UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Catella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto XI. — Štev. 14 (222) UDINE, 1. - 15. SEPTEMBRA I960 Izhaja vsakih 15 dni Dolžnost Italije : šole v materinem jeziku Kakor poročajo listi je italijanski minister za prosveto predložil parlamentu zakonski osnutek o slovenskih šolah v goriški in tržaški pokrajini. V zakonskem osnutku ni ničesar rečeno, da bi se morale ustanoviti slovenske šole v videmski provinci za Slovence v Furlanski Sloveniji in Kanalski dolini. Ali morda ni Slovencev v vrdemski pokrajini, pa da zaradi tega ni ttreba odpirati slovenskih šol za otroke slovenskih staršev? V vseh ljudskih štetjih do leta 1921, ko je italijanska država ugotavljala tudi narodnost prebivalstva, je bilo ugotovljeno uradno, da je v Furlanski Sloveniji okoli 35.000 Slovencev in sicer 1901 leta 31.768 slovensko govorečih o-seb, 1911 leta 36.171 in 1921 leta 33.932. V ljudskem štetju leta 1936, ko je bil f?Š zem na vrhuncu svoje moči, niso sicer javno zbirali podatkov o narodnosti, a je državni fašistični aparat na svojo roko zbral podatke o številu furlanskih Slovencev in spet ugotovil, da živi v Furlanski Sloveniji nad 30.000 Slovencev, to je približno enako število kot so jih ugotovila prejšnja ljudska štetja, ko so se še zbirali podatki o narodnosti odnosno o uporabnem jeziku (lingua d’uso). Znano je, da imajo slovenske družine v Furlanski Sloveniji več otrok kot pa sosedne furlanske v ravnini. Znano je, da je pasivna Furlanska Slovenija naseljena le s Slovenci, da se v njenih revnih vasicah ne naseljujejo ljudje od drugod iz Furlanije ali pa iz Po vsem svetu se že tedne in tedne govori o Kirnu, ki je sprejel v svoje okrilje športnike vseh kontinentov. Olimpijske igre imajo svoj največji Pomen le vsaka štiri leta, kajti ostali čas iskoristijo vsi, za ezercitacijo s tiho in skromno željo za uspeh in vsaj eno izmed 600 medalj, kolikor jih bodo do 11. septembra v Rimu podelili. Od leta 1896, ko so bile prvič na Programu obnovljene olimpijske igre, Pa do današnjega dne, je nastopilo bajprej v svečani otvoritveni paradi ln nato na štadionih skoraj nepregledno in rekordno stevi'o športnikov Vsega sveta. Sport druži narode! Črnec iz novih ®aniostojnih afriških držav, Kitajec, *i se je rokoval s košarkarjem ČSR, •Pulat Japonec z daljne dežele, vsi so P,ed sabo ne le v velikem olimpijskem naselju, temveč tudi na bojiščih, iskreni in dobri športni tovariši, ^■rnec sedi z belcem, stopa z njim na *Plagovalni oder, vsi mu ploskajo in takrat stotisoč prisotnih in milijoni 'P milijoni ob televizijskih ali radijskih sprejemnikih ne mislijo na niče-Sar drugega kot na športno tekmovale 6000 predstavnikov iz 86. držav. ^ dobi razdvojenosti sveta je ta dogo-d(‘k, XVII OLIMPIJSKE IGRE, prav Kotovo pomembe vredna manifestaci-Ja Prijateljstva med vsemi narodi sveta. drugih krajev Italije, ker še domače slovensko prebivalstvo ne more živeti na tako revni zemlji, da ni nobene industrije niti ne turizma, ki bi mogla z dotokom tujih delavcev ali turistov asimilirati postopoma domače slovensko prebivalstvo. Narodnostna sestava prebivalstva se ni spremenila in žive po vseh vaseh Furlanske Slovenije samo Slovenci, ako izvzamemo neznatno število državnih uslužbencev: predvsem organov javne varnosti, finančnih stražnikov in deloma učnega osebja po naših šolah, ki pa je tudi v precejšnji meri slovenskega porekla, ker prihaja iz vrst domačih dijakov, ki so študirali na učiteljišču v Špetru ob Nadiži. Nihče, niti najbolj desničarski politični krogi in listi v videmski pokrajini in drugod niso mogli ovreči dejstva, da živi v Nadiških in sosednih dolinah nad 30.000 uradno ugotovljenih oseb, ki jim je materini jezik slovenski. Tega dejstva niso mogle izbrisati razne izjave in članki po Listih desničarskih grupacij, da so prebivalci Furlanske Slovenije daljnega slovenskega porekla in