m..
Leto XVmM št. 130
torek S. Junija tm
Cma 1 Din
Upravnim*«* i^juoijana, Knafljeva nttca 0 — Telefon (t 8122, 8123, 8124, 8125, 8126.
Itnseratnj oddelek: LJubljana, Seten-burgova al S - TeL 3382, 8492.
Podružnica Maribor: Gosposka nUea St. U — Telefon St 8455.
Podružnica Celje: Kocenova oL flt. 2 Telefon 6t 190.
Računi pri pošt. tek. zavodih: Ljubljana št. 1X842, Praga čislo 78JS0, Wten St 105241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25*—
Za inozemstvo Din 40*—
Uredništvo: Ljnbljana, Knafljeva nttca 5, telefon 8122, 3123, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon it 2440, (Celje, Strossmayerjeva ulica štor. X telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Poljski državni obisk v Rumuniji
Te dni se mudi na posetu v Bukarešti predsednik poljske republike Mos* cicki, vsekakor pomemben dogodek za odnošaje med obema prijateljskima in zavezniškima državama. V načrtu je potem še poset romunskega kralja Karola na Poljskem. Da sta obe potovanji v tesni medsebojni zvezi, je jasno na prvi pogled.
Potovanja državnikov, zlasti diplomatskih predstaviteljev, so dandanes jako pogosto na dnevnem redu, bolj nego v katerikoli dobi preteklosti. Ra« sumljivo je tu, saj je tudi naš čas nekaj posebnega po svoji izredni politični razgibanosti, po obilici mednarodnih problemov, ki se postavljajo sleherni dan na dnevni red. Toda potovanja državnih suverenov so vendarle bolj redek pojav, nemara celo bolj redek, nego poprej. V srednji Evropi jiim je dal nekako novo pobudo pre-zrident Češkoslovaške republike dr. Beneš, takoj ko je zamenjal svojo funkcijo v vodstvu zunanjega ministrstva z vlogo najvišjega predstavi-telja države. Odtlej so se vrstili po-6eti državnih poglavarjev med Prago, Bukarešto in Beogradom.
Nemara prav to ni ostalo brez učinka za odnosaje med Varšavo in Bukarešto ter je po svoje pripomoglo do oživljenja kontakta v tem področju. Sicer pa je poživitev diplomatskih stikov med Rumunijo in Poljsko prinesel nov stadij mednarodne politične situacije v Evropi, predrugačitev razmerij v raznih smereh, ne v zadnji meri tudi odstop dolgoletnega zunanjega ministra Titulesca. Pripravil pa se je sedanji poset v potovanju ministra Becka v Bukarešto ter Antonesca v Varšavo. Poset kralja Karola v Varšavi naj se izvede že okrog 25. t. m.
Kakor že omenjeno, so se odnošaji med Rumunijo in Poljsko popravili šele v novejšem času. Poprej že nekaj let nikakor niso bili najprisrčnejši, da« si se v normalnem pogledu med obema državama, ki sta si že domala vso povojno dobo ne le prijateljici, marveč prav tesni zaveznici, ni ničesar spremenilo. Obnova tesnejših diplomatskih stikov je sprožila seveda najraz-novrstnejše komentarje, ki pa so po ogromni večini šli daleč preko stvarnega okvira.
Kakor pa kaže povečana delavnost v odnošajih med obema državama, da smatrajo na obeh straneh obnovo intenzivnega sodelovanja za zelo potrebno. kar se dobro ujema s čim dalje bolj očitno splošno tendenco v politiki evropskih srednjih in manjših držav, namreč tendenco, da se zunanja politika ne naslanja samo na eno zavezniško državo, ne samo na en izrazit blok, marveč da se skuša na kolikor mogoče široki zasnovi ojačiti lastna pozicija in s sprijaznenji v več smereh tako rekoč izločiti iz odvisnosti od velikih sporov med velesilami. Nekaka diplomatska osamosvojitev, tako bi se nemara mogla označiti ta težnja. Gotovo je tako tolmačenje bliže resnici nego domneva, da gre za kako globlje segajočo preorientacijo, saj v resnici Rumunija teži le za tem, da še boljše izrabi svoje mednarodno politične možnosti, ne pa morda, da bi si zaprla že dodobra preizkušene, pa si iskala sreče v novih, še nepreizku« šenih.
Pozicija sama veleva Rumuniji tako zadržanje. Saj leži država na ozemlju, ki predstavlja prehodno področje v več ko enem pogledu. Če se zamislimo v to pozicijo, nam postane jasno, da zunanja politika te države ne more biti koncentrirana samo na eno stran.
Rumunija je položena na osnovnico spodnjega Dunava, a na vzhodu sega 1 Dobrudžo celo preko njega na pravi Balkanski polotok. Zgodovina Rumu-nov je poglavitni meri odsev dogodkov, ki so se odigravali na tem polotoku, in obnova državne samostalno-sti je bila omogočena, ko je polagoma zahajala zvezda nekdanje velike sile polotoka, stare Turčije. Zato ni čuda, da so ostali politični in drugi stiki nove Rumunije na balkansko stran vedno zelo živahni. Zato je Rumunija zainteresirana na razmerah in na stanju Balkanskega polotoka in je povsem prirodno, da je trden člen Balkanske zveze.
Domala tretjina Rumunije leži v Karpatih ter tostran njih v Transilvaniji. To je dežela, ki je podobna kakor veliki deli Jugoslavije in Češkoslovaške skozi stoletja trpela v narod-neSm podložništvu m se osvobodila šele z veliko vojno. Torej je povsem prirodno, da so se vse tri države v skupnem odporu zoper revizionistične težnje Madžarov strnile v Malo antan-to, in ne more biti dvoma, da bo Rumunija ostala tej zvezi zvesta, dokler bo obstojala. In v kolikor se podunav-ski problemi vežejo na druge, srednjeevropske ali sredozemske ali splošno evropske, se bodo rumunski interesi težko dali ločiti od teh, ki jih Mala aritanta in Balkanska zveza smatrata za svoje.
Končno imamo še vzhodno fronto kraljevine RunjtHŠjg, uEu ji pj£Q i&3r
NEURATH V BEOGRADU
Prihod nemškega zunanjega ministra Neuratha v našo prestolnico Poglobitev odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo
Nenrathov odgovor
Beograd, 7. junija, a. Nemški zunanji minister dr. Neurath je z letalom prispel v Beograd. Za sprejem se je že pred 11. uro zbralo na zemunskem letališču mnogo uradnih zastopnikov pa tudi predstavnikov zasebnih ustanov in društev. Vse beograjske ulice, po katerih je imel iti nemški zunanji minister, so bile okrašene z nemškimi in jugoslovenskima zastavami. Tudi peron pred letališčem je bil svečano okrašen.
Na letališču je stala v vrati častna pehotna četa z godbo. Tam je čakal minister za vojsko in mornarico general Marič, prišli so tudi poveljnik beograjskega mesta general Tomič in drugi visoki zastopniki naše vojske. Od zasebnih ustanov so se zbrali zastopniki nemške kolonije- nemškega društva iz Nove Pazove, obeh nemških beograjskih šol in predstavniki nemške manjšine iz zemunskega predmestja v narodnih nošah. V imenu zunanjega ministrstva so prišli načelniki vseh oddelkov z dr. Ivanom Andričem, vršilcem dolžnosti pomočnika zunanjega ministra, na čelu. Dalje je prišel šef centralnega presbiroja dr. Ko-sta Lukovič. Od diplomatskih zastopstev se je zbralo vse osebje nemškega poslaništva z nemškim vojaškim atašejem generalom Habrom. Kmalu po 11. je prišel na letališče nemški poslanik Heeren, za njim pa madžarski poslanik Alt, avstriski poslanik Wiemer in bolgarski poslanik Popov. Okoli 11.30 je prispel na letališče predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Sto jadinovič.
Okoli 11.40 so sirene napovedale prihod letala. Nemškega zunanjega ministra je pozdravil predsednik vlade in zunanji minister dr. Milarn Stojadinovič, ki mu je nato predstavil vojnega ministra generala Ma riča. Neurath je potem sprejel poročilo poveljnika častne čete, nakar je godba zaigrala nemšiko in jugoslovensko himno. Nemški zunanji minister je zatem pregle dal častno četo in se seznanil s prisotni mi zastopniki vojaških in civilnih oblastev ter s predstavniki nemške kolonije in nemških društev.
Konferenca s predsednikom naše vlade
Nemški zunanji minister se je z letališča s svoJ'm spremstvom odpeljal v vilo v ulici Miloša Velikega, ki je bila zanj najeta te dtoi, ko bo v Beogradu gost ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča.
Po kratkem odmoru se je odpeljal na maršalat dvora in se vpdsal v dvorsko knjigo. Nato je bil na nemškem vojaškem pokopališču, kjer je pred veliki spomenik
položil lep venec.
Ob 17. se je pripeljal v zunanje ministrstvo in se takoj sestal z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem. Razgovor je
trajal dve uri.
Jutri dopoldne se namerava Neurath s svojim spremstvom odpeljati na Oplenac, da se pokloni na grobu blagapofcojnega kralja Aleksandra Uedimitelja. Naizaj grede se bo ustavil tudi na Avali in ae poK5e-nil na grobu Neznanega junaka.
Zdraviti v Gardnem domu
Svečanega sprejema v čast ministra Neurathu v Gardnem domu 60 se udeležili dvorni minister Antjč s soprogo, prvi pribočnik Nj. Vel. kralja generala Hnstič, dvorni maršal Colak Antič, dvorna dama Hadžičeva, diplomatski zbor, spremljevalci nemškega zunanjega ministra poslanik Aschmann, poslaniška svetnika Kotze in Heinburg, več članov naše vlade, generali in admirali, beograjski župan Vlada IM6 s soprogo, pomočnika zunanjega ministra Milivoje Pilja in dr. Ivo Andrič, poslanik, v Berlinu Cincar Markovič itd.
Predsednik min-6trskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič je pozdravil nemškega zunanjega ministra z naslednjim govorom v našem jeziku:
Ekscelenca! Zelo sem srečen, da morem v jugoslovanski prestolnici pozdraviti Vašo ekscelenco kot dragega gosta. V obisku Vaše ekscelence vidi jugoslovanska vlada in ves jugoslovanski narod potrdilo dobrih
torij najmanj po prirodi zavarovan, tu je del vzhodne Evrope, del onega širokega ravnega sveta, ki je dal osnovo za največjo državo evropskega kontinenta, za Rusijo. Ta je hkrati edina velesila, na katero meji Rumunija, kar pomeni seveda važnost posebnega reda. Vrh tega so tu še nerešene zadeve, ki se nikakor ne morejo bagateRzirati, besarabsko vprašanje. Ves kompleks odnošajev do sovjetske Rusije je hotel Titulescu rešiti, odnosno urediti po vzorcu ruskega pakta s Francijo in Češkoslovaško, toda aram-žman je obtičal pred zaključkom in se pod novim zunanjim ministrom ni poskušal spraviti v tek na novo. Pač pa se je odtlej obnovil živahnejši kontakt z Varšavo.
Odnošaji sovjetske Rusije do zapad-ne in srednjeevropskih držav še niso dobili svoje dokončne oblike. Pri gradnji teh oblik je imela Poljska prav važno vlogo, ki najbrž še ni doigrana. Obnova tesnejših stikov med Varšavo in Bukarešto je pokazala, da želi tudi Rumunija biti udeležena pri nadaljnjem urejanju odnošajev v tem področju, več in morda v drugačnem smislu, nego si je zamišljal Titulescu. Nemara pa bodo obnovljeni stiki vplivali tudi v obratni smeri ter zbližali Polj« §ka m Rodunavs&o in balkansko stran.
in prijateljskih stikov, ki že obstoje med obema državama, kakor tudj željo, naj bi se ti odnošaji še boli razvili in okrepili. Vlada kraljevine Jugoslavije je srečna, da more ugotoviti to željo prj vlad? nemške države im to željo tudj sama v celoti sprejema in jo deli. Ta želja popolnoma ustreza tako pogosto izraženemu prizadevanju kraljevske vlade in lahko rečem, da so ta prizadevanja tudi v popolnem skladu s temeljnim čustvovanjem vsega našega naroda, ki ga poznajo zaradi njegove ljubezni do neodvisnosti, prav tako pa tudi po njegovi miroljubnosti in zvestobi, dani besedi in po svoji pripravljenosti do miroljubnega sodelovanja. To dokazuje vsa naša preteklost, kakor tudi naše ravnanje v ser danjih Časih. Prepričan sem, da tega tudi bodočnost ne bo ovrgla.
Današnji mednarodni položaj je natrpan z zapletenimi in motnimi vprašanji, z rešitvami je pa zelo reven in poln nasprotij. Spričo tega položaja je kraljevska vlada v tem oziru složna tudi z vladami prijateljsko naklonjenih držav, s katerimi je takšno sodelovanje koristno in mogoče. Eden izmed najboljših primerov takega sodelovanja, ki ni samo v obojestranskem interesu, temveč tudi v interesu splošnega mini, je dolgoletno razčlenjeno jn raznovrstno sodelovanje naše kraljevine z veliko nemško državo, ki se nahaja pod vodstvom svojega voditelja na potu k trajnemu in zanesljivemu napredku. Naša želja je, da nadaljujemo im poglobimo to plodno in koristno sodelovanje kakor tudi izmenjavo gospodarskih in kulturnih dobrin, na podlagi medsebojnega razumevanja in prijateljstva v korist obeh dežel v skladu z miroljubnimi in konstruktivnimi stremljenji vseh oetaJih narodov in v soglasju s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi.
Obisk Vaše ekscelence v jugoslovanski prestolnici smatramo z zadovoljstvom za nov prispevek k temu koristnemu razvoju našjh medsebojnih odnošajev in prisrčno znamenje na poti, kj vodj k splošni blaginji našega naroda in k splošnemu miru v Evropi.
Dvigam svojo čašo v čast voditelja in dr žavnega kancelarja Adojfa Hitlerja, za veličino in napredek nemškega naroda in pijem v zdravje in osebno srečo Vaše ekscelence.
Nemški zunanji minister ▼. Neurath je odgovoril v nemščini:
Izredno sem vesel, da se morem muditi tu v Beogradu kot vaš gost, kajti že dolgo sem si želel Obiskati jugoslovansko vlado ta prestolnico te kraljevine. Ta želja je v skladu s izredno prisrčnimi čustvi, ki jih goje Nemčija, državni kancelar in ves nemški narod do mladega kralja in do njegove domovine. Moj prihod ima biti viden dokaz teh čustev, a besede, ki jim jih je pravkar naslovila Vaša ekscelenca, so mi potrdilo, da vlada med vašim narodom enako razpoloženje do Nemčije, in da se v tem pogledu jugoslovanska vlada strinja z jugoslovanskim narodom. Ne dvomim, da se bo na takšni osnovi vzajemna naklonjenost in Iskreno spoštovanje ter dobra in prijateljska soseščina med obema državama nadalje razvila in poglobila.
Vaša ekscelenca je z vso pravico omenila, da je sedanji mednarodni položaj peto težkih problemov. Tembolj me zato veseli, ker morem reči, da med našima državama ni takšnih problemov. Zato smo mogli prijateljsko ta odkrito izmenjati misli ta drug drugemu obrazložiti metode ta cilje svoje politike, ki na obeh straneh stremi k ohranitvi ta zavarovanju miru.
Sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo, ki z mojim obiskom v Beogradu prihaja do vidnega izraza, je največjega pomena prav glede na splošni položaj, ki ga je orisala vaša ekscelenca, kajti to rodovitno sodelovanje je činitelj, ki utegne olajšati ta pospešiti ureditev mnogih obstoječih težkoč.
JSelel bi baš glede na prijateljsko razmerje med Nemčijo in Jugoslavijo ugotoviti, da je politika vodje in državnega kancelarja v zadnjih 4 letih z razvojem prijateljskega razmerja do drugih držav tesno služila miru na svetu. Pri tem delu pomeni nemško-jugoslovansko prijateljstvo enega izmed najbistvenejših činiteljev.
Dvigam čašo ta pijem na zdravje Nj. Vel. kralja Petra n., Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, kraljevskega doma in članov visokega namestništva ter za osebno srečo Vaše ekscelence.
Komentarji	thfrn
Berlin, 7. junija, r. »Deutsch-poLitische Korrespondenz« piše v zvezi s prihodom Neuratha v Beograd med drugim:
Dočim se vojni minister general Blomberg mudi v Italiji kot gost Mussolinija, da ob enem obišče italijansko vojsko, Je zunanji minister Neurath odpotoval v juž-novzhodno Evropo, na prijateljski obisk prestolnicam Jugoslavije, Bolgarije ta Madžarske. Ta dva ministrska obiska sta že zaradi tega, ker se vršita istočasno ta v zvezi z zunanjepolitičnimi dogodki, simp-tomatičnega značaja. Izvršena v času, ko se čuti nemir in nervoznost kakor tudi posledice boljševiške atake na Evropo, sta ta dva obiska izraz miru, s katerim izvaja Nemčija svojo zunanjo politiko, kar bo brez dvoma blagodejno vplivalo tudi na druge. Kakor se obisk generala Blomber-ga v Rimu pojasnuje z zaupnimi odnošaji med Italijo in Nemčijo, in s skupnimi interesi obeh narodov, ki so se zaradi izve-stnih dogodkov še posebno afirmirali, tako se ima tudi obisk Neuratha smatrati kot izraz prisrčnih odnošajev, ki vežejo Nemčijo z Jugoslavijo, Bolgarijo in Madžarsko. Namen potovanja zunanjega ministra Neuratha je poglobitev in pospešen je teh odnošajev. To potovanje pa istočasno potrjuje tudi napredek, ki je dosežen v političnih odnošajih Nemčije do južnovzhod-ne Evrope. Ves program Neurath ovih obiskov je bil tudi le zaradi tega mogoč, ker so se med posameznimi državami, ki jih bo Neurath obiskal, poprejšnje napetosti znatno omilile in odnošaji na splošno zadovoljstvo popravili. Tudi to izboljšanje odnošajev je uspeh nemške mirovne politike in se je v prvi vrsti doseglo po neposrednem sporazumevanja, ki je po sodbi Nemčije najboljša in najzanesljivejša pot za odstranjevanje napetosti in nasprot-stev. Tudi tokrat so se pojavljale intrige s strani onih, ki vedno dvomijo ▼ dobre namere Nemčije ta ki ji nočejo priznati položaja, na katerega ima pravico tudi t južnovzhodni Evropi.
»Berliner Borsenzeitung« objavlja daljši članek pod naslovom »Nemčija ta Po-dunavje«. V članku se najprvo naglaša, da potovanje Neuratha, čeravno gre za prvi oficielni obisk Beogradu, Sofiji in Budimpešti nikakor ne pomeni neke nove kon-stelacije v Podunavju. To potovanje služi samo okrepitvi že dolgo obstoječih prijateljskih odnošajev Nemčije do podunav skih držav. Kljub vsem poskusom, da se ovira razvoj takih odnošajev, je ponovno zmagalo sposmanje, da so Nemčija ta po-dunavske države vezane druga na drugo.
Anglija odklanja
samostojne represallje
na morebitne napade v Španskih vodah
London, 7. junija. Angleška vlada je že danes odgovorila na priporn/be nemške ta italijanske vlade k angleškim predlogom za ureditev mednarodnega spora, ki je nastal zaradi poslednjih incidentov v španskih vodah in povzročil, da sta Italija ta Nemčija izstopali iz londonskega odbora za nevmešavanje in odpovedali nadal jnje so delovanje pri mednarodni kontroli okrog Španije. Odgovora sta bila dopoldne izročena poslanikom Italije in NemičSje v Londonu.
Zvedelo se je, da si je nemška vlada v svojem odgovoru o prvih angleških predlogih poizkusila izgovoriti pravico, da bi smele kontrolne ladje nemudoma reagirati na morebitne napade nele v Obrambo, nego tudi z represalijami, nakair naj bd se šele pričela posvetovanja med poveljniki kontrolnih ladij o novih skupnih represa-lijah v srn/slu znanih angleških predlogov. Britanska vlada je v svoji današnji noti pozvala nemško vlado, naj pravilno presodi pravi smisel angleških načrtov, katerih namen je predvsem, da se obnovi jpraivo i!n popolno isodelovanje prizadetih sil pri kontroli v španskih vodah. Angleška vlada povsem razumljivo pristaja na to, da se bodo smele kontrolne vojne ladje braniti proti morebitnim novim napadom, ni ji pa mogoče pristati na to, da bi smele nemudoma izvršiti vse reprealije, ki bi se jim zdele potrebne v takem primeru. V noti se iznaža upanje, da bodo budi te težave kmalu odstranjene in da se bosta Italija in Nemčija kmalu spet vrnili v nevtralncstni odbor. Podobna je angleška nota na italijanske pripombe.
Tudi angleški politični krogi so dane® na oanovl vesti o teh dveh notah angleške vlade izražali mnenje, da ndhče ne bo prepovedal italijanskim ki nemškim vojnim ladjam braniti ae v primeru novih letalskih napadov in da bi bilo nesmiselno, če bi za tako Obrambno akcijo morate zahtevati kakSfio posebno dovoljenje nevtrai-noetnega, odbora. To pravico imajo že samo po sebi. Zato pa omenjeni krogi tem bolj Obsojajo zahtevo nemške vlade, da bi se napadenim vojnim ladjam priznata, tudi pravica do samostojnih represalij. Tudi francoski službeni krogi ao se že odločno izrazili proti tej nemški zahtevi. V bodoče bo treba vsako ceno preprečiti, da bi nemške to italijanske ladje za vsak najmanjši incident izvajale kakšne osamljene represallje proti španskim ln-kam in mestom. Po angleškem in francoskem mnenju bodo morale prizadetim pač zadostovati diplomatske metode, po katerih si bodo štiri glavne kontrolne sile lahko za vsak incident izsilile primemo zadoščenje. V tem smislu sta bili italijanska in nemška vlada danes informirani tudi o francoskem stališču glede njunih poslednjih zahtev.
V ostalem razpravljajo v Londotm mnogo tudi o ruskem protestu, da angleška vlada ne bi sama smela započetl take akcije za ureditev spora, ki je nastal v nev-tralnostnem odboru, ker je za to pristojen pgbotr sam, Temu iratfcpinai firotertu fift
politični krogi ne pripisujejo večjega pomena, ker je angleška akcija naletela na splošno odobravanje in ker se bodo njeni rezultati končno vendarle predložili nev-tralnostnemu odboru v odobritev, v ostalem je tudi zastopnik nuske vlade v londonskem odboru že pristal na tak postopek.
Italijanski očitki Franciji in Angliji
Rim, 7. junija, d. Pariški 1'sti so objavili vesti, po katerih sta si Nemčija in Italija z umikom iz odbora za nevmešavanje ustvarila možnost, da podpirata nacionalistično Španijo v večji meri kakor doslej. Te trditve v italijanskih merodajnih krogih odločno zavračajo. »Giomale d" Italia« piše glede na to med drugim: Francija in Anglija nastopata tako, kakor da bi izvrševali določbe o nevmešavanju, v zadnji dneh pa nadaljujeta podpiranje valen-cijske vlade. Transporti prostovoljcev iz Francije ter tihotapstvo orožja se nadaljujejo neovirano.
»Telegratfo< izjavlja glede na angleške predloge, da Italija in Nemčija nikakor nista zapustili londonskega odbora, da bi se nikdar več ne vrnili vanj, temveč &ta se samo umaknili v pričakovanju, da bo odslej varnost njunih ladij bolje zajamčena. Italija je še vedno pripravljena za sodelovanje s pogojem, da se omogoči v častnih razmerah.
Moscicki v Bukarešti
Bukarešta, 7. junija. AA. Danes ob 16. je prispel v Bukarešto s posebnim vlakom prezident poljske republike Moscjcki. Postaja je bila bogato okrašena z zastavami in zelenjem. Predsednika poljske republike so na postaji pozdravili kralj Karol, prestolonaslednik Mihael, člani vlade s predsednikom Tatareseom. predsednika senata in zbornice, župan rumunske prestolnice in mnogi drug; dostojanstveniki. Predsednik poljske republike je nato pregledal_ častno četo ter se je nekaj časa razgovarjal s člani tujih poslaništev in rumunekimi dostojanstveniki.
V sprevodu do dvora sta se vozila ▼ prvem vozu predsednik poljske republik© in kralj Karol, v drugem prestolonaslednik Mihael in marša-l dvora, v tretjem Pa. poljski zflinanji mjnister Beck in zunanji minister Antonescu. Častno stražo je tvorila konjeniška garda. Predsednika poljske republike je na ulicah pozdravila ogromna množica z velikim navdušenjem.
Samostojna židovska država v Palestini
Ženeva, 7. junija, o. V tukajšnjih mednarodnih diplomatskih krogih se širijo govorice, da bo v Palestini že meseca novembra ustanovljena samostojna ž5dovska država. Baje so se pogajanja, ki st-a Tih v to svrho vodjla angleški zunanji minister Eden fn predsednik svetovnega cjonističnega pok per ta We:zmann. ugodno končala. Angleška vlada, je opustila svojo prvotno namero, da bi židovski del Palestine proglasila za angleški dominion. ter je pristala na to. da se v Palestini ustanov; za ž?de samostojna država, ki naj b; se tudj takoj sprejela ▼ Društvo narodov. Glavno mesto židovske Palestine naj bi postala Haifa. Jeruzalem W postal svobodno mesto kakor Gdamsk.
S španskih bojišč
Franoove čete so zopet zavzele hrib Lemono, ki obvladuje Bilbao
Pariz, 7. junija w. Agencija Radio po- I vendarle še obdržal nad gladino. Neki re-roča iz Bilbaa, da Baski sedaj priznavajo, | pubLjkanskj vlačilec je parnik potegnil v Ju-
da so Francove čete po hudih borbah zavzele hrib Lemono, ki obvladuje vse področje Bilbaa. Po poročilu baskovskega vrhovnega poveljstva so baskovske čete morale Zboljšati svoj položaj ta so se zaradi tega umaknile na nove postojanke.
Letalski napad
Bilbao, 7. junija. w. 30 triinotornih letal je danes zfutraj bombardiralo 5 milj vzhodno od Bilbaa ležečo vos Dalmacamo.
Torpedirana republikanska
ladja
Pari«, 7. junija, o. Valencijska vlada potrjuje, da je že v soboto neznana podmornica torpedirala špansko republikansko cj-sternsko ladjo »Canupero«. Ladjo )e podmornica napadla v bližini luke Paianos. Torpedo je ladjo dejansko nadel in povzročil izredno veliko škodo, vendar fle nj potopil«. Cisterneke ladje so namreč razdeljene v več neproduišno ločenih predelov. Voda je vdrla v predel, k,- ga je torpedo raz-llejal, zrak v ostalih predelih Pa je ladja-
ko Palanos. Človeških žrtev ni bilo.
