150. žtnilh.                                          I LIMlOl. l MM. I. Hll|l IDI                                              XLV. Itio.

„Skvveaski  Narod* v«*
t LptUfani na dom dostavljen:                            upmvniitvn picjemaa:
«k> lešo.......K 24—           cek> lo.......K 22*—
poi leta........   12-—           pol le........1I_
Utrt leta     .......    6*—           Cetrt k.......5-50
o* m«ec.......2"-           namtc......1*90
Dopfet naf se franktraja    Rofcopisse ne vračaj
Utaja vttk 4m «*•*«* UvioaUl a***!!* !■ prauika.
Inserati   vetjafo.   pelerostopna   petit   vrsta za enkrat   po   14 viru,   za   dvakrat po
12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin.  Parte hi zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pn večjih insercijaJi po dogovora.
Uprivništvu nai se pošiljato naroćnine, reklamacije, inseiati Itd. to <e administrativne stvari.
-----------------   Pommiui it^rilMa valfa !• Tinmrfv.   -----------------
Na pismena naročita  brez  istodobne  vpostatve  naroćmne se ne ozira. ,ffaro«»« tUkaraa" t«l«fon *t SS.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                                     za Nemčijo:
ćelo leto.......K 25*—            ćelo leto.......K 3O—
pol leta   .......    .  13"—                      .       .,     .             ,           , „ .
ćetrt leta                                            6'50               za Amenko ln vse druge dezele:
na mesec     ......     ,    2*30            ćelo leto ...         .   .   .   K 35'—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo   spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: *L 5 telefon št. 85
Državni zbor.
Vojaški kazenski proces. — Velik kulturni čio* — Pred poCitnicami. — Neudobno razpotoženje v parlamentu. — Nezadovoljni pairji. — Sejno poročilo.
Dunaj, 3. julija.
Dva velikanska zakona sta bila danes sprejeta. Velikanska po svoji vsebini. po svojem obsegu, predvsem pa po svojem pomenu. Zbornica je odobrila vojaški ka venski proces za armado in za            -anstvo. Kratka
in vendar temeijita debata fe bila ne-kak znnanji izraz one splosne želje, da ne srne prenovljenje vojne sodne uprave in njenega postopanja niti za trenutek zaostati za prenovljenfcm oborožene sile naše armade. Reforma vojaškega kazenskega procesa pomenja velik kulturni čin. V zasta-relem nazadnjaškem ovzdusju pro-cesnega reda izza časa Marije Tere-zije je do danes trpelo pravosodje v naši armadi. V 20. stoletju so naša vojaška sodišča sodila po principih, ki so izročali vojaka - obtoženca kot nemo, zvezano in obrambe nezmož-no žrtev njegovim sodnikom, ki so bili zaeno njegovi obtoževatelji in njegovi branitelji. — Ćela država je čutila naš stari vojaški kazenski proces kot kulturni madež, katerega smo se sramovali pred ćelo Evropo in katerega vendar nismo mogli od-praviti. ker so leta in leta ovirale reformo razne državnopravne in jezi-kovne zapreke in — ker je bilo pre-magati ćelo odpor nekaterih voja-ških krogov. ki so menili da bi moderni  duh škodoval  vojaškemu.
Sele, ko ie stopila brambna reforma na plan. je bilo mogoče ustreči tuđi zahtevi po reformi vojaškega kazenskega procesa. Po dolgotraj-nih pogajanjih se je posrećilo pripeti novi vojaški kazenski proces k brambeno reformnim zakonom in v avstrijskem parlamentu je želja po prenovljenju vojnega pravosodja odstranila marsikatere težke kamne in jarke s ceste, po kateri je hodilla brambna reforma.
Največje pridobitve novega voj. kaz. pravdnega reda: obtoževalni princip, ustmenost, javnost in neposrednost postopanja, uvedba pravil-nega pravnega leka nadkriijujejo one j hibe. ki jih ima brezdvomno tuđi novi zakon, zlasti če ga presojamo    s
ttahšča   upravičenih   narodnih   za-itev. Toda zbornica si je bila svesta, la gre ali ćelo delo zavreči ter je izučiti nevarnostim in težkočam no-rih pogajanj ali pa   ga  nezmenjeno, ;akor ga je v soglasju z vlado pripo-nčal odsek snrejeti.  In lahko se je dločila za to drugo alternativo; sko-aj sogiasno je tekom današnjega po-oldneva odobrila    495    paragrafov oj. kaz. procesa za skupno armado ! mornarico in ravno taKo obširno redfogo glede sodnega   postopanja ri deželni brambi.
P^'                             j nal.ajala
ba zakona že v gosposki zbornici, i je na nje čakala, da jih še danes dobri . . .
Cesar se jutri odpelje v Ischl, red odhodom pa gotovo še podpiše roje ime na štiri zakone, ki tvorijo "svoji skupnosti veliko delo bramb-t reforme.
Z današnjim dnem je glavno de-1 predpočitniške sesije končano. V vej naglici hoče resiti parlament se nkatere maniše zadeve, v petek pa s podajo poslanci domov ter se vrr-no sele v jeseni.
Sicer je zadnji čas, da se zborna raziđe. Z vsakim dnem narasča-jemed vlado in parlamentom, med sankami. vr strankah in njih organi-zcijah težkoče in napetosti. Včerai-ši klic načelnika poljskega kluba P trdni većini in parlamentarni vla-dje jasno pokazal v kakem razpolo-žtju se nahaja baš ta najkonzerva-tinejša in najtreznejša skupina dr-žamega zbora. Pičla većina, ki je veraj dovolila vladi budgetni provi-zfij. napoveduje Heinoldu skoraj-Š?i konec, v posameznih ods-»cih ve-jeiedno ostrejša sapa in konflikti z vklo so na dnevnem redu: odsek za dravne nastavljence je izrekel do-pdan ministrstvu radi nj^^overa pdopanja v uradniškem vprasanju srr|n. v budsretnem odseku se je sksnilo preiskati sumljive transakcije Veiskirchner - Bienerthove vlade z Joydorn. v vodogospodarskem od*ku so pričeli Rusini zopet ob-strtrati in odpor južnih poslancev prd vodocestni predlogi se nojavlja še ^edno prav oštro. Strarke same si roje taktike ne morejo enotno uranati; sedaj so izbruhni.i že dol-goatentni konflikti med ^emškimi rackalci s Českega in nae >nalc; \z alptih dežel, ki ne obetajo Nati >nal-venandu    prav    ničesar      »obreda.
Razpor v združenju neniskih alpskih poslancev je bil sicer tekuiii popoi-dneva poravnan toda le na zunaj. Najjasnejše znamenje, koliku kon-fliktnega gradiva se je med Nemci samimi že nabralo, je tu, da so alpski Nemci izvolili poseben komite, ki naj »razmišlja« o reorganizaciji skupne^a Nationalverbanda.
Poletna sesija ni izpolnila vseh nad, ki so se stavile vanjo. Parlament predvsem ni izpolnil svoje prve in največje dolžnosti, ki mu je dana po ustavi: preskusil in odobril ni redne-ga proračuna — vzroka dovolj, da smatramo baš potekaiočo sesijo vsaj s konstitucijonalnega stališča za malo zadovoljivo.
Toda zbornica jfre na počitnice z velikim upanjem: vedno določneje se glasijo vesti, da je Češko - nemska sprava perfektna. Njene posledice se morajo pokazati pred vsem tuđi v parlamentu, in sicer v smislu rednej-šega, umerienejšega in gladkejšega delovranja . . .
V  gosposki zbornici je danes velik dan. Tuđi tukaj se širi nezadovoljstvo s Hemoldovim    kabinetom, in četudi kritika  ne postaja    direktna, kaže    vendar    debata o budgetnem provizoriju sama na sebi, da so av-strijski pairi s svojo obsodbo gotovi. Povejo to vedno na svoj način s tem, da razširijO debato ter podajajo razne, prav pametne nasvete,    tožijo o zanemarjenosti   financ  in   o  težavah in  zaprekah njihove reforme. S posebno vnetostjo se pri takih prilikah zaletava^o v zbornico poslancev ter kriti^iraio   njeno   delovanje   in   neha-nje baš tam, kjer se je isto nahajalo v soglasju z vlado . . .
*              *
*
V  naslednjem    podajemo    sejno poročilo:
Predsednik dr. Sylvester je ob 11. otvoril sejo.
Prešli so takoi na dnevni red. Proračunski provizorij in zakonski nacrt glede dolocitve končnega termina obligacij, ki so bile na podlagi zakona z dne 20. januarja 1868 v svrho konvertacije izklicane. sta bila spreieta tuđi v tretjem branju.
Nato so začeli skupno obravna-vnti poročila justičnega odseka o vo-inškem kazerskem redu za armado in domobranstvo, pri čemur so združili generalno in speciiaino debato.
Poročevalec dr. Isopescul-O r c c u I je rekel, da noče imeti ve-
likega govora pri uvedbi debate, če-prav gre pri predlogah glede kazen-sko - pravdnih redov za velika kodi-fikatorična dela. Zbornica naj dokaže, da ima za velike kodifikatoricne naloge moč in potem ne bo imela vlada nobenega vzroka več, zadrževati drugo veliko legislatorično delo, kodifikacijo materijalnega kazenskega prava.
Minoritetni poročevalec dr. L i e-bermann je pozdravil predlogo kot bistven napredek napram seda-njemu pravnemu položaju. V goto-vem oziru je še boliŠi, nego držav-ljanski kazenski red.
Minoritetni poroečvalec Leo \V i n t e r se je pritoževal, da svobo-da zagovora v vojaško - kazensKem postopanji! ni dovolj varovana.
Minoritetni poročevalec dr. O f-n e r je zahteval, naj se kolikor mogoče varuje neodvSnost sodnikov. V slučaju Ferrcr se je moglo natančno spoznati, kam dovede, če vojaški sodniki na zgoraj nišo odvisni.
NatO j<? govoril justični minister dr. Mochenburger ter se obra-čal proti raznim minoritetnim pred-logom.
Ko so govorili še dr- S c h a -cherl, Olesnicki in Miihl-w e r t, je bila debata zaključena.
Po govorih generalnih govorni-kov, je bil vojaški kazensko - pravd-ni red za armado in domobranstvo neizpremenjen sprejet v drugem in tretjem branju.
Nato so radalievali razpravo o nujnih predlogih dr. Schiirffa in tov. glede uvrstitve vinoeradov z arneri-škimi trtami v slabejši bonitetni razred in gfede vračila nosoii^. dovolje-rtih vsled trtne uši. Govoril je posl. Jare.
Razprava ie bila nato prekinje-na, seja pa končana.
Eovor posl. dr. Vladimirja Ravniharia
v poslanski zbornici dne 27. juniia 1912.
(Po stenografičnem zapisniku.)
(Dalje.)
Toda če že Madžari skupnost na ta način razumejo, da imajo vsled te skupnosti le prednosti, le pravice in rtikakih dolžnosti napram skupno-
sti, tedaj mi vendar ne moremo tega čudnega    stališča te societatis leoni-nae brez vsega  sprejeti. Naša  dolž-nost je,    gospode    onstran Litve pri vsaki priliki, ki se nam nudi, opozo-riti na to, da tuđi oni le v skupni zve-zi z monarhijo nekaj veljajo, da pa odtrgani od monarhije ne pomenjajo drugega,   nego  od viharjev    obdan otok v morju njim   popolnoma tujih narodov. Najmanj, kar moremo za-htevati, je, da oni kot »del, ki hoče biti enakovreden« zdaj iz dveh delov obstoječe   monarhije ne zapuste tal pravne države, kajti le s takim smo se mi zvezali. Kajti le vsled tega se smatramo    predvsem     legitimirane, brez nadaljnih   ozirov na obstoječe krvne zveze, da objektivno presodi-mo sedanje anorrnalne razmere v hr-vaškem kraljestvu. In ali moramo še le mi opozoriti vlado, posebno skupno vlado, nato opozoriti, da nikakor ne koristijo take, od zgoraj ustvarje-ne protiustavne razmere veljavi monarhije?    Ali pa morda misli vlada, da je v resnici tako velika čast. če se naša monarhija odlikuje med država-mi, v katerih se gotove narodnosti v interesu drugih, protežiranih, zatiralo? Nikaka zadovoljujoča slika se ne bo podala    letos    na narodnostnem kongresu, ki se vrši v Parizu, o naši monarhiji, če se bo govorilo o anor-rnalnih razmerah, vsled katerih morajo trpeti posebno slovanske narodnosti tostran in onstran Litve. In da se bo o njih govorilo, za to borno že poskrbeli.
Razpravo o sedanjih hrvaških razmerah ne smemo tuđi v tej zbornici toliko časa postaviti z dnevne-ga reda, dokler ne postanejo zopet normalne; kajti kakor se je že v de-legacijah opravičeno trdilo, je hrva-ška resoluciia od zgoraj v stanu, jako resno vplivati na razmere v Bosni, da ćelo na razmere na Balkanu. Balkan bi padel sam od sebe kot do-zorel sad v roke naše monarhije, vsaj v trgovinskopolitičnem oziru, če bi avstrijski takozvani državniki že zdavnaj ne zaigrali s svojo napač-no politiko vseh simpatij balkanskih narodov. (Popolnoma res!) Ali pa mislijo. da fnorejo naši bolestni klici v resnici vzbuditi v srcih balkanskih narodov tako zapeljiv odmev, da bi padli Avstriji z največjim veseljem v roke? Nišo še prišli iz onih nerod-nih začetkov politike, ki meji že na diletantizem.    Dela   se   nemška   in
LISTEK.
Lepi stričeh.
(Bel - Ami.)
Francoski   spisal  Ouy   de   Mau-passant   —   Prevel O t o n Župa n č i č.
(Dalje.)
Ponavljala je: »O, veliko reč so zasnovali, velikansko. Sicer je pa spredel vse to Walter, on razume te reci. Res, nekaj prav posebnega je to.«
Ta njena dolga priprava ga je razburjala.
»Daj, povej no brž.«
»No, da, tako-le. Ekspedicija v Tanger je bila med njimi sklenjena takoj tišti dan, ko je prevzel Laroche vnanje stvari; in polagoma so pokupili vse maroško posojilo, ki je bilo Dadlo na štiri ali petinšestdeset frankov. Nakup so izvršili zelo spretno, s sumljivimi, umazanimi posredovala*, ki nišo vzbujali nezaupanja. Se Rothschilde so opeharili, ki so se čudili, kaj da zahtevajo Ijudje samo marokin. Pomirili so jih, ko so jim imenovali mešetarje, same propalice, same neizkušene ljudi. To je veliko banko potolažilo. Sedaj pa se odpos-Ije ekspedicija, in samo da borno zdolaj, bo jamčila za dolg franeoska država,   Naši prijatelji pridobe pet-
desl. šestdeset milijonov. Razume.š vso$tvar? Potem tuđi razumeš, kako t bojijo vsakega, in kako se boje, i se ne bi tuđi najmanjša malen-kosiraztrosila med ljudi.«
Hlavo je bila naslonila mlađemu nožu na prsa, komolce mu polo-žilaoa kolena, stiskala in privijala se jik njemu, čutila je, da se sedaj zania zanjo, in pripravljena je bila stori karkoli za en polja*, za en smeliaj.
^rašal je:    ^Ali   veš   to   zago-
tOV(?-
)dgovorila je s prepričanjem: »O, irav za trdno vem!«
)ejal je: »Ta je pa res prav dobra. Tega govnača Larochea, tega homže uščenil. O, poniglavec! Naj se lavaruje! . . . Naj se le varuje! .. S prsti mu zrnastim njegovo suhalninistrovanje!«
[otem se je zamislil, pa za-momjal: »Ampak to bi treba izkori-stiti.-
6e utegneš nakupiti posojilnih papi^v. Po dvainsedemdeset frankov b.«
4ponesel je: »2e, ampak de-narjamimam na razpolago.«
fvignila je oči proti njemu, udan^ proseče oči. — »Mislila sem na tdmucek moj, in Če bi bil dober, pravlober z menoj, če bi me imel samefenalo rad, pa mi dovoliš, da ti posolm.^
jastno, skoraj trdo Je odgovo-rii: b, tega, tega pa žc ne U *
Mrmrala je s prosečim glasom: »Poglcj, saj se lahko tako naredi, da ti ne bo treba izposojati denarja. Jaz sem jih hotela kupiti za deset tisoč frankov, tistih papiriev, sama, da bi imela potem nekaj denarja čisto za-se. No, dobro, pa jih vzamem za dvajset tisoč! In ti boš imel polovico deležev. Razumeš. da tega Walterfu ne vrnem. Za sedaj torej ti ni treba ničesar plačati. In ako se posreči, dobtš sedemdesettisoč frankov. Ako se ne posreči, mi boš dolžan deset-tisoč frankov, ki mi jih plaČaš, kadar ti bo prav.«
$e enkrat je rekel: »Ne, takih kupčij ne maram.«
Pa ga je pregovarjala, dokazo-vala mu je, da si v resnici izposodi na besedo desettisoč frankov, da jih utegne izgubiti, da mu torej ona ničesar ne posodi, ko vendar založi stroške VValterjeva banka.
