■-»o«t>DUi! ,iun»ioi , troiovim. Lete XVIII st. 14 LjsUjasa, nedelja 17. januarja 1937 Cena 2 Din ^praviustvo. ^juoijaaitL, tUiatljeva uuca 6 — telefon St. a122, 8123, .124. 3125 il2b iii>Hraiuj jddeieK: ujumjana. Selen-ourgovii ui o - lei <392, 3492. fuuruzmcs Maribor: Gosposka ulica št 11 - leieion St 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ui. 3t. 2 Telefon St 190 Računi pri poSi fieK zavodih: LJubljana St 11.842. Praga čislo 78.180, WieD St 105.241. Beograd in Zagreb Včeraj se je vrnil iz inozemstva predsednik vlade in predsednik .JRZ dr. Milan Stcjadinovič. Z njegovim prihodom se bo obnovilo politično življenje se bodo, odnosno so se že začeli, že dolgo napovedani razgovori med JRZ in dr. Mačkom. Ti razgovori so posebnega pomena zaradi tega, ker je JRZ vladna itranka in bo stališče njenih predstavnikov obeleževalo tudi mišljenje in nazore današnjega režima glede hrvatskega vprašanja odnosno sploh glede ureditve naših notranjih razmer. Ako pride med dr. Mačkom in JRZ do sporazuma, bodo politične posledice nesporno zelo dalekosežne. Ako bi se razgovori končali negativno, pa ravno tako morejo izostati konsekvence, ki bodo gotovo delovale na nadaljnji razvoj političnih razmer. Vsekakor se nahajamo na pričetku obdobja, ki mora v eni ali drugi smeri prinesti razčiščen je. In to je dobro. Današnje motno ozračje splošne nejasnosti in medsebojnega zaupanja vedno bolj škoduje najvažnejšim državnim in narodnim interesom. Na politično situacijo moramo gledati brez tendenčnosti in brez predsodkov. Ne vdajamo se pretiranemu optimizmu gotovih beograjskih listov, ki bi radi stvar predstavili tako, kakor da gre le za temeljiti razgovor med predstavniki KDK in JRZ, pa bo stvar urejena. Toda tudi pesimizem, ki se pojavlja iz Zagreba, se nam ne zdi upravičen, dokler se ne pokaže sad vsaj prvih razgovorov. Obe strani očividno smatrata prve razgovore le za informativne in neobvezne. Pokažejo naj, ali je mogoče, da pride med JRZ in dr. Mačkom do stvarnih pogajanj in ali bi imela taka pogajanja kak smisel. Z drugimi besedami rečeno, naj se pri tej priliki pokaže, ali se da osnovno gledanje na naše notranje politično vprašanje, kakor ga zastopa dr. Maček, spraviti v sklad z načelnim stališčem današnjega režima. Stvarna pogajanja in stvarni sporazum bodo naravno mogoči le takrat, če se doseže skupna osnova, na kateri se da s kompromisi in medsebojnimi obvezami zgraditi ureditev bodočih notranjih odnošajev v državi. Po vsem tem je razumljivo, da se vodilni krogi in oficiozna glasila dr. Mačkovega tabora izražajo o razgovorih zelo rezervirano. »Hrvatski dnevnik« se sploh izogiba imenovati otroka z njegovim pravim imenom, temveč skuša predstavljati vso stvar tako, kakor da hoče dr. Maček sedaj slišati še mnenje predstavnikov one stranke, ki je že ponovno izrazila željo in pripravljenost za pogajanja z njim, s katero pa doslej še ni prišel oficielno v stik. Ker ne odklanja razgovora z nobenim političnim einiteljem, ga ne odklanja tudi z JRZ, ker je važno, da avtentično zve za poglede te stranke na hrvatski problem, a na drugi strani tudi sam napram njej precizira in postavi izven vsakega dvoma svoj minimalni program. Iz takega pisanja »Hrvatskega dnevnika« in drugih listov dr. Mačkovega •tabora bi bilo sklepati, da je možnost stvarnih pogajanj z JRZ podana le v primeru, če bodo prvi informativni razgovori pokazali, da vladna stranka sprejema osnovo dr. Mačka za dosego ;sporazuma. Ta osnova je zaenkrat še v načelnem nasprotstvu s programom JRZ. Zato gledajo na razvoj dogodkov tudi beograjski resni politični krogi z veliko rezervo. Ze včeraj smo zabeležili iz službenega glasila JRZ »Samouprave« opozorilo beograjskim listom, naj ne otežkočajo odgovornim politikom njihovega dela z neutemeljenimi senzacijami in kombinacijami. List je še poudaril, da je rešitev hrvatskega vprašanja velika naloga, za vsako veliko nalogo pa je treba tudi veliko časa. Kakor je razvidno iz raznih izjav v beograjskih listih in iz beograjskih informacij zagrebških listov, gre stremljenje nekaterih krogov za tem, da bi se za enkrat, dokler dr. Maček vztraja pri svojih načelnih pogledih, pogajanja z njim ne vodila o rešitvi celokupnega problema kot takega, marveč naj bi se naprej iskal nekak modus vivendi, da bi se ustvarilo prehodno stanje, ki bi v okviru današnjih splošno političnih in državnopravnih razmer omogočilo nekako sožitje dr. Mačkovega pokreta z današnjim režimom. Stvarna rešitev vseh velikih vprašanj naj bi se prepustila nadaljnjemu razvoju in teku časa. Zastopniki tega mišljenja računajo, da bi ustvaritev takega začasnega stanja dala dr. Mačku možnost, revidirati nekatere svoje radikalne poglede in se približati realnim dejstvom, s tem pa tudi možnosti kompromisa. Na drugi strani pa bi mogel tudi današnji režim nadaljevati svoje pripravljalno delo za končni sporazum. Po mnenju teh beograjskih krogov naj bi torej pri prvih razgovorih med KDK in JRZ ne šlo toliko za vsebino hrvatskega vprašanja, kakor za priprave za njegovo poznejše postopno reševanje. Med te priprave spadajo med drugim novi politični zakoni, demokratizacija javnega življenja Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Haročnlna *rr>gftn mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Manboi, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440 Celje, StrossmayerJ e va ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. LEP PRIMER NARODNE SLOGE Francoska poslanska zbornica fe soglasno sprejela vladni predlog o preprečenjn pošiljanja prostovoljcev v Španijo Pariz, 16. januarja, d. Po g*woPetit Jouirnai« -poudarja, da dajeta Fram-c&ja in V,elfca Britanija, pl-emtemirt primer vsem. fai faočejo varovati svetovni mir. Bim lit Berlina še vedit® nezaupljiva Berlin, 16. januarja, b. Francoski prostovoljski zakon je zbudil v nemških političnih krogih veliko pozornost, čemur se ni čuditi spričo pripravljanja nemškega , za ustanovitev nov« odgovora na angleško pobudo v tem vpra- j angleške fronte, šanju. Glede izvajanja novega francoske- italijansko-nemSke- ga zakona pa se opaža velika akepsa, češ, da nima francoska vlada nobenega namena, doseči čim prejšnje izvajanje zakonskih določb, ker je njihovo dejansko izvajanje odvisno od splošnega sporazuma v tem vprašanju, kaikor tudi od sporazuma glede izvajanja mednarodne kontrole. Brez te si namreč nihče ne more predstavljati niti vrednosti sporazuma o navmešavanju. V ostalem skušajo nemški listi zmanjšati pomen francoskih zakonskih določb tudi s tem, da očitajo francoski pobudi zavlačevalne namene glede splošnega sporazuma o nevmešava-nju. »Bertmar Tagebla/tte piše, da bi rad verjel v iskrenost oklepa francoskega parlamenta, toda prav dejstvo, da je bil soglasno sprejet, mu tega ne dovoljuje. >Berliner Lokalanzeiger« .skuša zmanjšati vrednost tega zakonodajnega sklepa in pravi, da bi tudi splošna prepoved nabiranja prostovoljcev še ne rešila vprašanja nevmešavanja ter opaž ar ja na ukrepe ki sta jih v tem pogledu predlagali Nemčija iin Italija. Drugi listi kritizirajo, ker je predsednik francoske vlade Bitim imenoval v svojem govoru valencijsko vlado >edlno zakonito vlado v Španiji«. Rimski dnevniki poudarjajo, da sprejetje francoskega prostovoljskega zakona nima posebnega praktičnega pomena. >Mes?aggero< pravi, da bo Blumova vlada izrabila ta zakon kot špansko steno za prikrivanje navidezno proglašenega nevmešavanja in dejansfltega sodelovanja s španskimi marksisti. »Po.palo di Roma« misli, da pušča ta zakon odprta vrata za nadaljnje novačenje prostovoljcev. Vsi drugi listi pišejo podobno in so si edini .da je Blumova vlada hotela s tem zakonom samo ustreči Angliji. Anglija za kontrolo španske 2 in luk London, 16. januarja. br. Kakor zatrjuje »Daylv lierald«, je angleška vlada sprejela pobudo sovjetske vlade glede uvedbe stroge pomorske kontrole vzdolž španske obale. Na panedeljtskii seji bo angleška vlada Sklepala o tem predlogu, ki bo takoj nato predložen londonskemu odboru za nevmeša-vanje, da ga uveljavi v smislu pristanka posameznih držav na prepoved pošiljanja prostovoljcev v Španijo in kontrolo ob španskih mejah in v španskih luikah. Po tem predlogu se bodo morale vse ladje, ki so namieinjeme v katerokoli špansko luJoo ne glede na to. aiii je v posesti generala. Franca ali madridske vlade, ustaviti prej v eni izmed sosednih luk bodisi na francoski obali ali v Gibraitairsiki ožiini odnosno drugi nešpamki luiki, kjer bodo ves tovor pregledali delegati mednarodnega fcontroilmegta odbora. Poveljnik ladij tako dolgo ne bodo dobili potrebnih izlvazailniŠ] listin, dokler se rtepobitao ne ugotovi da nimajo nobenega tovora, ki se more smatrati za vojni materija 1, in da nimajo na. krovu nobenih prostovoljcev, namenjenih v Španijo. Poleg tega bodo v vsdh španskih lukah osmovame posebne kontrolne komisije, ki bodo progledaile vsako ladjo, ki &e zaustavi v luikii, ter bodo o svojih ugotovitvah poročale sosedrojeami kontrolnemu odboru in vladi države, kateri pripada do- tična ladji. Poleg teh kontrolnih komisij za pomorski promet naj se po angleškem predlogu osnujejo tudi posebne kontrolne komisije na vseh španskih mejah na kopnem. Če bi madridska vlada in general Franco ne pristala na tako kontrolo na španskem o-zeimi!ju naj se izvaja na ozemlju sosedni')1! držav, Francije in Portugalske, čeprav v Londonu zelo dvomijo, da bi Portugalska na to pristala. Še 100.000 vojakov, če Moskva ne odneha Rim, 16. januarja, o. V diplomatskih krogih trdijo, da so GCringova pogajanja z Mussolinijem že rodila do konkretne sadove. Najvažnejši je dogovor, da sta Italija in Nemčija pripravljeni poslati generalu Francu na pomoč Se 100.000 vojakov, če se Moskva ne odreče svoji nameri, da organizira v Španiji sovjetsko republiko. Mussolini je baje tudi obljubil, da bo skušal pridobiti Anglijo za pristop k protiko-munističnemu bloku Nemčije in Italije. Glede na položaj v Franciji se bo Mussolini tudi zavzel za izvedbo pakta štirih velesil, ki bi ae mu v danem primeru lahko kot peta velesila priključila tudi Poljska. Nov mirovni načrt Goeringovi rimski razgovori z Mussollniiem priprava za ustanovitev direktorija 5 velesili: Francije, Anglije, Italije, Nemčije in Poljske ? Rim, 16. januarja, b. V rimskih diplomatskih krogih je Goringov obisk še vedno v ospredje vsega zanimanja. Osrednja točka Goringovih razgovorov z Mussolinijem je po njihovem mnenju iskanje načina, kako naj bi se spravil v sklad ita-lijanako-nemšlki sporazum z dne 25. oktobra 1036 z italijansko-amjgleškim džentl-menakim sporazumom z dne 2. januarja 1937. Iz te kombinacije naj bi se po zamisli Rima rodil ncw evropski mirovni načrt, M naj ne bi bil daleč od Mussolini jer/e ideje o nekakšnem direktoriju velesil, ki bi se spočetka lahko omejil samo in zlasti tudi morebitno direkno ali in-direktno sodelovanje dr. Mačka pri upravi države. Do sedaj so v Zagrebu tak postopek odklanjali. Ali in v kolliko so nastopili dogodki ali vplivi, ki bi predrugačili to dosedanje taktično stališče, javnosti ni znano. Gotov del zagrebškega časopisja se zelo zavzema za tak aranžma, zdi se pa, da govorijo pri tem svojo tehtno besedo drugi motivi. Vsekakor se bodo posledice prvih pogajanj kmalu pokazale, bodisi v neposrednih izjavah, bodisi v načinu, kako bosta oba tabora v bodoče obeleževala medsebojne odnošaje. Jugoslovenski nacionalisti so pozdravili poskuse, da bi prišlo do kakršnega- na teinejše sodelovanje Italije, Nemčije in Anglije, ki pa nag bi se pozneje morebiti razširil še na Francijo iin — kot peto velesilo — Poljsko,, a čimer naj bi se odstranila trenja, ki jih je podoben Musso-linjjev načrt zbudil pred tremi leti. Rimski sestanek naj bi služil kot osnova nove politike, ki bo morda prišla do izraza že v italijanskem odgovoru na poslednjo angleško noto o vprašanju prostovoljcev. Italijanski listi ne objavljajo nobena poročil o Goringovih razgovorih z Mussolinijem Komentirajo le poročila tujih listov zlasti angleških, ki pišejo, da gre koli sporazuma med dr. Mačkom in beograjsko združeno opozicijo. Na žalost se je združena opozicija izkazala za nesposobno, doseči kak pozitiven uspeh. Sedaj je na vrsti vladajoča stranka, katere dolžnosti in odgovornosti so v tem oziru še večje od dolžnosti in odgovoi> nosti gg. Davidoviča, Joče Jovanoviča in Miše Trifunoviča. Pozdraviti je treba tudi ta prizadevanja, ker je že čas, da pride do razčiščen j a tudi na tem sektorju in bo potem jasno, kako gleda-dajo na naš notranji politični problem vsi važnejši politični činitelji v državi. V tem razčiščenju nazorov in stališč vidimo za enkrat glavni pomen oficiel-nih razgovorov med predstavniki JRZ in KDK. Gdrtag je danes otoitu^u v spremstvu letalskega atašeja nemškega poslaništva veliko središče za letalsko proučevanja Guidoino, kjer je sprejel vojvoda Aosta v družbi državnega podtajnika za letalstvo generala Valleja in drugih visokih italijanskih vojaških osebnosti. Goring si je ogledai vse paviljone in se je posebno dolgo mudil pri hidrodinamičnem bazenu, ker se prizkušnja vodna letala, ter v aerodinamičnih galerijah, kjer beležijo hitrost raznih letalskih tipov. Nato si je ogledal letališče Monte Celisio in prisostvoval rasnim vajam in akrobacijam lov-e(kfh letal in bombnikov. Italija naj pomaga Nemčiji Berlin, 16. januarja, b. Danes tudi nemški listi objavljajo nekaj podrobnosti o razgovorih, ki sta jih imela Mussolini ta Gdring, ter pravijo, da je glavno ozadje Gdringovega italijanskega potovanja izrazito gospodarskega značaja. Gdring bo skušal najti v Italiji sredstva in pota za omiljenje čimdalje hujše krize Nemčije v pogledu dobave surovin. Tako se n. pr. govori o novi ureditvi italijansko-nemšklh odnošajev, predvsem pa o razširjenju trgovskih izmenjav med obema državama ter o možnosti večjega nemškega deleža pri izkoriščanju Abesinije. Rešitev in razjasnitev pa zahtevajo nadalje tudi vsi oni problemi, ki so se pojavili zaradi vključitve britanskega imperija v italijansko gospodarsko področje, kar je prišlo do izraza z novo italijansko-angleško trgovinsko pogodbo ter končno posredno tudi z džen tlm enskim sporazumom. Nemčija je v dobi italijansko-angleške napetosti znatno povečala svoj izvoz v Italijo. Italija je tedaj naročala v Nemčiji zlasti premog in izdelke nemške težke industrije. Sedaj utegne zamenjati Nemčijo v italijanskih naročilih Anglija, kar bi predstavljalo za Nemčijo nov težak gospodarski udarec. Da so po sredi rimskih razgovorov tudi gospodarska pogajanja, se da sklepati že po tem, ker se v Goringovem spremstvu nahaja tudi dr. Gritzbach, ki velja za enega izmed glavnih organizatorjev in izvajalcev novega nemškega štiriletnega gospodarskega programa. Goering po jde v Ankaro Berlin, 16. januarja, o. V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da bo Goring še ta mesec, morda že takoj lz Rima odpotoval v Ankaro, kjer bo vodil pogajanja za poglobitev gospodarskih odnošajev s Turčijo. Razpravljal bo tudi o vzpostavitvi direktne letalske zveze med Berlinom in Ankaro. Njegova naloga bo tudi pridobiti pristanek Turčije za to, da osnuje Nemčija svoje letalsko oporišče na Dodekanezu. V. kratkem naj bi turške vojna križarka »Ja-gus« posetila Klel, kar bi bil prvi oficielni poset turške vojne mornarice v Nemčiji po svetovni vojni. S španskih bojišč Republikanci odbili nove napade pred Madridom — Na južni fronti Francove čete počasi napredujejo Madrid, 16. januarja br. Na madriv je eden izmed najuglednejših bolgarskih generalštabnih oficirjev. Rojen je bii v se-lu Tulci ter izhaja iz 28. razreda vojaške akademije. Za svetovne vojne je bil načelnik operativnega oddelka v Custcndilu. Ril je tri leta tudi urednik vojnega lista »Narodna odbrana« ter poveljnik polka v Velikem Trnovu in Ruščuku. Snežni zameti v Bolgariji Sofija, 16. januarja, t. Zaradi silnih snežnih žametov na progi med Burgasom in Karlobatom vozijo potniški vlaki samo do Karlobata, odkoder se vračajo zopet v Sofijo. Na bolgarski meji je sneg zapadel 3 m na debelo in je ves promet ustavljen. Hudi snežni viharji so zahtevali tudi več človeških žrtev. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima malih oglasov. Enkratni poizkus r malim oglasom v »Jutru« Vas pouv: ae Javi dvojno število interesentov da ima oglas dvojno vrednost če Sestanek predsednika vlade z dr. Mačkom Sestanek Je bil v bližini Bizeljskega pri Brežicah in je trajal štiri nre Ljubljana, 16. januarja, d. Z današnjim dopoldanskim brzovlakom se je vrnil iz Švice. kjer je prebil božične počitnice, ▼ Jugoslavijo predsednik vlade dr. Milan Stoja-dinovič s svojim spremstvom. Na Jesenicah se mu je pridružil tudi njegov brat nar. posl. Dragi Stojadinovič, ki se je nato vozil skupno z njim. Na ljubljanski postaji so predsednika vlade pričakovali predstavniki oblasti z banom dr. Natlačenom in divizij-skim komandantom generalom Toničem na čelu. Oba sta pozdravila predsednika vlade v njegovem vagonu. Na ljubljanskem kolodvoru so salonski vagon ministrskega predsednika, ki je bil poprej uvrščen kot prvi takoj za službenim vozom, prestavili, tako da je bil v vlaku, ki je vozil proti Zagrebu, uvrščen kot zadnji. Ker se je dalo iz tega sklepati, da bo vagon odklopljen pred Zagrebom, so videli v velikem številu na kolodvoru zbrani novinarji v tej premestitvi vagona potrdilo, da bo dr. Stojadinovič v Brežicah iz-sitopil in se tam sestal z dr. Mačkom. S kratko zamudo je vlak odpeljal proti Zidanemu mostu. General Tonič je medtem izstopil iz predsednikovega vagona, ban dr. Natlačen pa je ostal v njem in spremljal predsednika vlade na njegovi vožnji Z vlakom so se odpeljali tudi nekateri novinarji Brežice, 16. januarja, d. Z brzovlakom ob 11. dopoldne je prispel v Brežice predsednik vlade dr. Stojadinovič. Ban dr. Natlačen, ki ga je bil spremljal iz Ljubljane, je izstopil v Krškem in se od tam vrnil v Ljubljano. V Brežicah pa je pričakal predsednika vlade zagrebški ban dr. Viktor Ružid, ki se je kake pol ure poprej pripeljal iz Zagreba z avtomobilom. Za njim je prispelo v treh avtomobilih tudi večje število zagrebških novinarjev, ki so bili medtem že izvedeli, da se bo predsednik vlade sestal z dr. Mačkom pri Bizeljskem, v lovskem gradiču, ki je bil nekdaj last grofa Attemsa, ki pa je sedaj v posesti dr. Mačkovega osebnega prijatelja, zagrebškega industrtj-ca Deutsch-Maceljskega. Gradič leži kakih 10 km od Brežic sredi hrastovega gozda, a prav blizu banovinske ceste. Ko je vlak obstal, je vstopil v salonski voz ban dr. Ružič in predsednika vlade pozdravil. Cim sta zopet izstopila, so predsednika vlade obkolili novinarji, ki so prišli iz Zagreba in Ljubljane, vendar pa jim ni hotel dati nikake izjave, češ. da bo o vtisih svojega potovanja lahko govoril šele, ko bo potovanje zaključeno, kar pa sedaj š« ni. Skupno z banom dr. Ružičem in s člani svojega spremstva se j« predsednik vlade odpeljal proti Bizeljskemu. V Attemsov lovski gradič je družba prispela okrog pol 12. Malo prej se je z avtomobilom pripeljal tja iz Zagreba dr. Maček, ki sta ga spremljala nar. posl. Pernar m Kemfelja. Razgovor med dr. Stojadinovičem in dr. Mačkom je trajal, vštevši skupno kosilo, polne štiri ure in je bil končan okrog, 16. Večinoma sta govorila sama. pri kosilu pa so bili tudi ban dr. Ružič, poslanca, ki sta prišla v spremstvu dr. Mačka, in pa člani dr. Stojadinovičevega spremstva. Kmalu po 16. se je družba razšla. Predsednik dr. Stojadinovič, ban dr. Ružič in njuni spremljevalci so se odpeljali v dveh avtomobilih preko Brežic, dr. Maček ter poslanca Pernar in Kemfelja pa s svojim avtomobilom preko Klanjca v Zagreb. Zagreb, 16. januarja, o. 2e sinoči je bilo v političnih krogih znano, da se bosta danes sestala ministrski predsednik dr. Stojadinovič in dr. Maček. Ni pa bilo mogoče do-znati, kje se bo sestanek vršil, vedelo se je le, da bo nekje v okolici Brežic. Šele danes zjutraj so novinarji iztaknili, da bo sestanek v lovskem gradiču, ki je last zagrebškega industrijca Gustava Deutsch-Maceljskega, osebnega prijatelja dr. Mačka. Gradič leži blizu Bizeljskega in je bil nekdaj last grofov Attemsov. Dr. Maček se je iz Zagreba odpeljal okrog 10. dopoldne. Spremljala sta ga narodna poslanca Pernar in Kemfelja. Okrog 17. ure so se vsi trije vrnili v Zagreb in odšli takoj na stanovanje dr. Mačka, kjer so se bili medtem že zbrali drugi prvaki bivše HSS. Dr. Maček jim je poročal o svojih razgovorih s predsednikom vlade, nakar je sledila konferenca, ki je trajala skoro dve uri. Novinarjem ni hotel nikdo od udeležencev dati nikake izjave. Kmalu po 17. uri sta prispela v Zagreb tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič in ban dr. Ružič. Odšla sta takoj v bansko palačo, kjer je predsednik vlade ostal do večera, ko je ban njemu in njegovemu spremstvu na čast priredil intimno večerjo. Iz politične pisarne dr. Mačka je bilo zvečer izdano naslednje sporočilo: »Danes se je predsednik dr. Maček v bližini Brežic sestal s predsednikom dr. Stojadinovičem. Imela sta dolg razgovor. O poteku razgovora doslej ni ničesar znanega.« Z nočnim brzovlakom se je ministrski predsednik dr. Stojadinovič odpeljal v Beograd. Italija za omejitev oboroževanja na morju Nov prispevek k izvedbi londonskega pomorskega sporazuma iz L 1936 - Vse je odvisno sedaj še od Japonske London, 16. januarja, b. Italijanska vlada je včeraj sporočila Foreign officeu, da je pripravljena prevzeti obvezo, da ne bo v bodoče gradila velikih bojnih ladij, opremljenih s topovi, katerih kaliber presega 35.5 cm, seveda pod pogojem, ako tudi vse ostale države sprejmejo to omejitev. To obvestilo italijanske vlade je zbudilo v tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost, ker je Italija doprinesla ž njim mnogo k izvedbi londonskega pomorskega sporazuma z dne 25. marca lanskega leta. Položaj navzlic temu ni posebno enostaven. člen 4 londonskega sporazuma določa, da se mora kaliber topov na velikih j bojnih ladjah omejiti navzgor do dovoljene mere 35.5 cm, toda pod pogojem, ako pristane na to omejitev vseh pet držav podpisnic washingtonskega dogovora iz 1. 1922 najkasneje do 1. aprila 1937. Ako do tedaj navedene države na to omejitev ne pristanejo, ostane v veljavi kot skrajna mera kalibra 40.6 cm. Doslej nista omejene me- re 35.5 cm sprejeli niti Italija, niti Japonska. Italija je sicer včeraj obvestila Foreign Office, da pristaja na navedeno omejitev, toda pri tem postavlja težko izvedljiv pogoj, da morajo to omejitev sprejeti tudi vse ostale pomorske države in ne samo pet podpisnic washingtonskega dogovora. Angleška pomorska pogajanja z Nemčijo in Rusijo še niso zaključena, vendar v angleških pomorskih krogih s te strani ne pričakujejo nobenih težav. Vse je torej sedaj odvisno samo od Japonske, ki s svojim pristankom na londonski sporazum lahko mnogo pripomore k omejitvi pomorskega oboroževanja. Ako Japonska ne pristane, potem se seveda kaliber zviša na 40.6 cm, kar bi do-vedlo po šestih letih do revizije londonskega pomorskega sporazuma iz 1. 1936 v tem smislu, da bi se tudi maksimalna tonaža bojnih ladij zvišala preko sedaj dovoljenih 35.000 ton, kar bi pomenilo novo tekmovanje v pomorskem oboroževanju. Papežu je bolje Rim, 16. januarja, br. V vatikanskih krogih javlja:o, da se je zdravstveno stanje papeža že precej izboljšalo. Danes je že mogel v stolu na kolesih zapustiti bolniško sobo in je sprejel več obiskov. Nemški kardinali v Rimu Rim. 16. januaria. b. Včeraj so prispel] v Vatkan vraHslavsiki, monakoveki -n koflnskl kardinal. V njih spremstvu je miinstrski škof Galen. Domneva se, da bodo med drur gim referjrali vatikanskemu državnemu tajniku Pacelliju o sedanjem položaju katoliške cerkve v Nemčiji, v glavnem pa je njihov prihod v zvezi s papeževo boleznijo. Rlbbentrop se ne bo več vrnil v London? London, 16. januarja, o V tukajšnjih političnih krosrih zatrjujejo, da se nemški poslanik v Londonu, Ribbentrop ki Se mudi sedaj v Berlinu, ne bo več vrnil na svoje mesto. Ribbentrop v Londonu ni dosegel uspehov, ki so jih v Berlinu pričakovali, na driuri strani pa se je zameril v Londonu, ker je zatrjeval, da bo odvrnil Hitlerja od sklenitve nemško-japonskesra pakta. par dni oorneje pa ga je sam podpisal v imenu Nemčije. Sklepi akad. odsekov Fesialnega saveza Zagreb. 16. januarja, o. V Zagrebu se je vršila včeraj in danes konferenca delegatov akademskih odsekov Ferijalnega naveza iz Beograda, Ljubljane in Zagreba pod vodstvom zagrebškega vseuiiliškega profesorja dr. Zavrtnika. Ljubljansko or- ganfizacijo sta zastopala Vinko Lipovec in Pavel SuŠnik. Sklenjeno je bilo, da bodo akademske organizacije Skušale doseči še večje potovalne ugodnosti za člane FS. Zgradila se bosta dfijaška letoviška doma na morju in v gorah. Letos se bodo organizirala taborišča v planinah, bodisi pri Kamniku, v Bohinju ali v Kranjski gori, ob morju, ter posebno taborišče za inozemske in naše dijake. Skušala se bo doseči tudi izmenjava dijakov slovanskih in prijateljskih narodov že za letošnje počitnice. Organizirale se bodo posebne ekskurzije po državi ta v Inozemstvu . člani nadzorstva Jug. Feniksa Beograd, 16. januarja, o. Z odlokom trgovinskega ministra so imenovani za Slane nad. zornega odbora >.Jugoslovenskega Feniksa« direktor banovinske hranilnice v Ljubljani dr. Mirko Božič, član upravnega odbora Narodne banke Milan MrjLič, zagrebški odvetnik dr. Wlastimir Vimpoljšek, docent beograjske univerze dr. Djordje Mirkovič in profesor Božidar Zečevič iz Beograda. Nov občinski volilni zakon v Bolgariji Sofija, 16. januarja- AA. Kralj Boris je podpisal zakon o občinskih volitvah, ki se bodo že v kratkem vršile. Zakon določa splošno volilno pravico, razširjeno tudi na ženske. Novi volilni sistem, ki se uvaja s tem zakonom, omogoča sodelovanja najbolj poklicanih državljanov pri vodstvu občinskih poslov brez posredovanja starih političnih strank, ki ostanejo razpuščene slej ko prej. ________.« Postani in ostani član Vodnikove družbe! Beležke Obnova parlamentarnega dela Pred božičnimi počitnicami so poročali listi, da se bo zaradi praznikov prekinjeno parlamentarno delo obnovilo takoj po novem letu. Vendar se je obnova zavlekla, pa se sedaj javlja, da se bo narodna skupščina sestala šele zadnje dni tega meseca. Skupščinski predsednik g. Čirič se je včeraj odpeljal v Dubrovnik, da se okrepi po težki hripi, ki jo je prestal. Ostal bo v Dubrovniku kakih štirinajst dni. Ako se bo skupščina že prej sestala, bo vodil predsedniške posle prvi podpredsednik g Markič. Iz Dubrovnika pa se j« te dni vrnil v Beograd g. Voja Janjič, predsednik skup-činskega finančnega odbora. Preko pravoslavnih božičnih praznikov je bil v Dubrovniku gost tamošnjih katoliških frančiškanov. V zvezi z njegovim povratkom sodijo v beograjskih parlamentarnih krogih, da se bo v teku prihodnjega tedna sestal finančni odbor m nadaljeval proračunsko razpravo. Dr. Dobovišek proti dr. Kukovcu Zabeležili smo že v »Jutru« izjavo, ki jo je dal beograjski »Politiki« g. dr. Veko-slav Kukovec iz Maribora. Zabeležili smo tudi, kaj so na to izjavo odgovorila glasila dr. Mačka Sinočnji »Hrvatski dnevnik« prinaša še izjavo na dr. Mačkovi listi izvoljenega poslanca g. dr. Rudolfa Doboviška iz Celja. Dr. Dobovišek pravi- »Izjave, ki jih je dal dr. Vekoslav Kukovec mariborskemu dopisniku beograjske »Politike«, so le njegovo osebno mnenje. Dr Kukovec ni bil nikdar pooblaščen, niti legitimiran od izvršnega odbora slovenskega kmečko delavskega pokreta, da bi v njegovem imenu dajal kakršnekoli izjave, najmanj pa take, ki jih pristaši tega pokreta nc odobravajo in se z njimi tudi ne strinjajo, ker popolnoma zaupajo dr. Mačku.« Vladimir Radič o Vladlsnirju Mačku V petek je izšla druga številka zagrebškega »Narodnega vala«, ki ga izdaja in urejuje sin Stjepana Radiča Vladimir Radič. Številka je v glavnem posvečena popisu obiska, ki ga je naredil Vladimir Radič pri dr. Mačku. Obisk je trajal polne tri ure in je mladega Radiča prepričal, da ima hrvatski narod v dr. Mačku vzornega voditelja, ki ve, kaj hoče, in ki ga nihče ne more ne zlepa ne zgrda spraviti z njegove poti. Vladimir Radič dalje med drugim pripoveduje, da je dr. Maček, ko je bil v zaporu v Sremski Mitrovici, zložil in sam uglasbil neko pesem. Uporabil je pri tem melodijo, ki jo je slišal od pastirjev v Hrvatskem Zagorju. Zagrebški komponist Maks je pesem pozneje harmoniziral. Razgovor je nanesel tudi na odvetnike, o katerih je dr. Maček rekel, da so kmetu sicer potrebni, da pa ne smejo zlorabljati svojega položaja. Volilna Borba med hrvatskimi nameščenci Danes bodo v Zagrebu volitve novega odbora v tamošnjo podružnico Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in ,industrij-skih nameščencev (BOTIČ). Za volitve vlada v zagrebški javnosti precejšnjo zanimanje, ker bodo pri njih nastopili s svojo listo pristaši dr. Mačka. Zveza je veljala doslej za strogo nepolitično organizacijo, vendar pa so imeli v njej socialisti pretežen vpliv. »Hrvatski dnevnik« je posvetil volitvam cel uvodnik, v katerem seveda priporoča listo svojih somišljenikov. Nasprotnikom sicer priznava, da so dobro ščitili koristi in interese privatnih nameščencev, zamerja pa jim, da niso našli pota v okrilje hrvatskega narodnega pokreta. ki bi se mu morali podrediti na Hrvatskem vsi drugi interesi. Energičen občinski odbor Splitski »Jadranski dnevnik« poroča o seji občinskega odbora v Imotskem. ki je ena največjih podeželskih občin v državi, saj obsega ves srez Imotsko. Srez in občina 9ta stoodstotno mačkov&ka, pa enako seveda tudi občinski odbor. Na seji je župan predlagal, naj se odpustijo vsi občinski nameščenci brez izjeme. Predlog je bil soglasno sprejet. Ko pa je zastopnik nadzorne oblasti opozoril, da tak splošen odpust po zakonskih predpisih ni mogoč in da tudi občina ne more izhajati brez vseh nameščencev, so občinski odborniki demonstrativno odšli. Zunaj so se zopet zbrali ter skupno z županom podpisali izjavo, s katero podajajo ostavko na svoja mesta. Ali bo sresko načelstvo ostavko sprejelo ali ne, še ni znano. „ Jagnje božje*4 Zagrebške »Jugoslovenske novine« razpravljajo o tkzv. »hrvatskih strokovnjakih«, ki se sedaj pojavljajo dan za dnevom in delijo lekcije na levo in desno. Med drugim pravi o njih: »V času šestojanuarskega režima do leta 1932 ni bil takim Hrvatom nihče kriv. Molčali so in razmišljali, kaj bi storili. Cim pa se je obnovilo parlamentarno življenje, so postali vsega kiivi zopet »fašisti«, jugoslovenski nacionalisti v JNS. Potem pa je končno prišel L 1935 Bogoljub Jevtič kot jugoslovensko »jagnje božje«, ki odjemlje grehe sveta.