Razstreljivo v bonbonih
Perpignan, 7. junija. w. Na kolodvoru v-Santandru so kontrolni organi da** ustavili transport 13 vagofciov bonbonov, napolnjenih z rumom. Pri pregledu so ugotovili, da so bonboni napoBnjeni z nekim »e lo močnim eksplozivom. Zadeva Je bila prijavljena londonskemu odboru, ker ta eksploziv ni v seznamu bda^pa, čigar uwoa je prepovedan v Španijo. Transport m> 60 nadaljnjega zadržali na postaji ta vagone dobro zastražili.
»Deutschlattd4* zopet v Gibraltarfn
Gibraltar, 7. junija, d. Včeraj je ptlnpoia križar ka »Deutscland« iz Cadizao Gibraltar, kjer je sprejela na krov 27 žrtev Ob-,
streljčevanju pri Ibizi,.
Postani in ostani ilaa Vodnikove *r«Slr*t
Pot Petra živkoviča
po slovenskih krajih
V nedeljo so člani vodstva JNS oblSkaU Notranjsko In Ribnižko dolino, včeraj Gorenjsko, popoldne pa se
odpeljali na štajersko
Beležke
Poročila o ljubljanskih dogodkih
»Slovenski dom« kot opoldanska izdaja »Slovenca« je mogel včeraj prinesti svoje poročilo o prihodu Petra "živkoviča v Ljubljano. '
Daranyi o oslabitvi
vpliva Male antante
Po izjavi madžarskega ministrskega predsednika ne obstoja Več v Mali antanti ona sloga, kakor pred 10 leti
Obisk predsednika Živkoviča in drugih voditeljev JNS v Sloveniji ima namen, da se borci in delavci za jugoslovensko politiko osebno spoznajo med ser boj in tako Se bolj utrdijo vezi, ki so jih med njimi spletle skupne ideje in skupne borbe. Prav zaradi tega so se člani vodstva JNS po krasno uspeli ljubljanski prireditvi podali na trodnevno pot po Sloveniji. V spremstvu slovenskih predstavnikov JNS so se ustavili v vseh večjih krajih ob svoji poti in se povsod sestali s tamkajšnjimi borci za jugoslovensko nacionalno politiko. Povsod so bili sprejeti in pozdravljeni z iskrenim navdušenjem. Marsikje se je njihov obisk spremenil v mogočno zmagoslavje jugoslovenske misli.
č i t a j S i r I naroča »J U T R
t t
J t
0«
Velikih Laščah, kjer jih je pred hišo senatorja Puclja počakala in pozdravila z vzklikanjem velika množica domačinov, ki se jim je zahvalil dr. Andje-linovič. Malo pred polnočjo so se predsednik Živkovič in njegovi spremljevalci vrnili v Ljubljano, kjer so prenočili.
Na Gorenjskem
Včeraj dopoldne ob pol 9. so se gg. Živkovič in drugi voditelji nacionalne politike v avtomobilih odpeljali iz Ljubljane proti Gorenjski. Spotoma so se najprej ustavili v Vižmarjih na domu poslanca Albina Komana, kjer je bil zbran tudi sreski odbor JNS za Ljub-Ijano-okolico. Po kratki pogostitvi se je nadaljevala pot do Škof je Loke. Tam so se zbrali številni somišljeniki v gostilni pri Cenetu. Predsednika in druge goste je pozdravil v imenu sreske organizacije JNS notar Šink. Zahvalil se je predsednik Živkovič, za njim pa je
kratko, a temperamentno govoril še j g. živkovič prvič v Ljubljani 7 novembni P°f " J^iP Cvetic.	1930j ko je bil ministrski 'predLEPr™
Med vzklikanjem domačinov so se vi, da so ga takrat sprejeli tudi predstav-gostje nato odpeljali v Kranj, kamor so mki takratne SLS, ki je bila skupno z dru-prispeli ob 10. V spremstvu dr. Kra- I S'm; strankami že razpuščena, in da je v
-------------------r------„— r--- merja je predsednik Živkovič najprej njihovem imenu govoril na slavnostnem
sednikov avto skozi trg. Drage goste je j obiskal zaslužnega nacionalnega borca, banketu v Unionu pokojni profesor Anton pozdravil poslanec Hočevar, njegova so- bivšega župana Cirila Pirca na njego- I sn '- Vristavlia pa- da je bil »njegov proga pa je predsedniku izročila lep j vem domu. Skupno so potem vsi odšli
e e e
Na Notranjskem
V nedeljo popoldne so se Peter Živkovič in spremljevalci odpeljali na Notranjsko. Ustavili so se najprej na Vrhniki, kjer jih je pred domom nar. posl. Hočevarja pričakala množica somišljenikov in jih sprejela s prisrčnimi ovaci-jami. Ze pred trg so jim prišli nasproti trije konjeniki z veliko zastavo in več kolesarjev, ki so nato spremljali pred-
Tudi nekaterim zagrebškim in beograjskim listom je bilo dano, da so priobčili poročila o ljubljanskih dogodkih, čitatelje, ki lahko čitajo te liste, opozarjamo, da beograjsko »Vreme« ter zagrebška »Ob-zor« in »Jutarnji list« nimajo v Ljubljani lastnih poročevalcev, temveč prejemajo svoja poročila od urednikov »Slovenca« in »Slovenskega doma«. Po tem naj čitatelji presojajo vse njihove vesti, ki se nanašajo na Slovenijo.
„Slovenčeva« pozabljivost
»Slovenec« je kot slovensko glasilo JRZ mogel v nedeljski' šfevilki ' prinesti daljši
živkovič za nnm Da ie i nek„? Prihodu Pctra Živkoviča v Ljub-, ovic, za njim pa je l^ano. V članku se spominja, kako ie bil temperamentno govoru se I g. živkovič nrvič v Liuhliani v n™-
Budimpešta, 7. junija, d. Ministrski predsednik Daranyi je izjavil o zunanji politiki avoje viade naslednje:
Zunanjepolitični položaj Madžarske ni v vsakem pogledu rožnat, vendar pa se kaže odločno zboljšanje. Madžarska si je morala pridobiti prijatelje in poglobiti od-nošaje z njimi. Razgovori o priliki lanskega sestanka Ciana, Schuschnigga in Kanje, nadalje obiska regenta Horthjrja v Rimu in na Dunaju, kakor tudi obiska avstrijskega zveznega predsednika Mikla-sa in italijanskega kralja v Budimpešti, so pripomogli k ojačenju obstoječih prijateljstev. Razen tega je znano, da veže Madžarsko prijateljstvo tudi z Nemčijo.
Kar se tiče neposrednih sosedov Madžarske, nasledstvenih držav, je treba ugotoviti, da med njimi ne obstoja več pred 10 leti dosežena sloga ln sodelovanje. Edina točka, ki jih še danes druži, je žal prav vprašanje, ki je v zvezi z Madžarsko. V tej edini točki obstoja popolno soglasje med temi državami, v ostalem pa so v vprašanju svojih odnošajev z Nemčijo,
Italijo in Rusijo popolnoma različnih na-ziranj. Nasledstvene države imajo samo eno zanesljivo pot m ta je priznanje ena»
kopravnosti Madžarske.
V pogledu notranje politike bo vlada še letos predložila parlamentu predlog za reformo ustave, med drugim pa tudi predlog zakona o uvedbi splošne to tajne volilne pravice. Za uresničenje tajne volilne pravice se morajo ustvariti primerna jamstva, s katerimi se bo onemogočilo, da bi prevladale na Madžarskem ideje ali smeri, ki se importirajo iz inozemstva in k£ predstavljajo tuje običaje.
Za zbližanje Madžarske in Poljske
Budimpešta, 7. junija d. Sno« je poslanec Tibor Eckhardt odpotoval na Poljsko, da bi se sestal z vodilnimi političnimi osebnostmi. Njegovo potovanje spravljajo t! zvezo z njegovim nedavnim govorom f poslanski zbornici, v katerem je poudarjaj potrebo, da se stopi v tesnejše zunanje politične odnošaje zlasti s Poljsko.
Sovjetska zastava na Severnem tečaju
šopek.,
Tudi pred Logatcem je pričakala predstavnike nacionalne politike močna četa kolesarjev z državnimi zastavami. Pred Kramarjevim hotelom, s katerega je plapolala velika trobojnica, so bili zbrani somišljeniki iz Logatca in okolice. Priredili so g. Zivkoviču in tovarišem navdušen sprejem. V imenu nacionalnega prebivalstva jim je izrekel dobrodošlico in jih pozdravil notar Mrevlje, za predsednika in njegove spremljevalce pa se je zahvalil senator dr. Andjelinovič.
Na Rakeku je bila zbrana ogromna množica nacionalnega prebivalstva z Rakeka in iz Cerknice. Tudi tu so pohiteli Zivkoviču nasproti kolesarji ter ga potem spremljali do osrčja Rakeka, kjer je bil sprejet z velikimi ovacijami. Pozdravila sta ga gg. Tavčar z Rakeka in dr. Pušenjak iz Cerknice, zahvalil pa se je zopet dr. Andjelinovič, katerega besede so izzvale viharje odobravanja.
Pot je vodila dalje čez Cerknico, Grahovo, Bloke, in Novo vas proti Sodra-žici. Spremenila se je v en sam niz ovacij in pozdravov, ki so pričali, kako globoko je med tamkajšnjim ljudstvom zasidrana jugoslovenska misel Kjerkoli so ljudje izvedeli, da se bo vozil mimo g. Živkovič, so se zbirali ob cesti in ga pozdravljali z vzkliki, pa z mahanjem rok, robcev in klobukov. V Cerknici so jnu dekleta avtomobil kar zasula s cvetjem.
V Ribniški dolini
Kakih 5 km pred Sodražico je pričakalo drage goste nad sto kolesarjev, vsi okrašeni s cvetjem in zastavicami. Ko so g. Živkoviča in njegove spremljevalce pozdravili z navdušenimi vzkliki, so se razvrstili na čelo avtomobilske kolone. V počasnem tempu se je pomikal sprevod proti Sodražici, kjer je bilo zbrano vse prebivalstvo in tvorilo špa-lir do trga. Vsa Sodražica je bila v zastavah, dekleta pa so se bila založila s cvetjem, s katerim so obmetavala nacionalne voditelje. Ko so se na trgu polegli vzkliki, je pozdravil predsednika in spremljevalce v imenu Sodražice in okolice stari zaslužen nacionalni borec Oberstar. Zahvalila sta se za krasni sprejem predsednik Živkovič in za njim dr. Andjelinovič, ki je s svojim govorom kar zelektriziral ljudi. Med navdušenim vzklikanjem večstoglave množice in spremljan od kolesarjev je sprevod odšel proti Ribnici.
Svoj višek je dosegla nedeljska pot v Ribnici. Ze do Zlebiča se je pripeljalo nasproti zopet nad sto kolesarjev, ki so se po iskrenih ovacijah Zivkoviču združili s kolesarji iz Sodražice in se potem vračali skupno v Ribnico. Povsod ob cesti so se zbirale skupine ljudi, vzklikale gostom in manifestirale za jugoslovensko idejo. Takega števila kolesarjev Ribnica še menda ni videla.
Pri vhodu v trg je bila zbrana ogromna množica ljudi, ki je priredila predsedniku Zivkoviču in drugim gostom viharne ovacije. Ko so izstopili, jih je pozdravil v imenu nacionalnega prebivalstva Ribnice in okolice Ivan Arko mlajši. Z godbo na čelu, ki so ji sledili kolesarji, se je razvil nato mogočen sprevod do Podbojevega hotela, kjer je bila za goste pripravljena večerja. Ljudje so napolnili veliko dvorano in vrt, zahvalil pa se jim je za sprejem senator Ivan Pucelj. Za njim je govoril predsednik Živkovič, ki jih je bodril k vztrajnosti in elanu v borbi za velike jugoslovenske ideale. Sledile so zopet viharne ovacije ter manifestacije za kralja in Jugoslavijo. Manifestacije so se na trgu nadaljevale ves čas, ko so bili gostje pri večerji. Med večerjo so predsedniku Zivkoviču ribniška dekleta izročila velik šopek nageljčkov. prepleten z miniaturnimi vzorci ribniške suhe robe.
Noč je že legla na zemljo, ko so okrog 9. gostje zasedli zopet svoje avtomobile in se odpeljali nazaj proti Ljubljani. V slovo so jim ribniški fantje zažgali velik kres pri Sv. Ani. Le za kratek čas so se yodilili predstavniki JNS še ustavili v
pred Narodni dom, kjer je g. Pire v imenu sreskega odbora pozdravil predsednika g. Živkoviča in se mu zahvalil za njegov obisk. Živkovič je v svojem odgovoru poudarjal, da pozna in ceni Cirila Pirca kot prepričanega nacionalnega borca že dolga leta. Postavil ga je za vzor nesebičnega dela zlasti mladini, ki je bila kakor povsod drugod tudi v Kranju zbrana v izredno velikem številu. Deklica je izročila predsedniku šo-pež nageljčkov, nato pa so gostje odšli v veliko dvorano Narodnega doma, kjer je bila za nje pripravljena skromna za-kuska. Tam je govoril še posl. dr. Mirko Došen, katerega nagovor je bil sprejet z največjim navdušenjem.
Ob pol 12. se je nadaljevala pot v Kamnik. Na vrtu g. Cererja, v katerega gostilni je bilo naročeno kosilo za izletnike, se je zbrala velika množica nacionalnih ljudi iz Kamnika.. Vrt je bil ves poln. Ko so se polegle ovacije, s katerimi so bili sprejeti gg. Živkovič in njegovi tovariši, je predsednika s prisrčnimi besedami pozdravil v imenu sreskega odbora JNS g. Cerer. Med kosilom je spregovoril nekaj toplih besed še dr. Trampuž, odgovarjala pa sta poslanca Cvetič in dr. Došen ob burnem aplavzu. Ko so se gosti proti 2. odpravljali na nadaljnjo pot, se je od njih poslovil še g. Toman iz Moravč. Med ovacijami, ki so sledile njegovemu govoru, so se gostje odpeljali. V Kamniku je g. Živkoviča osebno pozdravil tudi sivolasi učitelj Toman, ki je kot edini slovenski učitelj prisostvoval 1. 1914. zgodovinskemu kronanju kralja Perta I. v Beogradu in se navzlic svojim 74 letom ni dal zadržati, da ne bi prišel pozdravit predstavnika današnje jugoslovenske nacionalne politike.
Krasen sprejem so priredili predsedniku Zivkoviču tudi v Domžalah. Na trgu pred spomenikom kralja Aleksandra je bila zbrana množica več sto ljudi iz Domžal in okolice. Ko so se avtomobili ustavili, je pozdravil predsednika Živkoviča v imenu organizacije JNS g. Šlibar, v imenu nacionalne mladine pa akademik g. Tone Osovnik. Njegova izvajanja so naredila na predsednika in vse navzoče- najgloblji vtis. Predsednik Živkovič se je zato v svojem zahvalnem nagovoru tudi še posebej obrnil do mladine. Njegov kratki nagovor je bil sprejet z navdušenimi manifestacijami. Na spomenik kralja Aleksandra je g. Živkovič položil velik šopek cvetja.
Ob 3 popoldne so gostje nadaljevali svojo pot preko Celovca v Ptuj.
Oprostitev pristojbin za državljanstvo
Beograd, 7. junija. AA. Notranji minister je izdal tale odlok: s finančnim zakonom za leto 1937/38 se pooblašča notranji minister, da lahko oprosti plačila vseh pristojbin glede državljatastva vse osebe, ki so Jugoslovani po pokeflenju in jeziku in so se iz tujine priselili v ena izmed občin Jugoslavije, če ne plačajo več kakor 1000 Din letnega državnega neposrednega davka, ki se sumarno knjiži. Da bo no. tranje ministrstvo moglo izdati potrebne sklepe glede oprostitve plačila pristojbine, morajo prizadete osebe vložiti prošnjo z dokazili o svojem Jugoslovanskem poreklu in deflkaze o letnem neposrednem davku, naikar bo šele ministrstvo izdalo potreben sklep o osvoboditvi plačila pristojbine.
Glede ponovne pridobitve državljanstva po ČL 40 zakona o državljanstvu je notranje ministrstvo izdalo tale odlok:
Državljanstvo naše bivše državljanke, ki ga je izgubila s poroko s tujim državljanom, postane latentno vse dotlej, dokler zakon velja, to je dotlej, doider 'bivša državljanka ne postane vdova, ali pa, dokler ne loči od svojega moža. z izvršnim sodnim odlokom. Kakor hitro nastopi eden izmed teh primerov, stopi v veljavo njena pravica ,da si spet pridofoi izgubljeno državljanstvo.
Letalske nesreče v Angliji
London, 7. jum. AA. Od sdbote popoldne do nedelje zvečer so se pripetile štiri letalske nesreče. V zadnjih 10 dneh a je v Angliji Ubilo 25 letalcev.
»njegov
govor zelo nemilostno sprejet . Cenzura Sušnikovega govora ni dovolila objaviti... V »Slovenskem listu« (takratni ponedeljski izdaji »Slovenca«) je prav o priliki Živko-vičevega obiska celo zabranila rabiti besedo »slovenski narod«... Toda kmalu je prišlo še huje.«
Vse to se je zgodilo v dobi. ko je Slovence zastopal v vladi predstavnik bivše SLS in ko napredni Slovenci niso imeli na vodstvo državnih poslov še prav nobenega vpliva.
Skupščina JNS za vrbasko banovino
V nedeljo je bila v dvorani kina Luksus v Banjaluki glavna skupščina banovinske organizacije JNS za vrbasko banovino. Vodil jo je senator Vasa Glušac, ki je poročal tudi o političnem položaju. Razen njega so govorili poslanci gg. Vasa Jovanovi£, dr. Srpko Vukanovič in Ante Kovač. Izvoljen je bil nov banovinski odbor s predsednikom Koljenovičem na čelu. S skupščine je bila poslana topla pozdravna brzojavka predsedniku stranke g. Petru Zivkoviču v Ljubljano.
Kriza v uredništvu »Hrvatskega dnevnika"
Sedem urednikov »Hrvatskega dnevnika«, glavnega glasila dr. Mačka,- je odpovedalo službo pri listu. Odpoved so izročili, predsedniku konzorcija, ki izdaja list, inž. Košutiču, dr. Mačku pa 90 poslali obširno utemeljitev svojega koraka. Službo so odpovedali zaradi »talnih konfliktov z glavnim urednikom dr. Ilijo Jakovljevičem in njegovo skupino v redakciji. Obvestili so o svojem koraku tudi zagrebško sekcijo Jugoslovenskega novinarskega udruženja. V vseh svojih vlogah poudarjajo, da njihova skupna odpoved službe oiraa nikakega političnega ozadja. -
Uredniki, kj eo dali odpoved, tvorijo jedro in več ko polovico uredništva. Po večini sodelujejo pri listu že od početka in spadajo med njegove ustanovitelje. Z nji*, mi se je eolidariziral tudi bivši glavni urednik »Hrvatskega dnevnika« Cvetko Sla-han. Vsi uredniki, kj eo službo odpovedali, veljajo za zveste radičevce. Njihova odpoved je razumljivo vzbudila v hrvatski javnosti največjo pozornost in izzvala najrazličnejše komentarje.
Predlagatelji zagrebškega ustavnega načrta
Poročali smo že. da so avtorji zagrebškega načrta za novo ustavo objavili izjavo, v kateri se obračunavajo s kritikami in napadi na sebe in svoj predlog. To izjavo in torej tudi ustavni načrt so podpisali: dr. Albert Bazala, dr. Milan čurčin. dr. Milivoj Dežman, Joža Kljakovič, dr. Ivo. Krbek, Ivan Meštrovič, Pavle Ostovič, dr. Ivo Politeo in dr. Ivo Tartaglia.
Davidovičevei in mačkovci
Konec preteklega tedna so imeli Davi-dovidevi demokrati sestanek v Novem Sadu. Govorila sta gg. Milan Grol in Boža Vlajič. V svojih izvajanjih sta med drugim zagotavljala, da so odnošaji med bivšo demokratsko stranko in zagrebško združeno opozicijo taki, kakor je treba in da se davidovičevei za nobeno ceno ne bodo ločili od zagrebške opozicije. Res se od časa do časa pojavljajo nesporazumi, ki pa nimajo večjega pomena. Pogledi na skupni končni cilj so in ostanejo v obeh skupinah enaki.
Društvo »Hrvatski jezik"
Svojčas sano že zabeležili, da se je v Zagrebu osnovalo z imenom »Hrvatski jezik« posebno društvo, ki si je postavilo za na-
Moskva, 7. junija, d. Včeraj ob pol 4. Zjutraj so štiri letala ruske arktične ekspedicije odletela s postaje na Severnem tečaju na Rudolfovo deželo. Po brezžičnem poročilu prof. šmita so tri letala ob 9. dopoldne brez nezgode pristala na Rudolfo-vi deželi, dočim je četrti letalec Aleksejev pristal na ledu na 85 stopnji širine, da počaka na dobavo bencina.
Ob 10.15 dopoldne je poročal prof. Smit z Rudolfove dežele, da so oficielno otvo-rili postajo na Severnem tečaju ter razvili sovjetsko zastavo. Po povratku z Rudol-
fove dežele bo eno letalo ostalo pri eks-pediciji, drugi letalci pa se bodo vrnili r Moskvo, od koder so že poslali za ekspe-dicijo nove pošiljke svežega sadja in zelenjave v Arhangelsk. Od tu bo ledodomeo »Sadko« v prihodnjih dneh prepeljal ves tovor na kraj, ki ga bo označil prof. šmit.
London, 7. junija, d. Po poročilu lista »Sunday Referee« je ruska polarna ekspedicija odkrila kakih 300 m pod ledom topel tok, ki prihaja bržkone iz Atlantskega oceana.
Henleinova potovanja v inozemstvo
Moravska Ostrova, 7. junija, d. Na kongresu češke narodne socialistične stranke j,a včeraj govoril poštni minister Alojzij Tuč-nv o resnoefcj zunanjepolitičnega položaja ter je poudarjal potrebo skupnega nastopa slovanskih narodov. Prj tem je tudi omenil ponovna Henleinova potovanja k Hitlerju ter njegov sestanek z avstrijskim narodnim socialistom 6totnikom Leopoldom v Bolcanu .jn izjavil. da si je treba taka potovanja v inozemstvu, pri katerih prihajajo Henlein in njegovi ljudje v stike z osebami, ki nikakor niso prijatelji češkoslovaške republike, ogledati od bijzu. Prepričan sem, je dejal minister, da bo prišel trenutek, ko bo morala reči obla«t: »Dovolj, niti koraka dalje!«
Djordjevič pri kralju Borisu
Sofija, 7. junija, p. Kralj Boris je popoldne sprejel jugoslovenskega ministra Djordjeviča, kj je prišel na čelu jugoslovenskih zadružnikov na kongres zadružnikov v Sofijo. Razgovarjal se je z njim nad eno uro.
Zbližanje z Dansko
Kodanj. 7. junija. AA. V tukajšnjem dan-sko-jugoslovenskem društvu je bil pred dnevi prirejen banket novemu jugoslovenskemu poslaniku Idr. Mi lo radiurStražn ickemu. Prj tej priliki so pozdravili poslanika minister Stauning, predstojnik oddelka prosvetnega ministrstva Grae. ter predsednik dan-sko-jugoelovenskega društva starinosIovec Dvgve v imenu prijateljev jn občudovalcev prirodnih krasot Jugoslavije. V imenu danskih umetnikov ge je slikar Struokman zahvalil za naklonjenost, k,- eo je bilj deležni s svojo razstavo v Beogradu, neka dijakinja pa mu je v srbohrvatskem jeziku sporočila pozdrave danske mladine, pri čemer je hvalila lepoto jugoslovenske krajine in njeno prijazno ljudstvo. Poslanik dr. Straž-njoki se je prisrčno zahvalil za sprejem in lepe govore, namenjene JugoslaVij,- jn njenemu narodu.
Obisk bivših belgijskih bojevnikov v Jugoslaviji
Bruselj, 7. junija. AA. Društvo bivših belgijskih bojevnikov misli obiskati Jugoslavijo in njene bivše bojevnike. Belgijski bojevniki bi si radi ogledali predvsem Beograd, Sarajevo in Dubrovnik. Odpotovali bodo tudj na Oplenac, da se poklonijo grobu kralja Aleksandra I. Uedinideljj. pred katerega bodo položili bronasto žaro s prstjo iz znamenitega »Rova smrti«, da izkažejo tako čast jugoslovenski vojsk; in njenemu vrhovnemu poveljniku v svetovni voini.
Hitlerjevo odlikovanje Mussolinija
BerBn, 7. Junija. AA. Državni kancelar Hitler je odlikoval m'n. prateednfka Mus-solindja kot prvega tujega državnika z velikan križem nemškega orla.
500 žrtev vulkana
Kokopo (Nova Gvineja), 7. junija. w. Vul-
logo skrbeti za nego hrvatskega jezika, za I kan Rabaul, ki je več let miroval, je začel njegov razvoj in za očuvanje njegovega du- |	nenadoma močno bruhati. Bruhanje
ha. V nedeljo je imelo društvo'svojo prvo
redno, glavno skupščino, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da bo društvo začelo izdajati svoje lastno mesečno glasilo. Neka zagrebška tiskarna je obljubila, da bo brezplačno tiskala prvi dve številki. Društveni odbor se sedaj nadeja, da, bodo temu zgledu sledile tudi druge tiskarne in da bo vsaka tiskala brezplačno vsaj po eno šitevilko novega lista, tako da bi bilo izhajanje za prvo leto zagotovljeno. Za predsednika društva je bil izvoljen dr. Tomo Matic. »
Kongres donlstov iz Jugoslavije
V nedeljo so imeli v Zagrebu kongres zastopniki cionističnih organizacij iz v$e države. Po poročilih zagrebških listov je bila udeležba zelo velika. Predsednik cio-
vnlkana je povzročilo tudi močan potres. Po dosedanjih ugotovitvah, ki pa so še zelo nepopolne, je katastrofa zahtevala najmanj 500 mrtvih.
stinskih Židov se je kongresa udeležila in ga pozdravila dr. Rahela Klompus iz Jeruzalema. Obširno so na kongresu razpravljali o položaju in dogodkih v Palestini.
