NAŠ ČASOPIS
Glasilo občine Vrhnika
LETO XIX, ŠT. 193
Konec šole ni konec sveta
V današnji, junijski številki Našega časopisa imamo objavljenih vseh enajst osmih razredov osemletk v naši občini, se pravi zbirko obrazov, ki vstopajo v veliki svet, povečini gredo na šolanje naprej, največ v Ljubljano. Kaj jih pravzaprav čaka?
Nedvomno bolj negotova prihodnost, kot je čakala generacije ljudi, ki so gulili klopi teh šol doslej, čeprav se na obzorju že kažejo nekatere nove možnosti, ki bodo drugačne od teh, ki so zdaj, vendar bodo preživeli samo najmočnejši, najbolj sposobni in najbolj dovzetni za znamenje časov, ki prihajajo.
Občinska statistika danes pravi, da je brezposelnih v občini samo 800 ljudi, kar v primerjavi z drugimi občinami ni pretirano tragičen odstotek. Jasno je seveda, da je izguba zaposlitve za vsakega, ki ga to doleti, huda življenjska preizkušnja, kajti službe so se v preteklih letih z razvijajočo se industrijo skoraj ležale na cesti, samo prositi je bilo treba zanje. Danes ni več tako, do službe je težko priti, čeprav je po drugi strani spet res, da se dela ne zmanjka, manjka samo razvita organizacija.
Če hočemo temu odpo-moči, se je treba marsičesa domisliti. Sedanja občinska uprava je zagotovo povlekla modro potezo, ko je toliko vztrajala pri tem, naj
vsaj nekaj vojaštva odide z Vrhnike. Tako se je le zgodilo, da je prišla v občinsko rabo nekdanja tankov-ska vojašnica pod Hru-ševco, kjer bo do konca letošnjega leta nastala podjetniško obrtna cona. Tukaj so te možnosti, da vsaj nekaj brezposelnih dobi delo  v  naslednjih letih.
Vprašanje pa seveda je, ali je struktura brezposelnih taka, da bo večina od inte-resetov lahko dobila zaposlitev. Povedali so mi o tem, da podjetnik išče odličnega mizarja in ga ne dobi, čeprav je okrog in okrog sama lesna industrija. Tudi drugi primeri so, ko zadeve ne potekajo gladko. Ljudje bodo pač morali pomisliti na to, da morajo tudi v svojo usposobljenost nekaj vložiti, če naj ponudijo delo trgu, kije vse bolj zahteven. Torej se bo v naslednjih letih le premaknilo vsaj za nekatere. Prav na področju zasebne pobude se še kaže, kako bosi so ljudje, kadar se česa lotevajo.
V bitki s papirji marsikdo obupa, brez pravih papirjev pa ni ne pravega prostora ne pravega kapitala. Če nič drugega, je treba zdaj priznati vsaj to, da svetli zgledi v občinah, ki so zasebni pobudi že doslej dajale prednost, vlečejo tudi v vrhniški. Seveda ne gre vse čez noč in tudi nova pamet težko premaguje prejšnjo, ko je bilo vse zasebno sumljivo.
Nasmejani obrazi na srednjih dveh straneh naj bodo torej v tej številki sončni žarek upanja, da je tudi na našem koncu dežele prihodnost.
Tone Janežič
Zaradi nesklepčnosti seje, sklicane za 17. 6.1993
PONOVNO SKLICUJEM
24. SKUPNO SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE
OBČINE VRHNIKA, ki bo v ČETRTEK, 1.7.1993, ob 17.00 uri v mali dvorani Doma Ivana Cankarja.
Za nemoten potek in delo zborov Skupščine občine Vrhnika predlagamo naslednji
DNEVNI RED:
1. Ugotovitev sklepčnosti
2. Pregled in potrditev zapisnika 23. skupne seje zborov Skupščine občine Vrhnika z dne 22. 4. 1993
3. Odlok o proračunu za leto 1993 - investicijski del
4. Realizacija proračuna od I. do III. 1993
5. Ukinitev javnega dobra
6. Poročilo o delu komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Vrhnika za leto 1992
7. Odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj
8 RaZn0 PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ, I. r.
JUNIJ-JULIJ 1993
NA PRAGU NOTRANJSKE
Argonavtski sejem na Vrhniki
V Letu turizma pripravljajo na Vrhniki za ta praznični vikend Argonavtski sejem. Na predvečer Dneva državnosti,
v četrtek, 24. 6., bo ob 18. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki otvoritev razstave spominkov, predlogov in
prototipov, ki so prispeli na javni razpis za vrhniški spominek.
Član komisije dr. Janez Bo-
Vroči junijski dnevi so tudi najmlajše pritegnili v hladno senco parka. Njihovo življenje je brezskrbno: ne zadevajo jih strankarske razprtije, razne afere, stavke, skupščinske dogodivščine in vojne razmere v nekdanjih republikah Jugoslavije. Vendar pa življenje hitro teče in njihova prihodnost ne bo prav rožnata, če ne bomo problemov rešili ter se pričeli ukvarjati z izobraževanjem, gospodarstvom, zaposlovanjem, pač s tistim, kar naj bi mladega človeka pripeljalo v življenje, ki je vredno vsakega krajana, občana in državljana Slovenije.
N. Č.
gataj bo podal strokovno mnenje, podeljene bodo razpisane nagrade. Ob tej priložnosti bo tudi komisija za urejanje okolja vrhniškega turističnega društva podelila BLAGAJANO in OSAT za lepo urejeno oz. neurejeno bivalno okolje.
Zvečer ob 20.30 bo na vrtu Hotela Mantova promenadni koncert Pihalnega orkestra Vrhnika. Na praznični dan, 25. 6., in v soboto, 26. 6., bo od 10. ure dalje do večera in v noč zaživela Stara cesta od cerkve sv. Lenarta in Cankarjeve muzejske hiše do Mrovcove hiše. Praznično vzdušje dveh dni in zaključek šolskega leta bo primeren oddih pred prihajajočimi dopustniškimi dnevi.
Zvoki in pesmi Komornega orkestra Vrhnika, Pevska zbora sv. Pavla, Okteta Ra-skovec in Godalnega kvarteta Rožmarin bodo spremljali obiskovalce sejma, kjer bo na stojnicah ponudba umetne in domače obrti ter izdelki vrhniških ponudnikov in izdelovalcev iz drugih krajev Slovenije. Gostinski lokali na Stari cesti in v Mantovi bodo poskrbeli za prijeten sprejem in sejemsko vzdušje tudi z živo glasbo.
O tem, kako grdo je, če se ljudje zmerjajo med sabo, bosta z lutkami spregovorila Boštjan Sever in Dušan Soklič, za otroke - in odrasle.
Na poti med stojnicami si boste lahko v Domu obrtnikov ogledali razstavo »Vrhnika na razglednicah«, ki jo je pripravil Janez Žitko, »Denar skozi stoletja na Vrhniki«, avtor Miha Logar, in »Znamke o Vrhniki in Vrhničanih«, avtor Herman Bole. Odprti bodo tudi vsi trgovski lokali s posebno ponudbo Argonavtski sejem vabi! (M.R.)
o*
o,
O i?
V vojašnici Ivan Cankar na Raskovcu je sedež 54. oklepno-mehaniziranega bataljona, kamor so pred nedavnim prišli prvi mladi vojaki - tankistl. Ti bodo ves rok služili v tej enoti ter se do popolnosti spoznali s tanki in drugimi oklepnimi vozili.
Tako so bili in bodo tanki na Vrhniki.
Že od druge svetovne vojne sem so bili na Vrhniki tanki Jugoslovanske armade, ki so na žalost prvi napadli komaj rojeno slovensko državo. To se je zgodilo v zgodnjih jutranjih urah 27. junija 1991, ko je kolona tankov zapustila nekdanjo vrhniško vojašnico ter se napotila v več smereh.
Sedaj so ti tanki v lasti naše mlade slovenske vojske, ki je sprejela prve vojake tankiste. TI so 4. junija opravili svečano prisego tudi z mislijo, da tankov nikoli ne bi uporabili v vojne namene.
Več o svečani prisegi v obeh učnih centrih na Vrhniki pa na naslednjih straneh.
N. Č.
ODGOVORI NA VPRAŠANJA
NISO ŠLI NA NOŽ
Janez Suhadolnik, sprašuje: Poštni nabiralnik na Ljubljanski ulici (bivša Jelovškova ulica), naj bi prestavili na Opekarsko ulico. Velik problem je tudi, ker PTT pošte v tem kraju ob sobotah ne raznaša, četudi je skoraj v sredfSču Vrhnike. O problemu je objavljen tudi članek v Našem časopisu.
Podjetje za PTT promet Vrhnika odgovarja:
Glede na delegatsko pobudo, ki se nanaša na odstranitev poštnega nabiralnika na Opekarski ulici, in na članek, ki je bil objavljen v Našem časopisu, vam posredujemo naslednje pojasnilo:
Poštne nabiralnike v ožjem In širšem okolišu pošte nameščamo in izpraznjujemo po enotnih navodilih.
Da bi ugotovili, ali so poštni nabiralniki nameščeni na najprimernejše mesto, mora pošta občasno šteti pošiljke, vložene v nabiralnik.
Namestitev poštnega nabiralnika je upravičena, če se ugotovi, da je ob vsakem izpraznjevanju med dvema praznjenjema v nabiralniku povprečno 20 ali več pošiljk.
Že več let ugotavljamo ob štetju pošiljk, da je v sporni nabiralnik vloženo ob prvem izpraznjevanju povprečno od 3 do 5 pošiljk, ob drugem izpraznjevanju pa je navadno prazen. Iz tega vzroka smo ga tudi premestili na drugo lokacijo. Ob sobotah dostavljamo ožji okoliš (to je med drugim tudi v Opekarski ulici), in sicer vsa navadna pisma, dopisnice, dnevnike, nujne pisemske pošiljke, telegrame in telefonske pozivnice.
Delegati so bili seznanjeni z odgovorom, ki ga je poslalo Podjetje PTT Ljubljana na delegatsko vprašanje.
»V zvezi s pobudama delegatov zborov Skupščine občine Vrhnika, ki se nanašata na delovni čas pošt, sporočamo sledeče:
Delovni čas pošt z uporabniki določajo Merila za določanje delovnega časa pošt z uporabniki PTT in drugih storitev, sprejeta 1. 10. 1992.
Merila določajo, da se delovni čas pošt oblikuje glede na gospodarske in družbene potrebe uporabnikov ter ekonomske in tehnološke možnosti PTT podjetja.
Tako je oblikovan tudi delovni čas pošt na območju vaše občine (Pošta 61360 Vrhnika in 61353 Borovnica), saj citirana merila določajo, da pošte, ki ob sobotah delajo, opravljajo dostavo samo v ožjem okolišu in še to le za določene pošiljke (EMS pošiljke, navadna pisma, dopisnice, dnevnike, nujne pisemske pošiljke, telegrame in telefonske pozivnice). Delovni čas pošt z uporabniki je obvezno usklajen s poštnim voznim redom (povezava z dnevnimi obračuni z SDK, poslovnimi bankami, SPIZ in drugimi organizacijami, za katere pošta opravlja določene denarne storitve) in kadrovskimi, tehnološkimi ter predvsem ekonomskimi možnostmi PTT organizacije. Vsaka sprememba delovnega časa mora biti predvsem ekonomsko opravičena, saj za seboj potegne velike tehnološke spremembe ter poveča stroške.
Tako menimo, da bi razširitev sobotne dostave še na širši okoliš navedenih pošt (kjer se tudi med tednom dostava opravlja le 2-krat oz. 3-krat na teden, bistveno povečala stroške brez povečanja prihodka.
Glede pobude za podaljšanje delovnega časa, če bo mogoče, pošte 61360 Vrhnika v »poletnem« času pa se strinjamo In bomo, če bo mogoče, že s 1. 5. 1993 podaljšali delovni čas na 19. uro.
Janez Umek sprašuje:
1. Iz vojnih območij nekdanje Jugoslavije je prišlo v našo občino mnogo pregnanih ljudi iz svojih domov. Kdo je dolžan skrbeti za begunce zunaj begunskih centrov, ki so pri svojcih in drugih skrbnikih?
2. Katera organizacija podeljuje status begunca, ki so zunaj begunskih centrov (kakšno je število beguncev, ki imajo status začasnega begunca).
3. Kakšno je število beguncev brez statusa, ki so trenutno na Vrhniki?
Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje odgovarja:
V občini Vrhnika je na dan 12. 5.1993 bilo 309 razseljenih oseb iz BiH, od tega 202 oseb s statusom in 107 oseb brez statusa begunca. Med njimi je 62 šoloobveznih otrok, 47 jih obiskuje šolo za begunce, organizirano v OŠ Ivan Cankar Vrhnika, za občini Vrhnika in Logatec.
Kot je znano, begunskega centra na Vrhniki nimamo, tako da so vse razseljene osebe nastanjene pri svojcih, prijateljih ali neznanih ljudeh, ki so jim odstopili stanovanja ali hiše.
Status begunca so podeljevali do 10. 8. 1992. Podeljeval gaje OO RK po določilih in navodilih RK Slovenije.
Od konca leta 1992 dalje so razseljene osebe brez statusa begunca izenačene v svojih »pravicah« z razseljenimi osebami s statusom begunca.
Te »pravice« so - paketi s hrano (en paket na 2 osebi na mesec), nekaj higienskega materiala, denarna pomoč in brezplačne osnovne zdravstvene storitve.
Vso pomoč dobijo begunci prek Občinskega odbora RK, kjer vodijo skrbno evidenco. Paketi s hrano so bili v vseh teh mesecih različne vsebine. Za primer bomo navedli vsebino aprilskega paketa, in sicer: 21 olja, 2kg fižola, 3kg sladkorja, 1 kg moke, 3 x piškoti, 2 x otroška kašica, 1 x sir, 2 x špageti, 450g kvasa, 8 konzerv (ribe, leča...)
Poleg paketov begunci dobijo oblačila ter priložnostno še nekaj moke, higienskega materiala, mleka in kave.
Na OO RK Vrhnika ugotavljajo, da primanjkuje predvsem plenic, pralnega praška, šamponov za lase in zobne paste.
Vso to pomoč 00 RK dobi na podlagi prijavljenega števila razseljenih oseb od Republiškega RK, le ta pa sredstva (ali material) od različnih svetovnih humanitarnih organizacij, v manjši meri pa iz državnega proračuna.
Družine, pri katerih so začasno begunci, naj bi iz istega naslova dobivale tudi 500 SIT mesečno na osebo. Denar je dosedaj bil razdeljen samo enkrat, in sicer v začetku leta za mesec X., XI. in XII/92.
Denar praviloma dobijo družine, pri katerih so begunci začasno nastanjeni. Izjeme so samo tisti redki primeri, ko so begunci najemniki oz. bivajo v stanovanjih ali hišah in sami plačujejo vse stroške.
00 RK Vrhnika in Karitas Vrhnika (ter Društvo muslimanov Vrhnika) so organizirali in organizirajo več različnih zbiralnih akcij (oblačila, igrače, šolske potrebščine, tudi hrana in denar) za pomoč beguncem.
Vsa prej omenjena pomoč ne bremeni občinskega proračuna. V občinskem proračunu za leto 1993 je predvidena postavka »pomoč beguncem« (družbene dejavnosti - socialno skrbstvo) v višini 250.000 SIT. Ta denar je namenjen predvsem za potrebe šole za begunce. Le-ta je sicer financirana iz državnega proračuna, toda vedno zmanjka kakšen zvezek, otrokom - beguncem pa šola omogoča, da se priključijo našim otrokom ob športnih, kulturnih dnevih, ekskurzijah. Zato je treba poravnati stroške malice in prevoza.
V manjšem delu bomo ta sredstva porabili tudi kot pomoč našim družinam, ki so že same socialno ogrožene in so sprejele begunce.
Franc Furlan, sprašuje:
1. Kakšen je proces za sprejem krajevnega simbola (znaka, grba)? Ali mora biti o zadevi obveščena krajevna skupnost?
2. Od kje so bila namenjena sredstva za krajevni grb Borovnice in če je bila to krajevna akcija, koliko je s tem zaslužila krajevna skupnost?
1. Vprašanje, ki ga je na seji zborov občinske skupščine 22. 4. 1993 postavil »naš« poslanec, nam v celoti ni dovolj jasno in nanj ne moremo natančno odgovoriti. O poteku aktivnosti so bili občani obveščeni v Našem časopisu in na Svetu KS Borovnica, ki pa se jih g. Furlan kot funkcionar politične stranke ne udeležuje.
Obširen potek aktivnosti o znaku Borovnice je bil predstavljen na javni prireditvi, ki je bila v Borovnici 20. marca 1993, na kateri je bilo prisotnih skoraj 600 občanov in gostov.
2. Od kje so bila namenjena sredstva za krajevni grb Borovnice in če je bila to krajevna akcija, koliko je s tem zaslužila krajevna skupnost?
Tudi na omenjeno vprašanje nimamo natančnega odgovora. Prepričani smo bili, da je vprašanje postavil delegat katere druge krajevne skupnosti in ne borovniške. Ker aktivnosti še niso zaključene, bomo o finančnih rezultatih obvestili krajane lahko šele v jeseni 1993. Opraviti moramo še nekatere pomembne akcije za promocijo Borovnice.
Nobene pravice nimamo pozabiti na kulturo
Ob odhodu bivše JLA je med ostalimi objekti, ki jih je vojska uporabljala, ostal praktično prazen tudi Dom JLA. Medtem ko sta kasarna na Stari Vrhniki in bivša kasarna protizračne obrambe ostali v uporabi slovenske vojske, so nekateri objekti, med njimi tudi Dom JLA, sicer prešli v last Ministrstva za obrambo oz. Republike Slovenije, vendar je bila njihova nadaljnja usoda povsem nejasna, piše v pojasnilu občinski skupščinski izvršni svet.
Izvršni svet je imel v osnovi dve možnosti: ali pustiti neuporabljene objekte propadu oz. (kar bi bilo še slabše), dopustiti tak ali drugačen vojaški program, ali pa z lastnim programom postopno pridobiti in usposobiti objekte za civilno uporabo, torej pridobiti jih za občane Vrhnike.
Tudi glede odnosa do Ministrstva za obrambo se je bilo treba odločiti med dvema alternativama: ali »iti na nož« ali pa zadeve reševati postopno in s pogajanji. Verjamemo, da je marsikateremu Vrhničanu bližja »trša« varianta, vendar smo ocenili, da bo na daljši rok druga pot učinkovitejša. Pri tem seveda sploh ne gre zgolj za Dom JLA (v nadaljevanju: Dom Karla Grabeljška, DKG), ampak predvsem za nekdanji tehnični blok (podjetniško obrtna cona), za zemljišče, na katerem je trenutno še vedno vojaški poligon, in za nekdanjo kasarno Ivan Cankar, kjer je sedaj 530. učni center, vendar naj bi bil tam le začasno. Pri tem je potrebno poudariti, da je bil prav Dom Karla Grabeljška tista točka, na kateri smo se pričeli pogovarjati (bolje: pogajati) z Ministrstvom za obrambo.
Ob takratnih (in tudi sedanjih) lastninsko-pravnih razmerjih je bila praktično edina možnost, da DKG vzamemo v najem, Dom se je nekaj malega uporabljal v povsem komercialne namene, postopno pa so se oblikovale ideje glede uporabe prostorov na daljši rok. Ena od idej za uporabo dela prostorov v kleti je bila usposobitev prostorov za delovanje Centra za informiranje, vendar je kasneje prevladala ideja »kulturnega centra«. Tudi ta ideja ni imela veliko zagovornikov, čeprav je bila deloma uresničena s samim
projektom adaptacije in tudi z izvedbo. Problem te rešitve je predvsem v tem, da imamo na Vrhniki Cankarjev dom, ki je potreben obnove, in da želimo v naslednjih letih zgraditi tudi prizidek k Cankarjevi knjižnici. Po takšni logiki seveda novega kulturnega centra, ki bi se »prekrival« s Cankarjevim domom oz. bi pomenil njegovo elitnejšo inačico, Vrhnika ne potrebuje, za vse tri investicije bo pa itak težko zbrati sredstva, saj moramo nujno računati tudi s prepotrebnimi vzdrževalnimi deli na drugih objektih na področju družbenih dejavnosti.
Ob upoštevanju dejstva, da sedanji prostori Glasbene šole ne zadoščajo več, in da prostorska utesnjenost onemogoča razvoj novih programov, je bilo povsem realno načrtovati, da se Glasbena šola preseli v obnovljene prostore Doma Karla Grabeljška.
Po projektu bo Glasbena šola uporabljala kletno etažo (z manjšo poglobitvijo in z izvedbo novih oken smo pridobili povsem kulturne prostore) in prvo nadstropje v celoti. Dvorana ostane praktično nespremenjena (razen vgraditve dodatnih vrat in obnove inštalacij), večjo spremembo je doživel le vhod, (z bifejem), ki je z drugačno izvedbo stopnic, z delno razširitvijo in z obnovo garderobe in sanitarij tako funkcionalno kot estetsko pridobil novo kvaliteto. Programsko bo ta del Doma služil tako dejavnosti Glasbene šole kot tudi drugim kulturnim in zabavnim prireditvam, ki pa jih bo potrebno vsebinsko še oblikovati ob upoštevanju dejstva, da so ti prostori lahko le dopolnitev prostorov Cankarjevega doma in nikakor ne njegov »nadomestek«. V pritličju ostaja še nekaj poslovnih prostorov, ki bodo predstavljali samostojno funkcionalno enoto. Ob takšnem konceptu DKG postaja tronamenski objekt, s tem, da zasnova ne onemogoča funkcionalne povezave, zagotavlja pa tudi povsem ločeno izvajanje vseh treh programov.
Verjetno še vedno ostaja dilema oz. razmišljanje, da bi se prostori uporabili za poslovne namene. Ta možnost ni povsem izključena, saj so prostori, kjer bodo učilnice, seveda
Cene večjih gradbenih posegov v zadnjih letih
VRTEC BOROVNICA 580 m2
(zaključek v letu 1991) 2.419 DEM/m2
(v ceno je vključena tudi obsežnejša zunanja ureditev)
ŠOLA DRENOV GRIČ 300 m2
(zaključek v letu 1992) 894 DEM/m2 ŠOLA PODLIPA 180,5 m2
(zaključek v letu 1993) 788 DEM/m2
DOM KARLA GRABELJŠKA 1.154 m2
(zaključek v letu 1993) 806 DEM/m2
V-5 (GPG Evgrad) - začetek del v letu 1993 ponudbena cena: 1.660 DEM/m2
lahko tudi pisarne. To ocenjujemo kot bolj teoretično možnost. Če izključimo dejavnost trgovine ob upoštevanju gradnje trgovskega centra LOKA, kjer bo tudi možnost manjših zasebnih lokalov butičnega tipa, načrtovane širitve Merca-torja v prostore v stavbi Cankarjev trg 8 (pod sodiščem) in širitve trgovske dejavnosti v zasebnih objektih, bo za ostale poslovne namene na Vrhniki v naslednjih letih kar nekaj možnosti: izpraznjeni prostori Glasbene šole, sedanji prostori Policije, Mullaveva hiša, zasebni objekti, podjetniško obrtna cona, Vrtnarija ...
Menimo tudi, da kljub težki in negotovi gospodarski situaciji in številnim problemom na področju ekologije in komunalne infrastrukture ter cestnega gospodarstva ne moremo povsem opustiti naložb v objekte družbenih dejavno-
sti. Na kratek rok izgleda, da bi v »teh težkih« časih lahko brez škode pozabili na šport in kulturo, smo pa prepričani, da bi si s tem povzročili nepopravljivo škodo. Te pravice nimamo.
Preostala dela na objektu DKG, ki verjetno tudi marsikoga zbodejo v oči, so povsem tehnične narave. Streha je bila dotrajana, in če smo se odločili, da objekta ne bomo pustili propadu, jo je pač treba obnoviti. Čelna fasada je bila zaradi spremembe vhoda in izvedbe nekaterih novih oken potrebna obnove, ta pa logično vključuje tudi toplotno izolacijo.
Dejstvo je, da obnavljamo tuj objekt. To je pri vsej zadevi še najbolj problematično, čeprav bodo vsa vložena sredstva ostala naša. V to, da bi objekt dobili (in ne kupili) smo vložili veliko dela, je pa res, da kakšnih vidnih rezultatov še nismo dosegli.
S temi aktivnostmi bomo seveda nadaljevali, računamo pa tudi s tem, da bo Država končno spoznala, da so občine, ki so (bile) obremenjene z vojsko, svoj davek že plačale. Takšna razmišljanja slovenske javnosti postajajo vse bolj očitna, bo pa potrebno Državi še nekoliko »pomagati«, da to zares dojame. To »pomoč« bo potrebno organizirati v sodelovanju z vsemi prizadetimi občinami in to problematiko prenesti v državni zbor.
DOM KARLA GRABELJŠKA
Terminski potek dogodkov
25. 11. 1991 Ministrstvo za obrambo nam je z dopisom št. 801/2246 posredovalo v vednost kriterije IS RS za upravljanje z nepremičninami JA, kjer je bil objekt bivšega Doma JLA že omenjen kot možen objekt za civilne namene.
28.11.1991 Seja predsedstva SO in IS SO Vrhnika, kjer smo obravnavali zgornje kriterije in povabili na razgovor predstavnike M0.
4. 12. 1991 Seja predsedstva SO, na katerem je bil prisoten tudi Miran Bogataj, namestnik ministra za obrambo. Na osnovi tega sestanka smo pripravili pisni dogovor.
11. 12. 1991 Pisni dogovor, v katerem je navedeno, da SO Vrhnika takoj najame bivši dom JLA, je podpisan s strani IS SO Vrhnika.
11. 12. 1991 IS SO Vrhnika naroči cenitev bivšega doma JA.
7. 1. 1992 Pisni dogovor je podpisan s strani ministra za obrambo.
29. 1. 1992 IS SO Vrhnika sprejme Merila in postopke za uporabo sproščenih vojaških objektov v občini Vrhnika, kjer se bivši dom JLA nameni možnemu posredovanju v najem že v letu 1992 (zadolžen referent za stanovanjske zadeve v sodelovanju z Izvršnim svetom).
26. 2.1992 Na pobudo Glasbene šole Vrhnika z dne 18. 2. in predsednika SO Vrhnika sprejme IS SO Vrhnika naslednje stališče:
Stavba na Trgu Karla Grabeljška 3 lahko s spremembo svoje namembnosti obogati kulturno ponudbo občine in sklep:
1. Po najetju stavbe na Trgu Karla Grabeljška 3 bo gospodarjenje s stavbo prevzel Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje.
2. Imenuje se komisija v sestavi:
- Andrej Kos
- Viktor Zadnik
- Miha Furlan
Komisija v roku enega meseca pripravi spisek prostorov, ki jih bo potrebovala Glasbena šola z idejnim projektom obnove objekta.
3. V letu 1992 je za adaptacijo stavbe na Trgu Karla Grabeljška 3 v stanovanjskem programu predvidenih 6 do 8 mio SIT.
26. 3. 1992 SO Vrhnika potrdi proračun, v katerem je pod Investicijsko vzdrževanje in prenova objektov splošnega družbenega pomena (stanovanjski program) naveden tudi Dom Karla Grabeljška.
1. 4.i1992 IS SO Vrhnika sprejme sklep:
Sklene se pogodba o izdelavi idejnega projekta celotne ureditve kulturnega centra na Vrhniki z izvedbenim projektom za I. fazo izgradnje s podjetjem ARCH-ING d. o. o. Ljubljana.
Obrazložitev: Idejni projekt je izdelal arhitekt Miha Furlan po zaključkih zgoraj omenjene komisije.
29. 4. 1992 - IS SO Vrhnika odobri adaptacijo prostorov v stavbi Trg Karla Grabeljška 3 za potrebe praznovanja občinskega praznika (razstava Dominko).
- IS SO Vrhnika razpiše natečaj za poimenovanje stavbe na Trgu Karla Grabeljška 3.
21. 5. 1992 Na 19. seji ZZD, ZKS in DPZ je pod Informacijo o razvoju podjetniško - obrtne cone pod Hruševco navedeno tudi naslednje:
»Skupščina občine Vrhnika je najela stavbo na Trgu Karla Grabeljška 3 (bivši dom JLA), za katero od 1. 4. 1992 plačujemo najemnino (za april je znašala najemnina 123.216,00 SIT).
10. 6. 1992 IS SO Vrhnika sprejme sklep, da se stavbo na Trgu Karla Grabeljška 3 poimenuje Dom Karla Grabeljška po pridobitvi ustreznega soglasja sorodnikov.
10. 9.1992 Na 21. seji ZZD, ZKS in DPZ je pod Poročilom o delu IS SO Vrhnika navedeno tudi naslednje:
- »Podprli smo predlog o preselitvi Glasbene šole v prostore Doma Karla Grabeljška«,
»Zaključki:
- v bivši dom JLA na Trgu Karla Grabeljška 3 se bo preselila Glasbena šola Vrhnika.«
28. 10. 1992 IS SO je po analizi pridobljenih ponudb sklenil, da se pridobijo še dodatne ponudbe za adaptacijo Doma Karla Grabeljška.
26. 11. 1992 Na IS SO Vrhnika je imenovana komisija za pripravo predloga za izbiro izvajalca za adaptacijo Doma Karla Grabeljška v sestavi:
- Kos Andrej, predsednik
- Smole Boža
- Zadnik Viktor
23. 12. 1992 Od 29 prispelih ponudbah na javni razpis za izvedbo adaptacije Doma Karla Grabeljška je prišlo v ožji izbor pet, na IS SO Vrhnika je sprejet sklep:
Pridobiti je še potrebno popis podizvajalcev in se o izbiri izvajalca odloči na januarski seji Izvršnega sveta.
13. 1. 1993 Po usklajevanju na komisiji sta v najožji izbor prišla dva izvajalca, od katerih je bil na seji Izvršnega sveta SO Vrhnika izbran GP Energoplan d.d. Ljubljana.
PODJETNIŠKO-OBRTNA CONA POD HRUŠEVCO
In vendar se je premaknilo
Vse vrhniške prebivalce že nekaj časa močno zanima, kaj se dogaja v nekdanji tankovski vojašnici na Vrhniki pod Hru-ševco, v kraju torej, kjer so mimo hodili raje obrnjeni proč, kot da bi skozi ograjo pogledali proti velikanskim objektom, hangarjem za velikanske jeklene pošasti, ki so se v junijski vojni obrnile proti Vrhniki in Vrhničanom.
Območje tam pod cesto se danes spreminja v miroljuben kraj, kjer bo v prihodnjih letih zanesljivo dobilo delo precej ljudi. V zvezi z načrti in deli, ki zdaj tam potekajo, smo se pogovarjali s predsednikom vrhniškega izvršnega sveta dipl. inž. Vilijem Grando in z Miro Marolt, danes uradno še predstojnico agencije za gospodarjenje z vojaškimi objekti, ki ves
čas skrbi, da bodo dogovori v zvezi s podjetniško obrtno cono tudi realizirani.
Hitrejši premiki v zaposlovanju
Inž. Granda nam je povedal, da se je občinska oblast odločila močneje poseči s spremembami zato, ker pri spremljanju zaposlovanja v zadnjih treh letih ni kazalo, da bi se hitreje premaknilo. Večja podjetja v občini v zadnjih letih niso zaposlila večjega števila novih delavcev, ravnala so ravno obratno, z upokojitvami, s trajnimi delovnimi presežki in drugače so ljudi kvečjemu od-stavljala, tako da je število brezposelnih v občini zdaj okrog 800 ljudi. Občinski izvršni svet se je ob podpori ob-
činske skupščine zavedel tega, da ni perspektive, če ne bo poskrbljeno za odpiranje novih delovnih mest. Veliko novih ljudi bi lahko zaposlila malo gospodarstvo in turizem, toda možnosti na teh dveh področjih še ni veliko.
Marsikateri novi podjetnik ali obrtnik pa bi tvegal tudi svoj denar, če bi imel za razvoj možnosti, predvsem prostorske. Marsikateremu začetniku pri tem delu je že pomagala občina, pogosto tudi z ostrejšim nastopom, kajti ljudje so se navadili, da je tovarna le tovarna in torej zanesljiva služba, kar pa ni več res, in v vsakem okolju pogosto podjetnih prišlekov ne prenašajo naklonjeno.
Občinske oblasti so se torej zavedle dejstva, da brez izpol-
SLOVENSKI PODJETNIŠKI CENTRI BUSINESS INCUBATOR GROUP OF SLOVENIA
Podjetniški centri (ali inkubatorji) so se v Sloveniji po tujih vzorih začeli pojavljati pred štirimi leti. Zdaj jih je že 17. V tem času so - poleg drugega - usposobili in oddali približno 28 tisoč kvad. metrov poslovnih prostorov, v katerih deluje 117 podjetij in obrtnikov s skupaj 740 delovnimi mesti. Centri so vključeni v pospeševalno mrežo malega gospodarstva, ki so jo na pobudo ministra Tajnikarja ustanovili: tri ministrstva, obrtna zbornica ter zavod za zaposlovanje.
Podjetniški centri, ki podjetnikom ponujajo poslovne prostore, takšne in drugačne nasvete, pomoč pri poslovnih načrtih, izobraževanje in podobno, imajo tudi svojo krovno organizacijo BIG (Business incubator group). Leta je sklenil, da bodo podjetniški centri (ob finančni pomoči Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo oz. ministrstva za gospodarske dejavnosti) en dan v tednu brezplačno svetovali podjetnikom in obrtnikom.
Visok delež obrti in podjetništva v občini Vrhnika, oblikovanje Podjetniško-obrtne cone, potrebe po pospeševanju podjetništva kot ključnega nosilca razvoja gospodarstva, in ker že obstoječi obrtniki ter podjetniki potrebujejo trajna svetovanja in druge oblike pomoči, so omogočili pogoje za oblikovanje institucije Vrhniški Inkubator Podjetništva - V. I. P. d. o. o.
O samem oblikovanju V. I. P. d. o. o. je bilo opravljenih veliko razgovorov na Ministrstvu za malo gospodarstvo, ki je pod vodstvom ministra dr. Tajnikarja podprlo projekt Vrhniškega inkubatorja podjetništva tako po strokovni kot finančni strani.
V marcu je bilo registrirano podjetje V. I. P. d.o.o., podjetje v mešani lastnini - zasebni sektor, občina Vrhnika in obrtna zbornica.
Cilj delovanja V. I. P. d. o. o. je razvoj podjetništva, kar oomeni hkrati ustvarjanje novih podjetij, novih delovnih mest, novega profita.
V. I. P. d. o. o. bo v celoti predvidoma zaživel v jeseni, kar sovpada s končanim delom Agencije za posredovanje armadnih nepremičnin pri IS SO Vrhnika.
Kot član konzorcija BIG pa je V. I. P. d. o. o. že sedaj uvedel ure splošnega svetovanja s področja obrti in podjetništva v prostorih občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, vsak petek od 8. do 12. ure.
Torej, kogar zanima karkoli glede podjetništva in obrti, vabljeni na ure splošnega svetovanja!
V.I.P.
VRHNIŠKI INKUBATOR PODJETNIŠTVA d.o.o.
njenega prostorskega pogoja na bo razvoja podjetništva in obrti. Zato so bile v obtoku zamisli, da bi dejavnosti prenesli tudi v Sinjo Gorico in še kam drugam.
