MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUGOSLATIJ v totrtok, 24» februari* 1*27. itevilka » eni Letnik Lil U ft MM L Mio U«* L 1%.—i T « 90 atol. — Oflasnia* u ft Mi prw trforafc* im obrtu ogkm L i*—, n m L 1J0, o|Uh ilmnii uvodov L s« prvi itraoi L X— tMattvt ia oprtTaittfti Twt (3), «um S. FriocMc« fAMti 30. T«* l Itfoo 11-57. Dopisi nai sa potikalo i*kl}tično nradai»W«, ogla«*, rakla- i Meif, denar pa uprav«***. R«kopiai aa mm vračajo. Nafrankirana j piana se aa sprejema)*. — Last, zaloiba ia tisk Tiakaaaa «Edino»t» PedaeadaiStvo ▼ G o r i a i i uftea Giorai Cardacci tt. 7, 1. a. — TaM. it 321, Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Parta. Pred odlbdtvllo v Sanghalu Vesti, ki prihajajo sedaj s Ki-taiskega, govore o velikih zma-{ga-h kantonske vojske, ki j« po-rrazila čete šanghajskega guvernerja in je sedaj skoraj že pred vrarti Šanghaja. O Sanghaju, središču m metropoli kitajske trgovine, smo že obširno pisali tedaj, ko je kan-ton ska. vlada sporočila v svet, da bo v najkrajšem času pričela idovo ofenzivo proti Sanghaju. 'Ta sklep Kanton cev je, kakor znano, dvignil mnogo pralm predvsem na. Angleškem, kajti angleški trgov-ki krogi so spoznali da preti njihovim interesom na Kitajskem velika nevarnost, če so I>o južna nacionalistična vojaka spravila nad Šan-gliaj, najvažnejšo postojanko angleške trgovine v kitajskih vodah. Videli smo, kako se je Anglija v zadnjem času mrzlično pripravljala na obrambo svo-:je šanghajske koncesije, kako je pošiljada tja svoje vojne ladje, svoje čete in vojni materijal. Pa tudi druge države, Francija,. Amerika in Japonska, so sledile zgledu Angležev ter ojačile 'svoje i*>sadke v Sanghaju. Vpra&mje, za katero se sedaj zanima javno mnenje, obstoja predvsem v tem: Kakšno stališče bodo te posadke zavzele napram kantonskim četam, če se tem poareči zavzeti Šanghaj. Ali bodo Angleži, -Japonci itd. eo\Tažna nastopili napram kitajskim nacijonalistom ter se jim bodo postavili po robu? Spopad med Kantonci in med tujimi četami bi zamogel postati usoden za eno ali dr ugo stran. To vprašanje dela brez dvoma mnogo preglavic tudi angleški vladi, ki se sedaj nahaja radi dogodkov na Kitajskem pred skrajno delikatnim vprašanjem: kako nastopiti napram Kan-toncem. Če prizna kantonsko vlado, so zameri Pekingu; če je pa ne prizna, ne more pričakovati nikake popustljivosti s strani KantoiLcev, kateri še zmerom izjavljajo, da hočejo obračunati s privilegiji, ki so jih toliko časa uživale tuje države na Kitajskem. Tudi bi ji oborožen nastop proti kantonski vojski po vsej verjetnosti nakopal samo novih skrbi; brez dvoma bi vsi Kitajci, toliko na jugu, kakor na severu, odločno nastopili proti takemu direktnemu vmešavanju v njihove notranje zadeve. Saj je znana stvar, da se Peking prav tako bori za emancipacijo Kitajske, kakor Kanton, čeprav se tudi med sabo kregata*. V slučaju angleške oborožene intervencije pa bi se Kanton in Peking, domača nasprotnika, kmalu pobotala in nastopila proti vsiljivemu tujcu, kajti utrditev angleških pozicij na Kitajskem bi obema križala račune. In, kakor vse kaže, se bo morala Anglija kmalu odločiti, kajti Kantonci so že pred vrati Šanghaja. Ako ne pride kmalu s kantonsko vlado do sporazuma glede angleške koncesije v Sanghaju, bo pač težko izogniti se oboroženemu spopadu, Če vdrejo Kantonci v mesto. Na "vsak način: v najbližji bodočnosti bo prišlo do važnih odločitev v Sanghaju, če se spet ne zgodi kaj nepričakovanega. Kitajskim senzacijam smo se namreč že privadili. Vesti, ki prihajajo z daljnega vzhoda si čestokrat neverjetno nasprotujejo; danes zmagajo beli, jutri Črni; danes je kantonska vojska v razsul u in se umika na vsej črti, jutri pa nas preseneti povsem nepričakovana vest, da so Kantonci porazili severne čete i! d. Tnke nasprotujoče si vesti širita oba kitajska tabora, sever in jug, in to namenoma, v propagandne svrhe. Zato je prav, če je človek previden in oprezen ter ne dela prenagljenih računov o situaciji. Kljub vsej previdnosti pa lahko z gotovostjo rečemo, da se kantonsko nacionalistično gibanje vedno bolj širi z južnega dela Kitajske in da se kantonske čete sed i j pripravljajo na zavzetje Šanghaja. Od načina, kako bo prišlo do zavzetja tega mesta, pa je v ve-- liki meri odvisno zadržanje Anglije in s tem tudi nadaljnji razvoj dogodkov na Kitajskem. Kantonski nacionalistični agitatorji so v Sanghaju povzročili splošno stavko in zadnje vesti Novo zasedanje posl. zbornice Začetek razprave o državnem prora&mu RIM, 23. (Izv.) Ko vstopa nekaj minut pred 16. uro t zbornico predsednik vlado, so tribun« že dobro zasedene. Prvi minister se medtem rasgov&rja z nekaterimi poslanci. Kmalu po 16. uri vstopi v zbornico predsednik, ki takoj otvori prvo sejo spomladanskega zasedanja. Po prečitanju zapisnika poslednje seje prevzame besedo predsednik on. Casertano, ki podčrtnjs v kratkem govoru dva važna dogodka, ki sta se odigrala v poslednjem Času. Pred dnevi je bila slovesno otvorjena razstava v Tripolisu, prva razstava v sredozemskem kontinentu Afrike, ki dela Italiji veliko čast. Včeraj je preletel atlantski ocean junaški letalec de Pinedo. Za ta čin, ki je izraz moči in vere v svetlejšo bodočnost in simbol fašistovske odločnosti, je težko najti dovolj pohvalnih besed. (Predsednik vlade, poslanci in občinstvo se dvignejo s svojih sedežev in prirejajo letalcu de Pinedo dolgotrajne ovacije). Sledijo spominski govori umr- lim poslancem ia senatorjem. Zbornica sprejema demisije iz stranke izgnanih poslancev: Li-pani, Lucci, De Simone, Moreno in Spinelli. Po odgovorih na nekatere interpelacije in odobritvi številnih sprememb dekretov v zakone, prehaja zbornica k razpravi o proračunu ministrstva za javna dela, K besedi se oglašajo poslanci Leicht, Al-di-Maa, Pili, Sipari, ki razpravljajo o raznih lokalnih vprašanjih njihovih volilnih okrajev. Ob 18.39 zaključi predsednik sejo. Razprava o proračunu ministrstva za javna dela se bo nadaljevala na jutrišnji seji. Danes ob 11. zjutraj so se vršili sestanki pokrajinskih poslanskih skupin. Na teh sestankih se je razpravljalo o važnejših vprašanjih splošno državnega in pokrajinskega značaja. Sklenjeno je bilo, da se bodo poslanci raznih pokrajin v velikem številu priglaševali k razpravam o posameznih proračunih. D5S]2 poročil polkovnike De Plneda Letalo zadobilo razne poškodb« RIM, 23. (Izv.) Polkovnik de Pinedo je poslal ministru za aeronautiko z otoka San Fer-nando di Noronha sledeč raport, ki nosi datum, 22. februarja, ob 18.i0 (po krajevni uri)-. «Da-nes ob 1. uri sem odietel iz I?ort Praia, ob 14.45 sem dosegel otok San Femando di Noronha ter nadaljeval svoj polet proti Portu NataJ. Radi nasprotnega vetra pa sem bil primoran po vrni d se v San Fernando di Noronha da se izognem izčrpanju bencina. Vremenske prilike na atlantskem oceanu so neugodne. Aparati in motorji so v najboljšem staniu». RIM, 23. (Izv.) Polkovnik de Pinedo je danes brzojavil s krova križarke «Barosso», zasidrane v zalivu otoka San Fernando di Noronha aeronautičnemu ministru sledečo vest: «Tekom pristanka letala v zalivu Svetega Antona, ki je bil izvršen s pomočjo tamkaj zasidrane bra-zilijanske križarke, je zadobila «Santa Mar}a» radi viharnega morja, ki je trčilo letalo ob kri-žarko, razne poškodbe. Pričel sem takoj s potrebnimi popravili. čim bo dopuščalo morje, bom takoj nadaljeval s svojim poletom. Pred prlčetkom razprave proti komunističnim kurirjem BOLOGNA; 23. (Izv.) Preiskovalni sodnik posebnega tribu-nala odvetnik Macio se je mudil pred dnevi v našem mestu, kjer je izpopolnil preiskavo proti takozvanim komunističnim kurirjem. Odvetnik Macio je po nekaterih razgovorih z raznimi uradniki pregledal številne zapisnike. Razen v našem mestu