Zveza cionistov Jugoslavije ima poseben »palestinski« urad, ki pospešuje izseljevanje Židov iz Jugoslavije v Palestino. S pomočjo tega urada se je 1. 1935 izselilo iz naSe države v Palestino 248. lani pa 135 oseb. Po večini so to židje, ki 90 pribežali k nam iz Nemčije. Skupno se je lani na novo naselilo v Palestini 29.727 oseb, predlanskim pa 61.573. Število doseljenih Židov za ves čas po vojni do konca 1. 1936 znaša 290.000. Od tega odpade 121.000 na
židc- iz Poljske, 50.000 pa na one iz Nem-nistione zveze dr. Licht je poročal o polo- Čije, docim ao se ostali priselili iz drugih žaju Židov pri nas in drugod in o stanju ži- t držav. Razmeroma najmanj zidov se je iz-dovske obnove v Palestini V imenu pale- | selilo i1 Jugoslavija,
Stalin se bo poročil
London, 7. ju^ja. o. »T>aily Express« poroča, da se namerava Stalin v jeseni tretjič oženiti. Te dni se je zaročil g predsednico beloruskega komiearijata za težko industrijo. Ireno Sofijevno.
Suša in glad v Maroku
Parjz. 7. junija, d. Kakor poročajo listi, vlada v pokrajinah južnega francoskega Maroka strahovita suša, ki zavzema že katastrofalen obseg. Na pogorju Atlasa in v Suissi ni nobenega upanja v žetev. Pol milijona ljudi je brez vsakih sredstev ter izročenih na nemilost lakoti in žeji, ako jim ne bo nemudoma poslana pomoč. Studenoi v oazah so usahnili in so karavane prisiljene, da iščejo oaze v Sahari.
Trgovinski atašeji
Beograd, 7. junija, o. Uredba o reorganizaciji zavoda za pospeševanje zunanje trgovine določa tudi imenovanje trgovinskih atašejev v inozemstvu. Trgovinske atašeje so imenovale že vse naprednejše države, da bi s>i tgko zbolj.šale svojo gospodarsko informativno služijo. Nov,- ravnatelj zavoda dr. Obradovič pravkar pripravlja konkretne predloge za imenovanje trgovinskih atašejev v najvažnejših inozemskih centrih, ki so v trgovinskem pogledu v tesnih stikih z našim; producenti jn izvozniki.
Mala antanta bojevnikov
Beograd, 7. junija, p. Dan©s je obiskal predsedstvo Udruženja rezervnih oficirjev in Imjevnikov r«munskj minister Ca.dera, predsednik Fidaca. Zanimal se je za ureditev organizacije jurroelovenskjh rezervnih oficirjev in liojevnikov pog-ebno pa j© razpravljal o fccsnejšil stikih med organizacijami rezervnih oficirjev in bojevnikov držav Male antante. Povabil jg .jugoslovenske rezervne oficirje in bojevnike na objsk v Rumunijo in izrazil željo, naj bj prišli v Čini večjem številu.
Premestitve poštnih direktorjev
Beograd. 7. junija, p. Premeščena sta poštna direktorja Fran Dominik iz Beograda v Novi Sad ter Djuro Kovačevič iz Ce-tinja v Beograd, dočim je dosedanji direktor novoadske poš-tne direkcije Djordje Mjlosavljev-ič upokojen.
Opozorilo dijakom-rekrutom
Beograd. 7. junija. AA. Rekruti-dijakj, rekrutiranj leta 1936 in prej. ki imajo pravico do dijaškega roka po čl. 49 točka 1 zakona o ustroju vojske jn mornarice, to je oni, ki imajo najmanj višji tečajni izpit r gimnazijah ali realkah, ali pa absolvjrano popolno srednjo strokovno šolo s končno skušnjo, k; ustreza višjemu tečajnemu izpitu in bi želelj stopiti v kader letos, morajo vložiti prošnje za sprejem v kad-er pristojnim vojaškim okrožjem najkasneje do 1. avgusta. Prošnji jc priložiti izpričevalo.
Letalske zveze z Italijo
Zagreb, 7. junija, o. V kratkem bo ustanovljenih več letalskih prog za civilni promet med Italijo in Jugoslavijo. Dejansko se že vršijo pogajanja za sklenitev take konvencije. Pred vsem nameravajo ustanoviti dve taki letalski progi in sicer Rim-Beograd preko Splita, kjer pa bi ne bilo vmesnega postajališča, in Milan—Trst z navadnim letalom ter dalje z amfibijskim letalom iz Trsta do Zadra in potem v Split, Dubrovnik, na Krf in v Atene. Na obeh progah naj bi se pričel potniški tn tovorni letalski promet že 15. t_ m. Na teh progah bodo vozila italijanska letala.
Tekma za Davisov pokal
Milan, 7. junija. AA. Z današnjimi tekmami za Davisov pokal vodi Nemčija proti Italiji s 3:1. Henckel je premagal Ca-netella s 3:6, 6:3, 6:1 in 6:4.
Vremenska napoved
Zagrebška: Vreme bo izpremenljivo, ponekod je pričakovati lokalnih neviht, temr perature se-bodo v ostalem dvignile.
Dunajska; Oblačno, soparno & nevjhta.
Obisk borcev za jugoslovensko misel
Kakor smo mogli na kratko že poročati, je v soboto zvečer prispel v Ljubljano veliki borec za zmago jugoslovenske ideje in
Eredsednik jugoslovenske nacionalne stran-e Peter Živkovič. Z njim so prišli njegovi sotrudniki iz vodstva stranke: strankin podpredsednik Jovan Banjanin> senatorji dr. Peter Zec, dr. Grga Andjelinovič, Mi-ljutin Dragovič in inž. Daka Popovič, ki je predsednik senatorskega kluba JNS, ter narodna poslanica iz Hrvatske dr. Mirko Došen in Josip Cvetič. Vsi so se udeležili banovinske konference JNS, ki je bila v ne-
stah med Slovenci. Njegov govor in govori drugih strankinih prvoboriteljev iz južnih krajev, pa burno odobravanje, s katerim so bili vsi ti govori sprejeti, so najbolje izpričali, kako tesno strnjene in iskreno solidarne so jugoslovenske nacionalne vojske po vsej državi. Ni danes v Jugoslaviji politične formacije, ki bi se mogla V tem pogledu postaviti ob stran političnemu taboru jugoslovenskih nacionalistov. V tem taboru ni nikake neiskrenosti, nikake dvoličnosti. Ravno to mu daje tako silno notranjo moč in tako velik elan.
Predsednik Peter Živko-kovič in senator dr. Peter Zec v kavarni Zvezdi v Ljubljani, pred pri-četkom nepozabne banovinske JNS konference.
deljo dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani Kazine. Konferenca se je spremenila v mogočno manifestacijsko zborovanje, ki bo vsem udeležencem ostalo v neizbrisnem spominu. Pokazala je. kako čvrste so postojanke jugoslovenske misli med Slovenci in kako borbeni duh preveva vse nacionaliste.
Obširno poročilo o tej krasni prireditvi je priobčilo ponedeljsiko »Jutro«. Za one • naše čitatelje, ki ponedeljskega »Jutra« ne dobe v roke, ponatiskujemo poročalo še v današnji številki.
Predsednik Živkovič je bil od delegatov, ki so se zbrali iz vse Slovenije, neprestano pozdravljan z viharnimi ovacijami. Zopet se je ob tej priliki pokazalo, kako veliko zaupanje uživa tudi v vseh nacionalnih vr-
Voditelji JNS so prispeli v Slovenijo, da pobliže spoznajo jugoslovenske nacionalne borce med nami, pa da ti spoznajo nje in se osebno prepričajo- kako so res vsi istih misli in istih nazorov. Da se še natančneje spoznajo s političnimi delavci po slovenskem podeželju, so Živkovič in njegovi spremljevalci odšli na pot po naši lepi ožji domovini, kjer se ustavljajo v vseh večjih krajih. Ta pot je še izpopolnila krasno sliko, kakršno je nudilo nedeljsko zborovanje v Ljubljani, ter je gostom z juda ponovno dokazala, kako močen in borben je jugoslovenski tabor v Sloveniji. Podrobnosti o potovanju in o navdušenih sprejemih, ki so bili povsod prirejeni Petru Živko viču in njegovim spremljevalcem, objavljamo na drugem mestu.
Za dom ln za podmladek!
Prizadevanja Oblastnega odbora JS v Ljubljani
Ljubljana, 7- junija.
V nedeljo dopoldne so se zbrali v dvorani Trgovskega doma delegati Jadranske Straže z območja ljubljanskega oblastnega odboTa. Kakor vselej, je tudi letošnja glavna skupščina b:la vsebinsko zelo tehtna, potekla je v najlepšem redu, dala je mnogo novih pobud, zlasti pa je potrdila nado, da že v prav doglednem času dobi tudi ljubljanski odbor JS svoj lastni dom na Jadranu. Predsednik g. dr. Pirkmajer je poleg delegatov lahko toplo pozdTaivil odličen zbor predstavnikov, med katerimi so bili: z banske uprave načelnik dr. Suš-nik, z divizije polkovnik Ljubomir živa-novič, rektor univerze dr. inž. Maks Samec, z apelacijskega sodišča dr. Mastnak, za poštno direkcijo inšpektor Matjašič, za mestno občino dr, Kamus č, od strani konzulata CSR g. Martinek, za banovinski odbor RK g. Starman, za Aeroklub in Združenje rezervnih oficirjev g- Josip Pogačnik, nadalje še vrsta predstavnikov nacionalnih kakor tudi žensk'h organizacij, a oblastni odbor JS iz Maribora je zastopal predsadšnik dr. Franjo Lipold. Poslana je bila udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa kraljevemu namesstnžltv u, predsedništvu, vlade vojnemu ministru in izvršnemu odboru JS v Splitu. V obsežnem govoru je nato predsednik zajel slilko današnjega društvenega dela in je opisal prizadevanja in dosedanje uspehe JS. Govor zasluži, da ga čitateljem podamo drugč v izčrpnejš i obliiki.
Za dom in za podmladek
»Za lastni dom na Jadranu in za podmladek!« — Po tem ge;lu je potekalo in se zaključilo XV. poslovno leto oblastnega odbora JS v Ljubljani O njegovem delu pričuje izirpno poročilo vzornega tajnika g. dr. željka Jegliča in ostalih funkcionarjev. Poročilo je bilo že pred občnim zbo. rom razmnoženo in razprodano delegatom in vsem edinic am JS. Da. podamo širši javnosti sliko dela, povzemamo:
»Mladina in morje sta naša narodna in državna bodočnost, njima je tudi posvečeno vse delo jadranskih stražarjev in ču-varic našega morja. Preobraziti mišljenje kontinentalnega naroda, ki ga je Usoda postavila ob morje, usmeriti ga na soln-čni naš jug in na njegove sinje obale ter okrepiti in utrditi njegovo nacionalno zavest, to so svetli cilji našega prizadevanja. Pripravljati čas, ko ne bomo pomorska država le po svojem zemljepisnem položaju, temveč po vsem našem čustvovanju in utripu javnega življenja, to je naša sveta naloga.«
Upravnemu odboru je načeloval za jadransko idejo zaslužni dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana v p., ki je že več let predsednik ljubljanskega Oblastnega odbora JS. Tajnikuje uspešno in z res idealno vnemo tudi že več let dr. željko Jeglič, svetnik drž. žel. Delo je bilo porazdeljeno v več sekcij, med katerimi je (najširši delokrog odmerjen sekciji Podmladka JS, ki zavzema tudi področje mariborskega Oblastnega odbora JS, torej vse šole v dravski banovini. Važno nalogo so vršile tudi ostale sekcije. Pri vseh svojih akcijah pa si je uprava poleg idejne naloge stavila tudi praktično, da bi čim aktivneje sodelovala pri snovanju ugodnejših cestnih in železniških zvez dravske banovine z moi jem.
Oblastni odbor ljubljanski je imel v preteklem letu 68 edinic in sicer 37 krajevnih odborov ter 31 poverjeništev z okroglo 6000 člani.
Podmladek Jadranske straže.
1936. leta ga je vodil tedanji načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave g. Joe. Breznik, v tekočem letu je načelnik PJS sedanji prosvetni šef g. dr. Lovro Sušnik. Glavni tajnik sekcije PJS je g.
Viktor Pirnat, referent prosvetnega oddelka kr. banske uprave. Tako je sekcija po svojem vodstvu najtesneje zvezana z našo šolsko upravo.
Delovanje podmladkov je bilo zelo živahno. Prirejali so predavanja, akademije, zabave, zbirali so sredstva, da bi čim prej mogli vsaj za nekaj dni pohiteti na naš Jadran. Vse šole v banovini so po odredbi ministrstva prosvete proslavile praznik morja »Jadranski dan«. Organizirana mladina ima tudi lep lasten prapor. Do konca letošnjega aprila si je nabavilo v naši banovini prapor 210 podmladkov, v ostalih banovinah 70 podmladkov, skupno je že 280 praporov. Da naši podmlad-karji niso brez lastnega glasila, se razume. Mesečnik »Podmladek Jadranske straže« izhaja v Splitu v 6500 izvodih. Slovenski podmladki imajo v listu svoj del, ki se ureja v Ljubljani. Naročnikov je pri nas 1170, kar je pripisovati dejstvu, da je naša mladina tako rekoč zasuta z najrazličnejšimi mladinskimi listi.
V PJS so organizirane vse naše srednje in učiteljske šole, 8 strokovnih šol, več ko polovica osnovnih ter 40 meščanskih šol. Le ena meščanska šola nima podmladka JS. Skupno je obstojala organizacija PJS na 598 šolah z 62.991 člani in članicami. Od tega odpade na področje Oblastnega odbora JS ljubljanskega 37.706 članov na 288 šolah ter na področje Oblastnega odbora JS mariborskega 25.285 članov na 310 šolah. V kolikor se je od prejšnjega leta število podmladkov zmanjšalo, so bili to samo PJS na osnovnih šolah in eden na meščanski.
Mladina je hitela na Jadran!
Sama je vneto zbirala, Oblastni odbor pa ji je pomagal iz sredstev Mladinskega sklada. Lani je prejelo podporo za izlet na morje 49 podmladkov v iznosu 16.150 din. Toliko je žrtvoval Oblastni odbor. Okoli 3000 otrokom je bil s tem omogočen poset našega morja. Pomagali so vzorno tudi mnogi krajevni odbori JS in sicer za izlete kakor tudi za daljša letovanja na morju. Za letovanja so krajevni odbori darovali podmladkom 18.386 din. Pomagale so še banska uprava in zdravstvene ustanove ter Oblastni odbor JS z 19.041 din, dočim so starši sami za svoje otroke prispevali le 9469 din. Na stroške JS so šli lani letovat na naše morje skupno 203 otroci in sicer 102 dečka ter 101 deklica. Letovali so v domu JS v Bakru ter v domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Poleg mnogih drugih edinic je posebno hvale vredno delo izvršil Kraljevni odbor — železnica v Ljubljani, ki je na lastne stroške poslal na tritedensko morsko letovanje 57 otrok.
Mladinski sklad za PJS v dravski banovini
V njem se zbirajo sredstva za podpore podmladkom ter za zgraditev doma ob Jadranu. Oblastni odbor mu posveča svojo veliko skrb, kar najbolj dokazujejo številke. Premoženjsko stanje tega sklada znaša 734.6060 din. Dosegel bi bil že milijon, če se ne bi leto za letom delile podpore podmladkom. Vsi čisti dohodki društvenih akcij se zbirajo v omenjenem skladu. Tudi društvene edinice in podmladki mu skromno pomagajo.
Za dom JS na morju!
Tudi ta davni sen in cilj od borovih prizadevanj se • bliža svoji realizaciji. Pred dobrim mesecem je odbor kupil nad 5000 kv. metrov obsegajočo krasno parcelo na sloveči Kaštelanski rivieri pri Splitu ln sicer v Kaštelu štafiliču. Skoro v neposredni bližini je istočasno nabavila naša banska uprava tudi prav obsežno zemljišče za svojo mladinsko kolonijo. V doglednem času bodo naši podmladkarji in podmladkarice že hiteli pod lastno moderno in vsem sodobnim zahtevam ustre-zajočo streho ob Jadranu.
Propaganda za naše morje,
Z vso vnemo jo je odbor vršil ter stav-ljal svojim edimcam in podmladkom na razpolago svojega predavatelja in propa-gatorja, ld jim je a sliko in besedo tolmačil lepote ln vrednote našega morja. Društvene edinice so tudi same mestoma vzorno skrbele za predavanja, prireditve in slično.
Oblastni odbor je iadal knjigo »Barka zaplavala«, ki jo je napisal Josip Ribičič. Bogato je ilustrirana. Efekt se bo šele pokazal. Ženska sekcija pri krajevnem odboru v Ljubljani je izdala veliko slikanico »Barčica po morju plava«. Obe knjigi naj širita med narodom zanimanje za morje ter s čistim dohodkom pomoreta mladinskemu skladu.
Denarni promet je v letu 1036. znašal 3,196.556 din.
V vrste jadranskih stražarjev!
Veliko in važno delo vrši naša edina pomorsko-obrambna vsedržavna organizacija. Visoko je nad strankami in dobrodošel je vsakdo, ki hoče nesebično doprinesti svoj delež na oltar domovine. Ka kor je ta naloga vzvišena in sveta, enako je tudi potrebna. Prepotrebna je in nujna! Ne bodimo slepi za zgodovinsko dejstvo, da je na Jadranu naša narodna usoda, ne preslišimo klica morja in ne čakajmo do dvanajste ure! Vsi do slednjega bi morali na branik tisočletne dedščine naših očetov in na delo za lepšo bodočnost naših potomcev!
Volitve in resolucija
Vodstvo oblastnega odbora JS v Ljubljani je bilo soglasno spet poverjeno g. predsedniku dr. Otmai^u Pirtanajerju, takisto je bila s ponovno izvolitvijo izkazana polna zaupnica celi vrsti dosedanjih odbornikov s tajnikom dr. Željkom Jegli-čem. Z odobravanjem je brla naposled sprejeta naslednja resolucija:
Na oblastni skupščini Oblastnega odbora Jadranske straž* dne 6. junija 1937 v Ljnb liani zbrani člani ugotavljamo:
1. Jadrann, riju?<im našega narodnega fn državnega tal-ssa država še vedno ne posveča one pozornosti, ki bj mu jo morala posvetiti takoj, ko ee je umaknila avstro-ogr-
Tkdravcr zcrbna ^ ____
Dd
•NEGO ZOB
je oznaka le bolj izpopolnjenega O DOLA, katerega antiseptično delovanje je ie ▼ večji meri zvišano. Bakteriološke ia klinične preiskave to znantsveno dognale. (U O DOL uničuje bakterije.
ska zastava z njega naši državni trobojnici.
2.	Vse delo za poglobitev ljubezni do Jadrana jn utrditev zavesti med našim narodom, da vodi pot Jugoslavije v lepšo bodočnost 6amo preko našega sinjega morja, je še _ ved no prepuščeno privatni iniciativi in pretežni del s tem delom zvezanih gmotnih bremen pada še vedno na ramena nižjih in srednji li slojev.
3.	Jadranska straža kot čuvarica Jadrana se pri vsej požrtvovalnosti svojega članstva ne more povzpetj jz tesnega okvira navadnega društva do močne vsedržavne organizacije, kj bi mogla uspešno delovati za dosego svojih visokih ciljev.
4.	Krivda, da idealna stremljenja JS ne morejo obroditi našemu Jadranu in vsej Jugoslaviji tako nujno potrebnih sadov, leži na tistih, kj je njihova sveta dolžnost ne samo z vsemi močmi vedno in povsod podpirati JS prj njenem delu, temveč tudi prednjaČitj v doprinašanju osebnih žrtev na oltar ljubezni do našega morja. Delu v JS in za njene vzvišene cilje, se z redkimi izjemami odtegujejo vprav tisti dobro situ; iranj krogi, ki bj bilj prvi poklicani storiti svojo dolžnost do domovine.
5.	Država prepušča JS usodi vseh drugih druStev in ne 6tori ničesar, da bi pognale njene plemenite ideje globoke korenine med ves jugoslovenski narod tako, da bi zraslo iz njih mogočno drevo sistematičnega, z že-
| Iezno voljo in odločnostjo prežetega praktičnega dela za naš Jadran.
Visoko ceneč njeno dosedanje požrtvovalno delo, smatramo na podlagi teh ugotovitev za neobhodno potrebno, da ee JS iz temeljev reorganizira in preusmeri tako, da bo zajej njen delokrog prav vse sloje našega naroda, da postane dominirajoča vsedržavna organizacija jn da bo smatral sleher-nj državljan od najvišjega državnega funkcionarja do zadnjega delavca im kmeta za svojo čast in prvo dolžnost biti njen član.
Obračamo se na državo in njene organe s pozivom, naj v lastnem interesu ukrenejo vse potrebno, da se JS oim prej postavi na nove temelje in zavzame v državi ono mesto, kakor ga zavzemajo sorodne organizacije v drugih obmorskih državah.
Zavedajoč ee neprecenljivega gospodarskega pomena zveze Slovenije z morjem za Slovenijo samo in za vso državo sploh, postavljamo odločno zahtevo po njenem neodložljivem uresničenju. Brez zveze z morjem je Slovenija zapisana gospodarskemu hiranju, našemu morju se pa odteguje z odlašanjem njene zgraditve stalen dotok blagostanje ustvarjajočih sil. Skrajni čas je že da preidemo tu od obljub in besed k dejanju.
S tem je bil dnevni red izčrpan in z zahvalo za udeležbo je predsednik zaključil občni zbor.
KOPICA NESREČ IN TRAGEDIJ
Od sobote do ponedeljka zvečer mora kronika beležiti nenavadno Število tragičnih dogodkov in to nesreč, samomorov in ljubavnih tragedij. Objavljamo v naslednjem poročila, ki smo jih do večera prejeli:
Smrtna žrtev karambola
Celje, 7. junija Danes okrog 9. dopoldne se je peljal podjetnik g. inž. Avgust Schmidinger iz Celja s svojim avtomobilom po banovinski cesti iz Laškega v Celje. V Tremerju je pri-vozil po cesti nasproti na kolesu minčr Rudolf Brečko iz Pečovnika pri Celju. Brečko je vozil sprva pravilno po desni strani ceste, tik pred avtomobilom pa je krenil čez cesto. Inž. Schmidinger ni mogel več preprečiti nesreče. Levi blatnik avtomobila je zadel Brečka s tako silo v čelo, da mu je preklal lobanjo. Pri karambolu se je poškodoval blatnik, strla pa se je tudi svetilka na avtomobilu. Brečka- ki se je zgrudil nezavesten, je g. inž. Schmidiger naložil na svoj avto in ga prepeljal v celjsko bolnišnico, kjer je Brečko kmalu podlegel poŠt odbam.
Samomorilec pod avtom
Celje, 7. junija.
V	soboto dopoldne je vozil prevoznik g. Baldasin iz Celja s svojim tovornim avtomobilom dragoceno starinsko pohitštvo lz Celja proti Zidanemu mostu. Ko je vozil skozi Rimske toplice, je skočil blizu hotela »Pošte« z neke klopi 49-letni gradbenik Josip Spaur iz Zemuna, ki je bil v Rimskih toplicah na oddihu, in se vrgel pred avtomobil. Gosp. Baldasin je naglo okre-nil avtomobil in zadel v neko drevo, pri čemer se je pohištvo na avtomobilu poškodovalo in se je zlomil tudi blatnik. S tem je sicer preprečil, da bi šlo sprednje kolo čez Spaura, pač pa je zadnje kolo šlo Spauru čez glavo in mu zdrobilo lobanjo. Spaur je izdihnil na mestu. Truplo so prepeljali z avtofurgonom v Zemun. Spaura so gnale v smrt težke finančne skrbi.
»Slovenska pest'4 na delu
Bistrica- 7. junija
V	Gornji Bistrici je nastal med fanti, ki so se po rekrutaciji vračali domov, usoden spopad. Sredi prerivajoče se skupine pretepajooih se fantov, je obležal mrtev in zaboden z nožem naravnost v srce delavec Anton Juhart, ki je bil pri rekrutaciji pritrjen k vojakom. Uboja je osumljen 29-letni delavec Ivan Fišinger, ki je pri pretepu sam dobil okoli 20 zabodljajev v vrat in desno prsno stran in v pljuča Njegovo stanje je zelo resno in je vprašanje, če bo okreval. Orožniki so uvedli obširno preiskavo v svrho ugotovitve krivde ter izsleditve ostalih krivcev.
Nova žrtev planin
Maribor, 7. junija.
Naše planine so zopet zahtevale svojo mlado žrtev. Urška gora, ki je sicer planincem in plezalcem prizanesljiva, je terjala mlado življenje. Mlada žrtev je 24-letni Josip Pirtovšek< sin pekovskega mojstra v Dravogradu. Josip Pirtovšek je znan smučar- planinec in plezalec. Ni je bilo večje ali drznejše ture v naših obmejnih planinah, ki se je ne bi bil udeležM. Vest o tragičnem dogodku Urške gore ee je v dopoldanskih urah takoj razvedela po Mariboru ter je napravila v vseh krogih zlasti v planinskih, silno globok vtis.
O tragični smrtni nesreči so se doznale sledeče podrobnosti: Skupina mladih navdušenih turistov se je podala v nedeljo zjutraj na Urško goro z namenom, da prepleza njeno najstrmejšo steno. V skupini je bil Josip Pirtovšek, nadalje Franc Feil-meier iz Dravograda, zasebni uradnik Josip Feldin iz Sombora ter njegova sestra. Ko so prispeli do vznožja stene, so se vsak za sebe lotili plezalne ture. Pri tem je Pirtovšek plezal kar v plavalnih hlačah- in sicer po najstrmejših delih preko katerih je hotel do vrha. kamor mu pa ostala spremljevalca nista sledila. Ko se je Pirtovšek nahajal kakšnih 100 do 150 m stenske višine, se je spremljevalcema nudil grozen prizor. Pirtovšek je nenadno in radi
doslej še nedognanega vzroka omahnil, treščil v globino ter obležal negiben z razbito glavo in s strtimi rokami ter nogami. Okoli 9. ure je prispel v Ulctovo kočo neki turist, ki je tamkaj navzočim dejal, da se je pod steno nekdo ponesrečil. Ze med padcem je- kakor izpovedujeta očividca- večkrat zadel ob steno in se najbrže med padcem ubil.