Brez lokala ni firme
Idealna možnost pa se je pokazala, ko je jugoslovanska vojska izpraznila tankovsko vojašnico. Tam je na voljo 11.000 kvadratnih metrov pokritih površin. Pravzaprav je akcijo za to začel že prejšnji predsednik občinske skupščine inž. France Kvaternik, ki je že 4. novembra 1991 povabil na pogovor predstavnike obrambnega ministrstva, in na občini pravijo, da je bil tedanji namestnik ministra Miran Bogataj kar odločen pogajalec za ministrstvo, ki ga je bilo treba šele prepričati, da je popustil.
Objekti so tako še danes v lasti Republike Slovenije in z njimi upravlja obrambno ministrstvo. Problemi so potem odpadali in na koncu, ko so bila jamstva, da bo lastnik pravočasno dobival vse, kar mu pripada, je prišlo do dogovora.
Letos vsaj tretjina
Že v letošnjem letu naj bi bila oživljena vsaj tretjina podjetniško obrtne cone. Tu naj bi v naslednjih petih letih dobilo zaposlitev od 200 do 300 ljudi, in če se bo tako zgodilo, bo osnovni motiv, da so se na Vrhniki tega dela lotili, izpolnjen. Ker pa je denar danes drag, bo treba ob tem razvijati tudi finančno podporo projektu.
Zato je na Vrhniki oblikovan V. I. P., Vrhniški inkubator podjetništva, ki deluje v okviru konzorcija 16 podjetniških centrov v Sloveniji, in naj na enem mestu pomaga s celovito podporo uspešnemu začetku poslovanja. Tukaj bo posebno pomembna povezava z različnimi skladi za razvoj podjetništva, pri katerih je zdaj s simboličnim deležem 500 DEM
zastopana tudi vrhniška občina kot pobudnica razvoja v domačem kraju. Sicer pa o tem pišemo v posebnem okviru.
Po letošnjem 15. marcu, ko je bil objekt slovesno izročen civilni rabi z majhno zamudo, se prostorne dvorane počasi že polnijo z najemniki, oddanih ni le še zadnjih 200 kvadratnih metrov površine. Interesenti so bili izbrani na podlagi javnega razpisa, s tem da so izpolnjevali določene pogoje. Marsikdo je bil prepričan, da bo objekte lahko kmalu odkupil, vendar so za zdaj še v lasti države, nič pa ni rečeno, da se bo zadeva razvijala tudi drugače, ugodno za najemnike.
Selitev se je začela
Pač pa zdaj mimoidoči že lahko opazijo, da se tam marsikaj dogaja. Potekajo predvsem velika tehnična opravila, prvi najemniki, zlasti tisti s potrebami po skladiščih, so vseljeni. Za proizvodno dejavnost pa bo treba še marsikaj narediti. Prav tako za trgovsko, ki ima večje zahteve. Zgraditi bo treba še infrastrukturo, električne vode, vodovod, dostop, objekti bodo plinificirani, kar bo jamstvo, da bo v coni dejavnost tudi čistejša. Sploh je pri izbiri najemnikov bilo vodilo, naj tam ekološko spornih stvari in dejavnosti ne bo.
Na občini bodo pohiteli z lokacijskimi in gradbenimi dovoljenji, da vsaj s te plati ne bo zatikanja. Z najemniki prostorov so že podpisane ali še bodo podpisane pogodbe, v katerih jim bo priznan delež pri obnovi objektov, tako da bodo stvari čiste, če bi se kdo premislil ali pri morebitnem odkupu, kadar bo to možno.
DELOVNI ČAS IN URADNE URE V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE VRHNIKA
Uradne ure za neposredno poslovanje v upravnih organih za delavce in občane, podjetja, zavode in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) so v:
- ponedeljek, torek in četrtek od 9. do 10. ure in od 10.30 do 14.30
- sredo od 9. do 12. ure in od 13. ure do 16.30
- petek od 9. do 10. ure in od 10.30 do 12.30.
Sprejemno informacijska in glavna pisarna je povezana s stalnim poslovanjem in sicer trajajo uradne ure ob ponedeljkih, torkih, četrtkih od 7.30 do 10. ure in od 10.30 do 14.30, ob sredah od 7.30 do 12. ure in od 13. ure do 16.30 ter ob petkih od 7.30 do 10. ure in od 10.30 do 12.30.
Uradne ure za neposredno poslovanje za delavce in občane, podjetja, zavode in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) v premoženjsko pravni službi so vse dni v tednu, in sicer:
v ponedeljek, torek in četrtek v sredo v petek
Spremenjene uradne ure v službi so od 14. 6. 1993 dalje.
od 11. ure do 14.30 od 13. ure do 16.30 od 11. ure do 12.30
premoženjsko pravni
SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA
Cona in inkubator nista isto
Mnogi še danes težko ločujejo med podjetniško obrtno cono pod Hruševco in Vrhniškim inkubatorjem podjetništva V. I. P., ki za zdaj začasno deluje kar v občinski stavbi. Slednji je tista ustanova, na katero se podjetnik, ki hoče zastaviti svoje delo na Vrhniki, obrne, da mu pomagajo premagati začetne težave. Dosedanje izkušnje z interesenti kažejo, da so ljudje velikokrat nebogljeni, kadar hočejo zastaviti delo, ker marsikdo niti ne ve, kaj ukreniti.
Največja težava je zbiranje različnih papirjev, ki so šele pogoj za morebitna posojila, prostore itd. Kajti podjetniški
centri so ustanovljeni zato, da pomagajo pri iskanju poslovnih prostorov, pripravi načrtov, tam dobijo pravno pomoč, finančen nasvet, davčni nasvet in še veliko tistega, česar človeku z zamislijo o tem, da bi kaj začel, na začetku pač manjka. Prvi koraki na tem področju že kažejo marsikatero zanimivost: od zadovoljstva soseda bivše tankovske vojašnice, ki bo dobil manj mrke sosede, do tega, da preprosto zmanjka pravih mojstrov, kadar jih je treba zaposliti za posamična opravila in do vseh drugih težav prehodnega obdobja.
Podjetniško obrtna cona nas morda tudi v vrhniški občini prepričuje, da se je končalo obdobje visokih dimnikov.
N.Č.
Kako s potnimi listi
Ker je tudi v naši občini veliko povpraševanje za izdajo novih slovenskih potnih listov, obveščamo občane, državljane R Slovenije, da bodo lahko dobili nove potne liste tudi po 25. juniju letos. Trenutno je »čakalna doba« en mesec. Bila pa bi prav gotovo krajša, če bi potni list zahtevali le tisti, ki ga bodo v kratkem tudi potrebovali.
Zato še enkrat opozarjamo: NE POVZROČAJTE GNEČE PO NEPOTREBNEM!
Drugače pa je za tiste, ki nimajo slovenskega državljanstva in so postali tujci. Ti si morajo do 25. junija letos pridobiti potni list v svoji matični državi. Za lažje razumevanje navajamo nekaj podatkov:
- Državljani HRVAŠKE lahko dobijo potne liste v občinah njihove države, rdeči PL SFRJ pa zanje ne veljajo že od aprila letos. Informacije dobite tudi na VELEPOSLANIŠTVU R HRVAŠKE, Grubarjevo nabrežje 6, Ljubljana, tel. (061) 211-635, 157-287, 211-691, FAX. 158-106.
- Državljani BIH lahko dajo vloge za PL tudi na konzulatu BIH v Ljubljani, pripravljajo pa jih trenutno samo v Zagrebu in na Dunaju,
kasneje jih bodo tudi v Ljubljani. Rdeči potni listi SFRJ, ki so bili izdani v BIH, pa za njihove državljane veljajo do konca letošnjega leta. VELEPOSLANIŠTVO R BIH, začasni sedež - GZS, Slovenska 41, Ljubljana, tel. 150-122, 150-373, FAX. 219-536.
- Državljani R Makedonije še vedno uporabljajo rdeče potne liste SFRJ in jim do nadaljnjega veljajo tudi pri nas, seveda pa morajo biti natisnjeni v makedonskem jeziku; VELEPOSLANIŠTVO R MAKEDONIJE, Voš-njakova 1, Ljubljana, (HOTEL LEV), tel. 132-155.
- Državljanom SRBIJE in ČRNE GORE, ki imajo izdane potne liste z oznakami tako imenovane ZRJ, jih R Slovenija zaenkrat ne priznava. Veljavni pa so dokumenti z oznakami SFRJ. Ti državljani jih lahko dobijo na nekdanjih predstavništvih SFRJ v Trstu in v Gradcu.
Opozarjamo, da R Slovenija ne priznava nobenih dokumentov tako imenovanih krajin iz BIH in R Hrvaške, pa tudi potnih listov ne.
Podrobnejše informacije lahko občani dobijo na občini Vrhnika na Oddelku za notranje zadeve.
DELEGATI SO UTRUJENI
Nesklepčnost v skupščini
w „
V četrtek, 17.6.1993, bi morala biti 24. skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Vrhnika, vendar zaradi nesklepčnosti dveh zborov skupščine ni bilo. Prav gotovo je aprilska skupščina, ki je trajala več kot štiri ure, nekatere delegate utrudila, da so si vzeli malo odmora, ali pa so se že naveličali poslušati zgode in nezgode o proračunu, ki so ga obravnavali in razlagali že na treh zadnjih sejah.
Res pa je tudi, da so sedaj vse seje skupščine na meji sklepčnosti, tako da je treba delegate vedno iskati po telefonu, da je zagotovljena sklepčnost. Delegati ali poslanci pa se morajo tudi zavedati, da so bili izvoljeni na demokratičnih volivah od nas, krajanov, občanov - volilcev, ki smo jim zaupali, da po najboljših močeh opravljajo delegatsko dolžnost.
Na nesklepčni seji je bil sklepčen samo zbor krajevnih skupnost, bilo je devet delegatov, zbor združenega dela je zastopalo osem delegatov, vrhniške stranke pa so se izkazale s štirimi delegati. Tako bo ponovljena skupščina najverjetneje šele kot prva v jeseni, ko naj bi dokončno sprejeli proračun občine - investicijski del.
Kot vemo, je bil proračun na zadnji skupščini le delno spre-
jet, saj so delegati zahtevali več pojasnil:
- o poteku in pomenu obnove doma Karla Grabeljška;
- nadaljnja izgradnja centralne čistilne naprave.
Obe razlagi objavljamo pa tudi delegatska vprašanja in odgovore, ki so bili v gradivu za 24. »nesklepčno« skupščino.
N. Č.
Na zadnji seji zborov skupščine občine, ki je bila sklicana za 17. junij 1993 in je bila nesklepčna, so bili navzoči ZBOR ZDRUŽENEGA DELA:
1. GERDINA Ciril
2. KRŽIČ Marjan
3. TURKJože
4. KOPINA Marjan
5. ROŽMANC DRAŠLER Helena
6. OCEPEK Andrej
7. TOMŠIČ Vinko
8. NOVAK Albin
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
1. STRŽINAR Janez Anže
2. SUHADOLNIK Janez
3. VOLEK Franc
4. MESEC Tomaž
5. ZADRAVEC Bojan
6. OGRIN Anton
7. ŽAKELJJože
8. JAZBINŠEK Danica
9. UMEK Janez 10. VEH AR Marjan
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR:
1. 2. 3. 4. 5. 6.
BRADEŠKO Pavel MODRIJAN Franjo PEKLAJ Andrej DRENIK Jože PASETTA Franc FABIANI Darinka
Turizem smo ljudje
Nemogoča stara cesta Vrhnika-Ljubljana je že marsikomu naredila siv las ali pa celo kakšno poškodbo na avtu. Lukenj na cesti je namreč vedno več in primerjava ceste z vrhniškim sirom ementalcem ni odveč. Vendar pa ne glede na to znajo nekateri krajani zaselkov ob cesti narediti svoj kraj prijazen in opazen. Tako nas krajani »Jordanovega kota« na zanimiv in okolju prijazen način opozarjajo, kje stanujejo oziroma bivajo. Pa še recimo, da turizem nismo ljudje.
N.Č.
Popravek
V prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat in popolnoma ter usodno spremenil smisel stavka. Pravilno je: »Popolnoma neutemeljen je strah, da bi se pri dajanju krvi lahko okužili z aid-som.«
Aktivnosti pri CČN na Vrhniki v letu 1993
Pri pripravi osnutka proračuna občine Vrhnika smo izhajali iz potreb ožjega vrhniškega prostora, ki terja nadaljevanje dela na vrhniški čistilni napravi. Zaradi tega smo v širši sestavi organizirali razgovor, na katerem smo sklenili, da zopet pospešimo priprave za izvedbo čistilne naprave. Enotno mnenje prisotnih glede potreb po sofinanciranju države nas je pripeljalo do razgovora na Ministrstvu za varstvo okolja, ki je bilo 5. 3. 1993, na katerem smo z naše strani sodelovali direktor Komunalnega podjetja Vrhnika S. Jakin, dr. Vezjak in predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika V. Granda. Predstavniki ministrstva so nam zagotovili, da bo vrhniška čistilna naprava med prednostnimi investicijami v letošnjem letu, vendar trdnih zagotovil zaradi tega, ker je bil državni proračun šele v fazi osnutka, nismo dobili. Kljub večkratnim urgencam po sprejetju državnega proračuna tega zagotovila tudi do danes še nismo prejeli. Po predvidevanjih pa nam bodo omogočili posojilo v višini 25% vrednosti investicije (doba vračanja 5 do 25 let).
Servis
za kolesa
Na Cankarjevem trgu 1 (poleg kemične čistilnice)
Delovni
čas:
od 15. do 19. ure sobota
od 8. do 12. ure
ODPRTA POSLANSKA PISARNA V LOGATCU!
Volilci imajo odslej priložnost, da se srečajo s svojimi državnimi poslanci in državnim svetnikom v pisarni na občini v Logatcu, Tržaška cesta 15 (I. nadstropje), ob ponedeljkih med 9. in 15. uro, in sicer:
- prvi ponedeljek v mesecu z državnim poslancem g. Štefanom KOCIPROM,
- drugi ponedeljek v mesecu z državnim poslancem g. Zmagom JELINČIČEM,
- tretji ponedeljek v mesecu z državnim svetnikom g. Marcelom ŠTEFANČIČEM,
- četrti ponedeljek v mesecu z državno poslanko go. Nado SKUK.
Še enkrat, najbrž ne zadnjič, o »stari Kovinarski«
Šesta stran majske številke »Našega časopisa« je bila v celoti posvečena perečemu problemu: Kako urbanistično rešiti kare »stare Kovinarske« med Robovo in Jelovškovo cesto ter Mullevevo hišo. Končno se je zgodilo, da se o zadevah pogovarjamo javno, osvetlimo problem z več strani, predvsem pa ga strokovno in dolgoročno dorečemo. Problem je tako obsežen in za Vrhniko tako pomemben, da mu bo morda potrebno nameniti še eno številko NČ.
Ne bom odgovarjal na posamezne prispevke, ker oba akterja, ki pojasnjujeta trenutno stanje, poskušata samo opravičevati svoje ravnanje, da kdaj pozneje slučajno ne bi bila kriva za nepravilne, po mojem mnenju tudi nestrokovne rešitve. To je samo biro-
kratsko sprenevedanje, češ: »Dal sem besedo direktorju« ali pa »Mi smo dobili naročilo od IS Občine Vrhnika in smo kriti.«
Sodim, da je treba v celoti upoštevati stališča spomeniške službe, vendar se mi zdi celo to preohlapno, ker še vedno dopušča v neposredni bližini parkiranje. Za trg, ki naj bi zaključeval Staro cesto, je to nesprejemljivo. Mulleveva hiša in nova trgovska kompozicija naj bi tvorila zaključen prostor novega trga, ki bi bil urejen arhitektonsko zahtevno in uporaben izključno za pešce. V ta prostor naj bi se vključila tudi Jelovškova ulica s celim sklepom hiš (do sodišča), kar je tudi stališče spomeniške službe. Samo po sebi je razumljivo, da so stavbe, ki se vnašajo v novi prostor, podre-
jene obstoječim gabaritom, se zgledujejo po Mullevevi hiši in skupaj z gasilskim domom poskušajo ustvariti avtohtoni am-bient in duha. Če bo ostal na tem malem prostoru še naprej tekoči promet, parkirišča, razne trgovske stojnice in še kakšna druga navlaka, bo dokončno uničen najkakovostnejši prostor starega dela Vrhnike, to je tisti prostor, ki se navezuje na zgodovinsko jedro in sporočilo od antičnih časov do poznega 19. stoletja (glej študijo o Nauportusu in iz mlajše dobe Črni orel, sodišče, Mulleveva hiša). Ta del je že močno uničen, vendar pa ni nepopravljiv.
Pristop, kot sem ga mogel razbrati iz dosegljive dokumentacije, vse navedene ugotovitve zanika. Kaže se mi kot neki kvazi modernistični objekt
sredi parcelice, okrog katerega bomo naredili ograjo in ga za-parkirali po liniji najmanjšega odpora. Celo nekateri naši stanovski kolegi menijo: »Investitor ima denar, lahko pogojuje.« Zmota, popolna zmota. Vrhni-čani bi se morali zavedati, da ni denarja, pa če je še tako pozlačen, ki bi imel pravico uničevati najkakovostnejše ambiente in vedute. Teh ne bi bilo mogoče več sanirati.
Ko sem še imel možnost zastaviti besedo, sem vedno eksplicitno naglašal, da je pristop v tem prostoru individualen, da tu ni mogoče uporabiti nikakršnih šablon, da je potrebno izdelati idejne projekte objektov, ne pa nekaj idejnih skic v urbanističnih merilih. V pojasnilu projektanta »se govori« o idejnih projektih, toda na srečanju arhitektov pri predsedniku skupščine jih niso pokazali.
V mestih in krajih, kjer ljudje čutijo zgodovinsko odgovornost do svoje preteklosti, pristojni občinski organ razpiše, ne samo papirnate natečaje, temveč zahteva makete, ker šele te pokažejo prave odnose med stavbnimi masami in prostorom, ki ga obkrožajo. Če na »razstavi«, ki jo pripravlja PRI-
MIS, ne bo makete celotne okolice, ne bo mogoče presojati kakovosti zazidave oziroma vpetosti novega objekta v njegovo okolico.
Koncept, kakršnega poskušam predstaviti, se da izpeljati, če projektant spleza na zvonik sv. Lenarta in pogleda malo širšo okolico, ne le svoj »vrtiček«. Razumem, da ta širši pogled sedanjega investitorja pač ne zanima. On išče zaslužek in to čimprej. Zanimati bi pa moralo odgovorne na občini, predvsem pa strokovne službe. Vedno bolj se mi utrjuje prepričanje, da se ni še nič spremenile od časov JLA. Govorim namreč o morali. Videti je, da je zabetonirana v betonske vojaške poligone, podzemne tunele na Raskovcu ali pa je izpuhtela z radarsko »čebulo« vred. Morala je namreč povezana s strokovnostjo. Nihče nima pravice sam odločati o temah, o katerih teče beseda, zato je Muzejsko društvo predlagalo strokovni team v pomoč izdelovalcem dokumentacije, ne pa v njihovo negacijo. Zavedati se moramo odgovornosti pred ljudmi, zgodovino in pred samim seboj. Kolikor vem, so vse to moralne teme. Imena ljudi so bila dogo-
vorjena, morda še ne poslana na občino in tudi hitrost nima pri tem nič opraviti. Rad bi poudaril, da so odločitve za take posege dolgoročne. Izdelovalci morajo imeti vedno končno vizijo. Nikoli ne sme prevladati trenutna (nezmožnost družbe. Malo je ljudi, ki imajo toliko denarja, da zgradijo hišo v enem zamahu, pa tudi takih družb je kaj malo. Predlagam, da odložimo gradnjo trgovske hiše, če nismo zmožni najti kakovostnih rešitev, ki bodo prenesle vsako kritiko, ki bodo odgovorile na vse zahteve, ki jih prostor pogojuje. Zato pa potrebujemo interdisciplinarni team strokovnih ljudi. Ti bodo najprej programsko opredelili, kaj ta prostor predstavlja v širšem smislu, kaj more oz. sme vsebovati, izpeljati natečaj (lahko ožji, s povabljenimi) in šele nato dali zeleno luč za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Vsak drugačen postopek in pristop je nestrokoven, nedemokratičen, moralno vprašljiv in zgodovinsko neodgovoren. Izgovor, da ni časa, da je postopek že sprožen, je glede na problem, pred katerim stojimo, ciničen in neopravičljiv.
FRANCE KVATERNIK, dipl. inž. arh.
VRHNIKA ODPIRA VRATA
Diplomati na obisku
Na podlagi dogovora med predsednikom Skupščine mesta Ljubljana Jožetom Strgar-jem in županom Vrhnike Vinkom Tomšičem so v soboto, 12. 6. 1993, Vrhniko obiskali nekateri diplomatski predstavniki, ki imajo svoje konzulate v Ljubljani. Vabilu so se odzvali konzuli ZDA, Nemčije, Madžarske, Češke, Albanije, Bosne in še nekateri predstavniki iz zunanjega ministrstva, kot Peter Vencelj ter župani nekaterih ljubljanskih občin.
Pred Modnim salonom IUV je vse udeležence pozdravil
Vinko Tomšič ter na kratko predstavil Vrhniko v turističnem in gospodarskem pogledu.
Predstavnik IUV Tone Gantar je predstavil poslovanje industrije usnja Vrhnika ter vse povabil na ogled Modnega salona.
Gostje so si z zanimanjem ogledali notranjost »Lavrenči-čeve hiše« ter izrekli priznanja IUV, da je poskrbela tudi za obnovitev zgodovinske dediščine. Ob tem so si pozorno ogledali tudi modne novosti izdelkov iz usnja.
Ameriški veleposlanik se vpisuje v knjigo spominov muzeja BISTRA.
Še posebno pa jih je navdušil zunanji vrt, ki je vedno lepo negovan in urejen. Ob izhodu iz Modnega salona so vsi prejeli propagandno gradivo vrhniških podjetij in turistične prospekte.
Nato so si ogledali romantično in lepo sotesko Pekel pri Borovnici. Vsi so se napotili do prvih slapov ter občudovali lepote narave potoka Otavščice, ki je ustvaril slapove. Izkazal se je tudi g. Mazi, lastnik gostišča v Peklu, ki je gostom izročil lepe spominke. Po programu so se diplomati in drugi ustavili v gradu Bistra ter si ogledali Tehnični muzej z nekaterimi stalnimi zbirkami. V grajskem parku pa je Jani Marinčič pripravil zakusko, ki je bila v obliki piknika. Za prijetno razpoloženje je poskrbel Godalni kvintet Fabiani.
Polni vtisov z zelo zanimivega potovanja po občini Vrhnika so se poslaniki v večerni uri vrnili v Ljubljano. V njihovem imenu se je za sprejem zahvalil konzul ZDA in poudaril, da imamo na Vrhniki veliko lepot, ki jih je treba predstaviti tako Evropi kot svetu.
Mogoče pa jc obisk diplomatov že delno odprl vrata v širni svet.
S. S.
Veleposlaniki in drugi gostje pred vhodom v muzej BISTRA
Most, ki z glavne ceste pelje med njive na mahu od zaselka Na Zvirku na Pakem, je preskušal težak tovornjak, koliko bo zdržal. Tovornjak je bil zelo naložen, most pa že razrahljan, zato se je podrl. Gradbena ekipa sosedov je objekt, ki bi ne prenesel nadaljnjega prometa, zlasti ne med košnjo, spet postavila v prvotno stanje, s tem seveda, da je močno okrepila trdnost mostu. Denar so prispevali vsi, ki most uporabljajo. Košnja je minila brez težav, most je vzdržal ves promet. Na mahu je še nekaj podrtih mostov, kar otežuje dostop do njiv. Bo svetel zgled pomagal k še kakšni gradbeni akciji?
Eno črno odlagališče manj?
Na poti v Zaplano v dolinici pod daljnovodi je bilo črno odlagališče smeti, ki smo ga že večkrat omenili v Našem časopisu in ga tudi slikovno prikazali. Obiskovalcem in turistom gotovo ni bila v spodbudo čista in turistično privlačna Zaplana, če je ob poti smetišče. Zato je Komunalno podjetje poskrbelo za to divje odlagališče. Delavci in bager so iz doline povlekli precej kaminov materiala. Nato so delno zasuli in nasuli zemljo ter zasejali travo. Vsa dela so bila plačana iz proračunskih sredstev. Sedaj pa je naloga vseh nas, da skrbimo, da to mesto ne bo spet postalo črno odlagališče.
N. Č.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
CENJENI VRHNIČANI
NA VRHNIKI, M RAKOVA 6 (ZA KINOM), SMO ZA VAS ODPRLI NOVO TRGOVINO, V KATERI BOSTE NAŠLI BOGATO IZBIRO BARV IN LAKOV ZA VAŠ DOM.
PONUDILI VAM BOMO TUDI VSO OPREMO, KI JO BOSTE POTREBOVALI PRI BARVANJU IN LAKIRANJU. IZBIRALI BOSTE LAHKO TUDI MED ČISTILI RAZLIČNIH VRST, PRALNIMI PRAŠKI IN PODOBNIM.
PRESKUSITE ODLIČNO KAKOVOST IZDELKOV V NAŠI PONUDBI. PREPRIČANI SMO, DA BOSTE PRESENEČENI NAD IZREDNO UGODNIMI CENAMI. KO BOSTE ENKRAT OBISKALI TRGOVINO PIGVAL - HELKO, BOSTE POSTALI NAŠI STALNI KUPCI.
PRI VAŠI ODLOČITVI VAM ŽELIMO POMAGATI S CENAMI NEKATERIH IZDELKOV:
- TESAROL - HELIOS VSEH ODTENKOV OD 475,00 DO 680,00 SIT
- NOVI PROGRAM PREMAZOV ZA LES »BORI«, KI OBSEGAJO: BORI ZA GLOBINSKO ZAŠČITO, BORI Z LAKOM IN BORI Z BIOCIDOM PROTI ZAJEDALCEM OD 442,00 DO 648,00 SIT
MEHČALEC MANDY BRISAČE PALOMA
4 I 382,53 SIT 2/1   153,00 SIT
TRGOVINA JE ODPRTA:
VSAK DAN OD 8. DO 12. URE IN OD 14. DO 19. URE OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE
PIGVAL - HELKO
VAM BO POCENI IN KAKOVOSTNO OLEPŠAL VAŠ DOM. BARVE LAKI    BARVE LAKI    BARVE LAKI    BARVE LAKI
Skupinska slika za spomin
115. OBČNI ZBOR PGD VRHNIKA
V obnovljenem domu
Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika je opravilo 13.3.1993 svoj jubilejni 115. občni zbor društva v prostorih svojega že skoraj v celoti adaptiranega doma.
Prisotni so bili skoraj vsi član društva, družbo pa so nam od 11 ih vabljenih gostov delali samo g Vinko Tomšič, predsednik skupš čine občine Vrhnika, g. Vojko Je rina, predstavnik krajevne skupno sti Vrhnika, Breg, g. Jože Jeraj predstavnik OGZ Vrhnika in predstavnika IGD-IUV Vrhnika g. Janko Rudolf in g. Venčeslav Rudolf. Tu se vsem še enkrat lepo zahvaljujemo za udeležbo na našem zboru, saj le tako lahko ocenimo posluh do gasilske organizacije oziroma posameznega društva. Po skupni fotografiji pred lepo obnovljenim domom in ob našem starem orodnem vozilu, ki je že častitljivo v letih, smo se posedli v sejno sobo, ki je zelo velika in bi bila skoraj premajhna za vse udeležence zbora. G. predsednik društva Karel Mušič je začel z zborom, pozdravil vse navzoče člane, goste zbora, posebno pa našo mladino, ki je naša bodočnost.
Predlagani dnevni red je obse-gel 10 točk. Najbolj zanimiva so bila vsa poročila o delu društva v preteklem obdobju, pa načrt dela za leto 1993 ter volitve novega u.o.
in n.o. društva. V vseh poročilih je bilo zaznati velik napredek v društvu, članstvo se je povečalo za 100% in upamo, da se bo v naslednjih letih še. Predvsem si želimo v naše vrste veliko mladine, kar je pogoj za obstoj in napredovanje društva. Zato ob tej priložnosti še enkrat prosimo starše in šole, da priporočijo svojim otrokom oziroma učencem, naj se tisti, ki jih veselijo gasilske vrste, včlanijo v naše društvo in postanejo prijatelji našim mladim gasilcem z objavljene slike. Veliko je bilo v preteklem letu narejenega tudi glede usposabljanja našega članstva v operativi. Izpit za izprašanega gasilca je z oceno odlično opravilo 12 naših novih članov. V letu 1992 so obnovili znanje strojnika 4 člani društva, tako da znanje naših članov operative raste, kar je vzpodbudno, če vemo, kaj vse lahko uniči rdeči petelin in druge naravne nesreče. Da pa bi bila škoda ob takih nesrečah čim manjša, je nujno, da se člani še naprej usposabljajo in izobražujejo ter da družba v te namene dodeli več sredstev. Samo znanje ob stari opremi in orodju pa ne poveča preprečevanja takih nesreč in tudi preventiva ne pomeni nič. Če pa bi imeli posodobljeno opremo in novo orodno vozilo, kar je želja vseh nas, bi tudi hitreje in bolje delovali.
GASILCI V BREZOVICI PRI BOROVNICI
Štiri desetine
Gasilci iz Brezovice pri Borovnici so slovesno zaokrožili svoj jubilej - 40 let delovanja z rednim občnim zborom v nedeljo, 7. 3. 1993. V svojem nagovoru in poročilu je predsednik društva Franci Pristavec duhovito opisal delovanje društva v preteklem letu. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo društvo zelo aktivno na vseh področjih.
V društvu se z gasilskimi veščinami ukvarjajo kar štiri desetine. Največjo pozornost so namenili vzgoji mladih gasilcev. To nazorno kažejo prepolne vitrine pokalov, plaket, diplom, priznanj... z občinskih, regijskih in državnih tekmovanj. Že desetletja so eni vodilnih v pionirski in mladinski konkurenci v občini Vrhnika. Največ zaslug ima mentor Janez Japelj, ki je naučil vseh gasilskih veščin skoraj vse gasilce v Brezovici. Gasilsko društvo je eno redkih društev, kjer deluje tudi pionirska ženska desetina, ki se pridno pripravlja za svoj prvi tekmovalni »krst« v Borovnici letos spomladi.
Mladinska in članska desetina bosta tudi pridno vadili in bili vedno pripravljeni za pomoč.
Pozornost bodo namenili tudi vzgoji kadrov - mentorji, strojniki, izprašani gasilci...
Poskušali bodo pridobiti nekaj manjkajoče opreme in ure-
diti prostor za orodje ter okolico gasilskega doma.
Nato je občni zbor razrešil stari nadzorni in upravni odbor in potrdil novega, katerega bo v prihodnje vodil Jože Drašler. Na koncu je častni predsednik OGZ Vrhnika gospod Karol Mušič podelil zaslužnim gasilcem 11 občinskih priznanj, član OGZ Franc Debevec pa kar 90 priznanj za 10-, 20-, 30-in 40-letno delo v društvu. Predsednik društva se je s posebnimi priznanji - zahvalami - zahvalil vsem, ki so v minulih letih pomagali pri razvoju gasilstva v Brezovici pri Borovnici.
Društvo je bilo dejavno tudi na drugih področjih. Marca je organiziralo praznovanje dneva žena - materinskega dneva in medse povabilo svoje matere, žene in jim pripravilo kulturni program. Konec avgusta je pripravilo 2. srečanje godcev in pevcev, katero je žal pokvarilo vreme, vendar so s programom nadaljevali v dvorani društva, ki je bila pretesna, da bi sprejela vse, ki so si hoteli ogledati prireditev, ki je vzbudila precej pozornosti v KS Borovnica in v občini Vrhnika.
5. decembra, na predvečer sv. Nikolaja, je društvo organiziralo Miklavžev večer. Bodoče gasilce in gasilke je obiskal ter obdaril Miklavž.
J. D.
To bo za leto 1993 ostala le želja, kajti zeleno luč za orodni avto so že prižgali, nabaviti pa jo bo mogoče v letu 1994.
V načrt dela za leto 1993 smo predlagali zboru: da bi dokončal delo na domu in njegovi okolici, šest mokrih in štiri suhe vaje, da bi povečali članstvo za 40%, obiskali gasilsko brigado v Ljubljani, obiskali gasilski muzej Slovenije v Metliki, povečali sodelovanje z sosednjimi društvi, da bi se udeležili tekmovanja pionirske in desetine mladih gasilcev, potrebno je strokovno izobraževanje članov in pionirjev, povezati se je treba s TO in preučiti možnost vaj v kasarni, potrebno je aktivnejše sodelovanje z OGZ Vrhnika, obnoviti motorko in avtomobila, sodelovati oziroma ogledati kako gasilsko društvo v tujini.
V načrtu za leto 1993 je tudi organizacija občinskih vaj v mesecu požarne varnosti, na katerih bi sodelovala vsa društva v občini Vrhnika in poklicne gasilske brigade iz Ljubljane. To bi sovpadalo s praznovanjem 115-letnice obstoja PGD Vrhnika, ki praznuje ta jubilej 18. septembra 1993. Menimo, da bomo zastavljene cilje uresničili ob zagnanosti vseh članov društva in njim podobni občani Vrhnike. Tudi v organe upravnega in nadzornega odbora so bili izvoljeni člani, za katere menimo oziroma so že dokazali s svojim delom, da so pravi gasilci in upravljala društva. Da ne bi ostali v ilegali, pa vam predstavljam: upravni odbor: predsednik društva Karel Mušič, podpredsednik g. Franc Dolinar, poveljnik g. Janez Buček, namestnik poveljnika g. Janez Voljč, gospodar g. Franc Dolinar, namestnik gospodarja g. Albert
■ Sotlar, vodja pionirjev g. Stane Žemljic, pomočnik g. Anton Jerina, tajnik in blagajnik g. Vinko Pečar in član g. David Rudolf. Nadzorni odbor: predsednik g. Jože Grom, član g. Rajko Matavašič ml. in g. Anton Gostiša. Želimo jim veliko uspeha pri njihovem nadaljnjem delu.
Za dolgoletno sodelovanje v gasilski organizaciji pa so bili nagrajeni z značko tudi člani, ki so v gasilskih vrstah od 10 do 50 let. Naj jih omenim, saj za značko ne bodo omenjeni za naslednjih 10 let, spodobi pa se jih omeniti, kajti niso malo naredili za gasilstvo na Vrhniki. To so: g. Karel Mušič za 50 let, g Lovro Grom za 50 let, g. Franc Dolinar za 40 let, g . Martin Petrič za 40 let, g. Jože Grom za 40 let, g. Janez Buček za 20 let, g. Anton Gostiša za 20 let, g. Geza Balajc za 20 let in g. Janez Voljč za 10 let delovanja v gasilstvu. Jubilejne diplome jim je podelil predstavnik OGZ Vrhnika g. Jože Jeraj.
Predsednik društva g. Karel Mušič pa je podelil spričevala in diplome za izprašane gasilce vsem 12 članom. Vsi so opravili izpit z odličnim uspehom, tečaj so obiskovali tile člani: g. Rajko Malava-šič, g. Zdravko Kogovšek, g. Alojz Tavčar, g. Ivo Krešič, g. Anton Jerina, g. Boris Bizjan, g. Jernej Jerina, g. Matjaž Vrhovec, g. Matej Gostiša, g. Peter Buček, g. Miha Zore, g. David Rudolf. Vsem za opravljen izpit čestitamo in jim želimo še nadaljnjega napredovanja v gasilstvu. Da pa na zboru ne bi
razpravljali samo gasilci, so se v razpravo na zboru vključili tudi gostje zbora.
