263. številka. Ljubljana, v petek 14. novembra. XVII. leto, 1884. hbaja vsak dan mve>*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrij ako-ogorske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., m jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. sa mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve£, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačnje se od četi riB topne peti t- vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. Uredništvo in u pra vu i itv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiii, „GledaliSka ■tolba". UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Delegacije. Poročila delegacn h odborov prihajajo sedaj pod kladivo občih delegačnih zborov. Predvčeraj je a v s tri i skd delegacija obravnavala poročila: o proračunu v n a n j e g a mininteratva, o proračunu vkup nega najvišjega računskega dvora in o ordinarji za vojsko. O proračunu vnaojega m i nis ters t v a poročal je stari diplomat baron Hilbner: „Visoka delegHcija ! V poslednjem času dovršil se je čin, ki ga vsbk prijatelj miru mora pozdravljati z lahkim srcem. To je, da se je Rusija približala tesno zvezanima državama v Srednji Evropi. Dogodba ta je oživela na sestanku vladarjev, izražena bil.i v mi lojnem nagovoru Nj. veličastva do te delegacije, potem tudi v razlaganjih vnanje«a ministerstvu v odboru in sicer tako, da pomenja slogo teh treh vladarjev na podstavi pogodeb, da se mir ohrani in pokoj. Morebiti se še spomiuute, da mi je prav v tej dvorani bila čast pred štirimi leti, opozarjati Vas evropskega stanju in izjavljati, kako je želeti, da Rusija pristopi k očimu dižavama braniti mir, kndar bi bila nevarnost zanj." Po teh uvodu h besedah je baron Hilbner izjavljal, da je bila avstro-nemska zaveza že z začetka kakor Herkules v zibeli, sicer da ni strla lernujske kt-če, a strahovala jo je. Proti miru in redu se ni delalo, to je bila ona zaveza o kateri so bili narodi otieh držav kmalu overjeni. Drugačni so bili u»ši odnosaji z Rusijo. OJ tedanjega Btalilfia pa v Skjernevice je blo videti zelo dalje č Seduj pa vladajo druge misli. Redkokdaj je bil kateri dogodek tako soglasno pohvaljen, kakor ta, in to ne oziraje sa na vladno in diplomatske kroge, na razna stališča in raznu teženja. V tem zmisiu je tudi odbor proračun pretresel in potrdil. Predlogi odbora proračunskega so bili nato potrjeni nepremenjeni in brez debate. Tudi o posvetu o rednem proračunu v o j-ske se zn generalno debato nihče ni oglasil, v Bpecijalni debuti pa Je k „vojaški pravosodni upravi" izpregovori! deltgat Greuter besedo o dvoboji, ki ima posebno zavetje pri častnem sodu vojaškem. Dva častnika se v Iuomostu nesta hotelu biti, ker nesta hotela prelomiti verske in državne zapovedi, a zato ju je častni sod kuznil, vzel jima iarŽo. Katolikom je dvoboj prepovedmi, a katoliki imajo svobodo po osnovnem državnem zakonu, državnim zakonom vojak prisega zvestobo; kako torej more biti kažnjen tisti vojak, ki vzpolnjuje domovine svoje potrjene zakone? Zavoljo neumnosti naj bi vojak vojaka streljal v miru, a na bojišči naj sta si ne-razdružna prijatelja? Kateri zakon je odpravil § 427 vojuškega kazenskega zakona, ki določuje zločin dvoboju? N jeden! Država, ki trpi dvoboj, trpi, da se jo zasramuje. Vojaška upravo nuj torej gloda, da vojaki dobijo druge misli o č \>\\ in o pogumu. Utegnilo bi tako dalječ priti, da nobeden katoličan Tirolec ne bi mogel biti častnik, ker se ne bi hotel spuščati v dvoboje. Kar se je rečenima častnikoma krivico storilo, naj 8e popravi, drugače Tirolci ne bode več zadovoljni s sedanjim stanjem. Vprašanje, ki ga je tukaj sloveči Greuter razpravljal s stališču katoliškega, bilo je jedenkrat pred leti že v delegaciji in prav bi bilo, da se kmalu reii. Že samo po sebi ni obrazloženo protislovje mej častnim vojaAkiin sodom iu mej zakonito pre povedjo dvoboja. Kako more vojaški sod zapovedovati dejanju, katera zakon sam prepoveduje in kaz-njevati more kot zločine? Kako je tu ločiti državljana od vojaka? Po čuvstvu, po predsodkih, — zaradi tega naj vojaštvo, naj Častni sod sme dosledno delati proti zakonu? Puč «i morejo olikani rodovi drugače zadoščenja dobivati, ni jim treba svojo čast varovati s silo s surovostjo in s pomočjo amerikansttega naključja! Zato pač pri nas treba, da se razsodbum vojaškega častuega soda izpodrožejo žile, vsaj v tem oziru. D> se pa to tuko hitro še ne bodo zgodilo, porok nam je vojinski minister grof Bvlandt sam, ki je včeraj odgovarjajo Greu-terju sicer rekel, du vsekdo graja dvoboj, a da častni sod sodi po čuvstvu, ki vlada v čuiltništvu, le-to pa da je pri nas iu po vsej Evropi teh misli, da se brez dvoboja izhajati ue more. Delegat pl. L a to ur se je obračal proti Greu« terju v tem zmisiu, da njegova graja ne spada toliko v delegacije, ker le-te imajo opraviti le z raz hodki, teh pa država zn častne sode nema nikakerš-nih, nego bolj v parlament; nadalje da ima vsak Bt»n svoje določbe, ki jih je najbolje pustiti v miru, konečuo da Greuter nema nikakeršue pravice govoriti v imenu dežele Tirolska. Delegat Greuter: Njegove besede se ne obračajo prav. On le hoče, da glede dvoboja praksa ue nasprotuje jasnim določbam vojaškega kazenskega zakona. Delegati so nekateri tudi za to tukaj, da se pove, kako bi se vojaštvo tesnejše zvezalo s prebivalstvom katoliškim. Katolika se ne sme kaznjevati, če se noče na povelje Častnega soda spustiti v dvoboj. Ide