izvršenih aretacij je bil aretiran, kakor se semkaj poroča, tudi bivši poslanec Riboldi, ki je bil pravni zastopnik centralne komunistične skupine. On. Cncco izgnan ii fašistovske stranke RIM, 23. (Izv.) Tiskovni urad fašistovske stranke sporoča, da je generalni tajnik, čim je bil obveščen o rezultatu preiskave, katero je izvršil poslanec Ga-leazzi v Siciliji izključil iz stranke poslanca Alfreda Cucco. «Cestni zakonika RIM, 23. (Izv.) Kakor doznava «L'lnformatore della Stampa» sestavljajo italijanski avtomobilski klub in druga turistična društva načrt za takozvani «cestni zakonik», ki bo uredil pravijo, da se je pretežni del prebivalstva izrekel za Kanton-ce. V takem slučaju bodo kantonske čete vkorakale v mesto in do krvoprelitja najbrž ne bo prišlo. Še vedno pa ostane odprto važno vprašanje, ali bodo Kantonci, ko se polastijo Šanghaja, zamogli in hoteli preprečiti izgrede proti Angležem ter se tako izogniti oboroženemu spopadu z angleško posadko. potom dnevnih in nočnih signalov promet na vseh cestah v državi. Načrt bo predložen vladi v svrho eventuelne spremembe v zakon. _ Smrt uglednega kirurga in senatorja TORIN, 23. (Izv.) Danes ob 14.24 je tukaj umrl za pljučnico v starosti 72 let eden izmed najboljših italijanskih kirurgov senator Anton Carle. Pokojnik je bil ravnatelj kirurgične klinike in primari j-kirurg v mavrici-janski bolnici. Boj za Tanger PARIZ, 23. (Izv.) Francosko-ipanska konferenca glede Tankerja je zopet sklicana na sejo, kateri se pripisuje velik pomen. Seja se bo vršila jutri ali v petek, čim se povrne španski poslanik, ki predseduje španski delegaciji, iz Madrida. Tekom te seje bo predsednik francoske delegacije izročil Španskim delegatom odgovor francoske vlade na Špansko spomenico. Zatrjuje se, da bo francoski odgovor izrazil samo stališče francoske vlade in da. ne bo stavil nikakih protipredlogov. Optimizem, katerega je vzbudila včeraj v francoskem tisku in francoskih političnih krogih vest o demisiji španskega zunanjega mnistra, se je danes znatno zmanjšal. Vsi so namreč mislili, da namerava de Rivera potom demisije svojega zunanjega ministra najti sredstvo, da bi dal razpravi o Tangerju nove smeri. Dane9 pa listi niso bili več tako optimistični, ampak se vprašujejo, ako ni morda, hotel de Rivera po demisiji Španskega zunanjega ministra, sam prevzeti portfelj za zunanje zadeve ter voditi osebno tangersko politiko v dosedanjih in morda še bolj poostrenih smereh. MiihrnM naučni minister bo prišel v Rim BUDIM PEŠTA, 23. Madžarski naučni minister Klebersberg bo v bližnjih dneh odpotoval v Rim, kamor je bil povabljen s strani italijanskega prosvetnega ministra on. Fedele, da predava o kulturnih od noša jih med Italijo in Madiarsko. Obiskal bo tudi ministrskega predsednika on. Mussolinija. Otvoritev oblastnih skupttln o JusosM Ljubljanska oblast LJUBLJANA, 23. (Izv.) Danes dopoldne se je izvršila otvoritev oblastne skupščine. Otvoril jo je starostni predsednik Josip Gostinčar, nakar je sledila verifikacija mandatov, volitev oblastnega predsedništva in odbora. Po verifikaciji se je izvršila zaprisega članov. Pri volitvah predsedništva je bilo oddanih skupno 52 glasov, med njimi 13 praznih. Za predsednika je bil izvoljen dr. Marko Natlačen t 39 glasovi,, za podpredsednika Gostinčar, za tajnike Peterliri, Lebinger in Maje-ršič, ki so prejeli po 40 glasov od SLS. Ha dr. Puca kot podpredsednika je bilo oddanih 6 glasov od naprednega bloka; 6 glasov SKS in 1 glas socijalistov ostale glasovnice pa so bile oddane prazne. Ker je bil veliki župan dr. Bal-tič brzojavno odpoklican v Beograd, je namesto njega otvoril oblastno skupščino vladni svetnik dr. Andrejka z ekspozejem o stanju ljubljanske oblasti, njenih poslih in napravah. Uvodoma je prečita! ukaz o sklicanju oblastne skupščine. Po govoru zastopnika velikega župana, je bil odposlan na predsednikov predlog brzojaven pozdrav kralju. Zatem so zastopniki skupščinskih strank podali svoje načelne izjave. V imenu naprednega kluba je dr. Kramer izjavil, da so. poslanci naprednega kluba pripravljeni stvarno in lojalno sodelovati za povzdigo gospodarskega, socijalnoga in kiftturnega nivoja ljubljanske oblasti ter podpirati vsako akcijo, da prepusti državna uprava oblasti vse premoženje, ki je bilo v prvi prevratni dobi izročeno državni upravi. Nato so se vršile volitve oblastnega odbora, v katerega so bili izvoljeni kot odborniki dr. Natlačen, dr. Brecelj, dr. Agle-šič, dr. Milavec in llauptmann. 6 glasov je dobil kandidat naprednega kluba dr. Kramer; člani SKS in socijalisti so oddali prazne glasovnice. S tem se je zaključila dopoldanska seja. Popoldne se je seja nadaljevala. Izvolili so se skupščinski odbori in sicer za proračun in finančne zadeve, za uredbe in predloge ter za prošnje in pritožbe. Oddanih je bilo 53 glasov, za listo opozicije 12 (opozicija dobi v vsakem odboru po enega zastopnika), 42 pa za SLS, ki dobi po 4 zastopnike. Končno je predsednik javil, da bo imel odbor za uredbe in predloge svojo prvo sejo v petek popoldne, nato pa je predlagal, da se seje oblastne skupščine odloiijo do pondeljka, kar je bilo sprejeto. Prihodnja seja se torej vrši v pondeljek ob 10. uri dopoldne. Mariborska skupščina MARIBOR, 23. (Izv.) Na današnji seji oblastne skupščine je bil izvoljen za predsednika dr. Leskovar s 43 glasovi, ostalih 18 glasovnic je bilo oddanih praznih. Po izjavah zastopnikov posa-mtenih klubov se je seja zaključila in se je popoldne nadaljevala. Izvoljeni so bili oblastna samouprava in skupščinski odbori. V Zagrebu tlpepail med radićevci In frankovci ZAGREB, 23. (Izv.) Na otvoritveni seji zagrebške oblastne skupščine je bil izvoljen za predsednika radieevec dr. Maček. Po udanostni brzojavki kralju, je zastopnik federalistov dr. Hanžek začel čitati neko izjavo. V dvorani je nastal silen hrupi. Nobene besede ni bilo razumeti. Radićevci in frankovci so 9e začeli psovati. Končno pa je Stjepan Radić skočil med klopi frankovcev, zagrabil dr. Hanžeka za vrat ter ga pričel s pomočjo svojih pristašev riniti proti vratom. Nastal je splošen pretep, tako da je moral predsednik prekiniti sejo. Po zopeU ni otvoritvi je Stjepan Radič govoril o nalogah oblastne skupščine. Za njim so podali svoje izjave zastopniki ostalih strank. Pri izjavi federalistov se je prerekanje ponovilo, tako da je bila seja zopet prekinjena. Po tretji otvoritvi je Stjepan Radić predlagal v oblastni odbor listo 1ISS, ki je bila z večino sprejeta Izvoljeni so bili v celoti sami radićevci. Primorsko^kraj iška oblast BEOGRAD, 23. (Izv.) Kakor poročajo iz Zagreba, je bilo v primorsko-kraj iški oblasti izvoljenih v oblastno skupščino 30 samostojnih demokratov, 28 ra-dićevcev, trije radikali in en ju-goslovenski nacijonalist, izvoljen na skupni listi s samostojnimi demokrati. Dopoldne so radićevci skušali doseči sporazum s samostojnimi demokrati, ki so pa odklonili, ker niso mogli sprejeti njihovo zahtevo po predsedništvu. Izvoljeni jugoslovenski nacijonalist je izjavil, da bo podpiral delo samostojnih demokratov in tako so imeli samostojni demokrati 31 glasov. Ker se je en radikal vzdržal volitev, je bil za predsednika izvoljen samostojni demokrat dr. Pera Zec, nakar je bila kralju odposlana vdanost-na brzojavka. Beograjska oblast BEOGRAD, 23. (Izv.) V beograjski oblastni skupščini so se radikali zvezali z Nemci in Madžari ter so pri voltvah zmagali. Na popoldanski seji oblastrfe skupščine so bili izvoljeni skupščinski odbori v katerih so zastopani radikali po treh, samostojni demokrati po enem in davidovićevci po enem zastopniku. _ M kaetea M antante se bo vršila tekom aprila na čehoslovaškem BEOGRAD, 23. (Izv.) Finančni minister dr. Peric je izjavil danes novinarjem, da je med zunanjimi