Naročnina mt-sečno 25 Um. za možem-st v o *<» Din — oe-deliska izdtija celoletno % L)in, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitar jevi ul. b/lll Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — notna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo it». 7563, Zagreb itv. 59.011. Praica-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaia vsak dan zjutraj, razen ponileljka in dneva po prazniku III. mednarodni katoliški teden v Ženevi Ženeva, septembra. Leta 1920 je nekaj švicarskih, italijanskih in francoskih katoličanov osnovalo Katoliško zvezo za študij mednarodnih vprašanj. Zveza se je hitro razširila tudi na druge države, tako da ima danes svoje narodne odbore v Belgiji, Češkoslovaški, Angliji, Franciji, Irski, Italiji, Jugoslaviji, Nemčiji, Poljski in Švici. Namen zveze je, da v luči krščanskih principov proučava mednarodne probleme in da se v duhu leh principov zanima za delo Zveze narodov in Mednarodnega urada za delo. Posebej seveda razmotriva ona vprašanja, ki so iz katoliških vidikov posebno važna. Sedež Zveze je v Fri-burgu v Švici. Zadnja dva občna zbora, ki se vrše na dve leti, sta bila eden v Varšavi (1928), drugi pa v Fribourgu v januarju letošnjega leta. V j>o-slednjem času je Zveza organizirala za dobo zasedanja Zveze narodov tako zvani »Katoliški mednarodni ledene, ki stoji pod pokroviteljstvom msgra Beesona, ženevskega škofa. Prvič (1929) se je Katoliški teden pečal s sodobnimi mednarodnimi problemi kakor: vzgoja v družini, patriotizem, organizacija dela itd. Predmet lanskih govorov je bii: Katoliška misel v službi miru. Letos pa je bil 14. septembra otvorjen v dvorani Carry tretji teden, ki je obravnaval temo: Delo Zveze narodov in nauk katoliške Cerkve. K sodelovanju 6o bili povabljeni znameniti mednarodno poznani filozoM, juristi, zgodovinarji in narodni gosjiodarji. Govorniško in zmiselno je bil na višku prvi govor profesorja Renarda iz univerze v Nan-cyu, ki je razmotrival filozo'ske podstave mednarodnega prava. Z veliko preciznostjo in jasnostjo je duhoviti govornik podal dvoje bistveno različnih pravnih pojmovanj. Eno, ki je zgrajeno na pravnem pojmovanju »Družabne pogodbe«, kakor jo je zamislil Rousseau in ki izhaja iz naziranja, da je označevala prvotno stanje narodov popolna neza-visnost. Šele pozneje so se spletle vezi med narodi in 6icer s pogodbami. Enakcst in neodvisnost držav ua eni strani ter spoštovanje pred pogodbami na drugi strani, daje po tem naziranju podlago mednarodnemu pravu, ki je, kakor je to formuliral Renard, ustvarilo pravo enostavne koordinacije, ne pa podrejenosti. To pa radi tega, ker takšno pojmovanje izključuje vsako objektivno pravno počelo. Temu pravnemu pojmovanju je Renard postavil nasproti krščansko narodno-pravno filozofijo, ki ima svoje izhodišče v priznavanju naravnega pravnega n*la, ki poteka iz tako imenovanega naravnega prava. Po krščanskem pojmovanju imajo pogodbe, sklenjene med narodi, le tolikšno pravno vrednoot, v kolikor najdejo kritje v naravnem pravu. Pogodbe niso torej izvor ljudskega prava, ampak narodno pravo stoji nad pisanimi pogodbami. Zato tudi smemo govoriti in je objektivno resnična da imamo »pravične« in »krivične« pogodbe. So mnoge pogodbe, često tudi tako zvane mirovne pogodbe, ki so premagancu s silo diktirane in ki so objektivno vzeto lahko krivične. Vendar pa po krščanskem pravnem pojmovanju vseeno ni dovoljeno slremiti za revizijo krivičnih pogodb na kak drug način, kakor z mirnimi sredstvi, ker bi vsaka druga pot ogrožala blaginjo mednarodne človeške družbe. Katoličani priznavajo torej tudi take po-gt dbe, ki sicer niso pravične, ne sicer zato, ker bi zrnje tvorile kak vir prava, ampak, ker je njih spoštovanje potrebno za ohranitev miru in obče narodne blaginje. Pač pa bodo stremeli, da tovrstne pogodbe mirnim potom revidirajo. Zakaj se Cerkvi v dva tisoč letih ni posrečilo, da bi popolnoma iztrebila vojno? To vprašanje je bilo zadnjih 12 let pogosto zastavljeno. Predavanje dekana varšavskega vseučilišča g. II a 1 o c k i j a »O zgodovinski vlogi cerkve pri izmirjenju narodove je dalo zadosten odgovor. Pravega mirovnega uspeha radi tega ni, ker je akcija Cerkve moralnega značaja. Cerkev apelira le na vest posameznikov, ki pa se temu klicu često zoperstavijo. Toda Cerkev vrši naprej, čeprav često nevidno, svoje plemenito poslanstvo. Treba je le pomisliti, kakor jo to srečno formuliral varšavski profesor, da vsak še tako preprost duhovnik, ki pomaga duši iz notranjih bojev in jo reši greha, na svoj in sicer učinkovit način dela za svetovni mir. Govor odličnega znanstvenika jo izzvenel v toplo izjavo za razoro-iitev in ostro obsodbo tistih činiteljev, ki z vsemi silami in zločinsko preprečujejo razorožitveno gibanje, pri čemer pridejo v prvi vrsti v poštev vele-kapital, velika industrija, ki dobavlja vojni materijal, in pa različni visoki vojaški dostojanstveniki. S pristno katoliško širokogrudnostjo je obravnaval manjšinsko vprašanje profesor na katoliški univerzi v Lille-u g. D e 1 o s. Pravice narodnih manjšin, kakor na pr. kulturna svoboda, so sestavni del mednarodnega prava In mednarodne pravne zavesti. Spoštovanje teh pravic pa je prepuščeno poedinim državam, ki imajo v svojem okviru narodne manjšine. Iz tega stanja pa se porajajo ne-Stpvilni konflikti, ki kažejo na nepopolnost sedanjega stanja. Zato zahteva profesor Delos posplo-Spnje tako zvanih manjšinskih pogodb. »Zakaj ni javna svoboda In kulturna svoboda predmet obveznih Izjav v mednarodnih jiogodbah, h katerim bi sp morala že sama po srbi vsaka država zavezati in temu primerno ustvariti tudi svojo zakonodajo!« Žal da smo od tega še zelo daleč oddaljeni, kakor je pravilno poudaril govornik, vendar pa je veli-kcg:i pomena, da se vedno znova kliče državnikom v spomin nujna potreba pravične rešitve manjšin-»Vega vprašanja. Tudi švicarski profesor de R e y n o 1 d (Bern) je podal dragocen prispevek k tretjemu mednarodnemu Katoliškemu tednu. Govoril je o duševnem mednarodnem sodelovanju in Zvezi narodov. Pisatelj, ki je trenutno tudi predsednik Katoliške zveze 99 Začetek je storjen l" Optimistično razpoloženje po obiska francoskih državnikov v Berlina Odhod iz Berlina Berlin, 29. sept. tg. Laval in Briand sta ob 7.45 zjutraj zapustila Berlin. Poslovila sta se od dr. Briininga in dr. Curtiusa kakor tudi od berlinskega in pariškega poslanika, pred odhodom sta se še četrt ure razgovarjala na kolodvoru z nemškimi ministri. Preden je viak odpeljal, je dal Laval Vašemu dopisniku izjavo, da je nemški narod mnogo bolj entuziastičen, kakor so mu ga predstavljali. Nate pa je dejal: »Z rezultati sino zelo zadovoijni. Oba zgodovinska dneva označujeta bistveno etapo na potu trajne nemško-franccske harmonije. Naši državi sta sosedi. Sedaj zjutraj odpotujemo iz Berlina, zvečer ob 11 pa bomo v Parizu. To se ne sme nikoli pozabiti Začetek je storjen, nit se sedaj ne sme več raztrgati.« Policijsko zastraženje je bilo pri odhodu mnogo manjše kakor pri prihodu. Zaupanje v bodočnost Pariz, 29. 6ept. tg. Laval in Briand bosta zvečer ob 11 dospela v Pariz in bosta že jutri dopoldne na izredni ministrski seji poročala o rezultatu potovanja v Berlin. Laval je izjavil berlinskemu posebnemu poročevalcu »Intraneigeanta«: »Zelo sem zadovoljen s sprejemom, ki sta ga Briandu in meni priredila berlinska vlada in berlinsko prebivalstvo. Nemško-francoska delovna komisija, ki smo jo ustanovili v nedeljo, bo, kaker upam iz vsega srca, na najboljši način olajšala zbližanje med obema narodoma.« Briand pa je izjavil samo to, da se je v Franciji in Nemčiji vendarle že mnogo spremenilo. Dr. Bruning je izjavil posebnemu poročevalcu »Liberle«: »Dr. Curtius in jaz sva našla pri francoskih ministrih dobro voljo za sporazum, ki nas je globoko ganila. Treba je upati, da bodo ta hitra pogajanja v Berlinu začetek drugih pomembnejših razgovorov, ki bodo utemeljili novo ero v franco-sko-nemških odnošajih. Gre za temelj evropskega miru. Mnenja sem, da sta oba berlinska dneva za sporazum prinesla več kakor mesece trajajoča pogajanja med posameznimi pisarnami. Svoj vtis lahko povem s par besedami: Zaupanje imam v bodočnosti« Veliko zadovoljstvo v Parizu Pariz, 29. sept. tg. Obisk ministrov v Berlinu je učinkoval nad vse jiričakovanje ugodno. V stvarnih rezultatih je prinesel najmanj lo, kar so mogli odkritosrčni prijatelji sporazuma pričakovati od tega potovanja. Ta vtis je videti iz vseh pariških listov. Tudi v parlamentarnih krogih so povsem zadovoljni z uspehom. Vodstvo francoske skupine v nemško-franco-ski komisiji bo najbrž prevzel Poncetov naslednik, novi državni podtajnik v gospodarskem ministrstvu Gignoux. On je član kabineta in je njegov urad neposredno priključen ministrskemu predsedni-štvu. Upravičeno je upanje, da je jesenski sprehod v Cladnovv na Haveli praktično dovedel do hitrejših In plodovitejših uspehov kakor historični izlet dr. Slresemanna in Brianda v Thoiry. Pariz, 29. septembra, tg. »Journal« izjavlja, da sta Laval in Briand pri odhodu iz Berlina lahko z zadovoljstvom ugotovila, da sta svoj program popolnoma izvedla in dala Nemčiji vidne dokaze svoje volje za trajno sodelovanje. »Petit Parisien« izjavlja, da prinaša sestanek ministrov vidno olajšanje napetosti v nemško-francoskih odnošajih. Sesfara nemško-lrancoske komisije Berlin, 29. sept. tg. Za mesto nemškega generalnega tajnika v novi nemško-francoski komisiji se imenujeta bivši gospodarski minister Rauber in državni tajnik Weismann. Člane komisije pa bodo najbrže v glavnem vzeli iz te?ke industrije. Cujejo se imena Louis Uagen, Oto VTolff, llaniel, tajni svetnik Bliicher ter bančniki Stauss, Mendelsohn in \Varburg. O imenovanju delavskih zastopnikov se vrše pogajanja vlade z delavskimi strokovnimi organizacijami. Ustanovitev nemško-fran-coskih gosp. podjetij Berlin, 29. sepiembra. tg. Načrt za nemiko-Irancosko sodelovanje se bo prihodnje dni obravnaval diplomatičnim potom. Pred konstituiranjem nemško - francoskega odbora bosta vladi najprej pretresali v parlamentih vprašanje ustanovitve nemško-irancoskih gospodarskih podjetij. Začelo se bo najbrže z obravnavo štirih vprašanj: ureditev nemško - francoske trgovinske pogodbe, ureditev prodajnih trgov na ta način, da se bo omejila škodljiva konkurenca, medsebojno gospodarsko preple-tenje in izključitev pogubne konkurence v plovbi in zrakoplovstvu. Pri tem mislijo na ustanovitev nemško-irancoskih okvirnih drnžb. Glavno vlogo bodo igrale elektrotehnične b kemične industrij«. Na polju prometa pa gre predvsem za nreditev zračnega prometa v južno Ameriko in za francosko željo, da sc omeji konkurenca v paroplovbl Za carinsho unijo med obema velesilama Pariz, 29. septembra, tg. Francoski odbor za evropsko carinsko unijo je dal izjavo, v kateri izraža svojo zadovoljnost radi ustanovitve nemiko-irancoske delovne skupnosti Predvsem je sedaj mogoče izvesti velik nemško-francoski industrijski in finančni program. Končni cilj nemiko-Iranco-skega sodelovanja pa mora biti nemiko-francocka carinska unija, ki bo odgovarjala tudi interesom drugih držav. Rezerviranost v Belgradu Obisk nemških državnikov v Berlinu vzbuja čezdalje večje zanimanje v prestolnici. V krogih držav Male antante se je spočetka mislilo, da je bil ta obisk v toliko prenagljen, ker Nemčija še ni dala nobenih garancij, da bo spoštovala politično razdelitev vzhodne Ln srednje Evrope. Vesti, ki prihajajo danes iz Berlina, in ki napovedujejo zelo obširen gospodarski 9jx>razum med dvema največjima državama Evrope, niso sprejete v Belgradu z neomajanim zadovoljstvom in zaupanjem, ker se dozdeva, da države srednje Evrope najbolj zadeva vprašanje, če in koliko jim je ležeče na tem sporazumu. Od oseb, ki so v ozkih stikih z delovanjem Zveze narodov, se je te dni med drugimi nvoglo izvedeti, da so se v Ženevi v zakulisni borbi obravnavale zelo važne zadeve, ki se tičejo direktno tudi interesov naše države. Zamisel carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo je sicer padla, toda namesto nje sla vstala izza obzorja dva večja, ali manj fantastična načrta, kakor recimo načrt carinske zveze, ali celo personalne unije med Avstrijo in Madjarsko, ali oni drugi vsemogoči načrt federacije med Avstrijo, Madjarako in Češkoslovaško. Govorilo se je trdovratno, da je patronažo teh načrtov v Ženevi prevzela Nemčija. Zalo je popolnoma razumljivo, če se je držav Male antante jm> lastila neka nervoznost, ko vidijo, da se takoj po zasedanju v Ženevi vršijo med Francijo, ki je za-ščitnica držav, ki so prišle izza svetovne vojne, in med Nemčijo, ki noče priznati njihovih meja, tako dalekosežna pogajanja, ne da bi bile te države poklicane, da izrazijo svoje želje, oziroma zahtevajo svoje garancije. Prav tako v zvezi z veJikimi poli- tičnimi dogodki v Berlinu zatrjujejo v Belgradu razne vesli madjarskega vojnega ministra G3mbes«, ki je poslal grofa Aponnyja v Ženevo z nalogo, da zahteva od Zvezo narodov popolno svobodo za razvoj madjarske armade. Kar se tiče teh dejstev, ki napovedujejo veliko diplomatično delovanje tekom bodočih mesecev, bi bilo važno, da celo potrebno in tudi lojalno, ako bi bili prisotni v Berlinu tudi državniki srednjih in zapadnih evropskih držav, če že ne zaradi drugega, pa vsaj zato, da bi se lahko sami prepričali, da se tam sporazum ni sklenila škodo teh držav. Takšno zagotovilo bi jx>-inirilo tudi naše javno mnenje. V tukajšnjih diplomatskih krogih se je ponovno sprožila bojazen, da ne bi recimo poljska republika navsezadnje plačala francosko - nemšOu sporazum. Saj je znano, kako je odgovoril predsednik francosko-nemškega društva v Berlinu Otto Grauff, ravnatelju franooskega lista iCandide« Fou-couldu na vprašanje, kaj smatra za najbolj nujno, da se doseže medsebojno zbližanje. Nomški jtolitik je odgovoril javno: »Pustite j>asti Poljsko!« č o bi bil to rezultat berlinskega sporazuma, potem mora imeti nepregledne posledice za orientacijo vzhodnoevropskih držav. Tukajšnji listi so še vedno zelo rezervirani. Bržčas čakajo, da se debata o berlinskem sporazumu razlije bolj na široko med evropskim javnim mnenjem, na drugi slrani pa čakajo, da bodo obmejni kraji in obmejni časopisi, ki sj bolj živo interesirani na vsaki politični akciji, katere se udeležuje tudi Nftmfiija, Izrekli svoje končno stališče. Zaključek KIL zasedanja Zveze narodov Ženeva, 29. sept. tg. Ob 1 popoldne je predsednik Titulescu zaključil danes 12. zborovanje Zveze narodov. Prej so bili še sprejeti predlogi četrte komisije za zgradbo palače Zveze narodov ter za proračun Zveze narodov. Končno je bil še tudi sprejet kompromisni predlog, ki so ga v vsej hi-irici skovali preteklo noč za leto premirja v oboroževanju. Ta kompromisna rcsolucija tretje komisije, ki združuje nekako skandinavski, holandski in švicarski predlog z italijanskim, pač ne pomeni drugega kakor dostojen pogreb lepe misli, katere vlade skoro gotovo ne bodo mogle izvesti. Pogreb tepe misli Ženeva, 29. sept. AA. Mednarodna komisija za razorožitev je na svoji včerajšnji seji izglasovala resolucijo, s katero se sklene premirje v oboroževanju. Resolucija med drugim naproša Svet Društva narodov, naj se obrne na vlade, zastopane na razo-rožitveni konferenci, da bi te vlade pokazale voljo za zagotovitev in organizacijo miru in dale dokazov o tem, da ne bodo ničesar storile, kar bi merilo na povečanje oboroževanja. Dalje prosi resolucija Svet Društva narodov, naj bi zahteval od vlad, zastopanih na konferenci, izjavo o tem, ali bi bile od 1. novembra t. I. pripravljene skleniti enoletno premirje v oboroževanju. Razorožitvena komisija je na koncu sprejela poročilo, v katerem naglasa, da programi raznih držav pri utrjevanju, grajenju in zamenjavanju bojnih ladij in pri normalni opremi vojske in mornarice ne nasprotujejo odredbam načrta o premirju v oboroževanju. Kriza nacionalne vlade So si že v laseh London, 29. septembra, ž. Danes zjutraj je prispel v London kralj Jurij. Kot se čuje iz dobro informiranih krogov, je MacDonald na včerajšnji vladni seji opravičil predlog, da se razpusti parlament in razpišejo nove volitve. MacDonald zastopa mišljenje, da mora v tem trenutku imeti velika in član komisije Zveze narodov za mednarodno sodelovanje, posebno dobro obvlada to vprašanje. Sicer se dela na tem polju šele malo časa, vendar je važno, kar je poudaril govornik, da se iz vsega početka odkloni stremljenje gotovih intelektualcev, ki bi radi potom Zveze narodov izvajali diktaturo na posameznih kulturnih področjih. Katoličani ne smemo na noben način trpeti, da bi pod pretvezo poučevanja mladine o ciljih Zveze narodov se vtihotapljala v šole neke vrste človečanska religija, katere propaganda je naperjena tako proti zdravemu patriolizmu kakor tudi naši katoliški Cerkvi. Veliko zanimanje je vzbudilo predavanje nemškega narodnega ekonoma, profesorja Ne II-B r e u n i n g a , S. J., o gospodarskih nalogah Zveze narodov. Za podlago je vzel govornik zahtevo jiapeževe enciklike »Quadragesimo anno«, da naj se z mednarodnimi pogodbami pospeši gospodarsko sodelovanje. Zveza narodov se popolnonin pravilno in v skladu z osnovami krščanske socialne filozofije trudi, da zadovolji tem visokim smernicam. Potem govornik našteva, kaj se je v tem pravcu do sedaj pozitivnega ustvarilo. Posebej omenja svetovno gospodarsko konferenco, na kateri je sodelovalo 150 odličnih gospodarstvenikov vsega sveta in ki je dala smer novi narodni in tudi mednarodni agrarni politiki. Podana je možnost, da se vsa naša gospodarska politika preorientira v tem zmislu, da stopi na mesto denarja zopet blago in da tako človek zopet pride v središče gospodarstva. Katoliškega tedna so sp v velikem številu udeleževali ne samo oni delegati pri Zvezi narodov, ki pripadajo katoliški veroizfiovedi, ampak tudi mnogi drugi odlični diplomati. Dvorana je bila vedno popolnoma zasedena In je visoko občinstvo z velikim interesom zasledovalo izvajanja odličnih znanstvenikov. Ves potek Katoliškega tedna je pokazal, da katoliška znanost Zvezo narodov v naprednem duhu v vseh smereh dalje gradi in etva-riteljno izpopolnjuje. Končno pa tudi jasno priča, i da bo Zveza narodov vse bolj ros vsenarodna in j občečloveška, čim več katoliškega duhovnega bo-I gasiva bo vsebovala. —y. Britanija močno in solidno vlado. Po njegovem mnenju se bodo lahko vršile edinole v slučaju, da vse stranke, ki sodelujejo v vladi, izstopijo iz iste. Ker je med tem v liberalni stranki nastopila razdvojenost, tako, da je večji del liberalnih poslancev odločno proti volitvam, je MacDonald izjavil, da on in njegovi laboristični prijatelji ne bodo pod takimi pogoji šli v volitve, ker bi se raje umaknili iz političnega življenja. Ustanovitev edinstvene nacionalne fronte edino lahko da garancijo sedanji vladi, da razpusti parlament in razpiše nove volitve. London, 29. sept. ž. Zahteva konservativcev, da se razpusti parlament in razpišejo nove volitve, jo izzvala vladno krizo. Situacija je postala tak* resna, da se računa na razpust nacionalno vlade. Snoči se je razpravljalo na seji vprašanje n volitvah, p« jp od deset ministrov šest bilo za, štirjp pa proti. Liberalni člani vlado so »ogrozili z ostavko, če se liodo razpisale volitve. Odpoved Ljubljana, 30. sopt. Včeraj je dobfto vne osebji' uredništva ljubljanskega dnevnika »Jugoslovana' od lastništva lista obvestilo, da po preteku treh mesecev, to je dne 31. decembra 1931 Drrnrha njihovo službeno razmerje. Japonci se iz Mandžurije še niso umaknili • • • Kitaiskn di'ahi zahtevajo, na J se Japoncem napove vojska — Japojasfee fimte London, 20. sept. Tisti, ki so se nadejali, dn se bo spor med Japonsko in Kitajsko zaradi Man-Ižurije mimo rešil po posredovanju Zveze naro- lov, so se jako zmotili. Japonska vlada je sicer lbljubila, da bo svoje odvečne čete iz Mandžurije odpoklicala in se omejila na običajno stražarsko službo ob južnomandžurski železnici, toda do tega odpoklica sploh še ni prišlo (ako verjamemo kitajskim virom), oziroma so ga dogodki med tem onemogočili. Kadi agitacije kitajskih nacionalnih krogov se je namreč po vsem Daljnem vzhodu od Kantona do Harbina začela tako ljuta protijapon-ska kampanja, ki ogroža življenje in imetje v Ki-iaju bivajočih Japoncev, da jo Japonska na (a način dobila zaželeni povod, da v Mandžuriji ostane. Ker bi pa spričo stališča Sovjetov, ki zelo neradi gledajo okrepitev japonskega vpliva v Mandžuriji, pa tudi zaradi ameriške Unije, direktna aneksija Mandžurije po Japonski predstavljala jako težak problem, zato so Japonci pogreli staro idejo neodvisnosti Mandžurije in na njo meječe Mongolije, in zdaj v tem praven v okupiranem ozemlju ugitirajo. To je seveda star trik, ki so ga Japonci posneli po — evropskih zgledih. Kar se dogodkov samih tiče, se razvijajo tako-le: Okoli 3000 kitajskih dijakov je odpotovalo iz Pekinga v -\Tnnking, kjer je že zbranih 2000 drugih dijakov, ki zahtevajo, da jih oborože in odpošljejo proti Japoncem v Mandžurijo. Odhod se je izvršil med velikim navdušenjem množice in vzkll-kanjem: »Živela vojna proti Japoncem!« in: »Pripravljeni sino umreti, (la poženemo Japonce.« Pro-lijaponska agitacija je po vsem Kitaju zavzela naravnost ogromen obseg. Oblasti se bojijo, da ue bi množica japonskih državljanov po raznih kitajskih mestih dejansko napadla. Kitajski mandarini se pa bojijo tudi za svoje življenje in so Čisto preplašeni, ker so dijaki v Nankingu, kakor se je že poročalo, napadli zunanjega ministra dr. Vanga in ga surovo pretepli, tako da se nahaja v bolnišnici. Dijaki namreč menijo, da je kitajska vlada preveč odjon-ljiva in zahtevajo, naj sc Japonski napove rojna. V Pekingu se je več tisoč dijakov zbralo pred poveljstvom kitajske mandžureke armade in zahtevajo, naj general povede kitajske čete na bojišče v Mandžurijo. V Sangaju trdijo, da so japonsko čete prevzele popolno oblast v provincah Kirin in Mukdcn ter prisilile upravo štirih kitajskih železniških prog, da je na postajah (iala razobesiti japonske zastave. Japonski aeroplani krožijo nad maudžurskimi kraji in mečejo bombe. Na progi Peking—Mukden so japonski aeroplani bombardirali štiri osebne vlake. Pri tem jo bilo ubitih in ranjenih več potnikov. Japonski viri pa slej ko prej trdijo, da se odvečne japonske čete »umikajo«. Tako pravi tudi uota, ki jo je odposlala japonska vlada washing-tonski vladi, pristavlja pa, da se bo ta umik popolnoma izvršil šelo v trenutku, »ko bo to mogoče«. Na vsak način stoji, da so japonsko četo na novo zasedle oni del železnice iz Mukdena v Peking, ki ga oskrbujejo angleški uradniki in upravlja angleško-kitajska uprava. Povod za to jim je ; dal atentat neke kitajske banditske družbe, ki je ] iztirila na tej progi ekspresni vlak in oropaia i potnike. I V Ilongkongu, kjer so Kitajci hoteli vprizoriti pravi antijaponski pogrom, je angleška oblast proglasila obsedno stanje, da zaščiti ondotne Japonce. Škofovska konferenca v Zagrebu Zagreb. 29. sept. ž. 12. oktobra se bo vršila v Zagrebu konferenca našega episkopala pod predsedstvom našega nadškofa dr. Bauerja. Pred tem bodo od 5. oktobra naprej duhovne vaje za nadškofe in škofe v domu duhovnih vaj na Jordanovcu. Državno poso iS o PAB Belgrad, 29. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika \lade predpisal in proglasil zakon o državnem jamstvu za posojila agrarnih zajednic. Po tem zakonu se finančni minister pooblašča, da izda državno garancijo Privilegirani agrarni banki v Belgradu za posojila v znesku 3,500.000 Din, ki jih bodo pri banki sklenile agrarne zajednice. Upokojitev Ljubljana, 29. septemra. 1. Okrožni inšpektor in bivši veliki župan v Mariboru dr. Schaubach, ki je bil pred kratkim premeščen v Belgrad in banski inšpektor dr. Rudolf Andrejka, sta bila s kraljevim ukazom upokojena, Angleži o naši fagovs!J mornarici Belgrad. 