12 7 © aut hor/aut horsht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.12(1)127-148 Genocid nad Romi in Sinti v Sloveniji med drugo svetovno vojno: od prepoznavanja in komemoriranja do preprečevanja izkrivljanja zgodovine Genocide of the Roma and Sinti in Slovenia during the Second World War: From Recognition and Commemoration to Prevention of Distortion of History Alenka Janko Spreizer Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Koper alenka.janko.spreizer@fhs.upr.si Izvleček Članek prinaša pisanje o dolgotrajni poti k pripoznavanju genocida nad Romi v Evropi, od povojne- ga dolgoletnega molka vse do pobud za ohranjanje kolektivnega spomina s komemoriranjem. Besedi- lo predstavlja izsledke projekta Boj proti izkrivljanju genocida nad Romi v jugovzhodni Evropi - ključ- ni element za razvoj strategij proti rasizmu ter protidiskriminacijskih politik in praks ter študijo primera Slovenije o obravnavanju genocida nad Romi, komemoriranju in izkrivljanju ter njegovem zanikanju. Po kratki predstavitvi prizadevanj za priznavanje genocida nad Romi sledi zgodovinski oris preganja- nja Romov in Sintov na ozemlju današnje Slovenije pred ter med drugo svetovno vojno. Posebna pozor- nost je posvečena analizi tiska pred drugo svetovno vojno in analizi intervjujev z izbranimi sogovorniki o raziskovanju, izobraževanju ter komemoriranju inkulturi spominjanja po letu 2010. Besedilo prina- ša tudi analizo diskurza o izkrivljanju genocida nad Romi in priporočila za prihodnje zgodovinskoan- tropološko raziskovanje ter ohranjanje spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno v šir- ši javnosti. Ključne besede: genocid nad Romi, kultura spominjanja, Slovenija, druga svetovna vojna Abstract The article provides an account of the long path towards the recognition of the genocide of the Roma in Europe, from the long silence after the war to the initiatives for preserving collective memory through commemoration. The text presents the findings of the project ‘Combating the distortion of the Roma genocide in South-Eastern Europe - a key element for the development of anti-racism strategies and an- ti-discrimination policies and practices’ and a case study of the Roma genocide, commemoration and distortion, and denial in Slovenia. After a brief presentation of the efforts for recognition of the Roma genocide, a historical outline of the persecution of Roma and Sinti in the territory of present-day Slo- venia before and during the Second World War follows. Particular attention is paid to an analysis of the pre-World War II press and interviews with selected interviewees on research, education and com- memoration, and the culture of remembrance after 2010. The text also provides an analysis of the dis- course on distortion of the Roma genocide and recommendations for future historic-anthropological research and the remembrance of the Roma genocide during World War II among the broader public. Keywords: genocide of the Roma, memory culture, Slovenia, Second World War st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 12 8 Izhodišče Zakaj danes govoriti o genocidu nad Romi1 med drugo svetovno vojno (2. SV)? Zakaj sploh ohranjati spomin na žrtve in preživele genocida nad Romi, glede na to, da je od druge svetovne vojne minilo skoraj- da osemdeset let? Ob koncu 2. SV so si voditelji in aktivisti prizadevali za vzpostavitev novih institucij, ki bi spodbujale mednarodno sodelovanje in obvaro- vale mir. Obenem so si prizadevali za vzpostavi- tev novih mednarodnih standardov, zakonov in pogodb v upanju, da bodo v prihodnosti prepre- čili zločine, kakršne je zagrešila nacistična Nem- čija. Poljski judovski odvetnik Raphael Lemkin je sodeloval z Združenimi narodi pri pisanju Konvencije o genocidu. Ob seznanjenju z ma- sovnim pobojem Armencev med prvo svetovno vojno je bil zgrožen, da v mednarodnemu pravu ne obstaja zakon kot podlaga za sankcioniranje. Lemkin, ki je v holokavstu izgubil 49 družin- skih članov, je leta 1948 poskrbel, da je »zločin brez imena« dobil ime. Skoval je izraz iz starogr- škega pojma genos (rasa, pleme) in latinskega cide (ubijanje) – genocid, ki pomeni uničenje naroda ali etnične skupine. Po tvorbi pojem ustreza be- sedam, kot so tiranomor, umor, detomor itd. Za- pisal je: »Genocid je uperjen proti nacionalni skupini kot entiteti, vpletena dejanja pa so uper- jena proti posameznikom, ne v njihovi individu- alni vlogi, ampak kot članom nacionalne skupi- ne« (Facing History and Ourselves 2016). »Moralno spominjanje« (angl. moral re- membrance) danes predstavlja program za obe- leževanje človekovih pravic, ki so ga po 2. SV in 1 Izraz Romi, v romščini Roma (angl. Gypsies, nem. Zigeu- ner), označuje ljudi tega porekla, slabšalno označene kot »Cigani«. Začel se je uporabljati po prvem svetovnem romskem kongresu leta 1971, kot del demokratizacije in liberalizacije Evrope. Čeprav naj bi se rabo izraza Cigan (z nacionalnimi jezikovnimi različicami) počasi opuščalo, lahko nanj še vedno naletimo v vsakdanji rabi ali pri sple- tnem komentiranju na družbenih omrežjih. Prizadevanja za uporabo pojma »Romi« so povezana z bojem za prizna- vanje enakopravnosti tako označenih ljudi kot enakovred- nih in enakopravnih državljanov v Evropi ter pomeni tudi oznako za edinstveno etnično oz. nacionalno identiteto (Stauber in Vago 2007, xii−xix). pozneje izoblikovale transnacionalne instituci- je, kakršne so npr. Združeni narodi in Mednaro- dna zveza za spomin na holokavst (International Holocaust Rememberance Alliance – IHRA).2 Moralno spominjanje predpisuje standardne za »ustrezne načine spominjanja«, ki naj bi jih upo- števale države pri ukvarjanju z dediščino mno- žičnih zlorab človekovih pravic. Moralno spomi- njanje zajema standardizirane skupine norm, ki so utemeljene na normativnih nazorih človeko- vih pravic, ki izhajajo iz treh stebrov: »soočanja s preteklostjo«, »dolžnosti spominjati se« in »pravice za žrtve«. Moralno spominjanje kaže trenutne preference širom sveta do standardizi- ranja spomina, institucionalne homogenizacije in imitacije norm. Predstavlja priročniška orod- ja za politike in prakse, z namenom, da bo spod- budilo uresničevanje vizije človekovih pravic v povezavi s procesi spominjanja z namenom glo- balnega promoviranja demokratične vrednote človekovih pravic (David 2020, 1−2). IHRA je bila ustanovljena leta 1998 kot medvladna organizacija predstavnikov vlad in ekspertov z namenom krepitve, pospeševanja in promoviranja izobraževanja o holokavstu. Trud za vzpostavitev spomina na holokavst kot meta- narativa prizadevanj za človekove pravice je leta 2005 Generalno skupščino Združenih narodov (ZN) vodil k opredelitvi 27. januarja za Medna- rodni dan spomina na žrtve holokavsta. Države članice ZN so s tem obvezane komemorirati ho- lokavst, ne glede na njihove nacionalno konteks- tualizirane zgodovine. V Evropi in ZDA je danes holokavst razumljen bodisi kot del zgodovine ra- sizma bodisi kot zločin proti človeštvu (David 2020, 90−91). IHRA izhaja iz prepričanja, da je ozavešča- nje o genocidu nad Romi v današnjem času prav tako ključno pri premagovanju antiromizma/an- ticiganizma oz. protiromskega rasizma. Delova- nje Komiteja za genocid nad Romi, ki se ukvarja 2 Za seznam institucij, ki se ukvarjajo s holokavstom in mo- ralnim spominjanjem, glejte David (2020). Za seznam vseh takšnih institucij, ki se ukvarjajo z genocidom nad Romi, primerjajte International Holocaust Remembrance Alli- ance (b. l.). G en o c id n a d R o m i i n S in t i v S lo v en ij i m ed d ru g o s v et o v n o v o jn o 12 9 s spodbujanjem zgodovinskih raziskav o geno- cidu nad Romi, izobraževanjem ter razvijanjem priporočil o komemoriranju genocida nad Romi, je usmerjeno v preučevanje predsodkov do Ro- mov in Sintov pred, med er po obdobju 2. SV, z namenom prikazati povezavo med zgodovi- no preganjanja in današnjim položajem romskih skupnosti v Evropi. Teoretska in metodološka izhodišča raziskave Članek analizira spoznanja, ki so bila zbrana med študijo primera za Slovenijo, znotraj in- terdisciplinarnega projekta Boj proti izkrivlja- nju genocida nad Romi v jugovzhodni Evropi – ključni element za razvoj strategij proti rasiz- mu ter protidiskriminacijskih politik in praks.3 V raziskavi o obravnavi zgodovine genocida nad Romi in Sinti smo se ukvarjali z vprašanjem zgo- dovinskega raziskovanja, obeleževanja, izobra- ževanja ter ozaveščanja o genocidu nad Romi in Sinti med 2. SV. Preučili smo izkrivljanje naci- stičnega genocida nad Romi v Sloveniji, vključ- no z zanikanjem in revizionističnimi težnjami pri njegovi obravnavi, ter vpliv tega izkrivljanja na družbo in vsakdanje življenje. Uporabili smo metode bibliografske analize objav o historiogra- fiji Romov med 2. SV, arhivske raziskave in in- deksiranja arhivskih dokumentov, analizo izbra- nih kritičnih dokumentov ter analizo diskurza objav in vsebin na spletu ter družbenih medijih. Pri arhivski raziskavi v Arhivu Republike Slove- nije (ARS) so nas arhivski strokovnjaki seznani- li z dejstvom, da dokumenti o Romih večinoma niso popisani niti ni znano, v katerih večjih zbir- kah dokumentov se nahajajo. Napotili so nas na bazo podatkov o žrtvah 2. SV, na Inštitut za no- vejšo zgodovino (INZ). INZ je na našo prošnjo pripravil seznam domnevnih romskih žrtev iz interne baze podatkov INZ Smrtne žrtve med 3 Omenjeno raziskavo sta vodila Inštitut Auschwitz za preprečevanje genocida in množičnih grozodejstev ter Center FXB za zdravje in človekove pravice na Univerzi Harvard. Sofinancirali so jo Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA), Svet Evrope in projekt Roma Inte- gration 2020/Regional Cooperation Council. Pri raziska- vi so sodelovali raziskovalke in raziskovalci iz 11 držav ju- govzhodne Evrope. prebivalstvom na območju Republike Slovenije med 2. SV in neposredno po njej (Tominšek Če- hulić idr. 2021). Dragoceni viri vednosti so bili zbrani tudi s pomočjo 11 intervjujev. Intervjuvala sem rednega profesorja zgodovine in znanstvenega svetnika z INZ, specialista za socialno zgodovino ter 18. in 19. stoletje. Poleg njega sem intervjuvala še mlado raziskovalko in doktorandko iz ZRC SAZU, ki je napisala diplomo na temo usode Romov med 2. SV. Oba sta opravila del izvirnih arhivskih raziskav o genocidu nad Romi v Sloveniji. Poleg tega sem se pogovarjala s profesorjem zgodovi- ne in direktorjem ter koordinatorico programov Sinagoge Maribor. Prav tako sem intervjuvala pravnico, upokojeno znanstveno svetnico, speci- alistko za pravice romske skupnosti, nekdaj za- posleno na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Intervjuji z dvema Romoma in enim Sintom iz nevladnih organizacij so pokazali prizadevanja za obeleževanje žrtev ter preživelih 2. SV med romskimi in sintskimi skupnostmi. Ena sogo- vornica je bila iz neromske nevladne organiza- cije EPEKA, ki je delala z Romi, eden pa je bil angažiran državljan, ki se je zanimal za to temo in je želel ostati anonimen. Štirje sodelujoči pri raziskavi so bili člani nacionalne delegacije pri