TRST, četrtek 21. maja 1959 teto XV. . Št. 120 (4274) PHIHDHSKI DHEVHIK Cena 30 lir Tel.: T*st 94.638; 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 ; Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI H. 4, II. nad. — TELEFON SMO* IN SUH — Pofitni prečkal 569 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. 2* — i?; St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. PelMco MI. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 i* od 15. do 18. ~r Tel- 37-338 — CENE LASOV: Za vsak mm višin* v Strmi enega stolpca: trgovski 80, finaneno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4^00 lir — NedtiMt# Stertlta FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — NedeljskžiiSetiM 1.440, polletno 72\,4etriMMp mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — -w .NedeljskS^iSetria 1. 440,’ izletno"720,'četrtletoo 360 «m - poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tol. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-37* Zasedanje konference zunanjih ministrov v Ženevi mm " " 1 " —------ * ■ ■ ■■ ..— q y Vzhod in Zahod še vedno vztrajata vsak na svojem dosedanjem stališču Včeraj so Herter, Lloyd in Gromiko podrobneje govorili o dveh načrtih in ju utemeljevali - Govori pa so bili bolj umerjeni *»®VA, 20. — Na današnji seji konference zuna-iniinistrov, ki ji je predsedoval de Murville, so In-?1'1* Herter, Selwyn Lloyd in Gromiko. Vsi trije so j. va poudarili, da načelno ostanejo na svojem stali-so podrobneje utemeljevali zahodni oziroma H^tai načrt. Vendar pa so bili njih govori bolj ttvn '6ni *ca^or v preteklih dneh. To so z zadovoljim ugotovili tudi predstavniki vseh treh delegacij .Jasnejši tiskovni konferenci, c^vjetski predstavnik Har-WV izjavil, da na tej Hr enci «ni hladne voj-»•. Ameriški predstavnik ^ pa je poudaril, da to nlegova delegacija skrb-G Poučila današnji govor čeprav ne vidi v novih dejstev, ki bi O? spremenila potek se- i“ki v’ priznal Pa Je* da -'.“L ton tega govora «mor-^ spravljiv*. »j] ^er je med drugim izja-«taj tta te je konferenca se-tiva. iat°, da pride do «pozi-vPt ,Sa sporazuma o nemškem !tfu|?aniu in da pripravi kon-4og«SY'ne predloge, ki naj o-iih, )0 konferenco najviš- tik^2er je odgovoril na kritij, ^romika v zvezi z zahod-!S .hačrtom. «Sovjetska zve-tri dejal, zavrača ta na-deL-ker nasprotuje združitvi te alfe8' Izjavil ie, da zahodni* „„„ države ne bodo sprejele tej, a.ega kompromisa o teh % .h načelih, med kate-fij8 le tudi združitev Nem- ie Herter izjavil, da 'tč, , °dni zavezniki šli «da-stevJ svojimi napori, da upo-tjJ”° sovjetsko zaskrbljeno.' Ponovil pa je da niso tlenji kompromisi glede te-ln0 “ načel. »Pripravljeni tej’ ie nadaljeval, sprejeti, lev “V neradi, da se združi-čj,a Nemčije odloži za nekaj ’ kakor '*h, '“dne; je omenjeno v m načrtu; toda nima-tj”..namena odpovedati se » .Tjvi, kakor bj se zgodilo i S^eru, da bi se strinjali ! °Jšnj0 mirovno pogodbo . Ijeno Nemčijo«. •»»i«. r le zatem kritiziral j, \T«ke predloge, o katerih Cljtvil, da bi hoteli, da t,j.?‘ja ostane razdeljena za 'edh en čas. ter umik' Ia" _ čet iz zahodnega K«’" *litla. Dodal je, da pomeni- Predlogi «velik korak na-lUi-.v Primerjavi s sovjetskim •TU leta 1955. je Gromika vprašal, *dtni*.no odgovori, ali SZ želi iw, lev Nemčije ali ne. O-1 je, da so na konferen- M^vi®iih “leta 1955 Rusi do- N. 0 želeli združitev kot ,'no - -• ® možnost in so poudarili, trm moralo do združitve lovila tak način, da bodo hrti .i interesi, kar se tiče Hi ?sh. zaščiteni. «Sedaj se dejal Herter, da je So-lj ka zveza mnenja, da^ so tj, ieni interesi bolje zaščite-!j; Nemčija ostane še da; kil0tazdeljena. Ce je tako, bi l(i “olje to jasno povedati, tjli;* moremo sprejeti takega Uto h? 'n pozivamo sovjet->a eBacijo, naj zadevo zno-Zgodovina uči, da fcvn, ®tna delitev močnega in korejskega naroda ne more 't(S-drugače, nego z ne-tot za tiste, ki zastavljajo W, združitvi. Samo vsemu Uov„?erPu ljudstvu se lahko Uti« * naloga, da odloča o Vi n°sti nemškega naroda, ^ist ne bo Sz priznala teh “iitr-V ki so sama na seb' in ne bo sodelovala y ‘ma, tv6°amen, ne bo nikoli rešila nemškega vprašanja ali W®raianja evropske var-k Wter je zatem kritiziral Hi le Gromiko zavrnil zahod-*kruacW0- združitev Nemčije in Vči * razorožitev potekata 6 la )1Vo’ Pripomnil pa je, da 1 tl: n°. da bi bili razgovori %5r°Htvi lažji, če bi lahko Vtv*1 zmanjšanje napetosti z nerešenih političnih Jetjt^nj, mec) katerimi je Mi ' j vprašanje. Izjavil je ■ Mziin?8. 50 zahodni predlogi 'š in pomenijo «resen 0 zamišljen napor« za Mi i v odnosov med Vzho-, Herl,n Zahodom. Vii*r ie govoril približno M S«i Ut- 2:8 njim Pa je govo-M dv yn Lloyd, ki je izjavil, % i® vrsti predlogov, zahod-0 sovjetskih, sestavljata Ml /Paketa« Zdi se,« je do-Mo ^‘oyd, „ia se vsi strinja-tem, da je združitev predvsem odgovor- SViieem’ S J* p 'Mn •5t>rih'.» Glede evropske Jil, a« ! je Selwyn Lloyd izja-t se o končni obliki u. k-Mk* 8 tem v zvezi morali ®*URlrUlneti skupno z enotno l!*k° vlado. M je zatem izjavil, da • i Ki ,ma predlog Gromika, it-Mo ,'kstu pogodbe priložili Ji ti ^ Mi potrjuje, da imajo odgovornost gle-M t« Poudaril je, da iz. a odgovornost iz kapitu- lacijske listine iz leta 1945. V zvezi z izjavami Gromika, da bi glede Nemčije sledili zgledu mirovnih pogodb ž državami, ki so bile naslednice avstro-ogrskega cesarstva, je Lloyd izjavil; «Posledica teh sporazumov je bila razdelitev Avstro-Ogrske. To kaže, da bi posledica podpisa dveh predlaganih pogodb bila razdelitev Nemčije.« Lloyd je zatem očital sovjetskemu načrtu pogodbe, da ne določa nobenega maksimalnega kontingenta za obrambne sile, ki bi jih lahko imela Nemčija, medtem ko predvide. va zahodni načrt kontingente tako za domače sile kakor za tuje sile v Nemčiji. Končno je Lloyd izjavil, da bi prepoved, da se Nemčija priključi nekemu sistemu kolektivne obram. be, prisilila to državo, da ima toliko večje, vojaške sile, ker bi se »Nemčija, sama morala varovati pred vsako grožnjo proti njeni varnosti«. Najdgljši govor je imel Gromiko, ki je odgovarjal na kritike treh zahodnih ministrov. Označil je v šestih točkah posledice nemške mirovne pogodbe; 1. Dokončno bo napravila konec druge svetovne voj. ne. 2. Omejila bo preporod nemškega militarizma, posebno pa atomsko oborožitev Nemčije. 3. Zmanjšala bo napetost v Nemčiji in. pvropi. 4. Zmanjšala bo bojazen nemških sosedov, ki jih ogroža vlada Zahodne Nemčije, ki je podrejena silam, ki so služile Hitlerju. 5. Je dobra podlaga za izhodišče za ponovno zbližanje obeh Nemčij. 6. Pripeljala bo do o-svoboditve Nemčije od tujih čet, ki so tam razmeščene, in tudi do ukinitve tujih oporišč. Gromiko je zatem izjavil, da se ne strinja z zahodnimi ministri, toda pripravljen je, diskutirati in spremeniti posamezne točke načrta, ki ni noben zdiktat«, ker SZ želi, da se o združitvi sporazumejo Nemci sami. Gromiko je tudi izjavil, da je pripravljen vključiti v svoj načrt klavzule, ki bi določale, da obe Nemčiji ostaneta za dobo, ki bi jo morali določiti, v svojih sedanjih vojaških zavezništvih. Dodal je, da je SZ pripravljena iskati rešitev tega vprašanja «na podlagi, ki jo je treba najti«. Kar se tiče svobodnih volitev, je izjavil; ((Sovjetska vlada ne nasprotuje volitvam v vsej Nemčiji. Prav tako ne nasprotuje plebiscitu, niti ne ukrepom, ki bi jih obe Nemčiji sporazumno odredili. Sovjetska vlada nasprotuje te; mu, da bi Nemcem odvzeli možnost, da to storijo sami.« Izjave Naserja in Hruščeva o odnosih med obema državama Dodal je, da je njegova vlada predlagala Adenauerju ustanovitev vsenemške vlade, toda predlog je bil zavrnjen. Na koncu je Gromiko izjavil; »Pripravljeni smo na koncesije.« Izrekel je pripravljenost, proučiti predloge za spreminjevalne predloge k file. nom sovjetskega načrta, ki so jih zahodne delegacije kritizirale, in dodati nekatere nove člene. Končno je Gromiko ponovno zahteval udeležbo Poljske in CSR na konferenci. Francoskemu zunanjemu mi. nistru je Gromiko izjavil: «Vi ste rekli, da ne gre niti za mirovno pogodbo, niti za Berlin. Cernu smo torej prišli v Ženevo? Rekli ste, da smo mi Rusi sprožili nemško vprašanje in berlinsko vprašanje. Tega nismo storili mi, pač. pa druga svetovna vojna.« Na koncu je Gromiko izjavil, da glavno vprašanje ni v tem, da bi poudarjali nasprotna stališča, pač pa da bi iskali stične točke. «Ton je spravljiv, vsebina ostaja trda.« Tako je predstavnik zahodnonemške dele gacije označil današnji goYog Gromika. Von Eckardt je dodal, da govor Gromika kaže, da hoče SZ doseči priznanje Vzhodne Nemčije in sklenitev mirovne pogodbe z obema Nemčijama. Drugi smoter pa je po mnenju von Eckardta ne sprejeti združitve Nemčije, dokler ne bosta SZ in Vzhodna Nemčija v takem položaju, da bo ta združitev mogoča v njuno čim večjo korist. Predstavnik Vzhodne Nemčije pa je ponovno zavrnil zahodne predloge za svobodne volitve v obeh delih Berlina in za ustanovitev nemškega odbora, v katerem bi bilo 25 predstavnikov Zahodne Nemčije in 10 predstavnikov Vzhodne Nemčije. Pripomnil je, da bi bilo dovolj, da zahodni Nemci prepričajo enega samega vzhodnega predstavnika, da si zagotovijo potrebno tričetrtinsko večino, medtem ko bi morali vzhodni Nemci prepričati šestnajst zahodnih predstavnikov, da bi dosegli enak rezultat. Eisenhower o Ženevi WASHINGTON, 20. — Predsednik Eisenhower je danes izjavil, da bi ((sprejem zahodnih predlogov na ženevski konferenci bil zelo velik prispevek za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru v Evropi«. Eisenhower je to izjavil, ko mu je novi češkoslovaški poslanik v Washingtonu Miloslav Ruzek izročil poverilnice. Predsednik je pripomnil, da ameriška vlada in ljudstvo «imata velik interes za ohranitev trdnega miru«. Češkoslovaški poslanik pa je poudaril, da je šla zunanja politika CSR vedno za tem, da se doseže miroljubno sodelovanje na podlagi enakosti in medsebojnega spoštovanja ter miroljubnega sožitja med državami. Izrekel je upanje, da bodo sedanja gospodarska pogajanja med obema državama imela uspeh. Vlada v Njasi napoveduje novo preganjanje SALISBURV, 20. — Vlada v Njasi je sporočila, da bodo vdditelji Afriškega narodnega kongresa v Njasi ostali v zaporu »dolgo časa, dokler ne bodo več predstavljali grožnje za mirno življenje prebivalstva tega področja«. Vlada dodaja, da namerava ((eliminirati Afriški narodni kongres v deželi in paziti, da ne bo nikoli več postal močan«. Končno poziva vlada Afričane, naj ovadijo vladi člane kongresa, ki niso bili še aretirani in ki «kujejo zaroto, da povzročijo nerede«. BEOGRAD, 20. — Kakor poroča agencija ANSA, zatrjujejo v poučenih krogih, da bo predsednik alžirske vlade Fer-hat Abas prišel čez nekaj dni v Jugoslavijo. Velike izgube Urnčrav Francozov v Alžiriji 1,1 UM,C* AL8IR, 20. — Iz francosaih virov javljajo, da je alžirska vojska izpustila 15 francoskih ujetnikov, meji katerimi je 9^ vojakov in 6 civilistov. T* u-jetnike so izpustili v istem času, ko je bilo sporočeno, da je general De Gaulle pomilostil skupino alžirskih borcev, ki so jih vojaška sodišča obsodila na smrt. Medtem so francoske oblasti tudi uradno sporočile, da je te dni padlo 24 francoskih vojakov, ko so Alžirci izvršili nanje napad iz zasede. Kakor poroča agencija «Nova Kitajska« pa so včeraj objavili v Kairu uradno poročilo, ki pravi, da je bilo od 12. do 16 maja v bojih med Alžirci in francosko voj9ko ubitih 439 francoskih vojakov, 103 pa so bili ranjeni. Največje izgube so Francozi imeli na področju Mondovi, kjer je padlo 123 njihovih vojakov. Danes zjutraj je na nekem trgu v Alžiru eksplodirala i omba, ki je ranila 6 oseb. «»------------------- RIM, 20. — Poslanka Giu-seppina Re je skupno z drugimi komunističnimi poslankami predložila v poslanski zbornici predlog zakona, ki prepoveduje odpustitev žensk z dela, ko se poročijo. - ščev poslal albanskim vodi teijem, pravi, da je bil ta obisk določen že leta 1958, toda je bil odložen «ob upoštevanju okoliščin, ki so nastale«. iii\ii*' Albanski odgovor, pravi, da pomeni obisk Hruščeva «važen dogodek v zgodovim albanskega ljudstva«. «-Ta obisk bo pravi praznik za naš narod, nadaljuje brzojavka, in zelo važen prispevek k okrepitvi trajnega prijateljstva, ki veže albansko ljudstvo z njegovo veliko prijateljico in osvoboditeljico, veliko ZSSR.« Potovanje Hruščeva v Albanijo bo njegovo prvo potovanje v najmanjšo in najbolj ((stalinistično« ‘ državo sovj etskega bloka. oaK, ■ ■■ i ■■■■■ Ugibanja na Zahodu o vzroka obiska v Albaniji prav mod ženevsko konteroneo MOSKVA, 20. — TASS javlja, da bo predsednik sovjetske vlade Hruščev odpotoval 25. maja na uraden obisk v Albanijo. Povabil ga je prvi tajnik CK KP Albanije Enver Hodža; v Albaniji bo ostal do 6. junija. Brzojavka, ki jo je Hru- Sindikalisti KD so pod pritiskom umaknili predloge za državne nameščence Kongres KD.bo od 23. do 26. oktobra t. 1. - Spojitev MUIS s PSI bo šele po volitvah na Siciliji - Medsebojni očitki zaradi klerikalnega poraza v Dolini Aoste SZ ie ne bo vmešavala v notranje zadeve arabskih držav - Poročilo indijskega časnikarja • razgovoru z obema državnikoma KAIRO, 20* — Nekemu a-meriškemu časnikarju je predsednik Naser izjavil med drugim: «V pismu, ki mi ga je Hruščev nedavno poslal, mi je zagotovil, da se SZ ne bo vmešavala v notranje zadeve arabskih držav*. , Predsednik je dodal: «So- vjetsko-arabsko prijateljstvo je sicer dovolj trdno, da lahko prenese krizo, ki jo je moralo preizkusiti. Borba, ki smo jo mi začeli v naši državi proti političnim organizacijam, ki so povezane s komunizmom, bi ohranila svoj krajevni značaj, že ne bi bil Hruščev 16. maja zavzel s tem v zvezi stališča*. Naser je v svojih izjavah svetoval ameriškemu ljudstvu, naj se osvobodi sionističnega vpliva, ameriški vladi pa, naj bo strogo nevtralna do arabskih držav. Na koncu je sporočil, da bodo v ZAR volitve čez šest mfeaeeev. Iz Bagdada pa javljajo, da je indijski časnikar Karanjia, ki pripada reviji «Blitz», obrazložil iraškemu komunističnemu listu * Al Hali* glavne točke izjav Hruščeva med nedavnim razgovorom z njim v Kremlju. Se prej se je Ka-ranjia sestal z Naserjem, ki mu je obrazložil svoje stališče glede komunizma in ga zaprosil, naj, če je potrebno, to obrazloži Hruščevu. Časnikar je sporočil, da bo popoln tekst razgovora s Hru-ščevom objavil v kratkem in je pripomnil: «Predsednik sovjetske vlade mi je izjavil, da poraz v svojem uradnem poročilu, v katerem se tolaži, da je njegova koalicija s P.LI in IlSDl kljub vsemu nekaj tisoč glasov pridobila v primerjavi z volitvami leta 1954. Hkrati Pa se v poročilu napada bivša prijateljska »Union Valdotai-ne«, ki se je povezala s komunisti in socialisti, katerim je omogočila prihod v deželno vlado. Vodstvo KD poudarja, da izid volitev v Dolini Aoste dokazuje, da danes v Italiji ni nobene druge demokratične alternative- razen KD, kajti druga možna alternativa je le v nevarnosti socialkomu-nistov; to alternativo pa omogočajo tisti iz drugih strank, ki neodgovorno popuščajo v »fforttističnem smislu«. Demo. kristjanski «Popolo» pa dolži v prvi vrsti Saragata, češ da so? odpadniki PSDI omogočili zmago nasprotne koalicije. Demokristjanski levičarji niso istega mnenja kot vodstvo ICD. V njihovih krogih se trdi, da vodstvo izkorišča nedeljski poraz za poskus spreminjanja sedanjega sodelovanja KD z desnico v stalno zavezništvo z njo Levičarji opozarjajo stranko na meje takega sodelovanja in zavezništva, ki morajo biti v skladu s prvotnimi programskimi postavkami KD. Iz vodstva ostalih strank pa ponovno prihaja novica, da do spojitve MUIS s PSI dokončno ne bo prišlo pred volitvami na Siciliji, ki bodo prihodnji mesec. Tedaj se bo šele :»estai CK PSI, ki bo moral sporazum o spojitvi dokončno iti. Vest je danes potrdil se ni hotel vmešavati v notranje zadeve arabskih držav, ker je zanj zelo važno, da se arabske države same brigajo za svoje zadeve. Njegova politika je v tem, da pomaga vsem 'osvobodilnim gibanjem proti imperializmu. Hruščev ie pripomnil, da Naser ni i-mel prav, ko je mislil, da SZ podpira iraško komunistično stranko proti njegovemu režimu. »Lahko je razpustil komunistično stranko v Siriji, je dodal Hruščev, ne da bi mi posredovali. Mi niti ne sodelujemo pri delovan-u ira ške komunistične stranke. To. kar se tam dogaja, se nas ne tiče Nikoli nisem izrekel besede o teh vprašanjih razen tedaj, ko je Naser napadel komunizem kot socialno in po-1. lično doktrino«. Hruščev je zatem obžaloval, ker je arabska fronta razdeljena, jn prav tako je obžaloval spor med ZAR in Irakom. Karanjia je pripomnil, da je Hruščev tudi izjavil; »Pisal sem predsedniku Naserju, da mu prikažem nevarnost ki grozi arabskim državam zaradi tega spora. Arabske države so gospodarsko in sccial-no nezadostno razvite. Živijo še pod fevdalnim režimom in storiti je treba še mnogo, da se dvignejo na primerno socialno in gospodarsko raven. Zaradi tega je potrebno predvsem izkoreniniti sleherno sled imperializma in fevdalizma. Napravila bi se napaka, če bi si lahk„ m:s'ili, da bo mogoče to doseči v nekaj letih«. (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Kot ni bilo težko predvideti, so danes demokristjanski sindikalisti popustili pred pritiskom vlade. Kot smo poročali, so sklenili, da bodo v poslan ski zbornici vložene spreminjevalne predloge za zvišanje plač državnim nameščencem branili kljub sklepu demokristjanske parlamentarne skupine, da jih morajo umakniti. Skupina se je danes ponovno sestala. Pred tem pa sta imela minister Tambroni, ki je najbolj odločno zahteval umik predlogov, in glavni tajnik CISL Storti razgovor, ki jo bil brez dvoma s tem v zvezi. Na seji skupine so ponovili sklep o umiku in demokristjanski poslanci — sindikalisti —- so končno popu--stili in sklenili predloge u-makniti ter jih spremeniti v predlog resolucije, katero se je vlada obvezala sprejeti. Se prav posebej pa sta Tambroni in Taviani obljubila, da bosta vzela v poštev zahteve državnih nameščencev «takoj, ko se bo nudila možnost za t.o». Storti je dejal, da bi morala ta obveza veljati vsekakor od 1. februarja letos. Kljub takemu popuščanju demokristjanski CISL sta o-stala dva sindikata danes ponovno poudarila, da od svojih zahtev ne bosta odstopila. V sporočilu CGIL je rečeno med drugim, da ' sklep CISL o umiku predlogov in predlaganju resolucije ne od-' govarja zahtevam državnih nameščencev. Poleg tega CGIL poudarja nujnost takojšnje razprave zakonskih predlogov o pravnem statusu delavcev in o ureditvi ostalih vprašanj. Socialdemokratska UIL pa je dala nalogo poslancu Cecche-riniju, naj predloži v poslanski zbornici vrsto spreminje-valnih predlogov za državne nameščence, ki so v .skladu s tistimi, ki jih je predložila že CGIL in ki bi jih morala zagovarjati tudi CISL. Senatorji so danes nadalje: vali z razpravo o zakonskem načrtu za ustanovitev ministrstva za turizem, šport in gledališča, poslanci pa o finančnih proračunih. Glavno besedo so imeli pri tem levičarski poslanci, ki so kritizirali tako imenovan »Ma-lagodijev načrt« za okrepitev velikega zasebnega k«P'* tala, ki bi se rad polastil vseh ključnih položajev gospodarstva v državi. . .. ^ - : i Glavna novica današnjega dneva pa je sklep demokrist-janskega glavnega odbora,-da bo kongres stranke v Florenci od 23. do 26. oktobra, in sicer na predlog vodstva. Sklep je bil soglasno sprejet, kajti glavnega morebitnega nasprotnika ■Jf' Fanfanija-—- na zasedanju ni bilo. Odpotoval je na neki sestanek univerzitetnih profesorjev v Fribourg. Njegov sklep se sedaj tolmači kot dokončni umik iz bitk* za obnovo njegove struje, ker je baje tudi pri tistih pristaših, ki so mu še ostali, naletel na popuščanje. Hkrati pa je z nekaterimi vaditelji stranke tako zelo skregan, da se na primer r zunanjim ministrom Pello in z ministrom Ru-morjem (ki je bil' v stranki Fanfanijev namestnik), baje niti ne pozdravlja Več. S Pello je skregan v prvi vrsti zaradi premestitve vseh tistih visokih uradnikov v palači Chigi, ki jih je tja postavil za časa svoje oblasti Fanfani in ki so znani pod nazivom «mau-mau«. V sami demokristjanski stranki po eni strani ter med demokristjani in niihovimi za. vezniki liberalci in