ministri Male antante došlo do sporazuma in da se sestane jo v aprilu v Bratislavi. Bratislava pa še ni končnove-1 javno določena za sedež konference. Radi tega bo jutri imel razgovor s čehoslovaškim poslanikom dr. Šebo, da se uredi tudi to vprašanje. Katoliško gibanje na Francoskem PARIZ, 23. (Izv.) Po vesteh, katere prejemajo tukajšnji katoliški krogi iz Rima, se tam nahajajo v tem trenotku zbrane na željo papeža številne francoske katoliške osebnosti. Kriza, katero preživlja katoliško gibanje na Francoskem, tvori predmet natančnim razpravam. Papež bo o tej zadevi sklepal, čim bo dokončal svoja posvetovanja. Vsekakor izgleda že sedaj, da sklepi svete stolice ne bodo poslabšali položaja, ampak da se bo poskušalo najti možnost sporazuma. Ricciotti Garibaldi v Havani HAVANA, 23. (Izv.) Polkovnik Ricciotti Garibaldi je prispel danes v Havano in se je takoj podal k predsedniku republike, da se mu zahvali za dovoljenje izkrcanja Garibaldi je izjavil, da se namerava Čimprej odpeljati v Združene države, ker upa, da mu bodo slednje dovolile vstop. ' Ponarejevalci denarja PARIZ, 23. Tukajšnja policija je te dni aretirala štiri ruske emigrante, ki so obdolženi, da so skušali razpečavati ponarejene ruske červonce. M položaj na Kitajskem LONDON, 23. Sinoči se je moštvo na neki kitajski topničar-ki, ki je bila zasidrana v bližini Šanghaja, nenadoma pobunilo, dvignilo je nacijonalistično zastavo kantonske vojske ter je pričelo obstreljevati kitajski del mesta. Kakih dvanajst granat je priletelo tudi v francosko koncesijo. Izmed tujcev pa baje ni bil nihče ranjen. Panika v mestu je precejšnja. Izbruhnili so tudi nemiri, katere so menda izzvali nacijonali-sti, ki hočejo pripraviti ugodna tla za prihod kantonskih čet. Sun-Čan-Fangova policija se je baje pobunila ter se izrekla za nacijonaliste. Posadke tujih vlasti v Sanghaju so mobilizirane. Francoska koncesija je dobro zastražena. Grozodejstva, ki jih je zakrivil šanghajski guverner Sun-Čan-Fang, ki je dal obglaviti že nepregledno vrsto ljudi, so izzvala med prebivalstvom mnogo stra.hu, a še večje ogorčenje. Sindikalne organizacije izjavljajo v svojih proglasih, da je Sun, ki je zakrivil toliko zverinskih zločinov, hujši od angleških imperij alistov. — Položaj šanghaj-skega guvernerja postaja zmerom bolj kritičen. Vrste njegove vojske, ki je štela 40.000 mož, se naglo redčijo, čeprav je Sun skušal vzpostaviti disciplino v vojski s številnimi smrtnimi obsodbami. Vest o porazu guvernerja Su- na je napravila v severnem ki* tajskem taboru globok vtis. Neki Cang-Tso-Linov general je te; dni Izjavil zastopnikom inozemskega tiska, da je Peking pripravljen vztrajati do skrajnosti v boju proti kantonskim nacionalističnim komunistom. Čang-Tso-Lin je baje pozval iz Mandžurije mnogo svojih čet, ki jih bo poslal proti Sanghaju, ki ga hoče zasesti še predno bi se ga polastili Kantonci. Ce bi pa njegove čete prišle prepozno, bo mandžurski diktator skušal u-staviti kantonsko vojsko ob reki Jang-Tse. _ Mka So pela pogajacja s Kitajsko neodvisno od drugih držav? LONDON, 23. (Izv.) Navzlic težkemu položaju v Sanghaju ostaja postopanje angleške vlade nespremenjeno. Njeno na-daljne postopanje zavisi od tega, kako se bodo zadržale kitajske armade. Razgovor, katerega je imel včeraj v Parizu angleški poslanik s francoskim zunanjim ministrom, se tolmači v Londonu za poskus, da bi se doseglo sodelovanje obeh držav na Kitajskem. Z druge strani je došlo semkaj poročilo o sklepu ameriške poslanske zbornice, s katerim se priporoča predsedniku Coolid-geu, da započne pogajanja s Kitajsko za zaključek pogodbe, neodvisno od drugih držav, čeprav bo moral biti ta sklep odo-nata in nima vsled tega za sedaj nikakega praktičnega pomena, vendar je vzbudil v nekaterih londonskih krogih precejšnje razburjenje in veliko presenečenje, ka.jti tukajšnji krogi si stavijo vprašanje*, s katero vlado, ki naj bi predstavljala vso Kitajsko, bi mogel Washington sklepati pogodbo. Verski boji v Indiji BOMBAY, 23. Tekom nrk-ga spopada med hindujci in muslimani sta bili umorjeni dve osobi, 26 pa jih je bilo ranjenih. Policija, ki je intervenirala, je morala seči tudi po orožju, predno se ji je posrečilo razgnati razjarjene nasprotnike. Drobne vesti Nov poskus za polet preko Atlantskega oceana Znani ruski letalec in konstruktor inž. Sikorski se pripravlja za nov direkten polet ia New-Yorka v Pariz. Kakor znano, se je Sikorski že lansko jesen odpravil na ta polet, toda takrat se je njegovo letalo, ki ga je vodil francoski letalec Rene Fonk, vžgalo še predno se je dvignilo od tal, in popolnoma zgorelo. Sedaj so letalec Fonk, tovarnar Chalton in od v. Mai-lov pričeli organizirati akcijsko družbo, ki naj bi gmotno podpirala ta drzni "polet. V to svrho bo izdano večje število delnic za skupni znesek 150.000 dolarjev. Letalo, ki bo po zgradbi in velikosti enako onemu, ki se je i>o-nesrečilo lansko leto, bo vodil tudi to pot letalec Fonk. Letalo bo opremljeno s tremi motorji po 400 konjskih sil. Fonk računa, da bo dovršil drzni polet — ako ga medpotoma ne doleti kaka nezgoda — v približno 32 urah. Roparji na spodnjem tokn Donave Kakor poročajo iz Konstance, križari na spodnjem toku Donave dobro organizirana roparska tolpa, ki je strah in trepet tamošnjemu prebivalstvu, zlasti pa potnikom, ki potujejo po Donavi. Roparji napadajo najraje majhne ladje, s katerimi se ruski begunci vračajo iz Bolgarije v domovino, ker dobro vedo, da so ti reveži neoboro-ženi ter da se jim ne morejo postaviti po robu. Nedavno so razbojniki napadli veliko turško jadrnico Bram», ko je komaj od-plula iz Braile. Toda posadka so je postavila roparjem po robu in vneia se je huda borba. Končno pa se je roparjem, ki so bili v veliki premoči, posrečilo udreti na ladjo in jo zavzeti. Pomorščake so — kar jih je ostalo živih — trdno zvezali, jih naložili v dva čolna brez vesel ter jih prepustili valovom. Nato so ladjo oplenili iu zažgali. Kmalu potem je izvedela za dogodek .policija, toda lov, ki ga je priredila na roparje, je ostal brezuspešen. Zapuščeno posadko turške jadrnice je pozneje rešila neka romunska ladja. Zdi se, da se roparji skrivajo ob bolgarski obali. Naročajte „Edinost4' LJUT; - vAH : T "su i LIV* !?ODUL Al!ALJHULJ •EDINOST* T Trstu, dna 24. februarja 1627. Na „Sagri" v Kalsbrili *(Konec; prvi del gl- «Ed.» od 22.tm.) nekoliko mesecev se potikam po teh krajih, ali v naj-wČ)e priznanje KaJabrežem — moram napisali: nisem videl še ijrfjanca v grapi, ne pijano-geo-metra, da bi meril ceste, sploh jtu skoro gostil en m, so pač le nekake kantine, ljudje na splo-Itoo pijejo malo. Če se pa opišejo, to pa le po oddaljenih, samotni h vaseli, tedaj pa mora tati mrlič zraven, kajti v pijanosti se jako radi stepe jo. Reči pa moram, da ni takega popivanja menda nikjer na svetu, kot pri nas po gostilnah, kjer pijanec... pada iz gostilne v gostilno kot bi padal iz. grape v grapo, dokler ni vseh dvanajstih do petnajstih obral v vasi, in se ^trezne šele v pondeljek zjutraj. Koliko svežega življenja, zapija-mo mi, koliko duševnih in fizičnih moči, koliko denarja vržemo proč, koliko nesreč si na-kopljemo sami sebi, svojim družinam in svojim potomcem! Vsi *mo enaki! V tem kroničnem pesimizmu pijemo, pijemo, pijemo. Je to veliko večja rak-rana kot ples, je to naša narodna, že skoro neozdravljiva bolezen; do danes, čeprav sem pre-romal že lep kos sveta, še nisem videl tako popolnega pijanca, kot je Slovenec. Je to bridka resnica, ki si jo moramo povedati v obraz in drug drugemu v časopisu, na predavanjih, na sestankih, na cesti ...in celo v gost ilnah, če ne, ne ozdravimo. Res da ponekod pijanost pri nas ne deluje v svoji naigrši obliki — surovosti, pri nas povzroča pijanost nekako