GrosuPlJe (centrala) sP 908 1 KLASJE 1 2002 r g 352(497.4 Ivancna Goric«) 120020127,1 Številka 1 letnik 8 LaM januar 2002 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a. 1295 ivancna Gorica TEL: 01/7869-040. GSM1: 041/661-972 FAX: 01/7869-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si Z 22. seje Občinskega sveta Občine Ivancna Gorica ŽIVLJENJSKI STROŠKI SO VSE VIŠJI 0 razstavi Kulturna dediščina naših domov v Šentvidu pri Stični BOŽIČNI KONCERT V KRŠKI JAMI _Stran 10 VRSTA ODLIČNIH DOSEŽKOV NAŠIH OSNOVNOŠOLCEV stmV Stran 2 Stran 9 ,Mn' htos Pa *di! stran 13 Di France Prešerer, kot ga je videl raš slikar Ferdo Vesel LOPATA BO LE ZAPELA Ob podpisu pogodbe so dogodek proslavili s šampanjcem. Upajmo, da se bodo izvajalci držali dogovorjenega roka. Stran 2 Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo v Jakličevem domu v Dobrepolju, v četrtek, 7. februarja 2002 ob 19. uri. Na predvečer Prešernove smrti bodo najzaslužnejšim kulturnim ustvarjalcem i/ občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivancna Gorica podelili farčičeva priznanja za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju gledališke. ;jhislxne. likovne, filmske, folkorne. plesne in literarne deja\ nosu ter M področju strokovnih in organizacijskih del. I'rija:iu> lahl/cni' BESEDE UREDNIŠTVA Ift Pri Klasju smo novo leto začeli nekoliko zmedeno. Karkoli si že mislite o tajnicah, mi vemo, da so zelo pomembne in ker smo ostali brez nje, smo se pred izidom časopisa muzali, ali sploh še imamo pregled nad dogajanjem. Upamo, da je vse tako, kot mora biti, kljub temu da novo tajnico še iščemo. Celo novoletno srečanje klasjevcev smo uspeli organizirati šele sredi^ januarja. Zmede torej kar precej. Verjetno tudi zato, ker delamo s polno paro na internetni strani. Sveže informacije bodo tako še bolj pomembne in še bolj ste vabljeni k dopisovanju. Redni dopisovalci že poznajo naš elektronski naslov, vseeno ne škodi, če ga ponovimo zavoljo novih: klasje.casopistoiol.net. Kljub zmedi kani urednik najbolj zveste dopisovalce povabiti na pizzo. Enkrat pač. lam naj bi tudi izvedeli o tem, kako zaželjeni so kratki članki in v kakšnem primeru pišemo daljše. Pa še kaj, seveda. Obljublja, da ne bo preveč zmeden. Sicer pa, če si upa pust priti skoraj na vrata kulturnega praznika, je zmeda odpuščena skoraj vsakemu. Ker poplesuje naokoli v ljubkem pomladnem krilcu. (KM) KAJ ŠE NUDIMO? TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, PODALJŠANJE REGISTRACIJE. VSE NA ENEM MESTU! NAŠA GLAVNA DEJAVNOST JE PRODAJA IN RAZVOZ KURILNEGA OLJA Naročila po tel.: 01 7866-840 120020127,1 C$A STRAN Iz Jernejeve malhe Komaj je minilo eno leto, že so bile napovedi, da se bo življenje v prihodnjem letu izredno podražilo. Inflacija je naredila svoje. Glas po žici in po zračnih valovih je čedalje dražji, dražja bo elektrika pa tudi stroški za vodo in komunalne odpadke bodo večji. Občinski svet izdaja soglasja k ceni, ki narašča z rastjo življenjskih stroškov, vlada pa bo izdala sklep o dovoljenem dvigu cen. Vzdrževanje vodnega sistema za pitno vodo je izredno draga stvar. Drago je vzdrževanje obsežnega sistema, ko je treba pitno vodo prečrpavati in kar se da neoporečno pripeljati do uporabnika. Najdražja je voda tam, kjer je ni veliko. Še posebej pa so drage investicije, kadar se nanovo napeljuje vodovod v kraje, ki so odročni in težko dostopni. Prav gotovo je to Polževska planota, kjer ta čas izvajalci del sledijo dvanajstkilometrski povezavi med že obstoječimi cevmi med Muljavo in Kriško vasjo. Kar težko čakamo tudi podaljšek od Dobrave do Stične. Lanska in letošnja investicija na Polževski planoti bo znašala 170 milijonov, v nadaljevanju pa nas do končne izvedbe čaka še velik investicijski zalogaj. Nič cenejši pa ni odvoz komunalnih odpadkov in njihovo urejanje, kjer se spet in spet ponujajo drugačni pristopi zbiranja in drugačne državne obremenitve, da bi s sredstvi, kot so republiške takse, laže zaokroževali potrebne tovrstne investicije. Ekologija je širok, nepokrit prostor za ljudi, ki vidijo oskrunjen-je sveta, civilizacijsko zablodo, in ozek za neuke, ki v svetu z vsemi slabostmi prav dobro živijo. Srečni smo lahko, da imamo za naše območje že zgrajeno deponijo komunalnih odpadkov, saj pravo ceno kažejo tiste občine, ki tega nimajo. Stroški so mnogo višji. Čistilne naprave individualnega in kolektivnega pomena so naša bodočnost in možnost, da bo naprej živel že izginjajoči vodni živelj, da bo bistrost vode spet postala znamenje čistosti. Zato moramo še kako resno zastavljati vse projekte, kot smo jih že zastavili v Šentiidu pri Stični in kot zastavljamo z dodatnimi kraki speljane odplake v že obstoječo čistilno napravo v Ivančni Gorici. Res so položnice visoke, res pa je tudi, da je to edini možni način, saj si bomo življenjsko okolje morali graditi sami, šele pozneje nam bo priskočila na pomoč tako opevana Evropa. Tudi urejanje stavbnega zemljišča in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se kaže v porastu vrednosti točke za poslovne in stanovanjske prostore in s povečanjem izhodiščne cene, kar bo spet prizadelo fizične in pravne osebe oziroma graditelje. Podražitev je spet samo znak, da za tolar dobimo vedno manj. Ob vseh teh podražitvah pa nam država očita, da lokalna skupnost zbere premalo sredstev v tako imenovanih lastnih prihodkih, kjer nastopajo prav ti davki in takse. Razumljivo in odgovor državnemu proračunu je, da ljudje na podeželju poleg plačevanja teh storitev in obveznosti hočejo v svoje okolje prispevati še kaj iz lastnega žepa. Ta prispevek pa znamo upoštevati tudi pri odmeri najrazličnejših izračunov na občini. Vse je drago, ko gre za poplačilo, pa vedno prepoceni, ko gre za jemanje iz občinskega proračuna, občinske in županove malhe. Nič ni tako svetega kot lastna malha in nič tako tujega kot tuja malha. Iz lastne nam gre tolar težko, v tuji pa nimamo nikoli toliko, da ne bi še drugih učili, kako se iz nje vzame in ne da nikoli na pravo mesto. Vsak berač pač svojo malho hvali! župan Jernej NA KRATKO Naša občinska uprava se že nekaj časa trudi, pridobiti gradbena dovoljenja za vodovod v Stični, čistilno napravo v Šentvidu pri Stični in kanalizacijo Višnja Gora - Ivancna Gorica. ******************* Organizacijski odbor za tradicionalni pohod po Jurčičevi poti se je v tem tednu sestal zaradi priprave letošnjega pohoda, ki bo kot minula leta predvidoma prvo soboto v marcu. Ker se je Klasje v času sestanka že tisk podrobnosti niso znane. nam Z 22. seje Občinskega sveta Občine Ivancna Gorica ŽIVLJENJSKI STROŠKI SO VSE VIŠJI Predbožična seja se je začela v znamenju luči miru, ki sojo v sejno sobo prinesli grosupeljski taborniki in skavti. ZA SKORAJ 35 ODSTOTKOV DRAŽJE ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH TER PADAVINSKIH VODA Kljub prazničnemu vzdušju je točka, pri kateri so morali svetniki podati mnenje k predlaganemu povišanju cene odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, razburkala idilo, ki je še trenutek prej preplavljala dvorano. Kako tudi ne, saj naj bi se cene dvignile kar za 34,58 odstotka. Direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Janez Skarlovnik je pojasnil, da je cene komunalnih storitev do junija 2000 določalo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, potem pa je to pristojnost dobila lokalna skupnost. S 1. junijem 2001 je pristojnost določanja cen spet prešla na vlado, tako da lokalna skupnost lahko poda le mnenje. Cene za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda so se v Ivančni Gorici nazadnje povišale septembra 2001, in sicer za 13,6 odstotkov, kar je po Skarlovnikovem mnenju premalo, ker so bile prej nespremenjene od avgusta 1997. To je pripeljalo do izgube, ki je lani znašala že približno šest milijonov tolarjev. Zato so na podlagi naraščanja stroškov poslovanja (elektrika, nafta, stroški amortizacije) upravljalci (JKP Grosuplje) izračunali, da hi bilo potrebno 34,58 odstotno povišanje cen. V letu 2000 so od skupnega prihodka na podlagi odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda nekaj več kot 8 milijonov tolarjev namenili za razširjanja reprodukcije in skoraj 15 milijonov za amortizacijo. Leta 2002 se bo gradil kanalizacijski sistem v Šentvidu, potem še čistilna naprava, zato naj bi bilo povišanje cen neizogibno. Zupan Jernej Lampret je svetnike opomnil, da je gradnja kanalizacije nujna in da pri tem pomaga tudi država, sicer občine ostanejo brez za to namenjenega denarja. Jože Adler (SDS) se s tako velikim povišanjem ni strinjal, Janko Rošelj (LDS) pa je predlagal postopni dvig cen. Skarlovnik je odgovoril, da so se v vseh teh letih cene drugih storitev dvigale, zato bi bila podražitev nujna. Izvedeli smo tudi, da približno tretjino prihodkov storitev odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v naši občini daje Farma Stična, in Alojz Plantarič, ki je tudi direktor Farme, je na to rekel, da bo to še hud problem, saj glede obračunavanja cen med JKP in Farmo še marsikaj ni urejenega. Tako povišanje cen bo za Farmo v času izdelave sanacijskega programa predrago. Kar precej svetnikov je zanimalo, kako v JKP Grosuplje ločijo stroške po posameznih občinah (znano je namreč, da to podjetje upravlja komunalne sisteme tudi v občinah Grosuplje in Dobrepolje). Janez Skarlovnik jim je zagotovil, da se sredstva ne prelivajo iz občine v občino in da se stroški razdelijo po posameznih občinah. Na koncu so svetniki kljub vsemu sprejeli pozitivno mnenje na predlog in po novem bodo gospodinjstva, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, plačevala 68,33 tolarjev za kubični meter odvedenih in očiščenih odpadnih in padavinskih voda, gospodinjstva, ki niso priključena na javno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, pa 9,42 tolarja za kubični meter. Cene za gospodarstvo so nekoliko višje - tista podjetja, ki so priključena na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, bodo plačevala 321,73 tolarja za kubični meter teh voda, ostala pa 44,37 tolarja. DRAŽJI TUDI OSKRBA S PITNO VODO IN VREDNOST TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Tudi naslednja točka dnevnega reda je bila povezana z JKP, saj so morali svetniki dati mnenje šc k ceni obvezne lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo. Cena lc-tc naj bi se zvišala za 11,59 odstoka. Ta cena je bila v naši občini nespremenjena od novembra 2000, kar je pripeljalo do izgube na področju oskrbe z vodo, in če naj bi v bodoče pokrivali vse obratovalne stroške in amortizacijo ter ohranjali razvojni proračunski prihodek, je povišanje cen nujno. Svetniki so tudi pri tej točki dali pozitivno mnenje, tako da bo nova cena za gospodinjstva 130, za gospodarstvo pa 274,36 tolarja za kubični meter vode. O dvigu teh cen bo imela zadnjo besedo Vlada RS, ki bo morala na predlog izvajalca javne službe izdati poseben sklep. Svetniki so sc strinjali, da se z novim letom za 8,9 odstotka dvignejo cene točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na področju Občine Ivancna Gorica - za poslovne prostore tako velja vrednost točke 0,1823 tolarja za kvadratni meter, za stanovanjske prostore pa 0,2779 tolarja za kvadratni meter. Sredi februarja bo 23. seja občinskega sveta, na kateri bodo svetniki obravnavali zaključni račun za preteklo leto in osnutek proračuna za letošnjega. O tem v naslednji številki Klasja. Janja Omahen PREDLOG NA RAZGRNITEV IDEJNEGA ZAZIDALNEGA NAČRTA IVANCNA GORICA JUG -VZHOD (Ur.list RS št. 12/96), Zakon o upravi (Ur.list RS št. 67/94), Zakon o standardizaciji (Ur.list RS št. 1/95), Zakon o graditvi objektov (Ur.list RS št. 29/84 in Ur.list RS št. 59/96) in imenovani pravilnik. Zaradi navedenih nezdravih vplivov na otroke in starejše občane predlagamo, da se za dom za starejše občane in VVZ - vrtec pridobi varen, bolj zdrav prostor, da bodo živeli v prostornem, mirnem in zdravem življenjskem okolju. RDEG Ivancna Gorica si bo prizadevalo za kvalitetno, zdravo življenje ljudi. Glede na problematiko in nujnost gradnje imenovanih ustanov RDEG Ivancna Gorica predlaga Občini Ivancna Gorica kot prednostno realizacijo gradnjo obeh ustanov. ZA ČISTO, NARAVNO ŽIVLJENJSKO OKOLJE IN ZDRAVO ŽIVLJENJE 22. marca lani smo si člani RDEG Ivancna Gorica ogledali razgrnitev idejnega zazidalnega projekta del jug-vzhod Ivancna Gorica. Naše društvo pozdravlja razgrnitev imenovanega projekta, s tem pa tudi načrtno ureditev prostora Ivančne Gorice. V idejnem zazidalnem načrtu je v imenovani prostor projektiran dom za starejše občane in varstvena ustanova - vrtec. RDEG Ivancna Gorica meni, da imenovani ustanovi ne sodita v predlagani prostor, in sicer zaradi nezdravih okoljskih vplivov. Obrazložitev: Ustanove so projektirane v prostor, ki se v bodoče (perspektivi) ne more dograjevati - razširjati. Ustanove, ki so projektirane v imenovani prostor, ne sodijo v strnjeno naselje (zaradi gostote prometa, hrupa...) Poseben problem, ki preprečuje gradnjo imenovanih ustanov v določen prostor, jc onesnaževanje zraka s hrupom, ki ob avtocestah in vpadnicah, obvoznicah skozi naselje in v naselju povzroča veliko okoljsko motnjo. Pri tem povzročajo izdaten hrup in vibracije tovorna in druga cestna vozila, ki so ravno tako zelo škodljivi pojavi za okolje in ljudi. Zavedamo sc, da cestni promet ne povzroča samo hrupa, ampak onesnažuje okolje tudi z ostanki olj, maziv ter z obruski zavornih oblog in gum, emisijsko in imisijsko onesnažujejo z ogljikovimi oksidi, ogljikovodiki, dušikovimi oksidi, svincem, žvcplovim dioksidom... V celoti gledano, je imenovani zazidalni načrt projektiran v zelo nezdravem prostoru. Predlog: RDEG Ivancna Gorica predlaga, da sc upošteva Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, o novogradnjah - zemljiščih vrtca ter sledeče zakone: Zakon o vrtcih Predsednik RDEG Ivancna Gorica Franc Hegler Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivancna Gorica. Sedež uredništva: Ivancna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697, e-mail: klasjc.casopisfeiol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (Sport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič: Računalniška priprava: AMSET - Albin Maccdoni s.p., Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN LOPATA BO KONČNO LE ZAPELA Polaganje temeljnega kamna za novo centralno šolo OŠ Stična 5. oktobra preteklega leta jc pomenilo viden začetek žc težko pričakovane gradnje nove šole. Vendar je bilo do začetka t.i. neposredne gradnje treba izpeljati sorazmerno zahteven postopek izbire izvajalca za izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del ter izvajalca strokovnega nadzora. Javni razpis za izbor izvajalca strokovnega nadzora jc bil objavljen v Uradnem listu RS avgusta lanskega leta, postopek izbire pa je bil končan oktobra. Izmed dvanajstih (12) ponudnikov je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje LOKAINVEST d.o.o. iz Škofje Loke, s katerim jc bila podpisana pogodba 26.11.2001. Postopek izbire izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del je potekal od septembra 2001, ko je bil objavljen v Uradnem listu RS javni razpis, končan pa jc bil konce leta (25.12.2001), ko je Sklep o oddaji javnega naročila postal pravnomočen. Za pridobitev tega dela je na razpisu sodelovalo devet gospodarskih družb, kot najugodnejši ponudnik pa je bilo izbrano podjetje IMOS INŽENIRING d.d. iz Ljubljane. Sledil jc podpis pogodbe 15. januarja 2002. Pogodbo sta podpisala župan Občine Ivancna Gorica Jernej Lamprct in direktor izbranega izvajalca IMOS INŽENIRING d.d. Branko Kastclic. Pri podpisu so bili prisotni ravnateljica OŠ Stična Marinka Piškur, direktor podjetja LOKAINVEST d.o.o. Srečo Barbič in njegov sodelavec Jože Bcšter (opravljal bo strokovni nadzor), sodelavca direktorja IMOS INŽENIRING d.d. Dušan Drstvenšek (pri gradnji bo zastopal izvajalca) in Stane Barborič (bo odgovorni vodja del) ter strokovni delavec županstva Občine Ivancna Gorica Bogomir Sušič. Naročnica (investitorica), Občina Ivancna Gorica, je izvajalca že "uvedla v posel" s tem, da mu je predala vso potrebno dokumentacijo in gradbišče. Pogodbeni znesek za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela ter zunanjo ureditev znaša 940.999.012,38 SIT. Po terminskem planu gradnje je predvideno, da se bo celoten objekt gradil v dveh fazah: šola (1. faza) naj bi bila vselji-va 1. septembra 2003, telovadnica (2. faza) pa 1. septembra 2004. Predviden terminski plan bo seveda izvedljiv, če bo naročnik v posameznih letih gradnje zagotovil potrebna sredstva, kajti poleg navedenih sredstev za gradnjo bo moral zagotoviti še okrog 200 milijonov tolarjev za opremo in učila ter za strokovni nadzor. Bogomir Sušič Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka OO Ivancna Gorica Zakaj jc Evropa naša edina resnična možnost? Zato ker za nas ni le beseda niti nc zgolj kompleks upravnih ali celo birokratskih struktur, temveč način življenja in vrednostno ozračje, ki mu Slovenci po svojem bistvu pripadamo, še več, katerega integralni del smo po svoji zgodovini in dosežkih. Ključne besede predlagane temeljne listine, ki jo bo ta kongres obravnaval: dostojanstvo, svoboda, odgovornost, solidarnost in demokracija imajo vse svoj globoki temelj v izročilu evropske in s tem tudi naše kulture. Naša odločitev za Evropo je torej odločitev za kulturno in politično pristnost. Naša želja ustvariti Evropo na slovenskih tleh, pa ni zgolj želja po materialnem blagostanju razvitega zahodnega sveta, temveč pripravljenost, sprejeti nase evropsko usodo v celoti. Naša odločitev za Evropo je močno hotenje, da sc pri nas dosledno in praktično uveljavijo pravni, ekonomski in kulturni pogoji življenja, kakršne pozna Evropa. Naša odločitev za Evropo je tudi hotenje, dejavno sodelovati pri razreševanju njenih problemov in načrtovanju njene prihodnosti, v katere obzorju vidimo tudi sami sebe. Slovenci sodimo v Evropo; to je povsem nesporno geografsko, zgodovinsko, kulturno in civilizacijsko dejstvo. Nekaj povsem drugega pa jc vprašanje, ali se v naši državi tega dejstva dovolj zavedamo; ali nam