« Od petomajskih volitev pa do danes je ostala v modi njegova krivda Vsi jugoslovenski nacionalisti smo proglašeni za jevtičevce, za škodljivce hrvatskega naroda itd. Jevtič je proskribiran kot najbolj zloglasni in najbolj tipični »zatiratelj Hrvatov«, vendar pa je ravno on bil tisti, ki je pustil na svobodo dr. Mačka in mu omogočil plebiscitarno udeležbo pri volitvah. Kandidati smrti h Amerike poročajo, da je lansko leto, kakor v mnogih drugih državah, tudi tam zločinstvo zelo naraslo. Posledica je, da je v sloviti kaznilnici Sing-Sing pri Newyorku zmanjkalo prostora za zločince, ki so obsojeni na smrt in čakajo tam na električni stol. Teh kandidatov smrti je bilo ob novem letu 27. Zaradi njih so morali nastaviti 19 novih stražnikov in prirediti nekaj no-t vih »smrtnih celic«, da so ustregli v tem Celjski mestni svet Obračun občanskega gospodarstva — Regulacija Voglajne in Savinje — Spomenica glede nove justične palače — Prodaja novega planinskega doma poa Tovstom — Izenačenje cen električnega toka — Ukrepi proti onesnaževanja Savinje — Počitniški dom za otroke pri Celjski kod Celje, JA. januarja. Celjski mestni mret J* fcnel t petek prvo letošnjo sejo. župan je poročal, da je izkazovala mestna blagajna SI. decembra 10,721.866.98 Din dohodkov to 9,859.793.53 Dto izdatkov, torej 956.423.16 Din prebitka. Mestni svet je soglasno odobril ofarafiun povečan« mestne občine za L 1935/36. Izdatki bivše mestne občine so znašali 5,776.907.58 Din, dohodki pa 5,831.360.56 Dto ta Je torej primanjkljaja 71.180.06 Dto. Izdatki bivše okoliške občine so znašali 1,928.618.16 Dto, dohodki 2,030.076.66 Dto, prebitek torej 101.458.50 Dto. Celotni izdatki Obeh bivših občin, ki sestavljata novo mestno občino, so znaSali 7,705 525.74 Dto, dohodki 7,861.437.22 Dto. Prebitek znaša 429.538.31 Din, ker je bil prenesen blagajniški saldo meatoega vodovoda na mestni zaklad. Vsa aktiva mestne občine znašajo zdaj 25,065.600.33 Dto, pasiva 13,051-251.08 Dto. Ciato premoženje torej 12,014.349.25 Din. Za regulacijo Voglajne je določenih 330.000 Dto. V to svrho je prejela občina iz beinostnega sklada 15.000 Dto, tovarna Westen Je prispevala 100.000 Dto, Metalno akcianarsko društva pa 10.000 Dto. Ostanek naj bi krile baneka uprava, železniška, uprava to občina. Javna kuhinja v stari ubožnici Je porabila okrog 2.000 kg premoga to kubični meter drv iz zaloge občine. To kuriv« ?e pokloni Jami kuhinji kot podpora. K napravi praga v Savinji pri železniškem mostu v Tre-merju bo ofočima prispevala 33.200 Din. Banska uprava naj izdela načrte za podaljšek regulacije Savinje od brvi pri parku do Savinjikega dvora. Večino stroškov bo krila mestna občina. V načrtih se naj upošteva bodoče novo kopališče ob Savinji pri Savinjskem dvoru. Občina bo prodala v sirovem stanju Zgrajeni novi planinski dom pri Celjski koči, ki ga je začela graditi v dobi prejšnjega mestnega sveta ta ki Je bil namenjen pospeševanju tujskega prometa. Zgradbo to 18.000 kvadratnih metrov zemljišča bodo prodali za 150.000 dinarjev Higienskemu zavodu v Ljubljani za zdrav •tveno zaščito učencev. Za nakup ae j® aairin^ka podružnica SPD t Celju, ki je izjavila, da bi bila pripravljena kupiti poslopje, če bi ga občana prej dogradila. Tega pa občina ni sprejela. Roš je v tehtnih Izvajanjih nastopil proti prodaji planinskega doma ta predlagal, naj, se rešitev zadeve prepusti novemu, izvoljenemu mestnemu svetu. Za prodajo je glasovalo 17 mestnih svetnikov, med tem se ko Jih Je 8 vzdržalo glasor.aaja. Tako je večina storila Celju slabo uslugo. Stranke v hišici v Kapucinski ulici 2 pri Savinji se morajo izseliti do konca aprila. Nato bo občina hišico podrla, pozneje pa bo sklepala o prodaji te parcele. Nekateri zunanji deli občine so doeilej plačevali elektriSni tok po 1 Dto za kilo-vaUno uro več, kakor ostali odjemalci. 1. aprila se bo cena toka izenačila v vsej občini. Izvoljen je bil odbor za sestavo programa nujnih javnih del za zapo liter/ brezposelnih. Onesnaževanje Savinje iz tovarn ta iz državnega rudnika v Zabukovci postaja vedio nežno mejše. Ker je bilo pred kratkim ugotovljeno, da prihajajo čreskvvina ta delci kož v Savinjo rz Woschnaggove usnjarne v Šoštanju, je prejela tovarna nalog, da uredi čistilno napravo. V rudniku v Zabukovci so začeli lani prati premog brez čistilne naprave, zaradi česar prihajajo v Savinjo ogromne količine drobnega premoga. Omeanažesvanje Savinje izvira tirii iz tovarne v St. Pavlu in podjetij v Libojah. Zato je mestni avet sprejel spomenico z zahtevo, da se rudniku v Zabmtkovci prepove pranje premoga, dokler ne zgradi moderne čistilne naprave med tem ko morajo ontala prizadeta podjetja v najkrajšem času izpopolniti pomanjkljive čistilne naprave. Občina bo dala Zdra-AJtveneimiu tJornu v najem Likovičovo posestvo pri Celjski koči, kjer bo osnovan počitniški dom za otroke. Najemna pogodba za 20 let ta 10 Din letne najemnine je bila odobrena. V tajni seji Je bil nameščen za kmetijskega referenta g. Martin Cimenman, za poveljnika policijske straže pa g. Stanislav Potokar. Bolgarski teroristi preS sodiščem Sofija, 16. januarja. L Pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Sofiji ee je vršila te dni razprava proti članom razpuščene organizacije VMRO za zapadne pokrajine Asenu Nikodovu. Giigoriju Eskitmo-vu, Todorju Petrovu Ln Vladimirju VeseJi-novu, ki jih je državni tožEec obtožil, da so lani meseca maja organizirali četo z nalogo, da preide na nezakonit način v Jugoslavijo ter na jugoslovenskem ozemlju s pomočjo bomb in peklenskih strojev izzove nerede im povzroči škodo v javnih objektih. Obtoženci so nosili brez dovoljenja puške. bombe in peklenske stroje, ki bd mogli s svojo eksplozijo porušita objekte, kjer bd jih položili Razen Asena Nikolova so biili vsi prijeti ter postavljeni pred sodišče. Pri zaslišanju pred sodiščem so priznali. da so sodelovali v četi Asena Niikolovu, vendar pa so se zagovarjaiH. da niso iimeli namena izve«hi kake teroristične akcije v sosedni državi; orožje so nosili samo zato, da bi se hranili, če jf-im bi biilo potrebno. Po daJj-šem posvetovanju .jih je sodišče obsodilo samo zaradi nedovoljenega nošenju orožja, dočšm j:;h je za ostala dejanja oprostilo. Istega dne se je vršila še druga zanimiva razprava prod kazens-ktrn sodiščem ki sicer proti Glavfinčevu. postnšu protogerov-ske^a krila razpuščeno VMRO. Tega je dr-ža/vnd tor'e" obtožil da je 1. 1933 poslal tri teroriste iftegaltoe orgar-čzacije VMRO geirovcer v Petrič. kjer naj bi ubiM vojnega inštruktorja teroristične organizacije VMRO Vanče Mihajilova. Omenjeni teroristi so ref prišli v Petrič, vendar pa ivso izvrgli svoje naloge ter so patetaSem Vanče Mihajlova odkrili vso zaroto. Obtoženi Giovi/nčič in njegovi trije tovariši so nastopali pred f*^-d'iščem zelo IHLadnoifarvno ter so zahtevali, naj se zaslišijo za vsako ceno priče, ki niso prišle k razpravi. Zato je sodišče nadaljevanje procesa odffodlla. Razrešena ministra n. r. Beograd, 16. januarja, p. Razrešena sta bila dolžnosti ministra na razpoloženju bivša ministra Mirko Komnenovič in Miloš Bo-bic Gospodarski svet Male antante Beograd, 16. januarja, p. Dne 15. februarja se bo v Beogradu 6ee-tail gospodarski svet Male antante. Temu zasedanju pripisujejo velik pomen, ker se za ta čas pričakujejo v srednji Evropi važni dogodki. Konferenca finančnih strokovnjakov naših mest Beograd, 16. januarja, p. Na konferenci predsedstva Zveze mest je bilo sklenjeno, da se imajo v Beogradu sestati finančni strokovnjaki vseh večjih jugoslovenskih mest, ki naj bi razpravljali o finančnih problemih, predvsem o mestnih proračunih in mestni finančni politiki, da bi se v teh vprašanjih v splošnem doseglo neko zboljšanje. Finančni strokovnjaki so se danes dopoldne zbrali. Ljubljansko občinsko upravo zastopata trošarinski direktor Ivan Zupan in finančni referent dr. Leopold Grošelj. pogledu zelo strogim zakonskim predpisom. Ogromna večina obsojencev je prišla v svoj žalostni položaj zaradi roparskih umorov. Pastirski list belgijskih škofov Za novo leto so izdali tudi belgijski katoliški škofi skupen pastirski list, ki je posvečen komunistični nevarnosti in borbi proti njej. Obširno govorijo škofi o razmerah na Španskem, v Rusiji in v Mehiki. Povsod, kjer vladajo komunisti, »besni trajna orgija peklenskega požiganja cerkev in samostanov, ubijanja škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, uničevanje vsega, kar predstavlja katoliško vero.« Komunistična opasnost grozi vsem narodom sveta, najbolj pa krščanskim narodom Zato jo morajo vsi narodi pobijati in se pri tem med seboj podpirati. Podrobno razpravlja pastirski list o komunizmu v Belgiji in zavrača mnenje, da za Belgijo ni komunistične nevarnosti. Istočasno pa obsoja tudi one. ki hočejo borbo proti komunizmu izrabiti za svoje posebne cilje. Belgijski listi smatrajo, da so škofi pri tem mislili na reksiste, čeprav jih izrecno ne imenujejo. Povišanje dividende Narodne banke Beograd, 16. januarja- p. Na sinočnji redni seji upravnega odbora Narodne banke je bilo sklenjeno, da se bo občni zbor delničarjev zavoda vršil 7. marca. Določen je bil tudi dnevni red ter sprejet sklep da bo predlagana za letos dividenda po «00 Din na delnico. Kakor znano, je odpadlo lanj po 350 Din drv; d en de na delnico. Nov carinski posrednik na Jesenicah Beograd, 16. januarja, p. Za carinskega posrednika na Jesenicah je bil imenovan Bogomil Dobnar, upokojeni carinik iz Ljubljane. Samomor v Rajhenburgu Zagreb, 16. januarja, o. Na praznik Treh kraljev je brez sledu izginil služitelj poštnega urada v Somboru Josip Šeber. V uradu je pustil 30.000 Din uradnega denarja. Sprva so sumi i i, da nekaj ni v redu, pregled blagajne pa je ugoioviL da je vse denarno poslovanje v najlepšem redu. Včeraj je na železniški postaji v Rajhenburgu izvršil samomor neznan moški- Vrgel se je pod beograjski brzi vljuk in obležal oslel na mestu mrtev. Ugotovili so, da gre za pogrešanega Šebra. V smrt je šel zaradi živčne bolezni. Zapušča ženo in dvoje o:rok. Prijeta tihotapca mamil Zagreb, 16. januarja, o. Zagrebška policija je izsledila novo družbo tihotapcev mamil. Ze dalje časa so opažali, da izstopajo iz beograjskega brzovlaka na postaji Sv. Klara pred Zagrebom sumljivi ljudje z velikimi potnimi kovčegi. Tako sta tudi snoči izstopila neki Milan Vasiljevič in neki Josip Urek. Pri pregledu prtljage so našli v kovčegih 50 kg opija. Oba sta bila seveda aretirana. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno, dež v primorekSh krajih. v notranjosti države sneg. Temperatura se v severnih krajih ne bo dosti izpremena-la. drugod pa se bo dvignila. Zagrebška:. V zapadnih krajifh padavine, ponekod dež, v ostalem oblačno in zmeren mraz. Dunajska: Na zapadu najbrž zopet oblačno in nekoliko snega, na vzhodu povečini o hlačno. Položaj fronte med toplimi zapad-niim in mrzAiim vzhodmm vr-imenom koleba, zaradi česar bodo tudi temperature na teh ozemiljSh1 negotove- Naši kraji in ljudje Mož dejanja in uspehov Ob prihodu g. dr. Petra Zenkla v Ljubljano O dr, Petru ZenMu, ki prihaja danes v Ljubljano, smo črtali te dni v naših dnevnikih toliko stvarnih podatkov in lepih besed, da se vprašujemo, kaj bi še mogli dodati, da bi se v očeh občinstva jasneje orisal duševni profil odličnega gosta. Znane so predvsem njegove zasluge za velikopotezno ureditev socialnega skrbstva Velike Prage. V tem pogledu nam dr. Zenici ne prinaša samo obsežnega filma, ki bo občinstvu nazorno pokazal, kako skrbi demokratično velemesto za svoje občane. Ne obeta nam samo žive besede, M bo tem več vredv ma, ker bo prišla iz ust najbolj avtentičnega tolmača vselh fSmanih zavodov jsi naprav. Dr. Zenkl je tudi pripravil sa naše socialne in karitativne delavce, sa komunalne politike vse polno praktičnih migljajev, nasvetov in vzpodbud, bi so pftod njegovega velikega teoretičnega znanja im dolgoletnih izkušenj. Ni tedaj odveč, če opozarjamo zopet fa zopet, da ne gre samo za vljudnostni chask, marveč da je poset dr. ZemMa nadaljnji korak v našem sodelovanja s Češkoslovaško ki posebej še s Prago. To sodelovanje je bilo plodno za nas iv preteklosti in lahko obrodi tem več dobrig sadov v sedanjosti, ko ne odloča več tujec o našem razvoja in napredku. Uspehi in izkušnje naprednejših Čehov bi nam mogle prihraniti mar-sikakšne nepotrebne in drage eksperimente. Ne dvomimo tedaj, da bo za obiskom vodilnega češkoslovaškega socialnega organizatorja ostalo na njivi naše socialne kulture kaj novih plodnih semen. Osebni stiki s tem odličnim češkim možem so tudi v drugem pogledu, za nas in še posebej za Ljubljano pomembni Dr. Zenkl igra ne le na socialno-po-litičnem področju v čsl. javnem življenju odlično vlogo. Baš te dni se v časopisju razpravlja o pretoiečih spremembah v vodstvu prestolnice bratske države. Sedanji dolgoletni praški pri- mator dr. Baxa, ki doseže letos 75. leto I svoje starosti, se namerava umakniti in splošno se sodi, da bo g. dr. Zenkl njegov naslednik. Prisrčne zveze med Ljubljano in Prago bodo še ojačene. V gostu pozdravljamo poosebi jenje čistega češkega značaja, širokega slovanskega duha, pravega masarykovskega realizma in dobrega evropstva. Pozdrav Ijamo v njem enega najboljših prijateljev, kar jih imamo v Pragi: moža, ki našega bratstva ne oznanja s kaskada-•mi bleščečih fraz, marveč z dejanji, z neumornim in smotrnim delom. Imamo tedaj dovoij povoda, da pozdravljamo njegov prihod v Ljubljano in da mu ob tej priliki izkazujemo pozornost kot izrednemu ,nad vse dragemu gostu vseh nas brez razlike! ★ Gospod dr. Zenkl se pripelje v Ljubljano danes popoldne; jutri bo imel ob pol 19. v veliki unionski dvorani javno predavanje s filmom, ki bo dostopno najširšem« krogu občinstva. Poleg tega se bo vršil v torek cfo 17. v sejni dvorani mestnega poglavarstva informativni in posvetovalni sestanek zastopnikov socialnih in karitativnih ustanov in organizacij, kateremu bo prisostvoval tudi g. dr. Peter ZenkL Ta sestanek je namenjen le ožjemu krogu onih, ki že delujejo na kari tati vnem in socialnem polju. Sestanek se bo vršil v obliki debate, M naj pokaže, kako rešujemo razna vprašanja tu, in kako jih rešuje mesto Praga, ki ima sedaj vzorno urejeno socialno skrbstvo, oziroma, naj debata usmeri karitativno in socialno delovanje v onih panogah socialnega skrbstva, ki se pri nas še ne goji, al; pa premalo goji. V svrho lažjega poteka debate bi bilo primerno, da bi posamezne ustanove in organizacije pripravile razna vprašanja, ki naj bi se na sestanku obravnavala. Glede na omejeno število sedežev mestne sejne dvorane je bilo mestno poglavarstvo prisiljeno razdeliti vabila na posamezne ustanove tako, da bodo mogle biti zastopane na sestanka vse ustanove, ki delujejo na socialnem polju. Tako smo obveščeni z magistrata. naj pade rimski zid? V dobrem namenu, zavoljo ceste, so se ga vendar lotili Snežniška ulica, ki vodi od Rimske ceste proti Mirju, se je doslej končala ob Rimskem zidu. Ob ulici na nekdanjem Pajklo-vem vrtu so postavili zadnje čase več vil. Preko vrta so izpeljali tudi novo državno cesto iz Tržaške ceste po Aškerčevi dalje na Cojzovo cesto, ki vodi skoro ravno preko šentjakobskega mostu do Karlovške, oziroma Dolenjske ceste. To je pomembno posebno za avtomobiliste, ki se pripeljejo osebni promet. S to novo pešpotjo bo prebivalcem Mirja in spodnjega dela Rimske ceste zelo ustreženo saj si bodo žnjo svoje dnevne poti v mesto znatno skrajšali. Ostanki rimskih zidov so po nekaterih znakih sodeč v Ljubljani skoro nedotakljive svetinje. Čeprav to zidovje ne priča kdove kakšnih antičnih znamenitosti, ga negujemo kakor marmornat helenski tempelj. V resnici je to zidovje tako malo rimsko, iz zapadne smeri. Doslej so morali po mnogih ovinkih in se že na stiku Bleiweisove, Tržaške in Rimske ceste niso mogli zadostno orientirati. Prebivalci vil ob Snežniški cesti pa, čeprav morejo gledati skozi okna na Mir je, so mogli tja tudi le po dolgih ovinkih. Pred leti so že nameravali ulico podaljšati skozi zid. Včasi, ko Snežniške ulice še ni bilo, so bile tod ob zidu kameni-te stopnice, ki so jih pa tudi razdrli, a pred dnevi so se rimskega zidu res lotili in vanj izkopali precejšnjo rupo, dovolj široko za Pogled na Masarykove domove v Krčih pri Pragi kakor si le misliti moremo. Zaprav je po večini rimsko le še kamenje, ki so ga na teh krajih našli na kupih in žnjim pozidali zidovje, za katerega ohranjevanje je mestna občina potrošila že lepe denarje. Pomisliti moramo, da so temelji teh zidov vse prej ko trdni in vsa krparija nad njim ne more žaleči za daljši čas. Poleg vsega se izkazujejo ti ostanki za velike ovire stavbenemu razmahu in razširjanju cestišč. Popravilo zidu in urejevanje njegove okolice ob Vegovi ulici je požrlo denarja, da bi bilo žnjim mogoče kaj potrebnejšega zgraditi Preden pa so pričeli na tem kraju zidati univerzitetsko knjižnico, so morali podreti velik del zidu, za kar so bili zopet stroški. Zato bi bilo pametno, da bi se mestna občina odločila utrditi in temeljito popraviti le del teh rimskih zidov (koliko lepših spominkov smo že zavrgli ali uničili!), vse drugo pa naj bi podrla, ker mestnemu napredku nikakor ne more biti v prid. Zaradi razpadajočega zidovja ne bodimo sentimentalni, kadar gre za važnejše probleme in bodimo požrtvovalnejši, kadar gre za ohranitev zgodovinskih ostankov, ki so tega vredni. Razpadajoče prazno in dolgočasno zidovje pa porabite za nasip blatnih cest, ki jih je v mestu več ko preveč! Iz bede v smrt Ljubljana, 16. januarja. Včeraj smo pod tem naslovom poročali o obupnem dejanju mladega brezposelnega delavca, ki si je v petek opoldne na svojem stanovanju v Zgornji šiški 211 z britvijo prerezal žile na obeh rokah, da so ga sostanovalci našli v mlaki krvi in v globo- ki snmitL ftlo j* za 32-letnega zidarskega pomočnika Ludvika Bocitnarja, ki je po rodu ls Trata. Sosedj« so najprej poklicali zdravnika, obenem pa so o nesreči obvestili reševalce, ki so Borštnarja nemudoma prepeljali na kirurški oddelek. A dasi so ae zdravniki s vso vnemo potrudili, da mu rešijo življenje, je nesrečnik včeraj zjutraj podlege posledicam prevelike Izgube krvi. S tem se je zaključila spet ena tistih brezštevilnih tragedij, ki so tako značilne za današnji čas. Ludvik Bor-štnar je bil že dalj časa brez posla. Kot priden, pošten mlad fant si je neutrudno prizadeval, da bi našel kakršnegakoli dela, a vse prizadevanje je bflo zaman. To ga je že pred dnevi tako potrlo, da se j« odločfl za samomor. Takrat je zavili nekakšen strup, a sostanovalci so še v pravem času opazili njegovo namero ln so ga dali prepeljati r bolnišnico. Ko je okreval, se je vnovič z vso vnemo lotil Iskanja, a spet povsem brez uspeha. V petek zjutraj revmatizmu, lshiasu ln obolenjih za zaradi prehlada pomagajo Togal tablete. — Pazite na zaščiteno ime: Din 21.—. V vseh lekarnah. Dr. Stevaaovlč 1 Pyk Begietrtmno 8. br. 28088-» se je še enkrat napotil za srečo, okrog poldneva pe. se je vrnil domov, legel v posteljo ln odprl žile v zapestjih. Pes lahko pridete na otok Primartj dr. Leopold Ješe: Očesni oddelek, najSiufši pastorek Očesni oddelek ljubljanske bolnišnice je bil ustanovljen 1. 1890 Oddelek ni bil samostojen, temveč podrejen takratnemu ki-rurgičnemu oddelka, kjer je imel na razpolago 34 postelj. Ko se je po ljubljanskemu potresu 1. 1895. sezidala nova. sedanja bolnišnica, je tudi očesni oddelek dobil svojo streho. Po zaslugi pokojnega primarija dr. Bocka, ki je prvi izšolani okulist v naših krajih, je naše ljudstvo dobilo zaupanje do očesne medecine. Oddelek se je od leta do leta bolj polnil z očesnimi bolniki in je kmalu postal pretesen. že po 17 letih (1912) je takratni deželni odbor kranjski upošteval utemeljene želje oddelka in je dal zgraditi izdaten prizidek. Ta ni bil majhen: dozidal se je velik enonadstropen trakt z mansardo in dva pritlična prizidka za trahom. število postelj se je povečalo od 61 na 118. Tako sc se reševale take zadeve pred 24 leti, hitro in izdatno, brez akcij in propagande! Izgledalo je, da bo relativno tako velik oddelek zadoščal za daljšo dobo vsem potrebam. Morda bi bil res zadoščal, da ni prišla svetovna vojna, ki je zarisala v slovensko ozemlje dve državni meji. Vedeti je treba, da je pred vojno, kar se tiče očesnih bolezni, vsa Gorenjska nagibala v Celovec, slovenski del štajerske pa v Gradec. Danes sprejema bolnike iz teh dveh pokrajin in še iz daljnega Prekmurja naš oddelek. Od 1. 1912. se oddelek ni več povečal. Pač se je število postelj od takrat pomnožilo od 118 na 136, toda na škodo udobnosti in s kršitvijo higienskih predpisov. Postavili smo postelje povsod, kjer je bilo še količkaj prostora in natrpali smo oddelek do skrajne meje možnosti. Razmere na oddelku so kmalu postale navzdržne. že 1. 1921. sem naslovil na takratni Zdravstveni odsek za Slovenijo spomenico, v kateri sem podrobno razložil obupne razmere na oddelku in prosil za potrebno povečanje. Priložil sem tudi načrt, kako si zamišljam povečanje. Tehnična komisija Pokrajinske uprave se je nato na mestu prepričala o potrebi povečanja oddelka in o izvršljivosti predloženega načrta. To pa je bilo tudi vse, kar sem dosegel. V okoliščinah, ki so od leta do leta neugodnejše, moramo obratovati naprej, kakor vemo in znamo. Zadnja leta si pomagamo na ta način, da pregledujemo sami vse bolnike, ki prosijo za sprejem, in odklonimo vsakogar, ki ni zdravljenja v bolnišnici neobhodno potreben, ln pa, da bolnike predčasno odpuščamo domov. Kako oddelek vedno bolj trpi na pomanjkanju prostora, kažejo naslednje številke: L. 1890 se je oskrbovalo na oddelku 406 bolnikov, 1. 1900 1089, 1. 1910 1420, 1. 1920 1744, 1. 1930 2548, letos pa 2938, od 1. 1912, ko je oddelek po dozidavi dosegel sedanjo kapaciteto, je naraslo število bolnikov od 1623 na 2938, se je torej skoro podvojilo. Razen pretesnih prostorov ima oddelek še naslednje nedostatke. Navedel bom le glavne hibe, ker vse niti ne spadajo v javnost. V prvi vrsti je oddelek zidan sila nepraktično. Razdelitev prostorov je tako slaba, da smo že, sam ne vem več kolikokrat, skušali temu odpomoči z drugačno razdelitvijo in zamenjavo bolniških in preiskovalnih prostorov, a se nam ni posrečilo, da bi to vprašanje zadovoljivo mogli rešiti. Drugi velik nedostatek je operacijska soba. Neverjetno se sliši, da oddelek nima aseptične operacijske sobe. Nad tisoč operacij se izvrši vsako leto, ln že 16 let izvršujemo vse aseptične operacije v navadni bolniški sobi, ki je le za silo in prav po domače preurejena v operacijsko sobo. Oddelek nima prostora za ambulatorij. Ambulanca se vrši dan za dnem na ozkem hodniku, kjer smo drug drugemu na poti. Ta hodnik vporabljamo tudi kot ordina-cijski prostor za oddelkove bolnike, tu delamo analizo seči, tu sem zgnjetemo oddelkove bolnike, da čakajo na podrobno preiskavo v temnici, tu sem se steka ves zunanji promet itd. Dostikrat postane delo na tem hodniku kar neznosno. Oddelek nima prostora, kamor bi dali Tudi državni prvak Polo Schwab se je šel vežbat na Bled Bled, 16. januarja. Bled spi ob jezeru — smo pred kratkim iitali v časopisih. Morda je bila ta zbadljivka opravičljiva še pred kratkim. V novem letu pa se je Bled vzdramil v novo> edinstveno lepo življenje, s kakršnim se ne more. ponašati noben drug kraj v Sloveniji. Blejski otočič je dobil močan ledeni oklep. Gotovo poznate Bled, kakršen Je v poletnih mesecih. Morda ste ga zaradi velikega sezonskega hrupa (in visokih cen) celo razočarani zapuščali, saj smo celo v ljubljanskem radiu poslušali tarnanje: »Otok bleski, kinč nebeški — kaj postal si zdaj?« Vse drugačen pa je Bled ta mesec. Kdor si želi miru in počitka, bo našel to na izpreho-dih, ki so ravno na Bledu neizčrpni. Posebno pa vabimo drsalce, ki tu ne bodo vezani na malo drsalno ploskev, saj skoro vse jezero pokriva debela in kakor steklo gladka ledena plošča. Starejši domačini trdijo, da že dolgo vrsto let ne pomnijo takega ledu, ki bi bil za drsanje tako primeren. Na | jezeru Je prostora za vsakogar. I zvez bani drsalci bodo imeli za svoja izvajanja dovolj hvaležnih gledalcev, začetnik bo lahko dobil zaieljeni, samotni kotiček, kjer bo nemoteno premagoval začetne težave. Drsalcev je bilo zadnja leta na Bledu vedno manj in manj. Vsekakor je bilo krivo temu smučanje, ki je popolnoma osvojilo mlado in staro. Ko pa je muhasta zima vse smučarje že drugič razočarala, so Blejci s toliko več jo vnemo odšli na jeze ro. Tu vidiš starejše kegljače. ki neusmiljeno pošiljajo svoje tnalce ves dan sem ter tja in marsikomu se do večera nabere za »dva deciOtroci so pretaknili vsa pod strešja, nataknili zarjavele drsalke svojih staršev in že po pr\-ih poizkusih mnogo obetajo. Videli smo celo preprosto jadrnico, ki je na treh drsalkah v vetru brzda hitreje od labuda, ki je za izpremembe veslal po zraku in obupano iskal svojega pristanišča. Še bi vam lahko pripovedovali o mnogih lepotah, pa vas rajši povabimo na Bled. da sami poskusite priti peš na olok. Prirodoslovno društvo potrebuje podpor Lepi uspehi živahne delavnosti v zadnjih letih Ljubljana, 16. januarja. V predavalnici fizikalnega instituta na univerzi kralja Aleksandra se je snoči vršil občni zbor Prirodoslovnega društva, ki je sicer ena naših najmlajših znanstvenih organizacij, a je v zadnjih letih razvila izredno živahno, vsega uvaževanja vredno delavnost. Zborovanje je otvoril predsednik univ prof. dr. Alija Kcšir, ki je v kratkih, izčrpnih izvajanjih očrtal splošne smernice, ki vodijo društvo v poljudno-prirodo-znanskem in strogo znanstvenem delu. Za poljudenje prirodoznanskih ved skrbi predvsem s svojim »Proteusom« in pa z javnimi predavanji, ki so tudi letos pred božičnimi prazniki vsak teden zbrala lepo število hvaležnih poslušalcev. Obžalovanja je vredno samo, da manjka društvu finančnih sredstev, da bi moglo v večji meri izdajati razprave, in treba bo v bodoče poskrbeti za nove vire. Knjižničarju docentu dr. Kuščerju pa je vendarle uspelo, da je na posameznih odločujočih mestih in v senatu izposloval nekaj novih podpor, tako da je društvo svoje denarno gospodarstvo vendarle lahko ohranilo v ravnovesju. V zvezi s tem je lahko zagotovilo tudi zaslužnemu odkritelju Potočke zijal-ke prof. Srcčku Erodarju nekaj podpore, da bo mogel pred znanstvenimi forumi v inozemstvu predavati o svojih dognanjih. Sledila so še poročila tajnika, asistenta botaničnega instituta Tomažiča, načelnika predavateljskega odseka, priv. docenta dr. Škerlja, načelnika odseka za varstvo pri-rode, apelacijskega sodnika dr. Pajniča in načelnika znanstvenega odseka univ. prof. dr. Rebeka. Knjižničar dr. Kuščer je poročal predvsem o uspešni izmenjavi znanstvenih razprav s tuzemskimi in inozemskimi ustanovami in pa o razvoju »Pro-teuea«. Načelnik gospodarskega odseka inž. Boris Hribar je v svojem poročilu predlagal, naj se osnuje poseben sklad za dotiranje znanstvenih publikacij in znanstvenega dela. S tem v zvezi je društvo votiralo 1000 din kot temeljni kamen za ustanovitev tiskovnega sklada, ki naj bi omogočil predvsem izdajanje univerzitetnih učnih knjig. Med živahnim odobravanjem je bila prečitana spomenica, po kateri naj društvo v zvezi s sorodnimi organizacijami in ustanovami pokrene smotrno in odločno akcijo, da se na bodoči Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani ustanovi tudi enakovreden matemat-sko-prirodoslovni razred. Na koncu je bil soglasno izvoljen v glavnem dosedanji odbor, le na mesto prof. dr. Koširja, ki je zaradi prezaposlenosti moral odložiti vodstvo društva, je bil za novega predsednika izbran prof. dr. Marij Rebek. očesno gonorejo, to najbolj nalezljivo ln nevarno očesno bolezen, če moraš in mo-' reš izbirati, si boš izbral manjše zlo. Zato devljemo take bolnike k trahomu. So sicer v nevarnosti, da se okužijo še s tra-liomom. obvarujemo pa druge bolnike pred gonorejo. Oddelek nima dnevnih prostorov za moške in za otroke. Ti se potikajo čez dan po hodnikih. Tamkaj zavžijejo tudi hrano. Očesni oddelek nima ne sobe za zdravnika asistenta in ne sob za strežnike. Strežnik prenočuje v majhni sobici pri trahomu, strežnici pa spita v majhni sobi, kjer se podnevi obsevajo bolniki z višinskim solncem, kjer se bolniki potč z elektriko, kjer sestre likajo operacijsko perilo, in kjer čakajo bolniki na operacijo. Soba leži namreč pred tako imenovano aseptično operacijsko sobo. Ta soba je pač unicum, ker je porabljiva prav za vse. Vsi prostori moškega oddelka leže na severno stran, kamor ne posije nikdar solnce in kjer vlada v zimskih mesecih zatohlost in smrad. Slednjič so na oddelku kopalnice in stranišča v skrajno slabem stanju. Ker imajo stranišča tako nepri-kladno lego, se pri še tako skrbni negi ne moremo znebiti smradu, ki vlada po hodnikih, ki so pravzaprav dnevni prostori. V zimskih mesecih tu ne diši nič drugače kakor okoli oštarij. Da oddelek kljub tolikemu pomanjkanju prostorov in kljub navedenim nedostat-kom vrši v polni meri svojo dolžnost nasproti bolnikom, ki se zatekajo k nam po pomoč, je zasluga ne samo nas zdravnikov in strežniškega osobja, temveč tudi bolnikov, ki v svoji skromnosti vse to prenašajo. Čudim se, da od te strani, ki je na zidanju nove bolnišnice najbolj intere-sirana, ni prišel v javnost še noben glas protesta in noben klic po remeduri. S tem, kar sem navedel, sem dovolj utemeljil potrebo po novem, večjem oddelku z boljšo razdelitvijo prostorov. Dokler pa se nov oddelek ne postavi, je neobhodno in nujno potrebno, da se sedanji oddelek s primerno prezidavo in dozidavo toliko poveča, da bo obratovanje znosno in higie-nično, in da bo mogel služiti bolje sedanjemu namenu, namreč pomagati onim, ki iščejo pri nas pomoči. Za naučne, klinične namene pa ta oddelek ne zadošča, niti ne potem, ko bo povečan. O tem ni govora. Mora se zidati popolnoma nov oddelek z vsemi potrebnimi prostori. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Ogl. reg. 8 bf. 16. «5/85 oiDodarstTO Usoda načrta za spremembo uredbe o likvidacij! kmečkih dolgov Ponovno smo že poročali o načrtu za spremembo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ki so sestavile slovenske zadružne zveze in Zveza hranilnic in je bil tudi predložen narodni skupščini kot predlog vseh slovenskih interesentov. Po informacijah iz Beograda pa se vprašanje te spremembe uredbe ne premakne z mrtve točke in narodna skupščina o uredbi še ni prav nič razpravljala. »Jutro« je rudi že poročalo, da je bila preteklo nedeljo v Celju seja banovinske-ga odbora JRZ, kjer je bila sprejeta resolucija. ki pozdravlja uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov ter priporoča »somišljenikom in javnosti«, naj uredbo izvršujejo in s tem pomagajo doseči njen namen. Na merodajne činitelje apelira resolucija, naj uredbo izvajajo »z vso potrebno uvidevnostjo«, v drugem delu pa zahteva, da se z javnimi sredstvi obnovi likvidnost našega zadružništva. Prav tako smo že omenili, da so ti sklepi važni in zanimivi zaradi tega, ker se je doslej skupno z drugimi zadružnimi zvezami tudi ljubljanska Zadružna zveza, katere predsednik je g. dr. Korošec, zavzemala za to, da bi se uredba o likvidaciji kmečkih dolgov spremenila. Po celjskih sklepih je treba pričakovati, da bo to svoje stališče opustila. V torek je »Slovenec« objavil članek, v katerem pravi, da mnogi kmečki dolžniki nočejo postati dolžniki Privilegirane agrarne banke. Za vse te primere priporoča, da naj denarni zavodi izroče upnika Privilegirani agrarni banki, ker določa uredba, da morajo denarni zavodi tej banki izročiti vse kmečke dolžnike. Zgodi se namreč lahko, da si kmečki dolžnik, ki je zahteval od denarnega zavoda, naj ga ne izroči Privilegirani agrarni banki, premisli in pride z odškodninskimi zahtevami, češ da zaradi tega ni bil deležen 50% znižanja. Obenem priporoča »Slovenec« kmetom. ki se hočejo izogniti Privilegirani agrarni banki, da plačajo svoj dolg takoj s hranilno knjižico ali v gotovini, kajti potem dolžnika ni več treba izročati Privilegirani agrarni banki, ker ni več dolžnik in tudi zavod nima zadolžnice, ki io je moral vrniti dolžniku. Kdor torej noče pod Priv. agrarno banko, se te obveznosti ne more {znebiti drugače, kakor s popolnim plačilom svojega dolga. To »Slovenčevo« pojasnilo se lahko razume tudi tako, da lahko kmet odplača denarnemu zavodu ves svoj stari dolg in se pri zavodu na novo zadolži. Na ta način bi pp r>o ovinkih kmečki dolžniki lahko v številnih primerih izognili, da ne postanejo dolžniki Priv. agrarne banke, Iti bo izter-jevala anuitete preko davčnih uprav in kmet ie bo mogel računati v primeru tež-koč ca nikakršno uvidevnost. Tako naj bi menda prišli do onega, kar si želimo, namreč da naši kmečki dolžniki ne pridejo pod Pri*- agr. banko, kakor je to izraženo tudi "nčrtu za spremembo sedanje uredbe. Ali p 3 smo mnenja, da je taka, pot po ovinkih zelo težavna in ne brez nevarnosti za denarne zavode. Ali ne bi bilo bolje, da bi vztrajali na spremembi uredbe, ki gre za tem, da ostanejo kmečki dolžniki v Sloveniji pri svojih posojilnicah, kar ne bi predstavljalo za državo nikake obremenitve? Glasilo Zadružne zveze »Narodni gospodar« je še v številki od 15. decembra toplo priporočalo sprejetje načrta za spremembo uredbe in je med dugim ugotovilo, da bi se prispevek države za likvidacijo kmečkih dolgov v tem primeru še bistveno zmanjšal. Sedaj bo najbrž tudi Zadružna zveza spremenila to svoje stališče, kar je obžalovati, ko gre vendar za življensko vprašanje naših kmečkih kreditnih zadrug in bi morali biti vsaj v takih vprašanjih solidarni. Medtem pa čas hiti in ob koncu januarja bo že potekel rok za izročitev kmečkih dolžnikov Priv. agrarni banki. ICmeckl dolgovi nad §00.000 din Prejeli smo: Po uredb, o likvidaciji kmečkih dolgov ne spadajo pod zaščito dolgovih nad 500.(jOO Din. če posestvo kmeta ne presega 50 ha orne zemlje- Ravno to določbo pa nekateri upnikj večkrat izrabijo v svojo korist na škodo dolžnika kmeta. Številni so primeri, ko so se kmetje združili v skupine, konzorcije ali zadruge, kadar je šlo za izvršitev kakega skupnega krneč ko-gospodarekega načrta (melioracije, gradnje vodovodov itd). V takih primerih so posestniki skupaj najeli posojilo, ki je največkrat presegalo 500.000 Dn. Posojilodaja lec pa je zahteval solidarno jamstvo vseli sodolžnikov in je zaradi tega tudi vknjiži) celotno vcoto posojila na vsako posamezno posestvo kmeta t~odoižnika. Običajno sq ^ tudi pridrža! pravico, da sme celotno posojilo izterjati od kogarkoli izmed teh. Dejanskemu plačniku bi v tem primeru seveda preostala regresna (povračilna) pravica nasproti soobvezitim dolžnikom. Navzlic temu pa danes zaradi visoke vknjižbe ne more biti po naziraniih nekaierh upnikov uele žen ugodnosti zaščite. S takim tolmačenjem uredbe lahko utrpijo nnajvečjo škodo kmetje sodolžniki, čeprav imajo najboljšo kmečko legitimacijo ravno v gospodarski solidarno sli jn skupnosti. Seveda noben upnik ne bo hotel prostovoljno razdeliti svoje terjatve sodolžnike. ker bi se pri tem znižala obveznost posameznih kmetov porokov pod .">00.000 Din in bj se jim morala priznati ugodnost kmečke zaščite, kar pa ni v interesu upnika. Ker se v takih primerih mnogokrat tolmači uredba na škodo kmečkih dolžnikov, opozarjamo-da se po členu 8 (1) uredbe smatrajo take skupne obveznosti za obstoječi dolg na posestvu kmeta šele tedaj, kadar mora to obveznost v resnnci izpolniti. Zato bj bila potrebna sprememba pravilnika v katerem morajo biti pravice jn dolžnosti upnikov j,n dolžnikov pri takih solidarnih obveznostih točno razložene, zlasti glede razdelitve skupnega dolga, sicer obstoji verjetnost, da bodo ravno tisti kmetje, katerim je zaščita v prvi vrsti nameni ena in ki to zaščito najbolj zaslužijo. močno oškodovani in v mnogih primerih uničeni jfesfna podjetja ne smejo biti davčni objekti občine Od mestnega poglavarstva smo prejeli naslednji dopis: Upravni odbor Mestne hranilnice je na svoji seji dne 4. t. m. odobril predlagano znižanje debetne obrestne mere, in sicer povprečno za 1%. Obrestna mera za posojila ljubljanski občini pa je b:la že lani znižana na 6% in se v bodočem proračunskem letu zniža na 5%%. »Jutro« je k temu sklepu podalo nekaj pripomb, češ da se mu zdi ta sklep upravnega odbora Mestne hranilnice škodljiv za druge upnike. Mnenje dopisnika, naj bi se občini, ki ji je torej obrestna mera določena na 5y2%, zvišala oziroma ostala pri starem, češ da bi se s to diferenco pomagalo drugim dolžnikom, ki naj bi se jim obrestna mera znižala pod 7%, nikakor ne drži. ker je dolg mestne občine trikrat manjši, kot dolgovi drugih upnikov. Torej je mnenje dopisnika zgrajeno na napačnih premisah m bi bil bilančni dobiček, če bi se zgodilo po želji >Jutrovega« dopisnika, sa pol milijona manjši, kakor je pri sedanji redukciji obrestne mere. Statuti Mestne hranilnice pa govore poleg tega, da je Mestna hranilnica dolžna 20% svojega čistega dobička plačati mestni občini. To je pravilno, ker je Mestna hranilnica mestna ustanova in ima namen podpirati mestno gospodarstvo. So nekatera mesta v Avstriji, kjer mestne hranilnice poslujejo tako, da prispevajo za mestne stroške toliko, da ni treba občinam plačevati nobenih mestnih doklad. V Ljubljani tega še ni. Pač pa se more občina posluževati te pravice, ki ji gre po statutih Mestne hranilnice, da zahteva zase del dobička. Zato je sedanja mestna uprava stavila to zahtevo in je Mestna hranilnica že v tekočem letu na ta račun znižala obrestno mero svojega posojila od 7 na 6% in jo bo v bodočem še na 5V4%, zato da izvrši svojo statutarno dolžnost. Sedanja občinska uprava ima namen, vsa mestna podjetja r organizirati po gospodarskih načelih tako, kakor imajo svoj pravi zmisel, da bodo z deli svojih dohodkov pomagala kriti mestni občini njena bremena in s tem davkoplačevalcem olajšala njihova bremena Gornji dopis mestnega poglavarstva ne moremo pustiti brez odgovora, ne toliko zaradi Mestne hranilnice in njenih dolžnikov, kakor iz načelnih razlogov. Dopis se sklicuje na statute Mestne hranilnice, po katerih je Mestna hranilnica dolžna 20% svojega čistega dobička plačati mestni občini in pojasnjuje, da se mestna občina, ko zahteva zase del dobička, le poslužuje pravice, ki ji gre po statutih Mestne hranilnice. Obenem napoveduje reorganizacijo mestnih podjetij v tem smislu, da bodo v bodoče s svojimi dohodki pomagala kriti izdatke mestnega proračuna. S predlogom, da morajo vsa podjetja in vse ustanove mesene občine pomagati pri-kritju mestnih izdatkov, pa se nikakor ne moremo strinjati, in to iz načelnih razlogov. Glede Mestne hranilnice moramo v tem pogledu opozoriti na češkoslovaški zakon o hranilnicah, ki se pogosto navaja kot vzgleden. Ta zakon sploh ne dopušča, da bi hranilnice na kakršenkoli način odvajala del doseženega dobička blagajni občine, temveč izrecno določa, da se čisti dobiček, kadar splošna rezerva presega 5% hranilnih vlog, lahko porabi bodisi za nadaljnje dotacije rezervnega fonda ali pa za dobrodelne in splošno koristne namene. 2e v prvem paragrafu pravi ta zakon, da so hranilnice samostojne javne denarne ustanove, ki vršijo pod državnim nadzorstvom kreditne posle in smejo presežke iz svojih poslov uporabiti samo za splošno koristne namene. Namen hranilnic pa je po tem zakonu, da nudijo prebivalstvu priliko za sigurno naložbo prihrankov. Načelo, ki ga izraža češkoslovaški zakon, je torej v tem, da se ustanavljajo hranilnice z namenom, nuditi prebivalstvu možnost za sigurno naložbo prihrankov na eni strani in možnost cenenih posojil na drugi strani. Da občine ustanoviteljice ne bi izkoriščale hranilnic v svoje namene, vsebuje ta zakon celo določbo, da hranilnica svoji občini ustanoviteljici sploh ne sme dajati nikakih posojil. Tudi naš načrt zakona o hranilnicah, ki je že pred narodno skupščino, je deloma osvojil to načelo in dopušča, da smejo hranilnice svojim občinam ustanoviteljicam dajati le kratkoročne kredite in le v zelo omejenem obsegu. Kakor mora biti namen hranilnic, da nudijo prebivalstvu možnost za sigurno naložbo prihrankov in možnost cenenih posojil, tako mora biti tudi namen mestnih podjetij, da zgolj služijo potrebam mestnega prebivalstva. Zato občina ne sme zlorabljati monopolističnega položaja mestnih podjetij na ta način, da jih uporablja kot eksploatacijski odnosno davčni objekt v svoje fiskalne svrhe. 2e doslej je mestna občina v tem pogledu mnogo grešila zlasti pri mestni elektrarni, pri vodovodu ln klavnici, saj nalaga tem podjetjem znatna bremena v korist mestnega proračuna v obliki raznih priznavalnin. To se najočitneje vidi pri mestnem vodovodu, saj imamo v Ljubljani najdražjo vodo. Ce napoveduje sedaj mestno poglavarstvo, da bo reorganiziralo mestna podjetja v tem smislu, da bodo pomagala kriti mestni občini tedaj te razumeti te na te način, da bo skotete I podjetij te ni tetini« v korist proračuna, kar pa U Mto docela v nasprotja z načeli dobre komunalne politike. Ugovor na ugotovitev, ki j« bila iznede-na v »Jutru«, da U Mestna hranilnica lahko mižala privatnim dolžnikom obrestno mero na 6.5%, te bi mestna občina plačevala enake obresti, ne drtL Oe Mestna hranilnica ne bi miftni« obrestne mere občini od 6 na 5.5%, gotovo ne M mogla toliko prihraniti, da bi lahko ostalim privatnim dolžnikom obrestno mero Se za pol odstotka. Toda v našem članku od 13. t. m. smo postavili ugotovitev, da bi bila dana možnost za nadaljnje znižanje obrestne mere privatnim dolžnikom za pol odstotka, če bi mestna občina plačevala enake obresti kakor ostali dolžniki, torej ne manj nego 6.5%. V tem primeru pa bi Mestna hranilnica v resnici lahko znižala privatnim dolžnikom obresti že za pol odstotka. Razširjenje uvozne kontrole Finančni minister je na predlog uvoznega odbora pri Narodni banki izdal pod št. 2280/8 odlok, da se počenši z 28. januarjem t L ne more uvažati iz neklirinških držav in ne ocariniti, če uvoznik nima poprejšnjega dovoljenja Narodne banke za plačilo, naslednje blago (po številkah carinske tarife): št. 201/2, amonijev nitrat: št. 284/1 gotova zdravila, vsi kemijski in lekarnarski izdelki, dozi rani; št. 288 umetne organske barve; št. 831/1 čiste svilene tkanine; št. 590 aluminij v palicah ali ploščah: št. 650 parne črpalke, parne turbine, na drugem mestu neomenjeni parni stroji, motorna kolesa in vsi stroji, kjer se motorna sila pridobiva z izgorevanjem nafte, petroleja, bencina, gazolina, generatorskih plinov itd. Sklepi konference zborms v Beogradu Od 12. do 15. t. m. se je vršila v Beogradu konferenca trgovinskih in industrijskih zbornic iz vse države. Konferenca je razpravljala o mnogih perečih vprašanjih, važnih za naše gospodarstvo. Proučevali so nove uredbe, tičoče se naših gospodarskih ljudi, posebno pa uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, ter so v zvezi s tem sestavili mnogo vprašanj, ki naj se nanje odgovori ali naj dobe avtentična pojasnila. Zastran vseh teh vprašanj so zastopniki zbornic odšli k ministru za trgovino in industrijo in k pomočniku kmetijskega ministra. Glede zakonskega načrta o gospodarskih zadrugah je konferenca ponovila svoje prejšnje pripombe k temu načrtu Nato se je konferenca soglasno izrekla proti zakonskemu predlogu o pooblaščenih inženjerjih v tisti obliki, v kakršni je prišel pred narodno skupščino. Naposled so razpravljali o mnogih vprašanjih, ki so v zvezi z gospodarskim delovanjem pri nas in so zbornice zavzele svoje stališče in izdale potrebne skle pe o tem, kakšne korake bodo storile v svrho njihove pravilne rešitve. Gospodarske vesti = Prepoved poslovanja veleblagovnice Ta-Ta » lieogradu. Iz Beograda poročajo, da je trgovinsko ministrstvo na osnovi uredbe o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic, k. ie bjla 27. oktobra preteklega le.a podaljšana za leto dni, potrdilo od ok uprave mecia Beograda o prepovedi poslovanja velebla govnice Ta-Ta v Beogradu. Ministrstvo je svoj odlok že dostavilo upravi mesta Beogra. da zaradj izvršitve. Kakor znano, je uprava mesta Beograda že lani 10- junija na osno vi ugotovitev posebne kom-sije prepovedal« veleblagovnici Ta-Ta poslovanje, ker se ni držala omejitev po citirani uredbi in ima njen obrat popoln značaj veleblagovnica. Tvrdka se je pritožila na trgovinsko minietr stvo, trgovinska zborn.ca pa je zahtevala, da se tvrdki takoj prepove vsako nadaljnje poslovanje, ker je bila njena veleblagovnica ustavljena v nasprotju z zakonskimi določbami. Ker pa se je bližal 27. oktober 1936. do kai.erega datuma ie veljala prepoved usta navijanja veleblagovnic, niso v mimjstrsitvu vzeli stvari v pretres. Treba je bido rešiti osnovno vprašanje, ali bo uredba podaljšana ali ne. Ker pa je bila 27. oktobra ured ba podaljšana za eno leto. je moralo ministrstvo rešiti pritožbo. Potrdilo je odlok uprave mesta Beograda, ker ima prodajalna tvrdke Ta-Ta v resnici značaj veleblagovnice. Sedaj ima tvrdka Ta-Ta seveda še mož nost pritožbe na državni svet in lahko istočasno zaprosi, da se izvršitev odloka odloži, dokler državni 6vet rešj te pritožbe. V takem prjmeru pa mora državni svet smatrati pritožbo kot nujno, in jo takoj vzeti v pretre= da ee stvar ne zavlačuje. = Tvorni ca celuloza v Drvaru je pričela obratovati. Kakor je znano, je lani prešla v izključno last države odnosno državnega podjetja ši/pada, tvorni ca celuloze d. d. v Drviami, potem ko je bil dosežen poraziwn glede odkupa večine delnice, ki so bile do tedaj v rokah neke švicarske finančne skupine. Iz Banjaluke poročajo sedaj, da je v petek pričela tvornica po dolgoletnem mirovanju zopet obratovati. Glede na važnost vzpostavitve obratovanja te tvor-nice bo mestna občina drvarsflta priredila 23. t. m. veliko svečanost. = Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji znaša sedaj 21.9 milijona mark in se je dviganje nekoliko ustavilo. V starem kliringu z Italijo pa znaša saldo 42.3 milijona lir, d očim smo v novem kliringu mi dolžni Italiji že 20 milijonov lir. = Podaljšan rok prijavo kosmetičnih preparatov. Minister za socialno politiko je odredil, da se rok za prijavo kosmetičnih preparatov (predviden v ČL 33. pravilnika o zdravilih ln zdravilnih speciali-tetah), ki je bil že podaljšan do konca leta 1936. za prijavo in do konca 1937. za prodajo neprijavljenih kosmetičnih preparatov, ponovno podaljša do konca 1937 za ! prijavo ta do konca Junija 1938 za proda- i jo. Do 20. marca t l bo stalni strokovni I svet sestavil ffpremembe in dopolnitve pravilnika o zdravilih specialitetah in jih bo dostavil zaradi odobritve ministru za socialno politiko. Ha gm. glava—va v L&Hjm* j» goedovo te rudnik« odred*, da a ki aa krvattdno zavarovanje pil bratovakl rtrhukiki povišajo za 04% a veljavnostjo od 1. januarja L L — Povišanje cen pri izvozu avstrijskega lesa v Madžarsko. Z Dunaja poročajo, da je komisija avstrijskih in madžarskih interesentov povišala cene aa izvoz avstrijskega lesa v Madžarsko, ln sicer za mehki rezani les za 3.30 šilinga pri kubičnem metru. Sorazmerno so povišane tudi cene za okrogli mehki les in za tesani les. =r Avstrijski izvoz lesa v leta 1986. Pravkar so bili objavljeni uradni statistični podatki o skupnem avstrijskem izvozu lesa v preteklem letu. Mehkega rezanega lesa je lani Avstrija izvozila 51.368 vagonov (prejšnje leto 62.044), mehkega okroglega lesa 33.207 vagonov (32.121), brusnega lesa 19.619 (19.596), jamskega lesa 4937 vagonov (4173) in tesanega lesa 6025 vagonov (5277). Delno povečanje izvoza tesanega lesa, jamskega lesa in okroglega lesa ni moglo nadomestiti izpadka pri izvozu mehkega rezanega lesa. Značilno je, da se je zmanjšal pri mehkem rezanem lesu predvsem izvoz v Italijo na 27.133 vagonov (prejšnje leto 39.277), medtem ko se je izvoz okroglega lesa v Italijo povečal na 3615 (2283), izvoz brusnega lesa na 6038 vagonov (3345) in izvoz tesanega lesa na 3354 (3240). V Madžarsko je Avstrija lsni izvozila 14.184 vagonov mehkega rezanega lesa (13.357), nadalje 7327 vagonov mehkega okroglega lesa (6642), 9083 vagonov brusnega lesa (1311), 4902 vagona jamskega lesa (4132) in 2403 vagone tesanega lesa (2026). Avstrijski izvoz v Nemčijo je obsegal predvsem mehki okrogli les, ki ga je Avstrija izvozila 20.008 vagonov (19.594); znaten je bil tudi izvoz brusnega lesa, namreč 7911 vagonov (7291), dočim je izvoz mehkega rezanega lesa popustil na 3473 vagonov (4216). Izvoz mehkega rezanega lesa v Francijo se je dvignil na 3139 vagonov (2280). Izvoz v Švico se je pri vseh postavkah zmanjšal. Zlr-sti je nazadoval izvoz brusnega lesa v Švico, ki je padel na 2368 vagonov (6622) in izvoz mehkega okroglega lesa. ki je nazadoval na 2036 vagonov (3422) dočim je izvoz mehkega rezanega lesa padel celo na 911 vagonov (1217). =r Iz trgovinskega registra. V trgovinski regi.ter so se vp;sale nastopne tvrdke: Julij Torkar. trgovina z lesom na debelo in izdelovanje zabojev, Lesce; Nahtigal in in, ključavničarstvo, kleparstvo, vodovodna plinovoima instalacija, centralne kurjave, Ljubljana. Nadalje Medvešček Rudolt krom-kovina. Ljubljana; Rudolf šturm. trgovska agentura in komisijska trgovina z manufak turnem blagom, L j ubijanji; Vilhelmina Smola in drug, strojno ključavničarstvo. Sv. Jurij ob j.ž. —V likvidacijo je prešla »Albus«, avtodmžba z.o.z. na Bledu. — Iz tvrdke Kahnus & Ogorelec je izstopil javni družbenik Ogo-relec Ivan. — Pri Ljubljanski kreditni banki sta bila izbrisana člana upravnega sveta Janko Cenik m Josip Ogoreutz. — V likvidacijo je prešla javna trgovska družba Ježe Mihelič in drug, Ljubljana. — Pri tvrdki Savinja, družbi z.o.z., tvornici kemičnih izdelkov v Tacnu pod Šmarno goro je izbrisan po-lov od ja Ivan Seunig, vpisan pa je poslovodja Milan Petrič, industrijec v Tacnu. = Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo 1.200 kg lanenega fir-neža, do 19. t. m. za dobavo šamotne opeke ;n Samotnega malterja, do 23. t. m. za dobavo 240 parov cokelj z lesenimi podplati, vodokaznih cevk in okenskih šip, do 25. t. m. za dobavo papirnatih trakov za brzi-nomere. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 28 t. m. ponudbe za dobavo 180 kilogramov saxola, plinskih cevi, klin-gerita v ploščah, razne barve, laka i. dr., žebljev za krovno lepenko, raznih okovov in steklenega papirja ter raznih strokovnih knjig. — Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo 300 kg žebljev za tračnice. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 4. februarja ponudbe za dobavo raznih žičnikov, do 9. februarja za dobavo 500 kg belih krp za stroje, do 11. februarja za dobavo raznih spojnic, ključavnic, peč-nic iz črne pločevine, kremenja za bencinske svetilke, svinčene žice, oljnatega platna ter 10 kladiv iz litega jekla. — Komanda podmorničke flotilje v Tivtu sprejema do 25. t. m ponudbe za dobavo kompletne stružnice — Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 2. februarja ponudbe za dobavo ročnih sesalnih strojev, bencinskih svetilk, sesalk itd. = Licitacije. Uprava VI. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Kamniku sprejema do 8. februarja ponudbe za dobavo 60.000 kg žvepla, 24.000 kg olja za kamnikttt 4.000 kg olja in 50 kg masti za stroje ter 5.000 metrov bombažnega platna amerikana. Ftega »JO 85.75, Atene Blagovna tržišča uro + Cbteag*. 16. januarja. Začetni tečaji: pšenica: m maj 132.25 sa julij 114.875, za sspt 111-T5; koruza: aa maj 108.25, za julij 103.50. BOMBAŽ -4- LtverpooL 15. jan. Tendenca dodobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za jan. 6.94 (prejtaji dan 6.93), za julij 6.82 (6.82), za dec. 6.48 (6.49). -J- Newyork, 15. januarja. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za februar 12.42 (12.39), za julij 12.24 (12.28). Borze Cnrih. Beograd 10, Pariz 20.3375, London 21.3850. New York 435 50, Milan 22.9250, Amsterdama 238.4250, Berlin 175.10. I> t aj 78-25. Stookholm 110.25, Zbor kranjskih gasilcev Kranj, 16. januarja. V četrtek zvečer je bila 58. redna glavna skupščina kranjske gasilske čete. Otvoril jo je četni predsednik g. Rici Mayr. pozdravil tovariše, počastil spomin umrlih poti pomikov, oprostil zadržanega predsednika občine ter sporočil njegovo zahvalo za človekoljubno delo, potem pa podal obsežno poročilo o vseh panogah dela. Bilo je 9 po žarov, pri katerih je bil nastop čete vedno uspešen, kar »e je posebno videlo pri poža ru v tekstilni tvornici »Inteks«, katero so obvarovali gasilci ogromne škode, delavstvo pa brezposelnosti. Prevozov je bilo ll^ in so bili vsi izvršeni v popolnem redu. 157 oseb je samaritanski oddelek iz najrazličnejših krajev odpremil večinoma v ljub Ijansko bolnišnico. Nastali stroški pa za polovico niso bili povrn jeni. Izobrazbo članstva je izpopolnjeval kulturno prosvetni odsek s predavanji in filmi, skrbei pa je tudi, da je bila četa zastopana pri vseh pa triotičnih, kulturnih in dobrodelnih prireditvah domačih društev. Četa je bila zastopana pri nad 20 prireditvah gorenjskih gasilskih čet in tudi v Novem mestu. Izmed prireditev za pridobivanje gmotnrh sredstev sta bili najvažnejši predpustna zabava in velika tombola, ki je po dobri pripravi in veliki požrtvovalnosti članstva dosegla popoln uspeh. Uprava čete je imela 9 sej. člani pa so svojo te-hnično izvežba-nost izpopolnili pri devetih vajah in v raznih tečajih. Tako je četa dosegla ono izpopolnitev, kakršno zahteva industrijski Kranj, in lahko se reče, da je poleg mariborske najpopolnejše in najmodernejše opremljena prostovoljna gasilska četa. Poleg dveh motornih brizgalen ir. vseh priprav za gašenje ima še 6 motornih vozil, med njimi najmodernejši aparat za gašenje s peno, »Magirus« avto-lestev in popolnoma prenovljen reševalni avtomobil. S pozivom, naj tovariši tudi v bodoče z enako vnemo služijo narodu in dokazujejo svoje udar.ost vladarju in njegovemu domu, pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu in gasilskih vzornikov, je predsednik zaključil poročilo, ki je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto. G. Jožko Likozar je izrekel g. predsed niku in četi v imenu župe toplo zahvalo za vzorno delo. Potem je bilo soglasno sprejeto poročilo blagajnika g. Depolija, ki je razložil, da stane samo vzdrževanje čete letno 100.000 Din in da so zbrana sredstva skoro edino le uspeh zvestega tovariškega dela. Razrešnico, ki je bila soglasno spreje ta, je predlagal v imenu nadzornega odbora g. Ažman. Proračun, ki izkazuje znaten primanjkljaj in bo zahteval tudi podpore poklicanih faktorjev, je bil soglasno sprejet Složno so potekle volitve upravnega m nadzornega odbora, ki niso prinesle nobenih izprememb. Četo bo vodil kot predsednik g. Rici Mayr, tehnično delo poveljnik g. Anton Bidovc in njegov namestnik g. Stane Likozar. samaritanski odsek g. Janko Bidovec, kultumo-prosvetnega pa g. inž. Ožbald Gros. Ob zaključku skupščine so se poklonili »brani gasilci zglednemu delu gasilskega staroste ter na predlog g. inž. Grosa izvolili starešino gasilske zajednice dravske ba novine g. Josipa Turka za svojega častnega člana v zahvalo in priznanje njegovih neprecenljivih zaslug za gasilstvo sploh in za kranjsko četo še posebej. Izvolitev so viharno odobravali vsi gasilci, globoko ganjeni pa so bili tovariši, ki so s častnim članom v nesebičnem ki požrtvovalnem dela osiveli Kongres fugoslovensko-bolgarskih lig v Beogradu Beograd, 16. januarja, p. Jutri bo v Beogradu otvorjen kongres zastopnikov jiugasloveosikcuboJga/rskiih fig iz v »države. Že nocoj je prispelo več delegacij. Ljufoljamrika in mariborska delegacija boefca prispeli jutri zjutraj. Iz prometne službe Beograd. 16. januarja, p. V železniški službi so bili imenovani telegrafski zvanič-nik Rudolf Mirega na Zidanem mostu za pomožnega telegrafista, skladiščni zvanič-nik Jožef Regina v Ljubljani za pomožnega oficiala ter kurjači Jožef Opertkal v Mariboru, Karel Vrhovšek na Jesenicah in Fra-njo Čeme na Zidanem mostu za pomožne strojevodje. ZAHVALA Ob nenadni smrti naše ljubljene mamioe, stare mame 1. t. d. gospe JOSIPINE SKUŠEK VDOVE PO TRGOVCU V METLIKI se najiskrenejSe zahvaljujemo vsem, ki so z nami občutili bridko izgubo in nam lajšali bol a svojim sočustvovanjem ter jo obsuli s krasnim cvetjem. Zahvaljujemo ae tudi prečastiti duhovščini v Ljubljani in v Šoštanju. Sv. maša zaduSnica se bo darovala v ponedeljek, 18. januarja, ob 7. uri zjutraj v tukajšnji farni oerkvi Marijinega oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 17. januarja 1937. lidva tajita lepota: PRENOVITEV POČRNELIH ZOB. IVA _ 41 ® ^ Prue brige i Resna in šaljiva navodila vsem zakrknjenim Slovencem Tisoče oseb je opustilo neučinkovito metodo čiščenja in prevzelo čiščenje s KOL VNOSOM. Zadostuje majhna količina Kolynosa na suhi ščetki. Takoj izginejo madeži, mikrobi, ki povzročajo kvarjenje, so takoj uničeni, a Vaši zobje se bleste kot biseri. Negujte svoje zobe s Kolynosom, in oni zadobe nov blesk in naravno belino, ki polepšuje Vaš nasmeh. ECOLYNOSzaa ZOtBE Mizaa ae je temu zelo čudiL, vendar pa te mu ni ljubilo premišljati, "kako je to. »Neumnost«, je nadaljeval. »Tako v skrbeh sem zarad: tebe, pa niti ne odgovoriš!« Ivanič je žalostno vrtal po svojih mislih. Dolgo uro je sedel brez besede. Naposled pa je segel nazaj po roki svoje žene, da bi se otresel morečega dvoma. Roka je bila ledeno mrzla in trda. Mizarju so se pokazale solze v očeh. Zdaj, ko se je hotel poboljšati, mu je žena umrla... »V grob pojde s prepričanjem, da sem bil nepopravljiv pijanec... Se nekaj let bi naj bila živela! Pazil bi nanjo in skrbel bi zanjo«. »Kaj bi jo pa Se rdaj vozil dalje?