priorost, vojak, nu, jaz sem pa načelnik, jaz sem podčastnik in ako se hočem ženiti, nii je dovoljeno.« Prišla jc Hanuš z mlekom in sirom in postavila mizo. »Maksini Atonovič mi je rekel, da si ti boječa kot srna, hočem torej poizkusiti jaz, kaj?« Mati je stopila med Pospielova in hčerko in prosila: »Dovolite, gospod načelnik. . . ali naj nalijem v lonček?« »Škoda, da pri vas ni žganja, napil bi vam,« je vzdihnil, »torej sedite tudi vi k mizi, jaz nisem tako ponosen in znam živeli z ljudmi.« »To je samo za go-poda načelnika, me nismo lačne,« se. je izgovarjala. »Ako pravim, da sedite,« je rekel s povzdignjenim glasom, i torej ubo-gajta. ker hočem vaju počastiti.a »Sedi.« ie rekla mati in pokazala z očmi drugi kot mize, sama je pa sedla k stražniku. »Ne tako,« se jc nasmehnil, »ti, mlada, sedi bliže. » vi, staruha pa dalje, čemu mi bodo stare ženske?« »Ali je gospod načelnik že dolgo v našem kraju?« je vprašala gospodinja. »Ti, staruha, nikar, ne segaj vmes in me ne oviraj, nu, mlada, pridi bliže ali pa te sam pripeljem,« in hotel je vstati. Mali je pok i mala z glavo in Hanus >e jc pomaknila bliže. »Torej zakaj sc me bojiš.« sc je smejal, »saj te ne bom požrl . . . no, bliže, s nej tole,« in dal ji jc košček kruha s sirom, katerega je začel jesti. »Zahvalim, nisem lačna.« »Snoj, ako ti dajem,« je iztegnil roko bliže k nji, napil bi ti, no, čc ni s čini. pa s kruhom.« Vzela je kruh iz njegove roke: Zahvalim..; Ni za kaj hvalili.« se je nasmeh ni' nijazno, »kako se pa imenuješ?« »Ana.« To ie prav, to ime imam rad . . . no, in zaljubil >e bom v tebe . . . toda ti . zaluijnj ^ cerkev, kajti ti si pravoslav-I na . . . ali si bila pri velikonočni »po-i vedi .'.. »Bila.'* zeainiti jo v enotnih principih. Da pa bo mogoče v konkurenci z brezvrednim masnim blagom priti kvalitativni produkciji do veljave, je najvažnejše, da se pridobi tudi konsumente za nakupovanje takega blaga. Revščina ni nobeno opravičilo za pred-načenje slabili izdelkov, kdor nima denarja za umetniško dovršene izdelke, ta naj si kupi enostavno izdelane predmete, ki so pa dobro iti trpežno izdelani. Najstrožji boj pa naj velja tistim na -videz dragocenim izdelkom, ki so v resnici le njih posnema, a kvalitativno brez vsake vrednosti. Vzgojiti konsumenta do take stopnje omike, bodi naloga vseh, odjemalci pa bodo postali poleni sami najvažnejši činitelji obrtnega pospeševanja. V nadaljnji debati so razni govorniki razvijali svoje posebne misli in želje glede načina obrtnega pospeševanja. Dr. Bielo-hlawek se pridruži izvajanjem dr. A, Vet-terja in poudari, da morajo v obrtnem pospeševanju odpasti politični in narodnostni oziri. Dr. Faček od jubilejskega kreditnega fonda v Pragi svari pred nepremišljenim ustanavljanjem obrtnokreditnih zadrug in zvez, posebno še v krajih, kjer je v tem oziru že preskrbljeno v prevelikem zaupanju na državno pomoč. Drž. poslanec Ganser se obrača proti postopanju državnih oblasti pri oddaji del malemu obrtništvu. Drž. poslanec Reuman se zavzema ga predavanja,, s katerimi naj bi obrtno-pospcševalni urad posegel vmes in vplival, da se doseže zboljšanje kvaletite v obrtni produkciji. Drž. poslanec Angerman se zavzema za to, da naj bi naši konzulati v tujih državah kaj več reklame napravili za naše blago in pridobili več tujega trga. Stavi tozadevno resolucijo. Član gosposke zbornice Adamek se pritožuje, da »e. trgovske zadruge izključuje od državnih subvencij ter da se premalo žrtvuje za obrtno pospeševanje. Drž. poslanec Hoc graja način organizacije obrtnopospesevainega sveta, preveliko centralizacijo, premalo sej, neenako razdelitev državnih prispevkov za strokovno obrtno šolstvo na Dunaju in v Pragi, in poudarja posebno neprimerno nizek kredit za podpiranje vajeniških zavetišč in domov. Zahteva, da se kakor za Galicijo in Bukovino, ustanovi tudi za Češko poseben departement v ministrstvu za obravnavo obrtnih zadev na Češkem, Moravskem in v Šlezij:. Poljak baron Balavia se zavzema, da se razširi vojaška dobava potom obrtništva