G. Vinko Tomšič predsednk skupščine občine Vrhnika je ocenil, da je društvo v zadnjih letih zelo delovno, da je veliko narejenega, da je to delo samo za žilave ljudi, kar vrhniški gasilci tudi so. Sama pot društva ni bila rožnata in res je samo ob trmastem in žilavem delu mogoč uspeh kot v vrhniškem gasilskem društvu.
Da pa bi društvo v bodočih letih uspevalo naprej, je nujno, da dobi želeno, torej nov orodni avtomobil. Da pa bi bil naš podmladek dostojno uniformiran, je potrdil plačilo računa za tri pionirske obleke.
Čestital je jubilantom in izpraša-nim gasilcem ter vsem zaželel še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Požel je lep aplavz, kar se za tako lepe besede oziroma nagovor tudi spodobi. Z nagovorom g. Tomšiča se je strinjal tudi predstavnik OGZ Vrhnika g. Jože Jeraj in dodal, da tako skrbno pripravljenega zbora in sploh poročil se ne vidi oziroma ne sliši povsod. Posebno je bil še vesel, ker so dom dobili vrhniški gasilci, ki so ga tako lepo obnovili, da je vsem v ponos, posebno pa samim vrhniškim gasilcem. Da pa shramba ne bo prazna, sodi vanjo nov orodni voz, za kar se bo tudi sam zavzemal.
Dejal je, da je vesel tudi mladine in dodal, da se društvu ni bati za naslednike. Čestital je vsem dobitnikom priznanj in mladim gasilcem za opravljene izpite. Zaželel nam je še veliko uspehov v nadaljnjem delu. Bolj kratek in jedrnat je bil v svojem nagovoru g. Vojko Jerina, predsednik KS Vrhnika - Breg. Če so dosedaj dobivala druga društva, je sedaj na vrsti društvo Vrhnika. Vsi si želimo, da bi se njegove besede uresničile in da društvo dobi željeno. Tudi njegove besede so požele aplaVz. Z njegovim nagovorom pa se je tudi končala razprava.
Po končanem zboru smo ob kozarčku in prigrizku še malo po-kramljali in si izmenjali izkušnje ter se razšli z željo, da na naslednjem zboru   poročamo  o uresničitvi
Klic na tel. 93
Normalno bi bilo, da v občini Vrhnika občan na to telefonsko številko dobi ustrezno gasilsko službo, ki zagotovi ustrezno posredovanje. Ker občina Vrhnika in vrhniško gasilstvo očitno te naloge ne moreta prevzeti, klic na 93 pride v ljubljansko Gasilsko brigado. Zato kljub oddaljenosti in teritorialni nepristojnosti enota Gaislske brigade pogosto posreduje v vrhniški občini, včasih tudi brez potrebe.
To vprašanje smo neuspešno poiskušali urediti z vrhniško ga-
silsko zvezo, ki se je potem raje odločila za obvestilo občanom v glasilu »Naš časopis« (št. 192, maj 1993),. V ljubljanski gasilski brigadi smo za obvestilo izvedeli povsem slučajno.
Občanom vrhniške občine smo dolžni še eno pojasnilo.
Doslej posredovanj v vrhniški občini nismo zaračunavali in tudi v prihodnje računov ne bomo pošiljali občanom, ampak vrhniški občini, kot to določa Zakon o varstvu pred požari, če bo od svojega davkoplačevalca plačilo zahtevala vrhniška občina, pa ne vemo.
DIREKTOR GASILSKE BRIGADE LJUBLJANA
vsega zadanega dela in izpolnitvi vseh naših želja. Želja in naloga našega zbora pa je tudi, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem, ki so kakorkoli in na kakršenkoli način pomagali društvu pri adaptaciji doma. Nekaj imen pa moramo navesti za zgled drugim občanom Vrhnike. To so: Avtoprevoznik g. Franc Japelj, Gradbena mehanizacija g. Primož Tesar, g. Janez-Anže Stržinar, Kamnolom Verd, Pekarna Baškovč, Pekama Adamič, COMING, Loterija Slovenije, Mercator Vrhnika, KPV Vrhnika.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Vso pohvalo in hvaležnost pa zaslužijo tudi mojstri pri adaptaciji, to so: g. Matjaž Jereb in g. Tone Rozmane, Pavel in Janez, g. Andrej
Treven in mojstra vodovoda g. Janez Simonišek in g. Jaka Petkov-šek. Tudi pri nadaljnjem delu nam bo prišla vsaka pomoč zunaj društva prav in veseli bomo, če nam bo kdo prisluhnil pri težavah ob delu, s katerimi se srečujemo.
Tako se je končala naša letna konferenca in upamo, da uspešno in v zadovoljstvo vseh, da je mogoče tudi prostovoljno nekaj narediti.
Do naslednjega članka v našem časopisu Vas, dragi občani in občanke, prav lepo pozdravljamo z gasilskim pozdravom V SLUŽBI LJUDI - NA POMOČI vsi gasilci PGD Vrhnika.
Za u.o. PGD Vrhnika zapisal: Vinko Pečar
V slovo Francu Lenaršiču
Nepričakovano in sredi neutrudnega dela je 6. junija za vedno odšel od nas zvesti sodelavec in prijatelj, predsednik Občinske gasilske zveze Vrhnika.
Kadar se življenjska pot pretrga v človekovem zenitu, nas to vselej globoko pretrese s svojo nenaravnostjo. In kadar nam je človek blizu, ko z osebno izkušnjo vemo za njegove zmožnosti, neizpolnjene načrte in hrepenenja, deluje to še bolj boleče in nedoumljivo.
Ne moremo dojeti, še manj pa razumeti, da se je tako iz-nenada ob prvem dihu poletnih sap iztekla, v zadnjem času tiha in naporna življenjska pot.
V zibko so ga položili 20. julija 1942 v Dolenjem Logatcu. Po končani nižji gimnaziji se je vpisal v srednjo lesno šolo in jo uspešno končal. A želja po znanju ga je gnala naprej, zato se je ob delu vpisal na višjo lesno šolo in si pridobil naziv inženir lesarstva.
V gasilske vrste se je vključil leta 1978 pri Industrijskem gasilskem društvu LIKO Verd. V želji po poznavanju osnovnih gasilskih veščin je z dodatnim strokovnim izpopolnjevanjem pridobil naziv višjega gasilskega častnika organizacijske smeri.
Z vedrino, delavnostjo in organizacijskimi sposobnostmi je v gasilski organizaciji pridobil široko strokovno znanje in številne prijatelje in znance. Tako mu je bila najprej zaupana funkcija predsednika industrijskega gasilskega društva LIKO Verd, leta 1988 pa funkcija predsednika Občinske gasilske zveze Vrhnika, ki jo je opravljal vse do svoje prezgodnje smrti.
Ves čas opravljanja funkcije predsednika občinske gasilske
zveze si je prizadeval za čim boljšo opremljenost gasilskih društev, za stalno izobraževanje od osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj do organizacij tečajev za nižje gasilske častnike in častnike. Njegova stalna skrb je bil gasilski podmladek. Vedno je poudarjal skrb za najmlajše gasilske vrste. Ravno tako si je prizadeval za vključitev deklet in žena v naše vrste. Da imajo nekatera društva tudi ženske desetine, je plod njegovih prizadevanj. Še pred nekaj dnevi smo skupaj snovali načrte in finančne zmožnosti za čim boljšo učinkovitost občinske gasilske zveze in gasilskih društev na požarnem področju. Nismo slutili, da se bo tako hitro utrnilo njegovo življenje. Zato smo obnemeli ob vesti, da bomo v prihodnje opravljali naše humano in nesebično delo brez njegove strokovne pomoči, dobrohotne in odkrite besede.
Za nesebično in prizadevno delo v gasilski organizaciji je prejel občinska in republiška priznanja ter red dela s srebrnim vencem.
Z njegovim prezgodnjim odhodom smo izgubili zvestega in neutrudnega predsednika gasilskih vrst in prijatelja, ki je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč kjerkoli je bilo potrebno. Družina pa je izgubila sina, brata, moža in očeta. Vsi ga bomo neizmerno pogrešali.
Brez pozdrava in tiho se je poslovil od nas in naše besede so zgolj skromno nadomestilo za boleče občutje, ki nas spremlja ob spominu na zvestega in neutrudnega gasilca in prijatelja.
Vselej se ga bomo spominjali tudi po tem, kar je hotel, pa mu ni bilo dano izpolniti, in ne le po tistem, kar pomeni vsestransko bogato izpolnitev prekratkega življenja.
Občinska gasilska zveza Vrhnika
Prijatelju v slovo
Kakor strela na grebenu, tako je udarila med nas vest, da te ni več. Ne moremo verjeti, da med vrhovi in po grapah še zdaj grozno odmeva, Lenča ni! Ko smo z nepopisno bolečino nemo stali na tvoji zadnji poti, je samo jok trgal to tišino. Tako joče veter v gorah. Nemo smo zrli in videli daleč nazaj, kako neštetokrat hodimo po poteh, po katerih si nas ti vodil: Porezen, Stol, Nanos, Triglav, Snežnik in še in še. Mogoče je kdo manjkal, toda ti si bil vedno tam, vedno vesel, vedno skrben za vse. Bil si nam vodnik, organizator, zdravnik, kuhar, humorist, prijatelj, bil si vse in vsem! Bil si nam oče in res je, Lenč, bil si samo eden. Kakor ima človek samo eno dušo, tako smo imeli mi samo tebe in ti nas. Mi smo tebi ostali, ti pa nam manjkaš že zdaj.
Grozna rana, ki je nastala, bo le težko ozdravljiva. Obljubljamo ti, da se bomo trudili, vsak po svojih močeh, da bo
tvoje deio ostalo. Da se bo zgodilo tako, kot si si ti zamislil in želel. Še bo zvonilo pri sv. Lenartu, ko se bodo tvoji prijatelji podali peš na Triglav in tudi ti boš z nami vedno in povsod. Nosili te bomo v spominu po vseh poteh, kočah in vrheh, kjerkoli bomo hodili. Imel si lepe načrte za dvajseto pešpot Vrhnika-Triglav, ki bo prihodnje leto. Lenč, obljubljamo ti, da bo vse ostalo, kot smo načrtovali, le datum smo premaknili. Pri sv. Lenartu bo Triglavcem zazvonilo poldne 20. julija, na tvoj rojstni dan. Lenč, vsi se trudimo, da se ti vsaj malo oddolžimo za tisto, kar si ti storil za nas. Obenem pa vemo, da tega ne bo mogoče, kajti tvoje delo je preveliko, da bi bilo lahko poplačano. Bil si velik in bil si Lenč.
Kadarkoli bomo zaslišali pesem Triglav, bo povezana s tabo in s tvojim nahrbtnikom, katerega si si v ranih jutrih še ob svečah oprtal in odšel tako kot danes.
Ohranili te bomo v najlepšem spominu.
Slava ti! Triglavci
Na Vrhniki dve prisegi
V petek, 4. junija, sta bili v obeh vojašnicah svečani prisegi novih vojakov, ki bodo na-
daljnjih šest mesecev služili vojaški rok. Se posebno svečano je bilo
Obrambni minister Janez Janša čestita vojaku tankovske enote, ki je ravnokar podpisal svečano prisego.
v vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu, kjer so ob 11. uri prisegli vojaki prve generacije oklepno-mehanizirane enote, ki bodo ves vojaški rok služili pri njih. Tega slovesnega dejanja so se udeležili številni starši, dekleta, prijatelji in gostje. Med gosti so bili obrambni minister Janez Janša, člani delegacije KEVS-a iz španskega obrambnega ministrstva in številni predstavniki občine Vrhnika ter sosednjih občin. Slavnostni govor je imel Janez Janša, ki je med drugim poudaril: »Z generacijo, ki je danes prisegla v učnih centrih TO sirom Slovenije, smo zaokrožili sistem organizacije mirnodobne vojske v naši državi, vojske, ki je organizacijsko že zelo podobna evropski.
Prva prisega vas, tankistov, pa je posebno važna in tudi simbolična saj so ravno ti tanki pred dvema letoma »ušli« iz vrhniške kasarne in napadli mlado državo Slovenijo.« Nato so si vsi udeleženci prisege lahko ogledali vozila oklepno-mehaniziranega bataljona. Še
posebno pa so si z zanimanjem ogledovali novejše tanke T-84 (slika na prvi strani).
Popoldne je bila svečana prisega v 530. učnem centru Teritorialne obrambe na Vrhniki, kjer je prisegla že 5. generacija vojakov, ki nekako tri
Svečani postroj 5. generacije vojakov v 530. učnem centru TO na Vrhniki tik preden so svečano prisegli.
mesece služijo v tem učnem centru.
Preostale tri mesece pa ti vojaki odslužijo še v bojnih enotah sirom Slovenije.
Zbralo se je veliko staršev, prijateljev vojakov ter gostov in občanov Vrhnike.
Slavnostni govornik major Janez Švajcer je poudaril pomembnost prisege in zaželel vojakom prijetno in predvsem miroljubno bivanje v učnem centru na Vrhniki. Pred postro-jem in vsemi udeleženci je spregovoril tudi predsednik Skupščine občine Vrhnika Vinko Tomšič ter zaželel vojakom in staršem dobrodošlico in prijetno bivanje na Vrhniki z mislijo, da bi Vrhniko tudi kot civilisti večkrat obiskali.
Po svečani prisegi so mladi vojaki svojim staršem in prijateljem pokazali bivalne pro-
store ter nato prvič odšli na prosti vikend v svoje kraje.
S. S.
Podpis prisege enega izmed vojakov
110-letnica gasilcev iz VERDA
Gasilsko društvo Verd je imelo v petek, 11. 6. 1993, slavnostno sejo vseh članov društva ob 110-letnici društva.
Slavnostne seje se je udeležilo veliko povabljenih gasilskih društev, predstavnikov občinske gasilske zveze, pred-
Ob jubileju še nova avtocisterna
V nedeljo 20. 6.1993 je gasilsko društvo Verd zaključilo svoje 110. letno delovanje s parado gasilskih enot ter s prevzemom nove avtocisterne.
Parade se je udeležilo veliko gasilskih društev, predvsem iz Notranjske, saj je bilo 26 gasilskih vozil. Vse navzoče goste, posebno pa slavljence gasilce Verda, sta pozdravila predsednik skupščine Vinko Tomšič in predsednik občinske gasilske zveze Vrhnika Ivan Turk.
Nato pa je Vrhniški župan prerezal trak pri novi avtocisterni ter s tem predal ključe poveljniku gasilske enote na Verdu. Cisterna je bila takoj preizkušena in del ceste ob gasilskem domu je bil dobro očiščen s curkom vode.
Po slovesnosti je bilo družbano srečanje za vse gasilce in domačine.
S. S.
sednik gasilske zveze Slovenije Ernest Oeri ter predstavniki občine Vrhnika.
Na svečanosti so se vsi navzoči poklonili spominu pokojnega predsednika OGZ Vrhnika Franca Lenaršiča z minuto molka. Nato so prebrali kroniko 110-letnega delovanja gasilskega društa VERD. Ob tej priložnosti je gasilsko društvo Verd podelilo priznanja najbolj prizadevnim članom in organizacijam, ki so pripomogli k izgradnji gasilskega doma in sploh največ prispevali v tej dolgi dobi obstoja društva. Priznanja so prejeli: Janez Ga-brovšek, Pavle Jesenko, Anže Stržinar, Mitja Drašler, Marjan Oblak, Adolf Molk, Slavko Ga-brovšek, Jože Petrič, Jože Je-raj, Karol Mušič, Marija Jerc, Dušan Turšič, Pavle Mrak, Alojz Miklavčič, Matija Seli-škar, Vinko Tomšič, SO Vrhnika, Oddelek za obrambo občine Vrhnika, OGZ Vrhnika, Liko Verd, KAMNOLOM Verd, Primis Vrhnika ter Franc Le-naršič, njegovo posmrtno priznanje bo prejela njegova družina.
Občinska gasilska zveza je ob tej priložnosti podelila občinska priznanja najboljšim gasilcem v zadnjem obdobju. Prejeli so jih: Pavle Trček, Franc Žibert, Srečo Zakrajšek, Srečo Krašovec, Miha Rihar, Tomaž Gorišek, Matjaž Žirov-nik, Urban ml. Žirovnik, Gabrijel Hladnik, Štefan Dobrovoljc, Lanart Molk, Janez Kern, Marko Furlan, Toni Žnidaršič.
Častni predsednik OGZ Vrhnika Karel Mušič pa je najstarejšim članom GD Verd podelil veteranska priznanja za dolgoletno delo pri verdskih gasilcih. Prejeli so jih:
Avgust Žakelj za 60 let, Ciril Nagode za 55 let, Urban Žirovnik za 50 let, Franc Leveč za 50 let, Jakob Petkovšek za 45 let, Anton Rizman za 45 let, Franc Ogrin za 45 let, Alojz Dobrovoljc za 45 let, Lazo Vu-čenič za 40 let.
Nato je predsednik gasilske zveze Slovenije Ernest Oeri izročil   odlikovanja gasilske
zveze Slovenije naslednjim gasilcem:
Urbanu Žirovniku - medaljo za posebne zasluge, Avgustu Žaklju - gas. plamenico I. st., Jakobu Petkovšku - gas. ple-menico II. st., Nacetu Nago-detu - medaljo I. st., Francu Gorišku - medaljo I. st., Hermanu Janezu - medaljo II. st., Janezu Žaklju - medaljo II. st.,
Matjažu Cundru - medaljo III. st., Jurcu - medaljo III. st., Silvu Nagodetu - medaljo III. st.
Na koncu pa je Občinska gasilska zveza podelila še posebno priznanje Urbanu Žirovniku, in sicer naziv častni poveljnik OGZ Vrhnika (na sliki).
S. S.
Cankarjeva knjižnica na Vrhniki praznuje
Letos bo minilo 35 let, odkar je bila na Vrhniki ustanovljena knjižnica kot samostojen kulturni zavod.
Ta jubilej bomo počastili 22. junija letos.
KNJIŽNIČARJI VLJUDNO VABIMO VSE PRIJATELJE CANKARJEVE KNJIŽNICE, da pridete v torek ob 19. uri na ČITALNIŠKI VEČER
Borut, Cvetka, Helena, Ivanka, Magda, Maja, Marija, Zlata.
Pokrovitelj srečanja je Gostilna SIMON.
SPOMIN NA ŽRTVE
Dva spomenika
Na območju vrhniške občine je druga svetovna vojna močno zarezala v življenje ljudi. Če je bila iz različnih okoliščin, v katerih smo vsi rasli, poudarjena le ena plat in če so bili ljudje, ki so do leta 1945 tu živeli, naenkrat popolnoma pozabljeni, celo tako daleč, da je bila ta pozaba zaukazana, je bil zdaj naposled čas, da njihova imena spet pridejo v javnost. Toda večina njihovih domačih je z imeni tiho živela naprej v upanju, da jib ni doletela smrt. O kakških breznih se je le šušljalo, zdaj se to javno pove. Tako sta bili v juniju, mesecu torej, ki marsikoga spominja na težke čase, ko so njihovi izginuli, pa ne pozabljeni svojci odšli na zadnjo pot, tudi na Zaplani in v Veliki Ligojni slovesnosti, ob katerih je bila
zadušnica za po vojni pobite domobrance. Na Zaplani so se spomnili devetinsedemdese-tih, v Ligojni jih je bilo manj, ki so zdaj napisani na spomenikih. Pogrebno mašo na Zaplani in pogrebni obred je vodil prelat Melhior Golob, v Ligojni pa prelat dr. Ivan Merlak. Spomenik na Zaplani je delo arhitekta Franceta Kvaternika, ki je temeljno misel pri oblikovanju zastavil tako, da je v en konec grobnice postavil veliko kamnito tarčo, od katere teče proti v kamnu izdolbenem križu sim-obličen potok. Poleg so na plošči napisana imena devetih, ki so padli med vojno, in sedemdesetih, ki so jih pobili po vojni in o katerih se ne ve, kje so njihovi grobovi.
Prav zanimivo je, da kljub vojnemu viharju na Zaplani
Mlinsko kolo se vrti
V maju se je v Peklu pričelo vrteti mlinsko kolo ob v že prenovljenem »STAREM« MLINU. Peterica ljubiteljev Pekla in pobudnikov, da bi ustanovili Turistično društvo Borovnica, si je neutrudno vse leto prizadevala in obnovila mlin, nato pa poskrbela še za mlinsko kolo, 180 m vodnega korita ter uredila okolico mlina.
Ti entuziasti so bili: Stane Kra-čan, Jože in Franc Drašler, Brane Pristavec, Marjan Kermavner in Jože Petrovčič.
Skupno so naredili precej udarniških ur, 1717 ur je bilo simbolično plačanih za razna strokovna dela, 680 ur pa je bilo prostovoljnih. Materialno pa so akcijo podprli tudi nekateri obrtniki in posamezniki: Franc Debevec, Janez Drašler, Jo-ško Košir, Neža Bricelj in Vinko Tomšič. V začetni fazi dogovarjanja o obnovi mlina pa je veliko pripomogel bivši župan Franc Kva-ternik, ki je zagotovil začetno finančno injekcijo ter idejno vodil ak-
cijo. Tudi sedanji župan Vinko Tomšič je budno spremljal prenovo in dokončno dograditev mlina. Poleg dograditve mlinskega kolesa pa so v Peklu dobro urejene in obnovljene poti do vseh slapov. Poskrbeli so tudi za dobro markacijo poti, posebno od zadnjega slapa pa do Pokojišča.
Tako je Pekel dobil celostno podobo zanimive turistične točke, kjer je že ob sobotah in nedeljah veliko obiskovalcev. Nameravajo urediti še nekaj prostorov za kurjenje ognja in žare, predvsem za tiste, ki hočejo cel dan preživeti na piknilu v Peklu. Nikakor pa se ne morejo dogovoriti, da bi ustanovili svoje turistično društvo, imajo pa vse pogoje za to. Prav gotovo je na potezi krajevna skupnost, ki naj bi združila ljubitelje lepe narave in tudi tiste, ki so pripravljeni delati v turizmu, da bi čimpreje dobili in ustanovili Turistično društvo Borovnica.
S. S.
med vojno ni bilo več kot devet žrtev; najbolj tragična je seveda smrt zaplaninskega župnika Jožeta Geohellija, ki so ga mučili in potem vrgli v brezno že v začetku vojne, v tistem znamenitem letu 1942, ko so po vaseh obračunali z vsemi tistimi, ki bi lahko na ljudi kakorkoli vplivali s svojim ugledom. Našli so ga zasutega s skalami 50 metrov globoko in ga že med vojno dostojno pokopali. Trdijo, da je v jami živel vsaj še štiri ure. Bolj tragična je mučeniška žetev po vojni v prvem mesecu nove oblasti, ko so obglavili vse trdne kmečke družine s tem, da so pobili njihove sinove. Saj je samo povojnih žrtev sedemdeset, ki ležijo v neznanih krajih, najverjetneje okrog Teharij in v Kočevskem Rogu.
Spomina na umrle se je udeležilo nekaj nad tisoč ljudi, ki so prišli nekateri tudi od daleč. Zbrano so sledili recitirani besedi ubitega pesnika Balantiča in drugim zgovornim mislim
o tragični usodi, pa tudi pesmi domačega cerkvenega zbora in okteta Raskovec. Slovesnost je sklenila skladba Tišina, ki jo je trobentač odigral izpod bora nad pokopališčem. Vrhniški župan Vinko Tomšič, ki je potegnil primerjavo med Kaj-novo in Ablovo daritvijo, je poudaril: »Različnost v svetov-
nem nazoru, strankarska pripadnost in obsodba v imenu ljudstva je bila izrečena. Brazgotina iz tistih časov je ostala na duši. Trudimo se, da bo dim z našega oltarja podoben Abe-lovemu In ne Kajnovemu. Bog ne daj, da se v slovenski zgodovini še kdaj ponovi taka tragedija.«
Žegnanje na Kurenu
Mlinsko kolo se veselo vrti in obiskovalce vabi v Pekel.
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je pripravil že tretje družabno srečanje na Kurenu nad Staro Vrhniko.
Družabno srečanje pa je bilo združeno z žegnanjem ter udeležbo pri sv. maši v cerkvici na Kurenu.
Ob velikem številu prisotnih, so se srečanja udeležili tudi notranji minister Ivan Bizjak, javni tožilec Tone Drobnič, predsednik skupščine Vinko Tomšič, predsednik IS Vili Granda ter drugi številni gostje. Navzoče je najprej pozdravil predsednik SKD Vrhnika
Jože Rus ter vsem prisotnim zaželel prijeten dan. Pozdrave sta še izrekla Ivan Bizjak in Vinko Tomšič, ki sta poudarila, da je srečanje predvsem družabnega značaja, brez večjih političnih besed, da se pozabijo vsakdanje težave in skrbi, da se poveselijo ter sploh preživijo lepo nedeljsko popoldne, v lepem kotičku slovenske mlade države na Kurenu nad Vrhniko.
Sledil je bogat kulturni program, ki so ga izvajali oktet Raskovec, Kamniški koledniki in pesnik ter igralec Tone Kuntner. Sledilo je družabno srečanje. S. S.
To je bil dan...
Lahko rečemo: »To je bil dan, ki ga je naredil Gospod!« Hvala Njemu in vam vsem, ki ste prišli na Kuren. Vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali, da smo skupaj, kot ena velika družina doživeli in podoživljali pravo vaško žegnanje.
Hvala za materialno pomoč, denarne prispevke, mlaje, gospodinjam za spečene dobrote, video posnetke, pomoč pri strežbi, ozvočenje, nastopajočim, za prevoze in skrb za čisto okolje. Nasvidenje prihodnje leto.
OO - SKD Vrhnika Predsednik: Jože Rus
Po Borovnici se sliši...
...da bodo proti koncu leta ob cesti proti Vrhniki postavili bencinsko črpalko manjših dimenzij za krajevne potrebe. Investitor bo verjetno OMV. Težava je menda samo v tem, ker je bil pred tremi leti narejen načrt prometne ureditve križišča za potrebe večje prometne prehodnosti, ki bi nekaterim hišam vzel kar precej zemlje, in je zdaj vprašljivo, kje bo lahko črpalka stala, ali ob sedanji cesti ali pa ob cesti, ki je še ni, in kakor je videti, je tudi ne bo.
...da bodo zaprli lekarno v Borovnici, kajti da ni rentabilna. Svet krajevne skupnosti bo budno spremljal tako krčenje zdravstvenega programa v Borovnici in takoj ustrezno ukrepal, če do tega pride.
...da je bilo na dvojnem ovinku na Zvirku letos že veliko manjših nesreč, k sreči brez smrtnih žrtev. Krajevna skupnost je že večkrat opozorila na nevzdržne razmere. Zahtevajo postavitev znaka kraja za Pako in omejitev hitrosti, pa se nihče ne zgane. Pač čakajo, da se bo zgodilo kaj hujšega. Se pa tudi govori, da dokler bodo delegati iz KS Borovnica urejali predvsem se-maforizacijo križišč na Vrhniki, ne bodo videli, kaj se jim dogaja pred domačim pragom.
.. .da je Komunalno podjetje Vrhnika na nenehne prošnje v juniju le začelo urejati ban-kine po Dolu. Na dan kar hitro daleč pridejo. Ljudje zlobno pripominjajo: če bi začeli že prej, bi tudi prej končali.
... da kljub ostrim opominom vselej narašča kup smeti za staro železniško postajo v Borovnici v smeri proti smučarskima skakalnicama. Nekateri sprašujejo, ali se ljudje v tistih hišah tako hitro menjavajo, da jim nihče sproti ne more dopovedati, kam naj odlagajo odpadke, ali pa so tudi stalni stanovalci prepričani, da jih pri njihovem nečednem opravilu nihče ne opazuje.
...da bo električar, ki je na pogodbi, spet enkrat ta mesec prišel na Pako pogledat, kje ne gorijo žarnice pri javni razsvetljavi in jih bo zamenjal.
...da so odpravili popoldanski avtobus, ki je peljal v Borovnico iz Ljubljane ob 16.20. Avtobusarji trdijo, da bo tako samo poleti, ko ni šole in je proga tedaj nerentabilna.
...da bo urejen tudi odvoz smeti iz Kačanije (Brezovice, Niževca" in Zabočevega), čeprav je S plačilom nekaj sitnosti. Zastonj danes niti mačka škofa ne gleda, kaj šele komu-nalci polne kontejnerje.
...da se bo naposled le ustanovilo Turistično društvo Borovnica, pa če je to potrebno ali ni.
... .da so po nekaterih blokih in hišah napeljali nekaj telefonov. Ljudje so toliko časa sitnarili in čakali, da so se jih poštarji usmilili z besedami: »Če smo mi obljubili, telefon bo. Ni treba več klicati.«
Naš glas naj seže do vas
Kako smo včasih praznovali 1. maj ali tudi prazniki niso več, kar so včasih bili
V časopisu sem zasledil, da je bilo praznovanje 1. maja v stari Jugoslaviji prepovedano, kar pa ne bo držalo. Spominjam se mojega otroštva v Mariboru. Tam so postavljali za prvi maj mlaje (ma-ibaum) in godba je igrala. Tudi gasilci so bili navzoči v slavnostnih uniformah, potem se je pa začelo tekmovanje. Kdo bo splezal na mlaj, ki je bil oluščen in gladek, na vrhu, v krošnji drevesa, pa je bila obešena nagrada: škornji ali čevlji, kakšna srajca ali hlače, pomaranče itn. Tako je bilo kar veselo, saj je le malokomu uspelo priplezati na vrh.
Vsaka vas je tekmovala, kdo bo postavil lepši mlaj, lastniki gozdov pa, kdo bo dal lepšega. Kolikor se spominjam, so konec maja mlaj podrli in ga dali na javno dražbo, denar pa so si fantje med seboj razdelili. Tak je bil običaj, ko sem bil jaz še šolarček.
Med vojno so Nemci organizirali še večji blišč. Igrale so godbe, kar jih je Maribor premogel: Poštarska, Železničar-ska,     Policijska, Vojaška
godba. Povsod je bil zvečer promenadni koncert, ki se je nadaljeval pozno v noč. Tudi tu so dopoldne postavljali mlaje, samo malo drugačne: na deblu so bili pritrjeni znaki vseh strok (čevljarji, krojači, mizarji, ključavničarji itn.).
V novi Jugoslaviji so od začetka praznovali 1. maj z vsakoletno vojaško parado, ki so se je udeležile tudi delovne organizacije, športna društva itn.
Mene je delovna organizacija ROG zmeraj zadolžila, da sem bil za redarja, tako da nisem bil nikoli prost.
Sedaj je to vse zaspalo, ni več tako veselo. Razen bud-nice Vrhniške godbe ni od praznika ostalo ničesar več.
MIHAEL ROBNIK
Seštevek nad pričakovanji
V zadnji številki »Našega časopisa« smo vam poskusili prikazati socialno dejavnost našega društva. Vsebina dela našega programa pa zajema tudi športno dejavnost. Marsikateremu našemu članu udejstvovanje v športnih panogah pomeni določeno obliko sprostitve in edino vključevanje v svet okoli sebe. Dokazovanje društva ni samo v sodelovanju ekipnih tekmovanj, temveč v organizaciji takih tekmovanj. Za Notranjsko regijo je naše društvo pripravilo regijsko tekmovanje v balinanju 5. 6. 1993 na odličnem balinišču športnega društva Sinja Gorica. V izredno izenačenih ekipah
ORLOVSKI ODSEK NA VRHNIKI
Imate doma kakšno fotografijo, razglednico, ali kak drug dokument, ki govori o delovanju vrhniškega Orla?
Obdelujem zgodovino orlovskega odseka na Vrhniki. Gradiva, ki ga hranimo o tem odseku je za osem škatel (0,8 tekočih metrov). Mirno lahko napišem, da gre za najpopolnejši fond, ki govori o kakšnem orlovskem odseku v Sloveniji. Končno pa, v slovenskih arhivih praktično ni gradiva o Orlih. Izjema so le Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije in seveda škofijski arhiv z nekaj drobci.
Kar precej zanimivega sem zasledil med gradivom. Seznanil sem se z delom vrhniških Orlov in na nek način spoznal posamezne člane, ki so bili pri odseku zelo aktivni. Skratka, dobil sem neko bolj ali manj verodostojno predstavo o delovanju odseka, ki jo mirno (na nek način) lahko prenesem na delovanje drugih orlovskih odsekov v Sloveniji. Da je bil odsek zelo aktiven nam poleg zapisnikov kažejo tudi plani, programi in številna dokumentacija o dejavnosti (zlasti plakati, ki vabijo na njihove prireditve). Tudi v orlovskih glasilih (Mladost, Orlovski vaditelj) se velikokrat pojavijo »pisci«, ki poročajo o delovanju odseka na Vrhniki. Od leta 1908, ko so na Vrhniki ustanovili odsek, so se ti redno oglašali in poročali o vseh pomembnejših dogodkih, ki so se jih udeležili, ali so jih sami priredili. Včasih so na uredništvo poslali tudi kakšno fotografijo. Iz poročil se da sklepati, da so se kar veliko fotografirali. Fotografije so celo prodajali. Pri vsem mojem iskanju, pa ne morem najti niti ene originalne fotografije vrhniških Orlov, ki bi jo v moji razpravi lahko objavil in z njo popestril moj tekst.
Je med vami Vrhničani še kakšen bivši Orel, ki doma hrani kakšno razglednico ali fotografijo odseka v katerem je telovadil, igral ali pel? Bi mi bil pripravljen pomagati? Niti razgovora z njim se ne bi branil. Prepričan sem, da bi mi povedal veliko zanimivih stvari, ki jih nisem zasledil niti v orlovskih glasilih, niti v zapisnikih, planih, poročilih, ki so jih člani odseka kar redno in točno zapisovali. Tudi marsikateri problem bi mi pomagal razjasniti, saj je tisti čas doživljal, jaz pa o takratnih dogodkih lahko le berem. Lahko mi bo pomagal tudi s kakšnim gradivom, ki se zagotovo nahaja na kakšni podstrehi v zaprašeni škatli. Zelo mu (vam) bom hvaležen.
Telefonirajte mi, lahko tudi pišete.
Hvala lepa.
Boris Rozman Zgodovinski arhiv Ljubljana Mestni trg 27 61000 Ljubljana tel.: 110-166/239
OBVESTILO
Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika prireja tečaj PRVE POMOČI ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, in sicer 28. 6. 1993 ob 18. uri v šoli Ivana Cankarja Vrhnika.
Prijave zbiramo na sedežu Rdečega križa, Poštna ulica 7B, Vrhnika, vsak dan od 8. do 12. ure, ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure.
Vse informacije dobite po telefonu 752-105.
00 RK VRHNIKA
je bilo težko napovedovati izid tekmovanja. Zbranost in kolektivna igra naših članov je bila okronana z zmago naše ekipe, s katero je dobila vstop na državno prvenstvo. Navijamo za nov uspeh.
V nizu športne dejavnosti naše zveze je tudi zelo odmevni avto-rally invalidov. V tekmovanje so vključeni voznik, strelec, metalec pikada in igralec ruskega kegljišča. Že sama zvrst tekmovalcev kaže k nagibu množičnosti oziroma spoznavanju in prijateljevanju.
Ker letos Društvo invalidov Logatec praznuje 10-letnico delovanja, je ZDIS zaupal organizacijo desetega jubilejnega avtorallvja Dl Logatec. Nastopilo je 24 ekip - posadk, od tega 9 ženskih in 15 moških, kar je vsekakor rekordna udeležba in priznanje Dl Logatec za uspešno predtekmovalno razgibanost. Srečanje je bilo odlično organizirano.