Ob tem žalostnem sporočilu sta znana planinca gg. Anton Klinar in Melaher iz Maribora takoj organizirala reševalno eks-pedicijo. S pomočjo g. SeliSkarja iz Slo-venjgradca sta napravila provizoriona nosila, vrvi in vrečo. Organizacija reševalne ekspedicije je bila otežkočena zlasti zato, ker je zaloga reševalnih pripomočkov na Urški gori precej pomanjkljiva. Razen tega je bilo reševanje otežkočeno zaradi nedostopnosti kraja nesreče. Hitri odločitvi gg. Klinarja in Melaherja je pripisati, da se je posrečilo ekspediciji, da je v razmeroma kratkem času prispela do po-nesrečnega Pirtovška, potem ko je za-stražila vse poti in dohode k steni. Bilo je okoli 11. ure« ko je ekspedicija prišla do smrtno ponesrečenega Pirtovška, ki je
ob vznožju stene ležal ves v krvi, z razbito lobanjo in z zlomljenimi rokami in nogami. Gg. Melaher in Klinar sta truplo ponesrečenca zvezala in ga nato vtaknila v vrečo. Tako povito truplo so spravili na plaz in odtod skozi gozd do prvega kmeta, ki pa ni imel žal nobenih prevoznih sredstev za prevoz mrtvega trupla v dolino. Sele pri g. Rožancu so dobili reševalci konja in voz brezplačno na razpolago, nakar so truplo smrtno ponesrečenega Pirtovška odpremili v Guštanj, kjer so orožniki napravili o tem službeni zapisnik, in odtod v Dravograd- kjer so ga zasuli s planinskim cvetjem. Pokopali ga bodo v njegovem rojstnem kraju v Dravogradu. Nesrečna smrt mladega in vnetega planinca je zbudila v vsej Dravski dolini in Mariboru globoko sočutje z novo. mlado žrtvijo naših planin.
V reševalni ekspediciji so bili poleg gg. Antona Klinarja in Melaherja gg. Jože Kac, ključavničar, Franc Ševeder, železniški uslužbenec in Jurij Kovač- vsi trije iz Studencev ter gg. Seliškar (bančni uradnik iz Slovenjgradca) in Apohar iz Urškinega dvora.
Žalosten konec emigrantove ljubezni
Ljubico je obstrelil, sam pa se je v zaporu obesil
Ljubljana. 7. junija.
Kakor je že ponedeljsko »Jutro« na kratko poročalo, je včeraj popoldne prišlo do ljubezenske žaloigre dveh mladih ljudi, ki s precej jarko lučjo osvetljuje naš čas. V drevoredu pri opernem gledališču sta popoldne sedela na klopici mlad moški in ženska. Nekaj časa sta se razburjeno pomenkovala. Na lepem je fant potegnil revolver iz žepa in nameril vanjo, ki je preplašena planila pokoncu. Neznanec je sprožil, ženska je kriknila in zbežala k skupini mož, ki so sedeli nedaleč stran. Fant je nekaj časa še kakor rz uma ogledoval svoje orožje. Hotel je še streljati, a naboj mu je skočil iz prave lege in revolver se ni dal več sprožiti. V naslednjem trenutku je že priskočil stražnik, ki je s 6voje službene postojanke pred palačo Hranilnice dravske banovine motril ves dogodek, in je napadalca aretiral. Sele ko se je dekle zgrudilo, so ljudje opazili, da je zadeta in da jo je strel nevarno ranil v trebuh. Položili so jo na klop hi telefonirali po reševalni avto, ki je v nekaj minutah prihitel in ranjenko odpeljal na kirurški oddelek.
Na policiji pa so medtem zaslišali razburjenega kavalirja, v katerem so spoznali 28-Ietnega primorskega emigranta, brezposelnega delavca Ladislava Česna, ki je
Eo rodu iz Goč pri Vipavi. Pred tedni je il prišel v Jugoslavijo, da si poišče dela, a vsa prizadevanja so ostala zaman. Bival je v Velesovem pri Cerkljah na Gorenjskem. Ves čas je ostal v tesnih pisemskih zvezah z dve leti starejšo Rafaelo Kobalovo z Branke pri Štanjelu, s katero 6e je bil seznanil doma in do katere je gojil živo ljubezen. Zadnji čas se je Rafaela mudila pri sorodnikih v Pragi. Pred dnevi mu je pisala, da se vrne v Italijo in da se
bo v nedeljo vozila skozi Ljubljano. Naročila mu je naj jo ob 13.30 počaka pred Daj-damom. Tam sta se v nedeljo popoldne v resnici našla, nakar sta krenila pod kostanje na Muzejski trg. Česen je dekletu potožil, kako beden je njegov položaj- hkratu pa je razodel svoj načrt da bi bilo najbolje, če se čim prej poročita. Ona je njegovo misel zavrnila in dejala, da si mora najprej poiskati kakšno službo. Fanta je ta beseda globoko užalila. V bridki slutnji, da se Rafaela odvrača od njega, je razburjen potegnil samokres- da ubije najprej njo, potem pa še sebe. Pri drugem strelu pa mu je revolver odpovedal in tako svoje namere ni mogel do kraja izvesti.
Zaslišali so tudi Kobalovo v bolnišnici, ki ji je krogla obtičala v desnem kolku, pa je njeno stanje že izven nevarnosti. Povedala je, da ji je Česen že svoj čas grozil. V nedeljo popoldne jo je prosil, naj gre z njim, ona pa je odklonila. Na potnem listu, ki so ga našli pri Česnu, so našli tudi poslovilne besede, iz katerih je razvidno, da je naklepal umor in samomor. Jaz sem bil pravičen, je zapisal- ona pa krivična. Meni ni pustila mirnega življenja. Jaz sem bil zapeljan, a sedaj ne bo nobenega več zapeljala. Na svidenje na drugemu svetu 1 Zbogom, mladosti — Ko so ga odvedli v zapor, je bil še nekaj ur ves razburjen. Nazadnje pa se je le pomiril. A ko je davi stražnik pogledal skozi okno v celico, je opazil, da stoji Česen tik ob steni pod oknom. Ker se ni ganil, je stražnik vstopil in spoznal, da se je Česen s črnim motvozom obesil na križe v oknu. Vrvico si je pripravil na ta način, da je raztrgal podlogo v suknjiču in jo zvil v močan tanek trak. Truplo nesrečnega obupanca so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Velika ljubavna tragedija na Dolenjskem
Dekletu je prerezal vrat, sam pa Skočil v tolmun
Novo mesto, 7. junija
Dobre tri ure hoda od Novega mesta po banovinski cesti proti Semiču leži precej obljudena vas Uršna sela, kjer je doma veliko revščine. Med drugimi živita v tej vasi posestniški družini Jurija Klemenčiča in Antona Klobučarja, obe zelo številni. Klemenčičev najstarejši sin 28-letni Janez se je pred dvema letoma zaljubil v 21-letno čedno Klobučarjevo hči Marijo, s katero je imel povsem resne namene. Tudi dekle ni ostalo nasproti fantu ravnodušno, vendar je imelo tehtne pomisleke, da bi se s fantom, ko bi prevzel očetovo domačijo, poročila. Klemenčičev je bil prav miren in marljiv človek in očitno ni nič drugega mislil, kakor to, da bi se osamosvojil. Dekle pa je bilo temperamentno« živahno in veselo.
že ko je prišlo domov s Hrvatskega, kjer
je služilo v gospodinjstvu, je prišlo med njima do prav dramatičnih prizorov. Zadnji čas je bila Marija v službi pri vaškem trgovcu Ivanu Janku. Klemenčič je hodil vsak večer po delu vasovat k izvotjenki in se je po navadi zadrževal precej časa. V nedeljo se je odpeljal na obisk k svoji sestri Karolini v Črnomelj, kjer služi v Lak-nerjevem hotelu. Ko sta se poslavljala, ji je potožil, da je nesrečen in osamljen. Njegovo dekle pa je včeraj zjutraj krenilo v Novo mesto in se je šele popoldne vrnilo domov.
Ko je legel mrak na vas, se je Klemenčič spet napotil k Jankovim. Tedaj mn je gospodar omenil, da bo imel naslednje jutro kosce in da bi potreboval še eno dobro koso. Klemenčič se mu je takoj ponudil in dejal, naj gre z njim domov po koso tudi Marija. Trgovec Janko ni slutil nič hudega
in je io seveda dovollL Mladi par ae je
tedaj navidezno vesel odpravil proti Kle-menčičevemu domu. Ali namesto da bi šel z dekletom po koso, je fant zavil takoj za hišo v Jankov sadovnjak. Dekle z njim. Bilo je okrog 22 ure, ko sta Petršnov in Klobučarjev Jože zgoraj na cesti slišala čuden, piskajoč glas in hropenje. Hkratu je že prihitela na pot njima nasproti Marija, vsa oblita a krvjo. Na desni strani tik pod brado je imela vrat prerezan. Omahnila je fantoma v naročje in še povo-dala ime nesrečneža, ki je to napravil. In že je izdihnila.
Klemenčič je takoj po zločinu zbežal preko sosednjih vrtov proti domu, je izročil svojemu mlajšemu bratu čevlje in suknjič, nato pa se zagnal v divji beg skozi vas. Tekel je v samih nogavicah. V tem divjem begu je zavil nazadnje v gozd, oddaljen od vasi dobršen kilometer. Naposled je sredi gozda skočil v 8 m globok tolmun, ki mu pravijo »Beč«, Njegov brat, ki se mu je Janezovo obnašanje zdelo nekam čudno, je naglo stekel za njim, toda po ^ozdu mu zaradi teme ni mogel več slediti. Ko je Janez padel v tolmun, se mu Je po naključju snela kravata z ovratnika in ostala na vodi. Po njej so šele našli nesrečnega fanta. Davi okrog 6. sta Kulov-čev Janez in Klobučarjev Tone spravila j truplo iz vode.	j
Popoldne ob 15. nr!> ko ae je izvedelo, da sodne komisije ne bo, ao truplo prenesli v vaško mrtvašnico, kjer je že bila na odru ▼ krati pokojnikova žrtev. Marija. Na va-ščane je tragedija napravila globok vtis. V mrtvašnico »o nanosili izredno mnogo cvetja hi rož.
Obe prizadeti družini zasleduje že daljšo dobo nesreča. Pri Klemenčičevih imajo že nekaj let v postelji duševno bolno hčer' Klobučarju pa je bil pred leti ustreljen njegov najstarejši sin Janez. Stari Klemenčič se je davi, ko ao mu povedali, kaj se je zgodilo, odpravil v Makutno goro in je za slovo rekel domačim, naj ga nikar nikoder ne iščejo, če ga ne bo precej domov. Klo-bučarjevo Marijo in Klemenčičevega Janeza bodo jutri pokopali na vaškem pokopališču.
Žrtev splašenih konj
Maribor, 7. junija.
V bližini Lebejeve gostilne na Reki sta se 40-letnemu Simonu Curiču. hlapcu, spla-šila vprežena konja in zdrvela proti Ho-čam. Curič se je na vso moč prizadeval, da bi konja obvladal, toda zaman. Na nekem ovinku je strmoglavil z voza in obležal na cesti s prebito lobanjo in nezavesten. Takoj so ga odpremili v mariborsko splošno bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu podlegel poškodbam.
! Meden! tedni • . .
za mlado ženo nova doba, polna skrbi, kako bo lepo in udobno uredila svoj dom. Dobri nasveti matere ao jk dobrodošli. Mati mora odgovarjati na rasia vprašanja: »Kako bom držala svoje gospodinjstvo vedno v redu, kako bom najbolje kuhala, kako bom opravila vsa hišna dela, zlasti pa, kako naj perem svoje perilo, da bo lepo belo in dobro ohranjeno?« Ravno pri pranju perila Je treba biti posebno previden! Ako bi se nesnaga držala samo na površju perila, bi bilo pranje čisto preprosto. Navadno pa prodre v samo tkanino in se utrdi med vlakenea. Radi tega svetuje mati svoji hčerki, da uporablja za pranje samo Schichtovo milo Jelen! Bogata, bujna pena prodira globoko v tkanino ter odpravlja prizanesljivo tudi naj-trdovratnejšo nesnago, že štirje rodovi imajo najboljše izkušnje s Schichtovim milom Jelen.
Domače vesti
*	Nekateri naročniki »o prejeli nedeljsko številko »Jutra« prekasno. Tretjo stran so dobili v roke v obliki, kakršne niso vajeni. Ker se je oboje zgodilo brez nase krivde, prosimo cenjene naročnik« in čitatelje, da nam oprostijo.
*	Skupščina združenja sodnikov je bila v nedeljo v Beograd11 v velikj dvorani okrožnega sodišča. Poleg delegatov združenja iz vse države se je skupščine udeležilo toliko članov beograjske sekcije, da ni bilo dovolj prostora v veliki dvorani. Skupščini je predsedoval predsednik združenja in predalnik kasacijskega sodišča v Beogradu g. Rusomir Jankovič ki je podal o delovanju združenja in o njegovih težnjah obširno poročilo. V jmenu ljubljanske sekcije je skupščino pozdravil višji državni tožilec g. dT. Kravina. Zastopnik pravosodnega ministra je izjavil, da bo zakon o sodnikih že v nekaj dneh prišel pred ministrski svet.
*	Cetjnje v spomin pokojnega škofa Uče-linjja. Po iniciativi eokolskega društva je bi* lo na Cetinju žalno zborovanje zaradi smrti škofa Učelinija. Žalnega zborovanja so se udeležili podban, komandant divjzije, zastopnik mitropolita, predstavnik mestne občine, rektor zeteke bogoslovne šole. predstavnik mestne občine, rektor zetske bogoslovne Šole. predsednik okrožnega sodišča ter zastopnik; vseh društev in ustanov. Žalno sejo je otvoril starosta Sokola, ki je sporočil da bo sokolska župa predlagala upravi mestne občine, naj imeniuje ©no izmed važnejših mestnih ulje po zaslužnem
pokojnikfu.
Na velesejmu	Lutz-peči.
*	Spomenjk žrtvam avstrijske tiranije.
Mostarska sokolska župa je v nedeljo slo-vesno dovršila važno točko svojega petletnega programa. Postavila je v okolici Mo-starja lep spomenik štirim narodnim junakom in mučenikom, ki so bil; od avstrijske soldateske leta 1914 ustreljeni. To so bili štirje mladi kmetje iz mostarske okolice. Avstrijski krvniki go jim vzelj življenje samo zaradj tega. ker so imeli baje zveze s Črnogorci jn ker so baje pripravljal; načrte za beg preko meje v Črno goro. Odkritje lepega spomenika je bilo združeno z veličastno nacionalno manifestacijo mesta in okolice-
*	Naša umetnost v Rimu. Agencija Ava-la poroča: 9. t. m. bodo v nov; rimski galeriji na trgu Colone otvorjlj razstavo sodobne jugoslovanske likovne umetnosti. Poslopje ie otvoril nedavno prosvetni minister Boltai z razstavo italijanske moderne. V Rim so prispeli iz Beograda kipar Sreten Stojanovič jz Ljubljane slikarja Goj-mir Anton Kos in Miha Maleš, da urede vse priprave za razstavo. V torek 8. t. m. prispe v Rim predstojn:k umetnostnega oddelka v prosvetnem ministrstvu akademik Veljko Petrovič. Jugoslovanskim li' kovnim umetnikom so izkazal; veliko ča3t na ta način, da so prva skupina tujih umetnikov. k; bodo razstavili v novi galeriji koj po uradni italijanski razstavi. Razstava, na kateri sodelujejo jugoslovanski umetnik; s približno 60 oljnatimi deli, precejšnjim številom akvarelov i,n risb in z več manjšimi kipi. bo primerna podoba jugoslovanske likovne umetnosti. Čeprav so jugoslovanski umetniki pravkar razstavili precejšnje število svojih del v Parizu, bo rimska razstava pokazala, da se more jugoslovanska likovna umetnost hkratu predstavit; v dveh velikih umetniških središčih.
Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi cesto naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo!
Ogl m »r. Iftf«re99
*	L. M. škerjančev kvintet za pihala v praškem radio. — Danes 8. t. m. izvaja sloviti praški pihalni kvintet, ki je eden najboljših na svetu, skladbo »Kvintet za. pihala« našega skladatelja L. M. škerjan-ca. Prenos bo od 17.30 do 18 uer ter ga bodo oddajale vse češke postaje.
*	Smrtna nesreča dveh odvetnikov. Zna* n; vukovanski odvetnik dr. Djutka Mitrovič jn njegov poklicni tovariš iz Osijeka dr. Jovan Velendarič sta se odpeljala z avtomobilom. ki ga je nedavno kupil dr. Mitrovič, na potovanje preko Madžar« ske s ciljem v Pariz. Nekaj dni sta nameravala ostati ob Blatnem jezeru. Iz Budimpešte je prispela vest. da sta se blizu Blat-netra jezera hudo ponesrečila. V drugem poročilu je bilo že navedeno, da je bil dr. Mi-trovi<5 takoj mrtev in da Je pozneje tudi njegov tovariš podlegel hudim poškodbam v bolnišnic; v Budimpešti.
*	Vodnik po Parim. Zveza sa tujek; promet za Slovenijo v Ljubljani je pravkar izdala zelo priročen slovenski vodnik za Pariz in svetovno razstavo. Obiskovalcem in izletnikom priporočamo, da si ga nabavijo, ker jim bo po Parizu in po svetovni razstav; res potreben, saj poleg ilustracij vsebuje tudi lepo Izdelane načrte Pariza samega in razstavišča. Knjižica, ki obsega 120 strani, se za ceno 20 din dobi v biljetarnicah Ritajka in v vseh večjih knjigarnah.
♦ Kako hrvatski bogataši podpirajo zagrebško vseučilišče. Pod tem naslovom eo
zagrebške »Novosti« objavile daljši članek o glavnj skupščini Društva za Strossmayer-jevo vseučilišče. Ob napovedani uri je bila dvorana prazna in šele po enoum; zamudi se je zbralo toliko članov društva, da je bila skupščina sklepčna. Predsednik društva univ. prof. inž. Stipet.jč je v 6vojem govoru naglasil. da so minila tri leta. odkar je izšel na javnost poziv za podpiranje vseučilišča. Apel. v pravem pomenu besede klic na po-
Vedno dobre slike s
moč, ni dosti zalegel. Le malo jih je od onih fcjsočev, ki so dovršili svoje študije na zagrebškem vseučilišču in prišli tako do svoje eksistence, da b,- se bili spomnil; vseučilišča v njegovih težavah Od premožnih Srbov dobiva beograjsko vseučilišče milijonske oporoke, hrvatski bogataši pa ee ne zavedajo resnice prjslovjce: Kar da ješ narodu. daješ sebi. Če bi vs,- bivši slušatelji zagrebškega vseučilišča, ki so si z njegovo pomočjo ustvarili eksistenco, dajalj za vseučilišče mesečno samo dinar ali dva, bi bjlo vseučilišču pomagano. Društvo za podpiranje vseučilišča ima v Zagrebu samo 152 rednih članov in 45 podpornih, izven Zagreba pa se jih je javilo samo 38 rednih in 28 podpor« nih, a je od teh samo ena četrtina plačala članarino.
*	»Putnik«, Ljubljana, priredi od 12. do
14. junija _ avtobusni izlet v Benetke, Pado-vo, Postojno. Trst in Gorico. Cena za vožnjo. prehrano, prenočišče, potni list, vodiča v Benetkah ter vstop v Postojnsko jamo 515 din. brez vstopa v Postojnsko jamo 495 din. Rok za prijave je do 10. junija.
Povsod	Lutz-peči.
*	Enodnevni izlet v Gradec (Avstrija) priredi v nedeljo 13. t. m. ZPNJ podružnica Ptuj kot zaključno prireditev aranžerskega tečaja. V Gradom je Ra programu ogled slikarske razstave, trgovinskih izložb i. t. d. Prijave sprejema ar. Radolič »T;var< in potnikova pisarna. Vozi Putnikov luks^zn; avtobus. Prijavi 6e lahko vsakdo.
Iz Ljubljane
u— Proslava spomina dr. Kramar a. Zdru*
žena ruska društva v Ljubljen; prjrede v sredo 9. t. m. ob 20. v hotel Tivoli spor minsk; večer na čast velikemu češkoslova« »kemu državniku pokojnemu dr. Karlu Kra-mafu. Slavnost bo otvoril univ. prod. dr. N. Bubnov z uvodno besedo, nato bo imel univ. prof. dr. E. Spektorskij predavanje o dr. K. Kramaru. Vstop je prost.
u— Poslovilni večer direktorja Prelov-ška. Društvo ljubljanskih mestnih uradnikov je priredilo v soboto zvečer v restavraciji Slamič poslovilni večer direktorju gradbenega urada inž. Matku Prelovšku, ki odhaja v pokoj. Poleg uradništva je bil navzoč tudi župan dr. Adlešič z mestnima svetnikoma inž. Hrovatom in inž. Majce-tom. Govorili so župan, inž. Hrovat, ravnatelj mestne klavnice g. Ivan Pestotnik in prosvetni referent magistrata dr. Mole. Vsem se je zahvalil direktor Prelovšek.
u— Ime basista Franca Schiffrer ja je pri nas skoraj neipoznamo, čeprav ima v srednji Evropi že odličen zvok ter ga nem. šflta kritika primerja z n9jodličnejš'mi pevci. Vendar je Franc Schiffrer naš rojak ,ki izvira iz znane ljubljanske rodbine, v kateri je bila glasba dama in se torej ni čuditi, da se je že od rane mladosti želel posvetiti glasbi. Po prevratu je študiral najprej v Ljubljani pri mojstru Huba-du, nato pa je v inozemstvu nadaljeval svoje študije tn začel kariero ,ki ga je po-vedla preko mnogih opernih ln koncertnih odrov v Nemčiji, kjer je povsod žel ogromne uspehe. Pred odhodom v Ameriko, kjer nastopa daljši koncertni in operni amgaž-ma, se bo poslovil od Evrope s koncertom v Ljubljani 11. t. m. v veliki dvorani Fil-harmomične družfbe. Komoert bo obsegal operne arije, slovenske in druge koncertne pesmi. Prodaja vstopic je v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
a— Spreie»i izpiti za I. razred na III. državni realni gimnazij] v Ljubljani (za Bežigradom) bodo 25. in 36. t. m. Prošnjo za pripustitev k sprejemneonu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolkovane s kolkom za 10 din, ee bodo sprejemale v ravnateljev; pisarni dne 22.. 23. in 24. junija. Prošnji je priložit-? krstni list in šolski izkaz. Pri vlož.;tvi prošnje bo vsak učenec izvedel, kateri dan {n k .je bo delal sprejemni izpit. Sprejemali se bodo učenci, kj so Se rodili v 1. 1924.. 1925., 1926. in 1927.
u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2
Objsk na razstav] nmetn'ške in domoznanske* fotografije v Jakopičevem paviljonu postaja od dne do dne boljši kar je razvidno tudi Iz tega. da so prireditelji lahko podarili nov izvod zbornika »Slovenska fotografija«, k? ga prejme vsak stoti obiskovalec. Tokrat ga je prejel g. Modic. kon-cipient v Ljubljani. Občinstvo opozarjamo, da se bodo zborniki razdeljevali do konca razstave, to ie do prfhodnie nedelje, pod istimi pogoji kakor doslej. Ne glede na to zasluži razstava v poln* meri. da jo vsakdo ob:šče. saj sodeluje na njej 28 izmed naj« boljših slovenskih amaterjev iz raznih krajev, tako da je razstava veg kakor običajna društvena razstava. čeorav ao vs; avtorji člani Fotokliiba Ljubljane. Rarstavrti so 201 delo. med katerimi Ho na Sel vsnkdo nekai za pvoJ okus, ka»t! slike so tudi na proda}. Vsak ki ga. velese.imski dnev,- prf-vahijo v Ljubljano na? si t<T razstavo ocle-da in imi ne bo žal.
u— Izlet šoštanjskfh deK*veev v LJubljano. V nedeljo zjutraj so ee pripeljali obiskat ljubljanski sejem delavci in uslužbenci znane Woschaaggove ura jame iz Šoštanja. Spotoma so se ustavi H samo v Celju in Zidanem mostu. Za svojo zabavno in poučno pot so si svoj posebni vlak res lepo okrasili z girlandami in šepki, vsak vagon je bil numeriran, da je vse potovanje potekalo v najlepšem redu. Za kratek čas je skrbela godba šoštanjskega društva »Sloge«. Z vlakom se je pripeljalo 610 moških in žensk, med njimi dosti takšnih, ki so imeli prvič priliko videti Ljubljano. Udeležili so se maše pri frančiškanih, potem so šli ogledovat belo Ljubljano in zanimivosti velesejma, popoldne pa je njihova godba priredila promenadni koncert na Ljubljanskem gradu. Takšen izlet, ki stane čez 12.000 din sam vlak, priredi šoštanjska tvrdka vsako leto svojm delavcem. Popoldne se je pndruSil tudi šef tovarne Jn se je pripeljal v LJubljano z avtom. Ob znani šegavosti šo-štanjskih ljudi je razumljivo, da Je ves izlet potekal v najprijetnejšem razpoloženju.
u— Pev«*ci zbor Glasbene Matice ima
21. t, m. ob 20. v Hubadovi pevski dvorani redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redoon. Članstvo obveščamo, da drevi in v četrtek izjemoma ne bo pevskih vaj. Prihodnji teden so spet redne vaje. Odbor.
V NOVIH PROSTORIH, vhod Kongresni trg, izberete novodošle garne za letne bluze. Toni Jager, Ljubljana.
u— Oblastna uprava združenja železniških uradnikov se je lz dosedanjih prosto« rov (Kolodvorska 43) preselila v novi del hotela »Miklič«. Masarvkova cesta. I. nadstropje.
u— V nedeljo 18. t. m. se zaključi razstava umetniške in domovinske fotografije v Jakopičevem paviljonu. Samo ta teden imajo torej interesenti priliko, da si ogledajo najnovejša dela naših mojstrov amaterjev. Izrečno poudarjamo, da se razstava v nobenem primeru ne bo podaljšala. Vstopnina znaša s seznamom razstavljenih dej vred 6 din, za dijake 3 din, za skupinske obiske po dogovoru. Da se priložnost te razstave izkoristi za populariziranje amaterske fotografije, bo prireditelj, ljubljanski fotoklub, v teku tedna priredil dve strokovni vodsiv; po razstavi, eno zvečer, in sjcer bržkone v četrtek ob 7., drugo v soboto alj v nedeljo. Vstopnina nespremenjena.
iv— Sokofako di ušivo Mote priredi dnevi ob 20. v kinu Moste predavanje »Socialno zavarovanje delavcev« a slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Ahijevič Branko.
u— Ne^rofta v Samassovi troiukl V Samassovi tovarni Je priOo včeraj do precej hude nesreče, ki bi bila utegnila terjati tudi človeško življenje. Preizkušali to motor za gasilsko brizgalno in preizkušnji Je prisostvoval tudi inž. Adolf Baldanmi, višji pristav pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu. Na lepem Je prišlo do defekta in eksplozije, da so se posamezni deli motorja razleteli po prostoru. Kosci so zadeli tudi inž. BakJaainija in pa 16-letnega vajenca Vladimira, gtein-bacha iz štepanje vasi. da so ju morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
u— Nad sina ln prijatelja s sekiro. Iz Zgornjega Brnika pri Kranju so včeraj pripeljali v bolnišnico 32-letnega trgovca z vinom Jožeta Dobnikarja in njegovega prijatelja, posestnikovega sina Jožeta Vidmarja Sedela sta v krčmi v domači vasi, pa se je Vidmai iev oče na lepem razhudil in s sekiro navalil na nju, da jima je prizadejal po glavah precej nerodne poškodbe.