IHRA. Urad Vlade Republike Slovenije za na- rodnosti je pisno odgovoril, da zaradi pomanj- kanja strokovnega znanja ne more prispevati k raziskavi. Z Ministrstva za pravosodje so nas na- potili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za kulturo. Iz- med vseh naslovljenih ministrstev se je na vabilo k pogovoru odzval le sodelavec z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je bil skrbnik različnih programov za romsko skupnost. Zago- vornik načela enakosti in zaposleni na Zavodu za šolstvo sta posredovala pisne odgovore. Diskurzivna in vsebinska analiza je temelji- la tudi na raziskavi izbranih digitaliziranih sta- rih slovenskih časopisov, ki so izhajali med leto- ma 1938 in 1939. V analizo diskurza in vsebine starih časopisov smo vključili časopisa Slove- nec in Slovenski narod. Izbrali smo tudi lokalne st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 130 časopise, kot so Düševni list, Evangeličanski kole- dar, Novine Slovenske krajine in Marburger Ze- itung. Z izjemo zadnjega so bili časopisi obja- vljeni v slovenščini. Pri raziskavi o izkrivljanju romskega genocida v času pandemije covida-19 (2019−2021) smo pregledali tudi spletne objave o obeleževanju Mednarodnega dneva spomina na holokavst/Dneva spomina na romski geno- cid (2. avgust) ali Mednarodnega dneva Romov (8. april). Po prvih spletnih rezultatih smo začeli iskati objave na posameznih spletnih straneh raz- ličnih časopisov, novic in televizij ter družbenih omrežij: Dnevnik, Demokracija, Dolenjski list, Delo, Slovenske novice, Novice – Slovenski tednik za Koroško, Mladina, Vestnik, Večer, Reporter, Volksgruppen.orf.at, Sobotainfo.com, Pomurec. com, ePosavje, Mariborinfo.com, Regional Oba- la, Mestnivestnik, Nova 24TV, MMC RTV Slo- venija, 24ur.com, Radio Krka, Radio Ognjišče, Okupacijske meje 1941-1945, Necenzurirano.si, VideoSvet.si, Žurnal24, Alternator.science, Mo- rel.si, Reddit (r / Slovenija), Med.Over.Net, Fa- cebook, Twitter, YouTube (ePosavje TV, Vaš ka- nal, VauTV). Terminološka pojasnila: Romi in porajmos V okviru preučevanja genocida nad Romi ter kulture spominjanja prevladuje uporaba izra- za Romi. Pojem je razumljen kot krovni izraz za oznako številnih skupin, kot so Sinti, Kaldera- ši ali Laleri. Po tej reprezentaciji Sinti predsta- vljajo Rome z zgodovinskimi koreninami v nem- ško govorečih deželah. Danes velja, da so Romi v Nemčiji in v okupiranih državah med 2. SV veči- noma pripadali družinam Sintov ter Romov, ki so govorili številne romske dialekte, utemeljene na sanskrtu. Posledično pojem »Romi« danes za številne skupine pomeni tudi eksonim. An- gleško različico eksonima predstavlja izraz Gypsy (nakazujoč egipčanski izvor), ki v kontekstu raz- iskav genocida velja za slabšalni izraz. Slabšal- ni je tudi nemški izraz Zigeuner (United States Holocaust Memorial Museum 2021). Slovenski izraz Cigan se v množinski obliki prav tako kot nemški večinoma etimološko povezuje z grškim izrazom za pojem »nedotakljivi«, Atsinganoi (ἀτσίγγανοι) (Janko Spreizer 2002, 65–66). Pri historiografski analizi vzorcev preganja- nja Romov v Evropi pod nacistično prevlado se danes uporablja pravni okvir Združenih naro- dov. Na podlagi Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida, ki je bila sprejeta leta 1948 pri Združenih narodih, ter na podlagi pravnih praks, ki ugotavljajo kriminalni namen, danes nedvomno velja, da je šlo med 2. SV za genocid nad Romi (Weiss-Wendt 2013, 1; Fings b. l.). Romi so bili po 2. SV dolgo nepriznani kot žrtve genocida, prav tako niso bili deležni ne opravičila niti ne odškodnin. Zato se v literatu- ri pogosto uporabljata oznaki pozabljeni holoka- vst ali zamolčani holokavst. Genocid nad Romi se je pogosto označeval (in se še vedno) s sklicem na judovski holokavst, v prizadevanju za dose- go človekovih pravic, priznavanje zločina oz. v tožbah za reparacijo. Po 2. SV nacistični geno- cid nad Romi ni bil priznan, saj so sodne oblasti dolgo časa vztrajale, da je šlo za zločine na teme- lju »asocialnosti« in kriminalitete. Romski ak- tivisti so se dolgo časa borili za priznanje dejstva, da je tudi v primeru romskih in sintskih skup- nosti šlo za genocid na rasni osnovi; da je naci- zem sistematično in od začetka z rasnimi zako- ni preganjal Rome, jih zatiral, uničeval, zapiral v koncentracijska taborišča, kjer so nekateri prisil- no delali, drugi pa so bili podvrženi »medicin- skim« eksperimentom. Izrazje za oznako nacističnega genocida nad Romi se je v romskem jeziku razvijalo ob nastan- ku in razmahu mednarodnega romskega gibanja za doseganje državljanskih pravic po holokavstu. Raba izrazov v romskem jeziku je še vedno pred- met razprav in je neenotna med različnimi rom- skimi skupnostmi. V 90. letih 20. stoletja je Ian Hancock populariziral termin porajmos v rom- skem jeziku (v nekaterih narečjih romščine tudi porrajmos ali pharrajimos – dobesedno »poži- ranje« ali »uničenje«). Zaradi ugotovitev, da ima v nekaterih dialektalnih različicah izraz vul- garno konotacijo (pomeni odprtino ali se pove- zuje s posilstvom), nekateri balkanski romski ak- tivisti raje uporabljajo romski izraz samudaripen G en o c id n a d R o m i i n S in t i v S lo v en ij i m ed d ru g o s v et o v n o v o jn o 131 (»množično ubijanje«), ki ga je prvi uvedel jezi- koslovec Marcel Courthiade v 70. letih prejšnje- ga stoletja v Jugoslaviji v kontekstu Auschwitza in Jasenovca. Ta neologizem v romščini pome- ni »umor vseh« (sa – »vse« in mudaripen – »umor«) ali »množični umor« (Fing b. l.). Ne- kateri ruski romski aktivisti ponujajo uporabo izraza kali traš (»črni strah«). Uporablja se tudi alternativa berša bibahtale (»nesrečna leta«), berša bibahtalipe Romenghere (»leta nesreče za Rome«) (DiRicchardi-Mzgra 2011b). V romšči- ni se v nekaterih kontekstih pojavlja tudi raba besede holokausto (Hancock 2006) ali naci ho- lokausta (DiRicchardi-Muzga 2011b). V krogih slovenskih raziskovalcev ter med slovenskimi raziskovalci in romskimi aktivisti se o termino- loških vprašanjih o porajmosu še ni razpravlja- lo. Kratek pregled izrazov za genocid nad Romi je objavil Komac (2021, 219–220). Zdi se, da se je po letu 2015 raba izraza znotraj IHRE konso- lidirala in slovenski raziskovalci sedaj uporablja- jo termin »genocid nad Romi« in po(r)rajmos. Ob tem se pogosto opozarja tudi na dejstvo, da se v Mednarodni zvezi Romov pogosteje uporab- lja izraz samudaripen. Preganjanje Romov v času nacizma in počasno priznavanje genocida: zgodovinske raziskave O genocidu nad Romi v obdobju 2. SV so po voj- ni izšle redke znanstvene objave. Šele v 80. in 90. letih istega stoletja so akademske založbe s publi- kacijami prvih zvezkov začele prispevati k prepo- znavanju dolgo zanemarjene teme nacističnega preganjanja Romov v Nemčiji in/ali v koncen- tracijskih taboriščih. Najprej je bil genocid nad Romi preučevan v Zvezni republiki Nemčiji (Weiss-Wendt 2013, 3). O zapletenosti zgodovine genocida nad Romi priča tudi dejstvo, da se zgodovinarji in romski aktivisti za državljanske pravice v pre- teklosti niso strinjali glede podobnosti med ge- nocidom nad Romi ter judovskim holokavstom: medtem ko je zgodovinar Jehuda Bauer trdil, da masovno pobijanje Romov ni izhajalo iz tako go- rečega prepričanja in ni bilo tako sistematično izvedeno kot v primeru Judov, je Sybil Milton tr- dila, da je obstajala ključna podobnost, ki se je osredinjala na kolektivne deportacije in pobija- nje glede na poreklo (Joskowicz 2023, 9). Števil- ne razprave so se osredinjale na vprašanje zločin- skega namena: nekateri so trdili, da nacisti niso imeli načrta pobijanja in jasne politike pobijanja za vse Rome, drugi pa so poudarjali dinamično naravo nacističnih zločinskih namenov, ki je po- trjevala razvijajočo se željo po univerzalnem uni- čenju (Joskowicz 2023, 10).4 Prelomna je bila knjiga zgodovinarja Mi- chaela Zimmermanna iz leta 1996 Rassenutopie und Genozid: die nationalsozialistische »Lösu- ng der Zigeunerfrage«, ki je predstavljala verje- tno največji prispevek k razumevanju nacistič- nih politik do Romov in k prepoznavanju, da je tudi v primeru Romov šlo za genocid. V njej je Zimmermann izpostavil, da je bil poleg tradi- cionalnih stereotipov opredeljujoč dejavnik pri nacističnem obravnavanju Romov tudi rasizem. Kljub obstoju nasprotujočih si nacističnih pro- tiromskih politik je bil njihov učinek množični umor (Weiss-Wendt 2013, 4). Po letu 2000 se začne živahnejša diskusija o genocidu nad Romi. Od leta 1999 do 2006 so v okviru skupnega programa Centre des recher- ches Tsiganes iz Pariza in Univerze v Hert- fordshiru v knjižni trilogiji izšle zbirke esejev o številnih vidikih preganjanja (Fings, Heuß in Sparing 1999; Kenrick 1999; 2006). Leta 2000 je Guenter Lewy objavil odmevno knjigo The Nazi Persecution of the Gypsies, v kateri je opisal ma- sovno preganjanje Romov in Sintov v izbranih evropskih državah zunaj ozemlja tretjega rajha, vendar je tudi sam Lewy dvomil, da je šlo v pri- meru Romov za genocid. Lewyjeva v več jezi- kov prevedena knjiga je bila kljub številnim po- manjkljivostim v njegovem evropskem pregledu in nekaterim spornim stališčem prva, ki je do- segla tako številno občinstvo. Prvi zbornik, ki 4 Glede podrobnosti v razpravah o okvirih genocida nad Romi in vzorcih preganjanja Romov v Evropi pod nadvla- do nacistov ter o umeščanju viktimizacije Romov znot- raj definicije genocida primerjajte Weiss-Wendt (2013) ter About in Abakunova (2016). st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 13 2 je skušal ponuditi splošen, primerjalen in vse- evropski pogled na razsežnosti genocida ter pre- ganjanja, je bilo Zimmermanovo uredniško delo, ki je izšlo leta 2007 (Zimmermann 2007; Abo- ut in Abakunova 2016, viii). Poznejše knjige so obravnavale povojne pravne in politične diskusi- je o nacističnem preganjanju Romov ter ugotav- ljanju žrtev v različnih državah. Ko gre za zgodovinsko raziskovanje ali dol- gotrajne procese priznanja genocida nad Romi, se genocid nad Romi med 2. SV pri romskih pre- živelih omenja v povezovanju z judovskim holo- kavstom. Vendar pa je šlo v povojnih procesih priznavanja holokavsta in genocida ter pri priza- devanjih za pridobitev restitucije za žrtve in pre- živele tudi za številne razlike. Joskowicz (2023) v uvodu k delu Rain of Ash: Roma, Jews and the Holocaust oriše grobo primerjavo, s katero pove- zuje razloge za počasno prepoznavanje genocida nad Romi, poznejše rekonstruiranje zgodovine Romov na podlagi arhivskih virov, obotavlji- vo snemanje spominov Romov in Sintov v obli- ko (avdio)vizualnega zapisa ter ohranjanje spo- mina na genocid nad romskimi in sintskimi skupnostmi. Romi in Judje so prav tako ime- li različne družbene in ekonomske priložnos- ti pred, med ter po holokavstu, četudi jih pove- zuje skupni jezik za preseganje izključenosti, kar je postalo osrednje pri prizadevanjih in izgradnji komemoriranja ter v procesih oblikovanja kultu- re spominjanja (Joskowicz 2023, 5−6).5 Pozabljene žrtve: nacistični genocid nad Romi Leta 1933 je v Evropi živelo milijon oz. milijon in pol Romov. Polovica