Vrhu tega mu je razlagala, da je bil on tišti, ki je vodil v »Vie fran-caise« ves politični boj, ki je omogo-čil to kupčijo, in da bi bil pač ne-umen, ako se ne okoristi.
Se se je obotavljal. Ona pa ga je silila: »Premisli no, da ti jih posodi pravzaprav Walter, tistih desettisoč frankov, in da si mu storil uslug, ki
i so mnogo več vredne.«
1         »Dobro,   pa naj bo!«   je   dejal.
i »Torej deliva na pol in na pol. Ako izgubimo, ti vroem desettisoč frankov.*
1        Bila je tako srečna, da je vstala,
ga prijela z obema rokama za glavo in ga začela hlastno poljubljati.
Od konca se ni branil, potem pa, ko se je osrčila, ga prižemala k sebi in ga hotela zadusiti z vročimi obje-mi, je pomislil, da priđe kmalu ona, da bi se zamudil, ako se uda slabosti, in da bi pustil stari ljubici v na-ročju tišti ogenj, ki je bolje, če ga ohrani za mlado.
In narahlo jo je porinil od sebe: »Daj no, bodi pametna,« je dejal.
Pogledala ga je z obupanimi očmi: »O, Georges, niti poljubljati te ne smem več.«
Odgovoril je: *Ne, danes ne. Malo me glava boli, in to mi škodi.«
Tedaj mu je vsa krotka sedla med kolerta in ie prašala:
»Ali hočeš priti jutri k nam na obed? Ne veš, kako bi mi ustregel.«
Pomišljal se je, vendar se ni upal odreci.
»Seveda, prav rad.«
»Hvala ti, srček moj.«
Nalahno je drsala z licem mlađemu možu po prsih, z laskavo, ena-komerno kretnjo, in eden njenih dol-gih crnih las se je ujel na telovniku. Ko je to zapazila, ji je prešmilanespa-metna misel možgane, ena tistih babjeverskih misli, v katerih je često ves ženski razum. Prav narahlo je začela ovijati ta las okoli gumba. Potem je pripela na naslednji gumb drugi las, in na spodnjega še enega. Na vsak gumb je privezala po enega.
Ko se dvigne, Jih ji izpuli. Žabo- 1
lelo jo bo. kako bo srečna. In s seboj odnese nekaj njenega, ne da bi vedel, odnese s seboj pramen njenih las, katerih je ni nikoli prosil. Navezala jara je naše, s tajno, nevidno vezjo. Talisman mu je dala. Nehote bo moral nanjo misliti, o nji sanjati, in že jutri jo bo malo bolj ljubil.
Nenadoma je spregovoril: »Sedaj moram od tebe. zakaj v zbornici me pričakujejo za konec seje. Danes ne smem izostati.«
Vzdihnila je: »Oh, že sedaj!« — Potem pa udano: »Pojdi, dragi moj, a jutri pridi na obed.«
In nagloma se je odmaknila od njega. Nakratko in oštro jo je zaske-lelo na glavi, kakor bi se bila zbodla s šivankami. Srce ji je utripalo; zadovoljna je bila, da je trpela od njega.
»Zbogom!« je dejala.
Z usmiljenim nasmehom jo je objel in jo hladno poljubil na oči.
Ona pa, ki jo je ta objem razbu-ril, je zamrrnrala še enkrat: »2e?« — In s prosečim očesom je namigni-la proti sobi, v katero so bila vrata odprta.
Odrinil jo je od sebe, pa naglo, kakor da se mu zelo mudi: »Moram iti, kesan bom.«
Ponudila mu je ustnice, ki se jih je komaj doteknil, dal ji je še dežnik, ki ga je pozabila in je povzel: »Ala, ala, podvizajva se, tretia ura Je že minila.«
(Dalje prihortnjtft.)
*>tnn 2.                                                                                                 SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                 150 5tev.
madžarska politika, samo ne avstrih-ske politike, politike treznosti, da bi se postopalo enako pravično napram stremljenjem vseh avstrijskih naro-dov brez razlike v knltamem m go-spodarskem oztru. (Resnično!)
Tuđi ta napačna politika zdra-žuje pri nas življenje, ker Je narod-nostni boj, ki se ga takorekoč urad-no goji, v prvi vrsti kriv, če smo v gospodarile em napredkn v primeri s soseduiari državami zaostali. (Pritr-jevanie.) Poglejino svoji dve zavez-nicL Nemčijo in Italijo. ozrimo se na barba rično Rušilo, katere bilanca iz-kaznje prebitek okoli 450 milijonov rabljev. Mi delamo t deficitom in podbilaiicami. Mi smo si dali odvzeti tako »eto vsprejemljivo razpečeva-Hšče za našo mlado industrijo. Balkan in moramo gledati, kako si čez aaie glave, posebno naša ljuba za-▼eznica na severu tam vedno bolj utrjuie svoje statike. Se le pri anketi o železninarskem kartelu, ki se je pred kratkim vršila, so konstatirali, da je nas iz zelo močne pozicije na Balkanu skoro popolnoma rzpod-rinila želerna industrija Nemčije.
Seveda je pa obstajala vsa umetnost naših vlad vedno le v tem, da so se kolikor mogoče dolgo vzdržale na krmilu. Tu se izigrava en narod proti drugemu, tam se neki narodnosti vsiljujejo uradniki druge narodnosti, dočim se druga narodnost zopet leta in leta bori 7a kako solo. kak višji učni zavod, kako vse-nčilišče. AH ni to pri nas komično, da se moramo za sole sele bojevati, dočim jih v drugih dr?~-nh vlada ljudstvu    takoreVoč    v              7ef^
čudno vpliva tuđi. da so mislili pred več nego 40 leti to državo z državnim! osnovnimi zakoni postaviti na trdno podlago. da se pa do danes še nobent vladi ni posrećilo, praktično uveliaviti ptincipe, ki jih vsehuieio državni osnovni zakoni. Namesto da bi na primer znani paragraf XIX. v vseh ozirih in brez protežiran ja ene narodnosti pred drugo ex offo uve-Ijavili, puste, da se narodnosti med seboj pogajajo ter si s tem pogaja-njem pridobe večjo ali marjšo pravico do enakopravnosti. Ali Je to Čast-no za vlade, ki bi lahko jemale iz državnih osnovnih in drugih zako-nov vso svojo vladarsko modrost? Naravnost sramotno je za pravično misleco. svoje mesto popolnoma iz-polnjujočo vlado, ki čuti tako trden temelj pod seboi. kakor so naši državni osnovni zakoni, da pusti, da posamezne narodnosti kupčujejo med seboj za principije. f^i jih vse-bujejo državom osno\*ni zakoni. Vpo-rabljajte prav zakone in ravnajte se po njih, potem bodo vsa spravna po-gajanja odveč.
Toda tedaj se morajo odpraviti predvsem gotovi napačni principiji dosedanje vladne politike, tako temeljna misel o eksistenci več- in manjvrednih narodov v Avstriji. temeljna misel, ki jo ravno slovenski narod na svojem lastnem telesu čuti. Veliko množino dokazov bi lahko za to navedli. naj si že bo v politični upravi, naj si že bo v justieni upravi, ravnotako tuđi v šolstvu. Tuđi vojni upravi moramo napraviti ta očitek. Povsod opazimo tendenco, pritisniti ob zid slovenski element v prospeh nemškega. z vsemi močmi podpirati in pospeševati osvojevalno politiko Nemcev.
Kako se to godi v justični upravi, sem na dolgo in široko obrazložil s svojim govorom povodom nujnega predloga Koernerjevega. Naše pritožbe se pa poizgube v zraku.
sedanji vodja justičnega min i strstva jih tnenda ne sliii, idi se pa Utdi, 4a
nima volje vpoštevati jih. Oospodje morefo to i* tega izprevtdeti, da tem bil med tetu zopet prisiljen, nasloviti par interpelacij na njegovo eksce-lenco. interpelacije, na katere pa njegova ekscelenca ni odgovori! in katerim se rudi in merito ni ugodilo.
(D&i)* prihod*£§.)        _
Srečanje carja z iKiftim cesapjen.
Včeraj ob 6. zjutraj je zapustil car Nikolaj na krovu jahte »Standard- Peterhof. Zjutraj še je dobil od nemškega cesarja zelo prisrčno brzojavko, ki ga vabi na obisk križarke »Moltke*. Car je odgovori 1 v zelo laskavih besedah ter obljubil svoj po-set. Vsled tega se bo njegov obisk raztegnil na tri dni. Kakor smo že včeraj poročali, se izvrši ob tej pri-liki tuđi zaroka princa Adalberta Pruskega z najstareišo carjevo hčer-ko, veliko kneginjo Olgo. Jnhto »Standard« spremlja iahta »Polar-stern« Ražen ministrskega predsed-nika in vojnega ministra ter Sasono-va bo nav/oč pri sestanku tuđi vice-admiral Gre^orovič. Parado Vihor-škega 85. pešnolka, čegar Šef je cesar Viliem, bo vodil veliki knez Nikola Nikolajevič.
Iz Neufahruasserja noročaio. da so odplule ladje »Hohcnzollern«, »Moltke* in »SJet^ner« včeraj ob 7. ori 3 minut proti Đatskem Portu, ka-n'r»r ?^ ^^<:->a1 ruski car z rodbino ob
11. -
Istaja u BIbanlji.
Haki pasa poroča iz B;to ja, da se je mnego šejkov pridružilo upor-nikom. V Bitolj sta prispela dva vlaka z vojaštvom iz Carigrada. Oblasti so arerirale dva kmeta, pri katerih so našli bombe. Poslej so dospeti v Bitolj štirje bataljori, s katerimi lahko razpo'aga armadni , nadzornik Zekki paša. Baie so storili hitol;ski častniki pri Zekki paši zopet korake, da naj se zavzame za p^tn loščenje uponiikov, kar je ta tuđi obljubil. — Lpontiki so se med tem zdru/ili z večjimi amavtskimi četami ter so odšli v smeri proti Delvini.
V Carigradu se govori, da *o se vsi vojaki - Albanci izjavili solidarne z dezerterji ter se branijo sodelo-vati pri voja^kih operaciiah v sever-ni Albaniji. Dezerteri^ zahtevaH stej kot prej. da se izpohrjo njih zahteve ter so v tem oziru popolnoma spo-razumljeni z voditelji al^an^k?^a na-rodnega g;bania. Razpoloženje v obeh taborih komi*eia je vsled par-lamentaričnega uspeha vojrega ministra bnljše. Ni r.amrej izključeno. da bo kabinet u^ndi1 želji, ki se cbrača samo proti s          emu komitetnemu
ministru Izrrailu Hrkiju ter ne o^ste-ja na tem. da se prenove Castnikom pelitično delovanie. Pri^el bi nato na kriTrilo kabinet z vojnim mnistrom Scfket pašo in notranrm ministrom hadžijem Adilom na čelu do \ladc Generalni nadzornik iz Soluna ?c do-spel v Carigrad in svetuje, da naj vlada ne postopa preostro priti upoi -nikom, marveč naj iim zagotovi. dr» ne bodo kaznovani. Tuđi poveMnik t> nrmadnega voja v Bitr^ju Fethi p< sa ie dospel v Cariscrad, ter spTo5n . sodijo, da se ne vrne več na svoje mesto- Iz Jedrena poročajo, da ob-stoia tuđi tam  častniškn    č-v~^rr- -
iaienom »Chali« (findstvo) ter da hna lo dmitvo već podr«žmct m#d dm-
gimi tuđi v Kirkilisi. Predsednika tega draltva sta pofkovnik Kiax4m ta stotnik Sakl.
Albanski diiaki if Carigrada so pobegnili na otok Krf, Irjer se naha-jajo tuđi še dijaki iz Soluna.
Do predvčeraiinjim je voiaška uprava konstatirala, da je dezertiralo 20 častnikov in 375 vojakov. Toda včeraiSnfi dan je bil za tursko vlado zopet hud udarec. Iz Bitolj a namreč je dezertiralo včeraj zopet 25 častnikov in okoli 1000 vojakov. Baje je oddelek častnikov iz Crkindiie na potu v Carigrad, da izsili odstop kabineta. Tuđi v blizini lanine se je pojavilo nevarno gibanje med častniki. Včeral Je dezertiralo 7 častnikov in 140 vojakov. Proti njim so poslali en cei polk s štirimi strojnimi puškami in en oddelek topničarjev. Ćelo v Ča.stniškem zboru v Janini je prišlo /e do resnih diferenc,
"          V
Štajersko.
Iz Celja. Kakor smo že večkrat poročali, so prišli vsi štajerski okraj-ni zastopi v velike financijelne teža-ve. Dežela že dve leti ni izplačala dovoljenib doneskov in podpor za ceste, vsled različnih uim; lansko in predlansko leto se je odnisalo veliko davkov in so tuđi okraji zgubili na dokladah velikanske vsote. Ustav-Ijene so vse zgradbe novih čest, stare pa so ?anemarjene, kar te posebno letos, ko imamo neprestano slabo \ reme, zelo občutljivo. Okraji ko-niaj in komaj /magiijem denar za tc-koče najnujnej^e izdatke. Da, neka-teri še tega ne morejo in so prisiljeni najeti posojila — baš sedai, ko je denar tako drag in Ra je od denar-nih zavodov dobiti le pod najtežav-nejšimi pogoji. In vseh teb kalamitet je kriva edinole docela brezplodna in samo strankarskim ciljem gotovih klerikalnih kolovodij služeča ob-strukcija v štajerskem deželnem zboru. Saj smo videli. da klerikal-cem že pri zadnjih mirovnih popa-janjih ni šio za ničesar drujresa ko za razširjenje deželnecra šolsketra sveta v rtemško - klerikalnem smislu, l^rugih, bodisi gospodarskih, bo-disi narodnostnih zahtev klerikalei nišo stavili. In vsled strankarskih kapric naših kaplanov in nekaterih častiželnih duhovniških koritarjev naj bi trpela ćela dežela, naj bi dav-koplačevalci pokrivali kasneje prisilne drage dolgove okrajnih zasto-pov, občin in dežele? Na mestu bi bilo. da bi se ?k!ica! tekom po^etja sestanek odposlancev vseh spodnje-Stajerskih okrajnih zastopov, na ka-terem bi se govorilo o položaju, v katerem se nahajajo sedaj te korpo-raciie in na katerem bi se zahtevalo od klerikalnih dežclrtih poslancev odločne remerJnre. Obenem bi bil na mestu sestnr.ek vseh od posledic ob-strukciie prizadetih občin. Klerikalne komedije v štajerskem deželnem zboru mora biti konec.
Imenovanje pri Južni žefeznlci. Za nadrevidenta sta imenovana Fr. Jeniček v Mariboru (glavni kolodvor) in Josip Schneider na Pragar-skem; za revidenta Evgen Pour v Celju in Mfred Medweth v Mariboru (glavni kolodvor); za pristave Friderik Perme v Trbovlnh, Andrej FOavora na Zidanem mostu. Robert .lorgen v Celju, Josip Melcher v Kri-ževcih, Franc Toplak in Avguštin Riegler v Mariboru: za asistente Friderik Lubšina v Ptuiu. Ignac Ma-
rmič v Moškanjcih, Ludvik Kranjc v Maribor« in Frtinc Lftibša v Radioni; definitivno sta aame&ena provi*. aslst«Ka Filip Kurent v Rimskih tonlicah in Adolf Pulko v. Spilfeldu; za proviz. asistent« so imenovani: Janez Oultsch, Ribnica; Ladislav Igieltki, PoUčane; Janko Pipan, Cro-belno; Janez Klega, Rimske toplice in Robert Dawid na Pragarskera.