tudi na krznarske in druge izdelke, glede katerih sc to dosedaj še ni vpošte-valo, ter stavi v tem zmislu resolucijo. Nadalje priporoča, da naj bi sc misel na centralno zadružno blagajno, ki je vsled odpora od raznih strani zaspala, zopet po-živela in predlaga resolucijo, s katero se ministrstvo pozove, da spravi to zadevo v ministrskem svetu zopet, v tek. Čeh Kalina živahno ugovarja pred-Jovornikovemu predlogu glede ustanovitve centralne zadružne blagajne, ki bi bila za Poljake, ki imajo za urejevanje svojih zadev svoj departement, ne pa za Čehe, nakar formulira baron Batavia svoj predlog tako, da. naj se ustanovi centralna zadružna blagajna upoštevaje posebne razmere posameznih dežela. Hoc: predlaga konečno, da sd ministrstvo pozove, da sc kar naj- odlocnejše zavzame, da se bo zvišal kredit za obrtno pospeševanje. Dvorni svetnik Haas rcplieira na posamezna izvajanja govornikov, na kar d i minister Trnka posamezne predloge na glasovanje, ki se vsi sprejmejo. S tem se je zaključilo dopoldansko zborovanje, ki se je nadaljevalo popoldne pod predsedstvom sekcijskega šefa dr. Mullerja. Ravuatelj gališke lige za obrtno pospeševanje je podal temeljit, Obširen referat o veleprodaji obrtnih izdelkov, v katerem je navedel dokaj velezanimivih podatkov, med drugimi, da namerava bukovinski deželni odbor zgraditi svojo centralno palačo, v kateri bo dal %0 m" posestva na razpolago za bukovinski deželni bazar, ki že sedaj prav dobro uspeva in v katerem sc prodajajo najrazličnejši maloobrtni izdelki cele dežele. Kontrolo nad tem bazarjem imajo člani deželnega knjigovodstva. V razgovor so prišle nato razne vloge obrtnih zadrug, glede katerih so zahtevali razni zastopniki pojasnil. Poslanec Biankini se je bridko pritoževal, da se za Dalmacijo še vedno ni ustanovil zavod za pospeševanje obrti, kar je pa po pojasnilih sekcijskega šefa dr. Mullerja naloga avtonomnih korporacij (dež. zbora). Iz Kranjskega je v poročilu več prošenj različnih zadrug, glede katerih jc ugodna rešitev zagotovljena. Volilno Me. »To jc prav ... ve ste vljudni ženski, gostoljubni, ne bom vaju pozabil.« Posedel je Se približno pol ure na veliko muko žensk, ker mu je Hanuša ugajala, a pri odhodu jo je hotel poljubiti. Vresjakova se je postavila za hčer, zaslonila jo je s svojim telesom in se ni pustila poriniti na stran ter je rekla razburjeno: »Pri nas ima samo ženin pravico poljubljati, uikdo drug.« »No, saj morda tudi jaz še postanem ženin,« se je nasmehnil, »če bo dobra dota, pa se oženim.« Od tega dne je Pospielov vedno pogosteje zahajal k Vre s j ako v im in se je vedno vrtel okrog njihove hiše, tako da, ako je le šla. deklica iz hiše, moralama je vedno srečati in poslušati njegove nadležnosti. Bila je z njim osorna, hladna, ni dovolila, da bi se dotaknil njene roke, toda lo njeno obnašanje je še povečalo podčastnikovo svojeglavnost. Iz Vresjakovih so se začeli norčevati po vasi, da so si poiskali zeta, a, iz Hanuše so se šalili, da bo.prebivala v mestu in nosila klobuk. Ko je torej šel Malinov, cla bi govoril pri Vresjakovih za Marcelka, sta se oba štariša in Hanuš začeli grenko pritoževati čez nadležnost podčastnika, da je to zanje sramota in strošek, deklica pa kot v snžnjosti. »Resnično muko imamo z njo,« je govorila mati, »najprej je lazil za njo ta Azljat, zdaj jo pa zopet zasleduje ta moskovski medved.« (Dalje.) Volilni shod v Strugah se je vršil v nedeljo po sv. maši. Na shodu so bili vsi volilci iz fare. Predsedoval je gospod župnik Orehek. Drž. poslanec Jaklič je v kratkih potezah načrtal smer deželne zakonodaje in dež. gospodarstva v clobi, ko odločuje v deželni zbornici S. L. S. Kandidat Lovšin je omenjal naloge, ki čakajo poslance v deželnem zboru in nato je kandidat Škulj v živahnem govoru razvijal svoje nazore o dolžnostih poslancev. Po šaljivih. bodrilnih besedah predsednika sta bili kandidaturi soglasno sprejeti. Struge bodo kakor pri prvi volitvi v j torek oddale soglasno glasove kandida- ! toma S. L. S. Dobrepolje, V nedeljo popoldne