socialde; mokrati na volitvah v Dolini Aoste na drugi strani, že tretji dan dežujejo medsebojni o-čitki o krivdi za klerikalni poraz. Vodstvo KD omenja ta >dobri Nennijev namestnik De Mar- tino. Po današnjem sestanku voditeljev MUIS Matteottija, Vigorellija in Zagarija pa se je zvedelo, da pravzaprav sporazum še ni do kraja in v vseh podrobnostih sestavljen, vendar pa da se bo tq zgodilo na jutrišnjem sestanku dele- mu je kralj Pavel s primernimi besedami odgovoril. Kraljica Friderika si je danes zjutraj ogledala «mesto Rdečega križa«, še prej pa narodni muzej. Zvečer sta predsednik vlade gacij MUIS in PSI. Prihodnjo Se»ji ^^f^Madama^večen nedeljo bodo ta sporazum ra- I ^aild v. p . af tificirali delegati vsedržavnega zborovanja MUIS. Čeprav je bila stavka kovinarjev zaradi obljub vlade odložena. so danes- kovinarji v Genovi stavkali, pri čemer je prišlo do ponovnih incidentov. Stavkajoče, ki so hoteli demonstrirati tudi v središču mesta, je policija napadla in jih razpršila. Na Trgu Matteot-(i je govoril delavcem generalni tajnik CGIL, poslanec No-vella. V pokrajini Pavia pa bo na podlagi sklepa CGIL in CISL stavka kmečkega delavstva, ki bo trajala do 24. maja, ker so bila pogajanja za obnovo pokrajinskih delavskih pogodb odložena. A P —1—«»----- Danes razgovor Pella-Averof RIM, 20. — Za jutri popoldne je določen v palači Chigi razgovor med grškim zunanjim ministrom Averofom in italijanskim zunanjim ministrom Pello. Razgovora se bo udeležil tudi podtajnik Folchi. Govorili bodo, kakor se je zvedelo, izključno o gospodarskih odnosih med obema državama. Grški kralj in kraljica sta danes v spremstvu predsednika republike in njegove soproge obiskala Kapitol, kjer ju je s priložnostim govorom pozdravil rimski župan, katere- jo na čast kraljevemu paru. Med drugimi sta bila navzoča predsednik republike Gron-chi in njegova soproga. Segni in kralj Pavel sta si izmenjala zdravici. Kakor že javljeno, bo kralj Pavel uradno obiskal papeža 22. maja zjutraj. Južnotirolski predlog ustavnega zakona RIM, 20. — Trije južnotirolski poslanci Volkspartei so da. nes predložili poslanski zbor-njtei načrt ustavnega zakona za spremembo členov 116 in 131 ustave. Načrt predvideva ustanovitev avtonomne dežele »Suedtirol« s posebnim statutom. Južna Tirolska, ki zajema sedaj področje bocenske pokrgjine, je namreč vključe* na v avtonomno deželo Tri-dentinsko-Visoko Poadižje, tako da je v njej italijansko prebivalstvo v večini, medtem ko sporazum Gruber-De Gasperi predvideva avtonomijo samo za Južne Tirolce. Atentat na sedež KPI v Milanu MILAN, 20. — Običajni »neznanci« so danes zjutraj okrog druge ure vrgli dve steklenici bencina skozi okno rajonskega sedeža KPI na Trgu General Cantore 10. Bencin je povzročil požar, ki pa baje ni napravil velike škode. Hruščev se je sicer že večkrat sestal z Enverjem Hodžo v SZ KP Albanije se niti po XX. kongresu KP SZ ni v ničemer spremenila in dadaljuje stalinistično politiko. Po mnenju nekaterih opazovalcev bi utegnil obisk Hruščeva v Albaniji nuditi priložnost za večjo koordinacijo stališča sovjetskega bloka do Jugoslavije. To mnenje temelji na dejstvu, da albanski voditelji vodijo že dolgo s pomočjo Kitajcev protijugoslovansko kampanjo, ki se lahko primerja kampanji sovjetskega bloka v letu 1948 pc objavi zloglasne resolucije Kominforma. Napoved bližnjega obiska njem. Sprašujejo se, Ifhkšm so renca dosegla svojo kritično točko, in v trenutku, ko bi morali fcihi W>vj*t#A* i**4i£elji zaposleni z večjimi vprašanji. V grških političnih t kfdgih so mnenja ,da je ta obisk dokaz velike važnosti, ki jo SZ sedaj pripisuje balkanskemu področju. Nekateri so mnenja, da bo ob tej priložnosti romunski ministrski predsednik Kivu Stoica obnovil svoj predlog za sestanek predsednikov vlad balkanskih držav. Opazovalci spravljajo ta obisk tudi v zvezo s pozornostjo, ki jo SZ v sedanjem tre* nutku posveča sredozemskim zadevam. Včeraj popoldne se je Hruščev razgovarja) s skupino 40 ameriških poslovnih ljudi, ki so na obisku v Moskvi. Izjavil, je. da bo ženevska konferenca uspela, ker drugače ne bi SZ sprejela udeležbe na njej. Zahodni načrt o Nemčiji in drugih vprašanjih je Hruščev označil za neke vrste Noetovo banko, v kateri so »vse vrste žjvali, čistih in umazanih« Izjavil je: »Noben pameten človek ne more upati v rešitev na podlagi tega načrta. Gre za predlog, ki ni podlaga za diskusijo.« Kar se tiče svobodnih volitev v obeh Nemčijah, je Hruščev izjavil, da je ta predlog ((proizvod nerealističnega načina misli«. »Ds dosežemo uspeh, je dodal Hruščev, so potrebni veliki napori. Potrebno je uki; niti hladno vojno. Mi bomo storil; vse, kar bomo mogli, da se doseže ta smoter.« Hruščev je tudi zavrnil zahodni predlog o Berlinu ip izjavil, da ta predlog pomeni, da bi se morala Vzhodna Nemčija odpovedati svoji prestolnici. Voditelj ameriške skunine Raloh Renick je tedaj omenil Hruščevu njegov nedeljski govor, v katerem je izjavil, da so nekateri deli zahodnega načrta zanimivi. Hruščev pa ni hotel s tem v zvezi nič izjaviti in je samo deial. da ne misli »odvzeti zunanjim ministrom možnosti, da obrazložijo svoje stališče* Zatem je Hruščev zavrnil možnost, da bi se ZDA in SZ nekesa dne znašle druga proti drugi na bojišču. «Naši dve državi se nista nikoli' borili med aeboj in mislim, da se tudi ne bosta nikoli borili*, je dodal Hruščev in nadaljeval: «Na verjamem, da se vaše ljudatvo želi boriti, da bi državi, prav tako kakor se «L) e lovno kosilo zunanjih v okviru tajnih «korislnih lini str o v l?' dKfHM Sovjetski predstavnik poudarja sovjetskega stališča - Splošna načela Zahoda za mirovno pogodbo z Nemčijo ŽENEVA, 20. — Ameriški državni tajnik Herter je povabil za jutri na kosilo zunanje ministre SZ, Velike Britanije in Francije. V krogih konference so mnenja, da bi to ((delovno kosilo« lahko pomenilo začetek tajnih po-Igajanj med ministri, vsaj kar se tiče Berlina. Na splošno so prepričani, da so privatni razgovori med štirimi zunanjimi ministri edini način, da se konferenca premakne s sedanje točke. Zatrjujejo, da je Gromiko na sinočnji večerji s Selwy-nom Lloydom izjavil, da je po njegovem mnenju prišel trenutek za medsebojne koncesije. Lloyd je odgovoril, da p* njegovem ni še prišel ta trenutek, vendar pa je pripomnil, da bo nedvomno prišlo do nekaterih koncesij, kakor se to dogaja na vseh konferencah. Danes je Gromiko povabil n* kosilo francoskega zunanjega ministra, s katerim se je razgovarjal več ko poldrugo uro. Ameriški državni tajnik Herter pa je danes sprejel za-hodnonemškega zunanjega ministra von Brentana. Danes je prišel v Ženevo tudi ameriški tajnik za obrambo McElroy, ki bo Hertcrjev svetovalec na konferenci. Na številna vprašanja časnikarjev je Herter odgovoril, da ne verjame, da bi po poteku 27. maja, ki ga je glede Berlina določila SZ, prišlo do incidentov. Sovjetski predstavnik je na tiskovni konferenci na vprašanje, ali misli SZ predlagati ožje seje, odgovoril: #Javne seie so za nas primerne. Nimamo nič kaj skrivati.* Dodal je, da zahodne delegacije niso glede tega predlagale še nič konkretnega. Poudaril je zatem »konkreten »n pozitiven značaj« diskusije in »elastičnost« sovjetskega stališča. »Ce bi zahodne delegacije pokazale enako elastičnost,« je pripomnil, «bi že dosegli konkretne rezultate. Toda potrebno je poudariti, da na konferenci ni ozračja hladne vojne, in to je zelo važno.« Poudaril je zatem, da so med razgovori o jedrskih poizkusih napredovali in da sedaj obstaja »dobra podlaga«. Kar se tiče današnje seje, je predstavnik izjavil, da je potekala »v mirnem in real1-stičnem ozračju«. Poudaril je prizadevanja govornikov, da bi razumeli posamezna stališča, ;n konkretno proučeva-nje sovjetskih predlogov. Sovjetski predstavnik je tu- di izjavil, da se štirje zunanji ministri ie sestajajo privatno izven konference in da so ti sestanki «koristni». Dodal je, da prehajajo sedaj v zelo važno fazo konference in da je Sovjetska zveza pripravljena iskati kompromis. Tajni sestanki so vprašanje manjše važnosti; najvažnejše je, da pride do sporazuma. Ameriški predstavnik je na vprašanje, ali mislijo zahodne države predložiti osnutek splošnih načel za nemško mirovno pogodbo, odgovoril: ((Splošna načela, ki bodo morala služiti za podlago pri sestavi mirovne pogodbe, so vedno v naših mislih. Vedeti je treba, kaj bomo z njimi napravili. Ne gre za uraden dokument, ki bi bil pripravljen, da bi ga položili n« konferenčno mizo. Glede tega ni bilo še nič sklenjenega. Na vsak način je treba izključiti podpis mirovne pogodbe z dvema Nemčijama« *New York Times* piže namreč danes, da temelji zahodni načrt na naslednjih točkah: 1. O mirovni pogodbi bi ,se morali svobodno pogajati z vsenemško vlado. 2. Pripravljalna pogajanja bi morale voditi štiri velesile in vsenem-ška vlada. 3. Potrebne določ- be, da pride do sporazuma z vsemi članicami Združenih narodov, ki so se borile proti Nemčiji. 4. Priznanje nemške suverenosti nad vsem ozemljem v okviru meja, ki jih je treba določiti. 5. Obveznost podpisnikov, da bodo spoštovali suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Nemčije in njeno pravico, da svobodno izbira svojo obliko vlade. 6. Sporazum bi moral vsebovati določbe za spoštovanje temelj-njih človeških pravic v Nemčiji. 7. Varnostni ukrepi bi morali biti enaki tistim, ki jih vsebuje načrt o postopnih fazah za združitev Nemčije in evropsko varnost. 8. Nemčija mora priznati veljavnost mirovnih pogodb, ki so jih zavezniki sklenili z nacistično Nemčijo, in sprejeti določbe avstrijske državne pogodbe. 9. Podpisniki bi se morali sporazumeti, da bodo podprli vstop Nemčije v OZN, Nemčija pa. bi se morala obvezati, da bp spoštovala ftstino in načela OZlt. Podpisniki bi priznali- Nemtiji pravico samoobrambe, ki jb določa člen 51 listine OZN. 10. Nemčija naj bo jirosta v odločanju, kateri politični ali vojaški sporazumi z Zahodom ali z Vzhodom naj zgubijo veljavo. nam niti ne sanja, da bi uničili kapitalizem v vaši državi. To je nesmiselno. Mi ne bomo sprožili vojne in tudi kak blaznež v ZDA je ne bo začel. Samo dejanja bodo lahko pokazala, kateri od dveh sistemov, kapitalizem ali komunizem, je primernejši, da zadosti raznim človeškim zahtevam. Ce se bo kapitalizem pokazal za bolj primernega, tedaj komunizem ne bo mogel zmagati; toda če bo dokazano, da komunizem lahko napravi več kakor kapitalizem za človeško blaginjo, tedaj ne bo nobenih raket, ki bi ga lahko ustavile*. Zatem je Hruščev napovedal vedno lepšo prihodnost za SZ. »Postajamo vedno bogatejši, je dejal, in ko nekdo več je, postane bolj demokratičen*. Hruščev je dalje izjavil, da SZ želi večje kulturne izmenjave z drugimi državami. Zatem je obsojal izjave a-meriških vojaških voditeljev, ki so poudarjali, da ZDA lahko uničijo SZ, in je dodal, da so bombniki, ki tvorijo jedro ameriškega udarnega potenciala, sedaj zastareli in so v primerjavi z izstrelki »kakor voziček nasproti avtomobilu*. »Nedavno, je nadaljeval Hruščgv, je Eisenhovver izjavil, da so ZDA brez vmesnega obdobja prišle iz dobe letalstva v dobo izstrelkov. Mi smo prišli v to dobo že pred štirimi leti in to lahko presojate po naših sputnikih, ki tehtajo več ton. ZDA so zaostale glede tega, toda ne bodo dolgo zaostajale. Toda v tem času ne bomo mi spali*. Končno je Hruščev nozval Američane, naj se odpovedo oboroževalni tekmi ter naj začnejo gospodarsko tekmo. ♦ Morali se bomo zelo potiti, da vas dohitimo, toda ko nam bo to uspelo, ne bomo storili hudega nikomur. Vi in vaši otroci lahko spite mirno, ker Vam lahko zagotovim, da Sovjetska zveza ne bo nikoli sprožila vojne. Naše orožje je v rezervi v obrambne namene*. Pred zasedanjem ljudske skupščine LRS LJUBLJANA, 20. — Predsednik ljudske skupščine LRS je sklical oba zbora ljudske skupščine LRS na seje, ki bodo v sredo, 27. maja 1959 ob 10. uri. Po začasnem predlogu dnevnega reda bo skupščina na sejah svojih zborov obravnavala: predlog odloka o dopolnitvi družbenega načrta LRS za leto 1959, predlog zakona o spremembah zakona o območjih Okrajev in občin v LRS, predlog zakona o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna LRS (republiškega proračuna) za leto 1958, predlog zal.ona o spremembi 51. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS, predlog odloka o potrditvi zaključnega računa republiškega investicijskega siklada za leto 1958, predlog odloka o potrditvi odločbe o dopolnitvi statuta Univerze v Ljubljani in nekatere izvolitve. Na skupni seji bosta oba zbora še obravnavala: poročilo vrhovnega sodišča LRS za leto '1958, predlog odloka o novi določitvi krajevnih območij o-krožnih in okrajnih sodišč v LRS in predlog za izvolitev oziroma razrešitev nekaterih sodnikov rednih sodišč in občasnih sodnikov višjega gospodarskega sodišča LRS. letniki občinskih ljudskih d||orov| ljubljanskega okraja so na današnjem skupnem sestanku razpravljali o nekate-rih£ta#č|i rfi*leg«h. Med drugim so govoril* o ustanovitvi pravne službe pri občinskih )in jokrajnem ljudskem odboru. Dandanes mora državljan, ki želi' imeti potrebna potrdila ali pravne informacije, nadlegovati fazne referente, da dobi potrebna obvestila. To obremenjuje upravni aparat ter daje državljanom mnogo nepotrebnih opravkov. Z ustanovitvijo pravne službe pri ljudskih odborih pa bi lahko državljan dobil hitro in najtočnejše informacije, s čimer bi odpadlo nepotrebho te. kanje iz urada v urad. Rrav tako pa bi odpadle tudi mnoge pritožbe na višje organe. Ta služba naj bi opravljala tudi servisne usluge za državljane (kot zbiranje potrdil, dokumentov in podobno), seveda proti minimalnemu plačilu. Mimo tega naj bi bila pravna služba v večjih središčih tako organizirana, da bi lahko državljana zastopala tudi na sodišču v primeru sporov. Nedvomno bo v zvezi s tem treba urediti še mnogo vprašanj, predvsem glede organizacije in delovanja te službe. Občine s podeželja bodo vsaj v začetku verjetno morale organizirati to službo v sestavu občinskega aparata, tako da združijo doslej razdrobljene pravne posle v enoten pravno, informacijski urad. V večjih središčih pa naj bi poslovala ta služba kot finančno samostojen zavod. V Ljubljani, kjer je več mestnih občin, bi kazalo ustanoviti pravno službo pri mestnem svetu, čeprav so mnenj« trenutno š* deljena. V«»t včara): Najvišj«, ratura 22,7, najnižja 14,9, 'ob ^7. uri 22,5, zračni tlak 1012,5 pada, vete- zahodni k 5 km, vlaga 64 odst., nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 16,1 stopinje. žaski dnevnik Danes, ČETRTEK, 2L Valent h Sonce vzide ob 4.29 m z;don£una Sonce vzide od *.« -rz- , una 19.35. Dolžina dnfva 15.'» b w, vzide ob 18.19 in zatone »m Mola iC ... Jutri, PETEK, 22- “a* Milan Vtc kat aaoani razgavor z dr. Palamaro cija proseškega prebivalstva eneralnem komisarju ... »m, ■ Dr. Palamara ja Prosečaaom zagotovit, da lahko nemoteno govorijo v svojem materinem jeziku in da lahko tekmo ponovijo že to nedeljo Včeraj tjopoJice okoli 10. ure je tričlanska delegacija s Proseka zaprosila za sprejem pri vladnem generalnem komisarju dr. Palamari, da mu obrazloži znani incident, do katerega je prišlo v nedeljo popoldne na proseškem nogometnem igrišču. Vladni generalni komisar je delegacijo takoj sprejel in se zadržal s Pro-sečani v razgovoru, ki je trajal nad eno uro. Delegati so vladnemu komisarju predvsem tolmačili ogorčenje in razburjenje prebivalstva in športnikov zaradi prepovedi uporabe slovenskega jezika med tradicionalno nogometno tekmo ter ga prosili, da uredi vse potrebno, da se tak dogodek ne ponovi več. Podrobno so mu obrazložili, kako je d° prepovedi prišlo in zakaj so nato v znak protesta tekmo prekinili. Vladni generalni komisar je bil o zadevi deloma že poučen (a je dejal, da bo preiskavo še poglobil), in je zato po pojasnilih delegatov s Proseka izjavil, da lahko že v nedeljo tekmo spet ponovijo. Dejal je, da je organizatorjem na voljo, da prenašajo tekmo samo v slovenščini ali pa da v prenos vpletejo tu pa tam tudi kakšen stavek v italijanščini. Vladni generalni komisar je izrecno poudaril, da imajo Pro-sečani vso pravico govoriti v svojem materinem jeziku, a je izrazil željo, zlasti še, če bodo na tekmo povabili kot gledalce tudi prebivalce italijanske narodnosti, da bi vsaj v nekaj stavkih — že iz kurtoazije — obvestili tudi te gledalce, zakaj se drugi smejejo. Proseča-ni so namreč dr. Palamari v razgovoru povedali, da je nemogoče prevajati slovenski prenos tekme v italijanščino, ke.- bi prenos s tem izgubil šaljivi ton. Vsekakor so Prose-čani obljubili, da bodo o tem razgovoru poročali ostalim organizatorjem in prebivalstvu ter da se bodo nato odločili, ali bodo med prenosom tekme govorili samo slovenski, ali na bodo vpletli tudi kakšen italijanski stavek. Kot smo zvedeli, so se Prosečani sinoči domenili. da bodo med prenosom zavodoljili prebivalce obeh narodnosti, ker jim je na tem, da se tudi na športnem in zabavnem področju druži in ne razdvaja v znamenju mirnega sožitja in razumevanja. Vladni generalni komisar delegaciji, tudi zagotovil, ‘ lati lisar le H, da nedelj- jim ni treba delati za sko tekmo nobenih novih prošenj in da je dovolj, če obvestijo openski komisariat javne varnosti, kdaj se bo tekma začela. Dejal je tudi, da če bi pri organizaciji tekme Proseči •ani naleteli na kake težave, naj se v tem primeru obrnejo naravnost na njega. Delegacija je izkoristila pri- ložnost in je vladnega gen«, ralnega komisarja seznanila tudi z nekaterimi drugimi pro-seškimi problemi. Tako so med drugim omenili, da na prose-ški šoli, ki io poseča dve tretjini slovenskih in ena tretjina italijanskih otrok, ni slovenskega napisa, medtem ko italijanski je. Nadalje so povedali, da nimajo nobenega prostora, kjer bi se otroci lahko igrali. Omenili so tudi slabo stanje vaških poti in razsvet- ljave, saj nekatere poti sploh ide niso razsvetljene, ter zadevo športnega ipiišča. Vladni ge neralni komisar je na to od govoril, da o podrobnostih ni seznanjen, ker spadajo ta vprašanja v pristojnost občine. Zato je svetoval delegaciji, naj glede teh vprašanj zaprosi za sprejem pri županu dr. Franzilu Ob zaključku razgovora so se delegati zahvalili za takoj- šen sprejem in za top da je vladni generalni komisar z»-*eVo rešil. Z naše strani nimamo dosti pripomniti saj je najvišji pred. stavnik oblasti na našem področju v razgovoru s proseško delegacijo nedvoumno poudaril, da imajo naši ljudje pravico do uporabe svojega materinega jezika kjerkoli in kadarkoli. To zagotovilo sprejemamo na znanje, in sicer v u-panju, da se tak ali podoben dogodek ne bo več zgodil. Poslanec KPI Vidali je poslal notranjemu ministru vpra. šanje, v katerem ga opozarja na incident na Proseku in pravi, da so na šaljivi tekmi vedno govorili po slovensko, to je v jeziku domačega prebivalstva. Letos pa je brigadir karabinjerjev prvič zahteval, da se mora za šaljivi komentar igre uporabljati italijanščina, ki naj bi bila po briga- dirjevem -mnenju edini uradni jezik. Dogodek je povzročil globoko ogorčenost navzočih, ki so raje prekinili prireditev, kot da bi se uklonili krivični zahtevi brigadirja, ki je bila v nasprotju z narodnostnimi pravicami prebivalstva. Vidali vprašuje ministra, kaj meni o tem neljubem dogodku in kaj misli ukreniti, da se ne bo več ponovil. Gen. konzul FLRJ pri dr. Palamari Včeraj opoldne je vladni generalni komisar dr. Palamara sprejel generalnega konzula FLRJ v Trstu dr. Zigo Voduška, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru. Domneva se, da je bil obisk v zvezi z nedeljskim Proseku. incidentom na Poslanec Martino v Trstu Sinoči so na tržaški univerzi svečano ustoličili koordinacijski odbor 47. zasedanja Italijanskega društva za napredek znanosti-SILP, ki bo prvič zasedalo v Trstu od 4. do 9. junija. Na svečanosti je bil prisoten poslanec Gaeta-no Martino, bivši minister za zunanje zadeve, katerega je spremljal prof Pešce, tajnik tega društva. V odboru so vladni generalni komisar, pre-fekti, pokrajinski predsedniki in župani Trsta, Vidma ter Gorice in druge visoke osebnosti. Martino se bo danes odpeljal iz Trsta. Uspeh 24~urne delavcev kovinske industrije Sestanek izvršnih odborov KZ in ZMP Ustanovljen pripravljalni odbor za