Trbovi}e. Tamburaško društvo »'Kolo« priredi v nedeljo, dne 7. juli-ja veselico v dvorani g. Forteja na Vodah v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Apelujemo na občinstvo, da se veselica v čim večjem številu udeleži ter tako pripomorc do ugod-nega uspeha.
Iz Ormoža. Moška podružnica C. M. D. priredi dne 4. avgusta t. 1. ljudsko slavnost povodom 251etnice svojega obstanka. Sosedna narodna društva prosimo, da se na to prire-ditev ozirajo.
Iz Teharja pri Celju nam poro-Čajo: V torek smo imeli pri nas bir-mo. K škofovemu sprejemu je došel ćeli naš štajercijansko napredni ob-činski odbor z županom Goričkom na čelu. Tovarniški ravnatelj Jellek je imel dolg nemški nagovor, na kate-rega je skof dr. Napotnik nemški od-govoril, češ, da tako pomembnih be-sed že dolgo ni sliŠal. Ta nemški nagovor in odgovor je seveda na ovčice naše popolnoma slovenske fare zelo vzgojevalno vplival. Naši Škofie se pač razumejo na »obrambo« naših »narodnih svetinja.
Iz Rafhenbur^a ob Sav!.  CP r e-
p o \ e d a ii i ."] v n ; nastop ču-kulade.) Na Petrovo se obhaja pri nas »žeprnanje«. Druga leta so se udeležili Petrove procesije zastopni-ki uradov in korporacij ter požarna bramba z godbo. Letos vsejra tega m bilo. Vsi so demonstrativno izostali, ker so hoteli kierikalci napraviti iz procesije politično prireditev v trgu. Zbobnali so domačo in sosedno čukutado. da bi z njo izzivali katolike črugega političneea naziranić. Neposredno pred pričetkom procesije pa je politična oblast nastop ču-kulade prepovedala. To je bilo jako nametao! Procesija se je potem v miru izvršilo. Popoldne so si pa fantje iz najbolj crnih vaši junaško puščcjli kri — čisto po Krekovih navodnih.
Iz Podsrede nam poročajo: V ponedeljek ziutraj je nenadoma začela goreti hiša posestnice Pustišek v Sapolah. Oc:en] je tako na^lo zaiel leseno poslopie. da se je mati komaj resila z eno hčerjo; drugo so vso opečeno izvlekli iz goreče hiše ter jo takoj odpeljali v brežiško bolnišnico. 271etni. nekoliko slaboumni sin Jo^e je pa zgorel. Na pogorišču so našli r.ozneje le ožgano lobanjo in nekaj kosH.
30!etn?ca ^aleške Čitalnice v Šoštanju 14. iuliia t. I. Ker je čas do
prireditve že zelo kratek. prosimo še enkrat vsa društva, ki se hočejo udeležiti našega slavnostnega zbo-rovanja dopoldne ob polu 11. uri. da nam naznanijo svoje delegate vsaj do torka 9. t. m. Prosimo rosebno Sokolska društva, da se udeleže te veselice z zastavo in nam to naznatiijo prej kakor tuđi članov v kroiu. Zanimanje za to veselico je veliko povsod, ker vsak uvidi, kakega velike-ga narodnega pomena bo ta veselica za ?oštani. ki ie tako ogrožen!
Drobne novice. K o n i i š k \ okrajni zastop se je sledeče sestavil: za načelnika je izvolien ko-niiški  trgovec Kupnik:  za n3me5tni-
ka vitanjski župan Hofbauer; za okr. odbornike: iz plenuma loski araščak Possek, iz industrUalne skupine zre-ški trgovec Presker, iz veleposestva Franc Jonke, mlinar v Oplornici, iz trSke skupine pek Bezenšek iz Konjic in iz skupine krnečkib občin I. Winter, župan v Zrečah. — Umri je v Slov. Bistrici Julij Ploj, star 48 let Pogreb je bil v torek popoldne. — Ženski urarski pomoč-n i k. Pri urarju Dornn v Slov. Bistrici se je izučila za urarsko pomoenico Mimica Vojsk. Na lanski razstavi va-jenških del v Slov. Bistrici je dobila gdč. Vojsk za lepo izdelano stensko uro prvo darilo. — Prestavljen je c. kr. davčni oskrbnik Rudolf Hovšek iz Slov. Bistrice v Ormož. — Iz Celja. Kakor se je naknadno izvedelo, se je ustrelil južnoželezni-ški uradnik Berg (ne Perk) vsled tega, ker mu je manjkalo v blagajni 360 K. Mož je zelo potratno živeL Zvečer istega dne. ko je izginil, je dobil nakazano večjo vsoto denarja, pa bilo je že prepozno. — Iz Maribora. Tukajšnje deželno žensko učiteljišče obhaja letos desetletnico svojega obstanka s posebno slav-nostjo dne 5. julija. Slavnost bo ševe, kakor zavod sam, popolnoma nem-ška. — Deželno kopališče Rogasko Slatino je po zadnjem izkazu kopaliških gostov z dne 29. jun i ja posetilo 1146 gostov.
Ropošho.
Stavka. V Fischlovi tovarn! za špirit pri Celovcu je pričelo stavkati 80 delavcev.
Grad pogorel. Iz Šentvida ob Glini poročajo, da je pogorel grad Liebenfels z vsemi gospodarskimi poslopji. Grad je last tidejkomisnega posestva grofov Goess in je stanoval v njem najemnik. Kako je ogenj na-stal, še m" znano. Gatisi nišo mogli, ker ni bilo vode, resili so le živino, nekaj obleke in nekoliko oprave. Največ škode ima najemnik, grad je bil dobro zavarovan.
Samotnorilec pod vlakom. Pri Grabstajnu so našli na železniškem tim raztrgano truplo delavca Jakoba Knapič. Truplo je bilo popolnoma brez obleke, obleko je Knapič pustil zloženo na kup ob progi. Knapič je izvršil samomor.
Huda ljubica. V Celovec se je pripelial v bolnišnico iz Brež neki Lenart. Mož ima težko rano na glavi, krogla samokresa mu tiči še v kosti. Ustrelila ga je njegova ljubica posestnica Metnitzova. Podrobnosti o dogodku ranjenec noče izpovedati. Policija je uvedla preiskavo.
Ukradene dragocenostl.   Ko  se
je vrnila soproga višjega inŠpektorja Karolina Tenčertova v Beljaku po tritedenskem dopustu domov je opazila, da je ukradel nekdo iz razpih predalov veliko dragocene zlatnine in srebrnine. Med dragocenostmi, ki so ukradene se nahajata tuđi posebno lepo izdelana zapestnica in prstan z briljanti. Tatvine dolže bivšo njeno služkinjo Nemko Frido Unterlas-ser, ki je pred par tedni neznano kam pobeenila.
Ženska — čevljarski pomoćnik. V Granici v Lavantinski dolini je dovršila učno dobo za čevljarsko obrt 281etna Marija Primuš, hči čevljar-skega mojstra Primusa in dela sedaj v delavnici svojega očeta kot čev-Ijarska pomočnica. Mojster oče in stranke so baje z njenim delom prav zadovoljni.    _________
Bienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman. SpUal Eđward Lytton - Balwer.
(Dalje.)
Zadnje poglavje.
Konec lova.
Bilo je zjutraj dne 8. oktobra 1354. 1. Rienzi. ki je navadno zgodaj vstajal, se je nemirno premetaval po svoji postelji.
»Zgodaj je še,« je rekel Nini, >zdi se, da še nihče naših ljudi ni vstal. Bodi — moj dan začenja pred njihovim dnem.«
Počivaj še, Cola;  potreben  si spanja!*
»Ne! Mrzlica se me prijema in muči me stara bolečina v boku. Pisati moram pisma.«
»Naj bom jaz, dragi, tvoja pisa-rica,« je rekla Nina.
Rienzi se ji je Ijubeznivo nasme-jal in je vstal. Kopal se je kakor po navadi in ko se je vrnil v spalnico, je dobil že Nino, lahko napravljeno, za pisalno mizo.
»Kako tiho je vse,« je rekel Rienzi in naslonivši se čez ramo svoje žene je začel narekovati različna pisma.
»Tako! Zdaj Annibaldiju! Mimo-crrede rečeno: mladi Adrian priđe še danes sem. Kako se ga veselim zaradi Irene!«
»Ta draga sestra!    Da,  ona  ga
,juh, — ali pa zna še kdo tako ljubiti, kakor midva.«
»Pač! Na delo — a kakšen hrup je to? Slišim oborožence hoditi — na stopnicah grmi — moje ime kliče-jo —«
Rienzi je planil do svojem meču. Vrata so bila zdaj siloma odpahnjena in mož v popolnem oklepu je stopil v sobo.
»Kaj pomeni to?« Je vprašal Rienzi. ki je z golim mečem stal pred Nino.
Vsiljivi gost je odprl vizir — bil je Adrian Colonna!
»Beži, Rienzi — bežite gospa! Bogu bodi hvala — še vas morem resiti. Vsled padca Palestrine sem bil osvobojen z vsemi svojimi spremlje-valci — a rane moje so me zadržale v Tivoliju. Mesto je bilo polno obo-rožencev, ki pa tebi, senator, nišo vdani. Slišal sem govorice, ki so me vznemirile. Sklenil sem, potovati dalje — dospel sem v Rim — vrata so bila na stežaj odprta!«
»Kako —?«
»Stražarjev ni bilo. Naletel sem takoj na četo Savellijevih vojakov. Moje bandero — bandero Colonnov — jih je zmotilo. Izvedel sem, da je en del vaših sovražnikov že v mestu, drugi se bližajo — ljudstvo se oborožuje proti vam. V oddaljenejŠih ulicah se že zbira drhal. Ljudje so me smatrali za enega tvojih sovražnikov in me burno pozdravljali. Prišel sem semkaj — tuđi tu ni več   stra-
žarjev. Skrita vrata snodaj so odprta. Zdi se, da ni žive duše več v palači. — Hiti — beži — resi se! Kje je Irena.«
»Kapitol zapuščen — to ni mogoče!« je zaklical Rienzi. Šel je sko-zi sobe svojega stanovanja v pred-sobo, kier so se stražarji mudili čez noč — predsoba je bila prazna. Šel je v Villaniievo sobo — nikogar ni bilo tam. Sel • i bil še dalje, a vsa vrata so bila od zunaj zaklenjena. Očividno so mu bili zaprli vse izbo-de, izvzemši skrita vrata, ki so ostala odprta za njegove morilce.
Vrnil se je v spalnico, Nine ni bilo več tam — šla je klicat Ireno.
»Hitro, senator,« je rekel Adrian. »Zdi se mi, da |e Še čas pobegni-ti. Priti moramo do Tibere. Moji zve-sti vojaki čakajo tamkaj in pripravljen je čoln.«
»Slušaj,« je rekel Rienzi. »V da-ljavi slišim vriskanje — dnbro znano vriskanje: Zivelo ljudstvo! Tako kli-čem tuđi jaz — to morajo biti moji prijatelji.«
»Nikar se ne varaj — ti nimaš nobene^a prijatelja več v Rimu.«
»Tiho.« je suŠljal Rienzi. »Resi Nino, resi Ireno — jaz ne morem iti s teboj.*
»Ali si blažen?«
»Ne, ampak neustrašen! In če bi šel z vami, bi vas vse vpropastil. Ce bi me dobili pri vas, bi z menoj vred tuđi vas umorili. Đrez mene ste var-nejsl 2ena in sestra senatorjeva si
ništa nakopali sovraštev. Resi jih, plemeniti Colonna! Colla di Rienzi se zanaša na Boga.«
Nina se je med tem vrnila in ž njo je prišla Irena. Iz daljave se je vse bolj slišalo korakanje množice — enakomerno, počasno, vse glasne je.
»Zdaj — Cola.« je rekla Nina po-gumno in veselo ter se oklenila svojega moža, dočim je Adrian vzel Ireno v svoje varstvo.
»Da — zdaj, Nina,« je dejal Rienzi »zdaj se bova ločila! Če je to moja zadnja ura. potem prosim v svoji zadnji uri Boga, naj te blagoslovi in naj čuva nad teboj, kajti bila si mi velika tolažba, skrbna kakor mati in nežna. kakor otrok: bila si smehljaj mojega ognjišča, bila si...«
Rienzi je skoro izgubil pojrum. Oloboka, nepopisno nežna in hvalež-na ginjenost ga je dušila tako, da ni mogel govoriti.
»Kaj?« je zaklicala Nina in se oklenila Rienziia. »Ločitev? Nikdar! Moje mesto je tu! Ves Rim me ne more odtrgati od tebe.«
Adrian jo je obupno prijel za ro-ko in jo poskusil potegniti k sebi.
»Ne dotaknite se me, gospod,« je zavpila Nina. Z jezno dostojan-stvenostjo je osvobodila svojo roko in oči so ji žarele kakor levinji, ki Ji hočejo mladica vzeti. »Jaz sem žena Colo di Rienzija, velikega rimskega senatorja in hočem ob njegovi strani živeti in umreti.c                        ,
»Peljite jo proč od tod — hitro, hitro! 2e slišim ljudstvo, ki se bliža —«
Irena se je iztrgala Adrianu iz rok. Vrgla se je pred Rienzijem na tla in se oprijela njegovih kolen.
»Pojdi, brat, pojdi. Zakaj tratiš te dragocene trenotke? Rim ti pre-poveduje zagnati od sebe življenje, ki je s tisoč vezmi zvezano z obstan-kom Rima.«
»Prav praviš, Irena — Rim je name navezan — skupaj se bova dvignila ali skupaj padla. Ne govorimo več o tem.«
»Vse nas pahnete v nesrečev le s plemenito nestrpnostjo zaklical Adrian. »Se nekaj minut in vsi borno izgubljeni. Ti kljubovalec — ti nisi bil rešen iz tolikih nevarnosti, da bi podlegel pobesneli drhali.«
»Verjamem,« je vzkliknil Rienzi in zdelo se je, kakor da je v tem tre-notku še zrasel. »Se bom triumfiral! Moji sovražniki in zanamci ne bodo mogli reci, da je Rienzi drugič zapu-stil Rim. Čujte! Še vedno kličejo »Živelo ljudstvo«. Tako klicanje straši samo tirane. Jaz bom triumfiral in živel!«
»In jaz s teboj,« je odločno rekla Nina.
Rienzi je trenotek molčal. QIe-dal je svojo ženo, jo strastno pritisni! na svoje srce, jo zopet in zopet poljubil in potem rekel:
»Nina, jaz ti ukazujem — idi!« i        »Nikdar!*
150 Mev.                 .                                                                                 SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                     Stran 3.
Primorsko.
Za pira nje trgovin v Gorici.   Tr-
Kovski pomočniki v Gorici so poslali namestništvu prošnjo, v kateri za-htevajo, da bi se vse trgovine odpi-ra4e ob polu 8. zjutraj in zapirale ob polu 8. zvečer. Opoldanski odmor naj bo določen na 2 uri. Mati trgovci so imeli včeraj zborovanje, na kate-rem so sklenili. da temu predlogu ne morejo dovoliti in so poslali namestništvu tozadevno resolucijo.
Tržaška porota — smrtna ob-sodba. Včeraj se je nadaljevala ob-ravnava proti morilcu Pavanu. Za-slišali so 48 prič. Zaslišanje 19 prič, ki ]ih je predlagal zagovornik, je senat odklonil. Sodna zdravnika sta izrekla o duševnem stanju obtožen-ca. da je ta popolnoma zdrav in ne dušno zmeden. Res je izvršit de-ianje v silni razburjenosti, vendar pa }e bil pri tem se vendar toliko razso-đen. da je odgovoren za svoje deja-nje. kar priča tuđi to. da se obtože-nec spominja vseh malenkosti med umorom. — Pavan je označen kot nasilen človek, in je tuđi svojo pokojno ženo velikokrat pretepal. So-dišče je stavilo porotnikom štiri vprašanja in sicer glede umora, glede javne nasilnosti, glede uboja in glede zmedenosti. Porotniki so notr-dili z 10 glasovi vprašanje glede umora in zanikali z 8 glasovi vprasanje glede duševne zmedenosti. — Sodišče je obso-dilo na podlagi tega pravoreka Petra Pavana na smrt na vislicah. Zastop-nik je prijavi 1 ničnost. sodni dvor pa je imel takoj nato tajno posvetova-nje, na katerem so sklepali, ali ie ob-tozenec vređen. da se £a priporoča v pomiloščcnje ali ne. Rezultat tega posvetovanja ni znan.