Tekmovanja oziroma srečanja se je udeležilo tudi naše društvo z žensko in moško ekipo. Smelo smo štartali v vseh panogah z veliko željo zmagati v čimveč panogah. Velika želja in borbenost sta vsekakor obrodila sadove, saj smo iztržili skoraj nemogoče:
Mira Šinkovec, 1. mesto, rusko kegljišče; Franc Gutnik, 1. mesto, streljanje; Nace Grom, 2. mesto, rusko kegljišče; Janez Petrič, 2. mesto, vožnja.
Vse to nam je prineslo dva pokala in tri medalje. Končni seštevek točk pa je bil nad pričakovanji. Prebili smo se na prvo mesto in osvojili prehodni pokal, ki ga bomo z vso močjo poskusili prihodnje leto v Mariboru zopet osvojiti.
Dl VRHNIKA
Kronika dogodkov
19. 5. nas je obiskal 5. razred Osnovne šole Vrhnika s svojo likovno pedagoginjo. Presenetili so nas s svojo namero: portretirali so nekatere naše stanovalce; v glavnem precej posrečena zamisel. Portrete so razstavili drug poleg drugega.
20. 5. nas je v okviru akcije Upokojenci - upokojencem obiskal g. Ivan Malavašič, pesnik, pisatelj in slikar. Pripovedoval nam je o svojem delu in
kako združuje vse te tri »ljubezni«, kot je sam dejal.
Podaril nam je svojo lepo sliko - olje na platnu - »Begunci«. Zvedeli smo tudi, koliko dela (in potrpljenja) je vloženega v tako delo, preden je končano.
7. 6. smo odprli razstavo del naše stanovalke Marjane Mačkove. Predstavila se je z unikatnim nakitom, čipko, cvetjem, gobelini, glinenimi in drugimi dekorativnimi predmeti. Ob odprtju razstave nam je zaigrala na mandolini, del programa pa je izvedla gospa Vesna Soban na kitari.
Za enkrat je to vse. Pozdravljeni do prihodnjič.
VERA
Dvoje obvestil:
Obveščamo vas, da v naši kuhinji pripravljamo kosila tudi za zunanje abonente. Cena obroka je 250,00 SIT.
Starejšim občanom je na voljo tudi pedikerka in sicer vsak 1., 2. in četrti ponedeljek v mesecu od 14. ure dalje. Podrobnejše informacije dobite, če nas pokličete po telefonu 754-400 in 755-168.
Obiskovalci našega doma so verjetno že opazili, da smo končno uresničili dolgoletno željo - dvorišče smo uredili tako, da je dostopno samo pešcem. Od dograditve prizidka dalje (skoraj 10 let) smo si zaman prizadevali, da obiskovalci ne bi puščali svojih vozil prav pri vhodu. Zdaj pa smo hkrati z novim vhodom (nasproti starega) dobili tudi parkirišče. Tako obiskovalcem ni treba več pešačiti, naši stanovalci pa imajo svoje dvorišče, kjer se lahko nemoteno gibajo. Tudi sprehodi okrog hiše so zdaj omogočeni tudi stanovalcem z invalidskimi vozički in tistim, katerih korak ni več tako zanesljiv.
VRHNIKA    Tel & f»x: 753-323 Trgovina PICO - odprto: PONEDEUEK-PETEK 8-12 in 15-20, SOBOTA 8-12.
TEKSTILIJE ZA NOTRANJO OPREMO: ZAVESE, PRTI, ROLOJI. DEKORATIVNE TKANINE, LAMELNE ZAVESE. KARNISE: PLASTIČNE, ALUMINIJASTE, LESENE. TALNE OBLOGE: TOPLI PODI, ITISONI. ŠIVANJE ZAVES IN MONTAŽA KARNIS.
ŠE   POSEBEJ   UGODNO :
LAMELNE ZAVESE PO NAROČILU OD 2.970 SIT/m'. TOPLI POD OD 884 SIT/m*, ITISON OD 1.181 SIT/m", UMETNA TRAVA OD 1.290 SIT/m*. UPOKOJENCI Z ODREZKOM POKOJNINE IMATE 1. In 2. JULIJA 10 % POPUSTA PRI TAKOJŠNEM PLAČILU. Pri nakupu nad 15.000 SIT plačilo na dva čeka ali plačilo li s kradltno kartico PLUS In LB. J Člani klubov PRIJATELJ in SLOVENEC lma]o 5 % POPUSTA. J
Obisk mladih slikarjev z vrhniške šole
Sredi maja so imeli učenci 5. c razreda pod mentorstvom Lučke Selan likovni pouk kar v našem domu. Videti je bilo, da so se že v šoli pogovorili, kako bodo delali, saj so si kar hitro našli vsak svoje mesto v avli in vsak svoj model. Dve šolski uri so namreč posvetili portretu. Tudi stanovalci so se pripravili na ta malce nenavaden obisk. V začetku je bilo čutiti malo treme, kasneje pa se je med risarji in portretirana razvil pogovor tako, da so se tudi nekoliko spoznali.
Neutrudni Ivanka in Marija sta medtem ustvarjali pisan šopek, ki sta ga na koncu razdelili med šolarje.
Portrete smo razstavili v avli in prve dni je bilo prav zabavno
videti, kako se nekateri hihitaje iščejo med njimi...
Eden od portretirancev je bil tudi »stric Jože«. Povedal je, da so nekateri pravi mojstri in jim pošilja tele verze iz njegovih šolskih dni:
MARCEV SNEG
Marcev sneg v debelih kosmih pada,
stelje zimski vrt po dolih, po vrheh,
briga naj škrjančka to, str-nada,
briga zvončke naj, trobentic
zlati breg! Jezno kolne ima golobrada. S ceste proč, prihaja Vesna
mlada,
krog nje petje, vrisk in smeh.
Novosti v Cankarjevi knjižnici do 18. 5. 93
FILOZOFIJA - PSIHOLOGIJA
Heidegger, M.: Kantova teza o biti
Musek, J.: Osebnost in vrednote
Musek, J.: Znanstvena podoba osebnosti
Poissant, C.A.: Milijonarji o sebi: knjiga o psihologiji uspeha
Powell, J.: Zakaj se ti bojim povedati, kdo sem?
Miller, A.: Drama je biti otrok in iskanje resnice o sebi
VERSTVO
Humer, J.: Jezus med resnico in legendo Žužek, M.: Vzvalovana bit
DRUŽBENE VEDE
Komunikativna racionalnost in politika
Virtualna resničnost
Čačinovič, R.: Med dvema resnicama
Ribičič, O: Rad sem jih imel
Salecl, R.: Zakaj ubogamo oblast
Pungartnik, D.: Delovna razmerja v obrti
Otrokom prijazno šolo
Amaru.: Miti in pripovedke iz Latinske Amerike Predpisi o prometnem davku
MATEMATIKA - PRIRODOSLOVNE VEDE
Stezice do znanosti
Wilkes, A.: Moja prva velika knjiga o naravi
Zemlja 1993
Nihanje in valovanje
Parker, S.: Sesalci
Naše telo
Slana, N.: Savna
UPORABNE ZNANOSTI
Fenwick, E.: Nega matere in otroka Berginc-šormaz, G.: Zdrava nosečnica Vojska-Kušar, A.: Naš Ambrož Sutton, R.: Avtomobili
Titovšek, J.: Obvladovanje smrekovih lubadarjev Joyce, D.: Okrasne trajnice Royston, A.: Psiček Royston, A.: Muca
Palazzi, A.: Velika knjiga o zelenjavi: recepti, jedilniki Markič, P.: Poslovna pogajanja Renčelj, S.: Kruh na Slovenskem
ARHITEKTURA - UMETNOST
Stopar, I.: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 4. del
Trefalt, U.: Osnove lutkovne režije
Bornemann, R.: Tenis: Od začetnika do mojstra
Ravnihar, T.: Katedrala Lotse
Čudoviti svet Julijskih alp - izleti - vodnik
MALI PLAČ - NARAVNI REZERVAT
Učni objekt v naravi
Prav v teh dneh občina Vrhnika dobi verjetno svoj prvi naravni rezervat in prav bi bilo, da se nekoliko podrobneje seznanimo s to, tudi za Slovenijo ne ravno vsakdanjo pridobitvijo. Tako je vsaj začasno rešeno propadanje zadnjega visokega barja na celotnem Ljubljanskem barju. Izredno suho lansko poletje in letošnja pomlad sta še pospešila hitro izsuševanje zgornje plasti tako, da so nekatere rastlinske vrste že kar življenjsko ogrožene. 20. 3. 1993 so učenci SŠS v Ljubljani postavili vodno brano, ki bo preprečila in onemogočila skoraj zagotovi propad tega zanimivega ekosi-stema. Mogoče je res, da gre za majhno kotlinico, ki je dvignjena za približno 10 m nad sedanjo barsko ravnino in je tudi v davni preteklosti, kot vse kaže, ležala nad gladino nekdanjega jezera. Prav zato je ves čas ostala osamljena in se je jezerce, ter kasneje barje, razvijalo neodvisno od velikega Ljubljanskega barja, sredi katerega se dviga osa-melec Kostanjevica.
Barje je nastalo v plitvi kotanji ovalne oblike s kakšnih 200 m premera, skupne površine skoraj 19 000 m2. Po velikosti je torej majhen prostor, a po bogastvu flore, rastlinstva, značilnega za barja, prava redkost. Na njem je vsaj do nedavnega bilo mogoče dobiti prav vse za barje značilne vrste, danes pa žal v »Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in cvetnic Slovenije« najdemo kar 11 takih, ki so z »Malega plača«. Že površen izračun pokaže, da je to kar 3,21 % tako
ali drugače ogroženih vrst v Sloveniji, dasi ravno gre za prostor, ki po velikosti predstavlja le neznaten del, komaj 0,01 % Slovenije. Po istem viru pa naj bi jih bilo od vseh 342 ogroženih vrst v Sloveniji kar 37 vrst ali 10,81 % z Ljubljanskega barja. Za območje Bevk je navedenih 13 ali 3,80% ogroženih vrst v Sloveniji; kar 30% ogroženih vrst barja je na Kostanjevici. Med take redke in ogrožene vrste s področja Kostanjevice štejemo: navadno rožmarinko (Andro-meda polifolia), srednjo rosiko (Drosera intermedia), okroglolistno rosiko (Drosera rotundi-folia), nožičavega munca (Eri-ophorum vaginatum), močvirsko kukavico (Orchis palu-stris), dlakavo mahovnico (Oxycoccus palustris), norveško petoprstnico (Potentilla norvegika), rjavo kljunko (Rgynchospora fusca), močvirsko krpačo (Thelypteris palustris), malo mešinko (Utricula-ria minor) in barjansko vijolico (Viola uliginosa).
Zanimive so ugotovitve tako imenovanih palinoloških raziskav, ki jih je že pred 20. leti opravil Inštitut za arheologijo pri SAZU. To so raziskave stanja fitologije v preteklosti s pomočjo cvetnega prahu (pe-loda); ta namreč v šoti ostane nespremenjen več deset tisoč let. Pelodni diagram je pokazal, da je v globini od 3,10 do 1,50 m prevladoval pelod iglavcev, to je hladnodobnih dreves, v globini od 1,50 do 1,20 m se vedno močneje uveljavlja pelod toploljubnega drevja, v šoti od 1,20 m. do površja pa že popolnoma prevla-
Diakava mahovnica, lepša predstavnica barjanske flore.
duje pelod toploljubnega rastlinstva, to je današnjega gozda.
Vendar pa je bilo zaradi vseh dosedanjih izsuševalnih ukrepov verjetno najbolj prizadeto prav živalstvo barja in vprašanje je, če nam ga bo kljub revitalizaciji uspelo vsaj delno ohraniti. Vsekakor si bomo prizadevali, da bi vsaj na »Malem placu« naselili močnejšo populacijo endemične barjanske želve sklednice (Emys orbicularis). Za ponovno vzpostavitev ravnovesja različnih vrst ptic pa je ohranitev »Malega plača« premajhen prostor. Zato v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati uspešnega reševanja te problematike.
To je le nekaj razlogov, zaradi katerih so se nekateri znanstveniki že pred 20. leti zavzemali za ohranitev Kostanjevice ali vsaj za obvarovanje pred propadanjem. Zadnje čase pa se vedno bolj uveljavlja mnenje, da je Kostanjevica edini nadomestek za celotno izgubljeno Ljubljansko barje in zato toliko bolj zanimiva. To zanimivost so poudarjali tudi s sorazmerno poceni posegom, to je z zasipom odtočnega kanala, s katerim bi ponovno oživeli že hirajoče barje, od čigar osušitve še vsaj nekaj 10 let ne bi bilo prave koristi. Že takrat so dvigovali glas, da je treba za to edino visoko barje poskrbeti z varstvenimi ukrepi, saj bi tako dobili edini možni nadomestek za preostalo izgubljeno veliko barje in to skoraj v neposredni bližini Ljubljane.
Zanimivo je, da so vsi predlogi spregledali najpomembnejši dejavnik, to je lastnike parcel. Jasno je, da bi bil vsak zakonski akt, ki bi izključeval lastnike, le začasna in slaba rešitev. Prav to pomanjkljivost pa smo poskušali odpraviti v raziskovalni nalogi »Nujnosti in možnosti revitalizacije visokega barja na Kostanjevici pri Bevkah«. Ob ustrezni javni in strokovni predstavitvi problema smo se začeli pogovarjati z lastniki parcel na »Malem placu«. Ves čas smo se zavedali potrebnosti tega dialoga in iskali rešitve. Glede na interese prav vseh. Pri tem smo bili deležni polne podpore občine Vrhnika, Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine. GG Ljubljana, enota Vrhnika, in seveda manjše skupine Krajanov Bevk, ki niso lastniki, so pa bili pripravljeni vsestransko pomagati. Tu seveda ne moremo zamolčati izredno pomembne vloge »Našega časopisa«, brez katerega bi le s težavo dosegli tak uspen, zlasti pa je bil nepogrešljiv medij za oblikovanje javnega    mnenja, sporočano
Učenci SŠS v Ljubljani postavljajo vodno zaporo na visokem barju
Ustanovitelji naravnega spomenika Mali piac.
ustreznih strokovnih stališč in tudi povsem organizacijskih problemov. Prav prek njega smo uspeli spodbuditi vse možne dejavnike za reševanje nemajhnega projekta. Tako lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bilo opravljenega veliko dela katerega rezultate bodo mogoče znali bolj ceniti prihodnji kot sedanji rodovi. Vsekakor pa gre vendarle za velike premike v zavesti človeka, in sicer v času, ko je njegova zavest vse bolj materi-alizirana', enodimenzionalna in ozko profitno usmerjena. Dandanes se odpovedati ekonomski izrabi zemljišča, ko je vse bolj očitno, da bo obdelovanje zemlje v tej ekonomski krizi mogoče celo edini vir preživetja, je pravzaprav neke vrste hrabrost. Tega zaupanja seveda ne smemo izrabiti in prav vsi, ki smo s tem nekaj pridobili, bomo morali kot skupnost lastnikom parcel na »Malem placu« tudi priznati.
Dvajseti marec (1993) lahko torej upravičeno štejemo za datum ponovnega rojstva nekega ekosistema. Skupni dogovor vseh zainteresiranih in odgovornih je tega dne preusmeril tok dogajanja na tem prostoru in upamo, da bo pravni okvir za nadaljnje stanje uredil prav občinski odlok, s katerim bo »Mali plač« razglašen za naravni park.
Vse bolj pa postaja očitno, da bo treba doseči določene omejitvene ukrepe in varstveni režim, s katerim bomo celoviteje obvarovali to območje. Upoštevati bo treba prepovedi melioracijskih del, sprememb vodnega režima, gospodarskega izkoriščanja, košnje, nabiranja zelišč, uničevanje flore oz. vegetacije sploh, omejitev avtomobilskega dostopa (razen za potrebe gospodarstva). Še posebej bo treba prepovedati nabiranje šotnega mahu, šote in že kar tradicionalnega nabiranja zdravilnega lubja kr-hlike, kar počno Romi. Tudi te prepovedi bodo svojo pravno osnovo dobile po sprejetju odloka o režimu naravnega rezervata, ki ga pripravljajo občinski upravni organi. Odlok bo začasno razglasi 'za dobo enega leta) »Mali olac« za naravni rezervat, ka; pa v Distvu pomeni, da bomo v tem letu strpno reševali vsa odpia vprašan; a.
Tako vzpostavljeni režim in določeni s:atus pa bo se naprej dovoljeval znanstveno raziskovanje flore, favne in šote ter dovoljeval pristop po določenih poteh. To naj bi torej bil nekakšen učni objekt v naravi, s katerim pa bo treba tudi ustrezno tržiti v turistične namene, kar pomeni, naj bi to visoko barje postalo privlačno tudi za javnost.
Če boste torej v kakšni od majhnih vrhniških trgovinic imeli priložnost kupiti spominek, ki bo odseval duh barja, potem ne oklevajte! Zavedajte se, da boste prav s tem prispevali svoj minimalni delež k ohrcui;*vi barja in mogoče vzpodbudili obrtniški duh v Bevkah. Oni pa se bodo potrudili, da bodo ti spominki v vas obudili že kar izumrlo pranaravo barja.
prof. LJUBOMIR MOHORIČ
OB DNEVU DRŽAVNOSTI 25. 6. 1991 - 25. 6.1993
Slovenska lipa
Pradedi naši so te nekdaj sadili, po dolinah in na vrhu griča. Si videla, ko so v trudu se znojili, trpljenja bojev, bila si nema priča.
Slovenski narod preživel je, ker ljubil zemljo je Slovensko, z vero v Marijino priprošnjo, premagalo ga ni nasilje Turško.
Težka leta so za nami, ko možje - fantje mrli so prerano, ne le tujec, tudi bratu brat je prezgodno izkopaval jamo.
Zdaj v svobodni smo deželi, kar stoletja so ljudje želeli. Z osamosvojitvijo lepo uspeli, zdaj v miru, sreči, radi bi živeli.
Predolgo nam bilo je mnogo vzeto, a upanja le nismo izgubili, da vrne se, kar nam bilo je sveto, še bolj vrednote te bomo cenili.
Še boste lipe stare zelenele, svetu glasno šumeče oznanile: Ta narod tod živel bo večno, ne bodo strle ga nobene sile.
Avtor: Julka Fortuna Smrečje 6, Vrhnika.
Naš križ
Kljuboval je času in različnim časom. Upognila ga je nevihta leta 1989, ki je takrat lomila drevesa, gozdove in strehe. Lani ga je poškodovala strela tako močno, da se je vrhniški dekan g. Fiorijan Božnar odločil za obnovo - popravilo. Z usklajeno ekipo na fotografiji, med katerimi je bil glavni pobudnik in priganjač Anže Stržinar, je veliki podvig uspel, Zadaj stojita pogumna alpinista iz Tolmina, ki sta v vrtoglavi višini 70-kilogramski križ varno pritrdila na vrh farne cerkve sv. Pavla.
Savel
OŠ LOG-DRAGOMER SE PREDSTAVLJA
Čudovita šola na čudovitem kraju
Mladi ribiči
Naše šolsko okolje zajema naselja: Log, Dragomer, Drenov grič, Plešivico, Lukovico, Lesno Brdo, Bevke in Blatno Brezovico. V petdesetih letih so bile v tem okolišu nekatere šole, ki jih danes ni več. Tako so bile osemrazrednice v Blatni Brezovici, Bevkah, Ligojni in na Logu ter na Drenovem griču. Učenci teh vasi so hodili v domačo šolo, bolj nadarjeni pa so nadaljevali šolanje na Vrhniki in to po četrtem razredu. Od petega razreda naprej do osmega je bila na Vrhniki nižja gimnazija. Učenci te šole so lahko nadaljevali študij v Ljubljani.
Kasneje so učenci od petega razreda naprej prenehali obiskovati pouk v vaški šoli, nadaljevali pa so ga vsi na centralni šoli na Vrhniki. V vaseh so ostale šole štirirazred-nice. Tudi v teh čez čas ni bilo več pouka. Ukinjeni sta bili šoli v Blatni Brezovici in Ligojni. Ohranila se je osnovna šola v Bevkah, ki je združeval tudi učence iz Blatne Brezovice, pa šola na Logu in osemletka na Vrhniki ter štirirazrednice na Drenovem griču.
Ker je postajal šolski prostor v vrhniški šoli pretesen, so leta 1973 razpisali referendum za gradnjo šolskih prizidkov na Vrhniki, v Borovnici in na Logu. Kasneje se je izkazalo, da so nekatere zgradbe v zelo slabem stanju in da prizidki niso primerni. Mnogo je bilo premišljanja in ugotavljanja, kako rešiti problem. Ugotovili so, da se bo število šolajočih se otrok naglo povečevalo s priseljevanjem ljudi iz Ljubljane na Log in v Dragomer. Ideja o novi šoli na Logu je bila sprjeta in potrjena z izglasova-nim samoprispevkom na referendumu 24. 6. 1973. Samoprispevek naj bi omogočil gradnjo nove šole. Zbiranje soglasij, dovoljenj in podobnega je trajalo precej časa in 4. maja 1980. leta je bil ob praznovanju občinskega praznika občine Vrhnika slovesno postavljen temeljni kamen za novo šolo. Tako je naša šola počasi rasla na čudoviti lokaciji med naseljema Log in Dragomer. Lepšega prostora prav gotovo ne bi mogli izbrati. Lega ob robu gozda, odmaknjena od glavne ceste in ob robu Ljubljanskega barja.
Učenci in učitelji so se vselili v novo šolo s šolskim letom 1981/ 82. .Slavnostna otvoritev šole je bila 26. novembra 1981. leta.
Pouk v novi šoli so pričeli obiskovati učenci iz šolskega okoliša: Dragomer, Log, Lukovica, Drenov Grič. Bevke, Blatna Brezovica in Plešivica. Tako je tudi danes! Imamo pa še dve podružnični šoli, in sicer v Bevkah in na Drenovem Griču, kjer obiskujejo pouk učenci do četrtega razreda. Naj povem še, da smo lansko šolsko leto dobili novo šolo na Drenovem griču, in sicer v zgornjih prostorih obnovljene stavbe Gasilskega doma. Stara šola je bila namreč tako stara in neuporabna, da je bilo nujno nekaj storiti. Nova šola ima tudi lepo lego, v bližini veliko so-
dobno športno igrišče in je polna domačnosti.
V šoli nas je trenutno 540 učencev od prvega do osmega razreda. Pridno obiskujemo pouk, se pripravljamo nanj. Poskušamo upoštevati geslo, da človek toliko velja, kolikor zna. Zato imamo na naši šoli organiziranih veliko dejavnosti, kjer se še dodatno izobražujemo. Imamo srečo,da so nam naši učitelji pripravljeni vedno pomagati in doseči postavljene cilje. Tako mnogo učencev obiskuje dodatni pouk pri fiziki, slovenskem jeziku, matematiki, kemiji in angleščini. Rezultati dodatnega pridobivanja znanja so vidni. Kaj to pomeni? Zelo uspešni smo na raznih tekmovanjih tako v občini kot v regiji in celo na državnih tekmovanjih. Že letos smo postali občinski pr vaki v znanju matematike in angleškega jezika. Obenem z njimi smo se uvrstili na državno tekmovanje tudi mladi tehniki in kemiki. Naj ob tem omenim, da dajemo v našem okolju velik poudarek ekologiji. Tako že tretje leto zapored na naši šoli deluje raziskovalna skupina osmošolcev pri kemiji in letos še skupina raziskovalcev ornitologov v sedmem razredu. Ti raziskovalci so tekmovali na državnem tekmovanju in bili nagrajeni z državnimi priznanji in potovanjem v Munchen. Letošnja naloga je že končana. Učenci se bodo z njo predstavili na državnem tekmovanju prihodnji teden v Ljubljani in 5. junija v Mariboru.
Posebno ponosni smo mladi raziskovalci na naše Barje. To je prostor, ki ima ogromno možnosti za naše delo. Vendar se v arheološke vode še nismo podali, smo pa organizirali naravoslovno šolo pred dvema letoma na Barju. Ugotavljali smo sestavo barjanskih tal, flore in favne ter pojave in lastnosti tal tudi fizikalno obdelali. Pripravili smo celo študijo o tem. O Barju resnično že veliko vemo, še posebno pa smo veseli, da nam je gospod Potočnik namenil v skrbstvo arheološko zbirko, saj bomo tako iz dneva v dan spoznavali še drugo stran zgodovine Ljubljanskega barja.
Poleg naravoslovnih dejavnosti imamo v šoli še kulturne, športne, jezikovne, plesne in še mnoge druge. Ne bom vseh naštevala, omeniti pa moram, da so naši šahi-sti tudi zelo uspešni. Zmagali so na državnem prvenstvu v Črnomlju, tekmovali na mednarodnih turnirjih in se uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo v Bratislavi.
Kot vidite, smo mladi, zagnani, pripravljeni delati in prisluhniti idejam učiteljev. Delamo z veseljem, ker se v naši šoli dobro počutimo, skupno gradimo prijateljstvo, se veselimo ob šolskem radiu, si voščimo in zaplešemo.
Odslej pa bomo pridno in skrbno čuvali novo pridobitev - naš Šolski arheološki muzej.
HELENA in VESNA, učenki 8. c. razreda
Mladi ribiči so svoj letošnji krožek sklenili s tekmovanjem, kdo bo ujel več rib. Ribnik je bil skoraj premajhen za vse ribiče in vse ujete ribe.
Tretje leto že obiskujem ribiški krožek na naši šoli. Vodi ga tovari-šica Jana Rus, ki jo imamo vsi zelo radi, saj nas je že veliko naučila. Vsakemu mlademu ribiču rada priskoči na pomoč, kadar zavozlamo trnke, laks ali pa trnek ostane na drevesu, veji ali v grmovju. Tam pa veste vsi, da rib ni.
Mladih ribičev nas je kar veliko in tovarišici Jani pomaga še naš hišnik Jože. Tudi on je zelo dober ribič.
Lani smo starejši ribiči delali izpit v ribiškem domu. Dobili smo članske izkaznice in zdelo se mi je, da sedaj že vse znam. Pa ni čisto tako, vedno se naučim še kaj novega.
V začetku letošnje ribiške sezone smo angažirali čistilno akcijo, da je okolica bajerja in ribiškega doma zelo lepa in urejena. Večkrat pripravimo tekmovanja in to v suhih disciplinah ali pa na bajerju tekmujemo za največjo ribo, drugič za najtežjo, ali pa za največji ulov. Tekmovanja so zelo zanimiva, saj imamo tudi sodnike in označena mesta, kjer lovimo, kar nam določijo izžrebane številke. Na koncu tekmovanja, ko smo ribiči že utrujeni, pa vedno dobimo še kaj za pod zob. Če bi radi izvedeli še kaj več, nas obiščite pri ribiškem domu.
Ribiški pozdrav in dober ulov.
ROK GROZNIK 3.C OŠ Ivan Cankar Vrhnika
Ustanavljajo knjižnico
Glede na zakon o knjižničarstvu in standarde ima krajevna skupnost Dragomer Lukovica že toliko prebivalcev, da bi morala imeti manjšo knjižnico. Zato smo se krajani z matično Cankarjevo knjižnico na Vrhniki dogovorili, da letos uredimo izposojevališče tudi v Dragomerju. Direktorica vrhniške knjižnice večkrat omeni, da ima matična knjižnica veliko bralcev iz našega kraja, zato je ustanovitev knjižnice prav gotovo utemeljena. V Dragomerju sicer je šolska knjižnica, ki pa je namenjena le učencem osnovne šole. Popolnoma brez te kulturne dobrine pa je veliko mladih in starostnikov, ki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tako rekoč nimajo nikakršne možnosti, da bi prišli do knjig, ki so zelo drage. SIcer pa bo izposojevališče v Krajevni skupnosti nudilo knjige vsem krajanom - od otrok do najstnikov, pa tudi drugim, ki bodo želeli prebrati dobro knjigo.
Prostore za knjižnico je dala na voljo Krajevna skupnost Dragomer Lukovica. Seveda bodo še naprej ostali večnamenski in ni namen knjižnice, da bi odslej sejna soba ostala zaprta. Ravno nasprotno - postala naj bi središče kulturnega življenja v krajevni skupnosti.
Za opremo in osnovni fond
knjig je poskrbela matična Cankarjeva knjižnica, veliko popolnoma novih in lepih knjig pa sta podarili Slovenska knjiga ter Narodna in univerzitetna knjižnica. Pri urejanju knjižnice so sodelovali krajani, ki so sami s prostovoljnim delom poskrbeli za ureditev prostorov (skavti), prevoz opreme (g. Novak), organizacijo dela (agencija Leila) itn.
Zlasti velika zahvala za ustanovitev gre vodstvu krajevne skupnosti ter občine Vrhnika, ki so pokazali veliko razumevanje in tudi finančno podprli ustanovitev knjižnice.
Krajani Dragomerja in Luko-vice si zelo prizadevamo, da bi knjižnico odprli na slovenski praznik, 25. junija, in tako ne le počastili Dan državnosti, pač pa tudi omogočili, da bi otroci in starši v času počitnic imeli dostop do knjige. Če bo dovolj navdušenja pa tudi do prebiranja pravljic in drugih oblik dela z otroki.
Irena Marinko
Mednarodni knjižni kviz
V okviru EVROPSKEGA TEDNA KNJIGE se Slovenija letos drugič vključuje v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce, ki ga pripravlja nemška bralna ustanova Stiftung Lesen.
Letošnji kviz ima naslov KNJIGE GRADIJO MOSTOVE. V njem sodelujejo otroci iz evropskih držav: Nemčije, Avstrije, Poljske, Rusije, Slovenije, Slovaške, Španije, Hrvaške in Švice.
Cankarjeva knjižnica vabi otroke, stare od 9. do 14. leta, da sodelujejo v kvizu. Knjige tega kviza posredujejo veliko vedenja o tujih svetovih in drugih časih. Gradijo mostove k otrokom iz Anglije, Italije, Švedske, Danske, Indije, Nemčije in drugam. Mostove bo gradil vsak, ki bo bral knjige in reševal kviz.
Vprašalnik za reševanje kviza boste dobili v CANKARJEVI KNJIŽNICI NA VRHNIKI, V BOROVNICI IN NOVEM IZPOSOJE-VALIŠČU V DRAGOMERJU.
Na Vrhniki bo med počitnicami organiziran pogovor o tekmovalnih knjigah in reševanje kviza ob ČETRTKIH ob 12. uri, in sicer naslednje dni:
1. julij, 8. julij, 15. julij, 12. avgust in 19. avgust.
Tisti, ki ste lani sodelovali v Kolumbovem kvizu, ste najbrž bili zadovoljni, letos bo FULL THE BEST.
Torej, če med počitnicami ne boste vedeli, kaj bi počeli, pridite v knjižnico. Njena vrata bodo odprta od 10. do 18. ure.
Da so tam poleg knjig in revij tudi družabne in računalniške igre, video program in ustvarjalne možnosti za sprostitev domišljije, pa tako že veste.
VSEM ŠOLARJEM ŽELIMO PRIJETNE POČITNICE, KI BODO S KNJIŽNICO ŠE BOLJ PRIJAZNE.
Knjižničarji Cankarjeve knjižnice
Plesi v klubu Nauportus
Za višje razrede osnovne šole Ivana Cankarja so bili v klubu Nauportus organizirani vsako soboto plesi od 17.30 do 21. ure. Plesa se je lahko udeležil le učenec, ki je prinesel potrdilo staršev. Vstopnina je bila 150,00 SIT, za kar je vsak dobil dva soka ali coca-colo. V tem času tudi niso točili alkohola, kar so nadzorovali učitelji. Slika prikazuje, daje bil klub vedno nabito poln In da so si mladi želeli take zabave.
Oddelek male glasbene šole ja zaključil šolsko leto z nastopom, kjer je vsak »mali glasbenik« pokazal, kaj se je naučil. Za konec pa so še skupno zapeli.
OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
Zadnjič v starih prostorih
Vsi smo veseli, da je tako naporno šolsko leto za nami. Še bolj veseli pa smo, da je to zadnje šolsko leto v starih prostorih. Od jeseni bo namreč šola delovala v obnovljenem domu na Trgu Karla Grabeljška.
V novih prostorih bodo naši pedagogi lažje uresničevali svoje vzgojne smotre, lahko bomo vpisali učence še na oddelke, ki jih sedaj nimamo (solopetje, balet,
saksofon) in, kar je najpomembnejše, otroci bodo lahko v miru izoblikovali svojo umetniško žilico na glasbenem področju. Le želimo si lahko, da bi bili še naprej tako uspešni, kot smo bili doslej.
Veliko truda je bilo vloženega v razvoj naše šole, saj smo začeli dobesedno iz nič in če šola ne bi imela tako dobrega pedagoškega kadra, se nikakor ne bi uspeli prebiti v sam vrh glasbenih šol v Slo-
veniji.
Razveseljivo je, da se veča vpis učencev v malo glasbeno šolo in da naši malčki pokažejo nadpovprečne rezultate pri sprejemnih izpitih, saj so skoraj vsi sprejeti v nadaljnje šolanje.
Vsem našim učencem želimo prijetne počitnice in nasvidenje v novih prostorih. Ravnatelj Glasbene šole Vrhnika VIKTOR ZADNIK
OSMOSOLCI V ŠOLSKEM LETU 1992/1993
LOG — DRAGOMER
8. a
razredničarka Tanja Prohi-nar
OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Mojca Babic Maja Babšek
Danijel Cukjati Gregor Erjavec Urška Grabnar Urban G ros Tanja Gutnik Marjeta Hiti Matej Koren Petra Malavašič Matic Marolt
Uroš Metljak Urša Mikec Nina Nagode Klemen Rovšek Tanja Rus Irena Šek Primož šoln Borut Tešanovič Tine Zdešar
8.a
Razredničarka: Božena Molek
1. Andreja BERDEN
2. Aleš DEBEVEC
3. Mojca FURLAN
4. Katja GRILC
5. Tadej KENIG
6. Jure KOŠIR
7. Vesna KRAČAN
8. Jure LEBEN
9. Jernej MAKOVEC
10. Gašper NOVAK
11. Urban OCEPEK
12. Miha PETRIČ
13. Miha RISTIČ
14. Slavica STANKIČ
15. DamirSUSMAN
16. Irena ŠRAJ
17. Nina ŠVAJGER
18. Alenka TORTIČ
19. Tina VULETA
20. Robi ŽITKO
8. b
razredničarka Dragica Klobasa
Matjaž Grebene Saša Jež Bojan Jončič Mark Klobčar
Mitja Košmerlj Simona Kozjek Klemen Krapež Sabina Lavrič Andrej Majcen Tamara Medvešček Jasna Mrazič Damjan Nagode Matjaž Nartnik Dominika Naveršnik
Marjan Oreškovič Lidija Pekolj Matevž Puntar Damjana Rožič Tatjana Rus Vesna Srše Manca Turk Mitja Vehar Rok Vehar Natalija Žitko
8.b
Razredničarka: jav
Jožica Žer-
1. Drago BIBER
2. Marjetica ČEBELA
3. FerdoČURGUZ
Dejan DRAŠLER Irena FUNDUK Andreja HRIBAR Marko KORDEŽ Urška MAKOVEC Nataša MIŠKIČ Jernej PALČIČ
11. Tanja PERGAR
12. Anlta PETROVČIČ
4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21.