je domnevno živela v vzhodni Evropi, zlasti še v Sovjetski zvezi in v Romuniji. Velike skupnosti Romov so živele tudi 5 Zgornjo primerjavo omenjamo iz razloga, ker je judovski holokavst dolgo časa igral osrednjo vlogo pri pojasnjevanju nacističnega preganjanja in množičnega pobijanja Romov. Judovske institucije za ohranjanje spomina in produkcijo vednosti o holokavstu so bile tudi ključne pri oblikovanju kulture spominjanja ter hkrati predstavljajo tudi središča za produkcijo vednosti o nacističnem genocidu nad Romi. Takšna konstelacija pomeni tudi, da člani judovske manj- šine večinoma kontrolirajo tudi arhive in seveda zgodovi- no romske manjšine (Joskowicz 2023, 11). na Madžarskem, v Kraljevini Jugoslaviji in Bol- gariji. V predvojni Nemčiji je živelo skoraj 35.000 Romov, večina je imela tudi državljanstvo. V Av- striji je živelo 11.000 Romov. Romske skupnosti so bile med prevlado oz. okupacijo nacistov siste- matično rasno preganjanje in posledično zdeset- kane (United States Holocaust Memorial Muse- um 2021). Objave o razsežnosti genocida temeljijo na ocenah, ker niti v posameznih državah niti v ce- lotni Evropi ni bilo natančnih podatkov o šte- vilčnosti Romov. Podatki se zelo razlikujejo in obsegajo od 96.000 oz. 250.000 do 500.000 smrtnih žrtev. Romski genocid se je razlikoval od države do države, dejansko pa je šlo za podo- ben proces destrukcije, kar so potrdili tudi novi arhivski dokazi, objavljeni v zborniku The Nazi Genocide of the Roma: Reassessment and Comme- moration (Weiss-Wendt 2013, 1). Raziskovalci opozarjajo, da se nacistični ge- nocid nad Romi ni zgodil čez noč, pač pa je k temu grozovitemu razvoju dogodkov prispeva- lo dolgoletno preganjanje Romov, ki ga lahko re- konstruiramo na podlagi arhivskih dokumentov in zgodovinskih virov. Na tej podlagi smo lahko rekonstruirali nekatere ideologije, dogodke, po- litike ter diskurze o odnosu do Romov v 18.−19. stoletju na podlagi zgodovinskega pisanja o po- dobah in statusih Romov. Romi so bili tudi pred 2. SV preganjani ši- rom Evrope, preden so nacisti v Nemčiji leta 1933 prevzeli oblast. Nemška država Bavaria je leta 1899 oblikovala Osrednji urad za romske zade- ve (Zigeunerzentrale), da bi koordinirala policij- sko delovanje proti Romom v Münchnu. Urad je zbral osrednji register Romov, ki je vključil po- datke iz drugih nemških držav. Po nacističnem prevzemu oblasti leta 1933 je ponovno nastopi- lo uresničevanje prednacistične zakonodaje pro- ti Romom. Rome so nacisti označili za tujekrvne (nem. altfremdes Blut) in rasno nezaželene. Za- kon o zaščiti nemške krvi in časti ter nacistični nürnberški zakoni, sprejeti septembra leta 1935, so zajemali tudi romsko populacijo. Leta 1936 je bilo na stotine ljudi interniranih v taborišču v berlinskem okrožju Marzahn. Taborišča služijo G en o c id n a d R o m i i n S in t i v S lo v en ij i m ed d ru g o s v et o v n o v o jn o 133 koncentraciji, omejevanju, registraciji in izolaci- ji ter zagotavljajo vir prisilnega dela (Council of Europe b. l.). Leta 1936 so nacisti centralizirali polici- jo pod Heinrichom Himmlerjem, vodjem SS in nemške policije. Osrednji urad za romske za- deve se je iz Münchna preselil v Berlin, kjer je Himmler ustanovil Osrednji urad za zatira- nje ciganske nadloge, ki je bil del kriminalistič- ne policije (Kripo) za sistematično preganjanje. Z namenom sistematičnega preganjanja so na- cisti hoteli identificirati Rome. Usmerili so se k rasni higieni oz. evgeniki ter v delovanje zdravni- ka Roberta Ritterja, ki je bil direktor in osrednja figura pri preučevanju Romov znotraj Razisko- valnega centra za rasno higieno in demograf- sko biologijo pri Ministrstvu za zdravje. Ritter je pogosto sodeloval s policijo pri zbiranju gene- alogij romskih družin. Izvajal je medicinske in antropometrične raziskave na Romih. Med dru- gimi grozovitimi izsledki je bila tudi ocena, da je 90 odstotkov vseh Romov v Nemčiji »meša- ne krvi« in so potemtakem nosilci »degenera- tivne« krvi ter kriminalnih značilnosti, zato je predlagal prisilno sterilizacijo. Ritter je predla- gal, da bi na »čistokrvnih« Romih še naprej iz- vajali »raziskave«, v praksi nacističnega prega- njanja pa so policijsko preganjali obe skupini, tako skupino »mešanih« kot »čistokrvnih« Romov, in ju tudi množično pobijali (United States Holocaust Memorial Museum 2021). Zvezna republika Nemčija (ZRN) je geno- cid nad Romi priznala šele leta 1982, potem ko je bil nekdanji kancler Helmut Schmidt na spre- jemu Osrednjega sveta nemških Sintov in Ro- mov, ki predstavlja osrednje predstavništvo rom- skih in sintskih aktivistov za človekove pravice. Ob tem dogodku je izrekel priznanje na ravni mednarodnega prava, da je bil nad Romi izveden »genocid iz različnih razlogov«. Po tej izjavi sta sledili še uradna izjava in priznanje nemške vla- de. 16. marca 1997 je nekdanji predsednik ZRN Roman Herzog, ob odprtju prve stalne razstave o nacionalsocialističnem genocidu Romov v Do- kumentacijskem in kulturnem centru Romov in Sintov v Heidelbergu, izjavil: »Genocid nad Romi je bil storjen iz istega motiva rasne ideolo- gije, z istim namenom in z istim ciljem metodič- nega in dokončnega iztrebljanja kot genocid nad Judi. Ubijali so jih sistematično in v družinah od malčkov do starejših na celotnem območju naci- onalsocialistov« (Council of Europe b. l.). Angela Merkel je leta 2012 v Berlinu odkri- la spomenik, posvečen Romom in Sintom, umr- lim med 2. SV (Council of Europe b. l.). Kraji spomina na umrle Rome in Sinte med prevlado nacizma, številna spominska obeležja v nekda- njih taboriščih ter mnogotere razstave, ki priča- jo o množičnih pobojih na rasni osnovi ter naci- stičnih politikah, danes prispevajo k ohranjanju spomina z namenom preprečevanja širjenja sov- raštva in diskriminacije ter upoštevanja človeko- vih pravic (Council of Europe b. l.). »Ciganska nadloga«: zgodovina kriminaliziranja, rasiziranja in socialnega izključevanja Romov na območju današnje Republike Slovenije pred 2. SV Kriminalizirane in rasizirane podobe Romov v avstro-ogrski monarhiji so se izoblikovale med nastankom modernih teritorialnih sedentarnih držav. Nastajajoča kriminologija je razvila po- dobe Romov, prenesene iz post-Grellmannovih raziskav o Ciganih/Romih. Romi so bili dehu- manizirani z rasnimi stereotipi o črncih in dru- gih. Etnograf Janez Trdina je konstruiral Rome kot Druge z domnevnim prehranskim uživa- njem po katoliški morali neužitnih jedi, kot so ježki, veverice, ptice in mačke. Rome je prikazo- val kot tatove, berače, vedeževalce, lenuhe, pri- rojene kriminalce in zvite Cigane (Studen 2015; Studen, intervju, 31. 8. 2021). V Kraljevini Jugoslaviji se je avstrijsko kri- minološko znanje iz Handbuch für Untersu- chungsrichter in Criminalpsychologie Han- sa Grossa6 prenašalo tudi preko revije Slovenski pravnik (Ogrin 1936; Šiftar 1970; Studen 2015). Sodniki, preganjalci, podložniki, kriminalistič- 6 Hans Gustav Adolf Gross ali Groß (26. december 1847–9. december 1915) je bil avstrijski kazenski pravnik in krimi- nolog, utemeljitelj kriminalističnega profiliranja (Wikipe- dia b. l.). st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 13 4 na policija, sodni izvedenci, policijski uslužben- ci in drugi so bili seznanjeni z rasističnimi teo- rijami, ki so kriminalizirale tudi Rome (Studen 2015, 59). Grossova stališča je dopolnjeval izra- zito negativen odnos do »nevarnih« Ciganov. Dovolj je bilo le pripadati tej skupini, ki ji je bilo pripisano vse najslabše zaradi načina življenja, ki je odstopal od takrat uveljavljenih družbenih norm (str. 75). S pomočjo pregleda arhivskih do- kumentov je mogoče za 20. in 30. leta 20. stole- tja rekonstruirati tudi izrazito odbojen odnos do revščine, beračenja in t. i. »ciganstva« med poli- tično-upravnimi uslužbenci, kot je bil npr. Fran Ogrin7. Iz tega obdobja so znani tudi t. i. od- gonski protokoli. Usmerjeni proti omenjenemu prebivalstvu so odgoni zajemali tudi t. i. »Ciga- ne« (Stariha 2007, 37–76). V boju proti »cigan- ski nadlogi«, ki jo opredeljuje za »odvratno« (str. 45), se je Ogrin oprl na kazenske zakone in zakone o pridržanju nekdanjega avstro-ogrskega cesarstva ter menil, da so uporabni tudi v okvi- ru Kraljevine Jugoslavije. Po njegovi razlagi so lahko Romi po tej zakonodaji izgnani v domačo občino ali iz kraja, s prepovedjo trajne ali časov- no omejene vrnitve. Ogrin je poudaril, da mora policija dosledno izvajati zakone, da bi ohrani- la javni red in moralo. Njegova izrecna izjava o »pobijanju ciganstva« odlično ponazarja nje- govo protiromsko rasistično razpoloženje (Stari- ha 2007, 46; Ogrin 1936, 96 ; prim. tudi Studen 2015, 143−144): Kar se ciganov posebej tiče, je skrajni čas, da pade odločitev: ali je cigane in njih življenje vključiti v obstoječi socialni in državni red (z rednim izpolnjevanjem šolske in vojaške dolžnosti itd.), ali pa je cigane eliminirati iz zveze s splošno družbo, tako da se jih nase- li n. pr. na posameznih samotnih otokih ob 7 Fran Ogrin je bil pravnik, ki se je med študijem na Duna- ju verjetno srečal s kriminologijo Hansa Grossa. Leta 1908 se je zaposlil v politično-upravni službi več deželnih vlad v Ljubljani, Črnomlju, Novem mestu in Kočevju. Od maja 1920 do junija 1921 je bil pri Narodni oz. Deželni vladi v Ljubljani. Zanimivo bi bilo poznati Ogrinovo povojno usodo, glede na njegovo predvojno koketiranje s fašistični- mi in z nacističnimi metodami, zlasti v zvezi z Romi (Sta- riha 2007, 37–76). morski obali, kakor je bilo to že v nekem li- stu nasvetovano. Ciganska nadloga postaja namreč ob rastočem številu ciganov že opa- sna za javni red in moralo Analiza časopisov iz let 1938−39 je pokaza- la, da je tisk poročal o ali Romom pripisoval kri- minalna dejanja. Domnevamo lahko, da je ob stalnem zavračanju in izganjanju s strani oblas- ti kriminal predstavljal eno izmed preživetve- nih strategij. Novine Slovenske krajine so pisale o ukradenih konjih Ciganov Nikolićev pri Raj- henburgu (»Ciganje, ki so kradnoli konje, pod klüčom« 1938): Konje so v deževnoj noči odegnali iz neza- klenjene štale i se napotili v Hrvaško Zagor- je, kde so je pa orožniki v logi zgrabili. Edno- ga konja so že odali, ali küpec ga je morao dati lastniki nazaj. To je bio že štrti slučaj, da so bili v okolici Rajhenburga vkradjeni konji. Časopisi so izraz Cigan, ciganiti, uporab- ljali tudi kot sinonim za kraje, ki jih je zagrešilo neromsko prebivalstvo, pa tudi za opis revščine in »nemoralnosti«. Tisk tedanjega časa je ši- ril tudi žaljive »vedenjske stereotipe« o brezde- lju in nadlegovanju. V kratkem članku »Kruto maščevanje« je časopis Slovenec poročal o »ve- liki nadlogi«, domnevno romskih tatvinah in delomrzništvu. Ti so bili glavni razlog za javni linč romskih družin in podtikanje požara v šti- rih romskih hišah v vasi Kuštanovci, v Slovenski krajini (Prekmurje) (»Kruto maščevanje« 1938): Iz Slovenske Krajine nam poročajo: Da so cigani velika nadloga za našo krajino, je zna- no daleč naokrog […]. Pred kratkim so ciga- ni ukradli meso nekemu kmetu. Orožniki eo cigane