»La Fiamma«. Laški radikalno nacijonalni tednik v Pulju ^La Fiam-ma« je prenehal izhajati.
Stavka. Na Reki in Sušaku so pričeli stavkati sobni slikarji in ple-skarji- Zahtevajo večjo plačo. katere jim defodajalci ne dovolijo.
Podmorski čolni. Tovarna za torpedovke Withead na Reki je ustavila gradbo podmorskih čolnov. Tovarna je opustila delo. ker se baje gradba podmorskih Čolnov samo ne izplača. marveč je privedlla to-varno do velikih izgub. Tuđi so konstatirali pri dosedaj zgradenih pod-1 morskih čolnih bistvene napake. Od-pustfli so že 30 nradnikov m veliko delavcev. Požar na parniku. Na Reki se je vnelo na parniku »Borneo* skladišče /a bombaž. Kako je nastal ogenj je eznano, zgorelo je ćelo skladišče. v
- aterem je bilo približno 400 zavo-cv bombaža. Skoda znaša čez «ooo
IKron. Bombaž je bil namenjen v Trst Iz zverinjaka na Brionu. Po eno-letnem delu so umetno vzgafališče za noje dovršili. Izvalili so se že tri-je nasadi in je ostalo živih 15 nojev, izmed katerih je najmočnejši že 75 centimetrov visok. Mlade noje rede prve dni z jajenimi Inpinami in s trdim zrnjem. Do sedaj imajo 12 plemenskih nojev, med temi 8 samic.
Ribniftar pred sodišcem.
Mestni tržni nadzornik Adotf Ribnikar stoji danes pred sodišcem. obložen hudodelstva javne nasilnosti povodom septembrskih dogodkov leta 190*.
Ovaduh in njegovi pajdašL
Sođna preiskava proti Ribnikarju se je začela v mesecu maju t. L, in sicer na podlagi denuncijacije, ki je podpisana: »od dere Ine sa odbora kranjskega — za deželnega glavarja
—  Lampe.«  Iz te uradne denuncijacije je spoznati, da so klerikalci naj-prej uprizorili malo komedijo, da so dobili  povod, poseči v stvar, ki de-želni odbor nič ne briga in v kateri se nima   nič utikati.   Klerikalci   so namreč v > Sknencu    najprej nahru-lili »nekega mestnega uradntka«. da se je udeležil  septembrskih demon-stracij leta 1908. ter obenem očitali policijskemu svetniku   Lavtarju pri-stransko postopanje v tej stvari. Potem pa se je deželni odbor skliceval na tega »Slovenca-<  in začel  *poiz-vedovanja*   V to je porabil mestni
Jicijski akt, do katerega ima pač uežeina vlada vse pravice, dcželni odbor pa prav nobenih.
Deželni odbor je zasliševal raz-Vične priče. Ker se je deželni odbor vtaknil v stvar, do katere nima nobe-ne pravice, je seveda dr. Pegan imel popolnoma proste roke in je lahko zapisa!, kar je hotel. In ker je dr. Pe-j?an tako zanesljiv značaj, da mu ga ni kmalu para — ie brez dvoma, da ie zapisoval golo in čisto resnico. Na podlagi teh »izpovedi* je potem deželni odbor vložil svojo denuncijacijo. Kot priča je naveden tuđi policijski komisar Jančigaj. Denuncijacija pravi, da ga deželni odbor ni zasli-šal, ker je bil težko bolan, da pa je Jančigaj že prei pripovedoval vso I    stvar urednik« Štefetn   in   bivšemu
komisar ju Robtdi. — V tej denuncijaciji je končno zapisano: »Pri dežel-nem odboru zaslišani mestni policijski stražniki so vsi zapovrstjo izjavili, naj se jih nikari ne izda, ker se boje maščevanja Ribnikarja, ako se izve, da so oni povedali, kar jim je znano. To navajam radi tega, ker sem prepričan, da bi preiskava, ki bi se vršila proti Ribnikarju, ako bi Ml na prostem, gotovo trpela pod vpli-vom Ribnikarja ter njegovih ožjih somišljenikov na magistratu in izven tistega.«
S tem sumničenjem je deželni odbor hotel spraviti Ribnikarja v pre-iskovalni zapor in je to tuđi dosegel.
Senatu predseduje višjesodni svetnik Vedernjak. votantje sodni nadsvetnik Hauffen in sodna svetnika Potrato in Stockl.
Državno pravdništvo zastopa državni pravdnik dr. Ncuberger, zagovornik dr. Nova k.
Obravnava se je pričela ob 9. dopoldne.
Predsednik Vedernjak: Ako je kdo med navzočimi za pričo, se mora odstraniti. Gospod Ribnikrr, vi ste rojeni v Logatcu 1. 1880. Vas oče je bil Vojteh. Ali še žive starši?
Ribnikar:  Mati še živi.
Predsednik: Vi imate ne-kaj premoženja.
Ribnikar: Plačo in nekaj knjig.
Predsednik: Koliko imate plače?
Ribnikar: 4600 kron letne plače.
Predsednik: Sodišče bo priče skupno zaprisetrle. Ali ima kdo proti tomu kak                    - Nihče.
Nato je predsednik prečital
obtožnico.
\ C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani vlaga pri c. kr. deželnem kot sodečem sodišču v Ljubljani, ki je za presojo te ka/enske reci pristojno proti Adolfu Ribnikarju, roj. 17. iunija 1880 v Spodnjem Logatcu. pristojen v LjuMjano, kat. samsk. mestnemu trznemu nadzorniku, nekaznovanemu, sedaj v preisko-valnem zaporu
ohtožbo.
Adolf Ribnikar je dne 1S. septembra 1908 v Ljubljani povodom septemberskih pouličnih demonstra-cij s hujskanjem množice. ki je z lu-Čanjem kamenja in s palicami iz hu-dobije pobijala sipe in posodo na ka-zini. iz Česar je nastala škoda v zne-sku .^8.30 K ter je zamogla nastati ne-varnost za življenje, zdravje in te-lesno varnost ljudi opisano hudodel-stvo namenoma napeljal. ter za njega gotovo izpolnjenje si prizadeval.
Zakrivil je s tem hudodelstvo javne nasilnosti v smislu §§ 5. in 85 a) in b) k. z. ter naj se kaznuje v smislu § 86 2 k. z.
RazlogL
Ka kor v obče znano vršil se je dne 18. septembra 1908 zvečer v Mestnem domu protestni shod radi ^Ptujskih« dogodkovr. Shod je na udeležence tako razburljivo vplival, da so se množice ljudi po celem me-stu razsule ter razlite svoK- jezo nad nemškimi zavodi in nem^kimi trgovci. V nastopanju demf.nstrantov je bil spoznati nekaki spore!, tako da je domneva popolnoma oj ravičena. da se izgredi nišo vršHi vsled hipne-era izbrana jeze množice. * muč. da so bili izgredi pripravljeni, fasno pa je, da nišo bili vsi udeleženci izgre-dov dogovorjeni. temuč dogovorjeni so bili Ie nekateri. ki so potem mno-žico. ki se je že pri shodu poprej roz-burila, hujskali in k izgredom nape-Ijali.
Z razsodbo z dne 4. novembra 1908 opr. štev. Vr VII 964/8/360 ie bila ćela vrsta udeležencev pravomoćno obsojena radi hudodelstva po § S5. a) in b) k. z. in zadostuje tozadevno sklicevati se na razsodbo. Veliko število udeležencev je seveda ostalo brez kazni, ker ni bilo mogoče vsakega posameznega izsleuiti.
Povodom prciskave radi septemberskih dogodkov, zlasti radi do-godka na večer 18. septembra 19os vršile so se poizvedbe tuđi zoper se-danjega trfnega nadzornika Adolfa Ribnikar, ki so pa ostale brezuspeš-ne, ker so priče deloma popolnoma negativno izpovedale, deloma pa ćelo trdile, da je Ribnikar v Šelenbur-govi uKci pred kazino na množico pomirljivo vplival. Kazensko postopanje se je vsled tega ustavilo, vendar se je po Ljubljani splošno govorilo, da je ravno Ribnikar isti, ki je septemberske dogodke v zvezi z ne-katerimi drugimi provzročil, da je on eden izmed glavnih krivcev. Ta 4J-vorica sploh ni utihnila.
Naknadne poizvedbe sicer nišo dognale dokaza, da je obdolženec vprizoril septemberske dogodke, ker je z ozirom na razmere sploh težko, taki dokaz doprinesti.
Nasprotno pa poizvedbe tuđi nišo doprineste dokaza, da Je javna govorka neresnična. Pač pa so po-
izvedbe dognale, da se je obdolženec izgredov neposredno udeležil.
Kakor že omenjeno, vršili so se napadi po nekakem sporedu. Prvi naskok se je izvršil na kazino in neposredno v zvezi s tem naskokom na v blizini se nahajajoče zavode, kakor »Kranjsko hranilnico«, neni-ško gimnazijo, realko itd. Kasneje so se vršili napadi zaporedoma na Mahrov zavod, na zavod Huth, na nemški otroški vrtec v Streliskih uli-cah in na hišo krojačo Reisnerja v Reseljevih ulicah.
Najhujši napad je morala prestati nemška kazina, katero smatrajo gotovi krogi kot središče nemškcga življa. Pretežna većina udeležencev usodepolnega shoda je je valilla rrc-ti frančiškanskemu mostu na Marijin trg, kjer se je delila v dve krdeli, ki ste stermeli, nahujskani od klica; »h kazini« proti kazini in sicer eno kr-delo skozi \Volfove ulice, drugo sko-zi Šelenburgove ulice. Malo število demonstrantov je tuđi skušalo skozi Židovske ulice priti v »Zvezdo^ in pred kazino.
Napad se je torej vrši! očividno koncentrično od različnili strani, kar dokazuje, da je bila množica vodena od posameznikov. ki so se med nj) razdelili. To dokazujejo tuđi klici >h kazin-i«. Kakor potrde neka^ere priče, so ćelo nekatere dame klicale »za nami« ter s temi klici mno/jeo huj-skale prodreti proti kazini.
Kaj je množica nameravala pri kazini. o tem pač nihče dvomiti ni zamogel. zlasti če se uvažujc. da so se že večkrat poprej zgodili napadi na kazino in da so se že opetovano poprej sipe s kameni pobile, seveda ne v tolikem ohsegu.
Tako v Wolfovih ulicah, kakor i v Selenburgovih ulicah so zapiraii pot policijski kordoni. V obeh ulicah pa je množica tako pritiskala, da je predrla kordon in sicer skoro isto-časno v obeh ulicah. Bržkone pa je bil kordon v ^elennurgovih ulicah nekoliko popreje predrt. V tem hipu, ko je bil kordon v Šelenburgovih ulicah predrt, pa so že tuđi začele po-kati sipe pri kazini in sicer na <">beh straneh, to ie v Šelenburgovih ulicah in v Zvezdi.
Ker v Selenburgovih ulicah. ki so tlakovane z asfaltom ni bilo ka-menov. tedaj je jasno, da so liudje, ki so tvorili množico v tej ulici, kamene seboj prinesli in sicer so jih bržkone nabrali na Vodnikovem trgu.
Ko je množica v Selenburgovih ulicah prišla do kordona, se ni takoj posrečilo predreti kordon, ker se ji je straža s početka še precej energično nasproti postavila.
Med množico je bilo videti Ribnikarja. ki je sem in tja liodil. mahal z rokami in kakor povsem verodo-stojna priča Kunaver potrdi, delal vtisk, da je vodja množice.
Priča Kunaver je takrat slučajno pri^el z vpreženim vozom v smeri od Zvezde proti Selenburgovi ulici ter so konji ravno prekoračili kordon, ko je množica vprego ustavila. V tem hipu se je Ribnikar dvignil na voz, ter hujskal množico, češ, da so visokošolci na Punaju tuđi že večkrat demonstrirali, pa so jim bile ulice proste in tu v Ljubljani naj bi Slovencem na domaćih tieh zapiraii not?
S klicem »naprej« je stopil z vo-7a in nahuiskana množica je kričeča »živio in hura« tako hudo pritisnila. da jfe odpor stražnikom omahnil.
Vsebino Ribnikarjevih besed je notrdila ćela vrsta popolnoma vero-Hostojnih prič.
F^a je bil nastop Ribnikarjev huj-skaioč. pa sledi tuđi še iz drugih okolŠčin. Ko je Ribnikar z voza go-voril. je stopil policijski komisrar Jančigaj k njemu ter ga pozval naj stopi doli \7 voza. ker bi ga drugače moral radi hujskanja pustiti areto-vati.
Ko so bile sipe že pohite, je Ribnikar šc vedno v blizini kazine sem in tja hodil. Policijski komisar JanČi-gaj je stopil k njemu in mu rekel: gospod Ribnikar, če ste radi miru tukaj pomirjajte ljudi in glejte. da se razidejo. Nato pa inu je Ribnikar osorno odgovori!: Kaj ti bos tukaj uradoval,, ali si ti kak komisar? ti poidi v Union, da te bodo tam ven vrgii.
Iz vsega tega pa sledi, da je bil Ribnikar vodja množice v Šelenbur-govih ulicah.
Da je bila množica narnenjena #naskočiti kazino, mu je bilo dobro znano. S tem, da jo je pozval, predreti kordon in imriiti odpor javne straže, je množico napeljaval k hu-dobnem dejanju ter k njega gotove-mu izpolnjenju si prizadjal.
Obdolženec trdi, da bi bHa množica tuđi brez hujskanja pobila sipe na kazini, ker je bila razburjena in ie imela iz lastnega nagiba namen napasti kazino ter tu sipe razbiti. Ta zagovor pa obdolženca ne zamore resiti krivde, kajti po postavi je tuđi isti kažnjiv, ki hujska k hudodelstvu človeka, ki je že sam namenjen hudodelstvo storiti.   Omeniti pa je, da
je obdoiženec s svojim nastopom . tuđi pripomogel k izvršitvi hudodelstva, ker je ravno vsled tega nasto-pa ranožica postala še pogumnejša ter z še večjo silo pritisnila na kordon.
Obdolženec je tuđi med razbijanjem šip se nahajal na licu mesta in njegov nastop napram komisarju Jančigaju dokazuje jasno, da se je ćeli napad zgodil v medsebojnem sporazumljenju in če tuđi obdolženec sam ni vrgel nobenega kamena, vendar je s svojim nastopom in s svojo navzočnostjo moralično pripomogel k storjenemu činu, Odgovoren je torej tuđi za vse posledice (E. Smg. 2201, 2343 in dr.).
Obdolženec pa sicer zatrjuje svojo popolno nedolžnost, češ, da ni hujskal, temuč ćelo pomirjevalno vplival na množico. Njegov zagovor pa je opovržen po izpovedbah prič. Pripomniti je tu, da so stražniki, ki so tvorili kordon v Šelenburgovih ulicah, že leta 1908 bili zaslišani. Deloma so popolnoma negativno iz-novedali, deloma pa obdolženca na-fravnost razbremili.^Ttl*>kaV A. Jć đVT-■IffTaTTfrdn uu n fralrfct napram mest-■ii straži pojavili n^dopu^ini yjjlivi v Jprid obdolženca. (Tbđolženec jespfoh ;p fii^*"^f JR]"1 vplivne zaščitnike. Znacilno je, fe je napram stražniku Ivanu Pustu, ki je obdolženca, ker je sem in tja hodil pri kordonu, hotel prijeti, drugi stražnik rekel: »Kaj pa tega prijemaš. ali ga ne poznaš?« O ovadbi, katero je napravila mestna policija glede septemberskih dogodkov, je bilo pred ekspedicijo vse crtano, kar se ie tikalo obdolženca.
I         Po izjavi posamezjiil! \\\i\mrtm*^ I je vladal med stražniki sploh strah,3 I da bodo zgubili službo, če ne bodo zal I Ribnikarja ugodno izpovedah. t         Umevno je lQrei_,da--l£ia_1908 ni ImSHfTBaan prišlo, čeravnosere v javnosti govorilo, da je    Ribnikar eden glavnih krivcev.
Ce se vse te okolsčine uvažuje, tedaj se mora priti do zaključka, da ie obdolženec bil pri septemberskih izgredih neposredno udeležen. da je zlasti v Šelenburgovih ulicah bil isti, ki je zločin napeljal in k njega goto-vemu izpeljanju pripomogel.