ustanovitev Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev Sinoči sta se sestala izvršna , pred kratkim izšla v Vidmu, odbora Kmečke zveze in Zve- Po predavanju bo diskusija. ze malih posestnikov. Čl#ni | ----«»—— so razpravljali o raznih skup- Stavkalo je 96 odstotkov vseh uslužbencev - Prekinjeno stavkovno gibanje, ker je ministrstvo za delo zagotovilo obnovitev pogajanj o delovni pogodbi Velika večina delavcev kovinske industrije včeraj ni delala na našem področju kot v vseh italijanskih pokrajinah, kjer je bila proglašena enotna protestna stavka. Po podatkih sindikalnih organizacij in urada za delo kaže, da je bilo število stavkajočih tokrat celo nekaj višje in je doseglo v vseh podjetjih tržaškega področja po računih FIOM-CGIL 96 odstotkov. Kot običajno so stavkali delavci 100-odstotno v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je stavkalo tudi 70 odst. uradnikov. v ladjedelnici Sv. Roka je stavkalo 100 odst. delavcev in 86 odst. uradnikov, v Tovarni strojev Sv. Andreja 100 odst. delavcev in 70 odst. uradnikov, v Tržaškem arzenalu 100 odst. delavcev in 70 odst. uradnikov, na ravnateljstvu CRDA je stavkalo 45 odst. vseh zaposlenih. Zelo zadovoljivo je stavka potekala tudi v drugih srednjih in malih podjetjih in je stavkala velika večina delavcev v podjetjih Orion, Dil-fi, Taurus, Salda, Schromek, Alfa Romeo, Fomt, AFA itd. Značilno je dejstvo, da se je odstotek stavkajočih stalno dvigal od prve pa do sedanje tretje stavke kovinarjev, kar velja zlasti za stavkajoče uradnike, saj so delavci v skoro vseh podjetjih že pri prvi stavki sodelovali stoodstotno. To priča, da so zahteve delavcev io uradnikov utemeljene in da jih občutijo vsi brez izjeme. Obenem pa tudi dokazuje, da je lahko resnično učinkovit, le strnjen in enoten nastop. Iz Rima poročajo, da je včeraj dopoldne ministrstvo za delo povabilo sindikalne organizacije naj prekinejo stavkovno gibanje in zagotovilo, da se bodo obnovila pogajanja o delovni pogodbi. Na ta poziv so se takoj sestali pred1 stavniki kovinarjev CGIL, CISL in UIL in so sklenili, da z današnjim dnem preneha stavkovno gibanje. Sindikalne organizacije so izdale skupni proglas, s katerim so prekinile stavko na osnovi zagotovil ministra, da se bodo pogajanja pričela in končala brez zavlačevanj in bo prvi sestanek 25- maja. Glede prekinitve nadurnega dela pa ni nobenih novosti. Proglas poudarja, da bodo sindikalne organizacije proglasile stavko za nedoločen čas, če se pogajanja ne bodo zadovoljivo končala do prvih dni junija. Med včerajšnjo stavko je tržaška FIOM-CGIL organizirala tri zborovanja. Na Trgu Garibaldi in v Miljah je govoril namestnik vsedržavnega tajnika FIOM dr. Boni, ki je orisal položaj in podčrtal, da bo ugodna rešitev tega spora imela odločilne posledice za napore tudi drugih kategorij. Delodajalci namreč trmasto vztra-jajj tudi zato, da bodo laže opravili z drugimi kategorijami, ki niso tako strnjene in močne, kot so kovinarji. Vendar pa je prav ta strnjenost kovinarjev porok za zmago ne samo te kategorije temveč vseh delavcev. Na Akvedotu pa je govoril študentom Giuseppe Burlo, ki je obrazložil številnim poslušalcem razloge za to stavko in številna pereča vprašanja kovinarskih delavcev. Podčrtal je pomembno vlogo, ki so jo imeli prav študenti v bitkah za obrambo o-grožene industrije v nekaterih mestih, kot na primer v Florenci, Genovi in Neaplju. m ................................... Tržaški brodarji za okrepitev pomorstva —* M " HI T" 1,1 *' trgovinski zbornici Za izvajanje sporazuma trgovinskih uslužbencev na uradu za delo med predstavniki sindikalnih orgentza cij in urada za delo :n predstavniki trgovcev. Na teh razgovorih se bodo skušal, sporazumeti glede izvajanja spo razuma o delovnih pogojih zaposleni v trgovski stroki. Položaj je namreg zelo težak, saj delodajalci stalno zavlačujejo in kažejo kaj malo vo-ije, da bi izvajali že sprejet in podpisan sporazum. Do sedaj so se vsa neposredni pogajanja razbila prav zaradi takega stališča delodajalcev m obstaja malo upanja, da bo mogoče s posredovanjem urada za delo na miren način urediti celotni spor. Resolucija KPI proti proračunu Poslanec Vidali je vložil v parlamentu resolucijo, v 'kateri ugotavlja, da bi skrčenje izdatkov za tržaško področje od 22 na 13 milijard še bolj poslabšalo gospodarski položaj, ter poudarja, da ne smejo izredni izdatki na podlagi zakona od 21. marca 1958 prizadeti tržaškega področnega proraču. na. Zato zahteva, da se ohranijo redni izdatki na dosedanji višini, da ne bodo razne ustanove ob nujna sredstva za izvajanje svoje normalne dejavnosti. nih vprašanjih. Glavna točka, dnevnega reda pa je bila raz/ prava o pristopu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Vsedržavno kmečko zvezo. Glede tega sta oba izvršna odbora po končanem zasedanju izdala naslednje poročilo: »Izvršna odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov sta na skupnem sestanku dne 20. maja 1959 potrdila sklep tajništev, ki sta pooblastili upravna tajnika obeh zvez, da se udeležita skupnih razgovorov z vodstvom Vsedržavne kmečke zveze (Al-leanza nazionale dei contadi-ni) v Rimu glede pristopa obeh zvez k tej organizaciji. Izvršna odbora KZ in ZMP ugotavljata, da so bili ti stiki in razgovori koristni ter v skladu s prejšnjimi sklepi obeh odborov. Člani so tudi proučili okvirni sporazum in se v celoti strinjajo z njegovo vsebino. Na tej osnovi in v pričakovanju nadaljnjega razvoja dogodkov so zato ustanovili pripravljalni odbor za ustanovitev Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev. Izvršna odbora KZ in ZMP sta se tudi sporazumela o članih, ki bodo predstavljali obe organizaciji v Deželni zvezi neposrednih obdelovalcev s sedežem v Vidmu. Izvršna odbora KZ in ZMP končno ugotavljata, da sta o-menjena sklepa v skladu s prejšnjimi sklepi obeh odborov in tudi s sporazumom, ki je bil dosežen v Rimu dne 29l aprila 1959 in ki je bil pbtrjen s pismom predsedstva Vsedržavne kmečke zveze z dne 6. maja 1959». «»------- Obvestilo dvolastnikom Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva V sezoni 1959-60, da poteče rok za vlaganje prošenj 10. junija 1959. Za vse informacija se lahko prizadeti dvolastniki obrnejo na Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov v Ul. Geppa 9, pritličje. «»-------- Hude posledice padca s kolesom Ze pred desetimi dnevi se je 59-letni Mario Salvi iz Doline štev. 219 ponesrečil s kolesom ter pobil po čelu in si poškodoval oči. Najprej so ga sprejeli na; okulistični oddelek, zdaj pa so ga premestili na I. kirurški oddelek s pridržano prognozo, ker še vedno krvavi. —-*»------- Padla sta z motorja Nekoliko po polnoči so vče- raj prišli v glavno bolnišnico 'i-1 “ " 33-letni Domenico Monteduro iz Ulice Battaglia 8, 60-letni Kreole Monteduro iz Ul. Com- merciale 57 in 63-letni Gere-mia D’Angelo iz Ul. Ovidio 23. D’Angelo je povedal, da je malo prej vozil motor s prikolico po Ulici Cesare proti morju. Na zadnjem sedežu se je peljal Domenico, v prikolici pa njegov stric Ercole. Blizu postaje Sv. Andreja je D'Angelo nenadoma ustavil vo_ zilo, da ne bf t trčil v avto, ki je prihajal z nasprotne strani, pri tem pa sta Domenico in Kreole zletela na tla in se seveda poškodovala. Domenico si je zlomil levo lopatico in se ranil po ustnicah, zaradi česar se bo moral zdraviti na II. kirurškem oddelku približno 40 dni, Ereole pa se je le nekoliko opraskal po čelu. Nesreča delavca v cementarni Pri nakladanju cementa na ladjo «Livenza» na račun podjetja Italcementi, se je včeraj popoldne v industrijskem pristanišču ponesrečil 45-letni delavec Antonio Bizzatto z Elizejskih poljan 30. Pomagal je premikati tovor vreč cementa, pa mu je stisnilo desno roko ob ladjo in mu verjetno zlomilo zapestje. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. Glede natovarjanja cementa v industrijskem pristanišču smo pred dnevi obširno pisali v naši sindikalni rubriki, ker delavci zahtevajo za to delo večje prejemke, ker je natovarjanje boli težav no in nevarno. Vodstvo podjetja Italcementi pa uporablja za to delo svoje redne delavce, ne da bi jim priznalo prejemke, ki jim pritičejo za taka dela. llliiilllillimiiililiiiiimiiimiillllltililllllllHliiliiilliliiltiiliiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiMiiiiitt Izpred kazenskega sodišča Predavanje v krožku «Cacriatore> Delavski krožek «Cacciatore» v Ul. Mazzini 32 priredi v petek 22. t. m. ob 19. uri predavanje o «izvoru fašizma v Trstu«. Predaval bo dr. Claudio Silvestri. Dr. Silvestri je znan zlasti po svoji knjigi «Od o-svoboditve do fašizma«, ki je Danes dopoldne ob 10.30 bo prišlo do ločenih razgovorov ■lliiHltlllllllHimMIIIIIIMmillttHIIIIIIIIIIIIHIlunmitllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllnllllMIIIIIIMIIIIMIIIIItlllllllllllMilllllllHHMIHMI PROGLASITEV ZA MRTVEGA Kdorkoli bi kaj vedel o STANISLAVU ZOBCU, roj. v Borštu 11.V.1911, ki je zadnjič, 1939, bival v Buenos Airesu, se naproša, da to naznani v šestih mesecih Zbornemu sodišču (Tribunalu) v Trstu. Dr. Josip Agneletto 1. r. odvetnik Del Ul. Commerciale zaprt za promet Na sestanku na 80 izrazili tudi zahtevo po ureditvi nujnih pristaniških in prometnih vprašanj Včeraj popoldne se je pri zah. Predvsem zahtevajo, da Trgovinski zbornici pod predsedstvom kap. Guida Cosuli cha sestala pomorska sekcija pokrajinske gospodarske kon-zulte in je obširno razpravljala o nekaterih važnih vprašanjih tržaškega pomorstva in pristaniškega prometa. Sekcija je na predlog podpredsednika dr. Guglielma Malazzija sprejela nekatere resolucije. Tako je zahtevala, da odgovorne ob lasti okrepijo pomorske zveze Tržaškega Lloyda z Vzhodno Afriko in Južno Afriko, kjer naj zamenjajo prepočasne in neprimerne ladje Liberty z modernimi, hitrimi ladjami in da naj proti temu področju raztegnejo tudi druge proge PIN, Zahtevali so, da naj se v celoti oprosti jjlačevanja dav kov in taks avstrijske prevoznike s tovornimi avtomobili, kar je v skladu z novim tovrstnim fiskalnim režimom, ki ga proučuje senat. To zahtevo utemeljujejo tudi z dejstvom, da bo v obratnem primeru pri. šlo do nevarne preusmeritve prometa v korist konkurenčnih pristanišč. Zahtevali so tudi, da je treba brez vsakih pomišljanj podpirati napore in pobude Javnih skladišč, da se preusmeri del prometa CSR in Madžarske proti Trstu. Obsežno so govorili o telefonskih in teleprinterskih zve- se znižajo tarife za teleprinterske zveze, ki so sedaj dostopne samo redkim podjetjem in ki so v drugih državah mnogo cenejše, saj uživajo trgovci in zlasti brodarji razne ugodnosti. Treba je tudi u-rediti telefonske zveze v pristanišču in leži načrt o tem že dolge mesece pri ravnateljstvu za javna dela, čeprav so Javna skladišča že večkrat po. sredovala. Končno so govorili tudi o o-brežni plovbi in podčrtali, da bi se morala vlada zavedati pomena teh rednih prog, pri čemer ne bi smeli zanemarjati že obstoječe pomorske družbe. Člani pomorske sekcije so iz. razili tudi zaskrbljenost glede znižanja conskega proračuna, kar ima lahko negativne posledice za vse ustanove, ki se ukvarjajo s pristaniškimi dejavnostmi, -—«»------ Dflovna pogodba lesne industrije V ponedeljek 25. maja se bodo pričela vsedržavna pogajanja za obnovo delovne pogodbe zaposlenih v lesni industriji. Slika kaže del Ulice Commerciale, ki so jo morali zapreti za promet z vozili, ker je popustil spodnji oporni zid in grozi nevarnost, da se bo del cestišča udrl. Zato se mora tudi prej ustavljati avtobus proge it. 28, ki vozi na Ko-lonjo. Pod cesto namreč gradijo nove hiše in nekaj metrov pod opornim zidom kopljejo temelje za eno izmed teh hiš. Ker je tam zemlja peščena, je zid močno popustil in se premaknil. Zaradi tega ga je moralo gradbeno podjetje podpreti. Na kraj so prišli tudi strokovnjaki občinskega teh. niškega urada in Acegata, ker je zaradi premika zemlje počila vodovodna cev in se je voda razlivala po cesti. K glauni vodovodni cevi so mo- Pretepal je ženo in Klevetal policijo Zato to ga obsodili skupno na dve leti zapora rali pritakniti novo začasno cev, da se je zagotovila dobava vode. Ker je bil v nevarnosti tudi steber, ki nosi električno napeljavo, so odstranili žico in jo napeljali nad cesto. Zaradi tega je on-dotnim prebivalcem nekaj ur manjkala luč. Ker bodo morali obnoviti zid, bo cesta najbrž dolgo časa zaprta. t « »s J Na glavni postaji je razstavljena maketa (ki jo vidimo na sliki), ki prikazuje, kakšna bo tržaška železniško p ostaja, ko bo popolnoma obnov- ljena. Do sedaj so zgradili le nekaj cementnih lop in nekatere pomožne naprave. Kdaj bodo vsa dela končana še ni znano. Sicer pa mora- mo omeniti, da potekajo tedanja dela zelo počasi. Zato bi želeli, da bi z nadaljnjimi deli pohiteli in da bi bila postaja čimprej obnovljena. Ignazio Visintin in Ul. del Ponte je moral 11. tega meseca pred sodnike zaradi obtožbe slabega in surovega ravnanja z ženo in otroki, zaradi klevetanja, ker je trdil, da so ga na policiji med zasliševanjem pretepli in tretjič, zaradi posesti orožja. Visintin je zašel v nevšečnost zaradi anonimnega pisma, ki ga je obtoževalo, da je slabo ravnal z ženo, kateri naj bi grozil celo s samokresom. Na podlagi anonimnega pisma je policija uvedla preiskavo in zaslišala Visintino-ve sorodnike ter njega samega. Njegova žena in njegova dva otroka sta potrdila obtožbe, ki jih je vsebovalo pismo, mož pa jih je zavračal in sploh vse tajil. Trdil je tudi, da nima nikakega samokresa, ker je vedel, da ga policijski organi kljub natančni hišni preiskavi niso odkrili. Toda njegova žena je samokres prinesla na policijo in povedala, da je bil skrit na podstrešju. Po končani preiskavi, ki je trajala le nekaj dni, je Visintin prišel na svobodo. Po svoji stari navadi je šel nekega majskega večera 1955. leta v gostilno nedaleč od stanovanja, kjer se je pritoževal zaradi bolečin v hrbtu. Tedaj je najemniku gostilne Tom-matu Napolitanu zaupal, da so ga pretepli na policiji in 5e istega večera je moral za-radi slabosti v bolnišnico. Kasneje si je mož preskrbel radiografije in razna zdravniška potrdila, ki jih je hotel rabiti kot dokaz za svoje trditve. Istočasno je sestavil vlogo na državno pravdništvo, na kvestorja in celo na pravosodno ministrstvo, kjer- se je pritoževal zaradi pretepa. S tem je sprožil novo policijsko preiskavo, ki jo je vodil nič manj kot tedanji vicekve-stor dr. De Nozza. Seveda se je preiskava zaključila z ugotovitvijo, da se Visintina ni nihče dotaknil, kot so to trdi-li vsi policijski funkcionarji, ki so imeli z njim opravka. Visintin pa je vztrajal pri svojih trditvah in si tako nakopa) poleg obtožbe slabega ravnanja z družino in posesti samokresa tudi obtožbo kleve. tanja. Te svoje trditve je ponovil pred sodiščem, ki je dvakrat odložilo razpravo, v upanju, da bo na podlagi bolniške vpisne knjige in policijskih fonogramov ter zdravniških diagnoz zadevo razčistilo. Toda zaman. To je priznal sam državni tožilec, ki je omenil da obstajajo tri možnosti v zvezi z Visintovo poškodbo, in sicer, da si jo je povzročil pred aretacijo, po aretaciji ali pa med aretacijo. Sedaj je treba ugotoviti kdaj se je mož poškodoval. Tožilec je o-menil, da je tudi možno, da je obtoženi simulator ali pa nenormalen človek. In vendar je tožilec še pred začetkom svojega govora predlagal zavrnitev zahteve obrambe za psihiatrični pregled, kar je sodišče tudi storilo. Ker po njegovem mnenju ni gotovosti in dokazov, je predlagal, da Visintina oprostijo obtožbe klevetanja zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko bi ga morali obsoditi za slabo ravnanje z družino na leto dni zapora, za posest orožja pa na 6 mesecev pripora. Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja in je Vsintina spoznalo za krivega vseh treh obtožb, zaradi česar ga je obsodilo za slabo ravnanje z družino na 8 mesecev zapora, za klevetanje na leto dni in 4 mesece zapora, za posest orožja pa na 6000 lir denarne kazni. Preds. Zanetti, tož. Grubis-si, zapisn. Urbani, obramba -odv. Falconer. oi.kpai.i6Ca teatro nuovo Danes ob 21. ur, nastopa skupina Dario Fo in Franca Rame z burko'»Zaključna komika«. Režira Dacio Fo. Cene: 1200, 800 In 350. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo 24. maja ob 17. uri v dvorani prosvetitega društva «Igo Gruden« v NABREŽINI NASTOP GOJENCEV SOLE GLASBENE MATICE IZ NABREŽINE IN TRSTA s sodelovanjem mladinskega orkestra, k; ga vodi prof. Oskar Kju*der Excelsior 15.30 »Ledeno P SynS-Aleksandriji«, J. ^ ^ Fenice 16.00 «Pustolov«|ne lezne roke«. Rlfl,nr‘ st ziočlM», Arcobaleno 16.00 sStraai ~ _______ pš Varsi .j. .rcoDaicuv iu.vv -- iss ?«>;% jgs er* mascope »ogenj T Filodrammatico 15.00 Leza. krvl«. A. Vilar In M « tam. Grattaurlo 16.00 “ Rar.H. bridgeu« Za9fvnLlvia Sy®3> Hardy Krugf, Jolor, „ Ronald LevviJ, U^nit u Crlstallo 16.00 & sveta v 80 dne ti* Tri u cfsrs.V V sredo 27. maja ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj« JAVEN NASTOP GOJENCEV SOLE GLASBENE MATICE Sodelujejo: solisti, otroški pevski zbor s sodelovanjem otroškega pevskega zbora prosvetnega društva «Ivan Cankar« in mladinski orkester. Napovedani odpusti v podjetju Smolars Sindikalne organizacije so včeraj prejele od podjetja Smolars sporočilo, da bo pod jetje odpustilo 30 zaposlenih delavcev in uradnikov. Podjetje pravi, da je prisiljeno odpustiti te delavce, ker je nastopila velika kriza in pri manjkujejo naročila poleg tega — po mnenju podjetja — ne obstaja nikaka perspektiva, da se bo položaj izboljšal. Sin dikalne organizacije so se takoj uprle odpustom na osnovi določil, ki urejajo odpustitve. Istočasno so tudi pozvale združenje industrijcev, naj ne čimprej skliče sestanek, na ka terem naj bi našli sredstva, da ne pride do teh odpustov. R. Salvatori, 1. r«-» A&6.00 «Dvoboj v ggg ■ Smith«. L. CristaJ, • r0znj Garibaldi 16.30 »Pod TfiaXter' George Nader Pb' ^1', vSe. Ideale 16 00 »Smrt priha, Inipero>>' 16.30 «Chrl*ine», Italt^Mo’ (iZbogom ^ v^is» C Smith, F. Fabrizi, Del Frate. *>iili»»’ Moderno 16.00 ,, . Lewis in M. ^a.^' bela ^ S. M grčo 16.00 «M.aM’.- Adri>n nja«, Marion Michael, Hoven. Sestanek sindikalistov Danes bo ob 18,30 na sedežu v Ul. Pondares 8 zasedanje iz-vršnih odborov, zaupnikov in aktivistov vseh kategorij in članov notranjih komisij Delavske zbornice OGIL. Na zasedanju bodo govorili o borbah za obnovo delovnih pogodb in o nalogah sindikalnih organizacij. Nezgoda dijaka Na ortopedsKem oddelku se bo moral zdraviti od K) do 30 dni 16-letni Gheza Seriani iz Ulice Romanin 16, ki si je verjetno zlomil gleženj leve noge. Dečko je hitel po stopnišču v telovadnico šole De Amicis, pa je nerodno padel. S pilo sl je poškodoval prst Na delu v mehanični delavnici Goruppi v Ulici Scuole Nuove se je včeraj popoldne ponesrečil 17-letni Mario Gi-rardi iz Ulice Machiavelli 13. S pilo si je poškodoval prst na desni roki, zaradi česar se bo moral zdraviti na I. kirurške moddelku od 10 do 40 dni. —_.«»-------------- Obesil se je pod stopniščem Včeraj popoldne so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 74-letnega Josipa Co-ve, ki se je verjetno že pred-sinočnjim obesil pod stopniščem v Ulici Giustinelli, v hiši, kjer stanuje njegov sin. Cova je hil na obisku pri sinu in je dejal, da bo šel na spre- hod, pa se ni več vrnil. Pred- ftr včerajšnjim zvečer so ga vi-dfeli za nekaj čaša v neki gostilni pri Sv. Jakobu. Nihče si ni mislil, da ima mož take namene. Ker ga ni bilo dolgo čas« demov, so včeraj zjutraj obvestili policijo in ga povsod iskali, medtem pa je nekdo zapazil njegovo truplo in obvestil svojce. Poletni urnik trgovin Fekarne od 6.30 do 12.30 in od 16. ure do 18. ure. Mlekarne od 6.30 do 12.30 in od 17. ure do 19.30. Trgovine z jestvinami od 8. ure do 12.30 in od 16. ure do 19.30. Trgovine z oblačili, pohištvom, industrijskimi izdelki ter neimenovane trgovine od 8.30 do 12 30 in cd 15.30 do 19.30. Železnine od 8.30 do 12.30 in od 15 ure do 19. ure. Sadje in zelenjava od 8. ure do 12.30 in od 16. ure do 19.30. Gorivo in gradbeni material od 8. ure do 12. ure in od 14. ure do 18. ure. Avtomobili in motorji od 8. ure do 12. ure in od 15. ure do 19. ure. Kolesa od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Cvetličarne od 8. ure do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Kmetijske potrebščine od 8. ure do 12.30 in od 15.30 do 13. ure. Slaščičarne, ki nimajo pooblastila od kvesture in tiste, ki so združene s pekarnami od 7.30 do 22.30. Vsakodnevni pokriti trgi naj se ravnajo po urniku, ki ga določajo občine. Ob sobotah in na večer pred prazniki se bodo trgovine za-pnale pol ure pozneje. Mesnice naj se ravnajp pi sledečem urtiiku: ob p »nedelji kih zaprto, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 6.30 do 13. , ure, ob sobotah od 6.30 do; 13. ure in od 16. ure do |0 ure. Ob nedeljah ob 6,30 do 11. ure. Sproti bomo objav ljali urnik trgovin za praznike. IIIIIIIMIIIIIIIItllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIinilllllllHUnilllllllllllUlIMlIlinillllllllllMIIIIIIIIIII OD VČERAJ DO DANES tra Roiano «Jezaeci Tecn, Dada», J. W.ayne, J. *0[ kiicolor.