da govore nečisto slovensko narečje. Kaj sploh pomeni daljno slovensko poreklo, ali ima to sploh kakšen smisel, ali imamo morda kakšno bližnje poreklo? Slovenci v Furlanski Sloveniji niso ni daljnega ni bližnjega porekla, ampak so kratko malo slovenskega porekla kot vsi drugi Slovenci. Tudi med raznimi italijanskimi narečji več ali manj podobnimi književnemu italijanskemu jeziku, nimamo daljnih ali bližnjih porekel, ampak kratko-malo Italijane, ki govore manj razumljivo a,li bolj razumljivo narečje. Furlanski Slovenci ne govore slovenski knjižni jezik, ker ga v nobenem slovenskem kraju ne govore, ampak eno izmed številnih slovenskih narečij, ki pa je zaradi sožitja s Furlani in zaradi italijanskega administrativnega aparata dobilo v zadnjem stoletju določeno primes furlanskih in italijanskih besed, medtem ko pa je struktura govora, sintaksa, ohranila vse značilnosti slovenskega narečja. Ker ima torej videmska pokrajina nad 30.000 furlanskih Slovencev, se postavlja za italijansko državo samo eno jasno vprašanje: ali je Italija dolžna po določilih svoje Ustanove, po svojem pristanku na karto človečanskih pravic, po svojem priznavanju manjšinskih pravic za svoje italijanske manjšine v sveiu in za vse druge narodne manjšine v Italiji, odpreti tudi v videmski pokrajini za Slovence v Furlanski Sloveniji in Kanalski dolini slovenske šo’e, in vključiti v najnovejši zakonski osnutek o slovenskem šolstvu v Italiji tudi območje videmske pokrajine. Odgovor je samo eden: Italija je večkrat zapovrstjo skozi tri javna ljudska štetja ugotovila obstoj nad tridesettisoč članov močne slovenske etnične skupine v videmski pokrajin! v razdobju tridesetih let in mora nasproti tej manjšini kot demokratska, civilizirana država izpolniti vse manjšinske pravice in med temi prvo in poglavitno, da ji z zakonom zajamči šole v materinem slovenskem jeziku, kot določata 3. in 6. člen njene Ustave. Italija kot država se ne more in ne sme zatekati k zvijačam, puhlim pretvezam in lažnim argumentom, da, ni dolžna priznati furlanskim Slovencem statusa narodne manjšine zato, ker govore »neko slovensko narečje ali ker so daljnega slovenskega porekla« in še manj zato, ker so dobri in zvesti državljani -»italianissimi«. Italija ne sme uporabljati nobenega pritiska na furlanske Slovence in zlasti ne na njihove izvoljene zastopnike v občinskih svetih, da bi pod vodstvom od države imenovanih občinskih tajnikov ali pa italijanskih parlamentarnih zastopnikov - poslancev ali senatorjev iz-glasili prisiljene resolucije proti slovenskim šolam v Furlanski Sloveniji. Ne samo posamezne italijanske vlade, ampak tudi Italijanske demokratične stranke, predvsem vse tiste, ki so glasovale za sedanjo italijansko republikansko ustavo, so dolžne zavzeti javno in jasno, nedvoumno stališče do manjšinskih pravic furlanskih Slovencev, zlasti pa do šol v materinem slovenskem jeziku. Od naprednih italijanskih strank pa pričakujejo končno en’irat furlanski Slovenci, da se ne samo izjasnijo v parlamentarni debati v prid slovenskim šolam v Furlanski Sloveniji, ampak da jih podprejo pred italijansko javnostjo na javnih zborovanjih in v svojem tisku v njihovi borbi za slovensko šolstvo. Vsem slovenskim organizacijam na Goriškem in Tržaškem ter vsem italijanskim javnim delavcem in organizacijam, ki so nas doslej podprli v naši dolgoletni borbi za manjšinske pravice se furlanski Slovenci najiskreneje zahvaljujemo in jih prosimo, da še bolj pojačajo pred i-talijansko in mednarodno javnostjo zavzemanje za naše etnične pravice zlasti na šolskem področju. Izjavljamo, da ne bomo nikdar odnehali v naših zahtevah po šolah v materinem jeziku. Že vnaprej izjavljamo, da ne bomo priznali nobenih izjav, ki bi jih eventualno izsilili posamezni funkcionarji državnega aparata od nekaterih nezavednih članov naše narodne manjšine. Ne bomo dovolili, da bi kdorkoli pa četudi sama vlada h tela