Polona PETROVČIČ Aleksander RAVNIHAR Gregor RUTAR Danijel STJEPANOVIČ Katarina SUHADOLNIK Aleš ŠRAJ Blanka ŠUŠTAR Andraž TURK Dušan ŽEŽELJ
Razredničarka Tonka Per-moser Žvab
Maša Alič Filip Božič Mojca Brecelj Simon Dukarič Gorazd Gostiša
Marjan Gregorka Andreja Groznik Sonja Jelnikar Gorazd Jurca Helena Kavčič Dejan Komparič Vesna Kos Tomaž Kržmanc Maja Maček Uroš Mesojedec
Andrej Nagode Sabina Nartnik Mirjana Ogrin Tina Petrič Niko Praznik Andrej Prohinar Gregor Pungerčar Melita Saje Erik Tomše Sara Zaninovič
IVAN CANKAR NA VRHNIKI
8.a
razredničarka Marija Kuharic
Mirsad Abdakovič Aleš Brenčič Miroslav Brkič Darija Gornjak Maja Grom
Tina Gruden Gregor Izlakar Urška Jarc Ivana Jurkovič Matija Kočevar Simon Kogovšek Alenka Kozamernik Irena Krevzel Simon Kržič Aleš Lenarčič
Dušan Mesec ' Tamara Mladenovič Matej Mole Mirko Nikolič Tina Petkovšek Robert Pilih Teja Todorovič Sanja Vidmar Primož Zupanič Matevž Scheicher
8.d
razredničarka Irena Solina
Tanja Brenčič Peter Buček Miha Burnik Urška Celare
Miha Cerk David Glumac Tomaž Gorenc Ana Marija Grča Mitja Horvat Katarina Jadanič Peter Kenk Dina Kuduzovič Darja Kune Barbara Kuzmič
Maja Miljkovič Urška Peklaj Franci Petrič Saša Popit Branislav Popovič Luka Potrebuješ Denisa Subašič Lea Šmigoc Marjetka Vičič Mitja Zamejc
8.b
razredničarka povčan
Matjaž Batič Vlado Berglez Jožefa Brenčič Janez Čož
Olga Gram-
Erik Gregorka Katarina Grgič Aleš Kostanjevec Primož Kržič Peter Malovrh Sonja Molek Nataša Mršič Matej Ogrin Domen Opeka Miha Otrin
Katja Petavs Klemen Petkovšek Barbara Petrič Mateja Pirnat Neva Pitterle Polona Pivk Mitja Smodiš Primož šurca Ana Vislavski Romana Žitko
8.e
razredničarka Maja Sodja
Tomaž Baškovič Vesna Benkič Katarina Bozovičar Andrej Frank Helena Grom Mojca Hernčič Romana Japelj
Bernard Jazbar Katarina Jesenovec Martin Jesenovec Ahac Kobal Aleš Kolenko Urška Kovač Marko Kozel Sabina Miklavčič Aleš Muha Rok Nagode Nina Petkovšek
Klemen Pišek Breda Pucigača Maja Rakoš Matja Rus Sabina Rus Asmir Sagrkovič Igor Samotorčan Nina Stanovnik-Filipič Darko Stopar Urška Stražišar Dejan Otrin
razredničarka Mira Japelj
Alenka Adamič Dragica Barišič Aleksandra Bikar Jasna Beuermann Branka Borič Marko Cafuta Borut Drašler
Boštjan Gladek Jure Gostiša Matic Hering Ana Iskra Tina Iskra Vesna Janjič Nataša Jesih Maja Jurca Primož Malavašič Simona Mele Mojca Novak
Katja Ogrin Primož Pečirer Gregor Rivo Robert Rosnakv Jože Smnnik Zlatko Spalevič Dragan Stevanovič Marjetka Trček Damjana Vrenjak Jernej Zalar Miha Zrnec
razredničarka Slavka Žibert
Ahmetisa Abdakovič Mateja Babic Boško Blagojevič Anže Boh Dijana Čauševič Niko Fabiani Tina Furlan
Nina Grom Adis Imamovič Tatjana Ipavec Andrej Kenk Miha Koderman Špela Kustec Aleš Malavašič Tomaž Oblak Martin Ogrin Svetlana Pantelič
Anka Pirnat Saša Pišek Miro Rode Elvira Salkič Simon Slatnar Peter Svetličič Tadeja Šiberl Peter Vesel Aleš Zalaznik Sonja Žagar
Poletna šola v naravi
Tudi letošnje politične razmere in razne negotovosti na Hrvaškem so pripravljalce poletne šole prisilile, da so šolo v naravi organizirali in pripravili v Kranjski Gori. Ugodna ponudba hotela Alpina je tako osnovno šolo Ivana Cankarja kot osnovno šolo iz Borovnice navedla, da so šolo v naravi organizacijsko prilagodili kraju bivanja. Ker je to bila Kranjska Gora, lahko rečemo, da je bila gorska šola z vsemi dejavnostmi, ki so bili v tem kraju na voljo.
Osnovna šola Ivana Cankarja je s svojimi učenci četrtih razredov preživela v Kranjski Gori čas od 22. 5. pa do 28. 5. 1993. Šole v naravi se je udeležilo 160 učencev iz osnovne šole in iz DU Podlipa. Učence je spremljalo 8 razredničark,
4 učitelji športne vzgoje, 12 zunanjih sodelavcev in zdravnik.
Vodja šole v naravi je bil Lojze Peternel.
Kako so učenci preživljali dneve v Kranjski Gori, pa sem se prepričal ob obisku ter z razgovori z učenci in njihovimi vaditelji. Tudi slike zelo zgovorno pričajo o zadovoljstvu in popolnem uspehu »gorske šole« v naravi.
Naj navedem nekaj zanimivih podatkov, ki jih je nanizal vodje šole Lojze Peternel.
Učence so razdelili v 14 skupin, in sicer v 5 skupin neplavalcev, 9 skupin plavalcev in v posebno skupino učence v DU Podlipa. Plavanja so se učili v bazenih Larix in Kompas. Od 56 neplavalcev je splavalo 48 učencev, ki so prejeli bronastega delfinčka, sre-
brnega delfinčka pa je prejelo 83 učencev, ki so morali 10 minut neprekinjeno plavati.
Poleg plavanja pa so se posamezne skupine ukvarjale z zelo zanimivimi in različnimi aktivnostmi: kolesarjenjem, taborniškimi veščinami, učenjem tenisa in pohodništva. Vsaka skupina se je z navedenimi aktivnostmi ukvarjala dvakrat v času trajanja šole.
Kolesarili so z Izposojenimi gorskimi kolesi na relaciji Kranjska Gora-Planica-Ta-mar in nazaj, kar je bilo 7km.
Tenis sta poučevala dva vaditelja tenisa na igriščih hotela Kompas, in sicer po dve uri dopoldan in dve uri popoldan.
Taborniške veščine pa so opravljali ob peščinah reke Pišnice, tako da zna vsak uče-
nec kar dobro hitro postaviti šotor.
Na pohode so se odpravljali v Krnico in na Robe, kar je dve do tri ure hoda. Za vse udeležence šole pa so organizirali celodnevni pohod na Rajske poljane, kjer so pripravili piknik in športne dejavnosti.
V razgovoru z vodjem šole sem izvedel, da je edina pomanjkljivost, ki so jo čutili, premalo plavanja. Majhna bazena z globoko vodo, ki je klorirana, pač v takih razmerah ne dopuščata boljših možnosti za plavanje. Glede na to je treba izkoristiti domači vrhniški bazen in v njem organizirati tečaje plavanja. Zato je treba smoter in cilje šole v naravi (gorska) spremeniti in prilagoditi danim možnostim.
Hotel Alpina je bil sedem dni dom za vrhniške četrtošolce.
Ob postavljenih šotorih je bila pomembna še skupinska slika.
Pred odhodom skupin na dogovorjene aktivnosti se je vodja šole Lojze Peternel pogovoril z razredničarkami, in jih seznanil z dnevnim programom aktivnosti njihovih učencev.
Vsako jutro je skozi Kranjsko Goro hitela kolona kolesarjev.
Vaditelj tenisa Aljoša Seljak je marsikaterega učenca navdušil za nadaljnje treniranje in učenje tenisa, saj so se na Kompasovih igriščih naučili le osnovnih prvin tenisa.
Veseli obrazi so nam povedali, da so se učenci najraje učili plavanja v bazenu hotela Larix.
Ko smo čakali hrano, je čas kar prepočasi mineval, lakota pa je naraščala.
Tudi v razgovoru z drugimi vaditelji sem slišal same pohvalne besede: da so se učenci hitro navadili na hotelsko življenje in kulturno obnašanje, ki je drugačno kot na primer v bungalovlh v Valovinah.
Učencem je bil najbolj všeč telefon v sobah, saj so lahko hitro vzpostavili stik z domom. Več mi jih je zaupalo, da se najrajši kopajo in da bi se čim hitreje radi naučili plavati. Ne morejo pa pozabiti skupnega pohoda, katerega se je udeležil tudi njihov ravnatelj Janez Sodja ter z njimi odigral med dvema ognjema.
»Pa še hitro smo ga zadeli, da je moral v piksno,« je pristavil eden izmed učencev.
Nekatere učenke so se pohvalile, da so jim v hotelu dvakrat odprli disko klub, kjer so ob muziki veselo zaplesali.
Mimogrede so učenci pohvalili tudi dobro prehrano in postrežbo, ki so jim jo nudili uslužbenci hotela. Vsi po vrsti so izjavljali, da je »full coul« dobro ter se veselih obrazov
porazgubili v svoje »delovne« skupine.
Na koncu je vodja šole Lojze Peternel še dodal: »Poudariti moram, da je ta oblika šole v naravi, kateri je treba še dodatno opredeliti vsebino in smoter, bogatejša zato, ker poleg kulture bivanja in obnašanja v hotelu nudi pristnejši stik z naravo, predvsem pa spoznavanje naše lepe dežele. Razmišljati bi morali tudi o povezavi vseh treh šol, za zopet skupno šolo v naravi, tako poleti kot pozimi, kar bi lahko pocenilo bivanje. Glede novih aktivnosti, ki so jih izvajali v Kranjski Gori, pa je čutiti primanjkljaj vaditeljev. Zato vabijo vse mlade, ki bi želeli postati vaditelji plavanja, pohodništva ali taborništva, naj se zglasijo v osnovni šoli Ivana Cankarja, kjer bi po dogovoru organizirali tečaje.«
Kako so delovale posamezne skupine učencev na samem terenu, pa vam prikazujejo slike.
S. S.
Nastopili smo v oddaji KLUB KLOBUK
Čeprav je tura trajala kar tri ure, so se otroci veselo vrnili v hotel, kjer jih je že čakalo dobro in okusno kosilo.
V bazenu hotela Kompas pa je bila voda bolj razburkana od silne želje, da bi se vsak čim hitreje naučil plavanja.
Nekega toplega marčnega dopoldneva smo v šoli od naše učiteljice likovnega pouka Lučke Selanove izvedeli, da bomo šli v Ljubljano in nastopili v oddaji KLUB KLOBUK. Povabili so nas, da bi predstavili slikarske tehnike, ki smo jih spoznali v šoli. Ves teden do tiste srede se je v nas stopnjevalo napeto vzdušje.
Pred vhodom v televizijsko hišo nas je prvi pozdravil kip dečka s piščalko. Polni pričakovanja smo stopili skozi glavna vrata. Še preden smo se utegnili razgledati po vhodni avli, nas je sprejel prijazni vodič in nas po dolgem hodniku pospremil do prostorov, ki jih imenujejo »maska«. Tam so nas (Evo, Katjo, Polono in Primoža) uredili za oddajo: počesali so nas in napudrali, kot so že malo prej naše sovrstnike - slikarje iz osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Potem so nas usmerili v studio.
Ko smo vstopili, se nam je odprl čisto drugačen svet, kot smo si ga predstavljali. Prostor je bil velik, čeprav smo mislili, da bo še večji. Z mrežastega stropa so viseli veliki reflektorji in mikrofoni. Po sredini prostora so se neslišno premikale štiri kamere. Ena je bila še posebej zanimiva: na prvi pogled je bila videti kot kakšen viličar. Snemalec je s kamero na koncu »vilic« sledil dogajanju. Celotno kompozicijo pa je upravljal izkušeni mojster, ki jo je spretno vozil do prizorišč. Scena je bila oblikovana v polkrogu. Po vrsti so si sledili: Fructalov kotiček, naš slikarski kotiček, miza s pinky telefonom, pano za sliskanje in Lego kotiček.
Na vaji so nam povedali, kako bo vse potekalo, kje bomo ustvarjali in kako bo tekel naš desetminutni pogovor z Meto in Robertom. V odmoru so nam postregli s sokom.
Znebili smo se začetne treme in se vživeli v prostor.
Ob 17.15 so se prižgali močni reflektorji In oddaja v živo je stekla. Ko smo nastopili, nam je postalo vroče. Pred objektivi smo slikali na steklo in predstavili tehniki tempero in akvarel. Pogovor s prijazno voditeljico oddaje nam je tekel kar sam od sebe in še zavedali se nismo, kdaj se je končal. Potem smo morali hitro zapustiti snemalni prostor in se preseliti v shrambo za tehnično opremo, kjer smo dokončali izdelke.
Presenečeni smo bili, da je morala oddaja potekati v strogi tišini, ki so jo prekinili samo, kadar so vrteli video spote ali reklame. Takrat je v studiu kar zagomazelo od sproščenega klepeta in tekanja nastopajočih k naslednjim scenam. Od začetka do konca je oddajo časovno in vsebinsko usmerjala asistentka režije, drobna, črno oblečena gospa z močnim, strogim glasom. S šopom listov in svinčnikom v rokah je sledila natisnjenemu podrobnemu programu oddaje. Pred velikim TV ekranom je s slušalkami na ušesih sodelovala z režiserjem nekje na balkonu studia in odločno »dirigirala« nam vsem.
Odkar smo sami doživeli vrvež televizijskega ustvarjanja, na oddaje gledamo drugače. Od te nevsakdanje izkušnje vsak od nas nosi s seboj svoj svet zanimivih vtisov.
PRIMOŽ KRŽIČ EVA MALA VAŠ IČ KATJA PETAVS POLONA PIVK
TRGOVINA KOCKA ZDAJ TUDI NA VRHNIKI
Miro Potočnik - del življenja v Ljubljanici
POGOVOR Z LUČKO SELAN, SLIKARKO IN PEDAGOGINJO
Pot v ustvarjalnost
V zadnjem času smo se pogosto srečevali z Mirom Potočnikom, tako da je postal že del nas, Vrhničanov. Če pa vemo, da je del svojega življenja preživel v podvodnih raziskavah Ljubljanice in samega Ljubljanskega barja, pa se je že kar udomačil na Vrhniki. Konec aprila je v Mali dvorani Cankarjevega doma razstavljal nekatere svoje arheološke predmete ter podvodne fotografije reke Ljubljanice. Prav skrivnostni svet podvodne Ljubljanice in arheološke najdbe iz struge prikazujejo neustavljivo privlačnost in energijo Mira Potočnika. Več let se je potapljal, fotografiral in zbiral zgodovinske predmete iz dna reke Ljubljanice. Ob tem je ugotavljal, da smo podvodnemu svetu in Ljubljanskemu barju posvečali premalo pozornosti. Zato je bila razstava podvodnih slik in nekaterih arheoloških predmetov pomemben prispevek pri obujanju naše kulturne in naravne dediščine ter morda tudi začetek povezovanja nekdaj pomembnih naselbin "- NA-UPORTUSA in EMONE. Sama razstava je prispevek k Letu turizma ter nenazadnje razmišljanju, kako sta Ljubljanica in Ljubljansko barje pomembna za Vrhniko tudi iz turi-stično-promocijske strani.
Razstavo si je ogledalo veliko krajanov Vrhnike, ogledali pa so si jo tudi obiskovalci iz drugih krajev. Za vse učence, ki so si organizirano ogledali razstavo, pa je bila dobra učna ura spoznavanja čudovitega podvodnega sveta Ljubljanice ter najdenih predmetov v njej.
S.S.
Miro Potočnik
Rojen je 1953 na Ptuju. Njegov oče se je kot učitelj na podeželju ukvarjal s kulturno dejavnostjo in svojemu kraju Bučkovci dal bogato doto. Zbiral je kulturno dediščino tega kraja in same Prlekije. Tako je nastal majhen etnografski muzej. Miro je spremljal zbiranje
etnografskega gradiva svojega očeta in rasel z njim.
S prihodom v Ljubljano se je Miro začel ukvarjati tudi s potapljanjem. Namenil mu je veliko časa. Naključje je hotelo, da ni bil zadovoljen s potapljanjem samo v morju, ampak je iskal izzive tudi v jezerih in rekah. Blejsko in Bohinjsko jezero sta bili nekaj časa njegovo priljubljeno podvodno področje. Sopotnik na teh začetkih je bil Jože Vogrin.
Sčasoma so mu postale zanimive reke. Najbližja je bila Ljubljanica. Naključne najdbe so ga pritegnile. Začel je zbirati literaturo ter iskati in primerjati po njej ugotovitve o najdbah. Ob svojem poklicnem delu se je vpisal tudi na študij arheologije. Najdbe so bile tako raznolike, vedoželjnost tako široka, zgodovinskih eksponatov toliko, da jih ni želel zadržati le
zase. Vikendi so postali za družino izleti na barje. Vrata njegovega stanovanja pa odprta vsakomur, ki ceni našo preteklost. Začel je sodelovati z Narodnim muzejem v Ljubljani. Za razstavo o bronasti dobi na Slovenskem je posodil svoje eksponate. Muzeju je podaril zbirko podvodnih najdb v Ljubljanici in na Ljubljanskem barju. Pisal je v Arheološki Vestnik in v druge strokovne revije o ba-kreno-bronastih podvodnih najdbah iz Bistre in Ljubljanice na Ljubljanskem barju. S kolegom, potapljačem sta objavila članek v nemški reviji potapljaških dejavnosti Tauchen.
Sodeluje s Kulturno skupnostjo Vrhnika. Pomladi leta 1993 se je odločil, da posodi del svoje zbirke najdenih predmetov v strugi reke Ljubljanice za stalno razstavo v Šolskem arheološkem muzeju na Osnovni šoli Log-Dragomer.
Šolski arheološki muzej
v osnovni šoli Log-Dragomer
V osnovni šoli Log-Dragomer nekako nadaljujejo tradicijo iz prejšnjih let in v maju pripravijo teden kulturnih dejavnosti. Ob raznih prireditvah, ki jih imajo v šoli ali pa si jih ogledajo v bližnjih krajih, so letos v petek, 14. maja, odprli arheološki muze; v večnamenskem prostoru. "Tega sestavlja delček bogate arheološke zbirke Mira Potočnika, In sicer.
predmete, ki jih je našel v Ljubljanici. Torej so iz Ljubljanskega barja, območja, kjer učenci živijo in bivajo. S šolskim arheološkim muzejem so v šoli dobili nova učila in učilnico obenem, učence pa bodo razstavljeni arheološki predmeti spominjali na naše prednike in ljudstva, ki so živela na Barju ored mnogimi mnogimi leti. Ooenem bodo tudi vzpod-
buda za nadaljnje ustvarjalne m raziskovalno delo, ki ga v veliki meri že negujejo.
Ob otvoritvi, na kateri se je zbralo Kar precej učencev in krajanov Loga in Dragomerja, so predstavili delovanje šole ter pripravili kratek kulturni pro-gram ki so ga izvedli pevci mešanega pevskega zbora Drenov Grič-Lesno Brco.
S. S
Srečanja z Vami so prijetna, kratka in nabita z delovnimi načrti. Občudujem Vašo delavnost in predanost pedagoškemu poklicu. Razstave učencev potrjujejo, da Vam uspe motivirati otroke do te mere, da so nekateri njihovi izdelki prave mojstrovine. Ali lahko razmejite med učnim načrtom in svojo iniciativo?
Učni načrt je osnova. Učitelj ga lahko nadgradi s svojim strokovnim znanjem in kreativnim delom. Učencem poiščem motive, ki so jim blizu. Zanje jih skušam navdušiti. Za likovno izražanje izbiram različne likovne tehnike. Z raznovrstnostjo vsebin in načinov dela otroci razvijajo široko paleto svojih likovnih in drugih sposobnosti, ki so za mnoge poklice zelo pomembne. Več ko rišejo, slikajo, kiparijo, lažje izražajo svoje občutke in misli. Zato je temelj mojega pouka resno delo. Otrokom zastavljam vedno zahtevnejše likovne naloge. Ob samem delu iščejo svoje lastne, izvirne rešitve. Tako odpiram pot njihovi ustvarjalnosti.
Vaše področje je tudi delo z učenci šole s prilagojenim poukom. O številnih prejetih mednarodnih nagradah in priznanjih vemo premalo. Izvirnost, neobremenjenost in sporočilnost likovnih izdelkov teh otrok je tako presunljiva, da zasluži večjo pozornost. Kdaj ste začeli in kako poteka sodelovanje na mednarodnih natačajih?
Diplomirala sem iz dveh, ne posebno povezanih področij: angleškega jezika in likovne vzgoje. Ko sem po večletnem poučevanju angleškega jezika začela učiti še likovni pouk. sem v svojem poklicu zaslutila nove možnosti. Vzpodbudil jih je tudi moj stric France Boltar, ki je bil slikar in dolgoletni likovni pedagog na Gorenjskem. Po stričevi prezgodnji smrti sva mojo pedagoško likovno pot oblikovali skupaj z njegovo kolegico iz študentskih let in izredno učiteljico Jo-lando Pibernik. Otroci lahko dosežke svojega likovnega ustvarjanja pokažejo na raznih razstavah in natečajih. Likovne izdelke učencev sem začela pošiljati na domače In mednarodne razpise: v Šoštanj, Žalec, Maribor, Kostanjevico, Novi Sad, Bitolo, Zagreb Skopje, Sarajevo. Prištino Split pa tudi v Indijo na Japonsko, Češko, SlovaŠKO, Poljsko v Kanado, Argentino, nekdanje Sovjetsko zvezo, Bolgarijo Madžarsko, Anglijo, Turčijo, ha Norveško, Nizozemske . Za svoje risbe, slike, grafiKe so številni učenci prejeli dipiome medalje oohvale, nagrade.
OdKai ooučujem, tega je že
avajset le:
s Kij
■ oje učence učiti tako, da j vsakdo počutil uspešne; vrednega.
Se-itc leto na Vrhniki uč" tovni pouk tudi učence r.. s!kih s prilago;enim pr.jg i
mom. Ob njih sem marsikaj doživela in se veliko naučila tudi sama. Ti otroci enakovredno z drugimi učenci osnovnih šol sodelujejo in dosegajo lepe uspehe na otroških likovnih natečajih, posebno pa v Londonu na vsakoletnem natečaju MANCAP. Letos so na tem natečaju prejeli devetnajst diplom in trinajst odkupnih nagrad. Več kot likovna priznanja mi pomeni občutek, da mi učenci zaupajo in vedno bolj verjamejo vase.
Umetniki in ustvarjalci, še posebej na likovnem področju razmejujejo pedagoško delo in delo za svojo umetniško rast oz. iskanje lastne izpovedi.
odločitvijo za Pedagoško akademijo gojili kakšno drugo željo za drug poklic?
Po končani gimnaziji je bilo zame najtežje vse svoje interese zožiti le na eno, dve področji. Takrat nisem toliko razmišljala, kaj naj bi postala, ampak kaj bi študirala, česa bi se še rada naučila. Rada sem imela slovenski jezik, biologijo, glasbo, tuje jezike. Odkar pomnim, sem risala. Risba me je spremljala ves čas šolanja; moji šolski zvezki so bili polni ilustracij. Rada sem poučevala. Pravzaprav se mi uresničuje kar velik del mojih želja.
Elementi krasilne umetnosti so bili pred nekaj deset leti že
Lani ste grafično oblikovali osnutek »osata« in 'blagajane' za vrhniško turistično društvo, leta 1990 pa ste imeli samostojno razstavo. Kako združujete pedagoško delo in svojo likovno izpoved7
Z grafičnim oblikovanjem sem se ukvarjala pri diplomskem delu svojega izrednega študija likovne pedagogike. »Blagajana« in »osat« sta nadaljevanje mojih iskanj na področju designa. Vendar sem predvsem mama \r< učiteljica Za lastno širše likovno snovanje bi potrebovala več časa in miru. Ob iskanju motivov za slikanje in oblikovanje se mi marsikaaj poročijo zamisli za šo.ske likovne naloge. Car samosvoje otroška izoovedi oa
Vtis imam. da Vas v življenja zanima ze:o velike področij in da ste v likovnem ustvarjanju našli največ tistega, kar je zadovoii lo Vaša iskania. Aii ste p id
v osnovnih šolah sestavni del likovne vzgoje. Koliko je v današnjih dneh še prisotno to področje ljudske ustvarjalnosti?
Ljudske krasilne umetnosti učni načrt posebej ne omenja, učitelj pa njene elemente lahko vzame za izhodišče pri obravnavi okraska. Oživijanje slovenske krasilne umetnosti v šoli pomeni eno od poti, da se mladi ponovno zavedo narodovih korenin.
S ciklusom slik s cvetnimi motivi ste se predstavili na prvi samostojni razstavi na Vrnniki pred tremi leti, Kaj ustvarjate danes?
Iz močno barvite, goste tehnike pastela se usmerjam k akvarelu, ki mi je blizu s svojo mehkobo prelivov in z bogastvom najnežnejših odtenkov Motivi, o katerih likovno razmišljam, se simbolično prepletajo. Moj je svet otroških obrazov, rastlin, ptic, je večno od-čudovanje rasti vsega živega. Pogovor pripravila:
M. RIJAVEC
JESENSKI SPREJEMNI IZPITI BODO 30. 8. 93 OD 15. DO 17. URE, PREDVIDOMA V PROSTORIH GLASBENE ŠOLE NA TRGU KARLA GRABELJŠKA.
UČENCE BOMO SPREJEMALI V TELE ODDELKE:
VIOLINA
TROBENTA, POZAVNA ROG, SAKSOFON ODDELEK SOLOPETJA
ODDELEK BALETA KLARINET DELNO KLAVIR IN BLOKFLAVTO
Številni gostje in krajani ob otvoritvi arheološkega muzeja v osnovni šoli Log-Dragomer
Kulturni dan
Učenci sedmih razredov smo imeli 6., 7. in 8. aprila kulturni dan z naslovom Hiša v mitu in izročilu. V prvih dveh šolskih urah nam je gospa Tatjana Oblak s pomočjo diapozitivov prikazala zgodovino gradnje hiš in navade, povezane s tem, ki so se ohranile do danes.
Za hišo so včasih mislili, da je božji dar. Ljudje so od nekdaj verovali v božanstva, ki hišo varujejo ali pa ji prinašajo pogubo. Vero v duhove, demone in bogove so kazali na različne načine. Tako so napr. stari Slovani verjeli v kosmato prikazen Domovoj, je varoval hišo, pri nas pa ljudje še danes verjamejo v sv. Florjana, ki veruje pred ognjem. Zato še danes videvamo njegovo upodobitev po zidovih starih hiš in gasilskih domov.
Na strehe ljudje postavljajo lončene peteline ali mačke, ki naj bi odganjale neprijetnosti neba. To je ostanek poganskega obreda gradbenih žrtev, ki so v zidove zazidali žive živali ali kultne predmete. Še danes pa vidimo na hišah podkve. Iz podobnega vzroka se je ohranil Bogkov kot. Ker so pogani pokopavali mrtve pod hišni prag, še zdaj ženin dvigne nevesto, preden prvič prestopi hišo.
Pri vratih je treba lepo sprejeti goste, še posebno če so to maškare. Včasih so namreč verjeli, da jim bo zato tisto leto bolje obrodilo polje.
Stari Slovani so za vsakega novorojenega človeka posadili drevo. Pri Slovencih je tako že od nekdaj lipa sveto drevo. Ker pomeni drevo novo življenje, še danes na slemena novozgrajenih hiš postavijo smrečico, ob poroki postavijo mlajčke, za novo leto postavimo smrečico, naredimo buta-rice za cvetno nedeljo, zaž-gemo oljčno vejico ob hudi uri.
Ker so včasih duhovi prednikov - netki varovali hiše, še danes vidimo v vrtovih pisane škrate.
Tudi okno je odprtina hiše, ki jo je treba varovati. Če je maček na njem, pomeni srečo.
Tudi prezračevalne odprtine so okrasili s pntagrami - zvezdami, križi, rogovjem, truta-moro idr.
V hiši pa je srce doma ognjišče. Tudi podenj so včasih pokopavali mrtve, zato je imel poseben pomen. Ponekod še dan danes zato peljejo neve-
sto najprej k štedilniku, za veliko noč pa prinašajo sveti ogenj. Miza je ostanek žrtve-nika, zato so jo od nekdaj spoštovali. Živali niso smele na mizo, nanjo se ne sme naslanjati s komolci, dajati nanjo ruto, klobuk, glavnik. Za mizo naj ne bi sedlo trinajst ljudi V takem primeru naj bi zraven postavil glinenega mačka. Svoj pomen ima tudi na mizi polito vino, ostrina noža obrnjena v napačno smer, raztresena sol idr.
Po končanem teoretičnem delu smo šli na ogled po Vrhniki. Pozorni smo bili na značilne vrhniške hiše, ki imajo vhod postrani. Vsakdo si je izbral eno od takih značilnosti in jih narisal pod vodstvom učitelja likovne vzgoje.
Gospa Tatjana Oblak se je zelo izkazala; na preprost način nam je povedela mnogo zanimivih stvari, zato smo jo nagradili s prisrčnim aplavzom.
IZTOK BERDNIK, 7. e TOMAŽ KOS, 7. e SONJA ŽAKELJ, 7. f
Hiša v mitologiji
ŠTEVILO 13:
Ljudje so verjeli, da število 13 prinaša nesrečo. Zato so takrat, ko je bilo za mizo 13 ljudi na mizo postavili čajnik v obliki mačka, da jih je bilo 14. Tako so hišo obvarovan nesreče.
KOKOŠ:
Verjeli so, da je kokoš sveta žival. V vedru vode so ji umili noge, to vodo pa potem zlili v peč novozgrajene hiše. Verjeli so, da bo zaradi tega hiša srečnejša in bogatejša.
Na poročni dan so novozgrajeno hišo poškropili s kokošjo krvjo. Verjeli so, da bo zato zakon srečnejši.
Pod ognjiščem so pokopavali mrtve prednike, zato 1. novembra ne smemo sedeti na klopi pri ognjišču. Na to klop moramo dati kruh in vino, da se mrtvi lahko najejo in napijejo.
Ko je človek umrl in je ležal na mrtvaškem odru, so v sobi zakrili ogledalo s pregrinjalom, da se mrlič ne bi vračal v hišo.
Če se ptice naselijo pod napuš-čem ali na dimnik, je hiša varna pred strelami.
Nekateri ljudje imajo pred hišami ali v vrtovih palčke za okras. Včasih so jih postavljali zato, da so varovali dom pred demoni, ki so povzročali zlo.
Če je bila zjutraj lestev pred de-
Utrinki iz dela prometnega krožka OŠ Borovnica
Prometni varnosti na šoli v Borovnici posvečamo veliko pozornosti. Na razredni in prometni stopnji imamo prometni krožek, ki izvede nekaj akcij. Učenci prometnega krožka smo na začetku šolskega leta pripravili program dela in ga skoraj v celoti tudi uresničili. S predsednikom občine smo se udeležili pogovora o prometni problematiki, pripravili smo se na tekmovanje. »Kaj veš o prometu«?, pregledovali smo kolesa naših šolarjev.
Učenci prometnega krožka predmetne stopnje smo bili izredno marljivi, pridno smo vadili in uspeh ni izostal. Na občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu«?, ki je bilo 6. V. na Vrhniki, smo ekipno osvojili prvo mesto. V zmagovalni ekipi so sodelovali učenci 6. in 7. razredov: Benjamin Ba-jec, Benjamin Cerk, Dorde Žu-nič, Klara Suhadolnik, Beno Grimšič, Martina Petelin, Boštjan Peršin in Tina Asanovič.
Učenci 8. razredov pa so se udeležili regijskega tekmovanja z motorji avtomatic, ki je bilo 28. V. v Domžalah in sta ga organizirala Tomos iz Kopra in zavarovalnica Adriatic.
Tudi učenci 3. razredov niso bili izjema. Marljivo so se pripravljali za kolesarski izpit. Naučili so se veliko teoretičnega znanja, pa tudi praktične vožnje po cesti. Njihova marljivost je bila poplačana; vsi so naredili kolesarski izpit in postali mladi kolesarji.
Prizadevnosti učencev prometnega krožka, našega mentorja ter vseh, ki delajo na šoli, se moramo zahvaliti, da v Borovnici že nekaj let ni bilo hujše prometne nezgode, ki bi jo povzročili naši šolarji. Tudi v prihodnje se bomo trudili za dobro prometno vzgojo in vzgajali naše učence. Prometni krožek Oš Borovnica
TINA ASANOVIČ, 7.b OŠ Dr. Ivana Korošca
kliškim oknom, je pomenilo, da je to dekle godno za ženitev.
Ljudje so verjeli, da če se domača mačka umiva na hišnem pragu, bo nekdo prišel na obisk.
Kdor se rodi v času praznikov, bo imel srečo v življenju.
Včasih so ljudje imeli vsak svoje drevo, ki so ga dobili ob rojstvu. Verjeli so, da če se bo drevesu kaj zgodilo, se bo nesreča zgodila tudi lastniku tega drevesa.
Slovensko drevo je lipa. Germani imajo hrast, Američani kaktus.
Včasih so mrtve pokopavali pod prag in jih pokrili s kamnito ploščo. Še danes nese ženin nevesto čez prag, če bi se namreč spotaknila obenj, bi vznemirila mrtve, ki so pokopani pod pragom in to bi prineslo nesrečo novoporočencema.
Preden so se vselili v novo hišo, so čez prag najprej napotili kokoš. To so naredili zato, da so vsi zli duhovi, ki so čakali, da pridejo na ljudi, prišli na kokoš.
Ko so kupili novo kravo, so zapi-čili sekiro v prag hleva, da se kravi ni tožilo po domu.
Maškare nosijo blagoslov v hišo, zato jih je treba lepo sprejeti in nagraditi.
Ljudje so verjeli v demone, ki naj bi bili v hiši ob ognjišču. Da bi se jih obvarovali, so v temelje hiš zakopali otroka, kasneje pa živali.
Podkev je simbol v obliki Lune. Ker je konj podkovan s podkvami, je zato sveta žival. Podkev je iz železa in ima magično moč.
Če je bila nevihta, so ljudje metali iz hiš kose, srpe, nože, grablje, da bi se obvarovali strele. V ta namen so skozi okna metali tudi stole z nogami naprej. Tudi pod kap so postavili ostre predmete. Ob nevihtah, toči so bili plat zvona. Verjeli so, da bo hrup premagal zlo.
Hrup so zganjali tudi pod oknom človeka, ki je drugi dan godoval. Tudi novoporočencema privežejo za avtomobil pločevinke, ki povzročijo strašno ropotanje.
Če je bil maček na oknu kake hiše, se je tej hiši pisalo vse dobro.
Če je bila živina bolna, so ji dajali jesti bršljan in verjeli, da bo ozdravela.
Na sveti večer so vlivali svinec v vodo in iz figur prerokovali, kakšna usoda jih čaka v življenju.
Na božični večer so orodje metali pod mizo, da bi imeli naslednje leto dobro letino.
Ko je bil v hiši krst, so otroka položili na mizo, zraven pa postavili hlebec kruha in steklenico vina. S tem so hoteli, da bi se bog najedel in kasneje vračal dobroto novorojenčku. Otrok naj ne bi bil nikoli lačen in žejen.