resnično predstavlja vir navdiha in merilo našega delovanja? Ko smo sc odločali, stopiti na lastno politično pot, je bila ena naših temeljnih spodbud spoznanje, da to ni tako. Naša politična in kulturna zavest nista pristni, zato ker sta zaprašeni s prahom ideologije, strahu, krvi, nenazadnje pa tudi lahkotnega pragmatizma, ki se zgleduje zgolj po površinskih pojavih zahodnega sveta, noče pa videti njegovega bist- EVROPA DA ALI NE? TUKAJ JE NAŠ JASEN ODGOVOR! va in zato sploh nc razume njegovega delovanja, ne njegovih perspektiv nc njegovih resničnih problemov. Odpihniti ta prah z naše zavesti in zaživeti pristno družbeno življenje, to je vodilo, s katerim smo začeli; to je vodilo, ki mu moramo slediti danes; preprosto, a zanesljivo vodilo, ki presega vse konkretne programske rešitve in jim daje globljo utemeljenost; vodilo, ki jc najtrdnejše poroštvo trajnih uspehov ne le naše politične opcije, temveč celotnega slovenstva. V tej luči razumemo svojo konzervativno naravnanost. Konzervativnosti sc v ideologiziranem, naprednjakarskem vzdušju v Sloveniji še vedno pritika negativen prizvok. Mi smo se za to opcijo odločili v jasni zavesti, da brez ohranjanja korenin ni rasti in napredka, pa tudi zato, ker sc dobro zavedamo bogastva in duhovne moči slovenskega kulturnega izročila. S ponosom in hvaležnostjo sprejemamo dediščino svojih prednikov, po kateri smo od nekdaj vraščeni v Evropo; obenem pa smo trdno odločeni, da hočemo iz te dediščine živeti v svojem času in po svojem preudarku in svojih izkušnjah odgovarjati na izzive, ki nam jih zastavlja. Konzervativnost ima torej dvojen pomen: po eni plati jc razkrivanje in sprejemanje lastne tradicije, v kateri smo utemeljeni, po drugi pa njeno nenehno posodabljanje, nenehno odkrivanje njenega pravega pomena v sodobnih razmerah in njeno stalno nadgrajevanje. Morda bi morala ravno takšnemu nadgrajevanju veljati celo naša največja pozornost. Od naše sposobnosti delovanja v sodobnih duhovnih, civilizacijskih in ekonomskih pogojih je namreč odvisen naš uspeh, naše zaupanje vase in naša prepričljivost v družbi. Jezik, ki ga govorimo, mora biti jezik našega časa; če sc zdi, da v njem ni primernih besed za to, kar bi radi povedali, jc naša naloga, da jih izna-jdemo in spravimo v življenje. Vedno moramo imeti pred očmi naslednje: konzervativno delovanje v politiki nc pomeni, čuvati posode, v katerih je bila nekoč shranjena duhovna vsebina naših vrednot; tc posode so namreč nastale v drugih dobah in so sčasoma postale nepredušno zaprte in neprimerne; pristno konzervativno delovanje pomeni, graditi ožilje, po katerem se bo ta vsebina živo pretakala in prepajala družbo. Še več: naše konzervativno prizadevanje hoče biti skrb za vrednote, brez katerih ni demokratične kulture, in opozarjanje družbe na to, naj globlje pogleda vase, da bo mogla pristneje živeti. Zavest o tem, kaj je bistvo demokracije, in vedenje, da je človeška oseba neločljivo povezana z družbo, sta osnova naši odločitvi, da hočemo biti ljudska stranka. Naj šc enkrat poudarim: na prvem mestu za nas ni družba, temveč človeški posameznik, ki pa lahko živi in deluje kot človek samo v skupnosti. Eno naših ključnih načel je zato, graditi od spodaj navzgor, od odgovornega posameznika prek družine in lokalnih skupnosti do državnih struktur, ki se končno povezujejo v svetovno mrežo. Samo takšno zaporedje omogoča trdno družbeno zgradbo, ki jo povezujejo naravne, nevsiljene vezi. (odlomek iz govora dr. Andreja Bajuka na 1. rednem kongresu stranke NSi, 24. novembra 2001 v Rogaški Slatini) Za vse informacije, vprašanja in pobude, lahko pišete na naslov: OO NSi Ivancna Gorica, Ulica talcev 4, 1295 Ivancna Gorica; oziroma email: ivancna-gorica(«'nsi.si OO NSi Ivancna Gorica PUSTOVANJE "PO HIRSCHAIDSKO" Kot nam piše g. Klaus Homann, sc pustovanje v pokrajini Franken začenja že takoj po prazniku sv. treh kraljev. V Hirschaidu je več kot sto raznih društev, ki v pustnem času organizirajo plesne prireditve, kjer se udeleženci, preoblečeni v najrazličnejše osebe, do milega naplešejo in poveselijo . Posebno slovesni so tako imenovani " črno-beli " plesi, kjer nosijo moški udeleženci črno obleko in belo srajco. Ti so običajni v mestnem okolju. SVET ENAJSTERICE PREDSEDUJE SLAVNOSTNEMU ZASEDANJU V zadnjem času so na področju Bambcrga vedno bolj priljubljena slavnostna zasedanja". V Hirschaidu so s to prireditvijo začeli pred dvema letoma. Potek je natančno določen. Prireditev se začne, ko pride na oder svet enajsterice. Člani sveta, tako moški kot ženske, so javne osebe, občinstvu dobro znane. Oblečeni so v frak z metuljčkom in na glavi imajo norčevsko čepico. Razporedijo se na podij v ozadju odra, odkoder eden od njih napoveduje spored, ostali pa ocenjujejo in komentirajo posamezne točke in na koncu tudi podeljujejo medalje, ki jih vsako leto na novo oblikujejo in izdelajo. Ko se je svet posedel na svoja mesta, posebne " garde damice " prinesejo na oder župana, ki prvi dobi odlikovanje. Nato sledijo glasbene in plesne točke. Med prireditvijo nastopajo tudi tako imenovani" govorniki iz soda" ( Buttenredner) . Skriti v sodu, ki je na zadnji strani odprt, si v narečno obravanih govorih privoščijo marsikatero javno osebo; najpogosteje so žrtve župan, občinski svetniki in tu in tam celo župnik. PUSTNI SPREVODI SO VEDNO BOLJ PRILJUBLJENI Odvijajo se na prostem in na spre- vod se pripravljajo že tedne dolgo vsa društva. V njem sodelujejo tako skupine na vozilih kot peš. Nekatere skupine si hudomušno privoščijo katerega od lokalnih ali deželnih politikov ali pa njihove odločitve, druge pa nas popeljejo v preteklost, prihodnost ali čisto domišljijo. Lansko leto na primer, ko je pevsko društvo in Sassanfarta praznovalo stoletnico ustanovitve, so njeni člani obeležili jubilej v oblačilih tistega časa. V sprevodu pa jih je spremljalo " takratno tehnično čudo", balon grofa Zeppelina. Takt sprevodu dajejo številne godbe ( na pustno nedeljo jih sodeluje več kot 4o ), na pločnikih pa ga spremlja množica gledalcev. Nekatere od skupin mečejo med občinstvo tudi bombone in druge sladkarije, česar so veseli posebno otroci. Seveda udeleženci sprevoda nadaljujejo z zabavo po gostiščih, telovadnih in športnih dvoranah. PUSTNE KROFE POZNAJO TUDI V POKRAJINI FRANKEN Na pustni torek prirejajo v Hirschaidu tudi otroško pustovanje, in sicer v krajevni športni dvorani. Posebna poslastica v pustnem času so krofi, ki jih pripravljajo podobno kot pri nas, le napolnijo jih največkrat s šipkovo marmelado. V starih časih, ko so sc ljudje še strogo držali postnih omejitev, so se na pustni torek še izdatno najedli. Mize so še šibile pod krožniki, polnimi krvavic, svinine in raznih klobas. Takrat je imel pustni čas še mnoga poganska obležja, saj so preganjali zimo z žvižgajočimi biči, z obrazi namazanimi s sajami, z mnogo hrupa in s čudnimi preoblekami. Tudi peli, pili in plesali so. Take običaje pa v naši pokrajini najdemo samo še v odročnih krajih in vaseh. Poročilo Homanna prevedla in priredila M.A.Ficko TISKARNA LJUBLJANA SE SELI V IVANČNO GORICO V zgradbi na Stantetovi ulici, katere lastnik jc bilo nazadnje podjetje Rekon. pred njim pa je bil tam Indos (še prej pa Sinoles), Tiskarna Ljubljana že ureja svoje prostore, kamor se bosta predvidoma marca preselili proizvodnja in vodstvo (komerciala bo ostala v Ljubljani). Potem koje ta tiskarna lan. kupila Tiskarno Toneta Tomšiča, so njihovi prostori v Ljubljani postali pretesni, bolj kot prestolnica pa jim Ivancna Gorica ustreza tudi zaradi bližine avtoceste. Po besedah predsednika uprave tega podjetja Zvoneta Novaka se želijo čimbolj vključiti v naše okolje, kar bo najverjetneje pomenilo odpiranje novih delovnih mest (v njihovem interesu je, da bi zaposlili naše občane), prizadevali pa si bodo tudi za okoljc-varstveno držo - njihov cilj je, pridobiti certifikat ISO 14001. J. O. OBVESTILA ZA KMETIJSKE PROIZVAJALCE 1. Pogodbe o kmetijski proizvodnji lahko sklenete na upravi KZ Stična v Ivančni Gorici ali na zadružnih enotah do 15. februarja 2002. 2. Vsi, ki sodelujete z zadrugo, prinesite na upravo KZ dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila za leto 2002, ki ste ga prejeli od davčne uprave, da vam bomo lahko pri izplačilu kmetijskih pridelkov in živine obračunali še pavšalno nadomestilo. 3. Za zdravniški pregled, ki ga potrebujete vsi pridelovalci mleka, se lahko naročite v Zdravstvenem domu Grosuplje - oddelek medicine dela na telefonski številki 7862-440. 4. Ponovno vas opominjamo, da je treba izpolnjevati obrazce za porabo mleka na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo potrebni za določitev mlečnih kvot, ki jih bo treba aprila 2002 oddati Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Obrazce je treba izpolniti za vsak mesec posebej od lanskega aprila do letošnjega marca. Z oddajo izpolnjenih obrazcev vas bomo še pravočasno seznanili. 5. Vsa goveja živina, stara nad 24 mesecev, bo od 1.2.2002 obvezno testirana na BSE. Stroške testiranja bodo predvidoma nosili rejci. 6. Opominjamo vas, da lahko uveljavite trošarino za pogonska goriva. Obrazci so na voljo v tajništvu KZ Stična. KZ Stična Kmetijska svetovalna služba Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Enota Ivancna Gorica C. II. Grupe odredov 17 1295 Ivancna Gorica Tel.:01/786-93-10 E - mail: kss.ivancnafajsiol.net OBVESTILO O ZAČETKU USPOSABLJANJA IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN V IVANČNI GORICI Vse kmetovalce, ki pri svojem delu uporabljate fitofarmacevtska sredstva za tržno pridelavo rastlin za prehrano ljudi in živali, obveščamo,da bo 3- dnevni tečaj iz zdravstvenega varstva rastlin od 25. do 27. februarja 2002 (ponedeljek, torek, sreda), od 9. do 13. ure v sejni sobi KZ Stična Cena tečaja je 9520 SIT, cena literature pa ( 3 knjige ) 3240 SIT in se bo predvidoma poravnala iz občinskih sredstev, vaša lastna udeležba pa znaša 3000 SIT. Po končanem tečaju in uspešno opravljenem testu bo vsak udeleženec dobil potrdilo o pridobitvi znanja iz varstva rastlin. Pryave zbira Kmetijska svetovalna služba na tel. 786-93-10. PREGLED IN SERVIS MOLZNIH STROJEV Za brezhibno delovanje molznih strojev in doseganje zahtevane kvalitete mleka je nujno, da so naprave redno servisirane. Pooblaščeni serviser za molzno opremo INDIHAR d.o.o. Ljubljana bo izvajal pregled in servis molzne opreme na terenu po predhodnem naročilu pri KSS. TESTIRANJE TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC Da se zadosti vsem predpisom, morajo kmetovalci poleg tečaja o varstvu rastlin imeti tudi servisirano in pregledano traktorsko škropilnico. Na osnovi servisa se dobi nalepka o varni uporabi, ki velja 3 leta. Vsi, ki ste škropilnice nazadnje testirali v letu 1999, morate letos ponovno opraviti pregled. Prijave zbira KSS, o datumu pa boste obveščeni naknadno. POVRNITEV TROŠARINE Do 31.marca 2002 lahko vsi kmetovalci oddajo vlogo za vrnitev 50 % trošarine za mineralna olja, porabljena za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ( Ur.l. RS 4/ 2002 ). Vlogi je treba priložiti gospodinjski list, ki ga dobite na davčni upravi, najemne pogodbe, račune in pooblastila solastnikov, če le ta so. Vloga se odda na Carinarnico Ljubljana. Informacije - Kmetijska svetovalna služba, tel. 786-93-10 Darka Zupane Puš OD FUSARJA DO OBRTNIKA POSTAVLJANJE OSTREŠIJ IN KROVSKA DELA Vprašanje: Želel bi opravljati dejavnost postavljanje ostrešij in krovska dela, pa me zanima postopek pridobitve s.p. Odgovor: Izpolnjevanje izobrazbenega pogoja Za pridobitev obrtnega dovoljena boste morali izpolnjevati izobrazbeni pogoj, saj dejavnosti spadata med obrtne in sicer: Za postavljanje ostrešij sc zahteva poklic tesar, gradbeni tehnik, gradbeni inženir, tesarski mojster; za krovska dela z opečnimi, betonskimi in salonitnimi kritinami tesar, klepar, klepar-krovec, gradbeni tehnik, gradbeni inženir, mojster klepar-krovec, tesarski mojster; za krovska dela s pločevinastimi kritinami klepar, klepar-krovec, preoblikovalec in spajalec kovin, strojni tehnik, strojni inženir, mojster klepar-krovec. Nadzor izpolnjevanja pogojev Ali imajo samostojni podjetniki in gospodarske družbe vsa potrebna dovoljenja za opravljanje svoje dejavnosti, preverja tržna inšpekcija. Če obrtnik nima obrtnega dovoljenja, mu lahko prepove opravljanje dejavnosti. Opravljanje dejavnosti brez obrtnega dovoljenja sc po zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno šteje za delo na črno, za kar je predpisana kazen od 1 do 5 milijonov tolarjev. Ker vas pri odločanju za opravljanje katerekoli dejavnosti nihče nc bo opozoril, da za to morda potrebujete obrtno dovoljenje, priporočam, da sc tisti, ki ste v dvomu, ali jc vaša dejavnost obrtna ali obrti podobna, o tem prej pozanimate. Priglasitev O tem sem žc pisala vendar mislim, da ne bo narobe, čc ponovno poudarim: po novem je pot do začetka poslovanja samostojnega podjetnika drugačna oziroma krajša. Oseba, ki želi postati samostojni podjetnik, sc priglasi pri izpostavi davčnega urada (DURS), kjer jc (bo) sedež podjetnika. Davčna uprava za priglasitev podjetnika v vpisnik podjetnikov ne zahteva več dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje katerekoli dejavnosti. Pogoji za začetek opravljanja dejavnosti To pa ne pomeni, da podjetniku za začetek dejavnosti ni treba izpolnjevati pogojev, ki jih določajo predpisi za področje dejavnosti, ki jo bo podjetnik opravljal. Celo nasprotno: čc je s področnimi zakoni predpisano, da sme podjetnik začeti opravljati dejavnost, ko pridobi odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev, pred pridobitvijo takšne odločbe ne sme začeti opravljati dejavnosti. Takšne odločbe so na primer: odločba o izdaji obrtnega dovoljenja, odločba 0 podelitvi licence za prevoznike, odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti... Takšno področje jc tudi področje obrti. Vsi, ki opravljajo obrtne ali obrti podobne dejavnosti, so si dolžni pridobiti obrtno dovoljenje. Obrtna dovoljenja so dolžni pridobiti tako samostojni podjetniki kot tudi gospodarske družbe, ki opravljajo obrtno dejavnost. Opozorilo z davčnega področja Vsa osnovna sredstva (nepremičnine, zemljišča, stavbe, poslovni prostori, premično premoženje, stroji, orodja, računalniki in podobno), ki jih želi bodoči s.p. ob začetku opravljanja dejavnosti evidentirati v poslovne knjige (register osnovnih sredstev), morajo biti ob priglasitvi na DURSU že v lasti občana - fizične osebe, ki začenja z dejavnostjo. Vsak vnos osnovnih sredstev po datumu priglasitve dejavnosti je obdavčen po dohodninski lestvici. NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE V ZADRUGI STIČNA OD 18.01.2002 DALJE Uprava Ivancna Gorica - tajništvo 7887-600 Uprava Ivancna Gorica - tajništvo 7887-602 Računovodja 7887-604 Direktorica 7887-609 Komerciala 7887-617 Delikatesa Ivancna Gorica 7887-620 Zadružni hram Ivancna Gorica 7887-610 Železnimi Radohova vas 7887-628 Samopostrežna trgovina Radohova vas 7887-626 Bife na Pluski 7887-629 Skladišče semenskega krompirja Ivancna Gor 7887-622 HKS Ivancna Gorica 7887-619 OSTALE, NESPREMENJENE TELEFONSKE .ŠTEVILKE. Želcznina Stična 7878-283 Sampostrcžna trgovina Muljava 7876-303 Bife Domen Muljava 7876-303 Želcznina Zagradec 7888-606 Sampostrcžna trgovina Zagradec 7888-604 Bife Zagradec 7888-604 Želcznina Ambrus 7801-076 STRAN ODPRLI BENCINSKI SERVIS V PODSMREKI NA POLZEVSKI PLANOTI KLJUB MRAZU DELAJO Čeprav smo koledarsko še sredi zime, vreme delavcem, ki gradijo vodovod na Polževski planoti, dopušča, da lahko delajo s polno paro. Ravno v teh dneh potekajo tlačni preizkusi (preverjanje puščanja cevovodov in hidrantov) na predelih, kjer so zemeljska dela zaključili lanskega decembra - Oslica, I .cščevje, proti Malim Vrhem in od Pristave do Kriške vasi. Ko bodo opravili te preizkuse, bodo zasuli jame ob hidrant ih in začeli delati izkop med Kriško in Novo vasjo ter naprej do vodohrama Polževo. 10. Predsednik uprave Petrola Janez Lotrič in župan Jernej Lampret sta 17. januarja s simboličnim rezom v dolenjsko pogačo uradno odprla bencinski servis na počivališču Podsm-reka, ki sicer obratuje že od konca lanskega decembra. Ob odprtju tega servisa je Petrol Centru za zdravljenje bolezni otrok iz. Šentvida pri Stični podaril "ček prijaznosti", ki ga je prevzela direktorica te ustanove Magdalena Urbančič. Denar bodo v Centru porabili kot prispevek za nakup novih stolov v jedilnici, je povedala Urbančičeva, v zahvalo za pozornost Petrola pa jc donatorjem poklonila izdelke otrok. Kot smo v Klasju že pisali, ta servis poleg goriva ponuja še širok spekter drugih izdelkov in storitev: prodaja blaga za široko porabo, prodaja plina v jeklenkah, notranje čiščenje avtomobilov, parkirna mesta za avtodome, ki jim omogočajo tudi priklop elektrike. Za razliko od večine (207) bencinskih servisov, ki so vključeni v franšizno mrežo, Podsmrcka ostaja v upravljanju Petrola. 