se ie vršil v Dobrepoljah javen shod. V tej volilni kampanji je bil ta shod najimpozant-neiši. Vse je bilo na shodu, karkoli se zanima za politično življenje. Možje in mladeniči, žene. in dekleta. Na shod je prišla stara garda, ki je zmagovala na voliščih v zadnjih desetletjih, prišli so pa tudi oni, ki so minuli ponedeljek volili liberalnega kandidata. Dvorana je bila nabito polna,, glava pri glavi, že sam pogled na množico je moral navdušiti vsakega. G. kaplan Koželj je obde-laval liberalce na podlagi lažniivih liberalnih letakov, s katerimi nas zasip-Ijejo. Drž. in dež. poslanec Jaklič se je držal tvarine: Naši nasprotniki v svitu resnice. Dokumentarično jc pokazal sovraštvo liberalne stranke do kmeta, cerkve in vere. Ostre so padale na domače liberalce, zlasti si je pa še privoščil kandidata. Puclja, komedijanta, ki igra. vlogo najdostojnejšega. človeka. Potegnil mu je lažnjivo krinko iz obraza in ga pokazal, kakšen je nasproti svojim kompanjonom in kako vobče vara vsakega, ki se spusti ž njim v kake dogovore. Za grmelo je po dvora ni, ko je končal svoja izvajanja. Kandidat Lovšin je omenjal gospodarsko delo naše stranke. Nastopil je sigurno in ie žel za svoja izvajanja živahno pohvalo. Kandidat Škulj je oprl svoja izvajanja na stavek: Glasovnica je najmočnejše orožje v roki katoliškega moža. Agitator, kolikor ga. je! Spretno mu teče jeziček, sedaj resno, pa zopet Šaljivo. Veselo razpoloženje vlada med zborovalci ves čas. Kandidaturi sta bili z velikanskim navdušenjem sprejeti. Na poziv, da se oglasijo nasprotniki, se ni javil nihče in tako sta ti kandidaturi soglasni. — Vsekako dobita kandidata S. L. S. skoraj vse glasove v Dobrepoljah. Puc-lju ostane par znanih surovin, vrednih tako dostojnega in poštenega moža kakor je on. Volilni shod v Begunjah pri C«rkniei. V nedeljo, dne 7. i. m. popoldne se je vršil zelo dobro obiskan shod v Begunjah pri Cerknici. Govorila sta posl. Gostinčar in g. kaplan iz Cerknice, Kan-duč. Zborovalci so bili zelo navdušeni za Slovensko Ljudsko Stranko in so izjavili, da bodo liberalcem glasno povedali, da jih ne marajo. »Liberalno-sa-mostojenc kandidat, Mujdič pisari celo pisma, cla naj se agitira za dr. Žitnika in za njega. S tem hoče delati zmedo. Kaj poreče »samostojnih- Meden? Sedaj pač lahko vidi. da je le igrača v rokah liberalcev, ki se iz nJega norčujejo. Celo njegov »tovariš^ sokandidat agitira proti njemu. Krasno uspeli shod jo zaključil 9 pozivom voliti le kandidat S. I. s., sr župnik Dimnik. Volilni shodi S. L. S. r okrajih Loga-tee — Cerknica — Lož Postojna — II. Bistrica. V tem okraju je priredil kandidat Franc: Drobnič, župan v Novi vasi, v družbi dr. Natlačena zadnje dni več volilnih shodov. V petek, dne 5. t. m. zvečer se je vršil volilni shod v Begunjah pri Cerknici v gostilniških prostorih g. Bonača. Dasi shod ni bil prej napovedan in se je šele zvečer volilce o shodu obvestilo, je bil vendar dobro obiskan. Po končanem shodu je prišel vsled povabila. na shod tudi protikandidat Anton Meden, ki je preskrbel s svojo navzočnostjo precej zabave navzočim pristašem S. L. S. V soboto, dne 6. t. m., pa sta imela kandidat Franc Drobnič in dr. Natlačen zelo lepo uspel shod v Šembijah in pri Trnovem. Osebno sta povabila tudi vse politično nasprotnike iz vasi Šembije. Na shod jih je tudi ne-kaj prišlo. V začetku so nasprotniki nekoliko skušali ugovarjati, ob koncu pa so tudi naprotniki priznali, da je najboljše, ako se voli za. poslance može, ki-pripadajo S. L. S. — V nedeljo zjutraj po maši se je vršil dobro obiskan shocl voliloev v Harijah. Govora Franca Drobniča in dr. Natlačena sta vzbudila mnogo navdušenja za S. L. S. — Opoldne se je vršil manjši shod volilcev v vasi Zarečje pri Trnovem, ki brezdvom-no ne bo ostal brez uspeha. Na vseh teh shodih je clr. Natlačen temeljito razkrinkal takozvano neodvisnost nasprotnih kandidatov. — Še isti dan ob pol štirih sta priredila Franc Drobnič in dr. Natlačen velik volilni shod v Kne-žaku, katerega, v je udeležilo do 300 mož