naj k rednemu sodniku in pri njem naj si poišče svoje časti. Sodba Djegova je izrečena v imenu cesarjevem, in bode naj vsacemu zadostilo, tuui častniku ! Predlogi odborovi so tudi za ta proračun obveljali brez debate. Prihodnja seja bode jutri v petek. Prvi pride tu na vrsto kredit okupacijski. Politično društvo Edinost" imelo je v 9. dan t. m. na Katinari svoj občni zbor, katerega se je udeležilo okolu 350 članov in gostov in pri katerem je bila vsprejeta obširna podprta prošnja, katera se odpošlje na minhterstvo za uk in bogočastje, ker so vsi ki raki pri Tržaškej c. kr. vladi brezuspešni. Petitum prošnje slove: a) naj se sprejme predjog učitelja II. slovenskega tečaja, g. prof. Glaserja : naj se učenci v tem oddelku v dva pododdelka razdele, tako, da bodo v jednem učenci 3. in 4. gimnazijskega razreda, v drugem pa oni iz 5. in 6. G. profesor ponavlja svojo ponudbo, da hoče dve uri zastonj učiti. Pedagogičnih razlogov društvo „Edinost" visokemu ministerstvu ne bo navajalo, ker misl', da je potreba jasna kakor beli dan. Le to si usoja omeniti, da oskrbuje dotični profesor kot razrednik (ordinarius) naj-m nogo broj niši razred I. b. z G2 dijaki, ker tam pou*UJ6 petnajst ur na teden latinščino, nemščino in zemljepisje. Slovenščino poučuje po sredah in sobotah peto uro t. j. od 12—1, ko je že mladinu izgubila svojo gibčnost. To bo tedaj tudi izraz humauitete, ako se tako močuo obloženemu učitelju močni drugi razred v dva razcepi. b) naj od prihodnjega šolskega leta odkaže dve uri ohligatnega nuuka v vsakem razredu po-sebe, kjer bi se nahajali 3 Slovenci. Ako bi bil v kakem razredu samo jeden ali dva, potem naj se ta uvrsti v nižji razred. Vse to se lahko izvrši, če dotične šolske oblasti le količkaj dobrohotnosti imajo. 1. Te ure se lt-hko vršijo z Italijanskimi urami jednakočusao, ker takrat itak ni Nemcev in Slovencev navzočuih. Zdaj LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del. II. (Dalje.) — Lepo je to! s šestintrisetimi leti ste se že naveličali življenja, rekla je Kutija. — Pa še kako sem se naveličal, nadaljeval je, -•• samo sedel bi. A da bi se ženil, treba je kaj druzega. Le vprašajte jo, pristavil je in pokazal na mene. — Taki naj se ženijo. A midva jih bova z veseljem gledala. V njegovem glasu je bila prikrita otožnost in zatajevanja samega sebe, ki se tudi meni ni skrilo. Molčal je nekaj časa, niti jaz, niti Kutija nesva nič rekli. — No predstavite si, nadaljeval je, in zopet obrnil se k mizi, ko bi jaz vzel vsled kakega nesreč- nega slučaja kako sedemnajstletno deklico, recimo Mar . . . Marijo Aleksaudrovuo. To je dober primer, in prav vesel sem, da sem tako primernega našel . . . res to jo najboljši primer. Zasmijala sem se, pa nikakor nesem razumela, čemu je on tako vesel in zakaj bi bila ta primera tako dobra . . . — No, povejte, povejte mi remico, položite roko na srce, rekel je, ir? SrJjivo obrnil se k meni, — ali bi za vas ue bila nesreča, zjediniti svoje življenje s človekom starim, ki se je že naveličal življenja, ki hoče samo sedeti, ko vam Bog ve kakošne želje in hrepenenja blodijo po glavi. Meni je bilo težko pri srci, molčala sem, kajti nesem vedela, kaj odgovorit1. — Saj vas ne snubim, rekel je, smeje se, — pa povejte mi odkritosrčno, o kakem moži sanjate, ko zvečer sami sprehajate se po drevoredu; mari bi to ne bila uesreča. — Ne nesreča . . . začela sem. — Pa, gotovo ne dobrota, končal je on. — Da, pa saj se lahko mot . .. Pa on mi je zopet pretrgal besedo. — No, sedaj vidite, in ona ima popolnem prav, hvaležen sem jej za odkritosrčnost in jako vesel, da smo Be o tem zmenili! Sicer bi pa zame bila še naj veča nesreča, pristavil je. — Kako ste čudui, nič se neBte spremenili, rekla je Katija in odšla h terase, da ukaže prinesti večerjo. Oba sva utihnila, ko je odšla Katija, in okrog naji je vse tiho bilo. Samo slavec začel je zopet peti, pa ne tako kakor poprej, nedoločno, spotikajoče in počasno, temveč mirno in uaglo, zategoval je, da se je razlegalo po vsem vrtu, in doli v soteski se je oglasil drugi, prvi pot ta večer. Prvi je utihnil, kakor bi poslušal jeden trenutek, potem je pa jasneje in glasneje zapel. Veličastno in mirno razlegali so se ti glasi v nekako čudnem za nas ponočnem svetu. Vitar šel je mimo spat v rastlinjak, njegovi koraki v težkih čevljih so se razlegali okrog. Nekdo je dvakrat zpzvižgal tam pod goro, da je kar skozi ušesa letelo iu potem je zopet vse utihuiio. Jedva se je Bližalo šumenje listja, razpeto platno službujejo na gimnaziji tri slovenske učne moči gg.: Vratschko, Glaser in suplent Zavadlal. Če se vsakemu ud teb odkaže a priori po 4 ure slovenskega nauka preskrbljenih je že 6 razredov. Če se Se vzame jeden suplent in tudi t« 2 razreda uči, potem je le 16 slovenskih ur. Kazalo pa bode pri nameščenji fikdogičnih sil na tukajšnje) gimnaziji na to gledati, da ho dotični profesor tudi zmožen slovenskega jezika: takih učnih moči nam nikakor ne manjka več. Visoko ministerstvo je še pred kratkim v posebnem odloku ravnateljem naložilo, naj posebno v niž*b raziedib gledajo na to, da ima jeden učitelj kolikor moč predmetov v jednem razredu, da se ti po posebnej metodi uče Po ttm naj se tudi prt poučevanji slovenskega jezika ravna. Kdor uči latiuščino in grščino v jednem razredu, Še lahko v tistem in še kakem drugem razredu slovenščino uči. Recimo, da ostanejo tudi v prihodnje na tukajšnji.! gimnaziji štirje dnevi popoludne piosti, namreč torek, sreda, petek in sobota, opravijo tedaj 4 učitelji vsak v štirih ur. h na teden ves posel, Naravno pa je pri vsem tem, da bodo imeli ti profesorji izmej vseh drugih najneugodniše razdeljene ure; kajti ko bodo drugi o poludue končevali svoj posel, bodo imeli v petej uri, od 12—1 še poučevati že nekoliko utrujene dijake. Vsekako pa smo prepričani, da bodo mlude čile moči, unete za svoj stanovski poklic, z veseljem to delo opravl/ale. 3. Ko bi se pa slavnemu mmisterstvu zievalo primerno, tudi tukaj na srednjih šolah popolu lanski nauk, izim4i sredo in soboto, tuli v torek in petek uvebti, kakor je p.ivsod razveu Dunaj« navada, potem pa te ure sploh ne delajo nobenih težav več. Kouečno .