10. DEJAVNOSTI V PRAZNIČNEM DECEMBRU NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE December je čas, ko zažarijo ulice in drevoredi, s svetlobo tisočih drobnih lučk se polepša zimska sivina, rfaši domovi pa zadehtijo v prazničnem pričakovanju. Nekaj takšnega pričakovanja smo otrokom in mladostnikom pripravili tudi letos na CSD Grosuplje. Prvi petek v decembru smo začeli z delavnico oblikovanja gline, kjer so pod uspešnim vodenjem ge.Cvetek in ob pomoči prostovoljcev izpod rok otrok nastajale prave umetnine - razstavo si lahko ogledate v prostorih CSD. Ustvarjanje se je nadaljevalo naslednji decembrski petek, in sicer so otroci in mladostniki s prostovoljci krasili prostore CSD, izdelovali okraske in voščilnice ter postavili novoletno jelko . Vrhunec dogajanja pa je bil teden kasneje, ko se je Božiček v preobleki čarovnika Nika v prostorih ŠK Groš predstavil otrokom s svojimi čarovniškimi vragolijami in jim razdelil darilca. Ob tej priliki se ponovno zahvaljujemo vsem, ki nam kakorkoli, s sredstvi ali z lastnim prostovoljnim delom, pomagate pri izvedbi raznih dejavnosti za otroke in mladostnike, katerih možnosti so v življenju manjše in bolj omejene od večine njihovih vrstnikov. Ponovno vabimo k sodelovanju nove prostovoljce, dijake oziroma študente, ki so se pripravljeni družili s temi otroki in mladostniki, jim nuditi učno pomoč, pripravljati delavnice in izlete, sodelovati na taborih itd. (telefon Nuša 781-80-61 ali Mateja 781-80-56). Center za socialno delo Grosuplje PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI GASILSKIH ENOT V ZAGRADCU valne zdravstvene ekipe s težko dostopnega mesta prenesli na nosil-ih v reševalno vozilo Sočasno je druga reševalna skupina gasilcev poskrbela za ekološko zaščito reke Krke za primer izlitja olj in naftnih derivatov. Po uspešni akciji smo se gasilci v zgodnjih jutranjih urah odpravili na svoje domove k počitku. Naslednji dan smo traklor s priklopnikom iz težko dostopnega nabrežja i/vlekli na ustrezno mesto ter o uspešnem zaključku akcije obvestili (enter za obveščanje. Pri tej akciji smo gasilci ponovno ugotovili, kako pomembna jc široka strokovna usposobljenost gasilcev tako iz področja prve pomoči, varstva in zaščite ekologije ter zaščite pred naravnimi katastrofami, vodami in požari. Silvo Perko Pri tej akciji so gasilci uporabili tudi težko mehanizacijo Oktober je mesec požarne varnos- najprej oskrbeli ponesrečenca na ti in preizkušanje pripravljenosti in ^aju nesreče in ga ob prihodu rese-usposobljenosti gasilskih enot v društvih. PGD Zagradec pa je namesto namišljene preizkušnje v noči iz 12. na 13. oktober prejelo sporočilo iz Centra za obveščanje o nesreči traktorist. Traktorist jc pri vožnji po lokalni cesti iz vasi Malo globoko v smeri proti Zagradcu na zelo strmem delu v desnem ovinku z veliko hitrostjo zapeljal s ccslc v reko Krko. K sreči je med prevračanjem traktorja po strmem nabrežju padel s traktorja v kotanjo med skalami tako, da je traktor poletel preko njega naravnost v reko Krko. Gasilci smo takoj po prejemu obvestila 0 nesreči organizirali intervencijsko akcijo pri kateri smo Ostanki traktorja po nesreči Zadnjo nedeljo v lanskem letu je ducat pohodniških zanesenjakov iz Višnje Gore in z Muljave izkoristil za pohod po Jurčičevi poti, a tokrat v obratni smeri. Čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno, so se po dobri malici na Muljavi pogumno podali na zasneženo in poledenelo pot proti Višnji Gori, kjer so se ustavili v Mestni hiši in si nazadnje ogledali še razstavo slik Staneta Gorjupa na Čandkovi domačiji. JO. GOVORI SE Na parkirišču pri trgovini Vele v Ivančni Gorici stoji zapuščen avtomobil nekdaj prestižne znamke yugo. Slišati je, da ga je lastnik tam pustil zato, da bi brezdomci v njem lahko našli varno streho nad glavo. Ob avtocesti Ljubljana - Bič je steklo v ograji dobilo luknje. Ker nam pristojnih ni uspelo vprašati, lahko le domnevamo, zakaj. So krive ptice, ki so se zaletele vanj, ali morda kakšna tolpa preveč energičnih mladcev - ali sc je to zgodilo po čudežu? Že v eni od prejšnjih številk smo pisali o prevrnjenih zabojnikih sredi Ivančne Gorice in glej ga zlomka - pred izidom tega Klasja se zapeljemo mimo kraja umazanega "zločina" in vidimo, da so smetnjaki spet prevrnjeni. Imamo pri nas morda klošarje, ki brskajo po smeteh in prevračajo zabojnike? STRAN 3. SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV IN VEČKRATNIH KRVODAJALCEV V ŠENTVIDU PRI STIČNI Prišel je december in z njim čas novoletnih praznovanj, obdarovanj in vedrega razpoloženja. Zato jc odbor Rdečega križa Šentvid pri Stični 14. decembra 2001 organiziral prednovoletno srečanje starejših krajanov. Kljub mrzlemu in zasneženemu dnevu se je novoletno okrašena avla OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični napolnila s precejšnjim številom izkušenj in modrosti polnih krajanov Šentvida. Zimsko popoldne, ki se je že nagibalo v večer, so z ubranim petjem popestrili šentviški Slavčki pod vodstvom Tanje Kastelic. Tudi najmlajši, ki so vključeni v folklorno skupino Vidovo, so pod vodstvom Gregorja Hribarja pripravili prisrčen nastop, s katerim so izkazali spoštovanje do starejših. Ob zvokih harmonike Simona in Gašperja Stoparja ter Tanje Zupančič so se nekateri tudi veselo zavrteli, zaslišalo pa se je tudi petje. Nuša Volkar je povezovala program, ki so ga predstavili učenci OŠ. V imenu ravnatelja OŠ in župana občine Ivančna Gorica Jerneja Lamprcta, ki je bil službeno odsoten, je nagovorila vse zbrane in jim tudi v njegovem imenu zaželela predvsem zdravja in zadovoljstva v prihajajočem letu. Na prireditev so bili povabljeni tudi krvodajalci, ki so že večkrat darovali kri. Značke in jubilejna priznanja, ki so jim bila podeljena, so samo majhna pozornost, ki jo namenjamo večkratnim krvodajalcem. Z vsem spoštovanjem čestitamo krvodajalcem in krvodajalkam za: 30 krat darovano kri: Mariji Anžlovar, Šentvid 100 Stanislavi Hribar, Veliki Kal 4 a Pavlu Permetu, Velike Češnjice 47 Antonu Venclju, Šentvid 34 Jožetu Zadražniku, Primskovo 12 25 krat darovano kri: Jožici Markovič, Glogovica 12 Antonu Zupančiču, Šentvid 114 b Erncstu Žagarju, Šentvid 140 20 krat darovano kri: Veri Hribar, Veliki Kal 4 a Antonu Šraju, Male Češnjice 9 Rudolfu Zupančiču, Velike Češnjice 56 Marjani Žagar, Šentvid 140 Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim krvodajalcem in krvodajalkam. Želimo, da bi sc krvodajalcem v prihodnjem letu pridružilo čim več novih. Kajti, biti krvodajalec, pomeni pripadati veliki družini humanih ljudi. Kulturnemu programu jc sledilo družabno srečanje s pogostitvijo. Ob kapljici rujnega se je odprlo srce vsakomur. Povabljeni so se povrnili v mladostne dni, ko so bili šc polni moči in življenjske vedrine. Imeli so si veliko povedati, žal pa so se slišale tudi besede: "Letos sem sama, Vide ni... Lansko leto sva prišli skupaj, letos je pa ni..." Spomnili smo sc tudi tistih, ki so bili prejšnja leta še med nami, sedaj pa jih ni več. Z mislijo: V starejših je moč mladih, A v mladih je moč starejših... smo zaključili prijeten večer in sklenili, da sc v prihodnjem letu prav gotovo spet srečamo. ODBOR RDEČEGA KRIŽA ŠENTVID PRI STIČNI Odbor RK se zahvaljuje OŠ Ferda Vesela, ravnatelju in županu Jerneju Lampretu, Mesarstvu Klemenčič, Krajevni skupnosti Šentvid pri Stični, tovarni Zmaj, trgovini Gradnja ter vsem, ki so na kakršen koli način prispevali k organizaciji te prireditve. DRUŠTVO UPOKOJENCEV STIČNA PRAZNOVALO ZAKLJUČEK LETA 2001 Društvo upokojencev je za svoje člane pripravilo zaključno prednovoletno srečanje, katerega so se udeležili številni člani društva. Takoj je treba poudariti, da je društvo dejavno vse leto in ne samo ob prehodu iz starega v novo leto. Na začetku leta je vedno občni zbor članov društva, na katerem se napravi obračun in pregleda delo v preteklem obdobju in načrt za tekoče leto. Društvo soglasno s člani pripravi predloge za dva do tri enodnevne izlete v kraje, ki so po mnenju članov najbolj primerni. Da pa bi se med seboj še bolj spoznali, društvo organizira skupno kosilo na primerni turistični lokaciji, kjer se udeleženci pogovorijo o različnih stvareh, ki so se dogajale v preteklem obdobju v našem okolju. Po obilnem kosilu, ob katerem ne manjka dobre kapljice za olajšanje želodcev, vedno poskrbi primerna glasba, da si pari na plesišču lahko obrusijo pete. Med člani je vedno dovolj dobrih pevcev in tako tudi domača pesem ne izostane. Za dobro voljo so med prisotnimi člani tudi taki, ki znajo povedati kako dobro domislico - "vk". Za prednovoletno praznovanje je bilo izbrano gostišče Obrščak na Muljavi; tam smo se zbrali 11. decembra ob 15. uri. Upravni odbor društva vedno organizira avtobusni prevoz, da se udeleženci odpeljejo z zbirališča v Stični na dogovorjeno lokacijo. Po zaključeni zabavi, lahko pa tudi med njo, je prevoz organiziran tudi nazaj. Na zadnjem lanskoletnem izletu v Slovenske Konjice in okolico smo se ob vračanju domov soglasno dogovorili, da ob novoletni zabavi pripravimo srečelov. Seveda pa so za to potrebni dobitki za katere naj bi poskrbeli kar člani sami. Sprejet je bil predlog, da vsak udeleženec neobvezno pripravi vsaj en dobitek, in tako je tudi bilo. Prizadevni člani upravnega odbora so pridobili še dodatne dobitke pri sponzorjih, kot so firme Maver, Miloš, Pipo, Podržaj. Sirpak, Sitik in Vene. Ob tej priliki se jim še enkrat lepo zahvaljujemo. Skupaj je bilo 330 dobitkov in prav toliko srečk, katere smo pokupili prisotni na zabavi. Izkupiček bo namenjen za boljše delovanje društva. Obrščakovi so medtem pripravili dobro kosilo z dodatkom žlahtne kapljice, Kapičev s svojim ansamblom pa je poskrbel za dobro razpoloženje na plesišču, pri pevskih vložkih občasno še birt Srečko. Med upokojenci je tudi večje število dobrih pevcev, ki se kar hitro najdejo in zapojejo marsikatero lepo slovensko pesem. Ob veselem razpoloženju je čas hitro tekel, tako so nekateri zaključili prej, drugi kasneje. Malo po 21. uri so bile še zadnje viže hra-monikarja in pesem za slovo ter želje za srečno, uspešno in zdravo novo leto dva tisoč dve. Društvo ima v članstvu tudi starejše in bolne, ki se skupnih zabav ne morejo udeleževati, zato so nekateri člani društva 16 takih obiskali na domu, jih simbolno obdarili in jim zaželeli čim bolj, kolikor je to mogoče, srečno in zdravo v novem letu. Za zaključek še sporočamo, da je bilo društvo upokojencev Stična ustanovljeno leta 1952 in bo letos praznovalo svojo petdeseto obletnico. Naše društvo je imelo ob koncu leta 2001 160 članov. Tone Zalaznih DOBER DAN, GOSPOD POŠTAR Pozimi jc mraz in sneg, ceste so zalcdcnclc in nevarne, da si lahko zlomiš nogo ob zdrsu, zlasti starejši ljudje, čc se le da, ne gremo dalj od svojega praga - niti do sosedov ne - zato življenje v naših vaseh zamre in stiki med sosedi so okrnjeni na minimum. Edina vez s svetom si največkrat le ti - poštar. Vsak dan v dežju snegu ali lepem vremenu priropotaš na svojem motorčku, oddaš pošiljke in žc odhitiš naprej. Komaj včasih utegneva izmenjati nekaj vljudnostnih besed, včasih pa izkoristim tvojo prijaznost in tc poprosim, čc bi mi oddal pismo na pošti. Brez izgovora to storiš. Hvala ti, poštar. Ko sem med svežnjem novoletnih voščilnic nehote pomešal in oddal listič z nepomembnimi beležkami, si mi ga drugi dan prinesel domov. Vsebina listka ni bila pomembna, tisto kar hočem poudariti, je le to, da ste na pošti bili pedantni in natančni in da vestno opravljate svoj posel. Še to bi ti rad povedal: če bi nekdo delal anketo o najbolj prijazni uslužbenki, bi jaz glasoval za tvoji sodelavki na šentviški pošti. Poštarji v Šentvidu - srečno novo leto vam želim! Tone Drab PODELJENI POKALI ZA UREJENE DOMOVE Turistično društvo Ivančna Gorica je tudi letos podelilo diplome in pokale za najbolj urejeno okolico domov. Komisija, ki jo je vodil Stane Klemenčič, jc na podlagi večkratnega točkovanja urejenih domačij prisodila odlike najbolj skrbnim gospodinjam in gospodarjem. Ti so: Marija Cibcr, Ulica 6. junija, Ivan Zupančič, C. II. grupe odredov, Andrej Herncc, Ulica 6. junija, Pavla Kocjančič, Ulica Dolenjskega odreda, vsi iz Ivančnc Gorice, in Ana Klemen z Malega Hudega. Turistično društvo Ivančna Gorica tudi za naprej prijazno vabi k sodelovanju v tej in drugih dejavnostih društva. L. S. PRIZNANJE KRVODAJALCEM Pred Dnevom samostojnosti v lanskem decembru jc Rdeči križ Slovenije v Kulturnem domu Ivančna Gorica podelil priznanja in značke najbolj aktivnim darovalcem krvi z našega območja. Prejelo jih je 30 krvodajalcev, ki so kri darovali 10-krat, 15-krat, 20-krat in 25-krat. Po končani slovesnosti so krvodajalci skupaj z aktivisti rdečega križa poklepetali na družabnem srečanju. Ob tej priliki Rdeči križ Slovenije vabi vse, ki so primernega zdravja, da se pridružijo krvodajalcem in z dejanji izkažejo svojo človekoljubnost. Prireditev so pripravili prizadevni člani Krajevnega odbora Rdečega križa Ivančna Gor- Zaradi prazničnih dni in vremenskih razmer se prireditve niso mogli udeležili krvodajalci iz bolj oddaljenih krajev. Na sliki so naslednji dobitniki priznanj in značk: Jožica Bregar, Jože Horvat, Miro Kaslanelo, Mojca Mrvar, leopold Sever, Janez Radoš, Stanislav Gjerek, Ciril Poglajen in Janez Frankovič. Priznanja je podelil župan Jernej Lampret. L.S. STRAN TABOR V BOŽIČIH Žc nekaj mesecev jc preteklo od prvega šolskega dne. V tem času smo se prostovoljci na CSD Grosuplje pridno pripravljali na tabor. Treba je bilo pripraviti program, določiti taborovodjo, skupine, vodje skupin, pridobiti sponzorje. Zahvaljujemo sc vsem, ki so nam pomagali, da smo uspešno izpeljali tokratni tabor: Vele d.d. - Grosuplje, Pekarstvo Gorenc, d.o.o., Ivančna Gorica, Mesarija MRS-Lan, Grosuplje, Foto Travnik, Grosuplje, Mesarija Javornik, Grosuplje, Apoteka Natura, Grosuplje. Vsi smo nestrpno čakali petka, da sc odpeljemo proti Primorski, naša končna postaja so bili Božiči nad Ankaranom. Presenetila nas je narava in nam za popotnico poslala sneg. Vendar nas to ni ustavilo. Poklicali smo na AMZS in sc pozanimali, kakšne razmere nas čakajo na poti. Napovedi so bile vzpodbudne, tako smo se odpravili novim dogodivščinam naproti. Pozno popoldne smo prispeli do našega začasnega domovanja. Tam sta nas VLASTA d.o.o. Ul. 6 Junija 9 1295 Ivančna Gorica TRGOVINA VRTIČEK Cvetličarna Tal: 01/787 96 20 GSM: 041/ 70 80 20 Spoštovani kupecl Obveščamo vas da bomo trgovino VRTIČEK v Ivančni Gorici obogatili z dodatno ponudbo in sicer: rezano cvetje, aranžiranje daril, poročni šopki, venci, ikebane... Vabljeni ste v našo trgovino Prepričali se boste da je naša ponudba resnično dobra s sprejemljivimi cenami. najprej pozdravili primorska burja in naša stara znanka, psička Liza. Tabor je potekal cel vikend. V soboto smo bili zelo ustvarjalni, saj smo naredili taborniški časopis, kot vsak pravi časopis tudi našega odlikujejo uvodnik, ankete, intervjuji, horoskop, križanke in še kaj. Najbolj splošno razširjeno mnenje tistega dne na taboru je prišlo celo na umetniške strani časopisa: "BREZ SPANJA MI ŽIVETI NI," SO UGOTOVILI PETKOVI PONOČNJAKI. To pa ni bilo vse, kar smo ta dan počeli. Po kosilu so se začele priprave na zgodovinsko tekmo med Slovenijo in Romunijo, tisti manj navdušeni nad nogometom pa so ustvarjali iz gline. Zmaga Slovenije - BRAVO NAŠI - bi sicer moralo biti zadosten razlog za praznovanje, a je bilo slavje precej kratko, saj smo morali nadomestiti pomanjkanje spanca iz prve noči, ki smo jo prebedeli ob klepetu. Nedeljsko jutro nas jc pozdravilo s soncem, pa tudi burja si je privoščila odmor. Lepo vreme smo izkoristili za odbojko in nogomet, pri tem je čas tako hitro mineval, da smo pozabili na kosilo in na "zaključne slovesnosti": razkritje tajnega prijatelja, izdelava "ogledal", na koncu pa nas je čakalo še pospravljanje. Zelo kmalu je prišel čas za odhod, šc preden smo sc odpeljali proti domu, pa smo naredili eno gasilsko -fotograf jc bil šofer Štefan, kateremu sc zahvaljujemo tudi za prijetno in varno vožnjo. Še polne vtisov s tabora, nas je v nedeljo pretresla žalostna novica, da med nami ni več naše prijateljice prostovoljke Kristine Hojnik. Vsi smo onemeli, v naša srca se jc naselila bolečina in žalost. Preprosto nismo mogli verjeti, da je ni več med nami. Kristina je bila predana prostovoljka, ki jc znala še tako težko situacijo obrniti na hudomušno plat. Njen smisel za humor je prišel do izraza že prvi dan na taboru v uvodnem krstu, ki jc bil namenjen tistim, ki so sc tabora udeležili prvič. Pripravili sta ga skupaj s prostovoljko Nino in sta nas z njim spravljali v smeh dobršen del petkovega večera. Naučila nas jc izdelovati angelčke iz makaronov, ki so kmalu postali nova moda, predvsem med prostovoljci. Skratka, Kristina je bila polna energije, veselja, humorja, bila pa jc tudi prava oseba za resen pogovor. Z vsemi lastnostmi seje izkazala tudi kot najboljša kandidatka za taborovodjo našega naslednjega tabora. Tam je na žalost ne bo z nami, bo pa prisotna v naših mislih in srcih. Prostovoljci jo zelo pogrešamo, saj smo izgubili dobro prijateljico in prostovoljko, ki je s svojo navzočnostjo obogatila tako naše delo na CSD kot naša življenja. Prostovoljki .lanu Fcrjan, Janja Novljan TUDI LETOS BODO PODELJENA JURČIČEVA PRIZNANJA Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bomo na osrednji svečanosti v Jakličevem domu na Vidmu tudi letos podelili - deseto leto zapored - Jurčičeva priznanja. Pritrdili bomo kulturi in slovenstvu, izkazali iskreno pozornost tistim, ki netijo iskre ustvarjalnosti, ki živijo in ustvarjajo ter poustvarjajo kulturo tu med nami. Letos Jurčičeva priznanja podeljujemo: TATJANI BRADAČ (KD Ambrus) Tatjana Bradač je bila med ustanovitelji kulturnega društva Ambrus, ki deluje že od leta 1991. Dejavna je že od samega začetka -na oder je postavila dve Molierovi komediji ter se že večkrat izkazala kot odlična igralka. Zelo pomembno in ključno pa je njeno delo z najmlajšimi na podružnični šoli Ambrus, ki jih aktivno vključuje v kulturno dogajanje. Sodeluje pri pripravi lokalnih kulturnih prireditev in jih največkrat povezuje s tenkočutno besedo. ALOJZU IHANU (KD Muljava) Alojz Ihan je član kulturnega društva že več kot štirideset let. Resda ni prevzemal večjih vlog, se pa odlično izkazuje v manjših. V Desetem bratu je odlično odigral vlogo Mihe izpod Gaja. Kot igralca ga odlikujejo pozitivne lastnosti, kot so: vztrajnost, marljivost, natančnost, predvsem pa spoštljiv odnos do soigralcev, katerim je vzpodbuden vzgled. MARIJI STRUNA (PD Šentvid pri Stični) Gospa Marija Struna je dolgoletna članica pevskega društva Šentvid pri Stični. Sodeluje pri ženskem pevskem zboru, v gledališki skupini Vidovo in upravnem odboru društva, kjer opravlja tajniška dela. Vedno si tudi vzame čas za pomoč pri prostovoljnih akcijah. Gospa Mirni, kot jo kličejo njeni prijatelji in znanci, je že zelo zgodaj postala vdova, vendar soji v veselje ostali štirje majhni otroci in kmetija. Kljub vsakodnevnemu delu je našla toliko časa, da je redno prihajala na vaje in člane še posebej razvajala z doma spečenimi "štrukeljč-ki". Tatjunu Lumprct Kakovost, potrjena tudi s certifikatom ISO yooi <-«a^ ■<5>»' <<5s/ <^>> r«sy ^5»> .