- " v A la barda Al 15.45 V«P^Vect&ck Brynner, D. Eerr oc« and ldebarcu 16.30 <h B‘r9tj« ^ Vittono Veneto 16.0? ramazovi«, Yul §ry uand'1*- Belvedere 15.30 «Z*dni' Marconi. Zaprto. Marconi. Zaprto. ^ je '*■ Massimo 16.00 «Pd^f’A. Da'‘°“; zvala svet>\ T. ^ nA g.tt- zvala svet», i. ^’ a n,a Novo cine 15.30 .(Senca hi«, Daniel G^i.n zlof|n Odeon 16 00 «Iz*>irčen Jerry Lewis. . v5*uie To0^ Radio 16.00 «PustolovSC Sawyerja». kino V z3ie- Evropa «Moje življenje nja v Maleziji«. Volta «Ura 0». R A P_ ČETRTEK, 21. 1,5 RAD,°Tf. 11-30 Brg . ji 30Br3,. 7.00 Jutranja glasba, • „ Krevhi7 OO v t-)A5 v obvezno, drobiž od l2.45 12.10 Za vsakogar neK»juerWer- svetu kulture; 12.55 O ner Mueller; 13.30 L 18. dlje; 17.30 Plesna strav«1 Z začarane polrce; 1 • i5 Glaf®. ski: Petruška, ba et, ^ ga za harmoniko in ^jojal ‘S'30 mond; 19.00 Sola m ™or(; K Pestra glasba; 00 Priljubljene melodije, _ Air dovina odkrivanja 'n Ka; nato jcii3--.he revij; 22.00 Iz sKl^ nesti; 22.15 ZborovšM oa nh Rada Simonitija, “ -oJla; nueta do rock and Polnočna glasba. THST ,, jo Tr£ 11.00 Šolska oddaja; 'e no^ ja stran; 14.20 ‘V5 K sli in filmska kron ka. _ pr lesarska dirka po Il|,U>leajfjj) hod na cilj eta>pe 4an«; 'Li 19.30 Kmetijska vPr*jtlrit> SaJambo — opera H. PROGRAM ji; i6fj> in ta0per 14.00 On,' ona in tr t ope/ Tretja stran; 17.00 Kon*^ pre«-ne glasbe; 21.15 V KOPER 12-30. Poročila v uahjanščl» • 17 15, 19.15. 22.30. . ,30. D- Poročila v slov.. ,j 15.00. „,»• 7.0O-7' 5.00-6.15 Prenos r,1 OJJ Prenos HL; 7.15 G z3 5®. 30 bro jutro; 7.40 G k0tičekL!,0v. ,; 11.00 Otroški K, jn Got jj jutro; 11.00 OtrOSK -“ ln Glasba Babiča, s^,lc,eljah; J340 ca; 12.00 Glasba po 2 del); ^ Glasba po r«rr Glasba po željah Igra VC. Kmetijski nasveti,12' BjubUap(> ba Ljudske milice "2 14.30 ^ 14.00 Glasba po ze,ja ’&u;*a P govor z volivci; 14- veSeJe,7 00 žel,ah (II del); 15.20 * j.RV' željah (II. delK l5r'”os RL;jf,r. bmo; %>/ roAMic, ij.tv-i«. .•-»%• jPr3' Igra orkester R“blpa'dijsk> Dgjv'. na glasba; 18 (x). „y 19OO z,“no< 18.30 Lahka gia^A „ 15 PrV ne melodij«; 19c3 ^vartet^ajiK« RL; 22.15 Ritmi s Kv ^ ny Scott; 22.40 Gla®* not. «arssv*w ^ * 2200. 22.55 22 00.’ 22.55 soliS^ 8.05 Jutranji spdre jn spo?„pi glasbe; 8.40 Poto^ ■ s T ^ - Branko Pavio v K; ,o0 S«rf| — m uL 990 rfz^ skozi ofenzivo i/.’ ,n Pr. ,<)»: SF0™'n.Jal!’o9iva SV^“ "* A "* ominjaš?; 9-30 Afl£ iz oper Figarova svat J 10.10 Inscrumentaln Meiod^r8e Srečka Dražila; 10.3», uv*»»JLgi« VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO I tempo, 32-1 etna Rosina Bultvh; Maria Cosliani, stara 5 minut. (V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; »rdeče« . . . . „ , , 94 159 129 «svetle» . . • , , 83 118 100 »ovalne« . . ... 153 165 153 limone . ■ • . • . • 59 129 106 češnje .... • • • 83 259 16fl jagode . . . . • . • 59 294 176 jabolka; »aDbondanza« I. • 47 59 53 «abbondanza» 11. . 24 41 36 «delizia» . . . • • « 83 153 118 »lmperatori« . 36 94 71 beluše . . . . • • • 120 300 180 pesa . . i . . • » • 47 80 70 artičoke (1) . , # 5 25 18 čebula . . . • • • 36 59 41 razna solata . 25 110 75 nova solata , • • • 60 150 100 krompir . i • • • 21 33 24 nov krompir • • • 36 59 53 grah • • • 83 141 1(X> istrski grah . • • • 83 129 118 paradižnik ■ . • • • 176 294 235 zeleni radič • • • 38 150 70 špinača . , . 50 70 50 bučice . . . • * » 59 300 94 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). —•«»------- ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 20. maja 1959 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Je 6 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: Ana Vullčevič vd. Farlnazzo, 63-letni Vincenzo Ser-rl, 60-letna Amelija Kovačič por. Giorgini. 57-1 etni Adriano Bon- IIAZIIA tIKVKMTII.A ZBOROVANJE PLANINCEV Slovensko planinsko društvo v Ti slu vabi planince, člane in ljubitelje gora na razpravljanje o problemih težaškega planinstva, ki bo jutri ob 20.J0 v Gregorčičevi dvorani v Rimski ulici 15-11, V začetku bo predavanje z barvnimi turističnimi diapozitlvami. # # # V soboto 23. maja ob 20.30 url bo govoril v Ljudskem domu orl Sv. Barbari občinski svetovalec Franc Gcmtoat o temi: »Gospodarski uspehi v Sovjetski zvezi«. Predavanje priredi Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo, ki vljudno vabi k udeležbi. ( UIID8KA PNONVKTA ) lzvrinl odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 22. maja I. 1. točno ob II. uri na sedežu v Ul. Roma ir U, —— «»—— Valute Milan I Rim' Zlati funt 5900 — 6100,— Marengo . 4450,— 4550 — Dolar .... 617.— 621.— Frank franc, , 123.— 136 — Frank Švic. . , 143.— 144.30 Sterllng , 1723.— 1750,— Dinar . , «3.— 85,— Šiling 34.— 24.50 Zlato .... 703.— 704 — Zah n. marka 148.— 149.— Melachrino it, stanJe v roki last-“ .Janja sadistič- na; ?Val: WiiZ.ke§a niste bi-:*sei - kai? zdi se Sšii/?5 16 nekoli* Z ref' u ’ b0 ze zopet ‘0 jjn. pripomnim taif. nila res zrela Prestrašiti člo-• n je manjkalo, Ji rwzadela kap. Si-■ Poirvi . Vas videl v »...v v ^ako stvar ne i* tie r1 v takšne y-, ■ in ne bodite I*«« b°m sicer z J napravil ko- Na va- tal® zadere nanj krerJania. stisne ■ eJe revolver Sq*g vlomilcu. 'fla gp vas,* mu (Vavv, JJ16 premakni-^toikom brez par-žf Prelit'1 trebuh*. ^ Vati njeg°' 4 aJ Prosim, ne, Je hehetal vlo- ' ieo £ Pri ^ai Vam je? ■Mj samem vragu «Hi, au, hihihi. Ne, lepo prosim, ne tu, hihi, jaz sem, hihi,. tako hihi, tako šegetav.* Preiskovalec se je zopet c-dmaknil. «No veste kaj, to je pa zares preneumno. Kako more biti vlomilec sploh šegetav? Sploh pa, naj vas vrag vzame. Vidim, da sem vas prehitro iznenadil in še niste imeli dovolj časa, da bi si napolnili žepe. Moral bi vas sicer vseeno predati policiji, toda zdaj se mi ne da oblačiti. Torej izgubite se in bodite srečni, da ste naleteli na kavalirja...* Vlomilec se je oddahnil z gesto, ki. je pomenila o-malovaževanje. «Toda, prosim vas, s čim bi si naj napolnil žepe!? Kaj pa sploh imate?* «Vi! Poslušajte...* «No, no. Kar je res, je res! Blagajno imate. To je že običajno pri takih do-mišljavcih. Eni imajo klavir, čeprav v družini nihče ne zna nanj igrati, drugi imajo zopet blagajno, da lahko v njo polagajo neplačane račune. To človeka res razjezi! »' «Le počasi, dragi moj! Menda ne boste na koncu še prosiji, da vlomite v moje stanovanje, še eno nesramno besedo, pa streljam!* «Nikar ne delajte nepotrebne propagande. Zdi se mi, da je ta revolver edina stvar, ki je v vašem stanovanju kaj vredna. Ali imate sploh orožni list?* Lastniku stanovanja je že zmanjkalo sape. «Zdaj pa je dovolj. Svetujem vam, da na mestu izginete ali pa... Nikakor ne mislite, da se šalim. Poberite se, ali pa vas bom v tej pižami spremljal do postaje Ljudske milice...* Vlomilec ga je premeril od glave do pet. «Vi s to pižamo, na kateri so komolci že čisto obrabljeni?- Saj je pižama raztrgana, da od zadaj kažete, -no ne bom vam rekel kaj kažete... Jaz takšne pižame sploh ne bi oblekel! No, da. Ker sem se prepričal, s kom imam posla, lahko grem, toda po lastni želji. Nazdar! Ser-bus!» Vlomilec sp je obrnil, se vzpel na okno, skočil na vrt in izginil. Lastnik stanovanja je za njim zaprl okno. Zadovoljno si je pomel roke, ugasil luč, odšel v spalnico in legel v posteljo z nasmehom na licu. Vlomilec je oprezno in spretno preskočil ograjo ter odšel vzdolž ulice. Ni bil posebno dobro razpoložen. Ko je prišel do ogla, je nekaj časa razmišljal, v katero smer naj krene. Pri tem je popolnoma mehanično porinil roko v žep. Potem je naglo pretipal in preiskal vse svoje žepe. Pričel je spreminjati barvo, še enkrat je • preiskal vse žepe in ob vse glasnejših in močnejših psovkah ugotovil, da mu je izginila — njegova listnica z vsem denarjem... m — Videš, Jakec, zmiri bol me jezi, da se ne more neč reč po folklorno. Zatu ke vsak teden je kašen šempjo, ke ga — po folklorno. Uni dan je biu tisti kapobanda tam na Angleškem, zdej pej ga je prou fejst naredu tisti brigadir gor na Proseki. — Skori, de srn tudi jest dakordo, de za kašne reči ni druge besede ku kašna prou folklorna. Jest rečem, de mu je gvišno vre žou, kej je naredu. Zatu ke če je mislu s tistem «.qui si parla soltanto italianm kej vancirat al pej dobet madajo, se je forte zmotu. — Kej rečeš, zakej se je taku zaletu? — E, je lahko zastopet. Več ku gvišno, vre u šuli ni jemu anga učitelja, ke be ga kej podueču; morbet je hodu tudi tle u kašno kompanijo od mišinou. Zatu mu je slabo strilo, kadar ke je slišou govort po slovensko. Jen na tisti partidi od poročeneh jen lejdeh je mo-gu tisti špiker pravet tašne, de so se vsi smejali. Uan je pej čekirau, ke ni zastopu neč jen je vidu druge, kaku ke se devertirajo. Morbet je tudi mislu, de se smejejo njemi in taku se je in-kacirau. — Ma se me dopadejo Prosekani. Kadar so vidli, de j eh ne pesti govort po slovensko, so nečko ustauli partido jen bando jen še veselico po vrhi. Prou po moško so nardili. — Ne pej! De ne bo mislu vsak šempjo, de smo vre postali meuže jen de se ne znamo postavet za naše pravice. — Ma vidi na, kej lahko nardi an bužec samo zatu ke nose uniformo! Jen ke ne zastope neč po slovensko! Tle se vide, de be mogli znat tudi slovensko tisti, ke jemajo kej za opravet sez ledini. — Se zna. Ma pestmo ga. stat, ke nanka ni vreden tolko karte! Rajši povej ti meni, kam bodejo ob sobotah zvečer naši štedirani Slovenci, ku be reč: teletualci! — Kej mene mari kam hode jo! Jen tudi ti ni treba, de se razbivaš glavo. Sej jemaš anka ti zadosti svojeh skrbi. — M a jest čem reč, de kam se bodejo devertirat, kadar ke jemamo, den-mo reč, kašne koncerte. Sej pravejo, de so koncerti samo za zobražene ledi jen de an navaden človek taku in taku neč ne zastope. Alora be moglo bet na kon-certah vse puhno sameh profesorjev, učitelnou, impjegatou od bank jen doh-tarjeu jen takeh. Ma na zadneh koncer-tah od Glasbene Matice jeh je blo forte malo videt. Jen če ti teletualci ne bodejo na koncerte, kadu bo hodu? Sej je blo na ta zadnem koncerti, ke je godu tisti orkester od Radia Lublana, skori več Taljanou ku Slovencou. Zatu be strašno rad znou, kam ke hodejo ti naši veliki Slovenci. — Ben, ke videm, de prou te ne da mera, te povem. Ob sobotah je mužikje-re. Jen dosti našeh teletualcou se forte godira gledat tistga Rivata. — Ma mene se čudno zdi, de se jem tisto taku dopade. Se je vse vkep še pred šempjasto. — Se zna, de je šempjasto. Ma naši teletualci so moderni jen grej d sez duham časa. Jen danes, ke svet forte po-šaca anga Modunjata, anga Armstronga, anga Majketa, ano Sofijo Loren, ne moreš pretendirat, de bojo glih teletualci hodili poslušat anga starga Betouna jen tako. — Ben, ben, pej nej grejo sez duham časa. Ma jest ne bom šou ž nimi. — Ku češ. PO NEMŠKO SISTEMATIČNO IZVEDENA ŠTUDIJA Zakaj je gospodinja zvečer utrujena Statistični podatki, ki ne veljajo le ženi -gospodinji, ampak tudi možu in ostalim članom družine, ki naj se primerno ravnajo Kako mučno je, ko pride zvečer mož z dela in mu žena začne tožiti, da je utrujena. Ze sam ni spočit in ker je- ves dan od doma. si želi r.ialo tistega toplega okolja, ki mu ga more dati le družina. Pri utrujeni ženi-gospodi-njj ga ne more najti, posebno če je družina številna in ima žena-gospodinja še več dela. Ce k temu dodamo še morebitne nevšečnosti finančnega značaja,. ki mučijo večino naših družin, potem ni nič čudnega, če se tu pa tam začne krhati tudi zakon, ki je bil sicer srečen. Da bi se temu kolikor toliko odpomoglo, bomo navedli nekaj številk. Te bodo za že-no-gospodinjo veljale zato, da si bo skušala svoje gospodinjsko delo primerneje urediti in razporediti; mož in o-stali člani družine pa bi iz teh številk mogli »ajti obrazložitev za utrujenost žene o-ziroma matere, ki je včasih r.e razumejo ali slabo razumejo. Začnimo kar od začetka. Sodobna tehnika ima na razpolago precizne aparate za merjenje energije, ki jo med delom porabimo. S temi napravami merijo dejansko u-porabd kisika, ki ga med delom nekdo porabi iz ~ zraku ambienta, v katerem dela. U-poraba kisika je namreč odraz uporabe energije. Slednjo merimo s kalorijami. Na o-snovi preciznih merjenj, ki so j;h izvedli Nemci, so prišli do zaključka, da je gospodinjsko delo — težko delo. Kljub neštetim sodobnim gospodinjskim pripomočkom gospodinja še vedno porabi od 2800 do 3000 kalorij na dan. To je zelo velika poraba e-rergije, to se pravi, tja gospodinjsko delo spada med naporna dela. V primerjavo temu bomo navedli nekaj številk iz drugih poklicev. Zenska pisarniška moč porabi o-koli 2000 kalorij na dan, strojepiska porabi 2250 kalorij, e-nako količino energije porabi l-. borantka pri zobotehniku a-li v kakem kemičnem inštitutu, le nekaj več porabi šivilja ali na pr. sprevodnica v tramvaju ali filobusu. Le redke ženske, ki so zaposlene v industriji, porabijo na dan do 3000 kalorij, toda to so dejansko le izjeme, problem zase jc seveda delo na polju. Gospodinjsko delo je torej težko fizično delo. Zakaj? Predvsem je gospodinjsko delo naporno zato, ker je od zajtrka zjutraj do pomivanja posode po večerji in še zad- TRETJI KONGRES ZVEZE SOVJETSKIH PISATELJEV #33 . ' , . , --j: ■ ,k; ln Velikim Kanjonom drsi po vrvi kabina nf3 "kj se obdelujejo trije moški. Toda le v "— ■- ~1aj snemajo v ZDA. kfcpko privezane Canyon», ki ga sedaj s za tri osebe, ki pa so Vt Bardemova «Sonata» Huan Antonio Bardem, največji sodobni ipanski filmski reiiser, se sedaj za-drčuje v Mehiki in snema v San Miguelu Alandi film, ki ga je navdihnila sSona-tav Ramona Marie del Vale Inclan, Vsebina filma pripoveduje o življenju zarotnika Alende, ki se je v začetku preteklega stoletja boril za neodvisnost Mehike. V glavnih vlogah bosta nastopila Fernando Ke in Maria F.elix, objavil roman »Bratje Eršo-vi», v katerem obračunava med drugim tudi z Dudince-vom. Vsi listi so objavili obširne recenzije o njem. Hvale je bilo na pretek. Roman so predlagali tudi za Leninovo nagrado. Vsi so se strinjali, da je v idejno političnem pogledu dosegel Olimp, toda v umetniškem ne. To zadnje je bilo sicer sramežljivo povedano. Pred kongresom so zlasti mnogo pisali o pomanjkljivostih v literaturi. Mnogo kritik na račun književnikov je bilo izrečenih predvsem zaradi tega, ker v svojih delih ne izražajo sodobnosti. Tako je na pr. preteklo nedeljo «Lite-raturnaja Gazeta* pod naslovom «Kaj pričakujemo od kongresa«, objavila prispevke nekega ministrskega namestnika (ministrstva za kemijo!), nekega delavca iz Tiflisa in znanega igralca iz Jereraoa. Igralec pravi, da njega, kakor tudi mnoge njegove delovne tovariše, vznemirjata omejenost in veliko pomanjkanje resnično umetniških in idejno visokih del s sodobno tematiko. Z veseljem se spominja svojih vlog iz Shakespeara in Schillerja, Tolstoja in Gorkega, pravi pa, da so v njegovem repertoarju tudi nekatera dela, s katerimi se ne more ponašati, čeprav so iz vsakdanje tematike. «V novi dramaturgiji je nekaj prehodnega; mnoga dela zastare, še preden pridejo na oder,« toži ta igralec, ki je svoj razgo-vor začel z besedami; «Bilo je in bo malo dobrih del.« Ministrov namestnik (ministrstva za kemijo) pa ponuja svoj recept in pravi, da daje ustvarjalna kemija druge polovice 20. stoletja pisateljem zanimivo in blagodejno gradivo! Toda kemija sploh, zlasti pa kemija visokih molekularnih združevanj je subtilna in zapletena znanost, ter se je težko spoznati v njej brez resnih in posebnih priprav ______ poudarja ta namestnik in dodaja, da je bilo na nedavnem sestanku z moskovskimi pisatelji postavljenih mnogo vprašanj, med drugim tudi tole: «Ali nas ne bi hotel; opozoriti na tipičen konflikt, značilen za kemično industrijo?« Pred nekaj dnevi je bil ple-r.Um uprave moskovskega oddelka Zveze pisateljev RSFSR, Iz krajšega poročila, objavljenega v listih, je razvidno, da je bilo zopet mnogo kritik, zlasti na račun dramaturgije in kinodramaturgije. Rečeno je, da ni dela s sodobno temo iz življenja delavskega razreda; nadalje, da so pri obravnavanju sodobnih tem moskovski pisatelji napravili šele prve korake... In to 42 let po oktobrski revoluciji! V literarnem tisku se še nadalje pogosto pojavljajo razpravljanja, kakšen naj bo sodobni heroj. Iz vsega tega izhaja, da se kijub dosedanjim negativnim izkušnjam vodilni krog; Zve-le sovjetskih književnikov še vedno gibljejo v krogu idej , ;n koncepcij, ki so tako očit- no dokazale svojo neplodnost. Glavno poročilo je imel na kongresu tajnik zveze Aleksej Surkov, Poročilo nosi naslov: »Naloga pisateljev v izgradnji komunizma«. Zanirpiva je o-koliščina, da so se kongresa udeležili tudi Hruščev. Miko-jan, Suslov jn vsi člani pre-zidiuma, ki so bili imenovani v častno predsedstvo. V svojem poročilu, ki je trajalo tri ure. je Surkov razvijal teorijo, ki se je v praksi tako klavrno obnesla, da je bistveni cilj sovjetske literature oblikovati in vzgajati človeka. Neke vrste pedagogija, torej! Tudi Konstantin Fedin, ki je ctvoril kongres, je razvijal podobne ideje in dejal, da so bile sicer v preteklosti mnoge napake, da pa se je treba boriti, da bi odpravili vse, kar «nos ovira pri tem, da bi literatura postala resnična pomoč za pot, ki jo moramo prehoditis. Spričo okoliščine, da je ta «pot» najbolje poznana Hru-ščevu, je tudi razumljivo, da ie za oceno umetniške vrednosti nekega književnega dela kompetenten politični forum. In ta politični forum se je s Hruščevom pa čelu korporativno' udeležil tega 'kongresa, da bi ugotovil, do kakšne mere so predstavniki sovjetskih književnikov pripravljeni izpolniti nalogo, ki jo je Hruščev začrtal v svojem članku «Za tesnejše stike u-metnosti in književnosti z ljudstvom«, kar naj predstavlja partijske smernice na področju književne dejavnosti. Po 20. kongresu so sovjetski pisatelji šli skozi različna razdobja; najprej se je med pisatelji pojavila večja svoboda kritike, revija «Novi mir« je v nadaljevanjih objavljala Du-dinceva roman «Ne živimo samo od kruha«, medtem ko so številne druge revije z do tedaj še nevideno silovitostjo* napadale pristaše »stalinskega sloga«. Iz tega razdobja bi mogli navesti številne članke, zadošča pa, če omenimo brošuro dveh avtorjev, Nazarova m Gridnjeva, posvečeno krizi gledališča, v kateri se zagovarja teza. da je od leta 1936 dalje književnost t>od vplivom birokratskega in policijskega sistema, kar pojasnjuje siro-mašnost njene proizvodnje. Toda to m trajalo dolgo. V oktobru 1956 so odstavili glavne urednike revij, ki so objavljali take kritične članke. Dogodki v Poznanju na Poljskem in upor na Madžarskem so položaj še bolj zaostrili. Vendar pa je izključen povratek na staro; najboljši znak za to je okoliščina, da so rehabilitirali Ehrenburga, ki je doživel hude napade ob priliki objave svojega romana «Odjuga», in Konstantina Simonova, ki je bil odstavljen, ker je objavljal v nadaljevanjih roman Dudinceva «Ne živimo samo od kruha«. rjp brkljanje po hiši zvečer zelo dolg delavnik. Nadalje je ‘.o delo naporno zato, ker se večina dela mora opraviti stoje in v stalnem premikanju po kuhinji, sobi, dnevni sobi, skratka vse stoje ‘in hodeč. Tretjič je to delo naporno zaradi nekaterih nujnih del, ki sicer niso vsakdanja, ki pa vsak teden nujno pridejo na vrsto in tisti dan izčrpajo iz organizma gospodinje veliko več kalorij kot ostala dela. Mislimo tu na pranje ali vsaj ožemanje perila, na likanje in večja dela pr; čiščenju stanovanja. Preidimo sedaj k točnim številkam; uporaba energije pri f.