29. sept. 1. Angleški pomorski strokovni list »Fair Play« posveča velik članek naši trgovski mornarici in hvali veliko iniciativo naših pomorskih krogov. V pogledu plač, katere prejemajo naši mornarji, pa ugotavlja, da zaostajajo daleč za onimi, katere dobivajo mornarji na angleških trgovskih ladjah. List jc izračunal, da znaša nae trgovinsko brodovje 322.000 ton in da je vredno 309 milj. 918.000 Din. Ako bi se izračunal prihranek ,ki predstavlja razliko med angleškimi in jugoslovanskimi plačami za mornarje, bi se dobila vsota 550 milj. Din. Padec funta brez posledic zn psiisho va.uto VarSava, 29. septembra. AA. Poljska agensa poroča, da je ravnatelj Trgovske banke, bivši minister Glivic dal včeraj zastopnikom listov izjavo o reperkusijah, do katerih bi moglo priti v finančnem položaju Poljske zaradi krize angleške valute. Glivic jc obžaloval, da utegne padec funta vplivati na poljski izvoz, zlasti na izvoz poljskega blaga v Anglijo. Nikakor pa ne more stanje angleških financ vplivati na splošno finančno stanje Poljske. Angleška udeležba pri dolgoročnih poljskih posojilih je bila prav neznatna; Anglija je s Poljsko delala v glavnem nekaj malega s krediti sladkorni in skrobovi industriji. Angleški kratkoročni krediti do treh mesecev so relativno zelo maloštevilni. Zato no bo imel padec funta v tem trenutku nikakega vpliva na poljske finance. Francoska izguba radi padca iunta Pariz, 29. sept. ž. Izguba francoske narodne banke radi padca funta Sterlinga znaša dve milijardi frankov. Sofija. 29. sept. ž. Bolgarska narodna banka je t 29. septembrom povišala diskontno mero od S m pol na 9 in pol odstotkov, na posojila pa od 9 in pol na 10 in pol odstotkov. Belsingfors, 29. sept. AA. Finska vlada bo še nadalje ohranila zlati standard. Amsterdam, 29. sept. AA. Holandska narodna banka je zvišala eskontno mero z 2 na 3 odstotke. Duhlin, 29. sept. AA. Irska narodna banka je eviSala eskontno mero s 5 in pol na 6 in pol odstotkov. Kaj čaka Romunijo? Belgrad, 29. sept. 1. Iz Romunije poročajo, da lobiva statura prof. Jorge popolnoma novo lice. Medlem, ko je sprva romunski učenjak hotel reševati vsa javna vpraanja, se je polagoma nekaterim ministrom, katere vodi Argetoianu, posrečilo, da mu odmerijo ožji delokrog. In sicer bolj na kulturnem polju, ker v gospodarskih vprašanjih neodvisno odločuje Argetoianu in njegova četa. Iz tega bi sledilo, da bo režim Jorge kmalu spremni! barvo in obliko ter se polagoma razvil v diktaturo Arge-toanua. Poznavalci romunskega političnega življenja napovedujejo Z gotovostjo skorajšnje spremembe, katere se pa po informacijah vašega dopisnika ne bodo izvršile v smeri ojačenja denrokrMičnotra vpliva na vlado in niene nosle. Lep uspeh čeških katoličanov Porast iidovcev v Pragi - Okrepitev čeških in nemških nacionalistov Iz zborovanja srbskih poljedelskih zadrug Belgrad, 29. »eptembra. 1. Občni zbor aaveza srbskih poljedelskih zadrug je nadaljeval dane« svoje zasedanje. Tekom dneva ni priilo do nobenih načelnih odločitev, ampak so posamezni zadružniki in odborniki obravnavali med teboj nekatere osebne račune. Prišlo je do zelo razburljivih prizorov, posebno med govori Bujiča in dr. Djordjeviča. Savez je na predlog slednjega sklenil, da se sme zadolžiti le do višine 200 milj. dinarjev. Nadaljni debati se je posvetila izključna pozornost najvažnejši panogi sodobnega zadružništva, namreč razprodaji pridelkov. Tako je med dragim Gavrilovič apeliral na državno oblast, naj omogočii vsaj po večjih mestih, da bodo zadruge mogle svoje blago prodajati z izključno pravico. Na ta način bi bili posredovalci izključeni, cene pridelkom na trgu bi ostale iste, kmet-producent bi pa lahko računal z bolj poštenim izkupičkom. V zvezi s kongresom se je zbudil tudi nov zelo zanimiv pokret, ki zna še imeti dalekosežne posledice v slučaju, da ga bodo merodajni krogi prevzeli in pošteno izvedli. Gre namreč za razmah zadružne ideje med mladino potom kreditnih in posojilnih zadrug za šoloobvezno mladino. Predložen je bil celo že popoln načrt za take zadruge, ki je našel mnogo razumevanja med zadrugarji. Šolsko zadružništvo naj bi se predvsem pečalo z zdravstveno potrebo šoloobvezne mladine, z gradnjo šolskih poslopij in dijaških stanovanj. Hitlerjeva zmaga v Praga, 29. septembra. Iz podatkov o izidu občinskih volitev, ki so doslej na razpolago, jc razvidno, da so stranke povečini obdržale svoje postojanke v deželi. Edino komunisti so napram volitvam v letu 1927. precej nazadovali, kljub temu so n. pr. v Pragi dosegli še vedno več glasov kakor pri državnozborskili volitvah v letu 1929. Na deželi so osiali agrarci še vedno najmočnejša stranka. Izid volitev je tudi pokazal veliko borbenost češkega in slovaškega katoličanstva. Češkoslovaška ljudska stranka priobčuje v svojih listih posebno zahvalo svojim volivcem za izkazano zaupanje. Stranka je namreč svoj položaj utrdila. Na Češkem so lidovci postavili 51X1 novih samostojnih kandidatnih list in s tem pokazali veliko borbenost, ako pomislimo, da so bile v 4828 občinah od 6589 občinskih svetov, za katere so bile razpisane volitve, postavljene enotne kandidatno liste. Značilno jo, da so glasovi ljudske stranke poraslli celo v Pranji, in sicer od 25.532 v letu 1927. va 26.514 letos. Napredovanje Iidovcev v Pragi je še večje napram izidu volitev v poslansko zbornico v letu 1929., ko jo ljudska stranka dosegla samo 24.549 glasov. V Pragi je bilo izvoljenih 6 kandidatov ljudske stranke, in sicer Stanislav Bouček. podpredsednik okrajnega sodišča, dekan Alois Tylinek, dr. Karel Svoboda, vsouč. profesor, Josip šafranek, tovarnar. J. Fikejzl, državni uradnik. Zd. Roudnicky, zasebni uradnik. Zelo je presenetil uspeh lige Stribrnega, to je čeških Hitlerjevcev, ki so si priborili 11 mandatov in za katero je bilo oddano 48 425 glasov, medtem ko so doslej razpolagali v občinskem svetu samo z 2 mandatoma in je bilo zanje oddanih pri zadnjih občinskih volitvah leta 1927. le 11.158 glasov. Nosilec kandidatne liste je bil dr. Pergler, ki je nedavno zgubil poslanski mandat, ker ni bil sploh češki državljan in si je žele v zadnjem času pridobil domovinsko pravico v Pragi. Liga Stribrnega se je lako okrepila kljub najn ivejšim umazanim aferam, katerih predmet je bil Stribrny in njegova stranka. Njegovi pristaši se rekrutirajo povečini iz visoke birokracije, ki je doslej volila za Kramafevo narodno demokratsko stranico in tudi za lidovce. Desničarski ekslremizem se je torej utrdil in v istem času se je okrepila ludi ekstremislična stranka nemških narodnih socialistov na škodo nemških nacionalcev; to bi kazalo, da se bo narodnostni boj med Čehi in Nemci poostril. Narodni socialisti so v Pragi obdržali 23 mandatov, za katere je bilo oddanih 107.146 glasov; Beneševa stranka .je na ta izid ponosna, saj pomeni napram občinskim volitvam leta 1927., ko so narodni socialisti prejeli 96.538 glasov, lep uspeh. Toda napram volitvam v poslansko zbornico 1.1929. so narodni socialisti zgubili 10371 plesov. Za socialne demokrate je bilo oddanih 66 972 glasov leta 1927. 47 103, pri volilvah v poslansko zbornico v letu 1929. pa 68.101 glas), čeprav so socialni demokrati napram prejšnjim občinskim volitvam dosegli lep uspeh in razpolagajo sedaj s 14 mandati (prej 12), so vendar v primeri s političnimi volitvami nazadovali. Tudi poraz komunistov, ki so z^ub li 4 manda'e in bodo zdaj zasedli samo 13 občinskih mest, ni tako hud. Niihova stranka je prejela 5S.711 trlasov, to se pravi, okoli 12.000 manj kakor pri občinskih volitvah leta 1927, toda še vedno 8700 več kakor pri zadnjih političnih volitvah. r «« V « 0 ata se ooft za sv®;® va Deakcničrte odredbe —• PoUtične posledice Belgrad, 29. sept. 1. Po vesteh, ki so dospele nocoj iz Aten, je grška vlada podvzela radikalne korake, da reši svojo valuto, ker se je vsled zadnjih pretrcsljajev na evropskem trgu začela nevarno majati. V vladni naredbi dovoljuje pravico poslovanja z devizami edino lc grški Narodni banki. Vsak, kdor želi nakupiti inozemske devize, mora iti preko grške Narodne banke, banka sama pa bo prodajala tuje devize le v slučaju skrajne potrebe. V trgovskih krogih vlada seveda veliko razburjenje, ker se bojijo, da bo tako drakonična naredba one- | niogočila sploh vsako poslovanje z inozemstvom. Vznemirjenje je največje v Solunu, ki je bil do sedaj največji trgovinski center Grčije. Guverner grške Narodne banke je takoj podal svojo demisijo, ker ne soglaša z vladnimi ukrepi. Finančna kriza bo i imela tudi politične posledice, ker je Venizelos žc J obvestil šefa opozicije, da je pripravljen sklicati parlament na izredno zasedanje in da želi krepkega sodelovanja vseh strank državnega zbora. dloloraja m zadovoljna Barcelona, 29. okt. V katalonskih krogih vlada veliko razburjenje, ker je madridski parlament napram avtonomnemu statutu Katalonije, kakor so ga sestavili Katalonci sami, zavzel odločno sovražno stališče. Izpočetka večina ustavodajne skupščine sploh ni hotela sprejeti v ustavo nobenih modifikacij, ki naj bi omogočale realizacijo katalonske avtonomije, ainpak je smatrala za zadostno, če se statuira princip regionalne samouprave v smislu decentralizacije. Ker je katalonsko predstavništvo v skupščini zagrozilo, da v tem slučaju skupščino sploh zapusti in izkliče v Barceloni neodvisno katalonsko republiko, je predsednik vlade AlcalA Zamora sklical sejo šefov parlamentarnih klubov, katere je s težavo pregovoril, da so sprejeli v ustavo nekatera načela, ki v nekaterih ozirih kolikortoliko ustrezajo Kata-lonceni. Vendar je to le malenkostna konccsija, ki ravno bistvenih zahtev Katalonije ne upošteva, za- Zasedanfe Velikega fašističnega sveta Rim, 29. sept. ž. Pojutrišnjem 6e se6tanc Veliki fašistični svet. Seja se bo vršila v palači Ve-nezia, Fašističnemu svetu bo predsedoval Mussolini. Na dnevnem redu bo najprej poročilo o delu fašistično stranke in vseh društev, ki so pod državnim nadzorstvom, o notranji in zunanji situaciji, nadalje se bo i>oročalo o |>rlpravah za proslave 10letnice fašističnega pohoda na Rim, ki se bo vršil 28. oktobra. Kot četrto in peto poročilo je na dnevnem redu stanje fašistične milice in stanje fašističnega mlndinskcga pokreta. Isti dan ho svečano olvorjena tudi mednarodna razstava kolonl-jalne umotnosli v Rimu. Dunajska vremenska napoved: Precej j«?no. višia temperatura. Brez vetrov. kaj večina je delinitivno odklonila finančno samostojnost katalonske province in oblast samouprave nad šolstvom. Spor med Madridom in Barcelono se torej s sprejetjem ustavnega amandmana, tičočega se katalonske samouprave, nikakor ni poravnal in ostaja slejkoprej najakutnejše vprašanje nove španske republike. Madrid, 29. sept. AA. Oblast je odkrila anarhistično organizacijo, ki je imela nalogo, da pobija sedanjo vlado. Krvavi nemiri Madrid. 29. septembra. AA. Iz Salamance poročajo, da je prišlo pri demonstracijah poljskih delavcev v vaseh Palasiosi in Los Ribios do spopada med delavci in državl ansko gardo, ki je bila prisiljena nastopiti proti demonstrantom z orožjem. Dva človeka sta mrtva. Finančna fcom's??n za Mrd'ars&a Budimpešta, 29. sept. ž. Madjarska vlada je bila danes službeno obveščena, da bo finančna komisija Zveze narodov, ki sestoji iz sedmih članov in ki ima nalogo, da prouči madjarske finance, prišla v Budimpešto 7. oklobra. Pred lo komisijo )>u bo prišla še tehnična komisija, ki bo pripravila teren. Amerika na s'raži Newyork, 29. sept. tg. Nevvyork Times« poročajo, da je Hoover predlagal ameriškemu finančnemu ministrstvu in carinski komisiji, naj poučujeta posledice evropskih valutarnih akcij za ameriški uvoz, da se more polem določiti, ali so potrebna zvišanja ameriških carin, da sc obvaruje ameriški trg poplave blaga iz valutarno slabotne dežele. Zagrebška vremenska napoved: Zelo oblačno 'u spremenljivo, zmerno toplo in nestalno. Berlin, 29. septembra. Wolfov urad je izdal o izidu občinskih volitev v Hamburgu tole poročilo: Za socialne demokrate je bilo oddanih 214.509 glasov (240.984 pri državnozborskih volitvah in 246.685 pri občinskih volitvah v letu 1928), za komuniste 168.618 (135.275 in 114.257), za nemške na-cionalce 43.269 (31.667 in 94.048), državno stranko 67,058 (64.129 in 87.553), nemško ljudsko stranko 36.920 (69.145 in 85.507), gospodarsko stranko 11.373 (16.910 in 20,136), narodne socialiste 202.465 (144,684 in 14.760), centrum 10.794 (10.980 in 9402), ljudsko stranko 1156 (1937 in 5609), krščanski socialci 10.874 (11.968 in 0). Mandati se razdelijo takole: socialni demokrati 46 (doslej 60), komunisti 35 (27), nemški na-cionalci 9 (22), državna stranka 14 (21), nemška ljudska stranka 7 (20), gospodarska stranka 2 (4), narodni socialisti 43 (3), centrum 2 (2), krščanski socialci 2 (0). — Moč narodnih socialistov je silno narasda. Kardinal Pacceli ira oddihu Rim, 29. septembra. Kardinal Pacelli, papežev državni tajnik, se je odpeljal v Rorechach pri Kon-slanskem jezeru, kjer ostane delj časa na oddihu. V Vatikanu se širi glas, da bo Mussolini obiskal sv. očeta po povratku kardinala Pacellija. To se pravi, da ni bilo glede obiska rimskega diktatorja v Vatikanu sklenjeno še nič definitivnega. Označba »po povratku« je namreč zelo raztegljiva in pove le, da se obisk ne bo vršil v Pacellijevi odsotnosti. Amerika skrčila oboroževalni načrt Ncvvvork, 29. sept. tg. >Newyork Times« poročajo, da ie Hoover sklenil, popolnoma suspendirati gradnjo ameriških vojnih ladij za I. 1031-*32, razen petih rušilcev. Vendar ni znano, ali se je to zgodilo v sporazumu z Anglijo in Japonsko. V tem primeru in če bo ameriški kongres pristal na to, bo Amerika opustila gradnjo treh ladij matic za letala, ene tnale križarke iu šest do sedem rušilcev v skupni vrednosti 170 milijonov dolarjev. Zbeganost na Madžarskem Budimpešta, 29. sept. ž. Včeraj pozno zvečer se je po Budimpešti razširila vest, da je vojni minister Gombes proglasil diklaluro v Madjarski. Pozneje so se raznašale tudi vesti, da so začeli v pokrajini delo znani člani antisemitskega pokrela belega lerorja. Drugi so širili zo-pet gospodarsko alarmantne vesti. Pozneje se je ugotovilo, da vsega lega ni bilo nič. Značilno je za psihozo javnosti, da kljub energičnemu demanliju vojnega ministra Giimbesa še vedno verjame vestem, ki se Sirijo po cestah. Pred razpravo proti a?hmn$hltn fientatariem Dunaj, 29. sept. tg. Jutri se začne v Riedu v Ctornji Avstriji sodna razprava proti atentatorjem, ki so meseca januarja streljali na albanskega kralja Zogua. Sodišče je odredilo stroge predpriprave, da so i>reprečijo med razpravo taki prizori, kakor so se že dogajali pri sodnih razjiravah proti balkanskim atentatorjem. Danes so izgnali iz Rieda albanskega čosnikarja Lazarja šantojo, ki pripada miselnosti atentatorjev in je hotel razpravi prisostvovati. Obtoženci so »hnes po svojih zastopnikih podali javnosti svoje izj;.. ' Jlnvni obtoženec Gje-loshi obžaluje, da je povzročil Avstriji neprijetnosti, dasi Avstrijo zrlo ljubi, posebno, ker je bil med svetovno vo;no avstrijski častnik in v italijanskem ujetništvu. Po njegovem mnenju je princ Wied zakoniti kralj Albanije, ki se nikdar ni odrekel prestolu. — Drugi obtoženec Cami jo izjavil, da so bori že od svojega 18. leta za neodvisne M Albanije. Bil je najprej prijatelj Zogua in je bil z njim skupaj v vojni. Ko pa je kralj spremenil svoje stališče in nui obljubil lcneževsko življenje, če bi držal z njim, je Cami to odklonil. Avstrijski t!o!govi Dunaj, 29. septembra, AA. Korbiro poroča; Avstrijska narodna banka jo ugotovila, da znašajo obveze dolnjeavalrijske eskontne družbe do pariške »Banque Nationale de Credit«, dva milijona 250.000 frankov to jc 600.000 šilingov, ki izvirajo iz kreditov, namenjenih industriji. Glasovi o tem, da bi sc avstrijska narodna banka pogajala v imenu teh dveh ustanov, niso resnični. Vatikan, 29. sept. AA. Sv. oče papež Pij XI. je včeraj sprejel v zasebni avdijenci msgr. Pacci-nija, avditorja belgrajske nuncijature. Bukareit, 20. »»pt. ž. V pretekli noči je ponovno izbruhnil požar \ petrolejskih izvorih v Moreni. Pretekli leden se jo požar sc.iU uctnsll. kakor oa izhoda, le sui kratek čas. V božjih rokah smo... Iz življenja slovenske misijonar he dr. Miriam Z alaznikove v Indiji Ljubljana, 29. sepl. Vsem je še znano, da se je profesorica dr. Miriam Zalaznikova lani odločila, da gre v Indijo misijonarit. Idealno inteligentko, ki sedaj deluje kot profesorica v lhansi, je naša javnost podprli z večjimi in manjšimi vsotami. Zadnjo pošiljale' (200 Din) smo ji naslovili 8. avgusla, za kar se n»m je pravkar zahvalila. Naj navedemo samo najvažnejše odlomke iz tega značilnega pisma, ki smo ga prejeli pred nekaj dnevi in ki nam priča o težavah in brigah, ki jih zahteva misijonsko delo v Indiji. »Vaše denarno pismo od 8. avgusta, ki sem ga pravkar prejela, pomeni pač veliko in lepo presenečenje. liog povrni — ta zahvala naj Vam vse pove — kar sem položila vanjo hvaležnih molitev in dobrih želja za vse, ki so prispevali s svojim delom ali denarjem, gotovo pa s svojo ljubeznijo. Pismo je malo več časa hodilo, ker smo za teden dni odrezani od Bombaya in prihajajo potniki in pošta le po ovinkih. Vsled silnih dežnih nalivov so tračnice odpovedale, obenem pa se je utrgal plaz, severno od Bombaya ter pogrezniil vlak pod seboj. Človeških žrtev primeroma ni bilo veliko, škoda je znatna. V splošnem se zdi življenje čez-dalje težje. Ne severu se javljajo potresi, ki spravljajo ljudstvo v strah. Od tedna do tedna odlašam, da bi Vam napisala daljši članek. Ni časa! Delo se čezdalje bolj kopiči. Vendar je glavni vzrok vreme, ki oropa človeka vsake energije. Kar je več kot dolžnost dneva, človek nehote odlaša. Vi tožile, da ste dobili v Ljubljani jako vročino. No, nikar ne mislite, da je imamo mi zato kaj menjl Smo bogati! Od julija sem imamo dobo mom-suma. Seveda ne dežuje nepretrgoma pač pa mnogo in vselej močno, kakor če se pri nas utrga oblak. Po več dni in noči dežuje. Vendar pa dež nič ne ohladi zraka, temperatura je stalno 37—40° C. Ta vlažna vročina nvore postati vsled posledic pravo mučeništvo. Človek niiti za nekaj minut nima suhe obleke na sebi, čeprav menjava parkrat na dan in si dovoli luksus več nego ene kopeli (ako mu oslaje časa za tol) in to traja zdaj že tretji mesec. Naravne posledice se kmalu pojavijo. Koža se maščuje nad takim ravnanjem. Človek ima občutek, da je odet v same koprive. Vsakovrstni izpuščaji, tvori, bule so nadaljnji mu-čitelji v sedanji dobi. Koliko morajo nekateri ljudje presitati, Vam v par vrstah ne bi mogla povedati. Da se širijo bolezni, zlasti malarija, je narav- no. Ne vem, kdo tako izborno zame moli, da se mene doslej še ni nič lotilo. Vendar seveda čutim, da nisem tako razpoložena kot sicer I Silnim nalivom naša streha ni bila kos in doživeli smo mnogokrat neprijetno presenečenje. Vsi stropi puščajo in včasih človek ne ve, kam naj bi se umaknil. Kmalu sledi drugo presenečenje, da so namreč vse naše stvari medlem dobile belkasto prevleko, vse je plesnjivo. Ko posije solnce, seveda vsakdo hiti na prosto s svojimi stvarmi. Včasih si mislim, da tudi naši možgani menda dobe nekaj te preobleke. Vsaj doživljaji v šoli bi mogli služili v dokaz za to. Otroci so popolnoma negativni, Človeku se zdi, kot da je ves trud sedmih mesecev šolskega dela docela zaman! Začelkom novembra bomo imeli firmo, pripravljam dva oddelka otrok, tako da je ves moj prosli čas oddan. Mislila sem še omeniti, da smo poslano vsoto naložile kot prvi prispevek za naše novo poslopje. Prvič zato, ker je že naravnost kričeča potreba, drugič pa, ker omenjate, da so k tej zbirki prispevale večinoma učiteljice s svojimi ročnimi deli. Za tako podjetje je vsota seveda malenkostna, pa me verujemo, da je gorčično zrno, ki bo vzklilo in se razbrstelo v košato drevo, v čigar vejah bodo... no, to bomo še videli. .. kdo in kaj in kako... Trenotno smo tako daleč, da nas bo moralo ! nekaj odstopili svoje zasebne sobe v šolske in in-toruatske svrhe. Nekatere sosestre je že bila itak doletela ta usoda, zdaj bodo pa še drage prišle na vrsto, ako nam ne bo mogoče zidati. Kie da bomo bivale? Nikjer in povsod. Hodniki in šolske sobe so naše shrambe in naše delavnice. Veranda pa naša spalnica. Čisto dobro, dokler ni bolezni. Potem pa velja: v božjih rokah smo ... Prejmite še enkrat mojo prisrčno zahvalo, kot tudi zahvalo od strani vseh, pa tudi prošnjo, da so nas kaj spominjate v molitvi, da ne bomo preveč vzdihovali... Vdana in hvaležna M. Miriam Zalaznik.< Bedni položaj instituta, ki naj vzgaja mlade Indijce in Indijke, je dr. Miriam Zalaznik pač sama dovolj nazorno popisala. Naj bi se naša srca, ki jim je količkaj za resnično Kraljestvo božje, po svojih močeh odzvala skrili prošnji naše misijonar-ke in naj bi prispevala kolikor pač morejo za n je" misijon. Prispevke sprejema Misijonska pisarna . Ljubljani, Semeniška ui. 2. (Čekovni račun štev. 13.756.) V Se polente ne ho Novice iz Italije Se polente ne bo! Po Vipavski dolini je veliko razburjenje, ker je fašistovska vlada povišala carino na koruzo in koruzno moko. Znano je, da tamošnje ljudstvo največ živi od polente in ima življenjski interes na tem, da je koruza poceni, kajti domači pridelek zdaleč ne zadošča. Fašistovski udarec je naravnost brezobziren. Slaba letina. V Južni Istri okoli Pule so bili vse poletje brez dežja. Pridelali niso ne fižola, ne krompirja, ne turšice in celo vinski pridelek bo slab. Na zimo bo prava lakota. Slovenski duhovnik pod policijskim nadzorstvom. O župniku Antonu Ccrarju iz Šmarja pri Kopru smo nedavno poročali da jo bil poklican na prefekturo v Pulo, da se zagovarja radi policijskih inkriminacij. Sedaj doznavamo, da je bil formalno policijsko »posvarjen«, kar pomeni, da je postavljen pod posebno policijsko nadzorstvo in se ne sme ganiti iz občine svojega bivališča brez vsakokratnega policijskega dovoljenja. V ječi radi slovenskega petja. V Ajdovščini Je bilo, kakor smo svoječasno že javili, aretiranih 5 fantov radi »razgrajanja«, ker so slovensko peli. Zaprti so že 6 tednov, ne da bi bili starši kaj obveščeni o njihovi usodi. — V Ajdovščini je sedem žag. Pet jih počiva in samo dve še delata bolj po malem. Na žagi, ki jo ima Italijan Razzetto, so več moških moči zamenjali s cenejšimi ženskami. 