-iiriir.i podpisuno predsedništvo za Bvojo dolžnost, omeniti še jedno stran. Če se kaj stori od strani strokovnjnške, da bi se nauk slovenskega jezika na tukajšnjih srednjih šoiaii bolje ured l, takoj se v nemških in italijanskih listih piše proti uiteljem ua tak način, d.« ga j moramo kar naravnost imenovati zaplotnišium, češ, da so „Nafonale Hetzer" in daje treba „das Hund-werk legen". Naši slovenski profesorji, ki ledino le za šolo in vednost žive, zaslužijo, da morejo na slovenskoj z*mlji tako mirno svoj posel opravljati, kakor nemški, ki so i' raznih uvstriiskih dežel sem na Slovensko prišli služt. Te laj tudi zaradi tega je treba, da se razmera glede slovenskega jezika na tukaj4njio srednjih šolah ureie, da ne ho v ka in krika po časnikih. Že pred štirimi leti je društvo „E iinost*' vi-Bokemu c. kr: miuisterstvu za uk in bogočastje poslalo spomenico, v katerej je prosilo, naj se na tukajšnjih srednjih šolah slovensftna kotobligaten predmet v vsakem razredu poučuje. Sklicevaje se na to Bpomenico se zdaj društvo opctoma obrača na najvišjo i)l)l,L-tn ji) za uk in se nadeja, da visoko mi-nisterstvo opravičene želje primorskih Slovencev Oslini. „Journal des Debats" razpravlja v jednej svojih zadnjih številk odgovor grofa Kaiuoky-ja v delegacijuh. Glavne misli te razprave so : Ničesar ne preti, da bi se mir ne vzdržal. Nobenega oblaka, nobene erue pike ni na obzorji. Avstrija je v najboljših odnošajih vsem * lastim nasproti. Sicer pa ima prijateljstvo, kakor čednost in hudobnost, svojo mero: prijateljstvo biva večalimaoj srčno. S tega stališča sodeč, neso vse države, s katerimi Avstrija srčne razmere goji, na istej stopinii. Prva je Nemčija. Ničesar se ne zgodi na „Ballhaus-platz"-i na Dunaji, k?r ni v sporazum ljenji z Nemčijo. To je prva vrsta prijateljstva. Potem pride Rusija na vrsto. Pred letom dnij zavladala je nekaka napetost, a od takrat približali in sporazumeli »ti se obe državi. Pogodili sti se, da se vzdrži „status quou na poluotoku balkanskem, da se ta položaj, če treba, varuje pred vsakim, ki bi je hotel motiti. To ni ženitev is ljubezni, kakor z Nemčijo, ampak ženitev iz razuma. Se je li ta ženitev sklenila prostovoljno? Ni li trebalo, da se Avstrije nasprotstvo ukroti, pritiska od strani prijatelja prve vrste? Ali bi Avstriji, osobito pa Ogerskej ne bilo ljubše, da si obrani nemške simpatije popolnem in nerazdeljene? Grof Kalnokv se je previdno varoval, o tej kočljivej točki kaj povedati. Gotovo je to, da sta Duoaj in Peter-burg v jako dobrih razmerah, da so se trije cesarji sedli na polskej meji, da vesoljnemu svetu objavijo svoje dobre odnašaje, ki so najboljše jamstvo za občni mir." Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljuni 14. novembra. Z Dunnja Be piše „Politiki", da v tem zasedanji drziiviicga zbora ne pride še nit vi sto novi civilni pravdni red in novi kazenski zakon Čas zborovanja bode namreč prekratek, da bi /bornca poslancev in gospodska zbornca mogli rešiti te jako obširne načrte zakonov. CirallSlii deželni odbor je izročil predlog Romauszuka zasfran upeljave rusioskeg* jezika kot poučnega jezika v ljudske šole deželnemu šobnemu sovetu, da gn pretrese in o njem iz. eče svoje mnenje. Deželni šolski svet, bode v ta m men izvolil poseben odsek. Poljiki hočejo zopet potrkati pri državnem zboru, da bi se ustanovila medicinske, fakulteta na Lvo-«skem vseučilišču. Finančni odsek ogrerske zbornice posUncev je sklenil priporočati zbornici, da dovoli za dogra-jenje R ške luke 1,000 000 gld., za regulovanje Dunava 600 000 in za pribrežne varstvene zgradbe pri S/.egedmu 400.000 gld. Potem je v finunčn"m od.-» ku posvet 0 drža< nih železnicah prišel nu vrsto In določili so dohodke državnih železnic s 33,60rj 000 gld izdatke pa i 18,753.060 gld. in dovolili za investicije 661 260 gld. VimaiJe države. Kakor „Kurjer Varszivvski" poroča, je Ilu-slfa sklenila reorganizovuti črno vojsko (uarodnoje opobeuje) v prave vojne čete. V ta namen se bodo osnovali stalni kadri in nakujiilo orožje najnovejše konstrukcije. Ko se bode izvela ta reforma, bode se za vojne mobilizacija črue vojske najdalje v štir.h tednih končala. S to naredbo se bode jako povišala vojna sila ruske države. Poročila iz Albanije o tamošnjih nemirih so neki pretirana. Dežela je baje še precej mirna vsled previdnosti turških oblastij. Meja s Črnogorci Be sicer res še ni določila, a se upa, da se bode kmalu ta Užavna stvar rešila. Sicer so pa oblasti pozuprle več agitatorjev, ki so narod hujskali k ustaii in agitovali, da bi se Albanija pridružila h Grške j. Italijanska zbornica je sklicana na 27. dan novembra. Vlada bode zahtevala, da zbornica takoj začne posvetovanje o železniškem zakonu. Pri ožjih vol'tvah za