izkoristil nezavednost nekaterih naših ljudi po dolgoletnem pritisku, da bi z bivšimi krivicami, nasiljem in brezpravnostjo v manjšinskih zadevah obdržali sedanje stanje na šolskem področju v Furlanski Sloveniji, ki je grobo kršenje osnovnih manjšinskih pravic in nasprotno duhu italijanske .Ustave. Ne samo mi furlanski S’ovenci, temveč tudi člani večinskega italijanskega naroda se morajo zavedati, da živimo v času, ko dobivajo svoje pravice vsi pa tudi najbolj primitivni narodi na vseh kontinentih sveta, kaj šele mi Slovenci Furlanije v sredini Evrope. Nič ne bo moglo ustaviti naših upravičenih zahtev, nič ne zavreti naše poti do vseh manjšinskih pravic. Za Italijo bi bilo bolje, da nam pravočasno da’ prostovo jno manjšinske pravice kot pa da jih bo morala kasneje pod pritiskom svetovne javnosti. Furlanski Slovenci smo raztreseni po vsem svetu in že imamo prijatelje in zagovornike pri mnogih narodih ter smo znani kot stari pravdarji ki si bodo znali priboriti svoje pravice, če bo treba, na odločujočih mednarodnih forumih. •4L mn urn i n iniviiiiriiiiiiiiiinn nininin ninnili inniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini ninni iiiihiiihimìi iiii iiiiiiiiiiuii 11 min m i.i m Ni ga italijanskega žornala, ki ne bi pisal, kako kmetje bežijo z zemlje v mesta. Začeli so bežati ne savho kmetje, s ■ hribovskih krajev, arpnul. tudi z ravnine. Bežijo iz dežele v mesta ne samo »braccianti agricoli, mezzadri, coloni,« ampak tudi samostojni kmetje, ki imajo doma svoje posestvo, Bežijo kmetje ne samo s slabe, puste ali pa močvirnate zemlje ali pa s kakšnih, hribovskih grap, ampak tudi z dobre, krasno obdelane zemlje v ravnini, ki prinaša vse pridelke : žito, sirak, zelenjavo, sadje, vino, cvetje, skratka vse. Tudi s takšne zemlje bežijo. Tiste postave, ki so jih izdali fašisti, da morajo imeti ljudje s kmetov posebna dovoljenja, da se lahko naselijo v mestih, v industrijskih krajih, še niso odpravljena, kot toliko drugih fašističnih neumnosti, a ljudje se vsaj teh postav ne držijo več. Kmetje so začeli na veliko bežati prav .sedtj, ko so izdali tisti velikanski projekt o meljoraciji, o izboljšanju kmetijstva, ki bo stal 600 in še več milijard lir. Zaradi tistega projekta se ne bo noben kmet ustavil doma, ker je na kmetih najmanj petkrat preveč ljudi, da bi mogli kolikor toliko dobro živeti od pridelkov svoje zemlje. Kmetje imajo najmanj polovico manj »reddita«, manj dohodkov, kot pa tisti, ki delajo v industriji ali pa se ukvarjajo s trgovino, s prometom ali kakim drugim delom. Mi, ki živimo v furlanskih hribih, imamo ne samo polovico, ampak najmanj petkrat manj dohodkov, kot jih imajo ljudje po mestiih. Tudi mi slovenski kmetje na Furlanskem bi radi silili v italijanska mesta, samo če bi imeli kam. Ali na j gremo v Videm, kjer še tisti furlanski delavci, ki so tam okoli doma', ne morejo dobiti dela, ali jih zelo slabo plačajo. Ali naj greir.o v Čedad, kjer je trikrat slabše kot v Vidmu? Po pravici povedano se za nas slovenske kmete v Furlaniji ni dosti spremenilo, ko so začeli tisoči in stotisoči kmetov iz severne, srednje ter južne Italije uhajati v mesta. Mi bi že davno ušli v kakšno italijansko mesto, če bi bil tam za nas prostor in delo. Stojimo pred sledečo realno alternativo: doma vsi ne moremo živeti, ker nas zemlja ne more prerediti. V italijanska mesta ne moremo iti, ker se tam gnetejo stotisoči, milijoni kmetov vse Italije. Lahko gremo samo delat v tujino, v e-migracijo in sicer samo tisti, ki so mladi, zdravi in močni. Vsi drugi moramo ostati doma, ali nam je to prav ali ne. Napravimo, da nam bo življenje boljše, lažje in bolj veselo vsem tistim, ki moramo živeti dom?. Zato, da nam bo doma boljše, pa ne smemo vsega požreti in potrpeti. Tolči se moramo za naše narodne in ekonomske pravice in ne smemo verjeti prav nobenemu politiku, ki so nas spravili na sedanjo beraško palico. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiijjuiiiiniii.nininiiunnuimninnun.i,!, ihiiiihiih- Pri naših soseòih Furlanih O knjigi »Gemona ed il suo Mandamento« Giuseppe Marchetti-ja, Videm 1959 Razna zgodovinska dela Marchetti-ja, zgodovinarja furlanske zemlje, ki jih je doslej napisal, nosijo pečat drzne resnicoljubnosti, ki ni hotelai nikdar slišati o zlagani patetiki patriotarstva. Do Slovencev je bil zmeraj pravičen in objektiven. Marchetti-jevo najnovejše delo obravnava okraj Gemona (Humin), ki spada v severni del osrednje Furlanije in v katerem so poleg glavnega kraja Gemo-ne pomembni in znani še nasledni kraji: Osoppo, Ratinj, Venzone, Buja in Trasa-ghis. Za Slovence je pomembna občina Montenars (Gorjani) z dvema slovenskima vašima: Breg in Flejpan. Geografsko je obdelal avtor pokrajino z vseh potrebnih vidikov: reljef, klimo, floro in favno, gospodarstvo, prebivalstvo ter upravno in cerkveno razdelitev. Vse to je stisnjeno na komaj 20 straneh, nato še toliko zgodovinskih opazk: ves ostali del knjige je posvečen umetnosti. Na nič manj kot na 140 straneh obravnava stare mojstre, ki so gradili mesta in cerkve in razpenjali po njihovih stenah slike. Knjigo je založila ob svoji petdesetletnici »Banca Popolare Cooperativa« v Gemoni in seveda ni pri tem skoparila s sredstvi. Zato pa so slike na razkošnem papirju čudovite. Daleč prekašajo po obsegu besedilo in so prava paša za oči. Kdaj bo naša revna, deželica Beneška Slovenija dobila podobno slikovno podobo? Sicer pa spada tudi gemonski okraj med najrevnejše okraje že najrevnejše videmske pokrajine med beneškimi pokrajinami (Veneto). Kot nam je že znano in kot navaja tudi avtor, znaša individualni dohodek v 1955 letu 115.000 lir, pri severno - italijanskem povprečku 225.000 lir ter celo v državnem povprečku 188.000 lir. Dve tretjini površine sta su- ho, golo hribovsko ozemlje. Vsi hitijo na delo v emigracijo in celo ravnina okoli Gemone in Osoppa je čedalje bolj zapuščena. Etnično je okraj, pravi pisatelj, seveda furlanski, »ako izvzamemo, da živi tukaj še ne celih 1000 Slovencev v občini Montenars (frakciji Flejpan in Breg) ter morda nekoliko višji odstotek kot v srednji Furlaniji ljudi nemškega porekla v Venzone (Pušja ves) in Gemoni«. Za nas Slovence je zanimivo, da govorijo Furlani v Gemonskem okraju kar štiri narečja, podobno kot furlanski Slovenci tri slovenska narečja: rezjansko, tersko in nadiško. V zaprtih hribovskih dolinah so se pač narečja pri obeh samostojno razvijala. Marchetti ne obdeluje zgodovino okraja po starem italijanskem kalupu in je (Nadaljevanje na 2. strani) Čedad IZ DOLINE REZIJE Komunski svet zavrnil upravičene zahteve prebivalstva iz Učje Ljetos so hruške po naših krajih zlo dobrò obrodile in že smo se troštali, de si bomo s tjem bogatim pardjelkom kaj pomagali, a djelali smo račune brez oštirja. Kup hrušksm »Napoleonke« in »Kon-gus« je takuò padu, de se nam ne bo izplačalo izgubljat niti čas za jih obirat. Plačujejo jih komaj 15-20 lir za kg in še ponujati jih je trjeba. Ufijisih so v naših krajih gojil še več sadja, sada pa manjka ljudi par hiš in tud kup sadju je takuò nizak, de se kmetu rjes ne izplača se takuò maltrati. Ljeta 1930 so v Nadiški dolinah pardje-lal nad 5.000 kvintalu hrušk, kuaž tar-kaj jabulk, sliv jn še več breskev in kup je bil dobar. Ljudje so si pomagal prav Kot vjemò, je poteklo sada pet ljet odkar so v Vidmu podpisal akordo za mali trafik od kunfina med Italijo in Jugoslavijo. V začetku je blo buj malo prehodov, sada pa vidimo kakuò narašča trafik iz dneva v dan. Najvenče število prehodov je blo ljetos julija mjesca; blo jih je kar 16.259. Ljudje iz tega in onega kraja kunfina so tjel dobrò šfrutat ljepe dneve za izlete (gite), za djelo na puoju, za kupit blaguò na čedadskem trgu. Soška dolina, tja do Trente je bla kajšen dan takuò razgibana, de je blo rjes vesejè. Vsi so spoznal, de je mali trafik od kunfina zlo