0 kakem socialnem varstvu in duhu ne sluha. Nosilci gnile civilizacije. Na Kozini so nedavno v balilski organizaciji priredili neko laško igro, polno frivolnofiti in nepristojnosti. Ljudstvo se je zgražalo nad tem, da je v Italiji tako lahko mogoče mladino pohujšati. Javno pa seveda nobeden ne sme kritizirati, da ga ne zapro kot protidržavut element. Povratek iz konfinaeije. Iz Pule poročajo, da sta se vrnila iz konfinaeije kanonik msgr Verla in komi vikar Marinovich, ki sta bila konfinirana za časa preganjanja katoliške akcije. Nevarne knjige. Italijanska policija je vsem knjigotržcem prepovedala imeti in prodajati knjige o eksplozivnih snoveh. Nova ograja na frančiškanskem mostu Ljubljana, 29. septembra. Sicer nekoliko kasno, a vendar še zadosti zgodaj, so začeli postavljati balustradno ograjo na frančiškanskem niostovju. Ograjni stebriči obetajo po svoji obliki, da bo ta nova ograja, ki bo enotna na vseh treh mostovih, nekaj tako dovrše- nega tn lepega, da kaj takega do sedaj Ljubljana še ni imela. Vsak stebrič je iz umetnega kamna in glajen oziroma brušen. Svetilke, ki bodo razvrščene po mostovih, bodo stale na stebrih iz umetnega kamna, ki bodo prav tako po slogu in zunanjosti podobni stebričem v balustradi. Postavljanje ograje bo trajalo ves mesec. Nato bodo šele urejena cestišča. Svetilke na stebričih pa bodo postavljene šelo prihodnje leto. Bridkosti iz sobe št. 28 LJubljana, 2.1 septembra. Znana Je ta številka v ljubljanski sodni palači. Tisoč malih tragedij se v njej končava dan na dan, leto za letom. Prej je sodil v tej sobi sodnik okrajnega sodišča, zdaj se vrše tukaj razprave deželnega sodišča, ki jih vodi sodnik poedinec. Celo stenska ura, ki je vse Čase, vsekakor pa dolga leta stala mrtva, negibna, napovedujoča vse ure v dnevu isti značilni čas — deset minut pred osmo — celo ta ura se je zdaj razgibala ob tej spremembi, ki lahko pomeni tudi dostojanstvo ter spet kaže pravi čas in uro. V tej mali sobici torej lahko marsikak dan v tednu prisostvujete bridkim zgodbicam, poučnim razpravam, časih dolgočasnim, spet drugič vprav zanimivim procesom. Danes so bili na vrsti Trzinci. Stepli so se bogve zakaj, najbrž brez posebnega vzroka. France je snnil z nožem delavca K. Vsi so bili pijani, toda vsi tovariši med seboj, delavci, trpini. Nerodno vrle klobuke v rokah, ko slopajo pred sodnika za priče, njih oči razodevajo srd. Obtoženoc je bil že večkrat zaradi pretepanja kaznovan. Tudi danes mu sodnik prisodi dva meseca strogega zapora, poleg tega pa bo moral plačati vse stroške pravde, OUZD pa odškodnino za plačane zdravniške stroške, ki jih je e tepežem povzročil. To je ves uspeh noža in krvi! Potem pristopi 60 letna Grašič Marija iz Do-brepolj na Gorenjskem. Dobila je neki dan položnico zaradi davkov, bila je razburjena, jezna, pa je v tej sveti jezi zagodrnjala nekaj žaljivk Čez g. bana in vlado. To je bilo letos v februarju, zdaj po osmih mesecih je prišla kazen: 15 dni zapora, ker je žalila oblast. Kazen pa se odloži za dobo dveh let in če žena v tem času ne stori novega slič-nega greha, se zapiše kazen v pozabljenje. Franc je od mladosti siromak. Ko je bil star 12 let, je izgubil roko, pozneje si je pokvaril še oko, vso mladost je preslužil za kmets'-oga hlapca. Po nesrečnem naključju se je nekega dne sestal z ubeglim vojaškim beguncem Stankom. Ta ga je nagovoril, da mu bo nosil iz Avstrije saharina in tobaka, France pa naj ga naprej prodaja. Ni vedel, da je to prepovedana stvar. Stanko mu je nanosi! oO škatljic saharina in nekaj zavojčkov tobaka in France je res prodajal vtihotapljeno robo. Prijeli so ga, zdaj odgovarja pred sodnikom za ta greh in še za to, ker je s tem podpiral vojaškega beguna, česar se tudi ne sme. Dobil je en mesec strogega zapora. In nazadnje se privleče v sobo pred resnega sodnika starček 62 let. ves siv in nadležen vsem na svetu, brez premoženja, doma iz Kovorja pri Tržiču. Mož je kljub starosti zelo hud. rad pije, potem pa razgraja. Samo zaradi tega je bil že 17-krat kaznovan, letos celo že s tremi meseci zapora. Zadnjič se je vrgel nad rodnega sina ter ga »česnil-— kakor sam pravi — s sekiro po roki. To niti ni bilo prvič, že večkrat je prišlo do podobnih stvari med njim in sinom. »Kaj bo iz trga. dragi oče?< svari sodnik. »Ja, ko mi pa ne dajo gmaha!« Tako se zagovarja mož, Čeprav je sodnik povedal, da je dokazano, da on vedno in vedno spet začne s prepirom in noto z dejanskim napadom, zlasti kadar je pijan. Celo županstvo poroča, da dela mož samo škodo, nikdar pa ne koristi. 62 letni oče je bil obsojen na šest mesecev zapora — verjetno pa ni prav nič, da bi ga to izmodrilo! Tako se odstrani zobni kamen, povzročitelj težkih obolenj zob. Samo z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontom, edino kremo, ki prepreči zobni kamenspomoč-jo dodatka (Sulforicin-oleat po Dr. Braun-lichu), ostanejo zobje vedno čisti in zdravi. U) D 0/V;> Proti zobnemu kamnu Senzacija brzopoteznega turnirja v radiu Drevi ob 8 boste lahko doma sledili pri radiu ;Hvemu velemojstrskemu šahovskemu brzopotez-nemu turnirju, na katerem bodo sodelovali svetovni šahovski velemojstri dr. Aljehin, dr. Tartakovver, Nicmcovič, dr. Vidmar. Culi boste govoriti največjega sodobnega šahovskega genija, svetovnega prvaka dr. Aljehina in kibicirali boste lahko napetim partijam, ki jih bodo izvajali zmagovalci blejskega velemojstrskega turnirja. Radio-Ljubljana je razpisal na prva dva zmagovalca nagrade. Sahistom se torej za pravkar končanim blejskim turnirjem nudi že zopet nova senzacija, svojevrstna v naši državi in v našem radiu. Aljehin je odnesel prvo mesto z Bleda; kdo ga bo danes v našem radiu?! Morda dr. Vidmar? Pogreb 80 letne žrtve avtomobila St. Vid pri Stični, 28. sept. Danes je bil pogreb Terezije Roječ, katero je 18. septembra povozil zagrebški avtomobil, ko je raz ceste podila svoji dve kokoši. Ves čas je bila v nezavesti. Trpela je pa velike bolečine. Bila je v 80. letu. Dasi je bila v veliki revščini in je živela od milodarov, vendar se je njenega pogreba udeležilo veliko ljudi. Škofijska zbirka za bedne na Koroškem Celovec, 28. sept. Celovški škof dr. A. Hefter je izdal kratek pastirski list (Pastirsko besedo), ki se je čital 27. septembra po vseh župnih cerkvah Koroške. Škof pravi v začetku: »Letošnja zima bo, kakor vse kaže, težka zima stiske. Gospodarske razmere postajajo vedno slabše. Trda usoda je zadela kmeta in obrtnika, pa tudi uradnik trpi vsled znižanja plače. Najbolj pa zadene ta usoda težko preizkušeni delavski sloj, predvsem pa tiste brezposelne, ki bi radi delali, pn dela ne najdejo.« Škof pravi na to, da bodo pač skušale pomagati država, dežela in občina. A vse to ne bo zadostovalo. Potrebna Je tudi privatna pomoč. Škof pravi: »Bratje smo v Kristusu. Brat pa mora bratu v stiski priti na pomoč, v kolikor moro.c Škof ukazu'e, naj vsri župnijski odbori začno z zbiralno akcijo, da se pomaga bednim in pomoči oplrebnim. Zbiral se bo denar, živila, obleka, kurivo. Iz šale nesreča Ljubliana, 29. sept. V ljubljansko bolnišnico so danes sprejeli štiri ponesrečence. Snoči se je na Vodovodni cesti ponesrečil zidarski pomočnik Anton Zabukovec, star 32 let. Zabukovec se je poskušal v šali s svojimi tovariši, kdo jc močnejši in pri tem premetavanju je tovariš pahnil Zabukovca črez mizo. Zabukovec je odletel tako nesrečno, da si je na-lomil hrbtenico. Poškodba je seveda zelo nevarna in se bo Zabukoveu poznala najbrže vse življenje. V Dolenji vasi pri Kočevju so se v nedeljo ; stepli v gostilni vaški fantje. Eden od leh je z \ nožem zabodel 22-lctnega lončarja Ignaca Valer-j vola v desno roko. Vidervol je izgubil precej krvi, ! tako, da je moral v bolnišnico. V nedeljo je padla s kolesa 11-letna posest-nikova hči Marija štnunbelj z Rudnika. Poškodovala se je dtsno nogo, v bolnišnico pa je prišla šele danes. Na Ježici se je danes ponesrečil 17-letni zi-j darski vajenec Ludovik Janežič iz Spodnjih Gamelj. | Pri delu na neki stavbi mu je padla na glavo težka zidna opeka. Poškodba k sreči ni nevarna. Nesreča pri srkala lesa Rečica ob Savinji Luče pri Grosuplju, 20. septembra. Posestnikov sin Lovrenc Trontelj, doma iz Luč št. 2 pri Grosuplju, je včeraj popoldne sekal s sekiro les. Pri tem pa je tako nesrečno zamahnil, da je zadel s sekiro v desno roko — menda je vajen z levo držati sekiro. Zadel je torej v desno dian od zgoraj, presekal kožo, kite in dlansko kost, ki se je vsled močnega udarca zdrobila. Fantu je začela iz rane močno teči kri, ki jo je ustavil šele poklicani okrožni zdravnik iz Grosup-Ija. Fant je šel potem z večernim vlakom v ljubljansko bolnišnico, da 11111 dlan temeljito preiščejo in poberejo ven vse drobce zdrobljene kosti. Volivni imenik obsega 600 volivnih upravi-j čencev. Okrajna drevesnica. Prejšnji teden se jc se-i stala komisija pod vodstvom kmet. referenta, ki je določila prostor za okrajno drevesnico. Prostor je iz ljubeznivosti odstopil g. duhovni svetnik Alfonz Požar. Z delom prično takoj spomladi. V prvem letu se bo nasadilo do 8000 divjakov. Slana. Dne 25. in 26. sept. je padla precej močna slana, ki nam je vzela večinoma vso ajdo. Umrla je gospa Unovt Marija iz trga Rečica ob Savinji. Dosegla je visoko starost osemdesetih let. N. p. v m. To bi bila za vse naše jugoslovanske šahiste najlepša zmaga, ki jo bo ponesel naš radio v svet. Vrlo zanimivo je slediti poteku igre pri brzo-turnirjih; vsaj tukaj ne bo dolgotrajnega čakanja na poteze igralcev, ki pri resnih partijah zagreni nepotrpežljivemu igralcu njegovo kibiciranje. Toliko ,da napovedovalec pove storjeno potezo in že sledi nova poteza. Pa še nekaj! Zgodi se tudi mojstrom, da pri brzopoteznem turnirju prezro v časovni stiski za premišljevanje kako potezo, ki jo šahovski »pacer« ne bi naredil. Ker je pričakovati, da se Tartakover in Nicmcovič. kot poznana šaljivca poleg dr. Vidmarja ne bosta mogla vzdržati hudomušnih opazk, se obeta tudi v tem oziru poslušalcem svojevrsten užitek. Torej, na svidenje drevi ob 8 v radiu. — B. P. Bogat plen vlomilcev Breg pri Borovnici, 29. sept. Kronike večjih vlomov do sedaj v našem kraju niso kdovekaj bogate. Izjemno mesto pa zavzema trgovina g. Srečka Kobija na Bregu, ki je postala zaradi dobrih zalog in skritega mesta pravcata tarča za svedrovce in vlomilce, ki so danes ponoči že tretjič v povojnih letih tu poskušali svojo srečo in jo res odkurili z bogatim plenom. V letih 1925 in 1927 sta bila v tej trgovini izvršena že dva vloma, od katerih so pojasnili in našli storilce le pri prvem. Drugi je ostal še nepojasnjen. Vlom je bil izvršen v poznih nočnih urah, nekako ob 2 ponoči. Vsi znaki kažejo, ila je pri vlomu sodelovala družba in je moral biti med njimi nekdo, ki mu je notranjost trgovine dobro znana, najbrže eden tistih, ki je pri prvem nepojasnjenem vlomu sodeloval. Strokovnjaki v tem poslu niso bili, nasprotno pa so bili zelo drzni. V svetli noči in neposredni bližini hiše so se lotili posla. Z dolgim svedrom so šli najprej nad vrata skladišč in jih hoteli vreči iz tečajev. Ker to nt šlo po sreči, so si privoščili bližnje okno, ki je bilo pokrito z roleto. S svedrom so roleto dvignili, ubili šipo in nato od znotrnj odprli okno v skladišče. Tod skozi so vdrli v trgovino, pa se jim je najbrže zelo mudilo, ker sn blagajno znamke »National«, ki tehta več kot 50 kg, ker jo odpreti niso znali, kar s seboj odpeljali. Tudi niso v naglici vse prebrskali ker bi sicer pobrali drobiž v predalu omare, iz katere so pobrali tobak. Lotili so se v prvi vrsti blaga in usnja. Za zimo so se hoteli preskrbeti z obleko in obutvijo. Največ so pobrali zimskega sukna in moškega kam-garna, moških srajc, zimskih jopic, druge drobnarije, dalje nekaj parov čevljev in več ko 20 kož usnja in boksa. Na cigarete seveda tudi niso pozabili. Tu so napravili za okroglo 2000 Din škode. Za prvo silo so pobrali par kosov čokolade in nekaj lončkov medu ter slanine. Največ preglavic pa jim je delala blagajna, od katere so se nadejali največ koristi, pa je niso znali ali morda mogli odpreti, ker so se bali zvonenja, ki ob tej priliki nastane. Misleč, da vsebuje visoko vsoto denarja, so jo s seboj odpeljali, pa bodo na pričakovanju opeharjeni, ker je bilo v blagajni največ do 200 dinarjev kovanega drobiža. Vse blago so znesli tako skozi okno nn priročni dvokolesni voziček, ki so ga ukradli hlapcu in ga, da ne bi povzročili šuma. prinesli do okna. Težko obloženi so jo odkurili v smeri proti Borovnici. To seveda kažejo kolesniee. Svoje delo so opravili brez šuma in ropota in zato se jim je vlom tudi posrečil. Kljub varnostni napravi, da zazvoni zvonec v spalni sobt poslovodje, če kdo okna ali vrata trgovine odpira, se jim je posrečilo to storiti. Res je poslovodji g. Grebencu ponoči okoli 2 v sobi zazvonil zvonec, nakar je ta odprl svoje okno, pa ni videl niti slišal ničesar. Noč je bila izredno svetla. Veter je nalahno pihal. Šuma in glasu nobenega, pa jo zato mislil, da je zvonenje nastalo radi stika dveh žic, kar se ob vetrovnem vremenu pogosto dogodi. Nato je zopet zaspal. V zgodnji jutranji uri pa so šele zaznali za vlom. Osumili so takoj tri razcapane neznance, ki so se včeraj popoldne tod okoli klatili. Eden teh se je ustavil v gostilni nasproti trgovine in so ga po govorici spoznali za Primorca. Ostala dva pn so ljudje videli hoditi okrog hleva, ki se nahaja za prodajalno. Davi so pa našli pod bližnjim kozolcem na slami sled, ki kaže, da so trij* tu ležali, n« da bi zanje zvečer kdo vedel. Tu so našli tudi svedre. Celokupne škode je za 30.000 Din. Orožnišlvo že pridno izsleduje krivce in upamo, da bodo kmalu na varnem. Ljubljana LjubVanshe osnovne šole Objavljeni 60 že bili po ljubljanskih listih podatki o številu učencev in učenk na ljubljanskih osnovnih šolah. Poudarjala se je tudi potreba za nujno graditev vsaj dveh osnovnih šol, ene deške in ene dekliške. Ko so gospodje na magistratu zbirali raaterijal za razstavo naših mest na jesenskem velesejmu, je odličen gospod sprožil idejo, naj bi sc podala pri tej priliki tudi pregledna slika o napredku in stanju ljubljanskega osnovnega šolstva. Sestavili so pregledno statistiko, napravili diagrame in razne načrte. Zbrani material pa je odličnega gospoda tako osupnil, da je opustil originalno idejo in tako ljubljansko šolstvo ni bilo na razstavi. Mnogi šolniki so to opazili in primerno kritizirali. Magistralni ljudje so se namreč šolske statistike zelo prestrašili, ker so morali žal sami konstatirati, da niso zadnjih 20 let prav nič napredovali na polju šolstva. Posetniki razstave pa so pač lahko videli druge zanimivosti, tako, kako velik je ljubljanski želodec, kako je napredovala reja živine in drugih živali itd. Kai bo danes Drama: »Kralj na Betajnovi. Red B. Salon hotela »Miklič«; Predavanje dr. Oskarja Rcye: »Vzpon na Mont Blanc«. Priredi espe-rantski klub. Skioptične slike. Ob 8 zvečer. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bo-hinec ded., Rimska c. 24; in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. * © O prazniku sv. Male Terezike bo v Karmelski cerkvi na Selu pri Ljubljani: v petek 2. oktobra ob 16 govor, blagoslovljenje rož sv. Male Terezije in pele litanije z blagoslovom. V sobolo 3. oktobra: ob 5 prva tiha sv. maša, ob pol 6 slovesna sv. maša, nato več tihih sv. maš. Ob 16 govor, blagoslovljenje rož in pete litanije z blagoslovom. Pridite polnošlevilno! Terezika že pripravlja zaželenih rož. © Volilne reklamacije na sodišču. Včeraj je okrajno sodišče prejelo od mestnega magistrata in okoliških občin v potrditev 75 volilnih reklamacij. Mestni magistrat je do včeraj sodišču poslal 60, okoliška občina pa 15 reklamacijskth > Na magistratu jc bila včeraj 6eja magistratne komisije, ki je pregledala vse ostale reklamacije. Od 629 reklamacijskih vlog je bilo že na magistratu rešenih 17, ker so se nanašale na popravek imen pomotoma napačno vpisanih volilnih opravičencev, Pravih reklamacij je za ljubljanski volilni imenik 612. © Violinist Karel Rupel si je določil za svoj koncert v ponedeljek 5. oktobra v unionski dvorani naslednji program: 1. Bach: Koncert v a-molu, 2. Tartini: Vražji triiček. 3. Osterc: Fantazija za violino in klavir, 4. A. Jaques-I)elacroze: Danse Fri-vole. b) Ravel: Habanera, c) Debusv: Minstrels, 5. Tartini-Kreisler: Variacije na Corellijev tema, 6. \Vieniavski: Scherzo-Tarantelle. — Na klavirju Tvrdka F. I. Gorica? aaOMBnBBaBBHBIBnBHBnHBBIBBi §a>4 Pel?g c. 29, LjubS ana vljudno naznanja, da je svoj posebni oddelek za damsko konfekcijo primerno povečala in preuredila ter tudi ustanovila svoj lastni modni atelje, katerega je opremila z najmodernejšimi špecijalnimi stroji za izdelavo konfekcije ter nastavila samo prvovrstne strokovno izvežbane moči, tako da se jamči za prvovrsten kroj kol tudi fino izdelavo za vsak komad. Ker bodo vsi izdelki domače delo, bodo cene jako nizke, tako na primer imamo na zalogi vseh vrst damskih piaščev v ceni že od 220 Din naprej, otroške in dekliške plašče od dveh let dalje v vseh velikostih od 90 Din naprej. Velika izbera otroških in damskih finih in navadnih oblek, predpasnikov iz listra, klota in kotona v vseh modernih fa-zonah lastnega izdelka po najnižjih cenah. Vsem cenj. odjemalcem se vljudno priporoča I. Goričur. spremlja Karla Rupla konservatoriet Marijan Li-povšek. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni od 40 Din navzdol. 0 Vsem. ki sc zanimajo za novodobno prehrano. Ob priliki predavanj o pripravljanju zole-ujadi zn uživanje v presnem stanju in o novodobni prehrani sploh na letošnji zelenjadni razstavi na velesejmu, je bila od več strani izražena želja, naj bi se kaj več storilo za širjenje tega vsaj za sploš-nost še novega gibanja. Vabim torej vse interesente (obojega spola) ua sestanek, ki ho v sredo 30. t. m. oh 8 uri zvečer v brezalkoholni gostilni (Union, vhod iz Frančiškansko ulice). Namen sestanka je pred vsem ta, da se spoznamo, in da se posvetujemo o raznih vprašanjih, ki se tičejo novodobnega načina človeške prehrano. Zlasti bi bilo rešiti vprašanje tozadevnih tečajev ozir. predavauj, dobavo potrebščin, ustanovitev primerno organizacijo in še več drugih. M. Humek. Med. Univ. Dr. Vlad m'r Guzeij špeciialist za kirurgijo ordinira od 11 —'/al'1 in od '/j2— '/34h Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 6 II. na.lstrop.lo Telefon št. 24-79 © Vzpon na Mont Blanc. O lej velezanimivi temi in o svoji turi na najvišjo goro Evrope bo predaval s 6kioptičnimi slikami g. dr. Reva Oskar v salonu hotela »Miklič«. Predavanje se bo vršilo v sredo 30. t. m. ob 20. K obilni udeležbi vabi javnost »Klub" esperantistov« v Ljubljani. Vstop prost. © Klub esperanlistov v Ljubljani vabi espe-rantiste k skioptičnemu predavanju dr. Reye, ki se bo vršilo v sredo 30. t. m. ob 20 v salonu hotela »Miklič«. Tema: »Vzpon na Mant Blanc«. Vstopnine ni! 0 Mesto venca na krsto g. Šularja poklanjajo kolegice njegove hčerke 84 Din za šentpetersko Elizabetno konferenco. Najlepša hvala! O Javna stranišča v Ljubljani. Poglavje, ki Ljubljani ne dela časti, so njena javna stranišča, ki v nobenem oziru ne odgovarjajo modernim hi-gijenskim predpisom in pa zahtevam občinstva. Niti najbolj primerno javno stranišče, to je ono na Marijinem trgu, ne odgovarja modernim zahtevam. Javnih stranišč je v Ljubljani 15. Skoraj vsa pa so bila zgrajena že pred leti in so danes zastarela. Štiri stranišča imajo posebne strežnice. Ostala stranišča čistijo mestni delavci, ki so določeni za la posel. Mestni magistrat ima v načrtu, da prihodnje leto zgradi tri moderna javna stranišča. Dosedanje stranišče na Marijinem trgu bo padlo, mesto njega pa bo zgrajeno podzemsko stranišče ob bregu Ljubljanice. Drugo večje javno stranišče bo zgrajeno na enem otoku na Masary-kovi cesli in tretje, ki bo prav tako podzemsko kakor prva dva, pa bo zgrajeno pred kavarno Evropo. Foi zvedovam& Zlat uhan jn bil izgubljen od Volfove ulice do Jugoslovanske tiskarne. Najditelj se naproša, da ga odda v upravi >Slovenca«. Jesenice V nedeljo 27. septembra popoldne se je vršila tekma med Borcem in Bratslvcm z rezultatom 10:13 za Borca. Po zaslugi članov Bratstva je bila igra od članic do skrajnosti surova. Pozna se, da klub goji samo surovosti, brez vsake srčne kulture. Isto nedeljo zvečer je dramatski odsek Krekovega presvetnega društva vprizori! prvič opereto »Čardaško kneginjo« Kakor po navadi, je dramatični odsek tudi to pot nalogo pri nabito polni dvorani častno rešil. Igralci so v splošnem svoje vloge častno rešili. Gledalci so s pridnim aplavzom dajali duška svojemu priznanju. Izredno posrečena in izredno kresna je bila scenerila, zlasti v prvem dejanju. Gledalci so odhajali vsi zadovoljni in nikomur ni bilo žal. da si je predstavo ogledal. — Opereta se bo ponovila v nedeljo 4. oktobra ob 3 popoldne. Na to izredno priliko opozarjamo okoličane. Prednaročila vstopnic naj se pošiljajo ua upravo Slovenca - na Jesenicah. Da v prihodnje ne bo kako zmede pri blagajni, naj se rezervirane vstopnice dvignejo eno uro pred pričetkom. Dnevna kronika Poslovilen večer šahistov na Bledu Razdelitev nagrad Kulturni obzornik Mariborsko gledaVšče (Iz pogovora z Bratkom Kreftom) Kakor jc naš list v pogovoru z dr. Brenčičem, iiltendantom mariborskega gledališča, poročal, bo letos kot gost režiral Anzengruberjcvo komedijo »Slaba vesl in opereto'»Mascotte.. Bralko Kreft. Da izvem nekoliko več o njegovem gostovanju, sem ga zaprosil za pogovor v kavarni »Astorija«. Pričela sva: »Kako lo, da režiraš ravno »Slabo vest« in ne kake moderne drame ali drame sploh?« -Različni vzroki. Eden glavnih je: mariborsko gledališče bi rado pritegnilo tudi širše sloje, zlasti za nedeljo deželo. Treba je ustvariti dobro ljudsko igro, ki ni v slabem pomenu besede ljuoska in obenem umetniške vrednosti. To ni šaloigra. Komedija je iz kmečkega življenja, komedija lahkovernega kmeta, ki ga na račun mladostnega greha in religioznosti hoče opehariti mežnar. Slovenski »Slaba vest« prav za prav ne odgovarja. Oton Župančič je dal boljšega: > Strigalica«, to je živalica, ki te hudo zdraži, če ti leze po telesu. Taka strigalica, ki r.e da kmetu Miklu miru, je Podrepšek. »Kakšna je tvoja režija?« »Rešiti moram več probemov. Ljudske igre imajo žc v naprej zagotovljen uspeh, čc se dajo v dialektu. Slovensko gledališče še do danes ni prišlo do doslednih izvajanj. V Ljubljani delamo kompromise. Cesar govori dolenjščino, drugi igralci v glavnem oderski jezik. Dolenjščina in gorenjščina sta za Ljubljano povsem razumljivi. Nc pa za Maribor. Naloga mariborskega gledališča je, da goji M.iriboru najbližji dialekt, in to je prleščina. Ta d-iilekt je zeio bogat na lepih primerah in izrazih. Dr. Glonar je s krasnim prevodom Reymondovih »Kmetov« obogatil slovenščino s prleškimi izrazi. Sploh mora književni jezik skrbeti, da je vedno v zvezi z živim, ljudskim jezikom. Kaj pa Pregeli s svojo tolminščino? Ali ni obogatil slovenščine? Ali mi tega ne zmoremo? Zatorej sem napravil eledeie: postavil rent dejanje komedije v Prlekijo dal osebam prleška imena: pesmi pojo po večini v prlaSkem dijalektu in tudi klopotcc poje in gorice so na odru. Igralci govore odarski jezik (razen enega prleikega dialekta sploh ne poznajo), nekoliko po prleško akcentulran. Tudi nekatero primere so prleške. Če bi hotel, da bi govorili v dialektu, bi potreboval najmanj dva do tri mesece dela. Zato sem sloril samo toliko in si za vzgled vzel Glonarja. S tem sera napravil prvi ko_ak za ustvaritev domače liudske igre. Tu bo potem pri drugih ljudskih igrah treba iti 'aprej, da Vomo postopoma prišli do čiste ljudske igre v dijalektu. Scenerija prina"a noleg lojalnih posebnosti še tehnično novotarijo. Režirp.m trodimenzijonalno Igralec se v realistični igri mora čutiti povsem svobodnega, nc oziraje se na etrto manjkajočo steno. Glavno dejanje se odigra v kmečki hiši. Na nazorno nakarem trodimerzonalnost scene, se začne pri meni igra pred hišo. Ko so se zunaj zgovorili, gredo v hišo — pročelje hi'e se dvigne — igra gre nemoteno dalje v sobi. To gre skozi vso komedijo. Kakor sem že rekel, je »Slaba vest« realistična igra s petjem. Zalo ni nobena rapaka če so igralci med igranjem večkrat neprisiljeno obrnjeni od občirstva slrari prav tako, kakor stoje pri nekaterih kupletih pri rampi. To bi bilo zaenkrat na kratko vse. -Lani so se v Ljubljani dajale izjave, da se naj maril-orsko gledališče ukine in da se naj vso osredotoči v LjubPani. Kaj praviš Ti? Kaj misliš o današnjem gleua išču sploh?« »Mariborsko gledališče mora vršiti važno kulturno nacijonalno nalogo, zlasti sedaj, ko nas preplavlja nemški kapital z zvočnimi filmi. Izlava Ljubljane je nepremišljena in le cokaz nemrmoo vanja naših obmejnih problemov. Res pa je, da ie mnogo premalo obojestranskih stikov. Partikulari-stično-provincijoralne težnje z ene al: druge strani so škodljive. Ku turne ustanove, kolikor jih imamo, jih moramo držati in razširjati, ne pa demontirati. Današnja gledališča pa morajo ■skrbeti, da bo v njih sodobni duh, stremljenje sodobnega človeka. Svojo umetnost morajo nekoliko bolj popularizirati — biti živo v živem, ne pa muzej preteklih, a sedaj mrtvih preživelih časov in ljudi... Iz zemlje poganja vsaka ra,st; zato je treba začeti pri tleh. ker edino tam je zdravje in korenika novega življenja... Josip Stritar pa ie v »Dunajskem zvonu« napisal sledeče: »Gledališče bi moralo biti, in zakaj bi ne bilo? visoka šola. kjer se človeku kaže v resničnih, živih podobah življenje, kakršno je in kakršno bi moralo biti, kjer se nam razkriva čednost, krepost v vsej svoji lepoti, da jo moramo čiclati, ljubiti, pos emali; k er se šiba, kar ie smešnega, biča, kar jo napačnega v zaničevanje, do nagega slemen«, postavlja pred ljudstvo hudobija, grdobiia, hinavstvo — viaok tribunal, prava ljudska soanija, po kateri ni apelacije.t Ali aiao te besede še danes aktualne in premišljevanj* vredne? ...