liolandslto zbornico izvoljenih je 7 protiliberalcev in 4 liberalci. Vseh je sedaj voljenih 43 protiliberalcev in 41 liberalcev. Izid dveh ožjih volitev pa še ni znan. Kakor se vidi, so tudi na Holandskem zmagali nasprotniki liberalizma, četudi samo za dva glasa. Merniki cesar Viljem neki mi-di osobno otvoriti državni zbor. Prestolni govor bode, kakor se govori, izra>.al zadovoljnost, da so pri poslednjih vo-litvib zmerneji elementi pridobili večjo moč. Pri afri»k<\j) konferenci je pričakovati vzajemnega postopanja vseh vlastij. Tako je italijanska vlada skl-n la podpirati v vsem Avstrijo in Rusijo. Da bode tudi angleika zgornja zbornica vsprejela volilno reformo, le neki že gotovo S tem bode velika težava za vlado odstran ena. A čakajo je druge. To so egiptovske in sudanske zadeve. Kako je z Gordouom se ne ve, nekatera novejša poročila zopet trdovratno zatrjujejo, daje ujet. Lord Wolseley se le počasi pomika b svojo sudansko eks-pedictio. V tem pa iz Sudana prihajajo jako vznemirljiva poročila Dongoia je neki v nevarnosti Ako se ta neugodna poročila potrdijo, utegne na.^t iti mi-nisterska kriza. Pa tudi finančne zadeve egiptovske delajo velike preglavce. Nasveti Northbrooka so taki, da bi se moral premeniti likvidacijski zakon, da se izvedo Z »to bode se pa treba poprej sporazumeti z drugimi vlastmi. Ako s s to doseže, bode vlada te nasvete predložila parlamentu. Tedaj bi pa zopet navstala v zbornici hu la borba, kajti že sedij se govori, da bode večina parlamenta jim nasprotovala. L. tega se vidi, da vlado čakajo jako bude borbe, iz katerih se bode le s težavo izmotala. Marolikaiiskl sultan je zaukazal v ječo dejane francoske podložnike izpustiti. To se je zgo-di.o na energično zahtrvanje francoskega poslanika. Predsednik republike Ilaitt je pomusti! vse državljane, ki so radi političnih prestopkov bežali iz domovine in vse one, katere je vojaška sodnija obsodila v 15 dan aprila 1882. Dopisi. Iz Ptuja 12. novembra. [Izv- dop.] Naša prijateljica BTagespo^tu priobčila je v svojej 304. štev. z dne 10. t. m. jako kratek, a lažojiv dopis iz našega mesta. Pripoveduje namreč, da pri nas človek ni varen, da so tesarskega mojstra Wres-nigga 7. batalijona lovca napali tu vrgli ob ograjo in da se je le s tem rešil, da je ubeŽal. A stvar bila je drugačna. V petek štelo jo nekoliko vojakov v pogovoru z nekimi deklinami na dravskem moatu. Gosp. Wresuigg mogočno prikoraka čez most in se zaleti kar sredi vojakov. Popolnem naravno je, da vojakom kaj tacega ni bilo ljubo in opozorili so oblastnega gospoda, naj jih ne moti v pogovoru, naj se ogne in ne utika svojega nosa v to, kar ga ne briga, sicer mu bodo oni nos zavrnili. To je bilo vse. A kaj stori Wresnigg ? Brzo teče v mesto in razglasi vest, da so ga vojaki hoteli vreči v Dravo in du bi bila ta laž še bolj verjetna, skoval je Ša dopis v „Tagespostu, s katerim bi vojake rad sum-uičd in grdil. To pač ni lepo, g. Wiesnigg, da lažete, in mislim da vas, ožeujenega moža, prav malo briga, s kom vojaki govore, še manj pa ste pokazali svojo omiko s tem, da ste se kar v sredo vojakov zagnali, češ, meni se mora vse umakniti. Pa saj se poznamo. Ker so tukajšnji vojaki rodom Kranjci, zato vam, nemškutarju, presedajo, zato bi jih radi očrnili. Vojaki tukajšnji so jako miroljubni, nobene pritožbe še ni bilo čuti o njih, temveč nasprotno in tesar Wresnigg sam je bil priča, kako so ti kranjski vojaki v 9. dan julija hrabro gasili in odvrnili veliko nesrečo, da jih je celo „Tages-postu pohvalila. V bodoče g. Wresnigg se morate že privaditi, da se bodeto vi ogibali množici ljudij, ne pa obratno, sicer bi utegnili celo zahtevati, da bi vam moral kar celi batalijon iti s pota. D/. Ljutomera 13. novembra |l/.v. dopis]. Kakor znano, je bil Ljutomerski in Ormožki okraj prejšnja leta po nezgodah vsled toče jako hudo za- nad teraso se je zibulo po zr*ku >n od vrta s m se je razprostirala močua voujava po vsej terasi. Težko mi je bilo molčat1, pa nesem vedela, kaj bi govorila. Pogledala sem ga. Njegove svitle oči so v polu-temi bile uprte v me. — Kako lepo je živeti na svetu! pregovoril je on. — — Vzdihnila sem, ne vem zakaj. — Kaj je vam. — Kako lepo je živeti na svetu, ponovila sem. In zopet sva umolknila, in meni je zopet postalo težko. Ni mi šlo iz gluve, da sem ga razžalila, ko sem mu pritrdila, da je .-tir. rada bi ga bila potolažila, pa nesem vedela kako. — No "5 Bogom, rekel je ustajajoč, — moja mati me čaka k večerji. In še videl je skora nesem Bedaj. — Hotela sem vam zaigrati novo sonato, rekla sem. — Drugikrat, rekel je hladno, kakor se mi je zdelo. — Z Bogom. Sedaj se mi je še bolj zdelo, da sem ga razžalila, in žal mi je bilo. Medve s Katijo spremili sva ga do vnanjib stopnjic, in postali na dvorišči ter gledali po potu, po katerem je odšel. Ko je utihnil ropot konjskih kopit, šla sem jaz okrog po terasi in zopet sem začela gledati v vrt, in v mokrej megli, v katerej so se razlegali ponočni zvuki, videla in Blišala sem še dolgo vse to, kar sem hotela videti in slišati. Prišel je drugi in tretji pot in otožnost, katero sem občutila vsled onega neprijetnega razgovora, Be je popolnem izgubila iu ni se več povrnila. Skozi celo poletje je on po dva- ali trikrat na tedeu prihajal k nam; in jaz sem se ga tako privadila, da kadar ga dolgo ni bilo, mi je bilo neprijetno biti sama, in jezila sem se nanj ter zdelo se mi je, da je grdo zanj, da me pušča v nemar. Pogovarjal