Na predsednikovo vprašanje izjavi Ribnikar, da se ne čuti kri-vega. Nato proglasi predsednik, da mu je došel včeraj popoldne predlog zagovornika, da naj se zaslišita kot priči se Jakob in Ivan D i m n i k. Doslej ni bilo mogoče tozadevno ni-česar ukreniti, zato lahko zagovornik danes stavi enak predlog.
Ribnikar nato opiše, kako je končal svoje studije in kje je bil nastavljen. Dovršil je svoje studije 1. 1906 ter je bil predno je končal studije in tu<3i potem nastavljen pri du-najskem mestnem magistratu do spomladi 1907. Takrat je prišel kot deželni živinozdravnik v Šma*rje na ^tajerskem. koncem 1907. 1. pa v Ljubljano ter je bil tu s 1. januarjem 1908 nastavljen pri kmetijski družbi kot živinorejski nadzornik in ravnatelj podkovske sole do konca leta 1908. S 1. januarjem 1909 je bil nastavljen kot tržni nadzornik pri Ijub-Ijanskem mestnem magistratu. V klavnici, ni bil nikdar nastavljen.
Predsednik: Torej g. Ribnikar. vi se ne Čutite krivega. Očita se vam torej. da ste ob septemberskih dogodkih ljudi šcuvali. Povejte, kako je takrat bilo.
Ribnikar: Stanoval sem takrat v Prešernovi ulici. Dne 18./1X. zvečer sem bil na shodu v »Mestnem domu« in sicer blizu govornikov.
Predsednik: Kaj pa se je razpravljalo na tem shodu?
Ribnikar- Razpravljalo se je o ptujskih izgredih in se je zavzelo stališče proti onim ekscesom. Vsi govornikj, so naglašali. da je namen shoda samo ta, da se mirno in dostojno manifestuje. Se po shodu so razni ugledni gospodje rotili množico. naj se mirno raziđe in naj ne de-monstruje, ker bi se s tem samo po-kvaril uspeh manifestacije. Pred Mestnim domom je bila zbrana velika množica. Ta se je napfflila proti Mestnemu trgu. Del te množice je šel po Prešernovi ulici. Za temi sem jaz šel. Ko sem prišel pred pošto, sem videi, da so se ljudje >ravsali« s policijskim kordonom. Takrat je prišel po Šelenburgovi ulici voz-. Na ta voz sem stopil jaz in jel govoriti. Na po-samne besede se ne morem spominjati. Bistvo mojega govora je bilo to, da je santo mirna demonstracija uspešna in pametna. Zato sem tnlril ljudi In jlh pozivah na] bodo mirni in na] ne silflo skozi kordon. Naglasam, da je popolnoma nemogoče, da bi bil ščoval množico k izgredom, saj si vendar ni mogoČe misliti, da bi se ne zavedai, da bi s ščuvanjem stavljal na kocko vso svojo z dolgimi študi-jami priborjeno eksistenco.
Predsednik: Kako pa ste prišH z onega voza?
Ribnikar: Tega se ne vem spominjati,   mogoče sem ćelo padel.
Predsednik: Kako pa je potem bik)?
Ribnikar : Takrat je z neke hiše padla steklenica.
Zagovornik dr. Novak: Iz? Koslerjeve hiše.
Ribnikar: Takrat so jele po-kati sipe na kazini, kordon se je umaknil tjakaj in množica je predrla kordon. Tišti čas so bile sipe že pohite. Tu sem nastopil jaz in rotil demonstrante, nai mirujejo, da, nekatere sem ćelo s silo podil izpred kazine.
Predsednik: Ali ste takrat videli svetnika Lavtarja in Jančiga-ja, ali ste morda tuđi govorili z njima?
Ribnikar: Ne vem se spominjati, zdi pa se mi, da sem Lavtarja videl v Šelenburgovi ulici.
Predsednik : Kam pa ste sli izpred kazine?
Ribnikar: Sli smo iz Še-lenburgove ulice na Vodnikov trg ter tam videli napad na Mahrovo hišo in Huthov zavod. Pred nemškim otroškim vrtcem pa nisem bil nikdar. S svojo družbo sem hotel preko Ju-* bilejskega mostu k »Zlati kaplji«. Tu sem videl napad na Reisnerjevo hišo.
I Od   tu   smo   potem   sli   menda   k iL »Lipi«.
]        Predsednik:    Kako   pa to, da ste prav vi govorili   na množico?
Ribnikar:   Govoril beni zato, ker sem to smatral kot pameten človek za potrebno, zlasti ker so se vsi naši ugledni ljudje trudili,    da bi preprečili vsako hrupno demonstracijo in jih pomirili. Imel sem, to pri-znavam, gotovo »prakso« pri demon-stracijah (Drž. pravdnik si to smeh-ljaje beleži) videl sem namreč mnogo demonstracij na Dunaju, kjer sem se 1 'flfSpričal. da s silo redarstvenih kor-donov ni moči prodirati. In prav za-I to sem rekel množici:    »Bodite   pa-I metni, saj še na Dunaju   ne   morejo tj^odirati kordonov. Raje mirujte.«
Predsednik : Tišti kmetski voznik pa pravi, da so ljudje takoj po vašem govoru predrli kordon. To bi kazalo na to, da ste Ie hujskali ljudi, naj prodro kordon.
Ribnikar: Je mogoče, da je kmet to mislil, toda treba je poznati psihologijo našega kmeta. Treba je vzeti v roke samo Jurčiča. Kmet. ki prihaja v mesto, si predstavlja vse drugače, hiša se mu zdi grad itd.
Predsednik : AH niste govorili z Jančigajem? Ali mu niste rekli, naj gre v Union, da ga bodo ven vrgli,
Ribnikar: Mogoče, ne morem se spominjati.
Predsednik : Ali vam neki stražnik ni grozil z aretacijo?
Ribnikar: To je laž.
Predsednik: Pa vendar je moralo nekaj biti na stvari.
Ribnikar: Poudarjam to-le: Ce bi bil res ščuval in vodil demonstracije, bi gotovo bilo to znano drž. policiji in tuđi dež. predsedniku. V tistih dneh se je sestavil »Združeni narodni odbor« pod predsedstvom dr. Majarona. Ta odbor je imel policijsko oblast. Irnena članov tega odbora so se predložila v odobrenje dež. predsedniku Schwarzu. Med temi sem bil tuđi jaz. Če bi bil na meni najmanjši sum, bi bil dež. predsednik mene pač odklonil. Kasneje se je mene jelo z gotove strani sumničiti. Jaz sem priobčil v »Narodu« in »Jutru« poziv, naj se javno nastopi proti meni, ako se mi more kaj očitati. Ko sem pa jel intenzivnejše politično delovati, so me politični na-sprotniki jeli sistematično preganjati. Ko je bil na magistratu še vladni ko-misar, je deželni odbor zahteval od dež. vlade, naj se uvede proti meni disciplinarna preiskava. S tem nišo nič dosegli. Ko sem bil na obč. zboru »Kmetijske družbe« je prisel k meni »Slovenčev« urednik Štefe in mi rekel: »Vrgli smo vas iz »Kmetij-ske družbe«, spravili vas borno tuđi ob službo.« Kmalu na to sem slisal, da stikajo klerikalci za mene po raznih gostilnah ter nabirajo prati meni materijal. A tega se nisem bal, ker sem imel čisto ve^t
Drž. pravdnik dr. Neuper-ger: G. Ribnikar, vi ste preje priznali, da so takoj no vašem govoru zazvenele sipe.
D r. N o v a k : To ni res! Rekel je, da je takrat padla z okna Koslerjeve hiše steklenica crnila.
R i b n i k a r : Da, to je res. Izpoved  redarja Kurenta.
ffa to je bil zaslišan mestni stražnik K u r e n t, ki ga je najprvo zaslišal — dež. odbornik    dr. Pegan.
Predsednik: Kje ste bili dne 18. sept 1908 zvečer.
Priča : Do V* na 9. zvečer sem bil pred »Tonhalle«, potem pa sem bil poslan skozi Zvezdo v Šelen-burgovo ulico h kordonu. Pred kazino takrat ni bilo ljudi, a tuđi še ne v Selenburgovi ulici. Kordon je tvori* lo 10 do 12 redarjev. Potem je prišla množica. Naval smo prav lahko odbili, ker smo nastopili z vso energijo. Na to je prišel voz z gnojem. Na ta voz }e stopil g. Ribnikar in ie »držal govor«. Voz Je stal do polovice med množico,                                 .  . u
StranC                                                                                   ILOVENSri   MAffon                                                                                  1S0 štev.
Predsednik: Ka] p* Je go-
voril g. Ribnikar.
Priča: Vsega govora nisem čul, ker se za stvar nisem zanima!. Cul sem samo, da je Ribnikar rekel: »Mi smo Slovenci na naSi zemlji.« Pozneje je rekel komisar JančigaJ: »Stopite dol z voza, če ne, bom vas dal aretirati radi hujskanja.«
Predsednik: Ali ste sliSali še kaj drugega?
Priča: Slišal sem besedo »Ptuj«, množica pa je kričala »fej*. Da bi padla beseda »Dunaj«, se ne vem spominjati. Vem samo, da je nekdo zakltcal: »Nekdo je tinto dol vrgel«, na ta klic pa je nekdo zavpil: >Šipe mu pobite.« Pripominjam pa, da teh besedi ni rabil Ribnikar.
Predsednik: AH je imel Ribnikar s svojim govorom hujska-joč namen?
Priča: Ribnikar ni govori! hujskajoče, marvec samo vzpodbu-jajoče.
Predsedniik : Kako to mislite?
Priča: G. Ribnikar je hotel pač za narodno stvar navdušiti, ni pa imel namena. da bi hotel ljudi na-ščuvati.
Predsednik: Zakaj ne?
Priča: Ker je akademično iz-obražen mož in pac ve, kakšne po-sledice bi imelo tako hujskanje.
Drž. pravdnik: Vi ste ja naučeni! Kaj pa vi veste, kaj je akademično izobražen mož.
Priča : Kdo pa me je naučil? (Drž. pravdnik mo4či.)
D r. Novak : Ali veste, da je Iv. Pust rekel nekaj glede Ribnikarja Hudalesu?
Priča : HuUales ini je pnpove-dovaf, da mu fe Pust rekel: »če *a boste vsi drugi tako »vertajflali-c, ka kor ga bom jaz, bo zaprt najmanj 10 mesecev.«
D r. Novak : Ali je množica s silo predrla kordon po Ribnikarje-vem govoru.
Priča : Nobene sile se ni rabilo, vzrok. da so pređrlt kordon, je bil ta. da smo se na Jančigajev poziv umikali.
Dr. Novak : Ali so bile sipe na kazini pobite pred Ribnikarjevim govorom ?
Priča: Da. sipe so bile pobite preje. predno je bil naš kordon prebiti ker so liudje že preje predrli kordon v VVolfovi ofici
Drž. pravdnik: Ali Je na magistratu k<k> na vas upliva!?
Priča: Na nikogar se ni upliva !o. reklo se je nam samo, da naj vsafcdo pore to. kar ve.
Predsednik : Ko ste bih' za-slišani pri dež. odboru pa ste nekoliko draga če govorili.
Priča: Je pač dr. Pegan na-pačno zapisat. (SmerO
Izpoved Ivana Dolinarja.
Bivši užitninski preglednik Ivan D o i i n a r je slikal najprvo dogodke pred izgredi ter pripovedoval, kako je prišel v Selenburgovo ulico. Dogodke do prihoda voza z gnojem ie slikal konformno s Kurentom.
Predsednik : Kaj pa je govori! takrat Ribnikar?
Priča: Slisal sem te-le bese-de: »Mi smo Slovenci, kdo nam more braniti naprej.?
Predsednik: V zapisniku, napisanem pri dež. odboru, pa pravite, da je na to Ribnikar pozval množico z besedama:    »Kar skozi!«
Priča : Tega nisem slHal hi tega sploh Ribnikar ni rekel!
D r. Novak : Ali *e je vam zapisnik, spisan pri dr. Peganu. pre-braL ali ste ga pođnjsaH?
Priča : Dr. Pegan mi zapisnika ni prebral. niti mi ga je dal pod-pisati. (Splošno gibanje med avdi-torijenO
Drž. pravdnik: Ali ste vi Se v službi?
Priča: Odpiretili so me nedavno.
Drž. pravdnik: Zakaj?
Priča: Mi nišo navedh nobe-nesra vzroka.
Drž. pravdnik: Tako, tako! fOpomba: Odpustili vo devet ali deset u^užhencev. med temi tuđi već naprednjakov!)
Na to bi bil mora! biti zaslisan
Ivan Pust,
sluga v mestni elektrarni. Proti za-prisegi te priče se je izjavi! zagovornik dr. Novak skticevafe se na I 170 k. p. r. Utemeljevaje ta svoj ugovor je med drugim navede!, da me je Iv. Pust nasproti neki priči o Rilmikariu izjavi!: »Da bi tega hori ič a le fest i*prli, tako setn iezen aanj.«
Za zaprisego se fe izjavit drž. pravdnik dr. Neuperger ter kri-čaje naglašal, da Je bivli župan Hri-fear dvakrat svetnika Lavtarja po-zival, naj prizaneslftvo postopa proti onim, ki so se udeleiili demonstracij in da je Lavtar po lastnem priznanju imel z županom dvakrat radi tega oštre konflikte.
SodiSče je sklenilo, da naj se preje zasliši priči Hudalesa in Pristo-
va, predno   bo   sklepalo o laproegi Pustovi.
Izpoved PIlIiNi Prinova.
Filip Pristov, črkosiikar: Jaz sem stasten ribič in kot tak sem sel na binkoštno soboto vodo gledat, Tam sem prišel skupaj s svojim prijateljem Pustom. Ta me je vprašal, kaj je z Ribnikarjem. Rekel sem mu, da je zaprt. Pust mi je nato hrvaško rekel: Na tega sem jezen. Tega vraga bi zaprl.
Or. Neuperger: Ali ga niste vprašali, zakaj je jezen?
Priča: Ne!
Priča H u d a 1 e s, policijski stražnik, se zapriseže.
Predsednik: Ali vi veste, da ima  Pust hudo jezo na Ribnikarja?
Priča: Tega ne vem. Pač mi je pa Pust rekel, da ga je »zatrtajflu«, da bo fejst zaprt.
Dr. Neuperger: Ali ima kak povod, da je na obtoženca hud? Ali se vam zde te besede le tako ne-umne?
Dr. Novak: To nišo neumne besede.
Predsednik: Kje ste bili takrat pri septemberskih do^odkih?
Priča: Na vogalu ka-zine. Ribnikar je prišel, ko so bile sipe že razbite, po Selenburgovi ulici, kjer ga je lančigaj ustavil. Ribnikar mu je pa odgovorili »Ali si ti kak policijski komisar, ti pojdi v »Union«, da te bodo ven vrgli.«
Na Ribnikarjevo vprašanje izjavi priča, da ga ni niti prej, niti pozneje videl
Predsednik: Ali so vas na magistratu kaj nagovarjali ali vam pa grozili, da boste iz službe odfm-ščeni?
Priča: Ne. nihče!
Predsednik: Zakaj pa tega niste pri izpovedi izpovedali?
Priča: Ker sem mislit, da je to njihova privatna stvar.
Nato se zasliši priča Pust.
P u s t se ne spominja dobro, kaj je govori I s Pmtovom. Mog oče da sem govoril. Pravi, da so mu Ribnikarja strgali iz rok v Prešernovi ulici. Na opetovano vprašanje predsed-nikovo pravi priča, da je mogoče, da je to rekel. Pravi, da je bil zato na Ribnikarja jezen, ker so ga zastonj klicali na sodišče.
Predsednik; Kaj ste pa Hu-delistu rekli? Ali ste mu rekli, da ste ga *frtajfhi«?
Priča: Seveda. da sem mu rekel. Kot razlog navaja to, da ie bil zaradi tega jezen. ker je moral vedno k sodišču hoditi.
Dr. Novak: Strašno verodo-stojen človek!
Sodni dvor se gre posvetovat, ali naj se priča zapriseže. Priča se zapriseže.
Dr. Novak je prijavi!   ničnost.
Izpoved   bivšega   redana Tv. Pusta.
Ko je predsednik pričo poučeval glede prisege, je Pust nekaj mrmral, kar je dalo predsedniku povod, da ga je oštro oštel.