melanholijo, o-tožnost, da celo neko prisrčnost, tako globoko in nežno, da se je v treznosti sramujemo, ustvarja morda za hip sladke vezi vzajemne skupnosti — ali tudi to je bolezen. Treba nam je trezne, krepke volje, vedrega obraza, veselih oči, jasnih čel in bistrih pogledov v bodočnost — treznosti v pravem in prenesenem pomenu besede. Morda smo danes desetkrat večji pijanci, kot smo bili nekdaj, danes, ko naših vinskih pridelkov ne moremo dobro prodajati. Lepa prilika, polni, šumeči in tako vabljivo dišeči sodi, naša zlata in tako o-kusna ter nepremočna kapljica... vse to nas vedno bolj pogubi j a, uničuje našo odporno moč. Če hočemo govoriti o okrepitvi našega naroda: v fizičnem, kulturnem in gospodarskem ter moralnem oziru, če hočemo govoriti o njegovi bodočnosti, ne smemo iti preko te največje naše napake, ki se je vkoreninila v našo kri in meso. Pojdimo v l»oj proti pijančevanju — in bomo več storili za. naš narod, kot pa razpravljajoč o stoterih drugih manj potrebnih stvareh. Vse je potrebno, ali to je na|bol) potihne. Kdorkoli je količkaj živel med našim ljudstvom, se bo tega zavedal in mi dal prav. Kaj ne, malo preveč sem za-rohnel. Pa kaj bi ne, saj sem tako energično in ogorčeno napisal te zadnje vrstice, da sam zlomil novo pero. Pa kako bi tudi ne! Mislil sem m mislil in pil mrzle brezalkoholne pijače, kajti solnce je žgalo, cesta je gorela in godba je igrala veselo «Valencio». Vstopil sem v cerkev. Zjutraj je bila procesija — so mi pravili — zato je bila še vsa okra*-sena na prav bajen način. Pri vratih — ah tukaj pa zopet ne vem, ali bi pisal dalje, ali bi rajši odložil pero... Stvar je namreč zelo kočljiva in morebiti bi znal kakega vročega po-božneža razžaliti — ali po krivem. Na vratih je namreč stal — župnik. To še ni nič hudega, saj župnik in cerkev ^re tako lepo skupaj, toda poleg župnika, za majhno kasirsko mizico je sedel še — mežwr. Tudi to še ni nič hudega... ali... ali, kako bi napisal, da ne bi razžalil ne teh, ne onih, ker resnično nočem žalitev, nočem razporov, sem za edinost... Hočem — bravo! — le napisati, da smo v tem oziru, kar se tiče župnika, cerkve in mežnarja* pa vseeno na boljšem, kot Kalabreži... Kaj takega, kar sem videl, sem le nekoč v fantaziji gledal ob branju — kdo pa jih ni bral v svojem šestnajstem letu! — proti-verskih knjig in* šunt-romanov. Pa pustimo to, da bi v svoji kle-petavosti ne zašel. Obrnil sem se do kmetiČa, ki je stal poleg mene, ter se začel pogovarjati z njim. «In tako, kako se kaj živi v Kalai)riji?» «E, tako, tako!» «Letina kale dobro ?» «Letos že... Če so olive, je, če obrode slatbo, je bolj žavtova!» « Torej ne rode vsako leto e-nako?» «Kako leto rode, kako leto zopet ne!» «In trta, vino? Kako gre vi-no!» «E, gre drago. Tri na debelo, štiri na drobno!« «M očno pa je, močno!» «Da! Pa po kantinah je krščeno!« Hotel sem ga Se kaj vprašati, toda govoril je v svojem narečju in skoro ga nisem dobro razumel. Stopil sem iz cerkve. Zunaj je igrala godba odlomek iz «Rigoletta», veselo popevko «Ženska le vara nas»... Lepe južne rože so visele iz verand, žive rože z živimi očmi, okrog vasi pa se je tatinsko plazila noč in zibala oljke, limone in pomaranče v prijetno spa*-nje, uspavanko pa je pel tej lepi zemlji — njen vsakdanji poletni večerni koncert, ki ima tako številni zbor med tisočerimi ščurki in dolgopernatimi kobilicami. — V črnih dolinah pa je v neskončni tišini ječala malarija s svojo strupeno sapo in napajala svoje komarje — svoje strupene, žive puščice... Po vasi se je zabiestelo... Luči... luči... «Fuochi» (rakete, ognji — zadnji kos programa). V svetlobi so se bleščale oči... tako mlade... tako polne življe- nja... kot bi hotele z raketami v neskončnost. Pred cerkvijo se je tiho in mirno nagrmadil hrib« ček samih otroških glav, ki so jih bile same svetle oči... tem labirintu neskončno lepe godbe in luči in svežih obrazov in milega neba, ki je viselo kot mehka svila nad na&mi glavami, se me je polastilo tako neskončno hrepenenje, da bi preklal oblake in bi k nogo podiral gore, ki so zapirale na severu obzorje, in bi prišel v ono deželo, ki ji je kruh kamen, in bi ji podaril svoje roke... sveže, po delu koprneče roke, kot bi ji podarit nov stroj. Oh godba! Kadar ona živi in raja, bi pač delal, delal, delal... Utihnila je. Iz množice, ki je posedla stofMiice hiš, je zarajala —- harmonika svojo skoro enoglasno, napol ubrano, enolično pesem, ki je bila podobna dihanju oddaljene zgubljene godbe, vriskanja, in petja naših fantov na vasi... Po njenih stopinjah so pešali veseli moški« kraj ceste. Utonil sem v noč, sam, tih, v temi tema, v žalosti žalost. V mojem srcu pa je gorela sladkost in njen plamen je bil nad-zemsko dobrikav in sladek kot poljub v največji ekstazi ljubezni. Morda me je klical dom! Poklical je svojega goloba... lat. DNEVNE VESTI StaagoanBRe tea&ija Imenovano je bilo 12 porav-navnih stanova*jskih komisij, katerih naloga bo — na podlagi nedavnega sporazuma med zastopniki gospodarjev in najemnikov — da posredujejo porav-navno v najemninskih sporih med gospodarji in najemniki. Komisije bodo imele seje v mestni hiši in bodo za-čele delovati v najkrajšem času. Seje se bodo vršile popoldne od 5. do 8. ure. Za predložitev spora imenovanim komisijam pošljejo prizadeti komisiji prošnjo, za katero se priporoča sledeče besedilo: Alla Commissione di coneiliaidone Trifste (Municipio) Fra rinquiilino Signor . . . . . . di profesione..... ed il proprietario-amministrato- re Signor......... pende controversia per .... . . . . relativamente all'ap- partamento sito....... composto di . . . stanze . . . camerini e cucina. L'affitto attuale ammonta a lire . .' . . (. . . .) annue. II sottoscritto chiede pertanto che codesta on. Commissione vo-glia interporre i suoi uffici di conciliazione. Trieste .... 1927. Podpis: Poravnavne komisije nimajo seveda razsodne oblasti, temveč obstoji njih naloga le v tem, da skušajo poravnati spor. Oni najemniki, ki dobijo odpoved stanovanja, naj radi tega istočasno vložijo priziv na preturi v ulici Sanita 19. Vzorci za take prizive so na prodaj po papirnicah. Priziv na preturo je treba napraviti v roku, ki je označen na pismu, s katerim je bila odpoved sporočena. iirokKt Mi u nzHH Uradni list «Osservatore Triesti-no» je objavil te dni opozorilo občinskega komisarja v Trstu, da Je z zadnjim dnem preteklega leta potekel rok, do katerega je Se bila dovoljena raba vozov s kolesi, katerih obroči so bili ožji nego predpisuje Čl. 17. kr. odloka od 31. decembra 1923., št. 3043. Prizadeti se opozarjajo, da se bodo kršitve tozadevnih predpisov kaznovale po določbah čl. 19. omenjenega odloka. Voz, katerega kolesa ne bodo imela predpisanih obročev, bo zaplenjen in prizadetemu vozniku se vrne le proti kavciji 300 lir. Ta se mu vrne ie le tedaj, ko dokaže, da je zadostil predpisom. Zadrži se m« pa, kolikor znaša £oba, in sicer najmanj 25 lir, a lahko doseže globa tudi 300 lir. To opozorilo se nanaša na vozniške (furmanske) vozove in o določbah glede Širine obročev smo že ponovno pisali. Objavljamo danes zopet te predpise. Predpisana širina kole sili h obročev pri vozovih, ki jih vleče živina, je sledea.: a) Za vozove na dve kolesi: mm. 40 (najmanj) pri kosm. težini 6—10 q mm50 (najmanj) pri kosm. težini 10—15 q mm 60 (najmanj) pri kosm. te-žini 15—20 q mm. 100 (najmanj) pri kosm. težini 30—40 q mm. 120 (najmanj) pri kosm. težini 40—50 q b) za vozove na Štiri kolesa: mm. 40 (najmanj) pri kosm. težini 10—15 q mm. 60 (najmanj) pri kosm. težini 15—30 q mm. 80 (najmanj) pri kosm. težini 30—50 q mm.100 (najmanj) pri kosm. težini 50—80 q. Kmetijski vozovi, ki se rabijo samo za prevažanje na polje in s polja do doma, so oproščeni teh predpisov še vse letošnje