žičnem delu se izraža s številom kalorij, ki smo jih porabili v eni minuti dela. Tudi če človek mirno leži, porabi nekaj energije in sicer približno eno kalorija na minuto. To je tako imenovana osnovna uporaba energije ali znanstveno povedano bazalni metabolizem. Vsa energija, ki jo porabimo nad eno kalorijo na minuto pa se šteje v — kalorije dela. Da bi mogli prikazati, kako je določeno delo naporno, bomo našteli, ko-l:ko energije porabi, ženska-gospodinja pri opravljanju posameznega dela'. Pri mirnem sedenju, brez vsakega dela, se porabi 0.12 kalorije, pri šivanju sede uporabimo 0.4 kalorije, pri kuhanju sede 0.9, pri šivanju na stroj 0.9 kalorije na minuto. Seveda so vse te številke povprečje, kateremu moramo prišteti še eno kalorijo na minuto, ki jo organizem porabi, tudi če povsem miruje. Dosedanje številke še ne povedo veliko, naslednje so bolj zgovorne. Gospodinja po navadi kuha stoje m tedaj porabi že 1.6 kalorije na minuto, pri pomivanju posode 1.7, pri čiščenju čevljev 2 kaloriji, pri nakladanju štedilnika prav tako ‘2, pri likanju perila 2.1 kalorije ,na mjnuto. In sedaj se začne težje delo: pri škropljenju perila za likanje porabi gospodinja 2.2 kalorije na minuto, pr; zvijanju in urejanju perila prav toliko, pri oblačenju, slačenju in umivanju 2.3, pri pomivanju oken 2.5, pri brisanju prahu 2.8. pri prenašanju o kg težkega bremena uporabi, že 3 kalorije na minuto, pri čiščenju peči 3.2, pri prenašanju 10 kg težkega bremena 3.5 kalorije na minuto. Pri raztegovanju perila porabi 3.5, pri izžemanju perila prav toliko (3.5), pri pometanju 3.6, pri brisanju pohištva 3.6, pri vlažnem brisanju oken prav toliko, pri pospravljanju postelj pa že 4.1 kalorije na minuto. Ta dela prav gotovo spadajo v naporna dela. Je pa še nekaj del, ki sicer niso vsak dan na vrsti, ki pa so že napornejša. Sem spadajo mazanje poda z voskom in stepanje preprog, kjer ženska porabi 4.4 kalorije na minuto. Pri ročnem pranju perila po- rabimo že 4.5, pri pranju poda kleče ali pripognjene pa kar 4.9 kalorije na minuto, Ce si ogledamo te številke m če začnemo odmerjati delovni čas tam od ranega jutra, ko začne žena razgrinjati postelje in nato dalje čez dan preko zajtrka, kosila in večerje ter še pozno v večer, ko zadnja leže v posteljo, potem ni nič čudnega, če jo zvečer, ko se vrnemo iz službe ali z dela, najdemo slabe volje in utrujeno. Ker pa vemo, da se precejšnje število naših žensk ukvarja tudi z drugimi, stranskimi deli, da bi družinski proračun bil bolj zaokrožen, potem hi bilo od moža in ostalih članov družine zares nespametno, terjati cd žene. oziroma matere, da bo zvečer po vsem tem napornem delu še prijetnp razpoložena. Ce hočemo, da bo tako, potem nam ne preostane drugega, kot da tudi sami po svoji mr»či in razpoložljivem času poprimemo za kako delo. In tedaj se nam bo žena cziroma mati zvečer nasmehnila, ker ne bo tako utrujena in doma bo okolje zares prijetno in toplo, kot si ga vsakdo želi. O grahu Sedaj je čas graha, ki ga je na trgu veliko in ga lahko napravimo na najrazličnejše načine. Nekaj načinov; Grah s teletino: veliko, drobno sesekljano čebulo spražimo na olju, dodamo sesekljanega peteršilja, po možnosti malo paradižnika ali paradižnikove mezge, ščep soli in popra, po okusu tudi malo majarona. K temu seveda meso, ki ga počasi dušimo. Po potrebi dolijemo malo juhe ali vode. Ko je meso že skoraj mehko, dodamo oluščen grah in prilijemo nekoliko vode, vse zmešamo in dušimo še kakih la minut. Nekatere gospodinje dodajo še svetlo prežganje, ki ga dodamo mesu, prilijejo še nekaj juhe ali vode in puste vreti še kakih 10 minut. Postrežemo ga z novim krompirjem ali solato. Grah brez mesa napravimo kot samostojno jed s polento ali čim primernim Na olju prepražimo sesekljano čebulo, peteršilj, majaron in seveda grah, ki ga dušimo 25 minut. Grah lahko napravimo tudi v solati. Kuhanega zabelimo s česnom, oljem, kisom in s ščepcem popra. Grahovi zrezki. Skuhan grah pretlačimo. V kozico denemo dve žlici masla ali olja, žlico drobno zrezane čebule in peteršilja in ko to zarumeni, dodamo grahu. K mešanici u-bijemo še dve jajci in toliko drobtin, da lahko oblikujemo zrezke, ki jih še povaljamo v drobtinah in spečemo na olju, kakor ostale zrezke. Postrežemo jih s solato. Približuje se poletje in čas je, da spregovorimo nekaj besed tudi o letošnji modi kopalnih oblek. Kakšne so pravzaprav kopalne obleke letos? Lahko rečemo, da se v marsičem razlikujejo od kopalnih oblek, ki smo jih nosile zadnja leta in to predvsem po kroju, kot tudi po -vrsti blaga, iz katerega so izdelane. Cas volnenih kopalnih oblek je popolnoma minil, to pa zaradi tega, ker se volna rada razširi in raztegne in ker zaradi tega kvari postavo, oziroma je ne polepša. Sedaj izbiramo pred-, vsem med «laste.v» kopalnimi oblekami in tistimi, ki so ukrojene iz drugih podobnih tkanin, Seveda nočemo s' tem reči, da smo popolnoma pozabile na kopalne obleke iz bombažnega blaga, ki so še najcenejše in seveda tudi najpreprostejše. Za katero od teh se bomo odločile? Lastex obleke imajo veliko prednost, da se. zelo lepo prilegajo postavi. Seveda nima pri tem samo lastex vseh zaslug, temveč So še mnogo bolj «zaslužnai razne ribje kosti, peneča guma in podobno, s čimer so takšne lasten kopalne obleke opremljene in ki v mnogočem pripomorejo, da pride ženska postava resnično do veljave. Rekle smo, da se lasten obleke prilegajo vsaki postavi, kar pa seveda ni povsem točno. Obleke iz te tkanine so primerne samo za vitke ih srednjevitke postave, debelejše ženske naj se jih raje izognejo, ker bi takšna kopalna obleka njihovo debelost samo še. poudarila. potem pa imajo la-stex kopalne obleke še eho veliko napako in sicer, da se razmeroma zelo počasi sušijo, zato jih ženske nič kaj rade ne oblačijo za kopanje. Ker pa so za sončenje tudi prevroče, bi morale zaključiti naše modrova- Izberimo si takšno kopalno obleko da bo primerna naši postavi nje o te vrste kopalni obleki z ugotovitvi Jo, da je pravzaprav samo lepa, da pa pri tem ni niti malo praktična. -'it ■; Kopalna obleka iz «lastexan Kopalne obleke efilancas so dosti prijetnejše, niso pa za oko tako lepe in nikakor ne zakrivajo raznih fizičnih pomanjkljivosti. Kot smo že omenile, ne izključuje letošnja moda kopalnih oblek, Jci s0 ukrojene iz blaga. Pri izbiri bombažnih tkanin moramo paziti,- da ktjpimo takšne, ki so gosteje tkane, da jih hi treba podlagati. Podložiti tudi ni treba močno pisane obleke, medtem ko morajo biti enobarvne skoraj vedno podložene, Pa preidimo h kroju novih kopalnih oblek. Ce pogledamo modne revije, vidimo, da so letos zopet v modi, kot že pred 30 leti, vedno bolj zaprte kopalne ob-| leke s širokimi naramnicami in majhnimi izrezi. Mnoge izmed teh kopalnih oblek imajo pelo kratke rokave. Seveda moramo takoj povedati, da smo odločno proti takšnim kopalnim oblekam — to pa ne toliko iz estetskih razlogov, temveč zaradi tega, ker smo mnenja, da preveč zakrivajo telo pred soncem in zrakom, ki sta zdravju potrebna. S tem seveda nočemo reči, da smo za ženske minimal-ke, ki povečini niso prav nič okusne, Izberimo zato enodelno obleko, ki bo i-rnela primerno dolžino in primeren izrez. Ce spadamo med debelu-ške, potem se kar odločimo za enobarvno in enodelno obleko, po možnosti temnejše barve. Vedno po glejmo, da bo obleka prave velikosti, nikdar premajhna. .Velikim in vitkim posta* vam bodo seveda lepo pristajale vse vrste kopalnih oblek, medtem ko naj se majhne odločijo za kopalne obleke iz drobno vzorčastega ali pa navpično črtastega blaga. Nikoli pa ne bomo pogrešile — in tb velja skoraj za vse ženske — če si bomo izbrale enobarvno in enodelno obleko v resni in solidni barvi. Lepa postava bo v njej prišla še bolj do izraza, manj lepa pa ne bo poudarjala v njej vseh napak in pomanjkljivosti. HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Le z vljudnostjo morete računati na pomoč, ki si jo o-betate. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neupravičeno je pričakovanje. da boste težave premagali z lahkoto. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6 ) Ne bodite preveč odkriti, ker resnica pogosto v oči bode. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ljubljena oseba vas bo spravila v jezo, toda kmalu se boste pomirili. LEV (od 23 7. d0 22. 8.) Vzdušje vzajemnega razumevanja. Pazite na svoj želodeo« DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Upoštevajte koristi drugih pred svojimi, in ne bo vam žal TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Majhne nevšečnosti.. Na živce vam bodo šle nekatere stvari, ki jih niste pričakovali. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne zaupajte svoji domišljiji in ne zanašajte se na slučaj. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V razgovoru z ljubljeno osebo boste našli osnovo za soglasje. KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.) Najbolje je, da ostanete pri prvotnem načrtu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bolje vas bodo cenili, če ne menjate stališča. RIBI (od 20 2. do 20. 3.) Motite se, če mislite, da bodo ovire same odpadle. Na Srednjem vzhodu... €*orlško-benešk t dnevnik Popolnoma uspela stavka kovinarjev naše pokrajine Seja odbora pokrajinskega sveta Ob 10.30 je v Tržiču govoril delavcem CRDA tajnik FlOM Bergomas Enotna 24-urna stavka go-Tiških kovinarjev je popolnoma uspela. V manjših podjetjih v Gorici je znašala u-deležba v stavki do 95 odst. Prav tako je stavka v celoti uspela v Safog in v CRDA, kier je stavkalo veliko več uradnikov kot v prejšnjih Stavkah. Ob 10.30 je bilo na Trgu Mercato v Tržiču sindikalno zborovanje, na katerem je go-Voril pokrajinski tajnik FIOM Bergomas. Prisostvovalo je zelo veliko delavcev in meščanov, ki spremljajo borbo kovinarjev za njihove zahteve. Včerajšnja je bila tretji* stavka kovinarjev v zadnjem času. Kljub temu njihova odločnost ni popustila, ampak ravno nasprotno kaže, da se veča. Delavci so pripravljeni, če delodajalci ne bodo sedli za mizo s predstavniki delavcev, da bi se pričeli pogajati, okrepiti borbo. Cesti zaprti za promet Goriško županstvo sporoča, da so 15. maja pričeli popravljati cesto v Ul. Colombo (med Ul. Brigata Casale in Ul. Colonia), ter Ul. Brigata Pavia (med Ul. Torriani in Ul. Matteotti). Omenjeni cesti bosta za promet zaprti, dokler ne končajo z deli. Izlet Pcvimcv in Oslaveev k odkritju spomenika v Kobarid zapre tekmovalna proga od U-l.ce Ponte de Torrione Trie-ste do Steverjana od 10.30 do 16. ure in se usmeri promet po pokrajinski cesti Pevma-Gslavje. Goriška in štever-janska občina sta dolžni na svojem področju namestiti o-pozorilne napise. Kvestura bo skrbela, da se bo dekret iz-v ajal. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Morilci gredo v pekel#, M. Vladi, H. Vidal. VERDI. 17.15: »Gigi#, L. Ca-ron, M. Scevaglie, film 9 Oskarjev. VITTORIA. 17.00: »Ledeni pekel#, J. Derek E. Stevvart. CENTRALE. 17.00: «Dr. Jekle in mister Hyde», S. Tracy, I. Bergman. MODERNO. 17.00: »Ubijalec Mantide#. «»------- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 24,4 stopinje ob 14.30, najnižja 9 stopinj ob 4.20. Vlage 64 odstotkov. «»------ OBVESTILO Ravnateljstvo gimnazije-lice-ja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da traja rok za vlaganje prošenj za vstopne izpite najkasneje do 3. junija 1959. Za pojasnila je na razpolago tajništvo šole. Razpravljali so o dnevnem redu prihodnje seje pokrajinskega sveta Tehnični urad je pripravil načrt za vodoravne prometne znake Večino vprašanj, o katerih je v torek popoldne pod predsedstvom odv. Culota razpravljal pokrajinski odbor, bo proučil pokrajinski svet na prihodnji seji. Poleg tega so sprejeli tudi nekaj upravnih sklepov. Vzdolž pokopališča v Redipugli bodo z vodoravnimi markacijami opozorili vozače na prepoved prehitevanja. Obenem so pregledali predloge pokrajinskega tehničnega urada za postopno uvajanje vodoravnih prometnih znakov, kot jih predvideva novi zakon o cestnem prometu. Pripravili so tudi predlog, ki ga bodo predložili pokrajinskemu svetu v odobritev, naj se pokrajinska cesta «Belvedere», ki pelje v Gradež, prevleče z asfaltno plastjo. Izdatek bo znašal 4 milijone lir. Pokrajinski odbor se je sestal tudi prejšnji teden in sprejel naslednje sklepe. Predsednik Culot je sporočil, da je komisija pregledala vse načrte, ki so jih predstavili goriški arhitekti in inženirji v zvezi s konkurzom za novo šolsko poslopje v Ul. Duca d’Aosta. Prvo nagrado so podelili inž. Renatu Forna-sariju iz Gorice, (nagrada znaša 500.000 lir), drugo arhitektu Giovanniju Morassuttiju ii Vidma (200.000 lir) in tretjo nagrado arhitektom Malniju. Gregoriju, Cintiju in Riavizu iz Goric zal 220.180 lir za električna dela v tehnični šoli v Ul. Diaz ter 150.000 lir za popravilo strehe poslopja goriške kvesture. Inženirja Guida Schioz-zija je pokrajinski odbor pooblastil, da kolavdira most na cesti v Gradež, ker so te dni končali s popravili. Nadalje je odbor odobril nekaterim zasebnikom, da zgradijo vhode, oziroma ogradijo zemljo, ki meji na državne ceste. Na pokrajinskem svetu bodo nadalje proučili potrošnjo 750.000 lir za nakup razkuževalnih sredstev v zvezi z uničevanjem muh. Mrčes se bo najhitreje uničil z izboljšanjem higienskih naprav v javnih lokalih, kakor tudi v*1 ostalih bivališčih. S tem bodo odpravljena tudi legla za nalezljive bolezni. Odborniki so z obžalovanjem ugotovili, da natečaj za izboljšanje higienskih naprav, ki sta ga razpisali pokrajinska uprava in pokrajinska u-prava za turizem, ni žel zaželenega uspeha. Ker je prišlo do 15. maja prav malo prošenj, so natečaj podaljšali do 15. junija. Nagrajenci bodo dobili denarne nagrade za 4 milijone lir. Spodbujale naj bi lastnike javnih lokalov k izboljšanju turističnih naprav. Odbor znova poziva župane, naj sodelujejo z zdravstvenimi uradi, da bi se akci. ja čimbolj razširila. '1 QA'% au m Pokrajinski odbor je naki ■•imun miiiiiinmiiiii Izpred porotnega sodišča v Gorici Razna vprašanja v tržaškem obč. svetu Za odstranitev smetišča pri Trebčah ki razširja smrad in razno nesnago Zakaj ne dobavljajo kmetom vode po nižji ceni za namakanje vrtov?. Izterjevanje hranarin, ki jih občina plačuje bolnišnicam Prosvetno društvo Naš prapor iz Pevme in Oslavja organizira v nedeljo 24. maja enodnevni avtobusni izlet k odkritju spomenika S. Gregorčiča v Kobarid. Odhod z Oslavja ob 7. uri, iz Pevme ob 7.15. Voznina za člane 500 lir, nečlane 600 lir. Vpisovanje pri Silvanu Primožiču na Oslavju in Valterju Sošolu v Pevmi. Zahteva državnega pravdnika Pellegrinu 8 let ječe zaradi podkupovanja V soboto 23. maja se bo zaključila razprava proti štirim Krminčanom. ki so obtoženi podkupovanja in blatenja. Državni pravdnik dr. Marši je i' _ torek zvečer zahteval, naj se Pellegrino obsodi na osem let zapora, 40.000 lir globe in odvzem državljanskih pravic, Grassetti pa na dve leti in 2 meseca zapora ter 28.000 lir globe zaradi podkupovanja; o-ta naj se oprostita obtožbe vohunstva zaradi pomanjkanja dokazov; Percon in Musi-na naj se oprostita obtožbe podkupovanja zaradi pomanjkanja dokazov. Proti Pellegri-nu in Grassettiju pa naj se ne postopa zaradi obtožbe ilegalnega prehoda meje. Interpelacija glede prehoda Rdeča hiša Ker bo kmalu dograjeno poslopje pri prehodu Rdeča hiša, sta svetovalca Pizzul (PSI) in Batello (KPI) predlagala županu, naj se v bližini zgradi rampa za iztovarjanje in natovarjanje živine, ki prihaja iz Jugoslavije, in pokrije prostor, kjer so živali, da ne bodo izpostavljene atmosferskim neprilikam. Za šoferje tovornikov, ki dolgo časa čakajo na odhod, naj se postavi umivalnik in stranišče ter priprava za gašenje ognja. Med mestom in prehodom pa raj se vzpostavi avtobusna zveza. «» . Prepovedano ustavljanje na korzu 'l\. maja Spet vlečejo na dan dogodke ki so se pripetili pred 15 leti Istrska begunca Benvenuti in Meniš sta obtožena, da sta po nalogu Bruna D’Esteja aretirala dva fašista in ju odpeljala v Izolo Včeraj se je pričela na porotnem sodišču v Gorici druga razprava zaradi dogodkov, ki so se pripetili leta 1945'. Tokrat sedita na zatožni klopi 42-letni Antonio Benvenuti iz Taranta in 36-letni Bruno Meniš iz begunskega naselja, ki sta bila leta 1945 v Izoli. Čeprav je tržaško porotno sedišče leta 1948 obsodilo Bruna D’Esteja iz Izole, ki je prišel po vojni v Trst, na e-no leto -n 6 mesecev zapora zaradi aretacij nekaterih ljudi, je sodišče po toliko letih na podlagi izjav, ki so bile podane na razpravi ter izjav nekaterih prizadetih družin pripravilo obtožnico tudi proti zgoraj omenjenima istrskima beguncema, češ da sta u-grabila Antonia Valentinija ter Giulia Gerina iz Trsta. Benvenuti je obtožen, da je v Gradežu ugrabil 6. junija Brura Delgosa in mu odnesel nekaj blaga in denarja in da je izterjal od Lucie Deli-se 10.685 lir ter si jib prisvojil- , . . . Razprava se je pričela JL *a-sliievanjem Bznvenutija. Povedal je, da' še' 'je leta 1943 pridružil partizanom v Izoli, po vojni pa je bil na razpolago ljudski ablasti, Pridal je, da je |n| PfEJslMito Pismeno zaporno povelje oifsel v Trst in psipeljal maja leta 1945 v Izolo Valentinija, ker je tako želelo prebivalstvo I-zole. Valentini je bil namreč fršistični hierarh, ki je bil ori ljudeh zelo osovražen. Sovraštvo si je nakopal leta 1925, ko je z revolverjem u-strelii prot. nekemu komunistu, ki je prodajal Unita. Ta človek je pozneje' obolel na ppučih in zaradi posledic u-mrl. Ko mu je predsednik sodišča dr. Rossi rekel, da državni pravdnik ne priznava njihovega izgovarjanja, da so delali na podlagi povelj oblasti, ampak kot »jugoslovanski komunistični agitatorji*, ki so imeli na Jadranu svoje irope- Na podlagi člena 4 pravil-lika o mestnem prometu je upan izdal odredbo, ki 24. laja prepoveduje ustavljanje akršnih koli vozil na Verdi-evem korzu med Ulico O-erdan in Ulico Garibaldi in ia Korzu Italija med Ulico Jaribaldi in Ulico Buonar-oti med 6. in 13. uro. Krši-, tljt bodo kaznovani. Avtomobilski rallye v nedeljo v (irojni Giiriški avtomobilski klub ganizira v nedeljo 24. maja ugi avtomobilski rallye z nalilo mesta Gorice iz Grojne Stevečjan. Tekmovali bodo ■■avilnostni vožnji v hrib i progi 3 km; dodatna tekma bfrzini pa bo na 600 m dolgi ogi. Zgradi varnosti je prefektu-odredtia, da #e tisti dan rialističrje težnje, jih je postavilo pred ‘sodišče, daširav- no je bil D'fiste k«t njihov nadrejeni za ta dejanja obsojen. Ce bi leta 1948, ko so sodili D’Esteju, ugotovili njuno istovetnost, bi ju sodili že leta 1948. Benvenuti je nato povedal, kako je bilo z Valentinijevo aretacijo. Ko ga je pripel*al skupno z Menisom in nekaterimi tfrufi.nt^na pomol v Izolo, ga je tamkaj pričakovala velika množica razjarjenih ljudi, ki bi ga linčali, če la ne bi zaščitijiki branili. ošnje povprečno v 2 mesecih in 20 dneh, nakar je treba počakati še mesec dni za pokojninske izkaznice. Tako se navadne pokojnine likvidirajo v približno treh mesecih in pol po upokojitvi zavarovancev. V tem času pa izplačuje INPS predujme v domnevni pravilo dveh malih kopališč višini pokojnine. Nikoli pa se | v Barkovljah, za kar je dolo- dogajalo, da bi likvidirali pokojnine že po 1 mesecu, kot je trdil dr. Pincherle. Razen tega se v drugih pokrajinah pokojnine hitreje likvidirajo, ker se za plačevanje prispevkov uporabljajo posebne znamkice, medtem ko velja tu drugačen slsiem, tako da se vknjižujejo prispevki z zamudo Dr. Pincherle je pripomni na to, da ve za več osebnih primerov upokojencev, ki so čakal; od 8 do 9 mesecev na likvidacijo pokojnin ter da bi lahko tudi pri nas uvedli omenjene znamkice. Od interpelacij je prišla na vrsto Radicheva glede plačevanja hranarin v bolnišnicah in njihovega naslednjega izterjevanja. Odbornik Gridelli je dejal, da mora občina po zakonu plačati hranarine, nato pa ima pravico, da jih izterja tud; od sorodnikov bolnikov, če niso prerevni. Občina seveda sprejema tudi plačila v malih obrokih. Gridelli je rekel, da nikoli ne pritiskajo na zelo revne in upoštevajo pri delavcih tudi nizke prejemke, pa četudi so zaposleni. Seve<)a pa se pri tem lahko piipetijo napake in'krivice ih cbčinski svetovalci lahko o tem obvestijo zadevno komisije Radich je pripomnil, da so izterjane Vsote v zadnjih letih močno narasle in dosegle 1957. leta 85 milijonov, leta 1958 pa 74 milijonov, kar pomeni, da občina pritiska na revne ljudi. Na to jdiupan odgovoril, da potroši občina za pladevanje bolniških hranarin okrog 700 milijonov lir ra leto ter da iztsijfl- natet,, od tega komaj desetino. Pri diskusiji o sklepu za po- čenih 1.828.000 lir, je odbornik Geppi povedal, da bo občina za gradnjo novih pokopališč in za ureditev obale poti ošila okrog 100 milijonov lir. Kar se tiče omenjenih dveh kopališč, bodo samo odstranili material, ki ga je morje naplavilo tja. Gre namreč za material-, ki so ga odložili tja med vojno, ko so kopali zaklonišča. Seveda gre le za nekako čiščenje, kajti dokler bo tam ta material, ga bo morska voda vedno znova naplavljala v kopališči. Z omenjenimi milijoni bo občina zgradila 10 novih kopališč vrste «Topolino», s čimer bo vsaj delno odpomogla pomanjkanju kopališč v Trstu. Iz koprskega okraja Revija kulture za praznik mlad K°lE Za praznik mladosti, 25. maja, bo v Kopru velika revija kulturno-prosvetnega dela. Na tej reviji bodo nastopili člani kulturno-prosvetnih društev Svobod koprskega okraja. 