Državni pravdnik: Govorite samo resnico, ne maram, da bi s krivo prisego spravili koga v za-por Ako ni kriv, ako je nedolžen. naj bo prost.
Predsednik: Kako ste prišli v Šelenburgovo ulico?
Priča: Skozi Zvezdo. Tu te bilo mnogo ljudi. V Selenburg vi ulici pred kordonom je bilo kakih ofinijudi. Tam sem videl po ulici hoditi Ribnikarja. Prijel sem ga in ^a hotel aretirati. A on se mi je »ztrgal. Kasneje je priše! kmečki voz. na tega je skočil Ribnikar. obrnen proti innožici. ter jel govoriti. Na glavi je imel zelen klobuk z  »gamshartom«.
Predsednik: Kaj pa ie govoril Ribnikar?
Priča: Rekel je: »Mi smo Slovenci, mi smo bili visokošolci na Du-naju in vemo. kako se prirejajo protestni shodi, vemo tuđi, da drugodi prav lahko prodirajo policijske kordone. Pa bi tu v Ljubljani tega ne mogli? Nato je skočil Ribnikar z voza in zaklical: »Naprei!« Nato je množica predrla kordon.
Predsednik: Oktobra leta 1908. pa ste čisto drugače izpovedali.
Priča: la, klicani smo bili k prciskovalnemu sodniku Orasselliju. Blili smo trije: jaz. Ažman in Se nekdo drugi.
Sodnik je zaslišal samo enega, drugima dvema pa je vele!, naj greva ven na hodnik. Tu mi je rekel nad-stražnik Ažman: »Čez Ribnikarja nič slabega govoriti, čim boljke se govori o njem. tem bolje bo za vsakega.* Nato sem bil zaslisan in izpovedal, da je Ribnikar v Šelenburgovi ulici po-mirjevalno vplival.
Predsednik (* povzdignje-nim glasom): Poštenjak pa me postopa tako: čista vest mu )e već vredna kakor služba.
Priča: Jaz sem se bal, da bi izgubil službo.
Predsednik: Vi ste torej sodnika takrat nalagali, samo zatega-delj. da obdržite službo. PoitMiakl pa ne delajo tako! (Priča molči)
Predsednik: Od kod \t prišel Ribnikar?
Priča: Od tirtai                      <
Predtednik: Torej me ed pmšt* po Šelenburgovi ulici? Vi, go-spod Dolinar, odkod ie prišel Ribnikar?
Priča Oolinar: Prtiti ie od po*«* po ŠttenlMirgovl ulici? (Gibanje med poslušala.)
Dr. Novak: Kako je to, da da-nes niste vedeli povedati, kaj ste leta 1908. govorili pred preiskovalnim sodnikom, na Ribnikarjeve besede pa se danes prav natanko spomi-njate?
Priča Pust: Takrat nisem govoril resniee, zato se nisem spomi-njal. Clovek se spominja samo na resnico.
Predsednik: Torej na izjavo se ne spominjate za to, ker ste takrat lagali.
Pr. Novak: Zakaj niste leta 1908. gavorili resniee. Ali ste se bali, da bi službo izgubili? Ali je kdo v lem pogledu na vas vplival? Ali je kdo vplival na vas, da bi govorili ne* resnico?
Priča: To je moja stvar! Vam ne odgovarjatn, naj me vpraša gosp. predsednik.
Dr. Novak: Prosim, gospod predsednik, da bi pričo vpraŠali, kdo je nanj vplival.
Predsednik: Saj ste slisali, kaj je povedal.
r>r. Novak: Prosim, da ga vprašate, kdo je nanj vplival?
Predsednik: Sploh odkla-njam to vprašanie. Saj ie že povedal.
Dr. Novak: Predlagani, nai senat sklepa o tem, dali se naj pripusti to vprašanie. Obenem iziavljam. da hom iz v a ja I natskrajnejše konsekven-ce. ako se bo z mano kot zagovornikom $ strani sodišča tako postopalo, in ako predsednik ne bo smatrat za potrebno, da bi varoval in šCitil nasproti pričam avtoriteto zagovornika.
Državni     pravdnik:     Po mojem      mneju    je    zagovornikovo vprašanje čisto brezpomembno,    sa i vemo mi vsL da bi bili nedvomnfviST' ■^jjjjin'ki  odpjj4yem, ak^*tft"*WT fPfa"" r^rVf  govoriti  resničn: ^    f*rgd4«gqfw, -Ha Ji imn^uint «*Mmir
Nato se je senat umakni! na po-svetovanje in sklenil. da se dr. Novakovo vprasnie ne pripusti.
Ob S/4I. ^e je razprava prekini-la. Nadaljuje se ob 3, popoldne.
Dnevne vesti.
— Dr. Šusteršič — proti Lampe to vi finanćni politiki? Kakor nam poročajo z Gorenjskega, ie dal de-želni glavar dr. Šusteršič ustaviti nadaljna dela pri zgradbi električne centrale na Završnici. Hoscjanja dela so stala okroglo 300.(M>0 kron. Ce je delo ustavljeno zaCasno ali deti-nitivno, ne vemo, to pa bo povedal »Slovenee«.
+ A^kerc je bil tuđi anarhist in sovražnik Habsburžanov. To je naj-novejše, kar so razkrili tišti ljudje, ki mažejo »Slovenca«. Za dokaz seveda nišo v zadregi — našli so ga v *Mu-čenikih . Aškerčevi mučeniki so — Trubar in slovenski protestantje, obuditelji in rešitelji slovenskega naroda, ki so bili v času proti reforma-eije zaradi svoje vere krvavo zatirani, trpinčeni in pregnani iz svoje domovine. Takrat je delala posvetna in cerkvena oblast roko v roki. Nadvojvodi Karei in Ferdinand — sta izvršila, kar so hoteli infamni jezuitje in nravno izprideni, Iakomni ljubljanski škof Hren. Zgodovina je o proti-reformaciji že izrekla svojo sodbo. Protireformacija je bila za vso Av-strijo in največja nesreća za slovenski narod. V tem so edini vsi trezni, pravični in pošteni zgodovinarji — samo tišti se ne strinjajo. ki še danes žro sadove protireformacije, in ti so pri nas zbrani okrog Slovenca . Ne-sreča a vso Avstrijo je bila protireformacija — ćelo c. kr. dvorni svet-nik in oblastveno za avstrijskega klasika in patrijota potrieni Grillpar-zer je to priznal in vsa dela, ki so jih o protireformaciji spisali različni c. kr. avstrijski \seučiliški profesorji in razni člani c. kr. akademije znanosti in in tuđi zgodovinar kranjske de-žele c. kr. finančni ravnatelj Dimitz so obsodil? protireformacijo in tuđi oba nadvojvodi Karla in Ferdinanda, ki sta dala posvetni meč v službo cerkvenih preganjalcev protestantizma. Aškerc se nahaja torej v jako dobri družbi in če je Aškerc zaradi* tega anarhist in sovražnik Habsburžanov. potem so J^udi vsi z različnimi redovi odlikovani c. kr. zgodovinarji in različni pesniki od Orillparzerja pa do Schonherrja, čigar drama Glaube und Heimat« je prav pred kratkim vzbudila uprav sijajno senzacijo, sami anarhisti in sovražniki Habsburžanov. Sicer pa bodi ome-njeno, da Aškerčeva dela nišo nikoli našla pri cenzurni oblasti nikdar niti najmanjše težave, da torej poklicani in — kakor pričajo brezštevilne konfiskacije različnih listov — silno tan-kovestni čuvarji javnega reda nišo našli t teh detih ničesar, kar hi le od
daleč dišaio po anarhizmu in po s<v vraltvu do Habsburžanov. Pač pa se spominjama, da Je liubllanskl škof Anton Booaveatura Jeglič pred već leti izdal iiradao pastirsko pismo, v katerem je blagega cesarja Jožefa II., osvoboditelja kmetskega stanu, tako napadel, da je imelo državno pravd-ništvo s takratnim deželnim predsed-nikom baronom Heinom prav temeljito posvetovanje, kaj je storiti. Škof Jeglič je pisal o cesarju Jožefu z odurnim sovraštvom- Ce bi tako pisal kak časopis, ga seveda takoj za-plenijo; škofovega pamfleta na cesarja Jožefa seveda nišo zaplenili, ker je bil baron Hein mnenja, da bi bilo nekaj strasnega, če bi bilo urad-no pastirsko pismo od cesarja ime-nevanega škofa konfiscirano in ob-sojeno zaradi žaljenja cesarja Jožefa II. Ta obzirnost se je baronu lieinu seveda slabo izplačala, kajti če bi bil takrat strmogiavil Jegliča, bi ne bil občutil duhovske nehvaležnosti in bi danes vladale na Kranjskem boljše razmere. — Aškerc je pokopan. Noch šank kein tapfVer L6ure je ins Grab, dem nicht das Eselsvolk Fuss-tritte gab. 1 isti, ki jih »Slovenec« napada zaradi AŠkerčevega pogreba, bodo z lahkoto prenašali napade Slovenca <, in tište ljudi, ki stoje za njim, vsa javnost pa je spoznala, ka-ka brezniejna podlost vlada v tišti stranki, katere zvesti somišljenik in sodelovalec župnik Kadenaro je se-daj v preiskovalnem zaporu zaradi vohun^tva, veleizdaje in pripravlje-nja anarhističnega atentata na nadvojvodo Josipa Ferdinanda!
-!- »Domoljub« praznuje zdaj h\uju 25ietnico. lJriznati se mora, da je duhovniška agitacija pridobila Domoljubu < mnogo bralcev na kme-tih in s tem mnogo vplivala na kmeč-ko ljudstvo. Petindvajset let ščuje ^Domoljub« rx>sebno po Kranjskem, laže in obrekuje, hujska brata proti bratu, starše proti otrokom in kmeta proti mestjanom: petindvajset let za-struplja duše slovenskega ljudstva s hinavsko pretvezo, da dela za vero in blagor prebivalstva. Uspehe tega -251etnega dela žanje duhovŠčina. — Kmet propada, duhovnik bogati. Zato duhovščina tuđi rada žrtvuie kronice za »Domoljuba«, samo da ga priđe kar največ med ljudstvo. Kar je ljudi, ki bero in verujejo »Domoljubu«, so podobni suznu, ki ne pusti, da bi mu brat snel verige, v katere je vkovan. Ošabno in hrupno praznuje »Domo-Ijubf svojo 251etnico, vendar se mu pozna, kako težko skriva skrbi, k: jih ima za prihodnjost. Praznovanje te 251etnice napravlja vtisk, kakor da se tuđi »Domoljub že zaveda, da je prekoračil višek svojega vpliva in da mu s klerikalno stranko vred zmani-kuje tal pod nogami.Na kmetili se dela dan. Tuđi kmečko ljudstvo spozna-va, kako prazne so bile klerikalne obljube in kako slabo in krivično gospodari klerikalna stranka z deželnim denarjem. Kmečke pesti se že vzdigujejo proti »Domoljubu« in proti ćeli klerikalni stranki... Naprednjakom pa naj bo 251etnica lista, ki se ga je prijelo ime vLažiljuh* tako, kakor se klerikalnih rdečesrajčnikov drži ime Čuk, — v vzpodbudo in v opomin, naj zastavijo vse sile, da se napredno časoptsje čim bolj razširi med ljudstvom, kaj*i časopisje je naj-bclje bojno sredstvo zoper klerikalni terorizem.
+ Lončarič in njegovi delavci. Iz Bele Krajine se nam piše: Pri nas kar stnnimo nad predrznostjo, s ka-tero se oglasa Lončarič v časopisu za laž in obrekovanje, imenovanem ^Slovenec«. O tem, ka,ko ravna Lončarič s svojimi delavci, se je v Slo-venskem Narodu« poročala gola in čista resnica in le se preveč milo in prizanesljivo. Ta »hrvaški pravaš« mora imeti čudne poime o pravu in pravičnosti. Notorično je. da so Lon-čaričevi delavci slabše plačani, kakor delavci drugih podjetnikov belo-kranjske železnice. V naših krajih so Ijudje zelo potrebni zaslužka, a vendar ne dela pri Lončaricu noben do-mačin. 2e kakih 300 delavcev je Lončaricu ušlo, ker so raje brez zaslužka, kakor da bi garali za take mezde. Potem pa tisto siljenje, da morajo delavci vsa živila kupovati pri Lončaricu. Ali je to sploh še do-voljeno? V raznih kulturnih državah zapro takega podjetnika, ki sili de-lavce, da morajo pri podjetniku kupovati vse svoje potrebščine. Delavci pridejo vendar na delo, da bi kaj zaslužili in na stran položili, pri Lončaricu je pa tako, da jim nič ne ostane, ker jim živila poljubno računa. Splošna sodba je, da še noben pod-jetnik na Kranjskem ni tako ravnal, kakor ravna Lončarič. Klerikalci ga seveda branijo, ne le ker je klerika-lec, ampak tuđi ker so mu posodili veliko denarja in ker jim mora daja-ti za razne namene velike podpo-re . . .
+ Olika dr. Pegana. Poročali smo že, kako se je obnaša] dr. Peaan na čukarski slavnosti na Vrhniki. Čuki so večinoma kmečki fantje in hlap-ali pa delavci, a vendar so se bolj spodobno obnašali, kakor doktor in
deželni odbornik Pegan. Pa dr. Pegan se ni tako obnašal samo na Vrhniki, nego tuđi y Ljubljani. Komaj je prišedši z Vrhnike izstopil na ljub-ljanskem kolodvoru, je takoj brez vsakega vzroka surovo in nesramno nahrulil nekega ljubljanskega gospoda, hišnega posestnika in obrtnika. Tu pa je slabo naletel. Dotični gospod je povedal dr. Peganu, kar mu je šio, in le temu, da so dotičnega gospoda zadržali njegovi prijatelji, se ima dr, Pegan zahvaliti, da ni skupil zaslužene porcije zaušnic. Pripomniti je treba, da je bilo navzočih polno čukov, a nobeden se ni ganil, da bi branrl dr. Pegana, pač pa so nekateri pove-dali, da jih je sram, kako se dr. Pegan obnaša.
—* Srbski Sokoli v Ljubljani. Na povratku iz Prage je prišlo včeraj več srbskih Sokolov iz Mostarja v Ljubljano. Ogledali so si danes me-sto in se popoldne čez Zagreb odpe-Ijali domov.
—  Izid tekme vzornih vrst še do torka zvečer v Pragi ni bil znan, s čemer  popravljamo našo   tozadevno vest.
—  Cvetlice za veselico za Narodni sklad dne 7. julija se lahko od* pcšljejo še v soboto, ker jih dobi odbor tuđi še v nedeljo, kot se nam spo-roča od konpetentne strani.     Kakor kaže, dospe toliko cvetlic, da borno vsi v rožicah.
—     Sodelovanje na veselici za Narodni sklad. Jutri, v petek ob 8. zvečer je v salonu> restavracije    pri Perlesu  v Prešernovi  ulici sestanek v$eh moških sodelovalcev.      Ker je potreben   velik  aparat,  prosimo gospode, ki bi še želeli sodelovati, da pridejo na ta sestanek, da se bo natanko določilo, kakšen posel bo vsak prevzel-      Upamo, da se kai dve uri lahko  žrtvuie  vsak,  zabaval se    bo potem še vedno dovolj.
— Veselični prostor na dirkali-šču bo krasno razsvetljen v nedeljo zvečer. Dvanajst mogočnih obločnic bo spremenilo noč v dan. Ravnotako bo okrasitev Iepa in raznovrstna, da bo na obiskovalce učinkovala kar najuspešnejše. Vseh paviljonov bo, kot znano, 25, in se spremeni dirka-lišče v pravo selišče lesenih poslopij. L>ela se že ves teden in Je zdaj približno polovica stavb dogotovljenih.
— Jutrišnji številki »Slovenskega Naroda« bo za Ljubljano   priloženo vabilo za vesico za Narodni    sklad. Po deželi so se na drug način razpo-slala ta vabila. Opozarjamo, da posebna vabila na ime nišo razposlana, ker bi to stalo preveč truda in stro-škov, pa tuđi kaka zamera bi    bila. Na vesileo ie vabljen vsak narodnjak in naprednjakinja.
—  Vagon premoga je glavni do-bitek srečolova na veselici za Narodni slkad na dirkališču dne    7. julija. Tuđi  ostali  dobitki so dragoceni  in lepi. Pridno sezite po srečkah. da se vam    čini    lepse    nasmeje    boginja sreče!