drugi večer aretirali in jih prived- li k občinskemu starešini. Domačini so se pa medtem zbrali ob ciganskih hišah in vse hiše zažgali. Ena vrata so celo zavezali in bi skoraj zgorelo deset otrok. Vsak cigan je seveda ho- tel rešiti vsaj golo življenje, pa je več cigank in otrok ranjenih. Ko so namreč ti bežali iz gorečih hiš, so domačini nanje streljali s pu- škami. Četudi so cigani tako hudobni, ven- G en o c id n a d R o m i i n S in t i v S lo v en ij i m ed d ru g o s v et o v n o v o jn o 135 dar tak obračun z njimi obsojamo. Oni os- tanejo na vsak način v vasi in bodo še večja nadlega. In končno se je bati tudi ciganske- ga maščevanja. Analiza diskurza člankov iz starejših časo- pisov je pokazala, da so bili Romi opisani pred- vsem kot tatovi ter kršitelji javnega reda in miru, hkrati pa so jih povezovali tudi z romantizirani- mi podobami: Slovenski narod jih je 17. avgusta 1938 označil za »cigansko zalego«, ko je poro- čal o kraji konj (»Ciganska zalega« 1938). Isti ča- sopis je v tem letu objavil Fremontov pustolovski roman Svet o razvalinah, kjer je beseda »Ciga- ni« pogosto omenjena kot sinonim za popotni- ke in pustolovce. Poleg tega je bila beseda večkrat uporabljena z uporabo emotivnih in veseljaških podob: »Vino, čardaš in ciganska muzika! Vse za ljubezen,« je bilo zapisano v oglasu za ope- reto (»Vino, čardaš in ciganska muzika« 1938). Ob romantiziranih podobah se pojavljajo opisi manjših »kriminalnih« dejanj in pretkanosti. Na isti strani so bralci namreč brali tudi o Ciga- nih, osumljenih vlomov, v policijski kroniki, kar lahko interpretiramo kot preganjanje (»Iz poli- cijske kronike« 1938). Pisci Slovenskega naroda, Slovenca, Marbur- ger Zeitung in Domovine so poročali o nürnber- ških rasnih zakonih ter nacističnih podobah Romov kot kriminalcev in nestalnih naseljen- cev, ki naj bi bili tarča strogega izvajanja vladne- ga dela (Studen 2015, 168). V presenetljivo nev- tralnem tonu so častniki objavili ukaz Heinricha Himmlerja o omejenem gibanju po Reichu, iz- gonu tujih Ciganov in tujih državljanov ter pre- povedi prehoda Ciganov na obmejna ozemlja v Nemčiji, prisilni stalni naselitvi in prepovedi na- seljevanja v mestih z manj kot 500.000 prebival- ci. 15. decembra 1938 so lahko bralci v časopisu Slovenski narod (Studen 2015, 168) brali tudi o raziskavah o rasni čistosti romske krvi. Leta 1939 so poleg informacij sodišč o ob- sodbah Romov zaradi tatvine Novine Slovenske krajine objavile pismo bralca, ki se zgraža nad ne- moralnostjo treh moških, ki so na cvetno nede- ljo, namesto da bi šli k maši v cerkev, pili s »ci- ganicami«, s katerimi so veseljačili v več vaseh (»Ka pravite?« 1939): G. urednik tü vam napišem en žalosten pri- mer, šteri se je zgodo na Cvetno nedelo. V nekoj gostilni so trije kmečki sinovi, dva le- dičniva, eden oženjen, popivali z ciganica- mi. Po končanoj zabavi v gostilni je lepo vsa- ki svojo ciganico, z šterov je popivao, djao na biciklin i odpelao dale v drügo ves pit. I to te, kda so šli lüdje iz cerkvi. G. urednik vidite, kak daleč smo prišli sramota za ves okraj, pa za celo vesnico, z štere so ti sinovi! Marburger Zeitung je bil v eksplicitnih ra- sističnih opisih veliko bolj grob. Ti članki so re- producirali podobno Romov kot tatov, morilcev in prevarantov ter Rominje, ki naj bi obglavila svojega moža (»Zigeunerin köpft ihren Mann« 1938). Časnik je poročal tudi o poljskem cigan- skem kralju Janusu Kwieku, ki je nameraval Mu- ssoliniju poslati prošnjo za preselitev Romov v Abesinijo (staro ime za Etiopijo). Kwiek naj bi se namereaval udeležiti tudi sestanka Ženevske lige, da bi branil pravice svojega ljudstva (»Zige- uner-Ansiedlung in Abessinien?« 1938). Ta ča- sopis je hkrati širil stereotipe o Romih, lažnih zdravilcih nezvestobe (»Giftmord aus Eifersu- cht« 1938) in o goljufivih prerokih, ki naj bi lju- di napeljali k umoru (»In einem Dorfe bei Bu- dapest« 1938). Iz izbranih časopisnih člankov lahko re- konstruiramo duh tridesetih let prejšnjega sto- letja. Velika gospodarska kriza je spodbuja- la zahteve intelektualcev po pomembnejši vlogi (močne) države, kar odraža tudi diskurz Frana Ogrina (Stariha 2007, 46). Kriminal, ki je pos- ledica revščine, naj bi država s svojo močjo zatr- la. V podobnih razmerah so tisti, ki so imeli kaj izgubiti, zahtevali red (več ko so imeli za izgu- biti, močnejše so bile njihove zahteve). Potem ni čudno, da sta (nekatere) intelektualce navdušila »red in mir« v Italiji in Nemčiji. Filozof Edmu- nd Husserl naj bi v duhu starega veka »pritrjeval samovšečni evropski vasezagledanosti in zanos- no poveličeval evropsko duhovno enkratnost, ki ji ne bodo mogla nikoli pripadati ljudstva kot st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 136 Eskimi, cigani in Indijanci potujočih menaže- rij« (Vodopivec 1997, 8; Stariha 2007, 46−47). V tridesetih letih 20. stoletja se je povečala prilju- bljenost korporativnih, poklicnih in fašističnih družbenih ter političnih modelov, v katerih so prevladovale konservativne politične sile. Poleg skrajnih nacionalističnih, šovinističnih in anti- semitskih sloganov (Stariha 2007, 46−47) opa- zimo tudi skrajni antiromizem/anticiganizem. Zgodovina Romov in Sintov med 2. SV v Sloveniji: od preučevanja žrtev preganjanja k aktivnemu odporniškemu gibanju Zgodovina Romov in Sintov med 2. SV je bila v Sloveniji redko raziskovana tema poklicnih zgo- dovinarjev in je v slovenskem nacionalnem zgo- dovinopisju marginalizirana. Zgodovinski pre- gledi prisotnosti Romov in Sintov na današnjem ozemlju Republike Slovenije so bili sicer v okr- njeni obliki zajeti v klasičnih romoloških štu- dijah Vaneka Šiftarja (1970) Cigani: minulost v sedanjosti in Pavle Štrukelj (1980) Romi na Slo- venskem (Janko Spreizer 2009), vendar posa- mezna poglavja ne predstavljajo koherentnega zgodovinskega pregleda (Zalar 2015, 6), ki bi ce- lovito zajemal območje celotne države. Posledič- no je obdobje med 2. SV obravnavano parcial- no in razdrobljeno ter je tudi manj poznano širši javnosti (Studen 2015; Tominšek Čehulić 2010; Toš 2013; Zalar 2015). K težavnemu raziskovanju tega obdobja prispeva dejstvo, da je bilo ozem- lje današnje države Slovenije razdeljeno med šti- ri okupatorje. Nemčija je okupirala Gorenjsko, Štajersko in severozahodno Prekmurje, Italija Ljubljano, večino Dolenjske in Notranjsko (t. i. Ljubljansko pokrajino, ki je po kapitulaciji Itali- je 6. 9. 1943 pripadla Nemcem in postala del oku- pacijske cone Jadransko primorje). Madžarska je okupirala večino Prekmurja, majhen del ozem- lja je pripadal tudi Neodvisni državi Hrvaški (NDH). Po letu 2011, ko je Slovenija postala članica Mednarodne zveze za spomin na holokavst, so raziskovalci poleg zgodovine judovskega holoka- vsta ponovno spodbudili zanimanje za zgodovi- no Romov v obdobju nacizma, fašizma in kola- boracije. Eden največjih izzivov je pri ohranjanju spomina nepoznavanje romske zgodovine med 2. SV. Tudi Sinti in Romi sami so začeli objavlja- ti publikacije o holokavstu (DiRicchardi-Muz- ga 2011a; 2011b; Horvat Muc, Acković in Đurić 2015). V okviru Sinagoge Maribor je izšlo več pu- blikacij, v katerih so genocid nad Romi označi- li za »pozabljeni holokavst« (Toš 2013), »zamo- lčani genocid« (Klopčič in Bedrač 2015, 8) ali »po(r)rajmos«. V socialističnem slovenskem zgodovinopis- ju je bil genocid nad Romi in Sinti bežno ome- njen v okviru narodnoosvobodilnega gibanja med 2. SV (Polič 1975; Ferenc 1987) ali pa so bile romske žrtve genocida bežno omenjene na se- znamih izgub (Kovač-Zupančič in Ksela-Jasna 1982). Zgodovinarji, ki si za raziskovalno vpra- šanje zastavijo, kaj se je zgodilo z Romi in Sin- ti med 2. SV, kot žrtve nacističnega genocida iz- postavljajo tiste, ki so bili preganjani na podlagi nürnberških rasnih zakonov in so jih nemške ob- lasti aretirale ter obravnavale kot »Zigeuner«. Vsaj del zgodovinarjev je raziskoval kom- pleksno medvojno dogajanje v Sloveniji, vključ- no s kolaboracijo. Med njimi je zaželeno, da zgo- dovinar raziskovalno temo opiše kot zgodovino Romov in Sintov med 2. SV ter se ne osredini le na genocid (Zalar, intervju, 19. 8. 2021). Nekate- ri Romi v Sloveniji so bili po poročilih pripadni- ki Slovenskega domobranstva – kolaborantske vojske, ki so jo neposredno financirale nemške okupacijske oblasti (Zalar 2015, 63−69). Takšne primere se ne upošteva kot žrtve nacističnega genocida. Od nedavnega so raziskovalci usmerili hi- storiografske raziskave in kulturo spominjanja od žrtev k aktivni vlogi Romov v odporniškem gibanju. Odpor v času nacističnega genocida nad Romi je bil v Sloveniji premalo raziskan kot tema. Vita Zalar (2015) je bila med prvimi zgodo- vinarji, ki je preučila odporniško gibanje Romov. K delnim raziskavam Vaneka Šiftarja in Ferda Godine je poleg Vite Zalar prispeval tudi hrva- ški zgodovinar Danijel Vojak, ki je zapisal (2020, 52−53): G en o c id n a d R o m i i n S in t i v S lo v en ij i m ed d ru g o s v et o v n o v o jn o 137 Občinsko združenje zveze borcev občine Črnomelj navaja, da je bilo v partizanskih enotah z območja te občine skupaj 14 Ro- mov. Po podatkih Občinskega veteranskega združenja Kočevje je imelo na tem obmo- čju več Romov status veteranov, invalidov in aktivistov. Po podatkih Občinskega vete- ranskega združenja Novo mesto iz leta 1942 je bil kot pripadnik brigade Bela krajina na- veden le en Rom. V 15. Slovenski narodno- osvobodilni udarni brigadi Bela Krajina je navedenih 9 Romov, ki so se ji pridružili sep- tembra 1943. Eden med njimi je imel čin ka- petana, štirje pa čin majorja. […] Romi [so bili] vključeni v partizanske odrede na ob- močju Ljubljanske pokrajine, Vrhnike, Bo- rovnice, Cerknice, Črnomlja, Grosupljega, Logatca, Metlike, Novega mesta, Ribnice, Semiča in Krškega. Poleg tega je bil en rom- ski partizan v odredu Zahodna Dolenjska in dva romska partizana na območju Kočevja. Romi, ki so bili pripadniki partizanskega gibanja in so jih ubili nemški oddelki, so padli kot vojaki v boju in ne kot žrtve nacističnega ge- nocida (Zalar, intervju, 19. 8. 2021). Na dan 20. 9. 2021 je baza INZ vključeva- la vsaj 207 umrlih Romov kot žrtev 2. SV; to ne zajema preživelih ljudi, ki so trpeli zaradi gro- zodejstev med holokavstom. 193 žrtev je iz Lju- bljanske pokrajine (Tominšek Čehulić idr. 2021; Zalar, intervju, 19. 8. 2021; Studen 2015, 180). Na- vedeni umrli Romi niso vsi žrtve genocida med 2. SV. Vita Zalar dodaja, da gre za ocenjeno šte- vilo pobitih Romov in da je morda žrtev za dva ali tri osebe več, glede na priimke, na podlagi ka- terih se sklepa na etnično pripadnost Romom. Domnevamo, da je še veliko drugih, ki niso na- vedeni ali so preživeli grozljivo obdobje holoka- vsta (Zalar, intervju, 19. 8. 