volilcev. Na ta shod so prišli tudi vsi knežaški liberalci razven enega. Prišel je tudi znani Česnik s svojim sinom ter neki jurist Kovačič iz Smerij, ki je mnenja, da je boljše agitirati za, liberalno stranko kakor pa držati se buk-vic. Kakor se je takoj opazilo, so prišli liberalci na shod z namenom, da bi shod razbili ali pa vsaj ljudi z medklici in znanimi liberalnimi lažmi n zapravljanju deželnega denarja zmešali. Zmotili so se pa temeljito. Toliko navdušenja, kakor je bilo na tem shodu za S. L. S., se najde redkokdaj na kakem shodu. Na koncu zborovanja se ie oglasil s tresočim glasom k besedi jurist, Kovačič. Toda imel je smolo. Takoj pri prvih besedah so ljudje videli, da hoče nekaj zabavljati, na kar je nastal splošen krik med volilci, ki so zahtevali, cla mora Kovačič takoj umolkniti in se odstraniti, češ, da naj gre na liberalne shode govorit, ako hoče. na kar so jo liberalci molče odkurili. — Včeraj, dne 8. t. m., pa sta. priredila Franc Drobnič in dr. Natlačen sijajen volilni shod v Studenem pri Postojni. Tudi na ta shod je prišlo več liberalcev z namenom, da bi shod motili. V začetku so imeli toliko korajže, da so nekaj ugovarjali, pozneje pa so utihnili kakor miši. Ob koncu shoda je pozval predsednik shoda liberalce, naj se sedaj oglasijo s svojimi ugovori. Vkljub opetovanemu pozivu pa ni upal nihče črliniti besedice. Naši možje pa so z navdušenjem pritrdili soglasno zaupnici S. L. S. ter soglasno izjavili, da hočejo neomajno stati v taboru S. L. S. Navzočih je bilo 160 volilcev. — V nedeljo popoldan so se zbrali možje S. L. S. na volilni shod v Planini, kjer jc govoril o delovanju naših poslancev in. o protikmečkem delu (?) liberalcev deželni odbornik dr. Pegan. Liberalci so sicer prišli na. shod. a oglasiti se nihče ni upal. ker so videli, kako so naši možje razburjeni zaradi moralnih laži. Z Vrhnike. Še nikoli nas ni tako pogosto obiskoval I .avrenčič (Laurentschitsch) iz Postojne, kakor sedaj v volivnem času. Še nikoli ni bil z nami volivci tako prijazen, kakor sedaj. Kar po hišah nas obiskuje. Pa ne po enkral, ampak ta visoki gospod so sedaj naenkrat tako vsiljivi kakor židovski agent. Če ga pri vraiih vun vržeš, pa skozi okno pride notri, Zdaj nas Lavrenčič pač vidi, poprej nas ni poznal, če smo ga še tolikokrat srečali na cesti. Z njim pa prav pridno hodi kot zvest agitator naš občinski svetovalec, kandidatov svak! G. Mu!ley misli, da moramo g. Lauren-tschitscha voliti zato, ker je njegov svak. Lepi bratci, ki slepijo vrhniške volivce 1 Trški volivci! Kdor nas ne pozna drugače, kakor ob volitvah, tak ni naše gore list. Vsi volimo našega kandidata dr. Janko Marolta! — Danes ima Lavrenčič shod pri Črnem orhn r- somišljeniki. Bomo poročali o njeni. PravaSi io bodoče hrvaške volilve. Med pravasi v Banovini se žul ni dosegel sporazum ter sta obe skupini postavili svoje posebne kandidate. Frankova frakcija je doslej postavila naslednje kandidate: Zagreb F.: dr. Franjo Milobar, vseučiliščni profesor; Zagreb II.: dr. Vladimir Prebeg, od- veinik; Zagreb III.: Franjo HruStič, trgovec in posestnik; Perušič: pop Sti-pe pl. Vučetič, župnik; Senj: Drago Vlahovič, načelnik; Druganič: dr. Josip Pazman, vseučiliščni profesor; Glina: dr. Dragotin Šafar, odvet. koric.; Kostajnica: clr. Mirko Puk, odvetnik; Pregrada: dr. Vuk pl. Kiš, odvetnik; Biškupec: Josip MilkOvič, trgovec; Novi M&rof: dr. Aleksander Horvat, odvetnik; Zlatar: Dragotin Trstenjak, geometer; Čazrna: Mijo Halužan, župnik; Križ: clr. Ivo Frank, odvetnik; Sv. Ivan Zabno: Stjepan Pavunič, župnik; Križevei: Fran Novak, župnik; Nova Gradiška: dr. Mihovil Uroic', odvetnik; Viličselo: Ivan Zatluka, hranil, ravnatelj; Brod: clr. Vladimir Prebeg, odvetnik; Virovitica: dr. Tomo Kurničič; odvetnik; Vinkovci: clr. G j uro Topalo-vič, odvetnik; Cerna: xMarijan Mihalj-kovič, predsednik brodske imovne občine; Otočac: clr. Krunoslav Lokmer, odvetnik; Vrbovsko: dr. Dragan Šafar. Kandidati složnih prava šc v: Gospič: dr. Ivan Hužič, odvetnik; Slunj: pop Matija