« je samemu sebi segel v besedo. »Kaj naj še počnem v mestu? Pomagati mi ne more nihče več in zdaj bo treba skrbeti samo še za pogreb...« Nategnil je vajeti in se sanmi obrnil. Vihar je postajal čedalje hujši. Veje mladih jelk so ga gibale po obrazu. Mračiti se je že začelo. Na saneh «a mizarjem je nekaj ropotalo. Ivairrč je prav dobro vedel, da udarja mrtva glava njegove žene ob rob sani. V strahu je priganjal konja k še večji naglici. Iznenada so mu padle vajeti k rok. Segel je za njimi, toda njegove roke so bile otrple in utrujene. »Konj bo že sam našel pot domov«, si je mislil Ivanič. Oči so se ma zaprle. Naslonil se je na saneh nazaj in zaspal... Ko so se sani stresle, se je iznenada zbudil. Sani so obstale k v pridušeno se Leeke- tojočem snegu se je zibalo pred njim nekaj temnega in visokega. Hlev ali koči? Ivan se je hotel dvfcmiti in si ogledati poslopje, toda utrujenost ga je spet potisnili nizaj na sedež. * Ko se je zbudil, se je zagledal v veliki dvorani, ki je imela belo prepleskanc stene. Solnce je gledalo skozi okno. prav na posteljo, kjer je ležal mizai. Tudi na drugih postelja!* so ležali ljudje. »Mašo bi bilo treba brati. Gospoda župnika bom prosil«, je dejal Ivanič. »Pazi nase! Čisto mirno leži«, je govori! dober glas zraven njega. BO je zdravnik. »Ljubi gospod doktor!« je vzkliknil mizar. »Ali ste vi tu?« Hotel je planiti kvišku, pa m mogt,. »Milostni gospod, rok in nog ne čutim čisto nič«. »Saj jih tudi nič več nimaš. Odmr/nile so ti... No. le nikari ne jokaj! Visoko starost si doživel in Bogu se zahvali zanjo«. »0, gospod doktor! Samo še nekaj let bi rad živel... Svojemu sosedu moram vrniti konja, ženo moram pokopati . Usmilite se me! Napravil bom vam majhno omarico h najboljšega lesa in krogle za biljard, milostni pofcpod!« Zdravnik je pomahnil z roko ?n zapnsMl dvorano. Oči mizarja, nakažen^ razvaline, so osteklenelc.. Mož je v snegu zablodi!, i**v tako kakor v življenja... Včasih se zgodi, da se spokori tudi star grešnik. Tako se je »preobrnil na stara leta tudi sovražnik smučarjev Pepe Radirka. Silno nas je mrzil in ni tako grdega živalskega imena, da nas ne bi zmerjal z njim ta hudoba takrat, kadar nas je hotel prav posebno ponižati. Kadar je pa opazil smučarko r hlačah, je p« naravnost pobesnel od ogorčenja. Sam bog vedi, kaj je Pepeta spreobrnilo, wroka ni rrikormir povedal pa tudi ni ni-1 Logar vprašal za svet. Zato je naročil amu-& pri jako dragem trgovcu s pohištvom, nrmičarsko obleko pa iz blaga za zimske iruknje. Ker je pa gotovo še kje kakšen Pepe Radirka, ki si ne iroa med nas smučarje in bi morda iskal smuči med suho j sobo, ma prav radi svetujemo tole: Kaj vse moraš imeti in česa se moraš učili, da postane, vreden član naie bratovščine? Predvsem vadi po navodilih v knjigah lili r tečajih ali pa po radiu smučarsko Ijtmnestiko; v glavnem vadi počep s stisnjenimi koleni na celem podplatu, počep 'r razoožnem stavu na celem podplatu s ko-tetti in prsti navznoter, prenašaj težo z leve na desno nogo v počepu, vadi razkreke ikn izpade. Taka gimnastika okrepi mišičevje v gležnju, v stegnu in v križu. Kajti 'taka prežeča drža na smučeh je pri dolgih spustih jako naporna ter močno utruja, če miši ie prej utrdil svojih nog. Za malo denarja »i kupiš dobre jeseno-ve smuči s pritiklinami, s Seidlovim okovjem, jermeni m natezalcem ter palice. Smo- samo za smučanje, jih ni treba okovati. Brezpogojno pa pritrdi varovalke na straneh podplatov. Čevlje maži bolj poredko s mastjo, več pa z navadnim mazilom za čevlje, ter jih zgladi s krtačo. Prevečkrat mazani čevlji prepuščajo vlago, dočim z navadno pasto povoščeni ter zglajeni otresejo mokroto. Suknjič ne sme biti kratek, ker ne varuje pred snegom. Predvsem naj bo bluza v pasu prostorna, podvita ter stisnjena z gumijastim trakom. Rokavi morajo biti prostorni, posebno pod pazduho ter v zapestju na zadrgo. Žepi naj bodo po možnosti na notranji strani Podložen naj bo suknjič z navadno lahko podlogo. Hlače so normalno široke, v kolku bolj prostorne ter se na spodnjem kraju pred višino čevlja nalahko zožijo. Spodaj niso zarobljen«, temveč obšite, ter imajo na koncu všit gumijast trak, ki gre pod stopalom ter preprečuje, da hlače ne uhajajo iz čevljev. Jako neokusne in nepraktične so hlače, ki so spodaj preveč našopirjene. Tudi kratke hlače so uporabne, vendar niso tako praktične kakor dolge; sicer pa kakor koma pristoja in prija. Da si zavaruješ stopala pred snegom, kupi ovojke ali platnene golen i ce na zadrgo, ki dovoljno zapirajo nart in rob čevlja. Ne pozabi na rokavice, kapo, očala, predvsem pa na dobro voljo in to tudi tedaj, ko žvižga ledeni veter okoH nšea in vse Škriplje od mraza. Ne godrnjaj niti tedaj, ko se zariješ s glavo globoko v sneg. Vzajemno mazanje smuči je najbolj izdatno bi pravilno B so do srede d)»n>l stegnjene nb> palice pa do pazduhe. Boljšo robo kopi pozneje, ko boš popolnoma irvečban. Sinoči, ki so popolnoma proste vsake maže, maži x tanenim oljem ter jih pred vsakkn novim mazanjem, to je približno po sedmih dneh. dobro odrgni x grobo krpo. Hrani jih na suhem zračnem prostoru vedno povezane tako, da jih vežeš na skrajnem epodnjem kraju ter 35 cm od vrba, tik pod krivino. V sredi pod stremeni pa vloži 4 cm šini lesen vložek. Jerenenje maS * mastjo za čevlje. Smuči naj ti izbere dober znanec, ki ne zaupa ozkim rastem po drsni dolžini in ki otipa dilce nekako tako kakor mešetar konja Če bi ti začetniku hotel obesiti robnike, jih kar odkloni; tudi brez njih zlezeš h povojev. Pozneje, na turah, jih boš pa pogrešal. Nadalje ne potrebuješ ne belega, ne rdečega dresa, najboljši je iz modrega odnosno temnejšega blaga, ki pa naj bo volnen in čisto gladek. Čevlje kupi prostorne, vendar največ za dva para nogavic ter iz mehkega usnja. Ko se po nekaj letih priučiš smučarski umetnosti boš kupil čevlje iz bolj trde kravine, v katerih imaš nogo čvrsto vezano v gležnjih. Če rabiš čevlje »Bojuje se najmlajši med janaJd* a M Za smučarsko maže ti pove tisti, ki te bo ačE, sam pa nikar ne delaj poskusov z njimi, kajti to je peklensko učena zadeva. Kako se boš pa očil smučanja? Najbrže imaš že koga. ki je pripravljen žrtvovati so, pa naj bo to brat ali bratranec. Morda te celo začetnika povabi s seboj na turo. Samo tega nikar takoj v »ačetku; kot dober tovariš ti svetujem, da poromaš z novimi ddlcami v Planico, Kranjsko goro ali na Pokljuko k našim smučarskim učiteljem, da te ti poklicani strokovnjaki naučijo prvih korakov ln drugega znanja Zaupaš se pa lahko tudi tistemu, ki ti pokaže znak in A. P. Čehov. Konjiček je v snegu hitel pred sanmi. Na kozlu je sedel mizar Ivan Ivanič. Vozil je Vanko — svojo ženo, ki je vseh štirideset let, kar sta živela v zakonu, stradala in ki jo je časih oelo pretepel — v bolnišnico. Ivanič je imel rad žganje m ga je tudi danes že zlil nekaj kozarčkov po grlu. Napol je govoril sebi, napol ženi, ki je negibno ta brei beeedi ležala na saneh. »Le potrpi, staral V bolnišnici bo spe* vse dobro. Zdravnik je učen človek in ti bo pomagaL Najprej bo seveda ozmerjal men©; ,Ti, pijanec zakaj nisi prej prišel! Samo dopoldne ordiniramo. Jutri »e vrni!' Jas pa mu bom odgovoril: ^Milostni gospod, pomagajte moji ženA Na vse zgodaj sem se že odpeljal od doma, toda zaradi snežnega viharja sem le počasi prišel dalje.' Doktor bo napravil jezen obraz; jaz pa bom padel pred njim na tla in objel njegova kolena: ,0, dobri gospod doktor! Pozdravite mojo ženo. Večno vam bom potem hvaležen.' Toda doktor »e bo Se nekaj časa prepiral z menoj: ,Bolje bi bil ravnal s svojo ženo, pijanec! Palico si zaslužil!' — .Res imate prav, milostni gospod doktor. Toda vse eno bodite dobrega STca. Če bo moja Vanka ozdravela, »e ne bom nikoli več dotaknil žganja. In samo na delo se bom vrgel. Milostnemu gospodu bom napravil čisto zastonj majhno omarico iz najboljšega rož- legitimacijo saveznega smuškega učitelja; vsi skupaj so pa itak dovelj razupiti. Še enkrat; najprvo vežbališče, potem šele drugo. Na turah si pa začetnik samo pokvari držo ter traja precej časa predno si opili napake m ven štrleče oblike. Torej vsakemu priporočam 7 dni temeljite šole morda še drugi teden nadaljnje šole s krajšimi in lažjimi izleti na odprtih, nizkih pobočjih, po tem treningu se šele lotiš srednjih podvigov kakor so n. pr Sv. Jošt, Trije Kralji, Vršič, Planica, Sv. Duh in drugi. Vse to lahko opraviš prvo zimo. Torej zajčki ven izza peči! Še je čas. kaiti zima se šele ponuja. Recimo, od prvih pik je minilo mesec dni; smučati znaš toliko, da si upaš n. pr. na Kofce in to z dobrimi smučarji. Smučke imaš nakovane, namazane, dobro si opremljen proti mrazu, lakoti in žeji, razločuješ milo od mixa ter kalodont od klistra. .Manjkata ti tudi že dva zoba, katera si pustil ob Westrovem plotu na Golovcu, z eno besedo, odslužil si regrute. Končno je minil čas večno mokrih hlač, modrih podplutb pa neprestanega pobiranja in grdih molitvic nad onimi, ki so se ti škodoželjno režali. Postal si smučar, kar je tako nekaj kakor kaplar pri vojakih. Spoznaš se Naša mlada smučarska na vreme, zmerja? oskrbnice, se pripelješ brez karte do Jesenic In pripoveduješ strašne nedoživljene strahote na Hribarici o groznih prečutih nočeh v bivakih in o plazovih. Iščeš družbe smučarskih asov, ški-j Iiš za lepimi devicami in sploh se obnašaš kakor Trenker ali Zeelos. Tudi to nekaj pomeni, da dosežeš svoje učitelje, si pomagaš na vse nedovoljene viže. Takrat pa, ko misliš, da si pri izvajanju svoje smuške umetnosti opazovan, zgini za vogal, da te ne bodo obrekovali. Pred publiko ne sedaj na tretjo nogo, ter budno pazi, da te ne zalotijo pri jahanju palic, kajti to je za smučarskega kanona tako nekaj grdega kakor božji rop za grešnika. Po dolgih štirih letih trpljenja si se vrnil med prave ka-none m počasi dobivaš imenitno ime. Dekleta zavijajo vratove, kadar švigneš mimo njih, nosiš umazan dres, smrdiš po klistru in prekajenih klobasah, tekmuješ za imenitne klube ali pa hodiš z znakom saveznega funkcionarja na tekme Siliš med generale JZSS ter se pustiš fotografirati čim bliže ministra ali bana, ki je pokrovitelj tekme. Izpit za smuškega sodnika napraviš kar mimo grede; na vse zadnje si še diplomiral za saveznega smuškega učitelja, — in napravil si kot smučar sijajno kariero, ter samo še čakaš, kdaj se od napuha raz-letiš. Ja, Pepe, potem bo pa težko s Teboj! Enkrat ti je pa te slave dovelj; češčen si toliko in oblegan, da se t: sitno zdi, pa se zatečeš za mirom v planine. Seveda si nabaviš v ta namen potrebno opremo. Predvsem potrebuješ za ta posel kratek cepin s premakljivo zanjko, dereze na deset rog-ljev, zimsko vrv, luč, očala, kompas in karto pa še nekaj malenkosti. Najbrže boš nesel vso to ropotijo parkrat s seboj, ne da bi jo rabil, morda celo na Veliko Planino, da naposled le uganeš pravi smisel te opreme. Dereze rabiš predvsem v ledu ter na zamrzlih snežnih strminah. Pri .pr- nega lesa.' Potem pa se bo doktor nasmejal. ,No, prav! Videli borno, kaj se da narediti...' Vidiš, stara, tako je treba govoriti z imenitno gospodo. Vljudno in ponižno... Samo poti ne sineva zgrešiti. Sneg postaja čedalje gostejši in komaj deset korakov daleč se vidi.« Tako je govoril Ivan Ivanič sam pri sebi V njegovi glavi, ki ni bila vajena pre-mišljanja, so se zmedeno podile različne misli. Nesreča ga je zadela preveč iznenada. Tako mimo je bilo doslej vse njegovo življenje in vse je šlo svojo vsakdanjo pot. Pil je žganje, delal, kadar se mu je ljubilo, in od dolgega časa pretepal svojo ženo... Vankino nenadno obolenje pa ga je spravilo iz vsakdanjega tira in zbudilo v njem oelo nekaj nežnosti. Čudni pogled svoje žene je opazil že snoči. Brez pomišljanja si je pri sosedu izposodil konja In odpeljal x njim svojo ženo v bolnišnico. »Vanka«, je potem začel isnova, »če bi te idravnik vprašal, ali sem te pretepel, moraš reči, da te nisem. Saj te nisem nikoli tepel k hudobnosti. In nikoli več te ne bom premlata. To ti prisegam pri vseh svetnikih. V hudih skrbeh sem zaradi tebe. Drugi bi te pustil dotna. jaz pa te peljem v mesto. Poglej, kako se motajo snežinke. Pa vendar nisem zgrešil poti? — Ali te še zmerom tako bode v strani?« Ivanič se je ozrl. »Smešno«, je mislil sam pri sebi, »kako ostane sneg na njenem obrazu. Na mojem nosu se takoj stopi«. vih poskusih z derezami boš pohodil sebe in druge, napravil luknje v čevlje, se boš spodtaknil in obdrgnil nos, vendar to tudi spada k stvari. Ravno tako pričakuj, da te tovariš po nesreči poboža s cepinom po glavi; vrv pa zrači, da ti je ne požro molji! Praktično rabiti vse te stvari te bo naučil tvoj tovariš, ker le z dobrim alpinistom tvegaj težje ture. Nikjer v življenju ni dobro izvežban in zvest tovariš toliko vreden kakor v planinah. Kot smučar planinec si pa pri nas povprečna prikazen ter nisi bog-ve kako obrajtan. posebno pri kmetih domačinih ne, ker vlamljaš v njihove koče, kuriš njihova drva, ne moreš zapreti vrat za seboj, ker imaš rep, kvariš mlade smreke in še nešteto drugih zločinov imaš na dobre mame je priložila Se njena 8 Ittna hčerka za najmlajše: punčko, kanglico in drugih igrač, ki jih bodo samotni otroci pod Zapodjem iz srca veseli. Zavoju je priložila blaga gospa prisrčna pismo, s katerim pozdravlja srečno Strm-ljanovo mamo. Ne zaradi siromaštva, ki trka na duri, temveč zaradi obilnega božjega blagoslova. Tožnega srca piše blaga celjska mati o črni usodi, ki se je zgrnila nad njo. Nedavno ji je smrt ugrabila dvoje otrok, zdaj ji je v edino srečo še živeča 8 letna hčerka... Radostno je oče Strm-! ljan odvijal zavoj in se veselil že vnaprej ■ obrazov doma, ko jim bo razgrnil dobrote. | Kdorkoli se hoče spomniti Strmljanove družine, lahko odpošlje na naslov g. Deva. Akcijo toplo priporočamo Mlade Strmijanovo četo bi zdaj še posebno razveselila kaka odeja, ki jih v hiši primanjkuje. Ob upokojitvi nadzornika Zahrasttsika garda na Gorenjskem vesti. Znamenit postaneš šele tedaj, če si prepričal svoje znance, da si prišel v treh urah iz Mojstrane na Kredarico, ali da si preplezal Triglavsko steno s smučmi, oziroma, da si šel čez Grintovec. Povem ti pa, da zelo neradi verjamejo. Največkrat je smučar planinec že toliko star, da se mu ne ljubi govoriti. Nosi ogromen nahrbtnik, v njem pa flanelasto perilo ter sladkorčke za mlada dekleta. Najrajši se klati sam po hosti ter okrog brhkih deklet in majerk. Ker si ni pravi čas omisiil žene, žalostno konča svojo smučarsko planinsko kariero v kakem zapečku, včasih kateri celo z rdečim nosom, drugi s polomljenimi nogami. Vsi pa radi obujajo spomine. Kajti, verjemite mi, da je vredno živeti, četudi samo v spominu na lepe zime in na mlade dni. Smuk Materinski dar Strmljanovi družini Kresnice, 14. januarja. Prejšnji teden smo poročali o obisku našega dopisnika v Jesenjah, mali hribov-| ski vasici nasproti Kresnicam, članek je očrtal križe in težave, ki tarejo družino železniškega uslužbenca Martina Strmlja-na. »Jutrovo« poročilo je vzbudilo obilo zanimanja za eno naših najštevilnejših družin. Zdaj je došlo na naslov sreskega podnačelnika g. Bogomirja Deva v Litiji, ki se je za ubožno družino toplo zavzel, nepričakovano darilo. Neka plemenita celjska gospa je poslala velik zavoj različnih daril. Pravi, da je prečitala »Jutro« z vso pazljivostjo, ter je ganjena priložila za vsakega malega Strmljana, oblekce, 1 perilo, nogavice, rokavice. K zavoju svoje j škofja Loka, 15. januarja. Z upokojitvijo sreskega šolskega nadzornika g. Vinka Zahrastnika, ki je dosegel po zakonu predpisano število službenih let, .se umika s šolsko-pros. etnega področja v škofjeloškem srezu ena izmed najunarkantnejših o-ebnosti. Po roiu je iz Radeč pri Zidanem mostu. Le tri leta učiteljskega službovanja, eno leto na Do-bovcu in naslednji dve v Zgornji šiški, je imel za seboj, ko je prišel v naše mesto- Tako je preživel g. Zalirastnik med Škofjeločani vse faze učiteljevanja. od razrednika in šolskega upravitelja do nadzornika, skupaj 32 let, tedaj dobo, ki zasluži priznati je in hvalo. Bil je iz".i,-(ten Šolnik ln dober organizator s kremenitim Jtnačajem, da ni krenil nikoli med ljudi krivili hrbtenic. Njegovi ukrepi so bili vselej pošteni in odkriti. Zaradi stroge objektivnosti pri pre ojanju vseh vprašanj nam je bil vzor. Z osamosvojitvijo škofjeloškega območja mu je bilo podeljeno merto Šolskega nadzornika. Zavedal se je hudega bremena, kajti 27 šol v srezu je tako porazdeljenih, da so ure in ure narazen in po večini na planinskem svetu, toda volja do napredka je premagovala vse težave. V časni njegovega nadzorništva je bila otvo: jena lepa vrčta vzporednic, na novo pa • ezi-dani šoli v Martinjem vrhu in škcfji Loki, kjer predstavlja nova šolska paIafia eno izmed najlepših škofjeloških zgradb. Razen tega se pripravlja še gradnja drugih novih šol. Po načelu, da se delo inteligenta ne konča z uradnimi urami, zlasti ne narodnega uiSitelja, se je g. šolski nadzornik z vnemo uveljavljal v gospodar kih. prosvet nih in dobrodelnih društvih Kot Sokol je deloval pri domači sokolski družini, ki ga je naposled izvolila za podtaro to. Zlasti aktivnega ga vidimo pri Tujskopromet-nem društvu, ki mu je predsednik. Uči-teljstvu je bil zmerom dober tovariš in zaslužen za učiteljsko orgaiaizacijo. Dosledno je zagovarjal načela zdrave pen;o-nalne prosvetne politike. Kot naroden mož je našel še toliko časa, da je izkušal z ustanavljanjem javnih knjižnic ob državni meji dvigniti narodno zavednost obmejnega ljud:t a. Dela polna je tedaj življenjska pot g. Zahra tnika, ki upamo o njej, da še za dolgo vrsto let ne bo zaključena. Ob upokojitvi naj mu bo v najlepše priznanje zavest, da je storil za šolo in prosveto, kar je mogel, še mnogo sreftnih in zadovoljnih let! »Norec ima srečo44 Ta stan ljudski izrek se je pri nas enkrat obisiinii v dobesednem pomenu. iVb stotisoče ljudi je te dni čakalo na glavni dobitek naše razredne loterije. Dobitek je zadela srečka št. 8.192. Eno četrtino te srečke je kupil in bo torej eno četrtino dobitka dobil duševno bolni Nemanja Kokotovič. ki se zdravi v beograjski umobolnici Peča se tam s knjigovodstvom in vrtnarstvom, pri tem pa je trdno prepričan in prepričuje tudi druge, da je potomec srbskega kralja Stevana Nemanje, pa da je seveda popolnoma zdrav in da ga le zlobni ljudje drže zaprtega. Ko so novinarji poiskali srečnega nesrečneža in mu sporočili, da je dobil del glavnega dobitka, to ni naredilo nanj posebnega vtisa Pač pa je hotel izkoristiti ugodno priliko, ko je videl okrog sebe novinarje, da bi po njih sporočil javnosti, da je že davno zdrav in da je že skrajni čas, da ga izpuste na svobodo. Ko so mu novinsrji obljubili, da bodo to napisali, je bil tega bolj vesel kakor pa prej vesti o glavnem dobitku. * Napredovanje. Pri naši kr. vojni mornarici je bil povšan v čin kapetana bojnega broda g. Miroslav Stumberger iz znane narodne družine v Brežicah. Čestitamo! * Velika brezplačna loterija Jadranske straše, katere žrebanje bo 15. marca letos, ima veliko števflo dobitkov: brezplačna potovanja po Jadranskem in Sredozemskem morju, brezplačna bivanja y prvovrstnih hotelih na Primorju, materialni dobitki, med temi jadrnica, zlata ura in drugo. Pravico na igranje imajo vsi dosedanji podpornj člani, odnosno naročniki revije, ki plačajo najkasneje do 15. februarja celo naročnino za 1- 1937. Prav tako se lahko udeležijo loterije novi podporni člani (naročniki), ki do istega dne plačajo naročnino (članarino) za vse leto 1937. Članarina za podporne člane v kateri je všteta tudi naročnina za revijo, znaša letno 120 Din. Poleg pravice na brezplačno revijo imajo člani 25% popusta enkrat letno na ladjah Jadranske in Dubrovačke plovidbe in popuste v mnogih hotelih v državi. Prijave novih pod pornih članov in naročnikov sprejema direktno izvršni odbor Jadranske straže, Split, Bana Jelačiča 1/11 * Na svetovno razstavo v Pariz se bomo peljali z odprtim avtobusom v dveh različnih variantah. Prva varianta od 6. do 20. junija in od 1. do 15. avgu ta: Ljub Ijana, Lienz. Innsbruck, Konstanz, Schaff hausen, Strassbourg, Nancy, Pariš, Saar-briicken, Stuttgart, Munchen, Heiligen-blut, Ljubljana. Druga varianta: od 4. do 18 julija in od 5. do 19. septembra: Ljubljana, Benetke, Gardsko jezero, Mila- Matineja Z. K. D. Vzroki, potek in konec največje križarske vojne v zgodovini! Film, ki je po svoji dovršenosti, krasoti in ideji zadivil ves svet! 10.000 SODELUJOČIH! Danes v Elitnem Kinu Malici točno ob Koliko ie v našj banovinj lastnikov fotografskih kamer in kinoamaterjev, nam ne" pove nobena statistika. Menda ni pretirano. če jih cenimo na nekoliko deset t,so-čev ln njih ogromna večina fotografira in filma tjavendan. brez načrta, brez sistema, brez strokovnega znanja. Kvari dragoceni material za posnetke brez tehnične in estetske vrednosti, prej ali slej obupa in se odreka enemu nailepših športov češ da vendarle ni tako lep m da je pred vsem predrag. Seveda ni lep in poceni, če ga gojiš brez elementarnega znanja jn če nimaš prilike, da b,j dobival pobude in pouk v krogu pri nas še vse preredkih amaterskih organizacij. A tudi tisti, ki te prilike nimajo, danes niso več prepuščen popolnoma samim sebi. Ce le hočejo, si lahko pomagajo. Ali ste opazili, da Imajo ponedeljska »Jutra«. od novega leta dal;e posebno rubriko »Fotoamater«. ki prinaša izpod strokovnega peresa vsakovrstne majhne članke in nasvete o vseh mogočih vprašanjih fotografije in kinematografije? Ta rubrika daje tudi popolnoma brezplačne odgovore na vsa vprašanja, ki bj vam v tem področju težila srce. Ponavljamo; Od novega leta dalje si je slovenski amater sam kriv, če si ne zna poiskati nasvetov, kjer mu jih rade volie dajeio če se odločite, in poskusite J A JNINE-PEKATETE, Vas čaka veselo iznenadenje. Prvič, da se kuhane ne spri jemlje jo, drugič, da se trikrat povečajo, in tretjič, da dajo tri krožnike iz % kg paketa. — Pomislite, kake ugodnosti! * Na ziinsko;>portne prireditve v Avstrijo! V začetku februarja bo v Avstriji več mednarodnih zimskosportnih priredi-tev (svetovno prvenstvo v drsanju na Dunaju, mednarodna skakalna tekma v Celovcu, itd.) h katerim vsem pripravlja Putnik cenena skupinska potovania s kolektivnim potnim listom. Vse informacije daje biiljetarniea Putnik, Ljubljana, Uajeva 3. * Virovitica dobi mestni muzej. V javnem življenju igra Virovitica še danea važno vlogo, njena preteklost pa je zvezana z mnogimi zgodovinskimi dogodki. V mestu samem je iz preteklosti ostalo sicer malo dokumentov, marsikaj pa se najde v okolici in, da bi bilo vse to zbrano in ohranjeno, je skupina javnih delavcev zahtevala, naj se osnuje v Virovitici mestni muzej. V občinski hiši je občinska uprava za muzej že odredila prostore in nekaj intelektualcev se je prostovoljno javilo za organizacijo in vodstvo muzeja. Kuhanje na električnih ploščah se vrši Vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/1. Gospodinje vabljene! * Razširitev zagrebškega kolodvora. Na glavnem kolodvoru v Zagrebu so že pričeli z graditvijo novih peronov in podzemnih hodnikov in bodo ta dela gotova že do začetka velike sezone, to je do konca maja. Prve preureditve kolodvora bodo stale blizu 5 milijonov. Po statistiki je imel zagrebški kolodvor lani največji promet v državi. Že nekaj let se opaža, da je meseca avgusta in septembra promet najživah-nejši, najslabši pa je promet vsako leto meseca februarja. V kolodvorsko blagajno je prišlo lani nad 120 milijonov dinarjev, iz Zagreba pa je odpotovalo preko 2 milijona ljudi. Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« št. 5 z dne 16. t. m- obavlja ukaz kraljevskih namestnikov o amnestiji in pomilostitvi, uredbo o opravljanju državnega strokovnega izpita računsko blaga jniških uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike, izpre" membe v pravilniku za opravljanje podpre-glpdniškega. pregledniškega in strokovnega uradniškega izpita pri finančni kontroli, telefonski promet: nove proge z Avstrijo in z Italijo- izprememe v staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine in r^rvor^d v državnem svntu leto 1937 * Pomladanski velesejem v Leipzigu bo Otvcujen 28. februarja in bo ostal odprt do vključno 8. marca. Vzorčni velesejem bo zatvorjen 5. marca, velesejem tekstilnega blaga in oblačil 4. marca, tehniški in stav-Mnski velesejem pa 8 marca, razen pn ključenega velesejma za fotografije, optiko in kino. ki se zaključi že 5. marca. Pri razpokam koži, ozeblinah, Hšajib In izpuščajih — čudovito deluje »OBLAKOVO KAMILČNO MAZILO« 1 REŽIJA CECELE B. DE MDLLE 10.30. — Matinejske cene din 3.50 in 5,50 no, Torino, Mont Ceniš, Grenoble, Lyon, Pariš, Baael, Luzern, St. Moritz Bolzano, Ljubljana. Vsako potovanje bo trajalo 15 dni Poleg tega se bodo vršili izleti v Benetke. Monte Carlo, Nico, Rim. Gro s-glockner, Salzkammergut, Češko, Dolomite. Dubrovnik in Maria Zeli in bo še več krajših potovanj po tuzemstvu. Zahtevajte prospekte. Prijave in podrobne informacije v Okornovi izletni pisarni Ljubljana, hotel Slon. ADVOKAT PREJE V KRANJU JE ODPRL PISARNO v LJUBLJANI, WolSova 10 Telef. 39-18. * Nov grob. V Vevčah je umrl g. Vaclav Turna, delovodja združenih papirnic. Pogreb bo danes ob 16. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Po tragični smrti dokazana nedolžnost. V dugareški tekstilni tovarni so lani konec julija ugotovili tatvino velikih količin platna. Osumili so več delavk in delavcev. Med njimi sta bili tudi 20-letna Marija Biršičeva in njena 19-letna sestra Ruža. Starejša sestra se je nameravala poročiti in, ker je pripravljala balo, se je po kraju in okolici raznesel glas: Aha, to je ukradeno platno! — Med preiskavo so zaplenili mnogo platna in Mariji Biršiče-vi so odnesli celo zefir, kakršnega ni du-gareška tovarna nikdar izdelovala. Sum-ničenje je sestri silno potrlo in, ko je starejša obupala, ji je v smrt pod vlak sledila tudi mlajša, ker jo je kot svojo vzornico vedno posnemala. Zdaj je dolgotrajna preiskava končana in dokazano je, da sta bili nesrečni sestri z mnogimi drugimi osumljenci vred popolnoma nedolžni. Začel sem s privatno prakso ing. agr. Lojze Prezelj specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog) Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) c. 23* Nasveti. Pregledi. Obramba in zatiranje vseh rastlinskih škodljivcev. * Luške cesta. Sreski cestni odbor v Kamniku je vstavil v proračun za prihodnje leto vsoto 200.000 din kot prispevek za nadaljevanje gradnje luške ceste. Z lanskim in letošnjim prispevkom bo torej omogočena zgradba prvega kilometra v smeri od Cmivca proti Volovljeku. Do sedaj je zgrajen del od črnivške serpentine do prvega ovinka. Gradnja v tem delu je bila zelo težka, ker je bilo treba prekopati strmo pobočje hriba in prevrniti več tisoč kubičnih metrov zemlje. Z vsakoletnimi prispevki banske uprave in cestnega odbora pa se bo luška cesta le počasi pomikala naprej, saj je prvi del, ki je dolg 4662 m, proračunan na poldug milijon. Prvi kilometer bo zaradi težavnega terena stal nad 400.000 din. Ker naši gospodarski in tujsko prometni interesi že tako dolgo kličejo po luški cesti, bi bilo nujno potrebno, da se najde primerna rešitev, s katero bi bilo omogočeno pospešiti gradnjo, tako da bi bila cesta vsaj že drugo leto na Volovljeku. Edini izhod bi pač bil, da bi se najelo posojilo, ki bi se odplačevalo v obrokih. Stroški bi s tem ne bili večji, ugodne posledice v razvoju tujskega prometa pa bi bile vidne že takoj naslednje leto. ZAHTEVAJTE PIJTE „PUROSAN" kavo ♦ Spominjajte se izmed potrebnih najpotrebnejših in položite bednim slepim na oltar trpljenja plemeniti dar. Darove hvaležno sprejema Podporno društvo slepih Ljubljana. Gradišče 7. ♦ Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice, QQQQQQQXX>G>QQQ9 Dr. DARKO ČERNEJ Je o tvoril advokatsko pisarno V LJUBLJANI Tavčarjeva ulica S« ©©©©©©©©©©©©©© ♦ Protest organiziranih mornarjev. V Splitu se je vršilo zborovanje strokovne zveze pomorcev in sprejeta je bila protestna resolucija proti nameravanemu podaljšanju dobe za dosego pokojnin pri okrožnem uradu v Splitu. V mornariških krogih se je razširila vest, da nameravajo podaljšanje izvesti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pri okrožnem uradu. Protestna resolucija tudi naglaša, naj se čimprej razpišejo volitve za vse ustanove delavskega zavarovanja, strokovni zvezi pomorcev pa naj se prizna pri teh ustanovah primerno število zastopnikov. ♦ Stroj za pisanje not in aparat, k| note sprejema, sta dve presenetljivi iznajdbi. S konstrukcijo stroja za pisanje not io se bavili že kakih 70 let iznajdite-Iji po vsem svetu, zdaj pa so vsa ta prizadevanja dosegla svoj cilj s pisalnim strojem za pisanje not »Nototyp — Rund-statler«, ki piSe note na nečrtan papir. Ta iznajdlba je za pevska društva, gledališča in glasbene šole zelo pomembna in dovršena v praktičnem pogledu Pi alni stroj za pisanje not bo razstavljen na pomladanskem velesejmu v Leipzigu, ki bo otvorjen letos 28. februarja Razstavljen pa bo tam tudi aparat, ki sprejema in piše note melodij, katere igra kdo na gla-sovirju ali pa na kakem drugem instrumentu s tipkami. Ta aparat deluje po principu fotografičnega aparata s to razliko, da se name to filma premika skozi Skrinjico za učinke svetlobe prepariran trak papirja. Pod tipke glaaovirja ali kakega drugega instrumenta se pritrdijo kontaktna peresca, ki -o s posebnim kablom zvezana z aparatom. Skladatelj se lahko popolnoma posveti svoji in pira-ciji in aparat mu da točno zabeležene note skladbe. f ♦ Pouk o modernem knjigovodstvu nudi Slovencem novo, obširno delo znanega našega strokovnjaka prof. Frana Srča. Delo bo obsegalo štiri knjige s skupno 700 stranmi Prvi dve knjigi sta pravkar zšli v zelo okusni opremi. Delo. pisano v lepem slogu in opremljeno z dobrim slikami. ;e namenjeno samoukom, ki se hoče.o seznaniti s knjigovodstvom in imajo resen namen, da ga spoz,naio od najvišje do najnižje stopnje. Seveda pa bo de.o izvrstno ustrezalo tudi strokovnjakom (praktikom), ker obravnava biilance, organizacije, transmisije ter raz-jasniuje temelje bančnega, industrijskega in tovarniškega knjigovodstva. Začetnik mora vestno preučevati stran za stranjo pa se bo prikopal do znanja modernega knjigovodstva, e poslovnim ljudem bo Sjčevo delo vsestransko ustrežljjv priročnik. »Knjigovodstvo« izdaja strokovna založba, ki ima letos na programu devet strokovnih knjig. Naslov strokovne založbe je: Ljubljana, poštni predal 272. VSI, KI TRPITE NA &U5UIH OČESIH trdi koži in zaraslih nohtih pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin od stranimo Takoj Vam bo odleglo Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30 ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 12 ure V kopališču hotela »Slon« Frančiškanska ul. 3. + Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Is LfuSjIjaiie u_ Vprašanje nove bolnišnice pred Društvom absolventov trgovskih šol. Društvo absolventov trgovskih šol je v četrtek zvečer priredilo v restavraciji Zvezdi zanimivo predavanje predsednika Zdravniške zbornice primanja dr. Meršola o akciji za razši»-ritev ljubljanske bolnišnice. Predavatelj je očrtal ves razvoj ljubljaniske bolnišnice od njene ustanovitve za cesarja Jožefa II. pa do današnjih dni. Naslikal je nevzdržno stanje, ki je v' bolnišnici zavladalo v povojnih ietih. in naznačil nekaj najbolj nujnih poti, po katerih bi se dalo priti do boljših, zakonujn zdravstvenim interesom naroda ustrezajooih prostorov. V daljši debati, ki se je razvila, je primarij dr. Meršol na kratko očrtal še razmere v drugih bolnišnicah v državi, ki prav za prav njso kaj boljše kakor pri nas, ni pa drugod tolikšnega navala na bolnišnice, ker marsikod še zmerom prevladuje staro naziranje, da gre človek v bolnišnico samo umirat, ne pa se zdravit- Mnogo smeha je vzbudila predavateljeva opomba, češ da so prenatrpanosti kirurškega oddelka do neke mere pogostokrat krivi _ smučarji. V dobri zimski sezoni imajo 6koro vsak ponedeljek na kirurškem oddelku do deset novih pacientov, ki jim je preveliko navdušenje za smuko prineslo zlomljene ude. Za svoja stvarna, zanimiva izvajana je bil primarij dr. Meršol deležen prav toplega aplavza. T K A L N I C~E! Salmajster (nadmojster) bi rad sprejel službo v večjem mesti* Maribor, Beograd, itd. zmožen sem tudi voditi manjšo tkalnico (Bundwahre) ali avtomate (Nothrop). Nastopim lahko takoj. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tkalnice«. n— XII. poljudno znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. Predaval bo g. dr. Olujič o primeru razvoja živalskih vrst v dalmatinskem teroiarju. Predavanje bo v torek 19. t m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta univerze (pritličje, glavni vhod s Kongresnega trga). Vstopnina 4 in 2 Din. n— Novi trnovski župnik dekan g. Janko Cegnar pride na svoje novo mesto v torek 19. t. ni. Za zvečer ob četrt na 20. uro se mu pripravlja sloves sprejem. Slovesno ustoličen je novega župnika bo v nedeljo 24. L o, ab k dopoldne. rovski bo igral aa svojem koncertu t petek 22. t. m. v veJlkl fUhajrmioadčni dvorani naslednja dela: Najprvo zaigra 2 sonati in sicer v fls-molu in A-duru, ki jih je napisal ScarlattL Zatem sledi znameniti Bachov »Preludij« in >Fuga« za orgle v A-molu t klavirski obdelavi, katero je napravil Liazt. Nato zaigna Lisztovo sonato v H-moJu. Sledi nekaj krajših skladb in sicer Sandbyeva »Berceuse«. 2 polki od Smetane, Prokafjeve 4 vizije in Stra-vinakega »Ples« iz baleta »Petruška«. Sklepno točko klavirskega koncerta tvori Musorgsfkega delo »Z razstave«, ki ima 6 odstavkov a posebnimi naslovi. Ker je Aleksander Borovski v resnici velik pianist še prav posebno opozarjamo na petkov koncert, za katerega se dobe vstopnice že zdaj v knjigarni Glasbene Matice. Vsi, ki potujete v Zagreb obiščite mojo najelegantnejšo kavarno in hotel „M ILIN 0 V" Počutili se boste kakor doma. Cene sobam sem znatno znižal. Zbirališče Slovencev. V hotelu in kavarni najcenejša in najboljša restavracija in vse najmodernejše udobnosti. Priporoča se lastnik Joško Petan HOTEL MILINO V LN VELIKA KAVARNA Zagreb — Jelačičev trg. u_ Literarni večer &e bo vršil pod okriljem društva absolventov trgovskih šol v sredo 20. t. m. ob 2q. v veliki dvorani Delavske zbornice. Svoja dela bodo čitala pisatelji gg. dr. Bogomir Magajna- Jože Kranjc, Ludvik Mrzel m Tone Seliškar. Vstopn na 5. 4, 3 in 2 Din Pridite? Darilo za vsako priliko za Din 20.— in to l Kom toiletnega mila; 1 kom mila za britje, 1 steklenico kolonske vode; 1 kom zobne kreme, 1 kom glavnik; 1 kom vase- tin. 1 kom šampon; 1 zobno ščetko vpošljite v znamkah ali po položnici štev 13285 na naš naslov in mi Vam poštno obratno franko pošljemo. Se priporoča Foto-parfamerija in galanterija LOJZE $ M U C LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 8. u— Bogojavljenje. V torek 19. t. m. na pravoslavni praznik »bogojavljenja« bo v tukajšnji pravoslavni parohijski cerkvi sv. Cirila in Metoda ob 10. služoa božja, ob 11. po službi božji pa procesija (litija) okoli cerkve, nakar se pred cerkvijo izvrši svečano blagoslovljenje vode. Velik »Lovski ples" priredi Lovsko društvo 1. FEBRUARJA 1937, NA TABORU. u— Blokj »Pomoč potrebnim«, katere je uvedla mestna občina, so se obnesli kot dobro sredstvo za podpiranje revežev, ker je vsaka zloraba podpore izključena in dobi revež s kuponom podporo le v živežu. Zaradi tega prosi mestna občina vse dobrosrčne Ljubljančane, da si nabavijo bloke »Pomoč potrebnim«, ki se dobe v trafikah. u— Prostovoljna gasilska četa Ljubljana VII — Šiška je imela v nedeljo občni zbor, katerega se je udeležilo 35 izvršujo-čih članov. Na dnevnem redu so bile tudi volitve novega odbora, pri katerih so bili soglasno izvoljeni v upravni odbor: predsednik Rudolf Mlakar, poveljnik Josip Lepša, tajnik Andrej Belič in blagajnik Peter Rogelj. Čeprav je okraj Ljubljana VII. precej obsežen, ima četa zelo malo podpornih članov. Zato apelira na hišne posestnike, kakor tudi na zasebnike, da se prijavijo kot podporni člani, saj je letna članarina malenkostna. Prijave sprejema predsednik čete in vsi člani upravnega odbora. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 R. Benatzkega svetovni operetni šlager PRI BELEM KONJIČKU Herman Thimlg, Christl Mardayn, Theo Lingen Predstave samo v nedeljo ob 3., 5, 7. in D. uri._ V nedeljo ob 11. uri dopoldne za ceno Din 3.50 na vseh prostorih opereta s Paul Horbigerjem VSE RADI MUZIKE TEL. v 21-24 MATICA Izvirni rusko sovjetski film CIGANSKA POSTAVA V gl. vlogi lepa Lela Cernaja TEL. . 27-30 SLO Šlageropereta sezone! V gl. vlogi poje Janette Mac Donald ROSE M A R I E PEBTTiTffiES Danes PREMIJERA VELIKE KOMEDIJE VERONIKA Zabavali Vas bodo: Hans Moser, Theo Lingen, Hilde Hildebrandt, YVilly Eich-berger itd. _ Šentjakobeanj vabijo, da sj ogledate drevi ob 20.15 izvrstno komedijo »Pobegla nevesta«. To je zadnja večerna predstava te uspele igre, ki je večer za večerom napolnila dvorano do zadnjega kotička. Zamudniki se ponovno opozarja io. da med dejanjem vstop v dvorano ne bo dovoljen. DRSALKE NIKLJANfJ od din 8J.- dalje pri A. GOREČ d. z o. z. — poleg nebotičnika u— Društvo »Tafccr« priredi ;r oj pustni večer v torek 9. februarja v dvorani Delavske zbornice. Spored bo zabaven, godba dobra in vztrajna, prvovrstne jedi in pijače poceni, a vstopnina nizka- — Ci ti dobiček prireditve se bo upoFabil za vzdrževanje društvenega aavetišča za. brezposelne, kjer daje društvo prenočišče, a v zimskih mesecih tudi brezplačno hrano do 80 brezposelnim delavcem. Vse prijatelje in podpornike prosimo, da ohranijo društvu svojo naklonjenost in ga tudi oft> tej priliki poiprejo. Odbor. u_ Tečaj za matere in dekleta o negi, vzgoji in prehrani dojenčka se prične konec tega meseca v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Dečji dom kralj. Marije (Lipičeva ulica). Tečaj je praktičen in namenjen mladim, materam in bodočim materam ter je brezplačen in traja v celoti 12 ur, to je Gkrat po 2 uri. Tečaj bo popoldne od 4.--6., ali zvečer od 8—9.30. Vpisovanje in prijave dnevno v dopoldanskih urah. tudi telefonsko na številko 29-24. u_ Lutkovno gledališče Ljubljanskega So kola danes 17. t. m. ob 16. »Vesele lutke-'.-u— Koncert v dvorani bežigrajske narodne šole ki era bo izvaala mladina kranjske Glasbene šole danes ob pol 16., zasluzi vso pozornost našeiza glasbo ljubečega občinstva. Nastopi pevski zbor, orkester, solist!, kvartet in zbor harmonikarjev.___ MED. UNIV. dr. Vladimir Milavec specijalist za kožne in spolne bolezni ter kozmetiko naznanja, da je pričel s privatno prakso. Ordinira od 1 — 3. ALEKSANDROVA c. 16. pritličje Diatermija Ločeni čakalnici. a— Lutkovni oder Sokola I. na Taboru vprizori danes ob pol 16. pravljično lutkovno igro »Raženvet in Lilijana« v 6 sLikah Dejanje se vrši na dvoru kralja Zlatokrona, v romantičnem gozdu, strašni kačji dolini in začaranem vrtu čarovnika Negromantika. Vabimo vas, da sj to krasno igro ogledate- Vaš fotoaparat zamenjate za Leico, Contax ali Rollelflez i najkulantneje pri Foto Touristu - Lojzu Smucu LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 8. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Kongresni trg 7 v hiši Slovenske matic« je izposodila leta 1936 na 56.702 stranki 178.503 . knjige m sicer 72.230 slovenskih 4828 srbo- ! hrvatskih. 191 čeških. 225 ruskih, 11 poljskih 96.799 nemških. 1968 francoskih. 842 italijanskih, 491 angleških. 66 esperantskih ter 852 modnih listov. Knjižnica posluje vsak delavnik ob pol 4. pop. do pol 8. zvečer. Vstop v knjižnico ima, vsakdo. Na raz- , po&afio taakaoi imenik knjig. 1 u_ primorski akademiji prirede 6. februarja v Trgovakem docnu svoj VI. dru-žavni večer. Opozarjamo občinstvo na to prireditev, ki je znana po svoji prijetni razgibanosti. Sodelovali bodo priznani umetniki, za ples pa bo skrbeh izvrsten jazz. Založba „Modra ptica" v Ljubljani obvešča vse interesente; da je izšel I. del VVELLSOVE: SVETOVNE ZGODOVINE. Naroča se pri založbi »Modri ptici« v Ljubljani, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. l/I. nadstropje — dobi se pa tudi lahko v knjigarnah. u— Matineja ZKD. Kot nedeljska matineja Zveze kulturnih društev je na sporedu v Elitnem kinu Matici film »Križarske vojne«. Film, ki pomeni nedvomno višek filmske ustvarjalne sile, je po svoji dovršenosti, krasoti in ideji zadivil ves svet. In to upravičeno. Slavni režiser Cecil B. de Mille je na podlagi avtentičnih zgodovinskih virov pričaral vso romantiko zgodnjega srednjega veka, vso razgibanost tiste dobe, ko je moral meč odločiti sporno posest Jeruzalema. Tako je nastalo čez 3.000 metrov filma kot trajen dokument one dobe, ki živi le še v šolskih knjigah tn po možnosti tudi v študentovskih glavah. Zato je bilo razumljivo zanimanje dijaške mladine, ki je do zadnjega sedeža napolnila dvorano pri včerajšnji popoldanski matineji, tako da je moralo vodstvo vse zapoznele posetnike odkloniti. Ce bo zanimanje, se bo vršila še ena matinejska predstava v ponedeljek ob 14.15. Opozarjamo današnje posetnike, da se zaradi ogromne dolžine filma prične predstava točno ob 10.30 in bo blagajna odprta od 9.30 dalje. Film pač zasluži, da si ga vsakdo ogleda! Matinejske cene so 3.50 ln 5.50 din. 1 Matineja kina Sloge Božanska GRETA GARBO v drami Kakšno me želiš ? Samo še danes ob 11. dop. Cena 3.50 in 5.50 din u— Plesni zavod »Jenko« v Kazini ima svoje plesne tečaje in posebne ure še do 15. marca. Začetniški tečaj vsak ponedeljek ob 20. No vino i-dame in gospodje w vedno sprejemajo. Vsako nedeljo ob 16. popoldanski ples. Vsak torek in četrtek ob 20. nadaljevalna tečaja. Informacije in pocebni pouk v&ak dan. Dijaki popust Danes akademija poml. Jadr. straže I. drž. real. gimnazije v Kazini, ob 8. nri zvečer. — Po akademiji ples do 12. unt RONNY JAZZ. u— Opereta, ki bi ugajala tud| t Ljubljani. Poročali srno lani o opereti >Rose-inariec. ki je delo dveh ameriških Cehov in je naglo zaslovela po vsem svetu. V Pragi so jo lani dajali dolge mesece, večer za večerom, enako v Parizu in Londonu. Originalne, res prikupne melodije so znane tudi pri nas. saj jih pogosto lahko čujeino tudi v radiu. Prav gotovo bi bila »Rose m ari e« neprimerno bolj dobrodošla, v Ljubljani, kakor na primer »Dvojno knjigovodstvo«. Film. ki ga je napravilo veliko ameriško filmsko podjetje MGM in ki te dni teče v kmu »Slogi«, kaže, da je tudi vsebina izvr-sina, ena najboljših kar jih premorejo moderne operete. Ima tudi svojo etjčno podlago, ko vabi velemeščana iz hrupa in šunda v gorsko samoto, na deželo, k jezerom, k skrivnostnim obredom starih ameriških plemen, izkratka iz velemestne okostenelostt nazaj k večni lepoti narave. Petje in igra Jeanette Macdonaldove in tenorista Eddyja e na višku. Zares, kdor si ogleda to prvovrstno. povsem originalno in umetniško daleč nad povprečkom stoječo filmsko opereto, si bo poželel, da jo kdaj vidi tudi na odru. KINO IDEAL Grandijozni velefilm GARCIA V glavnih vlogah: VVallace Beery, John Boles, Barbara Stanwick Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri u— Obvestilo! Ker smo zvedeli, da se naš renome zlorablja, o|X)7.arjamo naše odjemalce. da v Ljubljani nimamo ne posebnega prejemališča ne potnikov za pokro-manje. Sprejemamo blago v pokromanje le v Šiški Celovška c. 90a. poleg stare mitnice. Obenem sporočamo, da smo cene znatno znižali. Unitas dr. z o. z. u— K notici o tragični smrt j na Jezici objavljeni 13. t. m., na« prosijo za tale popravek; Alesin; Edvard ni umrl za jetjko, temveč za posledicami pljučnice. u— Registrirne blagajne in pi alne stroje popravlja strokovno in poceni Boris Si-mandl, Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon 24-37. __ Napredovanje v magistratni službi. V Smislu sklepa v petkovi tajni seji mestnega sveta so napredovali v višjo položajno skupino; ravnatelj mestnega električnega podjetja J. Uršjč. inž. arh- Vičič, geometer Viktor Pobar, mag. uradnik Vinko Hamer-šak, uradnica M P Zofija Trsienjakova. Ivanka Branisetjeva ter namestnik vodovodnega mojstra Zupanek. a_ V Mariboru bivajoči rez. častniki s činom poročnika oz- pod]>oročn;ka so obvezani, da se udeležijo 19. t. m. od 20. do 22. ure predavanja, ki bo v vojašnici kralja Petra I. Osvoboditelja (bivša kadetnica). Vsj nujno zadržar.i morajo predhodno poslati svoja opravičila poveljniku vojnega okrožja. a— Telefonski interesenti. P. t. tvrdke in poedinci v Mariboru i H pred Štirimi meseci, ko Je dne 13. oktobra praznoval Se čH in vzravnan svojo SOletnfoo in oebenem šestdeseti etnlco mature. Rodil se je na Homcu pri Kamniku. Ko je dovršil nižjo gimnazijo v Ljubljani in učiteljišče z najboljšim uspehom, je šel za učitelja v Braslovče, nato pa ga je služba povedla v Zidani most, v Radeče in leta 1885 v Krško, kjer je ostal deset let nad-učitelj in okrajni šolski nadzornik. Takrat je ustanovil Učiteljsko pedagoško društvo za krški okraj, pisal zanj publikacije in zastopal učitelj ;tvo v raznih šolfftih korporacijah. Leta 1895 je bil kot strokovnjak prideljen ženskemu učiteljišču v Ljubljani, kjer je ostal tri leta. V Mariboru je položil z najboljšim uspehom izpit iz zdcuvovinsko-jezikovne skupine za meščanske šole. vendar je rajši šel spet na ljudsko šolo in je poital voditelj n. mestne deške šole v Ljubljani, katero je vzorno vodil. Leta 1908. je postal okrajni šol=ki nadzornik za ljubljansko okolico in kamniški okraj. To funkcijo je vršil 11 let. Po prevratu je postal višji nadzornik za mariborsko oblast in Prekmurje. Uči-teljstvu je bil vedno kakor oče, vnet pospeševalec naprednega šolstva, goreč za izboljšanje in zgradbo šol. Obsežno je bilo njegovo publicistično delo. Sestavljal je razne učne knjige, dopisoval v učiteljska glasila in se trudil za Slovensko šolsko matico. Ko je po 48 letih službe stopil v pokoj, je prevzel vodstvo pomlalka RK im pa Društva upokojenega učiteljstva. Mož, ki res ni živel zaman. Toda bil je navzlic številnim pohvalam in odlikova- 1 iU.OU ijiiu.in v ' v - . . komika Hans Moser-Leo Slezak). Matine- njem vedno skromen. Uglednega pokojm- ja ob 10.15 in 14. uri »ARENA KRVI IN ka bodo v ponedeljek ob 14. spremili iz LJUBEZNI. Jutri ob 18.15 in 20.30 »PYG- Postojnske ulice 3 k Sv. Križu. Lahak mra MALION«. Ob 16. matineja. ' počitek, žalujočim naše iskreno sožalje! a na deželi r— Kino Narodni dom prikazuje danes Silvijo Sidiney v napetem, kriminalnem filmu »Gangstcrji«. Pride »Kneginja čar-aaša.« Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. urj pop in 8. zvečer velefflm »Ti si moja sreča« (Moja pesem — moje življenje) s svetovnim tenorjem B. Giglijem v gl. vlogi. Iz Trbovelj t— Adamičev spominski koncert prirede Trboveljski slavčki danes ob 16. v dvorani Sokolskega doma v Trbovljah. Pod vodstvom svojega dirigenta Šuligoja bodo izvajali 20 •najboljših fikiadb in harmonizacij pokojnega skladatelja, ki je dobršen del svojega dela prav v zadnjih letih posvetil mladim pevcem iz orne doline. Klavirsko spremljavo bo na koncertu skrbel kapelnik ljubljanske opere dr. Danilo Svara, uvodno besedo pa bo govoril strokovni učitelj Drago Su-pančič j,z Ljubljane. t_ Državna posvetovalnica za matere v lanskem letu. Kakor je razvidno iz letnega poročila, je imela posvetovalnica v minile-m letu 1655 zdravniških pregledov nasproti 1515 v 1. 1935. Zdravstveno stanje, dece v do-joniskj dobi je bilo razmerno zadovoljivo. Doječim siromašnim, ki so bile slabotnejše, je bilo izdano v minilem letu 279 litrov mleka, slabotnim otrokom pa ribje olje, precej otroškega perila, nekaj mila, posjpalne-ga praška in podobnega. Precej podpore v živilih, posebno mleka, so dobile siromašne žene in družine. Sestra je izvršila 560 obiskov na domovih otrok. V evrho širjenja higiene deteta in splošne higiene je imela sestra 65 učnih ur na gospodinjski šoli za delavska dekleta v Trbovljah. Razdane so bile tudi knjige in brošure v to svrho. Rojstev je bilo v vsej župniji 2o0. Na občino Trbovlje jih odpade 207. Umrlo je v vsej župniji 152 ljudi, od teh otrok v občni Trbovljah 39, med katerimi je nedonošenih in kmalu po rojstvu umrlih 22. Denarno podporo je posvetovalnica dobila od občine Trbovelj in nekaj zdravil, jx>3ipalnega praška, mazjtla in desinfakcijskih sredstev od bratoveke skladnice v Trbovljah. Prostore daje na razpolago trboveljski premogovnik ki daje tudi premog za ogrevanje prostorov po znižani ceni. Ker so sedanji prostori neprimerni, je banska uprava obljubila sezidati zdravstveni dom. Nujno potrebno, je. da se gradnja ne odlaša. Iz Hrastnika h— Volilni imeniki se popravljajo še ta mesec. Kdor ni bil pri zadnjih volitvah vpisan, naj se javi na občini. h— Dva občna zbora. Daneo ob 10. zborujejo Sokoli v Sokolskem domu, ob 15. pa gasilci v deški Soli. h— Smrtna k0sa. Na Poljani pri Jur-kloštru je umrl v 75. letu starosti graščak g. Friderik Alberti, stric tovarnarjev Abel v Hrastniku. Pokopali so ga v soboto na protestanskem pokopališču v Celju. Naj v mini počiva! Rodbini naše scžalje. h— Ubitega steklarja Uldrijana Štefana so v ponedeljek popoldne pokopali na dolskem pokopališču. Pogreba tako tragično umrlega simpatičnega steklarja se je udeležilo veliko število njegovih tovarišev. Steklarji so peli žalostinske in steklarske godba je igrala. Obdukcija je ugotovila, da je povzročil smrt nesrečen močan fiunek. Trije fantje, ki so nehote povzročili smrt svojega tovariša, so že izročeni sodišču v Laškem. Vsi trije so jokali med odkritim priznanjem svojega, v vinjenosti izvršenega dejanja. h— Zvočni kmo Sokol predvaja danes film »Valček za tebe«. Iz Novega mesta n_ Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes ob 15., 18. in 20.15 največji francoski film iz svetovne vojne »L'Equipaget. (Tovariši v življenju in smrti). DOMŽALE. Industrijec g. Medic Franc je daroval 2.500 kg krompirija za siromašno šolsko mladino. Obdarovanih je b?lo 61 otrok. V imenu obdarovancev se plemenitemu dobrotniku najtopleje zahvaljuje upraviteljevo državne narodne šole. GRADIŠČE NA KOZJAKU. Tudi leto«, je priredilo šolsko upraviteljevo božičnioo za šolarje. Klicu obmejne mladine sta se s posebno naklonjenostjo odzvali mariborska klasična gimnazija in Družba sv. Cirila in Metoda, ki sta poslali zelo mnogo blaga in šolskih potrebščin. Dalje so prispevali: Bra-nibor blago, tvornim Zlatorog zavoj mila, občina Selnica, ob Dravi 200 Din, mariborski kegijaški klub 100 Dim in Bat'a v Borovem 100 Din. S temi darili je bilo omogočeno obilno obdarovanje vseh 90 gradi-ških šolarjev. Darovalcem iskrena hvala! V povračilo za njih darežljivo«* naj jim bo zavest, da so v obupne obmejne razmere vsaj za božič prinesli veselje. Direktorju g. Mastnaku in njegovim dijakom, ki vsako leto s tako ljubeznijo zbirajo darila za naše uboge obmejne šolarčike, in naši pokrovi teljci Družbi sv. Cirila in Metoda izrekajo starši in otroci še posebno prisrčno zahvalo. Jožko Turk, šolski upravitelj. GORNJI GRAD. V nedeljo 24. t. m. ob 14. se bo vršil v gostilni pri Majcenoviču v Radmirju ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev za gomjegrajski srez. Zbor sklicuje zaslužni tovariS dr. Ervin Mejak iz Gornjega grada, ki je z vnemo pripravljal ta pomembni sestanek in za katerega vlada v vrstah to- varflterr ti onoljbSflidh bojvf m KoroSko po vsaj Gornji Savinjski dolini veliko zanimanja. Kranjskogorski tovariM po«Jejo na zborovanje predsednika, ljubljansko organizacijo bo zastopal njen predsednik, glavni odbor Legije pa pošlje svojega delegata, ki bo na zboru poročal • dosedanjem delu Legije ln o bodočih smernicah organizacije. Po 18 letih se bo-do zopet srečali bivši bojni tovariši celjska legije, ki so t najtežjih orali pograbili na orožja ln se t ljubezni do slovensk« grade borili in žrtvovali dragocena življenja. Naj bo naš 24. Januar mogočna manifestacija naše solidarnosti, tako, kakor pred 18 leti. Na svidenje, tovariS, na zboru! PODVELKA. Trde, da jrospo&unskl poiožaj boijša. Tu tega mnogo še ne občutimo. Les, glavni vir našega življenja, gre Se vedno napol zastonj v denar. Za spravo »tega bd rabili snega, pa, ga ni. Dil-čarji nas zapuščajo, ker je na planini namesto enega led. Cene življenjskih potrebščin so pri nas stalno čvrste in za dohodke previsoke. Razumljivo je, da je v takih okoliščinah udejstvovanje tudi na prosvetnem področju težavno. Kljub temu ee naše društvo »Velka«, ki obhaja leto« petnajstletnico obstanka, ni ustrašilo žrtev, samo da zadosti svoji vzvišeni nalogi. Priredilo je najprej Miklavžev večer in ob tej priliki obdarovalo najsiromašnejšo deoo. Na Štefanovo pa je uprizorilo ljudsko igro »Revček Andrejček«. ki je bila kljub maloštevilnim vajam dobro igrana, nekatere vloge celo odlično. Lepi obisk dokazuje, da so ljudske igre privlačne za občinstvo. — Dne 6. t. m. nam je poslala Zveza kulturnih društev predavatelja g. dr. Travnerja, ki je zanimivo predaval o čarovništvu in 6a-rovniških procesih na Slovenskem. Občinstvo je predavatelja nagradilo v priznanje s ploskanjem. Bilo je to prvo predavanje ZKD in bi si taikih želeli ^e nadalje. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja ob 16. in 20. veliki zvočni film »Črne rože«. BDdSI MOST. V tu* ftt Peter (Maj-land) pet admm mostu Je pred dnevi MhnilUl pote, ki hI Ul lahko postal uso-dni ea w talezničarsko kolonijo. Le srečnmau naključja, mirnemu vremenu in požrtvovalnosti gasilcev in vaddanov se je treba zahvaliti, da ni priSlo do katastrofa. Naselje Šteje preko 40 hiS hi nevarno asahj Je to, da ni dovolj potrebne vode. EKRpl studenec, ki je zajet v rezervoar, Je prav na ■vrhu vasi ter za prebivalce r srednjem in južnem delu vasi preveč oddaljen in tu® nezadosten. Najhujše pomanjkanje vode se občuti seveda v poletnem Času. Nujno bi bilo potrebno, da fe zgradi sredi vasi rezervoar, ki bi odpravil splošno pomanjkanje vode ter bi nudil tudi edino in hitro pomoč pri gašenju. Pri - T1 . j • L- -j i * Ena izmed številnih jetnikovih poti nam je lepo zahvalil za svobodo, ki jo je dobil s pomočjo »Metlarjev«, odbor »Metle« pa je odmeril reševalcem deset lepih knjig, ki jih je žreb razdelil takole: Stanko Pezdir, voz. pregl. drž. žel. dobi knjigo: »Milijonar brez denarja«. Milena Berčič, hčerka žand. narednika, Ce-tinje, Zetska banovina, dobi roman »Onstran pragozda«, Bruno Klemert, cand. iur. v Ljubljani, Lfniverza, dobi roman »Tigrovi zobje«. Ivana Erjavčeva, Ljubljana. Rožna ulica 7/1, prejme »Patra Kajetana«. Ivan Restar iz Hrastnika bo dobil »Relfe-gorja«. Marijan Rogel, dijak iz Ljubljane, Sv. Petra c. 7, dobi »Prigode gospoda Koza- .»Afdovkar (naj poflje m>J tofieo a»- , slovi) dobi Greyevo »2elexno cesto«. Ana Nerat iz Ljubico«. Ionska »Bca 22/11, prejme »Misterijo«. Dušan Vargazon h Ljubljane, Miklošičeva 13/1, Zevaoov roman »Papežinja Fav-cta«. Milan Bolčič, uradnik, Trst, Viale XX. Settembre 53/11. pa roman »Zvestob* do groba«. Rešitev nagrobnega spomenika Rešitev napisa na podstavku leži v pri" merjanju znakov, po vrstnem redu kakor «> vklesanj v srednji pokončni del stebra, s Črkami v napisu na zgornjem prečnem (vodoravnem) delu križa. Seveda vzameš vsako črko le enkrat in jo primerjaš z znaki v vrstnem redu. v katerem se pojavi v napisu. Vrstni red je: POČIVANŠEZBKRL2HCDGT S UJM. Napis na podstavku pomeni: Bil je zvest tovariš, prijeten družabnik, in navdušen ugankar. Ohranili ga bomo v častnem epominu. Nagrade eo dobili; Ferdo Pire iz Ljubljane. Sv. Petra c 65, dobi knjigo »Lucifer«- Božena Obad iz Zagreb« »Roman treh 6rcc Oto Mastn&k iz Doberteše vasi, p. Sv. Per ter v Sav. dolini dobj roman »Seržant Dia-volo«. Vida Klofutarjeva iz Ljubljane, FTanketo-va ul. 4 dobj roman »»Železna cesta«. Ivan Lanišek, dijak iz Sv. Petra v Sav. dolini pa knjigo »Jelarjevi čuvaji«. Razen njih so uganko, ki je morala biti očitno zelo težavna, rešili le še naslednji reševalci. kj prjdejo v zlato knjigo: Božena Vebrova. Gorie pri Bledu, Klub »Metla II« ter Kari šober in Ailojz Plesec iz Moškanjcev. Sokol Potovanje Dr Bukovskega po Jugoslaviji. Zaradi nenadnega oboi en jastaroste SSS in ČOS brata dr. Bukovskega je moral biti odložen njegov prihod v Jugoslavijo, kjer namerava posetiti poleg prestolnice Se močnejša sokolska središča. Toda svojega potovanja brat dr. Bukovsky ni odgodil na nedoločen čas, kakor je pomotoma bilo javljeno v včerajšnjem »Slovenskem Narodu«, temveč samo za teden dni. V Ljubljano prispe dne 3. februarja. Sokol I. Ljubljana-Tabor obvešča Članstvo, da bo v sredo, 20. t. m. ob 20. v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru članski sestanek, na katerem Be bo razpravljalo o kandidatni listi za poslovno leto 1937-Glavna skupščina bo v soboto 30. t m. Vabljeni! Sokol y Dobovj je imel te dni letno skup Sčino. Društvo, ka je včlanjeno v zagrebški župi, se je kljub napadom neprijateljev ce-dlo. Zi »»fH j ^ s —*-- - — >---J— —w lo okrepilo. Župo je zastopal na skupščini ftrosvetar br. Bendiš. Iz poročil društvenih unkcionarjev je bdilo razvidet* lepo, delo v preteklem letu. Imelo do premestitve staroste moško pevska zbor, ima svoj orkester, ki ga vodj br. Srečko Kovačič. in knjižnica kj jo vodi s. Gerjovičeva. Izsposojenih je biilo 600 kn|ig. Telovadnico ima društvo v najeti sobi, kjer se poleg telovadbe vršijo tudi letne skupščine, predavanja in pevske vaje. Za večje prireditve je dvorana br. Kramarja na razpolago imamo oder krajevnega Rdečega Križa. Poleg drugih odbornikov eo bili izvoljeni nastopni glavni funkcionarji; starosta Vadnal Fran namestnik Kovačič Miha, tajnik Vučajnik Ivan, načelnik Mlinarič Leo, namestnik Kovači č Vladko, načelnlca Vadnetova Lizika, prosvetar Kežman Anton, blagajnik Tomaži-čeiva Ana, gospodar Rovere. Društvo ima tudi svoj program za Petrovo petletko. Za zaključek je vsa skupščina zapela »Hej Slo vanj«. Sokol Ljubljana—Sl&ka. Danes Ob 9. dopoldne bo v dvorani Sokol;ikega doma članski sestanek .za sestavo kandidatne liste, v četrtek 21. t. m. pa bo redni letni občni zbor ob pol 20. v veliki dvorani Sokolskega doma. Ponesrečen kompliment Kraljica Marija Medičejska je nekoč rekla marSalu Bassampierreu: »Tako rada imam St Germain in zmerom sem z eno nogo v St. Germainu, z drugo | pa v Parizu »Potem bi bil pa jaz zmerom rad na sre-di te poti, je odvrnit maršal. Radio Ponedeljek lfc. januarja Ljubljana 12: Zvoki * ruskih poljan (pk>-šoe. —12.46: Vreme, poročila. 13: Čaa, spored, obvestila. — 13.15: Operetni napevi (plošče).— 14: Vreme, bona,— 18: Zdravniška ura (dr. Anton Brecelji). — 18-30: Dvofak.: Slovanksi pie«i šu 1, 2, 3, 4. (londonski sumf. orkester — plošče). — 18.40: Slikar Jaaiez Šubic (msgr. Viktor Steska).