2021). Nedvomne žrtve nacističnega preganjanja so bile skupnosti v današnji severni Sloveniji, ki je leta 1941 postala del nemškega rajha. Romi in Sinti so bili med prvimi prebivalci Gorenj- ske in dela Koroške, ki so jih aprila 1941 areti- rali in pripeljali v gestapovske zapore v Begunje (Šinkovec 1995). Skenirane zaporniške knjige ge- stapovske kaznilnice, ki se je nahajala v grašči- ni v Begunjah, so na voljo javnosti na spletu, ori- ginale pa hrani Gorenjski muzej. Prav tako je na spletu javnosti dostopen tudi prepis Begunjskih knjig v računalniški obliki, iskanje podatkov pa olajšuje tudi posebna računalniška tabela. V ske- niranih in izpisanih Begunjskih knjigah je 107 oseb, etiketiranih za Cigane (Gorenjski muzej b. l.). Za nekatere vemo, da so bili odpeljani v Srbi- jo (Seger, intervju, 14. 10. 2021; Štrukelj 1980, 61; Toš 2013, 44).8 Aretirani s strani Kripa ali žan- darmerije zaradi rasnih razlogov – dosledno so bili označeni za Cigane – so bili večinoma Sin- ti (DiRicchardi-Muzga 2011b) s priimki Raj- hard, Reichard, Mueller, Ocepek, Petan, Roi ali Roj, Jungvirt, Seger, Taubman in Žagar. Nekate- ri raziskovalci doslej niso mogli ugotoviti, kaj se je zgodilo s temi ljudmi (Komac 2021). Na pod- lagi arhivskih dokumentov in intervjuja z Ru- dolfom Segerjem – Janezom je bilo ugotovljeno, da so se nekateri Sinti vrnili iz Srbije: 10. novem- bra 1944 se je 26 članov družine Rajhard želelo vrniti iz Srbije v Slovenijo (AS 1830, Prijavnica za vstop v OF Slovenije v Beogradu; Janko Spreizer 2009, 118). Natančno število Romov iz okolice Nove- ga mesta, ki so prišli iz Slovenije v Auschwitz s transportom 2. decembra 1943, je 77: 30 moš- kih in dečkov ter 47 žensk in deklic (Kovač-Zu- pančič in Ksela-Jasna 1982, 564−566; Glaeser idr. 2013, 45−47; Horvat Muc, Acković in Đu- rić 2015, 32−33; Zalar 2015, 60; Hajdinjak 2020, 57; Hajdinjak, intervju, 19. 10. 2021). Vita Zalar pojasnjuje, da je bil še en Rom registriran v Au- schwitzu, potem ko so ga ujeli v partizanih in premestili iz Begunj v Mauthausen ter slednjič v Auschwitz. Njegova usoda ni znana, ker podatek o njegovi smrti še ni bil najden (Zalar 2015, 60). 8 V izvirnih popisih interniranih in poslanih v Šentvid so bili označeni za Cigane, kasneje je dopisan še termin Romi, s katerim pa se intervjuvani sogovornik Rudi Seger – Janez ni strinjal. Sinti se namreč ne strinjajo z razsodbo Ustavne- ga sodišča, da se izraz Romi uporablja kot krovni termin, ki zajema tudi njihovo skupnost (Seger, intervju, 14. 10. 2021). st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 138 Na območju Ljubljanske pokrajine italijan- ske fašistične oblasti niso sistematično preganja- le Romov. Kljub temu so policisti opozarjali, da bi morale oblasti razmisliti o njihovi internaci- ji (Toš 2013, 42): »[G]re za družbeno nevarne Cigane, ki so vsi slovanskega izvora in brez de- finiranega državljanskega statusa, za katere se predlaga internacija v koncentracijskem tabori- šču.«.S telegramom iz Terama 23. julija 1942 je bilo zunanje ministrstvo obveščeno o internaci- ji večje skupine Romov z območja Ljubljane. Šlo je za 78 Romov in 17 družin (Toš 2013, 42; Pod- beršič 2014, 81; Studen 2015, 175). Ti Romi so bili nato poslani v koncentracijsko taborišče Tossicia v pokrajini Teramo, skupaj s svojimi otroki pa so veljali za »družbeno nevarne elemente«. Ne- kateri drugi Romi so bili zaprti v Gonarsu (Toš 2013, 36−37). Raziskovalci INZ so identificirali 16 Ro- mov, ki so umrli kot žrtve italijanskih okupacij- skih enot: enega vojaka in 15 civilistov. Prva rom- ska žrtev italijanskega fašističnega režima je bil Ingacij Hudorovac, ki je umrl v Škriljah, dru- ga žrtev, Franc Colarič, je bil ubit kot partizan v Gubčevi brigadi in je umrl v Podgradu pod Gor- janci. V italijanskih koncentracijskih taboriščih je umrlo 14 Romov: Rab (11); Chiesanuova pri Palmanovi v Padovi (1), Palmanova (1) in Visco (1) (Zalar 2015, 46−48). Baza INZ je nepopolna, saj ne vključuje ve- likega števila jugoslovanskih Romov (118 Ro- mov), ki so bili zajeti v Ljubljani in nato inter- nirani v taborišče Tossicio v pokrajini Teramo: tam je bilo rojenih devet romskih otrok (Spar- tac Capogreco 2011, 203−204 v Zalar 2015, 48). Na madžarskem ozemlju so najmanj 27 Ro- mov prepeljali v taborišča za prisilno delo (Ko- mac 2021, 225), šest pa so jih ubili kot talce (Ko- mac 2021, 225; Horvat Muc, Acković in Đurić 2015, 29–30). Število Romov iz Slovenije, ki so umrli v taborišču Jasenovac, ni znano (Kuzmič 2013). Studen pojasnjuje, da se skrbniki baze INZ zavedajo, da so Romi ena izmed slabše raz- iskanih kategorij v popisu žrtev 2. SV. Dodatna težava je, da so podatki pomanjkljivi, približni ter da ni natančnih podatkov o nacionalnosti (Studen 2015, 180). Z arhivsko raziskavo sem našla informacije iz obdobja fašizma ter nemške okupacije, kot v primeru 34-letne Milke Braidic, ki se je rodila v Materiji v Istri, v Jugoslaviji, kjer je živela in dela- la z možem. Pod nemško okupacijo ter ob pove- čani partizanski aktivnosti se je z možem in ot- roki preselila v Padovo. Kot vdova in pripadnica »rase, ki ima rada svobodo« se je po vojni žele- la naseliti v državo, ki lahko zagotovi najprepro- stejše človekove pravice (Arolsen Archives, oseb- ni dosje Milka Braidic). Pripoznavanje genocida nad Romi in Sinti med 2. SV, priznavanje drugih krivic iz 2. SV in njihovo obeleževanje 27. januarja 2008 je portal Siol.net objavil, da je Republika Slovenija ta dan uradno razglasila za dan spomina na holokavst. Toš je poudaril, da je bil »holokavst vrhunec genocida, ki med 2. SV ni prizadel le Judov, temveč tudi Rome, Slovane, politične nasprotnike, LGBTIQ+, vojne ujetni- ke, telesno šibke in duševno prizadete osebe« (Slovenska tiskovna agencija 2008). Simbolna konotacija je pomembna, saj so bili Romi nave- deni takoj za Judi in niso bili izključeni iz spo- minskega dneva. Eno prvih predavanj o genocidu nad Sinti za širšo slovensko javnost je bilo organizirano v okviru projekta Romano Čhon. V okviru mese- ca romske kulture, organiziranega v sodelovanju med Slovenskim etnografskim muzejem (SEM), Ljubljana, in Združenjem ustvarjalnih ljudi na področju kulture (ZULK), Maribor, je bil 8. april obeležen kot mednarodni dan Romov. Ta spominski dan se v Sloveniji sicer praznuje, a uradno ni priznan (Horvat Muc, intervju, 18. 10. 2021).9 SEM in ZULK sta organizirala pre- davanje Rinalda Diricchardija Reicharda Muz- ge o nacističnem genocidu nad Sinti in Romi, o deportacijah Sintov v Srbijo ter uporu na strani partizanov (Slovenski etnografski muzej 2011). 9 Ta spominski dan je dobro poznan tudi v medijih: večina člankov omenja svetovni kongres v Londonu leta 1971 in izpostavlja, da je to dan, ko Romi praznujejo svojo kulturo. G en o c id n a d R o m i i n S in t i v S lo v en ij i m ed d ru g o s v et o v n o v o jn o 139 Sogovorniki so v intervjujih izpostavili, da je vodilni akter spominjanja in ozaveščanja sča- soma postala Sinagoga Maribor. Edina speciali- zirana javna ustanova za judovsko zgodovino in kulturo v Sloveniji je pozornost namenila tudi genocidu nad Romi, ko je Republika Slovenija postala polnopravna članica IHRA. Leta 2013 je Sinagoga Maribor gostila razstavo Romi v gi- banju, ki je prebila led na področju obeleževa- nja romskega genocida. V Mariboru živi večja skupnost kosovskih Romov, zato se je sinagoga povezala z eno od osnovnih šol za prihodnje so- delovanje (Bedrač, intervju, 13. 10, 2021; Lemaić, intervju, 23. 12. 2021).10 V okviru Sinagoge Mari- bor so raziskovalci začeli preučevati tudi zgodo- vino romskega genocida, ozaveščati javnost in iz- obraževati o usodi Romov med 2. SV, potem ko so leta 2014 dobili projekt IHRA Noč, ko so vi- oline obmolknile (Bedrač, intervju, 13. 10. 2021). Tudi nekateri drugi člani slovenske nacio- nalne delegacije IHRA, akademiki in muzejski strokovnjaki se zavedajo pomena obeleževanja romskih žrtev. 7. aprila 2015 so v Muzeju novej- še zgodovine Slovenije v okviru projekta Dostop do kulturne dediščine za ranljive skupine akade- miki in romski aktivisti ter študenti organizira- li spominski dogodek o porajmosu (Klopčič, in- tervju, 19. 10. 2021). Koordinatorka v Sinagogi Maribor Marjet- ka Bedrač je pojasnila, da se 27. januarja poleg Judov in Romov s komemoracijami spominja- jo tudi drugih žrtev nacizma. Evropski parla- ment je leta 2015 razglasil 2. avgust za evropski dan spomina na romski holokavst oz. dan spo- mina na romski genocid (International Holoca- ust Remembrance Alliance 2021), ki ga slovenska država še ni uradno priznala. V okviru projek- ta Kamnite solze potekajo tudi prizadevanja za priznanje 2. avgusta kot državnega spominske- 10 Marko Lemaić (intervju, 23. 12. 2021) je pojasnil, da je samo ena organizacija v Mariboru (EPEKA) v okviru pro- jekta Večnamenski romski center (VNRC) izvajala vsebi- ne o porajmosu. Anonimna sogovornica (intervju, 13. 10. 2021) iz nevladne organizacije EPEKA je temu pritrdila ter dodala, da so udeležencem tematike o nacističnem genoci- du tuje in oddaljene ter da jih osebneje zadeva etnično či- ščenje na Kosovu. ga dne, saj ga vlada še ni uradno razglasila. Pro- jekt Kamnite solze je mednarodni projekt, ki se osredotoča na razvoj strategij ter zagotavlja- nje izobraževalnih in vsebinskih vsebin za spo- minske dneve v počastitev žrtev holokavsta ter porajmosa, hkrati pa promovira in spodbuja takšne dejavnosti v Sloveniji ter sosednjih dr- žavah (Berlič idr. 2016; Bedrač, intervju, 13. 10. 2021). Tudi Zveza Romov Slovenije je na Držav- ni zbor naslovila predlog za razglasitev 2. avgusta kot spominskega dneva; njen predlog je bil pod- prt na zasedanju slovenske nacionalne delegacije IHRA (Klopčič, intervju, 19. 10. 2021). Pomembno je tudi, da je (bil) genocid nad Romi vključen v spominske slovesnosti ob 27. ja- nuarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ker naj bi šlo za pomemben premik v zavesti o dolžnosti države s podporo izobraže- valnih, kulturnih in medijskih vsebin pri ohra- njanju spomina na žrtve romskega genocida. Pri tem je bilo pomembno zlasti dvoje: Prvič, spodbuditi je bilo treba pripravljenost za pogovor o genocidu nad Romi v širši javno- sti večinskega naroda. Drugi korak pa je bil, da so bili Romi sami pripravljeni govoriti o tem. V uvodnem delu knjige Porajmos, ki so jo pripravili skupaj s sinagogo, je romski novinar Sandi Hor- vat zapisal, kako mu je babica po 50 letih sprego- vorila o romskem genocidu. (Klopčič, intervju, 19. 10. 2021) Jožek Horvat Muc, romski aktivist in avtor, je kritično poročal o prizadevanjih Zveze Romov Slovenije in odzivu države (intervju, 18. 10. 