2e v soboto zvečer bo na trgu pred Ložo uprizorjemo delo dramatika Bratka Krefta »Velika puntarija*. Pri uprizoritvi tega dramskega dela nastopajo člani kulturno-prosvetnih društev Svobod iz Pirana, Izole, Sežane, Ilirske Bistrice, Postojne in Kopra. Člani omenjenih društev so prihajali vsak mesec po štiri dni v Koper, kjer so imeli skupne vaje, dočim so morali večji del vloge študirati individualno. Posamezna društva pa bodo izvajala več točk kulturnega programa, v katerem bodo nastopili recitatorji, pevski zbori in drugi. * * * Na praznik mesta Koper je bilo izročeno svojemu namenu otroško igrišče. Se nedavno je na tistem kraju stal zelo viso!caf bdh) nikakor ni dajal lePe® jaSj« za Ulici Bosadraga. . ko so se začele razne ^ f< akcije v čast 40-obletmce so tamkajšnji prebiv jeli za krampe m lopate, iti) 1*1 šili 4 m visoki zid in no prestavili za nekaj ' proti morju. Na tiste« ^ štoru so z gradili novo otl U* sl 7 ško igrišče, na katere®^ daj otroci ves^n.^ je to igrišče lu Kopra edini p« stor za igranje Predavanje Zdrttt*0^ j, kulturne stike s ob V četrtek 21. maJ uri bo v Ljudskem ^ 4 Camporah Predava... s «o' t žen j a za kulturne s o jetsko zvezo iz 5,1 , ril bo občinski sve ^ p ■ seppe Muslin o te ^, spodarski razvoj ™ trguje s Sovjetsko vli>ljW ;• Občinstvo vljudno p t k udeležbi. Potrjena obsodba šof Ki je povzročil hudo nesr^ Zadnjega dne decembra 1956. leta je prišlo tik pred Tržičem do hude prometne nesreče. V prvih popoldanskih urah' je namreč avtobus nekega tržaškega prevozniškega podjetja, s katerim se je peljalo kakih 50 potnikov, silovito treščil v tovornik trži-škega podjetja mestne čistoče. Tovornik je šofiral 50-letni Giuseppe : Conchion iz Ronk, poleg njega pa je sedel Gio-vanni Mengosiol iz Tržiča. Na zadnjem koncu pa sta- na stopnicah sedela 34-letni Mario Kazensko sodišče pa je obsodilo švedskega pomorščaka, ki se je opijanil in se uprl policiji ------------------------------------------------------------------ rfG hudih ®;ii| Krasnič in 43-letni Guido Rus-si oba iz Tržiča. Pri trčenju, so bile ranjene samo osebe na tovorniku. Najbolj sta bila ranjena Krasnič, ki je imel poleg številnih zlomov tudi zmečkano levo nogo, zaradi česar so mu jo morali odrezati, in Russi ki je po 6 dneh v bolnišnici podlegel poškodbam. Ker je avtobus šofiral 54-letni Giovanni Bortolin iz Ul. del Pratello, so tega poklicali na odgovor zaradi nenamernega umora ter zaradi iiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiMiimiHiiimiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiitiiimiiiiMa Nastop gojencev barkovljanske podružnice Glasbene Matice V nedeljo smo imeli v Barkovljah po tolikem času vendar enkrat glasbeni praznik. V dvorani Prosvetnega društva so nastopili gojenci barkovljanske podružnice Glasbene Matice, ki jo vodi prof. Vodopivec. Ker se poučuje v barkovljanski podružnici samo klavir in harmonika, je poskrbela centrala za razgiban spored, kajti poleg barkov-ljanskih gojencev, so nastopili tudi gojenci iz centralne šole ne samo pri klavirju in s harmoniko, ampak tudi z violino, violončelom in s flavto. Tako obogateli spored je zadovoljil tudi tiste, ki stavijo večje zahteve, tudi ko gre za r.astope začetnikov. Od Barkovljanov, ki pose-čajo domačo glasbeno šolo so nastopili pri klavirju, Darij Kosmina. Ivica Lazar, Nadja Kosmina, Ljuba Nardin, Nadja Daneu, Maja Pertot in Anamarija Martelanc, s harmoniko pa Aleksander Pertot, Stojan Kafol, Bruno Girardi in Mitja Pertot. Obogateli pa so soored: Jerica Vodušek, Magda Kuret, Riko Adamič,* Jurij Vodopivec in Tatjana Uršič, vsi pianisti, Goran Tavčar iu Danilo Pertot, violinista, Angel Ključar, harmonikar. Žarko Uršič, violončelist, ter Mihael Renko, flavtist. Vsi nastopajoči so pokazali, da so se dobro pripravili in kar je posebno dobro vplivalo na zahtevnejše poslušalce, je bilo dejstvo, da je večina gojencev nastopala brez not, kar pomeni, da so se dolgo pripravljali za nastop. Med nastopajočimi niso manjkali taki, ki se niso zadovoljili samo s podajanjem llllllflMIIMIIIIIUIIIIIII MUHI lllllllllillliiiiilHniltllllllllllllllllllllllllllllllflllllll II MIHI lili tlllll lil lil lllinilllll ll< lllllltl IIIIHMIIIIIIIIIIIIIIHNIIIIMn Skupno evropsko tržišče škoduje tržaškemu pristanišču Avstrijski gospodarski krogi ugotavljajo ugodnosti, ki jim jih nudita plovba po Donavi in trgovina z evropskim in azijskim vzhodom Avstrijski gospodarski krogi se mnogo ukvarjajo s proučevanjem težav, ki jim jih povzroča izvajanje sporazuma o Skupnem evropskem tržišču. Avstrija se ni vključila v to tržišče delno iz političnih raz logov, ker hoče ostati strogo nevtralna in se noče povezati z nobenim blokom. Pomemben vpliv pa imajo seveda tudi gospodarski razlogi, saj av strijsko gospodarstvo v skoro nobeni panogi ni navezano na gospodarstvo ostalih zahodnoevropskih držav, temveč teži proti evropskemu in azijskemu vzhodu, kjer lahko najde trg za svoje izdelke in potrebne surovine. Vse to pa bo privedlo do globokih izprememb v avstrijski zunanji trgovini in tudi do nove preureditve zunanjetrgovinskega prometa. V tej zvezi je objavljen v znanem dunajskem gospodarskem listu »Ver kehr» zanimiv članek, ki ga je napisal strokovnjak Gustav Friedl. Pisec ugotavlja, da je devet od desetih evropskih pri stanišč, ki so zainteresirana pri avstrijskem prekomorskem prometu, vključenih v področ je Skupnega evropskega tržišča. Očitno je, da nobeno izmed teh pristanišč nima nika- kega interesa zavirati avstrijski zunanjetrgovinski promet in ni dvoma, da se bodo ta pristanišča še nadalje trudila, da pritegnejo čim obsežnejše avstrijske pošiljke, saj se jim izplačajo taki napori. Popolnoma drugače pa stoje stvari, če se upoštevajo indirektne posledice Skupnega ev ropskega tržišča. Avstrija je namreč prisiljena, da išče nove trge, če hoče ohraniti se danji obseg svojega izvoza in uvoza, od katerega je tudi ta država odvisna. V tem okviru pa bo seveda Skupno evropsko tržišče po ugotovitvah omenjenega lista negativno vplivalo na razvoj prometa skozi pristanišča, ki so vključena v SET. že lani se je promet z avstrijskim blagom Skozi ta pristanišča znižal, čeprav še ni prišlo do uveljavitve novih ostrejših carinskih postavk, odnosno do znižanja carin med šestimi državami SET. Do tega je prišlo v neposredni zvezi s preusmeritvijo avstrijske ga izvoza in uvoza proti vzhodu, pri čemer se je zlasti razvil promet po Donavi. V zvezi s prometom po Donavi ugotavlja švicarski list »Transport#, da sta avstrijski družbi DDSG in Comos, ki se ukvarjala s fWhimi prevozi po Donavj, pred nekaj dnevi izdal) nove prospekte. Iz njih je razvidno, da že obstajajo številne ugodne proge in da je mogoče sedaj hitro in zadovoljivo nakladati blago v mnogih avstrijskih rečnih pristaniščih za pristanišča CSR, Madžarske, Jugoslavije, Romunije in SZ. Sedaj pošiljajo iz Sovjetske zveze obsežne količine premoga za potrebe železarn' v Linžu, kar omogoča, da te ladje na povratku nalo-že drug tovor. Zagotovljene so tudi redne pomorske zveze iz izliva Donave proti raznim prekomorskim 'državam. Vse to ustvarja zelo ugodne pogoje za nadaljnji razvoj rečnega tovornega prometa. Iz ugotovitev obeh gospodarskih listov, je razvidno, da se bo avstrijski tranzitni promet skozi Trst še nadalje znižal ih da niso bila utemeljena prerokovanja, da bo Skupno evropsko tržišče pripomoglo k okrepitvi tržaškega pristanišča. Resnica je žal prav obratna in bo položaj postal še mnogo težji, če že ne kritičen, če ne b prinesel no»™ ^ , sprotno, mož ^ na plačilo P°'’ec°t7oš*f, stroškov in tudi vetnikov zasebne s ^((9 - v< Preds. Fulco, t0„ “'■"S-S "ril?; - t0t' 0OlC°’ , staso, zapisn. r)s.r » odv. Morgera, odv- W ke P. P. Poilluc«' ,|,!! -tl T, •• rt ie b . 1 i~ ' Pravijo, da Jc fela ■ — - ---- cvečn Peder Arthur & v V dober in sPosobeI!,rvi ^jdj Po činu je bil P j,» '1*1 in u;i vkrcan .. ■je bil vkrcan j(Iv^ «JSkanvann», ^ ff 1957. leta dni v našem Pr j b’1.11 ,<1 vijo, da častnik st°G| Jkk li pijan, ko Pa .J”o<1c%KlV kopno, si ni sam ^jta- j vt)je nimivosti našega brede več je s prijatelj* * je i' cej gostiln, dok bo dobro napil. .«,a rk* > Ko je bil P°P°’n°v je zavil v stav^ je , 1 j Sebastiano. Morda jfl nik da gre na Pa®‘r‘etjel‘ fi prisopihal do s|Cnel stropja, se je vlegel. , nj« s vatel Seveda StanoV^jtfi.r, ^ zadovoljni z jem in ker mu ^svO-1'^ 4^ več na stopni^^jj ske hiše, so P' okl>c! povedati, da m j« „ ^ ni na parniku, jkO hodil v spodnji^ zbU' jiri ■»tii Ob, *Ce lee ol Agenti so ga „v mer so sprožili '"p "IH Sved je začel ^ vo in desno in J 0f«l> sen, da so ga „i ti. In še zvezan v ru. Preden je s ski avto, ki ie njl sti, je silovito - nika Alcida Vian*4 je LI na tla. Poleg teg„0šM čil lažje telesne P°s >^J| di agentu Anto najPrill^J Šveda so n«*ofe|F v bolnišnico na P ji rdti”1 so ga sPrel pijan. cijsko celico, k)er znii in od koder ^ stili v koronejska da mož je P°l0.* Ji na kavcije in J* šo ga izpustili na bodo. , p; Sedaj pa le ; mu proces zara pora javnim zaradi pijanosti-.^ >t( lo na razpravi nobenega dvoma krivdi, ga je pogojno na * '"gina 4.000 »r “ „ii Istočasno Pa se mu vrne P° ^ Preds. Corsh zapisn. Bache)*1' odv. Antoni*1* hbto ob + predvaja danes 21. t. m. z začetkom 0 barvni Vistavtsion Metro H|m! Andrea Igrajo: ANTONELLA LUALDI, RAF MICHEL AUCLAIR in CATHERIN® V času «oslej je imel vsakdo na Švedskem 300.000 °Vnl Jjrjl » . KpJ jniife na leto, odslej pa bo prejemal še le Povišek v znesku 60 odstotkov plače !tril Jmr!P°Sehen dopis) I prejemal ob 67. letu. Otro- ^KHOLM, maja — kom do 19- leta pripada oW liberalni po- vsakemu 10 odstotkov, ven- e i! Itfi je ravnal proti šar vdova in otroci ne ,s’Mn SV0Je stranke, smejo prekoračiti 90 od-rei'i2°®°gel, da je bil v stotkov penzrije pokojnega ^'sti u odobren .novi moža ali očeta. : titka ?P° Jr14' Eden izmed členov za- 5 z USDeh^J č zaklju" kona določa, da tako ime-” V ,so" novana ljudska penzija in lni Pričah,ola^a Sk°‘ seda3 odobrena dodatna , 4 >?ec, tj k ^ a’ 3,a, pt> penzija skupno ne preko- ,j i isdasennf sy.adskem račita 67 odstotkov osnov- * Za' ne Plače: računa se, da S»( ' 9elan„^ je, ., s' znaša osnovna plača mini- ra^al Je ^l0- Pje‘ malno 480.000 in maksi- % odlocdno. malno 3,600.000 na leto. V c,, Je dalo glasova- _ ,!«:sledeči izid' od 230 Druga posebnost novega sijočih jih je 115 gla- Z0kona je v tem, da bodo ’■ novi zakon in 114' ban6™ zavodi. **ja» f • Eden se je pa v?-’-- posojila v visim 50 odstot-® ta je hil Krm i p s. kov vplačane vsote z de- ‘teba , setletno amortizacijo in «,ri3e. P°vrniti k normalnim obrestovanjem. ^dba s.- ‘ leSa zakona, strokovnjaki se ukvarjajo predstavlja od l°’ ki j° bivajo b,?Ivlka do kralja J tai o, VI* Referendum P, >| “3 odstotkov glasov {j ta|j akar' ■ so liberalci 0 bij ^vahno kampanjo -j Si, jonskemu pred-| iftsntama debata je Df-i^igo. Po prvi sreč- ..w-_ se-Se .- glasov za, 69 pro-16 diskusija preseli- |!,vtu nsko zbornico ih -žnivf0 se »leaders* poni1 ■ ^fank borili z ^ 4° silovitostjo, ki ni v •v konr?a Skandinavskem. ieft u je bil zakon o-.itHuz2 enirn samim gla- toičrti6, Državliani b0* w.. 611 uživati koristi ^ zakona 1. 1963. i% je dokaj ža- ,, ni lahko razloži-j)fc-^oč6 Sekakor pa ga, je (if. vSa2značiti v slede' državljan bo s lOtJj lJo ne glede na Penzijo, ki zna- 4yprPn,-ietno in b0 z ethicno lestvico do-°smih letih 430.000 Pravico na tako i*1 v dodatno pen-«i ^e!> S:ni 60 odstotkov ■“ietin zaslužka ter pri-^p.Pa najvišji donos J d u 15 letih. To pen-J ■* sivt čaval delodaja-,e*om nekake pre-‘istvice, ki se bo 4 3b°dnje leto, in si-ivjPnl odstotkih, ter se do 1. 1968, ko se C1 Po' ' ’ • ,D*°d 10 odstotki. , Jlicg mite in svobodne t se bo držal iste i ,tov'a Pridružila pa se j !t m,., davčna postavka ^°5stoječim. želel, bo lahko !iSCer sefiaPr,ei upok°jen> 63■ letom; v tem ,-ii ..se bo moral pri-' dou-eči za štiri leta počene vsote. bi t>6hwrlpada 40 odstot-KW jo je preje- • Preš h pa — ce Je lste v, mejno starostjo —Mo l.i ui i„ v korist skupnega sklada. V večini primerov je invalidno in starostno zavarovanje deloma bremenilo delodajalca in deloma delojemalca in je bilo do6lej fakultativno, čeprav zelo razširjeno. Z uveljavljanjem novega zakona pa bo nastala v švedskih navadah prava revolucija. Ta nova gotovost za jutrišnji dan bo popolnoma spremenila ves sistem štednje in bančne vloge se bodo občutno zmanjšale. Posebno pri novih generacijah bo prevladalo pojmovanje, da je država tista, ki misli na prihodnost državljanov. G. B. Prodan «StockhoIm» ki je 1. 1956 trčil v «Andreo Dorio» KOPENHAGEN, 20. — Po vesteh iz avomajuških krogov, ki jih potrjuje tudi sam časq-pis «PoIitiken» iz Kopenhagna, je družba «Swedish Amerika Line« prodala ladjo »Stockholm«. Ladja «Stockholm» je vzdrževala linijo med Kopen-hagnom, Goteborgom in New Yorkom. Zgrajena, je bila leta 1949., Ladja »Stockholm« je bilk .tista, ki se je v juniju 1956 trčila z veliko italijansko prekooceansko ladjo «Andrea Doria«. Kot je znano, je «An-drea Doria« tedaj utonila, ladja »Stockholm« pa je bila močno poškodovana. Pozneje so ladjo modernizirali, tako da more sprejeti na krov 570 in ne 390 potnikov, kot jih je sprejemala prej. Kljub ternu pa družba s popravljeno ladjo ni bila zadovoljna in jo je skušala prodati, da bi jo nato nadomestila z novo ladjo, ki jo bodo zgradili za približno 40 milijonov švedskih kron. Ladja je bila dana naprodaj pred kratkim, potem ko se je končala pravna zadeva zaradi trr čenja z ladjo «Andrea Doria«. Baje je ladjo kupila Vzhodna Nemčija, ki naj bi bila zanjo dala 25 milijonov švčdskih kron, to se pravi 3 milijar- A a lir« Grška kraljica Friderika s Pred smrtjo še odlikovanje n Foster Dulles prejel medaljo svobode» ........... m. . To je najvišje ameriško odlikovanje za civilne osebe - Bivši državni tajnik ne vstaja več; dajejo mu sredstva, da skoraj neprestano spi WASHINGTON, 20. — Pred-: sednik ZDA Eisenhower je podelil bivšemu državnemu tajniku- Johnu Fosterju Dul-lesu «kolajno svobode«, najvišje odlikovanje, ki' ga lahko vlada ZDA podeli civilnim osebam. Major John Ei-senhower, sin predsednika in rjegov vojaški svetovalec, je .zročil kolajno ženi Dullesa in ta jo je potem izročila možu V utemeljitvi odlikovanja je rečeno, da je z odlikovanjem nagrajen prispevek visoke vrednosti, ki ga je Dulles dal varnosti ZDA ter miru v svetu. Predsednik Eisenhovver je poslal Fosterju Dullesu pismo, v katerem pravi; «Dragi Foster, čast in privilegij je zame, da Vam lahko podelim .kolajno svobode’. In čeprav ta kolajna ne zadošča, da bi lahko izrazila mojo hvaležnost ter hvaležnost države, ki ste ji Vi tako zvesto služili, predstavlja vsaj majhen znak ljubezni in spoštovanja, ki ga geji ameriško ljudstvo ter ves svet za Vas in za vaše neprestane napore v korist svobo- V utemeljitvi odlikovanja je rečeno tudi, da se je Dulles v več kot šestih letih, ko je 111 v državnem tajništvu, loteval težkih problemov z modrostjo, uravnovešenostjo in pogumom, in to v dob; mednarodne napetosti in ko je bila država sama v nevarnosti. «Delal in živel je v prepričanju, da .bo svoboda uspevala, ce bodo ljudje pripravljeni na takšne napore za mir, kakršni «o bjli že njih napori za vojno. V tem smislu- ne bi mogel pihče napraviti .več, kot je. hapravil Dulles. Njegova vera in njegovi pogledi navdihujejo vse, ki ljubijo svobodo«. Iz vojaške bolnišnice «Wal-ter Reed« prihajajo vesti, po katerih se lahko pričakuje le še bližnji konec Dullesovega življenja. Bivši državni tajnik je sicer ves čas pri zavesti, toda zdravniki imajo za potrebno, da mu dajejo kar naprej sredstva, ki povzročajo, da bolnik skoraj neprestano spi. Na ta način vsaj ne čuti bolečin. Ob bolniški postelji je zbrana vsa družina Fosterja Dullesa, ki si ne dela nikakih u-tvar glede dejstva, da je zelo možna smrt bolnika že v bližnjih dneh. Predstavnik državnega tajništva Lincoln White je danes časnikarjem izjavil, da nima ničesar dodati temu, kar je povedal včeraj. Včeraj pa je dejal, kot je znano, da se slabšanje Dullesovega stanja nadaljuje. Napad upornikov na Javi DJAKARTA, 20. — Kakih sto upornikov je napadlo na- Ustanovitev ženskega policijskega korpusa Zakon mora priti še v obravnavo v parlamentu RIM, 20. — Parlamentarna komisija za notranje zadeve je proučila zakonski predlog, ki ga je predložila Maria Pia Dal Canton ,v zvezi z ustanovitvijo posebnega ženskega policijskega korpusa. Komisiji je o zakonu poročal poslanec Rampa, ki je izjavil, da je naklonjen ustanovitvi te policije/' vendar si je zadržal pravico predložiti neikaj popravkov. Podtajnik notranjih zadev Scalfaro 'le pdsegel V ragpra-vo in si. držal praviccj, pred: lagati v imenu vlade nekaj fonpalnilv -popravkov. Npto je komisija po odobritvi vs eh skupin poverila ’ predsedniku Ricciju nalogo, naj od poslan-ske zborpice zahtevg, -da, se zakon predloži ’ v ohraVhavo pred parlamentom. Za zaščito vil in parkov v Italiji MILAN, 20. — Združenje «1-talia nostra« bo imelo v dneh 31. maja, 1. in 2. junija v Milanu zasedanje državnega značaja, na katerem bodo obravnavali problem zaščite in valorizacije vil in parkov v Italiji. Združenje, ki je nastalo prav za zaščito in povečanje umetniških in prirodnih lepot v Italiji, si zadaja1 nalogo, da bi čim bolj razširilo zanimanjem vsej problematiki, ki je povezana z ohranjevanjem in valorizacijo pokrajinskih le- ie prispela skupina 400 sovjetskih turistov v Ri s parnikom aPobeda«. m, ki križarijo po Sredozemlju pot, spomenikov in značilnosti italijanskih mest, posebno v zvezi z intenzivno evolucijo sodobne urbanistike. Istočasno s tem zborovanjem je bila organizirana tudi »zgodovinska razstava parkov Lombardije«. Razstava je v Villa Comunale in obsega 200 fotografskih reprodukcij, slik, risb in izvirnih načrtov znanih arhitektov preteklosti. Razstava je tudi kot bogat vir informacij za študije sodobnih arhitektov, hkrati pa prikgzu-- je razvoj stila parkov in javnih vrtev. j1, Penrose iu leontijev o umsko zaostalih otrocih MILAN, 20. ;— Začel se je seminar za duševno usposabljanje umsko šibkih otrok. V prvem predavanju, ki ga je imel prof. Lionel Penrose iz Londona, je bilo gevora o bioloških raziskavah na področju umske pomanjkljivosti. Londonski strokovnjak je poudaril različnost vzrokov za posebno močne primere te bolezni in izjavil, da se vendarle kažejo možnosti zdravljenja, toda na podlagi globokega spoznavanja dednih biokemičnih Činiteljev, ki so privedli do posameznega pojava. Kot drugi govornik se je predstavil prof. Aleksej Leontijev iz Moskve, ki je govoril o problemu psihičnega ip Intelektualnega razvoja umsko šibkih otrok. Sovjetski znanstvenik je posebej poudaril važnost ambien-ta, V kgterem Se vzgaja umsko šibeče otrok, in še posebej važnost, ki jo more vzgoja limeti na umski razvoj takih otrok. Najelemcntarnejša oblika življenja 20. — Agencija je dr. Aleksan-nekem zaseda-v Taškentu ajo naj-obliko življe-ki so se poja-pred