se je z menoj, kakor z mladim, ljubljenim tovarišem, popraševal me na najodkritosrčuejši in najprijaznejši način, dajal mi svete, navduševal, včasih me pa tudi malo karal in zadržaval. Pa vkljub njegovemu prizadevanju biti jednak z menoj, čutila sem, da je razun tega, kar sera jaz razumela na njem, bil še zame cel tuj svet, s katerim se mu ni zdelo potrebno seznaniti me, iu to je najbolj povzdigovalo moje spoštovanje do njega iu vleklo me k njemu. Zvedela sem od Katije in sosedov, da razun skrbi za staro mater, s katero je živel vkupe, razun svojega gospodarstva in našega varuštva imel je ša opraviti z nekimi plemenitaškimi zadevami, ki so mu napravljale velike neprijetnosti; pa kako je on mislil o vsem tem, kaka so bila njegova prepričanja, načrti, nade, tega jaz nikoli nesem mogla nič zvedeti od njega. Ko sem samo napeljala govor na to, zmračilo se mu je čelo na nek poseben načn, kakor bi bil hotel reči: „kaj je neki to vam mari", in napeljal je govor na kaj drugega. Z začetka me je to žalilo, pa potem sem se tako privadila temu, da smo vselej govorili le o stvareh, ki so se tikale mene, in to se je meni zdelo čisto naravno. (Dalje prih.) det. To ho posebno čutili vsi tisti, ki imajo vinograde v znauih Ljutomersko-Ormožkib goricah. Vsled tega je bilo redkokrat videti kakega vinskega kupca. — L-tos je vse drugače. Če tudi ne dohajajo vinski kupci v tako obilnem številu, kot pred več leti, jih je vender videti mnogo, ki odvažajo znano Ljutomersko vinsko kapljico. — Letina je bila letos glede kvantitete in kvalitete srednja. Cena vinu je 90 do 100 goldinarjev za štrt-njak. — Zanimalo vas bode menda, če naznanjam, da bo tudi tukaj pred kratkem ustrelili veliko divjo mačko. — Domače stvari. % J res vit I i cesar) podaril je podružai cerkvi sv. Nikolaja v Litiji 200 gld. — (Iiz Zagreba) se nam poroča: Vladika Strossmaver porabil je zadnje dni v to, da je obisk-! vse javne zavode, kjer je bi povsodi navdušeno vspiejet. Pretekli torek ob-skal je osrednje pokopališče, v sredo ljudsko kuh njo, v petek 14 t. m. pa ne odpelje zopet domov. — Poslanec J. Miška-tovič odložil je zaradi bolezni svoj mandat kot član ogerske delegacije. Namestoval ga bode dr. Teodor grof Pejačev 6. — (Umrl) je včeraj o polunoči v hotelu „Elefant" duhovnik gosp. Gnezda, bivši profesor veronauka na c. kr. viš,i realki v Trstu. Umrli je bil rodom Idrijčan in brat pred letom umrlega ka-varnaija in posestnika hotela „ELefuutu Antona Gnezde. R I. P! — (Čitalnica v Šiški.) Vabilo k besedi, katero pri-edi Šišenska čitain ci na Martinovo ne deljo dne j 6. novembra 1884 v prostorih Kozler-jeve zimske pivurne. Pevska zbora vodi gosp. Auton Sochor. Pri besedi in ple-u svira vojaška godba C. k. pešpolka baron Kuhn. Spored: 1. Vilhar-Schan-tel — Ouvertura „Jamskn Ivank*", godba. 2 V Ihar — „Slavjanska", moški >bor. 3. Presiren — ,6'u-mači", govori gospica Zomva. 4. Eiseihut — „Me zurka", mešani zbor. 5. Komočar — „Olga", valček godba. 6. Zaje — „Domovini in ljubav44, solo ;,a tenor, s spremljevanjem orkestra, poje gospod Anton Sochor. 7. Doni/.eti — „Bcli^ario0, godba. 8. Knittl — „Šablenku brusna", moški zbor. 9. Kom žm k — „Gus'arica", godba. 10. Anton Sochor — „Medlečej cvetlici" mešani zbo*-. 11. PutuL*a. 12. Eisenhut — „Hrvatski napevi", moški zbor. Mutec. Vesela igra v jednem dejanji. Tombola potem ples. Ustopnina za osobo 30 kr. Častiti p. t. drustveniki bo prosti. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Prešini ovo si* v nos t) napravi letos akademično društvo „Slovenija" na Duuaji v 6. dan prihodnjega meseca. — (Izpred so dni je.) Pod tem naslovom priobčili smo včeraj notico, tikajoča se obravuave zaradi znane nezgode na južnem kolodvoru. Popraviti nam je danes to notico v tem, da železniški uradnik, ki je imel v omenjeni dan službo, ni bil niti za pričo poklican, Še menj pa obsojen in da tudi od železniškega vodstva ni dobil nobenega ukora. — (Za Martinovo nedeljo,) ko ima vsakdo rad na mizi kaj perutnine, hoteli so se pre-Bkrbeti tudi Ljubljanski zmikavci. Kot posebno prikladen kraj za njih operacije zdela bo jim okolica okolu njih bodočega doma, na Žabjaku, in ukrali so predvčeraj po noči pekovskemu mojstru g. Sterletu jako lepo pitanega purana, ga pri Ljubljanici ob-glavili in oskubili. Drugi manever v Vozarskih ulicah, kjer so tudi stikali po puranih, v nekej drvarnici zaprtih, se jim pa ni posrečil, ker jib je neka ondu bivajoča gospa prepodila. Posestniki purunov in gosi j pozor 1 da vam za Martinovo nedeljo namenjene pečenke ne odneio tatovi. — (Za zimo) preskrbeti se je hotel včeraj popoludne postoptč J. Selan, stanujoč v sv. Florijana ulicah. Ravno je bil posekal na „starih Sunčah", na posestvu K me no vem, debelo akacijo kar, ga zasači policaj. Psoval je policaja potem še z „barabo", tako da bode zaradi tatvine in ražaljenja straže, dlje časa V Križankih na gorkem, ne da mu bi bilo treba skrbeti za drva. — (Tatvine.) Včeraj po noči ukral je neznan tat gostilničarju Janezu Bernardu v Kolodvorskih ulicah št. 23. iz spalne sobe zlat kronometer, Vreden 71 gld. in 42 kr. drobiža. Ura ima na zadnjem pokrovu udobljeni črki J. B. — Predvčeraj ponoči ulomil je naznan tat skozi okno v sobo v gostilnici „Pri avstrijskem cesarji" in ukral dve odeji dve vajioici in par čevljev, vse vkupe vredno 10 gold. — (Povozil) je sekundarni vlak Itev. 57 v sredo z-.ečer na kolodvoru v Celji prižigalca sve-t.lnic Gaj seka, očeta |8 otrok, da je bil takoj mrtev. Giijšek hotel je, ko je pridrdral vlak, skočiti čez tir, » stroj ga je zgrabil in |vrgel pod se in zdrobil mu prsi. — (Novo vino) V Šetalskej okolici pri Ro-gatci dobi se novo vino po 17, 18 in 20 gld. po-lovnjak. Na prodaj ga je okolu 1000 veder. — (Ovočje) ima po Štajerskem lepo ceno. V Mariboru plačujejo se prav lepa jabolka po 18 gld. štrtinjak. V Wildonu plačujejo štrt njak odbranih trpežnih jabolk po 13 gld., sadje za pre sanje po 6—7 gld. „Tolkla" (tolčenec) se prodaje po 5 — 10 gld. polovnjak. — (Medved v Istri) je velika redkost, a ponedeliek teden pripeljal je logar g. Brozič v Vo-losko mltdega medvpda, katerega je ustrelil v Dletvi (cesarskem gozdu v Klani in Žabicah). Medved je t- lit >l blizu starega centa. Telegrami „Slovenskomu Narodu41: Berolin 14. novembra. Pri tukajšnjih ožjih volitvah izvoljeni z veliko večino: liberalci Virchow, Muncktl, Richter in socijalist Hasenclever. London 14. novembra. Spodnja zbornica vsprejela je s 73 proti 17 glasom dodatni kredit za ekspedicijo ob Nilu. Vlada je povedala, da je po došlih poročilili Kartum sicer od vseh stranij po ustaših obkoljen, da se pa nikakor še ne potrjuje vest, da bi bil Gordon ubit. Pariz 13. novembra. Preteklo noč raz-počila je v Besseqes-u pred okni nekega inže-nerja hiše dinamitna patrona, ki je napravila veliko gmotno škodo. Izmej ljudij nihče ranjen. Pariz 13. novembra. Ferry objavil je v ministerskem sovetu brzojavko, da so Gor-dona mej potom v Kartum (v Berberu) ustrelili. Pariz 13. novembra. Včeraj jih je 81 za kolero umrlo. Od teh 20 v mestu, 61 v bolnicah; od polunoči do danes opoludne 33 osob za kolero umrlo. Včeraj vsprejeli so 84 za kolero bolnih v bolnice. Kazne vesti. * (Starost evropskih vladarjev ) Starosta evropskih vladarjev je nemški cesar Viljem, kateri porojen 22. marca 1797 koraka zdaj v 88. leto. Z* njim se vrste po surosti papež L^v XIII v dobi 74 let, por 67 „ „ 66 n n 65 „ „ 61 ■ . 56 „ dočim tabačni Črv le korenike objeda. Taka po živi nit' razjedena tabačna z°hšča ne dajo n kakega dobička, ker se tabačni listi prezgodaj posuše in odpadejo. Velike tabačne nasade v Ma-slaku, ki sluje radi izvrstnega t&baka, je živa nit letos tako oškodovala, da so poseatuiki to leto komaj 50 m. stotov tabaka pridelali in prodali državi. Po druzih občinah je pa navadni tabačni črv letos na tabaku preceišnjo škodo prouzročd. * (Kava v Rimski okolici.) Zemljiščni posestnik Antonnicela sadi na zemliišči bluu svoje vile Cesira v okolici Kima kavo. Zadnje leto je pridehl na jednem hektaru 2000 krg. kave in jo prodal za 2000 lir. Ker so ga stali razni stroški le 300 lir, ima 1700 lir dobička * (Slikarica in milijonarka) Iz Pariza se poroča: Ruska uraeteljnica, ki se je v zadnjih dveh salonih po posebnih precej naravnih izvrstnih slikah iz vsakdanjega življenja tako odlikovala, gospodičina Baškirševa, je te dni umrla za plučnico, ker se je nedavno močuo prehladila. Da je bila ranjka umeteljmca tudi silno bogata, se lali o razvidi iz tega, da so stroški za hotel-atelier, katerega jej zidajo, proračunieni na 2 milijonu. * (Ubegla odaliska.) Te dni je dospela v Napoli na nekem laškem parniku mlada in krasna deklica, komaj 17 let - t na iz Cuigrada. Življenje te brdke devojke, katerej je ime Karmela Kende, je prav romantično. Osem let stara, zgubila je že svojo liubo mater in postala sirota. Njen oče, na-politansk pomorščak, ne vedoč, komu bi zaupal in izročil svojo malo hčerko, preobleče Karmelo v deško obleko in jo uvrsti mej pomorske dečke ter jo jemlje soboj na daljna morska potovanja. Jedenkrat pa v Solun dospevši mladi mornarček zgine z nekim mornarjem. Iščejo ga, kar le morejo, a zamau, kajti zgubil se je v ulicah iu dospel do nekega pre-kupca, kateri ga je prijel in prodal nekemu paši. S Karmelino starostjo rasla je tudi njena izredna lepota. Njen gospodar, turški paša se goreče zaljubi v di klico in sklene, jo za svojo soprogo vzeti; a bil je v nrijentalske homatije zapleten, prjet in zaprt. Mej tem časom so pa brdko Karmelo poslali v dar sultanu, ki jo je izvolil za svojo ljubimko in jo uvrstil mej lepe odaliske. V haremu Hultana Abdula Hamida preživela je mlada Luhinja več let. A jelo se jej je gnjpsiti življenje v haremu in, ker se jej je tožilo po domovini, misli na beg iz Stam-bula. Podkupi haremskega čuvaja in 24. okt. t. L pobegne iz harem* ter dospe skozi krasue vrtove ob Bosporu do morja, kjer jo laski parnik vsprejme in dovede v Napolj, v milo domovino. * (Garnie Gefferie) kraljica severno-ame-riških ciganov je nedavno umrla. Njeni podaniki izkazovali so jej izredne časti; balmazovali so jo, potem prepeljali v Dnvtoo, kjer imajo cigani velika posestva in pokopališče, na katerem je posebna rakev za ciganske kralje in kraljice. Na grob jej bodo postavili veliki kip iz marmorja, katerega stroške bodo cigani, katerih je veliko zelo imovitih, mej seboj nabrali. kralj holandski kraij danski kraliica angleška kralj virtemberški kralj saksouski kralj švedski in norveški „ 55 cesar avstrijski „ 64 kralj belgijski „ 49 kruli portugalski „ 46 kralj rumunski „ 45 sultan turški „ 42 kralj luški „ 40 car ruski „ 39 kralj bavarski „ 39 kralj grški „ 39 kralj srbski „ 30 kralj spanjski „ 27 1810, 1817, 1818, 2. mar. 19. fibr. 8 apr. 24 maja 1819, 6. mar. 1823, 23. ai>r. 1828, 21. jao. 18. avg. 9. apr. 31. okt. 20. apr. 1829, 1830. 