leto. Ce pa se ne rabijo samo za kmetijsko delo, temveč tudi za vozniške svrhe, morajo imeti že sedaj predpisane obroče. Opozarjamo končno tudi na določbo, da morajo imeti kolarji posebno dovoljenje svoje obrti. Prošnja za to dovoljenje se dela na prostem papirju ter se vlaga na prefekturi. Kolarji morajo napraviti pri novih vozovih kolesne obroče v predpisani širini. Istotako pri tistih vozovih, ki se jim popravijo kolesa. Obroči se merijo na ploskato, t. j. preden se zarobijo. Tisti kolarji, oziroma prodajalci vozov, ki prestopijo te določbe, bodo naznanjeni sodidču ter kaznovani z globo od 50 do 300 lir ter z zaporom. V slučaju ponovitve prestopka je najmanjša globa 200 lir in dovoljenje se odvzame za dobo najmanj 6 mesecev. Pri ponovni prekršitvi mora nadalje prefekt takoj po naznanjenem prestopku ustaviti izvrSevanje obrti in pro-► daje. Lahko pa stori to tudi pri tistih, ki prej Še niso bili kaznovani. Končno odvzame lahko prefekt vedno, tudi po eni sami obsodbi, obrtno dovoljenje, seslišavii mnenje urada civilnega genija. Proti ukrepom prefekta je dovoljen priziv na ministrstvo za javna dela, kateri se mora vložiti v 15 dnevih od vročitve ukrepa. Vložitev priziva ne daje pravice, da bi ostala obrt odprta do odločitve. Vse voznike in kmetovalce opozarjamo Še, da morajo vsi vozovi imeti kovinasto tablico z imenom lastnika in občine; poljski ali kmetijski vozovi morajo imeti napisano na tablici še «car-ro agricolo», se smejo rabiti samo za kmetijska dela in ne smejo biti težji (voz in tovor) nad 20 kvintalov če so na dve kolesi, a ne nad 30 kvintalov, če so na štiri kolesa. IbtnI zMr državnih maUKicev V nedeljo, dne 6. marca t.)., ob 10. uri se bo vršil v dvorani Tarti-ni v ulici Carducci št. 24, I. nadstr. levo, letni občni zbor udruženja državnih upokojencev Julijske Krajine v Trstu s sledečim dnevnim redom: 1) Prečitanje in odobritev zapisnika o generalnem kongresu s dne 17. januarja. 1926; 2) Poročilo o društvenem delovanju; 3) Volitev novega predsednika; 4) Volitev novih članov odbora na podlagi Čl. 10 društvenega pravilnika; 5) Odobritev novega društvenega pravilnika; 6) Slučajnosti. Ker mi je gospod urednik objavil dopis o kinematografih, prehajam danes na tramvaje. Naj mi kdo ne reče, da sem večni nezadovoljnež, ker mislim, da so pritožbe upravičene, pa pozivam ob tej priliki tudi druge, naj kritizirajo; združeni in ponovni protesti bodo morda kaj zalegli. Torej tramvaji, pravzaprav sveze 1 Namera naših mestnih očetov je, d* preskrbe Trstu najboljšo tramvajsko omrežje, in priznati moram, da se jim je v kratki povojni dobi posrečilo doseči najlepše uspehe. Nedostatek pa tiči v tem, da se prav vse linije stekajo na Korzo. Saj je tudi ulica Carducci mestna arterija, žila odvodnica, ki pelje v nič manj važni kva«rt, zato bi bilo umestno, da bi vagoni št. 1 tekli iz Sv. Sobote do centralne postaje po ul. Carducci, kakor smo bili vajeni mnogro mesecev. Ta reorg-anizacija tramvajske službe nas je v resnici neprijetno zadela. Pa Se nekaj. Od Sv. Ivana vse polno v&sfo»*o Komisar. Tehnično Vedstvo Nogometa Uradno poročilo. Odobrene tekme: Prosveta — Obzor 1-1, Zora — Adria 0-1, Con-cordia — Tommaseo 0-2 (forfait), Opčine — Jadran 0-2 (forfait). Ukor igralcem: Igrale« Vrbec N. S. D. Adria dobi ukor radi žaljenja sodnika. Članice: Se ponovno opozarjajo, da mora imeti vsaka tekmujoča četa, na igrišču lastno žogo. Nedeljske tekme: Igr. Obzor: Obzor - Zora ob 15. uri; igr. Trstenik: Tommaseo - Adria ob 15. uri; igr. Adria: Concordia - Prosveta ob 15. uri; igr. Herpelje: Jadran -Sv. Ivan ob lOŽTuri; igr. Adria: Val - Rocol ob 13.30 uri; igr. Bazovica: Opčine - Bazovica ob i5. eri. \ Redovan je I. divizije: Adria 8 7 1 — 24 4 15 Obzor 8 6 2 — 25 4 14 Tommaseo 8 5 1 2 13 10 ll Prosveta 8 4 1 3 21 9 9 Concordia 8 3 — 5 6 15 5 Zora 8 1 — 7 3 25 2 Sparta 12---6 31 0, Redovan je II. divizije: Bazovica 7 5 — 2 15 7 10 Jadran 7 5 — 2 12 7 10 Rocol 7 5 — 2 15 10 10 Ivan 7 5 — 2 14 10 10 Val II 7 3 1 3 14 12 7 Opčine 7 2 — 5 6 13 3 Primorje 12 --- 5 22 0 Koledar retour-tekem II. divizij*: I. nedelja: Igr. Herpelje: Jadran-Sv. Ivan; igr. Bazovica: Opčine-Bazovica; igr Adria: Val-Rocol. II. nedelja: Igr. Obzor: Hocol-Jadran; igr Adria: Sv. Ivan-Bazo-vica; igr. Bazovica: OpČine-Val. III. nedelja: Igr. Bazovica: Opči-ne-Rocol; igr. Herpelje: Jadran-Bazovica; igr. Trstenik: Val. Sv. Ivan. IV. nedelja: Igr. Obzor: Rocol-Bazovica; igr. Adria: Sv. Ivan-Opčine; igr. Trstenik: Val-Jadran. V. nedelja: Igr. Adria: Sv. Ivan-Rocol; igr. Herpelje: Jadran-Opči-ne; igr. Bazovica-Val. T. V. N. Savez sodnikov. Sodniki za nedeljske tekme: Igr. Obzor: Obzor-Zora g. Kra-ljičr Igr. Trstenik: Tommaseo-A-dria g. Plesničar; Igr. Adria: Con-cordia-Prosveta g. Beraetič; Igr. Herpelje: Jadran-Sv. Ivan g. Kra-vos; Igr. Adria: Val-Rocol g. Novak; Igr. Bazovica: Opčine-Baao-vita g. Pertot.__S. 3. Igrišče v Rocol«. OBZOR - ZORA. V nedeljo 27. t. m. se srečata v prvenstveni tekmi četi goriomenje-nib društev. Ccta Adrie je preteklo nedeljo z veliko težavo porasla mlado četo Zore, katera pa ne bo vsled tega izostala, temveč bo napela vse svoje moči tudi v nedeljo in bo tako dala četi Obzora precejšnjega dela. Kdo bo v resnici zmagal l — \ deli bodemo v nedeljo. Pred to tekmo se srečajo rezerve Obzora z rezervami C. S. Pro Ser-vola. Ta tekina začne ob 13..10. Igrišče v Rocolu bo toroj nudilo našemu ljudstvu dve nadvse zanimivi tekmi. . . . V nedeljo torej vsi tisti, ki ljubi-« te šport, na igrišče v Rocull D. K- N. Tommaseo Danes se vrši za vs*1 nogometaše obvezen training ob 14.30. V. N.P. S. D. Adria. V soboto zvečer je sestanek vseh članov. Posebno zahtevam udeležbo nogometašev! Sestanek se vr3 ob vsakem vremenu! Športni vodja. Vesti z Goriškega Gorlike mestne vesti Obvestilo Obveščajo se vsi oni slovenski stariši, -ki so dejali svoje sinove v zavod Dante Alighieri v Gorici, da naj ne poSiljajo svojim sinovom - dijakom slovenskih knjig, ker jih jim vodstvo zavoda pleni. Vodstvo zavoda namreč ne dopušča dijakom čitanje slovenskih knjig. Vaial komisijski pr»«J»di novo električne napeljave v naH deželi Anonimna družba za zgradbo električnih napeljav v vzhodni ltatftji je vložila celo vrsto prošenj za izpeljavo električnih napeljav po naših krajih. Prošnjam je predložila načrte napeljave z zemljiškimi parcelami preko katerih bodo vodila napeljave ter seznam posestnikov dotičnih parcel. Ti načrti so bili razpostavljeni v posameznih občinah in je vsak imel pravico priglasiti svoje pomislike v dobi dvajsetih dni. Te napeljave bodo napeljane v sledeče kraje: • 1) it, Salone ob Anhovem v Kanal; 2) I* Solkana ▼ Šempeter pri Gorici. 3) Med Šempasom in Mirnom. 4) Med Slapom pri Vipavi in Postojno. Komisijski pregled za prvo progo Salona-Kanal se bo vr&il dne 26. marca 1927 ob 10. uri z izhodiščem na kanalskem-županstvu, za drugo progo Solkan-feem peter bo komisijski pregled dne 30. marca 1987 ob 9. uri z izhodiščem na biv-Sem solkanskem županstvu, za tretjo progo Sempas-Miren bo komisijski pregled dne 5. apnla 1927 ob 10. uri z Izhodiščem na Sempa-skean županstvu, za četrto progo Slap-Fostojna bo komisijski pregled dne 12. aprila 1927 ob 10. uri z izhodiščem na slapskem županstvu. Ker bodo vodila te električne proge preko polj, travnikov, vinogradov in gozdov je dobro, da se ▼si zainteresirani posestniki vsaj prijavijo in udeleže komisijskega pregleda ako že niso prijavili razr postavljenim načrtom. Ni pač vseeno imeti one železne stolpe sredi njive ali pa vinograda kot pa na kraju. Vsaj pri komisijskem pregledu jim bo mogoče priglasiti svoje tehtne razloge za gotove delne premembe proge, šestnajsti cenik glavnim jestvi-naxn v predaji na debelo. Tozadevna komisija pri goriški trgovski zbornici pod predsedstvom komisarja g. Antona Orza-na je priobčila šestnajsti cenik glavnim jestvinam na debejo na goriškem trgu izza dne "21. februarja re27. Cene so sledeče: riž boljše vrste od L 200-206; riž navaden od L 195-200; rumena turščična moka od L. 110-112; navadne testenine (vštsvši zaboj) od L 320-325; sladkor v kristalih od L ti90-6S3; semensko olje od L 750-760; domača slanina od L 825-850; amerikanska mast od L 810-820; domača mast od L 780-800; navadna kolonijalna kava cd L 2150-2200J pplenovka od L 440-445; ječmen št 10 od L 190-195; fižol druge vrste od L 150-160; fižol prve vrste od 185-190; kVompir L 80. V teh cenah ni všteta užitnina. Sklepi pokrajinskega spravnega odbore lz seje dne 22. lebr. 1927. a) Zadeve, ki so se odobrile: Ustje: Davek na obrt in davek na patente; Vrtovln: Davek na vozila in slu-Žinčad; Šturjc: Davek na patente in obrt; . . S o vodu je: Dobrodelno udruženje: proračun za 1926.