— 19: Oas, vreme, poročila, spored, obvestila.— 19.30: Nac. ura: Vpliv češke kulture na Slovenijo (g. Božidar Borko).— 19.50: Zanimivosti.— 20: Francoske opere (Radio orkester). — 21: Zbor praških učiteljev (plošče).— 21.15: III. večer Ljubljanskega godalnega kvarteta (gg. L. Pfeifer. Fr. Stanič. V. Sušteršič in G. MUlLer).— 22: Cas. vreme, poročiia, spored. — 22.15: Laihika glasba (Radio orkester). Beograd 17.20: Orkestralna glasba,— 18: Narodne pesmi.— 20: Prenos oper« rz Nar. gledaLišča.— Zagreb 17.15: Pevski koncert in violinske skladbe— 20: Prenos opere iz Beograda,— Praga 10.25: Koncert orkestra in solistov. — 20.30: Zvočne slike-— 21: Odlomki iz Mu6orke atranMtit** m$t njim bodo mogoče torej po vsej priliki fotografije nebesnih teles, katerih svetloba rabi poldrugo milijardo let, da dospe do nas. Luna bi ae nam a tem teleskopom približala na videz komaj na razdaljo 50 km, Mart in Venera bi bila oddaljena komaj nekoliko tisoč kilometrov, spoznali bi milijone zvezdnih sistemov, ki so podobni naši Rimski cesti ln to bi nam dalo povsem nove podatke o velikosti, gostoti in starosti vesoljnostL Rešiti bo mogoče morda tudi eno najzanimivejših ugank svetovne prostornine. Gre za silno oddaljene zvezdne alate me, ki na videz tem hitreje bežijo od nas, čim bolj so od nas oddaljeni. To sklepajo ls rdečkaste svetlobe, ki jo pošiljajo do nas. Toda astronomi si niso še edini o tem, dali je to rdečkasto svetlobo pojasniti z begom teh svetovij. V novejšem času se Je pojavila teorija, da vidimo ta nebesna telesa zato rdeča, ker se je njih svetloba v teku milijonov let, med katerimi potuje do nas, popočasila, »utrudila« se je. Morda bo novo oko vesoljnosti na Mountu Palomerju razčistilo tudi to vprašanje — ali j pa nam bo zadalo kakšno novo uganko, ki jo bo še težje rešiti___ Vzhodni Turkestan (kitajsko: Sin Kfautg) je menjalci denarja, kakršnega prikazuje ta zej rvnikov Klade, raz katere so padale kronane glave — Grozotna zbirka rodbine Pukness Pred Časom je umrl v angleškem mestecu Griirisbv Henry Pucknes«. potomec najbolj znane angleške krvniške družine. Z usodo te rodbine je zvezan dober del angleške zgodovine. Pod njenimi rokami so padale glave vladarjev in 'kraljic, kakor gTozotna rdeča nit se vleče delovanje Pucknessov skozi stoletja zgodovine in spominki na to. ki jih je stari gospod iz Grimsbyja hranil v rodbinskem muzeju, so edinstveni na svetu. Od očeta na sina. od sina na vnuka je prehajal poklic krvnika. Mož, ki je pred kratkim umrl. je živel navzlic svojemu velikemu imetju popolnoma zase, sosedi so se ga plašno izogibali. Madež krvniškega poklica ki je težil stoletja njegove prednike, je te- žil še prapravnuka. Celo edina sorodnica, i ki bi se lahko potegovala za dediščino, se je temu prostovoljno odpovedala. Tako se je zgodilo, da je prišel muzej rodbine Pucknessov sedaj na javno dražbo. To zbirko je mogoče brez vsakega pretiravanja označiti za najgrozotnejšo na svetu. Vsebuje celo visro krvniških klad, s katerih so padale kronane glave. Nekaj edinstvenega je tudi zbirka mečev, ki so obgla-vili zgodovinske osebnosti. In potem pisma! ■ Tu so zapiski Ane Bolevn, tiste nesrečne ■žene Henrika Vm„ ki jo je dal nje lastni mož obglaviti, da bi ee lahko poročil z drugo ženo. Na poldrugi poli papirja je nekoliko ur pred svojo smrtjo, z zmedenimi po- Francoska muza pisatelja bosjakov Divja cvetka marsejskega pristanišča — Pustolovsko življenje Renee Hulonove, njeno srečanje in prijateljstvo z Maksimom Gorkim V Parizu je umrla pred nekoliko dnevi v razmeroma mladih letih lepa Renče Hukaiova, ki je imela v življenju Makoma Gorkega veliko ulogo. Slavni pisatelj je imel navado, da jo je imenoval šaljivo »moja francoska miuzac. Njeno življenje je spominjalo po svoji pestrosti v marsičem na nekatere postave lz pisateljevih del. Vzrasla je v mar-sejski luki in svojih staršev ni poznala. Morda je bila njena mati neizkušena mlada stvar, ki se je bila zaljubila v kakšnega mornarja, ali pa žena, ki se ni mogla baviti s svojim nezakonskim otrokom. Prav tako bo težko kidaj dognati, kdo je bil njten oče to kam ga je življenje zaneslo. Tako je zrasla Renče — Imenovali so jo iz neznanih vzrokov Renče Hulonovo — sredi vrvenja in trušča starega pristanišča kakor tuja, divja cvetka. Igrala se je s drugimi otroki v fantastični umaza-nosti ozkih pristaniških ulic, gledala }e prizore, kakršnih bi otrok ne smel gledati. Kot napol doraslo dekle je stopala sredi gneče Carnebičre, mimo sijajnih izložb, kavarn in varietčjev ter sanjala o daljavi. Sredi razbrzdanega pristaniškega življenja Je ostala nedotaknjena po vulgarnosti NI učinkovala izzivajoče, niti ne ko- ketno in baš zato je bila očarljiva. Pogo-stoma je bila celo melanholična. Nekoč se je komaj šestnajstletno dekle seznanilo z bogatim, mladim Američanom, ki ?e je strastno zaljubil vanjo in jo povabil na potovanje okrog sveta. Pristala je nato in sledili so mnogi, srečni mesecL V New Ycrrku pa se je Renče viharno zaljubila v nekega italijanskega mornarja in na svoj prostodušni način je to priznala svojemu ameriškemu prijatelju ter se poslovila od njega. Uspelo jI je, da je na ladji, 9 katero se je Italijan vračal v Napol!, dobila mesto kuhinjske pomočnice. V Napoliju je ostala več let. Na nekem izletu je prišla nekoč v Ca-pri, na otok, ki si ga je bil Maksim Gor-kl izbral za svojo rezidenco. Pisatelj je postal takoj pozoren na mlado, lepo ženo in tako je zašla za nekaj ča^ v krog, ki se je zbiral okrog velikega Rura. Z Gorkim jo je vezalo kmalu prisrčno prijateljstvo in pisatelj je često izjavljal, na pol v šali na po zares, da ga pogled nanjo pesniško navdihuje. Pozneje, ko se je vrnil v Sovjetsko Rusijo in Je postal tam reprezentant sovjetiske 13terature, ga je nekoč v Moskvi tudi obi-kala. Sedaj je umrla v svoji domovini za pljučnico, ne-dolgo potem, ko je nje sOavni pisatelj legel v grob. tezami, ki izražajo nje smrtni strah, napisala poslednje sporočilo Henriku VHL Ni6 manj nego 68-krat se v tem dokumentu ponovijo besede: »Nedolžna ee m<. To pismo ni dospelo nikoli v kraljeve roke. Saj niso smeli pred njim omeniti niti njenega imena. 0 peti ženi Henrika Vili. poročajo, da je bila prekrasna ženska in da je hotela na mor išče stopiti za vsako ceno v belem oblačilu. Tudi ta obleka je shranjena v muzeju rabljev. Razen tega- so našli v zapuščini celo — vrsto lasnih kodrov, Črnih, rjavih in plavih, ki so nekoč krasili glave ponosnih aristokratk. Z drugimi do kumenti in spominki so prešli v last nekega Američana, ki je vso zbirko kupil za 20.00C funtov šterlingov. Tudi o dražestni Jane Grevevi so se ohranili zapiski njenega rablja. Komaj 18-letna dama je klečala dolge ure pred svojo usmrtitvijo na kam eni tih tleh svoje mrtvaške celice in je ponavljala v neprestanem joku: »Saj nisem hotela postati kraljica! Usmiljeni Bog, bodi mi milosten... Nisem hotela in nočem. Milost, milost!« V zapuščini so našli celo pismo, s katerim je Katarina Medicejska 1. 1572. pozvala nekega Pueknessa v Pariz. Tudi vojvoda d' Alba je uporabil pomoč angleškega rablja. Neki Pucknes« je obglavil grofa Egmonta in Horna, prav tako kneza de Colignv. Ve a ta mračna poglavja svetovne zgodovine vstajajo ponovno pred človekom ob presunljivih dokumentih in predmetih, ki jih je hranil muzej krvnikov. A N E K D O T A Mlada dama. Chaplinova prijateljica, je dejala nekoč v jezi: »N« bodi tako domišljav, Charlie. Tudi ti imaš mnogo napak«. — »Napake ima vsak človek«, je menil Chaplin filozofsko. »Ali jih ti morda nimaš?« — Imam samo »/no napako«, je odvrnila dama, »in sicer sem malo nečim erna. P »gostoma stojim ure pred zrcalom in občudujem svojo lepoto«. — »Molči«, se je zasmejal Chaplin. »to imenuješ nečimernost? To je vendar domišljavost!« Napoleonov pravnuk — prodajalec slaščic Kaj je razkrila smrt grofa Gastona Leona V Pariza je umri vnuk Napoleona L. o katerem 8o doslej le malo vedeli, da živi Gre n grofa Gastona Leona, čigar rodbinska igudovina je žeto romantična. Svojci umrlega g*ofa pripovedujejo, da je imel Korzičan ljubezensko razmerje z neko Eleonoro DenueUe de la Peigne, ki ara je L 1806. rodila sina. Napoleon je tega sina priznal in je zanj dobro skrbel. Dat mu je naslov grofa Leona. Se kratko pred svojim odstopom L 1816. mu j© darovat 100.000 frankov. Pozneje nm je NmjoVon TTl. dovoHI majhno pokojnino dokle* m grof 1. 1RR1. m*"-' v ubožnih razmerah. Os ta vil je sina, prav-nmriega grofa Gattooa Leona, U je ložnaštvu Lorousse. Njegov sin ,torej Na-poieonov pravnuk. je prodajalec slaščic v nekem majhnem mestu pri Bordeauxu. Blago za smučarske drese, zimske suknje 1. t. d. v bogati izberi nudi DRAGO SCHWAB Ljubljana, Aleksandrova 7 VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GO8PODE IN DEČKE VSAK DAN ENA »To Je pa rea mafcOoo m kadar zavijete okrog vogala, nfkoU ne iztegnete vokela Kraljestvo mode Obleke s prepenjavami Drapirane dele na oblekah poznamo že £d lani, ko je predvsem večerna moda s tako prepetimi oblekami hotela posnemati antične vzorce. Toda tu je šlo predvsem za prepenjave, ki so padle v mehkih gubah in so se spodaj naravno razprostrle. Letos pa uporablja moda — in sicer zlasti pri popoldanskih oblekah — poševno, po-ifcez in tudi navpično drapirane dele, ki pa Male jopice za smučarke Jako praktične in prijazne so te male smučarske jopice, ki jih lahko imate po \eč in jih potem poljubno menjate k enobarvnim smučarskim hlačam. Takšno malo športno jopico lahko tudi uporabite pozneje za spomladanske izlete ali poleti, ko greste na gore. Priljubljene in moderne So male smučarske jopice iz živahno karirastega blaga (1. skica), za slab še vreme pa so se izkazale kot posebno praktične jopice iz nepremočljivega gabardena, ki jih zapnemo ob raglanskem šivu rokavov in ob pasu s patentnimi zaporami (2. ski-pa). imajo to lastnost, da so obojestransko pritrjeni in torej naberejo in napnejo širino blaga v drobnih gubah. Pravilno izdelane prepenjave učinkujejo kakor izklesane, izstopijo namreč v izredno jasnem reliefu, ki je tem izrazitejši, čim tanjše je blago. Drapirane dele vstavlja moda vsepovsodi: ob pasu, ob vratnem izrezu, na životu, na ramenih — kakor to pač zahteva postava in osebni okus nositeljice. Tu velja še omeniti. da storijo poševno in navpično všitu prepenjave postavo bolj vitko. Jako lepo izstopijo prepenjave v finem jerseyu (pletenem volnenem blagu). Dra-pirano obleko iz jerseya lahko nosimo tudi popoldne, Kakor dopoldne, ker je po tvo-rivu bolj športna, po elegantni izdelavi pa popoldanska. Obleka na naši skici ima poševno drapiran život in sicer v dveh delih, ki ju spaja dljagonalen šiv, pod katerim zapnemo vratni izrez. Ostali del života, krilo in rokavi so gladki, tako da prepe-njava še bolj izstopi. Takšno, v bistvu povsem preprosto obleko, ki ni nikjer preveč razrezana, lahko drugo leto z lahkoto prenaredimo, če se moda menja (1. skica). Bolj svojevrstna je obleka z enostranska in poševno drapiranim životom, ki se ob pasu nadaljuje v enostransko drapiran del v podobi nekakšnega šala. Ta oblika života zahteva tudi enostranski vratni izrez, ki predstavlja prav zanimivo novost v popoldanski modi. Sicer gladko krilo je postrani ukrojeno v globoke, zvončasto razprostrte gube. Ta Izrazito popoldanska obleka je izdelana iz satena v lepi modni barvi (2. skica). Najmanj preglavice povzročajo šiviljam navpično drapirani deli, v obliki vložka ali sličnega. Za primer rabi naša naslednja obleka iz finega, volnenega blaga, ki smo ji vstavili navpično drapiran vložek, zopet z učinkovitimi klipsi v temnem emajlu ali gladki kovinasti izdelavi. Tudi ozki pas je iz temnejšega tvoriva (3. skica). Jako zanimivi sta tudi poševno drapirani progi, ki objemata život od pazduhe pa do vratnega izreza. Takšni dve progi sta še posebno učinkoviti, če ju nadaljujemo v dve upognjeni, nabrani petlji, ki zaključujeta vratni izrez. život to obleke ima še koničasto priključen vložek. Pas j$ sestavljen Is kovtnastJh, Štirikotnih lov (4. skica). Sa vitke, visoke postave Js kakor ustvarjena obleka s Širokim, drapiranim pasom, Id ima značilno obliko dveh poševno priključenih delov. Tudi ob vratnem Izrezu se ta oblika ponavlja. Tu obdajajo drapirane gube ves vratni Izrez, spredaj pa so prepete z ogromnim, učinkovitim klipsom. Raglansko vključeni rokavi so na ramenih oglato ukrojeni in imajo le polovično dolžino. Tako drapirani deli prekrasno Izstopijo v temnem velours-chiffonu, ki si ga zamišljamo kot tvorivo za našo obleko (zadnja skica). Zdravniška posvetovalnica Invalid 30: Iz podatkov, ki jih navajate in iz načina zdravljenja kot ga opisujete, sklepam, da stoji v ospredju vseh vaših težav, vaša srčna napaka in da potekajo vse težave od tega. ker srce od časa do časa nepravilno, odnosno nezadostno dela. Iz tega izvira, da se vam včasih zapira voda in da imate otekla jetra Iz diete, ki so vam jo predpisali v bolnišnici tud- sklepam, da so vam ugotovili oziroma da imate vnetje žolčnega mehurja, kot vzporedno bolezen. Poleg zdravil, k? so vam jih vaši dosedanji zdravniki predpisa'i in ki imajo predvsem namen, da ohranijo srce dela-zmožno, je seveda važna prehrana in način življenja. Z ozirom na vnetje žolčnika je najbolje, da izključite iz vaše hrane sledeča jedila: svinjsko meso. svinjsko mast, ostre začimbe in ostale pikantne jedi. Pe-leg tega jemljite redno v več).h oz. manjših presledkih karlovsko sol, ki je že staro sredstvo pri jetrnih obolenjih V ostalem naj obstoji vaša hrana pretežno iz močna-tih in mlečnih jedil in prikuh. Hrana naj bo suha, to je. da ne sme imeti preveč tekočine in ne sme biti slana. S tako prehrano olajšate srcu delo. Enoličnost prehrane lahko izboljšate s tem da vstavite v vaš jedilni list razne kompore. Nekateri tudi priporočajo tkzv. mlečne dneve. Bolnik naj 1—2 tedensko ne užije nič drugega kot 1 in po! litra mleka dnevna v manjših obrokih. Poleg tega je potreben miren 'n soliden način življenja. Najboljši barometer, če se smem tako izraziti, vašega bolezenskega stanja pa je količina vode, ki jo dnevno izločite in ki znaša normalno 1 do poldrugi liter. Dokler boste 'zločevali dovolj vode dnevno, je to tudi znak, da ie srce delazmožno. Potrebno pa je, da vprašate od časa do časa vašega zdravnika za svet. A. K. S.: Kolikor morem na daljavo presoditi. gre v vašem slučaju najbrže za garje, ali pa tkzv. ekcem, to je neke vrste kožni izpuščaj. Vaše ravnanje, ki mi ga opisujete, vam seveda ne more dosti pomagati in je najbolje, da vprašate zdravnika za svet. R. A. Maribor: V besedi sami je tudi že vse povedano in mislim, da ni treba še posebnega komentarja in pojasnila. Snov za tovrstno hrano nam daje predvsem rastlinski svet in le deloma živali, n. pr jajca, mleko, maslo itd. Dvomim pa, da bi bil ta način prehrane pravilen. Današnji človek potrebuje mešane hrane. Dobro pa je, da uživa nekatere jedi tudi v surovem stanju. V tem smislu pridejo v poštev predvsem razne vrste sadja. Vitka: Zelo enostaven recept za shujša-nje je »dosti dela, malo jela«. Gotovo delo, ki ga človek opravlja, bodisi kot poklicno delo ali pa šport, zahteva gotovo količino hrane. Ako je količina zavžite hrane z ozirom na opravljeno delo prevelika, se človek redi, shujša pa, če je razmerje obratno. Ozirati se je treba tudi na redil-no vrednost raznih hranil. Zelo visoko re-dilno vrednost imajo vse vrste masti (slanina, olje, maslo), kakor tudi sladkor in močnata jedila. Omejiti je torej treba mastna jedila, sladkor, in močnate jedi. Namesto njih uživajte dosti prikuhe. ki pa ne sme biti preveč zabeljena. Važno je tu di, da ni hrana preslana. Sol namreč zadržuje v telesu vodo. Ravno tako ne smete uživati oz. piti preveč vode ali pa kave. Hrano je tedaj treba omejiti- tako v pogledu količine, kakor v pogledu redilne vrednosti. Vzporedno s tem pa morate skrbeti za izdatno telesno gibanje. Ne smete pa pretiravati v nobenem pogledu, da ne padete v ekstrem, kar vam lahko samo škodi. ŠAH V semifmalu tekmovanja za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze je Celjskemu šahovskemu klubu uspelo odločiti tudi drugo tekmo * Mariborskim š. k. v svojo korist in sicer z rezultatom 4Vt : 3Vt. Skupni rezultat obeh tekem je torej sa Celje 101/« : 51/«. S to zmago je dosegel agilni Celjski i k. zelo lep uspeh, ki kaže, da so celjski šahisti v moči zelo napredovali Visoka razlika v rezultatu gre pa tudi precej na račun sreče. Mariborčanom bo poraz dober nauk, da se nekoliko bolj lotijo resne turnirske igre, ki so jo v zadnjem času precej zanemarili. Celjski š. k. se je sedaj kvalificiral za finale tekmovanja. Drugega finalista bodo dale ponovne tekme med onimi ljubljanskimi klubi, ki »o zmagali v tekmovanjih predskupin. Nedavno je izšla št. 6—7. letnika 19"^ naše edine šahovske revije »Šahovski glasnik«. Zvezek je posvečen izključno not-tinghamskemu turnirju, s katerega prinaša tudi večje število partij. Zaman pa iščemo v »Glasniku« pojasnila ali opravičila, zakaj je številka izšla s kar štirimesečno zamudo. ★ V nedeljo se je vršila v Brnu na 20 deskah tekma Dunaj—Brno. Zmagal je Dunaj 12 : 8. na prvih 7 deskah celo 6Vt : '/t. Na prvi deski je premagal Spielmann Zinner-ja, na drugi prof. Becker ing. 01exo, na tretji Honlinger Haido. Kot revanžo pripravljajo na Dunaju četveromatch Dunaj— Praga—Brno—Budimpešta. Najvažnejša partija v Hastingsu je bila odlična zmaga dr. Aljehina nad Fineom. V otvoritvi je prinesel dr. Aljehin teoretično novost ter žrtvoval kmeta za prednost dveh lovcev, boljšo pozicijo in nekaj napada. Podrobnejša analiza bo najbrž ugotovila, da žrtev ni čisto korektna, da bi se bil Fine na nekaterih mestih lahko ubranil. Toda to je ravno tipični dr. Aljehinov stil: s ha-zardno igro stavlja nasprotnika pred probleme, ki jih je ob omejenem času razmišljanja zelo težko rešiti. Povrh še nasprotnika prisili, da radi ostre pozicije hočeš — nočeš igra na zmago, pri čemer prav lahko pogreši. Priznati je treba, da je v partiji s Fineom dr. Aljehin igral le manj riskantno kakor n. pr. v nesrečnem matehu proti dr. Euweju. Žrtev kmeta je imela le precej realne osnove, možnost remija je bila vedno v bližini in vse šanse, ki so st mu nudile, je dr. Aljehin takoj zelo precizno izkoristil. Vse kaže, da je bivši svetovni prvak zopet v odlični formi. ŠPANSKA PARTIJA Beli: Dr. Aljehin Črni: Fine 1) e2—e4 c7—e5 2) Sgl—f3 Sb8—c6 3) Lfl—b5 a7—a6 4) Lb5—a4 Sg8—f6 5) 0—0 Lf8—e7 6) Tfl—el b7—b5 7) La4—b3 d7—d6 8) c2—c3 Sc6—a 5 9) Lb3—c2 c7—c5 10) d2—d4 Dd8—c7 Španska je menda izmed vseh otvoritev najbolje raziskana. Črni se poslužuje tu že neštetokrat preizkušene Čigorinove obrambe v španski partiji, ki velja za črnega kot najboljši obrambni sistem 11) Sbl—d2 Običajno igrajo tu 11) h3. da črni z Lg4 ne bi preveč povečal pritiska na točko d4. Pa tudi igrana poteza je bila žc cd nekdaj v rabi. 11) . . . 0—0 Če takoj Lg4. bi prišel iovec po 12) h3, Lh5, 13) d5 ter nato Sil in g4 v slabo pozicijo. 12) Sd2—fl Tu krene dr. Aljehin na svoja pota. Navadno namreč beli vsaj sedaj igra 12) h3. da prepreči Lg4. 12) . . . Lc8—g4. 13) Sfl—e3!? Zanimiva žrtev kmeta, dr. Aljehinova teoretična novost. Sicer bi imel beli na razpolago samo še 13) d4—d5, kar pa bi odstranilo napetost v središču in s tem črnemu primeroma olajšalo delo. 13) . . . " Le4 : B J Ce hoče črn! doti Iti kmeta, mora najprej menjati lepega lovca za skakačs tn prepustiti belemu prednost dveh lovcev. 14) Ddl : f3 c5 : d4 15) Se3—f5! Črni nima več lovca, ki bi mogel to važno polje varovati pred belim skakačem. Sedaj bo kmalu grozil napad na točko g7, zlasti, ker tudi dama na f3 že stoji grozeče. 15) . . . d4 : c3 Sicer cd4:+ in nato Se7: + . 16) Df3 : c3! Tf8—c8 Edina poteza. Saj je bilo treba braniti Le7, Sa5 in še nekaj ukreniti proti Dg3. Na Dc3: bi dobilo seveda najprej 17) Se7:-f- figuro. 17) Dc3—g3 Le7—f8 Zaenkrat se je torej črni ubranil. 18) Lc2—d3 Sa5—c6 Skakač je zagledal na d4 lepo polje. 19) Lcl—g5 Sn*—e8 20) Tal—cl Dc7—b7 V poštev je prihajalo f6. Res potem beli lahko forsira remis z 21) Lf6:, Sf6:, 22) Tc6:, Dc6:, 23) Sh6+, Kh8, 24) Sf7+. Kg8, 25) Sh6+ itd. 21) a2—a3 Črni je grozil Sb4 z zamenjavo ene trdnjave. 21) . . . g7—g6 Solidneje nego ta slabitev izgleda f7— f6. Črni pa zavedno forsira zamenjavo belega skakača, ki bi sicer vedno pomagal belemu pri napadu ali pa se vsedel na polje d5. 22) Sf5—h6+ Na 22) Se3 bi bilo f6 preveč neprijetno za belega. 22) . . . Lf8 : h6 Zopet je imel črni na razpolago drugo možnost: Kg7, 23) Sf5+, Kh8. 23) Lg5 : h6 Sc6—d4 24) Tel—dl Beli mora izgubljati čas, ker s kmetom manj ne sme menjati trdnjav Sedaj izgleda, da je črni dokončno odbil napad. Res belemu tudi potem ne preti posebna nevarnost. Kmet d6, ki ga ima črni več, je slab, bela lovca pa sta za končnico tudi močno orožje. 24) . . . b5—b4? Nervozna poteza, ki daje belemu zopet šanse. Pravilno, če prav bolj pasivno, je bilo Seč. 25) f2-rf4! Z otvoritvijo f-linije napad belega zopet oživi. Če bi bil črni v prejšnji potezi igral Se6. ta poteza ne bi bila nevarna, ker bi potem beli moral menjat: damskega lovca in s tem zmanjšati pritisk na črno rokadno pozicijo. 25) . . . e5 : f4 26) Dg3 : f4 b4 : a3 Črni je hotel z otvoritvijo b-linije omogočiti uspešnejšo proti igro na damskenc krilu, kar pa se mu ne obnese. 27) a2 : b3 Tc8—c3 28) Df4—f2 Sd4—e6 29) a3—a4 Kmet, ki se ga je črni polakomnil, z lahkoto uide. Nasprotno je celo črni a kmet postal prav slab. 29) . . . Ta8—c8 Na Sc5 bi prišlo enostavno 30) Lc2, * grožnjo Td^" *er nato Dd4. 30) T-,*—,, Grozi La6:!, nato Df7: in mat na f8. 30) . . Tc3—c7? V časovni stiski odločilna napaka, ki orno goči belemu hitro zmago. Pravilno je bilo Sc5, 31) Lbl, De7 in črni se kljub vsemu skoro gotovo še lahko ubrani Na 32) Lg5 bi moral dati potem pač z f6 kmeta nazaj, končnica pa bi bila remis. 31) Tdl—bi Db7—c6 32) a4—a5! Se6—e5 Kmeta a6 je bilo seveda težko dati, Dc5 pa bi bilo partijo le dal] časa držalo. 33) Ld3—c4 Dc6—d7 Edino. Obeh slabih točk. a6 in f7, pač ne bo več mogoče braniti. 34) Df2—a2! Črni bo torej moral dati damo za obrambo točke f7, kajti Se6 je nemoče radi 35) Le6:, De6:, 36) De6:, fe6:, 37) Tf8 mat. 34) , . . Sc5 : e4 Obup. 35) Tfl : f7 Dd7 : f7 36) Lc4 : f7+ Tc7 : f7 37) Da2—e6 črni se vda, saj izgubi še trdnjavo. Vasja Pire Točno plačuj »Jutru« naročnino Varal svojcem zavarovalnino Cvetko Golar: Premeteni Marko Zunaj je bila temna fai tiha noč. Ni bilo modrega neba, in zvezde so za-grinjali črni oblaki, kj so prihajali izza gora in se vozili nad zemljo. Umolknili so gozdovi in polja in plaho čakali, kdaj zarohni nebo nad njimi. Od cerkve je zavil Marko za vrtove, preskočil je plot, ognil se je pota in pod jablanami se je skrival, dokler ni prišel na polje. Od tam je šel po mejah med žitom v drugo vas, kjer je bila doma Lucija, in je obstal pred Jeremijevo hišo. Okna so bila zaprta z železnimi polkni. Bum, bum, je močno potrkal Marko, da je odmevalo po tihi noči. Vse je ostalo tiho, kot da je hiša izumrla. Ali Marko je vedel, da nekje bije Lucijino Brce, glasno bije, da se je čudil, ker ga tne sliši. Bum, bum, bum! Marko je potrka, drugič, kar je ime.l moči. Skoro se je zasmejal ob misli, kako trepeče v grozi stari Jeremija za svoje bankovce. Ali v hiši se ni nič ganilo, zato je iznova stisnil pest. Bum! Udaril je, d3 bi bil kmalu prebil železo. »Jeremija, odpri Jeremija!« V hiši je nekaj zašumelo in se premaknila. Nekdo se je previdno bližal oknu. »Jeremija, ali slišiš? Veliko stvar ti Imam razodeti«. Počasi in oprezno se je odmaknilo poJifa&tte in oglasil 9S je oče Jeremija; »Kdo si, ki ne daš mirni ponoči? Kaj iščeš pri trudnih lj-udeh? Pojdi naprej, kdor si že, ali razbojnik ali potepuh. Poštenjak gotovo nisi, ker hodiš v temi okoli.« »Poglej me, o Jeremija, bogokletne so tsvoje besede; ko me spoznaš, boš govoril drugače.« Počasi in previdno se je odpiralo okno, in pokazala se je koščena glava očeta Jeremije. Do vratu je bil zagrnjen s sivo odejo in krčevito je sklepal roke pred seboj. »Ali me vidiš?« Nenadoma se je začel tresti oče Jeremija, in sunkoma se je odprlo okno na stežaj. Zagledal je postavo, oblečeno v masni plašč in s sivo čestit-Ijivo brado. »Ali me poznaš, ti zakrknjeni grešnik?« Stroge in ostre so bile besede, ki jih je zaslišal. Zatrepetal je kakor staro drevo, kadar ga zamaje veter. »Ali me tako sprejemaš, oče Jeremija? Iz visokih nebes sem priromal k tebi, da te posvarim.«, Markov glas je bil mogočen in slovesen, kakor ga je slišal nekdaj od hudega misijonarja, ki je pridigal fantom in dekletom o večnem pogubljenju, ki jih zadene za njihovo pregrešno ljubezen. »Poglej me in se spreobrni!« Preteče je zadonel Markov glas. V desni roki ii imel mašne fatffe ta ter vico je držal proti oknu, kakor bi gro- ( zil ali blagoslavljal. »Kdo pa ste?« Ponimo je vprašal stari oče in je dirMel v oudni grozi, kakor da je storil velik gtreh in ima pričakovati strašne kazni. »Jaz sem poslan od Boga!« Slovesno in veličasno je govoril Marko in bukve je vzdignil pred seboj in udaril po njih. »O, kdo ste, ne vem, ali sem prav slišal. Ves dan sem bil v cerkvi, in me je veter prepihal.« »Jaz sem poslan od Boga! Poglej in se prepričaj! Iz nebeškega zlata je narejen moj plašč, in delale so ga svetnice božje in trinajst korov devic in svetili so jim kerubini in serafinL« »Ojoj, ali me bo doletela kazen, ker sem ukradel župniku mernik pšenice in sem popasel Marku detel jo na njivi.« »Kaj si naredil? Deteljo si popasel? Pa kaj si mu še storil? Ali mu nisi slabo želel in privoščil nesrečo?« »Tudi to, o, gospod, gospod! Nikar me ne vrzi v peklensko brezno!« »Poslušaj, na lasu visi tvoja sreča, ali prizanesem ti, čeprav si krivionik, kakor sem prizanesel pravičnemu Lotu, ko sem pokončal Sodomo in Gomoro.« »Ojoj, moj ljubi gospod božji, bodi pravičen sodnik! Usmili se me. kaj naj storim, da mi odpustiš? Vse bom storil im se pokoril aa svoje grehe. Pojdi k meni v hišo! Pogrnil bom mizo in ti postregel z vsem, kar premore moja klet in shramba. Pri tvojih nogah boon klečal, dokler ne greš naprej.« »Ne utegnem, mudi se mi! Moram gogtatoH, ka&n tod Mačkova p&enica. da mu jo blagoslovim. Tudi tebi sem nasuil polne kašče žita, pomnožil sem sad tvoje zemlje in dal sem zdravje tvoji živini. Ali sedaj misliš nekaj storiti, kar mi ni po volji.« »Ovbe, kaj sem zakrivil?« »Jeremija, Jeremija, poskušaj me in dobro si zapomni moje besede! Nikomur drugemu ne smeš dati Lucije za ženo kakor Marku, tvojemu sosedu! Rad ga imam, moj prijatelj je. Dovodj sem ga izkušal in obiskoval z nesrečami. Zdaj mu moram povrniti kakor Jobu v svetem pismu. Ali si me razumel, ali boš storil tako?« »Vse bom storil, o sveti mož! Ali—« »Ne vprašuj, ne drzni sd odlašati, temveč naredi, kar sem ti ukazal.« Takrat se je daleč tam zadaj za gorami zabliskalo, ali tega ni videl oče, ki je bil v hiši. Jeremija, da boš vedel, da je resnica, kar govorim, ti bom z gromom potrdil svoje besede.« In tedaj je zagrmelo in zabučalo mogočno in veličastno, da se je stresla hiša. Zlati plašč je za vihral v vetru in izginil v črni noči. ★ In še tisti teden se je Marko pražnje oblekel in šel snubit. Ko ga je zagledal oče Jeremija, bi bil skoro pokleknil pred njim, in pogostil ga je kakor božjega poslanca. »Ali si v resnici ti, Marko, ali si prišel, Marko, oj, saj mi nisi zameril tistih besed, saj veš, da sem star in neumen. Nič ne bodi hud, Marko, sedi, kje pa je Lucija?« Ves obraz se mu Je svetil, ho da ga is namdibDila čujuvili dkrtnoet Jn ofi so se mu bleščale. Smehljal se je in res je bil nepopisno srečen. »Saj sva prijatelja, oče, zmiraj sem vas rad imel in ne vem, kaj bi vam zameril.« »Ali bi kaj rad od mene, Marko?« »Seveda bi vas nekaj prosil, ali ne vem, zadnjič — « »Kar reci, Marko, kar reci! Nič ti ne bom odrekel.« »Oče, ali mi daste Lucijo?« »Marko, zakaj pa ne! Edino tebi, Marko! Pridi ponjo, in po moj smrti je vse vajino, kar imam.« »Ali je res, oče?« »Ne zameri, da sem zadnjič drugače govoril, odpusti, tega je kriva moja stara glava. Lucija, kje pa si, ti presneto dekle, Marko bi rad gorvoril s teboj.« Skoraj priletela je v izbo in je na videz hudo presenečena sklenila roke m vzkliknila: »O, sveti križ božji, kaj pa ti pri nas delaš? Ali si zvedel, da smo brez hlapca, pa iščeš dobre službe? Oče, ali bi ga vzeli?« »Pomisli, kaj govoriš in mizo pogrni! Markova nevesta si, zdaj se izkazi!« Oče Jeremija je odprl pisano skrinjo v kotu in vzel iz nje veliko steklenico. »Ha-ha-ha, oče, ali ni škoda vina, ki ga boste popila z Markom?« 2ivo so se zafoliskale deklici oči, in njena lica so zacvetela, ko da je pomlad dahnila nanje. »Nikar se ne usajaj, dekle,« je skoraj hudo spregovoril oče. Natočil je kozarec in se obrnil k Marku: »Izpij! Danes al Se naš gost, kmalu pa boš gospodar!« |XQX«fl4 »JUTRO it T9 13 e=r HM. tt l 1587. (ufiile. aaJPošei / atkošhz. 19.-frns&29.mošfe39. CENE MALIM OGLASOM Po 60 pur Li% besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno prt-ctojbino Din 3.