I
[ *- j -	KINI	1
MATICA		
Luis Trenker v veličanstveni ljufcavni romanci
CONDOTTIEBI
V glavni vlogi slavni italijanski pev«e Tito Gobby
LOGA
PREMIERAJ Frane Lederer in Frančiška Dee
v zabavnem filmu PRINCESA CASABA
TEL. 22-21
UNION
Iz Celfa
■
u— Mnogo razvedrila in pravega veselja
bodo deležni poeetniki mladinske akademije z geslom »Otrok za otroka«, ki jo priredi mestna občina ljubljanska 9. junija t. 1. ob 20. ur.i v frančiškanski dvorani. Na programu so najraznovrstnejše točke: petje, rajanje, deklamacije, prizorčki |t<L, k? jih bodo izvajal; učenci ljubljanskih ljudskih šol. Dohodek akademije se bo porabil za mladinske podpore, zlasti za počitnic«, zato upravičeno upamo, da se bo občinstvo pol-noštevllno odzvalo temu vabilu. — Vstopnice od 20. do 3 din se dobe v ljudskih šolah in na večer prireditve pr,- blagajni.
Bolečine selnčnlh opeklin Vam odraaae TSGHAMBA Pil, keia p o raj avl ln se ne laidl »regerijft Gregerid A.b«.b. Ljubljana, Prešernova 5.
Igro »Na Trški gori« ponovi Narodno prosvetno društvo »Vodnik« v soboto 12. t. m. ob 20.30 za vse ki hranijo vstopniee od pretekle nedelje, ko j« bjla prekinjena zaradi slabega vremena. Brez vstopnic ni vstopa. Za nedeljo 18. L m. stare vstopnice ne bodo veljale. Občinstvo ie vljudno vabljeno.
n- Ali je tramvaj drobjlee sa gramoz ?
Prejeli snio: Prosimo ponovno magistrat in Maloželezniško družbo, da nam izvolijo pojasniti, kdaj nameravajo urediti cestišče Ceste 29. oktobra tako, da bo vsaj sposobno za tramvajski promet. Vzporedna Aškerčeva Je sedai lepo asfaHirana, medtem ko se daleko prometnejša Cesta 29. oktobra, ki ima vrhu vsega Še dvotirno tramvajsko progo, posipi je redno z debelim gramozom, kakor kje na gmajni I Menda smo stanovalci ob Cesti 29. oktobra ravno tako deležni policijskega roda, kakor drugje v mestu. Upravičeno smemo smatrati bobnenje in tresenje, kj ga povzročajo tramvajski voaovi, ko drvijo po posutih tirnicah, po 22 uri za kalfenie nočnega miru! Ali se upravi ceatne železnice n« smilijo vozovi, ki vendar niso ustvarjeni za lomljenje gramoza?
e— Srečka konferenca JNS v Celja.
Danes ob 18.30 se bo pričeta, v dvorani Celjskega doma sreska konferenca JNS. Na konferenci bo3o poročali predsettoik glavnega odbora JNS g. Peter živkovič, podpredsednik senator g. jovo BSnjanin ter še drugi senatorji in narodni poslane!. K udeležbi je vabljeno strankino članstvo. Konferenca se bo začela točno ob 15.30 ker mora biti zaradi odhoda vlakov že ob 20.30 zaključena. Osebna vabila se ne razpošiljajo.
e— Sresko učiteljsko društvo JUU je zborovalo v soboto ob udeležbi nad 150 članstva. Predsednik g. Roš je ob upokojitvi ge. Lj. Schreinerjeve, upraviteliice v St. Juriju, očrial njene velike zasluge med ljudstvom, učjteljetvom in za društvo. Poročal je o sejah glavnega odbora JUU v Beogradu in sprejemu pri g. ministru prosvete. 0 seji upravnega odbora in predsednikov društev sekcije je referiral g. Hajnšek, nadalje o občnem zboru Slovenske šolske matice g. Gobec, Učiteljske samopomoči g. Volavšek in Pedagoške centrale g. Jagrovič. Gdč. Ruža Lucija Petelinova je predavala >0 vzgojnem vplivu umetnosti«. Umetnost se daje človeku povsod. Ker hoče človek bitj srečen, občuduje vedno višje lepote. Vzgojitelj naj v mladini utrjuje zdravi okus, k; bo znal spoznavati jn zavračaj potvorbe in 6 tem kulturno ohranjati in dvigati narod. Predavanje je doseglo izreden uspeh. Izvoljeni so bilj delegati za banovinsko jn državno skupščino JUU. Zbor je izrekel zaupnico z zahvalo za delo sekcije jn centrale JUU. Soglasno je sprejel sklep glede potrebe izpremembe praviJ, po katerih nai se JUU preosnuje v zvezo ba-novinskili sekcij. Resolucija poudarja kot najvažnejšo potrebo povišanje prejemkov glede na veiiki porast cen, uvedbo stalnosti in avtomatskega napredovanja, ločitev prosvetne uprave od politične, izenačenje pravic učiteljev in učiteljic, ter zahteva, naj se organizacija prvenstveno havi s pravnimi in gmotnimi interesi članstva.
— Predavanje o obrambi pred napadi iz zraka. Mestno poglavarstvo bo priredilo več predavanj » obrambi pred napadi iz zraka in predvajalo zanimiv film, ki m. dr. prikazuje vajo za obrambo pred napadi iz zraka v Zagrebu, člani ekip naj se zanesljivo udeleže teh predavanj, ki bcd»: v sredo 9. t m. ob 18.30 in soboto 12. t. m. ob 14.30 v kinu »Union« ter v nedeljo 13. t. m. ob 9. dopoldne v kinu »Metrcpolu«. Za dijake bo posebna predstava v četrtek 30. t. m. ob 14.30 v kinu »Union«. Celjsko prebivalstvo je vabljeno, da se udeleži predavanj odnomo predvajanj filma 9., 12. in 13. t. m. Pri teh predstavah ne bo vstopnine. Predaval bo kapetan g. Franjo Tož.
e— Koncert opernega basista Frana Schiffrer ja se bo pričel v celjskem gledališču ob 20.30 in ne Ob 20., kakor je bilo najprej določeno. Gosp. Sch'ffrer bo pel vse skladbe v originalnem tekstu.
e— Razstava risb in ročnih del na drž. realni gimnaziji v Celju bo odprta od 9. do 12. t. m. Oglejte si to zaninv.vo razstavo!
Romantična soteska Hudičev graben
pod Srebotnikom. kamor vodi planinska pot iz Celja do Celjske koče jn Svetjn, je zdaj vsem dostopen, ker so pred nekaj dnevi končal; popravila poškodovanih klinov in brvi.
e— Nihče naj ne zamudi redke prilike
slišati v Celju odličnega slovenskega pevca Franca Sch ffrerja, ki koncertira drevi ob pol 20 v celjskem mestnem gledališču. Na kocertu .sodeluje kot spremljevalka na klavirju pianistka prof. M. Sancinova. Prodaja vstcpn,;c v knjigarni Goričar, cene običajne dramske.
e— Prj vlomu so ju zasačili. Preteklo noč sta hotela 251etni Alojz M. s Studenca pri Krškem in 231etraj Jože Š. od Sv. Križa pri Kostanjevici, ki so ga bili šele nekaj ur prej izpustili jz zaporov okrožnega sodišča v Celju, vlomjfcj s pomočjo dveh kosov železa v trgovino čevljarskega mojstra g. Dominika Uršiča na Bregu. Imela pa sta smo« lo, ker so ju takoj prijeli trije policijski stražniki, ki so čakali v bližini v zasedi. Storilca, ki sta izjavila, da sta nujno potrebovala nove čevlje, so izročili okrožnemu sodišču.
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 velef lm »V žaru puste« z Ros; Bar*-szonyjevo in tednik.
Kino METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »DVIGNI SIDRO«.
9z Maribora
a— Vojaški kapelnik Svoboda odhaja Iz Maribora. V kratkem odide iz Maribora na svoje novo službeno mesto popularni kapelnik vojaške godbe K. Svoboda, v teku svojega devetletnega službovanja v Mariboru si je pridobil obilo odkritih prijateljev, ki eo v njem cenili prijetnega družabnika in iskrenega prijatelja Bil je član odbora Češkega kluba, ki mu pripravlja prisrčno odhodnico. Ob slovesu iz MarTbo. ra želimo g. kapelniku SvobOdi č<m lepših uspehov na novem službenem mestu.
Iz Studijske knjižnic«. Za dobo od 10. t m. do & septembra se uvedejo v Študijski knjižnici nedeljene uradne ure kakor v ostalih mestnih uradih. Čitalnica bo v tej dobi zaprta, knjige Pa se bodo izpolnjevale dvakrat na teden: vsako sredo od 8. do nol 13. in vsako soboto od 8. do 12. ure. Eventualne želje glede uporabe knjižnic« v znanstvene svrhe naj Be javijo ravnateljstvu.
Danes poslednjič! Gustav Frohlicb in Heli Finlsenzedier v prekrasnem filmu SBCE PODZEMELJSKE ŽELEZNICE
Najnovejši žurnali: Svetovna pariška razstava i.t.d., i.t.d.
Predstava danes ob 19.15 in 21.15 nri
a— 1360 sokolakih pripadnikov nastopi
o priliki nedeljskega zleta mariborske ao-kolske župe v Mariboru, za katerega. 00 velike priprave. V scrfboto zvečer bo v Narodnem gledališču svečana akademija.
a— Nečloveška mati. Neznanka je na rObu studenškega gozda blizu Obrežne ceste odložila komaj mesec dni staro dete. Jok deteta je opozoril stanovalce v bližini ki so prihiteli k njem in ga vsega premra-ženega vzeli k sebi. Sedaj poizvedujejo za nečloveško materjo.
Iz Ptuja
j— Kino Ptnj predvaja jutri v sredo in v četrtek 10. t. m. film »Povratek v srečo«
ZA SMEH IN KRATEK CAS
Dama se je obrnila h gospodu, ki je sedel v kinematografu za njo in ga vprašala: »Alj vas pero na mojem klobuku morda moti?«
»Ne,« je odgovoril mož prijazno. »Tisti,
ki je sedel pred mano tu je pero odrezal.« *
»Helena je postala siva.« »Denarne skrbi?«
»Da. nima več denarja da bi si lase barvala«
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v juniju
po stoletnem koledarja
T. 8. Medatrd Mlaj ob 21.43 S. 9. Primož
C. 10. Marjeta
P. 11. Barnaba
S. 12. Janez F.
N. 13. Anton P.
P. 14. Bazilij
T. 15. Vid P. krajec ob 20. 3 S. 16. Jošt, op.
C. 17. Adolf, šk.
P. 18. Efrem
S. 19. Julljana
N. 20. Silverij
P. 21. Alojzij
T. 22. Ahacij
sončno, ponekod dež lepo, sončno lepo, sončno soparno
soparno, krajevni dež soparno, ponekod dež soparno, morda dež soparno, kraj. nevihte krajevne nevihte nevihtno razpoloženj« krajevne nevihte vlažnotoplo, sončno vlažnotoplo, sončno oblačno, ponekod deS deževno
Junij je kakor vse poletje tja do sred« avgusta čas pogostih neviht Soparna sončna pripeka se v primeru nenadne zgostitve ilapov pač ne more drugače sprostiti, kakoP da se milijoni močno naelektrenih delcev zbero v grozeče temne oblake, ki se z bliskom in gromom pripade nad nič hudega slutečo prirodo. In minula nedelja, kj je bila nenavadno vroča, soparna, je že dala naslutiti, da se začenja doba poletnih neviht. V Ljubljani je v žgoči pripeki doseglo živo srebro v nedeljo najvišjo letošnjo temperaturo 30° v senci, ob razbeljeni Aleksandrovi promenadi je bilo v senci celo 38° C. V Mariboru so imeli 29, v Sarajevu 30, v Beogradu in Kuni boru v Boki 31, v Splitu io Skopi ju celo 32° C v senci! Ze v noči na ponedeljek se je pri nas za toranij močno bliskalo, pričeio je po malem deževati. Včeraj je v vročem dopoldnevu še zlezlo živo srebro v Ljubljani na 27.4 C, po poldnevu se je pa naglo oblačilo jn iz se vemo vzhod ne smeri je med bliskom in gromom pridrvela nevihta ter z močnimi nalivj in debelo točo do večera zalivala ter pustošila zemljo. Nalivj so pregnal; pod strehe posebno številne izletnike podeželskih šol, ki so prihiteli na obisk veleseima. Vrsto soparnih, sončnih dni. k; se nam zdai obetajo, bodo pogostokrat motili nenadni nalivi ;n v košnji, kj zavzema v dolinah najširši obseg, bodo moral; kmetje izkoristiti vsako priliko, če bodo hoteli srečno, brez velike škode spraviti pod streho seno.
Nevihta s ponovnimi nalivi in točo i« trajala nad eno uro. Iz ljubljanske okolice v severnem območju, posebno z Jezice *mo prejeli poročila, da je nenavadno debelo ledeno zrnje opustošjlo žito, vrtne posevke, jagode in grozdičevje ter sadmo drevje. Se hujše je moralo biti tja pod hribe. Na večer se je polagoma vedrilo. danes je mlaj in Medardov dan, o katerem pravi star ljudski rek:
Kakršno vreme na Medarda kane še dolgo potem rado ostane.
Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi
7. junija
Ljubljana 7. 767.1. 14.0, 90, O, megla 10,
Maribor 7. 765.5, 19.0, 90, O. 5, —, —;' Zagreb 7. 766.5, 20.0, 80, SE3, 0, --, —; Beograd 7. 7665, 23.0, 60, O. 0, —, —; Sarajevo 7. 768.0, 17.0, 60, O, 0, 0, 0; Skopi je 7. 7fififi 9.1.0 80. 0. 2. — —; Kumbor 7. 764.9, 21.0, 80, NI, 0,'—, —; Split 7. 766.0. 24.0. 60. O, 5, —, —; Rab 7. 766.1, 23.0. 50, NE2. 4, —, —.
Temperature: Ljubljana 27.4. 17.0; Maribor 28.0. 16.0; Zagreb 30.0. 18.0; Beograd 30.0, 16.0; Sarajevo 28.0, 12.0: Skopi ie 29.0, 15.0; Kumbor —, 19/); Split 30.0, 21 J); Rab —-» 21.0.
Gospodarstvo
Obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov
Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov mora država povrniti denarnim zavodom razliko, ki jo prj odpisu 25»/* kmečkih dolgov ne morejo kritj z rezervami in polovico delniške glavnice. To raziiko krije država s 3 odstotnimi državnimi obveznicami. ki se amortiziralo v 20 letih.
Na osnovj čl. 11. odst. 2. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je sedaj finančni minister iidal pravilnik o izdajanju in anuitetni služb] triodstotnih obveznic za likvidacijo dolgov. Pravilnik ima 13 členov in stopi v veljavo, ko ga razglase »Službene novine«.
Po tem pravilniku bo država izdala obveznice, ki 6e imenujejo 3 odstotne obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov. S temi obveznicami 6e bodo izplačevale ne-
pokrite razlike pri odpira 2o% kmečkih dolgov. Deli izpod 100 Din ee bodo izplačevali v gotovini, če eo manjši kakor ou Din, z obveznico za 100 Din pa, če znašajo več kakor 50 Din.
Te obveznice bodo izdane v kosih po 100, 500, 1000, 5.000 in 10.000 nominala. Obveznice bodo nosile 9°/» ekrestj od prvega marca 1937. Izplačilo obresti se bo vršilo na osnovj predloženih kuponov, pocen-ši s 1. marcem 1938, ko zapade prvj kupon. Obveznice se imajo amortizirati v roku 20 let. Prvo odplačilo dolga se bo izvršilo 1. marca 1988, poslednje pa 1. marca 1957. Amortizacija se bo vršila bodisi po nominalu z letnim žrebanjem, bodisi s svobodnim odkupom.
Kontrola odmere In pobiranja davkov
Vj> Službenih novinah« objavlja finančni minister g. Letica poslovnik o delovanju odseka za kontrolo državnih dohodkov. Namen tega novega odseka ]e, da vrši kontrolo zbiranja in pobiranja dohodkov pri vseh državnih uradih, podjetjih in ustanovah, ki sprejemajo državne dohodke, in da kontrolira zbiranje in pobiranje davkov po zakonu o neposrednih davkih, poslovnega davka, taks, trošarin, monopolov in carin. Nadalje vrši ta odsek kontrolo odmere državnih dajatev in kontrolo inšpekcijske službe nad organi, ki imajo dolžnost, nadzirati poslovanje pri pobiranju državnih dohodkov. Odsek tudi proučuj" ln zasleduje gibanje državnih dohodkov in stavlja potrebne predloge finančnemu ministru, da se državni dohodki uspešnejše realizirajo.
Pri tem odseku za kontrolo državnih do-dohkov bo postavljenih 6 inšpektorjev, ki bodo vršili službo pod neposrednim nadzorstvom finančnega ministra. V merodaj-nih krogih v Beogradu računajo, da M država pri dosedanjih davčnih stopnjah lahko dobila za pol mili jarde več dohodkov, če bi se davki strogo po zakonu odmerjali in pobirali.
Po poslovniku kontrolira ta odsek tudi odmero in pobiranje samoupravnih dajatev, kolikor se te dajatve pobirajo po državnih organih. Prav tako kontrolira odsek delovanje samoupravnih teles, kadar pobirajo državne dohodke. Organi odseka imajo pravico, da vršijo kontroli poslovanja (pregled knjig, dokumentov, listin itd.) vseh podjetij in davčnih zavezancev, ki so dolžni pobirati in plačevati kakršnekoli državne dajatve, in scier neposredne davke,
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2402.16—2416.76 Berlin 1749.02 — 1762.90, Bruselj 735.19
—	740.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.18—217 24, Newyork 4336.01—4372.32, Pariz 194.52 — 195.96 Praga 152.04 — 153.14, Trst 228.94 — 232.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 19.6175, London 21.6175, Newyork 438, Bruselj 73.4750, Milan 23.05, Amsterdam 240 8750, Berlin 175.20, Dunaj 81, Stockhohn 111.4250, Oslo 108.60, Kobenhavn 96.48, rs ga 15-26 Varšava 82.95, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 410—411, 4% agrarne 52 — 52.75, 6% dalm. agrarne 74.50 — 75.50, 7% inve=t. 88 — 88.50, 7°/» Blair 86 — 86.75, 8% Blair 96.26 — 96.50; delnice; Nar banka 7150 den., PAB 195 — 197, Trboveljska 250 — 255, šečerana Osijek 180 bi., Osi-ječka ljevacnica 180 — 190, Dubrovačka 370 — 400, Oceania 250 den., Jadranska 375 — 450, Is's 25 den.
Beograd. Vojna škoda 410 — 410.50 (410 — 410.50), 4% agrarne 82.75 — 53 (52.75), 4% severne agrarne 52 den., 6% begluške 77 — 77-25 ( 77 ) 6% dalm. agrarne 75 — 75.25, 7% invest. 88.50—89.50 (88.25 — 89), 7°/o stabiliz. 87.25 den., 7% Drž. hip. banka 99.50 den., 7% Bla;r 86.25
—	86.75] 8% Blair 95-50 — 96 (96) Narodna banka 7150 den. (7160), PAB 195
—	196.
Blagovna tržišča
fcITO
+ Chicago, 7. junija Začetni tečaji: pšenica: za julij 106.50. za sept. 107.28, za dec.
poslovni davek, takse, trošarine, monopol- i 108.50; koruza: za julij 119.25, za sept. ske dajatve in carine.
Svojo kontrolno službo pa vrši odsek preko odposlancev, ki vrSe svojo službo po navodilih finančnega ministra in Šefa od-seka, kadar pa to zahtevajo interesi službe, j tudi po lastni iniciativi, toda le tedaj, kadar so na kontrolnem službenem potovanju. Ti odposlanci imajo stalno pooblastilo finančnega ministra, da izvršujejo vse ukrepe in pos'e predvidene v poslovniku. Razpored potovanj odredi šef odseka Program potovanja odnoslanca tega odseka sme biti znan samo finančnemu ministru Šefu odseka in osebi, kateri minister ali šef to sporočita.
Razmeroma slab izvoz lesa v Italijo
Naš izvoz v Italijo je letos dosegel po vrednosti že približno dve tretjini vrednosti izvoza v letu 1935., to je pred uvedbo sankcij. V prvih štirih mesecih t. 1. je znašal, naš izvoz v Italijo 154.5 milijona Din nasproti 21.1 milijona Din v istem razdobju lanskega leta in 234.7 milijona Din v istem razdobju leta 1935 Tako je naš izvoz dosegel 66% izvoza v letu 1935. V strukturi našega izvoza pa opažamo znatne spremembe. Izvoz lesa predstavlja letos mnogo manjši del našega izvoza v Italijo nego prejšnja leta. Letos smo v prvih štirih mesecih izvozili v Italijo le za 52.8 milijona Din lesa, kar predstavlja komaj 34°/» vsega našega izvoza ali dobro tretjino, medtem ko je leta 1935. .predstavlja! izvoz lesa 74% vsega našega izvoza in se je tudi prejšnja leta gibal na višini dobrih dveh tretjin. Znaten je bil letos izvoz živine v Italijo. Goveje živine smo izvozili 12.754 glav v vrednosti 23.6 milijona Din. svinj pa 7900 glav v vrednosti 10.7 milijona Din. Vrhu tega smo izvozili za 14.7 milijona Din pšenice in koruze, za 8.5 milijona Din žive in zaklane perutnine in za 7.1 milijona Din jajc.
Javna dela iz milifardnega posojila
PrejSnji teden smo poročali o stanju javnih del. ki se gradijo iz milijardnega kredita za javna dela. Navedli smo. da je bilo doslej odobrenih za posamezna cestna dela 453 milijonov Din kreditov, za gradnjo železnic pa 217 milijonov Din kreditov.
Prometnemu ministrstvu pa je bil nedavno odobren naknadni kredit 105.5 milijona Din za dovršjtev začetih del. ker se je izkazalo. da so določeni krediti nezadostni. Proračuni za ta dela so bili sestavljeni še leta 1034 delavske mezde pa so se v zadnjem letu povečale. Proračuni so bjli tudi napravljeni na osnovi generalnih projektov, ki pa so bilj pozneje na osnovj detajlnih šndij precej spremenjeni. Tudj prj prvotnih kreditih niso bile predvidene nabavke si-gurno6tnih naprav, brez kaferjh železniških Prog nj mogoče izročiti prometu. Skupaj s tem) naknadnimi krediti je bilo doslej ministrstvu odobreno za gradnjo železnic iz mjlijardnega kredita 339.5 milijona Din, gradben^u ministrstvu pa je bilo doslej odobrenih cestna dela 578 milijonov Din. Izplačane vsote so seveda precej manjše. Gradbeno ministrstvo je doslej izplačalo na breme mjlijardnega kredita za javna dela 214.5 milijona Di" prometno ministrstvo pa je Izplačalo 145.3 milijona Din.
Od naknadnih kreditov, kj so bili odobreni prometnemu ministrstvu, odpade na pro-tro St. Janž—Sevnica I7.0 mjl;.jona Din poleg prvotno odobrenega proračuna 31 mili-
= Ustanovitev privilegirane deln/ške družbe za silose. V kmetijskem mojstrstvu so izdelali načrt uredbe o ustanovitvi privilegirane delniške družbe za silose. Načrt je bil te dni predložen gospodarsko-finanč-nemu odboru ministrov. Pri ustanovitvi te družbe bodo sodelovali Prizad. Privilegirana agrarna banka. Narodna banka in še nekatere denarne in gospodarske ustanove.
— Znatno povečanje naše rudarske produkcije. Po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala v mesecu aprilu produkcija premoga v naši državi 348.000 ton, to Je za 55.090 ton alj za skoro 19% več nego lani v aprilu. Produkcija železne rude 6e je dvignila na 51.820 ton, in je bila prj tem za 17.690 ton ali ta 52% večja nego lani. Prav tako je narasla produkcija bakrene rude na 58.640 ton, to je za 23.400 ton ali za 66% več nego lani. Produkcija pirita se ie' poveča,la na "10.920 ton (za ®5% več nego lani), produkcija kromove rude pa na 4000 ton (za 33% več). Produkcija bavksjta je prj 21.060 tonah ostala na lanski višini, za malenkost pa je nazadovala produkcija svinčeno-cinkove rude, ki je znašala 63.960 ton (za 3% manj nego lami).
= Izredno naglo nazadovanje bresposel-
nost; v Češkoslovaški. Po češkoslovaških statističnih podatkih se je v aprilu in maju zaposlenost v Češkoslovaški tako naglo povečala, da je bilo mogoče v teh dveh mesecih preskrbeti delo 245.000 prej brezposelnim delavcem in je sedaj brez posla le še 384.000 delavcev. To je najnižje stanje od leta 1932. kajti v tem letu je bilo v maju še 437.000 brezposelnih. Najvišje stanje brezposelnih delavcev pa je bilo zabeleženo v maju 1933, namreč 727.000.
Domača industrija umetnega kamna in
marmorja je prinesla popoln preobrat v gradbeno stroko. Preje smo bili pri nabavah umetnega marmorja in raznih plošč za tlak in oblaganje sten navezani na uvoz iz inozemstva, zato so bile cene temu blagu tudi zelo visoke. Danes je vsakemu projektantu omogočeno, da z domačim izdelkom da zgradbi dekorativen izgled in za nizko ceno higienično notranjost. Izdelki te industrije so na velesejmu razstavljeni v bogatj izberj.
= Poročilo e stanju vinogradov. Oddelek za kmetijstvo pri banski* upravi sporoča na ! podlagi tedenskih poročil iz vinskih okoli-| šev, da se vinska trta zelo krepko in buj-
\ no razvija, ker je bilo vreme prejšnji teden I za razvoj trte zelo ugodno. Trta je pred j cvetjem, v lendavskem okraju že cvete, : prav tako v črnomaljskem okraju. Zarod je ; letos bolj slab na reznikih, boljši na špa-; ronih, dokaj visok nastavek na tretjem do j petem listu. Skoraj povsod se pritožujejo i vinogradniki, da so n. pr. žlahtnina, čabski biser ln nekatere druge sorte slabo zaro-dile. V ljutomerskem srezu Se najbolje kaže moslavec. Drugo škropljenje je v teku, ponekod škropijo že v tretjič. Prav so zadeli oni, ki so šropili okoli 23. maja in Škropijo
106.25, za dec. 77.25.