2021): In mi smo v prejšnjih letih na Nacionalnem programu za Rome predlagali, [...] da država na nek način priznava genocid nad Romi. Po- tem bi država finančno in politično podprla naše dejavnosti. Zdaj pa recimo, da zdaj te dejavnosti, povezane s spominom na geno- cid, nekako pokrivamo samo prek razpisov. To pomeni, da prijavimo projekt na Mini- strstvo za kulturo, ki mora imeti neko kul- turno vsebino, seveda pa gre za zelo majhna sredstva. Poleg tega ne moreš tega narediti kot [...] državno obeleževanje na neki visoki st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 14 0 ravni. [...] Ampak število Romov v Sloveniji, ki so bili v številnih taboriščih, je res videti vi- soko. Čeprav pravijo, aha, to ni to ... Ker zgo- dovinarji tega niso hoteli priznati. Poleg tega smo predlagali, da bi to morala biti tudi skrb države, da bi poskrbela, da bi se ta obeležja lahko izvedla po nekem strokovnem, večjem vplivnem projektu, ki bi vplival tudi na sode- lovanje šol, institucij, novinarjev itd. Omenjenih je bilo več spominskih krajev in lokacij obeleževanja romskega genocida. V Be- gunjah, ob Muzeju talcev, kjer so bili med naci- stično okupacijo tudi zapori, je zdaj poleg tega muzeja psihiatrična bolnišnica. Tu so leta 2008 odkrili spomenik žrtvam nacističnega genocida nad Sinti. Lokalni mediji so odprtje opisali kot korak naprej pri priznavanju skupnosti Sintov. Sinti so si dolga leta prizadevali, da bi se spom- nili na življenja, ki so jih njihovi rojaki izgubili v vojni. Rudolf Seger − Janez, predsednik gorenj- skega društva Sinti, je poročal, da se je predse- dnik Slovenske nacionalne stranke Zmago Je- linčič nepričakovano odzval njihovi pobudi in sponzoriral postavitev prvega spomenika Sin- tom v Sloveniji. Za Segerja je 18. september od leta 2008 dalje veljal za spominski dan Sintov, vendar se redko zberejo na komemoracijah (Se- ger, intervju, 14. 10. 2021). Sicer pa so dobro in- tegrirani Sinti na Gorenjskem za večinsko pre- bivalstvo praktično nevidni, njihova zgodovina pa javnosti ni bila znana. Med 2. SV naj bi etnič- na skupnost slovenskih Sintov štela približno 150 domačinov in še 300 potujočih Sintov, ki so bili razpršeni med Avstrijo in Slovenijo. Nacisti so jih vseh 300 pobili, ostale pa so deportirali v kon- centracijska taborišča ali v Srbijo. Številni so se pridružili partizanom. Janez Stanovnik, takra- tni predsednik Združenja borcev narodnoosvo- bodilnega boja, se je prav tako spomnil sodelo- vanja Sintov v narodnoosvobodilnem boju. Na odkritju spomenika je Zmago Jelinčič poudaril, da so bili Sinti sestavni del slovenskega naroda, saj so bili na strani protifašističnega boja (Seger, intervju, 14. 10. 2021). Tudi postavitev spomenikov oz. spomin- skih plošč razkriva ideologijo predstavnikov ve- činskega naroda. Jožek Horvat Muc (intervju, 18. 10. 2021) je poročal o tem, kako je bilo izbra- no mesto za spominsko ploščo: Romi nismo iskali zgodovinskega kra- ja, kjer so se zgodili zločini, ampak so iska- li primerno lokacijo [...]. Bili so predlogi, da bi spomenik postavili v enem od romskih naselij. Nato je bila izbrana Murska Sobota kot središče Pomurja. Spominska plošča na steni ekonomske šole je posvečena romskim žrtvam iz celotne slovenske države. Povedal je še, da v Turnišču na pokopališču, kjer so madžarski okupatorji pobili Rome kot talce, stoji spominsko obeležje (Horvat Muc, in- tervju, 18. 10. 2021; prim tudi Toš 2013, 42). Dva člana slovenske nacionalne delegacije v IHRA sta dejavna pri vzpostavitvi spotikavcev, udejanjanja umetniškega evropskega projekta Gunterja Demniga, ki spominja na žrtve naci- onalsocializma in obeležuje tudi Rome ter Sin- te. Prizadevanja za postavitev spotikavcev, z me- denino prevlečenih granitnih koc, na katerih so obeležena imena žrtev holokavsta, v spomin slo- venskim Romom so žal neuspešna. Od leta 2015 Boris Hajdinjak nagovarja Dolenjski muzej v Novem mestu in kustosom ponuja predavanje o genocidu nad Romi v upanju, da bo preko šir- še javnosti našel morebitne priče in dodatne vire za svoje zgodovinske raziskave, saj so iz okolice Novega mesta prepeljali v Auschwitz večjo sku- pino Romov. Odgovorili so, da tema še vedno ni primerna za javno predstavitev. Z Robertom Waltlom, ustanoviteljem Judovskega kulturnega centra Slovenije, je napisal pismo županu Nove- ga mesta. Hotel je doseči, da bi postavili spome- nik – Prag spotikanja, ki bi obravnaval spomin na genocid nad Romi, ki so jih odpeljali v Au- schwitz. Ker so spotikavci postavljeni na zad- njem znanem uradnem naslovu žrtev, se je po- javil problem lokacije. Romi v tistem času v tem kraju namreč niso imeli stalnih naslovov. Pobu- dniki in Demnig so našli možno rešitev ter pre- dlagali, da bi se spomenik postavil na domnevni G en o c id n a d R o m i i n S in t i v S lo v en ij i m ed d ru g o s v et o v n o v o jn o 14 1 kraj, od koder so bili Romi deportirani. Med- tem ko je Hajdinjak predlagal železniško posta- jo ali nekdanje zapore v mestu, je župan odločil, da bi bilo najprimernejše mesto v romskem na- selju v Žabjaku, kjer sta država in občina zgradi- li nov romski center. Ker je namen spotikavcev spomniti večinsko prebivalstvo na genocid nad Romi med 2. SV in tako preprečiti ponavljajo- ča se grozodejstva, je lokacija v marginaliziranem romskem getu manj primerna. Tako je zamisel za nekaj časa odložena (Hajdinjak, intervju, 19. 10. 2021).11 Množični zločini, ki so jih zagrešili partizani: izkrivljanje in zanikanje genocida nad Romi Genocid nad Romi med 2. SV je v Sloveniji mar- ginalizirano področje zgodovinskih raziskav in posledično predmet izkrivljanja ter političnih manipulacij. Sogovorniki so v intervjujih pou- darjali pozabo in molk o romskem holokavstu/ romskem genocidu ter slabo poznavanje proble- matike. Vojko Kunaver (korespondenca, 20. 10. 2021) je pojasnil, da so »to še vedno neznana dej- stva, ker se s tem vprašanjem ni veliko ukvarja- lo«.12 Poleg tega je Vera Klopčič v intervjuju po- udarila napačno razumevanje nasilja in uničenja Romov kot ljudstva, kar je interpretirala kot vi- dik zanikanja. Ena od oblik zanikanja romske- ga genocida je izkrivljanje razloga za nacistično preganjanje in zoženje na asocialnost, ki pa je vendarle usoden stereotip, utemeljen na napač- ni domnevi o biološkem prenašanju tega pripi- 11 Medtem ko se v Sloveniji lokalne oblasti v Novem mestu očitno ne želijo odzvati na pobude za ohranjanje spomina na genocid nad Romi s postavljanjem spominskih obele- žij, so spominske kamne postavili na Hrvaškem in v Italiji. Na Hrvaškem so v Zagrebu na Trgu 5. maja postavili prvi spominski prag 69 Romom, deportiranim v ustaško tabo- rišče Jasenovac dne 28. maja 1942, iz družin Nikolić, Laka- toš, Štefanović, Maleković, Kovačević in Šajnović. Njiho- va usoda je neznana. Prav tako so v Trstu na Trgu svobode 18. januarja 2023 postavili spotikavec v spomin Romanu Heldu. Gre za prvi spotikavec, postavljen v Italiji, posve- čen deportiranim Romom/Sintom. (Zebić 2021; Museo dela communita ebraicà di Trieste 2023). 12 Vojko Kunaver je zaposlen na Zavodu za šolstvo in delu- je kot koordinator Predmetne skupine za zgodovino in Področne skupine za družboslovje, umetnost in huma- nistiko. Je tudi član slovenske nacionalne delegacije pri IHRA. sanega vedenja. Poleg tega dolgo ni bilo prepoz- nano, da je bil genocid utemeljen na nürnberških rasnih zakonih, ki so bili »zakonita podlaga« za genocid (Klopčič, intervju, 19. oktober 2021). Izbris in pozaba sta bila ugotovljena v pri- meru, ko je množični partizanski poboj rom- skih civilistov predstavljal »neizbrisljiv madež« na narodnoosvobodilni vojni. Več zgodovinar- jev, ki so v času socializma objavljali dela o parti- zanskih pobojih (Polič 1975; Ferenc 1987), je me- nilo, da ni dobro odpirati starih ran. Morda je bil to eden od razlogov, da so teme o genocidu nad Romi vse do danes ostale premalo raziskane. Vita Zalar je pojasnila, da proces ustvarjanja ste- reotipne podobe »Ciganov« kot italijanskih vo- hunov med slovenskimi partizani še ni bil raz- iskan ali rekonstruiran. Med raziskovanjem za diplomsko nalogo ji ni uspelo najti dokumentov, ki bi potrdili kolektivno označevanje Romov kot vohunov in narodnih izdajalcev (Zalar, intervju, 19. 8. 2021). Nasilje partizanov nad Romi so zgodovi- narji doslej izrecno priznavali kot vojni zločin in ne kot genocid, saj doslej ni znano, da bi par- tizanska oblast kdaj koli zaukazala sistematič- ne poboje Romov na podlagi rasnih zakonov in doktrin. Na delu je bil očiten antriromizem/an- ticiganizem, ki je temeljil na stereotipih o sumlji- vih in zaupanja nevrednih Romih. V Sloveniji so poboje Romov zagrešili tudi fašistični madžarski okupatorji. Zasledimo zani- kanja, da so bili Romi, ki jih je ubila madžarska žandarmerija v Turnišču, talci, in opredeljevanja, da je šlo za dezerterstvo (Komac 2021, 226−227): »6 Ciganov pa so Madžari ustrelili kot talce 27. 2. 1945 v Turnišču. To je mogoče razbrati iz po- datkov, objavljenih v publikaciji Zveze Romov Slovenije z naslovom Porajmos (Horvat Muc, Ac- ković in Đurić 2015). Navedba, da so bili ustrelje- ni kot talci, ne drži. Ustreljeni so bili kot vojaš- ki obvezniki, ki so se izmikali vojaški službi.« Vita Zalar (2015, 53) je pojasnila, da so madžar- ski vojaki 27. 2. 1945 ustrelili »vsaj šest romskih talcev«, ki so bili na INZ evidentirani v inter- ni bazi podatkov Smrtne žrtve: »Dva od njih sta bila civilista, trije pa dezerterji iz delovnega st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 14 2 bataljona madžarske vojske. V Turnišču je danes postavljen spomenik Adolfu in Jožefu Baranji, ustreljenima talcema 'romskega porekla'.« Sklep: spodbujanje raziskovanja in izobraževanja ter krepitev kulture spominjanja o genocidu nad Romi in Sinti v Sloveniji Razpad Socialistične federativne republike Ju- goslavije je nedvomno prispeval k pozabi delcev zgodovin iz povojnega dogajanja po letu 1945. Preživeli iz taborišča Jasenovac so v povojnih le- tih zbirali pričevanja interniranih. Jugoslovan- ska inteligenca je pogosto omenjala Rome, odpe- ljane v Jasenovac, Auschwitz in druga taborišča. V Jugoslaviji je Jasenovac predstavljal prioriteto kot prizorišče masovnih grozodejstev ter pobija- nja in še danes pripadniki Romov iz Slovenije ter številni drugi komemorirajo žrtve iz tega tabo- rišča (Horvat Muc, intervju, 18. 10. 2021). Romi so bili v povojni Jugoslaviji nedvomno prikazani kot skupina, nad katero so bili izvedeni nacistič- ni zločini, saj je že v času partizanskega gibanja država Jugoslavija začela zbirati fragmentira- ne dokaze o nacističnih zločinih. Posebej usta- novljena državna komisija je sestavila podroben seznam zločinov okupatorjev, z namenom, da bodo predstavljeni zločini okupacijskih režimov in ne posamezne individualne žrtve. Jugoslovan- ski Romi so bili pripoznani kot verodostojne pri- če, ki bi lahko pričale na sodnih procesih proti nekdanjim uslužbencem NDH. Najzgovornej- ši primer takšnih prizadevanj je dokumentarni film, posnet leta 1945, kjer imajo »Romi« pro- minentni položaj: eksplicitno so omenjeni kot skupina in ustna pričevanja so podkrepljena s filmskimi posnetki iz taborišča (Zalar, intervju, 19. 8. 