<5y r<^y <*ay ^sy r> f^Sr* ,> ^s*' V Pekarni Grosuplje podrejajo kakovosti vse postopke priprave izdelkov in celotno poslovanje podjetja. Sredi decembra so uspešno prestali presojo kakovosti in pridobili certifikat ISO 9001. Zaključek jubilejnega leta tudi v znamenju dobrih poslovnih rezultatov. Preteklo leto je v grosupeljski pekarni minilo v znamenju petdesetletnice in nenehnega zavzemanja za kakovost, ki se kaže v priljubljenosti rosupeljskega kruha in dobrih poslovnih rezultatih, pridobljenim certifikatom kakovosti ISO 9001 so vse postopke v pekarni uskladili z mednarodnim standardom kakovosti. Ta sega v proizvodnjo, kjer mojstri peki skrbno pripravljajo pečene dobrote, kakor tudi v prodajo, Ki kupce grosupeljskega kruha in pekovskega peciva navdušuje z vedno novimi okusi. Ti so danes zaokroženi v več kot sto različnih vrstah, vse bolj iskane pa so temne vrste in kruh z. dodatkom semen. Za kakovost skrbijo vsi zaposleni Odlična kakovost grosupeljskih kruhov se začenja pri izbiri sestavin, pri tem je pomembno, da vselej ustrezajo najvišjim zahtevam. Prvi korak je skrbno preverjanje vsake pošiljke moke, ki jo v grosupeljsko pekarno pripeljejo tovornjaki. V domačem laboratoriju jo analizirajo in, če je potrebno, izvedejo poskusno peko. Šele nato jo sprejmejo in uporabijo pri vsakdanji pripravi testa. Za vrhunsko kakovost pa je potrebno popolno obvladovanje in nadzorovanje vseh postopkov, od peke do dostave kupcu, zato je odvisna prav od vsakega zaposlenega. Da jc grosupeljski Kruh dober, potrjujejo tri zlata odličja za kakovost, ki jih je pekarna v preteklem letu prejela na prvem ocenjevanju krunov in doseženi rezultati. V jubilejnem letu so tudi zato prodali že več kot devet tisoč ton kruha in pekovskega peciva. Prejeti certifikat bo pekarni omogočil, da bo še uspešneje sodelovala s svojimi partnerji, prav tako zavezanimi mednarodnim standardom kakovosti. Doseženo kakovost pa Pekarna Grosuplje v proizvodnji in distribuciji že nadgrajuje z uvajanjem mednarodnega sistema HAACP, ki zagotavlja kupcu jamstvo za varno in zdravo živilo. Not* okusi nastajajo v sodelovanju med razvojem, prodajo in proizvodnjo uias iso 9001 l^reverjanje sestavin, ki vključuje med drugim tudi poskusno peko v domačem laboratoriju, zagotavljala vedno najbolj.tl kruh Vse Itolj priljubljeni so izdelki Iz lemnejilh mok z dodatkom semen, kakršen je tudi Sosedoi' kruh cPekprna . (jrosuplje 8 STRAN KRATKE KULTURNE Pripravlja Ksenija Medved URE PRAVLJIC V KNJIŽNICI L5. februarja in 15. marca ob 17. uri bo v knjižnici v Ivančni Gorici ura pravljic za otroke, stare od 5 do 10 let. NOVI TELEFONSKI ŠTEVILKI ZA PODALJŠEVANJE IZPOSOJENEGA GRADIVA V KNJIŽNICI Odslej so za podaljševanje izposojenega gradiva v mreži knjižnice Grosuplje, torej tudi v knjižnicah občine Ivančna Gorica, nove telefonske številke. Zapomnite ali zapišite si številki 01 563 49 24 in 031 90 90 24 (v primeru, da podaljšujete z mobi številke). Podaljšujete lahko vsak dan, 24 ur na dan. PRAZNIK KULTURE NA KRKI 9. februarja ob 19. uri bo na Krki pireditev ob kulturnem prazniku. Predstavili se bodo domači pevci in plesalci pod vodstvom Marije Trunkelj; sodelovala bo tudi osnovna šola s svojim programom, mladinci pripravljajo krajši recital in PRAZNIK KULTURE V AMBRUSU Tudi v Ambrusu pripravljajo prireditev ob kulturnem prazniku, ki bo 8. februarja ob 19. uri v kulturnem domu. Predstavili se bodo domači ustvarjalci, tudi tokrat pa niso pozabili kulture deliti s prijetnimi gosti. Tokrat se bodo to pevci iz Ribnice. PONOVITEV IGRE KAKO PASTI V LJUBEZEN V STIČNI 15. februarja ob 19. 30 bo v kulturnem domu Stična ponovitev igre Kako pasti v ljubezen. Drzne in lepi sporočajo, da datum vseeno preverite. ZA NAMI JE AKTIVNO LETO Vokalni kvartet Stična je bil v minulem letu zelo aktiven. Veliko nastopov, veliko gostovanj, med katerimi sta najpomembnejši v Nemčiji in na advent-nem petju na Dunaju, doma pa nastop ob deseti obletnici države, praznovanje desete obletnice kvarteta in izdaja kasete in zgoščenke ob 10 obletnici. Posneli smo tri videospote, gostovali na 17 radijskih postajah in vseh TV postajah v Sloveniji. Prejeli smo Jurčičevo priznanje, nagrado za besedilo na Vuberškem festivalu in glasbeni certifikat mesta Dunaja. Svoje programe smo doslej izpolnjevali in presegli ter upamo, da bomo tudi letošnjega. Želimo si, da bi letos v Stični pripravili samostojni letni koncert in po nekaj letih tudi božičnega. V programu imamo poleg nastopov po Sloveniji dve gostovanji v Nemčiji, aprila obisk klape s Hvara, maja gostovanje pri naših rojakih na Švedskem in junija sodelovanje na Hvarskih prireditvah. Prejeli smo tudi tri vabila za gostovanje v Ameriki, vendar jih bomo morali zaradi službenih in privatnih obveznosti prestaviti na naslednje leto. Za vse to so potrebna ogromna finančna sredstva in upamo, da nam bodo naši sponzorji še naprej stali ob strani. Mi pa se bomo potrudili, da bomo še naprej pravi kulturni ambasadorji kraja, občine in države Slovenije. Decembra smo v Celju nastopili z znanim hrvaškim pevcem Gibonnijem. Za Vokalni kvartet Stična Dušan Kamnikar V SAMOSTANU VABIJO K SODELOVANJU NOVE VODIČE V Slovenskem verskem muzeju v Stični potekajo intenzivne priprave na otvoritev velike stalne razstave Zgodovina krščanstva na Slovenskem. Postavljena bo v drugem nadstropju muzeja, ki je bilo v ta namen v celoti prenovljeno. Obenem vabijo k sodelovanju nove kandidate za vodiče po muzejskih zbirkah in samostanu. Informacije dobite na telefonski številki 01/7877-100, kontaktna oseba pa je Marko Okorn. KNJIŽNICA NA KRKI: Na Krki je zopet odprta krajevna knjižnica. Obiščete jo lahko vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 17. do 19. ure. VABILO NA KONCERT V TEMENICI V Temenici bo 16. februarja ob 19. koncert Claude Debussv Dansees sacrecs et profanes za harfo in klavir Olivier Messiacn Lamcrlc noire za flavto in klavir VVolfgang Amadcus Mozart Koncert za flavto in harfo v C-duru K.299 s spremljavo klavirja v izvedbi znanih glasbenikov. Flavtiska Milena Peric je leta 1998 diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Ruplu. Med študijem se je udeležila mojstrskih tečajev pri prof. Koflerju, Grafenauerju, Anccllottiju, in Nicholsonu. Jc dobitnica številnih prvih nagrad tako v Sloveniji kot v nekdanji Jugoslaviji: Novo mesto (1988), Velenje (1990), Beograd (1990), Vrhnika (1991), Ljubljana (1995). Po diplomi je sodelovala z orkestrom ljubljanske Opere, od leta 1999 pa je kot prva flavtiska stalno zaposlena pri Simfonikih RTV Slovenija. Nastopa kot solistka tudi v različnih komornih skupinah doma in v tujini. Sofia Ristic, harfistka, jc leta 1991 pod mentostvom prof. P. Tassinija z najvišjo oceno diplomirala v Udinah. Izpopolnjevala sc je pri S. Mildo-nianu, E. Maloneju, in V. Ženevi. Prejela je tri prve nagrade na državnih tekmovanjih v Assisiju in Saviglianu (v Italiji) in na mednarodnem tekmovanju v Parizu. Kot solistka ali solistka z orkestrom je nastopala v Švici, Nemčiji, Franciji, Sloveniji, Hrvaški, Bolgariji, in Gruziji. Leta 1996 je začla igrati pri Simfonikih RTV Slovenija, od 1998 pa je stalno zaposlena kot prva harfistka. Pianist Kastclic je bil rojen v Ljubljani 10.01.1969. Obiskoval je osnovno in srednjo šolo za dečke St. Michael's Choir School 1977-1987 v Kanadi. Vzporedno je obiskoval konservatorija Royal in \Vcstcrn Conservatorv of Music (smeri: klavir, orgle ter glasbena teorija in zgodovina). Leta 1984 sejc uvrstil na drugo mesto v tekmovanju komponistov za papežev obisk v Kanadi. Leta 1986 je prejel zlato medaljo za končni izpit igranja klavirja in 1987 zlato medaljo za končni izpit igranja orgel. V obdobju med leti 1982-1991 je honorarno poučeval klavir, glasbeno teorijo in zgodovino ter bil zborovodja in organist v župniji Marija Pomagaj v Torontu. Leta 1987 je bil sprejet na Akademijo za glasbo Univerze v Torontu. Diplomiral je leta 1991 na smereh: teorija, kompozicija, in dirigiranje. Leta 1991 se je eno leto podiplomsko izobrževal kot izreden študent na Hochschule fiir Musik und Darstcllende Kunst na Dunaju na smereh vokalnih predmetov in dirigiranja. Mad leti 1992 in 1995 je bil korepetitor solistov v SNG -Operi in baletu v Ljubljani. Leta 1996 je prejel status svobodnega umetnika. Leta 1999 pa postal chcf dc chant (vodja študija solistov) v Opč ra National dc Pariš, kjer jc bil zaposlen dve sezoni. Sodeloval je s številnimi svetovno priznanimi glasbeniki: Bcrtini, Osavva, Reiss, Kettelson, Singcr, Ramey, Domingo ... ./. Roječ Fotografska razstava - PODOBE PERUJA v knjižnjici v Ivančni Gorici Dan pred 8. februarjem - slovenskim kulturnim praznikom - bo knjižnica v Ivančni Gorici dobila drugačno podobo. Na ogled bo namreč postavljena fotografska razstava z naslovom "Podobe Peruja" avtorice Darje Gros, ki je lani meseca aprila in maja skupaj s svojimi stanovskimi kolegi z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani potovala po tem koncu Južne Amerike. Fotografija je njen hobi, fotografski aparat pa na potovanjih njen stalni spremljevalec. Posebej jo privlači- jo daljne dežele, od koder sc vedno vrača z lepimi vtisi in nepozabnimi spomini, mnoge ujame tudi v fotografski aparat. S poti po Peruju jc izbrala nekaj najlepših in jih združila v razstavo z namenom, da bi prijateljem, znancem pa tudi širši domači javnosti prikazala lepoto tc slikovite in zanimive dežele. Peru je namreč pester in barvit, ponuja veliko različnih podob preko svoje pokrajine, svojega rastlinstva in živalstva in preko svojih ljudi. Ponaša tudi z bogato zgodovino. Ljudje, pokrajina in utrinki iz narave pa so tudi tisti izbrani motivi, ki jih avtorica razstavlja v prostorih knjižnice v Ivančni Gorici. Lepote Peruja so navdušile že prcnckatcrcga obiskovalca, nekatere celo do te mere, da so sc odločili to deželo obiskati in jo doživeti. Razstava bo na ogled do petka, 8. marca 2002. Če bo v tem času navdušil tudi vas, sc lahko Darji, ki čez čas spet potuje v tc kraje pridružite, zakaj pa ne? VIII. BOŽIČNO- NOVOLETNI KONCERT GODBE STIČNA 15. deembra 2001 sc je dvorana kulturnega doma Stična zopet napolnila do zadnjega kotička, saj so ob 19. uri zazveneli pihalni, trobilni in tolkalni inštrumenti stiskih godbenikov. Začel se je že VIII. božično-novoletni koncert. Letošnji jc izzvenel kot spomin na naše nepozabno gostovanje na Dunaju. Tako smo igrali skladbe slavnih avstrijskih skladateljev kot sta Mozart ter oba Johanna Straus-sa. Seveda pa nismo pozabili na lepe slovenske pesmi. Ob Vcnčku ljudskih so zapeli člani cerkvenega mladinskega in otroškega zbora iz Stične ter otroškega zbora podružnične šole Stična. Pri božičnih pesmih pa so se oglasili tudi zvonovi. Stiski pritrkovalci so s pritrkavanjem dodali svoj čudoviti prizvok k vzdušju božičnih praznikov. Da stiski godbeniki nismo kar tako, smo pokazali z igranjem nam do sedaj neznane glasbe - španske in latinskoameriške. Ob naši spremljavi in v pravi argentinski noši jc zapel vokalni solist Albcrto Grcgorič -slovenska legenda latina. Gospod Grcgorič je naredil nepozabno vzdušje in poslušalec spravil na noge. Po koncertu se jc razvila prijetna zabava, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Za glasbo in ples jc skr- bel ansambel Simona Ceglarja, za hrano in pijačo pa stiski godbeniki s pomočjo svojih sponzorjev. V letošnjem letu godba praznuje 25. obletnico ponovnega delovanja. Zadali smo si nalogo, da posnamemo CD ali pa sc delno uniformiramo in sc tako bolj svečano pokažemo na jubilejnem koncertu, ki bo 14. decembra 2002. Želimo si, da sc v našem jubilejnem letu s svojimi promenadnimi koncerti pokažemo v različnih krajih naše občine in tako delovno proslavimo svoj jubilej. Marta Omejec O razstavi Kulturna dediščina naših domov v Šentvidu pri Stični V petek, 21. decembra 2001 je bila ob 19. uri v prostorih likovne galerije v Šentvidu pri Stični odprta zanimiva razstava z naslovom Kulturna dediščina naših domov. Razstavo je v sklopu četrtega tradicionalnega "šentviškega ličkanja" pripravilo Kulturno društvo likovnikov Fcrda Vesela Šentvid pri Stični pod strokovnim vodstvom akad. kiparja -restavratorja mag. ljuba Zidarja in etnologa - konservatorja Dušana Štcpca z novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tema tokratnega "ličkanja" je bila kulturna dediščina naših domov, za katero so sc v društvu odločili zaradi bližajočega sc leta kulturne dediščine. UNESCO, Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je namreč leto 2002 razglasila za leto kulturne dediščine. S tem želi UNESCO spodbuditi države članice k novim večjim ukrepom in dejavnostim za ohranitev lastne materialne in duhovne kulturne dediščine.' Na razstavi, ki jc še vedno na ogled, so predstavljeni številni predmeti, ki so razvrščeni v več sklopov (kmečko orodje, predmeti in orodja obrtnikov, predmeti iz kmečke hiše, predmeti iz hiše višjega socialnega sloja - gostilničarja, gruntarja in veleposestnika) in sicer tako, da obiskovalec dobi vtis o raznovrstnosti naše zelo bogate kulturne dediščine, katere predmeti so bili še do nedavnega del vsakdanjika na našem podeželju. Poseben sklop na razstavi je pripravil mag. Ljubo Zidar, ki jc s panoji predstavil delo restavratorjev pri obnovi premične in nepremične kulturne dediščine (pohištvena oprema, cerkveni oltarji, kiparska in druga likovna dela, kulturni spomeniki idr.). Društvo je pripravilo razstavo z namenom, da opozori širšo javnost na pomen ohranjanja lastne materialne in duhovne kulturne dediščine, ki v času hitrih gospodarskih in socialnih sprememb vse bolj izginja in tone v pozabo, ter predstavi žal premalo cenjeno delo redkih zbiralcev starih predmetov, ki prispevajo k ohranjanju starih predmetov, ki bi drugače šli v pozabo. Na razstavi je bilo predstavljenih več kol sto različnih eksponatov, ki so jih za razstavo posodili: Ciril Klemcnčič z GlogOVice, Jože Jamnik iz Velikih Pec, Tone Drab iz Radohovc vasi, akad. Slikar Dušan Lipovec iz Kamnika, Leopold Sever in mag. Ljubo Zidar iz Ivančne Gorice, Sejd Krapcš iz Dobrove pri Ljubljani in Antonija Novak iz Šentvida pri Stični. Na otvoritvi sva razstavo in pomen ohranjanja kulturne dediščine s strokovnega vidika predstavila mag. Ljubo zidar in Dušan S tepec. Sledil jc zanimiv pogovor v obliki okrogle mize med strokovnjakoma, zbiralci starih predmetov in obiskovalci, ki ga je odlično povezovala in vodila študentka slovenščine in angleščine Minka Kramar iz Radohovc vasi. Da pa ne obstaja samo materialna ampak tudi duhovna kulturna dediščina sta med diskusijo opozorili Marija Tratar z Vira pri Stični z zgodbo o skrinji in ga. Zlata Kastelic z Osnovne šole Ivančna Gorica, ki je predstavila knjigo z naslovom Krva-pivc, v kateri jc ob pomoči osnovnošolcev iz OŠ Ivančna Gorica zbrala in zapisala ustno izročilo s širšega območja Ivančne Gorice. Kot sponzor prireditve se je prijetno odzvala pekarna Grosuplje, ki je za obiskovalce in udeležence prispevala svoje izdelke, med katerimi je najbolj izstopal sadni kruh, ki je v preteklosti ob večjih praznikih zelo pogosto obogatil vsakdanji jedilnik na našem podeželju. Menim, da je Antoniji Novak kot gonilnemu motorju "šentviškega ličkanja" po organizacijski plati tudi tokrat odlično uspelo pripraviti prireditev in upam, da se bo "šentviško lickanje" še prirejalo, vendar pa glede na ime prireditve ob bolj primernem jesenskem času. Velikim dosedanji obisk je dokazal, da je zanimanje za razstavo veliko, zlasti med šolami, zato sc je društvo odločilo, da razstavo podaljša. Od sredine januarja dalje bo tako pod okriljem Zveze likovnih društev v razstavnem prostoru vsak petek potekala likovna delavnica , na kateri bo možno risati in slikati predmete z razstave na temo ohranjanja kulturne dediščine. Kulturnemu društvu likovnikov Fcrda Vesela lahko na koncu zaželim še veliko podobnih "ličkanj", predvsem pa bi veljalo razmisliti o nadaljevanju srečanj med ljubitelji in strokovnjaki na temo ohranjanja naše kulturne dediščine in k sodelovanju povabiti še nekatere strokovnjake, na primer kustose iz muzejev (Verski muzej iz Stične, Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane...). Dušan Stepec, unrv. dipl. etnolog KUD GLEDALIŠČE KRKA Ponovoletno zatišje na Krki so v soboto, 19. 1. 2002, prekinili člani mladinske gledališke skupine Kulturnega društva Gledališče Krka. Za pester večer, poln mladostne igrivosti, so mladi gledališčniki pod vodstvom Žiga Saksida predstavili uro improvizacij. Uro zdravega humorja in smeha so spremljali številni obiskovalci, ki so s sodelovanjem pri izbiri žanra in naslova posamezne improvizacije tvorno sodelovali pri ustvarjanju predstave. Mladi gledališčniki so tudi tokrat pokazali veliko ustvarjalnih sposobnosti in kreativnosti, za kar jih je občinstvo nagradilo z bučnim aplavzom. Zabavni večer so popestrile še članice plesne šole Fredi iz Stične pod vodstvom Andreje Šinkovec. KUD- GLEDALIŠČE KRKA KRATKE KULTURNE PONOVITEV JARE MEŠČANKE: V Šentvidu pri Stični si lahko ogledate ponovitev gledališke igre Jara meščanka, in sicer v soboto, 16.1. ob 19. uri v tamkajšnjem kulturnem domu. PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU V rVANČNI GORICI V četrtek, 7. februarja ob 17. uri bo v dvorani v Ivančni Gorici prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili učenke in učenci OŠ Stična z gosti. Osrednja nit bo predstavitev knjige Krvapivc, v kateri so zbrane pripovedke iz naših krajev. Zbrala jih je profesorica Zlata Kastelic s pomočjo učencev. KULTURNI DOGODEK - PREDSTAVITEV 0GENJČKA NA HRVAŠKEM S hrvaškim izidom knjige iz trilogije o Ogenjčku (Plamičak traži ognjište -2001, Izvori, Zagreb) slovenske pisateljice za otroke Sabine Koželj Horvat, doma iz Zagradca ob Krki, ki sedaj živi v Osijeku, se je pričela turneja promocij na Hrvaškem. 