4- WInnipeg, 7. junija. Začeti tečaji: pše-i niča: za julij 114, za okt. 109, za dec.
j 108.50.
r + Novosads a blasrovna borz_a (7. t m.)
Tendenca nespremenjena. Pšenica; baška. sremska in slavonska 174 — 175: bnška. potiska 179 — 181. Oves: baSkj srems'-i. slav. 102.50 — 105. Ječmen: baškj in srem-ski 64 kg 120 _ 122.50. Rž: baška 144 — 146. Koruza: baška jn sremska 93 — 94, banatska 90 — 92. Moka; baška jn banatska »Og« in >0g2< 257.50 — 267.50. »2« 237.50 — 247.50. »5« 217.50 — 227.50. »6« 187.50 — 197.50 >7« 157.50 — 167-50. >8« 115 - 120. Otrobi: baški banatskj 91—96
Tnčno olačujj »Jutru« naročnino Varni «vr»?r»eni zavarovalnino
Zanimivosti
z velesejma
Letošnji velesejem je takoj v začetku pokazal prav odlične uspehe. 2e ponedeljkovo »Jutro« je poročalo, da je v soboto prispelo iz Gorice in okolice okrog 400 obiskovalcev in da so z avtobusi prispele številne skupine iz Koroške in iz raznih krajev Slovenije. Tudi včeraj so prišle številne nove skupine, zlasti iz inozemstva. Posebno živahen je bil obisk šol, kajti poleg številnih ljubljanskih šol je velesejem obiskalo 10 izvenljubljanskih šol pod vodstvom učiteljev in profesorjev.
Kakor je bilo pričakovati, ae je spričo večje živahnosti v našem gospodarstvu že prve dni razvila na velesejmu prav živahna kupčija. Naši zastopniki avtomobilskih tvrdk so letos na velesejmu zasedli enega največjih paviljonov, pa je še zmanjkalo razstavnega prostora, tako da so morali nekatere tvrdke namestiti v drugem paviljonu. Niso se pa varali glede možnosti prodaje, kajti že v prvih dneh so prodali prav lepo število avtomobilov. Tudi številni drugi razstavljale! beležijo že prav zadovoljive kupčije, tako pohištveni mizarji, proizvajalci usnjene galanterije, tapetniki, prodajalci in razstavljalci novih strojev in priprav ter raznih novih izumov. Tudi mnogi obrtniki, ki razstavljajo v okviru skupne razstave pod okriljem Urada za pospeševanje obrti, se lahko pohvalijo s sklenjenimi kupčijami. Veliko interesa je za gradbeni materijal, zlasti za nove izdelke iz umetnega marmorja in za kamenite plošče. Kakor prejšnja leta, gre tudi letos dobro kupčija z glasbili. Seveda pa je to šele pričetek kupčij, kajti izkušnja kaže, da se največ kupčij sklene šele proti koncu velesejma. Mnogi interesenti se še niso odločili in še izbirajo.
Med posebnimi razstavami, ki so letos na velesejmu, vzbujajo vse po vrsti prav živahno zanimanje. Lovska razstava je ves dan polna radovednih gledalcev in posetnikov, ki se v paviljonu mudijo po cele ure. Med ženskim svetom pa vzbuja pozornost razstava vzornega stanovanja, ki jo je pripravila Zveza gospodinj, seveda pa tudi modna revija z zanimivimi varie-tetnimi vložki. Dnevno se vršita dve predstavi modne revije, ena ob pol 9. zvečer, druga pa ob 4. popoldne pri znižani vstopnini. Zanimanje vzbuja letos tudi vele-sejmski zoo. ki so ga še razširili in izpopolnili, tako da nudi prav lep pregled naših domačih vodnih in gozdnih živali ter ptic od najmanjših pa do velikih planinskih orlov in ujed.
R T
P O
Odmevi iz zimske sezone
V nedeljo je bil XV. redni občni zbor JZSS, ki je pokazal, da je naS zimski
šport v lepem razvoja
jonov Din. na progo Bileče—Nikšjč 22 mi-lvionov poleg prvotno predvidenih 68 mili- j te dni v drugič. Dne 1. in 2. t. m. je bila jonov Din. na progo Bjleča—Nikšjč 22 mi- j vinska trta skozi dva dni zaradi deževja
neprestano vlažna. Pričakovati je, da bo
lijonov poleg prvotno nredv:denjh 42 milijonov jn na sradnjo železniškega mostu pri Zagrebu 8 milijonov poleg prvotno predvidenih 45 milijonov. Vrhu tera je naknadno predvidenih 12 milijonov Din za. signalne naprave na no^jh progah.
Gospodarske vesti
— Naš pasivni saldo v kliringu g Švico bo v kratkem likvidiran. Znano je, da nam
je Švica po neuspelih pogajanjih odpovedala kl-rinškj sporazum jn od začetka letošnjega leta Švicarji ne plačujejo več svoji.h obveznosti preko kliringa, medtem ko naši uvozniki švicarskega blaga naprej plačujejo svoje obveznosti na klirinški račun, dokler ne bo izravnan saldo, ki je v začetku leta znašal okrog 5 milijonov žvic. frankov. Zaradi teh vplačil ie naš klirinški 6aldo postopno nazadoval in se je do 15. maja skrčil že na 800.000 frankov. Po najnovejših vesteh pa je ta saldo popusti] že na 200.000 frankov jn bo v kratkem docela eliminiran Naši uvozniki so polrteli z vpjačili na klirinški račun, ker preko tega računa lahko še poravnajo svoje obveznost; po nižjem oficielnem tečaju, medtem ko bodo morali pozneje, ko bo po izravnavi
okoli 13. t. m. nastopilo močnejše okuže-nje po peronospori. Važno je tedaj, da vinogradniki na to pazijo. Ponekod zamenjujejo navadno pršico, ki letos močno nastopa, s peronosporo; pa tudi kaparji nastopajo precej (Pavlova vaa v krškem okraju. Slovenska Bistrica). O grozdnem sukaču prihajajo, da močno nastopa.
Borze
7. junija
Na ljubljanski borzi so se v privatnem kl ringu podražili avstrijski šilingi, ki so bili zaključeni po 8.15, angleški funti pa so trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih štlingh po 8.0950 (v Beogradu po 8.18) in v grških bonih po 34.04, medtem ko so se klirinške f^kazmi-ce na Ure nudile po 222. Nemški llirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.37, v Beogradu 12.3766 in v Zagrebu pa 12.44 odnosno za 15. avgust 12.36.
Na zegrehškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrste j« tendenc' trgovala po 410 in *11 (v Beogradu po 410
- ^■ "m	v, »»v	■ pv im a vuu * ■	-	— ——— ----o v ^ tr
salda ukinjeno nadalinie vplačevanje v kli-	j 4i0.50) Promet Je bH tudi v 6% dalma-
ring, nabaviti devize po tečaju v svobod-	j timfleih agrarnih obvezneah po 75in,v8%
nem prometu. Nova pogajanja s Švico, so	I Blairovem posojilu po 96.50 (v Beogradu
kakor znano, napovedana za 15 junij.	I po 96).
V	beli dvorani Uniona je bil v nedeljo dopoldne XV. in jubilejni redni letni občni zbor JZSS, k; so se ga udeležili delegati nad 60 klubov, navzoči pa so bilj razen predstavnikov ostalih športnih organizacij tudi zastopnik častnega' predsednika Saveza, Nj. Vel. kralja Petra M. podpolkovnik Ivan Šarnbek, za bansko upravo g. Rudolf Badjura, za mestno občino ljubljansko dr. Arnošt Brile j, za SPD dr. Albert Vertafnik in v imenu I. plan. polka kapetan Pišljar.
V	odsotnosti predsednika g. dr. Maruši-ča jn I. podpredsednika dr. Cirila Pavlina je vodil redni občni zbor II. podpredsednik ravnatelj Zveze za tujsko promet dr. Ciril Žižek. V svojem otvoritvenem nagovoru je pozdravil vse navzoče ter kratko resumi-ral sklepe, ki so bili glede posameznih točk dnevnega reda zaradi hitrejšega poteka občnega zbora sprejeti že na konferenci prejšnjega večera. Pred odhodom na debato, je razdelil častna priznanja, ki jih je upravni odbor sklenil podeliti svojim najboljšim delavcem na športnem in organi-zatomem polju. Razen tega so bile poslane vdanostne odnosno pozdravne brzojavke častnemu predsedniku Nj. Vel. kralju, pred-sedn;ku vlade, ministru za telesno vzgojo in ministru za vojsko in mornarico.
Debato o poročilih posameznih funkcionarjev in odsekov, ki smo ii v izvlečkih objavili že v sobotni izdaji, ie otvoril, kakor že tradicionalno, zagrebški delegat dr. Pandakovič, kj ie zahteval pojasnila glede najpomembnejših vprašanj, to je glede razmerja do Sokola, dalje glede jahorin6ke afere, glede stališča nasproti zakonu o spor tu in glede prestižnega vprašanja vsega saveza — naše Planice. Posebej je hotel imeti razčiščeno tudj vprašanje finančnega stanja, ki se vleče vsa leta od obstoja saveza in se še danes zmerom rešuje v obliki podpor in miloščin. Po izčrpnem pojasnilu predsedujočega in končanem delu verifikacij6kega odbora, ki ie overil pooblastila 64 klubov, je podal v imenu nadzornega odbora poročilo g. Go-lubovič, nakar je bila sogla6no sprejeta raz-resnica staremu odboru s posebno zahvalo blagajniku.
Med predlogi upravnega odbora je zavzemala glavni del sprememba saveznih pravil in nekaterih pravilnikov. Zanimiva je bjla debata glede oficielnega naziva saveza, kjer 60 nekatert delegatje zopet prišli z edinstvenimi argumenti glede enotnosti naziva saveza. Slednjič je ostalo pri tem, da bo savez os'al JZSS. V nadaljneni ie bjl sprejet tudi nov^ kazenski pravilnik, ki bo 06tal eno leto začasen, da se bodo v praksi pokazali njegovi učinki. Dalie je bil v načelu sprejet mladinski pravilnik in pa dva nova pravilnika glede podeljevanja znakov, in siver odborniškjh. športnih in propagandah, ter novoustanovljenega znaka za ^Triglavski dan«.
Pri tej točk; so delegati in uprava razčistili še vprašanje razmerja med savezom in Savezom Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je prav zadnje dni zopet sprožil vprašanje enakopravnosti obeh organizacij. Skupščina je zavzela stališče, da savez vztraja v tem, da bo vprašanje včlanjenja novih edinic obravnaval strogo po 6vojih pravilih in kot član mednarodne vrhovne organizacije, ki ii edini pripada v državi.
Skoraj enourna debata se je nato razvila glede vprašanja naše Planice, za katero je US Planica zahtevalo čim izdatnejšo podporo pred Fiso. 2e takoj ob začetku sta ee pri tem pokazala dva tabora, ki eta vsak zagovarjala svojo tezo. Po daljnih več ali manj burnih polemikah je slednjič prodrl predlog, da bo JZSS branji predlog US Planice za uvedbo nove smuške discipline in bo ta predlog na prihodnjem kongresu Fi-se zagovarjal njen tajnik g. Goreč. Zaradi lažjega dela glede tega posebnega vprašanja je bila imenovana posebna komisija 5 članov pod vodstvom dr. Janka Berceta kot posvetovalni organ saveza. Tako se je
to vprašanje po veliki zaslugi predsedujočega g. dr. 2ižka rešilo le z vidikov ugleda jn napredka vsega našega zimskega športa.
Kot sedež saveza je bila soglasno tudi za bodoče leto določena Ljubljana.
Proračun za bodoče leto bo upravni odbor sestavil potem, ko je dobil dve trimesečni dotaciji (okoli 50.000 Din) ki sta mu zasigurani po proračunu in obljubi ministrstva za fizično vzgojo. Ta znesek bo potem po posebnem ključu razdeljen tudi na pod-saveze.
Okoli 13. je prišla na vrsto najbolj kočljiva točka dnevnega reda — volitve novega odbora. Skoraj dvodnevna posvetovanja o tem vprašanju niso imela uspeha jn tudi zadnji poskusi kandidacijskega odbora so se končali prav tako. Zdai je 6pet s svojo umerjenostjo posegel med oba tabora pred-edujočj g. dr. 2 žek, kj mu je uspelo izgla-diti nasprotstva, tako da so ee slednjič V6i soglasno odločili za naslednji novi odbor:
Predsednik dr. Ciril Pavlin, podpredsedniki dr. Ivo Pire, dr. Mirko Pandakovič, dr. Stevo Jantolek. generalni tajnik Kunstelj Tone, drugi tajnik Kotak. blagajnik Pre-šern, gospodar ing. Korenini, odborniki pa gg. dr. Berce. dr. Vertačnik, dr. 8v|gelj, dr. Souvan, Badjura, Mikuletič, Drofenjk, ing. Badovinae, Nagy in Kermauner. Načelnik tehničnega odbora Predalič, namestnik Bernik, načelnik mladinskega odseka Parna. nam. Cvar, načelnik propagandno-sf a-tističnega odseka mr. Pjceoli, nam. dr. Kiauta, načelnik zdravstvenega odseka dr. Prodan, nam. dr. Breeelj, načelnik. zbora smuškjh sodnikov Pelan, nam. Černif. vojaška delegacija polk. HarknI], major Me<|-koš, kapetan Pišljer, nadzorni odbor Go-lubovič. Drago Korenini jn dr. Knhelj, v razsodišče na dr. Franc Pavlin, dr. Pretnar, dr. Potočnik in namestn'k dr. Psršin.
Med slučajnostmi je bila na dnevnem redu pritožba društva »Romanije« proti iz ključitvi iz saveza. v zvezi z znano jahorinsko afero. Govorniki obeh taborov eo zelo tem-paramentno branili svoja 6tališča, ori boj lein glasovanju pa je prodrl predlog zastopnika »Roman i je«, ki je b. la s pičlo V3-čmo pomilošččna. Delegat sarajevsk.?gi j:cdsavi>j3 ie zaradi tega demonstrativio zapustil dvorano.
Na protest gorenjskega podsaveza je bila nato v splošnem pomiloščanju črtana tudi kazen članu SK Dovje-Mojstrana Albinu Jakopiču zaradi dogodkov na Jahorini.
Glede zakona o športu je dobil novi upravni odbor načelne smemfcce. naj z vsem poudarkom zahteva pri pristojnih faktoriih besedo, kadar se bo končno re-digiral ta pomembni zakon za razvoj vs®h naših športnih panog.
Skupščina, ki je trajala celih šest ur, je pokazala, da ie v našem zimskem športu z vedno večjim razvojem tudi vedno več spornih vprašanj, da pa se v vrhovnem vodstvu vendarle ljudje, ki gledajo na lo našo lepo športno panogo s samo ljubeznijo in preko vseh onih majhnih prepirov in klubskih zagrizenosti, ki samo škoduje stvari. Samo zaradi tega je tudj današnji občni zbor žel uspehe, kakor jih morda še ni nobeden, odkar obstoja naš JZSS.
Pred dirko Beograd—Sofija
Danes ob 10. odidejo dirkači na pot
do Kragujevca Kakor smo ie zabeležili na tem mestu, se začne danes prva naša večja mednarodna kolesarska dirka, k? vodi iz Beograda v So-fifo. Slovenski udeleženci bodo na tej tekmi štirje, in sicer Gartner in Bricelj iz ljnbljan-«ke?a ter Rožman in Gregorjč iz mariborskega podsaveza. Ifašf udeleženci so bjl,- v Beogradu od srede preteklega tedna, i zadnje dni pa eo odšli skupno z bolgarski- 1
nI tekmovalci ▼ Anmdjelovae ** odmor. V •oboto je »a njimi potoval tudi deUgat ljuV ljanskega podsaveza g. Metod Gregorc. ki bo obenem za ljubljanski in mariborski poo-saves v savezni komisiji spremljal vso dir.
k°Proga iz Beograda ▼ Sofijo meri 428 km in je razdeljena na tri etape. Prva etapa vodi od Beograda.do Kragujevca (123 km. dr«ga od Kragujevca do Niša (140.o km), tretja pa od Niša do Sofije (154 km). \se tri dni (danes, jutri in v četrtek) bodo dirkači startali v dopoldanskih urah in,Pr'^-jali na cilj sredi popoldneva. V nedeljo 13. t. m. bodo skupno z Bolgari nastopili na velikih kolesarskih dirkah na stadionu v Sofiji v ponedeljek 14. t. m- pa se vrnili y Beograd. Za zmagovalce vs« dirke, pa tu«ii posameznih etap jn prvoplasirane na Važnejših točkah na progj bo razpisane številne nagrade. __
m. mednarodni teniški turnir Ilirije
Športni klub Birija priredi v dnevih od 11. do 13. junija svoj tretji mednarodni turnir za prvenstvo Ljubljane v tenisu pod pokroviteljstvom bana g. dr. Natlačena jn častnega odbora. Turnir se bo vršil na igriščih Ilirije pod Cekjnovim gradom v naslednjih disciplinah; single gospodov, single dam. double gospodov, mikeed double (vse mednarodno) jn single gospodov kat. B. ter single junjorjev. Prijav® naj se pošljejo na naslov: SK Ilirija, Ljubljana, postni predal 175, do najkasneje 9. t m. ob 20. Podroben razpis prejmejo klubi po pošti.
Na tem turnirju bosta gotovo nastopila madžarski prvak Szigeti in bivša rumuns*a prvakinja Somogvi.
V neka) vrstah
V nedeljskih kvalifikacijskih tekmeh » vstop v nacionalno ligo 60 igrali: V Beogradu je Edjnstvo z 8:0 zmagalo nad ONličem iz Kruševca. V Skoplju je domači Gradjanski ne dosti manj izdatno e 6:0 od* pravil Šumadijo iz Kragujevca. V Novem Sadu je Vojvodina slavila zmago nad Bačr ko s 4:0. V Sarajevu je imel Sašk v gostih enajstorjco Osvita iz Šibenjka in je tesno s 3:2 spravil pozitiven rezultat. V Banjaluki je slednjič nastopila varaždinska Slavija proti tamkajšnjemu Borcu in zmagala s 3:0. To tekmo je eodjl ljubljanski sodnik Maco-rattj o katerem pravijo, da je bil nekam nagnjen za Varaždince, tako da je imela publika mnogo prilike za proteste in m« je celo grozila dejansko. Varaždinska Slaviji jo že na t>ujih tleh spravila dve sigumi točki. kar kaže. da jih bo tem lažje še doma, tako da se mora mariborski Železničar skoraj pripraviti, da bo imel v prvem nastopu za kvalifikacijo opravka s tem močnim in deloma že znanim nasprotnikom.
Ljubljanski kolesarski podsavez namerama v proslavo 50-letnega jubileja slovenskega kolesarstva prirediti po vzorcu nedavne dirke okrog Slovenije in Hrvatske in sedanje diTke v Sofijo velike cestne kolesanske dirke jz Ljubljane v Trst. Še koncem tega meseca ali prv® dn; julija pa hoče organizirati splošen kolesarski izlet v Postojno z ogledom jame. Zanimanje za takšen izlet je že zdaj zelo veliko in bo podsavez pravočasno objavil še vse podrobnosti o njem.
Druga plat zvona. V zvezi z nedavnim poročilom, ki smo ga pod šifro A. Z. po tekmi med Železničarji in Amaterjem v Mariboru objavili na tem mestu nam je poslal očividec iz Maribora nekaj vrstic, k,- jim dajemo tudj prostora jn obenem zase zaključujemo to poglavje. Pisec prav j med drugim; Ni res da je publika podžigala 6Voje igralce t ramimi vzkliki, temneč je res celo. da so bili gostje prav toplo 6prcjcti na igrišču. Ko so zaslutili katastrofo, so se P-> služjlj nedovoljenih sredstev, kar pa je preprečil sodnik. V ostalem je vsakomur znano. da mariborska športna publika sploh ni tako ognjevita in je v Trbovljah K) mno^o drugače. Dalje tudj ni točno, da so igralci Železničarja navalili iz kabine na trboveljske goste, temveč je nekaj igralcev Amaterja namenoma vdrlo v kabino domaojnov, kjer sta trčila dva igralca drug ob drugega, zaradi česar je moral vsiljivec po posredovanju policije zapustiti kabino. Res jc. da Železničar takrat nj igral lepo. toda tega t«di mogel ni, ker ni imel enakovrednega, nasprotnika- Sjcer pa je značilno, da je zagrebški sodnik Rrcrlez no tekmi med istima moštvoma v Trbovljah izjavil, da v Trbovlje ne bo prišel sodit nikolj več. Želel bi. nai b; vsako moštvo opravičilo svoje neuspehe bolj snortno kot so jih to pot Trboveljčani. — V. P.
SK Ljubljana. Danes ob 17. obvezen trening ligjne skrajne. Tmena igralcev so na objavj oa oknu LNP.
Kulturni zapiski
L. M. Škerjančeve skladbe v» inozemskih Izvedbah. V kratkem se bodo izvajale zopet skladbe našega skladatelja L. M. Šker-janca v inozemstvu. Tako bo v torek* dne 8. t. m. prenos njegovega kvinteta za pihala, ki ga bo igral slavni češki pihalni -kvintet, Pražske dechove kvinteto Hertl-Sme-taček-ftiha-Prochazka-Bidlo. Dne 16. julija pa bo v Parizu dirigiral francoski dirigent Rhenč-Baton, ki je tudi nam Ljubljančanom dober znanec izza koncertov ljubljanske Filharmonije, Škerjančevo »Suito v starem slogu« za godalni kvartet in godalni orkester, pri čemer bo sodeloval slavni francoski godalni kvartet Ortambert. Dne 29. junija pa bo avtor sam s sodelovanjem violinista Brunschviga in čelista Huvelina izvajal v Radio-Normandie (Fecamp) svoj trio in ciklus klavirskih skladb. Nokturne-ki so pravkar izšle v ediciji Collegium musi-cum v Beogradu.
K notici »Kakšno štetje je slovensko« (Jutro 1. t. m.) nam je poslal prof. Iv. Ko-štial tole opozorilo: Dr. L. J. priporoča prek« murski izraz hotivec ali fotivec za nezakonskega otroka. Toda po Miklošiču (Etym. W5rterbuch str. 58), Bernekerju (Slav. etvm. Worterbuoh I„ str. 279—280) in Pletsršnjku (Slov.-nemškj slovar I., 202. 2T7 in 197) so Prekmurcj napravili to besedo iz madžarskega prezirljivega izraza fattyu (izgovori pribl. fotju ali foču); jz madž. plurala fat-tvnk pa so naredil,- fačuk (v istem pomenu). Beseda se torej nikakor ne more priporočati. Nobeden češki pravnik ne rabi ljudskega izraza »pancahrt« namesto knjiž« nega »nemanželskč dftč« Ruski juristj so vedno pisali pobočnoje. vnjebročnoje (ali nezakonoroždennoje) ditjd. ne pa »vvblja-dyš«. V srbohrv. pravnih spjsih se bere seveda »vanbračno dete«, ne pa kopile (ne-slovanskega izvora nekoliko zaničljiv izraz, kakor naš pankrt). Bolgarski sodnik fn odvetnik ne pravita »kopelč«. Enak ne bomo našli v poljskih sodnih aktih naziva bekart. S »foiivcam« torej ne bomo operirali!

Dve graščini ljubezni
Cand^ ▼ Franciji in ča&i grad na Koroškem
grad na Koroškem, kjer preživljata Windsorski vojvoda in njegova soproga
medene tedne svojega zakona
Odkar e«. je angleški kralj Edvard VTIL odpovedal angleškemu prestolu, se pojavljajo v zvezi z njegovim in njegov© sedanje soproge imenom imena raznih gradov v Franošji in Avstriji. Od vseh sta pač najbolj zaslovela grad Cande v Južni Franciji, kjer »e j« izvršila poroka in pa ČaSki grad na Koroškem kjer bosta novoporočenca preživela medene tedne svojega zakona.
Grad Cande je zelo stara zgradba. Njegov temeljni kaanen eo položili 1. 1505.. in sicer »a mesto, kjer je več stoletij prej stal samostan. Deli tega samostana in podzemski hodniki iz tedanje dobe eo še zdaj oh radi jeni. Od 1. 1565. do 1715. je pripadal Candž francoskima rodbinama Menager in Brode-•uz. Potem je poslopje cesto menjavalo svo--
Na poštnem uradu v Montsu so imeli prošli četrtek ogromno dela z žigosanjem pisem In dopisnic, kajti prebivalci so hoteli ohraniti ta dan v posebnem spominu
9e gospodarje. L. 1883. je kropila graščino rodbina Drake del Castillo. V tej dobi je bila na Candeju prva romantična poroka iz ljubezni. Mlad član te rodbine Drake je po-<ajno pripeljal na grad svojo ljubico, po poklic« plesalko, in ae je poročil z njo v grajski kapeli.
Toda ne samo Cand6, tudi Čaški grad ob ivznožjo D obrača je zapisan v zgodovini kot grad ljubezni Ta grad leži kakšnih 100 m iiad Čačami in od postaje Čajne prideš do gradu v dvajsetih minutah peš hoje. Vhod je kamenjt, dvorišče zapirajo posebna vrata, skozi katera dospeš do stanovanjskih prostorov, kj jih je v prvem nadstropju pet« najst. V tem nadstropju je mala kapelica % baročnjm oltarjem. Čaški g<rad ima tudi stolp, kj datira še iz starejše dobe. Na levj in desni strani flankirata čaški grad stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje gozdarja.
Zgodovina Čaškega gradu bo Windsorske-■gfi. vojvodo lahko poučila o njegovi prav z^-nimivj preteklosti Pred sedem sto leti je namreč Čaški grad bil last bamberškjh škofov. Lastniki eo z njim barantali na vse strani, dokler ni slednjič postal lastnik gra^-Sčine Friderik III. von Zollern, grof niirn=> berški. Tako sega zgodovina Čaškega gradu v davne čase Hohenzollerncev. Friderik III. bi bil rad na Čaškem gradu s svojo mlado soprogo preživel nekaj medenih tednov, ter-da ni mogel tega doseči, ker je imel neke spore s koroškim vojvodo Meinhartom. Zaradi tega spora je nastal položaj, v katerega je moral poseči Rudolf Habsburški. Konflikt JO končal na ta način, da so dobili grad HabsburžanL To je bilo pred 600 leti. Dvanajst let pozneje pa je potres razdejal graščino. ki je ostala potem kakšnih 120 let v razvalinah. Šele vitez Ungnad jo je zopet pozidal.
T začetkn 16. stoletja je živel v Beljaku mestni sodnik Neumann, bogat trgovec in lastnik rudnikov. Trgoval je mnogo z Benetkami in Augsburgom. kamor je izvažal svinec in cink. Kupi] je graščino in jo krstil za >Wa6serleonfrUTg«. Na gradu se je sodniku rodila hči Ana. o kateri vedo pove« dati koroške srednjeveške kronike marsijkar tero zgodbo.