Če je bil na mizi nož obrnjen z rezilom pokonci, so vjerjeli, da si hudič obenj brusi kremplje.
Na kresni večer so dekleta metala kresnice na streho. Če se je cvetje obrnilo navzdol, so bile vse nesrečne, če pa se je obrnilo navzgor, so verjele, da se bodo še tisto leto poročile.
Šopek so imeli za kozolcem zataknjen zato, da bi ga obvaroval pred strelo in požarom.
Blagoslovljena voda v hlevu je bila zato, da bi imele krave veliko mleka.
Oljčne vejice so zatikali za svete predmete in ko je bila nevihta, so vrgli vejico v ogenj in verjeli, da se bodo naravne sile kmalu pomirile.
Ognjišče je srce doma. Nevesto so najprej pripeljali k ognjišču. Kupili so novo kravo, mačko, kokoši in prašiče. Ob ognjišču so zakurili čok, ki je moral biti od božiča.
Ljudje so verjeli, da če imajo na strehi petelina, se jim ne more zgoditi nič hudega.
Če je bil hlebec z odrezano stranjo obrnjen proti vratom, so verjeli, da bo tisto leto nekdo zapustil hišo ali pa bo nekdo umrl.
Poseben pomen sta imela v hiši stol in miza. Veljal je rek: »Kdor sedi, ta vlada.« Ali: »Bolje slabo sedeti, kot dobro stati.« Na stolu je vedno sedel gospodar, drugi člani družine pa so sedeli na klopi.
Beseda žretje pride od besede žrtvovanje. Na kamnitih mizah so včasih bogovom žrtvovali živali, če je kdo sedel na vogalu mize, je bil s tem ponižan. Zato so imeli okrogle mize, kjer so bili vsi enaki.
Da bi dojenčka obvarovali pred demoni, so v zibko izrezljali zvezdo, ki je odganjala zle sile.
Na kresno noč si lahko razumel govorico živali, če si imel pri sebi praprotno seme.
Če je padel nož z mize in se pri tem zapičil v tla, je pomenilo, da bodo prišli obiski.
Če je bila sol raztresena po mizi, so opravljali gospodinjo, če pa je bilo po mizi razlito vino, so verjeli, da bo v družini krst.
LJUBO DOMA, KDOR GA IMA.
POVSOD JE LEPO, A NAJLEPŠE JE DOMA.
LJUBI DOMEK, ČEPRAV GA JE SAMO ZA EN BOBEK.
ŠVIGA-ŠVAGA ČEZ DVA PRAGA.
NAJPREJ PRED SVOJIM PRAGOM POMETI.
KAKOR NA KUP, TAKO S KUPA.
PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO.
VELIKO   BOGASTVO, VELIKO
SKRBI. BREZ DELA NI JELA. BREZ MUKE NI MOKE. DOBRO   ORODJE   - LAHKO
DELO.
DOLG JE SLAB PRIJATELJ.
NIČ NI Z VSEH STRANI SREČNO.
IZPOLNJENI DAN - SLADKA NOČ, IZPOLNJENO ŽIVLJENJE - SLADKA SMRT.
KMET NA STRELU, POLJA V PLEVELU.
ZRNO NA ZRNO POGAČA, KAMEN NA KAMEN PALAČA.
TUJA PEKA NIMA TEKA.
TOPLA BESEDA POGREJE TRI MESECE ZIME.
OBLJUBA DELA DOLG.
TI OČETA DO PRAGA, SIN TEBE ČEZ PRAG.
ZAREČENEGA KRUHA SE NAJVEČ POJE.
Zbrali so učenci 7. razredov
Mali šolarji se poslavljajo od vrtca
Letošnji likovni uspehi vrhniških osnovnošolcev
Iz Indije (New Delhija) je z mednarodnega Shankalje-vega tekmovanja jeseni prejel obvestilo o bronasti medalji učenec Davorin Žitko, 7. a.
Iz Anglije (Londona) so z mednarodne razstave MAN-CAP učenci s prilagojenim poukom januarja 1993 prejeli vrsto priznanj. Trinajst od njih tudi odkupne nagrade:
SELVIR HALILOVIČ, BRI-GITA GROM, TANJA ŠTEBIH, BRIGITA KASTELIC, MATEJA GERBEC, TOMAŽ GERBEC, DEJAN KRUPIČ, ANDREJ KORENČIČ, DUŠKO SEP, PETRA JALŠEVAC, BRIGITA ZELIČ, MIRAN ŽEMLJIC, MIRKO RUPNIK; ŠTEFAN DOBROVOLJEC, JANEZ JANŠA, MARTA GOVEKAR, JOŽICA PERC, BRIGITA NA-GODE, HELENA KUS.
Iz Makedonije (Bitola) so skupinsko nagradili šolo z izborom v likovno kolonijo Bitola 93 v mesecu maju. Za najboljši likovni deli pa sta nagrajeni z »Zlato paleto« Brigita Na-gode, 8.r., in Živa Živkovič, 6.b.
15. marca 93 so učenci OŠ Ivan Cankar v Narodni galeriji v Ljubljani prejeli posamezne in skupinske nagrade. Prvo skupinsko nagrado je prejela OŠ Ivan Cankar, Vrhnika. Posamične likovne nagrade pa so prejeli: Primož Kržič, Eva Malavašič in Katja Petavs, skupinsko likovno nagrado pa Polona Pivk, Matic Berginc, Marko Trček, Mateja Prebil in Sabina Imamovič.
Učenci Polona, Eva, Katja in Primož (vsi iz 8.b.) so 17. marca, skupaj z osnovnošolci iz Kranja, v oddaji Klub klobuk predstavili slikarske tehnike.
Na tradicionalni (tokrat petindvajseti) razstavi Likovni svet otrok v Šoštanju so na OŠ Karla Destovnika 3. aprila 93 podelili priznanja štirim učencem osnovne šole Ivan Cankar in štirim učencem oddelkov s prilagojenim programom. To so: Nataša Vuleta, 5. d., Sašo Stanovnik, 6.b., Zlatka Jušič,
6. b., Jure Žitko, 7.d., Dani Am-brožič, 6.r., Andrej Kornčič,
7. r., Helena Kus, 8. r., in Sa-mlra Lokmič, 8.r.
LUČKA SELAN
Skupina predšolskih otrok v vrtcu je končala delo v mali šoli.
28. maja 1993 so vodje vseh skupin male šole organizirale izlet na Planino. Povabljeni smo bili tudi starši. Rada sem se odzvala povabilu. Ob 9. uri smo se zbrali pred vrtcem. Vsaka skupina je imela svojo razpoznavno značko. Otroci in odrasli smo vedeli, kam spadamo. Vreme nam je bilo naklonjeno. Oblaki, ki so se zbirali nad nami, so nam kar prav prišli, saj so nas rešili močne sončne pripeke. Med potjo smo tudi dvakrat počivali in ob 11. uri smo že prišli pred kočo na Planini. Veseli in dobro razpoloženi smo se okrepčali s čajem, starejši lahko tudi
s kavo, ki nam jo je skuhala prijazna oskrbnica doma na Planini. Majhna ploha, ki smo jo prevedrili v koči, ni pokvarila dobrega razpoloženja. Ob 12. uri smo imeli kosilo. Vsem nam je dobro teknilo, saj je bilo dobro in okusno pripravljeno. Po kosilu smo se skupaj Igrali družabne igre in tudi petja ni manjkalo. Hitro sta minili dve url in ob 14. uri smo se vračali proti Vrhniki.
Za vse je bil izlet prijetno doživetje. Otroci so bili veseli tudi družbe staršev. Vesela sem bila, ker sem spoznala, da so bili naši otroci v dobrih in skrbnih rokah naših vzgojiteljic. Vsem prisrčna hvala za vse, kar ste naredili za naše otroke.        ALENKA GRGIČ
Biljana Milašinovič
Državna prvakinja
Da so naše mlade telovadke res uspešno končale sezono, priča še en naslov državne prvakinje v kategoriji starejših pionirk ter drugo mesto na državnem prvenstvu za mlajše pionirke B. Izkazale pa so se tudi v mednarodni areni, saj je na aprilskem mednarodnem turnirju mladih v Ljubljani, ki je bil letos prvič tudi v uradnem koledarju mednarodne glmanastične zveze, Sandra Bikar osvojila medaljo za vajo s kiji. Uspeh je dopolnila še Jeremičeva z drugim mestom v Londonu. Pred kratkim se je iz Bukarešte vrnila tudi repre-zentantka Sandra Žilavec, ki je na EP v skupinskih vajah s svojimi kolegicami zasedla 11. mesto.
Od 24. do 25. aprila je potekla tradicionalni MTM, na katerem so sodelovale tudi naša Sandra Bikar, Urška Cvetko in Tina Pajnič. Najbolj uspešna je bila Sandra Bikar, ki je zasedla skupno 4. mesto v mladinski kategoriji med 20 tekmovalkami iz 15 klubov. Uvrstila se je tudi v tri finale, ki jih je kronala še z bronasto medaljo, ki si jo je razdelila z Estonko Bronjo Pupke-vič. Izkazala se je tudi kadetinja Urška Cvetko, ki je sicer z obročem napravila veliko napako, pa vendarle pristala na 7. mestu med skupno 26 tekmovalkami iz 14 klubov. V finalu z drugo vajo je celo za las zgrešila bronasto medaljo, pa smo bili lahko zadovoljni tudi s 4. mestom.
REZULTATI: KADETINJE: MNOGOBOJ:
1. RASKINA (ND) 17.050
2. VATKINA (MINSK) 16.900 7. CVETKO (ŠZ VRHNIKA) 15.050 20. PAJNIČ (ŠZ VRHNIKA) 14.050
MLADINKE:
1. GRIL (ND) 24.600
2. PUPKEVICH (NARVA) 24.200 4. BIKAR (ŠZ VRHNIKA) 23.500
Med prvomajskimi prazniki pa sta se Sandra Bikar in Dušica Je-remič udeležili Weestminster-skega turnirja v Londonu. Dušica se je vnovič izkazala kot vrhunska telovadka in se uvrstila na drugo mesto v skupni razvrstitvi, Sandra pa na 9. mesto med mladinkami. V Sandrini konkurenci je zmagala odlična ruska tekmovalka Jana
Batyrshina, ki je konec maja zmagala na evropskem prvenstvu v vajah s kolebnico in kiji. V finalu s ko-lebnico se je Sandra izkazala še bolj, saj se je v močni konkurenci povzpela celo do 5. mesta.
Enega največjih uspehov v svoji kratki, a izredno bogati karieri pa je dosegla Borovničanka Biljana Milašinovič. Na državnem prvenstvu za starejše pionirke se je s poljubnimi vajami pokazala pred domačim občinstvom v najlepši možni luči in osvojila 1. mesto ter tako dodala štirim zaporednim zmagam v letošnjem letu še najsvetlejšo - naslov državne prvakinje.
Le pet dni za tem (16. 5.) pa je uspeh dopolnila še Mojca Rode, ki je z odlično izvedbo obveznih vaj brez rekvizita, kolebnico in žogo osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu v Mariboru za mlajše pionirke B (deset let).
REZULTATI: ST. PIONIRKE:
1. MILAŠINOVIČ (ČZ VRHNIKA)
2. ŠUŠTERŠIC
3. DESPOT (OBE MOSTE) ML. PIONIRKE B:
1. PAHERNIK (MOSTE) 25.55
2. RODE (ŠZ VRHNIKA) 25.40
3. ČUČEK (ND) 24.65 ML. PIONIRKE A;
1. HLEB 16.40
2. RAGUŽ (OBE MOSTE) 16.35 12. RESNIK (ŠZ VRHNIKA) 15.60
Konec maja pa je naša članica Sandra Žilavec nastopila s slovensko reprezentanco v skupinskih vajah na evropskem prvenstvu. Kjub težkim pogojem pri organizaciji treningov je skupini v Bukarešti uspelo izvesti dva solidna nastopa, tako da so presenetile vso svetovno javnost in zasedle 11. mesto. Za seboj so pustile tudi tako znane reprezentance, kot sta Ukrajina, Madžarska itn., zaradi česar je uvrstitev še toliko pomembnejša.
Sezone pa še vedno ni konec, saj smo izvedeli, da se je Dušica uvrstila na močno tekmovanje za v bolgarsko Belo Slatino - Zlati obroč. Kot prvouvrščena članica reprezentance bo zastopala Slovenijo in upamo, da ji bo to uspelo v najboljši meri.
ŠPELA MOHAR
Program Pospeševanja pridelave hrane v občini Vrhnika v letu 1993
Primož Zupanič (Sportway) v enem izmed elementov na rampi za rolkanje.
Skateboarding
Na Vrhniki so se 29. maja pomerili rolkarji na Skate Contestu v mini RAMP-u. Organizator, Sportwax klub z Vrhnike, je uspel pridobiti kar precej sponzorjev, tako da so bile bogate nagrade iz vse Slovenije. Ob podpori številnih gledalcev je zmagal Marko Jazbinšek - sportway, ki je naš najboljši rolkar in dosega prva mesta tudi na mednarodnih prvenstvih.
2. Boris Petkovič - sportway
3. Bojan Kržič - sportway
Za lepo uspelo tekmovanje se zahvaljujemo sponzorjem: ZAGMA - generalni pokrovitelj Sportway kluba OBSESSION Ljubljana, UREDU Vrhnika, JFM Drenov grič, SUBARU servis Drago Kržič, Vrhnika.
Prava reč
V marčni številki Našega časopisa je gospa Renata Zde-žar napisala »Odmev na pre-miero filma Telesni stražar« s pripisom: »Marsikdo, na katerega leti kritika, si bo mislil: Prava reč«.
Kot vodja Kino sekcije sem zagotovo eden od »marsikdo«. Zagotavljam, da mi ni vseeno in da si ne mislim »Prava reč«. Ta zapis zato ne bo nikakršno zanikanje objektivne resnice, ampak pojasnilo stanja, ki bi ga želeli spremeniti tudi s pomočjo čimbolj kulturnih in odgovornih gledalcev. V tem smislu je »Odmev« dobrodošel kot spodbuda in opozorilo vsem nam, ki delamo in živimo za naš kino.
Pred leti, ko si je v našem kinu ogledalo filme več kot 50 000 gledalcev na leto, smo imeli oštevilčene vstopnice. Tudi takrat so bile težave z nekaterimi gledalci, vendar smo se trudili in ekscesne primere uspeli reševati. Obisk v kinu pa se je iz leta v leto zmanjševal - je lani padel pod 5000. Razmere so se zaostrile v tolikšni meri, da smo se morali zahvaliti za sodelovanje rediteljem in nekaterim operaterjem. Od sedmih pogodbenih sodelavcev delamo le še trije: operater, blagajnik (pri vratih vhoda v dvorano) ter vodja Kino sekcije. Pri povprečnem obisku 20 gledalcev na predstavo je mogoče tudi v takšni zasedbi obvladovati »kulturo« v dvorani. Kriza, ki je zajela naš kino, ni bila nikakršna iz-
jema. Skrbno spremljam delo društvenih ali drugih malih kinematografov. Povsod so približno podobno ukrepali in pričakovali boljših časov po reorganizaciji distribucije filmov in po umiritvi političnega položaja (po osamosvojitveni evfo-riji in povojnih pričakovanjih).
Ta pričakovanja se zdaj res uresničujejo - gledalci se vračajo v kino in zadnji mesec je obisk že precej presegel povprečje 50 gledalcev na predstavo. Kljub temu pa smo bili prav ob predpremieri filma Telesni stražar nepripravljeni in presenečeni nad tolikšnim obiskom (več kot 300 gledalcev), predvsem »netipičnih« gledalcev, ki pridejo v naš kino res le enkrat v petih ali desetih letih. Zanje je bila predstava res dogodek (pa ne zaradi kakovosti filma), ki pa so ga skazili tisti, ki jim kino ne predstavlja ne dogodka ne užitka v filmski predstavi - žal. Zato pozivam prav te gledalce
- naj ne obupajo, ampak s svojim pogostejšim obiskom kina    dvigujejo povprečje
- nivo kulture gledalcev, ki jim filmska predstava pomeni nekaj več kot samo druženje, zabavo in izživljanje.
Po svojih močeh, tudi z redarji, ki jih bomo ob povečanem obisku tudi zmogli zaposliti, si bomo prizadevali, da bodo filmske predstave takšne, kakršne si vsi skupaj želimo, tudi z vašo pomočjo. Vodja Kino sekcije - ZKO MARJAN KOŠIR
LJUBEZEN
LJUBEZEN JE STANJE,
KI IZ GLAVE VLEČE ZNANJE.
LJUBEZEN JE BOLEZEN.
PRI KATERI TI OPEŠA VID
IN POSTANEŠ ZABIT.
ZA LJUBEZEN STA VEDNO
POTREBNA DVA,
TEGA PA SE VEDNO NE DA.
TAKRAT LJUBEZEN NI LJUBEZEN,
AMPAK BOLEZEN.
V LJUBEZNI JE VSE LEPO, ZATO ODLETIMO V NEBO. LJUBEZEN TE PRIPELJE
V OBUP, KI GA OZDRAVI SAMO POLJUB.
KO PA LJUBEZEN MINE,
LAHKO OBUJAMO LE ŠE SPOMINE.
ALEŠ, 7.b
V skladu z usmeritvijo Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva v letu 1993 zagotavljamo z občinskim proračunom podporo glede pospeševanja in ohranjanja pridelave hrane. Občina Vrhnika je kot celota območje, kjer so zaradi talnih in hidroloških razmer za tradicionalno kmetijstvo težji pogoji oziroma omejeni dejavniki. So pa tudi specifični pogoji kot na primer na šotnem delu Barja, kjer se počasi uveljavljajo nasadi ameriških borovnic kot alternativa govedoreji.
S programom v prvi vrsti zagotavljamo podporo za ohranjanje obstoječe pridelave, dopolnilnim dejavnostim, več poudarka je tudi na svetovanju in izobraževanju kmetov.
Proračun občine Vrhnika namenja za kmetijstvo sredstva v višini 9.400.000 SIT.
A. Pomoč za ohranjanje kmetijske pridelave
1. Regresiranje mineralnih gnojil
V letu 1993 bo odbor namenil sredstva za regresiranje 300 ton mineralnih gnojil. Glede na težavnost kmetovanja bo znašal regres za višinske in strme kmetije 30%, za preostale dele občine pa 25%. S programom tako zagotavljamo 1.800.000 SIT.
Mineralno gnojilo se regresira kmetijam glede na doseženo tržno kmetijsko pridelavo v letu 1992. Posameznik, ki prodaja oz. oddaja svoje kmetijske pridelke, uveljavlja pravico do pripadajoče količine re-gresiranih mineralnih gnojil na Kmetijski zadrugi Vrhnika oz. na občini ob priložitvi obračuna o prodaji kmetijskih pridelkov.
2. Regresiranje semenske koruze in drugih semen
S programom zagotavljamo sredstva v višini 900.000 SIT za regresiranje 5 ton semenske koruze, in sicer 35% prodajne cene.
Za regresiranje drugih semen (semena za pridelavo krme) zagotavljamo 300.000 SIT, in sicer za 50% regresiranje.
Semena bomo regresirali tržno usmerjenim kmetijam na način, naveden v 1. točki. PRIPIS k t. 1 in 2: Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je IS občine Vrhnika na podlagi sklepov Vlade RS o enakomerni porazdelitvi sredstev pomoči in predhodno predloženega sanacijskega programa ter spiska namenov uporabe sredstev dodelil sredstva v višini 4.571.000 SIT. Sredstva so po programu namenjena za:
a) regresiranje 460 ton mineralnih gnojil
- 30% za višinske in strme kmetije
- 25% za preostala območja v skupni višini 2.780.000 SIT,
b) 35% regresiranje 3 ton semenske koruze v višini 540.000 SIT,
c) 50% regresiranje drugih semen v višini 340.000 SIT,
d) sadike gozdnega drevja - 10.000 kosov v višini 300.000 SIT in
e) prevoz vode v višini 611.000 SIT.
3. Kopanje in čiščenje jarkov, vzdrževanje melioracij
Kopanje in čiščenje jarkov predstavlja osnovni ukrep pri izboljšanju talnih razmer za rast, ki predvsem na Barju pripomore k doseganju večjih pridelkov krme.
Poleg te naloge bo v letu 1993 odbor sofinanciral tudi dela pri vzdrževanju že izvedenih hidromelioracij v naši občini.
V omenjena dela bomo regresirali v višini 50%. Načrtovan obseg navedenih del v letu 1993 predstavlja obremenitev v znesku 980.000 SIT.
4. Regresiranje obresti za investicije
Naložbe za posodabljanje tehnologij pri prireji mleka in mesa se v kmetijstvu zadnja leta zmanjšujejo, v letu 1992 jih v naši občini skorajda ni bilo. Brez uvajanja novih tehnologij pa v kmetijstvu ne bo cenejše in kakovostnejše pridelave hrane. Da bi proces uvajanja posodobitev premaknili z mrtve točke, predlagamo, da v program pospeševanja pridelave hrane v občini Vrhnika za leto 1993 uvedemo novo obliko spodbujanja investicijskih vlaganj z regresiranjem obrestne mere za posojila za dobo
enega leta v višini 100%, in sicer za investicije v sodobne sušilnice krme s toplim zrakom, za mleko-vode in drugo hlevsko opremo.
V ta namen zagotavljamo 2.000.000 SIT na leto.
5. Veterinarske storitve
Pod to nalogo zagotavljamo sredstva za zdravljenje krav v A in Z kontroli in sredstva za preventivno cepljenje pašnih živali. Skupaj zagotavljamo v letošnjem programu 1.800.000 SIT za zdravljenje krav in 150.000 SIT za cepljenje pašnih živali.
Regresiramo zdravljenje krav v A in Z kontroli v višini 50%. Za preventivno cepljenje pašnih živali zagotavljamo 300 SIT na žival.
6. Konjereja
Iz programa načrtujemo sofinancirati:
- oskrbnikoma žrebcev na Lesnem brdu in Brezovici zagotavljamo 30% regresa za skočnlno za območje občine po ceniku, ki ga izda Kmetijski zavod Ljubljana. Oskrbnikoma izplačamo regres na podlagi izdanih potrdil o skoku, od dejanskega števila skokov pa do števila 40 (za posameznega oskrbnika), pa se jima povrne skočnina v 100% znesku.
- zagotavljamo tudi 500 kg ovsa za vsakega žrebca.
- udeležba žrebca na letnem li-cenciranju (prevozni stroški in dnevnica).
Za navedene naloge zagotavljamo 170.000 SIT.
B. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah in uvajanje novih programov pridelave hrane
7. Prašičereja
- sofinanciranje do 20% oziroma 50% regresiranje obresti za kratkoročna posojila za nabavo pujskov za tržno rejo,
- 50% sofinanciranje nabave plemenskega merjasca za pl. postajo - 2 kom,
- 50% sofinanciranje zdravljenja plemenskih svinj in merjascev.
Za navedene naloge zagotavljamo 300.000 SIT.
8. Ameriške borovnice
Za 30% sofinanciranje nabave sadik zagotavljamo 200.000 SIT.
9. Kmečki turizem in sofinanciranje projektov
S tem programom sofinanciramo do 50% pripravo projektov za ureditev kmetij za kmečki turizem oz. izdelavo ureditvenih načrtov za kmečka dvorišča, in sicer za 4 do 5 kmetij, za kar zagotavljamo 70.000 SIT.
10. Zelenjadarstvo
S programom zagotavljamo podporo v višini 50% za nabavo sadik ali semen ter sofinanciranje rastlinjakov po poprejšnji obravnavi odbora. Za ta pospeševalni ukrep namenjamo sredstva v višini 150.000 SIT.
11. Čebelarstvo
Odbor namenja sredstva v višini 150.000 SIT za program zdravstvenega varstva čebel - zdravljenje bolezni čebel v sodelovanju z Veterinarskim zavodom ljubljanske regije. Program zajema pregled zimskih mrtvic na nozema-vost in pršičavost, pregleda na hudo gnilobo čebelje zalege in na poapnelo zalego. Zdravljenje s fu-magillinom (150 vrečk), zdravljenje čebel na poapnelo zalego (11 kg vucolucka) in zatiranje varooe z reg. preparatom apistatom.
Glede na omejena sredstva je možno 50% sofinanciranje tistih
preventivnih akcij, ki so oz. bodo v tem letu najbolj potrebne oz. upravičene. Sredstva pripadajo ČD Vrhnika 75% in Borovnica 25% v razmerju glede na članstvo.
C. Kmetijska in gospodinjska svetovalna služba
12. Izobraževanje in društva
S programom sofinanciramo:
- zimski ciklus predavanj za mlade kmete,
- posamezna predavanja in tečaje iz dopolnilnih dejavnosti gospodinjstva in novih programov kmetijstva,
- vzpodbujanje delovanja društva kmečkih žena, kmečke mladine in govedorejskega društva.
Za te namene zagotavljamo 370.000 SIT.
13. Pomoč pri servisiranju
Sredstva v višini 60.000 SIT namenjamo za brezplačno servisiranje škropilnic za zaščito rastlin.
Regrese za navedene programe je mogoče uveljavljati preko Kmetijske zadruge Vrhnika in Kmetijske svetovalne službe občine Vrhnika, če ni drugače določeno.
Program
varstva in urejanja kmetijskih zemljišč
Sredstva odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki ostanejo občini, se uporabljajo za varstvo in urejanje kmetijskih zemljišč v občini.
Predvidoma bo zbranih 4.000.000 SIT sredstev.
Program zajema.
1. Male melioracije
Odbor namenja 3.000.000 SIT za izvajanje malih melioracij, in sicer v obliki 60% sofinanciranja manjših zemeljskih operacij na podlagi zanimanja posameznih kmetov za ta dela in programa svetovalne službe.
2. Ureditvena dela in projektiranje na kmetijskih zemljiščih - reševanje pritožb iz komasacijskega postopka II. in lil.
Za to nalogo zagotavljamo sredstva v višini 700.000 SIT za morebitno dokončno izvedbo ureditve-
nih del na kmetijskih zemljiščih v primerih reševanja pritožb v komasacijskih postopkih Podlipska dolina II. in III.
3. Urejanje poti in kolovozov
Pod to nalogo zagotavljamo vzdrževanje dovoznih poti in kolovozov, ki so namenjena za potrebe obdelovanja zemljišč po programu svetovalne službe občine Vrhnika, in sicer v višini 250.000 SIT.
4. Analiza vzorcev zemlje
Za načrten pristop k pravilnemu gnojenju posameznih kmetijskih površin so potrebne analize vzorcev zemlje, ki so osnova za nadaljnje delo. V ta namen zagotavljamo sredstva v višini 50.000 SIT.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Prenovljeno »Zlato runo«
Konec maja je »ZLATO RUNO« pričelo delovati v prenovljenih prostorih. Tako sta kemična čistilnica in prodajalna videti kot popolnoma novi.
Kemična čistilnica se je oskrbela z novim najsodobnejšim čistilnim strojem, ki ustreza najstrožjim zahodnoevropskim zahtevam. Predvsem pa je ekološko-zaščiteno programiran. Sam stroj omogoča zelo učinkovite programe
čiščenja. Tudi prostori čistilnice in prodajalne so opremljeni sodobno, tako da so delovne poti zmanjšane na minimum, kar omogoča boljše in kakovostnejše storitve do kupcev in strank.
Poleg dosedanjega prodajnega programa nudi prodajalna še športno-elegantni program za moške in mladeniče ter moško perilo in nogavice. S pridobitvijo večjega prostora pa je vse videti zelo pregledno
in dostopno vsakemu kupcu.
Ob odprtju sta lastnici Ivica Glušlč in Mirjam Suhadolnik pripravili lep kulturni program za goste in druge obiskovalce, ki se je lepo zlil v prelepo okolje Lavrenčičevega dvorišča. Zato ni odveč razmišljanje, da bi to okolje lahko izkoristili še za nove kulturne dogodke, saj je že Cankar v neposredni bližini imel svojo »Enajsto šolo pod mostom«.
S.S.
1*051
Tek na Rupe
_	Dj	n	N	um
1 u	Ju	k U	i L_j\_	III
®
MATJAŽ BAJEC NA KANARSKIH OTOKIH
Zahteven triatlon
Kanarski otoki - kdo še ni slišal zanje: Gran Canaria, Tenerife, La Palma. Malokdo pa ve, da je eden izmed otokov tudi Lanzarote - vulkanski otok, ki je prav zaradi svojih hribovitih ognjenikov med najlepšimi. Vulkani seveda ne delujejo več, vendar prav na vsakem koraku čutiš njihovo prisotnost: neskončna polja posušene, nakopičene lave, vonj v zraku, ki ga okoli raznaša močan veter. Značilna za otok so strnjena naselja, vasi, katerih hiše so snežno belo obarvane, okna pa so zelena ali modra.
Lanzarote je najbolj znan po svojem športno-turističnem centru Club La Santa, za katerega pravijo, da je eno najboljših na svetu. Lahko potrdim, da je res tako: atletski stadion s tartansko podlago, olimpijski bazen, teniška igrišča, squash, košarka, nogomet, odbojka na plaži, pokrita dvorana, fit-nes center, miniaturno igrišče za golf, posebna laguna za jadranje na deski... to je le nekaj glavnih objektov iz res široke in pestre ponudbe. . Idealno podnebje vse leto in opremljenost centra sta zelo primerna za priprave in trening vrhunskih športnikov različnih panog. Te objekte uporabljajo tudi turisti in rekreativni športniki in kdor v La Santi najame apartma, so zanj vse storitve brezplačne, na željo pa lahko dobi tudi inštruktorja.
Lanzarote slovi še po nečem: to je tekmovanje v dolgem - IRON-MAN triatlonu, ki velja za najzahtevnejšo enodnevno tekmo na svetu. Več kot 500 športnikov in športnic, ki so se tu zbrali iz 25 držav z vseh celin, mora v neprekinjenem zaporedju preplavati 3,8 km, prekolesariti 180 km In na koncu preteči še maraton v dolžini 42,2 km. Človeka, ki zmore to opraviti v času 17 ur, lahko imenujemo »železni mož« all IRONMAN. Kako naporen in zahteven je ta triatlon, povedo že same razdalje, ki jih je treba premagati in pa podatek, da približno 100 tekmovalcev ni končalo tekme, ker so zaradi takih in drugačnih razlogov odstopili.
V Lanzarotu ne tekmuješ proti drugim, proti neposrednim tekmecem; tekmuješ sam s sabo, edini nasprotniki so ti neskončni kilometri, veter, vročina...
Čakam na start največjega izziva mojega življenja. Miren sem, skoncentriran, počutim se dobro. Toda ali bo tako tudi čez pet, sedem, deset ur; ali bo telo vzdržalo? Ne razmišljam več, ura je sedem - start.
Plavanje je najlažji in najkrajši del tekme, saj zanj porabiš »le« dobro uro, pa še vroče ti ni. Ravno prav za ogrevanje. Izredno težka pa je kolesarska proga, saj znaša skupna višinska razlika več kot 1500 metrov. Dolgi, več deset kilometrski vzponi in nevarni, zahtevni spusti, so marsikomu povzročali težave. Res pa je, da smo vozili po izredno lepi in pestri pokrajini. Mnogokrat, ko »priplezaš« na vrh, se pred tabo odpre čudovit razgled, da vsaj za trenutek pozabiš, da si v resnici na tekmovanju in ne na izletu, ko bi se najraje ustavil in
fotografiral. Stalno se moraš zavedati, da če boš hotel na silo premagati vzpon na hrib, bo hrib premagal tebe, ti pobral preveč energije
- fizične in psihične. To pa v vsakem primeru občutiš na »koncu«, ko moraš preteči maraton. Izkušeni triatlonci pravijo, da se s tekom prava tekma šele začne in odloča. Vseskozi so potrebni ritem, potrpljenje, koncentracija, prava razporeditev moči, opazovanje in nadzorovanje svojega telesa, počutja. Če vse to upoštevaš, pritečeš tudi do zadnjega kilometra
- to so sanje in želja za vse, ki smo zjutraj pričeli s tekmo. Vse ure in kilometre treninga, ki si jih preživel v vodi, na kolesu in na teku, so ti poplačane v trenutku, ko prestopiš ciljno črto IRONMAN triatlona. Kaj občutiš ob tem, ko si vse leto živel In delal za ta trenutek, ni mogoče opisati, to je treba doživeti. Ni toliko pomembno 130. mesto in čas 11 ur 16 minut, kot dejstvo, da to zmoreš, da si se dobro pripravljal, in dejstvo, da si opravil res ogromno, naporno in zahtevno delo, verjetno doslej največje v življenju.
Treba pa je poudariti, da se moraš za tako tekmovanje pripravljati in trdo trenirati več let, neposredno pa slabo leto. Za končen uspeh so enako pomembni fizična in psihična priprava, pa tudi pravilna prehrana in na sploh zdrav, športen način življenja.
Lanzarote - skrivnostni otok, ki me je s svojo preprosto, naravno lepoto osvojil in me prisilil k razmišljanju in odločitvi, da se bom nekoč še vrnil nanj.
Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli materialno ali moralno pomagali pri tem, da sem se lahko udeležil in uspešno končal to tekmovanje. Matjaž Bajec
ŠD LIPA je 16. 5. 1993 organiziralo tradicionalni tek na Rupe, ki se ga je udeležilo 68 tekačev, razdeljenih v 12 starostnih kategorij. V lepem vremenu in prijetnem vzdušju so se mlajši tekači podali na 1 km, starejši pa na 4 km dolgo progo proti polharski koči na Rupe.
Sponzorji omenjenega teka, ki se jim zahvaljujemo za sodelovanje, so poskrbeli, da so tekači ob žrebanju praktičnih nagrad prav lahko počakali na razglasitev naslednjih rezultatov:
I. kategorija: mlajši dečki - letnik 83 in mlajši:
I. Peter Filipič (čas 6.16), 2. Andrej Brus (6.30), 3. Rok Šemrov (7.02), 4. Braž Mištrafovič, 5. Jaka Bizjak, 6. Gregor Kogovšek, 7. Luka Božič, 8. Dominik Kozjek, 9. Goran Leskovec, 10. Jure Želez-nlk, 11. Aljaž Krašovec.
II. kategorija: mlajše deklice
- letnik 83 in mlajše:
1. Špela Bizjak (čas: 8.35).
III. kategorija: deklice - letnik 80, 81, 82:
1. Maja Rupnik (čas: 6.32), 2. Katarina Filipič (7.36), 3. Špela Kuzmič (7.58), 4. Marjanka Kuz-mič, 5. Katja Vehar, 6. Tanja Pivk, 7. Tina Štupica, 8. Katarina Kuzmič, 9. Nina Vehar.
IV. kategorija: dečki - letnik 80, 81, 82:
1. Luka Drole (čas: 6.05), 2. Martin Brenčič (6.20), 3. Jakob Janša (6.52), 4. Marko Trček, 5. Primož Merlak, 6. Zoran Zelene, 7. Urban Brenčič, 8. Matej Jurca, 9. Jernej Toplak, 10. Mitja Toplak, 11. Damjan Žakelj, 12. Andrej Ža-kelj.
V. kategorija: starejše deklice
- letnik 78, 79:
1. Špela Jerina (6.40), 2. Nataša
Filipič (6.45), 3. Katja Slavec (7.38), 4. Sonja Žakelj, 5. Vanja Merlak, 6. Marjeta Vičič, 7. Barbara Kuzmič.