približno eno milijardo let. Dr. Ronov je prišel do tegu zaključka s primerjalnim pru-sestave zemeljske atmosfere v različnih dobah. Proučeval je to s pomočjo a-naliz geološke strukture in ke. mične sestave naplavin, z očr. tahjem rezultatov svojih raziskav o evoluciji razmerja med kisikom in ogljikom v ozračju je sovjetski znanstvenik mogel določiti obdobje, v katerem so se pojavile na Zemlji prve ob-rastlinstva. Sovjetski znanstvenik bo predložil svoje •tem na prihodnjem kongresh oceanografov v New Yorku, # * * PALERMO, 20. — Petnajstletna Giovanna Gentile je požrla velik kos mesa in se začela dušiti. Zaradi tega so jo odpeljali na rešilno postajo, toda niti tu ji niso. mogli pomagati in je umrla. Pod vodstvom arheologa prot. Ljuba Karamana Uspešno zaključeno odkopavanje Dioklecijanove palače v Splitu Palača ni bila podobna cesarskim palačam iz I. in II. stoletja, pač pa je bila grajena v orientalskem stilu SPLIT, 20. — Pred dnevi so se končala dela, ki so se bila začela že leta 1956 in katerih namen je biVhdkriti kakih 50 dvoran in prostorov, ki predstavljajo kleti velikanske Dioklecijanove palače, katere zidovi obdajajo staro splitsko mesto. Dela je vodil arheolog prof. Ljubo Kara-man. Dioklecijanova palača je nastala v letih 293 do 305 po našem štetju in je vedno predstavljala veliko zanimi. vost tako z umetniškega kot zgodovinskega vidika. Obdaja jo zidovje, katerega stranice merijo 215 m v dolžino in 176 m v širino. Zidovje je odlično ohranjeno. Zgradba se predstavlja hkrati kot velika vojašnica in razkošna palača o-rientalskega stila. Dioklecijanova palača ni bila niti najmanj podobna cesarskim palačam prvega in drugega stoletja. Notranjost palače je ob. segala številne lože, nekaj vojašnic za pretorijansko vojsko, nadalje mavzolej in cesarsko rezidenco. Na ruševinah palače so v srednjem veku zgradili številne stanovanjske hiše. Mnogi dalmatinski umetniki, ki so jih imenovali «la-picidi», so se navdihovali nad arhitekturo te palače. Ugo Fo-scolo je kot mladenič stanoval v eni patricijskih hiš, ki je bila na notranjem vogalu kolonade, ki je obrnjena proti zahodu. Odkopavanja, ki so bila izvedena od leta 1956 do danes, imajo namen odkriti podzemske dvorane Dioklecijanove palače, ki jih je v stoletjih zasula naplavina kanalizacije. Prehod skozi vrata «Aenea», ki so na zahodni strani palače, je danes omogočen. V odkopanih dvoranah so arheologi odkrili nekaj frizov ln re-.iefov, ki verjetno pripadajo kiparjem četrtega stoletja. Tu so odkrili tudi staro primitiv. no stiskalnico, ki prav gotovo izhaja iz zelo stare dobe. Sedaj odkrite predmete so skupno z 1 ostalimi razstavljenimi predmeti v splitskem ar-heološkem muzeju razpo.edi. li v nekaterih dvoranah, ki so jih v teh dneh ponovno odkrili. Ugrabiteljica novorojenke pred procesom NEW YORK, 20. — Gospa Jean Javarone, ki je v letošnjem januarju povzročila eno največjih policijskih akcij v zgodovini ameriške metropole, Ker je ukradla komaj rojeno deklico Lizo Rose Chionchio iz neke newyorške bolnišnice, se je morala zagovarjati pred sodiščem v Brpoklynu na razpravi, ki se je pravkar začela. Gospa Javarone še vedno vztraja pri trditvi, da je Liza Rose njen otrok. Pri tem vztraja kljub vsem dokazom, da je bila u-kradena deklica hčerka Fran- ka in Frances Chionchio, ki ji na sodišču, kot sta ji to povedala že prej, odpuščata njen zločin. Dve smrtni nesreči v kamnolomu CARRARA, 20. — V presledku le nekaj ur sta umrla dva delavca, ki sta se ponesrečila na delu v kamnolomih marmorja »Lorano«. 46-letni Federico Borghini je podlegel močnemu električnemu sunku, ko se je dotaknil visokonapetostnega voda, kjer je delal. Preddelavca Antonia Merlini-ja, starega 59 let, iz Carrare, pa je podrla velika marmornata plošča. Zaradi teh nesreč in v znak žalovanja so prekinili delo v vsem kamnolomu. «»_—- Z voza sena je padla v reko in se ubila TRIDENT, 20. — Elisa Me-neghini, stara 61 let, in njen nož sta se vračala s travnika in stara kmetica je zlezla na voz sena, dočim je mož peš, vodil vpreženi živali po cesti proti Ampoli blizu naselja Stojo. .-V. »nekem, trenutku se je zaradi slabe cesto v oz seria- • močno- nagniL in stresel in kmetica, ki je sedela na vrhu voza,, je najprej odskočila v zrak, nato pa z glavo navzdol treščila ,:a skal-iiat nasip jjod' cesto, pod katerim teče. Rio Palvico. Zen-;ka se -je odbila lob haki skali opornega zidu in si pri .em razbila lobanjo, nato se jc skotalila .v vodo*- ki' jo je začela nositi po toku ..navzdol. Mož je’ brez mrtči gledal tragedijo in je truplo svoj« žene potegnil iz vode komaj nekaj kilometrov pod krajem nesreče. --a«.-- Dočakala je 138 let VARŠAVA, 20. — Umrla je najstarejša Poljakinja Jožefa Stankiewicz, ki je dočakala sta. rost 138 let. Zadnjih 50 let svojega življenja je preživela v Miastow-starem v pokrajini Varšave. Pokojnica se je rodila 15. marca 1821. selje Tjong (Java) in umorilo 9 oseb, oplenilo 14 hiš in 59 domov zažgalo. Uporniki so zažgali tudi sedeže treh trgovskih družb. Policijske sile so prispele na kraj kmalu po napadu in upornike pognale v beg. «»— Uspeh letala SZ v vztrajnostnem poletu MOSKVA, 20. — Moskovska agencija Tass poroča, da je sovjetsko letalo «TU-114» danes potolklo svetovni rekord poleta brez pristanka v svojem poletu iz Moskve do Ha-barovska na mandžurski meji. Vso to razdaljo, ki znaša skoraj 7000 km, je letalo preletelo v 8 urah in 42 minutah s povprečno hitrostjo 795 km na uro. «»------ Nova letalska proga Italija-Južna Amerika RIM, 20. — Od danes bo Italija povezana z Južno A-meriko čez Atlantski ocean z novo letalsko progo, na kateri bodo vzdrževala zvezo potniška letala na štiri reakcijske motorje. Danes ob 12. uri je na letališču Ciampino pristal «Comet 4» družbe «Aerolineas Argentinas«, ki je pot od Buenos Airesa do Rima opravil v 15 urah efektivnega poleta. Le. talo je pripeljalo 67 potnikov ter še večjo količino blaga in pošte, na kateri so bile znamke uničene s posebnim žigom ob prvem poletu. Letalo je med preletom pristalo še v Riu de Janeiru, v Recifu, Dakarju in Lizboni. Ta proga je prva letalska proga z reakcijskimi letali med Italijo in Juž. 90 Ameriko. «»------ Našli so rokopis «Knjigc kraljcv* MOSKVA, 20. — Moskovska »Pravda« sporoča, da je skupini sovjetskih arheologov u-spelo med odkopavanji v področju [Mary (Turkmenistan) odkriti rokopis «Knjige kraljev«, .j ki .-jo -je napisa, pred kakimi tisoč leti Perzijec Fir-dpuzi. Fvoko.iis obstaja iz približno 500 strani in je dobri ohranjen. Med torni odkopavanji so našli še kak'h 60 drugih rokopisov in starih knjig, predvsem iz sl V#tva, ’ s področja medicine, matem.riike in s področja zgodovine Sredi.je Azije. ««------ Puccinijeve proslave v Turčiji ANKARA, 20. — V okviru Puccinijevih proslav je turška vlada organ.zirala v ankarskem gledališču več predstav Puccinijevih oper. V Turan-dot so peli Lucylle Udovich, Margherita Casale Mantovani in tenor Roberto Turrini, v Madame Butterfly pa Gighola Frazzoni ter Gianni Raimon-di. Prvi predstavi so prisostvovali predstavniki najvišjih državnih oblasti in diplomatski predstavniki. iiitiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiHiiiiiiiiiii iiiii 111111111 iiiiiiiiišiiiinii 111 iiiiiiiiiiiiiiii mn a 111111 mii iiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii iiiiii iiiiiaiiiii M starosti' 84 let je umrla «nonna Emnm» L. 1899 se je prva povzpela na enega izmed gorskih vrhov Kot 24-letno kuharico v planinski koči jo je Tita Piaz vzel s seboj pri plezanju na enega izmed vrhov Vaiolet ter ji v zadnjih metrih dal prednost, da je prva stopila na vrh, ki se od tedaj imenuje «Punta timma* TRIDENT, 20. -— Včeraj zvečer je v starosti 84 let umrla Emma Della Giacoma, ki je 1 1899 dala ime enemu izmed' vrhov hriba Vaiolet. «Nonna Emma» je bila zelo znana oseba med italijanskimi in tu. jimi alpinisti, ker se je v družbi Tita Piaza povzpela na enega glavnih vrhov Vaioleta, ko ji je bilo 24 let. V tistem času je bila Della Giacoma kuharica v planinski koči. Tita Piaz, ki še ni uspel najti tovariša za vzpon, se je nenadoma odločil, da. vzame s seboj mlado Emmo. Ta je oblekla srajco in hlače «vra-ga Dolomitov* in mu sledila do vrha. Pravzaprav ji je na vrhu on sledil, kajti v zadnjih .njetrih ji je dal prednost v navezi, da je ona prva stopila na vrh, na katerem prej ni'bil še nihče.. Od tedaj nosi vrh ime * Punta Emma*. Italijanski alpinisti so odšli iz Rawalpindija RAWALPINDI, 20. — Italijanska alpinistična odprava, ki bo skušala povzpeti se na 7856 m visoko goro KanjuOar,* je davi odpotovala iz Rawal-pindija, kjer je morala ostati štiri tedne zaradi slabega vremena, ki je divjalo na področju Himalaje. Odprava je odpotovala proti Gilgitu. V Ra-vvalpindiju so ostali le štirje člani odprave in častnik za zvezo. Računajo, da bo odprava, ki jo vodi Guido Moz-zino, postavila svojo prvo o-porišče na višini 5200 m. To bo opravila v kakih petnajstih dneh. Italijanska odprava je isto,časno prosila podaljšanje vizum? Za en mesec, kajti dosiej so ji dovolili le tri mesece bivanja na tem področju. V požaru umrla dva otroka NUORO, 20. — Ker je eksplodirala svinčenka s tekočim plinom, je nastal v vasi Seui .'v nejti hiši požar, katerega žrtvi sta' postala dveletni in šestmesečni otrok. Umrla sta na poti v bolnišnico v Caglia-ri zaradi močnih opeklin. V bolnišnici pa sta tudi oče in mati otroka ter neki prijatelj, ki se je v trenutku eksplozije nahajal v hiši. Ti bodo ozdraveli v 10 do 20 dnevih. Anita El zopet v Rimu RIM, 20. — Iz Los Angelesa je danes prispela na rimsko letališče Ciampino filmska igralka Anita Ekberg, ki bo nadaljevala snemanje Fellinijevega filma »Sladko življenje*. «»—*• Mali Sv. Bernard bo skoraj očiščen AOSTA, 20. —, Plugi za Odstranjevanje snega dokončujejo čiščenje zadnjega koščka ceste pred prelazom Malega Sv. Bernarda v Alpah. Plugi so še komaj 700 m od meje. S francoske strani so plugi oddaljeni še 2 km od meje. Računajo, da bodo ob sedanjih vremenskih razmerah ta alpski prelaz očistili snega že v PC tek ali soboto. Kolesorska dirko po Itoliji Van Looy zmagovalec v peti etapi toda Gaul je bil spet med prvimi Znaten zaostanek najboljših italijanskih kolesarjev Bono • pobudnik odločilnega pobega RIM, 20. — V 5. etapi kolesarke dirke po Italiji, Arez-zo-Rim, je zmagal Belgijec Van Looy, ki je 243 km dolgo pot' prevozil v času 6.56’21” s povprečno hitrostjo 35,020 km na uro. Z njegovim časom so dosegli cilj še Hoevenaers, Anquetil, Delberghe in Gaul, ki je seveda obdržal roza ma-jico in še povečal svoj naskok pred mnogimi drugimi favoriti. Mnogi so predvidevali, da bo današnja etapa imela zgolj epizodni značaj brez večjih posledic za splošni vrstni red, toda dejstvo, da je prišla na cilj petorica inozemcev kar 5’ pred vsemi najboljšimi Italijani, predstavlja kaj grenko ugotovitev za vse, ki so si od domačih «asov» obetali mnogo več. To velja predvsem za Nencinija, Baldinija, Defilippi-sa, Favera in še za kakšnega. Edino skromno tolažbo nudi samo to, da je imel največ zaslug za živahnost etape 23-letni Bono, katerega pobuda bi lahko imela tudi drugačen zaključek, če se ji ne bi pridružil Hoevenaers, ki je že samo s »vojo prisotnostjo povzročil zlom Favera, Nencini. ja in ostalih. Za prvi del etape sta bila značilna dva neuspešna pobega. Prvega je takoj po startu izvedel Bui, kateremu so se pridružili Ciampi, Theuns, Zotta, Metra, Kazianka, Casa-ti, Stablinski in drugi. Pred Trasimeno se je zganil še For. nara, ki je potegnil za seboj Couvreurja, Carlesija, Tomazina, Catalana, Padovana in Van Wynsbergha ter končno tudi Hoevenaersa, ki je sprožil reakcijo glavnine. V Ficulle, 35 km po startu, so bili vsi kolesarji spet v skupini, po Orvietu pa je ušel Bono iz Brescie, ki je italijanski diletantski prvak v zasledovalni vožnji. Bini in Lu-nardi sta odstopila in ker glavnina ni reagirala, je Bono kmalu povečal svoj naskok na 4’50”, ki ga je obdržal vse do Montefiasconeja. Tedaj pa je kot puščiča švignil iz glavnine Hoevenaers in povzročil pravi preplah. Za njim sta se takoj spustila Sorgeloos in Gi-smondi, toda kmalu je vstopil v akcijo tudi Anquetil, se približal Sorgeloos in obračunal z vsemi ostalimi, ki so mu sledili. Na vzponu Poggio Nibbio je Sorgeloos popustil, iz glavnine pa so prodrli Gaul, Van Looy, Delberghe, Stablinski in Nencini, ki pa je pedaliral z veliko težavo in končno tudi zaostal. Pred vrhom vzpona je odnehal tudi Stablinski, Anquetil, je prehitel Sorge-loosa, pa je medtem ujel Hoevenaersa, Bona in ostale, ki so se medtem že porazgubili. Anquetil je zmagal na gorskem cilju v Poggio Nibbio pred Hoevenaersom in Gau-lom, z nekaj sekundami zaostanka pa sta sledila Van Looy in Delberghe. V spustu se je vsa petorica združila, toda za Anquetila je etapa izgubila ves pomen zaradi pri. sotnosti Gaula, Van Looya in Hoevenaersa. Tempo vožnje je zaradi tega popustil. Glavni- na je zasledoval^ ubežnike brez posebne vneme, vendar pa je ujela Gismondija in Ronchinija, ki sta poskušala uiti in postopno je tudi zmanjšala svoj zaostanek za vodilno petorico. Toda prav v predmestjih Rima je tempo zasledovalcev znova močno Jutri je na vrsti 6. etapa 1 Casale, 60.000 lir Inter, 40.000 od Rima do Neaplja v dolži- I lir Triestina, Venezia in Anco- popustil in prednost ubežnike rov, ki se je že zmanjšala na 2 minuti, je začela spet naraščati, dokler ni do cilja dosegla okrog 5 minut. V zaključnem sprintu je nekaj časa vodil Hoevenaers, nato pa je prešel nezadržno v ospredje Van Looy in z lahkoto zmagal medtem ko je Gau. lu uspelo prehiteti Anquetila in Delbergha. Potem so začeli prihajati posamezniki in nato glavnina, v kateri se je uveljavil Carlesi. ni 213 km, ki poteka izključno po ravnini in bo zaradi tega nudila priložnost hitrostnim dirkačem, da uveljavijo svoje sposobnosti. VRSTNI RED V 5. ETAPI AREZZO - RIM (243 KM): 1. Van Looy 6.56’21” s p. h. 33,029 km, 2. Hoevenaers. 3. Gaul, 4. Anquetil, 5. Delberghe, vsi s časom Van Looya, 6. Zamboni 6 56’48’’, 7. Couvreur 6.56’52”, 8 Grioni. 9. Fabbri 6.56'58”, 10. Conti 6.59 26”, 11. Carlesi 7.01’. 12. Poblet, 13. Vignolo, 14 Tinarelli, 15. Sabbadin in nato še s časom Carlesija 43 kolesarjev, med katerimi Bal-dini, Nencini, Fornara, Defilip-pis, Moser in drugi. SPLOSNI VRSTNI RED PO 5. ETAPI: 1. Gaul 20 20’41”, 2. Van Looy i zaostankom 1’08”, 3. Anquetil 1’27”, 4. Ho-venaers 2’12”, 5. Zamboni 3’24”, 6. Couvreur 4’52”, 7. Neri 6’07”, 8. Delberghe 6'09”, 9. Junlcer-mann 6’58”, 10. Azzini 6’59”, 11. Conterno 7’08”. 12. Ronchi-ni 7’29”, 13. Tinazzi 7’37”, 14. Gimmi 7’54”. 15. Poblet 7’57", 16 Defilipois 8’28”. 17. Bono 8’30”, 18. Massignan 8’45”, 19. Moser 9’05”, 20. Nencini 9’25”. 21. Baldini, 22. Dal Col, 23. Sorgeloos, 24. Pambianco. 25. Cestari itd VRSTNI RED ZA GORSKO NAGRADO V 5 ETAPI: 4 cilj — prelaz Poggio Nibbio (860 m, 2. kat.): 1. Anquetil 60, 2. Hoevenaers 40. 3. Gaul 20 SPI-OSNI VRSTNI RED PO 3. ETAPI: 1. Gaul in Hoevenaers 100, 3. Pellegrini 80 4. Padovm in Anquetil 60. 6 Van Eooy, Maule in Cestari 40. 9. Azzir/. 30, 10 Junkermann in Neri 20. DISCIPLINSKI UKREPI Brach • opomin Triestina • 40.000 lir MILAN, 20. — Razsodiščna komisija nog. zveze je v zvezi s tekmami 17. t. m. sprejela proti moštvom in posameznikom med drugimi tudi nasled. nje disciplinske ukrepe: Globe moštvom: 250.000 lir Napoli, 200.000 lir Parma in Siracusa, luO.OOO lir Spal in nitana itd. Med diskvalificiranimi ni noben član A lige. Stropi opomin: Eufemi (La-zio), Malatrasi (Spal) itd. Navadni oporni n; Capra (Bologna), Occhetta (Milan), Brach (Triestina), Fabris (La-nerossi) itd. V zvezi s prijateljsko tekmo Juventus - Arsenal je bil diskvalificiran za eno nedeljo Sivori (Juventus). PRIJATELJSKA TEKMA Arsenal-Fiorentina 2:1 FLGREiNCA, 20. — V nočni prijateljski nogometni tekmi je Arsenal iz Londona premagal Fiorentino z 2:1 (1.1). Strelci; V prvem polčasu v 26’ Henderson (A.), v 39’ Cervato (F.) iz enajstmetrovke; v drugem polčasu v 26' Bloom-field (A.). Fiorentina; Breviglieri (Mon. za); Robotti, Castelletti; Or-zan, Cervato, Segato; Petris, Gratton, Lojacono, Carpanesi, Morosi. Arsenal; Sims; Wills, Evans; Dochtery, Charles, Bowen; Clapton, Groves, Henderson, Bloomfield, Haverty. Sodnik: Liverani. Gledalcev 30.000. Koti 9:5 za Fiorentino. Po lahni terenski premoči Fiorentine je v 26' nenadoma prodrl Henderson, ušel Cerva-tu in Castellettiju in neubranljivo streljal v mrežo. Izenačil je Cervato iz 11-metrovke, ki jo je dosodil Liverani zaradi dvakratnega zrušenja Mo-rosija v kazenskem prostoru. V drugem polčasu je Sims z izvrstno parado ubranil močan Lojaconov stčel. Tempo igre je popustil in Angleži so imeli več priložnosti za gol. V vodstvo so prešli v 26’. Gol je dosegel Bronfield neubranljivo iz voleja. Zmaga Arsenal« je zaslužena. prezentanco, ki se bo udeležila evropskega prvenstva od 23. do 31. maja, je odpotovala v Švico. Sestavljajo jo naslednji boksarji: Mušja kat.: Curcetti (Pu- pitaj, petelinja kat.: Zampe-rini (Ligurija), peresna kat.: Lopopolo (Lombardija),, lahka kat.: Musso (Piemont) in Brondi (Toskana), lahki wel-ter kat.: Brandi (Toskana), welter kat.: Bossi (Lombar- dija), težki vvelter kat.: Ben-venuti (Trst), srednja kat.: Truppi (Puglia), srednjetežka kat.: Saraudi (Lazio), težka kat.: Masteghin (Piemont). BOKS Italijanski diletanti za evropsko prvenstvo FLORENCA, 20. — Italijan-sko diletantsko boksarsko re- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« Priprave za nedeljsko tekmo Triestina proti Bariju verjetno brez Szokeja Treninga na dvoje vrat so se udeležili samo Bandini, Tulissi, Bernardin in Degrassi Triestina je včeraj opravila trening v dveh obrokih. V dopoldanskih urah je večina ti-tularcev pod vodstvom trener, ja Trevisana izvajala na občinskem stadionu intenzivne telovadne in atletske vaje, nato pa so si igralci v skupinah podajali žoge, trenirali tek in preigravanje z žogo ter strele na vrata. V popodanskih urah pa je bila na občinskem stadionu trening tekma na dvoje vrat, katere so se od titularcev udeležili Bernardin, Tulissi, Bandini in Degrassi. Nastopili so v formaciji rezerv proti ju-niorjera. Formaciji sta bili naslednji; Rezerve: Pecchiar (Fortitu-do); Tulissi, Dudine, Puia, Ber. nardin, Degrassi; Auber, Caz-zaniga, Clemente, Rigonat, At-tilli. Juniorji; Bandini; Galinotti, Carpenetti; Pellegrini, Cordil-li, Rocco; Verbacci, Varglien, Derossi, Scala II, Pelin. Odigrana sta bila dva polča- sa po 40 minut. V drugem polčasu sta vratarja zamenjala mesti, Dudineja pa je zamenjal Berti iz Tržiča, ki je prej igral pri Cavi Romani iz Nabrežine, sedaj pa je prost. Igralci obeh formacij so i-grali zelo prizadevno, čeprav ni bil dosežen noben gol. Kljub temu vratarja nista bila brez dela. Bernardin je potrdil, da je prebolel trenutno nerazpoloženje in da je v odlični formi. Isto velja tudi za Bandinija, ki pa ni imel težkih žog. Treninga se ni udeležil samo Szoke, ker še vedno čuti bolečine v dimljah, zaradi česar je tudi malo verjetno, da bo odpotoval v Bari. Za srečanje z Barijem Tre-visan še ni določil formacije, vendar pa predstavlja največjo negotovost napad. Verjetno je, da bo trenerju položaj jasnejši po današnjem treningu, čeprav ni gotovo, da bo že danes sprejel dokončno odločitev. NEW YORK, 20. — Družba »American broadcasting Co» je sporočila, da je dosegla sporazum za ekskluzivno pravico televizijskih prenosov z zimske olimpiade, ki bo v Squaw Valleyu v Kaliforniji od 18. do 28. februarja 1960. VAN LOOY s' ...v. ' **>'HiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiititiiiiiiimiiHiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiinitiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiii XI. evropsko košarkarsko prvenstvo Danes v Carigradu prve tekme v kvalifikacijskih skupinah Pot Italije do tinala ko zelo tožka zaradi močne konkurence v njeni skupini. Jugoslavija računa na 5. -6. mesto CARIGRAD, 20. — Jutri se bo v Carigradu začelo 11. evropsko košarkarsko prvenstvo, na katerem bo sodelovalo 17 državnih reprezentanc, ki so bile z žrebom razdeljene v štiri kvalifikacijske skupine: SKUPINA A: Češkoslovaška, Poljska, Španija, Finska; SKUPINA B; Bolgarija, Jugoslavija, Belgija, Turčija; SKUPINA C: SZ, Francija, Izrael, Vzh, Nemčija, Italija; SKUPINA D; Madžarska, Romunija, Avstrija, Iran. Program srečanj je naslednji (po lokalnem času); 21. maja: ob 10. uri Madžar-ska-Iran, ob 11.30 Poljska-Fin-ska, ob 17.30 svečana otvoritev, ob 18.30 Italija-Izrael, ob 20.00 Franci ja-SZ, ob 21.30 Turčija-Belgija. 