16. januarja je bila predstavitev v Kulturnem društvu Slovenski dom v Zagrebu z udeležbo slovenske manjšine iz Zagreba in okolice. V Osijeku jc 17. januarja promocijo odprl osječko-baranjski župan in pedagog dr. Ladislav Bognar s predavanjem Bajka i suvremeno djete. Do konca januarja so predvidene še predstavitve v Slavonskem Brodu, Zagrebu, Čakovcu in na Reki. Februarja sc začenja projekt, ki ga podpira dr. Ladislav Bognar "Vratimo djeci bajku za laku noč". Avtorica bo s Plamičkom obiskala niz vrtcev in osnovnih šol v Osijeku v seriji posebnih predstavitev za otroke, v katerih bodo sodelovali tudi učenci literarnih sekcij s svojimi literarnimi deli, njihovi starši in učitelji. Program namerava aktualizirati pozitivne učinke, ki jih imajo pravljice na otroke in njihov razvoj. Z. HORVAT KRVAPIVC V AMBRUSU V nedeljo, 16. decembra 2001, je bilo v dvorani kulturnega doma v Ambrusu literarno popoldne, na katerem so člani KD Ambrus predstavili knjigo narečnih pripovedi z naslovom Krvapivc. Pripovedi za novo knjigo iz tega dela Suhe krajine je zbrala in uredila prof. Zlata Kastelic, pripovedi z ribniškega in kočevskega konca pa Jože Prime. Nova knjiga, ki je že 24. po vrsti iz zbirke (ilasovi, ki jih izdaja založba Kmečki glas, ohranja dragocene drobce ljudskega pripovedništva tudi v Suhi krajini. Brez obeh zbiralcev, urednice založbe Vlastc Kunej in znanstvene svetnice na Inštitutu za slovensko narodopisje Marije Stanonik, bi zagotovo šle v pozabo. Krvapivc nosi udaren in nenavaden naslov iz pripovedi, ki jo jc povedal pripovedovalec iz vasi Kal pri Ambrusu. Lepo število pripovedi, zbranih v tej knjigi, izvira prav iz Ambrusa in okolice. Del knjige je napisan v narečju, del v pogovornem in del v knjižnem jeziku. Med pravljicami, bajkami, coprniški-mi dogodivščinami, resničnimi in namišljenimi strahovi, zgodovinskimi pripovedmi, šegami, otroškimi dogodivščinami, socialnimi razmerami, znamenitimi ljudmi in šaljivimi pripovedmi - te so še posebej sočne in zanimive -so v knjigi tudi zanimive in izvirne ilustracije prof. Anke Koželj, ki so bile ob predstavitvi tudi razstavljene. Gostji prireditve sta bili prof. Zlata Kastelic in prof. Anka Koželj. Predstavitve sc jc udeležilo lepo število obiskovalcev, ki so jima z zanimanjem prisluhnili. Pripovedi so v pristnem domačem narečju prebirali domači bralci, za popestritev pa je ubrano zapel tudi domači moški pevski zbor. Prireditev je z izbranimi besedami povezovala Sonja Bradač. Slane Zupančič Al prou se piše KUL TURA al KULTURA (piše Ksenija Medved) V vsesplošnem in vseobsegajočem kulturnem vzdušju, ki preveva mesec februar, hočem kot urednica kulturne strani nalašč razmišljati o tem, kaj beseda kultura pomeni mladim. Floskule o notranjih vzgibih bom tokrat pustila ob strani. Še o Prešernu ne bom rekla ne črne ne bele. Lahko bi pisala o močnih kulturnih društvih v naši občini, v katera so včlanjeni tudi mladi ljudje, vendar zapisi na kulturnih straneh govorijo o tem sami zase. Nalašč bom pisala o tem, kako se pogovarjati o besedi kultura, da ne bi bila tako, hmm, tako "zatežena"? Beseda kultura je v besedišču mladih pravzaprav čisto "kul". Če se malce poigramo, bi jo prav lahko izgovarjali kot kul tura. Tako bi bilo kul narediti naprimer turo v branje, kul bi bilo turno prehoditi vsa gledališča in mogoče celo kul odstopiti sedež starejši dami na daljši turi. Samo igram se. Z besedo pač. S kulturo si ne upam. Zaenkrat je okoli nje še vse preresno. Škoda! (Pa tak kul tur zna na zadnjici /rast, ko bereš Shakespeara.) 10 STRAN BOŽIČNI KONCERT V KRŠKI JAMI Kulturno in Turistično društvo Krka sta na Štefanovo pripravila že četrti, zdaj že kar tradicionalni božični koncert v Krški jami. Vreme dogodku ni bilo najbolj naklonjeno, saj je snežilo kot že dolgo ne. Organizatorjem je to povzročilo dodatne skrbi in težave, večeru pa dalo tudi poseben čar in značaj. Na pomoč so priskočili domači gasilci, ki so poskrbeli za red in varnost. Ob vhodu v jamo so nas pričakali gostoljubni člani turističnega društva s toplim čajem in kuhanim vinom, ki je ogrelo tudi največje zmrzljivce. Poiskali smo si čimbolj udobna mesta, lahko bi rekli vsak svojo skalo, in prisluhnili nastopajočim. Slovesnost so pripravili domačini, ki so medse povabili tudi zabavnega Borisa Kopitarja, ženski pevski zbor Magdalena iz Grosupljega in odlični oktet Gallus, ki bi mu sama namenila osrednjo vlogo na prireditvi. Otroški in mladinski pevski zbor KD Krka sta nas razveselila z ubranim petjem božičnih pesmi, recitacijs-ka skupina KD Krka pa z lepimi mislimi, ki so se v teh prazničnih dneh porajale v nas vseh. Družinsko ljudsko petje na Krki živi, skrbno ga negujejo tudi mlajše generacije, ki leto za letom bogatijo tudi spored božičnega koncerta. Skupaj smo, ob prižganih svečkah, zapeli nepogrešljivo Sveto noč, nato pa priklicali dedka Mraza, ki je z drobno pozornostjo razveselil zbrane otroke. Polni vtisov smo se po zasneženi in z baklami razsvetljeni poti zadovoljni vračali domov, vedoč, da sc naslednje leto znova vrnemo. Mojca Koželj IN MEMORIAM Viktor Kavalič V 97. letu starosti smo na zadnjo pot pospremili prvega kapelnika Godbe Stična, Viktorja Kavaliča. S svojim prihodom v Stično je leta 1977 prevzel mesto kapelnika novoustanovljene Godbe. V preprostih podeželskih ljudeh je zbudil veselje do glasbe in izvabljanja različnih melodij in instrumentov. Na zadnji poti smo ga pospremili z nekaj skromnih besed: "V letih našega druženja in sodelovanja ste nam vlivali pogum ob našem glasbenem napredovanju. Vedno nas je spremljala vaša dobra volja, ki nas je tudi znova in znova odtegovala od šolskih knjig in domačih obveznosti ter nas privabljala na godbene vaje. Ko smo začeli s prvimi nastopi, ste bili ponosni na nas, saj smo si počasi res izostrili določeno glasbeno raven. Dokaz za to je bila nagla rast števila članov v naših vrstah ter zanimanje za to zvrst glasbe pri poslušalcih v samem kraju Stična ter bližnji okolici. V godbenem arhivu je ostalo veliko vaših skladb in priredb, ki ste jih lastnoročno zapisali za vsakega godbenika posebej. Svojevrstnost ste dokazali tudi s tem, da ste zelo zahtevne skladbe za vsakega prirejali v okviru naših glasbenih sposobnosti. Skupna značilnost pesmi je prizvok, ki spominja na trdnost in vztrajnost ljudi s Krasa, ki je tudi vaša rojstna pokrajina. Z vami smo ga smeli tudi večkrat obiskati. V letih, ki so tekla, je življenje pisalo knjigo list za listom. V 88. letu starosti ste zaradi zdravstvenih razlogov prepustili dirigentsko palico svojemu prijatelju Maksu. Dragi gospod Kavalič! V življenju je usojeno tako, da snidemo se - in se ločimo. Živ bo ostal spomin na vaša dela in ljubezen do stiskih godbenikov, kajti Stična, ki vam je bila kot drugi dom, je z vami doživela pravi glasbeni razcvet, ki se ohranja in prenaša na mlajše generacije. Ob vašem zadnjem slovesu bi vam radi še enkrat izrekli besedi:"Iskrena hvala! Melita Žlajpah MED GRČIJO IN VIŠNJO GORO Prav na Štefanovo smo se zbrale.Dan je bil tako kot skoraj vsako leto: oblačen in podoben tistemu, kakor ga je popisal Srečko Kosovel v svoji lepi kraški pesmi Sveti Štefan. Ob toploti iz kmečke peči in iz velikega zidanega štedilnika (iz leta 1914) smo se ob praznični mizi hitro "razvezale": prevajalka Lojzka Avajanos iz Aten, njena spremljevalka, prav tako iz Aten, Flora Kosta - knjižna založnica, novinarka in filologinja - ter naša Višnjan-ka Pavelca, Lojzkina sestrična. Najprej sem prosila gospo Floro, ki prihaja v Višnjo Goro že skoro četrt stoletja za vtis, ki ji ga daje naš kraj danes. Ker je prav posebna ljubiteljica narave, je kar hitro odgovorila, da jc naša narava v zadnjih dveh desetletjih zelo poškodovana - štiripasovna cesta čez sredino kraja, dve novi naselji, posebno pa peskokop zija kakor velika rana sredi čudovite narave. Pripomnila je, da tudi samemu mestecu marsikaj manjka, saj niti prenočišč in gostišč nima in nekaj velikih poslopij je prav klavrnih. Z vprašanji sem prešla kar k njeni privatni atenski knjižni založbi Astarti. Je tudi last njene partnerice. Imata 5 uslužbencev: računovodjo, tri prodajalec in bla-gajničarko. Onidve s partnerico delata poleg naštetih. Posel jima kar dobro gre, knjige so v Grčiji razmeroma cenejše kakor pri nas. Hitro je našla primer: knjiga, ki stane pri nas 5.000 SIT, ima tam ceno v naših tolarjih le 3.000 SIT. Založnici imata založbo in knjigarno, tiskanje in vezanje pa pri raznih podjetjih. Delo jc zelo zanimivo, a je tudi mnogo težav. Mladina sedaj manj bere, najbolj vnete bralke so ženske srednjih let. Založba Astarti organizira tudi razne prireditve, največ za tuje pisatelje, kadar pridejo: ali v knjigarni ali pa najamejo posebne dvorane tiska. Knjiga Lojzke Avajanos, katero je prevedla za to založbo, jc imela velik uspeh - v dveh mesecih je bilo prodanih 16.000 izvodov. To je esej Pascala Bruknerja Neprestana evforija, prevod iz francoščine v novogrščino, 370 strani. Lani je Lojzka prevedla tudi roman naše Brine Svit: Con brio. Sedaj so jo naprosili Slovenci, da bi prevedla vsaj nekaj Prešerna, da bi ga spoznali in vzljubili tudi Grki. Prej je že mnogo prevajala iz slovenščine, tudi dela Kajetana Kovica, Draga Jančarja, Žarka Petana, kar sem v našem Klasju že dvakrat popisala (članek Obisk iz Aten in članek Višnjanjc daleč sežejo). Obiski Slovencev (literati in politiki) so večkrat predstavljeni pri Flori Kosta v njeni knjižni založbi, včasih tudi v zvezi s slovenskim veleposlaništvom. Tudi ljubljanska županja Vika Potočnik se je že udeležila takega sprejema. Z velikim navdušenjem in tudi s težavami jc Lojzka Avajanos v pretečenem letu prenovila zunaj in znotraj rojstno hišo svoje pokojne matere Milke Pajk (roj. 1916) v lepem starinskem slogu. Odločila se je, da bo nekoč kot upokojenka živela tu, sedaj pa imata z gospo Floro Kosta tukaj prijetno bivališče, kadar ga potrebujeta za krajši čas. Enako tudi Lojzkina sestrična Pavelca, ki sicer živi v domu starejših na Grosupljem. Seveda so se vse tri obiskovalke napotile od mene še na dolg sprehod, in čeprav je rosilo odklonile dežnik - gotovo gospa Flora tudi dež jemlje za naravno sprostitev od velemestnih napetosti. Obe "Grkinji" sem prosila, da naj vzameta s seboj v Grčijo buteljko dolenjskega brinjevca, tega mi jc prinesel kot prvi moj letošnji novoletni kolednik Robert Ahlin z Vrha pri Višnji Gori, saj ga je kuhal in lepa buteljka ima napis: Robert 2001. Upam, da mi kolednik tega dejanja ne bo zameril in bova še naprej prijatelja. Sicer je pa tudi Krka zaslovela v Ameriki -zbrinjevcem! Tudi Roberta Ahlina že poznajo bralci Klasja zaradi mojega nekdanjega članka Na Vrh pri Višnji Gori. Mihaela Zaje Jurčičeva domačija na Muljavi - primer muzeja na prostem (2) Na robu Muljave, na njenem najvišjem delu stoji danes tako imenovana Jurčičeva domačija, na kateri seje rodil pisatelj Josip Jurčič. Prvotno je bila sestavljena iz kajžarske hiše, ki stoji še danes, h kateri so Jurčičevi predniki ob severni strani prizidali manjše gospodarsko poslopje s hlevom in manjšim podom nad njim. Ob hiši sta stala lesen svinjak in nekoliko stran toplar. Okoli 1920 so Jurčičevi vzporedno s hišo postavili novo gospodarsko poslopje z lesenim podom in zidanim hlevom. Prvotni hlev ob hiši so spremenili v klet, pod pa v kaščo. Domačija je sedanjo podobo začenjala dobivati po letu 1966. Tikrat sta se tedanji Republiški zavod za varstvo kulturnih spomenikov in Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane zavzela za Jurčičevo rojstno hišo. Istega leta sta jo prvič obnovila in v njeni notranjosti predstavila notranjo opremo, ki priča o bivalni kulturi v Jurčičevem času. Kasneje so strokovni delavci etnografskega muzeja domačijo dopolnili še z dodatnimi gospodarskimi stavbami. Idejna zamisel snovalcev muzeja na prostem jc bila, da na domačiji uredijo lokalni muzej na prostem oziroma predstavijo značilno domačijo s širšega območja Muljave. Najprej so iz Malega Črnela prenesli v sadni vrt ob hiši lesen čebelnjak, ki so ga opremili s kopijami poslikanih panjskih končnic. Leta 1966 so med hišo in gospodarsko poslopje prestavili leseno kaščo iz vasi Gabrovčec. Po vzoru neke stare sušilnice za lan z Muljave so okoli 1968 ob kozolcu postavili sušilnico za lan, na lokacijo ob gozdičku pa postavili leseno hišo bajtarja, ki jo danes poznamo kot Krjavljevo kočo. Načrtovanje, izvedba in vzdrževanje takšnega muzeja na prostem kot je na Muljavi je izredno zahtevna naloga, ki zahteva od strokovnjakov veliko izkušenj in znanja. Predvsem pa gre ob takšnem delu za usklajeno sodelovanje različnih strokovnjakov in kakovostnih projektantov ter izvajalcev. Potrebna jc izdelava idejne zasnove, urediti je treba prostorsko dokumentacijo in gradbene projekte ter muzeju dati zanimive vsebine. Od leta 1991 vodi strokovno načrtovanje in obnovo posameznih stavb v muzeju na prostem etnolog konser-vator Boris Mravlje z Regionalnega ljubljanskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zadnja obnovitvena dela so potekala lansko leto, ko so bile obnovljene strehe hiše, kozolca in čebelnjaka. Dela jc kvalitetno opravil tesarski mojster in krovec s slamo Franci Barbič s Hrastka pri Podbočju na Dolenjskem. Upravitelj muzeja na prostem v sodelovanju z lokalno skupnostjo in občino že vrsto let na domačiji uspešno pripravlja in skrbi za izvajanje ustreznega programa in različnih prireditev . Tako jc na primer notranjščino hleva preuredil za potrebe razstavnih prostorov galerije Kresnička. Med gospodarskim poslopjem in Krjavljevo kočo pa je postavil star pod, ki ga jc preuredil za potrebe muzejske trgovine in dodatnih razstavnih prostorov. Najbolj znani vsebini muzeja na prostem sta letno gledališče, kjer lokalna gledališka skupina vsako leto na prostem uprizarja različna Jurčičeva dela, ter galerijska dejavnost v galeriji Kresnička, v kateri se odvijajo različne likovne razstave in kulturne prireditve. Kljub vsemu pa v muzeju pogrešamo zlasti etnološke vsebine, ki bi bile vezane na vsebino muzeja na prostem. Tu so mišljene različne vsebine, ki bi obiskovalcu omogočale, da aktivno (z lastno udeležbo) spoznava način in kulturo življenja v preteklosti na domačiji npr. izdelava mila in pranje perila, priprava različnih lokalno značilnih jedi in peka kruha v krušni peči, slikanje na steklo, lickanje koruze, spoznavanje starih otroških iger, izdelovanje igrač, koline, sušenje sadja in lanu, tkanje lanenega platna, žganjekuha, izdelava sadnih sokov, čebelarjenje in pridelovanje medu... Domačija ponuja vrsto zelo zanimivih vsebin, nekatere izmed njih bi sc zelo splačalo uporabiti v obliki etnoloških delavnic, ki bi jih lahko upravitelj muzeja pripravil v sodelovanju s kustosi iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Na tak način bi lahko dodatno obogatili muzejsko ponudbo, ki bi postala privlačnejša tudi za širši krog obiskovalcev, ne samo za osnovnošolsko mladino, ki mora bolj po sili razmer kot pa zaradi lastnega zadovoljstva obiskati Jurčičevo domačijo. Predvsem pa bi takšna ponudba omogočala, da bi sc obiskovalci večkrat vračali na Muljavo in si ogledali muzej na prostem. Dušan Slepec STRAN 11 VRSTA ODLIČNIH DOSEŽKOV NAŠIH OSNOVNOŠOLCEV V času okrog novega leta se je zvrstil cel kup osnovnošolskih športnih tekmovanj, na katerih so naši učenci dosegli nekaj izvrstnih rezultatov. Pa začnimo z odbojko. Starejši dečki so v Šentvidu pri Stični tekmovali na medobčinskem prvenstvu. Prvo mesto so osvojili domačini, pred OŠ Stična iz Iv. Gorice in OŠ Stična Višnja Gora. Torej popoln uspeh ekip iz naše občine. Na regijskem prvenstvu, ki jc bilo na Brezovici, so učenci OŠ Fcrda Vesela iz Šentvida pri Stični osvojili 2. mesto in se s tem rezultatom uvrstili v četrtfinale državnega prvenstva, ki bo 4. februarja v Šentvidu pri Stični. Takrat bomo držali pesti za čimboljši uspeh šentviških fantov. Starejše deklice so imele občinsko prvenstvo v odbojki v Ivančni Gorici. Najboljša so bila dekleta iz OŠ Stična Iv. Gorica, druge so bile učenke iz OŠ Šentvid pri Stični, tretje pa učenke iz OŠ Stična Višnja Gora. Na medobčinskem prvenstvu so deklice iz Ivančne Gorice osvojile 3. mesto, učenke iz Šentvida pa 4. Sledi nogomet za starejše deklice. Občinskega prvenstva, ki jc bilo obenem tudi medobčinsko, sta se udeležili le OŠ Stična iz Iv. Gorice in OŠ Stična iz Višnje Gore. Boljše so bile deklice iz Ivančne Gorice, ki so se tako uvrstile na področno tekmovanje. Le-to je bilo 20. 12. 2001 na Igu. Tam so zmagale domačinke iz OŠ Ig, pred učenkami iz Ivančne Gorice in učenkami iz OŠ Stara Cerkev. Ker gresta v nadaljnje tekmovanje prvi dve ekipi, napredujejo tudi naše učenke. Vendar ne v četrt-finalc, kot je v navadi, ampak kar v polfinalc državnega prvenstva ( med najboljših 8 v državi ) zaradi pomanjkanja sodelujočih ekip z nekaterih območij. Tam jim seveda želimo veliko uspeha. Nazadnje pa naj omenim še rokomet, ki bi ga zaradi preteklih uspehov predvsem učencev iz OŠ Stična moral najprej omeniti. Učenci niso tekmovali na občinskem prvenstvu, ker so bile na medobčinskem nivoju za to športno panogo pri starejših dečkih prijavljene le 4 šole. Tako jc bilo 20. 12. 2001 v Iv. Gorici neposredno orga- nizirano medobčinsko prvenstvo. Na njem so imeli največ uspeha učenci iz OŠ Šentvid pri Stični, pred domačini iz Iv. Gorice, ki so bili lani 4. na državnem prvenstvu. 