2021).13 13 Za Slovenijo lahko rečemo, da razpolagamo z izjemno red- kimi romskimi pričevanji. Redko izjemo predstavljajo ob- javljena pričevanja v knjigi Porajmos, ki so jo napisali Hor- vat Muc, Acković in Đurić (2015). Poleg tega je za prek- murske Rome eno samo pričevanje tudi zapisano (Horvat 2015, 13−18). Žal projekt zbiranja ustnih zgodovin Paula Polanskega, naslovljen One Blood One Flame, iz leta 2007 na območju Slovenije ni bil izveden, ker raziskovalna ekipa ni dobila vizuma. Nedvomno je za nacionalno zgodovino po- membno raziskovati dogajanje v času 2. SV in njene posledice za romske skupnosti. Na tem po- dročju slovenska historiografija zamuja najmanj petdeset let. Vse do danes namreč ni bila obja- vljena temeljna zgodovinska raziskava o Romih in Sintih v Sloveniji, ki bi slonela na sistematič- ni in poglobljeni raziskavi arhivskih virov do da- našnjega časa. Prav tako ni bil opravljen sistema- tičen pregled zgodovinskih raziskav s področja genocida nad Romi, ki so bile doslej objavljene, čeprav gre za polje vednosti, ki je vsaj od kon- ca 90. let 20. stoletja skoraj povsod drugod, ra- zen na ozemlju bivše SFRJ, doživelo velik preboj v zgodovinopisju. Prav tako nas na Slovenskem čaka pomembna naloga zbrati ustna pričevanja o tem obdobju, čeprav smo izgubili preživele in ve- čino njihovih potomcev, ki bi o tematiki morda lahko spregovorili v sedanjem času. Pomembno je zbiranje pričevanj tako med romskim in sint- skim kakor tudi med večinskim prebivalstvom. Prav tako bi arhivarji morali popisati arhivske inventarje, kar je velik in dolgotrajen izziv. Mednarodna raziskava, pri kateri sem sode- lovala, je bila izvajana po obdobju pandemije co- vida-19, vendar se je delno posvečala tudi vpra- šanju antiromizma/anticiganizma med novo koronaboleznijo. Zagovornik načela enakosti, ki je sodeloval v naši raziskavi, mi je odpisal, da je vladi Republike Slovenije predlagal, naj ugo- tovi izzive romske skupnosti med pandemijo; Ministrstvu za izobraževanje in šolstvo je pri- poročil zagotovitev tehničnih pogojev za šola- nje na daljavo vseh otrok, opozoril je, da so ob morebitnem ponovnem zapiranju šol posebej te- žavne posledice za ranljive skupine in da obsta- ja možnost poglabljanja izobraževalne vrzeli za romske otroke. Priporočil je, naj ob t. i. proti- koronskih ukrepih Rome informirajo v rom- skem jeziku ter naj zagotovijo brezplačne zašči- tno opremo in obroke. Posebej je izpostavil, da naj se v osnutek nacionalnega programa ukre- pov za Rome 2021−2030 umesti ukrepe, ki bi »premostili razkorak« med večinskim in rom- skim prebivalstvom, saj se je zaradi pandemije izključenost Romov še povečala. Med drugim G en o c id n a d R o m i i n S in t i v S lo v en ij i m ed d ru g o s v et o v n o v o jn o 14 3 je izpostavil, da je leta 2019 obravnaval tudi pri- mer sovražnega govora na spletu. Ob dnevu spo- mina na genocid nad Romi, 2. avgusta 2019, je na strani Pomurec.com prepoznal dva diskrimi- natorna komentarja in pri upravitelju strani na podlagi zakonodaje zahteval odstranitev objav. Ker upravitelj ni ukrepal, je proti njemu sprožil zakoniti postopek na način, ki ga določa Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), saj naj bi komentarji pozivali k diskriminaciji in s tem spodbujali sovraštvo ter nestrpnost do Romov (Zagovornik načela enakosti, pisna korespon- denca, 15. december 2021).14 Čeprav je večina sogovornikov menila, da se nasilje nad Romi v času pandemije covida-19 ni stopnjevalo, so sogovorniki izpostavili, da so bili Romi med pandemijo pozabljeni in da so jih obiskovale le nevladne organizacije ter ozavešča- le o preventivi, medtem ko vladnih predstavni- kov na teren ni bilo (Horvat Muc, intervju, 18. 10. 2021). Zasledili smo številne antiromistične/ anticiganistične komentarje, ki so ponovno izha- jali iz stereotipov o tatovih, kriminalcih, nesoci- aliziranih (varianta ideologije o »asocialnosti«), s posploševanjem le-teh na vse Rome. Sogovorniki so izpostavili potrebo po razi- skovanju zgodovine Romov od časa habsburške- ga imperija do današnje države Slovenije, s stra- ni profesionalnih zgodovinarjev, ki bi morali v prihodnjih letih zmanjšati razkorak med ved- nostmi o romskih skupnostih v Sloveniji in tis- timi v drugih evropskih državah. Izpostavili so vključevanje zgodovine porajmosa v šolske ku- rikulume za celotno populacijo in večji pouda- rek na poznavanju romskega genocida med 2. SV. Poudarili so velik pomen ekskurzij tako učencev kot tudi učiteljev na kraje spomina (v taborišča oz. v muzeje, npr. v Muzej talcev v Begunjah): obisk Auschwitza, ki je bil za člane Romskega akademskega kluba enkraten dogodek, bi mora- li organizirati pogosteje (Brizani, intervju, 21. 10. 2021). Sogovorniki so poudarili, da bi morala biti obstoječa zakonodaja za sankcioniranje proti- 14 Celoten povzetek primera je dostopen na povezavi Zago- vornik načela enakosti (2019). romske diskriminacije in anticiganizma temelji- teje implementirana. Romski aktivisti in drugi sogovorniki so se zavzeli za uradno priznavanje 2. avgusta kot spominskega dneva, pri katerem bi s komemoracijami sodelovala tudi vlada Re- publike Slovenije, tako da to spominjanje na ta dan ne bi bilo obeleženo le na lokalnih ravneh. Poseben izziv, povezan s tem, je tudi preseganje razdeljenosti v romskih in sintskih skupnostih, h kateri prispevajo tudi razlike v statusih med t.i. avtohtono in neavtohtono skupnostjo Romov. Seznam intervjuvancev Anonimni državljan, 2021. Intervju je bil izveden 23. decembra. Anonimna državljanka, 2021. Sodelavka nevladne organizacije EKEPA Maribor. Intervju je bil izveden 13. oktobra. Bedrač, Marjetka, 2021. Koordinatorica programov v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; članica slovenske nacionalne delegacije Mednarodne zveze za spomin na holokavst. Intervju je bil izveden 13. oktobra. Brizani, Enisa, 2021. Predstavnica romske nevladne organizacije Romski akademski klub; novinarka in urednica oddaje Naše poti – Amaro droma na Radioteleviziji Slovenija. Intervju je bil izveden 21. oktobra. Hajdinjak, Boris, 2021, Direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; nekdanji profesor zgodovine na gimnaziji; član slovenske nacionalne delegacije Mednarodne zveze za spomin na holokavst. Intervju je bil izveden 19. oktobra. Horvat Muc, Jožek, 2021. Predstavnik Zveze Romov Slovenije in nevladne organizacije Romani union Murska Sobota. Intervju je bil izveden 18. oktobra. Klopčič, Vera. 2021. Članica Slovenske nacionalne delegacije Mednarodne zveze za spomin na holokavst; nekdaj zaposlena na Inštitutu za narodnostna vprašanja kot st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 14 4 znanstvena svetnica. Intervju je bil izveden 19. oktobra. Lemaić, Marko. 2021. Uslužbenec Direktorata za socialne zadeve pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Intervju je bil izveden 23. decembra. Seger, Rudolf (Rudi) – Janez. 2021. Predsednik sintske nevladne organizacije organizacije. Intervju je bil izveden 14. oktobra. Studen, Andrej, 2021. Redni profesor, znanstveni svetnik, specialist za socialno zgodovino 18. in 19. stoletja na Inštitutu za novejšo zgodovino. Intervju je bil izveden 31. avgusta. Zalar, Vita, 2021. Mlada raziskovalka in doktorandka na Znanstvoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnost, Inštitutu za kulturno zgodovino, specialistka za zgodovino Romov. Intervju je bil izveden 19. avgusta. Arhivski viri AS: Arhiv Republike Slovenije. AS 1830, Prijavnica za vstop v OF Slovenije v Beogradu. Aarolsen Archives. B. D. 3 Registrations and Files of Displaced Persons, Children and Missing Persons / 3.2 Relief Programs of Various Organizations / 3.2.1 IRO “Care and Maintenance” Program / Personal file of Braidic Milka, born in MATERIJA ISTRIA and of further persons. Reference Code: 03020102 006.019. Viri in literatura About, I., in A. Abakunova. 2016. The Genocide and Persecution of Roma and Sinti: Bibliography and Historiographical Review. Dunaj: International Holocaust Remembrance Alliance. Berlič, M., L. Matjašič, M. Bedrač, G. Angleitner, T. Lazar, B. Ritonja, T. Skale idr. 2016. Kamnite solze: spominjanje in učenje o holokavstu in genocidu nad Romi. Maribor: Center judovske kulturne dediščine Sinagoga. »Ciganje, ki so kradnoli konje, pod klüčom.« 1938. Novine Slovenske krajine, 28. avgust. »Ciganska zalega.« 1938. Slovenski narod, 17. avgust. Council of Europe. B. l. »Chronology of the Roma Holocaust.« https://www.coe.int /en/web/roma-genocide/chronology-of-the -roma-genocide. David, L. 2020. The Past Can’t Heal Us: The Dangers of Mandating Memory in the Name of Human Rights. Cambridge: Cambridge University Press. DiRicchardi-Muzga, R. 2011a. Kraintike Sinti estraiharia. Ljubljana: Zveza romskih skupnosti Umbrella - Dežnik, Anglunipe - RIC. DiRicchardi-Muzga, R. 2011b. Tudi bog je umaknil svoj pogled od Ciganov, Romov: Naci holokausta; Berša bibahtalipe Romenghere. Ljubljana: Društvo Romski informacijski center Slovenije Anglunipe. Facing History and Ourselves. 2016. »Raphael Lemkin and the Genocide Convention.« Facing History and Ourselves, 2. avgust. https://www.facinghistory.org/resource -library/raphael-lemkin-genocide -convention. Ferenc, T. 1987. Ljudska oblast na Slovenskem 1941–1945. 1, Država v državi. Ljubljana: Borec. Fings, K. B. l. »Voices of Victims: Genocide, Holocaust, Porajmos, Samudaripen.« RomArchive. https://www.romarchive .eu/en/voices-of-the-victims/genocide -holocaust-porajmos-samudaripen/. Fings, K., H. Heuß in F. Sparing, ur. 1999. From ‘Race Science’ to the Camps: The Gypsies during the Second World War 1. Pariz: Centre de recherches tsiganes. Fremont, R. 1938. »Svet o razvalinah.« Slovenski narod, 27. januar. Gorenjski muzej. B. l. »Begunjske knjige na spletu.« https://www.gorenjski-muzej.si /begunjske-knjige-na-spletu/. G en o c id n a d R o m i i n S in t i v S lo v en ij i m ed d ru g o s v et o v n o v o jn o 14 5 »Giftmord aus Eifersucht.« 1938. Marburger Zeitung, 23 julij. Glaeser, U., A. Kury, V. Klopčič in M. Toš. 2013. Romi v gibanju = Roma on the Move. Prevedla M. Toš idr. Maribor: Center judovske kulturne dediščine Sinagoga. Hajdinjak, B. 2020. »Tu se je smrt utrudila do smrti …«: slovenske žrtve Auschwitza. Katalog razstave.Maribor: Center judovske kulturne dediščine Sinagoga. Hancock, I. 2006. »On the Interpretation of a Word: Porrajmos as Holocaust.« https:// radoc.net/radoc.php?doc=art_e_holocaust _interpretation&lang=en&articles=true. Horvat, S. 2015. »Zgodba Gizele Horvat.« V Porajmos: zamolčani genocid nad Romi, uredili V. Klopčič in M. Bedrač, 13−18. Maribor: Center judovske kulturne dediščine Sinagoga. Horvat Muc, J., D. Acković in R. Đurić. 2015. Porajmos. Murska Sobota: Romani union. »In einem Dorfe bei Budapest.« 1938. Marburger Zeitung, 20. januar. International Holocaust Remembrance Alliance. 2021. »Roma Genocide Remembrance Day 2021.« 30. julij. https:// holocaustremembrance.com/news/roma -genocide-remembrance-day-2021. International Holocaust Remembrance Alliance. B. l. »Genocide of the Roma: Overview of International Organizations Working on Historical and Contemporary Issues Connected to the Genocide of the Roma.« https://holocaustremembrance .com/resources/roma-genocide -international-organizations. »Iz policijske kronike.« 1938. Slovenski narod, 4. februar. Janko Spreizer, A. 2002. Vedel sem, da sem Cigan - rodil sem se kot Rom: znanstveni rasizem v raziskovanju Romov. Ljubljana: Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteta za podiplomski humanistični študij. Janko Spreizer, A. 2009. »Le rôle de la romologie dans la production de la mémoire collective des Roms.