Polič, župnik; Požega: Stjepan Lesny, župnik. V mnogih ostalih okrajih se kandidati še imenujejo. V Klanj-cu kandidira, na svojo roko dr. Ivo Elegovič, odvetnik. — Starčevieanski kandidati so: Sv. Ivan Zelina: clr. Malo Starčevič; Koprivnica: Si. Zagorac; Ivanec: Cezar Akačič; Pisarovina: F. pl. Kufrin; Samobor: dr. A. Pavelič; Karlobag: Ivan Peršič; Garčin: Dr. pL Hrvoj; Otočac: dr. Ž. Petričič: Bakar: dr. M. Starčevič; Kloštar: dr. P. Majer; Pregrada: Luka Starčevič; Velika, Gorica: Ivan Peršič; Novi Maroi': St. Za-, gorac; Senj: dr. Z. Petričič; Klanječi I), pl. Hrvoj; Ludbreg: Milutin Tržič; Bjclovar: Marko Jurjevič; Križ: Mato Miletič; Križevei: dr. Ju raj Cenkič; Novigrad: Tomi slav Horvat; .laska: Vojislav Kempf; Slunj: clr. Marko Kasumovič; Dugoselo: Marko Mileus* nič; Poštaga: St. Lesny. ~ Novo vodstvo Starčevičeve str«nke sc je na sestanku dne 5. t. m. sestavilo naslednje: Poslovni odbor: Dr. Mile Starčevič, predsednik; člani: Cezar Akačič, dr„ Lata, Luka Starčevič, Stjepan Zagorac. V vrhovno upravo so bili izvoljeni: Cezar Akačič, Marko Došen, dr. Živko Petričič. Luka Starčevič, dr. Mile Starčevič, Stjepan Zagorac; namestniki: dr. Peter Majer, clr. Julij Nemec, Ivan Peršič in dr. Petričič, KATOLIŠKA AKCIJA V ITALIJI zelo uspeva. Dne 6. t. m. se je zaključil socialni tečaj v Milanu » lepim zaključi nim govorom predsednika Katoliške, unije, grofa della Torre. Della Torre je odločno naglasal odkriti patriotizem katoličanov v Italiji, ki zavračajo 1° nauk, da ima država tudi oblast nad vestjo in duhovskimi zadevami državljanov. Glede Svetega Očeta je dejal, da drŽava nič ne trpi na svoji suvere-niteti, če mu na konstitucionalen način zagotovi popolno neodvisnost in svobodo. Italijanski katoličani bodo izdajali revijo »La nuova critica«, ki začne izhajati dne 15. januarja 1914. Slovesos iniroDizecilo poreko-piiUskega Stola v Poiio. Iz Pulja pišejo: V ponedeljek, dnt 8. decembra se jc vršila v puljski stolnici slovesna intronizacija novoimenovanega poreško - puljskega škofa dr. Trifona Pederzollija. K tej cerkveni slovesnosti j« došel novoimenovani cerkveni knez že v nedeljo popoldne na krovu vojne ladje iPanther-<, katero mu je dalo poveljstvo vojne marnarice na razpolago. Za četrto uro popoldne je bi) napovedan prihod vojne ladje. Že kmalu po treh popoldne «o se začele zbirati ljudske množice ob molu : Elisabeth ', kjer se je imela usidrati vojna ladja Panther . Nato se je začela zbirati duhovščina, vojaški in civilni dostojanstveniki. Malo pred četrto uro je. priplul ob pomolu jgig* poveljnika vojne Iuke, podadmirala Chmelafa z njim na. krovu. Med dostojanstveniki je bilo videti kanonika tukajšnje stolicc z vso duhovščino, vodjo okrajnega glavarstva barona Schorifelda. generalnega majorja. Hlavačka, deželnega glavarja dr. Rizzija, mestnega gerenfa barona Gorizuttija, predstojnike vseh civilnih uradov in častniško depu-tacijo. Malo pred četrto uro so se oglasili streli stražne ladje vojne lukc, znamenje, da jc priplul Panlher- v vojno luko. Nato so se že tudi ogiasili zvonovi vseh cerkva, Ob zvonenju zvonov jc pilil Panther* skozi luko proti molu Elisabeth- , kjer se je usidral. Nato se je cerkveni kne/. s svojim spremstvom izkrcal, nakar se jc oddalo iz Pantherjevih topov zopet 14 strelov. Na molu se je vršil oficijelni pozdrav. Po tem pozdravu \c je podal škof, na katerega strani je stopal poveljnik vojne lukc. podadmiral Chmelafž, naravnost v hotel Riviera^. Na potu j* blagojdavljal tisoč glavo ljudsko mnoiico. DoopevSi t>r*tavi. Hrvate, oziroma Jugoslovane sploh vedno razdvajajo, tako da v odločnem momentu a se popuste.Kot prvo zahtevo boljše bodočnosti označuje govornik narodno edin-stvoSrbov in Hrvatov. Napadal jc tudi »klerikalizeni«. Končno jc pozval mladino, da se v nacionalnem zmislu organizira v značaj n o falango, ki mora Hrvatski v slogo s Srbi in Slovenci izvojevati neodvisnost najprej na fi~ nancielncm polju. SAMOUMOR OBSOJENEGA POLICISTA. Pulj, 9. decembra. Tu si je končal življenje policijski agent Dardi. ki je bil, kakor smo poročali, 1. t. m. pred ro-vinjskim sodiščem na objavo svojih kolegov zaradi pred dvomi loti zogreše-nega razžaljenja cesarja obsojen na osem mesecev ječe. Nesrečni mož, ki je bil začasno puščen na svobodo, si jo včeraj na svojem stanovanju zasadil v srce mesarski nož, katerega je uprl z ročajem v vrata. Dardi zapušča ženo s tremi otroci. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Liittich, 9. decembra. Tu je eks-presni vlak zadel v osebni vlak in je 20 oseb težko ranjenih. NEZGODA DR. KRAMAftA. Praga. 9. decembra. Dr. Kramar jf bil vsled avtomobilske nezgode lahko ranjen. NAJNOVEJŠE. Newyork, 9. decembra. Aviatiku polkovniku Nerymanu je neznanec ukradel aeroplan. Ko je aviatik prišel h hangarju, jo videl tatu z aeronlanom dvigniti se v zrak. Storilec ni zasleden. GROŽNJA UČITELJEV. Praga, 9. decembra. Učitelji grozo z novim letom s pasivno rezistenco, ako ?o jim do takrat no uredijo plače. POŽAR NA MORJU. Newyork, 9. decembra. Na krovu parni ka »Rio Grande« je izbruhnil požar. Vsled radiotelegrafičnega po-ziva na pomoč je neka angleška ladja prihitela k parniku in vzela na krov vseh 200 pasažirjev. Ogenj so nato pogasili. Volilni izidi v kmečki skupini zu kranjski LJUBLJANA — VRHNIKA. Črnuče: Šusteršič 74, Povše 74, Knez i, Scidl 4. Medvode: Dr. Šusteršič 191, Povše 191, nasprolniki 30. Vič: Nepričakovana sijajna zmaga S. L. S. Naša kandidata sta dobila absolutno večino nad obema nasprotnima strankama. Dobili so: Dr. Šusteršič 141, Povše 140, Seidl 70, Knez 84, Kristan 38, Mlinar 33. Pribijemo: »občepriljubljeni« Knez je dobil 84 glasov. Številke govore. Horjul: Šusteršič 186 Povše 186, Scidl 6, Knez 6. Vrhnika: Šusteršič 265, Povše 262, Seidl 31, Knez 31. Polhov gradeč: Šusteršič 180, Povše 177, Seidl 5, Knez 7. Grosuplje: Šusteršič 192, Povše 187, j Knez 31, Seidl 29. Lipljeni: Šusteršič 58, Povše 59, Knez 4, Seidl 2. Podgorica: Dr. Šusteršič 71, Povše 74, Knez 3, praznih 5, razcepljenih 1. Borovnica: Šusteršič 145, Povše 145, Seidl 30, Knez 30, Kristan 29, Mlinar 29, neveljavnih 9, razcepljenih 7. Ig: Šusteršič 82, Povše 83, Seidl 37; Knez 36. Spodnja Šiška: Šusteršič 48, Povše 45, Knez 201, Seidl 204, Kristan 113, Mlinar 95, razcepljenih 19. Zgornja Šiška: Šusteršič 52. Povše 51, Knez 66, Seidl 58, Kristan 17, Mlinar 12. Lipoglav: Šusteršič 60, Povše 60. Želimlje, Pijava gorica: Šusteršič 131. Povše 131. Scidl 52. Knez 51. Devica Marija Polje: Šusteršič 209, Povše 209, Kristan 10, Mlinar o, Seidl 45, Knez 44, Dimnik Miha 3. Moste: Šusteršič 127, Povše 126. Knez 59, Seidl 57, Kristan 19, Mlinar 18. prazni 6, razcepljeni 3. Dobrunje: Šusteršič 178, Povše 181, Kne>. b5, Seidl 65, Kristan 13. Šmartno pod Smerno goro: Šusieršič 159, Povše 160, Scidl 26. Knez 25. Ježica: Povše 90. Šusteršič 96, Knez' 20, Seidl 20. Kristan 7, Mlinar 7. razcepljeni 16, praznih 10. KAMNIK—BRDO. Domžale: Vseh volilcev 174. Dr. Krek 109, Sršen 51, praznih 11, neveljavnih 11, razcepljenih 2. Motnik-špitalič: Krek 124, Sršen 5, neveljavnih 5. Podhruška, Paiovče, Loke: Krek 132, Sršen 19, razcepljenih 9. Mekinje, Stranje, Tunjice, Županje Njive. Bistrica: Krek 228, Sršen 10. Trojana: Krek 100, Sršen 39, razcepljenih 2. Mengeš: Krek 109, Sršen 33, praznih 11. Blagovica: Krek 141, Sršen 16. Trzin: Krek 120, Sršen 59. Moravče: Krek 212, Sršen 23, praznih 10. Velikavas: Krek 32, Sršen 18. Zlato Polje: Krek 66, Sršen 8. Drtija: Krek 56, Sršen 10, 2 glasovnici prazni. Brezovica: Krek 54. Sršen 7. Prevoje, Lukovica, Raiolče, Sp. Koseze: Dr. Krek 112, Sršen 78. Jarše, Homec, Šmarca: Dr. Krek 117, Sršen 9. Radomlje: Krek 82, Sršen 22, Dolsko: Krek 122, Sršen 37. Ihan: Krek 93, Srčen 10. Nevlje: Krek 38, Sršen 11. Vodice: Krek 185. Sršen 72. TREBNJE — Z ATICIN A— ŽUŽEMBERK-MOKRONOG — LITIJA — RADEČE. Vače: Dr. Lampe 43, Kosak 43, Ve-hovec 43, Pavlica 3, Bukovec 35. Toma-zin 35. Žaina-Luče: Dr. Lampe 180. Kotak 184. Vehovec 1H3, razcepljenih 8. Litija: Lampe 104. Košak 100, Yc-hovec 104, Pavlin 36, Bukovec 38, To-mazin 43, razcepljenih 12. praznih 4, neveljavnih 42. Mirna: Lampe 136, Kosak 139, V ehovec '39, Pavlin 56, Bukovec 53, To-mazin 53. Šmartno: Lampe 206, Vehovec 209, Košak 210, Tomazin 35, Bukovec in Pavlin 32. Kresnice: Lampe 81, Košak 82, Vehovec 82, Bukovec, Pavlin, Tomazin po 2, razcepljenih 8. Hotič: Lampe, Košak, Vehovec po 39, Pavlin 25, Bukovec. 