—  Vstopnina za veselico za Narodni  sklad  znaša le 40  vin., otro-ci do deset let so v spremstvu star-šev prosti vstopnine.
Iz Starega trga pri Ložu. Šolska veselica otrok staroloske sole bo dne 7. julija popoldne v dvorani Kmetijske posojilnice.
Nesreča. Ko se je včeraj zvečer peljal po Kongres, trgu z motornim vozom trgovski pomočnik Franc Gradišar, je na vogalu Zvezde nasproti uršulinskega samosana zape-Ijal v hodnik, vsled česar je padel z voza in nezavesten obležal. Na lice mesta je prišlo takoj več zdravnikov, ki so mu dali prvo pomoć, potem pa je bil z resilnim vozom prepeljan v deželno bolnico-
Na tla podrl je včeraj popoldne neki kolesar na Rimski cesti delav-ko v tobačni tovarni Marijo Koželje-vo, katera se je pri padcu na levi no-gi in roki poškodovala. Kolesar je poskodovanko takoj na licu mesta odškodoval.
Tatvinl. Posestnici Uršuli Mar-tinčevi iz Rudnika je bila včeraj popoldne ukradena iz mlekarskega vo-zička Pred škofijo kositarska posoda s 3 1 mleka. — Posestnici Mariji Do Hnarjevi pa dopoldne v Wolfovi ulici tuđi iz vozička 5 kg moke, vred-ne 6 kron.
Izgubljeno in najdeno. Usmiljen-ka Marija Tome je izgubila mal zapisnik z bankovcem za 10 K. — Uradnikova soproga g. Pavia Malo-vrh je izgubila zlato brožo s plavim kampom in biseri. — Zasebnik gosp. Seri! Bej je izgubil svilnat dežnik. — Solska učenka H. Klinka je izgubila srebrno vratno verižico z dvema obeskoma. — Kuharica Marija Potisek je izgubila ročno torbico, v kateri je imela 15 K denarja. — Neka gospa je izgubila srebrno brožo z rumenim kamnom. — Zasebnica Fr. Kovšek je izgubila prost bankovec za 20 K. — Magistratni uradnik g. Fran Mulaček je našel pol svilnat dežnik, katerega dobi Ugubitelj na Poljanskem nasipu št. 56. — Črko-stavčeva soproga Antonija Jdočnik je našla ročno torbico z manjšo vso-to denarja.
150. itev.__________________________________________________SLOVENSKI   NAROD._____________________________________________________atran a-
Društvena uznaiiifl.
„Pevsko druitvo" v Šturtji, prosi vljudno lastnika, ki ima v po-scsti partituro trospev »Grajičak in kmeta" naj isto blagovoli poslati po pošti v prepis, zagotovi takojšno vr-nitcv in tuđi primemo odškodnino.
»Sava«, društvo svobodomlsel-ath slovenskih akademikov, nazna-rsja, da se vrši njen III. ob*ni zbor XIX. teč. dne 6. juii;a ob 2. popoldnc v društvenih prostorih.
Presveta.
Nabiranje   krajepisnih   imtft.   V
tokočem letu so dozdaj Matici Slovenski zbirke krajepisnih iraen izroćili na->lednji gospodje: Vlad. Požar, Sol. i-odja v Premu; Jos. Brus, trgovec v Hotedraiici; Rih. Orel, naduč. v Šmar-ah na Goriš.; Ivan Petrič- učitelj v $p. Siški; Fr. Zagore, naduč. v Beli Cerkvi; Jos. Pleničar, nadač. v Kropi; Ant. Novak, c. kr. sodni ofidal v Se--ožcčafa; Sv. Blejec, naduč. v Trzinu :n Mirko Praprotnik, Sol. vodja v Homci (po g. Anu Begu, pot. uč. dr. -v. C in M.); Ivo Tejkal, prof. na -ealki v Idriji; Fr. Ščuka, uč v Povini -a Goriš.; gdčna. Anuška Rakovec, učiteljica-voditeljica v Telčjem vrhu; Karol Jamnik, dij. VIII. r. II. gimn. tpo g- Pro*- dr. Hcšiču); Karol Novak, dij-, Vni. r. II. gimn. (po g. prof. dr. ?mavcu nabr. že v lamatm letu). Vsem :u imenovanim gospođom in gospodom in gospodični se Matica Sloven-sk iskreno zahvaljuje za njih trud in prizadevanje za nabiro krajepisnih men.
Izpped sodisča.
Volilna steparija pred kasacij-skim dvorom. Pred okrožnim sodi-ićem v Novem mestu se je vršila svoječasno obravnava proti volilnemu 3gitatorju Martinu PečariČu, ker e povodom zadnjih državnozborskih volitvah vzel nekemu volilcu glasov-nico in mu dal za to 1 krono in eno >motko. Pečarič je bil pred Novome-skim sodiščem oproščen, češ da ena krona in ena smotka ne dosežeta tisto premoženjsko vrednost, ki jo zahteva zakon za obrambo volitve. Proti tej oprostilni razsodbi je vložilo državno pravdništvo ničnostno pritožbo, in se e vršila včeraj pred kasađjskim dvorom ta obravnava. Zostopnik generalne prokurature je utemelil ničnostno ::;tožbo, češ da volilni zakon ne do-oca nobene visokosti zneska, s kaie-rim se je pomnožilo premoženje pod-kapljenega, da velikost zneska ne odstrani dejstva, in da se v gotovih -iučajih lahko smatra tuđi malenkosten :nesek za pomnoženje iraetja. Kasa-ajski dvor je ugodil pritožbi, razveljal sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu inobsodil obtoženca na tri dni zapora zaradi prestopka vo-lilnega zakona.
Razne stvari.
*  Železniška nesreća. Iz Valencije poročajo: Pri Grao je neki želez-~iški   vlak    zadel   ob   voz   električne cestne železnice. Pet oseb je bilo usmrćenih, 25 pa ranjenih.
*  Zunanji  minisfer  okraden.     Iz Sopronja     poroćajo:      Na     posestvti Presstng    pri  Šopronji  so   zunanjemu niinistru grofu Berchtoldu   neznani zlikovci ukradli več   dragoeenih   efektov.
*  Ponesrećen vasovalec. Z Du-naja  poroćajo:    441etni   voznik   Adolf Kundrat   je   hotel   z veiinega   okna v *retjem nadstropju neke hiše v desetem okraju pnti do sosednjega okna svoje 'jubice.    Pri tem  mu je spodrsnilo in ;e pade! v globočino,  kjer  je  ohleial z  razbito   lobanjo.    Na   transportu   v bolnišnico je umri.
*  Neurje.  Iz Tangermunde poročajo:   Na Elbenriese je prevčerajšnjim udarila  strela   med nevihto v družino kmeta Albrechta. Albrecht, njegov sin, negova  snaha   in   hlapec  so  bili na
u mrtvi, žena, dekla in drugi hla-r-.c so bili težko ranjeni.
*  Orkan v Regini.   Orkan v Re-?ini,   ki   ima   30.000   prebivalcev,   je napravil večjo škodo,  kakor so začetima mislili. Število mrtvih cenijo na
'to. Obrežjc jezera Vaskana, ki je jtizu mesta, je pokrito s tnipli pone-rećenih vesljačev. Telefonski urad se e poruSII in je bilo pod razvalinami dokopanih 75 telefonistinj. 3000 oseb e brez strehe.
*  Žrtev zrakoplovstva.   Med le-alnimi vajami na vojaškem vežbališču :r  Bukarestu  je  padel  včeraj   aviatik
oročnik Caranda  s  svojim monopla-om iz vi$ine 100 metrov. Popolnoma
'azmesarjenega   so   potegnili mrtvega
zpod razbitega aeroplana.
*  Prepredeno   oštro   streljanje.
z Sobotice poročajo:   Predvčerajšnjim
• moral i meti   18. honvedski pešpolk
"-i   si trci janje,  vendar  se  pa  to  ni
'«o   vršiti,   ker   je   lastnik streliSča
- -a Tbyssen-Boraeroisza izpustil vso
*vojo   živino,   vole,  konje   in   praiiče,
-a strelišće   ter s tein   preprecil   stre-
Jtnje,                                                      1
*
] * Eksplozija plfoov v m^niku. Iz Essena ob Ruhri poročajo: V rovu Gustav, ki spada k rudniku Mattfcias, je bila snoči strašna eksplozija, ki it rasdejala kondenzacijake naprave tn tovimo za amonjak. En delavec je bll mrtcv, dva težko, trije lahke ranjeni.
*  Razburfeni Eledališkl artester.
Predvčeraišnjim ie prišlo med gleda-lisko predstavo v Jassvju do pretepa in panike. Kapelnik se je sprl i pe-kim godcem. Oba sta potegnila note te se začela suvati. Tuđi ostali godci so se udeležili boja. ObČinstvo je prestrašeno bežalo proti tzhodom. Le težko se je policiji posrećio napraviti mir in red.
*  Velika   nezgoda   v   zraku.    Iz Londona poročajo: O nezgodi  zrakoplova »Akron* Se poročajo: Zrakoplov je vsled solnčnih žarkov, ki so razgreli plin,   počil v sredi.   Plini so se užgali in eksplodirati. Vsa nesreča se je zgodila v   par   sekundah.   Po   desetih se kundah je ogenj pogasnil in videlo se je padajoče ostanke zrakoplova.  Gondola je   le   še za   eno vrv   visela   na zrakoplovu, na kar   se je hipoma   od-trgala in   padla   proti tlom.   Videli so neko   crno    kepo,   najbrže   brezglavo telo   Wannirnanovega   brata,   ki  je   z veliko   hitrostjo   padal  v  vodo.   Tuđi ostali možje so padli v vodo,  kjer so mrtvi obležali. Nezgoda  se je zgodila ob navzočnosti velike množine gledal-cev   Mnogo žensk se je onesvestilo. — To je bll prvi polet .Akrona". V gondoli je bil konstrukter zrakoplova Ma-lain   Wanniman,   njegov   brat   Calvin Wanniman, inženir Elgar, krmar Bon-cillon in štirje pasažirji.  Ko so zrakoplov na ukaz  izpustili,   se je vzdignil a ne i preveliko  hitrostjo  in  dosegel v   kakih   dvajseuh   minutofa   visočino osemsto metrov. Začetkom a je šio vse dobro;   ko je bil pa zrakoplov en ki-lometer   od obali   oddaljen,   so videli kako  so ga   hipoma   obdali   plameni. Groza in strah se je polastila gledalcev. Takoj nato je začel   zrakoplov  z   naj-večjo hitrostjo padati. Dozdaj so izvle-kli iz morja le trnplo Calvina Wanni-mana, ki je bilo grozno razmesarjeno. Žena Wannimanova,  ki  je   z balkona svoje vile, gledala poskusni polet svojega moža, se je onesvestila. Zdravniki se boje za njeno življenje.
Telefonska in brzojavno poručila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 4. julija. Zbornica je da-nes resila brez debate zakonsko predlogo o pupilarni varnosti dainia-tinskih meiijoracijskih obligacij in šleskih deželnih obligacij. Nato je državni zbor sprejel zakon o razšir-jenju zavarovanja proti nezgoUam za pomorščake in pomorske ribiče ter o razširjenju zavarovanja na pomorščake in ribiče ter končno zakon o mednarodni pogodbi glede pravne-ga položaja pri trčenju lađi] ;n glede pomoći v pomorski sili.
Vodnogospodarski Ddsek. Dunaj. 4. julija. V vodnogospo-darskem odseku so đanes nadalje-vali Rusini obstrukcijo ter so se jim pridružili tuđi slovenski klerikalci. Povodom debate o popolnosti vče-raj^njeija protokola je prišlo Jo burnih prizorov med načelnikom Udr-žalom in slovensko-klerikalnimi čla-ni. Poslanca Korošec in SusteršiC sta razbijala po klopeh in kričala kakor divja. Rusin Budzynowskij se je vlegel na mizo in protokol raztrgal. Predsednik je nato suspendiral sejo in jo po preteku četrt urt zaključil. Prihodnja seja bo najbrže sele jeseni in jo bo skHcal predsednik pismenim potom. Poslanec T'držal je sklicai za danes popoldne s ranke, ki so prijateljice vodocestne predloge k posve-tovanju o nadaljni taktiki. Povab-lien je tuđi minister Heinold.
Z narodno - gospodarskega odseka. Dunaj, 4. julija. V današnji seji nar. gospodarskega odseka se je zlasti sirovo vedel slov. klerikalec dr. Korošec. Razmetaval je po pul-tih knjige ter psoval predsednika Udržala. Svoj nastop je utemeljeval s tem. da je »politika Cehov in Po-Ijakov ba)e razžaljiva za slovenski narod.« Pripomniti je, da je Udržal bil doslej eden najzvestejših zavez-nikov slovenskih klerikalcev.
Reculaciia Donave.
Dtinaj, 4. julija. Zbornica je raz-pravljala o zak. nacrtu glede regulacije Donave. V debato je posegel tuđi posl. Orafenauer. Zbornica je zakon sprejela.
Iz brambnesa odseka.
Dtfitai, 4. julija. Posl. PoKaciHV je za danes sklicai brambni odsek na sejo. na kateri se bo razpravljalo o predlogu dr. Laginje, na] se mornar-jem, ki služijo četrto leto v mornarici, izplača odškodnina na leto 1000 kron.
Cesar na počtateth.
Dunml 4, iulija. Cesar se Je danes ob 8. zjutraj odpeljal na poćituice v IschL
Dwm1p 4- J^W*- ArmadQi inspektor in general kon)eiiice nadvolvoda
V vojaikih krogih Je iizvala ta vtst kolosalno senzacijo.
Sta^lia.
D«miL 4. iulija. V rudokopu SillingsdoH, ki }e last danatske obči-ne, je irbruhnila stavka. Ves obrat je ustavljen.
Pogreb nintetra dr. Br^fa.
Praga, 4. julija. Danes popo!đne ob treh se je vršil pogreb ministra dr. Brata. Vlado so zastopali ministri dr. Trnka, Torster in gen. Oeorgi, cesarja pa dvorni maršal grof Thun-Hohenstein.
Kriza na Ogrskem,
Budimpešta, 4. Iulija. V ogrskih političnih krogih se vzdržuje vest, da bo ministrski predsednik Lukacs na jesen odstopil in da ho dobil nato mesto v skupnem ministrstvu. V tem •slučaju odstopi tuđi predsednik ogr-ske zbornice grof Tisza.
K  smrti    ministrskega    ored^ednika Milovanovića.
Beigrad, 4. julija. Takoj po smrti ministrskega predsedniki Milovano-vica je odredila vlada, da so zapečatili njegovo pišamo v ministrstvu in v njegovem stanovanju, da uradno pregledajo njegove listine. Pred vrati njegove pisarnc v ministrstvu in na stanovanju stoji stalno vojaška straža.
Zatvoritev pristanisča v Smyrni.
Atene, 4. julija. Turska vlada je dala zapreti pristanišče v Sm\rni. Dala je namreč potopiti pred vho-dom v luko tri ladje in raztrositi mine.
Avtomobilska nesreća.
Bukarešt, 4. julija. AvtomobiU v katerem je sedelo šest oseb, je trčil v mimovozeči vlak. Tri osebe so bile ubite, med njimi tuđi neki franco-ski diplomat.
Katastrofa v rudniku.
Oberhausen, 4. julija. Pri katastrofi v Oberhausenu, kjer so eksplo-dirali plini, je »mIo 21 rudarjev ubitih-Skoro vrsi so popolnoma raztrgani in so našli od njih samo posamezne dele.
Sestanek dveh cesarjev.
Petrograd, 4. julikk Oficiozni list >Rossija pozdravlja sestanek caria z nemŠkim cesarjem s posebnim Člankom, v katerem poudarja velik pomen tega sestanka in pravi, dokler stopata Rusija in Nemčija roko v ro-ki, dnkler je volja obeh vladarjev, da se ohrani mir in ravnovesje y Evro-p.i se ni bati. da bi v svetovni politiki nastal kaksen usodepoln preokret
Bolezen nemške cesarice.
Berolin, 4. julija. Zdravstveno stanje nemške cesarice ni tako dobro, kakor oficijelno poročajo. Cesar bo po sestanku s carjem šel domov k cesarici. dasi je bilo preje določeno, da odpotuje takoj po tem sestanku na sever.
Zarota v Egiptu.