« Bled, 29. septembra, tg. Ob 8.30 so su zbrali v hotelu »Toplice« v okusno dekorira\m salonu šahovski mojstri in povabljeni gostje k poslovilnemu banketu. Mojstri so bili izredno dobro razpoloženi. Okoli 21 je nagovoril zbrane v slovenskem jeziku blejski Župan dr. Gleria. Zahvalil sc jo vsem, ki so na kakršenkoli račin pomagali k šahovskemu turnirju. Posebno sc je zahvalil ludi blejskim hotelirjem, ki so šli odboru na roko, predvsem pa gospej in gospodu Molnarju, ki sta dala na razpolago dvorano. Nato jc pozdravil mojstre v nemškem jeziku, se oprostil, če niso bili z vsem zadovoljni, ter poudaril, da hočemo Bled napraviti svetovno letovišče. Zahvalil se je tudi šahovskim mojstrom, ki so mnogo pripomogli k mednarodnemu slovesu Bleda. Izrazil je upanje, da bo kmalu zopet imel priliko, pozdraviti zbrane mojstre na Bledu. Napil jim je prvo čašo z vzklikom: »Na veselo svidenje!« Po kratkem premoru so bile razdeljene nagrade. Prvo nagrado v znesku 30C00 Din jc dobil dr. Aljehin. drugo nagrado 20.000 Din dr. Bogoljubov, tretjo 15.000 Din Niemcovič, četrto, pelo, šesto in sedmo nagrado, vsak po 7500 Din, dr. Vidmar, Stoltz, Flohr in Kashdan. Ostali pa so dobili partijske honorarje za točko po 250 Din. Gospa Aljehinova je poslala po gosp. Flohru direktorju Kmochu krasen miniaturni srebrni servis za sadje in uro budilko. Nato jo Kmoch na kratko očrlal petek turnirja in izjavil, da je bil z malimi izjemami zelo zadovoljen. Po Kmochovem govoru so zbrani prišli v dobro razpoloženje in je moral na splošno željo spregovoriti par besed mojster Spiel- f£ <■»?«*«■? tf Sreda, 30. septembra: Hieronim (Jerko), cer. kveni učenik; Zofija, devica. — Dan je danes dolg 11 ur in 48 minut ter 6e je ta mesec skrčil za i uro in 40 minut. oseb -ic vesti = Za superijorja jezuitske rezidence v Ljubljani je imenovan vel. p. Viktor Kopatin. = V višjo šolo vojne akademije so sprejeti med drugimi kot slušatelji topniški kap. II. razr. Anton Svajger, peh. poročnik Leopold Skodlar, peh. poročnik Norbet VVurzbach, topn. kap. II. razr. Vilko Ziborski, topn. kap. II. razr. Oton Cuš, konjeniški poročnik Josip Golob, topn. kap. II. razr. Josip Kružič, zrakoplovni kap. I. razr. Franjo Pire, topn. kap. II. razr. Dragotin Gruber, topn. poročnik Srečko Rop in zral'čnnio proti ilobri urov,zijl (nn željo mili fiksnn plača) za prodajo Stoto*. platna Iti preproit na obroke. Samo »it Ini in zanesl ii vi prnspod 'i> nul po I Jejo svoje ponudbe ali sc prti iBlavi o osebno tvnlki , ItUADKOUD". Ljubljana Seienbnranvu u Ica 7. mann. V šaljivem tonu ie zatrjeval, da je bil prepričan, da bo odnesel prvo nagrada in zato vzel s seboj smoking. Videl pa jo kmalu, da Aljehma ne bo mogel prekositi. Za njim je govoril v šaljivem tonu tudi Niemcovič, poleni pa dr. Vidmar, ki se je Niemcoviču zahvalil za pripombo o njegovem poročanju po radiu, pristavil pa je, da lakih konfuzij pač nc dela, kakor mu jih je Niemcovič šaljivo očital. 2e davno je dr. Vidmar predlagal, da se na mednarodne turnirje povabi tudi mladina, kar se mu je letos res posrečilo. Veseli ga, da jc mlada garda celo med on mi mojstri, ki so bili obdarovani. Napil je m'adi gardi. Nato jc govoril Bogoljubov, ki je poudaril, da se m'ada garda do sedaj res še ni udejstvovala na mednarodnih turnirjih, pač pa je ime! priliko, spoznati mlade moči že na drugih, čeprav ne na mednarodnih turnirjih, kjer so se mu zelo priljubili. Zato se je tudi on interesiral za mladino, in kako sc je moral boriti na Bledu, da ga mladina ni presegla. Potem je še poudaril, da bo pač prišel čns, ko bo mesta velemojstrov zasedla mladina in se bodo stari mojstri hočeš nočeš mora i umakniti mladini. Zahvalil se je v imenu mojstrov za gostoljubnost Bleda in pripomnil, da se je sloves Bledu s šahovskim turnirjem vsekakor povečal. Zahvalil se je tudi zdraviliški komisiji m vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu, ter izjavil, da se je zelo dobro počutil, kakor na oddihu. Priporočal bo Bled tudi drugod. Potem je pozval mlado gardo, naj eJtn od njih spregovori. Spregovoril je par besed Stoltz, ki pa ne razume dobro nemški. Ob 23.15 je gosp. Kmoch zaključil banket s tem, da je napil vsem zbranim, in zaklical: »Na veselo svidenje!« — Žalosten konec otroške igro. V Velikem Nerajcu pri Dragatušu so se na paši igrali otroci. Zaletavali so se drug čez drugega. Posebno korajžen je bil šestletni Svetičev Poldek iz Vel. Nerajca. Poizkušal je, kakor je videl druge. Pri zadnjem skoku pa je revčku spodrsnilo na travi, d i je padel in si zlomil nogo v stegnu. — V stegnu pa si je zlomil nogo tudi Zupančič Janez, posestnikov sin v Otovcu pri Črnomlju. V cestni kandelaber se je zaietel s kolesom. — Nevaren vlomilec pod ključem. Pred dnevi j-> velen sko orožništvo aretiralo v Ifudi luknji pri Velenju daleč okrog znanega delomržneža Aniona V. ki je v teku avgusta in septembra izvršil vlom in tatvino v občinski urad v št Andražu, v restavracijo Rak v Velenju in v trafiko Ogrizek v Pesjem. V. sp sedaj nahaja v zaporih celjskega okrožnega sodišča. — Na lovu sc obstrelil. V nedeljo opoldne se je na lovišču v Retju nad Trbovljami po nesreči obstrelil z lovsko puško v desno roso Peško Kari. Morali so ga prepeljati v trboveljsko bolnišnico. — Ajdo so pričeli žeti. Iz. Št. Vida na Dolenjskem: Dolgo časa je prav lepo kazala in obetala obilen pridelek. Dvakratna slana preteklega tedna jo jc pa zamorila. Le posamezna zrna 30 dozorela. Seme sc ne bo povrnilo. Pšunico, rž, ječ-rr.cu nam je vzela toča, ajdo na slar.a. Ubogi kmeif — D-.iho vre vaje za dck?e!a v Mali Loki sc bodo vršile v oktobru dvakrat. Pričetek prvega tečaja 10. oktobra zvečer, drugega pa 24. oktobra zvečer. Pišite na naslov: Usmiljene sestre sv. Križa, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. — Ben-Hur — povest iz Kristusovih časov. Spisal Levvi« Wallace, poslovenil Griša Korilnik. (Ljudska knjižnica.) Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Dva zvezka, cena broš. 70 Din, vez. 90 Din. — Dobrih 20 let je, kar je izšel ta roman v slovenskem- prevodu, a čeprav je bil prevod jako pomanjkljiv in slab, se danes komaj še spominjajo nanj, tako hitro ga je občinstvo pokupilo in tako slastno ga je bralo staro in mlado. Nič čudnega, saj jc to eno izmed onih del svetovne literature, ki je zaslovelo hitro po vsem svetu in ki je prevedeno baje že v štirideset jezikov, od angleškega izvirnika je bilo pa prodanih že v prvih šestih letih potem ko je delo izšlo 185.000 izvodov. Že ta dejstva nam dovoli zgovorno povedo, da imamo opraviti z delom svetovne slave in z enim izmed redkih uspelih del, ki nas vabijo v Palestino za časa Odrcšenikovega življenja. Pisatelj nam z obsežnim znanjem nazorno slika tedanji svet, zlasti pa Palestino, Jude in njih gospodarje RimTane, vse tc slike pa veže napela zgodba junaka Ben-Hurja, zato je delo tudi vseskozi poučno in napeto in krog njegovih navdušenih bralcev se prav nič ne zmanjšuje. Le hvaležni moramo biti podjetni založnici, da nam ie vnovič preskrbela to znamenito delo, a to pot v popolnem in brezhibnem prevodu Griže Koritnika, zaradi česar smo tudi prepričani, da bo seglo občinstvo po njej št z večjim zanimanjem nego po prvi izdaji. — Kako odstrarimo kurja očesa? Splošno sc svetuje, naj se kurja očesa ne odstranjujejo polom radikalne operacije, ker je to večkrat zelo nevarno in se po takem operativnem poseganju do zdravih delov pogosto pojavijo zelo boleče brazgotine. Vsak naj pred rezanjem kurjega očesa poskusi najprej z najbolj enostavnimi sredstvi. Znan je zanesljiv učinek brez bolečin, ki se doseže z nad 20 let slovitim obližem za kurja očesa in bulje z i imenom Burgit. Le noža nc, Burgil je boljšil — Tovarna Josip Ke.ich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlejišo izdelavo. — Doraščajoča mladina uaj zavživa zjutraj j kozarec naravne »Frunz-Josef« grenfice, ki , dnseza radi svojega učinkovanja kot čistilo j želodca, frev in krvi zelo zadovoljive uspehe I pri deklicah in dečkih. Na olroških klinikah se vporablja "Franz-Joselst; voda že pri malih, cešče zelo zaprtih bolnikih. ^Franz-Joscf« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Kmetijska sadna razstava v Murski Soboti — ni odobrena. Po naročilu ministrstva za kmetijstvo odnosno kraljevske banske uprave dravske banovine sporoča okrajno načelstvo v Murski Soboti, da se kmetijska razstava v Murski Soboti radi pomanjkanja proračunskih sredstev ne moro vršili. Banovinska srdna razstava v Ptuju pa se bo vršila. Materija! za lo razstavo se naj zbira po navodilih, ki so bila objavljena v časopisih. —»Piodnja irebeov na žrebčarni na Selu pri Ljubljani.« V sredo dne 7. oktobra 1981 ob pol 15 popoldne se bode na žrebčarni na Selu pri Ljubljani na javni dražbi prodalo več žrebec v angleške ' in llpicnnske pasme in en amerikanski kasač. Trbovlje Sestanek na občini. Zupan je sklienl za ponedeljek 28. septembra v občinsko pos\elovalnioo opolnomočene zastopnike vseh strokovnih, prosvetnih, spori ni h, gasilskih, gospodarskih, dobrodelnih in drugih društev v Irbovljah, ki jih je v celi občini okoli 180. da izvolijo volivni odbor. Iu sladktir ludi? Danes so hiteli finaneorjj od trgovine tlo trgovine in popisovali zaloge sladkorja in ponekod ustavili prodajo istega, dokler ne pridejo nadaljnje odredbe. Ljudje so se s strahom spraševali, kaj vse to pomeni In kam bo vedno podraževanje najpotrebnejših živil pripeljalo... Vinska trgatev bo v nedeljo ; ldne v Ljudskem domu. Maribor □ Nedeljske športne prireditve v Mariboru. V nedeljo, dne 4. t. m. se odigrajo sledeče nogometne tekme. SK Rapid 1 : SK Železničar II. in SK Mura, Mur. Sobota ; SK Svoboda. ISSK Maribor aastopi v nedeljo v prvenstveni tekmi v Celju proti tamouijim Atletikom. _ . □ Važno za vse vojaške novince. Po tozadevni naredbi vojnega ministrstva si morajo nabaviti vsi rekruti-novinci enake kovceke, sive barve, širine in višine 0.35 m in dolžine 0.70 m, z ravnim pokrovom. V notranjosti naj ima kovček na levi strani predal za krtače širine 0.12 in dolžine 0.10 m. Predpisane kovčke naj si nabavijo vsi rekruti-novinci, tudi oni, ki bodo letos |iozvani na odsluženje kadrovskega roka, pravočasno. ....., □ Akademska kongregacija. Drevi ob običajni uri važen izvencerkveni sestanek. Sodaii! I □ Volivci v mariborski okolici. V razvanjski : občini jih je 186, v šenpeterski pa 383. □ Maratonski težkoatleti nastopijo v soboto dne 17. oktobra in ne 10. oktobra, kakor smo včeraj pomotoma poročali. ...... □ Marijini govori v mariborski stolnici. V proslavo Marijinega jubileja 1500 letnice občnega cerkvenega zbora v efezu leta 431 bo v mestni in stolni cerkvi v Mariboru od 5. oktobra zvečer do 9. oktobra t. 1. zjutraj ravnatelj dr. Franc Volčič iz salezijanske družbe vodil duhovne vaie za vse mariborske ženske sloje. Ob teh Marijinih dnevih bo zvečer najprej nagovor ob 17, potem sledijo takoj Lavretanske litanije in blagoslov z Najsvelej-in; zjutraj pa bo govor ob pol šestih in nato blagoslovila sv. maša. Pobožnost se slovesno zaključi v petek 9. oktobra s sklepnim govorom in s skupnim sv. obhajilom med sv. mašo prevzv. gospoda knezoškofa pri glavnem oltarju in istočasno med sv. mašo prevzv. gospoda pomoinega škola v kapeli šv. Križa. Pridite! vam kliče Marija: Blagor človeku, ki mene posluša ... (Prcg. S., 34). Proslavite izredni jubilej Matere Božje na uejlepši način vse Mariborčanke z duhovnimi vajami v spomin velike Marijine zmage nad Nestorjem, carigrajskim pa-Irijarhoin. Učil je, da je bil Kristus, rojen iz Marije Device, samo človek ter da se je šele po rojstvu združila z njiin druga božja oseba. Zato, tako je on učil, Marija ni rodila Bega, temveč samo človeka. S lem popolnoma krivim naukom je hotel Mariji vzeti čast Matere Božje in podkopati od Boga razodeto resnico, da je v Kristusu le ena oseba, in sicer božja, ki združuje v sebi božjo in človeško naravo. Sv. Celestin, rimski papež, je odooslal svoje zastopnike na cerkveni občni zbor v Elez 1. 431. V ondotni Marijini cerkvi je bil na tem zboru od 192 školov enoglasno ]>olrjen večni nauk, da v Jezusu nista dve osebi, temveč le ena Sinu božjega, toraj jc Marija Mati božja v pravem pomenu. Ne-storija je cesar Teodozij II. pregnal v Egipt, kjer jc okoli leta 440 najbrž nesrečno umrl. Le kdor Marijo prav časti z zgledom in besedo, ta se ne pogubi. □ Češkoslovaški dobrovoljci skozi Maribor. Včeraj smo prejeli od tukajšnje dobrovoljske zveze: V petek, 2. oktobra prispejo skozi Maribor Češkoslovaški dobrovoljci, namenjeni v Belgrad na leto-šhji kongres Male antante dobrovoljcev in na svečanosti, ki se bodo vršile ob razvitju prapora, katerega i< poklonil kralj ob petnajstletnici krvavih dobrudzanskili borb jugoslovanskim dobrovoljcem. Bratski češkoslovaški delegaciji se pripravlja v Mariboru izredno svečan sprejem, na kar že sedaj opozarjamo nacijonalno javnost. □ Stare korenine izumirajo. Na Pohrežju. Žrkovska ces i j 77 jc preminul včeraj zjutraj Franc Verdnik v visoki starosti 82 let. Pokojni je bil nad trideset let kovač drž. železniških delavnic ter je užival na Pobrežju že dolgo svoj zasluženi jjokj. Pogreb bo v četrtek ob 3 iz mrtvašnice na Magda-iensko pokopališče. — V splošni bolnišnici je umrla v ponedeljek zvečer 64 letna vdova poštnega poii-uradnika Terezija Keršič. Pogreb se vrši danes ob 4 pop. iz mrtvašnice na Magdalensko jiokopališce. Blagima pokojnikoma svetila večna luč, preostalim naše iskreno sožalje. □ Vinsko trgatev priredi društvo 'Jadran' v soboto, dne 3. oktobra v Narodnem domu s pri-čctkoni ob 20. < □ Rdeči križ na Košanih ima v soboto, dne 3. oktobra ob IS svojo vinsko trgatev. Cisti prebitek jc namenjen za ubogo šolsko deco. p i -1' v »'•• r ■ v r - v 11 -r '.> n .' v . « k □ Iz davčne službe, upokojena sta kontrolorja mariborske davčne uprave Ivan Rojko in Franc France. □ Zlati gospod, nikoli ne boin vec... tako je sprejela včeraj sodbo pred tukajšnjim okrožnim sodiščem ženica I. P., obtožena, ker ie kradla svojemu sosedu iabolčnik. Obsojena je bila na mesec dni zapora, pogojno 4 leta. Sodbe bržčas ni dobro razume'::; zato presunljiv apel na sodnika: zlati go-spod. nikoli ne bom več... Kar doj^ovedati ji niso mogli, da na sodišču ni zlatih gospodov. □ No borzi dela dobe zaposlitev: 5 hlapcev, 3 pastirji, 5 viničarjev, 0 poljskih delavcev, 5 ta-petnikov, 5 krojačev, I mlinar, 2 sodarja, 2 kotlarja, 1 mizar. 3 čevljarji, 9 dekel, 1 gospodinja, 5 strojnih pletilk. 2 šivilji, 2 natakarici, 4 kuharice, 2 varuški, 1 vzgojiteljica, 23 služkinj, 1 podvornlca ter več učencev in učenk raznih strok. □ Marstan so deložirali. Kottcesijonirana stavbena zadruga Marstan je bila iz dosedanjih uradnih prostorov na Koroški cesti 12 deložira.ia. n »Volpone« na mariborskem odru. Mariborska gledališka sezona se bo otvorila v četrtek 1. oktobra. Kot prva premiera se bo vprizorila 'Volpone , delo Shakespearjevcga sodobnika Ben Jonsona. -Volpone« je klasična komedija, ki na satiričen način šiba jTohlepnost po denarju, pohoto in skupu-Stvo. Ob priliki prve vprizoritve te komedije na dunajskem Burgtheatru« je pritika označila -Volpone« za enega izmed največjih dogodkov v tem gledališču. Mariborsko vprizoritev režira Jože Kovič, nove dekoraciie je naslikal gled. slikar Ussar. Občinstvo se opozarja, da bo gledališče temperirano. □ Pri nalaganju «odov se je težje ponesrečil delavec Kari Stupan. Težek sod se mu je zavalil na desno roko ter mu zdrobil dlan. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč ter ga nato prepeljal v bolnišnico. H S tujo knjižico jc dvignil denar. Radi tatvine je bil včeraj aretiran mesarski pomočnik Friderik C. Olasom policijskega poročila je izmaknil svojemu mojstru hranilno knjižico ter dvignil nanjo pri mestni hranilnici znesek 7000 Din. Policija ga jc po zaslišanju oddala sodišču. □ Boben ... Prisilna dražba zemljišča Grajska vrata vi. št. 36 k. o., ki bi se morala vršiti dne 7. oktobra, jc na podlagi sklepa okrožnega sodišča preklicana ter se vrši šele dne 23. novembra. H Poravnalno postopanje je odreieno glasom razglasa mariborskega okrožnega sodišča o imovini Frica Zcinljiča, trgovca in posestnika v Ljutomeru. Narok za sklepanje poravnave sc vrši pri rna-riborsk"m sodišču, soba št. 84 dne 16. novembra ob poldescti uri. Rok zn oglasitev do 10. novembra. □ Zu duhovščino sc priporoča velika izbira čr-nega in temnosivegM blaga za obleke in površnike v novi stavbi trgovca Martina, Maribor, Gosposka 1(1. Zvišanje cen sladkorja Za f Din radi zvišanja trošarine — Zmanjšaaje uvoznih carin Kakor je bilo pričakovati po večkratnih obvestilih iz BeJgrada, se je vlada odločila povišati trošarino na sladkor, da tako poveča svoje dohodke od trošarine. Leta 1030. jo znašal donos trošarino na sladkor 486.5 milj. Din, leta 1920. pa 514.1 milj. Din. To jiomeni, da znaša letni konzum približno 100 milj. kilogramov, ker je doslej znašala trošarina na sladkor 5 Din pri kilogramu. Sedaj pa jo trošarina na sladkor zvišana od 5 na 0.65 Din, lorej za 1.65 pri kilogramu. To velja za sladkor v kockali, kristal in prah. Istočasno je zvišana trošarina za sladkor, ki so no rabi za prehrano, od 2 na 6.25 Din za kilogram. Finančni elekt bo znašal v slučaju, da ostane konzum na sedanji višini (računati pa je zaradi gospodarske krize na delno zmanjšanje konzuma) približno 150 milj. Din, kar je lepa vsota. Istočasno .je bila znižana po teh ludi uvozna carina za sladkor v kosih od 4.40 na 3.85 Din (v zlatu od 4 na 3.50 Din). S tem bodo tovarne prisiljene, da ne zvišajo cen za znesek, za kolikor je bila zvišana trošarina. Novi zakon prinaša tudi določbo, ki pravi (§ 4.), da se cene sladkorja tako v detajlu kakor v tovarnah ne smejo zvišati za več kakor 1 Din v primeri s ceno, ki je bila v veljavi 15. avgusta 1931, torej pred novo kampanjo 1931—1932. Kdor bo cene bolj zvišal, določa zakon zanj kazen od 1000 Din do zneska, ki odgovarja 5% prodajne ceno količine v korist države. Na ta način misli vlada preprečili da bi sladkorno tovarno no prevalile vseh povišanih bremen zaradi trošarino nn konzum. Seveda bo moral del leh bremen nositi tudi konzum, kajti cone so bodo gotovo zvišale za 1 Din pri kilogramu. Dne 28. t. m., torej v ponedeljok dobljene količine sladkorja bodo popisane in bo treba v roku 10 dni plačali razliko v državni trošarini za vsakih 100 kg 100 Din. Količin do 5 kg ue bodo popisovali. Da pa sladkorne tovarne ne bi zoj>et obremenilo zaradi manjših svojih dobičkov producentov sladkorne pese, od katerih morajo kupovati svojo sirovi ne, je vladu odredila minimalne cene za sladkorno peso, in sicer znaša minimalna odkupna cena 4 lig vrednosti v kristalu brez državne trošarine. Saino ua tej podlagi uiorajo bili zaključeno pogodbe za sajenje sladkorne pese. Tovarne, ki bi dajale manjšo cene za peso nli ki bi sklepale pogodbo po nižjih cenali, bodo zaenkrat kaznovane v. i0.000 Din globe v korist državno blagajne. Kazni po tein zakonu izrekajo upravne oblasti prvo stopnje, proti njih odlokom pa se je mogoče pritožiti na upravno oblast druge stopnje v roku treh dni. Naši kraji so prizadeli s tem zakonom v toliko, da je trgovcem mogoče sc išali cen o za 1 Din pri kilogramu. Finančni efekt toga zvišanja ceji bi bil letno pri našem konzunvu 1200 vagonov ali 12 milj. kg 12 milj. Din. Upoštevati je namreč treba, da v Sloveniji nima monobene sladkorne tovarne kljub svoječasnim akcijam za ustanovitev v okolici Krškega ali Zagreba. Opomba uredn. Publika je že pred dnovi slu-! lila to povišanje in sd je napravila nekaj zalog in I ni verjela deniantiju ljubljanskega Jutra-, ki je | 10. 1. m. poročalo, da so vesii o podražitvi sladkorja i neosnovane. Skupni davek na poslovni promet. Izšla je uredba o izpremembi uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 14. marca 1931. Po novem je bombaž prost plačevunja davka na skupni |>o-šlovni promet in s lom izenačen z ostalimi tekstilnimi eirovinam kajti konoplje, lan, juta so proste plačevanja davka zaradi tega, ker so kasnejši proizvodi kot prediva in tkanine že zapopadeni s skupnim davkoin na poslovni promet. Dosledno je torej bilo treba ukinili postavke za bombaž kot tekstilno sirovino. Doslej je znašala 1.5% za uvoženo kot domače blago. Novi delniški druibi. Orient, tvornica papirnega blaga in grafičnoume'niški zavod, d. d. v Novem Sadu (glavnica 1 milj. Din); Komfor, d. d. za tehnična podjetja v Belgradu (glavnica 0.5 milj. dinarjev). Poročilo zagrebške Zbornice za TOI za 1030. Izmed vseh zbornic v državi izdaia zagrebške zbornica najobsežnejša ]>oslovna porečila, ki niso Informativna samo za zbornično področje, ampak ludi za vso državo. Kajti poročilo obsega vse važne podalko o našem gospodarskem življenju v teku enega leta v vsej državi. Poročilo izpopolnjuje tako veliko vrzel v naši poblicistiki. Nadalje vsebuje publikacija obširna poročila o vseh akcijah zbornice z njenimi referati in resolucrami. Ce bi drugo zbornice, med njimi ljubljanska, v svojih publikacijah navajala vse ono, kar nava'a zagrebška zbornica, bi bila tudi njih poročila obsežnejša. V ostalem pa moramo pohvaliti hvalevredno vnemo zagrebške zbornice, ki izdaja tako lepa poročila, ki vsebujejo neprecenljiv material. Pmavnnhia potlopanja. Pora -> postopanjo je uvedeno o imovini Korošec Marij j llničarke. Gorenje, p. Šmarlno ob Paki, roka: 8. in 12. oktobra 1931; nadalie je uvedeno o imovini Zemljič Friderika, trgovca in poses'nika v Ljutomeru, reg. j>od firmo Fric Zemljič v Ljutomeru, roka: 10. in 16. novembra. Potrjena poravnava: Pernat Ivan, trgovec in poses'nik v Črni za 52% v enem leu. Mednarodni agrarni kredit. V Ženevi je bila s sodelovanjem Društva narodov ustanovljeno Banka za mednarodni hipotekami kmeti;ski kredit. Kapital banke je prišel Iz fonda A v znesku 25 milj. frankov. Naša država bo plačala v ta fond 1.7-5 milj. švicarskih frankov. Dalje bo družba izdajala svoje delnice, katere bosta kupili Drž. hip. banka in Priv. agr. banka skupno obe v znesku 1.75 milj. švic. frankov. Tretji dol sredstev pa bodo tvorile obligueije. Borza Ljubljana, 29. septembra. Denar V današnjem deviznem prometu so tečaji tujih deviz oslabeli, dinar pa je nadalje čvrst. Edino ! Amsterdam tvori izjemo in se je učvrstil, dočim sla Curih in Praga ostala neizpremenjena. Posebno pa je danes popustil Trst, ki jc bil še včeraj po ; 288 22, danes pa je bil srednji tečaj 274.50. Nadalje je na naših borzah zopet začela notirali deviza I/ondon, katero notacija je bila pred tednom dni še 273.49—27-1.31, danes je bila zakliučevana jio tečaju 216 50, uradni tečaj jo bil 210.76—218.26. Promet jo bil danes na ljubljanski borzi znaten, posebno v deviz! Ne\vyork, kaiere je bilo zaključeno 1.7 milj. Din, in sicer privatno blago. Nadalje je bilo privatno blago zaključeno v devizi Trst, dočim je ostalo zaključene devize dala Narodna banka. V Curihu so se danes učvrstile devize Belgrad. Pariz, London, Madrid in Berlin, dočim so popu- i stile ostale devize. Nadalje ne notira cela vrsta j deviz v Curihu. Ljubljana. Ams'erdam 2247.38—2254.22. Bruselj 783.19—785.55, Curih 1098.45—1101.75, Dunaj 786 97—794.97, London 210.70—218.26, Newyork ! 5599.26 -5610.26, Pariz 221 84-222, Praga 166.19-: 166.69, Trst 273.52—276.52. Zagreb. Amsterdam 2247.88 -2254.22, Bruselj | 783.19-785.55, Dunaj 786 97 -780 87, London 210 76 do 211.58. Milan 278.52-274.42, Ne\vyork kabel 5610.26 -5627.26, ček 5599 26-5616.26, Pariz 221.34 do 222, Praga 166.19—166.69, Curih 1098.45 do 1101.75. Belgrad. Amsterdam 2247.88—2252.22, Bruselj 788.19-785.55, Curih 1098.45-1101 75, Dunaj 786.07 do 794.97, London 210.76-218.26, Newyork 5590.26 .lo 5616.26, Pariz 221.34-222, Praga 166.19-166.69, Trst 273.52-276.52. Curih. Belgrad 9.03. Pariz 20.24, London 19.50, Newyork 510.75, Bruselj 71.20, Milan 25.75, Madrid 46. Amsterdam 204.60, Berlin 119.75, Dunaj 71.90, Oslo, Kopenhagen in Curih ne notirajo, Sofija 3.70, Senovo Volivni imenik občine Senovo izkazuje 566 volivcev. — Pretekli četrtek je bil tukaj hud mraz in je vsa ajda uničena. Tudi fižol, ki je še skoraj ves zelen, nc bo mogel dozoreti. — Rezultat podraženja tobaka je ta, da jc že nekaj kadilcev kajenje opustilo, drugi bi pa radi, pa j.iin manjka potrebne volie. Praga 15.13, Varšava 90.025, Budimpešta, Atene in Carigrad no notirajo, Bukarešta 3.05. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.55. Vrednostni papirji Danes je bila v Zagrebu tendenca za držame jiapirje čvrsta. Tečaji so večinoma višji kol včeraj. Prometa je bilo v decemberski škodi 000 kom., v bogi. obv. 100.000 in v 7% Bler,, 12.000 dol. Nasprotno pa je bil v Belgradu promet v vojni škodi zna'nejšl, saj jo znašal samo v promplnem blagu 4000 kom., nadalje zn novemberski termin 400 kom. in za december 17CO kom. Poleg tega je bilo v Belgradu zaključenih šo 10.000 begi.'obveznic, nadalje 4000 dol. 7% Bler. pos. Bančni papirji so slejkoprej neizpremenjeni. Ljubi j. kred. hanka je bila v Zagrebu slabejša in je bila zaključena po 115 (včerai 120). Zemal'ska je popustila od III n? 113. Med industrijskimi papirji je bila zaključena samo osješka Šečerana, ki se je učvrstila na 170. Nadalie je bila zaključena še Dubrovačka med paroplovnfmi družbami po čvrstem tečaju 280, kasneje se je učvrstila na 290. Ljubljana. 8% Bler. pos. 66 bi., 7% Bler. pos. 58 bi., Celiska pos. 150 d., Ljublj. kred. 115 d., Prašlediona 950 d.. Kred. zavod 195 d., Vevče 11(1 d., Stavbna 40 d.. Ruše 125 d. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 68 b!., agrarji 44 bi., 12. 45—40, vojna škoda ar. 300—308. kasa 305-308, 12. 310—314 (313, 315), 8% Bler. pos. 60—65, 7% Bler. pos. ar. 55—58 (56, 57), ka«a 56—58), 7% pes. Drž. hip. banko 61— 08, 6% begi. obv. 44—46 (46, 47). Bančno delnice: Hrvatska 50 den.. Poljo 52—52.50 (52). Kreditna 121—126, ITnion 147—130 (147), Jugo 67—68 ((>7), Lj. krči. 115—120 (115), Medjunarodna 68 d., Narodna 4700 do 5500, Obrtna 36 d., Prašlediona 957.50—965 Etno 100 d., Srbska 187—188 (187), "omaljska 111 do 114 (114, 113). — induslrijske delnice: Nar. Sum. 20 d., Guitmann 105—110, Slavonija 200 d., Našice 680 bi., Danica 65—75. Drava 102.50 »!.. šečerana Osjek 165—170 (170), Nar. mL 10 bi., Brod. vag. 55 bi., Rogu sen 280- 292 50 (280, 290), Occ-ania 190 bi., Jadr. plov. 475 bi., Trboveljska 205 do 210. — Belgrad Narodna banka 4700—5000. 7% Inv. pos. 65 50 — 67.50, agrari 38—38 50, vojna škoda 307 do 308 (306. 310, 307, 308, 308, 309), 11. 812 -313 (314-313), 12. 314.50-315 50 (317, 315, 316), b -d. obv. 46.50, 8% Bler. po>. 66 bi., 7% Bler. t>o<. zaklj. 58.50, 57.75. Čilni trs Za pšenico so že od 26. septembra v veljavi za 10 par viš.e cene kot prejšnji mesec, torej okto-berske ceno. Mcka notira v Vojvodini 355—375, deloma celo 89 . v nekaterih mlinih najfinejše blago celo 400. Za koruzo je več povpraševanja in je staro blasro v ceni čvrsto. Danes notira stara koruza že 110 franko nakladalna postaja. Nova koruza se trguje po 87.50 ume no sušena. Sovi Sud. Pšeuica: sr. 87 kg 2% 225 z. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 38 vagonov. Sombor. Oves: bč, srem. železnica 135—140. -Koruza: bč. žel. 104—105. Vse osialo je neizpremenjeno. - Tendenca: neizpremenjena. - Promet: skupno 14 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: srednji. Pšenica: dec. 9.70—10.06, zaklj. 065—9.70; marec 10.87-11.31, i-aklj. 10.90-02. - Rž: marec 11.10, zaklj. 1105-11.10 Koruza: maj 12.50-12.60, zaklj. 12.45-12.50. Hmelj Položaj jo v splošnem nespremenjen. Zadnji čas se trguje le malo, ker producenti večinoma zahtevajo višje cene, kupci pa nudijo le 9—10 Din. za res prvovrstno blago tudi do 11 Din za kilogram. Zaradi zamotanega položaja na mednarodnem denarnem trgu je v hmeljski trgovini sploh prišlo do še večjega zastoja, zlasti pri nas, ker so kupci skoraj izključno lo inozemci. Kaže pa v splošpem, da bo letos hmelja prej primanjkovalo knkor pa ostajalo ter je zato zanimanje za priznane provenienco vedno večje in cenc zaenkrat šo vedno stoje čvrsto. Živina Mariborski iioinski sejem dne 29. septembra. Na današnji sejem je bilo prignanih 7 konj, 9 bikov, 65 volov, 231 krav in 4 teleta, skupaj 316 komadov. Povprečno cene so bilo sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže 4.25—6.75 Din, poldobeli voli 3.50—3.50, plemenski voli 2.75—4 Din, biki za klanje 3—4.50 Din, klavne krave, debelo 2.75—3.75, jilemensko krave 2.75—3, krave, klobasarioe 1.50 do 2.50, mlada živina 8.60—6 Din. Prodanih je bilo 210 komadov, od teh za izvoz v Italijo 24 kom. Mesne cene so bilo sledeče: volovsko I. 14—16, II. 10—12 Din, bikov, krav in telic 6—8, telečjo I. 18—24, II. 10—12, svinjsko svežo 12—25 Din. Dunajski prašitji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Na trgu je bilo 12.580 pršularjev in 7201 špehar. Iz Jugoslavije 3896. Nn konlumačnem trgu jo bilo 27 špeharjev. Ceno za špeharje najboljše 1.72, I. 1.55—1.70, II. 1.55—1.80, kmečko 1.50-1.60. najboljši 1.68, pršutarji 1.27— 1.83, najboljši 1.90. Tendenca: Prima špeharji so bili za 5—8 grošev dražji, ostale vrsle so obdržale dosedanjo ceno, prSutarji pa su sc uocenili za 5 do 10 trrošev. Svileno perilo bo dvakrat tako trajno če jemljete za pranje lx J 5 Jubilejni nastop naše reprezentance Reprezentančne tekme imajo predvsem nalogo, da pokažejo višino, na kateri je šport v državah, ki so v teh tekmah zastopane. V reprezentančno moštvo pridejo vodno najboljši nlleti. Le pri nas dolgo ni bilo mogoče sestaviti moštva iz najboljših moči. Največkrat je bilo pa tako moštvo sestavljeno celo v zadnjem trenutku. Rudi tega smo doživljali skoro vedno neuspehe. To jc bilo šo posebno izrazito pri nogometu, kajti največkrat so nastopali nogometaši, ker je pač nogomet najbolj priljubljena igra. Od lanskega leta gre pa nogomet vidno navzgor. Nogometna zveza jp v rokah ljudi, ki streme za tem, da urede finančno stanje, katero je bilo naravnost obupno. Južna Amerika je pomagala Zvezi na noge; uvideli so pa tudi. da so ravno reprezentančno tekme prav dobro obisk-,no. 'lorej dvo muhi z enim udarcem! Z reprezentančnimi tekmami pokažemo mo£ našega nogometa (to smo občutljivo pokazali v Ameriki lani. letos pa Mndjarom in Cehom) obenem pa i je to izdaten vir dohodkov Zvezi. Zvoza pa ne sedi na denarju temveč podpira šibkejše klube. Kakor smo žc poročali se udeleži tudi naša nogometna reprezentanca balkanijade v Sofiji. Nasprotniki bodo Bolgari in Turki. Romuni in (trki ne pridejo. Prvi nasprotnik bo turško nogometno zastopstvo 2. oktobra. Tekma bi se morala vršili danes, tod.i J.\'Z je dosegla, da jo tekma preloženi! na petek. Pri tej nastopi našo reprezentančno moštvo. petdeseti® in prvi gol, ki pa bomo zobili ho stoti. V tekmi proli Turčiji bo dosežen torej dvojni jubilej. Kdo bo zabil 100. gol našega moštva? Prvi reprezentančni nastop jc hil leta 1920. na Olimpljndi v Antvverpenu proti Cehom. Tekma jo končala s 7 : ()!, in tn številka so drži našeg.i nogometa v obče. Olimpijska Številka jc znata vsakomur. Naša moštvu so nastopila: 1920:1 1924:3 1928-7 1921:2 1925 : 2 1929:5 1922:3 1920:4 1030: K 1923 : 3 1927:« 1931:5 skupno 49 tekem. Največkrat sino nastopili proti Cehom (14). na drugem mestu so Romuni (9j, lin tretjem pa Bolgari (6). Difercnca golov pa znaš.i '•»D : J25. Prvi gol bo lorej stoti. Od 40 tekom smo zmagali v 22., izgubili v 23., neodločeno so bile odigrane 4 lekme.Nn vsak način lppo bilanca 10. letnega dela nogometne Zveze. Moštvo, kateremu jo določena častna naloga zastopati naš nogomet v Sofiji, je nekoliko spremenjeno. Nastopili bomo v naslednji sestavi- Mi-helčlč — dr. Ivkovič. Rajkovič (To*i?) — De*ko- \if. Premeri. Mnrušič (Lehner) — Tirnanič. Marjanovi?, Sotirovič, Vujadinovič, Kokotovii! (L*me-šič, Tomaševič). Od tega moštva pričakujemo uspešen petdeseti nastop, kakor tudi. da bo število golov prekoračilo 100! Šoštanj Dre uspeli prireditvi Kmetske »voze in Sadjarske podružnice. V nedeljo 27. I. m. jc priredila K me taka zveza svojo običajno, vsakoletno zborovanje, ki je (udi to pot povsem uspelo in privabilo v prostorno dvorano lepo Število kmetovalcev. Zborovanje je z jedrnatimi in pomembnimi besedami otvoril predsednik tukajšnje Kmetske zveze, g. |)e-beršPk. nakar je zadružni revizor g. VI. PuSenj.ik v daljšem predavanju podal zanimivo in nazorno sliko svetovnega gospodarstva. Navzoči so predavanju g. Pušenjaka sledili z velikim zanimanjem — Prireditev Kmetske zveze je bila združena ? okusno pru-eieno Siidno razstavo Sadj*r«k» podružnice. Ob tej priliki je predaval zaslužni učitelj slovenskih sndjarjev, g. Miloš Levsllk. Tombola Prometnega drušivo. Popoldne iste nedelje množica ljudstva na prostor med Slom. domom in kaplanijo. kjer je imelo Prosvetno društvo svojo veliko tombolo: Glavne dobitke je sreča naklonila sledečim: lepo rejeno telico je dobil Sabo Ivanik iz Šoštanja, kuhinjsko opravo \.i-polntk Ivan iz Topolšire in Kompan Ferdo iz •Šoštanja, premog Sečernik Anton iz Topolščice. vrečo pšenice Brunšek Ivan iz Št. Andraža in Stopa r Jakob iz Zavod nje, voz krompirja Jelen Vinko iz Št. Uja, seženj drv Mici Stanovšek iz Šoštanja, dvoje prašičev Drago Mlakar iz Šoštanja itd. Murska Sobota Nesreča pri delu. Zidar Ga m baši je rzidnval v gostilni pri kolodvoru ventilator. Pri delu ga je pn nepriliki zadela občutna nesreča. Zlomil si je roko. Kmetijske razstavo ne bo. V nedeljski številki smo jioročali, da se bo vršila 4. In 5. okt. vplika kmetijska razstava. Naknadno se nam je 'poročilo, da razstav radi nonRdnlh ovir ne bo. Kima so bliža. Zadnje dni je zavladal nenavaden mraz. Vreme je lako, kakor smo ga vajeni v drugi polovici novembra. Radi neugodnega vremena delo na j>olju počasi gre naprej Prerokba „kralja sveta" leta 1890 Ferdinand Ossendovvski piše v svoji knjigi »Živali, ljudje in bogovi« o tem-le dogodku: Hutuku (visok mongolski duhovski dostojanstvenik) iz Narabančija mi jc tole pripovedoval, ko sem ga začetkom leta 1921 obiskal v njegovem samostanu. Ko je prišel pred tridesetimi leti »kralj sveta« (najvišji mongolski lama) v naš samostan obiskat vse od Boga ljubljene naše lame, je prerokoval za naslednjih petdeset let tole: Ljudje bodo čedalje bolj pozabljali na svoje duše in čedalje bolj stremeli za svojim te- stoje neštete čete starih mož, žen in otrok in na severu in na zapadu je nebo krvavordeče, kakor ogenj, kamor doseže oko. Odtod se čuje rjovenje boja in prasketanje ognja. Kdo vodi te bojevnike, ki pod zardelim nebom prelivajo svojo in svojega bližnjega kri? Kdo vodi za njimi te čete neoboroženih starcev in žen? Vidim strog red, globoko versko razumevanje cilja, potrpljenje in vztrajnost... Novo veliko preseljevanje narodov, zadnji veliki pohod Mongolov ...« Velika duša Azije čuti tako natanko kakor mi, da je prišel čas, ki bo materialistično in spekulativno kulturo potisnil v ozadje in na mesto nje postavil novo parolo: kulturo duha. Srce Azije nemirno utriplje in čaka . .. Prerokuje po svoje. Hazardiranje v Ijaclskt kuhinji Policiji ni bilo neznano, da se v neki ljudski kuhinji v delu Kopenhagcna, ki ni na posebno dobrem glasu, godi nekaj skrivnostnega. Govorilo se je, da se vsak večer vprizar-jajo hazardne igre, niso pa mogli udeležencev te prepovedane igre nikdar zaslediti pri igri sami, ker se je vse vršilo pod vodstvom profesionalnih igralcev, ki so se zavarovali pred vsemi mogočimi iznenadenji, postavili straže itd. Končno so naročili dvema tajnima policistoma, naj skušata igralce presenetiti. Oba sta si najprej zagotovila sodelovanje upravitelja kuhinje. Kakor hitro bi se policista ne-opaženo pridružila igralcem, naj bi upravitelj na dano znamenje telefonično obvestil policijo in zaklenil vse izhode. Ko sla tajna policista vstopila, je bila igra v polnem teku. Celo uro sta oba gledala igro ne da bi ju kdo spoznal. Vedela sta dovolj. Vseh hazardistov je biln Nenadoma je dal eden policistov -'•->- Briining pozdravi Lavala pred državno pisarno. Ko sta preteklo nedeljo prispela v Berlin francoski ministrski predsednik Lava. in zunanji minister Br: and, sta se najprej odpeljala v francosko poslaništvo. Še tekom dopoldneva pa se je ministrski predsednik Laval odpeljal, da kot prvega obišče nem škega državnega kanclerja Briininga. Istočasno jt 7'r'anji ■ nister Briand obiskal remške zunanjega ministra lir. Cu t u.- Strah Sandskega otočja zopet deluje Krakatao, najnevarnejši ognjenik na zemlji, je po triletnem odmoru zopet začel bruhati. Ognjenik leži sredi Sundske ceste med otokoma Javo in Sumatro. Otok, na katerem je vulkan, je komaj 6 km dolg in 2 km širok. Izbruhi Krakatava so veliko bolj silni Osem dni po katastrofi je bilo solnce na stotine milj daleč naokoli zatemnjeno. Po vsem svetu so čutili učinke te ogromne eksplozije. Mogočen morski val je divjal skozi ves Indijski in Tihi ocean in povzročil posebno na obrežju Jave in Sumatre ogromna opustošenja. Samo pusta skala, kakor ogromen zob pod oceanskimi valovi skritega žrela, moli še danes iz morja. To je strašno žrelo Krakatava. Pred šestimi meseci je prišla v Evropo vest, da se je ognjenik Krakatao zopet zbudil in da se polagoma dviga nad morsko gladino. Poleg njega se je v par dnevih pojavil velik otok. Ogromni valovi, ki so butali naravnost v zrak, so opustošili obrežje sosednjih in oddaljenejših otokov. To pomeni, da se globoko dno Oceana izpreminja. Katastrofa Paleoveh, ki je 4. in 5. avgusta ugrabila 2000 človeških življenj, je skoro gotovo v zvezi s ponovnim delovanjem Krakatava. Ker se vse zemeljsko oblo nahaja v stanju katastrof v začetku preteklega desetletja, ki se je začela z japonskim potresom leta 1921, in ki se je celo v Evropi tu pa tam čutila, v zvezi z javanskim vulkanskim ozemljem. Najnovejši izbruhi Krakatava doslej ■•Se niso povzročili posebne škode. Upajmo, da ne bodo prekoračili mej dosedanjega obsega in da ne bodo predigra velike katastrofe, kakršno so doživeli pred petdesetimi leti. lesnim ugodjem na zemlji. Na svetu bo vladal zločin in skrajna pokvarjenost. Kakor divje zveri bo žejalo ljudi po bratski krvi, polmesec bo potemnel in prišlo bo beraštvo in brezkončen vojni pokolj. Zmagovalci bodo dobili soln-čarico in se ne bodo mogli več višje spenjati. Dvakrat jih bo zadela huda nesreča, ki jim bo pred drugimi narodi v sramoto. Krone kra ljev, velikih in majhnih, bodo padle... ena, dve, tri, štiri, osem ..., narodi se bodo za-pleli v strahotno vojno. Zemlja in dno morja bosta pokrita s človeškimi kostmi... kraljestva bodo razpadala ... celi narodi bodo začeli izumirati... zavladali bodo lakota, bolezen in zločinstvo, kakršnega svet dotlej še ni videl. Sovražniki Boga in božjega duha v človeku bodo nastopili. Kdorkoli bo podal roko sočloveku, bo ubit. Pozabljeni in preganjani bodo vstali in ves svet opozorili nase. Megla in nevihta bo prišla, potresi, milijoni bodo zamenjali svoje suženjske okove za lakoto, bolezen in smrt. Ceste bodo polne popotnih ljudi, največja in najlepša mesta bodo gorela. Oče bo vstal zoper sina, brat zoper brata, mati proti hčeri... zločin, razdejanje telesa in duše ... družine bodo raztrgane ... vere in ljubezni ne bo več. Med deset tisoč ljudmi bo ostal komaj eden, in ta bo rjul kakor volk, bo žrl mrliče, grizel lastno meso, pozival Boga na boj. In zemlja se bo izpraznila. Bog se bo odvrnil od nje in jo prepustil noči in smrti. Tedaj bo poslan narod, sedaj malo znan, ki bo z močno roko ruval plevel neumnosti in greha in bo hrabril k boju zoper hudo. Ta narod bo na zemlji, očiščeni po boju narodov, utemeljil novo življenje. V petdesetem letu bodo nastala tri velika kraljestva, ki bodo srečno obstojala enainosemdeset let. Potem bo zopet osemnajst let vojne in razdejanja. Tedaj pa bodo poniknili iz svojih podzemeljskih kraljestev narodi Agharte...« Ko sem pozneje potoval skozi vzhodno Mongolsko v Peking, sem često premišljeval: In kaj, če? Kaj, če nastopijo celi narodi raznih barv, veroizpovedanj in plemen svoje potovanje proti zapadu? Sedaj, ko pišem te vrste, se obračajo moje oči nehote v srce Azije, po kateri sem potoval. Skozi snežne meteže potujejo in skozi dvignjene oblake peska puščave Gobi prav do obličja hutuktuja iz Narabančija, ki mi je ta svoje najskrivnejše misli razodel in z mirnim glasom razkladal dalje: »Blizu Karakoruma in na bregu Ubsa Norja vidim ogromne, pestrobarvne tabore, čede konj in goved in modre šotore vodij. Nad njimi vidim stare zastave Džingis Kana, kraljev od Tibeta, Siama, Afganistana in indijskih knezov, sveta znamenja lamaističnih visokih duhovnov in znamenja severno-mongol-skih plemen. Ne čujem vrvenja množice, pevci ne pojo, jezdeci ne preizkušajo konj.., Tam V nevarnosti strašne smrti V Sanghaju se je pred nekoliko dnevi ▼ tamkajšnjem hotelu »Palače« odigral redek dogodek. V hotelsko hladilnico je bil poklican mestni inženjer, da pregleda stroje za hlajenje Inženjer je prišel v strojnico in vzel s se. boj ključe, ki so odpirali vrata strojnice samo od zunaj. Medtem je nekdo od hotelskega osebja videl vrata odprta in ne vedoč, da je notri inženjer, jih je zaprl in vrata so se mehanično sama zaklenila. Inženjer je bil zaprt Motorji so delali s polno paro in toplota v hladilnici je vedno bolj padala. Inženjer je klical na pomoč, butal ob vrata, pa ga ni nihče slišal, ker je strojnica oddeljena od drugih prostorov z betonskim zidom in železnimi vrati. Toplota je stalno padala in tedaj je inženjer v kritičnem trenutku prerezal vse žice, ki so dovajalo električno energijo, ter tako onemogočil nadaljnje padanje temperature, ki je že itak bila 15 stopinj pod ničio. Inženjer, oblečen v letno obleko, jo dajal signale, a zaman. Srečen slučaj je hotel, da je nekdo zapazil, da so se stroji za hlajenje ustavili. Pričeli so preiskovati, kaj je vzrok temu in tako so osvobodili inženjerja, pa so morali prej vrata razbiti. Inženjer je bil lako izčrpan, da je moral ostati nekaj dni v postelji in se mora samo svojemu krepiiemu zdravju zahvaliti, da je ostal živ. Treror Bigham, dosedanji vicekomisar londonske policije, je imenovan za šefa Scotland \arda, policijskega predsedništva. govorjeno znamenje. Takoj je upravitelj kuhi- t nje telefoniral najbližji policijski stražnici, in S ko so pretekle tri minute, kolikor bi moštvo policije rabilo do ljudske kuhinje, je zgrabil I eden policistov za namizni prt, ga z denarjem in kartami zvil skupaj ter potegnil k sebi. Igralci so skočili na policista, toda v tem hipu je pridrvelo v sobo šest policistov, ki so se z gumijevkami spravili nad igralce. Ko je vsa družba uvidela, da nihče ne more uiti, so se mirno udali v svojo usodo. V dveh avtomobilih so prepeljali igralce na policijo, kjer so jih legitimirali. Ker so imeli vsi stalno bivališče, jih je nato policija izpustila, čaka jih pa huda policijska kazen. kakor izbruhi drugih ognjenikov. Prva velika eksplozija se jc pripetila leta 1860. Nato je ognjenik nad 20 let miroval. Najbolj strašna katastrofa pa se je zgodila 26. avgusta 1883. Takrat je zletel v zrak cvetoč otok s 40.000 prebivalci in nato za vedno izginil v Oceanu. Dne 20. maja 1883 je ognjenik izbruhnil ogromne množine pepela. Gosti oblaki dima so sc valili iz gore in svarili pred bližajočo se nesrečo. Nihče pa ni slutil, kako nevaren je bil položaj in ko so ugotovili resne znake katastrofe, je bilo za beg že prepozno. V par minutah je ves otok izginil v morju. Samo strupen pepel je še ledne in mesece visel v zraku in barval večerno nebo višnjevo-violetno. PiuuoJ irancoskih državnikov v Berii.i. Od leve na uci.no: nemški zunanji mi 'ister dr. Curtius, Iran cobki zunanji minister Briand, francoski ministrski predsednik Laval, državni kancler Briining. Briand na grobu Stresemanna. Francoski zunanji minister Briand je po svojem dohodu v Berlin po- Prva originalna slika o kitajsko-jnpotmlil vo|ni t Mandžuriji Sliko jc pripeljal v Evropo ae;opj.> lotil venec "na grob rajnega nemškega zunanjega ministra Stresemanna. — Na »liki poleg Brianda in nam kaže, kako so kitajske četo r godbo na čelu zapustile MukdoA. katerega so zasedli Japonci, kana. poslanik v Berlina Fraocoi* Poncet (levoi- e* da * PtCP ciievv a 0O*« Programi Hadio-Liubtinnat Sreda, 30. septembra: Opoldanski program odpade. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Literarna ura: Levstikova satira (prof. Fr. Koblar). — 20.00 Prvi velemojstrski šahovski brzoturnir v radiu (sodelujejo: mednarodni šah. moistri: svetovni prvah dr, Aljehin, nemški prvak Niemcovič, dr. Tartakover in jugoslovanski prvak dr. M. Vidmarl: 1. Zaključno predavanje jugoslov. prvaka dr. M. Vidmarja o poteku I. mednar. šah. turnirja na Bledu (v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku). 2, Predavanje svetovnega prvaka dr. Alje-hina o sodobnem šahu in njega razvoju v bodočnosti (v ruskem ali francoskem jeziku). 3. Prvi ve-lemojsterski mednarodni brzopotezni turnir v radiu (igrajo zgoraj naznačeni) vsak z vsakim po eno partijo. Prvo in drugo mesto dobita nagradi. Vodja in sodnik turnirja šahovski mojster Henrik Pfeifer. Poteze 6e napovedujejo v slovenskem in nemškem jeziku. 4. Zmagovalec v navedenem turnirju poda par misli o temi: šah in radio. — 22.00 Čas, dnevne vesti. Četrtek, 1. oktobra: 12.15 Plošče — 12.43 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 19.80 Drago Ulaga: Gimna-stične vaje — 20.00 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev — 20.30 Koncert Radio kvarteta (gg. prof. Jeraj, Bravničar, Feršnik, Eržen) — 21.80 Operni dueti, izvajata gg. Jože Gostič in Marjan Rus — 22.00 šlagerje poje g. Mirko Pre-inelč — 22.30 Cas, dnevne vesti. Drugi programi» Četrtek, 1. oktobra: Belgrad: 12.45 Radio orktester. 18.00 Popoldanski koncert. 20.90 Ljubljana. 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.80 Plošče. 17.00 Radio orkester. 20.80 Ljubljana. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert. 17.80 Koncert vojaške godbe. 19.15 Ciganska glasba. 20.30 Koncert opernega orkestra. — Duuaj: 21.00 Adoll MlUlorjev večer. 22.1o Plesna glasba. — Milan: 19.15 Pestra glasba. 20.43 Prenos iz opere. — Oslo: 14.00 Promenadni koncert. 22.05 Ilolandska glasba. — Praga: 21.00 Poljudni koncert. 22.15 Prenos iz Rima. — tangen-borg: 20.00 Operna in operetna glasba. Večerna glasba. 23.00 Jazz. — Rim: 13.40 Radio kvintet 17.30 Vokalni in instrum. koncert. 21.00 Simfonični koncert, jazz. — Berlin: 16 30 Popoldanski koncert. 19.80 'Vrednost in upliv umetnosti. 20.00 Operna ln operetna glasba. 22.00 Plesna glasba. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. KRALJ NA Sreda, 30. septembra Red B. Četrtek, 1. oklobra: PRITLIČJE STROPJE. Red C. Petek, 2. oktobra: Zaprto. BETAJNOVI. IN PRVO NAD- OPERA Sobota, 3. oktobra: LUCERNA, premijera. Izven. Nedelja. 4. oktobra: VIKTORIJA IN NJEN liUZAR, opereta. Premijera. Izven. Četrta premijera v ljubljanski drami bo v ' nedeljo 44. t. m. Vprizori se Hirachteidova veseloigra v treh dejanjih »Takšna je pra\ a . Dejanja te izredno zabavne veseloigre se vrši dandanašnji v neki vili ob jezeru v gorah. Režija je prol. Se- ' stova. Zasedbo javimo jutri. Premijera je izven abonmana. Cerkveni vestnih Nočni častivri Najsvetejšega Zakramenta bode v noči na 2. oktober molili evhar. Kralja v stolni' i. Molila se bo iz sVečne molitve- 10. ura: Zahvala za božje dobrote. Možje in mladeniči, vljuduo vabljeni ! Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Josipa Prime nedrcvidcnta državne želcznice v p. se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, čč. sestram usmiljenkam, darovalcem vencev in cvetja, uradništvu Direkcije drž. železnic in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 30. septembra 1931. Žalujoča rodbina Prime. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je v torek, dne 29. septembra t. 1. ob četrt na 7 zjutraj umrla naša iskreno ljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra, sinaha, svakinja in teta, gospa Pavla Drnovšek roj. Krulc kot žrtev materinstva. Pogreb bo v četrtek 1, oktobra ob pol 17 iz hiše žalosti v Laškem št. 85 na tamkajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župnijski cerkvi v Laškem v petek, dne 2. oktobra ob pol 8 zjutraj ler v župni cerkvi v Slov. Bistrici. Bog ji daj večni mir! Laško-Slov. Bistrica, dne 29. septembra 1931. Dr. Drnoviek Dominik, advokat v Laškem, soprog. Marko in njega bratec, otroka. Josipina Krulc, mati. Vinko Gornjak in dipl. jur. Franček Krulc, brata ter ostalo sorodstvo in svaštvo. Pvllllf oni in milijoni ljudi uporabljujo že m-<3 trideset let pu spodaj navedenih navodilih lal® rcinfo! DrožtilenKo In blagoslovita iBten neprcccnliiv cuilclnl uClneh Pri revmalizmu trganju asu: boleča mesta vdrguiti. Pri lobobolu: dlesne vdrguiti in ustno duplino izpirati, grgrati. Pri glavobolu, ncrvozuosti, pomanjkanju spanja: čolo in cela lolo vdrguiti, ter vzeti zvečer pred počitkom mlačno kopel i dodatkom Levje Mentol - Droi-djenke. Pri utrujenosti: masirati celotno telo. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju las in prhaju: masaža glave. Kot zobna voda itd. Pri potenju podpazduho, nog? rok a i celotnega telesa naj so poleči deli zjutraj in zvečer iz-inivaijo. Lev|o-Mcnlo'Drožd?enko je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Zahtevajte izrecno Levjo .Hcntol Droždjenko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. Levi« MenioJ-Droždjenka se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10-—, 26 — in 52-— Din. Pazite so pred po-naredbami. Centralni biro: LAVLJA MENTOL- DK02n.lP.NK \ Zagreb, Muruličev trg 3- — Telefou: 7J-51 Zavese, pis-eljna pregrimaia, perilo monograme najcenejše veže FSaiefc&iViikeJ, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Br- da /epni robri kom Din 2'—. bntlst beli in barvasti robci fino vezeni kom Din l>'—, Entei — a ž u r — p r e d t i 3 k j IV Vabilo za obisk gostilne ,.GRAJSKA KLET" Ljubljana, Mestni trg 13 Cenjenemu občinstvu najvljudneje priporočam svoja prvovrstna vina po najnižji ceni, od Din 10'— liter naprej. Na razpolago bo 6ledeea vina: dolenjska, štajerska, dnlnia-tlnska, zlasti izborna portugalka iz Tr0 ubogi Dornk je vzdihnil puščavnik Adolf. ^Da, nikomur ne privoščim kaj takega,-: je skle-i pal Tomaž grozno zgodbo. »Dokler pa ne iznajdejo t boljšega orožja, naj s takim nihče ne hodi v ne-| varnost.c Gostje so z velikim zanimanjem poslušali Dorna, ki je znal tako živahno pripovedovati, da ni nihče preslišal besedice. Marsikaj so ga še izpraševali, toda kmalu je prišel čas odhoda. Gospodje so se razšli na svoja domovanja in nesli s seboj prijetne vtise na današnji sestanek. Naslednjo julro je odšel z Bleda zvezdoslovec Herman Fink. Več prijateljev ga je spremilo do Tržiča in mu voščilo srečo v njegovem nadaljnjem znanstvenem delovanju. 18. In zabučal je vihar. Pri Ribičevih se je od tistega dne, ko jih je obiskal Krištof, čisto spremenilo. Poprej so živeli v brez-skrbnosli, kakor bi imeli vsega dovolj, zdaj pa jo j nastopalo toliko vprašanj, ki jim nikoli niso bila v mislih. Družina se jo zavedala velike časti, da si jo graščak Reziko izbral za nevesto, toda po drugi strani je gledala prihodnjosli nekoliko bolj resnobno v obraz. Še teta Mina, ki je smatrala zaročitev kot najsrečnejši dogodek, kar jih je učakala, je začela omahovati v upanju nn sijajno bodočnost. Ali se bo mogla | Rezika vživeti v popolnoma druge razmere? Ali bo I mogla prestati nagli spremen iz preproste kmelske | deklice v grajsko gospo? Knko okorno bo njeno vodenje v višjih krogih? In — ali ji bo Krištof vedno ! ohranil tisto zvesto, ljubeče srce? V katerem stanu J so ljudje bolj srečni: v imenitnem ali v nizkem? Te ' pomisleke so množile še mnogoštevilne ljudske opaz- ke, čestokrat zaničljive in brezsrčne. Poroka je bila določena za dan po sv. Matevžu 22. septembra. Bežal pa je ta čas tako naglo, kakor še nikdar poprej. Oče Miklavž ni hotel, da bi bila Sla Rezika prazna od doma in da ne bi ljudje rekli: Nič ni imela. Zato ji je po svojih skromnih premoženjskih razmerah napravil toliko bale. kolikor je le mogel. Toda bile so samo malenkosti, bile so reči, že itak vsakemu potrebne. Vedel je, da bo dobila Rezika od Krištofa ne le poročno obleko, temveč vse drugo, kljub temu jo še sum kupoval, da so naposled izdaTki že prekašali Miklavževo imovino. Čeprav je bil vedno siromašen bajtar, dolga vendar nikoli ni imel. šo le zdaj se je moral zadolžiti. Žal mu je bilo, da je mladoletni Reziki dovolil stopiti v zakon. On sam bi ji tudi ne bil dovolil, če bi ne bila Mina tako silila v možitev. Že dvakrat sta se prepirala zaradi toga. ko poprej nikoli ni bilo prepirov v hiši. Nekega jutra pa so i<-Miklavž nagloma in boljše oblekel, da i>i šol na grmi in Krištofu sporočil odpoved. Mina ga jo komaj pn -govorila, da jc ostal doma. Bilo je v soboto popoldne, ko j • pripeljala pot Škantarjevega Jaka zopet mimo Ribičevo hišo. Namenjen je bil na otok, da bi drugi dan, v nedeljo, kaj zaslužil s svojo cerkvico. Rezika je poklicala Jaka v hišo in mu nekoliko postri gla. Odpri cerkvico, mu je rekla, da vidim, kakšni so venčki. čn so že stari in obledeli, ti bom dala nove.« Jaka jc z veseljem odklenil vratca. »Tale mora biti nov in tale mora bili nov, jo naštevala ter ostareli snemala - -den in Mmeniavnla r novimi. Kar nu smeh je slo .laku. videčemu toliko -krb . zu cerkvico UKUBtlU IIL&IIU: Krema v šuatliah . . . . 6 — Krema v steklenicah . , • > 6- Krema v tubah..... , > 5 — a > 3-— Kopita moška in žonska . , > 19- MI K A DO Vrsta 7045 Ko ste doma nli Je delate v kuhinji ali hodile iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarovale Vas bodo, dn se ne prehladite V njih so Vam bodo noge najlolj odpočile. Vrsta 3672-23 Elegantni otroški čevlji iz črnega ali rjave ga boksa. Usnjati podplati z um jevo peto. Široka oblika čevljov zasigura veliko udobnost pri hoji. Vrsta 3635-18 Nizki čevlji iz boksa z nizkim usnjenim podulatom in usnjato peto z gumijem. Široka oblika napravi čevlje zelo udobne. Za ¥so Pripravili smo primerno obutev za starše in za otroke, za lepo in grdo vreme, za hišo in izven hiše in za vsak poklic. Prihaja jesen, pazite na svoje zdravje. Slabo vreme: dež, blato in mraz boste obvladali samo v dobri obutvi. Predvsem kupite potrebno obutev, s tem si boste ohranili zdravje in si prihranili mnogo denarja. Za deževno vreme potrebujete galoš, ki Vam bodo obvarovale noge pred vlago. Za delo, trg in potovanje imamo posebno praktčno obutev. Za delo v pisarni, za urad in trgovino imamo lahko obutev. Za nedeljo in praznik imamo luksuzno obutev iz ševroa, laka in semiša Doma po dovršenem delu odpočijte noge v naši obutvi za dom. 50.000 naših sotrudnikov se trudi, da Vam preskrbi vse potrebno za nastopajočo sezono. Naše 35 letne izkušnje so najbrijše jamstvo, da dobite za malo denarja najbolj dovršene izdelke in da si bodete v naših prodajalnah preskrbeli vse svoje potrebščine. Obiščite naše prodajalne, obrnite se na naše sotrudnike, ki bodo poskrbeli, da bodete povsem zadovoljni. Za vsak par čevljev imamo odgovarjajoče nogavice. Vrsta 2915-11 Čevlji iz črnega boksa. Posebno praktični za vsakdanji štrapac. I*, na ko vrsto imamo iz laka za nedeljo in praznik. Vrsta 9845-03 Čevlji za vsako priliko. Imamo jih iz laka in ševroja. So zelo enostavni in elegantni. Neobhodno so Vam potrebni za ulico in družbo. NOGAVICE: Moške iz sukanca.....Din 9-- Moške iz sukanca.....> 15' — Moške iz svile......» 25'— Ženske iz flora Din 15"— in > 25 — 35 — MOŠKE GALOŠE V največjem dežju in največ jem blatu bodo ostale Vaše noge v njih vedno suhe. — Ženske galoše z nizko in visoko peto Din 59'-. Vrsta 1937-22 Nizki čevlji za vsakdanjo nošo Naredili smo jih iz črnega in rjavega boksa z gumijevim podnlatom ki je trikrat bolj trpežen kot podplat iz usnja. Vrsta 3967-22 Te čevlje nosite ob slabem vremenu. - So zel praktični posebno za one ki so prisiljeni opravljati svojo delo pod milim nebom. Naredili smo jih 3 trpežnim gumijevim podplatom. MALI OGLASI Vsaka drobna vrsllco 1"50 Din ali »saka beseda 50 par. Najmanjši ogla« . * S Dlrt. Oglasi nad devet Trstie se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Portugalko prvovrstno, liter 14 Din, toči kavarna in vinotoč »Central«. Trgovski pomočnik mlad, dobro izvežban v mešani stroki, želi zame-niti službo. Cenj. dopise na upravo »Slovenca« v Ljubljani pod »Dva meseca brezplačno 11.451. Kateri gospod bi rabil poštenega, strogo zanesljivega, močnega in zdravega lanta za slugo. Veselje ima tudi za potovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.450 ninmu Trg. vajcnca (-ko) sprejme boljša delikatesna in špecerijska trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v upravi SI. pod št. 11.397. Osem pomočnikov pleskarskih in slikarskih, prvovrstnih, sprelmem. — Jakob HlebS, Liubliana, Sv. Petra cesta 33. » Učenca pridnega in poStenega za krznarsko obrt sprejme L. Rot, krznar, Ljubljana, Mestni trg 9. Kuharica-gospodinja vaiena vseh gospodinjskih del, služila že več let v iupnišču, išče mesto iupnišču ali kol gospodinja. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 11.492. Prodajalka t meščansko in trgovsko nadaljevalno šolo, 18 let stara, izučena v trgovini mešanega blaga, vaiena vseh gostilniških in go-tpodinjskih del, želi namestitve. Ceniene dopise na V. KoSič, Cven. poŠta Ljutomer. Dva dijaka iz višjih šol se sprejmeta stanovanje. Gruberjevo nabrežje 8. Trgovski lokal v centru Jesenic odda A. Mulej, Jesenice, Krekov trg 2. Poslovni lokali na Dunaiski cesti St 29 1 se takoj oddajo. Poizve se ^totam Dama neodvisna, samostojna — elegantna, izobražena, 40 let, s sigurnimi dohodki in gotovino, iSče znanje z akademsko naobraže-nim prijateljem narave, ne pod 45 let, s sigurnimi dohodki. Ponudbe: »Diskrecija častna zadeva« upravi »Slovenca« v Mariboru. Profesor ki bi hotel prevzeti in-strukciie za višje razrede klasične gimnazije, event. vzeti na stanovanje še-stoSolca. se iSče. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Inštrukcija« 11.240 stanovanja Stanovanje trisobno (solnčno), z vsem konfortom, pet minut od centra, se s 1 novembrom odda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11 444. Na Bledu se odda v najem veliko gospodarsko poslopje — celo ali poedini prostori. Prikladno za vsako obrt. Ponudbe je poslati Dr. Kavčiču na Bledu, Grad štev. 62. Kupim parcelo v Ljubljani. Ponudbe z natančnim opisom lege, velikosti in cene na upravo »Slovenca« pod »Stav-bišče« it. 11.493. Stavbna parcela 9000 m', najlepša, vzvišena lega, ob tivolskem parku, terasirana, ograjena z mrežo in živo mejo, naprodaj. Stavbno dovoljenje izdano, krasen načrt in model na raz- Pšenico domačo, samo od produ-centov kupuje in mlinom prodaia za račun »Priza-da«, Gospodarska zveza, Ljubljana. Kupim psa velikega, mladega, hudega, za na verigo. Naslov: Ivan Kuralt, valjčni mlin, Domžale. Lokal se takoj odda. Poizve se pri Alojziju Breccljnik, sedlarskem mojstru, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 18, dvorišče. Šivilja gre šivat na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11.497. 2agar r. večletno prakso — Išče mesto k venecijanki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.490. Gospodična trgovsko nanbražena, s Štiriletno prakso — ISče mesto v pisarni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj«. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt St. 16 zastonj. PiSite ponjl Gosli poučuje bivši učitelj konservato-rija. Studentovska ul. 9 I Uspešno poučujem matematiko srednjih Sol po najnižji ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Matematika« 11.498 Prazna sobica odda. Savljc St. 73, p. Ježica. Sobo opremljeno, s posebnim vhodom, se odda za 1. oktober. Dunajska cesta 67, nasproti mitnice. Lepe stavbne parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 11.396. So'ia in kuhinja se odda. Zavrti St. 10, Udmat. Dve lepi sobi posebnim vhodom oddam boljSim gospodom. Mirje 25 11. Dve prazni sobi vezani, parket, elektrika, vhod iz predsobe, brez kuhinje, takoj ceno oddam. Resljeva cesta 26, I. nadstr., desno. Naprodaj hiši dve- in tristanovanjski, popolnoma novi, prva na Kodeljevem, druga na Se-lu. Istotam tudi nova eno-nadstropna pekarija na zelo prometnem kraju na Selu. Vse tri hiSe se lahko plačajo z vložno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske in drugih domačih denarnih zavodov. Poizve se pri Josipu Ora-žem. Moste pri Ljubljani. Štiristanovanjska vila novozidana, z vsem kom-lortom, v Ljubljani, naprodaj. Rentabilno. Cena 500.000 Din. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 11.501. Srebrne krone staro zlato in srebro ku-polago. Naslov pri upravi pt,jc RAFINERIJA DRA-Slovenca« pod St. 11 470 . GIH KOVIN - Ljubljana, U j Ilirska ulica 36, vhod z Parcela I Vidovdanske ceste pri 1000 m', za Bežigradom, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 11.500. Več parcel naprodaj po 500 do 1000 m5, tik kolodvora v Dev. Mar. v Polju Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 11.499 gostilni Možina. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, | Ljubljana — Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. Kupim mlad gozd večji kompleks. Ponudbe z navedbo lege, mere in cene na upravo -Slovenca« pod »Gozd« 11.487. Kupim mlin za kmečko mletev, s stalno vodno močjo, na prometnem kraju, z nekaj posestva ali brez. Ponudbe je poslati z opisom mlina in zadnjo ceno pod Mlin« na podružnico Slovenca v Celju. •i Divji kostanj, želod kupim po najvišji ceni. V. H. Rohrmann, Ljubljana. Kupimo takoj železno preSo za sir (stoječo), širni kotel, za približno 800 I, na parno kurjavo. — Ponuditi na: Mlekarskn zadruga Naklo, pri Kranju. Zimska jabolka štajerska, krasna, se dobijo kakor vsako leto v Javnem skladišču na Dunajski cesti 33. Wanderer avto majhen, 4 sedežen, prodam ali zamenjam za 6-sedežnega. — Naslov v upravi SI. pod St. 11.257. Divan (rdeč pliš), z vloženim modrocem, poraben tudi kot postelja, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.4S6 Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam oo poštnem povzetju. L. BROZOVIČ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Mreže za postelje izdeluje naiceneie in najbolje samo tvrdka Simen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila. Hlinartl* Rž. proso, ajdo is te^mva kupite naicenei« pri A. VOLK LJUBLJANA Realirra cr«t« i* VeletrroTioa lita ta moke. J Holandske gomolje hiacint, tulipanov itd, v 130 vrstah po imenih nudi Sever & Komp., Ljubljana. Gosposvetska c. 5. fifajte in širite »Slovenca«! Fotoamateru! Vse fotopotrebSčine dobite v JuQos>ovanski hntiffarni V Ljubljani Zahtevajte ceniki Dva plctilna stroja 10 90 osemključni, 10 100 prodam po nizki ceni. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 11336. Drva, premog, trame in deske, dobite najboljše pri Jos Pre-lesniku nasl. Drobniča, Ljubljana, Janševa ulica, telef. St. 33S9. tVma grozdje Din 3.75, prima žlahtna jabolka Din 2.75 franko vsaka postaja Slovenije, razpošilja že od 15 kg dalje po povzetju. PrcSna jabolka najceneje. - Po-stržin, Krško. Zimski damski plašč temnomoder, ugodno naprodaj. — VpraSati: Breg 14/111. Več šivalnih strojev »Singer« — prodam. Tovarniška ulica 27. Zamenjam mesto Učitelj v južnem Primorju želi menjati mesto z učiteljem ali učitetiico v planinskem kraju Slovenije. PiSe nai se na: Bo-rislav Dimitriievič, učitelj, Sutomorc. J. Dalmacija Na obroke lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detailnih irgov cev v Ljubljani. Cigalcto va ulica 1 (pri sodniji) Šival, in pletil. stroje popravlja in renovira Emil Klobčaver, specijal-ni mehanik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 47. Telefon 2059 Premog suha drva Pofiačn,.,, Bohoričeva ul'ea 5 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne Dr. G PICCO-Ll-ia v LJUBLJANI se priporoča bledim in sla-bolnim osebam Krušno moko in tsc mlevske Izdelke vedno »vrže dobite pri A. & M. ZORMAN I itibliana Slari tre Si 32. Sode vinske, od 50 do 800 I, prodajam. Dobrajc, Mari-l bor, Tattenbachnva 21. 0 Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta St. 13 (Kolizej). poleg skladišča • Alko« — Sprejema tudi popravila Zimske suknje (plaSči), celi ostanki 2.60 do 2.85 m, fino češko blago. prejSnja cena 560 Din sedaj cel ostanek za 265 Din se dobi pri Commcr-ce d. d., Ljubljana, Tavčarjeva ulica, I. nadstr. Zidarska dela nn»a tla.be In h in a popravila solidno ln uyodno »ril Stavbno podjetje I. i/iž.nt n, Liubliana Mo £ n I h o » e ulica 13 (tailal ta »olaiko bolnico) Svežeinsuhe gobe kupujem stalno vsako množino Zahtevajte po* iasnila. Namizna (abof!'a prvovrstna razpoSiltam po najnižji ceni. — Petef Šelina, Radeče — Zidani most. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Kakotec. Urednik: Franc Krem/ar. V božjih rokah smo... Iz življenja slovenske misijonarhe dr. Miriam Zalaznikove v Indiji t> T^mamuMA Tako Se odstrani zobni kamen, povzročitelj težkih obolenj zob. Samo z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontom, edino kremo, ki prepreči zobni kamen s pomočjo dodatka (Sulforicin-oleat po Dr. Braun-lichu), ostanejo zobje vedno čisti in zdravi. VifrlO D OHr Proti zobnemu kamnu Senzacija brzopoteznega turnirja v radiu Ljubljana, 29. sept. j Vsem je še znano, da se je profesorica dr. Mi- I riam Zalaznikova lani odločila, da gre v ln- I dijo misijonarit. Idealno inteligentko, ki sedaj deluje kot profesorica v lhansi, je naša javnost podprla z večjimi in manjšimi vsotami. Zadnjo pošilja-tev (200 Din) smo ji naslovili 8. avgusta, za kar so nam je pravkar zahvalila. Naj navedemo samo najvažnejše odlomke iz tega značilnega pisma, ki smo ga prejeli pred nekaj dnevi in ki nam priča o težavah in brigah, ki jih zahteva misijonsko delo v Indiji. »V»tše denarno pismo od 8. avgusta, ki sem ga pravkar prejela, pomeni pač veliko in iepo presenečenje. Bog povrni — ta zahvala naj Vam vse pove — kar sem položila vanjo hvaležnih molitev in dobrih želja za vse, ki so prispevali s svojim delom ali denarjem, gotovo pa s svojo ljubeznijo. Pismo je malo več časa hodilo, ker smo za teden dni odrezani od Bombaya in prihajajo potniki in pošta le po ovinkih. Vsled silniii dežnih nalivov so tračnice odpovedale, obenem pa se je utrgal plaz, severno od Bombaya ter pogreznil vlak j>od seboj. Človeških žrtev primeroma ni bilo veliko, škoda je znatna. V splošnem se zdi življenje čez-dalje težje. Ne severu se javljajo potresi, ki spravljajo ljudstvo v strah. Od tedna do tedna odlašam, da bi Vam napisala daljši članek. Ni časa! Delo se čezdalje bolj kopiči. Vendar je glavni vzrok vreme, ki oropa človeka vsake energije. Kar je več kot dolžnost dneva, človek nehote odlaša. Vi tožite, da ste dobili v Ljubljani jako vročino. No, nikar ne mislite, da je imamo mi zato kaj menjl Smo bogati! Od julija sem imamo dobo monsuma. Seveda ne dežuje nepretrgoma pač pa mnogo in vselej močno, kakor če se pri nas utrga oblak. i'o več dni in noči dežuje. Vendar pa dež nič ne ohladi zraka, tein,i>eratura je stalno 37—40" C. Ta vlažna vročina more postati vsled posledic pravo mučeništvo. Človek niiti za nekaj minut nima suhe obleke na sebi, čeprav menjava parkrat na dan in si dovoli luksus več nego ene kopeli (ako mu ostaje časa za to!) in to traja z Ljubljani, Semeniška ul. 2. (Čekovni račun štev. , 13.750.) 5 fantov radi »razgrajanja«, ker so slovensko peli. Zaprti so že 6 tednov, ne da bi bili starši kaj obveščeni o njihovi usodi. — V Ajdovščini je sedem žag. Pet jih počiva in samo dve še delata bolj po malem. Na žagi, ki jo ima Italijan Kazzetto, so več moških moči zamenjali s cenejšimi ženskami. O kakem socialnem varstvu in duhu ne sluha. Nosilci gnile civilizacije. Na Kozini so nedavno v balilski organizaciji priredili neko laško igro, polno frivolnosti in nepristojnosti. Ljudstvo se je zgražalo nad tem, da je v Italiji tako lahko mogoče mladino pohujšati. Javno pa seveda nobeden ne »me kritizirati, da ga ne zapro kot protidržavni element. Povratek iz konfinaeije. Iz Pule j>oročajo, da sta se vrnila iz konfinaeije kanonik msgr Verla in korni vikar Marinovich, iti sta bila konfinirana za časa preganjanja katoliške akcije. Nevarne knjige. Italijanska policija je vsem knjigotržcem prepovedala imeti in prodajali knjige o eksplozivnih snoveh. večkrat zaradi pretepanja kaznovan. Tudi danes mu sodnik prisodi dva meseca strogega zapora, poleg tega pa bo moral plačati vse stroške pravde, OUZD pa odškodnino za plačane zdravniške stroške, ki jih je s tepežem povzročil. To je ves uspeh noža in krvi! Potem pristopi 60 letna Orašič Marija iz Do-brepolj na Gorenjskem. Dobila je neki dan položnico zaradi davkov, bila je razburjena, jezna, pa je v tej sveti jezi zagodrnjala nekaj žaljivk čez g. bana in vlado. To je bilo letos v februarju, zdaj po osmih mesecih je prišla kazen: 15 dni zapora, ker je žalila oblast. Iogreba udeležilo veliko ljudi. Škofijska zbirka za bedne na Koroškem Celovec, 28. sept. Celovški škof dr. A. Hefler je izdal kratek pastirski list (Pastirsko besedo), ki se jc čitul 27. septembra po vseh župnih cerkvah Koroške. Škof pravi v začetku: »Letošnja zima bo, kakor vse kaže, težka zima stiske. Gospodarske razmere postajajo vedno slabše. Trda usoda je zadela kmeta in obrtnika, pa tudi uradnik trpi vsled znižanja plače. Najbolj pa zadene ta usoda Iežko preizkušeni delavski sloj, predvsem pa tiste brezposelne, ki bi radi delali, pa dela ne najdejo, škof pravi na to, da bodo pač skušale pomagati država, dežela in občina. A vse to no bo zadostovalo. Potrebna je tudi privatna pomoč. Škof pravi: »Bratje smo v Kristusu. Brat pa mora bratu v stiski priti na pomoč, v kolikor more.« Škof ukazu!e, naj vsri župnijski odbori začno z zbiralno akcijo, da se jtomaga bednim in pomoči optrebnim. Zbiral se bo denar, živila, obleka, kurivo. Iz šale nesreča Ljubi lana. 29. sept. V ljubljansko bolnišnico so danes sprejeli : štiri ponesrečence. Snoči se je na Vodovodni cesti | ponesrečil zidarski jiomočnik Anton Zabukovec, star 32 let. Zabukovec se je poskušal v šali s svojimi tovariši, kdo je močnejši in pri tem premetavanju je tovariš pahnil Zabukovca črez mizo. Zabukovec je odletel tako nesrečno, da si je na-lomil hrbtenico. Poškodba je seveda zelo nevarna in se bo Zabukoveu poznala najbrže vse življenje. V Dolenji vasi pri Kočevju so se v nedeljo stepli v gostilni vaški fanlje. Eden td leh je z nožem zabodel 22-lctnega lončarja Ignaca V»ler- I vola v desno roko. Vidervol je izgubil precej krvi, tako, da je moral v bolnišnico. V nedeljo je padla s kolesa 11-lelna jx>sest-nikova hči Marija Strumbelj z Rudnika. Poškodo- . vala se je desno nogo, v bolnišnico pa je prišla šele danc:v. Na Jezici se je danes ponesrečil 17-leini zidarski vajenec Ludovik Janežič iz Spodnjih Gamelj. Pri delu na neki stavbi mu je jvulla na glavo težka zidna opeka. Poškodba k sreči ni nevarna. Rečica ob Savinji Volivni imenik obsega 600 volivnih upravičencev. Okrajna drevesnica. Prejšnji leden se je se-i stala komisija pod vodstvom kmet. referenta, ki je določila prostor za okrajno drevesnico. Prostor je iz ljubeznivosti odstopil g. duhovni svetnik Allonz I Požar. 