Prv,- mož te Ane je bil grof Thanhausen. Potem je postala grofica Liechtensteinska, zatem še grofica Salamanca in ko ji je bilo 82 let. je povedla pred oltar gTajeke kapele zadnjega svojega zaročenca. 30 letnega grofa Ludvjga Georga Schwarzenberškega. Ko .je umrla v 86. letu svoje dobe. je bila ne-ipopisno bogata. V zapiskih so našli, da ji vje ostal cesar Ferdinand II. dolžan ogromno V8tf>to 340 tisoč goldinarjev ... i Nadaljnja usoda Čaškega gradu ni več tako romantična. Pred dvanajstimi leti je kupil graščino gTof Miinster, kj je spremenil ,staro palačo v krasen dom udobnosti in elegance.
★
*
i Zdaj sta vojvoda Windsorski in njegova -soproga Že na Čaškem gradu in uživata nje* gov idiličen mir jn divno okolico z narav-'nimi krasotami kraja. Iz Francije sta odno-• tovala s Simplon ekspresom najprej v Milan. od tam pa v Benetke, kjeir jima je občina dala na razpolago gondolo, e katero abft M Beljak m	grande do trga &v,
L
donu glede cerkvene poroke, ki jo je opravil vikar Jardine. takole:	ž
2e šestdeset let je duhovnikom anglikan« ske cerkve prepovedano poročati zakonske kandidate, če je dokazano, da njih soprog ali soproga iz prejšnjega zakona še živi. To je priznano pravilo, ki se dosledno izr vaja. Nihče ni mogel zato vikarju Jardineju prepovedati poroke Windsorskega vojvode z go. Simipsonovo. pač pa poznajo duhovniki anglikanske cerkve norm« svojih cerkvenih predstojnikov in teh se imajo držati.
I
Anglikanski vikar Anderson-Jardine, ki je na graščini Candč poročil vojvodo VVindso irskega z go. Simpsonovo
Umetni smaragdi
Izdelovanje smaragdov v električnih talilnih pečeh je danes že tako napredovalo, da so umetni smaragdi v vseh svojih lastnostih enaki, tako da morejo oboje razll-likovati le najbolj izkušeni strokovnjaki. Prav za prav pa jih morejo morejo razlikovati le po tem, da so umetni smaragdi celo boljši nego naravni. Tudi najpopolnejši naravni smaragdi imajo namreč majhne napake in drobne zračne mehurčke, med tem ko so kamni, ki so jih fa^ainU t talilnici prosti takšnih »peg«.
Marka, kjer sta izstopila in si ogledala do-ževo palačo ter od zdravi jala. množicam z balkona. Avstrijsko mejo sta prekoračila pri Beljaku. Z njima je prišlo le majhno spremstvo. poleg angleškega detektiva tudi dve sobarici bivše ge. Simpsonove.
Pred odhodom iz Francije je Windsofski vojvoda, ki se je, mimogrede povedano, vpi» sal v register občine Mont« za vojvodo Edvarda Windsorekega. svojo soprogo pa je zabeležil kot »vojvodjnjo Windsoreko«, lepo zahvalil novinarjem ki so s takšno pozornostjo spremljali njegovo usodo, odkar je zapustil angleški prestol. Tudi spor zaradi cerkvene poroke se ie očividno polegel. Neki dostojanstvenik anglikanske cerkve je izjavil predstavniku zveze časnikarjev v Lon-
Na ukaz moskovske vlade je bil aretiran maršal rdeče vojske Tuhačevskl, bivši šef ruskega generalnega štaba
Samomor trockista
M pogreba pet la dvajsetih žrtev kri žarke »Deutschland« na gibraltarskem pokopa* Hšču so oddali angleški mornarji častno salvo
Metalizirani dinamit
Za vlago in mraz Izredno občutljivo razstrelivo
Dtaamlt, to najučinkovitejše razstrelivo, Ima kakor vse človeško delo svojo slabotno stran: sa vremenske vplive vseh vrst je skrajno občutljiv in ga minerji zato najrajši nosijo pod srajco, ker je tu še najbolje zavarovan zoper vlago in mraz.
V novejšem času poskušajo dinamitne pa-trone zaščiti a tenko prevleko iz kovine, ki Jo nanašajo s pihalno napravo. V posodi raztalljo kovino z vročino. Zračni tok,
ki gre skozi cev, vrska nekaj te kovine in jo pritisne, potem ko je šla skozi razpršil-nik, v najbolj drobnih delcih na naboje. Med ohlajenjem se kovinski delci zvežeja v gosto, čeprav izredno tenko kožico.
Ze med svetovno vojno so poskušali za* voljo nedostajanja medi izdelovati naboje za strojnice iz trdega papirja, ki naj bi postal trpežnejši z metalizacijo.
Brzi vlak usmrtil sedem delavcev
Strašna železniška katastrofa pri Beljaka
V Rusiji je zadnje dni izvršil samomor Garmanik, eden najvidnejših činiteljev rdeče vojske. Bal se je preganjanja, ker je pripadal trockističnemu krilu
Zabeležili smo ie, da se je pripetila v petek, 4 junija, v bližini Beljaka tragična železniška nesreča, k; je terjala sedem delavskih življenj, dočim je osmj delavec v bolnišnici bori s smrtjo.
Skupina delavcev se je nahajala kmalu
Bj 14. uri na terenu in je popravljala tir.
adzorstvo nad delavej je imel neki Pu-kovnik, ki je imel pod seboj dvanajst delavcev. Nekaj jih je poslal po material, ostalj pa eo delali naprej e krampi in lopatami.
Tedajei se je približal po enem izmed tirov tovorni vlak. Prihajal je iz bel jaške strani. Delavci so stopili na drugi tir in medtem, ko je tovorni vlak drdral mimo. ni nihče opazil, da se naglo bliža po sosednem tiru brzi vlak. Prihrumel je z velikansko naglico in ga nihče ni videl. Samo neki 12 letni deček, ki je tedaj vozil na svojem kolesu vštric proge, je opazil nevar-
Pestanl In ostani član Vodnikove dražbe!
Rodtefellerjev testament
Stari bogataš je zapustil 25 milijonov dolarjev svoji vnukinji, španski markizi
nost, a ni mogel nikogar opozoritj nanjo.
Vlak je prihrumel kakor da ga je vrglo iz zemlje, naravnost nad delavce. Možje 6o ga uzrli, ko je bilo že prepozno za rešitev. Lokomotiva je parkrat ostro zapiska-la, v naslednjem trenutku pa je 6troj s po* šastno naglico podrl vseh sedem mož ia jih povozil do smrti. Glave, roke in nogo so ležale križem ob progi, posamezne koso trupel je odnesel stroj naravnost do brega reke Drave, ki teče tam mimo.
Strojevodja je takoj ustavil vlak, toda pogled na prizorišče nesreče je bil strašen. Povoženi delavci so bili mrtvi, njihe trupla raztrgana na kose, sleherna pomoč ie bila odveč. Z vlakom, ki je usmrtil delavce in z drezino, ki je na telefonski klic prihitela na kraj nesreče, eo ostanke ponesrečencev prepeljal; v Beljak. Zdravniška pomoč je, kakor rečeno, bila zaman. V nedeljo so nesrečne žrtve pokopali. Vsi po* nesrečenej so bili družinski očetje. Oblast je uvedla preiskavo, s katero pa bo prav malo pomagano ubogim vdovam in sirotam otrokom.
Iz White Plainsa prihaja vest. da je pristojno sodišče odprlo testament ameriškega »kralja petroleja< Johna D. Rockefeller-ja. Oporoka navaja premoženje pokojnika v višini pet im dvajset milijonov dolarjev.^ Starec je zapustil vso to gotovino svoji vnukinji Margeriti Strong de Cuevas. soprogi španskega markiza Georgea de Cue-vasa. Markiza bo dobivala do konca svojega življenja obresti od vsote, ki ji je pri-
padla zapuščinskim potom, po njeni smrti pa preidejo milijoni v ia6t njenih otrok ali pa, če tako določi dedična, Rockefellerje-vemu zavodu za medicinska raziskovanja.
V Roekefellerjevi oporoki stoji tudj pojasnilo, zakaj je starec zapustil svojih poslednjih 26 milijonov tej vnukinji. Zapisal je, da je s svojim sinovom izročil dovolj premoženja že za svojega življenja.
Nevarna voda
Nesreča pri šolskem izleta v Romuniji
Se ni izginila ljudem iz spomina strašna nesreča, ki &o je lani primerila na Morav-skem. kjer se je cel šolakj razred z djro in konji vkrcal na splav, da ga prepelje čet reko Dyjo. Splav se je med prevozom nagnil jn na tucate otrok je našlo 6«nrt v de* ročtfh valovih narasle reke.
Nekaj podobnega se je te dni zgodilo v Rumuniji. Dva razreda neke ljudske šole 6ta odšla na šolski izlet v Verbico bljzu Kra-jov©. Učenci so zasedli dva čolna, s katerima so se vozili po precej globokem! ribniku. Nenadoma se je eden izmed čolnov nagnil na stran, dvanajst otrok in učitelj, ki jih je spremljal, je padlo v vodo.
Rešjti niso mogli nikogar. Ko so reševalci prihiteli na kraj nesreče, je bila vsaka pomoč odveč. Utonil je učitelj Popa, ki so ga obenem z dvanajstimi mrtvimi učenci pobegnili iz vod©. Trinajsfc učenk. ki so bile p*? 6e katastrofe, pa je pobegnilo in jih do«
slej še njso mogli izslediti, spremljevalec, učitelj Tarooi, ga zaman iščejo.
Tudi njihov je izginil in
Vojaško sodelovanje med Italijo in Nemčijo
Maršal Blomberg prisostvuje na letališču Furbara vajam italijanskih jvjRftlk feML
Zadaj ae razločno && MnagajM
Vulkanske erupcije na Novi Gvineji
Mesto Rabaul v Britski Nov, Gvineji je zadela huda katastrofa. Nenadni vulkanskj izbruhi »o povzročili, da je ostalo skoraj 5000 ljudi brez strehe. Izbruh; še trajajo in zasipavajo ceste s kamenjem in pepelom. Prebiva}«! Rabaula so pobegnili v sosed* ne kraje. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da bi oškodovanci, med katerimi je kakšnih 700 belokožcev. ne ostali brez živeža in strehe.
v Toki ju
Nov« Japonsko vlado Je sestavil knez Koaepe. Kabinet Ima skser značaj uradniške vlade, a so v nJem zastopane vse vetje
Srce, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost, prenapete in slabe živce), ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost i. si.) prehodna doba žen in moških (klimakterij, jetra, želodec, kamne, spolne slabosti ln motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, giht i. t. d.) zdravi z dobrim uspehom
RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE (pri Mariboru).
Zahtevajte prospekte! Direkten vagon iz Ljubljane do sameg* kopališča.
ANEKDOTE
Preprost možak iz Aville je obiskal kra* ijevskj grad Escorial, stopil v galerijo slik in prosil nekega gospoda, ki je baš šel skozi dvorano, da bi mu pojasni] različne slike. Nagovorienec je storil, kar je mogel. Možak ga je verno poslušal, na koncu pa je dejal:
>Hvala lepa za prijaznost! Imenujem s« Pedro Garcia, stanujem v Avilli jn če pridete kdaj v moj kraj, ne pozabite, me obiska« tj — dal vam bom na mizo dobrega vina«
Nato drugi:
»Hvala vam za povabilo! Kar se mene tiče, se imenujem Filip II.. sem španski kralj in če pridete kdaj v Madrid, vas ista teko prosim, da me objščerte — dobili boste še boljšega vina!«
Rekel je in izginil.
VSAK~DAN ENA
»In kaj dela tvoj svak?«
»Sedi.«
»Kako to?«
sfiil je preveč odkritosrčen.«
X>Muskettec|
WLT1 IIr , ■' ■ ... J	STUTFTCfc 87. TRT..............M ■ „
Ponatis iz ponedeljske izdaje »Jutra«
, razne pojave Jz današnjega, političnega položaja. Pokazal je na kvame poeledioe, ki nastajajo iz slepe politične strasti, ia poudarjal utemeljenost načela, da nobena
stranka ne sme biti sama sebi in cilj in namen, temveč da se mora smatrati vedno le za sredstvo narodovega napredka. Naposled je omenil, koliko zaupanje uživa Peter živkovič med srbskim prebivalstvom kar je izzvalo nove ovacije. Zaključil je z izrazom iskrenega zadoščenja in veselja, | da se je včeraj in danes zopet lahko prepričal, kako globoko je jugoslovenska ideja zakoreninjena tudi med SlovencL
Pozdrav mladine *
j V imenu mladinske organizacije' JNS j« spregovoril g. Uršič, katerega temperamentna izvajanja so naletela na živahno odobravanje vseh navzočih. Izpovedal j« vero mladine v jugoslovensko misel, njeno zaupanje v načela in program JNS ter I njene voditelje. Mladina jim bo sledila in jih na vso moč podprla v njihovem delu za ostvaritev velikih nacionalnih ciljev.
Iz množice se je oglasil zastopnik jugoslovenske nacionalistične mladine ter pozdravil Petra živkoviča kot preizkušenega borca Za jugoslovensko misel v imenu onih nacionalistov, ki stoje ob dnevni politični borbi sicer na strani, ki pa. ne morejo ostati ravnodušni, kadar gre za njihovi temeljna načela, za jugoslovensko idejo. Njegovemu vzkliku »živel Peter 2ivkovič«v >živel jugoslovenski nacionalizem, se j« vnovič odzvala vsa množica z viharnimi j ovacijami živkoviču in njegovim sotrudni-kom.
Dr. Albert Kramer in Ivan PucelJ
Ovacije so se v enaki meri obnovile, les je dobil besedo dr. Albert Kramer. Le na kratko je govoril, a vsa njegova izvaja« nja so vzbujala vedno na novo burne pritrjevanje.	. ^ ,
Enako je bilo s senatorjem Ivanom Poe-Ijem, ki je bil tudi že takoj ob nastopu navdušeno pozdravljen. Njegov kratki govor je bil ponovno prekinjen s ploskanjem in vzklikanjem. Orisal je med drugim dogodke v zgodovinski noči od 5. na 6. januar leta 1929. in pa razmere, ki so d« šestega januarja privedle.
Par minut pred 13. uro je predsednik dr. Rajar zaključil krasno zborovanje. Med po-novnhnl ovacijami Petru živkoviču in njegovim sotrudnikom ter manifestacijami za Jugoslavijo Jn jugoslovensko misei so se zborovalci mirno razšli. Velik del se jih je zopet zbral na restavracijskem vrtu, kjer so obedovali tudi dragi gostje. Ves prostrani vrt je odmeval vzklikanja, ko so prispeli iz Kazine.
Ob pol 3. popoldne so se Živkovič in drugi člani vodstva stranke v spremstvu dr. Kramerja in Ivana Puclja ter podpredsed. mika Pirkmajerja in drugih predstavnikov banovinskega odbora JNŠ odpeljali najprej na Notranjsko in od tam čez Bloško planoto v Ribnico. Ustavili so se spotoma ▼ vseh večjih krajih, povsod prisrčno pozdravljeni od pristašev nacionalne misli.
Ziukovič u
Le s trudom si je predsednik banovinskega odbora dr. Janko Rajar priboril besedo. Ko pa je ob otvoritvi kot prvega pozdravil strankinega predsednika Živkoviča, se Je zopet dvignil silen vihar ovacij in aklamacij. Navdušenega pozdrava in burnih ovacij so bilj deležni tudi vsi ostali člani vodstva, ki jih ie navajal dr. Rajar v svojem otvoritvenem govoru: Jovan Banjanin, dr. Peter Zec, senatorji dr. Andjelinovič, Milju-tin Dragovič in Daka Popovič, predsednik senatorskega kluba JNS. ter narodna poslanca iz Hrvatske Jo6ip Cvetič in dr. Mirko Došen. Z mogočnim aplavzom je sprejela dvorana pozdrave, ki jih je predsedujoči naslovi] na dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja ter na slovenske narodne poslance, ki so ostali zvesti JNS, Ivana Mo-horjča, Avgusta Lukačiča, Ivana Prekorška, Milana Mravljeta, Albina Komana, Rajka Turka, Rudolfa Pleskoviča in mag. Hočevarja. Pozdravil je tudi zastopnike mladinske organizacije in sporočil, da ee je opravičil po bolezni zadržani podpredsednik stranke Juraj Demetrovič. Z odobravanje« je bil sprejet njegov predlog naj se pošlje DemetroviCu brzojav s pozdravi ;n željami, za skorajšnje popolno okrevanje.
Nagovor dr. Rajarja
Predsedujoči dr. Rajar je v kratkem uvodnem nagovoru opozoril, kako so nasprotniki že neštetokrat položili JNS v grob. Včerajšnji sprejem, snočnji pozdravni večer in današnja skupščina pa dokazujejo, da naša stranka nele ni umrla, nai več da je še bolj čvrsto strnjena, kakor je bila poprej in da z novim e'.a-nom stopa v boj za svoje velike ideale in svoje vzvišene cilje. Omenil je banevin-ske in drv^e skupščine JNS, ki se vrie po vsej državi in ki pričajo kako dobiva jugoslovenska politična ideja novega razmaha v vseh predelih države in med vsemi sloji i^ašega naroda. Svoj govor je zaV.ju-či! z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru IL, kar je zopet izzvalo navdušenje in dolgotrajne manifestacije za kralja, kraljevski dom, našo vojsko in državo. Končno je prosil zborovalce naj mirno poslušajo govornike ter z vsem potekom zborovanja poke žejo svojo politično zrelost in discipliniranost.
Preizkušeni nacionalni
borci govorijo
Silne ovacije Petru živkoviču
Začetek konference ie bil napovedan za 10. uro. Že mnogo poprej ie bila dvorana napolnjena. S svojo znano točnostjo je točno ob 10. prispel predsednik Peter Živkovič s podpredsednikom Banjaninom in drugimi spremljevalci. Sprejet je bil z viharnim; ovacijami, ki so nezmanjšano trajale pel minut ali še več. Prelile so se končno v državno hipino, ki jo je pela vsa dvorana. Zopet eo sledili navdušeni
Dr. Rajar je podelil besedo predsedniku senatorskega kluba JNS inž. Da ki Popov i č u iz Novega Sada. Prisrčno pozdravljen je najprej izpovedal, kako rad prihaja v Ljubljano in Slovenijo, kjer vedno sreča zveste in odločne jugoslovenske nacionaliste. Razpravljal je o gospodarskem položaju v državi in gospodarici politiki vladajoče stranke. Orisal je veliko parlamentarno delo, ki ga Je izvršilo prvo Jugoslovensko narodno predstavništvo v letih 1932 do 1934. Opozoril je, kako Je JNS ne le po svojem programu ln svojih statutih, marveč po vsem svojem duhu in delu resnično demokratična stranka. Govoril je o nalogah, dolžnostih in pravicah opozicije, pa o dolžnostih vladajoče stranke. Orisal je še razmere v sedanji narodni skupščini in vzroke, zakaj se skupščina tako redko sestaja. Zaključil je z vzklikom slovenski in Jugoslovenski Ljubljani in z zagotovilom, da se bo vračal v Vojvodino z občudovanjem in spoštovanjem v srcu.
Dr. Grga Andjelinovič
Prisrčno pozdravljen je povzel besedo tudi v Sloveniji že popularni Jugoslovenski voditelj iz Dalmacije senator dr. Grga Andjelinovič. Njegove besede so zopet in zopet vžigale gromko odobravanje ln pritrjevanje. Poudaril je velike zasluge naprednih Slovencev za prebuditev in utrditev najprej slovenske in nato jugoslovenake narodne zavesti med prebivalstvom Slovenije Tople besede je naslovil na mladino, ki se zbira okrog jugoslovenske zastave, ki je bila, je in bo tudi v bodočnosti zmagovita. Pokazal je na razliko med resnično in lažno demokracijo, razkrinkal demagoške hujskarije, da je jugoslovenski nacionalizem fašističen, ter orisal bistvo in zunanji izraz politične svobode. Ostro in učinkovito je zavrnil očitke, da jugoslovenski nacionalisti rušijo, kar je srbskega, hrvatskega ln slovenskega. Jugoslovenstvo je vse ono, kar je dobrega in lepega v srbstvu, hrvatstvu in slovenstvu. On je izraz naj-plemenitejše ideje krščanstva, bratske ljudmi do bližnjega. Govoril je nato o deiv pokojnega dr. Kreka, o majniški deklaraciji in njenem pomenu. Vsa dvorana se je odzvala njegovemu vzkliku, da hočejo nacionalisti slej ko prej z vsemi močmi, z vsem, kar so in imajo, čuvati Jugoslavijo • in njeno svobodo, delati za napredek naroda in dr*-*™.
M ilj litin Dragovič
Polno minuto in še več so trajale manifestacije, ko je dr. Andjelinovič končal svoj govor. Obnovile so se, ko je dobil besedo zastopnik kršne šumadije senator Mi-ljutin Dragovič. Sporočil je pozdrave šu-madinskih in sploh srbskih kmetov in izrazil svoje veselje, da se nahaja med Slovenci. V drastičnih stavkih je orisal nato
Iz Kranja
r— Jčdiga je pilrediia v soboto zvečer ▼ Narodnem domu slovesno akademijo v počastitev 53. rojstnega dne prezidenta 'CSR g. dr. Edvarda Bekeša. Pozdravni nagovor je imel predsednik lige g. dr. Simon Dolar, ki je pozdravil v6e nav7.oče, zlasti pa čsl. konzula g. Stanislava Minovskega iz Ljubljane. Sltedili 6fca himni, nato pa recitacija »Pozdrav novi Češki*, katero je spesnil general Medek in recitacija Sladekove ».Slovanske Lipe«. Orkester Glasbene šole je podc Vodstvom g. Fakina izvedel nekaj skladb j z češke glasbe. Četrtošolec Marži je izpregovo* •ril o Jirsiskovem življenju jn delu. Dijaki drž. realne gimnazije so nato izvajali še .prizor iz zadnjega dejanja »Luceme«. nakar jš ltjla akademija zaključena. Ob tej priliki je JC liga sklenila, da pošlje letos spe-t več dijakov v ČSR.
Obilen prirastek
Kranj, 7. junija.
G. Srečko Rus, sodni oficijal v pokoju nam piše: Nedavno smo brali v listih senzacijo, da je nekje v Švici krava povrgla štiri teličke naenkrat. V neposredni bližini Kranja pa smo doživeli rekord, ki je vreden skoraj še večjega začudenja. Posestniku Janezu Strupiju v Rupi, kakšne" pol ure od mesta, je svinja pred nekaj dnevi povrgla kar 20 lepih, okroglih, dobro ohranjenih pujskov. Rodovitna mati je imela štiri ure težkega dela in trpljenja, da je tolikšen zarod spravila na svet. Dogodek je po pravici vzbudil veliko pozornost po vsej okolici, saj ljudje ne, blizu ne daleč ne pomnijo primera« da bi »vi^ nja imela toliko mladičev naenkrat.
mi poje g. Robert Primožič). — 22: Napoved, časa, poročila. — 22.15: Prenos z ve-}e6ejma.
Beograd 17.20: Plošče. — 18.10: Narodne melodije. — 18.40: Lahka glasba. — '20.30: Simfoničen koncert godbe kraljeve garde. — Zagreb 17.30: Otroška ura. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Orkestralna glasba. — Praga 19.30: Prenos Ja-načkove opere »Zvitorepka«. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 20: Koncert solistov in orkestra. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Dunajski filharmonjki igrajo (plo šče). — 17.30: Sodobnj avstrijski skladatelji. — 19.25: Lahka godba. — 20.40: Dunaj ponoči. — 21.40: Arije in pesmi. — 22.20: Slike z Dunava. — Berlin 19.20: Mali operni koncert. — 20.10: Operni balet pleše. — 21: Orkestralen koncert Lisztove glasbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika.
—	Miinchen 19: Pe6ter program e plošč. — 21.10: Nemški verzi in pesmi.. — 22.20: Plesni orkester. — Stuttgart 19: Vesela muzika za delopust. — 20: Plesni orkester.
—	21.15: Komorne skladbe. — 22.30: Portugalski skladatelji. — 23: Prenos iz Berlina. — 24: Verdijeva opera »Trubadur:;.
—	Rim 17.15: Violinske in klavirske Bklad-be. — 21: Operni večer. — 2250: Plesna muzika.
Izvleček iz programov Torek, 8. junija Ljubljana 12: Edvard Grieg: Peer Gynt| euita (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — Čas, spored, obvestila._13.15: Pesmi drobne o nežnih stvareh, nekaj za 6tarčke in nekaj za smeh (Jožek in Ježek). — 14: Vreme, borza. — 19; Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.80: Nac.'ura. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Oskar Nedbal; Od bajke do bajke (potpuri {z baleta — plošče). — 20.10; Psihoanaliza v luči sodobne slovenske filozofije (prof. Emil Horvat). — 20.30: Violinski koncert ge. prof. Jožice Kale, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek.— 21.15; Šramel Vjndobona (plašče). _ 21.30: Koncert Radio orkestra. — 22: Čas. vreme, poročila, sporen. — 22.15; Radjo orkester.
Sreda. 9. Junija"'" •	;
Ljubljana 12:, Havajske kitare (plošče)}
—	12.45': Vreme, poročila. — iT: Čas, spored, obvestila. — 13.15: -Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po .željah). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Šah.
—	20: Plošče. — 20.10: Ribe in njih čutila (g. Alojzij Šulgaj). — 20^30: Pevski zbor ^Ljubljanski Zvon«. -— 21.30: Arije in pes-
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Torek, 8.: Zaprfo.
Zaradi obolelosti g. Levarja bo drama t
ponedeljek in torek zaprta.
Zaradi gostovanja naše opere 9. in 10. v Trstu, ter 11. in 12. junija na Reki 06tane opera ves teden zaprta. Del ansambla potuje v torek, drugi del v sredo, na to pomembno gostovanje, ki je vsekakor velik kulturen dogodek. Gostovanje je kar naj-skrbneje pripravljeno in danj so vsi predpogoji. da se uveljavi naša opera na kar najbolj ugoden način. Ansambel ie za to priljko pomnožen, prav tako odkester in balet. Ves tehnični aparat s kulisami vzame opera s seboj. Dnevna poročila o uspehih gostovanja bo pošiljal našim časopisom g. fotoreporter Rajko Kos, ki bo spremljal opero kot poročevalec. Gostovanje bo pod vodstvom ravnatelja Poliča, prof. Šesta, dirigenta Antona Neffata in inscenatorja inž. Franza.