3. mesto so osvojili dečki iz OŠ Brinje, 4. mesto pa dečki iz OŠ Louis Adamič. Najboljši strelec tekmovanja je bil Simon Stopar iz OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični z 29 goli. Zmagovalci so nato nastopili na področnem prvenstvu, ki je bilo v Ribnici. Tam so dečki iz OŠ Fcrda Vesela Šentvid pri Stični osvojili 2. mesto, za domačini in pred OŠ Ig. S tem dosežkom so se uvrstili med 16 najboljših ekip v državi in bodo v Trebnjem nastopili na čatrtfinalnem državnem tekmovanju. Dečki, ki nastopajo za OŠ Šentvid pri Stični, so: Miha Fržen, Simon Stopar, Jure Tadina, Miha Grandovec, Matej Kastelic, Mitja Cimermančič, Aleš Šraj, Gašper Stopar, Gregor Sinjur, Scbastjan Krhlikar in Žiga Anžlovar. Zaželimo jim čimveč uspeha tudi v Trebnjem. Simon Bregar VINKO KOCAN Vinko Kočan je eden od občinskih nagrajencev za šport v letu 2001. Priznanje mu je bilo podeljeno v kategoriji športni delavci za pretekle zasluge na področju športa oz. športne vzgoje. Je eden prvih telovadnih učiteljev v našem kraju. Rodil sc je v Mežici na Koroškem. Sam jebil športno aktiven že kot otrok pred 2. svet. vojno (kolesarstvo, atletika, smučanje, šah... ). Pravi, da so mu te izkušnje znatno olajšale preživeti težave 2. svet. vojne. V JA je bil armijski prvak v šesteroboju, in kot pravi, je imel zaradi tega številne ugodnosti, V Ljubljani je postal prvak v teku 400 m /, ovirami in skupaj še z enim vojakom postal medarmijski prvak. Kasneje je bil tudi atletski sodnik. Kmalu po 2. svet. vojni je študiral na Zavodu za fizkulturo in se kasneje vpisal na DIF ( državni inštitut za fizkulturo ). Leta 1947 se je udeležil 1. kongresa za fizkulturo v Beogradu. Leta 1948 jc začel službovati na okrajnem sindikatu za fizkulturo v Novem mestu in takoj, še istega leta, dobil republiško priznanje za uspešno organ iza torsko delo na tem področju. Nato je službovanje na sindikatih nadaljeval še v Celju in Ljubljani. Po uspešnem delu se jc zaposlil na glavnem odboru zveze sindikatov Slovenije za telesno kulturo. V začetku petdesetih let se je prvič zaposlil kot vgojitelj za telesno kulturo na Taboru v Ljubljani. Nato je delal še na raznih ljubljanskih in obljubljanskih šolah, kot sam pravi, kak dan ali teden na več šolah hkrati. Leta 1961 je prišel v Stično. Povedal jc, da ga je sem prignalo tudi reševanje stanovanjskega problema. Nekaj časa jc delal tako na osnovni šoli kot na gimnaziji. Za področje telesne kulture je bil kar nekaj časa sam. Hitro je spoznal, da za pouk telesne kulture ni osnovnih prostorskih pogojev, zato jc najprej vse sile usmeril v ustvarjanje le-teh. S pomočjo šole, predvsem pa kot, sam pravi, otrok in mladine so zgradili t.i. stiski stadion z atletsko stezo, malo kasneje asfaltno igrišče, postavili kočo za potrebe smučarskih tečajev na Pristavi ( pri cerkvi ), kjer se je dalo prespati itd. Zelo je ponosen na dejstvo, da je na Pristavi organiziral prvi smučarski tečaj za gimnazijce. Kasneje jih je spremljal celo na smučarskih tekmovanjih. Prav tako je ponosen na dejstvo, da je bila OŠ Stična leta 1964, ob letu telesne kulture, nagrajena zaradi dobrih dosežkov na tem področju in da so nekateri učenci za nagrado dobili taborjenje ob reki Sutjeski. Spomni se, da se je v gimnaziji v tistih letih, ko je prišel v Stično, prvič delala matura tudi iz telesne vzgoje. I.epe spomine ima tudi na številne telovadne nastope, ki jih jc z učenci in gimnazijci izvedel ob raznih proslavah in pomembnih prireditvah. Veliko dela je bilo vloženega v te nastope in želi si, da bi kdaj kaj podobnega naredila tudi današnja mladina. Vinko je mladino kmalu vključeval v številna tekmovanja. Najraje pa jih jc usmerjal k svoji ljubezni - atletiki in šahu. Lepe spomine ima na tradicionalne teke po Ljubljani 9. maja ( dan zmage ), ko se je tekmovalo v raznih štafetah štafeta zmage, bratstva in enotnosti itd. Zelo mu je bilo všeč, če se jc ime Stična zaslišalo po mikrofonu. Vinko je bil uspešen tudi v ženskem rokometu. Pravi, da je v začetku sedemdesetih let imel zelo perspektivno osnovnošolsko ekipo, ki bi jo z malo sreče lahko pripeljal celo v slovenski osnovnošolski vrh. V spominu sta mu ostali finalni tekmi na področju bivše občine Grosuplje, ko so stiska dekleta premagala dekleta iz šol Vidcm-Dobrepolje in Grosuplje z rezultatoma 16 : t) in 11 : 0. Pa vendarle je znan predvsem kot odličen šahovski zanesenjak in mentor. Vzgojil je precej zelo dobrih šahistov, med katerimi sta nedvomno najbolj znana Marko Tratar in Mitja Piškur, ki sta seveda svoje znanje kasneje izpopolnila še pri drugih mentorjih. Z otroki je osvojil 7 posamičnih ali ekipnih slovenskih naslovov. Dvakrat jc bil s svojo šahovsko osnovnošolsko ekipo celo tretji v bivši državi Jugoslaviji. Poleg šaha in atletike je bila njegova velika strast tudi pohodništvo. Vedno je mladino usmerjal v hojo in dolge pohode. Ni mu žal. Pravi, da jc nekoč organiziral športni dan - pohod na Janče, torej iz Stične do Janč in nazaj v istem dnevu. Nekateri so to opravili brez težav, nekateri pa so se malo "potegnili" z vlakom. Osnovnošolec je peljal celo na Triglav ipd. Pravi, da bo letos, ob 40-lctnici prvega njegovega pohoda z gimnazijci na Komno in Triglavska jezera, s takratnimi pohodniki organiziral ponovitev le-tcga. Sicer pa je Vinko svojo pedagoško pot zaključil leta 1988 na OŠ Stična, po 27 letih dela pri nas. Od takrat se ni veliko spremenil. Jc še vedno tak kot pred 14 leti. Velikokrat je moč v Ivančni Gorici in njeni okolici videti njegov smel in prožen korak. Udeležuje se pohodov po Jurčičevi in Levstikovi poti. Res je pri svojih letih šc prava korenina in želim mu, da bi bil tak šc kar nekaj časa. Simon Bregar Pred 40 leti SO lakote začeli gradili stisko igrišče ■ Vinkovo hadoče delovno mesto. PRINCE PUB IN MIZARSTVO TRUKELJ KRKA V KONČNICI ZA PRVO MESTO Končan je redni del zimske medobčinske lige v malem nogometu, ki poteka v dvorani Brinje v Grosupljem. Vse tri ekipe iz naše občine, ki se udeležujejo te lige, so se uvrstile v končnico tega tekmovanja. Ekipi Prince pub in Mizarstvo Trunkelj Krka se bosta v končnici prvih štirih ekip borili za 1. mesto, ekipa Klanček Šentvid pa se bo s preostalimi tremi ekipami, ki so uvrščene od 5. do 8. mesta, borila za 5. mesto. Zanimiv je bil razplet zadnjega kroga, saj so po točkah kar štiri ekipe zasedle 2. mesto. Točke in razlika v golih znotraj kroga teh štirih ekip pa so ekipe razvrstile na mesta, ki jih vidite na lestvici. Ekipa Prince pub je bila brez oddane točke v rednem delu prepričljivo najboljša. Končna lestvica rednega dela zimske lige Sil V DAM I-KI JETI GOL Ml,SI o EKIPA II K EM ZMA GE NI O DL. POR AZ IO( K E GO LI GOL I RAZ LIKA 1 PRINCE PUB 11 0 0 33 54 16 38 2 OKREPČEVALNICA ZORA KOMPOIJE " 7 2 2 23 48 24 24 3 ŠD DOBREPOUE-SNEŽAK 7 2 2 23 53 20 33 4 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 11 7 2 2 23 72 22 50 5 PICERIJA KOVAČIJA 11 7 2 2 23 48 30 18 6 MAXO PAP 11 5 2 4 17 57 28 29 7 KLANČEK ŠENTVID 11 5 1 5 16 43 34 9 8 SSK RAČNA 11 4 1 6 13 50 38 12 9 DRVENI 11 2 2 7 t 30 37 -7 10 PEKARNA GROSUPLJE 11 2 0 9 « 35 59 -24 11 FURMANI T 11 2 0 9 6 22 80 -58 12 PROSTEL 11 0 0 11 (1 6 128 -122 Končnica oz. play off lige se bo igrala v nedeljo 3. februarja. Način tekmovanja v končnici je tak, da se igra po sistemu vsak z vsakim, neupoštevajc rezultate rednega dela lige. Simon Bregar DELO ŠAHOVSKEGA KLUBA VIŠNJA GORA - STIČNA 1. V januarju, februarju in marcu lani je klub nastopil v "ljubljanski delavski ligi" in dosegel 4. mesto od 16 prijavljenih ekip (II. liga). Sašo Pirnat je na II. deski s 5,5 točke od 9 partij osvojil bronasto medaljo. 2. Klub je nastopil v tekmovanju II. šahovska liga - Zahod, ki je bilo v Kranju oktobra 2001. Ekipa je štela 6 igralcev, ostalih 6 pa je bilo rezervnih igralcev. Igralo se je 7 kol v dveh vikendih. Naš kJub je zastopalo 9 igralcev, in sicer: Hinko Krumpak, Sašo Pirnat, Milan Perovšek, Boris Kocmur in Damjan Lesjak 4 od 7 (57 %). Res lep uspeh smo dosegli v I. kolu z zmago nad ekipo "Upokojenci komandanta Staneta" iz Ljubljane s 3,5:2,5, dvakrat smo igrali 3:3 in dvakrat izgubili le z 2,5:3,5! 3. V Gostilni in piceriji Podobnik v Ivančni Gorici pa smo 13. decembra odigrali občinsko prvenstvo v pospešenem šahu (2x15 minut). Po izenačenih bojih je zmagal Sašo Pirnat s 6 točkami (100 %), za njim pa so se uvrstili D Lesjak. (5 točk), S. Grabljevec, B. Kocmur in J. Lampret (3 točke), Koželj (1 točka) in J.Kresal (0 točk). Že drugič nam je odlično sodil državni sodnik Vojko Sre-brnič. Zmagovalec je prejel lep pokal, drugi in tretji pa diplome. Iskreno se zahvaljujemo zlatarju Janezu Tadini, ki nas je že drugič sponzoriral, in Gostilni in piceriji Podobnik za omogočanje igranja šaha v odličnih pogojih. Janez Dremelj Zavod /a prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje (»rosuplj«, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: • IZDELAVO LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE ■ IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV ■ PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju In po telefonu (01) 786-30-7H 786-05-42 12 STRAN Predstavljamo vam športnike iz naše občine ROBERT KASTELIC Robert Kastelic iz Ivančne Gorice tekmuje v športni panogi, ki je ljudem nekoliko manj znana, a to ne pomeni, da so njegovi uspehi kaj manj vredni. Tekmuje namreč v spretnostni vožnji z motorjem in tam dosega odlične rezultate, ki jih bom predstavil malo kasneje. Najprej nekaj več besed o tej športni panogi. Spretnostna vožnja z motorjem je dokaj podobna spretnostni vožnji s kolesom, ki se je učijo otroci že v osnovni šoli pri prometnem krožku. Tekmovanja potekajo na asfaltnih ploščadih, na katerih so postavljene različne ovire in prepreke, ki jih je treba čim uspešnejše in čim hitreje prevoziti oz. se jim izogniti (gra za slalomsko vožnjo okrog kegljev na katerih so teniške žogice in teh ovir se ne sme podreti, sicer tekmovalec dobi časovni pribitek, za vožnjo skozi ožino, za vožnjo čez skakalnico gre tudi za izvajanje osmič, prenašati pa je potrebno tudi vodo oz. čelado z nekega mesta na drugo, itd.). Na vsaki tekmi sta dve vožnji, zmagovalec pa je tisti, ki ima najmanjši seštevek časa obeh voženj. Tekme potekajo v šestih različnih razredih: a) Junior (starostna omejitev je 8 let), b) do 125 cem, c) do 25o cem, d) do 600 cem, e) do 750 cem in f) Open oz. nad 750 cem. Vsak tekmovalec lahko na isti tekmi nastopa v dveh različnih razredih. Tekmuje se s cestnimi motorji, tekmovalci pa morajo imeti popolno motoristično opremo. Motor mora biti registriran in prave "kubikaže". Motorji prvih treh so po vsakem tekmovanju strokovno pregledani, če ustrezajo pravilom. Pri nas so uveljavljene tekme za državno prvenstvo, ki jih jc vsako leto sedem. Tisti, ki ima po sedmih tekmah najboljši seštevek točk postane državni prvak. Tekme so po različnih krajih Slovenije, največ pa jih je na Štajerskem, kjer so tudi najbolj obiskane. Interes Moto zveze Slovenije seveda je, da bi se tekmovanj udeležilo čimveč tekmovalcev in, da bi jih spremljalo čim več gledalcev. Njihov moto je, da je samo spreten motorist varen motorist. V ta namen so na tekmovanjih tudi promocijske tekme "Choperjev", ki popestrijo dogajanje. Sicer se tekmovanj za državno prvenstvo udeležujejo tekmovalci iz 10 do 15 društev iz cele Slovenije. Najbolj odmevno in številčni je društvo iz Kamnika, ki šteje čez 100 motoristov. Robert trenutno tekmuje za klub iz naše občine, Fire groupe. Jc edini iz tega kluba, ki nastopa na teh tekmovanjih. S to dejavnostjo se je spoznal pri policiji. Tudi tam so imeli svoja (policijska) državna prvenstva v spretnostni vožnji, a zadeva ni bila na takem nivoju, da bi ga zadovoljila. Zanimivo jc, da ga je na tekme državnega prvenstva, ki jih organizira Moto zveza Slovenije, povabil tajnik Moto zveze, ki gaje videl med vožnjo okrog Ivančne Gorice. Robert si je eno tekmo ogledal, na naslednji pa je že tekmoval. Kako velik talent je, je dokazal že kar na prvi tekmi, ki jo je vozil. V razredu do 250 cem je že na prvi tekmi za državno prvenstvo dosegel 2. mesto, v zazredu Open pa 3. mesto. To je bilo junija leta 2000. Že na svoji drugi dirki jc žc prvič zmagal (v kategoriji do 250 cem) in bil 2. v razredu Open. Ta tekma jc bila v Podnar-tu. V skupnem seštevku za državno prvenstvo je bil leta 2000 drugi v razredu do 250 cem in 3. v razredu Open. Z uspehi je nadaljeval tudi v lanskem letu. Ponovno je zmagal eno tekmo za državno prvenstvo v kategoriji do 250 cem v Trebnjem in na koncu v skupnem seštevku za državno prvenstvo v tem razredu dosegel 2. mesto. V razredu Open jc leta 2001 na koncu delil 3. mesto še z enim tekmovalcem, a ker ni dosegel nobene posamične zmage, nasprotnik pa je, jc bil 4. Robert ima tudi za leto 2002 visoke cilje, čeprav kot pravi nima takih pogojev za trening kot konkurenti. Pravi, da smo spretnost-no vožnjo večkrat trenira le dan pred tekmo, ko se odpelje na samo prizorišče tekmovanja in tam vadi. Sicer pa pravi, da je na motorju zelo veliko. Letos namerava tekmovati zopet v obeh razredih (do 250 cem in Open), kjer si v prvem želi postati državni prvak, v drugem pa bi bil zadovoljen z uvrstitvijo do 5. mesta. Pravi, da bo letos zelo verjetno nastopal za drug klub, najverjetneje za Moto klub iz Trebnjega. Simon Bregar USPEŠNO PRAZNOVANJE Že v uvodu lahko poročam, da je tudi letošnji "Rokometni dan" uspel, in sicer tako organizacijsko kot tudi tekmovalno. Prireditev, ki je potekala 5.januarja v dvorani šolskega centra Josipa Jurčiča, je bila razdeljena v tri sklope. V prvem, dopoldanskem, so se v medsebojnih tekmah pomerili učenci in učenke osnovne šole Stična. V napetem vzdušju pred polnimi tribunami so se vrstile tekme : med učenci 5. in 6. razredov, nato so se spopadle učenke, za njimi učenci 7. in 8. razredov, in nazadnje še učenke 7. in !S. razredov. 5. januar je bil delovni dan, tako za osnovno kot tudi za srednjo šolo, zato navijačev ni manjkalo. Drugi sklop 9. rokometnega dne je bil nastop rokometnih ekip rokometnega kluba SVIŠ. Tokratni gostje Rokometnega dneva so bile ekipe rokometnega kluba PREVENT iz Slovenj Gradca. Prireditev sicer ni tekmovalnega značaja. Kljub temu pa so se tekme igrale, kot da gre za prvenstvene točke. Tekme domačih in gostujočih rokometašev so bile odlične. Najprej so nastopili mlajši dečki, nato starejši dečki in nazadnje, za poslastico mladim gledalcem, še kadeti. Med mlajšimi so gostje izkazali svojo premoč. Starejši dečki so bili gostom enakovredni, kadeti pa boljši. Kadetska ekipa, ki je bila lani v kategoriji starejših dečkov druga v državi, ravno v tekmi z RK Prevent, je ponovno pokazala svojo veljavo. V zaključku tega sklopa so nastopili še mladinci in člani. Prvi so premagali Grčo iz Kočevja, drugi pa l.B ligaša iz Smartnega. V tej tekmi je kot pomembna okrepitev domače ekipe, pred nadaljevanjem prvenstva, nastopil do nedavnega eden najboljših igralcev Smartnega, Roman Verbajs. V tretjem sklopu so nastopili bivši aktivni rokometaši in tudi rokometašice. Poleg številnih domačih igralcev, sedaj veteranov SVIŠ-a, so nastopile še ekipe Črnomlja, Dobre-polja, Ponikev, Višnje Gore in Stične. Ena od zanimivejših tekem jc bila tudi tekma med domačimi veterankami in nasprotnicami iz Idrije. Zmagali sta obe ekipi. Domače zaradi tega, ker so se uspele zbrati, gostje pa zato, ker so dosegle nekaj več zadetkov. Tekme v tem delu naj bi bile rekreativne, pa še zdaleč ni bilo tako. Vsi so si želeli zmagati. Bivši aktivni igralci, sedaj rokometni veterani, vseeno težko "prodajo" svojo kožo. Če so včasih tekmovali za prvenstvene, so zdaj tekmovali za prestižne točke. Prva tekma Rokometnega dne se je začela ob 8. uri zjutraj. Zadnja se je končala po 17 urah igranja, ob enih naslednjega dne. Strasti so se umirile. Rezultati bodo čez čas pozabljeni. Ostal bo spomin na stisk rok prijateljev z vseh koncev Slovenije. To vedenje bo v igralcih ostalo. Tudi zaradi našega rokometnega dneva. V času, ko ni pretirane športne rekreativne ponudbe na našem področju, je Rokometni dan pravo poživilo, ki popestri športno-rekreativno pomanjkanje na našem področju. V letošnjem maratonu je bilo odigranih 20 tekem. V 32 ekipah jc nastopilo 276 igralcev in igralk. Ekipe, ki nastopajo na prireditvi, so vsakoletno srečanje že uvrstile na svoj movalni" koledar. To je zmaga za —* KNjrŽNiCAOTO SOPUE Adamičeva 15 Že v prejšnji številki Klasja sem poročal o uspehu mladih ekip RK SVIŠ. Kar dve ekipi sta se namreč uvrstili v polfinale državnega prvenstva, med 16 najboljših ekip v državi. Tako starejši dečki kot kadeti tekmujejo v zahodni polfinalni skupini. Starejši dečki tekmujejo z ekipami Cimos Koper, Slovan, Izola, Termo Škofja Loka, Duplje in z ekipo Aleša Praznika. Do sedaj sta bila odigrana dva kroga. Rokometaši SVIŠ-a so v prvem krogu premagali Izolo z rezultatom 24 : 20, v drugem pa izgubili v Kopru z rezultatom 21 : 18. Nasprotniki kadetske ekipe so bili vrstniki iz Ajdovščine, Izole, Nove Gorice, Iga, Ribnice, Dupelj in Škofje Loke. TUdi tu sta bila odigrana dva kroga. V prvem jc bila ekipa SVIŠ-a uspešnejša od Izole. Rezultat jc bil tudi tu 24 : 20. V drugem krogu jc bila ekipa polovično uspešna. Na gostovanju v Novi Gorici jc bil izid srečanja 23 : 23. Po dveh krogih se med osmimi ekipami kadeti nahajajo na tretjem, starejši dečki pa na četrtem mestu. Omenjeni ekipi se v tem trenutku pripravljata na pot. Odhajata namreč na večdnevni mednarodni turnir v slovaško Bratislavo. Upam, da bomo tudi od tam lahko poročali o tako dobrih rezultatih, kot jih mladi rokometaši trenutno dosegajo doma in kot so jih lani na dveh mednarodnih turnirjih, v Pragi (4. mesto) in Torriju (1. mesto). Za RK SVIŠ Marjan Polokar DRZA VNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU ZA SREDNJE SOLE POLFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA SE JE ZA LAS IZMUZNILO Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so se 17. I. 2002 v Novem mestu udeležili četrfinala državnega prvenstva v malem nogometu. Tekmovanja so se udeležile 4 ekipe: dva najboljša iz dolenjske regije ( SŠ JJ Iv. Gorica in SŠGT Novo mesto ) ter L in 3. najboljša ekipa iz ljubljanskih srednjih šol. Dve najboljši s tega tekmovanja sta se uvrstili med 8 najboljših srednješolskih ekip v državi. Način tekmovanja je takšen, da sc najprej izžrebata dva polfinalna para, vendar pa med sabo nc smeta igrati ekipi z istega področnega centra. Po prvih dveh tekmah ( prvi krog ) nato v drugem krogu zmagovalec prve tekme igra s poražencem druge in zmagovalec druge tekme s poražencem prve. Zmagovalca obeh tekem drugega kroga se nato tudi direktno uvrstita v nadaljnje tekmovanje. Rezultata tekem prvega kroga: SŠ Josip Jurčič Ivančna Gorica : Srednja policijska šola Lj. 1:2 Gimnazija Ljubljana Šiška : SŠGT Novo mesto 3 : 0 Rezultata tekem drugega kroga: Gimnazija Ljubljana Šiška : SŠ Josip Jurčič Iv. Gorica 5 : 4 Srednja policijska šola Lj. : SŠGT Novo mesto 6 : 2 Naša ekipa sc jc na tekmovanju enakovredno kosala z obema ljubljanskima ekipama. Do uspeha je obakrat zmanjkalo le za odtenek znanja in sreče. V ekipi Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so bili vsi fantje, ki so igrali, zelo borbeni, pokazali so veliko volje in znanja, čeprav je res, da zmorejo še več, a žal niso imeli najboljšega dneva. Izkazali so se vsi, na čelu z bravuroznim