VI. kategorija: starejši dečki - letnik 78, 79:
1. Miha Plahutnik (13.35), 2. Miha Zrnec (14.20), 3. Lucijan Na-gode (14.59), 4. Gorazd Berginc, 5. Matej Mole, 6. Matjaž Batič, 7. Janez Janša, 8. Matjaž Merlak, 9. Jernej Suhadolnik.
VII. kategorija: mladinke - letnik 75, 76, 77:
1. Katja Žibert (16.46), 2. Neža Merlak (17.18).
VIII. kategorija: mladinci - letnik 75, 76, 77:
1. Miha Grom (12.58), 2. Jernej Javor (16.21), 3. Matjaž Dobro-voljc (17.22), 4. Gregor Gostiša.
IX. kategorija: članice - letnik 63 do 74:
1. Katarina Škufca (21.55).
X. kategorija: člani - letnik 63 do
74:
1. Boris Zelene (najboljši čas proge 12.41), 2. Zoran Grom (16.52), 3. Andrej Malavašič in Zdravko Železnik (19.02).
XI. kategorija: veterani A - letnik 53 do 62:
1. Stane Vehar (14.48), 2. Roman Rupnik (14.58), 3. Stane Kogovšek (15.10), 4. Cveto Brenčič.
XII. kategorija: veterani B - letnik 52 in starejši:
1. Konrad Merlak (14.08), 2. Bogdan Grom (17.03), 3. Franci Merlak (18.00), 4. Janez Grom.
Prvim trem v vsaki kategoriji smo podelili medalje.
V družbi »podlipskih polharjev« smo preživeli še veselo popoldne, saj so le-ti poskrbeli za jedačo in pijačo ter priredili balinarski turnir.
M. MALOVRH
ZA NOTRANJI MIR IN ZDRAVO OKOLJE
Vplivajmo na usodo Ljubljanskega barja
Veliko je bilo že povedanega v ta namen in veliko ugotovitev zapisanih na mnogih mestih. Toda Barje se še naprej utaplja v naših lastnih smeteh in odplakah. Kako naj obstane življenje in se razvija turizem v takem okolju? Potrebno bo prevrednotiti vrednote tudi na tem področju. Ne dolgo nazaj so sanjali o novem jezeru, ki naj bi nastal s širitvijo Ljubljanice. Le redki pa priznajo, da je žarišče krize v naši igri gospodarjev narave, kar nam že kaže zobe. Z nadaljevanjem brezbrižnosti pa bomo pridelali aktivnosti v strupeni vodi in med smetmi.
Mnoge skupnosti in posamezniki se spotikajo ob ta ekološki problem, saj pogojuje preživetje nas in naših otrok. Le redki krajani pa predelujejo smeti doma z reciklažo, varčujejo vodo in energijo, izbirajo kemična sredstva, načine obdelave...
Vprašajmo se torej: Kako vračamo naravi dar življenja, ki ga sprejemamo od nje? Ji pomagamo na vsakem koraku? Se sploh kdaj upremo večini, ki je prepričana, da mora izkoristiti le profit v odnosu do bližnjega in narave?
Ekološko preživetje torej ni odvisno le od dovolj velikih in varnih čistilnih naprav in deponij, ampak predvsem od prizadevanj vsakega posameznika in vsake skupnosti, da smeti že ob nastanku spreminjamo v surovine.
To je naša dolžnost in s profitnim gledanjem v tem primeru samo škodujemo vsem.
Ljudje se učimo do smrti. Se bomo torej te stvari naučili pravočasno?
DRAGO STANOVNIK SLS Na Brce 27 651-136, 161-300
TRIATLON - ŠPORT ŽELEZNIH
Portret triatlonca
Predstavljajte si, da morate preplavati 3,8km, prekolesariti 180km, za nameček pa preteči še 42km. Tak nekako je triatlon. Ta je najdaljši, t. i. IRONMAN, znan kot najtežja enodnevna športna prireditev na svetu. So tudi krajši in srednji triatloni in v zadnjem času jih spoznavamo tudi pri nas, saj v Sloveniji deluje Triatlonska zveza, ki organizira tovrstna tekmovanja. Tudi privržencev je že veliko, nekaj je celo že profesionalcev v tem športu.
In kaj pravzaprav je triatlon? To je novejša športna skovanka, ki pomeni kombinacijo plavanja, kolesarjenja in teka. Je individualen šport, ki zahteva veliko mero vzdržljivosti, odrekanja, samodiscipline. Zato se ga lotijo le najboljši, resnični športniki, ljudje, ki zaupajo vase in poznajo svoje psihološke in fiziološke meje.
Tudi v našem okolju lahko najdemo enega tistih, ki jim triatlon pomeni način življenja. To je MATJAŽ BAJEC, študent 4. letnika Fakultete za šport v Ljubljani in navdušen triatlonec. To je že njegova 4. tekmovalna sezona v triatlonu in preskusil se je že v vseh zah-tevnostnih stopnjah duo in triatlona, le še eden izmed njih mu je izziv, t.j. omenjeni IRONMAN. Tega si je v letošnji sezoni zadal za največji športni cilj. Že lani je razmišljal o njem, letos pa se nanj resno pripravlja. Na teden preteče v povprečju 60km, preplava 12 km in prekolesah 300 do 400km. V tekmovalni sezoni, to je od julija do oktobra, trenira nekoliko manj, saj je treba priti na tekmo spočit.
Prvi pravi vzdržljivost™ test bodo letos kvalifikacije za IRONMAN, ki bodo 29. maja
na Kanarskih otokih. Organizacijske priprave za to tekmo so že stekle, treba je zbrati še finančna sredstva za poravnavo stroškov potovanja. Tudi triatloncem namreč ni lahko glede sredstev za tekmovanja ali opremo. Temu mlademu, še razvijajočemu se športu namreč primanjkuje financ pa tudi podpore športu na sploh. Zato Matjaž išče sponzorje za podporo svoji dejavnosti, pa tudi za to, da bi ljudi seznanil s tem športom in morda tudi koga navdušil zanj.
Tako je njegov »delavnik« popolnoma prežet s tem športom. Tudi prehranjevanje in vse druge življenjske aktivnosti podreja letošnjemu osnovnemu cilju - uvrstiti se, vzdržati in prispeti na cilj IRON-MAN-a.
MAJA MAKOVEC
Z DOBRO VOLJO PROTI STOTIM
Franc Furlan z Verda, Markovcov ata, se kljub skoraj 98 letom vsako nedeljo in tudi med tednom sam pripelje s svojim triciklom k maši na Vrhniko.
Sodeč po veselem pogovoru z dr. Zoltanom Žekšem, zdravnikom z Vrhnike, jima zdravje dobro služi.
Obema privoščimo še veliko takih srečanj.
Posnemanje bo tudi nam gotovo koristilo. Pa na dobro voljo ne pozabimo, saj je že ta pol zdravja!
DRAGO STANOVNIK foto: FRANCI PETRIČ
Hlapcem...
Pokončnosti se branijo vaša telesa, brez značaja so in ne sodijo v nebesa, vsi ste le slabiči...,
vzgojeni za hlapce, saj predolgo tepli so vas z biči!
Vi pokončnega križa ne bi nosili,
za njim bi le hodili in molili,
da bog se vas usmili,
saj predolgo hlapci Beogradu ste bili...
O Vrhniki...
Bela se sveti na hribu Sv. Trojica, kakor nevesta
je in bo ostala Vrhniki vedno zvesta...
V kotanji, v večni senci, pod sv. Pavlom Močilnik spi,
svetnik Pavel pa kot varuh Vrhnike se zdi...
»O Vrhnika, blagoslovljeni ti kraj!«
Pod Raskovcem, Planino prek Barja tja do Krima, tvoj je raj...
ANDREJ GRAMPOVČAN
Slika prikazuje eno izmed nedeljskih juter, ko so na Vrhniki vse prevečkrat prevrnjeni smetnjaki. V tem primeru je bil prevrnjen celo kontejner za zbiranje odpadnih steklenic pred mlečno restavracijo.
Mladim nadobudnežem, ki se vračajo iz disko klubov ali drugih zabav, so napoti tudi take reči. Svojo energijo je pač treba nad nekom znesti in ob cesti so kontejnerji, smetnjaki in prometni znaki.
N.Č.
BIRO
Krožna pot 2 61360 Vrhnika tel.: 061/754-415
Cenjeni Vrhničani!
1. decembra 1992je bila za vas odprta nova trgovina - papirnica pap-biro d.o.o., Vrhnika, Krožna pot 2.
Podjetje se ukvarja s prodajo pisarniškega materiala In šolskih potrebščin.
Za šolsko sezono smo vam pripravili še posebno ugodne cene ter plačilne pogoje!
Pri vaši odločitvi vam želimo pomagati s cenami nekaterih izdelkov:
Šolski zvezek A4-60I. Šolski zvezek M -401. Šolski zvezek AS -601. Šolski zvezek AS -401. Puščice prazne Btul s priborom Risalni bloki Risalni listi A3, A4... nahrbtniki
od 87 do 114 SIT od65 do 85 SIT od 45 dO 65 SIT od 35 do 55 SIT od 4O0 SIT dalle od 1350 dalle od 160 do 290 SIT od 7,50 do 18 SIT od 2500 SIT dalle
Zbiramo prednaročila za stenske koledarje, rokovnike, planerje... za leto 1994.
Vabljeni - za nakup se priporočamo!
AVTO ŠOLA VRHNIKA TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA Cankarjev trg 5
1.
V mesecu JULIJU organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov za voznike A, B in F kategorije.
Zbiramo prijave za tečaj prve pomoči. Prodajamo  turistične aranžmaje agencij KOMPAS  HOLIDAYS, SLOVENIJA-TURIST EMONA GLOBTOUR in TELEWING - izleti in počitnice v domovini in tujini.
Informacije in prijave: AVTO ŠOLA VRHNIKA -
TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA, Cankarjev trg 5, telefon: 755-828
Uradne ure:
ponedeljek in sreda: od 9. do 18. ure torek, čet. in petek: od 9. do 15.30
OBVESTILO
ZLATO RUNO
KEMIČNA ČISTILNICA PRODAJALNA
Vrhnika, Cankarjev trg 1/B
POLETNI DELOVNI ČAS: OD 8. DO 12. URE IN OD 16. DO 19. URE OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE
REAN inženiring
d.o.o.
sam
NOTRANJE GORICE Podpeška cesta 236 tel./fax: 061/651-309
Najugodnejša ponudba cistern 1.000-3.0001z dostavo na dom in montažo.
Dobava in montaža oljnih gorilnikov
THYSSEN, API, ECOFLAM in WEISHAUPT s prostorsko regulacijo temperature.
Servisiranje oljnih gorilnikov, obnovitev dotrajanih instalacij, elektrike in goriva
Çweishaupî)
Df. ».THYSSEN
BOUTIQUE GREGORY
Stara cesta 46, Vrhnika Tel.: 755-746
Nudimo vam ženska, moška, otroška oblačila (bluze, srajce, puloverje, otroške komplete, majice, kavbojke...) po ugodnih cenah:
ženski puloverji (garn - kr. rokav) 2.800,00 SIT ženske bluze (viskoza - kr. rokav) 2.700,00 SIT moške srajce (viskoza - kr. rokav) 2.600,00 SIT otroške obleke, 1 -10 let 2.390,00-2.990,00 SIT otr. majice, 2-14 let (poslikane) 480,00-990,00 SIT otr, kavbojke, 2-10 let 1.990,00 SIT
kavbojke diesel 2.900,00 SIT
otr. mornarski kompleti 2.690,00 SIT
ODPRTO: PONEDELJEK
PETEK
SOBOTA OD 9. DO 12.
OD 9. DO 12. URE OD 16. DO 19. URE URE
VLJUDNO VABLJENI !
GALERIJA MEDEJA in
SPORTWAY VRHNIKA
vabita
NA PRAZNOVANJE DNEVA OSAMOSVOJITVE
v petek, 25. 6., od 18. ure do jutra na Stari cesti pred Medejo z živo glasbo in bogatim programom
in na
OTVORITEV IGRIŠČ ZA ODBOJKO NA MIVKI
- otvoritveni turnir ob 15. uri
- igranje pod reflektorji
- velika zabava na mivki
Pravočasno pripravite vašo instalacijo za naslednjo kurilno sezono!
Vabimo vas na razne vrste pizz v prijetnem okolju poletnega vrta.
ODPRTO: TOREK, SREDA, ČETRTEK OD 12.00 DO 23.00 PETEK, SOBOTA, NEDELJA OD 12.00 DO 24.00 PONEDELJEK ZAPRTO
Odločili smo se> da kvaliteto zaupamo najboljšemu. Ste to mogoče Vi ?
Na podlagi sklepa Upravnega odbora SZ VRHNIKA objavljamo javni razpis za izbiro najboljšega ponudnika za promocijo in trženje kreditne kartice PL*.
Na razpis se fizične in pravne osebe lahko prijavijo najkasneje do 20.7.93. Ponudbe pošljite v zaprtih kuvertah s pripisom KARTICA PL*.
Prijava mora vsebovati kratek opis vašega dosedanjega dela, reference, opis predvidenih aktivnosti za promocijo in trženje kreditne kartice PL* z enoletnim terminskim planom, cenik storitev ter okvirne cene za izvedbo predvidenih aktivnosti.
Na podlagi prispelih ponudb bo komisija izbrala najprimernejšega ponudnika za obdobje najmanj
enega leta in z njim sklenila pogodbo.
Vse druge izvirne zamisli bomo v dogovoru z avtorji odkupili.
Ponudbe pošljite na naslov: SZ VRHNIKA, Stara cesta 2a, 61360 VRHNIKA.
60 prodajnih mest 30-dnevni zamik plačila ugodni kratkoročni krediti
755-232, 755-220
^1
umu
Krakovski natlp 4, Ljubljana
tel/lax 210939
MALI OGLASI
PRODAM GOZD NA LJUBLJANSKEM VRHU (Verdu); parcela številka 1686/ 20-53.972 m2 in parcela številka 1686/34-10.002 m2. Cena obeh parcel je 2.000.000,00 sit, informacije na naslov: Anton Telban, Vaška pot 21, 61235 Radomlje.
Prodam - po ugodni ceni - kamin tobi-plamen, stroj za mletje koruze, sokovnik EMO; FRANČIŠKA KUCLER, DRENOV GRIČ 31, Vrhnika.
Ali bi si radi olajšali delo v kuhinji? Odločite se za nakup čudežne pokrovke »VVONDER COOKER«. Pokličite po tel. 749190, pop.
Izdelovanje predmetov iz papirja in razmnoževanje
BOJAN LINDIČ
Cesta na Mele 8 LOG PRI BREZOVICI
tiskamo
vizitke, dopise, kuverte, dobavnice, na kuverte, deklaracije, samolepilne etikete, poročna vabila...
S 061/653-789
POLOS d 0.0.
Zapoge 40, 61217 VODICE
POCENI PREMOG
Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke.
Dostava brezplačna do 30 km.
Se priporoča
POLOS, Zapoge 40, Vodice S 061/823585 824096
TIME OUT
TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER
BOGDAN BLAZNIK
ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00 - 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 753-079 753-079
®
H N
Prijatelju Lenču v slovo
Janez in Marta
Dne 29. 5. 1993 smo na vrhniško pokopališče pospremili našega dragega moža in očeta
Antona Graha
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene bodrilne besede, darovano čudovito cvetje in sveče ter spremstvo na njegovo poslednje bivališče. Lepa hvala pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči žena in hčerka z družino
Zanimiva ponudba
Vzorno sodelovanje osnovne šole Ivana Cankarja in hotela Alpina, Kranjska gora, kjer so prebivali učenci šole v naravi, je pripomoglo k dodatni ponudbi hotela, da nudi 20% popust (na objavljene cene) družinam otrok, ki so se udeležili šole v naravi, ali zimske ali letne. Popust velja do 22. 12. 1993, razen za mesec avgust.
Interesenti naj se zglasijo pri Vinku Bizjaku ali prinesejo oglas v uredništvo Našega časopisa.
CENIK PENSIONSKIH STORITEV ZA DOMAČE GOSTE
MESEC
SOBA + ZAJTRK
DEMI
PENZION
IV., V., X., XI., IX., VI., DEM 24 DEM 28
VII. 27 31
Dodatek za 1/1 10 DEM.
Popust za dodatno ležišče 10%.
Otroci do 12. leta starosti v sobi s starši 30% popusta.
Otroška posteljica z zajtrkom 5 DEM.
Turistična taksa 2 DEM.
DEM 34 37
S. S.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
Marjance Grom
roj. Železnik
se iskreno zahvaljujemo rodbinam Železnik, Petrovčič, Jesenovec, Grom ter sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeno zadnjo pot in ji darovali cvetje ter sveče. Hvala tudi za vsa pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se tudi zdravnicama Dunji Piršlč in Heleni Drašler, osebju Doma upokojencev na Vrhniki, gospodu dekanu, še posebno zahvalo pa izrekamo sosedoma Ivanki in Janezu Krvina za vso pomoč.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega sina, brata in strica
Alojzija Tavčarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Posebna zahvala gospodu dekanu za cerkveni obred, vsem gasilcem, Združenju šoferjev in avtomehanikov, vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, počastili njegov spomin z venci in cvetjem ter z nami sočustvovali, lajšali bolečino in izrazili ustno in Disno sožalje.
Žalujoči: mama Ida, sestra Ida z družino
		ZAHVALA
		
		Ob izgubi drage mame, stare mame In prababice
		Ivane Nartnik
		Mežnarjeve mame iz Bevk
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo spremili na zadnji poti in izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za cerkev. Iskrena hvala ga. dr. Poplt-Stanovnikovi in ga. Iskrovl za nesebično pomoč ob težki bolezni. Posebna zahvala duhovnikom In pevcem za lepo opravljen obred in g. Jeraju za izrečene besede ob slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala!		
		Žalujoči: domači
ZAHVALA
V 81. letu svojega življenja nas je za vedno zapustil naš dragi ata, dedek in stric
Jože Kraljic
z Loga pri Brezovici
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se od njega poslovili. Posebna zahvala g. kaplanu za svečan cerkveni pogreb, moškemu oktetu iz Brezovice za poslovilne pesmi in gasilcem.
Žalujoči: žena Fani, hčerki Jožica in Zdenka z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame in stare mame
Marije Ogrin
roj. Lavrin
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo NZD Vrhnika, dr. Rožman-Drašlerjevi in domu upokojencev pri lajšanju njenega trpljenja. Posebej velja zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospe Marini za poslovilne besede, pogrebcem In vsem, ki ste jo v velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mami
Slavke Brenčič
se iskreno zahvaljujemo dr. Primožu Rusu, sestrama Katarini Hodnik in Veri Habe iz Zdravstvenega doma Vrhnika za nesebično pomoč v času bolezni. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo obiskovali, še posebej se zahvaljujemo Ivanki Medic in Marti Lah. Hvala pevcem okteta Raskovec za zapete pesmi in g. kaplanu za opravljen obred. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti.
Mož Franci, hčerka Metka, zet Simon, vnukinja Polona in sestra Tončl
BALINARSKA SEKCIJA
Dober met tudi zares
Teče že šesto leto delovanja ženske balinarske sekcije pri Društvu upokojencev Vrhnika.
Zato bi želele opisati delo in uspehe sekcije v teh letih, posebno še zato, ker smo bile na občnem zboru Društva upokojencev v aprilu 1993 pohvaljene.
Na pobudo g. Staneta Kogovška je bila sekcija ustanovljena v novembru 1987. leta.
V začetku smo zelo nevedne pričele s treningi, pri katerih nam je veliko svetoval dolgoletni balinar upokojenec v. Nace Letonja. Imele smo veliko dobre volje, vendar je bil začetek zelo težak, posebno še ker je to športno balinanje.
Kljub temu pa smo že v letu 1988 dosegle prvi uspeh v Drago-merju, kjer smo izmed 2 ženskih in 4 moških ekip dosegle PRVO mesto in prejele PRVI pokal. Nato smo še z večjo voljo in elanom nadaljevale s treningi in se udeleževale raznih meddruštvenih tekmovanj in turnirjev ter dosegale nadaljnje zmage, razumljivo tudi
poraze, kot se dogaja pri vseh športih.
Na tekmovanje se moramo vsakokrat temeljito pripraviti, saj pri naših letih (od 55 do 73 let) v poletnih mesecih ni lahko igrati, včasih tudi pri temperaturi prek 30°, velikokrat tudi ves dan.
Udeležujemo se tekmovanj v: Logatcu, Žireh, Postojni, Drago-merju, Notranjih Goricah, Idriji in doma na Vrhniki. Naša sekcija - ŽBS ima to prednost, da je kape-tanka g. Nada opravila sodniški izpit in smo še bolj strokovno usposobljene za tekmovanja.
Tako smo si v teh letih »pribali-nale«: 11 pokalov za prvo mesto, 6 pokalov za drugo mesto, 3 pokale za tretje mesto, več četrtih mest itn.
Velika uspeha smo dosegle v letih 1989 in 1990 v Ljubljani, kjer smo na območnem športnem balinarskem tekmovanju obakrat uspele osvojiti prvo mesto.
Največji uspeh ŽBS pa je ekipa dosegla na Republiškem prvenstvu v Postojni, kjer je osvojila prvo
mesto v Sloveniji.
Vsako leto priredimo otvoritev balinarske sezone v mesecu maju, na katero povabimo ekipe sosednjih društev.
Ob koncu sezone vsako leto organiziramo tekmovanje posameznic za prva tri mesta (11 tekmovalk); vsaka tekmovalka mora odigrati 10 tekem. Obenem pripravimo zaključno slovesnost, za katero poskrbimo same.
Treninge imamo vsako sredo in petek na balinišču DU Vrhnika. Želimo, da bi se nam pridružile nove mlajše upokojenke.
Iskreno se zahvaljujemo Društvu upokojencev Vrhnika, ki nam vsako leto odobri sredstva za dejavnost naše sekcije, ki jih namenjamo izključno za organizacijo tekmovanj in nabavo pokalov.
Zahvaljujemo se tudi Industriji usnja Vrhnika, ki nam je dvakrat nabavila trenirke, in Občini Vrhnika za nabavo športnih copat.
Dober met!
ŽBS Vrhnika pri DU Vrhnika
Na prvenstvu Slovenije v množični športno ritmični gimnastiki, ki so ga letos spet organizirali v Borovnici v telovadnici osnovne šole, je nastopilo 110 tekmovalk iz 12 krajev, skoraj malo preveč, ker je tekmovanje zelo dolgo trajalo. Najboljše so bile iz štajerske in iz Prekmurja, vendar tudi domače tekmovalke niso dosti zaostajale. Med gosti je bila tudi ekipa tržaškega Bora. če naj bo tekmovanje tradicionalno in še bolj zanimivo tudi za širši krog gledalcev, bi koristilo, če bi v prihodnjem letu pomislili na izbirna tekmovanja, saj se ta veja športne gimnastike zlasti v manjših krajih že močno prebija. Preveč dobrega za en dan pa tudi s kruhom ni dobro.
DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠPORTNORITMIČNI GIMNASTIKI
Množičnost se obrestuje
Balinarke društva upokojencev Vrhnika z vsemi osvojenimi priznanji in pokali. Od leve proti desni: Nada Šeštan, Rezka Mole, Marica Kokot, Marija Nagode, Lucija Kogovšek, Anica Jereb, Betka Jeraj, Anica Vuk, Anica Dolenc in Slavka Nučič
V telovadnici Osnovne šole dr. Ivana Korošca v Borovnici je 29. maja potekalo državno prvenstvo v športnoritmični gimnastiki - množični program.
Na njem je sodelovalo več kot 100 deklic, od 1. do 8. razreda v obveznih in poljubnih vajah. Mlade ritmičarke, ki so pokazale, da osnove ritmike obvladajo, so prišle iz Murske Sobote, Maribora, Kranja, Ljubljane in celo zamejske Slovenke iz Trsta.
Deklice so tekmovale v poljubnih in obveznih vajah.
Poljubne vaje od 1. do 3. razreda (tekmovalo 13 deklic)
1. MAJA ŠIFTAR Iz Kluba za ŠRG Murska Sobota
2. SADRA ZDRAL iz Narodnega doma v Ljubljani
3. NINA ŠVENDA iz Kluba za ŠRG iz Murske Sobote
4. JASNA ZAVODNIK iz ND
5. ŽVAB KATARINA iz ND
6. SANDRA BENCEK iz Kluba za ŠRG Murska Sobota
A - program od 5. do 8. razreda. Tekmovalo 15 deklic:
1. NINA ROGAN iz Murske Sobote
2. NINA ŽNIDARŠIČ iz OŠ Ivan Cankar Vrhnika
3. ANA ISKRA iz OŠ Ivan Cankar Vrhnika
4. KLARA SUHADOLNIK iz OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Gorsko kolesarjenje
V soboto in nedeljo, 12. in 13. junija, so se na Vrhniki zbrali najboljši slovenski gorski kolesarji.
V soboto na spustu za UN FUN-PORTS so imeli organizatorji kar nekaj težav, saj sta razmočena proga in neizkušenost nekaterih tekmovalcev zahtevala dva večja padca, tako da je bila tekma prekinjena in so obveljali rezultati prvega teka. 3,5 km dolg spust je tako najhitreje prevozil Jure Gantar In si prisvojil VN gorsko kolo.
1. GANTAR - SLOGA 1902 Idrija
2. BIZJAK - Snurfbauer
3. ROMBO - Snurfbauer
4. Potrebuješ - SPORTWAY
7. Mele - SPORTWAY
8. Popit - SPORTWAY
V nedeljo na cross countrvju pa je med člani že tretjo zaporedno zmago v dirkah slovenskega pokala slavil Marjan Jauk. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba tekmovalcev in gledalcev velika. Na dirko so prišli tudi kolesarji iz Ukrajine.
člani 33 km
1. JAUNK - MTB ŠTAJERSKA
2. TARAN - MTB ŠTAJERSKA
3. MOČNIK - PROLOCO SCOTT
mladinci 22 KM
1. LAMOVŠEK - PROLOCO SCOTT
2. PISTOR - MTB ŠTAJERSKA
3. BUDJA - ENERGIA
Zanimanje za lokostrelstvo raste
rekreativci 22 km
1. GALJOT
2. JELIČ
3. GRAMC
SPORTWAY se zahvaljuje vsem, ki so nam pripomogli pri izvedbi tekmovanja. To so:
- TIMING Vrhnika, RCG Vrhnika, REJC d.o.o.
- ZAGMA Ljubljana, SUBARU SERVIS Vrhnika, U'REDU, ZLATARSTVO LANČIČ Vrhnika, CLUB NAUPORTUS, Nočni klub LESKOVEC in mnogi drugi.
Vse ljubitelje gorskega kolesarjenja vabimo na finale spusta v slovenskem pokalu in državno prvenstvo v CROSS COUNTRYJU, ki bosta 28. in 29. avgusta letos na Vrhniki.
Boštjan Erčulj
Ptuj, Idrija, Polzela, Ribnica, Snežniška Diana - to so imena krajev, kjer ustanavljajo nove lokostrelske klube. V Sloveniji jih je že 27.
Tudi Zavod RS za šolstvo in šport podpira to dejavnost, saj je letos že drugič organiziral šolsko prvenstvo v lokostrelstvu. Dvoranskega tekmovanja (18 m), ki je bilo 28. marca v škofijah, se je udeležilo 120 otrok, 15. maja v Kamniku (zunanje tekmovanje - 25, 20 in 15 m) pa jih je bilo že 160.
Lokostrelska sekcija ŠD Dragomer-Lukovica je 30. 5. 93 organizirala enodnevni tečaj, ki se ga je udeležilo 6 odraslih in 8 otrok. Tečaj smo organizirali na urejenem strelišču na Logu, kjer imamo
redne treninge vsako sredo od 18. do 20. ure.
Lokostrelska zveza Slovenije nam je tudi letos zaupala organizacijo državnega prvenstva v disciplini Clout in Flight. Tekmovanje je bilo 3. aprila 93 na Barju (Plešivica), udeležilo se ga je 45 lokostrelcev iz 10 slov. klubov. V disc. Clout je član naše sekcije Ciril Krašo-vec z novim rekordom ubranil naslov državnega prvaka.
Na koncu naj se zahvalim družini Ogrič, ki nam je za organizacijo tekme dala na voljo prostor (travnik, dvorišče, garažo, WČ), ter poskrbela za jedačo in pijačo.
Lokostrelski pozdrav - vse v zlato!
S. RALCA
FILMSKI SPORED V JUNIJU 1993:
V kategoriji rekreativcev sta bila Klemen Popit (prvi z leve) četrti ter Aljoša Potrebuješ (drugi z leve) tretji.
27. 6., nedelja, bo 18. in ob 20.30: SMRT   JI   LEPO PRISTOJI
- ameriški barvni stereo 103'
DEATH BECOMES HER Režija: Robert ZEMECKIS
V gl. vi.: Bruce WILLIS, Goldie HAWN, Meryl STREEP
Napitek večnega življenja. Kdo si ga ne želi? Ker je v filmu vse mogoče, predstavlja ta pravljični motiv osnovo za črno komedijo, v kateri bosta dve starajoči ženski še obžalovali, ker se ne moreta postarati. Film je letos prejel OS-CARJA za specialne učinke.
4. 7., nedelja, ob 18. in ob 20.30: PEKLENSKI VAL - ameriški
barvni stereo 122' POINT BREAK Režija: Kathryn
BIGELOW
V gl. vl.: Patrick SWAYZE, Ke-anu REEVES, Gary BUSEY, Lory PETTY.
Učinkovita mešanica ropanja bank in jahanja na valovih predsta-Ija izredno hiter filmski tempo, v katerem mora novopečeni agent FBI obračunati s kriminalci...
TRGOVINA KOCKA ZDAJ TUDI NA VRHNIKI
5. SLADJANA MILAŠINOVIČ iz
OŠ dr. Ivana Korošca
5. TJAŠA KOKOLJ iz Maribora
Obvezne vaje od 1. do 4. razreda (B - program)
Tekmovalo je 44 tekmovalk.
1. ANA PRAPROTNIK iz Narodnega doma Ljubljana
2. ANA GERBEC iz OŠ Log Dra-gomer
2. LIZA CVETKOVIČ iz Narodnega doma
4. ANDREJA ZALOKAR iz Športnega društva Kranj 4. POLONA KOHNE iz OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
4. KATJA UNETIČ iz OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
5. PETRA KUMP iz OŠ Ivan Cankar Vrhnika
Obvezne vaje od 5. do 8. razreda:
Tekmovale so v vaji brez rekvizita in s poljubnim rekvizitom (žoga, kolebnica, obroč).
1. Mateja
Kancinger       OŠ Tabor II. iz MB
2. Maja
Kancinger       OŠ Tabor II. iz MB
3. Alenka FerešOŠ Tabor II. iz MB
4. Marjetka
Hojski OŠ Tabor II. iz MB
5. Tina Kristan OŠ Log Dragomer
6. Lidija Trožič        ND Ljubljana Organizator tekmovanja sta bila
Gimnastična zveza Slovenije in Zavod za šolstvo in šport Ljubljana, izvajalec pa ŠŠD OŠ dr. Ivana Korošca. Da pa smo tekmovanje v Borovnici lahko izvedli, se moramo zahvaliti vsem, ki ste nam finančno in materialno pomagali:
Generalnemu pokrovitelju LO-KASTAR iz Škofje Loke,
sponzorjem: FUTURA, d.o.o. Iz Ljubljane,
Sen/is dvigal Ocepek iz Borovnice,
Tiskarstvo Franc Petelin, Borovnica
Cvetličarna in drogerija Kamenja, Borovnica Trgovina KOCKA, Borovnica Avtoprevozništvo Mlkuž, avto-prevozništvo Brkič oba iz Borovnice.
M. J.
Deveti Trampužev memorial
Športna zveza in kolesarski delavci z Vrhnike so pripravili deveto kolesarsko dirko v spomin na Robija Trampuža, ki je pred desetimi leti tragično preminil v dirki v Beogradu. Dirka je bila dobro organizirana, proga varovana, dirke se je udeležilo približno 60 tekmovalcev. Mlajši mladinci so vozili 15 krogov po vrhniških ulicah (1 krog - 1364 ur). Zmagovalec je bil Ziherl (Sava), drugi Kosmač (Sava) in tretji Haupt-
man Rog). Vrstni red starejših mladincev (20 krogov):
1. Bergant (Rog),
2. Jadran (Rog) in
3. Degant (Krka).
Pri članih, ki so vozili 25 krogov, pa je bil takle vrstni red:
1. Sviben (Sava),
2. Pagon (Sava)
3. Pintarič (Rog)
4. Velkavrh (Rog) in
5. Hvastja (Rog).
S. S.
Oče Robija Trampuža predaja velik in težak pokal skupnemu zmagovalcu kolesarskega memoriala Svibnu (Rog - Ljubljana).
2 ur košarke v veliki vročini
* Jb.«HMMMrir
Skupinska slika obeh ekip
Lep košarkarski večer v Borovnici
Ob praznovanju 25-letnice košarke v Borovnici in v okviru prireditev dneva košarke je košarkarski klub ELLES Borovnica gostil mlado reprezen-
Košarkarski klub Vrhnika in Športna zveza Vrhnika sta v aprilu in maju pripravila občinsko prvenstvo v košarki. Nastopilo je deset ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V prvi fazi tekmovanja za razvrstitev ekip po skupinah je bil takle vrstni red:
SKUPINA A
AKVA 4 4 0 396 329 67 8 RCG MLADI
4 2 2 310 290 20 6 GROGARJI 4 2 2 318 294 24 6 KLUB TI-NE
4 2 2 275 309 -34 6 DRAGOMER
4 0 4 266 343 -77 4
SKUPINA B
KARA 4 4 0 356 285 71 8 LOG 4 3 1 318 279 39 7 SEČNIK doo
4 2 2 308 279    29 6
tanco Slovenije v petek, 21. 5. 1993. Domača ekipa, ki je nastopila okrepljena, se je domačemu občinstvu predstavila za naslednje   tekmovalno ob-
BOROVNICA
4 1 3 308 316    -8 5 DREN      4 0 4 195 326 -131 4
V rednem delu so bili najboljši strelci; Strgar 117 točk, Gabrov-šek 115, Lipovec 112, Justin 99 in Masterl 91.
Največ trojk je zadel Rajkovič, 20, Lipovec 15, Bizjak M. 14, Zupan 11 in Gabrovšek 11.
Prvaka pa je odločilo odigrava-nje ekip po vrstnem redu iz obeh skupin.
Tako so v finalni tekmi LOŠKI KOMARJI (LOG) premagali KARO s 75:72 (36:38) in tako prvič postali občinski prvaki. Iz rok predsednika občinske športne zveze Igorja Novljana so prejeli pokal. Na naslednja mesta so se uvrstili: 3 AKVA; 4. rcg MLADI; 5. Grogarji; 6. Sečnik d.o.o, 7. klub TI-NE; 8. Dragomer, 9. Dren in 10. Borovnica.
S. S.
dobje, ko naj bi se potegovali za vstop v prvo slovensko košarkarsko ligo.
Na začetku tekme sta vse prisotne pozdravila župan občine Vrhnika Vinko Tomšič in predsednik športne zveze Igor Novljan. Predsednik domačega kluba Franjo Modrijan je ob tej priložnosti dolgoletnemu košarkarskemu delavcu Pavlu Bajcu izročil spominsko darilo, turnerju slovenske mlade reprezentance pa spominsko plaketo kot spomin na srečanje v Borovnici. Med polčasom tekme so mlade domače ritmi-čarke izvedle svoj revijalni nastop, ki je požel precej aplavza številnih gledalcev in gostov.