25, Tomazin 26. Konj. Lampe, Vehovec, Košak po 35, nasprotni po 12 glasov. št. Lambert: Lampe, Vehovec, Košak po 97, nasprotni po 52, razcepljeni 4. Zagorje ob Savi. Lampe, Vehovec, Košak po 62. liberalci po 102. socialni demokrati 76 glasov. Praznih Glasovnic 21. f Kotredež, 6. decembra. Košak 61, Lampe 61, Vehovec 62, Pavlin 45. Bukovec 46, Tomazin 45, A. Kristan 2. E. Kristan 4, Mlinar 1, dr. Weis 1, neveljavnih 21 glasovnic. Radeče pri Zidanem mostu: Naših 216, nasprotnih 72, neveljavnih 9. Polšnik: Lampe 165. Košak 166, Vehovec 166. Pavlin 13, Bukovec 13, Tomazin 16. razcepljeni 3. Krško: Zurc 2*0, Kožar 159. Sv. Kili pri Kostanjevici: Zurc 224, Kožar 48, neveljavnih 2. Kandfja: Zurc 361, Škerlj 52, praznih 11. Toplice: Zurc. 269, Kline 21. Škerlj 2. Krška vas-Cerklje: Zurc 138, Kožar 86. Reka: Zurc 227. Kožar 190, razcepljenih 7, neveljavnih 5. KRANJ —ŠKOFJA LOKA. Železniki: Demšar 37, Zubret 37, nasprotnih 34. Lom: Demšar 71, Zabret 72. Novak 2, razcepljenih 2. Preddvor: Demšar 230, Zabret 238. Barle 9, Novak 5. Poljane: Demšar 141, Zabret 145, Barle 78, Novak 87, razcepljeni 7, praznih 9 neveljavnih 6. Gorenjavas: Demšar . 212. Zabret 216. Novak 41, Barle 35. Eovcrj Demšar 85, Zabret 84. Barle 31, Novak 35, razcepljenih in neveljavnih 18. Križe: Demšar 151, Zabret 149, Novak 66, Barle 65, neveljavnih in razcep-i.ljenih.8. Smlednik: Demšar 119, Zabret 127, Novak 11, razcepljenih 5. Selca: Demšar 409, Zabret 408, No-! vak 81, Barle 73. Stara Loka:: Demšar. Zabret vsak po 223, Novak 75. Barle 54, Dolenc 17, praznih 10. Zminec: Demšar 129, Zabret 146, Novak 32, Barle 30. Št Jurij: Zagret 187. Demšar 173. Barle 82, Novak 66. Cerklje: Zabret 307, Demšar 305, Barle :?6. Novak 2i. POSTOJNA - LOGATEC - SENOŽEČE— LOŽ — IL. BISTRICA— CERKNICA. Prestranekj Dr. Žitnik 140. Drobnič 127, Gaspari 121, Urbančič 115. neveljavnih 5. Gorenji Logatec: Dr. Žitnik 49, Drobnič 50, Majdič 68, Medčn 68, prazna 1 glasovnica. Postojna: Dr. Žitnik 92, Drobnič 86, Gaspari 64, Urbančič 50. neveljavnih 16. Rakek: Drobnič 73. Žitnik 73, Majdič 120, Meden 116. Senožeče: Žitnik 109, Drobnič 103, Gaspari 127. Urbančič 1.25. Vremski Briiof: Žitnik 40. Drobnič 41, Urbančič 91, Gaspari 102, razcepljenih 9. Hrenovice: Žitnik 210, Drobnič 199, Gaspari ili, Urbančič 105, praznih 24, razni 16. Planina: Žitnik 92, Drobnič 91, Majdič 85, Meden 83. Stari trg pri Ložu: Žitnik 269, Drobnič 278, Majdič 111, Meden .168, neveljavnih 7. praznih 7. Dolenji Logatec: Žitnik, Drobnič. 105, Majdič 91, Meden 84. l)o zaključka lista došle brzojavke so iz najbolj kritičnih krajev. Naše dobre občine dopoldne večinoma niso volile. RADOVLJICA—KRANJSKA GORA. Kamna gorica: - Vitez Pogačnik 39 glasov. Kropa: Pogačnik 28, Gogala 2, Kristan 3. Begunje: Pogačnik 72, Gogala 27, razcepljenih 14, Kranjska gora: Pogačnik 93, Gogala 17, Kristan 17, praznih 10. Ribno: Pogačnik 161, Gogala 16, razcepljenih 2, praznih 3. ................Bled: Pogačnik 112, Gogala 56, raz- Krka-MuljavaV Lampe 154, Košak i cepljenih 4. 157, Vehovec 158, nasprotniki po 62. i Ovšiše: Pogačnik 117, Gogala 5, Kandrše-Kolovrat: Lampe 119, Ko- v J®sci»ce: Pogačnik 249, Gogala 111, šak 120, Vehovec 119, Pavlin 17. Buko- Knstin,?7/, ve c 16. Tomazin 16, razcepljenih 7. Bohinjska Bistrica: Pogačnik 183, Go- Boštanj: Lampe, Košak, Vehovec 116, Pavlin, Bukovec, Tomazin 96. Srednja vas: Pogačnik 237. Št. Vid, Draga, Hudo, Gorenjavas, Breznica: Pogačnik 104, Gogala 40, Češnjice: Lampe 225. Košak 227, Veho- Kristan 6, neveljavnih 7. ve c 227. Pavlin 47, Bukovec 43, Toma- Lesce-Predtrg: Pogačnik 54, Gogala zin 35. 