—1928.; b) Zadeve, ki so se odložile: c) Razni ukrepi: Tolmin: Vspostavitev po poplavi poškodovanih del; oddaja beneškibl obveznic (se odloži). Prva in edina letošnja poeta? d**«» iabna prireditev mladine v Gorici Na pustni torek zvečer se bo vr-Sila edina pustna družabna prireditev goriške slovenske mladine v Trgovskem domu. Kdor ni dobil 9e vabila, naj se zglasi pri g. Lojzu Komjanou, Via S. Chiara 6. V Trstu, dne 24. februarja 1827. •EDINOST* tn. šempeter pri gorici Naša cerkev Ko človek gre nekoliko više pod Sv. Mark, se nehote ozre v krasno goriško okolico in na novo sezidane vasi. Ko vse to opazuje, vidi lepe skupine okoliških vasi na sredi s ponosno cerkvijo in z zvonikom, kakor krasno čredo ovac s ponosnim pastirjem. Samo v Šempetru vidi raztresene hiše in zdi se, ko je tako blizu mesta, da je vse skupaj mesto. Zaman upira oči po cerkvi. Tudi mi Šempeterci bi laliko imeli svojo krasno cerkev, a po krivdi nekaterih imamo še — razvaline in še te so — odstranili. Hoteli smo imeti cerkcv z dvema zvonikoma, a če ho šlo tako naprej, je ne niti z enim. Menda bi bil čas, da se za to odgovorni ljudje nekoliko več pobrigajo. da bi mi dobili že davno za željeni duševni hram. Pregovor pravi: «Bolje pozno kakor nikdar». — Šempeterei. IZ ŠMARIJ. Slovo od učitelja. V četrtek t. j. 17. t. m. nas je zapustil nam vsem priljubljen g. u-čitelj Lasič. V ta namen je priredil tudi dan pred odhodom poslovilni večer, na katerega je povabil vse svoje pevce, domačo godbo, kateri je bil tudi učitelj, ter ožje prijatelje. Ni dolgo služboval pr: nas, a se je vsem zelo priljubil; bil je ljudski učitelj v pravem pomenu besede, ker ni skrbel samo zc vzgojo v šoli, ampak tudi izver nje. Tako, da ga bodo pogrešale vse domače kulturne in gospodarske ustanove. Skoraj gotovo nam ostane nenadomesten. Kaj je bil on nam, bodemo čutili ^ele sedaj, ko smo ga izgubili iz .^voje srede. Da je bil res priljubljen, je pričalo tudi ljudstvo ob i jcgovem odhodu, katero ga je gi-jsjeno spremljalo do postaje. Želimo mu obilo sreče na njegovem novem mestu, ter se najiskre«-nejše zahvaljujemo za njegovo požrtvovalno delo pri nas in kličemo: Bog ga živi! Domačini. LiVEE. Požar in zimski šport. Dne 12. t. m. v ranih urah okrog dveh, je nenadoma izbruhnil ogenj v mlekarni pri Plohu. Ko so prvi tapazili ogenj in preden so prišli bliže, je že bil ogenj gospodar strehe, tako, da ni bilo misliti več za gašenje poslopja samega, pač pa le na obrambo sosednih poslopij, katera pa niso bila v veliki nevarnosti, ker je pihljal na srečo nasprotni veter. Ker se je vnel ogonj v prvem nadstropju, so se rešili v pritličju vsi mlekarski stroji in posoda, kakor tudi sir in maslo. Vzrok požara je bila baje žerjavica v pepelu. Navada je bila, da so shranjevali pepel v lesenem zaboju v prvem nadstropju; temu je bilo gotovo primešano tudi kaj Žerjavice, da je to počasi tlelo in gorelo, tako, da je prišlo neopaže-no do požara. Vsa škoda znaša okrog 12.000 L, katera na žalost ni krita z zavarovalnino - kar bodi v opozorilo vsem mlekarna«. Snega imamo še veliko, posebno na senčni strani, da bode še za par nedelj preskrbljeno za zimski šport - smučanje. To zimo so nas obiskali vsako nedeljo ali praznik, celo ob delavnikih smučarji iz Čedada. Dne G. t. m. so imeli med seboj tekmo, h kateri so povabili tudi dva domačina, katera sta prisnau-kala prva na cilj in stem dobila prvi dve darili. Za dan 27. t. m. je zopet določena tekma, ako bode sneg tako do-brotljiv in usmiljen, da nam ne izgine. Znaki kažejo, da se ta šport pri nas u dejstvi in razširi, saj so vsi prepogoji dani glede lege kraja kot je bilo že objavljeno od treh gg. smučarjev iz Gorice v «Edino- sit» od dne 4. februarja, zakar jim bodi tem potom izrečena zahvala. Liktorskega posojila je bilo v tukajšnji> občini podpisanega kolikor je znano — 13.800 L. CADBG. V «Goriški straži« z dne 11. 2. št. 12. nam nekdo očita veliko sebičnost glede skupnih zemljišč. Iz dopisa se da sklepati, da smo pravi tirani, ki svojim domačinom kratimo pravice. Ali stvar ni taka! Prav trdi dopisnik, da naj se zemljišče pravično uživa. To smo vedno hoteli. Dobro naj premislijo novi hišniki, kaj so zahtevali od nas! Tudi oni bi branili z isto vnemo svoje pravice, če bi bili na našem mestu. One naše lastnine«, katerih se ni smel nihče dotakniti kot pravih lastnin, obsegajo ie majhen del skupnih žemljic. Te hranimo in jih hočemo obdržali, vse drugo pa uživajo vsi enako kot jim je drago in novi hišniki najraje še več, dasi so njih naklade neznatne. Če bi bilo Že zgodaj vpeljano vknjiženje, bi bile te lastnine najbrže že vknjižene. Nič se ne delamo lepi, suha dejstva smo pisali. Ker nam je neznana tista temna stran, bi nam bilo zelo ljubo, če bi nam jo g. dopisnik osvetil. Nismo tako zakrknjeni grešniki, da bi se ne pol>olj-aj nekaj vaj tam. Gotovi smo, da rudniško vodstvo nima namena, manjšati lepoto predstav s tem, da odra ne dovoli in se obračamo nanj tem potom s prošnjo, da drugič upošteva dejstvo, da treba prositi dovoljenja v oddaljeni Gorici in ne več v Idriji ter dovoli uporabo odra v potrebnem času. Do sedaj je to vedno in ni zgodil nikak slučaj, kjer bi bil oder recimo r-r h * * kako drugače oškodovan. Upamo, da bo vodstvo upoštevalo to skromno željo in ukrenilo potrebno. — I. V. Znanost injimetnost ŠestdeseMiilco dininioelektrlškesa stroja Lelo 1927. je posvečeno po-?bnemu slavju elektrike in jenih zmag v elektrotehniki. 3. marca bo sto let, odkar je itisn.il za večno oči Alessandro olta, izumitelj po njem ime-ovanega Voltovega člena, s kadrim a-e je prvič lahko proizvajal trajen električni tok. Spo-ninu Aleksandra Volte se na-neravam razdolžiti na drugem nest u. Danes bi rad predočil čitate-jem bistvo in važnost dinamo-ektričnega toka, kakršnega »lavil svojo šestdesetletnico in ca t ere mu moramo nedvomno pripisovati največje zasluge pri ■azmahu ne samo elektrotehnike, temveč moderne tehnike in snanosti sploh. — Vse naše snovanje in delova-je dane3 tako tesno spojeno ; uporabo močno napetega e-ektrienega toka, kakoršnega lam daje dinamoelektriški »troj, da si brez njega sploh ne »i mo^rli misliti kulturnega živ-jenja naše dobe. Iz črnega in iz belega premoga črpa dinamski stroj silio energijo in- jo usužnjf no ričara v temni noči dan in v TU'zI i zimi prijetno toploto, ijer z magično silo razkraja TUiterijo v svoje elemente in iz /.opet gradi nove, deloma ?elo prej nepoznane" snovi. Pretvorba električnega toka v druge energije je danes tako raznovrstna in tako splošno razširjena, ia gotovo ne srečamo kulturnem, svetu panoge življenja, ^ jer ne bi vladala predvsem elektrika. In vsa to je delo, ki ga je dosegel v bornih šestdesetih letih dinamoelektriški stroj. Možnost takega stroja je ugkazal te poizkuse članom znanstvene ustanove- Royal In-stitution v Londonu, je izjavil: Iskra je tako majhna, da jo le s težavo opazimo, toda sledile liodo druge iskre, ki bodo uporabljale to silo v najbolj važne svrhe. Faraday sam je bil vdan i samo čisti znanosti in se ni da-! lje pečal z izrabo tega izuma v ! praktične svrhe. To je prepustil drugim, ker je bil prepričan, kakor je sam poudaril, «da se bo njegov izum itak v teku časa razmahnil do najvišje popolnosti.