7. delom prično takoj spomladi. V prvem 1 letu se bo nasadilo do 8000 divjakov. Slana. Dne 25. in 26. sept. je padla precej močna slana, ki nam je vzela večinoma vso ajdo. Umrla je gospa Unovt Marija iz trga Rečica ob Savinji. Dosegla je visoko starost osemdesetih let. N. p. v m. To bi bila za vse naše jugoslovanske šahiste najlepša zmaga, ki jo bo ponesel naš radio v svet. Vrlo zanimivo je slediti poteku igre pri brzo-turnirjih; vsaj tukaj ne bo dolgotrajnega čakanja na poteze igralcev, ki pri resnih partijah zagreni nepotrpežljivemu igralcu njegovo kibiciranje. Toliko ,da naj>ovedovalec pove storjeno potezo in že sledi nova poteza. Pa še nekaj! Zgodi se tudi mojstrom, da pri brzopoteznem turnirju prezro v časovni stiski zn premišljevanje kako potezo, ki jo šahovski »jiacer« ne bi naredil. Ker je pričakovati, dn se Tartakover in Niem-I covič kot poznana šaljivca poleg dr. Vidmarja ne ; bosta mogja vzdržati hudomušnih opazk, se obeta i tudi v tem oziru poslušalcem svojevrsten užitek. Torej, na svidenje drevi ob 8 v radiu. — B. P. Bogat plen vlomilcev »Breg pri Borovnici, 29. sepl. Kronike večjih vlomov do sedaj v našem kraju niso kdovekaj bogate. Izjemno mesto pa za-vzema trgovina g. Srečka Kobija na Bregu, ki je postala zaradi dobrih zalog in skritega mesta pravcata tarča za svedrovce in vlomilce, ki so danes ponoči že tretjič v povojnih letih tu poskušali svojo srečo in jo res odkurili z bogatim plenom. V letih 1925 in 1927 sta bila v tej trgovini izvršena že dva vloma, od katerih so pojasnili in našli storilce le pri prvem. Drugi je ostal še nepojasnjen. Vlom je bil izvršen v poznih nočnih urah, nekako ob 2 jionoči. Vsi znaki kažejo, da je pri vlomu sodelovala družba in je moral biti med njimi nekdo, ki mu je notranjost trgovine dobro znana, najbrže eden tistih, ki je pri jirvem nepojasnjenem vlomu sodeloval. Strokovnjaki v tem poslu niso bili. nasprotno pa so bili zelo drzni. V svetli noči in neposredni bližini hiše so se lotili |>osla. Z dolgim svedrom so šli naj|irej nad vrata skladišč in jih hoteli vreči iz tečajev. Ker to ni Slo po sreči, so si privoščili bližnje okno, ki je bilo pokrito z roleto. S svedrom so roleto dvignili, ubili šipo in nato od znotraj odprli okno v skladišče. Tod skozi so vdrli v trgovino, pa se jim je najbrže zelo mudilo, ker so blagajno znamke 'National«, ki tehta več kol 50 kg. ker jo odpreti niso znali, kar s seboj odpeljali. Tudi niso v naglici vse prebrskali ker bi sicer pobrali drobiž v predalu omare, iz katere so pobrali tobak. Lotili so se v prvi vrsti blaga in usnja. Zn zimo so se hoteli |ireskrbeti z obleko in obutvijo. Največ so pobrali zimskega sukna in moškega kani-garna, moških srajc, zimskih jopic, druge drobnarije, dalje nekaj |>arov čevljev in več ko 20 kož usnja in boksa. Na cigarete seveda tudi niso pozabili. Tu so napravili za okroglo 2000 Din škode. Za jirvo silo so pobrali |iar kosov čokolade in nekaj lončkov medu ter slanine. Največ preglavic |>a jim je delala blagajna, od katere so sn nadejali največ koristi, pa je niso znali ali morda mogli odpreti, ker so se bali zvonenja, ki ob tej priliki nastane. Misleč, ila vsebuje visoko vsoto denarja, so jo s seboj odpeljali, pa bodo na pričakovanju opeharjeni, ker je bilo v blagajni največ do 20o dinarjev kovanega drobiža. Vse blago so znesli tuko skozi okno na priročni dvokolesni voziček, ki so ga ukradli hlapcu in ga. da ne bi povzročili šuma. prinesli do okna. Težko obloženi so jo odkurili v smeri proti Borovnici. To seveda kažejo kolesnice. Svoje delo so opravili brez šuma in ropota in zato se jim je vlom tudi posrečil. Kljub varnostni napravi, dn zazvoni zvonec v spalni sobi poslovodje, če kdo okna ali vrata trgovine odpira, se jim je posrečilo to storili. Res je poslovodji g. Grebencu ponoči okoli 2 v sobi zazvonil zvonec, nakar jo ta odprl svoje okno, pa ni videl nili slišni ničesar. Noč je bila izredno svetla. Veter je nalahno pihal. Šuma iu glasu nobenega, pa je zato mislil, da je zvonenje nastalo radi stika dveh žic, kar se ob vetrovnem vremenu pogosto dogodi. Nato je zopet zaspnl. V zgodnji jutranji uri pa so šele zaznali zn vlom. Osumili so takoj Iri razcapane neznance, ki so se včeraj popoldne tod okoli klatili. Eden leh so jo ustavil v gostilni nasproti trgovine in so ga po govorici spoznali zn Primorca. Ostala dva pa so ljudje videli hoditi okrog hleva, ki se nahaja za prodajalno. Davi so pa našli pod bližnjim kozolcem na slami sled, ki kaže, da so trije tu ležali, ne da bi zanje zfečer kdo vedel. Tu so našli tudi svedre. Celokupne škode je za 30.000 Din. Orolništ o že pridno izsleduje krivce in upamo, da bodo kmalu ua varnem. Še polente ne bo Novice iz Italije Ljubljana Ljubljanske osnovne šole Objavljeni so že bili po ljubljanskih liitih podatki o številu učencev in učenk na ljubljanskih osnovnih šolah. Poudarjala ee je tudi potreba za nujno graditev vsaj dveh osnovnih šol, ene deške in ene dekliške. Ko so gospodje na magistratu zbirali materijal za razstavo naših mest na jesenskem velesejmu, )e odličen gospod sprožil idejo, naj bi se podala pri tej priliki tudi pregledna slika o napredku in stanju ljubljanskega osnovnega šolstva. Sestavili so pregledno statistiko, napravili diagrame in razne načrte, Zbrani material pa jc odličnega gospoda tako osupnil, da je opustil originalno idejo in tako ljubljansko šolstvo ni bilo na razstavi. Mnogi šolniki so to opazili in primerno kritizirali. Magistralni ljudje so se namreč šolske statistike zelo prestrašili, ker so morali žal sami konstatirati, da niso zadnjih 20 let prav nič napredovali na polju šolstva. Posetniki razstave pa so pač lahko videti druge zanimivosti, tako, kako velik je ljubljanski želodec, kako je napredovala reja živine in drugih živali itd. Ka j bo danes Drama: »Kralj na Betajnovi. Red B. Salon hotela »Miklič«: Predavanje dr. Oskarja Reye: Vzpon na Mont Blanc«. Priredi espe-rantski klub. Skioptične slike. Ob 8 zvečer. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva c. li mrj Bohinec ded., Rimska c. 24; in dr. Stanko Kmet, Dunajska c, 41, •t ■ O prazniku sv. Male Terezike bo v Kar-Inelski cerkvi na Selu pri Ljubljani: v petek 2. oktobra ob 16 govor, blagosiovljenje rož sv. Male Terezije in pete litanije z blagosiovom, V soboto 3. oktobra: ob 5 prva tiha sv. maša, ob pol 6 slovesna sv. maša, nato več tihih sv. maš. Ob 16 govor, blagosiovljenje rož in pete litanije z blagoslovom. Pridite piolnoštevilno! Tefezika že pripravlja zaželenih rož. Volilne reklamacije na sodišču. Včeraj je okrajno sodišče prejelo od mestnega magistrata in okoliških občin v potrditev 75 volilnih reklamacij, Mestni magistrat je do včeraj sodišču poslal CO, okoliška občina pa 15 reklamacijskih > ij Na magistratu je bila včeraj seja magistralne komisije, ki je pregledala vse ostale reklamacije. Od 629 reklamacijskih vlog je bilo že na magistratu rešenih 17, kur so se nanašale nu popravek imen pomotoma napačno vpisanih volilnih upravičencev. Pravih reklamacij je za ljubljanski volilni imenik 612. • Violinist Karel Rupel si jo določil za svoj koncert v ponedeljek 5. oktobra v unioiisld dvorani naslednji program: 1. Bach: Koncert v a-molu, 2. Tarjlui: Vražji trilcek, 3. (Mero: Fantazija za violino in klavir, 4. A. Jnc)ue.--l)elacroze: Danse Fri-vole, b) ltavel: llabanera, c) Debusy: Minstrels, Tartini-Kreisier: Variacije na Corellijev tema, i;. Wienia\ski: Scherzo-Taratitelle. — Na klavirju Tvrdka F. L Goricor •vu—ibiiib 3w Sv. Petra c. 29, LmbUana vljudno naznanja, da je svoj posebni oddelek za damsko konfekcijo primerno povečala in preuredila ter tudi ustanovila svoj lastni modni atelje, katerega je opremila z najmodernejšimi špecijalnimi stroji za izdelavo konfekcije ter nastavila samo prvovrstne strokovno izvežbane moči, tako da se jamči za prvovrsten kroj kot tudi fino izdelavo za vsak komad. Ker bodo vsi izdelki domače delo, bodo cene jako nizke, tako na primer imamo ia zalogi vseh vrst damskih plaščev v ceni iie od 220 Din naprej, otroške in dekliške .plašče od dveh let dalje v vseh velikostih od 90 Din naprej. Velika izbera otroških in damskih finih in navadnih oblek, predpasnikov iz Hitra, klota in kolona v vseh modernih fa-zonah lastnega izdelka po najnižjih cenah. Vsem cenj. odjemalcem se vljudno priporoča I. Gorieai\ spremlja Karla Rupla konservatorist Marijan Li-povšek. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni od 40 Din navzdol. O Vsem, ki se zanimajo za novodobno prehrano. Ob priliki predavanj o pripravljanju zelenjad i za uživanje v presnem stanju in o novodobni prehrani sploh na letošnji zelenjadni razstavi na velcaojmu, je bila od več strani izražena želja, naj bi se kaj več storilo za Širjenje tega vsaj za splošno^! šc novega gibanja. Vabim torej vse iniere-sente (obojega spola) na sestanek, ki bo v sredo .'tO. t. iii. ob S. uri zvečer v brezalkoholni gostilni ((Jnion, vhod iz Frančiškansko ulico). Namen se-slauka io pred vsem ta, da se spoznamo, in da se posvetujemo o raznih vprašanjih, ki . dobri iiror zlti (na žeUo ti ti t flk«n'i pln^u) za pn-dajn štofo . pl iltin tn prupriiK na otiro.«. Rhiiio ur iii in zancslnvi ttosp >d e i ii len 7 —/Prodaja žrebcev ua žrchčariii na Selu pri Ljubljani.« V sredo dne 7. oktobra 1031 ob pol 15 popoldne se bode nu žrebčarni na Selu pri Ljubljani na javni draŽM prodalo več žrebcev angleške in lipicanske pasme in en amerikanskl kasač. — Žalosten konec otroške igre. V Velikem Nerajcu pri Dragatušu so »e na paši igrali otroci. Zaletavali so se drug čez drugega. Posebno korajžen je bil šestletni Sveličev Poldek iz Vel. Nerajca. Poizkušal je, kakor je videl druge. Pri zadnjem skoku pa je revčku spodrsnilo na travi, da je padel tn si zlomil nogo v stegnu. — V stegnu pa si je zlomil nogo ludi Zupančič Janez, posrednikov sin v Otovcu pri Črnomlju. V rcslni kandelaber se je zaletel s kolesom. — Nevaren vlomilec pod ključem. Pred dnevi Je velenjsko orožniStvg aretiralo v Hudi luknji pri Velenju daleč okrog znanega delomržmjžn Antona V. ki jc v teku avgusta iu septembra izvršil vlom in tatvino v občinski urad v šl Andražu, v restavracijo Rak v Velenju in v trafiko Ogrizek v Pesjem. V. se sodaj nahaja v zaporih celjskega okrožnega sodišča. — Na lovu se obstrclil. V nedeljo opoldne se je na lovišču v Retju nad Trbovljami po nesreči obstrelil z lovsko puško v desno roko Peško Kari. Morali so ga prepeljat! v trboveljsko bolnišnico. — Ajdo so pričeli 'eti. Iz. Št. Vida na Dolenjskem: Dolgo časa jc prav lepo kazala in obetala obilen pridelek. Dvakratna slana preteklega ledna jo jc pa zamorila. Lu posamezna zrna so dozorela. Seme se ne bo povrnilo. Pšenico, rž, ječmen nam je vzela toča, ajdo pa slana. Ubogi kmelf — Duhovne vaje za dekleta v Mali Loki sc bodo vršile v oktobru dvakrat. PriČelek prvega tečaja 10. oktobra zvečer, drugega pa 24. oktobra zvečer, Pišite na naslov: Usmiljene sestre sv. Križa, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. —. Ben-Hur — povest iz Kristusovih časov. Spisal Levvis Wallaee, poslovenil GriSa Korilnik. (Ljudska knjižnica.) Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Dva zvezka, cena broš, 70 Din, vez. 90 Din. — Dobrih ?0 let jo, kar je izšel la roman v slovenskem prevodu, a čeprav je bil prevod jako pomanjkljiv in slab, se danes komai še spominjajo nani, lako hitro ga je občin- kronika stvo pokupilo in lako slastno ga je bralo staro in mlado. Nič čudnega, saj je to eno izmed onih del svetovne literature, ki je zaslovelo hitro po vsem svetu in ki je prevedeno baje že v štirideset jezikov, od angleškega izvirnika je bilo pa prodanih že v prvih šestih letih potem ko je delo izšlo 185.000 izvodov. Iv la dejstva nam dovolj zgovorno povedo, da imamo opraviti z delom svetovne slave in z enim izmed redkih uspelih del, ki nas vabijo v Palestino za časa Odrešenikovega življenja. Pisatelj nam z obsežnim znanjem nazorno slika tedanji svet, zlasli pa Palestino, Jude in njih gospodarje Rimljane, vse le slike pa veže napela zgodba junaka Ben-Ilurja, zeto je delo tudi vseskozi poučno in napeto in krog njegovih navdušenih bralcev se prav, nič ne zmanjšuje. Le hvaležni moramo biti podjetni založnici, da nam je vnovič preskrbela to znamenito delo, a to pot v popolr nem in brezhibnem prevodu Griše Koritnika, zaradi česar smo tudi prepričani, da bo seglo občinstvo po njej še z večjim zanimanjem nego po prvi izdaji. — Kako odstranimo kurja očesa? Splošno sc svetuje, naj se kurja očesa ne odstranjujejo potoni radikalne operacije, ker je to večkrat zelo nevarno in sc po takem operativnem poseganju do zdravih delov pogosto pojavijo zelo boleče brazgotine. Vsak naj pred rezanjem kurjega očesa poskusi najprej z najbolj enostavnimi sredstvi. Znan je zanesljiv učinek brez bolečin, ki se doseže z tiad 20 let slovitim obližem za kurja očesa in bulje z imenom Burgit. Le noža ne, Burgit jc boljšil — Tovarna Josip Rcich sprejemu mehko lu akrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. — Dorašfajofa mladina naj zuvživ« zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« greuCice, k'i doseza radi svojega učinkovanja kot Čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se vporablja vFranz-Josek voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. >Franz»Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Cel\e -©" Tragična smrt. Soproga dr. Drnovška, od. vetnika v Laškem, Pavla rojena Krulčeva je v torek 29. t. m. doma porodila živo dete. Takoj po porodu je zdravnik odredil prevoz gospe v bolnišnico, kar se jc tudi zgodilo, Malo časa po izvrie-nem prevozu v javno bolnišnico v Celje je morala zapustiti 6vet kot žrtev materinstva. Rajni blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje. -Sr Katoliško prosveino d.uštvo bo priredilo v letošnji seziji osem prosvetnih večerov. Na njih se bo predavalo o najvažnejših in najaktualnejših vprašanjih današnje dobe. Vsa predavanja bodo tvorila nekako zaokroženo celoto z vodilno mislijo: orientacija ob naših perečih vprašanjih. Uvodno predavanje bo imel v ponedeljek 5. oktobra ob 8 zvečer g. pisatelj Franc Finžgar. Govoril bo o temi: Vzgoja naroda — naloge mladega slovenskega pokolenja. Cenjeno občinstvo opozarjamo na lo temo in ga vabimo k obilni udeležbi. Kdor hoče dobiti vsaj nekaj odgovorov na razna vprašanja sedanje dobe, naj se pridno udeležuje prosvetnih večerov, .0 Mestno avtcbusro podjetje naznanja: Za zimsko polletje veljajo pričenši s j, oktobrom sledeče spremembe: 1. Proga Celje—Rogaška Slatina sc skrajša do Šl. Jurija ob juž, žel. s povratkom od tam ob 13.34 proti Celju. 2. Proga Celje—Rečica se skrajša do Mozirja in opusti večerna in jutranja vožnja. 3. Proga Celje—Logarska dolina se skrajša do Luč, Ta avtobus bo vozil ludi v trg Rečico. 4. Na progi Celje—Podsrcda se zniža voz-nina na 38 Din za celo progo, za ostale proge sorazmerno. 5. Zu čas od 1. oktobra do 1. junija sc zniža nekoliko tudi voznina na progi Celje—Luče, oziroma Celje—Mozirje. 6. Na vseh progah se vpeljejo lour-retour karte, veljavne dva dni, z 10 do 20% popustom, to pa samo s končnih in najvažnejših postaj. Na vseh drugih progah ostane vse ncizpremenjeno. & Iz katoliškega prosvetnega društva. Pevski zbor ima odslej zopet redne pevsko vaje ob torkih in četrtkih. Prva skupna vaja mešanega zbor* se vrši v četrtek 1. oktobra ob 8 zvečer v dvorani Doma v Samostanski ulici. Pevovodja. — Dekliški odsek KPD ima odslej naprej stalno vsako d:ugo sredo svoje redne sestanke. Prvi «c-slanek se vrši v sredo 7, oktobra ob pol 8 v od-sekovi sobi. Načelnica. £t Uradne ure v državnih uradih. Opozarjamo občinstvo, da so od jutri, četrtka 1. okiobra naprej po vladni odredbi pa do 1. maja 1932 uradne ure po vseh državnih uradih ob delavnikih razen sobot od 8 do 12.20 in od pol 4 do 6, ob sobotah pa od 8 do 14. & Nesreče. Hrastnik Matevž, 181etni mizar-jki vajenec iz Petrovč, je padel doma na stopnicah in se hudo poškodoval na levi nogi. — Stante Jože, 141etni sin hlapca na Zgornji Ložnici, jc Imel nesrečo, da ga je doma krava podrla in mu zlomila desno nogo in levo roko. Oba ponesrečenca sc nahajata v celjski javni bolnišnici. Trbovlle Sestanek na občini, župan je sklical za ponedeljek 28. septembra v občinsko posvetovalnico onolnomočenc zastopnike vseh strokovnih, prosvetnih, športnih, gasilskih, gospodarskih, dobrodelnih in drugih društev v Trbovljah, ki jih je v celi občini okoli 180, da izvolijo volivni odbor. In sladkor tudi? Danes so hiteli flnancarjl od trgovine do trgovine in popisovali zaloge sladkorja in ponekod ustavili prodajo istega, dokler no pridejo nadaljnje odredbe. Ljudje so se s strahom spraševali, kaj vse lo pomeni in kam ho vedno podraževanje najpotrebnejših živil So pripeljalo... Vinska trgatev bo v nedeljo popoldne v Ljudskem domu. Piui Slovesna blagoslovitev oltarja pri očetih ml iioritih. V nedeljo, dne 4. oktobra sc vrši pri očetih minoritih velika cerkvena slavnost. Dela na reno-viranju so trajala okoli 2 meseca in so končana ter bo v nedeljo oltar slovesno blagoslovljen. Ob 0 zjutraj bo prvo svelo opravilo s skupnim svetim obhajilom. Ob 9 slovesna blagoslovitev oltarja iu pou-tlfikaliia sveta masa, katero opravi g. dr. Žagar. Slavnostni govor bo iuicl ptujski rojak, duhovni svetnik Franc Gomilšek. Cirkus Fischer je dospel v ponedeljek ter se naselil na športnem prostoru za plinarno. Tako velikega cirkusa v Ptuju še niso videli, zato je um-ljivo veliko zanimanje Ptujčanov. Veliko pozornost je zbudil že jirevoz cirkusa iz kolodvora skozi mesto, Ic žal, da ic cirkus prišel šele proti zadnjem. I ) I Matihor □ Nedeljske športne prireditve v Mariboru. V nedeljo, dne 4. t. in. sc odigrajo sledeče nogometne tekine. SK Rapid 1 : SK Železničar II. in SK Mura, Mur. Sobota : SK Svoboda. 1SSK Maribor lastopi v nedeljo v prvenstveni tekmi v Celju proti tatrrobnjim Atletikoin. □ Važno za vse vojaške novince. Po tozadevni uaredbi vojnega ministrstva si morajo nabaviti vsi rekruti-uovinci enake koveeke, sive barve, širine in višine 0.35 ni in dol/ine 0.70 m, z ravnim pokrovom. V notranjosti naj ima kovček na levi strani predal za krtače širine 0.12 in dolžine 0.10 m. Predpisane kovčke naj si nabavijo vsi rekruti-novinci, tudi eni, ki bodo lelos pozvahi na odsluženje kadrovskega roka, pravočasno. □ Akademska kongrcgacija. Drcvi jb običajni uri važen izvencerkveni sestanek. Sodali! občin Volivci v mariborski okolici. V razvanjski Ii je 180, v šenpeterski pa 383. □' Maratonski težKoatlcti nastopijo v soboto □ Volii ini jih je due 17. oktobra in ne 10. oktobra, kakor-smo vče raj pomotoma poročali. □ Marijini govori v mariborski stolnici. V j proslavo Marijinega jubileja 1500 letnice občnega cerkvenega zbora v elezti lela 431 bo v mestni in stolni cerkvi v Mariboru od 5. oktobra zvečer do j <). oktobra t. 1. zjutraj ravnatelj dr. Franc Volčič j iz salezijanske družbe vodil duhovne vaje za vse j mariborske ženske sloje. Ob teh Marijinih dnevih bo zvečer najprej nagovor ob 17, potem sledijo lakoj Lavretanske litanije in blagoslov z Najsvetej- | lin; zjutraj pa bo govor ob pol šestih iu nato blagoslovita sv. maša. Pobožnost se slovesno zaključi v petek 0. oktobra s sklepnim govorom in s skupnim sv. obhajilom med sv, mašo prevzv. gospoda knezoškofu pri glavnem oltarju in istočasno med sv. našo prevzv. gospoda pomožnega škofa v kapeli , ~-v. Križa. Pridite! vam kliče Marija: Blagor člo- j veku. ki mene posluša... (Preg. S., 34). Proslavite i izredni jubilej Matere Božje na nejlepši način vse Mariborčanke z duhovnimi vajami v spomin velike Marijine zmage nad Nestorjem, carigrajskhn pa-trijarhom. Učil ie, da ie bil Kristus, rojen iz Marije Device, samo človek ter da se je šele po rojstvu združila z njim druga božja oseba. Zato, tako ie on učil, Marija ni rodila Boga, temveč samo človeka. S tem ponoluoma krivini naukom je hotel Mariji vzeti čast Matere Božje iu podkopati od Boga razodeto resnico, da jo v Kristusu le ena oseba, in sicer božja, ki združuje v sebi božjo in človeško naravo. Sv. Celestin. rimski papež, je odposlal svoje zastopnike ua cerk.eni občni zbor v Efez 1. 431. V ondotni Marijini cerkvi jc bil na tem zboru od 102 škofov enoglasno potrjen večni nauk, da v Jezusu nista dve osebi, temveč le ena Sinu božjega, toroj je Marija Mati božja v pravem pomenu. Ne-stonja je cesar Teodozij II. pregnal v Egipt, kjer je okoli lela 440 najbrž nesrečno umrl. Le kdor Marijo prav časti z zgledom in besedo, ta se ne pogubi. j Češkoslovaški dobrovoljci skozi Maribor. Včeraj smo prejeli od tukajšnje dobrovollske zveze: V petek, 2. oktobra prispejo skozi Maribor Češkoslovaški dobrovoljci, namenjeni v Belgrad na letošnji kongres Male antante dobiovoljcev- in na svečanosti, ki sc bodo vršile ob razvitju prapora, katerega jc poklonil kralj ob petnajstletnici krvavih riobriidzunakih borb jugoslovanskim dobrovoljcem. Bratski češkoslovaški delegaciji se pripravlja v Mariboru izredno svečan sprejem, na kar že sedaj opozarjamo nacijonalno javnost. ' ] Stare korenine izumirajo. Na Pobrežju, 7tkovska ceMa 77 in uretillnul včeraj zjutraj Franc Verdnik v visoki starosti 82 let. Pokojni jc bil nad trideset let kovač dr/, železniških delavnic ter je užival na Pobrc/ju žc dolgo svoj zasluženi pokj. Pogreb bo v četrtek ob 3 iz mrtvašnice na Magda-ieusko pokopališče. — V splošni bolnišnici je umrla v ponedeljek zvečer 64 letna vdova poštnega ped-uradnika Terezija Keršič. Pogreb se vrši danes ob 4 pop. iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. Blagima pokojnikoma svetila večna luč, preostalim naše iskreno sožalje. [J Vinsko trgatev priredi društvo Jadran v sobolo, dne 3. oktobra v Narodnem domu s pridelkom ob 20. Tj Rdeči križ na Košanih ima v ?oboto, dne 3. oklobra ob IS svojo vinsko trgatev. Cisti prebitek je namenjen za uhogo šolsko deco. \ - w v • i i' e t •• V 1 ' V . \ l 'j Iz davčne službe. Upokojena sla kontrolorja mariborske davčne uprave Ivan Rojko iu Franc France. ..... Zlati gospod, nikoli nr boni vec... lako j le sprejela včeraj sodbo pred tukajšnjim okrožnim ; sodiščem ženica 1 P., obtožena, ker ie kradla svojemu sosedu jabolčnik. Obsojena je bila na mesec dni zapora, pogojno 4 leta. Sodbe bržčas ni dobro razumela; zato presunljiv apel na sodnika: zlati gospod, nikoli nc bom več... Kar dopovedati ji niso mogli, da na sodišču ti i zlatih gospodov. i Na borzi dela tlobe zaposlitev: 5 hlapcev, 3 pastirji, 5 viničarjev, 6 poljskih delavcev, 5 ta-petnikov, 5 krojačev, I mlinar, 2 sodaria, 2 kotlarja, ! mizar, > čevljarji, « dekel, 1 gospodinja, 5 strojnih pletilk, 2 šivilji, 2 natakarici, 4 kuhar i čc, 2 varuški, 1 vzgojiteljica, 23 služkinj, l podvorntca ler več učeuccv in učenk raznih strok. □ Marstan so deložirali. Koncesijonirana stavbena zadruga Marstan jc bila iz dosedanjih uradnih prostorov na Koroški cesli 12 deložiraaa. □ iVolponc.' na mariborskem odru. Mariborska gledališka sezona se bo titvorila v četrtek 1. oktobra. Kol prva premiera sc bo vprizorila -Volpo-nc«, delo Shakespearjevegi sodobnika Ben Jonsona. »Volnone je klasična komedija, ki na satiričen način šiba pohlepnost po denarju, pohoto in skupu-šlvo. Ob priliki prve vpri/oritve le komedije na dunajskem Biirglhealru je prilika označila Volpo-ne« za enega Izmed največjih dogodkov v lem gle- , dalUČu. Mariborsko vpri/oritev režira Jože Kovič, I nove dckorociic jc naslikal gled. slikar Ussar. Občinstvo se opozarja, da bo gledališče temperirano. □ Pri nalaganju ^otlov sc jc težje ponesrečil delavec Kari Stupail, lcže< sod se mu je zavalil na desno roko ter mu zdrobil dlan. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč ler ga nato prepeljal v bol- | niilnico. , , , I 1 i S tujo knjižico jc dvignil denar. Radi tatvine je bil včeraj aretiran mesarski pomočnik Friderik C. Olasom policijskega poročila jc izmaknil svojemu mojstru hranilno kniižico ter dvignil nanjo j pri mestni hranilnici znesek 7000 Din. Policija ga ! ic po zaslišanju oddala sodtfču. ! p Boben ,.. Prisilna dražba zemljišča Grajska vrata vi. št. 36 k. o., ki bi sc morala vršiti dne 7. oktobra, ie na podlagi sklepa okrožnega sodišča preklicana ter sc vrši Ide dne 23. novembra. □ Poravnalno postopanje je odrejeno glasom razgkisa mariborskega okrožnega sodišča o imovini Frica Zemljiča, trgovca in posestnika v Ljutomeru. Narok za sklepanje poravnave se vrši pri mariborskem sodišču, soba št. 34 dne 16. novembra ob poldeseti uri. Rok za oglasitev do 10. novemora. C f'» duhovščino se priporoča velika izbira fr nega in temiiosivegn blaga za obleke in površnike \ novi slavbl trgovca Maeuna, Maribor, Gosposka 10. Zvišanje cen sladkorja Za i Din radi zvišanja trošarine — Zman.šaajc uvoznih carin Kakor je bilo pričakovati ]io večkratnih obvestilih iz Belgrada, se je vlada odločila povišati trošarino na sladkor, da tako poveča svoje dohodke od trošarine, l.eta 1980. je znašal donos trošarine na sladkor 180.5 milj. Din, leta 1929. pa 511.1 milj. Din. To pomeni, da znaša letni konzum približno 100 milj. kilogramov, ker je doslej znašala trošarina na sladkor 5 Din pri kilogramu. Sedaj pn je trošarina na sladkor zvišana od 5 na 0.65 I »in, lorej za 1.05 pri kilogramu. To velja za sladkor v kockali, kristal in prah. Istočasno jc zvišana trošarina za sladkor, ki se ne rabi za prehrano, romet z dne 14. marca 1981. Po novem je bombaž prost plačevanja davka na skupni poslovni promet in s tem izenačen z ostalimi tekstilnimi eirovinam kajti konoplje, lan, juta so prosle plačevanja davka zaradi tega, ker so kasnejši proizvodi kot predlva In ikanlne že zapopadeni s skupnim davkom na poslovni promei. Dosledno je lorej bilo treba ukiniti postavke zn bombaž kot tekstilno sirovino. Doslej jc znašala 1.5?;» za uvoženo kol domače blago, Novi delniški družbi. Orient, Ivornica papirnega blaga in grafičnouine-niški zavod, d. d. v Novem Sadu (glavnica 1 milj. Din); Konifor. d. d. za tehnična podjetja v Belgradu (glavnica 0.5 milj. dinarjev). 