velikega pomjena, zaki zbližuje obadva štata takuò v kulturnem kot v ekonomskem pogledu. Trošte/mo se, de bo tud tisti šovinizem, ki je nekdaj vladal v naših krajih in ki v nekatjerih gnezdih še živi, tudi izginil. Nepomembne (insignifikantne) mušice se ne morejo več uveljavljati, zaki naši ljudje o-dločajo s svojo voljo in ne več z njihovo in so zastopil, de ni prù vjervat intri-gantom. Največ prehodov je bluò skuoz glavni blok v Nadiški dolini, tuo je v štupci, kjer je šlo čez kunfin 9.181 ljudi: 1837 iz italijanskega kraja in 7344 iz jugoslovanskega; skuoz Solarje pri Dreki je blo dov: 214 iz italijanskega kraja in 254 iz jugoslovanskega; skuoz Most na Nadiži je blo 810: 56 iz italijanskega kraja po priznanju mestnih svoboščin pod patriarhi ves na strani Furlanov, ki so se borili proti Beneški republiki. Zanj je domoljubna laž, dai so Furlani iz sovraštva do patriarhov hrepeneli po beneški zasedbi. Zanj so stoletja Beneške republike prinesle furlanskim krajem osiro-mašenje in gospodarski zastoj, zlasti kmetom. Francozi pod Napoleonom niso pustili dobrega spomina med prebivalstvom, so pa več sezidali in zgradili kot Benečani v štirih stoletjih. V burnem 1848 letu je prebivalstvo ostalo mlačno. Edino zgodovinski odpor posadke v Osop pu, ki se je šest mesecev upirala avstrijskim oblegovalcem, je vplival na razpoloženje prebivalstva. Toda okoliški kmetje, ki so menili, da je osopski odpor ne-smiselen, niso hoteli dajati osopskim branilcem hrane in živine ter so jih morali z orožjem prisiliti na dajatve. »Julija 1866. leta so prišle italijanske čete v F le j pan V prevladujočem umetniškem delu knjige se Marchetti obširno dotika Slovencev na ozemlju gemonskega okraja. O Montenarsu (Gorjani) pravi naslednje: »Pravzaprav nimamo povedati ničesar določenega o njegovem začetku, ki morda ne sega daleč v preteklosti, ki je morda ne sega daleč v preteklost, ki je njem slovenskega ljudstva po stranskih dolinah: določeni topografski elementi -Premalina, Zaparjul, Stuba in drugi -ter stikanje s slovenskem ozemljem tar-čentskega okraja bi dali misliti, da to drži. Gotovo pa je, da je verjetno sleherno slovensko udiranje, odkar se omenjajo vasi te občine v listinah (13. stol.) izločeno, odnosno bolje povedano, omejeno na tiste zakotne občinske frakcije, v katerih še dandanašnji stanuje potomstvo tega naroda«, »Pet kilometrov od Montenarsa, v ljubki in samotni kotlini, obdani po gozdnatih pobočjih in travnikih, ki vedo s sadjarstvom, donàs pa na vir tistih entrati ne morejo več računat. že večkrat smo povjedal kakuò koristne bi ble v Nadiški dolini kajšne fabrike, ki bi predjelale sadje v marmelado in sokove. Ljudje bi dobil vesejè do sadjarstva, ki ga sada opuščajo, in bi zasadil novo, še buj žlahtno sadno drevje, saj kondicioni za sadjarstvo ne manjka. in 754 iz jugoslovanskega; skuoz Polavo pri čeplatiščih je blo 545 prehodov: 179 iz ittalijanskega kraja in 366 iz jugoslovanskega; skuoz Solaje pri Dreki je blo 1191 prehodov: 709 iz italijanskega kraja in 482 iz jugoslovanskega; skuoz Most Klinac je blo 422 prehodov : 199 iz italijanskega kraja in 323 iz jugoslovanskega; skuoz Mišček je blo 782 prehodov: 446 iz italijanskega kraja in 336 iz jugoslovanskega; skuoz Boketo pri Topolovem je blo 128 prehodov iz jugoslovanskega kraja; skuoz Robedišče 1660 prehodov: 54 iz italijanskega kraja in 1606 iz jugoslovanskega; skuoz teleferiko v Dreki je blo 1072 prehodov iz italijanskega kraja. Klenjè Telekrat ne moremo povjedat nič ljepe noticije iz naše vasi. Njekšni vandali so porjezali Angelu Venuti-ju kar 41 venjik, 35 parvič in pred parimi dnevi še 6. Vsak si lahko predstavlja kolikšno škodo je uta^pu Venuti in kaj se je maj-tru v vinjetu' de bi paršu do pardjelka. Kaj imajo sada od tega tisti nepridipravi? Karabinerji brdko iščejo vandale in če jih ušafajo, bi jih muorli dobro* štra-fat, zaki tuo ni parvikrat, de kumrajo