vratarjem Klemenom Zalctclom, v veliko moralno spodbudo pa so bili tudi tisti, ki so samo sedeli na klopi. Tekmovanja so se udeležili: Rok Sadar ( kapetan, 1 gol ), David Kastelic ( 1 gol), Darijo Biščan ( 3 goli), Niko Jcfim, Klemen Zaletel, Jernej Povše, Igor Koščak, Jure Erjavec, Žiga Zaje in Miha Zorcc. Zaradi poškodbe oz. zaradi maturitetnih obveznosti sc tekmovanja nista mogla udeležiti Boštjan Kastelic in Pavel Uršič. Vsi skupaj seveda upamo, da bo naslednje leto ekipa naredila šc korak naprej. Simon Bregar ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ IVANČNA GORICA RAZPISUJE Občinska in medobčinska REKREATIVNA PRVENSTVA v obliki ligaških tekmovanj in turnirjev za leto 2002 za občane občine Ivančna Gorica v naslednjih športnih panogah : LIGAŠKA TEKMOVANJA ZA EKIPE 1. MALI NOGOMET april, maj, junij, september, oktober 2. MALI NOGOMET - VETERANI maj, junij, september, oktober 3. ODBOJKA - ŽENSKE januar, november 4. ODBOJKA - MOŠKI januar, november 5. KOŠARKA - TROJKE marec, oktober, november 6. BALINANJE maj, junij, september, oktober 7. NAMIZNI TENIS februar, marec, november, december INDIVIDUALNA TEKMOVANJA 8. NAMIZ. TENIS - DVOJICE M + Ž februar 9. NAMIZ. TENIS - POSAMEZ. M + Ž december 10. TENIS - MOŠKI + ŽENSKE prvi vikend v septembru 11. TENIS DVOJICE - M + Ž drugi vikend v septembru 12. BALINANJE DVOJICE zadnja sobota v septembru 13. BALINANJE POSAMEZNO druga sobota v juniju PRELIMINARNA PRIJAVNICA PRIJAVLJAM (Obkroži ekipo ali posamez. ter vpiši zap. št. tekmovanja za katerega se prijavljate ): EKIPO POSAMEZNIKA ZA TEKMOVANJE POD ZAP. ŠT. : Navedite ime, priimek in naslov, kamor vam bomo pošiljali pošto oz. obvestila o tekmovanju. Telefon doma : Telefon v službi : Preliminarna prijava je namenjena predvsem tistim ekipam in posameznikom, ki v letu 2001 niso sodelovali na rekreativnih tekmovanjih, saj bomo tistim, ki so sodelovali, po pošti poslali tudi dodatna obvestila o prijavi. Preliminarna prijava mora prispeti na naslov : Simon Bregar, Male Čcšnjicc 1, 1296 Šentvid pri Stični do 16. februarja 2002. Za ZŠO Iv. Gorica: Simon Bregar STRAN 13 o s p o cCinj s/(a stran Domači koruzni kruh iz krušne peči Kruha, naše vsakdanje hrane, se organizem ne naveliča, in doma pečenega kruha se vedno veselimo. Kruh pečemo iz pšenične, ržene, ajdove, ječmenove, ovsene in sojine moke. Najbolj okusen je tisti iz mešane pšenične in ržene mo.ke. Čudovito lastnost vzhajan ja s kvasom ima samo pšenična moka, zato jo moramo, če hočemo vzhajan kruh, dodajati drugim mokam. Najbolj zdrav kruh spečemo iz mešanice biološko pridelanih žit, ki jih zmeljemo v kamnitih mlinčkih, tik pred uporabo, skupaj z otrobi in kalčkom. Receptov za peko kruha je veliko, predvsem se moramo seznaniti s celotnim potekom peke. Bistveno je namreč, da si pridobimo pravi občutek do testa in pečenja. Tisti, ki radi pečejo, vedo, tla je treba s testom čutili, delati moramo torej s srcem in ljubeznijo, da spečemo dober kruh. Nasvet: o Če smo kruh premehko zamesili, so hlebi nizki, a okusni. Pri trdo zamešanem testu pa so hlebi visoki. n Če imamo zelo vzhajano testo, naj bo začetna temperatura visoka, da ga vročina hitro objame, da testo več ne vzhaja. Čez nekaj časa temperaturo znižamo. Recept za pripravo kruha: 6 kg koruzne moke, 3 kg pšenične moke, 9 dag soli, S do 12 dag kvasa, približno 4 I vode Podmet: 1,5 dl moke, 2,5 dl vode Ne le pri kolinah, ampak tudi pri peki kruha je bilo pri hiši praznično razpoloženje. /,c zvečer so pristavili k peči mentrgo in na eno stran nasejali koruzno, na drugo pa domačo pšenično moko. Potem so zjutraj najprej poparili koruzno moko, da je bila videti kot žganci. Ko se je ohladila, so zamešali pšenično moko, osolili in dodali vzhajan kvaseč: v lončku tople vode so raztopili žlico sladkorja, v njej razpustili kvas in pomešali z malo moke. Testo so pregnetli in pustili dve uri ali več, da je vzhajalo. Nato so ga porazdelili po hlebcih, vsakega posebej pregnetli in položili na pomokano štručnieo v peharju, tako daje bil bolj gladek del hlebca obrnjen navzdol. Z vogali štručnice so hlebce pokrili in pustili, da so ponovno vzhajali. Vzhajane so zvrnili na pomokan lopar, premazali s podmetom in dali v krušno peč. Peč je morala biti tako vroča, da če je vanjo gospodinja vrgla pest koruzne moke je le ta porumencla, ni smela pa počrneti. Pri peči so včasih Imeli odmerjeno kurivo, ko je tisto pogorelo, je bila peč pripravljena za peko. Danes pa damo hlebec kar v pečico, razgreto na 220*C. V peči na drva so kruh pekli 75 minut. Pečene hlebe so ometli z. omelcem, na spodnji strani potrkljali. in če so globoko zadoneli, so jih z zadovoljstvom položili na mizo in pokrili s prtom, da so se polagoma ohlajali. Koruzni kruh je bolj rahel, če količine obrnemo, se pravi, da vzamemo 6 kg pšenične in 3 kg koruzne moke. Piščanec v obari 1 kg piščančjega mesa, maščoba, sesekljana čebula, 3 dag moke, 1 žlica paradižnikove mezge, lovorov list, limonina lupinica, majaron, timijan, po okusu vino ali kis, 1 dl kisle smetane, sol Piščančje meso narežemo na kocke in v kozici na vroči maščobi popečemo. Kose mesa prestavimo, v kozico na maščobo pa damo čebulo. Ko postekleni, poprašimo z moko, nato pa, primešamo paradižnikovo mezgo. Prilijemo toliko kropa, da je omaka primerno gosta, nato dodamo piščanca, vse začimbe in dišavnice in kuhamo do mehkega. Proti koncu kuhanja prilijemo vino ali kis ter kislo smetano. Zraven lahko ponudimo domači koruzni kruh. Preživeli smo lepo pripravljene praznike. Skozi ves december smo uživali prevelike količine visoko kalorične hrane, zato je zdaj pravi čas, da poskrbimo za svoje telo. Pripravljamo si lahke enolončnice, uživajmo veliko sadja in zelenjave. Sončno vreme in bele poljane nas kar vabijo v svoj objem, zato si naberimo novih moči in se veliko gibajmo na svežem zraku. Letos bo pust zelo kmalu, zato se kot vestne gospodinje že zdaj pripravimo nanj in preizkusimo recept za slastne krofe že nekoliko prej. Delovanje DPZ v prednovoletnem času bivanja v družinskem okolju pa je poskrbel kuharski mojster g. Mrzelj, ki jc že stari znanec naših kuharskih tečajev. Tokrat smo sc zbrale na turistični kmetiji Fajdiga v Temenici. Veliko število gospodinj, ki so se udeležile tega tečaja nam pove, da zanimanje za dobro kuho in peko narašča. Na tečajih ne izvemo le novih receptov, temveč tudi nove načine priprave že starih, preizkušenih receptov, ki z malo drugačnim postopkom priprave dobijo povsem nov izgled. Druženje preko celega dopoldneva pa je tudi prilika za utrjevanje prijateljskih vezi med našimi članicami. Ponavadi odhajamo domov zadovoljne, polne novega znanja, dobre volje nam nc manjka, in to prenesemo s svojim prihodom domov tudi svojim domačim. Kako sama samcata jc bila stojnica našega društva v prednovoletnem času, ste gotovo opazili tisti mimoidoči, ki ste nam namenili toplo besedo, se ustavili, poklepetali ter tudi kupili kaj dobrega za na svojo mizo. Človek se sprašuje, kaj jc gnilega v deželi Kranjski oz. kaj je v Ivančni Gorici, da sc nič nc dogaja. Zakaj tako mrtvilo? Kje so ljudje, ki predstavljajo dušo in srce kraja? za DPZ Mari Erjavec Zimski čas je že tradicionalno namenjen izobraževanju naših članic. Kot vseskozi do sedaj je tudi tokrat KSS Ivančna Gorica pripravila vrsto predavanj in izobraževanj. V iztekajočem sc letu 2001 smo imele priliko obiskati predavanje o aranžiranju,ki je bilo organizirano za članice vseh treh društev in je potekalo v Grosuplju. Mlada aranžerka gdč. Pene nam je pričarala pravo predpraznično vzdušje, saj nam je prikazala več načinov, kako okrasiti svoj dom z drobnimi detajli, da bomo našim domačim pričarale še lepše praznično vzdušje- Predavanje o odnosih v družini jc bila tema, ki bi nedvomno lahko zanimala širši krog poslušalcev. Tema je šc kako vroča, saj je prava umetnost, ohraniti zdrave odnose v osnovni celici, to je družini. Pod to lupino se skriva prenckatero gorje, iz katerega mnogi brez strokovne pomoči le težko najdejo izhod. Vendar pa jc splošno znano, da o tem neradi govorimo. Vsi sc izogibamo pogovoru o tej temi, dokler ni prepozno, dokler se nc naredi kaj hujšega. K premostitvi lakih težav nedvomno pripomorejo tudi nasveti in predavanja strokovnjakov s področja svetovanja o odnosih v družini. Za nekoliko bolj prijeten del Izpod rok izkušenega kuhana so prihajale mesne jedi in omake Krofi in nekaj nasvetov 1 kg moke, po možnosti polovico mehke in polovico ostre, 4 jajca, 7 dag sladkorja, sesekljana limonina lupinica, 2 žlici ruma, 6 dag masla, 4 žlice kisle smetane, 3 dl mleka, sol Kvaseč: 4 dag kvasa, 3 žlice mleka, malo sladkorja Moko damo v skledo in naredimo jamico. Kvaseč: Kvas razmočimo v mlačnem mleku, dodamo malo sladkorja in vlijemo v jamico v moki. Pomešamo še malo moke in pustimo kvaseč, da vzhaja. Stepemo trd sneg iz štirih beljakov, dodamo sladkor, rumenjake, limonino lupinico, rum, smetano, tekoče maslo, precej vroče mleko in sol. Vse to vlijemo v moko h kvasu in zamesimo testo. Gnetemo toliko časa, da sc testo loči od rok in sklede. Pustimo, da vzhaja, nato ga zvrnemo na pomokan prt in robove zavihnemo, da se testo pri valjanju ne prijemlje. Enakomerno zval-jamo in pri tem pazimo, da ga ne razvlečemo, zato ga na začetku le malo potolčemo in valjamo le s težo valjarja. Zvaljano testo pokrijemo in pustimo, da na mizi vzhaja vsaj še 10 minut, da potem lahko izkrožite lepe krole Krofe polagamo na ogreto desko, napol vzhajane obrnemo, da vzhajajo še po drugi strani. Vzhajane krofe polagamo v vročo maščobo, da najprej ocvre-mo vrhnjo stran. Cvremo v pokriti kozici, ko pa jih obrnemo, kozico odkrijemo. Nekaj nasvetov o pečenju krofov, ki so v pustnem času vedno uporubnt: a Krofi bodo imeli lep venec, če nc bo v kozici več kot dva prsta maščobe in če le-ta ne bo prevroča in tudi ne premalo razgreta. Krofi pa ne smejo biti preveč in ne premalo vzhajani. n Pravšnja temperatura za cvrenje krofov: košček testa damo v vročo maščobo, prešteti moramo do tri. preden se testo dvigne na površje. Če se dvigne prej, je maščoba prevroča in je primerna za cvrenje flancatov. n Krofe valjamo na leseni deski. Če te nimamo, moramo ultrapas ali drugo umetno maso prekriti z odejo in nato še s prtom. Plastika je za krofe in drugo kvašeno testo nesprejemljiva Žganci Žganci so ena izmed najstarejših jedi na Slovenskem. Včasih so jih jedli vsak dan. So tipična sezonska jed, predvsem v jesenskem in zimskem času. Poznamo jih več vrst: koruzne, ajdove, bele, bele krompirjeve in instant žgance. Lahko jih kuhamo v slani vodi, pražimo na maščobi, dodamo lahko tudi kuhan krompir. Žgance zabelimo z ocvirki, svinjsko mastjo, zarumenelo čebulo, s pregreto smetano, z maslom ali margarino. Vse vrste žgancev ponudimo k domačim narodnim jedem, kot so: svinjska juha z žganci , telečja in kokošja obara z žganci, divjačinski golaž z žganci, telečji paprikaš z žganci, žganci s kislim zeljem ali kislo repo, žganci z vročim ali kislim mlekom, žganci z ocvirki.... Ajdovi žganci s krompirjem 1,5 I slanega kropa, 60 dag ajdove moke. 3 srednje veliki krompirji, peščica bele moke, mast ali ocvirki V slanem kropu kuhamo krompir. Koje napol kuhan, zasipamo presejano ajdovo in belo moko. Kuhamo še vsaj 20 minut. Na sredini prebodemo, napravimo luknjo in pokrito kuhamo. Koje kuhano, odcedimo polovico vode in premešamo, nato z leseno žlico maso vzamemo iz vode ter z vilicami razdrobimo Tako pripravljene žgance lahko ponudimo tudi zraven obare. V zimskem času za spremembo skuhajte žgance za dopoldansko malico ali kosilo. Naj vam bo v zadovoljstvo, če napovedanim gostom ponudite ajdove žgance z ocvirki boljše bo kot narezek ali šunka. Za zajtrk pripravimo žgance z vročim mlekom ali pravo belo kavo. Posebno zanimivo bo za goste iz tujine. Takrat pripravite različne prelive. Zraven ne pozabite na kozarček domačega žganja ali cvička. Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC 14 STRAN dajanje krvi direktno v žilo i manu-bolnika ali skript poškodovanca avtor kraj prl mar" uunb"e" bokalič sa»,8hj| ureditev po vrsti želja po jeoi. tek tretji sklon, dajal nik irena avbelj debeli je pri ankaranu rdečina na koži. znak alergije sestav več aparatov reka v črni gori vtikač maked. glavno praznik mesto vstaje tasmanije proti 1 - turkom berilo I inl,.dcm£ oostran ljivi del šolska ministrica (lucija) japonska valuta planota nad mozirjem ženska, ki kaj nabira nasprotje dneva pravo opica. ki živi na gibraltarju drobni okrogli plodovi natrijev karbonat oto pestner dan. ko se pokoplje PUSTA kralj živali množično zborovanje na prostem v drami cehova so bile tri vijoličast okrasni kamen država ob nilu am. film. režiser (robert) ieon umrli sef uprave petrola (franc) velik tropski kuščar PRED. STOJNIK SAMOSTANA KRAJ NAD LOGATCEM skrbnik, tutor skupek celic kraj nad vipavsko dolino zadnji jugosl. premier markovič pisatelj zola igralec polič kotiček za počitek energij. kanali v jogi stara davščina tečnež, sitnoba politični voditelj število pro centov v celoti telesna tekočina nerazvitost organa stroje-piska sosedi črke c flavtist ramovš am. film igralec (lorenzo) igralec connert mitol. junak, kije skušal leteti franc. komik (jacoues) vpeljava novosti radialna guma kraj ob savi pred litijo računal oblikov matevž bokalič grški pesnik pivskih in uubez pesmi MALA SOLA OBČINSKEGA ZEMLJEPISA (2.učna ura) Na prazne črte vpišite dva nova vršaca - sedemstometraša. V pomoč so zapisane višine, lahko pa si pomagate tudi z zemljepisno karto manjšega merila. V l H LAHKA KRIŽANKA S POPUSTOM DO 50 % Rešena križanka vam bo v poudarjenem navpičnem stolpcu odkrila, kaj ves januar straši v naših denarnicah. 1. Koliko lesa je v slovenskih gozdovih? a) okoli 50 milijonov kub. metrov b) okoli 120 milijonov kub. metrov c) okoli 200 milijonov kub. metrov 2. Kam se zlivajo vode iz naše občine? a) v Jadransko morje b) v Črno morje c) v Egejsko morje 5. Koliko lun ima planet 3. Kdo je napisal roman Cvetje v jeseni? Jupiter........... a) Ivan Tavčar b) Josip Stritar 6. Kaj je kamena strela? c) Janez Trdina a) kremenov kristal b) konica turške puščice 4. Kaj po suhokranjsko pomeni škavba? c) okamenel spiralast polž. a) posebno pokrivalo proti dežju b) stoječa voda v skalni votlini Rešitve iz prejšnje številke: 1. a, c) lesena posoda za merjene žita 2.b, 3. c, 4. osem, 5.a L U V Z G M K P VODORAVNO 1. znamka avtomobila 2. del dneva 3. goveja samica 4. mazilo 5. pisateljevo delo 6. eksplozivno telo 7. vojaško vozilo 8. pokrivalo KVIZ ŠALJIVE PRIMERLJIVKE Boš šel ko dež (bežal) ! Boš odletel ko knof pri gatah! Boš tepen ko ušiva jopa ! UGANKE 1. Pravimo ji starka, a vendar lahko pokaže zelo bele zobe. 2. Kdo med vojno najbolj uživa? 3. Kaj bi bilo, čc ne bi bilo vojn? 4. Katera senca dela rastlinam največ škode? 5. Kaj kmet vidi vsak dan, cesar pa le redkokdaj? O d gov o r i: 1. zima, 2. uši, 3. mir, 4. gosenca, 5. sebi enakega V banki že vedo'jB-//T M«?, da so mi na banki žiro račun spremenili v tekoči račun f - Najbrž že vedo, da gre pri tebi ves denar za tekočino. Večerno modrovanje Misliš, da kdo živi na luni? Seveda, saj je vsako noč osvetljena! STRAN 15 1 1 ZAHVALA V 61. letu starosti nas jc mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek in brat ALBIN NOSE Iz Šentjurja 17 Zahvaljujemo sc vsem, ki ste nam pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste poskrbeli za lepo slovo, gasilcem, še posebej govorniku za tople besede, pevcem za ubrano petje. Prav tako sc zahvaljujemo gospodu župniku za lep obred. Hvala vsem za izrečena sožalja in lepe misli, za darovano cvetje, sveče in darove za dobre namene ter vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 63. letu starosti nas je v januarju 2002 zapustil naš dragi oče in stari ata JOŽE KOŠAK Iz Malih Rebrc 1, Zagradec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Vinku Dragošu za lep pogrebni obred ter govorniku gospodu Slavku Blatniku za poslovilne besede. Lepa hvala tudi pevskemu zboru iz Zagradca za lepo odpete pesmi, vsem, ki ste zanj molili in pogrebnemu zavodu Pcrpar. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Ps 23 (22) Jfc ZAHVALA v 90. letu starosti nas je zapustil ALOJZ NADRAH nekdanji čevljarski mojster z Malega Črnelega Rad je imel življenje in ljudi. Hvala vsem, ki ste izpolnili njegovo zadnjo željo in se prišli v tako velikem številu poslovit od njega, prispevali za maše, darovali cvetje in sveče ali nam izrekli sožalje. Hvala dr. Meti Campa za skrb in pozornost v dnevih bolezni ter vsem zvestim prijateljem, sosedam in sorodnikom, ki ste ga obiskovali do zadnjega. Se posebej smo ganjeni ob besedah gospoda župnika Jožeta Kastelica, ki jc skupaj s stiškim opatom dr. Antonom Nadrahom njegovo dušo priporočil Gospodu. Hči Valči z družino Izteka se moj čas. Počasi. Kol zemlja je, kije ne moreš prekopati, ker prej prerase jo plevel. In ko se naredijo žitni klasi, vsi bedni in izželi od plevela, omahnejo pod težo suše in vročine, Kakor bom jaz sam, liho in počasi. (P.Mišmaš) ZAHVALA Ob smrti moža in atija PAVLA MIŠMAŠA iz Podbukovja 13 sc zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Tonetu Humarju za lepo opravljen obred, županu in ravnatelju Jerneju Lampretu za poslovilne besede, učencem za recitirane pesmi. Šc posebej pa se zahvaljujemo vaščanom Hrastovega Dola, ki so sc tako množično in lepo poslovili od njega. Hvala tudi pevcem, pogrebcem in pogrebnemu zavodu Pcrpar. Vsi njegovi Utihnil je tvoj glas, obstalo je srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok ZAHVALA V 89. letu jc tiho odšla od nas draga mama FRANČIŠKA VENCELJ Aljaževa mama iz Pctrušnjc vasi 1 Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, za dobre namene in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi gospodu župniku Jožetu Koželju za obiske in gospodu župniku Vladu Pcčniku za opravljen pogrebni obred ter pevskemu zboru Slavček za ubrano petje. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Pcrpar za pogrebne storitve. Vsi njeni MAMA, ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več rvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da le več ne bo, ker za vedno vzela si slovo. ZAHVALA Zapustila nas je dobra ANGELA BREGAR Kovačeva mama z Muljave Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za vsa ustna in pisna sožalja, topel stisk roke in lepe misli o naši mami. Hvala tistim, ki je med njeno boleznijo niste pozabili, zlasti šc dr. Kastelicu za obiske na domu. Zahvaljujemo se gospodu župniku s Krke za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in družini Pcrpar za pogrebne storitve. Vsi njeni Solze, žalost, bolečina le zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Tiho je odšel od naju dragi ati FRANC COŽ iz Šentvida pri Stični Iskreno sc zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nama v trenutkih žalosti stali ob strani, darovali cvetje, sveče v dobre namene in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodoma župniku Vladu Pcčniku in Aleksandru Urcku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala članom PGD Šentvid pri Stični in ZŠAM Ivančna Gorica za spremstvo in poslovilne besede ob njegovem grobu. Posebna zahvala pa velja Jerumovim iz Vel. Češnjic, ki so nama v težkih trenutkih bolezni in žalosti ob izgubi najinega atija stali ob strani. Žalujoča sin in hčerka z možem ZAHVALA Tiho je odšel od nas ANTON TURK st. iz Hrastovega Dola Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Vladu Pečniku, g. Jožetu Koželju, župniku v pokoju, vsem sorodnikom, vaščanom, gasilcem, pogrebcem, pevcem in sosedu g. Alojzu Šraju za poslovilne besede pred domačo hišo. Bog naj poplača prav vsem za izrečena sožalja, za darove in svete maše, za cvetje in sveče. Njegovi domači V veter so se zlile turobne melodije žalostink in izzvenel je napev Tišine. Poslovili ttmo se. dragi Dušan. Odšli smo z bolečino v prsih, potrti in sklonjenih glav. toda vračali se bomo, da bi na tvojem grobu negovali bele cvetove krizun-tem in v tvoj spomin prižigali sveče. ZAHVALA Zahrbtna, morilska bolezen sc je zajedla v njegovo telo in ni je mogel premagati. 19. januarja je v miru zaspal naš DUŠAN DRAB z Glogovice Zahvaljujemo se prijateljem, sorodnikom, sodelavcem in vsem, ki ste ga v velikem številu spremljali na zadnji poti. Iskrena hvala za izrečena sožalja in mnoge tolažilne besede. Šc posebno smo hvaležni dr. Zupančiču in negovalki Vidi. ki sta mu lajšala bolezenske muke. Zahvala pevcem za lepo zapete melodije, trobentaču za ganljivo zaigrano Tišino. Zahvala za izbrane poslovilne besede, ki jih je ob odprtem grobu v imenu Društva upokojencev Ivančna Gorica izrekel gospod Jurčič. Prisrčna hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, družini Pcrpar pa za opravljene pogrebne storitve. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam s tem lajšali bolečino - iskrena hvala. Njegovi žalujoči 16 STRAN Bolečina in praznina v srcih je ostala, smrt nam mamo v večnost je odpeljala. Bog želel je tako, da trpljenje se končalo Mirno in spokojno je zaspala ter svoj križ z ramen oddala. ZAHVALA V 75. letu starosti je tiho odšla od nas naša draga mama in stara mama VERA JERLAH po domače Bučarjeva mama iz Sel pri Dobu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Bolečina in praznina nam je ostala, smrt nam je očeta v večnost odpeljala. Bog je želel tako, da trpljenje se končalo bo. ZAHVALA v 75. letu starosti je tiho odšel naš dragi oče, stari oče in brat DAMJAN MAN DELI Mejočev ata iz Boge vasi 7 Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožaljc, podarili cvetje in sveče, vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Lepa hvala dr. Zupančiču in sestri Darji. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem, Pcrparjevim in vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi Niti krik te ni predramil niti solza obudila. Truplo tvoje v miru naj počiva. ZAHVALA v 73. letu starosti nas je zapustil MILAN KAN C s Pokojnice 4, Šentvid pri Stični Zahvalo izrekamo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, maše, ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala dr. Zupančiču in ostalemu osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica Zahvala župniku Vladu Pcčniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala gasilcem in predsedniku PGD Zagorica za poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Pcrpar. Posebna zahvala Marku Klemenčiču. Vsi njegovi CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani 14.630 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3300 SIT. Cene veljajo do konca leta 2001. V cene ni vračunano oblikovanje in 19% DDV. RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. "Tvoj obraz vidim v vsaki cvetlici, tvoje oči v zvezdah nad seboj, in že sama misel nate, le misel nate, ljubljena..." (M. A Ibom) ZAHVALA ob izgubi naše ljube žene, mami in stare mame JOŽE PAJK iz Gabrja pri Stični 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, prispevke za dober namen in svete maše. Hvala, ker ste bili z nami v težkih trenutkih. Zahvaljujemo sc osebju oddelka za nevrofiziologijo in nevrologijo Kliničnega centra v Ljubljani, posebej dr. Janezu Zidarju in socialni delavki Stanki Ristič Kovačič za pomoč in prijaznost v njenih zadnjih dneh življenja, fizioterapevtki gospe Blanki Koščak za potrpežljivo lajšanje njenih bolečin. Prav tako sc zahvaljujemo župnikoma, gospodoma Janezu Novaku in Jožetu Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred, vsem pevcem, ki so obred obogatili, Tom iju Ambrožu za lepo zaigrano žalostinko in družini Pcrpar. Posebna zahvala gospe Marinki Piškur za tolažilne besede ob slovesu. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni mwm as© qlm mm PP Grosuplje je decembra lani na območju Ivančne Gorice obravnavala 16 kršitev zoper JRM: 14 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. Razlogi so bili družinski prepiri, sosedsko nerazumevanje, pijančevanje ter preglasna glasba v gostinskih prostorih. Zoper kršitelje so ukrepali, prav tako zoper lastnike lokalov, ki ne upoštevajo pravil. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 24 kaznivih dejanj. Najpogostejše so bile tatvine, vlomi in poškodovanja tuje stvari. Če vidite kako sumljivo osebo, pokličite na PP Grosuplje ali na telefon 113. Opravili smo tudi ogled 21 prometnih nesreč. Najhujše posledice so zaradi neprilagojene hitrosti, voznikov, nepravilne strani in smeri vožnje ter zaradi neustrezne varnostne razdalje. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali iz nje ter ob slabih vremenskih razmerah. Najhujša prometna nesreča se je zgodila pri Podsmreki; ena oseba je umrla. Policijska postaja Grosuplje izvaja poostren nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Ivančna Gorica V času od 15. 11. 2001 do 15. 3. 2002 morajo biti motorna vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo, kar bodo nadzirali tudi policisti. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE I. Iti V grenki nasmeh zažarelo je lice, stisnili roko smo ti za slovo, slišal nisi več krikov resnice, šel si za vedno, nazaj le ne bo. Nuvček odhod tvoj je vasi oznanil, znanci, prijatelji, vsi so prišli, v cvetju, med nami spomin te bo hranil, v meni srce pa v slovo ti kriči: "Hvala ti, oče, za rojstvo - življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere vtkane v trpljenje. Oče, naj večna ti lučka gori /" ZAHVALA V 68. letu starosti nam je težka bolezen vzela dragega moža, očeta, dedka in tasta JOŽETA ZAMAN st. s Studenca 25 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, izraze sožalja ter sočustvovanje v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste mu lajšali bolečine; še posebej pa osebju bolnice Trnovo, dr. Editi Ibrahimovič, dr. Meti Čampa in medicinski sestri Nadi Leskovar. I [vala gospodu župniku Jožetu Kastelicu, govornikom, lovcem, rogistom, LD Ivančna Gorica, družini Pcrpar in vsem, ki ste sc poklonili njegovemu spominu in ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Tebi, naša ljuba, zlata mami, hvaležni smo za vse kar si bila, ljubezen tvoja bo živela z nami, dokler se spet ne srečame Doma. ZAHVALA ob smrti drage hčerke, mame in stare mame JULIJANE NOVAK iz Velikih Pec 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše in dobre namene, za cvetje in sveče. Zahvaljujemo sc g. škofu Jožefu Kvasu in vsem zbranim duhovnikom za svečano pogrebno sveto mašo in besede tolažbe in upanja. Hvala pogrebnemu zavodu Pcrpar in vsem, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od naše mami. Njeni domači STRAN 17 SIVA STRAN Marija Vrenčur iz Ivančne Gorice Končno smo dočakali dcvctdesctlctnika tudi v našem največjem naselju -Ivančni Gorici. To je Vrenčurjeva mama iz Zadolžnc vasi, kakor šaljivo imenujejo selišče na ivanškem hribcu. Lani 27. avgusta jc postala članica naše "akademije izkušenih", letos pa pogumno načenja že deseto desetletje življenja. Mariji se je življenjska luč prižgala daleč od tod, pod Pohorjem in sicer v tistem predelu, ki že sodi h Koroški. Naša današnja slavljenka jc torej Korošica in hkrati naturalizirana Dolenjka. Doslej smo v našem "klubu" žc imeli Korošca - pokojnega samostanskega vratarja Franceljna Lušnika, doma iz okolice Slovenj Gradca. Marijina rojstna vas sc imenuje Brezno in leži lik ob deroči Dravi. Tam sta oče Martin in mati Marija spravila na svet osem otrok, čeprav so bili čisto brez zemlje, tudi svoje hiše niso imeli. Pri kmetu so najeli kočo in potem s "tabrhom" poravnavali najemnino. Tudi nekaj odročne zemlje so najeli, da so lahko redili kravico in prašička. Oče Martin so bili najprej "flosar", to se pravi splavar na Dravi. Noter v Slavonijo in šc dlje so plavili les in zaslužili za najnujnejše. Marija se ni nikoli podala na splav-sc je preveč bala deroče vode. Tudi v Dravo se ni hodila več kopat, odkar jc voda sosedovega fanta potegnila noter, čeprav je znala plavati. Ko je splavarjenje prenehalo, so oče šli za težaka k železnici. Kljub pomanjkanju bi še kar šlo, čc ne bi mati tako zgodaj umrli. Najmlajši brat Pepič je bil še v plenicah, ko so odšli na oni svet. Marija, najstarejša med hčerami, je morala tako žc v najstniških letih prevzeti materinska bremena. Tako rada bi se izučila kakšnega poklica, ker ji je v ljudski šoli dobro šlo, pa na to še pomisliti ni smela. Tudi na dnino je hodila, da je z delom "odrajtala" kočarske obveznosti. Grabila je seno, okopavala polja in žela praprot na obdravskih steljnikih. Pri devetnajstih, ko so bili domači otroci že iz najhujšega, se je omožila. Kar sosedovega Ignaca je "pograjfala" in imela pri tem srečno roko. Ignac je bil namreč dober mož in jako vesten delavec na železnici. To so sprevideli tudi na direkciji in ga dali v železničarsko šolo. S pridobljenimi papirji jc postal progovni preglednik in kretničar v Višnji Gori in v Ivančni Gorici. Težko jc bilo slovo od rodne Koroške in šumeče Drave, a sc je družina kmalu potolažila, ko je videla, da tudi na Dolenjskem živijo dobri ljudje. Nekaj časa so se še potikali po najemniških stanovanjih, potem pa so si v Ivančni Gorici zgradili lasten dom. Tedaj je Marija prvič v življenju okusila neznansko lep občutek, ko imaš lastno streho nad glavo. Kajpak ni prišel kar sam od sebe. Zanj se je bilo treba presneto potruditi in preliti dosti znoja. Novcev je bilo malo, volje pa veliko. Vsi so poprijeli in dosti dela opravili z lastnimi močmi. Z možem sta sama nalomila in nažagala kamen lehnjak za vso hišo. Marija ni bila zaposlena. Skrbela je za dom in hodila v "tabrh", kolikor je zmogla ob štirih otrocih. Čeprav sta bila dva rojena še na Koroškem, so vsi štirje postali pravi Dolenjci. Tu so si ustvarili družine in poskrbeli za osem vnukov. Vsi iz nekdanje Marijine družine na Koroškem so že pokojni. Tudi skrbnega moža Ignaca žc skoraj tri desetletja ni več. Od tedaj Marija živi v domači hiši v okrilju družine -sedaj že tudi pokojnega - sina Janeza. Kljub devetim križem še vedno lahko veliko stori zase. Za vse ostalo pa poskrbijo snaha Milena in vse tri hčere. Tudi mladi rod ji izkazuje primerno spoštovanje in pozornost; ob praznovanju njenega visokega jubileja sc je lani kar trlo gostov v hiši. Najraje gleda skozi okno na utrip življenja v okolici in komaj čaka pomladi, ko bo drevje spet ozelenelo in bodo ptice prepevale. Tudi mi želimo Vrenčurjcvi mami iz Ivančne Gorice šc dosti cvetočih pomladi ob primernem zdravju in dobrem počutju. Leopold Sever SMESNICA Nace ves zadihan prihiti k prijatelju Tonetu in ga vpraša: "Je res, da na loteriji lahko zadenem deset milijonov? "Da, res je," odgovori Tone. "Kdaj pa bo žrebanje?" "V sredo." "Žal, prepozno. Denar potrebujem že v ponedeljek," razočarano ugotovi Nace. "GORI, DOLI IN NAOKOLI" k našim bralcem Zadnjo predbožično nedeljo sem spet obiskal naše bralec, točneje reševalce iz narodopisne prcpoznavalnicc. Nekaj pred tem je zima pregrnila pokrajino s čudovitim snežnim prekrivalom, da sc je kopala v kristalni belini. Moji pridni dopisniki in jaz smo bili zategadelj zidane volje in polni predprazničnega pričakovanja. Zato smo ob snidenju rekli marsikaj optimističnega za prihajajoče leto in si obljubili nadaljnjega sodelovanja. Letošnja nagrada jc bila lepo zakrivljena mesenica iz priznan Mavrovc mesarije v Stični. Sam pa sem dodal šc rezalno deskico, da bodo izžrebanci okusno klobasico lahko nakoleščkali. Žreb je bil letos naklonjen naslednjim reševalcem rubrike Iz zakladnice naših domov: 1. Anton Kastelic, Dom starejših občanov Grosuplje 2. Marija Mandelj, Jurčičeva 6, Ivančna Gorica 3. Marija Vcncclj, Šentvid 34 4. Danijela Jermol, Vir 43 5. Marija Sadar, Zaboršt 15 6. Bernardka Novak, Vel. Pece 15 7. Nežka Normali, Kriška vas 17 8. Jožefa Kastelic, Scla pri Višnji Gori 10 9. Rozalija Lavrih, Zaboršt 11 10. Marija Pajek, Šentvid 8 b 11. Ivana Novak, Zaboršt 10 12. Ana Smolej, Šarhova 32, Ljubljana Drugo leto pa spet, kajne? Takole smo "ocirali" zajetne klobasice iz Mavrove mesarije v Slični. Mavrovi dražim se zanje lepo zahvaljujem. Leopold Sever, urednik narodopisnega količku IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Nova uganka za pridne reševalke in reševalce Zapisati morate, kaj drži človek v roki. Predmet že lep čas ni več v rabi. Pogosto ga vidimo med "okrasnimi" predmeti na raznih počitniških hišicah in drugih bivališčih. Rešitev pošljite na naslov: Lepold Sever, KLASJE, Sokolska 8, Ivančna Gorica. Prijazno vabljeni k nadaljnjemu sodelovanju- 18 STRAN N "SEVERNA77 Kf\ STRAN l f /NARAVA IN UUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N KAJ SE JE SELANOVI MAMI V HUDI ZIMI PRIMERILO Dandanes starejši na podeželju velikokrat ostanejo sami. Tudi Selanovi mami Kristini se je to zgodilo. Je imela otroke, pa so odšli v mesto. Treba je povedati, da so za mamo lepo skrbeli. Prinesli so ji vsega, kar je potrebovala, in ji napravili dosti drv za mrzle dni. Kar hudi so bili nanjo, če so jo pozimi dobili v slabo zakurjeni izbi. "Mama, le zakuri si, kaj boš šparala, saj si v življenju že dosti trpela," so jo prosili. Toda stara navada je železna srajca. Mama Kristina je bila predolgo navajena skromnosti, zato je tudi poslej zelo varčno kurila. Zaskrbljeni otroci so morali zaradi tega tudi po telefonu preverjati toplotno stanje v mamini hiši. Predlansko zimo, ko je nanagloma pritisnil hud mraz, je najmlajša hči Jožefa žc navsezgodaj poklicala mamo in po prvih stavkih zaskrbljeno vprašala: "Mama, tako nerazločno govoriš. Povej, kaj se ti je zgodilo." "Kako bom razločno govorila, ko imam pa zobe zmrznjene," je zamomljala mama. "Kaj, zobje so ti zmrznili? Uboga revica! Vidiš, ko si ne zakuriš. Samo malo potrpi, bom takoj pri tebi. Morda bo treba zdravnika," jc vsa iz sebe dejala hči Jožefa in odložila slušalko. V slabi uri je bila Jožefa že doma. Na pragu jo je sprejela mama in se široko smejala s sveže očiščenimi protezami v ustih. Tačas si je namreč v topli vodi že odtajala umetno zobovje in si ga vtaknila v usta. Sinoči ga je bila pozabila v kozarcu na kuhinjskem oknu, pa ji je zamrznilo v vodi. L.S. KAJ SO OGLAŠALI PRED STO LETI "Za plešaste in one s slabo brado" "Jako elegantne in krepke lase in gosto brado dobijo oni, ki uporabijo CARA balzam za lase in brado. Učinkuje tudi pri starčkih in pri ženskah z redkimi lasmi. Prvi rezultati so vidni it po osmih dneh. Ce po štirih tednih ne bo uspeha, vsakemu izplačamo 1000 kron in vrnemo denar. En zavoj zdravila slane d kron. dva zavoja KI kron. Plačate v naprej." Naslov: CARA HAUS, KOPENHAGEN V. 138 Danemark. Velika pratika 1904 O, srečni časi! Lc to se mi zdi čudno, da je na fotografiji izpred 100 let toliko plešastih ljudi. Bilo pa je tudi nevarno. Pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi se kakšna ženska po nerodnosti s tem mazilom pomazala po bradi ali po prsih! L.S. XLVI. REKORD Najbolj trpežna žarnica Leta 1932 so pri Kocmanovih na Muljavi napeljali elektriko. Tiste čase je bila to zelo "nobel" stvar, čeprav so jo rabili večinoma le za razsvetljavo. Kocmanovi so jo dali razpeljati v hlevu, po hiši, eno luč pa so pritrdili visoko nad glavnim vhodom, da je razsvetljevala prostrano dvorišče. Takrat so v tO svetilko privili žarnico, ki sveti še dandanes. Zakonca Frane in Marija Ceglar, ki sedaj gospodarita na Kocmanovini, sta prepričana, da od takrat žarnice niso več menjavali. S preprostim računom lahko pridemo do podatka, da je to svetlobno telo staro celih 70 (sedemdeset) let in je še vedno uporabno. Ko sem gledal tole svetilko, sem se nehote spomnil na svetopisemski vzklik, ki se glasi "in večna luč naj jim sveti." Najbrž so tedaj mislili na Kocmanovo žarnico znamke Tungsram. Obema Ceglarjevima za tako slaven rekord iskrene čestitke. Sedemdesetletna svetilka in njena žarnica se še vedno ponosno razkazujeta na dvorišču. Starinskom žarnice dokazuje tudi njena nenavadna zarilna nitka. STANDARD PA TAK Ondan sem pred hišo v neki naši vasi naletel na Reksija, ki seje zadovoljno mastil z lepo narezano domačo salamo. Mesnina jc tako lepo dišala, da sem si je še sam zaželel kakšno rezino. Vendar jc mrcina tako grdo zarežala, ko sem se sklonil, da sem rajši odnehal in odšel naprej. Pa naj še kdo reče kaj o pasjem življenju in da nam gre slabo. L.S. PODLISTEK KRAJI -j tVCERVO xn