1'orolilo zagrebške Zbornice za TOI zo 1030. Izmed vseh zbornic v državi Izdala zagrebške zbor-nlca najobsežnejša poslovna porcčlla, ki niso Informativna samo za zbornično področje, ampak ludi za vso' državo. Kajti jiorcčilo obsega vse važne potlalke o našem gospodarskem življenju v teku enega leta v vsej državi. Poročilo izpopolnjuje lako veliko vrzel v naši pobllclsttkl. Nadalje vsebuje publikacija obširna poročila o vseh akcijah zbornice z njenimi referati ln resolucPatnl. Če bi druge zbornice, med njimi ljubljanska, v svojih publikacijah navajala vse ono, kar navala zagrebška zbornica, bi bitu Itttli njih poročila obsežnejša. V ostalem pa moramo pohvalili hvalevredno vnemo zagrebike zbornico, ki izdaja lako lepa poročila, ki vsebujejo neprecenljiv material. Poravnalna postopanju. Pora postopanje ,lc uvedeno o Imovini Konicc Man, llulčarke, Gorenje, p. Šmartno ob Poki. roka: H. In 12. oklobra 1981; nadalje Jo uvedeno o Imovini ZemljlČ Friderika, trgovcu in posestnika v Ljutomeru, reg. pod firmo Fric Zeniljič v Ljutomeru, roka: 10. in 10. novembra. Potrjena poravnava: Pernat Ivan, trgovec in po»es'nik v črni z a 52% v enem len. Mednarodni agrarni kredit. V Ženevi je bila s sodelovanjem Društva narodov uslinovljenn Banka za mednarodni hipotekami kmotPskl kredit. Kapital banko je prišel i/, fondu A v znesku 25 milj. frankov. Naša država bo plačala v ta fond 1.75 milj. švicarskih frankov. Dulje bo družba izdajala svoje delnice, katere bosta kupili Drž. hip. banka in Prlv. ngr. bmka skupno obe v znesku 1.75 milj. švlc. frankov. Tretji del sredstev pa bodo tvorile obligacije. Borza Ljubljano, 29. septembra. Denar V današnjem deviznem promelu so tečaji tujih deviz oslabeli, dinar pa je nadalje čml. Edino Amsterdam tvori izjemo in se Je učvrstil, dočim str. Curih in Praga ostala nelzpremenjena. Posebno pa je danes popustil Trst, ki je bil še včeraj po 288 22, danes pa je bil srednji tečaj 274.50. Nadalje je na naših borzah zopel začela nolirall devtza London, kalere nolacija je bila pred tednom dni še 273.49—274.31, danes je bila zakliučevana po tečaju 216 50, uradni tečaj je bi! 210.7(1— 218.26. Promet jo bil danes nu ljubljanski borzi znaten, posebno v devlzi Ne\vyork, katere je bilo zaključeno 1.7 milj. Din, in sicer privatno blago. Nadalje jn bilo privatno blago zaključeno v devlzi Trst, dočim je ostale zakliučene devize daln Narodna banka. V Curihu so »e danes učvrstilo devize Belgrad, Pariz, London, Madrid in Berlin, dočim so popustile oslale devize. Nadalje ne notira cela vrsla deviz v Curihu. Ljubljana. Amsterdam 2247.88—2254.22, Bruselj 788.19—785.55. Curih 1098.45—1101.75, Dunaj 786 97—794.07, London 210.76-218.26, Ncwyork 5599.26-5610.26, Pari/, 221 84-222, Praga 166.19— 166.69, Trst 273.52-276.52. Zagreb. Amstordam 2247.38-2254.22, Bruselj 783.19—785.55. Dunaj 786 97—789.87, London 210.76 do 211.58. Milan 273.52-274.42, Nc\vyork kabel 5010.26- 5627.26, ček 5590.26-5616.26, Pariz 921.34 do 222, Praga 166.19—166.69, Curih 1098.45 do 1101.75. Belgrad. Amsterdam 2247.38-2252.22, Bruselj 783.19-785.55, Curih 1098.15—1101.75, Dunaj 786.97 do 794.97, London 210.76—21826, Novyork 5599.26 do 5616.26. Pariz 221.84-222, Praga 166.19-166.69. Trst 278.52—276.52. Curih. Belgrad 0.0!), Pariz 20.24, London 19.50, Newyork 510.75, Bruselj 71.20, MIlan 25.75 Madrid 46, Amslerdam 204.60, Berlin 119.75, Dunaj 71.90, Oslo, Kopenhagen ln Curih no notlrajo, Sofija 3.70, Senovo Volivni imenik občine Senovo izkazuje 566 volivcev. — Pretekli četrtek jc bil tukaj hud mraz in je vsa ajda uničena. Tudi fižol, ki jc še skoraj ves zelen, ne bo mogel dozoreti. —■ Rezultat po-draženja tobaka je ta, da jc že nekaj kadilcev kajenje opustilo, drugi bi pa radi, pa iim manjka potrebne volie tudi konzum, kajti ceuu K. b0l|0 gotovo zvišale za 1 Din pri kilogramu. Dne 28. I. m„ torej v ponedeljek dobljene količine sladkorja bodo popisane in l>« treba v roku K) dni plačali razliko v državni trošarini za vsakih 100 kg 100 Din. Količin do 5 kg ne bodo popisovali. Da pa sladkorno tovarno no bi zopet obremenilo zaradi manjših svojih dobičkov producentov sladkorno pese, od katerih morajo kupovali svoje sirovine, je vlada odredila minimalne cene za sladkorno peso, in sicer znaša minimalna odkujma cena l kg vrednosti v kristalu brez državno trošarine. Samo un tej podlagi morajo biti zaključene pogodbe za sajenje sladkorne jiese. Tovarne, ki bi dajale manjšo ceno zn peso ali ki bi sklepalo pogodbe po nižjih cenah, bodo zaenkrat kaznovano z 10.000 Din globe v korist državno blagajne. Kazni po tem zakonu izrekajo upravne oblasti prve stopnje, proli njih odlokom pa se je mogoče pritožili na upravno oblast druge stopnje v roku treh dni. Naši kraji so prizadeti s leni zakonom v lo-1 i ko, da Je trgovcem mogočo zvišali ceno zu I Vin pri kilogramu. Finančni efekt tega /višanja cen bi bil letno pri našem konzuimi 1200 vagonov ali 12 milj. kg 12 milj. Din. Upoštevali je namreč Ireba, da v Sloveniji nima monobene sladkorne tovarne kljub svoječasnini akcijam za ustanovitev v okolici Krškega ali Zagreba. Opomba uredn. Publika je že pred dnevi slu-I lila to povišanje ln si je napravila nekaj zalog in ! ni verjela demanliju ljubljanskega Jutra , ki je j 10. I. m. poročalo, da so vesli o podražitvi sladkorja l neosnovane. Praga 15.13, Varšava 90.025, Budiinpešla, Alene in Carigrad ne notirajo, Bukarešta 3.05 Dunaj. Dinar notira (valuta) 12,55. Vrednostni papirji Danes je bila v Zagrebu tendenca za državne papirje cvrsla. Tečaji so večinoma višji kot včeraj. 1'romela je bilo v deccmberski škodi 600 kom., v begi. obv. 100.000 in v 7% Bler,, 12.000 dol. Nasprotno pa je bil v Belgradu promet v vojni škodi zna'nejši, saj je znašal samo v promptnem blngu 4000 kom., nadalje za november.sk! termin 40!) kom. in za december 1700 kom. Poleg tega jt- bilo v Belgradu zaključenih še 10.000 begi. obveznic nadalje 4000 dol, 7% Bler. pos. Bančni papirji so slejkoprej neizpremenjeni. I.jublj. kred. banka je bila v Zagrebu slabejš« in ie bila zaključena po 115 (včeraj 120). Zemaljskn je popustila od 114 na 113. Med industrijskimi papirji je bila zaključena samo osješka Hečorona, ki se jo učvrstila na 170. Nadalje je bila zaključena še Dubrovačka med jmroplovnlml družbami po čvrstem tečaju 280, kasneje se je učvrstila na 290. Ljubljana. H% Bler. pos. 60 h!., 7% Bler. pos. 58 bi., Celjska pos. 150 <|„ Ljublj. kred. 115 d., Praštediona 95» d., Kred. zavod 195 d., Vevče 110 d., Slavbna 40 d., Rušo 125 <1. Zagreb. Državni papirji: 7% Inv. pos. 68 bi., agrarjl .11 bi., 12. 45—46, vojna škoda ar. 300 -808. kasa 805—808, 12. 310—311 (313, 815), 8% lile;, pos. 00—65. 7% Bler. pos. ur. 55—58 (56, 57), kn-1 56—58), 7'/r pes. Drž. hip. banke 61—08, (\% boni. obv. 44—40 (46, 47). Bančne delnice: Hrvatska 5d den., 1'oljo 52—52.50 (52), Kreditna 121—126 Union 117—150 (117), .luno 07 -«8 (67),' Lj. Icre I. 115—120 (115), Medjunarodnn (18 d., Narodna 47o:i do 5500, Obilna 86 d.. Praštediona 957.50—9(15 Etno 100 d., Srbska 187—188 (187), "emaljska lil du 114 (114, 118). — Indutlrljsko delnice: Nar. Sum. 20 d., Gullinoun 105—110, Slavonija 200 <1., Našlce 08» bl„ Danica 05—75, Drava 102^50 d„ fcr-čerana Os lek 105—170 (170), Nar. ml. 10 bi.. Uro I. \tig. 55 bi.. Hagusea 280—292.50 (280, 290). Oc ania 190 bi., Jadr. plov. 475 bi., Trboveljska 205 do 210. — Belgrad Narodna banka 4700—5000, T/i inv. pos. 65 50 --07.50. agrarl 38—38 50, vojna »kodu llo7 do 308 (806, 310. 307, 808, 308, 809). II. 812- 313 (314-813), 12. 814,50—81550 (317, 315. 810), bo I. obv. 46,50, 8% Bler. pos. oo bi., Bler. pos. zaklj. 58.50, 57.75. 2ifni trsr Za pšenico so že od 26. septembra v veljavi /.a 10 par viš e cene kol prejšnji mesec, lorej oklo-berske cene. Moka nolira v Vojvodini 855—375, deloma celo 89 v nekaterih mlinih najfinejše blago celo 400. Za koruzo jo več povpraševanja in je staro blago v ceni čvrslo. Danes notira slaru koruza že 110 franko nakladalna postaja. Nova koruza se trguje po 87.50 ume no sušena. Novi Sad. Pšenica: sr. 87 kg 2% 225 z. Vso ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 38 vagonov. tiombor. Oves: bč., srein. železnica 185— MO. -Koruza: bč. žel. 104—105. Vse ostalo je neizpremenjeno. - Tendenca: nelzpremenjena. - Promei: skupno 14 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promei : srednji. Pšenica: doc. 9.70—10.06, zaklj. 9.65—9.70; marec 10.87—11.31, zaklj. 10.90-92,- IU: marec. 11.lo, zaklj. 1105—11.10 Koruza: maj 12.50—12.60, zaklj. 12.45-12.50. Hmelj Položaj je v splošnem nespremenjen. Zadnji čas se Irguje lo malo, ker producenti večinoma zahtevajo višje cene, kupci pa nudijo le 9—10 Din. za res prvovrstno blago tudi do 11 Din za kilogram. Zaradi zamotanega položaja nn mednarodnem denarnem Irgu je v hmeJjskl Irgovini sploh prišlo do še večjega zastoja, zlasti pri nas, ker so kupci skoraj i/.ldjučno le Inozemcl. Kaže pa v splošnem, da bo lelos hmelja prej ju-lmanjkovalo kakor po ostajalo ter je zato zanimanje zn priznane provenience vedno večje ln ceno zaenkrat šo vedno sloje čvrsto, Živina Mariborski ii vinski sejem dne 29. septembru. Na današnji sejem jo bilo prignanih 7 konj, '.) bikov, 05 volov, 231 krav ln t teleta, skupaj 316 komadov. Povprečno ceno so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive leže 1.25—6.75 Din, poldcbeli voli 3.50—3.50, plemenski voli 2.75—4 Din, biki za klanje 3—1.50 Din, klavno krave, debele 2.75—8.75, plemensko krave 2.75—3. kravo, klobasarico 1.50 do 2.50, mlada živina 3.00—6 Din. Prodanih jo bilo 219 komadov, od teh za izvoz v Italijo 24 kom. Mesne cene so bile sledeče: volovsko I. 14—16, il. 10—12 Din, bikov, krav in tello 6—8, telečje I. 18—24, 11. 10-12, svinjsko sveže 12—25 Din. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke.lSdv. Saborsky & Co., Dunaj.) Na trgu jt; bilo 12.580 pršutarjev in 7201 Špehar. Iz Jur.oslavljo 8896. Na konlumačnem trgu Je bilo 27 špeharjev. Ceno za š peharje najboljše 1.72, I. 1.55—1.70, II. 1.55-1.60, kmečke 1.50—1.00. najboljši 1.68, pršnlnrjl 1.27 1.85, najboljši 1.90. Tendenca: Primn špeharji si> bili za 5—S grošev dražji, oilale vrste -o obdiv.nlc dosedanjo ceno, pršutarii pa so so pocenili za .'> do 10 srrošev. Svileno penlo bo dvakrat tako trajno če jemljete za pranje LX J5 JttbHejn! naslop naše reprezentance Reprezentančne tekme Imajo predvsem nalogo. da pokažejo višino, na koleri je »pori v državah, ki so v teli tekmah zuMopanc. v reprezentančno moštvo pridejo vedno najboljši allell. l.e pri nas dolgo ui bilo mogoče sestaviti hiošImi i/, najboljših moči, Največkrat jo bilo jia tako moštvo sestavljeno celo v zadnjem trenutku. Rudi legu smo doživljali skoro vedno* neuspehe. To v bilo še posebno izrazito pri nogometu, kajti največkrat so nastopali nogometaši, ker je pač nogo nu I najbolj priljubljena igra. Od lanskega lela gre pa nogomet vidno navzgor. Nogometna Zveza je v rokah ljudi ki streme za tem, da urede finančno stanje, katero Je bilo nnravnost obupno. Južna Amerika je pomagala Zvezi na noge: uvideli ko pa tudi, da so ravno reprezentančne lekinr prav dobro obislc no. Torej dve muhi v. enim udarcem! /. repr : 125. Pi , j gol bo lorej -toti. Od 40 tekem ,-nio zmagali v 22., izgubili v 23.. neodločeno bile Odigrane 4 tekme.Na vsak način lepa bilanca 10. letnega tlela nogometne Zveze. Moštvo, kateremu je določena častna naloga zastopali naš nogomet v Sofiji. Je nekoliko »premen, jono. Nastopili bomo v naslednji sestavi: Mihelčič — dr. I v kovič. llnjkovlč (Tošič) Deško-vie, Premeri. Marušič (Lehner) Tlmanlč, Mnr-janovič, Sotirovič, Vujndinovlč, Kokotovič (behic šic, Tomaševič). Od tega uioStva pričakujemo uspešen petdeseti nastop, kakor ludi. Ju bo šle- j " 1'» • " lil M,I>MI|I, |v vilo golov prekoračilo 1001 Šoštanj Dve »»peli priredili i Kniel-ke zvn/e in Sadjarske ptidriunicr. \' nedeljo 27. I, in. je priredila Kmetska zveza svoje običajno, vsakoletno zborovanje, ki je tudi lo pol povsem u.-pelo in privabilo v prostorno dvorano lepo število kmetovalcev. Zborovanje jo /, jed rna I Ini i in pomembnimi besedami otvoril predsednik tukajšnje Kmel.-ke /veze. g. D, -beršek, nakar je zadružni revizor g. VI. PuSenjak v daljšem predavanju podal zanimivo ln nazorno sliko svetovnega gosi>ojlarslva. Navzoči so predavanju g. Pušenjakn sledili z velikim ziinlinanjem. — Prireditev Ktnflske /.veze je bila združena z okusno pncejeno sadno razstavo Sadjnrslio podružnice. Ob lej priliki je predaval zaslužni učitelj slovenskih sadjarjev, g. .Miloš Levstik. Tombola Prometnega društvu. Popoldne iste t!2dclje množica ljudstva na prostor med Slom domom iu kaplanijo, kjer je Imelo ProKvelno društvo svojo veliko tombolo: Glavne dobitke je sreč i naklonila sledečim: lepo rojeno tolleo je dobi! Sabo Ivnnik i/, ^ošlonja, kuhinjsko ojiravo potnik I von i/, Topolšiče in Kompnn Kerdo iz •Šoštanja, premog »ečernik Anion iz Topolščice. vrečo pšenico Brunšek Ivan iz šl, Andraža In Sto-par Jakob i/. Zavodnje. voz kro^uplrja Jelen \ inko i/. Št. Uja, seženj drv Miri Slanovšek iz šošlunja, ilvojo prašičev Drago Mlakar iz. Hošlanja itd. Murska Sobota Nesreča pri delil. Zidar (latnbaSi je v gostilni pri kolodvoru vonlilator. Pri d> po neprillkl zadela občutna nesreča. Z1 roko. Ivmotljske razstave no bo. V villd smo poročali, da st> !><> vrši1 velika kmetijska razstava. Nokm sporočilo, da razstave radi nenn Zima se bliža. Zadnje
  • mena tlelo na polju počasi t; 1 Poškodoval Prerokba ,, kratja sveta" leta 1890 Prva originalna slika o kilajsko-japonski vojr.i v Mandžuriji. Sliko je pripeljal v Eviopo ao.u , ia nam kaže, kako so kitajske čete z godbo na čelu zapustile Mukde*.\ katerega so zasedli Japonci Ferdinand Ossendovvski piše v svoji knjigi Živali, ljudje in bogovi« o tcm-le dogodku: Hutuku (visok mongolski duhovski dostojanstvenik) iz Narabančija mi je tole pripovedoval, ko sem ga začetkom leta 1921 obiskal v njegovem samostanu. Ko je prišel pred tridesetimi leti kralj oveta (najvišji mongolski lama) v naš samostan obiskat vse od Boga ljubljene naše lame, je prerokoval za naslednjih petdeset let tole: Ljudje bodo čedalje bolj pozabljali na svoje duše in čedalje bolj stremeli za svojim te- V nevarnosti strašne smrti Piioua irancoskih državnikov v Berlin. Od leve na desno; nemški zunanji mi.iister dr. Curtius, francoski zunanji minister Briand, francoski ministrski predsednik Laval, državni kancler Briining. govorjeno znamenje. Takoj je upravitelj kuhinje telefoniral najbližji policijski stražnici, in ko so pretekle tri minute, kolikor bi moštvo policije rabilo do ljudske kuhinje, je zgrabi' eden policistov za namizni prt, ga z denarjen in kartami zvil skupaj ter potegnil k sebi Igralci so skočili na policista, toda v tem hipi-je pridrvelo v sobo šest policistov, ki so se z gumijevkami spravili nad igralce. Ko je vsa družba uvidela, da nihče ne more uiti, so se mirno udali v svojo usodo. V dveh avtomobilih so prepeljali igralce na policijo, kjer si jih legitimirali. Ker so imeli vsi stalno bi /a-lišče, jih je nato policij? 'V huda policijska kazen. kakor izbruhi drugih ognjenikov. Prva velika eksplozija se je pripetila leta 1860. Nato je ognjenik nad 20 let miroval. Najbolj strašna katastrofa pa se je zgodila 26. avgusta 1883. Takrat je zletel v zrak cvetoč otok s 40.000 prebivalci in nato za vedno izginil v Oceanu. Dne 20. maja 1883 je ognjenik izbruhnil ogromne množine pepela. Gosti oblaki dima so se valili iz gore in svarili pred bližajočo se nesrečo. Nihče pa ni slutil, kako nevaren je bil položaj in ko so ugotovili resne znake katastrofe, je bilo za beg že prepozno, V par minut-h je ves otok izginil v morju. Samo strupe pepel j? še tedne in mesece visel v zraku •vrv al večerno nebo višnjevo-violetno. V Šanghajn se je pred nekoliko dnevi v tamkajšnjem hotelu »Palače« odigral redek d' godek. V hotelsko hladilnico je bil poklican mestni inženjer, da pregleda stroje za hlajenje. Inženjer je prišel v strojnico in vzel s seboj ključe, ki so odpirali vrata strojnice samo od zunaj. Medtem je nekdo od hotelskega osebja videl vrata odprta in ne vedoe, da je notri inženjer, jih je zaprl in vrata so se mehanično sama zaklenila. Inženjer je bil zaprL Motorji so delali s polno paro in toplota v hladilnici je vedno bolj padala. Inženjer je klical na pomoč, butal ob vrata, pa ga ni nihče slišal. ker je strojnica oddeljena od drugih prostorov z betonskim zidom in železnimi vrati. Toplota je stalno padala in tedaj je inženjer v kritičnem trenutku prerezal vse žice, ki so dovajale električno energijo, ter tako onemogočil nadaljnje padanje temperature, ki je že itak bila 15 stopinj pod ničlo. Inženjer,. oblečen v letno obleko, je dajal signale, a zaman. Srečen slučaj je hotel, da je nekdo zapazil, da so se stroji za hlajenje ustavili. Pričeli so preiskovati, kaj je vzrok temu in tako so osvobodili inženjerja, pa so morali prej vrata razbiti. Inženjer je bil tako izčrpan, da je moral ostati nekaj dni v postelji in se mora samo svojemu krepkemu zdravju zahvaliti, da je ostal živ. stoje neštete čete starih mož, žen in otrok in na severu in na zapadu je nebo krvavordeic, kakor ogenj, kamor doseže oko. Odtod se čuje rjovenje boja in prasketanje ognja. Kdo vodi te bojevnike, ki pod zardelim nebom prelivajo svojo in svojega bližnjega kri? Kdo vodi za njimi te čete neoboroženih starcev in žen? Vidim strog red, globoko versko razumevanje cilja, potrpljenje in vztrajnost. .. Novo veliko preseljevanje narodov, zadnji veliki pohod Mongolov , ..« Velika duša Azije čuti tako natanko kakor mi, da je prišel čas, ki bo materialistično in spekulativno kulturo potisnil v ozadje in na mesto nje postavil novo parolo: kulturo duha. Srce Azije nemirno utriplje in čaka . .. Prerokuje po svoje. Hazardiranje v ljudski kuhinji Policiji ni bilo neznano, da se v neki ljudski kuhinji v delu Kopenhagena, ki ni na posebno dobrem glasu, godi nekaj skrivnostnega. Govorilo se je, da se vsak večer vprizar-jajo hazardne igre, niso pa mogli udeležencev te prepovedane igre nikdar zaslediti pri igri sami, ker se je vse vršilo pod vodstvom profesionalnih igralccv, ki so sc zavarovali pred vsemi mogočimi iznenadenji, postavili straže itd. Končno so naročili dvema tajnima policistoma, naj skušata igralce presenetiti. Oba sta si najprej zagotovila sodelovanje upravitelja kuhinje. Kakor hitro bi se policista ne-opaženo pridružila igralcem, naj bi upravitelj na dano znamenje telefonično obvestil policijo in zaklenil vse izhode. Ko sta tajna policista vstopila, je bila igra v polnem teku. Celo uro sta oba gledala igro ne da bi ju kdo spoznal. Vedela sta dovolj. Vseh hazardistov je biln 16 Nenadoma je dal eden policistov V- lesnim ugodjem na zemlji. Na svetu bo vladal zločin in skrajna pokvarjenost. Kakor divje zveri bo žejalo ljudi po bratski krvi, polmesec bo potemnel in prišlo bo beraštvo in brezkončen vojni pokolj. Zmagovalci bodo dobili soln-čarico in se nc bodo mogli več višje spenjati. Dvakrat jih bo zadela huda nesreča, ki jim bo pred drugimi narodi v sramoto. Krone kraljev, velikih in majhnih, bodo padle . .. ena, dve, tri, štiri, osem ..., narodi se bodo za-pleli v strahotno vojno. Zemlja in dno morja bosta pokrita s človeškimi kostmi . . . kralje- j stva bodo razpadala ... celi narodi bodo začeli izumirati... zavladali bodo lakota, bolezen in zločinstvo, kakršnega svet dotlej še ni i videl. Sovražniki Boga in božjega duha v človeku bodo nastopili. Kdorkoli bo podal roko j sočloveku, bo ubit. Pozabljeni in preganjani bodo vstali in ves svet opozorili nase. Megla ; in nevihta bo prišla, potresi, milijoni bodo za- I menjali svoje suženjske okove za lakoto, bo- j lezen in smrt. Ceste bodo polne popotnih ljudi, največja in najlepša mesta bodo gorela. Oče bo vstal zoper sina, brat zoper brata, mati proti hčeri... zločin, razdejanje telesa in duše . .. družine bodo raztrgane . . . vere in ljubezni ne bo več. Med deset tisoč ljudmi bo ostal komaj eden, in ta bo rjul kakor volk, bo žrl mrliče, grizel lastno meso, pozival Boga na boj. In zemlja se bo izpraznila. Bog se bo odvrnil od nje in jo prepustil noči in smrti. Tedaj bo poslan narod, sedaj malo znan, ki bo z močno roko ruval plevel neumnosti in greha in bo hrabril k boju zoper hudo. Ta narod bo na zemlji, očiščeni po boju narodov, utemeljil novo življenje. V petdesetem letu bodo nastala tri velika kraljestva, ki bodo srečno obstojala enainasemdeset let. Potem bo zopet osemnajst let vojne in razdejanja. Tedaj pa bodo poniknili iz svojih podzemeljskih kraljestev narodi Agharte...« Ko sem pozneje potoval skozi vzhodno Mongolsko v Peking, sem često premišljeval: ln kaj, če? Kaj, če nastopijo celi narodi raznih barv, veroizpovedanj in plemen svoje potovanje proti zapadu? Sedaj* ko pišem te vrste, se obračajo moje oči nehote v srce Azije, po kateri sem potoval. Skozi snežne meteže potujejo in skozi dvignjene oblake peska puščave Gobi prav do obličja hutuktuja iz Narabančija, ki mi je ta svoje najskrivnejše misli razodel in z mirnim glasom razkladal dalje: »Blizu Karakoruma in na bregu Ubsa Norja vidim ogromne, pestrobarvne tabore, čede konj in goved in modre šotore vodij. Nad njimi vidim stare zastave Džingis Kana, kraljev od Tibeta, Siama, Afganistana in indijskih knezov, sveta znamenja lamaističnih visokih duhovnov in znamenja severno-mongol-skih plemen. Ne čujem vrvenja množice, pevci nc pojo, jczdeci ne preizkušajo konj... Tam Briining pozdravi Lavala pred državno pisarno. Ko sta preteklo nedeljo prispela v Berlin francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Bri and, sta sc najprej odpeljala v francosko poslaništvo. Še tekom dopoldneva pa se je mi nistrski predsednik Laval odpeljal, da kot prvega obišče nem škega državnega kanclerja Brii ninga. Istočasno je 'inanji nister Briand obiskat nemški zunanjega ministra dr. Curtiu';- Trevor Bigham, dosedanji vicekomisar londonske policije, je imenovan za šefa Scotland Yarda, policijskega predsedništva. Strah Suttdskega otočja zopet deluje Krakatao, najnevarnejši ognjenik na zemlji, je po triletnem odmoru zopet začel bruhati. Ognjenik leži sredi Sundske ceste med otokoma Javo in Sumatro. Otok, na katerem je vulkan, je komaj 6 km dolg in 2 km širok. Izbruhi Krakatava so veliko bolj silni Osem dni po katastrofi jc bilo solnce na stotine milj daleč naokoli zatemnjeno. Po vsem svetu so čutili učinke te ogromne eksplozije. Mogočen morski val je divjal skozi ves Indijski in Tihi ocean in povzročil posebno na obrežju Jave in Sumatre ogromna opustošenja. Samo pusta skala, kakor ogromen zob pod oceanskimi valovi skritega žrela, moli še danes iz morja. To je strašno žrelo Krakatava. Pred šestimi meseci je prišla v Evropo vest, da se je Ognjenik Krakatao zopet zbudil in da se polagoma dviga nad morsko gladino. Poleg njega se je v par dnevih pojavil velik otok. Ogromni valovi, ki so butali naravnost v zrak, so opustošili obrežje sosednjih in oddaljenejših otokov. To pomeni, da se globoko dno Oceana izpreminja. Katastrofa Paleoveh, ki je 4. in 5. avgusta ugrabila 2000 človeških življenj, je skoro gotovo v zvezi s ponovnim delovanjem Krakatava. Ker se vse zemeljsko oblo nahaja v stanju katastrof v začetku preteklega desetletja, ki se ie začela z japonskim potresom leta 1921, in ki se je celo v Evropi tu pa tam čutila, v zvezi z javanskim vulkanskim ozemljem. Najnovejši izbruhi Krakatava doslej še niso povzročili posebne škode. Upajmo, da ne bodo prekoračili mej dosedanjega obsega in da ne bodo predigra velike katastrofe, kakršno so doživeli pred petdesetimi leti. odovan original esemanna. Francoski zunanji minister Briand je po svojem dohodu v Berlin po-ajnega nemškega zunanjega ministra Stresema-nna. — Na sliki poleg Brianda franc. poslanik v Berlinu Francois Poncet (levo>