ljudje špjetarske okuolice, kjer jim njekšni za špas djelajo škodo. davine, neizprosen način izterjevanja davkov in gradnja novih železnic, ki so odvzele naseljem blagovni in potniški promet, so toliko poslabšali gospodarsko stanje, da se je prebivalstvo množično izseljevalo, da bi jih ne pokosila »pela-gra«. Gemonski okraj je dosegel žalostno prvenstvo v izseljevanju. Leta 1908 se je izselilo 20% celokupnega prebivalstva ali vsi delszmožni moški med 15 in 60 let starosti. (Str. 40). Po pisanju avtorja je prebivalstvo po kobariškem zlomu še kar dobro urezalo, ker so ostale civilne in cerkvene oblasti doma. Obnova po prvi vojni je bila počasna in polna političnega in socialnega vrenja. Tudi fašizem je prinesel manj neprilik kot drugod, ker je mirnemu značaju prebivalstva tuja sleherna retorika. Huje so trpeli ljudje v drugi svetovni vojni pod udarom domačih in tujih rapresalij. in Breg zanje le lovci na ptiče, leži vas Flejpan, v kateri stanuje delavno in mirno slovensko prebivalstvo. Slovenci žive v večji-del novih trdnih, prostornih hišah, ki so čisto drugačne od bajt, ki jih navadno najdemo v tako oddaljenih in samotnih vaseh. Ko se nazadnje spustimo v zadaj ležečo dolino Bedrože in se povrnemu po nasprotnem pobočju, naletimo na, zadnjo vas v okraju, na Breg, kjer tudi prebivajo prebivalci slovenskega jezika. Ničesar ni tuka.j kar bi moglo redkim obiskovalcem zbuditi zanimanje. Tile dve vasi ležita v razdrapanem svetu, ki je ves pokrit z gostimi bukovimi in kostanjevimi gozdovi in zelenimi senožetmi, kar pa pridelajo na tej zemlji, pa nikakor ne more kriti živi jenskih potreb prebivalstva. Zato so krepke roke prebivalcev še zmeraj obsojene, da iščejo kruh v tujini, ker ga jim domače doline ne morejo dati.« čudno, zaves čudno se obnaša naš komunski svet. že desetletja se trudi in skuša ovirati, da bi se prebivalstvo Učje in seveda z njim tudi vsa komunska posest, ki pripada tej vasi, ne odcepili od rezjanskega komuna in se priključili k Brdu. že večkrat smo povedali zakaj so se ljudje iz Učje odločili za ta korak: od Ravence, kjer je sedež komuna, so oddaljeni, če hočejo iti po kolovozni cesti, 80 km, medtem ko so oddaljeni od Brda v Terski dolini, kamor tudi geografsko gravitirajo, le 12 km in tja vozi vsak dan tudi avtobus po dobri državni cesti. Povedali smo tudi, da komunski sveti ne mara o tej odločitvi ljudi iz Učje ničesar slišati. Še bolj čudno obnašanje komunskega sveta pa se nam zdi, če v zadevo pogledamo malo bolj globoko. Škoda, se jim zdi, »da bi se ljudje iz Učje odcepili od Rezije, ker bi s tem razbili etnično in jezikovno enoto, ki je značilna za Re-zjane«. Da ta izgovor ne odgovarja tisti veliki ljubezni, ki bi jo danes radi izkazovali karakteristiki rezjisnskega narečja, naj podamo samo en primer, da jim razkrinkamo obraz in jih vidimo kakšni so v resnici. Pred nekaj leti je prav župan (sindaco) skupno z lokalnim župnikom poslal nekemu videmskemu listu protestno pismo proti R.A.I. (italijanska radijska družba), ker je ta v neki oddaji za emigrante videmske pokrajine povda-rila, da so na sporedu pesmi rezjanskih Slovencev (Slajvi della Val Resia). No, takrat so se čutili užaljeni jn so protestirali, ker so jih imeli za Slovence, češ da, so Italijani in ua so s tem žalili čut italijanstva vseh Rezjanov, danes pa ovir;jo ubogo Učjo z izgovorom, da se ne sme razbiti etnična in jezikovna enota. Pa še nekaj pripomnimo. Kaj Brdo ni slovenski komun? Kaj tam ne govore slovenski kot v Učji? Vemo, da vse to ne interesira rezjanske poglavarje, tiček čepi v drugem gnezdu. Vsem je znano, da je rezjianski komun v rokah nekaterih trgovčičev (mercantini) in ti ne skrbijo za drugega, kot da bi se olepšala Ravenca, kjer imajo svoje trgovine in gostilne. Vasi Učja, Liščeca, Stolbica in druge so popolnoma zapuščene, saj jim do danes niso napeljali niti električne luči in ne popravili cest, ki vodijo preko vasi