1835, 1838 1839, 22. b-pt. 1842, 14. mar. 1844, 10 mar. 1845, 25. avg. 1845 24. dec. 1845, 10 avg. 1854, 28. nov. 1857. * (Napad na polkovnika.) V Tešinu je 11. t. m. na poveljnika pešpolka štev. 100, polkovnika Adolf* Sedelmayerja, kateri je prišel iz Oio-muca k pregledu tamošnjih batal jonov nadrednik Loprttynski i revolverjem streljal Polkovnik je nad red m ku radi nekega prestopka prisodil dva dni hišnega zapor*, zatorej se je hotel ta maščevati nad svojim predstojnikom. Krogla je zudela polkovnika v levo roko in ga lahko runila. Napastnik je potem v samega sebe streljal in se v spod n j del života smrtuo rauil. Polkovnik se je ob polu dvauajstih po noči vrnil v Olomuc, kjer sta ga prič- kovala njegova soproga in polkovni zdravnik. Divizijoner fini. Pokorny sam se je odpeljal v Tešin k preiskavi, katere se udeleži tudi stotnik-avditor Emmer. Začasno poveljništvo prevzel je mesto Stdelmayerja polkovnik Kleinschmiedt. * (Živa nit — najhujša sovražnica tobaka.) Do sedaj še nepoznata sovražnica tabaku žuga uničiti vsa tabačna zelišča v južnej Ogerskej, kjer se peča in živi s sajenjem tabaka na stotine ljudij. Ta mrčes je živa nit (Drahtwurm), ki so razlikuje od navadnega tabačnega črva, v tem, da nad korenino tabaouo steblo predre in je, kakor kukec (teredo Bohrwurm), razjeda navzgor gori do cvetja Zahvala. Gospod Adolf Jurca, trgovec in posestnik na Ptuji, je blagovolil o smrti Bvojega nadepolnega sina Adolfa, pravnika v Gradci, darovati druStvu „Triglav" 25 gold. Za to blagoduSno darilo izreka svojo najtoplejšo zahvalo Otll>or. V Gradci dne 13. novembra 1884. Meteorologično poročilo. S Čus opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura V-trovi Nebo Mokri na v mm. 13. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74340 umi. 742 hi mm. 743-20 nim. — 3-4° C + 50° C — 0-8° C si. BVZ. si. vzh. si. svz. jas. jao. obi. 0*20 mm. snega. Srednja temperatura + 0-3°, za 3-8° pod normalom. 3DTjin.SL3sl=5:si "borza dne 14. novembra t. 1. (Izvirno telegraficno porooilo.) Papirna rent*.......... 81 f?ld- 30 kr. •»rebrna tenta .... ..... 82 , 50 a Zlata renta......... 1°3, »85 „ 6°/0 marčna renta......... 96 „ 50 a Akcije narodne banko....... 872 , — s Kreditne akcije ......... 295 , — „ London . ..... ... 122 , 90 a Srebro............ — »177 ■ Napol.. ........... 9 m 74 » L!, kr. cekini........ . • 5 B 78 » Nemake marke ...... 60 , 05 a 4°/0 državno srečke iz 1- 1854 250 gld. 125 „ — , Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 173 , 50 h 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 103 , 75 „ Ogrska zlata renta 6n:0...... 123 „ 15 . , i",'„ . ... 93 „ 65 „ „ papirna renta 5"/0 ..... 89 , 35 a 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 „50 . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „70 „ Zomlj. obč. avstr. 4l/»°/0 &la<-1 aa8t- list' • 122 » 25. » Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 109 „ 25 m Prior, oblig. Ferdinandovo Bev. železnice 105 , 25 m Kreditne srečke......100 gld. 178 „25 . BudOlfove srečke .... 10 „ 18 „ 25 , Akcije auglo-avstr. banke . . 120 „ 105 »50 „ l'rammway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. . 212 ,70 „ VA Usojamo si s tem naznanjati, da se bode točarenjc našega Zillisfie&a piva pričelo s 15. novembrom t. I. in pričakujemo z veseljem obilnih naročil. Meščanska pivovarna v Piznu, usi.-iiioA IjniM lota, 18-4:3. Glavna zaloga v Gradci pri F. SCHEDIWY, (730—2) Tujci: dne 13. novembru. Pri fllonn i Murschetz iz Trsta. — Panlecker iz Pulja. — Jelenec iz Zagreba. — Schwarz z Dunaja. — Pl. Ospan iz Krškega. P>-i ti ni i <• i : Deisch, Grilner z Dunaja. — Schmidt iz Štajera. — Hoemicke, Welley z Dunaja. Umrli so v LJubljani: 12. novembra. N. N. nepoznani delavec, blizo 50 let, je bil na železniškem tiru na Dunajski cesti povožen. 13. novembra: Anton Prijatel, nadpaznikov sin, 2 let, Hrenove ulice 5, za d*vico. — Franc Gnezda, duhovem, 62 let, Dunajska cesta 2, pljučni edem. Na phičah in za sušico bolehaj se zastou} pove neko prav izvrstno zd sredstvo. — Na vprašanja zdravilno^ odgovarja radovolfno THEODOR R08SNER, Leipzig, Relohs.tr. 3. I Gledališko naznanilo. V nedeljo 16. novembra popolndne bode v deželnem gledališki ljudska predstava pri znižanih vstopninah. Predstavljalo se bode: ..Konl« Wen«el der Wllde»* ali ,,lIluko der Freiknecht«. — Vstopnine so sledeče: 1 loža v parterji ali v I. nadstropji z vstopnino vred 3 gld : 1 loža v II. nadstropji z vstopnino 2 gld. 50 kr j fauteuil 60 kr.; Bodež v parterji 60 kr.; sedež na galeriji 30 kr.; vstopnin« v ložo 30 kr.; vstopnina v parter 30 k r.; vstopnina na galerijo 15 kr.; vstopnina za vojake in dijake 30 kr. (737) Kovačija na zelo pripravnem kraju, tik močno rabljene okrajne ceste, odda se s 6. februturjeni 1SH5 pod ugodnimi pogoji za več let v na|em izurjenemu kovaču, kateri se more izkazati tudi 8 koncesijo z i podkovanje konj. Ponudbe vBorejema in pojasnila daje Janko Vdovi*, oskrbnik v Turjttku, poŠta Veliko Lašče. (727—3) !%«» holjše narejen|e Tannnlin, preparat iz fiisk, v vodi raztopljen daje najboljše črnil« iz šisk, katero se n>> pokvari, je jako črno in rado teče s peresa ter zadostuje najstrožjim zahtevam Za 40 litrov šolskega črnila je dosti 1 kilo t 111111. i na, m 20 litrov črnila za kopiranje 1 kilo tannoJiiiM. Tudi se rabi za kolekovalno črnila. 1 kilo -Jiiuolina 5 gld, zavitek za piiskušnjo '/, ki'o gld. 1.10. (713-2) • davna zaloga pri K- Noxhlet-u v Iletz-u. (S|> Av.) Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodi I, in nepresežno zoper neslast do jedi, tlabi ielodeo, smrdečo šino, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pCeno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (de izvira bolečina iz želodca), /.oper kr6 v želodci, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, drve, sopar bolezni na vra-nloi, jotrah in -/.oper zlato žilo. Gin vini as&lOfgffcl Lekar V. ltrady, Kreinsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane iJ^" ffJ A.I-. -^Bjs, Frave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskcj cesti; lekarna Josip Svoboda, na Pre'irnovom trgu. V Novem inestn: lekarna Dom. Hizzoli; lekarna Josip B o r g m a n n. V Postojni: Anton L e b a p. V G o-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celju lehar J. Kn »fersohmi ed. VKra n): lekar Drag Sarnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A;, Rob le k. V Besani: lekar IMi. Ritschel. V Crno m'j i: 1» kar Ivan H laže k. V Škofje j Loki: lekar K aro I Fabiani Svaritev! Krt se v zadnjem Ča*U rj Urlik posreunje in ponareja, zato prosimo i kt'pi'je samo v zgoraj navedenih zalogah i u pi. naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v skleničo vtisnene besede: Eclihj Mariazeller Magentropfen — Ilrariv & Dostal — AD0theker) morA biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere bo/je, mora biti poleg te podobe utisneuo sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-tnajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot po-Dareje.ll in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo eodnijeki kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—IGO) I jO *KU**M*nKHnU**UUUHHHUXUU*K<< Naravno, zlatorumeno, najuspešnejše 9r-*-JJ5 ribje Samo ob sebi in naravno iz ribjih jeter tekoče zlatorumeno ribje olje je najuspešnejši lek, kakor to mnogostransko potrjuje izkušnja naspretnejših zdravnikov in dobri glas tega leka širi se dan na dan po sijajnih uspehih, ki so se ž njim dognali. Izredno dobro deluje pri: skrofeljnih, jetiki, spušfajih, bezgavkah itd. Jedna steklenica 60 kr.; dvojno tolika le 1 gld. To ribje olje prodaj i in razpošilja s pošto vsak dan lekarna Jul. pl. Trnk0CZy-ja „pri samorogu46, v Ljubljani, Mostni trg mt. 4. (704—2) XKKKtt)mK*ftKX*ttKftKKKKKKttKXKK VELIKA DENARNA LOTERIJA. i 500000 toči. aik kot niijveeji dohitfk v nnjsrečne-fein * I n ciiji iMiniijti veliku od il l> m in It «• države ziijaiii^ena denarun loterija. Spccijelno pa: 1. piem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000 — dobit, k mark 100000 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 80000 w dobit, a mark 70000 1 dobit, a mark 00000 ^ dobit, a mark 50000 1 dobit, a mark 30000 0 dobit, k mark 20000 3 dobit, k mark 15000 M \f dobit, a mark 10000 5 G dobit, a mark 5000 10 () dobit, a mark 3000 dobit, s mark 2000 0 dobit, a mark 1500 515 dobit, k murk 1000 I0)i 6 dobit, a mark 5 0 0 29020 dobit, i mti k 1 4 5 1946 3 dobit, a mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Vkupe B0.500 dobitkov iu poleg tega še jedna prem Ja pride v seil-lUill '■: «■ i I m gotovo do odloi it c. Najnovejša velika, od visoko državno vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se bode SO.ROO srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; zn žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,290.100 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče garant ije za izplnčnnje dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. Posebna prednost te denarne loterije je, da ae vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 00.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na SO.000, v petem na 00.000, v šestem na 100.000, v sedmera pa eventuvelno na 500.000, spccijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk to denarno loterije jo izročena obema podpisiiuiina trgovskima hlftuiua in vsak, kdor jih hoče kup ti, naj bo neposredno na nje obrne. Častiti nnročevalci bo prosijo nnročitvi pridejnti dotične /neske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko polije po iioštnej nakaznici, na željo se naročitve i/.vršč tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna »roćha a/, v. gld. 3.50. 1 polovica originalno »reeke av. v. gld. 1.75. I čolrliiia originalne Krečite av, v. gld.—.DO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob lednem uradni načrt žrebanja, iz katerega so rezvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po Itebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisneuim državnim giboni listo dobitkov, katera rpz'očno navaja številko, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne Ugajal načrt žrebanja, pripravlji ni smo ne ugajajočo srečk'- pred žrebanjem n.izaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni n aorti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam b<> mogoče \s.i naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsokako pa pred 1. decembrom 1884 doposlati direktno na |cduega podpisanih glavnik loterijskih bureaii. M. STEIN, VALENTIN & C, t9 d. HA JHKMGU. I4oiilu»tra»M€> 3«—3S, IIAlVlBUKGf. Vsak ima pri nas to prednost, da dobi originalne sreči: neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, p< n dobi no le v najkrajšem času po srečkanji. ne da hi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka. (735—1) 1 izdatelj in odgovorni urednik: Ivuu Zeleznikur LusLnina in tisk -Nurouue Tibkarne' ML