Uprava Narodnega gledališča vljudno naproša svoje p. n. abonente da poravnajo 10. obrok a bon mana do 16. t. m.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 8.: Trije vaški svetniki. A. Sreda. 9.: Trije vaški svetniki. B. Četrtek, 10.: Koncert Prelovčevega vokalnega kvinteta. A.
Opozarjamo lastnike blokov, da pri "poslednjih štirih uprizoritvah — trije abon-manj »Treh vaških svetnikov« ter v četrtek koncert — porabijo svoje bloke, ker sicer zapadejo.
Prelovfev vokalni kvintet, kvintet tvori* io konservatoristi Goetiža (j. tenor), Dra-šler (2. tenor), Rakovec (1. bas), LupSa in Debelak (2. bas). Na sporedu umetne, nd' rodne pesmi in samospevi Gostiše, Rakov-ra in LupSa. Kvintet je izvrstno izšolan in razpolaga z izredno lepimi glasovi.
0 ,	4 t . .
rrrrrrocirii mu
POZOR, GOSTILNIČARJI
IN RESTAVRATERJI!
Obiščite paviljon	na velesejmu!
Tvrdka B. MARINKO V iz Fruške gore, Sremski Karlovei,
je razstavila svoj lastni proizvod: -
Bermet vino črnino iz Fruške gore.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe
od B. MARIN KOV, Sremski Karlovei, Fruška gora.
STROBEL
3 uspehov
:	na
i en oglas j »JUTRU"
IF""""111
specialni šivalni stroji za:
KROJAČE
za pildranje
KRZNARJE
za šivanje kakor tudi za pikiranje krzna
na LJUBLJANSKEM VELESEJMU v paviljonu G B. MAGDIC — ZAGBEB, R a d i š i n a 11.
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.
CT. POLTZER:
47
šKaminski napušč
št/3
Prigode Patricije Holmove
gov staga je pa najbrže prenočil še v stanovanju, kajti pripovedovalec je bil še v zgodnjih jutranjih urah videl luč.
Na povratku v Scotlamd Yard je nadzornik sam pri sebi ugotovil toJe: na dopisnici je brlo izrecno rečemo, naj gre v hišo tisto doipoMne — stanovalec je bil pa pobegnil že prejšnji večer, ob času, ko pasmo vobče še ni bilo oddano na pošto. Sluga je bil prenočil v stanovanju; gospodar ga pred svojim begcan očividno ni bil posvaril. To je pomenilo, da je dozdevnemu slugi nalašč nastavil past! Stvar mfkafcar ni bila neverjetna; nadzornik je pomnil mnogo slučajev, da so zločinci na ta način iz-kusali spraviti nadležne pajdaše s poti Kakor se je nadzornik pozneje prepričal, ga domneva tudi to pot ni bila prevairila.
Ko se je vrnil v Scotlarad Yard, je Whinstone poročal višjemu nadzorniku Duffjrjn o brezuspešni vožnji ▼ Isldngrton, ni mu pa omenil svojega suma zastran neznanega ovadtuha, Whinstonovo razmerje do načelnika ni bilo ravno prisrčno, in v Scot-land Yardu že davno ni bila skrivnost, da sta gle-
dala drug cSrugega kakor pes in mačka. Viž£ nadzornik, ki je bH proti vsakomur vljuden, je govoril z Whinstanom tako očitno hudobno, de ie ne osor-no, da so se vsi čudili
Whinstone je tudi kmalu zapustil sobo višjega nadzornika, Med razgovorom je bD skrivaj opazoval Duffyjevo tajnico, toda AHee Bradfand se ni vedlla prav nič sumljivo. Da ju ne bi motila s pe-ketanjem svojega stroja, je bala prekinila delo in vzela naslovno knjigo, v katero se je nato zaglo-bila — tako je bilo vsaj videti.
Whinstone se je spomnil svojega pomenka z načelnikom istovetnostne službe in šel v arhiv.
Vodja arhiva je z zahvalo sprejel pamšdeno smotko in si jo obšestao prižgal. Zakaj dasi je imel precej višjo plačo kakor nadzornik, si tako dobre kaje ni mogel vsak dan privoščiti. Ko je smotka pravilno zgorela, je pričel:
»Henry F. Rihodes poroča o temle slučaju: leta 1907. so v Kodanju prijeli nekega R. pod nujnim sumom, da je ukradel neke dragulje. Mož je trdovratno tajil, ni pa mogel dokazati alibija. Najmočnejši in prav za prav edini dokaz njegove krivde sta bila dva prstna odtisa na škatli iz bakrene pločevine, ki so jo našli na kraju dejanja. Ta odtisa sta se namreč natanko ujemala s črtami R-ovega palca.
Sedem let pozneje je pri nelkem vlomu suni izno-va padel na istega R. Stvar je bila precej enaka kakor L 1907.; R. je takisto trdovratno tajil, in najdeni prstni odtisi so bili isti kakor osumljenčevi.
Sodišče je to pot hotelo priti skrivnosti do dna. Kodanjska policija je poverila zadevo svojim najboljšim močem, in tako so pri R-ovi, med tem že ločeni ženi našli košček časniškega papirja, ki se je natanko ujemal z drugim koščkom, najdenim na kraja dejanja. Resen dvom adaj ni bil več mogoč.
Kodanjski policijski načelnik, ki ga je slučaj močno zanimal, je zdaj tudi obnovil preiskavo o tatvini draguljev L 1907., da bi dokazal R-ovo krivdo.
Tedaj se je zgodilo nekaj senzacionalnega'. preiskovalni sodnik je dobil po pošti majhen zavojček, v katerem je ležala v škatlici ena izmed ukradenih zapestnic. V priloženem brezimnem pismu se je pošiljalec obtoževal tatvine, ki so jo bfli naprtili R-u. Pisal je, da je slišal o obsodbi nedolžnega R-a in da mu vest ne da miru. In zdaj pride tisto, kar je najbolj čudno: na škatlici so bili isti palčni odtisi, ki so jih bili 1. 1907. našli na bakreni škatlici in leta 1914. na raznih drugih predmetih! R., ki je zdavnaj sedel pod ključem, nikakor ni mogel biti storilec — torej ni moči dvomiti o tem, da so se palčni odtisi dveh oseb, to je, zaprtega R-a in neznanega tatu, presenetljivo natanko ujemali,« je končal pripovedovalec.
»A to bi pomenilo, da indijski dokaz, ki smo jih doslej imeli za neoporečne, niso več zanesljivi!« je vzkliknil nadzornik Whinstone.
Vodja arhiva se je počehljai po glavi in previdno dejal:
»Kakor veste, gospdd nadzornik, je Rhodee avtoriteta v kriminologiji. In slučaj s prstnimi odtisi Katarine Woodmillovn, ki je kakor vse kaže, enak. bi bil konec koncev le potrdilo njegove teorije... a vendar, metode, ki ae je v mnogih milijonih primerov sijajno obnesla, ne moramo že zato zavreči, ker nas pušča v enem primeru na cedilu.«
»Pritrjujem vam, sir! R-ovega slučaja v Kodanju si vobče ne izkušam tolmačiti, kar se pa tiče prstnih odtisov Katarine Woodmi!ove, še nikakor ni dokazano, da bi morali biti moji posnetki brezpogojno prstni odtisi druge osebe.«
Starejši tovariš ga je presenečeno pogledal
»Ali, prosim vas! Ko sedi ženska že sedem let v ječi! Ta slučaj moram sporočiti svojemu prijatelju Rhodesu.«
»Svetoval bi vam, sir, da še nekoHko počakate; utegnila bi se najti dokaj presenetljiva raziaga.«
S temi besedami se je Whinsrtone posioviL
★
Nadzornik Whžnstane je že četrt ure sedel r elegantnem restoranu »Princes« in si bedi! glavo, zakaj gospodičen še mL Prepričan je bil, da bi mu bili Patricija in njena prijateljica gotovo telefonirali, aiko bd ju bilo kaj nepričakovanega zadržalo.
In tako se je spomnil, da je bila Viodet govorila o lokalu, kjer plešejo. Whinsrtone je pomignil natakarju ter ga vprašal, ali je mimo restorana »Prin-sec« še kako drugo podjetje istega imena. »Ne verjamem, sir!« je natakar odvmfl.
MALI OdLAil
Službo dobi
i OkL tevek « Dte. m Mi« ali dajanja naslov* • Mk Najmanj« mmI
a ou.
Brivsko frizerski
pomočnik(ca
doM takoj mesto. V ponudbi je navesti plačilne zahteve. Zrimšfek Budolf, Litija.	14103-1
Kuharico
veščo dunajske kuhinje — iščem. Istotam sprejmem tudi natakarico, veščo nem ičdne, zmožno kavcije. Nastop službe 1. julija. Pismene ponudbe s sliko, katera se na željo vrne na: pBsffet, Kočevje«.
14104-1
Pekovskega
pomočnika
adadega za razvažanje pesmi, sprejme pekarna Vovk liukovčca pri Domžalah.
14100-1
Tri mizarske
pomočnike
dobro izurjen« za stavbna In pohištvena dela, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14007-1
Original Pastor
ognjegasni aparati, odlično pogase vse&ovrstez požar. L Odobreni od mestnega poglavarstva. 2. Preizkušena no Vatrogasnem saverau kraljevine Jugoslavije. 3. Odlikovani v Londonu, Parim in Brusellesu. PASTOR Ju-goslavenski proizvod vetro-£ jasnih aparata, Zagreb, GunduJHS^va 9. Iščemo ra-etopnika.
1383J-1
Samostojno šiviljo
vajeno prikrojevanja za kr-»naretvo, sprejmem takoj. J. Wacak, Sv. Petra c. 9.
14116-1
Prodajalko
*a trafiko in Inanjarijo za samostojno vodstvo, potreb-Ba kavcija 4—5000 Din — ISčem za takojšen nastop. Zaetažek Din 900. Naslov V vseh poslovalnicah Jutra.
14130-1
Mlajšo
pomožno moč
M trgovino gramofonskih plošč in gramofonov, išče-irio. Prednost znanje nem-ščine. Predstaviti se: Elek-troton. Ljubljana^ Frančiškanska 10.
14101-1
"f	ar »f • >• ♦»"• V
Službe isce
tnaka bmeda SO pat, Aa rek 8 CHo. aa iitr» aB te laaja oaaiava f Din: na} naajš) tnaaefc IS Dia
Mlad fant
išče službe kot skladiščnik, vratar, sluga ali žofer. Sprejme tudi vsako drugo zaposlitev v Ljubljani ali kje drug-god. Je trezen, pošten ln vesten, govori tudi nemško in italijansko, ponudbe pod Nujna potreba na oglasni odd. Jutra.	13802-2
Trgovci in
industrije
V železninekj.. galanterijski in mineralni stroki verzi-ran ter samostojnemu vodenju podružnice in pisarniških del zmožen, išče kakršnekoli zaposlitve v trgovini ali podjetju, 271etni, vojaščine prost, nekaznovan in slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika vešč trgovski poimočnik. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trajno namp-ščenje«.	13877-2
Mizarski pomočnik
išče službo. Gre tudš na deželo. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
14113-2
Potniki
Beaete t Din. terek 8 Dta. ca litra aH lajanje naslova Ub. Najmanj® cneaefc 19 Dia
Agilne potnike
primernim jamstvom, — iščem za Štajersko. Ponudbe na ogl. "d d. Jutra pod >Zavidna provizija«.
14105-5
Zastopnik
mlad Id agilen, dobro poznan in uveden v severnem delu dravsk* banovine. — išče zastopstvo podjetja ali veletrgovine. Cenj. ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Cela banovina«.
1RR7S-5
r/
Beaeda t Dia, tevek t Dtn. u šifra «11 lajanj« aasiov* 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Strojepisni pouk
Večerni tečaj za začetnike in i»vežb.inee. Vpisovanje dnevno od 6. do pol 8. ure zvečer. Učna ura 2 Din. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta 16.
14115-4
Konverzacijo
francosko, italijansko, nemško, angleško na izpreho-dib po 5 Din na uro nudil diplomirana učiteljica. Kovač. BIeiweisova e. 5.
13764-4
Prodam
rte*-da 1 Dtn. tevek 8 Dtn ta Šifro »11 lajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tneaek n Din.
10 m cevi
za škropljenje vrta, zelo ugodno prodam. Bohoričeva oesta 12.
14122-6
Dva mlada
bernhardinca
po dva meseca atev^ čistokrvna. naprodaj. Miheve, Vrhnika.
14110-27
Pridelki
Beaeda 1 Dia, davek I Dia. za Silra Ui lajanje nadora 3 Dm. NajmanjSi tneaek 13 Din
Sveže črešnje Ia
trde črne rudeče kg Din 4 —4.5 franko voznina razpošilja v košaricah po 50 kg. G. Drecbsler, Tuzla.
14106-33
Čajno maslo
»Vitamin« dnevno sveže in stalno vsako rrrno žlno na zalogi. Oskar Cerae, LJ-ubljana. Sv. Petra cesta 35.
13748-33
Avta, moto
Beeeda 1 Din. Iavek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Motor
s prikolico AJS 1000 ccm, v brezhibnem stanju, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovaimcab Jutra.
14104-10
Alfa-Romeo avto
prodam po ugodni ceni 4 do 5 sedežni, eleganten. odprt, v brezhibnem stanju eventu elno zamenjam za 6ti-rlsedežni manjši avto. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13915-10
Kolesa
Baeeda l Dm Iavek S Dm, za šifro ali dajanje naslov* S Dia Najmanjši znewik 17
Kolesa
skoraj nova Dirmant, Puch, Durkopp, Victoria, Adler in druga poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križan-ske cerkve).
14044-11
VODNI TURBINE
dobavlja in izvršuje načrte turbinskih naprav Tehnična pisarna Ing. O. Borštnar, Ljubljana, Pražakova 3
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
16
»Ko sem padel v luknjo,« nadaljuje, *sem, kakor veste, letel z veliko hitrostjo. Nu, pod ledom sem letel z isto hitrostjo naprej, in baš ko se mi je zdelo, 'da moram utoniti, sem zagledal nad seboj novo luknjo...«
Kolesa
najboljših mamk. turna, kakor tudi športna, dobite res po verjetno nizkih ce nah le v trgovini Triglav, Resljeva c. 16. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
13065-li
KOLESA
1X3 200dlnarskih mesečnih obrokih. Verige od 15 Din. sesaljke od 22 Din, zračnice od 16 Din plašče od 42 Din. zvo nec 8 Din Itd. le pri: »TEHNIK«. Ganjal. Miklošičeva c. 20
13988-11
Kupim kolesa
motorje in šivalne stroje sa trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ogod-ni nakup 44«.
13066-11
Razni stroji
a)	1 skobeiiik za železo močne konstrukcije, dobro ohr?-njen;
b)	1 stružnica z» železo, 3 m koristne dolžine.
c)	2 polnojarmenika 660 mm Širine, Pm. & Kay. dobro ohranjena;
d)	1 venecijanka 900 mm svetlobe, kompletna % že-ierznimi in lenoniim deli;
e)	2 nihalni ingi.
f)	razne transimisj*ke osi, le&vji, jermenice itd.
Na ogled pri Brcar A Co,
Ljubljana, Kolodvorska 85.
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kvpoj« pa oaMKJlb cenah
ČERNE • ju veli?
Liofeljaoa. Wo1tova oOea t
12-*
Beaeda 1 Dta. tevek 8 Dia. ta litra aH tejanje aaalova ' Din- Najmanj« cneaek 17 Din
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje v n o v č i m najkuiantneje po najvišji ceni
takoj v gotovini
A. Planinšek
Ljubljana, Bethovnova ni 14. Telefon 35-10
»-16
Za knjižice
Mestne hranilnice tn Kmetske posojilnice. — različno pohištvo. Dopise na ogL odd. Jutra pod »Znano podjetje«.
13174-16
Posojila
dobe (trtami ln tamooprav al osiužbenoi v Ljubljani v
gotovini in blagovnih bonih. — »HERMES« Informacije Tavčarjeva i.
87-1«
Bančno kom. zavod Maribor
Aleksandrov, ul. 40. Vam izvrši prodajo ah! nakup
hranilnih knjižic
v»eb tenaraib zavodov najboljše io oajvestnejše Samo pišite ua naš naslov in mi Vam poiljemo goto vino po pošti naprej. Za
odgovor priložiti Din 3__
tmmk.
181-16
Hranilne vloge
Ljubljanske kreditne banke kupi po najviiji ceni proti takojšnjemu izplač lu tvrdka Al. Planinlek, Liub-liina. Beethovnova ul. 14/1 14035-16
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice in Vzajemne posojilnice ljubljanske proda: Pisarna AL. PLANINŠEK, Ljubljana. Beethovnova 14./J. Telefon 35-10.
13981-16
Lokali
Beseda l Dtn. davek 9 Din. za šifra ali dajanj« aaalova
Diu VajmanjSi tneaek 17 Dtn
Mlekarno
>rodam takoj aa lepem sraju zaradi od potovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
1411249
ELEKTRIČNO
VARENJE
NA VELESEJMU pred E paviljonom — zunaj
_ D. Furlan, črnuče
Stanovanje
Beaedn 1 Dia, teisk 9 Din ca Šifra aH dajanja naslova B Din. NajmanjSi 17 Dto
Na Miklošičevi cesti oddamo takoj
dvosobno stanovanje * veea
k<wnfortom. Dvigalo, centralna kurjava in plinski štedilnik. 2 samski stanovanji e centralno kurjavo. Vb prostori so na ogled in je možno dobiti podrobne tnformaeije vsak delavnik od 8. do 14. ure pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19. Telefon St. 26^31 ra 95-32.	14111-31
3-sobno stanovanje
solnčno, s kopalnico, pfin, elektrika, takoj oddam. Poizve se v trgovini P. Mag-dšč, Aleksandrova.
14103«
Dvosob. stanovanje
vsem komfortom v sredini mesta, oddam za Ur koj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. -s
14107-a
Vilo z vrtom
oddam v najem. — Istotam oddam tudi eno fn dvosobno stanovanje Pod rožnikom Večna pot 14-
13959-21
Stanovanja
Beseda 1 Din tevek 9 (Ha. m Šifro ali dajanj« aaalova
Din. Najmanjši taeaek 17 D»n
Čedno stanovanje
2 sob. kuhinje Hi pritiklin iščem za 1. jnMJ v bližini gorenj, kolodvora. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dri. uradnik«.
14l06-21a
Mlada zakonca
iSčeta enoBobrm stanovanja, čisto, za 1 julij, v Trnovem ali Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »St. 26«.
19879-91a
Dijaške sobe
Dijaka
sprejme profesor na stanovanje s vso oskrbo. Nadzorstvo in pomoč pri učenju, nemška kooverzacija, klavir, vrt. Dogovor po možnosti med počitnicami. Prijave interesentov na ogl. odd. Jutra pod »lfala matura«.	14O0fr38
Sobe išče
ttaaete j Dno, &avet « um » Šifra ali dajanje aaalova 9 Din. Najmanj* 17 Dia
Sobo
s 3 posteljama m kuhinjo išče učiteljica materjo za julij, avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dve oeebic
1410&£3a
Izgubljeno
Beeeda i l>m. laveK H Lfm t* Šifro ali -tajanj« naslova S Dia. NajmanjSi zneeak 17 Dia
Izgubil se je
pokroman pokrov avtomobilskega kolesa »La Salle« aa poti Ljubljana, Smlednik, Kranj. Najditelj naj ga proti nagradi izrodi Dr. Jemcn, Ljubljana, To-bafna ulica 6-
14101-3B
Zlato zapestnico
* modrimi kammi, sem izgubila. Ker je '.ng spomin, ae lepo pro*, najditelja, naj jo od<l* proti do bri nagradi. Pred nakupom se svari. Sapira, Miklošičeva e. 14.
14100-38
Mnogo ceneje ln boljSe si nabavite vse vrste oblek ta perila pri
Preskerjn,
Sv. Petra c. 14.
Celnloidne Ščite za vrata
Restavracijo
centru Ljubljane, dobro vpeljano, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14119-19
Posest
Beaeda 1 Dia. tevek 8 Din, za Šifra «11 tejaaje naslova Din. Najmanjši tneaek
» Din.
Večje Število parcel
komplekse* poaeetet. gozdov, trgovskih, ta stano vanjskih hii t« f« ima naprodaj gradben, strokovni izobražen posredovaleo Knnaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6 Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni eeaitelj m nasvete, brezplačno na razpolago.
ob
Parcele
prodam v Trnovem jubljanioi, ta vsako etje ali kopaKšče. Cena ugodna. Vzamem različne knjižice, tudi Kmetske. — Pojasnil*: Jančar, Sv. Petra ceste 37.
M117-30
Sobo odda
Beaeda 1 Dia tarok S Dtn. ta fifra aU dajanja naslova
< Din Najmanjši tneaek 17 Oh«
Opremljeno sobo
čisto, solnčno, s posebnim vbodom, počen: oddam. — Staničeva uL 8. Bežigrad.
14107-33
Opremljeno sobo
čisto, oddam solidnemu go spodu. Levstikova nI. dim, levo. Ogleda se od 1. do pol 2. ve,
!141O0-S9
naročajte pri
FR. ZRNEC
Ljubljana
KLIŠEJE
ENO IN VEČBARVNE
Jrrf0-
SV.PETRA NASIP ST. 23
Uvej!^ gub a s t/ kozi
VRAČ AN A
MLADOST
PRESENETLJIVO ODKRITJE ZDRAVNIKA
Neki dunajski medicinski strokovni list objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo Zadivilo svet. Dognan je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. žene 50 pa celo tudi 60 let lahko spet dobijo gladko in nenagubano mladostno koža
Kllniškl preizkusi Gube izhajajo od tega, ker koža s staranjem izgublja nekatere bistvene redilne elemente. Te elemente zdaj pripravljajo iz skrbno odbranih mladih živali, čim dobi človeška koža spet te elemente, jo osvežijo in pomladijo. To so presenetljivi rezultati raziskovanj, izvršenih na dunajskem vseučilišču pod vodstvom profesorja dr. Stejskala. Izključno pravico izkoriščanja odkritja tega profesorja si je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. Njen ekstrakt živih kožnih celic, ki se imenuje
»Biocel«, se lahko najde samo v kremi Tokalon (rožnate barve). Pri kllnlških preizkušnjah, pri ženah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v 6 tednih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku).
Uspeh zajamčen
Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani in pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gube kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za leta in leta mlajši. Cez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane znojnice in napravi ja najtemnejšo in najodpornejšo kožo mehko, belo in gladka Uspešni rezultati so zajamčeni ali pa se Vam vrne denar.
— M O DAnA=ra
ODPRAVI PRHL1AJ;EKCEMEJA*Cl M HDAH! LA'SinE.TAKOJ USTAVI IZPADANJE LA! LASJE PORASTEJfl TUDI HA PLEŠASTO!" MESTU.—. V v
STAKLEHICAPO POVZETJU DIH 40.-P05THIHA DIM 7.-HODERHA1/OZNET1KA-SPLIT
Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din
ZAHVALA
Vsem, Id so dragega in nepozabnega našega očeta, starega očeta, strica Lt-d., gospoda
IVANA CIZEJA
predilniškega mojstra veletvornice Hutter in drug
spretnih na njegovi zadnji poti ter nam ob priliki težke izgube izkazali svoje Iskreno sožalje, se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. V prvi vrsti gre zahvala velespoštovanemu g. šefu Jos. Hutterju za njegovo izredno pežnjo in dokaz globokega socijalnega čuta napram zaostalim svojcem, godbi Huiterjeve tvornice za ganljive žalostinke, inž. g. Čopiču za v srce segajoč poslovilni govor, preč. duhovščini, vsem tekstilnim mojstrom, tovaridem in prijateljem pokojnika ter darovalcem vencev.
Vsem, ki so nas ob nenadni ta težki izgubi tolažili: Prisrčna hvala!
Žalujoči rodbini CIZEJ in KRISTAN.
Preobrat v abecedarju
Učenci našega uglednega pedagoškega vodje univ. prof. dr. Karla Ozvalda so imeli v svojem seminarju zadnji čas nekaj tednov nadvse zanimivega dela. Dr. Ozrvald se je odločil, da s svojimi študenti v vrsti predavanj in v strokovni debati obrazloži novo »Slovensko začetnico ABC«, ki jo je sestavil znani vzgojeslovni in socialni publicist Vinko Moderndorfer. Dijaki so upravičeno strmeli, da more tati tudi šolska knjiga, ki smo je iz otroških let vajeni kot nečesa pustega in dolgočasnega, nekaj tako lepega in zanimivega.
Knjiga obsega nad 140 strani in je po učni snovi razdeljena v življenjske delovne enote, tako da ima vsaka zase za uvod celostransko večbarvno sliko. Vobče v vsej knjigi ni strani, ki ne bi bila ilustrirana. Ko so študentje zrli to najlepšo slikanico, kar smo jih kdaj imeli — ilustracije je oskrbel akad. slikar Franjo Stiplovšek — so se po pravici vpraševali, kako so mogle vse dosedanje generacije in njihovi učitelji doslej izhajati z mrtvimi abecedniki. Knjiga je pravi univerzum za naše malčke in pomeni važen prevrat v oficielni pedagogiki. Posebne važnosti je dejstvo, da bo knjiga s pridom poslužila tudi otrokom naših izseljencev v šoli in doma, saj se bodo lahko naučili iz nje materinščine ta vsega, kar zahteva elementarni razred, že s pomočjo staršev ali starejših bratov ta sester.
Ze poleti pa izide od istega pisca Se delo »Sodobna šola, priročnik k Slovenski začetnici ABC«, ki bo učitelju ta staršem lajšala njihov težavni posel pri vzgoji ta pouku. Tudi takšnega dela še nima ne naša ne tuja pedagoška literatura. Za 150 otrok so zbrani vsi podatki o njihovi rasti, prehrani, domačem okolju ta Šolskem napredku. Avtor je že pred leti uvedel tudi novo čitalno metodo, tako zvani globalni način, ki ga je prav tako do zadnjih podrobnosti obrazložil v knjigi. Vsa naSa kulturna javnost ima interes, da »Sodobna šola« čimprej izide. Knjiga bo obsegala prav tako okrog 140 strani velikega formata ta bo opremljena s številnimi posnetki ta tabelami. Pri naročilu v naprej bo veljala 100 din, medtem ko bo tržna ceia višja. Do izida sprejema naročila avtor: Vinko M5derndorfer, Ljubljana, banska uprava.
INSERIRAJTE V »JUTRU" !
Urejuje Davttin Basfen. ** sa tozrc&j&fca« Adoli Rlhntoa ** B* Narodno tekamo 4 4 kot tiakarnarja Eno Jerao* inseratoi M Je o&rbesb fiTi> Tkmk i Tn! i rfliiflM '