« in Faraday je imel zopet prav. Njegov izum so začeli pridno izkoriščati drugi in sicer s pridom. Že 1. 1832. sta izdelala Francoz Pixii in Italijan Dal Negro taka generatorja električnega toka. Toda ta stroja sta se razlikovala od Faradayeve prvotne priprave po tem, da ni tuljav^ mirovala in se magnet v nje} premikal, temveč da se je vrtela tuljava med dvema magnetnima poloma. Ta sprememba se je v bistvu ohranila pri vseh naslednjih strojih. Nadaljni razvoj teh strojev je združen z imeni Ritehde, Sax-ton, Llarke, E. Stochrer, Petrina in končno z imenom Wer-ner Siemens, o katerem bomo morali še govoriti. Kljub vsem tem dopolnilom pa stroj ni mogel priti do pravega razmaha, predvsem radi tega; ne, ker ni bilo mogoče u-stva.riti dovolj močnih trojnih jeklenih magnetov. Kajti čim večji so postajali uporabljeni magneti, tem bolj jih je slabil po električnem toku zopet izvabi j eni nasprotni magnetizem. Na.predek je bila vsekakor misel, nadomestiti trajne magnete z elektromagneti, kjer se vzbuja magnetizem po električnem toku, kakor smo to višje gori opisali. V to svrho so najprej uporabljali električni tok Galvanske baterije. L. 1866. pa je \Vilde v Birminghamu začel proizvajati v to potreben tok s posebnim majhnim elektro-mu stroju je bila delamožnost magnetiškim generatorjem. Toda tudi tako izpopolnjene-razmevoma ozko začrtana. Zadnje ovire je odpravil Wer-ner Siemens z znanim dinamo-elektri^kim principom. S tem je šele magneto-elektriški stroj dosegel take fantastične sile, o katerih se ni sanjalo niti samemu Siemensu. Siemens je namreč spričo VVildovih uspehov sklepal takole: čemu bi se dobavljal za o-magnetenje potrebni električni tok od zunaj, ko pra itak ustvarja sam stroj. Vsak kos železa je, ako že ne radi drugega, zaradi zemeljskega m;ignetizma nekoliko magnetičen. Ta magnetizem pa zadostuje, da vzbudi v vrteči se tuljavi električni tok. Ako gre ta, sicer slab tok. skozi žico, ki je ovita okoli tega le ma.lo magnetičnoga železa, se magnetizem istega o jači. Jače omagneteno železo vzbuja ja-čji električni tok. ki zopet še bolj o-iači magnetizem železa. Tako se stopnjuje jakost električnega toka do višine, ki je omejena le po tehniških tež koč ah pri grad-bi stroja samega. Koncem decembra 1866. je bil na trm principu zgrajeni stroj končan Krstni dan pa je bil 17. januarja 1867., ko je po Flettner-jevlh rotorjih znani profesor Maynus predložil berlinski znanstveni akademiji načrt no-voizumljenega stroja, ki mu je Siemeps mm dal ima dinamoelektriški stroj, in ki g* danes krajše nazivljemo tudi dinamski stroj ali še krajše samo dinamo in slovensko mani pravilno tudi dinamo stroj. 14. februarja istega leta je poročal brat Wilhelm o tem izumu londonski znanstveni družbi Ro-yal Society. Komaj pa je bil kan. čal svoje predavanje, se je oglasil profesor Wheatstone in predložil družbi dinamoelektri&ki stroj, ki ga je bil sestavil neodvisno od Siemensa po istem principu. "Da, oglasil se je celo tretji izumitelj, Varley, ki je že koncem decembra, ko je Siemens delal svoje prve poizkuse z novim strojem, zaprosil za angleški patent na sličen stroj in predložil tudi v zaprtem ovitku načrt. Čas je bil pač zrel za izum dinama in ista ideja se je istočasno porodila v več ljudeh. Dinamo so potemtakem izumili Siemens, Wheatstone in Varley. kot pravi in prvi izumitelj pa se splošno priznava Werner Siemens, ki je dal tudi novemu stroju še danes splošno rabljeno ime: dinamoelektriški stroj. L. C. Gospodarstvo SEMENA, KMET. POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba ▼ Trstu ima v zalogi: Semena, vrtna in poljska, dospela iz Nemčije. Trave in detelje zajamčene zadnjega pridelka, detelje brez prede-nice. Razno kmetijsko orodje ročno in vprežno; pocinkano žico za vinograde, šape okoličanske in kraške, železne vile, prrablje, cepilne nože, drevesne škarje, ter razno đru^ro orodje. Drevesni karboiillej ali teivirfn, pre izkušeno sredstvo zoper škodljivce in zajedavce sadnega drevja. Umetna gnojila. Mešanica za krompir, superfosfat, kalijeva sol, amonijev sulfat, čilski soliter. Čebelarske potrebščine nam dospejo v kratkem. ŽVEPLO IN MOD** 4 GALICA Bliža se čas preskrbe. Ne zamudite določiti vašo potrebo. Cene modri galici, nemški v sodih, smo določili za naročila, ki dospejo do zadnjega t. m. po lir Storila 2111, ci i Trst, neocarinjeno. SEMENSKI OVES IZ ČEftKE sprejemamo naročila le do zadnje-ga t. m. SEMENSKA AJDA Vsako leto je. težko dobiti pravo semensko ajdo! Vzroki: prepozna naročila. KOSE ZNAMKE «MEREUB» Zadruge In preprodajalce, kateri potrebujejo večje število kos *Msr-knr>, vabimo, da prijavijo množino, ki jo bodo potrebovali, ker bo-mo naročili le toliko, kolikor predvidevamo, da jU& lahko oddamo. Predznambe in naročila je poslati na naslov: Tržaška kmetijska dražba v Trstu ul. Torre bianca 19. Semenski krompir i* Jugealavije. Posameznim naročnikom javljamo, da je dospel semenski krompir «Oneida» v Trst, ter da smo onim, kateri so naročili odpošiljate v po železnici, odposlali. Ostale, ki so naročili blago pustiti v skladišču, vabimo, da ga čim preje dvignejo. Zgodnji krompir «Rožnik» dospe tekom tega tedna. Tržaška kmetijska družba v Trsta ul. Torre bianca 19. BORZNA POROČILA. Amsterdam 910-920, Belgija 314-322, Francija 89-89.50. London 110-50-111, New-York 22.65-22.85, Španija 378-386, Švica 437-443, Atene 29-30, Berlin 540-550, Praga 67.50-68, Ogrska 398-406, Dunaj 318-328, Zagreb 40-40.50. Uradna cena zlata (22. 2.) lir 440.14; vojiioodškodninske obveznice 61.60. RAZNE ZANIMIVOSTI KRALJEVSKI PURPUR NI BIL PURPURNE BARVE Kraljevski purpur ali škrlat ni bil resnično purpurne ali vijoličaste barve, temveč raje globoke karmezinastordeče. Za nas je ta razlika v imenih barv brez važnosti, ker rabimo "le izraz škrlat, pa naj Že ta pomenja vijoličnordečo ali pa krvavordečo barvo. Skozi dolga stoletja je bil škrlat nekak simbol kraljevske oblasti, škrlat je bila kraljevska obleka. Resnično škrlatno barvo so izdelovali pred mnogimi stoletji v mestu Tvre. Bila pa je tako neizmerno draga, da so z njo barvana oblačila mogli kupiti samo kralji. Pozneje se je zgodilo, da je umetnost izdelave škrlatne barve izginila, in številna stoletja so pretekla, preden je človeštvo zopet našlo izgubljeno skrivnost..V starih dobah so poznali ljudje torej le tyrijanski škrlat. Le kralji in najvišji cerkveni dostojanstveniki so ga mogli -nositi. Radi tega je tudi postal znak kraljevske moči in najvišjega sijaja. V starem Rimu je postal škrlat tako izključna last cesarja, da je »bila določena smrtna kazen za vsakega, ki bi se ga drsali nositi. Po svetopisemski besedi je Bog naroči i Mojzesu, naj rabi le škrlat pri taberoaklju; oblačila visokega duhovnika so bila tudi iz Škrlata. Celo poganske bogove so odevali s škrlatom, ki edini jo mogel potolažiti njihovo jezo. Rdeči kardinalski plašči so še danes spomin na nekdanjo slavo in odličnost škrlata. Is česa so napravljali škrlatno barvo? V vodah na vzhodnem delu Sredozemskega morja šivijo majčkeni mehkuici, ki nosijo tuje ime «Purpura». Te živalice so bile edini vir škrlatne barve. Kdaj so ga odkrili, seveda ni z gotovostjo znano, gotovo pa je, da je bil škrlat poznan davno pred krščansko dobo — Virgil sam omenja Sirijsko mureks». Najznamenitejši kraj za proizvajanje škrlatne barve