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U iščejo služb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din U.,.. i Dopisi la tenltve se zaračunajo po Din 2,— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro aH dajanj« naslovov Najmanjši »neseh za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro aH dajanje oaslovov Najmanjši eneseb sa enkratno objavo oglas* Dia Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki La, 6e zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T odgovor, priložite v znamkah Ve« pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naroČilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.— Vsa naročila In vprašanja, tičoča s« malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jlitra", Ljubljana« Dil> lav p V l>tB sa iifro alj lajanje naslov« S 0«® Najmanjši tne»ek 17 Din Ako hočeš dobre volje biti in dobro vioce piti, morai danes k Mikliču na Glince priti. Domača zabava, domače koline. 1141-lf. Danes vsi na otvorjterv gostiln« »Iz branih vin< v BeljaSk' ulici pn »ori oerkv v S ški. — flenj. gostj-e »odo poslr-ženi s pnietnimi vina crf Din 8.-Baprej in z dobro doma-čo hraao. Danes kun'■.»rt! Se priporoča J. Mcvželj. 10412-18 »Pri Lovcu« jostllna na Rimski cesti 24 aa novo odprta, točim pristna domača vi na. top'.a ln mrzla jedila vedno na razpolago Za cenjen! ob*=> se pri poroča Mi ka Bltenc. 1024-18 Natakarico mlado, lepo ln lntell gentno takoj sprejmem , v boljšo restavracijo. P a ča po dogovoru. Oferte s siiko podati na Fon Marija. Novi Sad IV., StrosJnaj erova št. 8. 941-1 2 štancarja vešča v sekanju podplatov išče tovarna čevljev Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtev na ogl. odd. Jutra pod »Čevlji«. 899 1 Eksistenca za tamošnje okraje, išče mo okrajnega zartopni-: ka. VeHk trajen zaslu-; žek. Biva'išče in poklic j ega na! PoJasniV. Hupo i K agenfurt. Austria. 863 1 'i f ... LJ1 1*1 . Ca w U. <- za 4;fro a; -n samostojen delavec, vajen vsega dela na leienja-dnein in sadnem vrtu dobi službo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv vrtnar« SG3-4 Samostojno prodajalko »možna kavcije, mlajšo moč a)>rejaiem z* slaščičarno. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju Dod »načko: »Marljiva« 774-1 Ključavničarja orodjarja I za šnlte ln štance. sa I rnostojnega. ki je tudi ; dober kovino - strugar, aprejme tvornica lime-i nih prolzvrvdov. Ponudbe pod »Tovarna« na ogl. odd Jutra. 749 1 Višioga nataknria (obera) za ozonski po ' pel z nastopom 1 IV.. | potrebna kavcija 12 — i i 15.000 Din sprejme Mi- j | jo Stošič. Kaffe restau- j rant. Tuškanac 11, Za greb. 861 1 i Tekstilna tovarna ' išče za takojšen nastop mampuiitiiGa pri. 'u.da.,1 j predlva. Prednost imajo j že lzvežbani v tej stro- 1 ki in absolventi tekstilne šo e. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vesten in energičen«. 858-1 Trgovski pomočnik v epecerijskl stroki dobro izurjen. vojaščine prost dobi takoj mesto. Prednost imajo s šofer skim izpitom ln tisti, ki imajo veselje do potova nja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potova nje«. 1168-1 Gdč. pisarniško moč 1 lepo pisavo, « popolnim znanjem slov. m nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmem. OdS začetnice, z znanjem stenografije naj pošljejo ponudbe pisarne v obeii jezikih lo 30. t. m. na ogl. odd. Jutra pod š-iifo »-Karmen«. 1055-1 Dipl. elektrotehnika za pisarno, zdravega, po polnoma zmožnega nem ščine, iščemo. Ponudbe ; zahtevkom plače na ogl odd. jutra pod »Čimpre. šnii nastop«. 1140-1 Šofer-mehanik z ve&etno prakso dobi takoj delo Ponudba na podruž. Jutra v Celju pod značko »Trezen«. 815-1 Služkinjo ki dobro kuha. od 28 do j 36 let staro. zdravo in čisto, za vsa hišna de: a j sp-eirru- trar.vs.ka hiša na j deželi. Poniidbe na og'. odd. Jutra pod »Dobra hiša«. 824-1 ; Služkinjo zanesljivo in pošteno od 20—35 let, k samski gospej sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Služkinja«. 1129-1 Kuharico spretno in zmožno, sprejme Klemene, Vič. 1134-1 Dekle pridno in pošteno, dobi mesto služkinje. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1137-1 Tkalskega mojstra | Prodajalko Iščem za takoj za gu- 7A v trafiko sprejmemo. 2'i „ : r"" Karveija potiebna Din 9000. Bchmolka oglasni zavod nt^Iov v vseh Jutira Novi Sad. 942-1 ' iojBjij Snažilko za kuhinjo res «iažno tn spretno Asistentko za zdravnika, tud,j Ta-č.etni- zani.-sljlvo, starejšo moč, ! Co, sprejimPTO. Ponudbe z »prejme v službo restav- j navedbo pogojev na ogl. racija hotea »UNION« j ndd. Jutra pod >Izven Ljub ▼ Ljubljani. 925-1 i ljane«. 1003-1 G. Th. RotJiman: Gospod Kommmnik ^re m 122 Sklenil je porabiti svoje letoviščarske izkušnje »ljudstvu v blagor in korist«. Vselej, kadar ga je srečal kak znanec, ki je z njim vred trpel od prevelike obilnosti, mu je svetoval, naj gre v Močeradovo, si tam najame staro kolo in ga požene v klanec. »Za petdeset kil boste shujšali tako gotovo, kakor stojim pred vami!« je slovesno dodal. — Konec — Pridno natakarico pošteno, čedno, mora bi ti m ada ter čedne zuna njo>-ti Iščem Znati rno ra . nekaj nemščine. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod Gorenjska 11«. 1005 1 Tkalski mojster poponoma samostolen za manjšo tkalnico mod nlh predmetov in g aje j i" preje •Strelchgarn- j weberel) v Sloveniji za ! tkalske .-tatve produkcije Schwabe (Schwabe web-tiihle). ki Je vešč poeg tega vršiti tudi pripreme dobi takoj me sto. Jugoslovan al lno-zemec s sta'Tiim dovo-' fon tem ima prednost. Obširne ponudbe z na vedbo referenc o devda njem d©'ovanJv ■ B i dučnost P — 4645. na Tnt^-reklsm Zagreb Ma saxykova 28. 1036-1 Korespondentko zmoano s.oven&Ke in nem 3ke c-tenografije in srbo hrvaščine sprejme t£,koj tovarna v Ljub jam. ro nudbe na ogl. odd. Jutra pod >Uroa strojepiska«. 1035-1 Modistka prvovrstna moč dobi sta'no s'užbo takoj. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Modisuiijf. 1U11-1 Mlmdo dekle Intedgentno ln pošteno, iščem za šivanje in pomoč pri go-podinj.stvu v Novem Sadu. Inform&ci je pri Fugina. LJubljana. Vošnjakova 20 1. 1017-1 Za prodajalko iščem inteligentno gospodično. Strokovna izobraz ba nepotrebna. Pogoj nem ščina. Ponudbe s sliko in zahtevki pod šifro »Lep posel« na ogl. odd. Jutra. 1131-1 Prodajalka snd-ja, zmožna kavcije Din K V!*), dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po-1 »Kavcija* iMKJM Služkinjo ki zna samostojno kuhat, lepo prati perilo in likati. 9f.pejm. im, Plača Din 30). , Naslov v vseli poslovalni- l oaii Jutra. 10&5-1 Natakarico ali začetnico, čedne zu- tr-i.r>)o6t'. ^taro do 24 let takoj sprejmem. Nas'ov v vseh pos.. Jutra 972-1 Vrtnar z večletno prakso fsam-«ld) dobi dobro službo. Ponudbe na ogl. odd. »Vrtnarstvo«. 979-1 Samostojno kuhaH^n zmožno za wa hišna de la (brez pranja perila) a znanjem nemškega ln slovenskega jezika z dalj širni sprl^eva i spr>-mem 1 v Celju. Plača dobra. Na-slov v vseh pos" Ju tra. 982-1 Spretno moč žensko ali moško, veJčo kn j igovodstva in kore-spondence ter znanja slovenščine ter nemščine in strojepisja, sprejme zavarovalnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavarovalnica 999«. 1133-1 Dekle n oStem ati zdravo, vajeno kuhe in vseh gospodinjskih del, sprejmem k petčlanski rodbini. Naslov , vseh poslovalnicah Jutra ruv nudbe na ogl od* -Jutra pod »Zdrtvi tj) prdna«. 1070-1 Uradnico r nrJmp-- - prakso za trg pisarno s popolnim znaniem nemške korespondence slov. ln nem ške stenografije !ščf-' za takoj trg. ve epodj-itje v j Sflrru uisme- j ne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Praksa«. 1028 1 i ____1 P^olrf^cTlflr^ s primerno šolsko Izobrazbo sprejme takoj trgovsko podjetje v Ljub ijani. Pogoj poleg -.0-venščine. perfektno ?na nle nemščine Plmene ponudbe na og'. odd. Jutra pod »Stalnost« 1029-1 o.V' i«f . Iavek frn al: Uianj* ria.«lova 5 D5'1 Trgovski pomočnik izvežban v vseh tre -»tro-kah mlai . ošt^n fcr le laven i8č" primernega me ' s'« v trgovin, al gre kot; zastopnik pnnu ibe na ogl. | odd. Jutre pod »Delaven natančen« 780-2 Kuharica *a.mo?tojno z dobr.m spri-/Vvalom ekonomična išče :n«sto v hotelu. TO®tilni ali nenzi. Ponudbe na ogl. idd. Jutra pod »Kuhar ra« 939-2 Plačilni natakar si>kid«i verzran v restav -neijski-m in kavarniškem >i>slu. govori več jezikov -če nameščenje. Cenj. po iinlbe 113 podružnico Jutra •Jesenice pod »Kave ja l.fioO.« 9M-Ž Verzirana frizerka išče m&^-to v Ljubljan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerka . 966-2 Fant star 18 let Išče službo raznašalca v trgovini a l kaj p .in. .. v v<»eh posl. Jutra. 947 2 Trgovci, obrtniki, pozor! Zakaj ae mučite sami? V. a Vaša pisarniška da a srbohrva.ško ln nemško kor&ipondenco za Vas oprav ja v popodanskih urah višji državni urad nik prof nlzk: o^lVod-nlni. Dopisi pod »Dobra poteza« na ogl. odd. Jutra. 965-2 Ključavničar ▼eič v veeh tekstilnih reparaturah in monta žah. sposoben za vse vo dovodne ln električne napeljave. tudi dober mehanik ln mojster za trikotažo (Bundschtuhl) stroje lfiče zapos ltve kjer koli. Avguštin Mihelič. Vlrlog št. 1. 8tara Loka p. Skofja Loka. 895 2 Natakarica pridna, poštena, prikup ljive. prijetne zunanjo sti Išče službe eventu elno gre tudi za gospodinjo k samostojnemu go stilničarju, kjer bi bila obenem natakarica Kot kavcijo Ima hranl no j knjižico. Ponudbe pod i »Vljudna in dobra« na ogl. odd. Jutra. 89S-2 Kliu?*»vnič»r s 7'etno prakso v tekstil ni tovarni lzučen tkalec. zmožen elektrl*ne;:a | ln avtogeničnega var:>- | nja Išče sužbo Na-lov v vseh pol. Jutra 789 2 ; Vdova stivn 31 let nteligertna arvvtiliiKi. nrletne r.unar:o-■»ti. i5če mesto ^ i ai: ?l'čno pri boljSj osebi I kjerkoli. Ponudh- n." o?l. I odd Jutra pod »KnreVtn* I 11^2 Hotelska kuharica išče mesu za takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »št. 5OSO«. 1105-2 Šofer mehanik iapra.',ar. st.rol nik. Kurjač, vojaščine prost, .prejme toVvoLU-j službo. Naslov v vseh po slov. Jutra. 1006-2 Knjigovodja - bilancist z večletno prakse, a xna njem srbohrvaške kore» pondeooe išč stalno name šfcenje. Naslov v v*»h po- 1 slovalnicab Juti a. 461-2 Inteligentno dekle deavno 291etno 16če s'užbo mesto gospodinje k ma i družini«, uoplse na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in H sta«. 1032 2 Pozor eostilničarii! Natakarica stara 23 :et. pno.ua m post« na ^'a-va in tpe zunanjosti že^l sužbo. Brezplačno moi-to Maribor a 1 Beograd. Ponudbe pod Slfro »Mlada D-, • ujKa- ua gl odd. Jutra 1030 2 Gospodična inteligentna s perfekt. ^uaiij^m .1 mJihie prosi za mesto k otrokom al sl1*no tudi samo dan Cenj ponudbe na ogl. jdd. Jutra pod šl- J fro »Skromna—tarOj« 1023-2 Mlad brivski pomočnik vojaščine prost išče služ bo. nastopi ahko takoj. Naslov v vseh po©'. Jutra. 1023 2 Kateri mojster vzame zdravega, nadarje nega fanta ki ~e je že 10 mesecev uči: ključav mcaxaiva v na.iii-jui ok, po možnosti s hrano m Ponudbe pod »Hvaležna mat!« na -jS imu. Jutra 1010-44 Vezalke za smučarske čevlje po i Din 72.— gros in vse ostale vrste se dobi najceneje pri Triumph, Kolo-I dvorska, 11. 1127-6 , Dve zimski suknji tri površnike, peraijrko preprogo, ugodno proda Jornke Franc. Gradišč^' 3/1. nad. 1090-6 i*.1 •a Jiltv al; lajanje aa*i»*a Um Va ;n» tujS* ioe^^t 17 Din Mizarji, sodarji — pozor! ' epe uhe hra-tove pobe (boulis) prodam de belina 50. 60. nekaj 30 ! mi invtro''. Fonuo.t-* »» og'. odd. Jutra pod šifro »Suh hrast*. 988 6 'otnik Ključavničar vešč strojnih popravil, avtogenskega varenja ter pomožnostl kurjač, dobi stalno mesto Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Kranj« 976-1 Pnlič« ro«"!'«!1 Išče za takoj dobro ln pošteno kuharico ki zna ; opravljati tudi vwi hI Sna de'a Na»'ov v vseh posl. Jutra. 1187 1 Frizerko dobro ondulerico sprejme v stalno službo Albin Vre''-»v- 1,i"v-»na Vn, Celov&ka c. 34. 1190-1 Samostoien knjigovodja organizator, bilancist Itd Išče za 2—3 ure popoldanske zaposlitve pri tr eovskl trrdkl. Honorar po dogovoru. Ponudb" na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovodja«. 967-2 Strojni ključavničarski mojster z obrtnim dovoljenjem izprašan strojnik, absolvent strojne delovodske šoe. z večletno prakso, zmožen samostojno obra tovatl, pošten, išče name ščenja. Ponudbe na ogl. 1 odd. Jutra pod »Lahko' sodelavec«. 912-2 Hišnik! Mlada zakonca (brez otrok) zanesljiva Iščeta mesto hišnika. Ponudbe pod »Hišnik« na ogl odd Jutra. 916-2 Gospodična trg. naobražena, prosi kakršnekoli zapodtvi Gre tudi k otrokom ali kot natakarica Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«. 384-2 Kuharica za vse 1 dolgoletnim spričevalom. i£če s.-ižbn. Dopis ■ pod »Samostojna« na podružnico Jutri Miribor. 1139-8 Pisarniška moč 1 večm sečno vejho v og:afij* 't) stroiepjjn. >. dvcazredno trgovp':o šolo. išče nie«t'i. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p. d »Vestna«. li »34-2 Odvetniška uradnim z llletnn prakso samostojna moč, želi menjati mesto. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra poti značko »Tudi iz ven Ljubliane- tu8:-2 Trgovski pomočnik s iletno prakso in 10.000 Din kavcije, išče službo v trgovini, skladišču ali zsi potnika. Naulov v vm)Ji poslovalnicah Jutra. 117>-2 Absolvent gradbene delovodske 5ole. s poldrugoletno piukro, šo-fe: skim izpitom to>r zu:" žen strojepisja, želi naiiue-sVtv« proti mali pla£i. Na slov v vseh poslovalni«-«!1 Jutra. K7.'- M°li!>ni!r in «ofe>-zmožen kavcije Išče stal no službo. Vojaščine prost. Nas ov v vi-eh poslov. Jutra. 1157-2 Snažno ie-kle Se -triniam. 'jt Vfr* 1 i litaii.ir •«.••1» Din VujminjS' nn<*elt t r>it Vinskega potnik?« »piiobneg«. pri.inega liče vinska t.iguvina. Ponudbe na ugi odd. Jutra p<*l »Dober vinski potn.k. Potnik ,ešč g-Untei ijSice 111 drobne stroke za Štajersko dobi mesto. Ofcrte s sliko je poslati na ogl. odd. Jutra rorl šifro »Provizuski potn.k«. 1107 -5 Zastopnike za prodajo domaot ga žga nja za vse kraje sprej-miai. Prednost imajo gostilničarji. Paznik. ško. 1164 5 Vse ki imajo a i se zanimalo za 73. top«t '0 avf. ina tlinih varovak P De-mentjev-a v Zagrebu, va bim da v lastno korl t ln oh •»-o- w VkocIi . sporoče svo.1 nas ov na: Franc Križnar. Tržič 938 5 Električno krtačo za narkfte po-\'užuje lahko otrok. Vnmčlrn mlnlma na poraba toka. 1,L,n!>KU ! sončni b esk. polovična konverzacijo proda JapelJ. Tr in pouk nudi lzooraže- ® na gospa. Dve osebi ^>ku paj D!n 14.— za uro — Kongresni trg 13-11. 110-4 Izkušen profesor |H»Ul'U> i llsl^hillll ,»11 zmerni ceni matematiko, liziko, kemijo n a«nš/ini> za vse tazrede «rtdniiih šol. Naslov v vseh p*.si. Jutra. 17 4 Gimnuzijstka rrnštniira vse p-^dmete. Ho norar Din 5 na "p/. Po nuilhe na og: odd Jutra pod »Dijak r.ja«. 10S--5 4 Francosko konverzacijo ■n pouk nud izobražen 26letni gospod, ki ie bi val 14 let v Parizu. 10 Din na uro. G-em tudi k boljši družini poučevat francoščino za vso oskr bo. Pojasnil? slaščičarni D.ama. Gradišče, L|. 1100-4 Inštruktorja !» '7.p'i zidarskem mojHra. ž;«Iezob'f.»n«keg-' -t .-l «v n-^ika iičerr Ponudb- na ogl. ndd Jutr«, po< fr f-o »Dobra t vn? 1O10-I tls Din Ka;manj&i znesek iT Din Fige - pomaranče! Fige za or- po e žganje 11 Kuho. mandarine pomaraii ' 6e španske in Jaffa kupite najugodneje r »Ve etrgo-vini sadja« Ljubljana TyT ševa ^Dunajska 46 81)6-33 f^fo^ilnik b"lo emaj'iran nemški Anf^a^om *n pra ni «troj na .lektričnl pogon pro dam. Dev. Mar v Po ju št. 14. 989-6 Jekleno lopato za sneg dob'te za Din 10— sapica Ljvb'Jana Gospo- . «... O73« I '» S'fr« «1- 1»'»n;» •>»«i"v« ■t niti Več modernih spalnic ■edilmc w trdega in meh-ke^ga l**sa pro.Ja Cerne Av-z-nst mizarstvo S'5ka. S71-1« dame. ki so ze'o zgovor ne. za prodajo brezkon-kurenčnega predmeta ^a gospodinjstvo, s i a g e r, proti najvišji proviziji. ' za Ce je. Maribor, Ljub !.1ano. Kočevje ln Ptuj sprejmemo. O f e r t e v nemvkem Jeziku na podruž. Jutra v Mariboru pud »Monatlich 1500«. 11615 tieseda : Din. iavek 3 Din l» 5ifr" ili lajanj' naslova 1 Din Najmanjši tne««k 17 Din Drsalice ■Jacksoo H-i nes« in lr ■m d j po znižanih cenah že e7n na Ft. Stupica Liuh jana (?o«posvet.ska 1 96S « l>«|>o '».biro s v o t Ta Svečnico ima Oroslav Dolenec. I jut« Ijana \Vollnva ul. H' Kompletno gosp. sobo omaro za knjige 1 dipl U ..v ... ■ J . i. dlvan mizo s 4 usnjenimi rtoli. vse lz .:ne hrastovlne, ze o ocbro aoi-«uijcno. euerio pio dam. Informacije pri Ca nadlan Pacific. Mik oii-čeva 13. °3o 6 Ml?nar vešč kmetske in trgovske m'etve želi e'užbe s 1. marcem. Cenjene ponudbe na podruž Jutra v Celju pod »Oženjen«. 1165 2 Organizatorja ti dobrega potnika, sprei- j me zavarovalnica proti t ksni plači, proviziji m dnevnicam. Ponudbe na •igl. odd. Jutra pod »Za-•'.rovalnica 999«. 1132-5 Kuharica zmožna prvovrstne gostilniške in privatne kuhe. samo mostojna žej službe v vrf-ji kuhinji al; ličnem podjetju. Ponudb <1 tajanje .i»fm»» Din Sajmanjl »n-sef <7 Din Kateri inženjer bi napravil načrt m prevzel vodistv c eo prav dobro ohranjen, ugodno proda Sterk. hotel Be ievue. 6 Plahte ki drže vodo za vozove ali avto. zelo poceni proda I. Žižka. Skofja Loka. 923-6 Prodam ali zamenjam za planino kompletni ojaievaec z e.ektrogra motfonom. primeren za društva, pe.-oe šole ln sllčno. Pavšek. Mo ta— Ljubljana. Predo.-l^eva 7-1. 874 6 Dame pozor' Najnovejši S!iamj>oo. barve za lase v v»eh n arsah. do-b'te pri glavnem zastopstvu Ludvik llerši« Rimsk.i 13. lokal. :or>-6 Na ihroUs m hranilne kniiiic* POHIŠTVO Aajvefja zbera 'sako-rrstiiejTs uoniitva tobnib r kutiinjskih iprav jprraor .palnice. ra kTr-nma 5«p-ij» . . 160 kutiinj jprave . . 650 turno, kredence . . 36" j uumnj mize ... 120 luninj -tol: ... 50 »trojke i.ostelje . . • 925 » roftk I" /k ... 60 »tToikl TMilract • . 1S0 in« tra« . • . 220 tičn: rlutk< . * . 90 j fosili mik' -toli . . 32 j tal»0J ta »remog . . 90 | eabci u .meti M 1/vrSujenu pontStv-na >0 fjtv b^n* tela »o aaCrtu Sl«r«*Jelli^£Uo vsa /upuvlJa 00 liookur-nCn -eni. M onporoca Vlizarstvo »SAVA« Kotna dolioa Miklušiteva ce*u fe. I0b7-12 Moderno spalnico i , U-skano. kuliioj«>k« kretene« in postelj«, |KK-<*ai proda Jos. Veikavih, mi-a:-L..-. Krakovska ul. 7, Ljubljana. lC76-Ji2 Lepa jedilnica poceni naprodaj. Nasiov ' v v.-eh posl. Jutra. 1156 12 liesetia . l>:ii lavsK 3 OiU m» 4.tre ii: lajaujr Qa»lrab n za potovanje al: voznika, prodam poceni in m'xir/1 moško obNiko vz - . LMii Iavek 3 U'i 1 !m Šifro alj lajanje osatora i Dia Najmmjii anaack 11 Din Ptiča rja kratkodlaJt. ga o meeeeev Starega prod« Magušar R«« Ijeva 16. 783-21 Mačka angora. ^^m>-kega. per sldskega ali sibirskega mladega letošnjega, kupim Olga Noy<»eiJsklJ, isaar,j. iV^tai trg ^ ^46 27 Voljčjega psa čl>=.V>kr^-nega prvikrat križanega. izbornega ču vaja prodam Ditotam n—> 2 ' mrmonikl. Oged. Dolenjska 35. go-Piantar.- 927 27 Prodam psico francosko čistokrvno fok*-t--TT.vrko. 8 mesecev staro, zelo ugodno 'ad selitvi-. — Naslov v vse^. poslovalnicah Jutra. \dV..?t psico (ptlčar). 8 mesecev staro prorlam. ViJa Albert, Lava 10. Celje V67-27 Nf»rr>«ko ilopo m'ad1*a—psa, 4 mesece starega, belo črnega, pro da Albin Vreček. LJubljana VII. Celovška c. 34. 1189-27 Heseda ' Dir 1av»k * Din ia s:fro «! laianie naslova - D'n Ni;mnnj!H tne«ek 17 Din Deske oa 31 kub. m. smrekov«, suhe. 35 mm debele, kiupv-ino. Mizarstvo »SAVA«. Miklošičeva 6. 1088-16 Poznani SALVAT-6aj zoper žolčne kamne in bolezni žolCnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Ogl reg 8 br 27870 Kuhinjska kredenca i modema, nova, naprodaj i za polovi/ino ceno. Naslov v vseh poslovalnicah .lutna. Spalnico lz orehove korenine po Izredno nizki oeni pro-' c>a mizan;tvo Rozman, i Dravlje. Celovška 98. 983-12 Mlajši in starejši k1 trpe na VaienciCke) Vrtnar samec, posedujem prvovrstna ln večletna spričeval Sem trezen, po Sten. priden ln v vsa kem ožlru popolnoma zn nw»11lv ln točen Se ne-tramujem nobenega dru gega dela. V potrebi bi n« nravi' tudi šofemkl lz pit želim preminit! ilacijo -.Saturn«, odele j tudi z zunan-imi grelci (»l grelcev) n« d4 V brez povi?ka cene. 2 »Ideal« Ij«ara.ta po D'n nov« pri Ludvik Ileril«, Rimska oeMa 18. 1MM Več parov novih škornjev prodam. Ona 100 do 1iV> dinarjev. Naslov v vaeh poslovalnicah Jutra. 10« < ■ Fotoaparate rabljene, brezhibne, kupite, prodate, ali zamenjate najkulantneje skozi naio strokovno posredovanje. Med veliko izbiro imamo: Novi Bereheil 9/12, Hel-'iar 4.5 Din 1.250, malo rabljen 6.5/9 na plošče, Skoptr 4.5 Din 450. — ap. 10/15 Din 4s0, Zeiss Ikon 6/9 film 210, Bo* iS/9 Din 45, Bewi 100 Din itd. — Fototehnika. Ljubljana, Prešernova 9. 1108-6 I [ i^rcla Di. 1 »Sk i L»II. J ^ Sifrr »i: tajanje iasior» 1 Dio Vajmanj*" en«»>ek 17 [)tt> Geografski atlas za meščansko šoto, kupim, tlorijanska U v lokalu. 1103-8 Gluhost ; Najnovejši izum. ki ga predvaja speciJaVt proti giuhostl, naglušnostl, šumenju v ušesih in iz-toku lz ušes. Stotine za hvalnic Zahtevajte urez p lačno poučno brošuro. Naslov: Zoellner Tenczy nek pri Krakowu. Poljska. 1118-8 MOŠKI SLABOSTI 1. impotencu preuirujeiiosu, seksualni nervozi in nesigur-nosti, morejo preizkusiti ORGANSKI PRKP4RAT VIREL NETS oKiltla i. ZU LUDl LJlLi 01, a 10 tabl. Din 97; s 100 tabl. Din 203.— Dobiva se v le-Karnah. — Zastopnik lekarna S. Mittelbach. Zagreb. Jelačičev trg št. 2/A pod S. tn. It«):' 183» ZAKAJ DA BI BIU PI.RS^STI? M3BEBM 5-cevni radio skoro nor, pneemi prodam afi zamen 'srn tudi sa Šivalni stroj Ogleflj- se Tržaška cesta H. 38. OlVnce. lB/77-9 »MORAMA« DIPLOMIRANA V LONDONU Z vOF GRAND PRIX« LN Z ZLATO KOLAJNO (tisoči in tisoCi so hvaležni njenemu uspehu). TUDI VI JO TAKOJ KUPITE, zahtevajte jo povsod: ODPRAVI PRHLJAJ. KOŽNE NEPRIJETNOSTI KREPI IN HRANI LA-SISCE. USTAVI IZPADANJE LAS in LASJE PORASTEJO TUDI NA P LESA VEM MESTU. Cena steklenici Din 40 poštnina Din ' MODERNA K07MFT»KA, SPLIT « L W37. ZNIŽALI SMO CENE POKROMAN3U KER SMO NAS OBRAT MODERNIZIRALI IN RACIONALIZIRALI - TAKO DA SMO V STANJU POSTRECI HITRO, SOLIDNO IN POCENI, NE DA BI TRPELA KVALITETA DELA „UNITAS" D. Z O. Z. LJUBLJANA — CELOVŠKA 90 a, Tel. 22-19. ki Avto, moto «a Šifro alj lajanj« •»«!•»» 0 Don. NajmanjSt uea«t 17 Din Motorno kolo BSA 500 ccm OHV mode. 1934 za po.ovicnG ce so jwodam. BSA 750 ccm 6 pnico^ico Jafco ugodno naprodaj. NSU bicl-kel—motor Din 1000— naprodaj. SI. Cerič, Ma »lbor. Vetrlnjfcka 11. 963-10 Motor 500 ccm Bnamlce Triurni naprodaj. V račun vzamem tu «11 kolo. Poizve ee Za loška c. 3 Moete. 932-10 Auto Upa Renould prlma qua tre prodam po ugodni •eni. Naslov v vseh p06l Jutra. 877 10 Prodam motor il.J.8. 500 ccm. Nujne ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Brezhiben«. 750-10 Tovorni avto Chevrolet, novejSf tfip<\ 3-tonaki, prodam tudi na obroke. — Straža, Moste, Ljubljana. 1.179-10 Avto ir dobrem stanju, rabljen. kupim. Ponudbe na ©gl odd Jutra pod Šifro »Dobro vozilo«. 977 10 Stružnico za železo na nožni pogon, prodam. Naslov v Veeh posl. Jutra. 1175-29 Klobasičarske stroje poceni prodam. Pismena vpražanja na podružnl co Jutra v Celju pod ol-Iro »Stroji«. 1169-29 Šivalni stroj pogrezljiv, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1098-29 Stružnico za železo kupim Stružna dolžina 40—110 cm. Vodina oe ln euport za-željena. vendar je stružnica lahko brez obeh. Cenjene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Struž-ruca^. tf mesek 17 Din Inštalacijski materijal za vodovode, im orodje bo sodno prodano v ponedeljek 18 t. m. ob 8 uri Gosposka ul. 10. 932-7 Parni kotel kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Para«. 866 7 Železne likalnike original, kupim. Hotimšrova 17. Mušič, krojač. ragocenosti tiescla DiL lavek i) i>:ti za šifro »ll tajanje naslov« 1 Din NaimanjS zne»ek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po aaiviSjib ueoab CERNE - juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 1. 12-30 3—4tonski avto avto. zaneeljlv in malo rabljen Iščem. Ponudbe Z natančnim opisom in eerao pod »Garancija« na ogl odd. Jutra. 978 10 Motorno kolo Bnamke Ralelgh 350 ccm ▼ odličnem stanju, žara dl selitve ugodno pro dam. Bernard. tap"1">,k. Kranj. 971-10 Stroji i i>ui, aavek 3 Din tr> Silro »1; lajanje (u»»i «a $ Din NajmanjSt 17 Din Po ugodnih dnevnih cenah prodajamo do prekica Bivalne »troje vseh vrst ter dvokolesa iz tovarni 6ke za oge raznih znamK Ea hrani.ne vioge vseh Kavodov. Pišite še danes po cenik na ogl odd. Jutra pod »Zaloga^. 408 29 KUPIMO rabljen, kompleten vagon za normalni tir (1430 mm) na 2 osi, nosilnosti 10—15 ton, odprt, z nizkima stranicama ali brez stranic, znak J, ali JK. Ponudbe na naslov »Crvenka« Fabrika Sečera a. d., Crvenka. Hranilne knjižice LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Vam vnov-čim takoj po najvišji ceni. lzposluiem tudi poso lilo na hranilne knjižice. Al. Planinšek trg. ag. za bančne in kreditne posle. Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1 Telefon 35-10 734-16 Čevljarji! Nove in malo rabljene čevljarske strojt raznih vrtt ln znamk dobite na Jiranilne v oge vseh za vodov po ugodnih cenah Ponudbe pod »Zaoga« na ogl. odd Jutra. 409 29 Šivalni stroj |>ogrezl}W nemške znamke, roaJo rabljen 1 okrogli« Soiničkom K«t*rj tud. iti ka »oceni naprodaj Nova trgov- na i vrSeva 36 819-29 Mizarske stroje ■trojno orodje. SKF kroglič-»e ležaj« (tovarniška salo-ga). Vseh vrst svedrt- (tudi sa štirioglate luknje) dobitt->ni: DOVZAN IVAN, Fran iižkanaka 4, ovorišče. 54-28 Seseda 1 Din. lavek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Hranilne vloge kupita ali prodastt potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana, Gledališkf 12. Tele.<>r 38-10 1136-16 Trgovino t mešanim blagom * »som trgovskim inventarjem bre« blaga pod ugodni-mj pogoji oddam takoj v najem. Lokal se nahaja v Smait-nerni pri L'taji, v neposredni bližin« farne cerkve. Ponudbe na Ivan Razboržek, tovarna čevljev Tržič. 897-17 Pekarno na prometnem kraju n* deželi ali v mestu vzamem v najem, takoj ali pozneje. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 704-17 Manjšo gostilno eventuelno vinotoč, naj-raiši na deželi, vzamem v najem ali na račun. Ponudbe poslati na ogl. oddelek Jutra pod »Imam osebno pravico«. 1147-17 Parno pekarno oddam v najem s 1. mar cm «.11 to nrodam s hišo vred v Ljubljani. Pismene ponudbe pod Šifro »Parna« na ogl. odd Jutra,. 1022-17 l Singer šivalni stroj K 29, popolnoma nov aelo i>ocfcm naprodaj. Ludvik Vučko. Loka, po 6ta Križe. Gorenj*- ko 862 29 Mizarji pozor! Radi padra n-emške marke dam 7% popusta na cene strojev. Pri strojnem orodju pa -30%. Ludvik lleršič, Rimci« ;B. 1114-29 »Singer«, »Pfaff« •konj novi iivalni stroji in kolesa, poceni naprodaj pri »Promet« (Nasproti križanske cerkve.) 1101-29 Pisalni stroj toah, znamke »Adler« dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1148-29 Pisalni stroj prenosen, dobro ohranjen, poceni prodam. Rovšek Kolodvorska ul. 35. 1126-29 Mizarji! Električne aparate za lota-aje tračnih žag, smirkove plošče, brusne kamni- n« olje (Abziehs»e'ne) pri — DOV2AN IVAN trgovina strojev, Ljubljana Frančiškanska' 4. 1)153-29 Šivalni stroj Dgodna prilika! Moderni, pogrezljivi. šiva netfej in nazaj, malenkostno rablien, dobite »pri Makedoncu«. Kolodvorska 30. «161 -2» Šivalni stroj oddam radi selHve skoraj ia polovično ceno. Poizve Se pri Eršte Maks. Ježira.. Mala v a« 50. 11S3-29 Krojaške šivalne stroje rabljene Se dobro ohra^ njene kupim. Ponudbe M Ogorevc, Grosuplje. Bančno kom. zavod »vršujc najboljše oakui n prodaj« HRANILNIK VLOU /■»rtj lenarnib zavo-lov ta »dgovot Dm 3 znamk — Maribor Aleksandrova to. 53-16 rVRDKA A. & E. Skaberne t-JUBLJANA - javlja 1» jemlje 1o orekitc* t -ačun 10 pe« HRANILNE KNJUlCfc ilestne nranilnice U> Ljudske 0090 filme«. 31-16 Hranilno knjižico celjske Ljudske posojilnice v znesku Din 100.000.— kupim Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Plačam takoj«. 8150-16 Ureditev d®l«ov potoac todmm h even ■Mdfltb pvavnav Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko obrtnih podlih. Strokovne knjigovodske revii&lj-e. sestava in a-probacnja b',anc. Preskrbe kreditov, nasvet, gl >de bran Inih vlog .d plasiranje istih — \rsi pmii kmečke »ščite. 1 B.lini koncesionirana komercialna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledal.ška nI. 7. Telefon 38-18 32-1C Hranilne vloge i.akar- l£i pro*lajc> Vam izp.«-mje najugodneje Al Pianinšek i^jn Hljana Beethovnova nI 14/i l'eleton 35-10 39 16 Poravnave plačanja dolgov posredovanja kreditov in gotuvine ua Dranilne knjižice, naložbe kapitala (tudi arandum vlog;, zaščitne ureditve, davčne aapovtdi, knjigo-vodstvene revizije, bilance ;o vse druge trgmtio gospodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja Koneesijon ran« Trgovsko-gospudarska poslovalnica v Ljubljani. (Jt»U 23. okloora R.iutka uedta; it. 7. pismena pojasnila tnamke,. Vlogo Mestne hrani niče ljubljanske um «>i..uvu ptj-twn naj oaljsemu ponudniku. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod >Ta kuj prodam«. »54 16 Knjižico Kmetske posojilnice Ljubljanske, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »22.000 Dm« 1139-16 Kdo bi posodil 2000 Din za dobo 3 mcsecev. Vrnem 2500. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno jamstvo«. 1149-16 Družabnika za brezkonkurenčno pod jetje z 5 — 10.000 Din sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sigurna eksistenca« 1007-16 Lokali 1 Din lavek i Dra za Šifro ali dajanje naslov« " Din N* 'manjši znesek 17 Din Špecerijsko trgovino t Ljubljani z inventarjem, prodam. fonudOr. p,,i iiiro »ii L lebrua-rjeiu« na ogi. odd. Jutra 807-19 Posojilo od Din 70.000,— do Din 100.000.