68. Kristan 5, razcepljenih 2, neveljavni 4, Sv. Križ pri Litiji: Košak 191, Lam- Prazna 2-pe 189, Vehovec 190, Pavlin 3, Bukovcc Dovje: Pogačnik 112, Gogala 12 2, razcepljeni 4. Kristan 2, pražili 3. št. Jan*: S. L. S. 141, liberalci 93. ! Gorje: Pogačnik 279, Gogala 12, Tržišče: Lampe 114, Košak 117, Ve- Kristan 7. hovec. 115, Pavlin 37, Bukovec 34, To- Belapeč: Pogačnik 44, praznih 16. mazili 33. Rži še: Lampe, Košak, Vehovec po 63. Pavlin, Bukovec, Tomazin po 69. Polica: Lampe 92, Košak 92, Vehovec 92. NOVO MESTO — KOSTANJEVICA — — KRŠKO. Gorenjepoije pri Soteski: Zurc 33. Kline 19. Škrlj 5. Velika Dolina: Zurc 210. Kožar 47. Kostanjevica: Zurc 185, Kožar 56, Zupančič 4, neveljavnih 4. št. Jernej: Zurc 369, Zupančič 72, Kožar 5. Vavtnvas: Znre 79. Kline 7. Slapnik: Lovšin 65, Škulj 64, Pucelj 22, Andolšek 18, ra/.cepljenih 7. Dolenjavas: škulj 162, Lovšin 157, Andoišek 46, Pucelj 45, razcepljenih 10. Kompolje: Lovšin 60, Škulj 62, Pucelj 3, Andolšek 3. Videm: Škulj 158, Lovšin 157, Andolšek 20, Pucelj 21. Struge: Škulj 88, Lovšin 87, Pucelj 2. Banjaloka: Škulj 35, Lovšin 35, Pucelj 3, prazna 1, Fara pri Kostelu: škulj 98, Lovšin 98, Pucelj 1. Srednja vas-, Lovšin 66, Škulj 56. Sv. Gregor: škulj 149, Lovšin 149, Pucelj 25, Andolšek 19. Turjak: škulj 130, Lovšin 130, Pucelj 36, Andolšek 32. Sodražica: l avrenčič 240, škulj 223, Andolšek 46, Pucelj 43, razcepljenih 25 glasov. Loški potok: škulj 109, Lovšin 111, Puceij 53, Andolšek 56, neveljavni 3. VIPAVA — IDRIJA. Slap: Perhavec 203, Zagoda 27, praznih 26, razcepljenih 29. Dole: Perhavec 54, Zagoda 25, razcepljenih 1, neveljavnih 5, Štravs 2. Vipava: Perhavec 175, Zagoda 25, razcepljenih 10. praznih 12. Žiri: Perhavec 298, Zagoda 80, Štravs 24, praznih 27, razcepljenih 5. Št. Vid: Perhavec 217, Zagoda 62. Vrabce: Perhavec 78, Zagoda 57. ČRNOMELJ- METLIKA. Vinica: Karol Dermastia 180, Dako Makar 30, neveljavnih 5. Suhor- Dermastia 121, Makar 81, 1 nev oljaven. Lokvica: Dermastia 59. Semič: Dermastia 179, Dako Makar 34. Podzemelj: Dermastia 74. Makar 84. ac: Dermastia 23, Makar 46. Sinji Vrh; Dermastia. 30. Makar 34. Orešnjevec: Dermastia 40, Makar 10. Kot; Dermastia 117, Makar 17. Za šibke kosti Otroci, ki se tiranijo zavživati ribje olje, imajo posebno nagnenje doScottoveemulzije ribjega olja. Ta vzrok je opozoril zdravnike, da vporabljajo pri malih pa-cijentih za ojačenje okostja Scottovo emulzijo namesto navadnega ribjega olja. Scottova emulzija podeli zaradi svoje bogate vsebine kosti tvorečih sestavin, mlademu organizmu moč otroci se postavijo trdno na noge in začno kmalu sigurno in veselo tekati okrog. OdloČite :-:e torej tudi svojim bledim in tlabohiim otrokom dajati dobro, lahko prebavljivo Scottovo emulzijo. da Vam bodo isti debelolični jn živahni. 3 i'ona originalni steMouici K 2-JO. Pobi se t -seli lekarnah. Krlor pošljo 50 vin. v znamkah na Scott S. Bown'e,U.ia.b.ti.. Dunaj vn. in 60 sklicujo na ta časopis, doptavi bo mu enii poš. polom lekarno za poskusnjo. Naravna najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izboma dieteiična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851 razcepljenih 7. KOČEVJE — RIBNICA — VELIKE — LAŠČE, Rob: Škulj 49, Lovšin 47, Pucelj 5, An- Leskovec: Lampe 67, Košak 67. dolšek 4, neveljaven L Vehovec 67. ! Velike Lašče: Škulj 32, Lovšin 30, Pu- celj 48, Andolšek 48. Ostlnica: Lovšin 22, Škulj 22, Pucelj 7, Andolšek 7. Lužarje: Škulj 92, Lovšin 93, Pucelj 11, Andolšek 6. Podgora: Škulj 125, Lovšin 124, Pucelj 2, Andolšek 2. Jurjevica: Lovšin 108, Škulj 91, Pucelj 19, Andolšek 17. Ribnica: Škulj 145, Lovšin 130, An-doliek 14. Pucelj 17. Najfinejše, zajamčeno * naravno, is pasterizirano smetane izdelano pristni, čisti, ~ planinsko cve tliCni------ talno maslo mm, mimm Emendolski, Groyskl, Tilsitskl, Edamaki, Roquefort, Trapisten, Gorgonaola, Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo iu maslo jm kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zvez n kranjs-kih mlekarn „MLBKARSIU ZVEZA" » Unbllanl, Krfeaisko. 3<4v /