in morajo izvajati »raboto«, če hočejo imeti v redu svoje poti. Ravenca ima pavimentirano cesto, traituarje, moderno javno razsvetljavo, park in ne ve- Mirno vasico Zapotok, ki leži visoko med brjegi v podboneškem komunu, je zavila v veliko žalost noticija, de je postu njihov vaščan 52 Ijetni Peter Čedermac žrtu zločinske roke v Germanij i, kjer je djelu. Po dolgem raziskovanju se je zvjedalo, de je Čedermaca ubil: Bruno Boehnke s sekjero, de bi mu ukradu tistih par sou-du, ki si jih je parslužu s karvavimi žuji kot razkladalec karbona (premoga) u tisti državi. Mož je djelu tam več ljet, de bi zaslužu nekaj soudu za stara ljeta, zaki domačija, ki jo doma obdeluje njegova žena Natalija Cenčič, je takuò uboga, de ni moč živjet samo od njenih pardjelku. Mislu je ostati tam še nekaj časa, a zločinec je prekrižu vse njegove ljepe prožete. Ljudje iz Mannheima, kjer se je odigrala tragedija, so se čutili silno prizadeti in so hoteli izkazati svojo solidarnost. Lokalni žornal »Mannhein Morgen« je šobit odpru nabiralno akcijo in v kratkem času zbrau en milijon lir. Nabran denar so parnesli pred dnevi nemški žornalisti uduovi in sinu rankega u Zapatok in jima ob tej priliki izrekli so- mo kaj še, uboge cenerentole Učja in Korita morajo pa rabiti petrolejke in hoditi po kozjih poteh. Niti Ponteba, Možnica in drugi kraji, ki ležijo v železnem kanalu ob glavni cesti si ne morejo privoščiti toliko luksuza kot Ravenca. Ljudje iz Učje imajo bistre oči, vidijo tudi to krivično postopanje in zato so popolnoma upravičeni, da vztrajajo pri svojem. IZ TERSKE DOLINE Podbrdo Velika žalost ne paršla u Pecovo fame-jo u Podbrdu, zjki e umar oča Zef Kosič. Ta e šou u Germanijo na djelo ljetos aprila mjesca anu e bi murador. Težko živenje u Germaniji ga je štufalo anu e decidu za simpri zapustiti te kraje anu se vomiti ta kiši tah svoji fa-meji u Podbrdo. Ta želja (desiderio) pa se mu ni izpounila: med potjo z trenom ga je blizu Vilacha u Avstriji zadela sarčna paraliza. Zapušča ženo, 2 sina, 1 hčer anu mater. Brdo v Terski dolini Za popravilo semetjereha u Brdu anu Muzcu je governu dau našemu komunu 967.000 lir. Z djeli no če začeti preče, ka.r na, bo djelouna sila na dižpozicjon, zaki u tje-lem času so djelazmožni možje usi u estero. Ti semetjerihi so zarjes u zlo zapuščenem stanju, use te poderto. Našji kraji so turistični kraji anu zatuò forešti-rji no ledajo še semetjerih. Če te že j use ljepo, naj bo še semetjerih, saj to e kraj, čjer no počivajo naši te ranci. žalje. Govori se tud, de se bojo oblasti interesale, de bo uduova, rankega Čedermaca dobivala penzjon za rankim možem, ki je takuò tragično konču v Nemčiji. Kuliko naših ljudi je pogoltnila juška zemja ne vjemo. Vjemo, de s» jih je dosti smrtno ponesrečilo v minierah, e-lektričnih centralah, de hodijo domov umirat zavoj boljezni, ki so si jo nakopali par trdem djelu in sada lahko rečemo, de jih na juškem tud koljejo s sekiro. V teku tega za.dnjega mjesca so umrli na juškem kar trije naši emigranti. Kulko solz se je že pretočilo ob ugaslih ognjiščih po hribovskih vaseh, zaki je emigracija uzela za nimar narbujše sinove in može naše zemje. In vse to samo zavoj tega, de si parslužijo tisto tardo skorjo kruha, ki je potrjebna za vsakdanje živenje, zaki na domačih tleh ne ušafajo niti te. Špeter ob Nadiži Promet po Nadiški dolini je nimar večji in cjeste so postale slabe in tesne. Težkuo je uzdrževati takuò veliko cjes- ii 111111111111111 m 11111111 m 1111111 m n 111 u m i n m minnini i D i mu 11 n i d 11 ,i n 11 m 11 m 11 imi imuni Peta obletnica videmskega sporazuma il i-ii u il M milini i m 11 m i mi i lini n mn m Milinimi hiiiiiiìiiihiiiiiiiiiiiiii tiiiitniiii iiiiiiiiiiiiiiiiiimii Pri naših soseòih Furlanih (Nadaljevanje s 1. stram) Furlanijo. Toda davčni vijak nove via- li u ni ti i Himni ■ 1111 m 11 milini um i nun ,n n 11 m 111 unni i unii um 11 ii mm numi i mu 1111 