Sama tekma je potekala v precej izzenačeni igri in šele proti koncu tekme, ko so domačim igralcem pošle moči, so si mladi reprezentanti pridobili nekaj prednosti.
Končni rezultat je bil 78:93 (38:46) za mlado reprezentanco, ki je bila na vrhuncu priprav za evropsko prvenstvo za mladince.
Strelci in igralci za ELLES so bili: Guštin, Rajakovič 2, Trifu-novič 13, Adamič 11, Peršin, Smajlovič 9, Turšič 1, Medved 16, Bizjak 6, Strgar, Škrjanec, Vodeb, Kržar; za Slovenijo mlade pa: Zaletel, Madjavec 8, R. Trifunovič, Thaler 4, Živano-vič 4, Nikltovič 6, Virant 4, Belina 24, Šetina 7, Šušteršič 3, Cirej 13, Jagodnik 10. v Dobro sta sodila Poljanšek (Žiri) in Dovč (Domžale). Tako je minil še en lep košarkarski večer ob gostovanju ene izmed reprezentanc in nas prav gotovo spomnil na čas pred leti, ko so skoraj redno gostovale razne reprezentance in vrhunske košarkarske ekipe, številni gledalci, ki so si ogledali tekmo, pa dokazujejo, da Borovnica in Vrhnika potrebujeta take revijalne tekme.
S.S.
Ob 3. obletnici PIZZERIJE BOTER je bil tudi »mini« košarkarski maraton - 12 ur košarke.
Pomerili sta se dve ekipi, pod imeni dveh sponzorjev BOTER in KARA. Ekipa BOTRA so sestavljali igralci Vrhnike, KARE pa košarkarji iz Borovnice.
V veliki vročini, ki je vseh 12 ur spremljala košarkaše, je bil rezultat iz ure v uro izzenačen, tako, da je zmagovalca prinesla zadnja ura igranja, ko je bilo tudi največ gledalcev ob ogrlšču. Končni zmagovalec je bila ekipa Boter, ki je dosegla
906 košev (ob polčasu 468), Kara pa 874 (444).
Najboljši strelci pri Botru so bili: Gabrovšek 98 košev, Justin 95, Malacko 91, Dosič 80, Koščak 79 in Jevšek 76;
Pri Kari: Adamič 127, Turšič T. 88, Sečnik 71, Bizjak M. 71, Telban 57 in Vodeb 51.
Največ trojk je zadel Adamič, ki je prejel tudi posebno nagrado. Obe ekipi sta prejeli iz rok predsednika Športne zveze Vrhnika pokala, lastnik Pizzerije Boter Pišek je zmagovalni ekipi podaril pršut, lastnik trgovine KARE Marinčič pa poraženi tri družinske pizze.
Vseh dvanajst ur igranja so tekmo sodili štirje sodniški pari: Nagode-Rom, Selja-k-Razdrh, Dedovič-Fefer in Mlinar-Nikolavčič. Za zapisni-karsko mizo pa je pod vodstvom Janeza Majerja delovala ekipa: Justin A., Kos T., Seljak A. in Zalaznik J.. Ne glede na vročino si je tekmo ogledalo veliko število gledalcev, ki so bodrili obe ekipi enako.
Po tekmi pa so za zabavo poskrbeli ČUKI, ki so igrali ob 3. obletnici PIZZERIJE BOTER.
S. S.
i®-
UKO
LIKO, d.o.o. družba za trgovino, finančni inženiring, razvoj in proizvodnjo, d.o.o. Tržaška 28, Vrhnika
oddaja proste termine za letovanje v počitniških stanovanjih v urejenih počitniških naseljih v Mi-holaščici na otoku Cresu in v Selcah pri Crikvenici, v jesenskih mesecih pa tudi v Čateških in Atomskih Toplicah ter v Bohinjski Bistrici in v Kranjski Gori.
Cene so zelo ugodne in so le nekoliko višje kot veljajo za zaposlene delavce.
Informacije in rezervacije sprejemamo v kadrovski službi LIKO na Vrhniki, od 7. do 15. ure po tel. 753-311, int. 239.
Predstavljamo vam košarkarje Loga
V maju je bilo zaključeno tekmovanje v občinski košarkarski ligi. Na veliko presenečenje vseh je občinski prvak v košarki postala ekipa LOŠKIH KOMARJEV iz Loga.
Pokrovitelj mladih košarkarjev iz Loga je podjetje »Strojno ključavničarstvo - inž. Marko Popit (LOG)«, ki je omogočil tekmovanje v občinski ligi ter igralce oskrbel z dresi.
Na sliki vam predstavljamo igralce LOŠKIH KOMARJEV: stojijo (z leve proti desni): trener Zaninovič, Peček, Kodelja, Purkart, Logar, pokrovitelj ekipe inž. Popit in pomočnik trenerja Jeršin; čepijo (od leve): Moscha, Sluga, Strgar, Koščak in Bavec (manjkajo pa: Mrzlikar, Novak in Stražiščar).
Vzpodbudno je, da so tudi na Logu pričeli delovati košarkarji, ki bodo z resnim delom lahko kmalu pripomogli k večji kakovosti in konkurenci košarkarjev v občini Vrhnika.
S. S.
Občinski prvak v košarki
estove©
Stara cesta 23 VRHNIKA tel. 061 752 983
PAPIRNICA Trgovina obutve Trgovina NADA Restavracija M. ANA d.o.o. LARA LESKOVEC
Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel
Športna zveza Vrhnike je ob sodelovanju Športne zveze Slovenije In pod pokroviteljstvom predsednika Skupščine občine Vrhnika g. Vinka Tomšiča v soboto, 5. junija 1993, organizirala letošnje Srečanje slovenskih športnikov Iz obmejnih dežel. Srečanje je bilo že 18. po vrsti.
Prireditev, ki je vsako leto v matični domovini, ni namenjena le tekmovanjem, ampak predvsem medsebojnemu spoznavanju, seznanjanju s slovensko kulturo in kraji, pa tudi prijateljskemu druženju.
Letos so bili udeleženci na željo
Takoj nato so se v športnem parku pričela medsebojna srečanja, ki so bila bolj revijalnega značaja. Odbojko so odigrali v hali osnovne šole Ivana Cankarja: SŠZ s Koroške: Vrhnika-Log 2:0, ZSŠD v Italiji : Vrhnika I. C. 2:0.
Med dvema ognjema je bil samo dvoboj, in sicer na asfaltni ploščadi poleg bazena, kjer je bil dosežen takle rezultat: ZS na Madžarskem: Vrhnlka-Borovnica 0:3.
Najbolj napeto je bilo na nogometnem Igrišču, kjer sta bili dve tekmi: ZS na Madžarskem : Vrhnika 0:3; ZSŠD v Italiji : SŠZ s Koroške 1:4.
MLADI NOGOMETAŠI NK VRHNIKA
Dobre igre se nadaljujejo
Ekipa Vrhnika-Borovnica je igrala med dvema ognjema.
Župan Vinko Tomšič otvarja 18. srečanje mladih zamejskih Slovencev.
zamejskih športnih organizacij prvič kategorije najmlajših, do 15 let. Tekmovanje pa ni bilo nikakršno prvenstvo, ampak je bilo le športna prireditev. V odbojki, nogometu, šahu in med dvema ognjema so sodelovale ekipe: Slovenska športna zveza s Koroške, Združenje slovenskih športnikov v Italiji, Zveza Slovencev na Madžarskem in Športna zveza Vrhnike.
Na začetku prireditve sta vse prisotne udeležence pozdravila predsednik športne zveze Vrhnike Igor Novljan, sekretar Športne zveze Slovenije Marjan Jemec ter jim zaželela dobrodošlico na Vrhniki in v Sloveniji. Župan Vrhnike Vinko Tomšič pa je srečanje svečano odprl in športnikom zaželel obilo športne sreče.
Šah so igrali v prostorih osnovne šole I. Cankarja v obliki turnirja treh ekip; rezultati.
ZSŠD v Italiji: Vrhnika 0:6 ZSŠD v Italiji: Dragomer 0:6 Vrhnika: Dragomer 4:2
Vrstni red: 1. Vrhnika 4 točke; 2. Dragomer 2 točki; 3. ZSŠD v Italiji 0 točk.
Na koncu vseh tekmovanj so se udeleženci udeležili še krosa: dekleta na 500m In fantje na 1.000m.
Deklice: 1. Tadeja Gerdina Vrhnika-Borovnica; 2. Barbara Vrhno-vec Vrhnlka-Borovnica; 3. Mojca Suhadolc Vrhnika-Borovnica; 4.
Zbor vseh udeležencev srečanja na nogometnem igrišču
Velik
mednarodni
uspeh
mladih
nogometašev Vrhnike
Starejši pionirji NK Vrhnike so se udeležili mednarodnega turnirja v Avstriji (Beljak). Na turnirju je sodelovalo več kot 40 ekip, ki so bile razdeljene v različne starostne kategorije. V starostni kategoriji, v kateri so igrali nogometaši Vrhnike, je sodelovalo 12 ekip.
Prvi dan tekmovanja so nogometaši Vrhnike premagali vrstnike St. Vient s 3:0 in ekipo C. Salzburg z 1:0. Drugi dan turnirja sta bili odigrani dve srečanji. Igralci Vrhnike so premagali ekipo Bleda s 3:0 in z igralci Vilshofena 0:0. Tako so se kot edini predstavniki Slovenije uvrstili v polfinale, kjer so premagali ekipo SAK 1914 Salzburg z rezultatom 1:0. V finalu so se pomerili z ekipo Vilshofna In srečanje izgubili z 1:0.
Za uvrstitev na drugo mesto so igralci NK Vrhnika prejeli zelo lep pokal, vendar to ni bil edini pokal, ki so ga igralci prinesli s seboj. Za najboljšega igralca je namreč dobil pokal tudi igralec Zdenko MAKSIČ.
Ekipa v tej sestavi trenira pod vodstvom inštruktorja nogometa Ivana HVALA dobro leto. Vsi poznavalci nogometa menijo, da je to zelo nadarjena ekipa, ki bi lahko ob takem
delu v naslednjih letih dvignila kakovost nogometa na Vrhniki v sam vrh slovenskega nogometa. Tako bi nadaljevali tradicijo kakovostnega nogometa, ki so ga pred leti igrali na Vrhniki.
Vendar pa se vodstvo kluba kljub največjemu uspehu doslej sprašuje, kako naprej. Omeniti velja, da je bilo treba za udeležbo na turnirju v Avstriji nabaviti dva kompleta dresov in zagotoviti sredstva za bivanje v Avstriji. Ker pa sredstev za bivanje v Avstrijji ni bilo, so se igralci morali vsak dan voziti in to več kot 300 kilometrov, tako je utrujenost zaradi vožnje prispevala svoje.
Vodstvo kluba je finančno pomoč iskalo na različnih naslovih in institucijah. Vsa sredstva za udeležbo na turnirju je vodstvo dobilo zunaj občine Vrhnika. Na Vrhniki pa so povsod dobili »košarico« z izgovorom, da tega turnirja nismo načrtovali, in da zaradi tega denarja ne morejo dobiti, da denarja ni itn. Od vseh ekip je bila ekipa Vrhnike najslabše opremljena, primerno temu pa so se igralci pripeljali tudi z najslabšim prevoznim sredstvom ki pa ga hvala bogu, po zaslugi IUV še zmerom s pridom upo-
rabljamo in nam privarčuje tudi marsikateri tolar). Posledica tega je bila, da smo prvi dan ob prihodu na kraj tekmovanja poželi tudi nekaj posmeha in pripomb.
Vendar so fantje s svojim obnašanjem in resnim odnosom do igre iz dneva v dan pridobivali vse več simpatizer-jev, ki so potem tudi v finalu bučno navijali za ekipo Vrhnike. (Mimogrede velja omeniti, da si je finalno srečanje ogledalo približno 1000 ljudi.) Omenimo naj, da so športno obnašanje nogometašev Vrhnike pohvalili tudi natančni avstrijski sodniki in trener Vilshofna, ki je ob koncu dejal, da v svoji štiridesetletni trenerski karieri še ni srečal tako »fer« ekipe.
Zato se nogometni delavci NK Vrhnika sprašujemo, kakšno promocijo kraja, kjer živimo ali delamo, smo pustili na drugih udeležencih tridnevnega turnirja. Po tekmovalni strani in obnašanju so igralci vsekakor predstavili Vrhniko v dobri luči. Po opremljenosti pa smo se predstavili kot reven in ubožen kraj, v katerem vsi skupaj ne moremo (mogoče pa tudi nekateri nočejo), otrok opremiti s trenirkami, na katerih bi bil napis kraja, ki so ga igralci zastopali.
Na koncu obširnega pisanja o MEDNARODNEM uspehu mladih nogometašev NK Vrhnika bi veljalo opozoriti vse pristojne v občini, da bi lahko kdo tem mladim in zagnanim fantom poslal tudi kako čestitko. Vsem pa sporočamo in obljubljamo, da boste tudi v prihodnje, kljub težavam, s katerimi se srečujemo v NK Vrhnika, za to še imeli priložnost.
IO NK VRHNIKA
Marjanca Košir Vrhnika-Borovnica; 5, Katja Petavs Vrhnika I. C.
Dečki: 1. Zdenko Makslč Vrhnika; 2. Nikolaj Kvežnik SŠZ s Koroške; 3. Edin Jušič - Vrhnika; 4. Vladimir Nachbar - SŠZ s Koroške; 5. Hari Hafizovič Vrhnika.
Kros je bil tudi že prehod v družabno srečanje, kjer je bilo poskrbljeno za prehrano in glasbo. Zamejski Slovenci so si ob odhodu ogledali še Cankarjevo rojstno hišo in Tehnični muzej v Bistri.
Tako je bilo slovo kar prehitro, saj so si mladi imeli marsikaj povedati ter si želeli navezati nove prijateljske stike. Vodje vseh treh zamejskih ekip pa so bili enotnega mnenja. »Hvala vam za izredno gostoljubje in hkrati za imenitno organizacijo srečanja.«
Pokrovitelji uspelega druženja mladih iz sosednjih zamejskih pokrajin so bili:
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Športna zveza Slovenije, Skupščina občine Vrhnika, Športna zveza Vrhnike, 530. učni center TO Vrhnika, Osnovna šola Ivana Cankarja, Blago MIX in Pizzerija Boter.
S. S.
V nadaljevanju tekmovanja starejših pionirjev v MNZ Ljubljana so starejši pionirji NK Vrhnika odigrali tele tekme oziroma dosegli take rezultate:
NK IDRIJA-NK VRHNIKA
2:5 (0:2)
V XII. krogu so odigrali derbi med drugouvrščeno ekipo Idrije in tretjeuvrščeno ekipo Vrhnike. Po odlični igri in vodstvu igralcev Vrhnike s 4:0 so igralci Idrije izrabili lagodnost igralcev Vrhnike, ki so bili zadovoljni z visokim vodstvom in v eni minuti dosegli dva zadetka. S to zmago so igralci Vrhnike na lestvici prehiteli igralce Idrije. Strelci za Vrhniko so bili: MAKSIMOVIČ in SPA-LEVIČ 2, HVALA 1.
NK VRHNIKA - NK ENOTNOST
K. 9:0 (2:0)
V XIII. krogu so igralci Vrhnike visoko in zasluženo premagali starejše pionirje Enotnosti K., kar z 9:0. Po nekoliko slabši igri v prvem polčasu so z igro v drugem polčasu dokazali, da sodijo med najboljše ekipe v svoji starosti in z dinamično igro dosegli visoko zmago. Strelci so bili: Gutnik 3, Fatur 2, po en zadetek so dosegli: Spalevlč, Maksič, Jušič in Hvala.
NK VRHNIKA - NK SVOBODA K. 6:0 (2:0)
V XX. krogu so mladi igralci Vrhnike zopet visoko zmagali. Vrstnike Svobode so nadigrali in zasluženo premagali z visokim rezultatom 6:0. Strelci za Vrhniko: Hvala in Spaljevlč 2, po en zadetek pa sta dosegla Gutnik in Maksič.
NK JEZICA-NK VRHNIKA
0:1 (0:0)
V XIX. krogu tekmovanja sta se pomerila vodilna ekipa Jezice in drugouvrščena ekipa Vrhnike. V zelo kakovostnem srečanju je tekmo odločil v 45. minuti Siniša Maksimovič In tako svoji ekipi zagotovil zmago in vodstvo v skupni uvrstitvi.
Bolj kot z rezultatom so nogometaši Vrhnike gledalce navdušili z dobro igro, saj nasprotnikom tudi enkrat samkrat niso dovolili, da bi resneje ogrozili vratarja Vrhnike. Hkrati pa bi lahko napadalci z malo več športne sreče igralcem Jezice »zabili« lahko še gol ali dva.
Za osvojitev prvega mesta potrebujejo mladi nogometaši Vrhnike iz preostale tekme vsaj neodločen rezultat. Omeniti velja, da je bil za navijače po dolgem času organiziran tudi prevoz in ogled tekme.
Rezultati Prvenstva Slovenije v tradicionalnem karateju za malčke, mlajše šolarje in starejše šolarje
V soboto, 17. aprila, je bilo na Črnučah (Ljubljana) 2. prvenstvo Slovenije za malčke, mlajše in starejše šolarje v tradicionalnem karateju. Nastopajoči so se pomerili v katah posamezno In ekipno.
Nastopilo je 71 tekmovalcev iz tehle klubov: TK Ravne (Ravne na Koroškem), KK Vrhnika (Vrhnika), KK Mladina (Škofja Loka), KK Savinja (Vojnik), KK Kimon (Ljubljana) in ŠTK Črnuče (Ljubljana).
Rezultati:
Malčki: moški (13): 1. Mitja To-palovič (TK Ravne), 2. Dejan Olo-vec (TK Ravne), 3. Tomaž Kajžer
(TK Ravne), 4. Haris Selimanovič (KK Klmon); ekipno (2): 1. ŠTK Črnuče (Dejan Panič, Miha Naglic, Rok Simič), 2. TK Ravne; ženske
(2) : Adela Jeremlč (KK Vrhnika), 2. Nataša Kristan (KK Savinja).
Mlajši šolarji; moški (25): 1. Bor Dereanl (ŠTK Črnuče), 2. Mi-lenko Cvijetinovič (TK Ravne), 3. Lovro Hovnlk (TK Ravne), 4. Jani Kreps(TK Ravne); ekipno (4): 1. ŠTK Črnuče (Bor Dereanl, Miha Kaučič, Klemen Primožič), 2. TK Ravne, 3. KK Vrhnika, 4. KK Kimon (Ljubljana); ženske (5): 1. Martina Kristan (KK Savinja), 2. Ajda Petek (ŠTK Črnuče), 3. Brl-glta Baškovič (KK Vrhnika), 4. Aleksandra Radovič (KK Vrhnika): ekipno (1): KK Vrhnika.
Starejši šolarji: moški (20): 1. Grega Zaje (ŠTK Črnuče), 2. Florjan Reiter(TK Ravne), 3. Mladen Jeremlč (KK Vrhnika), 4. Peter Predanič (ŠTK Črnuče); Ekipno
(3) : 1. ŠTK Črnuče (Grega Zaje, Uroš Bostič, Peter Predanič), 2. TK Ravne, 3. KK Vrhnika; ženske (6): 1. Katja Kuštrin (ŠTK Črnuče), 2. Helena Kračun (KK Savinja), 3. Emlna Muialič (ŠTK Črnuče), 4. Božiča Radovič (KK Vrhnika), ekipno (1): 1. ŠTK Črnuče (Katja Kuštrin, Emina Mala-lič, Maja Renko).
8. in 9. maja 1993 je v Torinu v Italiji potekalo 3. evropsko prvenstvo v tradicionalnem karateju, katerega se je prvič udeležila tudi slovenska reprezentanca. Član reprezentance je bil tudi trener Karate kluba Vrhnika Džemal MU-STAFIČ (črni pas 3. dan).
Na žalost tekmovalnih uspehov na tekmovanju ni bilo. Velik dosežek za našo mlado državo in njen šport pa je, da je bila njena ekipa po začetnih zapletih le priznana in sprejeta v Svetovno zvezo tradicionalnega karateja (I.T.K.F.). Tako so sedaj vrata na široko odprta in v prihodnje bo pot uveljavljanja lažja.
Svoje znanje in spretnosti pa bodo na 2. evropskem otroškem tekmovanju, ki bo od 25. 6. do 28. 6. 1993 v Riminiju v Italiji, dokazovali tudi mladi člani Karate kluba Vrhnika. Tekmovanja se bodo pod vodstvom trenerja Džemala MU-STAFIČA udeležili: Miha RIVO, Darijan SUHADOLC, Dejan OLO-VEC, Matija FERENC, Mirsad RIZ-VIČ, Robert MALAVAŠIČ, Mladen JEREMIČ in Darko MALINOVIČ.
Želimo, da bi bila dosedanji trud in trdna volja vseh poplačana z dobrim rezultatom.
PREDSEDNIK KARATE KLUBA TOMAŽ TOMŠIČ
TENIŠKE NOVICE
Lepo vreme v mesecih april, maj in junij je bilo zelo naklonjeno igralcem tenisa, ki so proste vikende izkoristili za izvedbe raznih turnirjev. Ti so večkrat popestrili družabno življenje ob teniških igriščih, kjer se zbira vedno več ljubiteljev in igralcev rumene žogice. Tudi v občini Vrhnika je za tenis vedno več zanimanja, saj je na voljo veliko igrišč, ki jih upravljajo razna društva in zasebniki.
Teniški turnir Leskovec
Otvoritev teniške sezone je bila 14., 15. in 16. maja s prvim velikim turnirjem »Leskovec«, ki je bil na teniških igriščih teniške sekcije Vrhnika. Turnirje bil eden izmed KIM - Dnevniko-vih turnirjev, ki jih točkujejo vso teniško sezono za najboljše teniške amaterje v Sloveniji. Nastopilo je približno 100 tenisačev in tenisačic v treh kategorijah; moški do 25 let, ženske do 35 let in ženske nad 35 let. Organizator turnirja je bil Brane Leskovec, ki je s pomočjo članov teniške sekcije Vrhnika v zadovoljstvo vseh tekmovalcev dobro pripravil in izvedel enega največjih teniških turnirjev na Vrhniki. Namen turnirja ni bil samo doseči čim boljše športne rezultate, ampak je bil tudi promocija Vrhnike z vso turistično ponudbo; predstavili so se tudi vrhniški zasebni podjetniki s svojimi izdelki in proizvodi. Razdeljenega je bilo precej propagandnega materiala, tako da so tekmovalci in tekmovalke Vrhniko spoznali tudi iz turistične, gostinske in podjetniške strani. Zaradi številnih tekmovalcev je turnir potekal tri dni, končali pa so ga s podelitvijo nagrad in žrebanjem praktič-
Sklepni del KIM-Dnevnikovega turnirja je bil v restavraciji LESKOVEC, kjer so najboljši prejeli pokale, ki jih je podelil glavni organizator Brane Leskovec.
nih nagrad med vsemi udeleženci ter zabavnim programom v restavraciji LESKOVEC. Tekmovali so tudi vrhniški tenisači, ki so se le delno enakovredno merili s tekmovalci iz vse Slovenije. Rezultati;
Moški od 25 let: 1. Peter Golob, 2. Aleš Pogačnik, 3. Žiga VVeisseisen, 4. Igor Okorn
Ženske pod 35 let: 1. Alenka Tratnik, 2. Irena Zgonec, 3. Bojana Orehar, 4. Arko Zorko (Dragomer)
Ženske nad 35 let: 1. Neva Garrilov, 2. Branka Kos, 3. Vesna Stanko, 4. Marjanca Roželj
Prvi trije iz vsake kategorije so prejeli pokale in praktične nagrade, med preostale udeležence pa so izžrebali praktične nagrade, ki so jih prispevali vrhniški podjetniki in zasebniki. Pokale je prispeval Bruno Kosi (Ljubljana), glavne nagrade pa: Zlatarstvo Mojca Lančič, COMING, Galerija 2, NOVAK, SLED - Miran Jelovšek - gradbeništvo, Marmor - Marko Je-zeršek, MA d. o. o. - Dare Troha in Cl - center Vrhnika. Drugi sponzorji, ki so prispevali praktične nagrade, pa so bili:
ENA »A« EDVARD MEDIC
LESKOVEC M. ANA, d.o.o.
CVETLIČARNA »VERONIKA«
GALERIJA »MEDEJA« KAVA BAR
»SUBARU SERVIS«
»KARA«
»RS TECHNIK«
Na vseh dosedanjih teniških turnirjih je bilo veliko gledalcev, kar kaže, da se zanimanje povečuje ter da so taki turnirji potrebni.
»A & A«
FRANC JELOVŠEK »OPTIKA«
JOŽICA OBLAK, »Trgovina s tekstilom in obutvijo«
BISTIK, d. o. o. Trgovina »LARA«
»OREL«, d.o.o.
BOUTIQUE »ŠKARJICE«
OKREPČEVALNICA »TADEUS«
PIZZERIA »BOTER«
»PEKARNA« ADAMIČ-KOVAČ
»BIROSISTEMI CO. CE«
»EVROPA«, d.o.o.
SLAŠČIČARNA »BERZO«
»BIROSERVIS«, Fotokopiranje NASHUA, RICOH,
»NAŠ ČASOPIS«
»PEKARNA«
»ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC« CVETLIČARNA »KARMEN« »COPIS«
»JELKO BAJC« Avtomehanika in trgovina »PAP BIRO«
»GASHI« Gostinstvo in turizem d.o.o. »STENPLAST«, d.O.O. »JAN SELEKT«, d.O.O. PRODAJALNA »DIČNA« KOZMETIČNI SALON, Stara cesta 30 »MODNO ČEVLJARSTVO« Domazet Marinka »ZAMT« Podjetje za trgovino in zunanjo trgovino, d.o.o.
LESKOVEC Trgovina »NADA« U'REDU Trgovina DROGERIJA »SABINA« »BARBY«
SLAŠČIČARNA »BREZA« KAVA BAR »URŠKA« »FOTO MARKELJ«
»BLACK PUB«, Tehnična trgovina - videoteka
»STEKLARSTVO« MATIJA SELIŠKAR
»BLAGO MIX«
»GANESH«
»BELINA«
»AVTO MAX«
MODNI SALON »TAIS«
ELO MIHEVC, »URARSTVO«
Turnir teniške sekcije Vrhnika
22. in 23. maja je teniška sekcija Vrhnika pripravila turnir za svoje člane in članice. Nastopilo je 50 tekmovalcev, ki so se potegovali za naslov prvaka in prvakinje teniške sekcije Vrhnika. Med moškimi je zmagal stari »maček« Milan Volk pred Grego Kukcem in Jožetom
Najboljši tenisači teniške sekcije Vrhnika od leve proti desni: Nataša Brajkovič, Jože Lacko, Mateja Kune, Grega Kukec, zmagovalka Nataša Savič in prvi med moškimi Milan Volk;
Lackom. Tako so zopet starejši tekmovalci pokazali zobe nekaterim mlajšim tenisačem, ki nikakor ne morejo postati prvaki sekcije. Pri ženskah pa je zmagala Nataša Savič, ki je v finalu premagala Matejo Kune. Tretja je bila Alenka Brajkovič.
S. S.
Odprti turnir dvojic na Drenovem griču
Športno društvo »Dren« Drenov grič-Lesno brdo je organiziralo tradicionalni teniški turnir dvojic, ki je bil letos že tretjič zaporedoma. Tekmovanja so bila v soboto, 29. 5., in v nedeljo, 30. 5., na teniških igriščih športnega parka »Dren«. Nastopilo je 26 parov, ki so prikazali zagrizene boje z rumeno žogico.
Najboljši pari na tretjem tradicionalnem teniškem turnirju »ŠD Drena« (stojijo Kukec, Božič, Crnkovič, zmagovalca Brajkovič in Petkovšek, Pečlin in Lacko); (čepijo) organizatorja Kucler in Veselinovič ter Močnik.
Ob tradicionalno dobri organizaciji so pripravili tudi veliko praktičnih nagrad, ki so jih prispevali domači zasebniki ter tako predstavili svoje izdelke. Zmagala je dvojica Rale Brajkovič--Sandl Petkovšek, ki je prejela prehodni pokal. Druga sta bila Kukec-Božič, tretja Lacko-Crn-kovič ter četrta Močnik-Pečlin. Prvi štirje pari so prejeli tudi praktične nagrade, za preostale udeležence pa so jih izžrebali.
Glavni sponzorji turnirja so bili: Elektromeha-nika Franc Jelovšek, Gostilna Marjan Kavčič in Citroen Servis - Anton Merlak.
Prvo nagrado je prispevalo Mizarstvo Franci Jelovšek, druge: Marjan Bercej, Trgovina Blago Mix, Delo Tiskarna Ljubljana, Kolinska, Corning, Avtoličarstvo, Jakob Oblak, Trgovina Anvina, IUV, Metro Ljubljana, Stanovanjska zadruga Vrhnika, Micro HIT, Tenis Servis Iztok Škof, Sysen, Avtomehanika Jelko Baje, Diskont Frank, Sodček, Vulkanizerstvo Armlč, Mineral Ljubljana, Graverstvo Franc Cinka in ZEGO Franci Marolt.
S. S.
Na mladih je bodočnost
Teniška sekcija pri ŠD Dren zelo skrbi za svoj podmladek. Organizirali so teniško šolo, ki jo vodi Jani Jelovšek. Nekako najbolj obetajoča sta se pokazala 10-letni Aljoša Kucler in 9-letnl
Kolesarska sekcija pri ŠD Partizan Vrhnika bo v soboto, 3. julija 1993, organizirala športno-rekreativno-kolesarsko prireditev s kolesi od Lendave do Pirana v enem dnevu. Tega kolesarskega podviga se bo udeležilo šest pogumnih kolesarjev z Vrhnike. Start bo ob 3. uri zjutraj v Lendavi, nato pa bodo prevozili: Raz-križje, Ljutomer, Ptuj, Slovenske Konjice, Celje, Trojane, Domžale, Ljubljano, Vrhniko, Planino,
Mlada tenisača iz Drenovega griča Aljoša Kucler in Marko Veselinovič
Marko Veselinovič, ki že sedaj redno trenirata skoraj vsak dan. Na nedavnem turnirju Maksi-marketa, ki je privabil vse najboljše mlajše kategorije iz vse Slovenije, se je Marko Veselinovič uvrstil med osem najboljših, Aljoša Kucler pa med šestnajst najboljših.
Prav gotovo je odločitev teniške sekcije pri športnem društvu Dren pravilna, da skrbijo za ,mlade tenisače, ki naj bi v naslenjih letih prinesli ugled sekcije in samega kraja.
Delo teniške sekcije je gotovo »posnemanja vredno«.
S. S.
Postojno, Kozino, Koper in prispeli v Piran na Tartinijev trg ob približno 19. uri.
Kolesarji načrtujejo, da bodo skozi Vrhniko vozili okoli 12. ure, zato takrat pričakujejo bučno pomoč krajanov Vrhnike. Več o prevoženih kilometrih pa v naslednji številki našega časopisa.
S. S.
STRELSKI KOTIČEK
20. RAVNIKAR, Vrhnika
448 krogov
365 krogov
328 krogov
Družinsko prvenstvo SD Vrhnika:
1. Bojan LAMPREHT
2. Vladimir RAVNIKAR 354 krogov
3. Jože PASARIČ     351 krogov
4. Srečko SKODLAR 340 krogov
5. Franc GUTNIK     315 krogov
6. Peter MOLEK      313 krogov
Občinsko prvenstvo: Ekipno:
1. SD Vrhnika 1        948 krogov
2. SD Vrhnika 2       813 krogov
3. SD Dragomer       595 krogov
Posamezno:
1. LAMPREHT, Vrhnika 1
2. RAVNIKAR, Vrhnika 1 314 krogov
3. PASARIČ,
Vrhnika 1 306 krogov
4. SUMINAM.,
Dragomer 298 krogov
5. SUMINAA.,
Dragomer 297 krogov
6. SKODLAR,
Vrhnika 2 297 krogov
7. GUTNIK,
Vrhnika 2 274 krogov
8. MOLEK,
Vrhnika 2 252 krogov
Družinska ZLATA PUŠČICA
1. LAMPREHT 555 krogov
2. PASARIČ 528 krogov
3. RAVNIKAR 526 krogov
4. SKODLAR 501 krogov
5. GUTNIK 489 krogov
Regijska ZLATA PUŠČICA
- Postojna
1. BARANJA,
Postojna 514 krogov
2. NADOH,
Postojna 503 krogov
3. LAMPREHT,
Vrhnika 503 krogov
12. PASARIČ,
Vrhnika 471 krogov
Regijsko prvenstvo za ekipe in posameznike: Postojna Ekipno:
1. Postojna 994 krogov
2. Tone Tomšič,
Pivka, 977 krogov
3. Vrhnika 970 krogov
Posamezno:
1. Lampreht,
Vrhnika 348 krogov
2. Baranja,
Postojna 347 krogov
3. Della Torre,
Sežana 340 krogov
8. Voljč,
Vrhnika 319 krogov
13. Pasarič,
Vrhnika 311 krogov
14. Ravnikar,
Vrhnika 311 krogov
Ekipno normo za DP je dosegla ekipa Postojne, med posamezniki
pa Lampreht, Baranja, Della Torre, Mehanovič, Del Piero.
3. DRŽAVNA LIGA - ZAHOD
Ekipno:
1. D. Marušič, Izola
14599 krogov 29 točk
2. Krn, Tolmin
14380 krogov 27 točk
3. Proleter, Ljubljana
13290 krogov 27 točk
10. Vrhnika
13500 krogov 19 točk
Posamezno:
1. Doneski, B. Ivanuš, Ljubljana 3520 krogov
2. Frelih, Ankaran   3448 krogov
3. Hajdarevič,
Portorož 3402 krogov
4. Lampreht,
Vrhnika 3379 krogov
26. Ravnikar, Vrhnika3131 krogov
27. Pasarič, Vrhnika 3124 krogov 34. Skodlar, Vrhnika 3026 krogov
Nov uspeh mladih vrhniških šahistov
V nedeljo, 23. maja, je bilo v Leskovcu pri Krškem II. ekipno državno prvenstvo za dečke in deklice do 12 let starosti. Udeležilo se ga je 16 ekip dečkov in 14 ekip deklic, med njimi tudi ekipa dečkov iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika. Ekipo so sestavljali: Matej Šebenik, Gašper Petkovšek, Admir Latič, Florijan Sedej in Klemen Polanec.
V močni konkurenci je ob dobrih igrah vseh članov ekipe zanesljivo zmagala vrhniška ekipa, in sicer pred ekipo Starega trga ob Kolpi in ekipo Kranja. Pri deklicah je bila naj-
boljša ekipa Starega trga ob Kolpi.
S to zmago so najmlajši ša-histi ponovno dokazali, da njihovi posamični uspehi niso bili le naključje. Poleg njihove prizadevnosti ima največ zaslug za njihove uspehe prizadevni šahovski mentor Slavko Čačič, ki že več let vodi šahovski krožek na vrhniški osnovni šoli.
N. C.
L.IKO
VRHNIKA
LIKO, družba za trgovino, finančni inženiring, razvoj in proizvodnjo, d.o.o., Tržaška 28, Vrhnika, odda v najem več pisarniških prostorov v poslovni stavbi na Tržaški 28, na Vrhniki.
Dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 753-311, interna 282.
NAŠ ČASOPIS
je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Jane-žič. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222. Organizator Simon Seljak. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstotnim prometnim davkom.
V enem dnevu od Lendave do Pirana