Milan, 4. julija. »Secoloc poroča, da so odkrili v Kairi tajno zvezo za-rotnikov, ki so sklenili. da umore vse višje uradnike oblasti, pred vsem pa lorda Kitchnerja, kediva in Saida. Tajna policija je dosegla, da se je udeležilo nekaj njenih članov zadnjega zborovanja te zveze. Včeraj so voditelje zarote aretirali in zaplenili pri njih več sumljivih listin, ki te na-mere potrjnicio.
Mlnistrska kriza na španskem.       i
Madrid, 4. julija. V ministrstvu je nastala oštra kriza, ki bo imela za nasledek demisijo celotnega kabineta.
Angfija in Sredozemsko morje.
Londoo, 4. julija. Lord Selburne je opozoril včeraj v svojem govoru angleško zbornico na pomen angleš-ke pomorske premoČi v Sredozem-skem morju. Poudarjal je, da Anglija ne srne biti nikdar odvtsna od lojali-tete in moči svojega zaveznika. Dasi stoji Anglija v najprijaznejših razme-rah z vsemi velesilami, ki so zainteresirane v Sredozemskem morju, vendar bi škodovalo ugledu Anglije, če bi ne imela tuđi v mirnem času primemo močno voino eskadro v Sredozemskem vodovju. Lord Đras-sey je poudarjal, da je angleška do-mača flotila v primeri z nemškimi pomorskimi brodovji §e vedno tako moćna, da se ni ničgsar bati. O tem ie treba le ljudi podučiti« da se ne bodo zastonj razburiaU.
Volitve v Scverni AmerikL
Baltinorc, 4. julija. Guverner v Indtfani, Marshall le bil imenovan za podpredsednika dernokratičnega kon-venta. Iz New Vorka poročajo, da je dobil NVilson od svojih tovarišev brzojavne čestitke za naminiranje in obenera obljabo, da mi bodo pripomogli do izvolitve. Roosevelt bo iz-Idal lutri ogtas» te ie ustanovi tretja
straaka. On trdi namreč, da ie bil konvent v Baltimore ravno tako pod-kopljen kakor konvent v Čikagi.
New York, 4. julija. Napredni republikanci so sklenili podpirati kandidaturo demokrata Wilsona, za katerega se je izrekel tuđi Roosevelt. Ker so republikanske vrste raztrga-ne, ima NVilson največ* upanja, da bo izvoljen za predsednika Zedinjenih držav.
Gospodarstvo.
— Mestna hranllnica ljubljanska.
Promet meseca junija 1912: 1352 strank je vložilo 791.671 K 33 vin.; 1396 strank je dvignilo 760.013 K 60 vinarjev. Stanje vlog 42,780.274 kron 17 vin. Število vložnih knjižic 29.160. V II. četrtletju 1912 se je hipotečnih in občinskih osojil izplačalo 878.229K 2 vin.; vrnilo 680.494 K 51 vin. Stanje posojil 35,221.412 K 32 v.
Lbtnlco uredništvu
Gosp. Stanko Ribnikar, c kr. davčni asistent v Zužem-perku: Potrjujemo. da niste pisec dopisov iz 2ežemperka. ki so bili le-tos v »Slov. Narodu« objavljeni.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdaja te I j   in   odgovorni   urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Utibljani:
V deželni bolnici:
Dne 30. junija: Fran Primar, ubožec, 32 let.
Dne 1. julija: Marija Puntar, užitkarica, 70 let.
Atie$wn'elQ55 H Pisouonoin
H Da znanstveni podlagi.
W§M    Dajansko najboljii B|||:j|       način za jačenje fc|-ig   lasišča in okrepitev
^Ts^žšvK^L         Staklenica stan«
Javna zahvala.
Ker so bili otroci tukajšnje sole o pri-liki izleta na Sv. Goro tako dobro po-goščeni in obdarovani, se zahvaljujem tem potom vsem blagim dobrotnikom in prijateljem sole, ki so k temu pripomogli. Posebno se zahvalim č g. kap-lanu Jakobu Palir velec. obiteljema Levstik in Jazbec ter gospodu Francu Strasner.                                        2382
Solsko vodstvu v Orešju
1.   julija  1912
Josip Roš
šol. vodja
Meteoro!o$ično norofilo,
VMm sa« Mrjen 300-2              SredijT zraftl tlak S0*7fi mm
Cis     SKta"Jc     Š«                   i
£   opazo-    ™£     |-^     Vetrovi   ;     Nebo
—      *"**    ▼ mm   h«                   !
3   2. pop.1 733 7 I   23-4   sr. svzh. ;del jasno m    9. zv. i 733-5     171   si. jzah.      dež
4.   7. zj.   733-5      14-5   sL vzh. jpoloblač.
Srednja   včerajšnja   temperatura    190% norm. 19*3°   Padavina v 24 urah 8*4 mm.
ZHmm mmmm v B«dis»p#*U.
Dne 4. julija 1912: Termin.
PŠenic« za oktober 1912.   .   za 50 kg 11*53
Pftenica za april 1913    .   .   za 50 kg 11*84
Rt za oktob«f 1912   .   .   .   za 50 kg   9-4*
Ovcs za oktober 1912   .   .   za 50 kg   936
Koru za za mlij 1912 .   .   .   za 50 kg   8*76
Koruza za avgust 1912   .   .   za 50 kg   8 81
Koruza za maj 1913 .    .   .   za 50 kg   7*57
IE postranski zaslnlek
dobe osebe vsakega stanu brez opustitve pokliča. — Ponudbe pod 99K> &• 1CH2"1 na anončno ekspedicijo J. Rafael na Dunaju, Graben 28.                                           2315
Učiteljica
išče za počitnice primernega   opravila.
Ponudbe na uprav. »Slov. Nararoda*.   2378
Sprejme se takof        2376     ,
kavanišk! ni
Vprašati je v ka varili „Central** ▼
=  Ljubljani.        —.   —.
Hi potnik
usĐiarske stroke želi sprsmeniti svoje mesti.
vpeljan po vseh slovenskih provincah, kakor tuđi na zgornjem KoroSkem. Najraje bi prev-zel mesto v Ljubljani alt Trstu. — Prijazne ponudbe pod „Potaik 300" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.                          2375
pri uvršeranju kanalizacije v Saajataki
se sprejmejo            2383
betonirji n U
za izdelovanje cementnih cevi.
Prijave na J. Dubsk^ ft Co. Za§reb« Dobro idoda
gisia.lribini
s hiio in vrtom se zaradi bolesni
takoj proda iz proste roke z vso opravo.
Dopisi naj   se   poiljejo   na   uprav. »Slovenskega Naroda«.                 2389
Rudarji.
30-40 mladihrudarjGV,
kopače?, dobi ob takoj&njem na-.'.    stop«  trajnega   opravila   .-.
v  zlatem   rudniku  Roudny, pošta  Zvčstov
na Češkem in naj se ponudbe pošljejo tjakaj
do 15.   t. m.                2381
Proda so eoonadstropna ▼ mestu na Spodnion Stalorskov
Izvrstna lega za trgovino, z gospodarskim poslopjem, velikim vrtom in trav-^ niki, v drugem volilnem razredu. :: Ponudbe na upravništvo »Sloven* skega Naroda.                                2384
Vod|a podrnžnlce
|^    se iš£e za  twoi*ni^ko zalogo.    ~Wm
ki se ima ustanoviti, z letnimi dahodki, seveda ob primerni spretnosti, okoli 15000 K. Strokovnega znanja ni treba, ker ga bo tvornica sama uvedla. Samo solventni gosp od je z lastno gotovino okoli 3—9000 K naj natančne ponudbe z navedbo starosti pošlje>o na BadoU MotM, »aaai L,   Seilerstatte 2 pod Šifro: W. M. 8224.   2380
— Dražbehi oklic.    ""
Dne 8. julija 1012 dopoldne ob O. uri
mton a i LliiHi mpai m ft. 9. mum:
pw*mdmlmlmiUxm   oprava,   slike,   knjige,   muzikalije, ^S=s== dve registrirni blagajni.             ——
Predmeti  se   lahko   ogledajo   *M  t»  falila  IMl   dtpeMkv   mri
'9—*/*10 "^ M neshi prodaje
C kr. okrajno sodiSče v Ljubljani, odd. V^
Stran &_____________________________________________________     SLOVENSKI   NAROD.______________________________________________________15° Uey'
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stoitoo  »Mljetoii*tvo|  pisama sa tMWIiUm m  ka sta»fcaaialmllfca 4*1» § tasaratva  ia  laaiacamtvo s  stnojnim obratom za ttavbna in fina dala| opekam« s »trojnim atet»a«aaa w Kimali to aa VMa| Iraiaalaail w PMlpoftf ia w Opatiji. — fHparača aa za atavbaa dela vtake vrate.
Mp^\l ^m^ Dobrič, Ljubljana,
/fift__   \   Fraiemvva mile« fttar. t, *•!•§ a. kr. fUraa pata
y>Sš^ trgovina z galanterijo, igračami itd.
vS^^^V     FtvNta prira)aala ▼eaalićaib mrmtmkmvmv priparaia
,.__.. veliko lio đobitkov po zelo oiikil mak!
8   jztnglesPu)  šklađišče  obleJc
Ej                O. (JrferncLtovič        im
B   HjjzzbZjancL, JMestni trg štev.  3
K   ^a./a ohasijsko prodajo
r     ter poletne damske konfekcije z gioboko redu-
B                         =   cirammz cenami-                    ■
Pnalmiski orožnotovarnjška dražba
Borcn-lje Peter WeiTlig Koroško
4E^LjV^'rvl^L ^^E* K^P Stt-     ^^E     V^v 9EH^^^b^^ ^b 4^^^-jjb^V ^^^P     ^^E*^H^& ^v aE? ^^b^^^p^p
}(a L BedBarodni lovski razstavi odlik. z državno kolajio.
Istelafe  aa{BO¥e|ie la prUaaao prvovrita« patka vaeh sMtav, u irafc Ia kroglo i salbollila itrelata wttwMwm
jf           II             li'                    i-->   -»  .     -            -         »      ^     —   — -  'dMniiuMf^L                    (_______.1!______'!
im ziiata hn-^u  '"" ~r ; jjgJjPR-^^^inanahintna ip-,aqwUtajit *"^^-^v ^^iB|rllila " |rrtfla
Mtmn, itfM it        V       A ¥Hm*    stw ii ii iiiiiiji ka sttA iniit   ^m          \1k^^L\ ^°ta ^- ^8-
Zaradi opustitve
raznih vrst perila in Švicarskih Tezenin posatneznih prtor in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah#
Opreme za neveste
Platno, Sifon in Švicarske Tezeaiae *e kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, bfisaike, prti, prtići, oprave za •• / •• .* .* .* kavo, nogavice in žepnt robei. .• / / / .' /
Perilo ..TETRA
za gospode in gospe, kdor trpi na protidu, revrnatumo, .• .• .• .• / .• ischiasu, naj oosi 1c to perilo. .* .* .* / .' •'
Opreme za nooorolenčke.
Anton Šare iSrrT
Dva diloba
m aprafaiata             J3?6
li iriMjt Hitite lete ni stmmit tu Irm
Goaposka ulica 6y I. natfstr.
Ignski DOIDOCIlik
19 let star zmužen &lovenakega in nem-Škega jezika kakor tuđi specenjske, železninskem manufakturne .^troke, ter pn    nakopnvaniu    dežHnih    pridelkov,
želi ntojMti s 1 jilijem ali pa pozneje.
Cemeni dopisi ped L M. I Saralca eh Savi.                                      23 8
Kupi se vodna li
za M    100 teaisklh ail.
Vodna sila )c lahko že uporabi jena ali tuđi ne Kupi se even. tuđi zraven stojeće poslopje (mlin, žaga itd.) Od železnice ne srne biti već kot 3/4 ure oHdalima — Ponufii naj se pod §ifro „▼•4aa WŽ 3S0u na upravništvo »Slov. Naroia« in Mcer se naj navede le skupna cena in kje leži ponuđeno 2^52
BLUZE,
krila, koatama, pla&ča, pelerina,  predpmsnike,
otroške oblekice
plaSćkc. klobačke.  havbice,   čepiće,
Ugiieaičae peMitige za nonrojtnfte
ii   rsiko  n0tfno   blago   po&ilja   im  izbiro
M^ Kristofič-Bučar
L)mbl}aaa,  Stari trg *L 0.
Prva  avatr.   savmravalaiea  prati
Utfaakaani    vlomn   v   LimMlmai,
WaUava mlica ftt. S.
ka ter a za varu je : na življenje, proti tat-vini, proti  požaru, nezgodam  itd.
sprejme več zaneslflTlli bi spretnih      2127
Dotovalcev
s proti TUoki proviziji a
I        Ka 4«k«l# la irakaa        |
■  po nizkih cenah priporočam svojo I
I        fct|itt »al#*aa#     rj   I
I trgovino
IzNlaitenlAiiiiiselvntbi-I mkii Nam li iletniuni.
I ™ DevoctoaaUJe
I  in vse vrste blago MM k*l|a pata
I Tnnifc dm kattl MAn.
I ^nton Skoj
^i   ^MHi^Ha  bSMB« W   aHI |WUn W« V«
Hestnl dekliški lice].
Vpisovanje
za deklice, ki hočejo vstopiti v I. razred ali nanovo v kak
višji razred, bode                               2243
v soboto, 6. lnll|a, od 3.—5. ure popoldne.
Oglasiti se je v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim ali rojstnim
listom in z zadnjim šolskim izpričevalom.
Spre|emiii lzpltl bodo dne 8. julija ob 8. uri zintraj.
Naiančneje v zavodu na crni deski.                           Ravnateljstvo,
Slovenska trgovska šola v Ijubljani,
Kongresni trg št. 2,
s pravico javnosti vsled razpisa c. kr. ministerstva za bogočastje in uk z dne 20. avg. 1^11,
štev. 14,649.
Sprejemno naznanilo.
V dvorazredno Slovensko trgovsko solo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci
dne 6. in 7. julija ter 16. septembra 1.1. od 10.—12. dop.
V  pnpravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj  13 let ter so dovršili naimanj štiri razrede ljudske Sole.
V  I. letnik se pa sprejemajo učenci,  ki so   stari   najmanj   14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo.   Brez sprejemne skuŠnje   se  sprejmejo v I. letnik le učenci,   ki   so z vsaj   zadostnim   uspehom   dovršili   4.  razred   kake srednje ali mešćanske sole.
Pri sprejemu imajo prednost sinovi trgovcev in obrtnikov.
K vpisu  nai   nridejo učenci  v spremstvu   staršev   ali   njih   namestnikov
ter naj prinesejo kratai liat, zadnje iolako izpridevalo ia K 15'— vpis-
nine in prispevka k učilom.
Ostala pojasnila daje — tuđi pismenim potom —
V  Ljubljani, 20. junija  1912.                    rHVIiateljStVO.
ffifjlpt krasni isttri. Sffodna ia šporfaa  trgootna ]G
3>. fflagdič, £jubljanaX
nas proti glavne pošte /^//fimL
/ / /// /y
Za svojo pario žafo iićem
kurjaža
Z^lasi naj se direktno pri Martin VaraUu posestnika v lškivasi p Stu-denec-Ig   pod Ljttbljano                2371
bprc)«na xavarovan,a človeSkegm flv-                                                         j^ t/^^^TIX,A.**                                        Zavaruje poslopja in premiCmne proti
ljenja po najraznovrstnejUh kombi—                                                   "                                                 ~       ^              ^                                  požarnim Skodam po najnižjih cenah.
ciiaii pod tako ugodnim,  pocoji. ko   .-.  -   .-.    vsaJAOBA«   lataFAVlUl   tanka   V   Pl»agi.    .%   -   ■■.   Škode cenjuje tako} in najkulantneje.
nobena drugm z.varovalnica.          ,,,,  ,,r %mmM m aavvaa^tM4. - iip!■!>■■  - —i^j— te kapHaU|« K 119,3to.tO^l.   Uživa najboljsi sloves. koder posluje
7i «h   i.   --odoo"MWov-**   m   N-ft»artl *afa n*aana avamalaka aaie drtavc , makozi slovmaako-aanMlBo «Rrmvo.   Davo1}u)€ u Cl5tegt dobi£ka ^tno
ao^Lftte  ta^»rt i maiHUioaLi tt--------------------------------     Wl" *•****»• **•                                       ■                        podporo v narodi* in obCnoKOftotoc