« V Histoire de l'oubli en contextes postsocialiste et postcolonial = Zgodovina pozabe v postsocialističnem in postkolonialističnem kontekstu, uredil Patrick Vauday, P. Zupanc, R. Močnik in D. B. Rotar, 115−131. Koper: Université de Primorska, Centre de recherches scientifiques, Maison d'édition Annales,and Société d'historie de Primorska Sud. Joskowicz, A. 2023. Rain of Ash: Roma, Jews, and the Holocaust. Princeton, CA: Princeton University Press. »Ka pravite?« 1939. Novine Slovenske krajine, 16. april. Kenrick, D., ur. 1999. In the Shadow of the Swastika. 2, The Gypsies during the Second World War. Pariz: Centre de recherches tsiganes. Kenrick, D., ur. 2006. The Gypsies during the Second World War. 3, The Final Chapter. Pariz: Centre de recherches tsiganes. Klopčič, V., in M. Bedrač, ur. 2015. Porajmos: zamolčani genocid nad Romi = Porrajmos: the withheld genocide of the Roma. Maribor: Center judovske kulturne dediščine Sinagoga. Komac, M. 2021. »Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji.« Zgodovinski časopis 75 (1–2): 216–239. Kovač-Zupančič, M., in L. Ksela-Jasna. 1982. Auschwitz – Birkenau = (Oswiecim – Brzezinka). Maribor: Obzorja. »Kruto maščevanje.« 1938. Slovenec, 23. februar. Kuzmič, F. 2013. »Holokavst in prekmurski Romi.« V Slovenski Judje: zgodovina in holokavst II, uredila N. Lešnik in M. Toš, 74–80. Maribor: Center judovske kulturne dediščine Sinagoga. Lewy, G. 2000. The Nazi Persecution of the Gypsies. New York: Oxford University Press. Ogrin, F. 1936. »Beračenje, potepanje in ciganstvo v socialni in pravni obleki.« st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 14 6 Samouprava, glasilo županske zveze v Ljubljani 4 (8–9): 93–97. Museo dela communita ebraicà di Trieste. 2023. »Stumbling Stones 2023.« Museo dela communita ebraicà di Trieste, 18. januar. https://www.museoebraicotrieste.it/en /2023/01/11/stumbling-stones-2023/. Podberšič, R. 2014. »Žrtve revolucije med Romi na Slovenskem.« V Revolucionarno nasilje, sodni procesi in kultura spominjanja: zbornik prispevkov z znanstvenega posveta, uredila M. Čoh Kladnik, 78– 94. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. Polič, R. 1975. Belokranjski odred. Ljubljana: Partizanska knjiga. Slovenska tiskovna agencija. 2008. »27. januar - Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.« Siol.net, 26. januar. https:// siol.net/novice/slovenija/27-januar -mednarodni-dan-spomina-na-zrtve -holokavsta-33567. Slovenski etnografski muzej. 2011. »Mag. Rinaldo Diricchardi Muzga: Slovenski Sinti, predavanje.« 7. april. https://www .etno-muzej.si/en/node/2691. Stariha, G. 2007. »“Z nobenim delom se ne pečajo, le z lažnivo beračijo!”: odgon kot institucija odvračanja nezaželenih.« Zgodovina za vse 14 (1): 37–76. Stauber, R., in R. Vago. 2007. »Introduction.« V The Roma: A Minority in Europe; Historical, Political and Social Perspectives, uredila R. Stauber in R.Vago, xii-xix. Budimpešta: Central European University Press. Studen, A. 2015. Neprilagojeni in nevarni: podoba in status ciganov v preteklosti. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. Šiftar, V. 1970. Cigani: minulost v sedanjosti. Murska Sobota: Pomurska založba. Šinkovec, S. 1995. Begunje: nemška okupacija 1941–1945. Kranj: Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko. Štrukelj, P. 1980. Romi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba. Tominšek Čehulić, T. 2010. »Druga svetovna vojna in njene posledice za Belokranjce (1941–1945).« Kronika 58 (3): 859–874. Tominšek Čehulić, T., M. Šorn, M. Rendla in D. Dobaja. 2021. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. Toš, M. 2013 »Genocid nad Romi: pozabljeni holokavst.« V U. Glaeser, A. Kury, V. Klopčič in M. Toš, Romi v gibanju = Roma on the Move, 38–50. Maribor: Center judovske kulturne dediščine Sinagoga. United States Holocaust Memorial Museum. 2021. »Series: Roma (Gypsies).« Holocaust Encyclopedia. https://encyclopedia.ushmm .org/content/en/series/roma-gypsies ?parent=en%2F4500. »Vino, čardaš in ciganska muzika.« 1938. Slovenski narod, 4. februar. Vodopivec, P. 1998. »Trideseta leta.« V Slovenska trideseta leta: simpozij 1995, uredila P. Vodopivec in J. Mahnič, 7−17. Ljubljana: Slovenska matica. Vojak, D. 2020. »Roma Resistance in Serbija, Slovenija, Bosnia and Herzegovina, Montentgro and Macedonia during World War II.« V Re-Thinking Roma Resistance throughout History: Recounting Stories of Strenght and Bravery, uredili A. Mirga- Kruszelnicka in J. Dunajeva, 45−67. Budimpešta: European Roma Institute for Arts and Culture. Weiss-Wendt, A., ur. 2013. The Nazi Genocide of the Roma: Reassessment and Commemoration. New York: Berghahn. Wikipedia. B. l. »Hans Gross.« https://en .wikipedia.org/wiki/Hans_Gross. Zagovornik načela enakosti. 2019. »Pozivanje k diskriminaciji na spletnem portalu.« 3. december. https://www.zagovornik.si /pozivanje-k-diskriminaciji-na-spletnem -portalu/. G en o c id n a d R o m i i n S in t i v S lo v en ij i m ed d ru g o s v et o v n o v o jn o 14 7 Zalar, V. 2015. »Romi in Sinti na Slovenskem med drugo svetovno vojno.« Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani. Zebić, E. 2021. »U Zagrebu prvi ‘prag spoticanja’ za Rome žrtve ustaškog režima.« Radijo Svobodna Evropa, 5. november. https://www.slobodnaevropa .org/a/zagreb-prag-spoticanja-romi-ustaski -rezim-ndh/31547694.html. »Zigeuner-Ansiedlung in Abessinien?« 1938. Marburger Zeitung, 15. julij. Zimmermann, M. 1996. Rassenutopie und Genozid: die nationalsozialistische »Lösung der Zigeunerfage«. Hamburg: Christians. Zimmermann, M., ur. 2007. Zwischen Erziehung und Vernichtung. Zigeunerpolitik und Zigeunerforschung im Europa des 20. Jahrhunderts. Stuttgart: Franz Steiner. Povzetek Članek pojasnjuje dolgotrajno pot k pripoznavanju geno cida nad Romi v Evropi, od povojne Lemkinove opredelitve pojma genocid do izhodišč za raziskovanje in ohranjanje spomina na holokavst. Po Lei David ses- tavek oriše pojem »moralno spominjanje«, ki je utemel- jen na normativnih nazorih človekovih pravic in izha- ja iz »soočanja s preteklostjo«, »dolžnosti spominjati se« in uresničevanja načela »pravica za žrtve«. Pri his- toriografski analizi vzorcev preganjanja Romov v Ev- ropi pod nacistično prevlado se danes uporablja pravni okvir Združenih narodov. Na podlagi Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida, ki je bila sprejeta leta 1948 pri Združenih narodih, ter na podlagi pravnih praks, ki ugotavljajo kriminalni namen, danes nedvom- no velja, da je šlo med drugo svetovno vojno za gen- ocid nad Romi. Za razliko od judovskega holokavsta romski genocid opredeljuje dolgoletni molk o pregan- janju, zapiranju in uničevanju romskih skupnosti, zato nekateri govorijo o zamolčanem holokavstu. Po razgr- nitvi terminologije za poimenovanje tega strahotne- ga zgodovinskega obdobja, ki ga v romskih skupnos- tih označujejo pojmi porajmos, samudaripen pa tudi kali traš, berša bibahtale in holokosto/holokausto, članek pojasn- juje razloge za zapostavljenost tovrstnega preučevanja. Prinaša kratek pregled temeljne literature s področja ra- ziskovanja genocida nad Romi. V nadaljevanju besedilo predstavlja metodologijo projekta Boj proti izkrivljanju genocida nad Romi v jugovzhodni Evropi - ključni ele- ment za razvoj strategij proti rasizmu ter protidiskrimi- nacijskih politik in praks in ugotovitve študije primera Slovenije o obravnavanju, komemoriranju, izkrivljanju ter zanikanju genocida nad Romi. V kratkem zgodovin- skem orisu preganjanja Romov in Sintov na ozemlju današnje Slovenije pred in med drugo svetovno vojno so ob nacističnem genocidu nad Romi v Sloveniji omen- jeni tudi množični partizanski poboji Romov, ki se jih v nedavnih reprezentacijah preteklosti zmotno enači z genocidom nad Romi. Posebna pozornost je posveče- na analizi tiska pred drugo svetovno vojno ter analizi intervjujev z izbranimi sogovorniki o raziskovanju, izo- braževanju in komemoriranju ter kulturi spominjan- ja po letu 2010. Besedilo prinaša tudi analizo diskurza o izkrivljanju in priporočila za prihod nje raziskovanje genocida nad Romi ter Sinti med drugo svetovno vo- jno, ki se premešča s perspektive žrtve k aktivnemu od- porniškemu gibanju in k razvijanju pristopov za ohran- janje spomina na genocid nad Romi v širši javnosti. Summary The article explains the long journey towards the rec- ognition of the genocide of the Roma in Europe, from Lemkin's post-war definition of genocide to the founda- tions for Holocaust research and commemoration. Fol- lowing Lea David, the paper outlines the notion of 'mor- al remembrance', grounded in normative human rights perspectives and rooted in the premises of 'facing the past', the 'duty to remember' and the realisation of the principle of ' justice for the victims'. The historiograph- ical analysis of the patterns of persecution of the Roma in Nazi-dominated Europe is today informed by the le- gal framework of the United Nations. Based on the 1948 United Nations Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide and legal prac- tices that establish criminal intent, it is now clearly ac- cepted that genocide was committed against the Roma during the Second World War. Unlike the Jewish Hol- ocaust, the Roma genocide is defined by the long si- lence on the persecution, imprisonment and destruc- tion of Roma communities, which is why some speak of a unspoken Holocaust. After explaining the termi- nology that describes this terrible historical period and st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 14 8 which is referred to in Roma communities by the terms ‘Porajmos’ and ‘Samudaripen’, as well as ‘kali traš’, ‘berša bibahtale’, and ‘Holokosto/Holocausto’, this article pro- vides a brief overview of the core literature on the Roma genocide and explains the reasons for the neglect of its study. The text presents the methodology of the project ‘Combating the Distortion of the Roma Genocide in South-Eastern Europe - a Key Element for the Devel- opment of Anti-Racism Strategies and Anti-Discrimi- nation Policies and Practices’, and the findings of a case study of Slovenia on the approach to history, commem- oration, distortion, and denial of the Roma genocide. In a brief historical outline of the persecution of Roma and Sinti on the territory of present-day Slovenia be- fore and during the Second World War, the Nazi gen- ocide of the Roma in Slovenia is mentioned. The mas- sive partisan killings of Roma are described, which are mistakenly equated with the Roma genocide in recent representations of the past. Particular attention is paid to analysis of the pre-World War II press and interviews with selected interviewees on research, education and commemoration, and the culture of remembrance after 2010. The text also provides an analysis of the discourse on the distortion of the genocide and recommenda- tions for future research on the genocide of Roma and Sinti during World War II, which shed light on the shift from victimhood to an active resistance movement and to its commemoration of the genocide of the Roma in the broader public sphere.