— i&oem v gobovi ni proti vknjižbi nt» prvo mssto na posestvo vredno cca 1 mi. i Jan dinarjev. Naslov v vt.oh po sov. Jutra. 962 19 Lokal na prometni točki, vhod s Tyr&eve c., pripraven zu vsako nu; pu»ev>no za trafiko oddam s 1. ffbruaj-jem. Tyrševa c. 71. 936-19 Lokal v Se enburgovi ul-. Prešernovi ul., Tyrševi c. do Figovca iščem za 1. februar. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Loka «. 917 19 Sprejmem družabnico: za pletiljftvo proti ga- ! ranciji Din 15-000 Naslov v vseh posl. Jutra. 1171-16 Komnanionafko* pprejmem v staro dobro vpeljano trgovino v večjem mestu. Dopis« pod »100 procent« v Mariboru na podruž. Jutra. 1163-16 Parno pekarno odda^n v Ljub'Jani. Pismene ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Pekarna«. 915-19 Mlekarno na prometni točki oddam. Informacije pekar na Seničar. Ljubljanska 63. 914 19 Bufet na zelo prometni točki zaradi družinskih razmer takoj oddam. Na-flov v vseh posl. Jutra. 904-19 JNGELEN GEOGRAPHiC" pokažejo na zemljevidov! skali Ime In mesto postaje, M jo sprejemate. TI aparati so pravi čadei preciznosti, selektivnosti ln glasbene dovršenosti. Veliki moderni zvočniki dajo poln in mehak glas. Zahtevajte ponudbe od »RADI O" res* zadr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 Mlekarno I Manjša hiša na prometnem kraju pro ' z vrtom ln njivo v LJub-ds.rn. Informacije IJani (cca 2044 m«) ugo- Ska c 5. 1027 19 emu napr.xiaj Lnforma- ____cile daje go=tina Kav- čič. Celovška c. 125. itelel. 2297j. 1008-20 Dvosob. stanovanje | Enosob. stanovanje komfortno, t kabinetom, i takoj oddam. Podgora Beseda 1 Din, lavek 3 Din 4.tr jr na .».'V ^ ' Din Vainuinjš' mw»t "t Din V Brežicah 'n oktUici ■«> naprodaj n-it. •itavbišča v nograd: in »a iovnjakt go ulove tei na okrožen lel Attemsovega velejiivseetva Vprašat; Ing Vliklas 0. Bretice •367 -i" Hišo z lokalom lepimi gospodarskimi prostori pripravno za vsa&o obrt. ugodno profl^m na Glinoeh Tržaška ersta. Informacije Fr. ZuiKinčič. Rožna dolini Ce«ta VIII. št. 10, Ljubljana. 477 20 Stavbišča poleg oove cerkve v §;ški naprodaj. Ve'ika izbera s vseh velikostih oo ort1 do ;000 m-3 . > zel- 'tgo februarjem. 59 21 Stanovanja .-■M"'A« IJ.b i« •jk !;h« »1< 1»1»n)» aa-i-^v« » Din NaimanJJ' M "»-k 17 Ma V Celju iščem trisobno stanova- hiše Tržaška ceat 41. 1031-31 naraih zavodov. Naorodaj tudi vel:» koiuplekf nad 10.fWl mi pripraver ifl ii. in-«triisko podjetj- Pojb* nila daje Pu''0. Ponudbe na n?l. odd. Jr.ti-i pod »Stalno ftfl.OiOO«. 1063-16 Hranilne knjižice Spodjpjeet.Kjerske ljudske posojilnice Manibmr, kup^m. — Josip Bpdoko. Maribor. Batna.vska cesta 31. 1007-16 Iščem posojilo proti visokim obrei-tlm. 80.000 Din proti sigurni garanciji. Ponudbe na og\. odd. Jutra pod šifro >80.000« 973 16 Komnaniona^ko) z Din 40—50.000 Din za podjetja iščem Ponudbe na og'. odd. Jutra pod »Sijajen zaslužek«. 1012-16 Vlogo Obrtne banke kupim. Tak-jSnjf ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Gotovo 100«. 1067-116 Iščem družabnika ^a nov mn oži trski gospodinjski predmet. Primerno tudi »a uvedenega potnika. Ponudbe proeim pod šifro »Zaščiteno _f> 000« na ogl. odd. Jutna. l069->!6 Obrt 50—70.000 Din etare vloge Kmetske po-sojunice ijubijan&ke ku plin. Fonudbe do 15 ja nuarja na ogl. odd. Jutra pod »Ravnikarjo«. 6a8-16 Družabnike z vlogo 10 — 50 000 Din »prejme dobro ldoče tekstilno podjetje, jara-dl povečanja prometa. Uspeh zasiguran. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Promet 1937«. 900-16 Posojilo 15.000 Din iščem na vknjižbo hiše v Ljub Jani. obresti ln obroki po dogovoru Po nudbe na ogi. odd. Jutra pod značko »Sigur- 860-29 1 noet 292«. 101510 11 - '' 1 ia iifro alf dajanje naslov« S Din VsimanjS* «ne«<-l 17 Din Sodavičarska obrt -r ir.—ntur^m napadaj. Ponudbe na ogl. odd. pod »Obrt«. 944-30 ■V najem « 5:fro »l> lajanje a»«i#v» 5 Din Nijmanjš' tneaek 17 Din Mesnico lepo urejeno z frlgldal-re oddam v najem v več jem krai.u na deželi Me aarjl brez družine Imajo : prednost. Ponudbe na j ogl. odd. Jutra pod >Sa moetojnl mesar«. Velik vogalni lokal ev. s kletnim prostorom in eloktr. | .gmnoim v mustn, poceni prodam. Napoleonov trg 7/n.. levo. Mesnico v leipi tegi meoto Zagreba, prodam radi bolezni zelo poceni. Ponudbe pod 4SC41 na Publicitas. Zagreb. 111116-19 Delavnico za čisto im mimo obrt, iščem ta 16. februar ali t. marec na proroftnem kraju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1(079-»'0 Mlekarno dobroidioi-o. počeno prodam. Nr.csliov v vseb poslovalnicah Jutra. 104' j18 Lokal v Kopitarjevi ulici 1 od dam. Informacije pri hišniku. Krekov trg 10. 1037-19 Lokal za modno in manufakturo, iščem taio.i na Jesenicah ali v centru Ljubi'?ne. Pismene ponudbe >ja ogl. odd. Jutra pod »Točen, stalen plačnik«. 1H83-18 Oddam gostilno na prometn« točki v Ljubljani, dobro v peti J« no Ponudbe pod »Redka prilika« na ogl. odd. Jutru. mame Lokal s sobo, primeren za mirno obrt, oddam na Dolenjski cesti 18g. 1180-10 Trgovec z lepo trgovino v meftu želi znanje zaradi ženit-ve. Dlnkreclja zajamčena. Dopise na podružnl co Jutra. Maribor pod »Nova sreča-. 1162-19 na ogl. odd. Jutra pod »Hiša z 'elavnico«. 87 S-20, Trgovsko hišo v prometnem kraju takoj prodani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska iirša«. 9 6-20 Prodnm posestvo z gospodarskim poslopjem v dobrem stanju 2 ln en četrt orala zemlje z vinogradom. 25 mi nut od postaje Ce ja za glavno cesto. Nansv v v»eh posl. Jutra. 959-20 Stanovanjsko hišo vilo v Celju v dobrem etanju kupim. Ponudbe n«, podružnico Jutra v Celju pod značko »Donos 1937«. 958 20 117020 Hišo ali vilo kupim za gotovino Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober do«o««. UO02-3O Tristanovanjsko hišo Podrožnak, kompleks 1.7 0 vsajeno Din JTA<;00. Hipoteke 3^'J.OOO. proda Adamič, Gosifosvetska 8. 1083-20 Enonadstropno hišo v voijem industrijskem kraju prodam za 210.000 Din. ki obrestuje z Štirisobno stanovanje celo prvo nadstropje, kopalnica, plin. ugodno oddam. Informacije Sturm, Stari trg 28./III. 1143-21 Trisobno stanovanje parketirano. prenovljeno, oddamo mirni stranki, solit .emu plačniku. I' jiz-vedbe Stari trg 9/1. 1145-21 Podstrešno stanovanje sobo, kabinet, oddam dvočlanski mirni stranki, takoi ali pozneje. Costova ul. 9. 1130-21 Dvosob. stanovanje Iščeta zakonca z weml pritiklinami v vili blizu tramvaja za maj. Po nudbe pod »Mir v hiši« na ogl. odd. Jutra 869-21a Stanovanje eno ali večsobno, iSčem blizu Kolo.lvor-.ke ulice za f tudi poznej* kupimo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobei plačnik« «»5-3: a Opremljeno sobo t po6obn'«n vhodom in električno razsvetljavo, oddair goafiodii v Kolodvorski ulici 18. Poizve se pr$ bsčniku. ll!."7-J3 Sobo ( jw»e+»nBn vhodom, oddam boji&i osebi. Nariov t vMt poslovalnicah Jutra. lOm-tK Prazno sobo veliko, lepo. separira« vbod — oddam mirni, solidni osebi, v sredini Na- slov v vseh poslovalnicami Jutra. 96&-03 Opremljeno sobo oddaro gospodu. !Sa*ior T v e»h poelovain ea h Jutra. imei-ae Opremljeno sobo z na ce sto takoj oddam. Nizka ____ ....... v a e. a vr. 31. 1021 23 Lepo sobo parketirano. s posebnim vhodom, z zajtrkom oddam. Narfov ▼ v»eh posl. Jutra. 1186 23 Dvosob. stanovanje v« 9 po što. Na&lo v v vseh!''«10 n»dst«>pjk, vo.lov ■ dru4. J"tra Jesenice pod šifro »Ugodna prilika«. 898-20 Manjše posestvo v bližini mesta a'l drugem prometnem Vralu Iščem v najem. Spre J-Tiem tudi oskrbnlštvo. Naslov v viseli posl. Jutra. 876-20 Zemljišče v Dolnji Lendavi se^to Ječe lz t r a v n ik o v ln n J1 v v Izmeri 5 kat*tr. hektarjev naprodaj. Informacije Drl A. Mata-nlč. Bog. Slatina. 864-20 Kompleks hiš ueod-no prod-: mo -J Industrijskem m<»tu v hivSi Kranjski. Dnno« i'fl0.flfKI lertno. Ponudbe m ogi. odd. Jtrtn pod Enostanovanjsko hišo v centru me=t»i Kranja, prodam. Ponudbe pod šl f*»n »»-otl gotovini« na ogl. odd. Jutra. 1025-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din u■ »itm U; lajanje naslova s Din Najmanjši taaaek 17 Din Solnčno stanovanje dveh velikih sob, velike predsobe, poselske sobe, kopalnice, kuhinje, shrambe, balkona, kleti, pralnice in podstrejja, oddam 1. februarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. februar 1937«. 1102-21 V hiši Jegličeva c. 5 oddam L februarja t L t I. nadstropju stanovanje, obstoječ« i« park etrom« sobe s'kuhinjo ir »hrambo, r visokem pritličju salon te v podpritličju 2 sobi s tehtajo te pritikMnami. Pojasnite da hifak. Stanovanje v Zeleni jam-, eno odroma dvosobno, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1082-31 4-sobno stanovanje krasno, s kopalnico, prhn«r-no tudi za zdravnika, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod >1. februar«. u»4-ai 3-sobno stanovanje lepo, oddam takoj ▼ bližini bainske uprave. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »•Prostorno«. 109^-31 Dvosob. stanovanje komfortno, lepo, so'nčno kabinet, kopalnica. I. nadstr. vile poceni odda Klemenčlč. GUnce c n-2. 1000-21 4-sobno stanovanje v H. nadstropju. • kopalnico, oddam Ponudbe na ogl. odd. Juta pod »-Nizka najemnina«. S0M-« Dvosob. stanovanje s vsemi pritiklinami od dam s 1. ali 15. februarjem. Ro&na dolina a XI., tt. 12. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državna uradnica«. 1013-21a Sobo odda Resed« " Din 9 Din Vfrn ti' ^nlanjo »a«l«»a 1 Din. Najmanjll caesek "I Din Prazno sobo i poseb. vhodom odda V«-Hkosija, Jernejova e. 6 Ljubljana VD. „ SB14B Najslajša In najboljša krepilna pijača Je BERMET — VINO, črnina iz FruSke gore, 6rei/isKi Karlova — Gostilničarji nudita to špecijaliteto svojim gostom. V »odtkin 3d 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremskl Carlovci. FruSka eora. Javna zahvala za uspeh mojih čistokrvnih harcer kanarčkov, ki so dosegli na zadnji razstavi 348 točit od 360 doseglivih, čutim dolžnost, da se tem. potom javno zahvalim g. FRANCKI ALOJZIJU iz Ljnbljan* Križevniška ul. 9/L ki mi je prodal harcer kanarčke čistokrvnega rodu, katerih potomci so sedaj dosegli prvo nagrado pod strogim sodnikom gosp. Ascher-jem iz Monakovega. Franc Baje, Ljubljana, Rožna ul. 33» Prodam kavarno na Zrinjevcu v Zagrebu radi smrtnega slučaja. Mesečni promet 50 tisoč. Prometna cena 100 tisoč din. — Pismene ponudbe: ŠTRAJC, poslovodja Automat-skega bufeta, Zagreb, Ilica 13. Boljša družina odda gospod«« kabinet t dobro oskrbo tetotam sprejmem »orta-ncvaJko ▼ elegantno sobo. Cena zelo nitka. Klavir. Stros«eo boli^erati goapodn l. lete*, arja. Oli * ja- Ogled 13-18. Baiaga, edaHfta OBOV. Restavracija ^FRANKOPANSKI DVOR" LJUBLJANA VII., Frankopanska ulica i last Vinarske zedruge, Velo selo, Vis TOČI PRISTNO VI š K O VINflj CENA DIN 8.— PO LITRU. Vinarska zadruga, Velo selo, Via, I„PetrotehnIka" ZAGREB — HATZOVA 25 dobavlja premične, polstabilne in stabilne bencinske črpalke ter instalacije sistema »Roccoc za vskladidčenje vnetljivih tekočin. — Najmodernejše bencinska črpalke »Hefa«. Tehnični pribor, m-zervne dele ter prevzema pregraditv^ ^^ in popravila. Dame pozor! NAJNOVEJŠI NAČIN BARVANJA LAS. Moderna tekoča neškodljiva (Shampoo-farbe) lase fiamponlra in barva v vseh niansah. Možna takoj trajna ondulacija. Delo traja samo pol ure. Razpošiljamo, garnitura 40 din. Salon POL AN C, Kopitarjeva uL 1, Razpošiljamo prlma t bosanske suhe slive . . 10 kg Dm 62.— bosanske suhe slive . . 50 kg Din 220.— očiščene orehe bele . . 5 kg Din 80.—i očiščene orehe bele . . 20 kg Din 320.— očiščene orehe bele . . 30 kg Din 405.— orehe v lupinah letošnje 50 kg Din 250.— Vm frmnko dostava po povzetju bto/nto AGENTURA PRANJIC — TUZLA ^H Nuklia. K, L iSBL UPSKA SPOMLADNA RAZSTAVA 1937 (Leipziger Friihjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA___ 60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemSkih železnicah, znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo častna zastopstva: Ing. G. T5NNIES, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK, Maribor, Gosposka ul. 25, telefon 20-97. in ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/1, telefon 24311. Lepo sobo • posebnim vtioiom ki t »porabo kopalnic«, oddam. Detaki-v« ui. 3. mc-as Solnčno sobo « posebnim vhoaom t eea-tra, oddam takoj starejšemu gospodu Istotam naprodaj rti moške obleke ca srednjo postavo. Naslov v vseh rvostovalnioab Jutra. 1068-33 Prazno sobo • posebnim vbodom, od-dim. Tržaška eesto 6. 1060-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov T vseh poslov. Jutra. 1191-23 Opremljeno sobo »clnčno z uporabo kopalnice. takoj oddam za sod-tujo, Cigaletova. ul. 11/1, 1rvo. 1104-23 Opremljeno sobo lepo, oddam pri Tivoli. — Naslov v vteii poslovalnicah Jutra.. 1135-23 Opremljeno sobo večjo, oddam. Ljubljana Maistrova ul. 14. 1138-23 Opremljeno sobo veliko, lepo, za dve osebi v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1146-23 Prostorno sobo ▼etiko. s štedilnikom od dam takoj. Pripravna tu di za pinanio. Ogled pri Ivan Rahnetu, Moste. Clglerjeva 26. 1009-23 Sobo * centralno kurjavo, primimo za pisarno, oddam takoj ali i 1. februarjem. Beethovnov? nI. 2, pritličje. 1144-23 Lepo solnčno sobo t posebnim vhodom, oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1125-23 Opremljeno sobo e prostim vhodom, soln-"' čno, parketirano, oddam za 130 Din solidni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1124-23 Sostanovalca dijaka sprejmem r oe trn meeta po r^odm eeai. Naslov r v»eh poelo-vainieah Jutra. H165-39 Lepo samsko stanovanje c kopainlco to ostaim komiortom v cen tramu mesta oddam samo mirni oebl. Ponudb? na oe:! odd. Jutra pod »Sončna lega«. 1176-23 Opremljeno sobo oddam sam-o goe-podin. — Levstikova al. 31/11. poleg io]«. levo. 1017-33 Opremljeno sobo • pof*-bnim vhodom ti ko- roJn-loo v centru, odda-m takoj. Naslov v vseh po-rfovalnieah Jutra. 1013-33 Sobo ■ drrme pos-teljajna, parke-fr'-ano. elektrika poseben vhod, oddem. Naslnv v vseh postora!iii<5ah Jutra. 10W-33 Opremljeno sobico Biajhno j« preprosto, oddam T Dirski ul. 29. Poizve se od 11. are naprej v I. nadstropju. 1001-33 Lepo prazno sobo parketirano po ugodni cml oddam s 1. februarjem. Medvedova 7-1. 1004 23 Opremljeno sobo e posebnim Vhodom ta eno prazno, oddam takoj. Frtškovec 6-1. 1003-23 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 3 Din E* fclro U; lajanje >ui«ia B Din. Najmanjii tnesek 17 Din Dve opremljeni vezani sobi T centru ali neposredni bližini iščem. Ponudbe pod »Takoj a prvim« na ogl. odd. Jutra 940-23& Gospodična 166« mimo. zračno čisto *obo s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. oaa. Jutra pod »Lepa lega«. 952-23a Sobo S posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, v centru mesta ali njega bližini. išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospa«. 1150-23a Sobo fS6e j*ospodr'fn» v Zeleni j.imi II 7 b'i*int Staartin-Bke ali Miea.fykove en te. Ponudbe na ->nino in prometni davek, rentnšno sestavlja: Davčna poslovalnica. Ljub tjana. Kolodvorska nI. 18. 1X144-31 V 3AA. Jracu« . C." . :avek J Din, ca dajanje naaiova S Din, najmanj f lajmanjš' tnes^k 2<' >i Ločenec brez lastne krivde, starejši, državni uradu i K., žeui znanja z zdravo, ln teiigentno. dobro 6itui-rano damo—ločenko. Do plae na ogl. odd. Jutra pod »Skuipna spomlad«. 924 24 Ljubljančanko samostojno, vitko, pri kupljive zunanjosti želi spoznati 30.etnl maturant, šef držav, urada. Samo resne neanonimn« ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Popolnoma diskreten c. 867 -24 Osamljeni inteligentki želita spoznati kavallr-je gentlemene. Dopise na ogl. cdd. Jutra pod šifro »Anka Jeka«. 865-24 Posestnikova hči lSletna, z doto v gotovini Din 250.000, Išče za konttkega moža. bogata na srcu ta dušL Pojasnila daje »N A D A«. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za Informacije pošljite Din 10. 994-25 Zenitve še mlad vdovec z .eplm posestvom, gostilno ln trgovino v najiep&em ura Ju mariborske okolice išče razumno to pridno gospodinjo z gotovino 80 do 90.000 Din zaradi izplačila dedščto. Zenltev sporazumno takoj. Dopisi pod »Lepa bodočnost« na podruž. Jutra Maribor. 964-25 Prometni uradnik 34!eten, lepega vitkega stasa. z mesečnim dohod kom Din 1700 Išče za konsko družico. Pojasni la daje »NADA« Zagreb Jelačičev trg 10 Za Informacije pošljite Din 10 995-25 Mlad podčastnik želi spoznati gospodično 6taro do 28 let zaradi ženltve. Cenj dopisi na podruž. Jutra v Celju pod značko »Simpatija« 960-25 Gospodična v sivem plažtu, kii je stala 16. t. m. dopoldne v Slom-Škovj ulici, naj javi svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »St. 28«. 1088-34 - Ločenec dobro sftuiTan iiSče znanja z ne&re6no, iobro Situira.no. Dopise na ogl >dd. Jutra pod »Novo življenje«. 839-34 HARMONIKI OO 7AHTEVA3TE BREZPLAČEN CENIT? meinel^HMDI^ TVORMCE 6LASBIL MARIBOR it IM TELEFON 25—57 mxx XKX Premog, drva, nudi najugodneje Kačič Fraaja Celovška c.,,67. šlška, (poleg stare cerkve) v Min iotwo» i um, lavek S Dn u lajanj* lajanje naslova 5 Din najmanjši 20 Dn Možitve in ž^nidbp posredujemo eolldno ta dam ln gospodov. Ponud ba razpošiljamo proti po s'anlm 10 Din v znamkah diskretno. »FIDES« Zagreb, Tkaičlčeva 4. 934 25 Vdova popolnoma sama. 36' et-na. s premoženjem Din 1,200.000 Išče zakonskega druga. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb. Je-lačlčev trg 10. Z- Informacije pošljite Din 10. 992-25 Akademika -^avnesra uradnika, 32-39'etnega v mestu bi poročila go«podična čiste preteklosti bogata, izobražena Por.udbe na podruž Jutra Celje pod »Srečno življinle« 956-25 Šivilia ze(!o lepa z doto Din 80 tisoč Išče trgovca obrtnika ali slično Pojasnila daje »NADA« Zagreb Jelačičev trg 10. Za Informacije pošljite Din 10. 990-25 Ločenec simpatičen ta lepe zunanjosti. tftar 37 let. lsu=t nlk podjetja v vrednosti 350.000 Din ta osebnega avtomobila Išče za radi ženltve gospodično ločenko ali vdovo od 24 35 let s premoženjem ali z gotovino od 150.000 Din dalje Diskretnost zajamčena. Dopisi s pol nlnj nosovom pod šifro »Lo*enec« na ogl. odd. Jutra. 920-25 Inteligenten gosnod nemškega rodu, srednje postave, star 32 let. z ne kaj gotovine, želi resno poznanstvo zaradi ženltve z gospodično, ki ima kakšno obrt. da bi bila možnost za skupno obra to vanje. Besne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Za žaljen zakon«. 1034-25 Želim znanja z drž. uradnikom, plemenite duše. Ponudbe e sliko na ogl odd Jutra pod »Vzvišeni cilji«. 333-25 Vdovec popolnoma sam 57 let star z lastno pa'ačo v Zagrebu, z mesečno ren to Din 25.000 Išče zakon sko družico. Poja^nfa daje »NAD A«. Zagreb. Je'ačičev trg 10. Za Informacije pošljite Din 10. 99125 Gospodično dobrega karakterja, Izvrstno kuharico, ki bi bi!a vo'Jna priti v Belgijo žeim spoznati. Zajamčena eksistenca. Do pise na Jurij Vlčlč. La Brouck 542, Trooz—Lle ge—Belglque. 907-25 Zdravnik t državni silužbl, 421eten z mesečnim dohodkom Din 8.000, s pravico do pokojnine. Išče zakonsko družico. Pojasnila daje »NADA«. Zaereb Je'ači-čev trg 10. Za informacije pošljite Din 10. 993-25 Mladenič 28. let. simpatičen s stal no službo, svojo hišo v Ljubljani želi poročiti pošteno dekle do 25 let. ki Ima nekaj gotovine. Ponudbe e sliko na ogl. odd. Jutra pod »Upanje«. 888-25 Vdovo ali ločenko iSfem zaradi skupnega ?o-spod-TUstva. Otroci niso 17.-ldiufeni. Eomidbe na ogl. odd. Jutra Tpd šifro »Skup no ffospodinjstvo-«. 1078-33 Mlad obrtnik žft'l poznanstva zaradi takojšnje ženltve z pošteno ta pridno deklico, ki Ima veselje do pekar ri" -r <»otov1'rto od 30— 50.000 Din. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zvestoba«. 31791-25 Inteligenten fant s primerno vsoto gotovine želi reanega znanja zaradi ženltve z inteligentno gospodično, M ima nekaj premoženja, staro do 26 let. Besne ponudbe s sliko, ki se vrne na ogl. odd. Ju-: tra pod »Novo življenje«. 745-25 Frizer ptar 28 let iščem gospodično ali vdovo z nekaj j gotovine. Diskreclja za-| jamčena. Ponudbe s sll-, ko proti vrnitvi na ogl. ! odd. Jutra pod »Dobra duša«. 258-25 Avfonodietnik z zelo dobro vpeljanim podjetjem, etar 30 let, simpatičen, visoke poeta ve, želi takoj poročiti gospodično staro do 30 let. s kapitalom naj manj Din 50.000. Kapital potreben zaradi povo čanja obrata. Cent. dopl se e priloženo s'lko. ki se diskretno vrne, na po dniž. Jutra v Celju pod »Novi avto«. 1166-25 NAPODNA ISKARNA LJUBLJANA KNAFUEVA J IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIH I Ji NAJFINEJŠE faiijiii iN prifjaja radi prefjlajerija Zato nosite. ... naie visoke čevlje iz močnega toplega sukna, ki so toplo podložene t flanelo, spodnji del je ukusno obšit in okrašen z lakom, podplat pa je iz močne kože. Odgovarjajo vsaki dami, ker jih delamo z nisko in n ool-visoko peto, stanejo pa vendar samo Oin 89.—. ,.. naše elegantne in praktične *DipJo-matke«, katerih gornji del je iz toplega sukna in ki so poleg tega še toplo podložene. Dolnji- del fe Iz finega boksa z močnim koihatim podplatom Neobhodno so potrebne trgovcem, uradnikom in vsem onim, ki delajo o mrzlih prostorih. Hoke ta&tejo u&pefti vatcevania? Din 12tt*— I Mestna hranilnica v Mariboru sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoče račune ter jih obrestuje do 5% Vse sedaj vložene svote so stalno v celoti izplačljive, za kar jamči 18 milijonska svota vrnjenega posojila mestne občine. Za varnost vlog jamči mestna občina a svojim premoženjem in davčno močjo svojih davkoplačevalcev. Daje nova kratkoročna posojila. Mestna hranilnica želi s svojim poslovanjem koristiti vlagateljem in dolžnikom v popolnem medsebojnem zaupanju, ki naj ustvarja novo gospodarsko življenje mesta Dlft I. Maribora in njegove širne okolice. leto: 1 5 10 15 20 25 30 35 40 ZAHVALA Ob nenadni in nepričakovani izgubi našega najboljšega in najskrbnejšega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda Babnik Karola .• • * ■ ■ » • * * • • •.• • posestnika ln strojevodje dri. žel. v pokoju se najlskrenejSe zahvaljujemo vsem, ki so z nami blagrovali, sočustvovali ali nam kakorkoli izrazili so-žalje. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev, rož in šopkov. Bog Vam povrni! Posebno in lepo zahvalo izrekamo tudi vsem stanovskim tovarišem, prijateljem, znancem in sosedom, ki so blagopokojnika spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem in častnem številu in s tem počaatili njegov spomin. b Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 19. januarja 1937, ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 16. januarja 1937. v GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. ZASTOPNIKA za Ljubljano in okolico iščem. Prednost ima, kateri obiskuj« tudi hotele, zavode, bolnice in velekuhinje in je dokazano dobro vpeljan. Oddam 4 vrste specijalnega blaga živežne stroke in so 2 vrsti že dobro vpeljani v vseh boljših trgovinah, hotelih, zavodih itd, 2 vrsti je treba vpeljati in se bodo vodile v glavnem v delikatesni!* trgovinah. Ponudbe z navedbo dosedanjega dela v kateri stroki in referenca pod F. K. L. na oglasni oddelek lista. Otroški fozlikl najnovejših tnodeior Dvokolesa, motorji, trtclkljl Šivalni »troji pogrezljin Po zelo nizki ceni! Ceniki frankol »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. PRODAJO SE: TOVARNIŠKA POSLOPJA PREJŠNJE TOVARNE TANINA V POLZELI PRI CELJU 400 m od železniške postaje v skupni površini 7.5 ha, od tega zazidano 5000 m2 s stanovanjsko hišo in pisarniškimi prostori, z vodno turbino 60 HP. Vsled bližine elektrarne Velenje je mogoče pridobivanje električnega toka po nizki ceni. — PRIPRAVNO ZA VSAKO VEČJO INDUSTRIJO. POSESTVO LEŽI OB REKI SAVINJI. Prodajni pogoji so ugodni. Informecije dajo JAVNA SKLADIŠČA V LJUBLJANI, Tyrševa cesta štev. 33. DRU2BA Z O. Z. ZAHVALA Ob bridki izgubi moje dobre in nepozabne matere NEŽKE JANKOLE se najtoplejše zahvaljujemo vsem, ki so mi izrazili ustmeno ali pismeno svoje sožalje, posebno g. dr. Ahčinu gl. uredniku Slovenca za uredništvo Slovenca. Najlepša hvala veleč, družinam Marc, prof. Volavšek-Grebenc in ge. Tončki Bajt za krasne vence. Posebna zalivala pa velja č. zdravniški sestri Jederti in ostalim č. ss. Splošne bolnice, za res požrtvovalno in ljubeznivo postrežbo, tolažilo in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala vsem, ki so spremili mojo dobro mater k večnemu počitku, posebej ge. prof. Jarčevi, ge, žibertovi, g. Karlu Pollaku, g. dr. Hlavatyju, številnemu sorodstvu moje žene in vsem ostalim znancem in prijateljem. Istotako prisrčna zahvala c. bolnicam sobe št. 24, ki so ji dasl-ravno same bolne zelo ljubeznivo lajšale zadnje ure. Sveta maša zadušnica se bo darovala na godovni dan pokojne, to je v četrtek 21. t. m. ob 7. zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri č. br. frančiškanih v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 17, januarja 1937. Žalujoči sin MIRO. prltOŽb| pač pa mnogo dobimo od knpcev 65-125.- 75-125. 115-135 čevljev 38.- 29 R. URBAN! 44 Vstajenje gospoda Treeja Roman Morda se nam zdaj posreči, da zvemo po družbi »Securitas« kaj natančnejšega. Vprašanje je zdaj, kaj je Kat prav za prav delal v tem stanovanju. Po tem, da se je našel oddajnik za kratke valove, bi mogli sklepati, da je bil odtod z nekom v živahni brezžični zvezi. A vratar trda z vso odločnostjo, da je ostajal Kat največ po tri ali štiri ure na dan z doma. Kaj je torej delal ves ostali čas, ko ni imel niti knjig? Kar najprej vendarle ni mogel oddajati?« »Morda si je preganjal dolgčas s tem, da se je drsal po tej deski,« je menil Barton, ki je bil med tem s povečevalnim steklom pregledal les. »Nekaj volnenih nitk, ki sem jih našel, bi taiko kazalo.« Barton je stopil k edinemu okrni spalnice, ga odprl in pogledal venkaj. Svetlobno dvorišče je imelo kake tri metre v kvadrat in je bilo obdano od hiš, ki sta se tu stikali z zadnjima koncema. V nasprotnem zidu je bilo ozko okno iz rebrčastega stekla. To okno je zbudilo nadzornikov© pozornost, Robin, ki je gledal tovarišu preko rame, je takoj uganil njegovo misel in tiho zažvižgal skozi zobe. »Vraga,« je dejal, »to bi biLa rešitev! Deska je dovolj dol- ga, da lahko služi za brv na ono stran. Takoj moramo poizvedeti, kdo tam stanuje.« Vratar, ki so ga poklicali in vprašali, ni mogel ničesar povedati. Tedaj je Robin poslal seržanta, naj se sam ogleda ter poizve, kako in kaj- Nato je sedel višji nadzornik na mizo, si prižgal smot-ko in potožil tovarišu svoje gorje, češ, da ga misli gospa Gamblova brezvestno zapustiti. »Zoper to so zdravila,« je nasvetoval Barton; »oženite se z njo.« »Saj to je tisto,« je zatarnal Robin. »Drugega bo vzela, ta kača.« »Ali ste jo že zasnubili?« »Prekleto si bom premislil hoditi po dolig nos.« »Jaz na vašem mestu bi vendarle poizkusil. Smešno! Višji nadzornik Robin iz Scotland Yarda bo menda vedel kaj storiti s tekmecem. Zaprite ga, če ni drugače.« Pogovor se je utrgal, kajti Oock je stopil v sobo. »Nu, saj gdedtate kakor kaka sfinga,« ga je pozdravil Robin, s smotko v kotičku ust. »Ta hiša —« je slovesno rekel seržant in s palcem pokazal proti svetlobnemu dvorišču, »ta hiša sipada k Biilow!lji cesti. In stanovanje tu nasproti je stanovanje našega dragega prijatelja — Tay-lorja.« 27. poglavje. Višjemu nadzorniku je padla smotka iz ust. Kako se je zgodiiilo, ni nikoli nihče zvedel. A govorica se je mahoma pojavila, preletela uradne sobe v Scotland Yardu, hitela po dolgih hodnikih sem in tja, gor in dol, in nazadnje dospela v poročevalsko sobo pri tleh, kamor je udarila nalik bombi. Cez pet minut so vedela uradništva vseh londonskih Listov, da je nadzornik Barton zastavi! policijskemu predsedniku častno besedo, da bo por-tershallski slučaj do nedelje o polnoči popolnoma razjasnjen. Vendar že spet senzacija, ki je morala obroditi zvišanje naklade in je obetala veliko zanimanje za določeno osebo, sočuvstvovanje z usodo majhnega uircudnika, čigar ime so suha policijska poročila dotlej le kratko omenjala. Policijski nadzornik iz Scotland Yarda, neznan široki javnosti, je zastavljal svojo čast za uspeh stvari, ki hoče po vsaki ceni doseči svoj cilj. Ko izidejo večerni listi se bo polastila milijonov ljudi vročična napetost; v duhu bodo sodožrvljali sleherno uro roka, lri si ga je zadal nadzornik, in milijon src bodo utripali za moža, ki je čez noč postal junaik dneva. Junak dneva je ob enajstih sedel v svoji službeni sobi, njemu nasproti pa gospodična Adlercreuzova, ki so jo bili pravkar privedli iz njene celice. »Ali imate kako Slutnjo, kje bi utegnil biti vaš brat?« jo je vprašal nadzornik. »Na žalost prav nobene.« »Ukrenil sem, da izide jutri v vseh listih poziv, is katerega bo mogel vaš brat razvedeti, da je kazensko zasledovanje ustavljeno in da se mora neuitegoma zglasiiti v Scotland Yardu.« »Srčna hvala; res sem v skrbeh za Nfflsa.« »In zdaj nekaj drugega,« je rekel Barton. »Kaj bi storili, 6e bi oblasti spoznale oporoko aa veljavno in vam prepustile dediščino po gospodu Treeju?« »Kaj bi storila? O tem prav za prav še nisem premišljevala. A s tolikim denarjem bi človek lahko marsikaj začel. Najprej hi pač pomislila na brata, da mu ustvarim podlago za življenje. Potem tudi mnogo starih ljudi, ki bd jim lahko pomagala lin jaz sama? Moje želje niso velike. Hišico, morebiti ob morju, človeka, ki bi ga imela rada — « »Dediščino boste dobili,« je fcraflko rekel Barton in pritisnil na zvonilo, na kar je prišel iz predsobja redar, da odvede gospodično AxSlerore