se je nahajal v bližini mesta Tyre, zato je tamošnji škrlat dobil ime tirijski. Da so dobili pravo barvo, so mešali sokove iz dveh vrst mehkužcev (školjk). V vsaki živalic i je bila samo majčkena kapljica- dragocenega soka. Ta je prihajal iz majhne bele žilice ali žleze v bližini crlave. Da so ga dobili, so morali žilico ali žlezo prebosii ali pretrgati z iglo. V začetku je bil sok brezbarven, pod vplivom solnčne svetlobe in posebnega procesa se je spre-l lil polagoma v globoko rdečega. Škrlatna b; rva je bila znamenita tudi radi svoje popolne neizbris-ljivosti. Dovoljenje za izdelavo kraljevske barve so iztočni cesarji podeljevali le majhnemu številu ljudi. Umetnost je morala ostati tajna. Okoli i vanajstesa stoletja pa, ko so preštevilne voine raztrgale staro rimsko cesarstvo, je s slednjim izginil tudi tirijski škrlat. Tri stoletja pozneje se poiavi škrlat zopet, a zdaj ne več ob Sredozemskem morju, nego na skrajnem zapadu Evrope: na obali Irske. V morju ob frski tudi živijo mehkužci «purpura*. Barvo iz njih so se naučili delati irski ribiči proti koncu petnajstega stoletja in jo rabili za barvanje ženskih oblek. Iz cesarske palače se je preselil Škrlat v ribiško kočo. Kakor pravi neka stara zgodba je bil Anglež, ki je v sedemnajstem stoletju spoznal v barvi irskega ribiča, pristni davno izgubljeni tirijski škrlat. Zvedel je za starega ribiča, ki se je preživljal z izdelovanjem krasnobarvnih tkanin za odlične gospe y deželi. Šel je k njemu in zvedel, da dobiva mož barvo iz majhnih školjk. Ker mu je bila nekoliko znana zgodba o tirijskera škrlatu, je nabral množino školjk in po dolgih poizkusih se" mu je končno posrečilo dobit* pristno kraljevsko purpurno barvo. Tudi danes si milijonar lahke privošči pristni kraljevski škrlat Če se mu ne smili denar, kajti tudi danes je neizmerno drag. Nekdanjo slavo pa je izgubil docela. Suhoparna kemija zna izdelat najkrasnejši škriat iz premogov* smole in škrlat ki je tako po ceni da si ga privošči lahko vsak. F. M* Drakonične kami V Ameriki sodijo zelo strogo v zadevah nravnosti in mož, ki sc drzne nagovoriti že-usko na cesti, se izpostavi policijskemu preganjanju. Policija ga lahko v taken slučaju zapre. Iz Ohame poroCajo o naravnost drakonični kazni: Trije vojaki, nekoliko pijani, so objeli in poljubili tri študentke. Pr: obravnavi $o bili obsojeni voditel; na petnajst let in ostala dva tovariša na deset let ječe vsak. To so ki jih dobivajo v Evropi navadno morilci. Toda pristojnemu vojaškemu poveljniku se je zdela ta kazen vendar le prehuda, po dolgem trudu se mu jo posrečilo, da se je ponovno obravnavalo o predmetnem prestopku in v te i drugi razpravi so se kazni znatno znižale: vsi trije so dobili po dvanajst mesecev ječe, šest za pijanost in šest za prepovedan poljub. Zamorci postajajo kulturni. Medtem ko hrepeni v Amerik vsak državljan po lastnem "avtomobilu, so zamorci v Afriki skromnejši. Cilj njihovega hrepenenja je dežnik. Guverner francoske vzhodne Afrike zagovarja v svojem poročilu francoskemu trgovskemu ministrstvu večji uvoz dežnikov. «Ni ga delavca, ribiča, kmeta^* se glasi v poročilu, «ki bi ne nalagal svojih prihrankov, da si kupi dežnik, ki ga ne brani samo solnca in dežja, marveč mu — in to v prvi vrsti — da potreben ugled in ga napravi elegantnega.« Vsekakor se mora zaznamovati želja po dežniku kot nekak napredek kulture. Doslej so nosili samo malo cunjo okrog ledij, dragocen obroč v nosu, sedaj so izpopolnili svojo toaleto še z dežnikom. Kultura prodira tudi v najtemnejše džungle osrednje Afrike. Šahovska tekma v New Torku • V soboto se je začela v New Yor-ku šahovska tekma. Dva velika mojstra se ne udeležita te tekme, dr. Lasker, Nemec, in Rus Bogoljubov. Prvi, ker ni bi! vabljen, drugi, ker mu niso mogli obljubiti honorarja, ki ga je zahteval. Poleg Capablance se udeleže te tekme še Aljehin, Memcovizc, Slovenec Vidmar, Marshall in Spiel-mann. Ker bo moral vsak proti vsakemu igrati štiri igre, bo trajalo tekmovanje v New Yorku najmanj štiri tedne. Hišja nadloga V okraju Kern Counth v Kaliforniji (Severna Amerika) so se nenadoma pojavile miši v ogromnih množinah. 30 tisoč ha zemlje so miSi te do golega oglodale. Far-merji se borijo z vsemi sredstvi, a doslej brez pravega uspeha. Napram vili in izkopali so se med polji jarki, kamor so se vrgla zastrupljena žitna zrna. Poginilo je i!A&i na tisoče in tisoče, toda milijonske armade so korakale naprej. Ljudje so si dali prinesti iz mest na tisoče mačk, a tudi te niso imele pravega uspeha, ker dosežejo te poljske miši velikost podgane. Kjer ni drugega, napadajo miši obleko. Mnoge kmetije so se morale izprazniti, kajti miši se ne ustavijo prod stanovanjem. Sedaj so se kmetje obrnili naravnost na gospodarski oddelek v New-Yorku, .ki je takoj odposlal izvedenca v preganjanju glodalcev. Izvedenec je potolažil kmete, prišedši na lice mesta, da upa rešiti okraj Kern Counth v enem mesecu vseh štiridesetih milijonov miši. Dama s kožuhom. Pred dnevi je vzbujala na glavni promenadi v Baci-utca v Budimpešti občo pozornost elegantna da ma. Bila je lepa. Vedno je bila sama v restavraciji, v kavarni, v sladčičarni, vedno v svojem dragocenem kožuhu, ki ga ni nikdar slekla. Liudje 30 ugibali, kdo neki mora biti ta gospa; govorili so o njej kakor o kaki indijanski princesi, o kaki ljubici visoke dip'o-inatste osebnosti, a trudili so se zaman, elegantno gospo ie še dalje obdajala skrivnostna tajna. Dokler je ni naznanila lastnica velikega modnega salona policiji. Češ, dvanajst krasnih oblek si je bila naročila v kratkem Času, a nobene noče plačati. Pripeljana na policijsko stražnico, ni hotela odložiti gospa kožuha, ker ni imela pod njim nobene obleke. Naročala je nove obleke, a jih takoj prodala, da se je za mogla še nadalje gibati med elegantnim .svetom. In s kožuhom na sebi je odšla v zapor premišljevat resnico reka, ki pravi, da hodi vrč toliko časa k vodnjaku, dokler se ne razbije. Čuden dobrotnik Bogat Anglež, Jeremias Bent-ham po imenu, je zapustil londonskemu vseučilišču zelo veliko ustanovo. ki je spominjala na radodar-nost amerikanskih milijonarjev, toda pod edinim pogojeni, da se mora udeleževati truplo njegovo, nagačeno in pomumljeno, vseh po-menljivejših profesorskih sej. Z ozirom na visokost ustanove je prevzelo vseučilišče to mučno obvezo nase tako, da je pri vsaki seji, kadarkoli pridejo profesorji skup, tudi gospod Benthain zraven, popolnoma oblečen. Ko je pred nedavnim Časom obiskala angleška kraljica vseučilišče, je bila prenešena mumija ustanovnika na posebnem stolu v dvorano, kjer so dobrotnika predstavili kraljiei. Poročilo, ki popisuje ta prizor, pravi, la je gledala kraljica gospoda Benthama z velikim zanimanjem in še večjim začudenjem._ darov; V počastitev spomina blagopok. Antona Čok-a daruje Josip Jam-5ek iz Opčin 25 lir za Šolsko društvo. JAKOB BEVC urama la zlatarna Trsi, Cinpo S. (Hmomo S IIH kupole v mkl mottnl po m|- viijih cenah. KrcM plačuje vMfe kmt val dragi. m racnaviainih nt in dateniae. tlMJe cene plačujem za 186 kun, zlntic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev, mačk, veveric, 0 , , krtov, divjih in do- Sprejemajo sc mačih zajcev itd. itd. pošiljatve po posti. - Trs! feia Cesar« Battijti 13, H. n.=d., vrata 15 SJelikarsski dcfconi dunaj:!, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vezane v originalne platnice (cena L 10) se dobi v knjigami STOKA. S iTS jifte. t® Tiskarna v | Izvršuje vsa tiskarska dela v najmod rnejem stilu kakor [ • tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmoderne|Sml stroji, • : črkami, Lynotype. stereotypjjo ter rotacijskim strojem, j I \.Sa naročila se izvršujejo točno in po zmernh cenah, j M««*f*<»*»m< J Ul. S. Francesco d' Assisi 20 T