22. maja: ob 10.00 SZ-Vzhod-na Nemčija, ob 11.30 Romuni-ja-Avstrija, ob 18.00 Ceškoslo-vaška-Spanija, ob 19.30 Bolga-rija-Jugoslavija, ob 21.00 Fran-cija-Izrael. 23. maja; ob 10.00 Izrael-Vzh. Nemčija, ob 11.30 Ma-džarska-Avstrija, ob 16.30 Ro-munija-Iran, ob 18.00 španija-Finska, ob 19.30 Italija-Fran-cija, ob 21.00 Turčija-Jugosla-vija. 24. maja.- ob 10.00 Avstrija-I-ra-n, ob 11.30 Italija-Vzhodna Nemčija, ob 16.3o Bolgarija-Belgija, ob 18.00 Ceškoslova-ška-Poljska, ob 19.30 SZ-Izrael, ob 21.00 Romunija-Madžarska. 25. maja; ob 10.00 Ceškoslo-vaška-Finska, ob 11.30 Franci-ja-Vzh. Nemčija, ob 16.30 Polj-ska-Spanija, ob 18.00 Jugosla-vija-Belgija, ob 19.30 Bolgari-ja-Turčija, ob 21.00 SZ-Italija. Po dve prvoplasirani iz vsake skupine se bosta uvrstili v finale, ki pa ga bodo tokrat odigrali v dveh skupinah s tem, da bodo predtekmovalni izidi veljali tudi v finalu. Zmagovalca skupin se bosta nato pomerila v odločilnem dvoboju za naslov evropskega prvaka, drugoplasirani ekipi bosta igrali za tretje, tretje-plasirani za peto in četrto plasirani za sedmo mesto. Takšen sistem tekmovanja sicer ne bo dal povsem realnega vrstnega reda, zato pa bo precej krajši kot dosedanji. Na prvih treh evropskih prvenstvih v letih 1935, 1937 in 1939 so prevladovale baltiške države, potem pa so stopili na pozornico sovjetski košarkarji, ki (kar se košarke tiče) izvirajo v bistvu iz baltiške šole, in ki so doslej bili že štirikrat najboljši v Evropi. V vseh desetih prvenstvih so namreč samo trikrat zmagala moštva nebaltiške šole, vendar pa je inogoče o pravem in res velikem presenečenju govoriti le za prvenstvo leta 1955, ko je prvo mesto pripadlo Madžarski, Sz pa se je uvrstila šele na tretje mesto za Češkoslovaško. V letih 1946 in 1949, ko sta zmagala Češkoslovaška oz. Egipt, Sovjetska zveza ni sodelovala. Kar zadeva Italijo, je treba poudariti, da se je dvakrat borila za evropski naslov (1. 1937 in 1946), da pa ji je ta obakrat ušel le za las. V o-stalem pa je njen plasma odraz njenih realnih sposobnosti v evropskem merilu. Leta 1935 je bila sedma, 1. 1937 druga, 1. 1939 šesta, 1 1946 druga. 1. 1947 deveta, 1. 1951 peta, 1. 1953 sedma, 1. 1955 šesta in L 1957 deseta. Na letošnjem prvenstvu bodo Italijo zastopali: Alesini, Calebotta, Canna, Conti, De Carli, Lombardi, Lucev, Mar-chionetti, Pieri, Velluti, Via-nello, Volpato in član tržaškega moštva Stock Gavagnin. Od teh so na evropskih prvenstvih že nastopili Alesini (Moskva in Sofija), Calebotta (Moskva), Canna (Moskva), Conti (Sofija), Lucev (Budimpešta) in Volpato (Sofija). Zreb je vključil Italijo v dokaj težko, predvsem pa v najštevilnejšo skupino, v kateri je nosilec SZ. Za vstop v finale b0 imela najnevarnejšega konkurenta v Franciji. Jugoslaviji je vstop v finale skoraj zagotovljen, ker bi morala premagati tako Belgijo kot Turčijo, medtem ko bo prvo mesto v skupini skoraj gotovo pripadlo Bolgariji Reprezentanco Jugoslavije bodo sestavljali: Kristančič, Daneu. Kandus, Dermast ia, Jelnikar (vsi Olimpia), Dju-rič (Radnički), Minja in Bran-ko Radovič (C zvezda),. Radovan Radovič (Partizan), Korač, Nikoliči in Gordič (Beograd). Po vojni je Jugoslavija sodelovala na vseh prvenstvih in dvakrat je dosegla šesto mesto (v Moskvi in v Sofiji). Zvezni kapetan Nikolič in tudi'igralci sami sodijo, da bodo tudi letos zasedli peto ali šesto mesto, optimisti pa si celo obetajo višji plasma, če jim bo ysaj malo naklonjen žreb v finalni skupini. Večina igralcev je dobro pripravljena in vigrana, za osnovno formacijo pa pridejo v poštev: Kristančič, Daneu, Kandus, Nikolič, Minja, R. Radovič ter centra Djurič in Dermastia. Primorsko nogometno prvenstvo Nerazveseljiva bilanca favoritov toda iestvica brez večjih sprememb i Prihodnjo nedeljo je na vrsti zadnje kolo V predzadnjem kolu primor, skega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Koper — Ilirska Bistrica 2:2, Anhovo — Sidro 1:2, Primorje — Rudar 3:2, Postojna — Nova Gorica 2:2, Adria — Tabor 2:0 in Branik — Tolmin 1:4. Z izjemo tekem v Ajdovščini in Mirnu so se vsa ostala srečanja končala z nepričakovanimi izidi. Favoriti so izgubili po eno ali tudi obe točki. Kljub burnemu kolu pa je ostala lestvica v glavnem nespremenjena. Treba bo počakati prav do zadnjega kola, da bomo videli točno razvrstitev. Zapečateno je le prvo in zadnje mesto (in to že skoraj ves spomladanski del prvenstva!). Ker je Postojna nepričakovano osvojila točko z Novo Gorico in ker sta Primorje in Sidro pobrala ves izkupiček, se ni položaj okrog drugega mesta prav nič razčistil. Koper je sicer dokončno izpadel iz konkurence, zato pa so iz-gledi drugih treh približno e-naki. Največ možnosti pa bi vendarle dali Sidru, ki igra cbe tekmi doma. Za tekmo z Novo Gorico je bilo v Postojni veliko zanimanje. Domačini so se hoteli oddolžiti občinstvu za vrsto razočaranj, ki 90 mu jih pripravili v spomladanskem delu in so igrali z veliko borbenostjo. Res jim je uspelo osvojiti točko, čeprav so bili gostje tehnično boljši in tudi v rahli terenski premoči . Neodločen rezultat v Kopru je vsekakor največje presenečenje prvenstva. Koprčani so podcenjevali nasprotnika, ki je skušal pomanjkljivo tehnično znanje nadoknaditi s požrtvovalnostjo. Ko so Bistričani videli, da se domačini podcenjujoče gibajo po igrišču, so se še bolj zagrizeno vrgli v boj in rezultat je bil kmalu 2:0! v njihovo korist. Sele zdaj so Koprčani zaigrali malo bolj resno in začeli oble. gati nasprotnikov gol. Kljub vsem naporom pa jim je uspelo samo izenačiti. Občinstvo je domačine izžvižgalo, goste pa nagradilo s ploskanjem za borbeno in požrtvovalno igro. Zmaga Sidra v Anhovem je nepričakovana. Domačini so v HIIHHIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMlIinilllHIIIIIIIIIIIHHMHMnHIIIMIllllMIIHIIHMHHl Evropsko prvenstvo v hokeju na kotalkah FINALISTI: PORTUGALSKA ITALIJA, ŠPANUA, Visoka zmaga Italije nad Norveško 6:0 ŽENEVA, 20. — Portugalska, Anglija, Španija ih Italija so se kvalificirale za finale evropskega prvenstva v hokeju na kotalkah. Danes so bile odigrane zadnje kvalifikacijske te'k-me, ki so dale naslednje rezultate: Skup. A: Portugalska - Švica 11:1. Anglija - Francija 4:1 Skup. B: Italija - Norveška 6:0, Belgija - Nemčija 3:0 Končni vrstni red v obeh skupinah: SKUPINA Portugalska Anglija Nizozemska Švica Francija SKUPINA B Španija Italija Belgija Nemčija Norveška A 4 4 0 6 26:2 8 4 2 0 2 12:13 4 4 2 0 2 10:15 4 4 1 1 2 18:23 3 4 0 1 3 6:14 1 B 4 3 1 0 22:5 7 4 3 0 1 11:5 6 4 2 0 2 12:5 4 4 1 1 2 17:7 3 4 0 0 4 0:40 0 V NEKAJ VRSTAH NORMAN (Oklahomi), 20. — Na univerzitetnem atlet- skem mitingu sta Jim Graham in Aubery Dooley preskočila s palico 4.70 m, tretji pa je bil J. D. Martin s skokom 4.66 m. LGNDON, 20. •— Na britanskih atletskih igrah je nastopil tudi Jugoslovan Šnajder, ki je zasedel prvo mesto v svoji skupini na 440 yardov s časom 48”5. Drugi je bil evropski prvak Anglež Wrighton s časom 48”6, 3. Stracke (Nemčija) 49”9, 4. Szentgali (Madžarska) 50”0. V drugi skupini je zmagal Lindsay (Angl.) z 48”0 pred Csutorasom (Madžarska) 48”5. AUGSBURG, 20. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju je v finalu Augsburg premagal Nueren-berg z 1:0. V srečanju za 3. mesto sta Dinamo iz Zagreba in Manchester United igrala neodločeno 1:1. INDIANOPOLIS, 20. — 32-letni pilot Bob Cortner, ki se je ponesrečil včeraj na poskusnih vožnjah za dirko na «2500 milj« v Indianopolisu, je danes umrl. V trenutku nezgode je vozil s hitrostjo 205 km na uro. odlični formi, saj so igrali s Koprom neodločeno, Tolmin pa so celo premagali na njegovem igrišču! Toda v Sidru so- naleteli na trši oreh, ki ga niso mogli streti. Zanimivo je, aa je najbolj zaslužen za zmago gostov mladinec Pušnik, ki je v nedeljo prvič nastopil v prvem moštvu. Vse kaže, da Tolmin zelo rad preseneča svoje občinstvo. V nedeljo je izgubil na domačem igrišču, zdaj je nepričakovano osvojil dve točki v Novi Gorici. Visoki zmagi gostov ni kaj oporekati, saj je bila plod boljše in koristnejše igre. Aldovci so v prvem polčasu povsem nadigrali Rudarja. Dosegli so tri gole, morali pa bi jih glede na ugodne priložnosti saj še enkrat toliko. Pozneje je «zmanjkalo streliva« in gostje so izvedli več nevarnih napadov, katerih posledica sta bila tudi dva gola. Kljub vsemu pa bi morali domačini z malo več sreče zmagati z višjo razliko. Se najbolj realen izid je f. mlfi* pravzaprav v Mirnu. $ ni so bili v terenski P in zasluženo zmagah- Tjj so ostali tudi raldjž rek. Vse kaže, da bodo ^ čili prvenstvo še za -letd mesto nižje. Ros ne * preobrat za Sežano, ki J ^ ■■ iMnllbfll h* l la jeseni na tretjem prvenstvene lestvice. LESTVICA: f 5 63:3? N. Gorica 21 18 3 0 j( 20 12 3 5 Postojna Primorje Sidro Koper Tolmin Tabor Anhovo Branik Rudar Adria 21 12 4 5 Sj JI 20 13 2 r 4g;2411 21 12 3 6 47:« 49$!! 21 8 1 12 SJ !f 21 21 21 6 2 13 jgljjij 21 6 ? ?„ jP«( bo« f- II. Bistrica 20 1 2 17 jJ V zadnjem kolu, *l *E Jvif 4 ti sporedu v nedeljo, se jijfjill■ ;,JJ merili naslednji pa ^ h , Bistrica — Adria, »“7 pij’. Postojna, Nova G°r^1 hr"’ |na, jNova u t v,ovOi morje, Rudar — A£.imir ' dro — Branik in 1 Koper. MIHI lltlt III Hilli IIIIIIII1IHIIIIIIUIIIMIII lit MIIIIIIIIII Hit IlllllllltlllltIVIIII IM VII. mladinski nogometni turnir cKvarnerskejj^- Po številu najmočnejši Iz Italije bosta sodelovala Milan in REKA, 20. — Letošnji tradicionalni VII. nogometni ju-niorski turnir »Kvarnerske obale«, ki ga organizira N.K. Rijeka, bo od 28. junija do 5. julija. Glede na prijavljena moštva iz inozemstva in Jugoslavije, bo to doslej naveč-ji tovrstni turnir ne samo v Jugoslaviji, temveč morda celo v Evropi. Zanj so se prijavila moštva: FC Austria z Dunaja (prvak Avstrije v jesenskem delu prvenstva, neporaženo juniorsko moštvo), Wien z Dunaja (dru-goplasirano moštvo na avstrijskem prvenstvu), AC Milan (letošnji prvak Italije in zmagovalec letošnjega mednarodnega turnirja v Viareggiu), AC Bolzano (zmagovalec »Dolomitske trofeje«), FC Baern iz Muenchena (prvak Bavar- ske in nepremagano moštvo v jesenskem delu prvenstva), FC Eintracht iz Frankfurta (pokrajinski prvak), FC Bron-shoy iz Kopenhagena (junior-ski prvak Danske), AC Luga-no (prvak Švice) ter najboljša jugoslovanska moštva Dinamo, Hajduk, Crvena zvezda, Partizan in Rijeka od katerih so vsi razen Dinama in Partizana, že doslej zmago- vali na tem tekmovanju. Poleg teh jugoslovanskih moštev bodo na turnirju sodelovala šq podzvezna moštva Rudar (Rasa), Opatija in U-Ijanik (Pulj), ker bodo izločilne tekme razen na Reki igrane tudi v Raši, Opatiji in v Pulju. Zmagovalci štirih skupin (Reka, Pulj, Raša, Opatija) bodo igrali četrtfinalne tekme na stadionu Kantrida na Reki, kjer bo tudi finalna tekma. Za zmagovalce skupin, za najboljše plasirana moštva v finalu in za najbolj disciplinirano moštvo, so predvidene številne nagrade in trofeje. «»------- vič, Durkovič, Sij**5®^ p)F stič, Kaloperovič, ' P ZA TEKMO Z BOLGARIJO Priprave jugoslovanske nogometne reprezentance BEOGRAD, 20 — Komisija za sestavo državne nogometne reprezentance, ki se bo 31. t. m. pomerila z reprezentanco Bolgarije v kvalifikacijski tekmi za pokal evropskih držav, je izbrala naslednje kandidate; Beara, Jurič, Belin, Crnko- vič, Petakovič, bec, Veselinovič, Ivoš, Papec. j s< Priprave kandidate^ ? j|?’ Kandidati za B reprnas,Jj’i- co, ki bo istega dne jj CU-0K'. .Vu f n rePre ,W v Bofiji proti B rep „ s) ci Bolgarije, bodo k® , ne priprave v Nisu- v.ai bodo odpotovali na Sofijo. «»- HOKEJ NA tr*v1 Italija - Jugoslavi^ v nedeljo v Pred odhodom kjer bo odigrala M folrmn 7 iiiffnsloV2^ tekmo z jugoslovan zentanco, se mudi v v , lijanska reprezentan <0vof*( keju na travi. V ra ^ ., novinarji je tehnil Bolognesi na vpraša reprezentanca, v Zagrebu, trenutnoh-ja, kar jih premore Ita.ja voril, da ta forma J -s0 i .... nie) n* u. najboljša, ker v nje) , ,e. t ti iz Cagliarija. D« n* V se je moral opreti m, igralcev .z Genove, „ln pa se je mogoče P zanesti. aofilt ■ na $ Trener Norris_^ nje kakšna je (jC)' kondicija igralcev, , je dobra in da b . - gotovo dali v ZagrreJjo. be vse, kar prem°Lvalc8 f 1* c? ■S11 s % s Ih 'v h, v3 '9)ll t«. č!° :.r, . fc'Vti 0 J |>ia N ■ Vj c S ,iVi] ,'lh % z*« ■;?') s >i A K S Si ti.t N S: Sv, ft ‘v. $ s t’ kakršnokoli P: ro«n je moštvo, ki bo na Zagrebu, popoln°m^j je . f j, primerjavi z onim, _„i9\™. / onim, laiuiicijavi z. T.stfOSi^ ji nastopilo proti 3^. xt(j ,, Macerati. «Prav žara st) F (i ( je dejal Mari -7 P-maji* presenečenja .m, r;«’■* bodo ta v našo ..red*'1* Odgovorni “f K0 J STANISLAV T’ska Tiskarski zavod Št' S' Tehničnega sprem J (>t s« ji štva g. Marija iz 1 ‘ jp barali za prognozo- gjc* >(l V odgcoril, da je ne -„*<>,~w>: K?; MIŠKO KRANJEC: r Povest o dobr 2i. «A kaj si bil v življenju?« ga je vprašal Koštrca in hotel vsaj malo odgonetiti njegovo skrivnostno pojavo «če bi me vprašali,« se je nasmehnil, pri čemer je pokazal zdrave zobe, «kaj sem bil še pred enim mesecem, bi vam lahko povedal: bil sem delavec, neko veliko hišo smo zidali v mestu. Zdaj hiša že stoji in ne potrebujejo več delavcev. Vse so nas odposlali. Nekateri so našli dela drugod, jaz pa sem si rekel, da pojdem domov in pogledam, kaj je z mojimi ljudmi. A kaj vse sem bil prej, bi vam težko naštel. Eno se spominjam, da sem namreč vedno samo delal. Toda delo se je menjavalo neprestano in menjavali so se gospodarji. Zdaj sem bil tu, zdaj tam, kakor je pač naneslo.« «A kaj misliš zdaj?« ga je vprašala Ana. «Najbrž bom ostal še nekaj časa tu; obiskal bom vse svoje prijatelje, ki jih imam po raznih vaseh, s katerimi sem se spoznal po svetu, pri delu, potem pa odidem spet nazaj v svet. Mogoče prebijem tu vso zimo. Kajti po svetu pozimi ne potrebujejo delavcev, spomladi pa je drugače, tedaj človek lahko dobi to ali ono delo, zlasti če se v vsem spozna.« «Da,» je pritrdil Ivan, «to je res. Spomladi je kaj lahko iti po svetu, samo pozimi nikjer ne potrebujejo človeka. Tudi mi hodimo na delo, vsako pomlad odidemo, jeseni pa se vrnemo sem in prezimimo tu.» «Da, kdor more tako, je najbolje,« je menil Peter. «Koli-kor vem je tu življenje najcenejše in kdor hoče kaj prište-diti stori najbolje, če se zateče sem, spomladi pa spet po »vetu Oh, koliko ljudi počne tako. Koliko takih sem že sre- čal; iz vseh strani so in na vse strani odhajajo. Kaj pa hočemo, ko je svet tako urejen.« «Saj res,« je pritrdil Ivan, «ko bi bilo drugače urejeno, bi ljudje kaj lahko živeli. Tako nekateri žive v preobilju, drugi pa morajo stradati.« «Kaj hočemo,« je menil Koštrca k temu, «vedno sem trdil, da smo se v revščini' rodili in bomo tako tudi umrli.« Popili so steklenico vina, za katero je dal denar Ivan, ker se mu je zdelo, da brez vina koline ne bi bile dobre. Ko so se o vsem pogovorili in se je tujec že vsem močno prikupil, je bilo že dovolj pozno, in Ani se je dremalo, da je že kimala z glavo. «Oh,» se je opravičila. «Tako sem si želela kolin, da bi umrla, ako jih ne bi bilo prav ta dan. Zdaj pa mi je že skoraj žal, da smo jih napravili; mislim si, da nimam zdaj ničesar več pričakovati na svetu. Vendar bodi, kakor je; moja želja se je izpolnila.« Korenova družina je odšla spat. Peter jim je želel lahko noč, ne da bi pozabil dotakniti se Katice, ko je šla mimo njega, in da se ne bi ozrl po lepi mladi ženi Marti. Jožef je vrgel Petru star prt na klop, potem je rekel: »Drugega ti nimam dati, da bi bilo mehkeje; blazino si daj pod glavo, a pokriti se menda ne bo treba, saj smo dobro zakurili v peči, in čeprav je zunaj že dovolj mrzlo, še soba do jutra ne bo preveč shladila.« »Zastran tega si ne delajte skrbi. Moje počivališče je često ali slama ali seno, le da mi je seno mnogo ljubše. Trda klop pa je zame že naravnost prava postelja, zlasti če stoji poleg dobro zakurjene peči, kakor je vaša.« Ko je Jožefu dogorela pipa in ko je Ana že zlezla pod prt in blazino na postelji, je ugasil luč; saj se je že tudi tujec zleknil po klopi. Jožef je legel k Ani, ki si ni mogla kaj, da ga ne bi prijela za roko in mu tiho pošepetnila: »Moram ti reči hvala, ker si mi napravil za danes to veselje. Zdaj nimam nobene želje več.« Noč je objela sobo, samo nebo je sijalo vanjo, nebo, ki je bledelo, ker se je vzdigaval mesec na obzorju Ljudje so bili preveč utrujeni, da bi mogli sanjariti. Ni bilo dolgo in že so sladko spali. Proti jutru se je Ana preplašeno prebudila in se dotaknila Jožefa. «Kaj pa je?« je .vprašal t«. 1 »Sanjalo se mi je.» «Ah, pusti tiste angele, ki prihajajo pote,« je odvrnil dremavo, misleč na njene sanje prejšnjo noč. »Vse se mi tako zdi, da tisti angeli prav nič ne pomenijo in da sanje sploh ne morejo kaj prida pomeniti« «Brezbožno govoriš,« je odvrnila tiho, ker zaradi tujca, ki je spal v sobi, ni mogla govoriti glasno, da je ne bi slišal. «Toda zdaj se mi je sanjalo nekaj čudnega, še zdaj sem vsa zmedena.« «Kaj pa se ti je sanjalo?« «Pojdi najprej in poglej, če ta človek, ki se izdaja za Petra, še vedno spi na klopi!« Jožef se je zganil, in kljub vsemu ga je nekaj čudnega obšlo. «Kje naj bi sicer bil, če ne na klopi, kamor je sinoči legel!« »Pojdi in poglej!« je prosila. Čeprav je bil sveto prepričan, da je tujec na klopi, je vendar vstal in pogledal. Mesečina, ki je svetila po sobi, mu je dovolj jasno kazala prazno ležišče pri peči. Prepaden je obstal sredi sobe in naposled dejal z globokim glasom: »Ni ga več tu.» Ana toliko da ni kriknila, pač pa je obsedela na postelji in trepetala. »Saj sem rekla, rekla sem ti...« Jožef je poiskal vžigalnik in prižgal luč, da bi se prepričal, če je res. Luč je zagorela. Jožef je stopil do klopi; prt Je bil razgrnjen po njej, toda tujca ni bilo. »Ali si zapahnil sinoči duri?« »Ne, čemu tudi, saj nas ne more biti strah, sem si mislil, ko nas je toliko v hiši. — Kdo bi si bil tudi mislil, da se bo tako zgodilo.« Ko je še enkrat pogledal na ležišče na klopi, se mu je zazdelo, da je na tem ležišču ostal neki papir. Posegel je po njem in ga obrnil proti luči. Nato si je pomel oči in še natančneje pogledal papir. Bil Je tisočak. Nejeverno je obračal papir, da se ne h nejeverno je obračal papir, da se ne bi se mi, da je tujec izgubil tu vse svoje premoženj t ^ k papir, ki ga držim v roki, ni nič več in nič manj * ftj v>/ čak. Ako je pravi tisočak, o čemer pa dvomin, t® ^ P)l •. 1 _ notes/ očetovo ime; skratka Koštrca Peter, ki nas je lep° ' »Zdi se mi, da bledeš,« je dejala Ana in se 7 3tfč*j(: skobacala s postelje. «Peter je bil ta človek, ali ne n Zdaj ti vendar lahko povem, da sem imela čudov ^ j % nihče drug kakor sam bog je stopil v našo hišo- j0y,oj sem ga videla, ko je postal tam ob klopi, iztegn11 ^ p1 pokazal na klop, rekoč: Bila sta dobra z menoj- 'J- je v>y je še nekaj povedati, pa sem se prestrašila in to m®. ^'f dilo. Ce Je torej tisočak, kar držiš v roki, tedaj n ^(0) (i dvomim o svojih sanjah, bog je bil v naši hiši.' prišel, pri nas je zaprosil za prenočišče in v zahva‘ ' si j nismo nagnali, nam je pustil tu pravi tisočak. 1 1 >'j sliš, da je bogu malenkost, pustiti tu kak tisočak^ ^ rt-) .C, pošlje v vsako hišo na svetu po enega in še n® čtr&it Bogokletno pa je, kar trdiš, da je bil to Peter K1' sem ti že rekla, da Peter koštrca ne živi več, ker - ^ sanjalo o njem, da je mrtev.« »Bogokletno je, kar trdiš ti,» je vrnil Jožef- s, « bog ne prihaja tako enostavno v revne hiše, kakor ,,ya, > ti in kakor sanjaš. Saj se mi je že včeraj zdelo sUimJ^p) pa sem preverjen, da ni bil nihče drug kakor Pf Samo on se je lahko tako preoblekel in nas izI\iij, <* če je bil res on, potem se ga to zimo ne bomo re» j ne pridejo žandarji in ga ne odvedejo.« ptj, »Sroe me boli pri tvojem govorjenju, in d® . , cPy še dalje izzivala k takim trditvam, bom rajši se rajši k steni in zmolim vse tri dele rožnega v bog, ki se je prikazal v naši hiši, zasluži, da s® , zahvalim.« (Nadaljevani• in« V* S£»i & »N V' ‘H