IZ NADIŠKE DOLINE: U delam žrtev zločinske A i Heiiji Solidarnost Mannheima, kjer se je odigrala tragedija tno mrježo in zatuò je provincija sklenila, de bo za cjeste Most Sv. Kvirina -Sv. Lenart, Ažla - Sovodnje in Ažla -Špeter skrbela! ona. Na zadnji komunski seji pa so sklenil, de bojo dali asfaltirat vse cjeste špjetarskega komuna v dolini. Takuò bojo v kratkem asfaltirali cjeste špeter - Dolenji Barnas, Mosti Sv. Kvirina-Dolenji Barnas. Iz špetra pruot Ažli bojo napravil tud tratuarje (marciapiedi) in zasadili drevored. Imajo namjen napravit še pouno drugih javnih djel, kot »fonjature« v Ažli in sistemirat plac pred cjerkvijo špetra. Vsa tista djela bojo koštala 20.000.000 lir. Komunski svet je že sklenu zaprosit »Cassa Depositi e Prestiti« za posojilo iH.000.000 lir, ostalo • pa naj bi se krilo s fondi »Konzorcija cjest Nadiških dolin« čas bi biu, de bi paršle na vrsto tud cjeste v gorskih vaseh v Gorenjem Bar-nasu, Mečani in Bjarči. Mažerole Touča anu huda ura so u nekaterih n;ših vaseh nardile veliko škodo Ijeto-šn jim pardjelkom. Naj buj škode so utar-pjele njive u Tipani, Viskorši, Platiščih Vizontu, Krnici, černeji in Torlanu. Kako se bojo judje ljetos pretoukli skuozdre ljeto? Autorità so poškodovanim dale paket, u tikerem te bò nekèj živeža anu s tjem so jih nasitili do novih pardjelku drugega ljeta. Tud pred dvemi ljeti ne bal Krnahtska dolina zlo poškodovana zavoj hude ure. Takrat se je utrgalo na, stotine velikih anu malih plazov anu majedan u nje se interesu, de bi se judem pomagalo zavoj škode, ki so jo utarpjeli. Plazov njeso poraunali, voda, ne odnesla še tuo malo dobre zemje anu zatuò so u nekatjerih krajih postali nekdanji pašniki melini. Kdor ne vjerva tega, naj gre u Prosnid anu vidu bo kakšno je še tam. Itako zapuščeni judje so se začeli še buj masou-no izseljevat (emigrirat) u estero. U zadnjih dveh ljetih je emigriralo za stalno iz doline Krnahte nad 1000 judi. ___________________1/izont________________ že pred dnevi je paršla u našo vas skupina jamarju (spelelogov), de bojo odkrivali naša jame. Ti specialisti-jama-rji so iz Trsta anu bojo stali par nas še cjeu tjedan. Naš komun, anu to se vje tud tist iz Brda, zaki jame so na kunfinu med obema komunoma, bi se muoru malo buj interesirat za propagando, zaki samo ita-ko bi amatorji podzemskih lepot zvjeda-li tud za Završke in Vizuojske jame. Itako bi se razviu turizem, ki bi nekèj oži-vu naše kraje, ki so brez majednega movimenta. Zvjedal smo, de je ministrstvo za javna dela dalo našemu komunu 4.000.000 lir posojila za razširit in modernizirat šuolske lokale. Komun to ta doug plaču v 35 ljetih. Pru bi bluo’, de bi še ljetos, prej ku pride zima in jesensko dažavje, postrojil parvi tronk cjeste, ki vodi iz Kanaluta pruot naši vasi. Cjesta je takuò slaba, jamasta in kamenita, de skoraj ni mogoče voziti po njej. šoferji kamionov, ki vozijo špežo v naše butjege, se nimar Ia-mentajo in groze, de je tuo zadnjikrat, de pridejo v vas, zaki je nagoba,most, de se kamjoni zvrne zavoj slabe poti. Iz doline Krnahte Paša in maščoba v mleku Kdor želi imeti zdravo živino, mora skrbeti za dober pašnik. Ce pa nimamo stalnega pašnika, izkoristimo na vsak način vsaj jesensko pašo po otavi. Večkrat pa opažamo v prvih tednih Paše, da se kvantiteta maščobe v mleku Zelo zmanjša. Razliko v kvantiteti maščobe povzroči sprememba fuotra; krave mlekarice nucajo nekaj časa, preden se navadijo na nov fuoter. Mlada paša ima v sebi dosti dušičnih sostane, malo pa ■oglikovih vodanov, ki so potrebni za nar-dit maščobo, živalski organizem, navajen pri helvski prehrani na normalen obrok, se mora tej spremembi šele prilagoditi, da mora v večji meri izkoristiti dušične sostance za- tvorbo mlečne masti. Zato naj se pred pašo krave mlekarice fuotra-jo s sočnim fuotrom, da prehod v prehrani ne bo prenagel. E 0 Nekaj o peteršilju Res je, da je peteršilj (prezzemolo) najbolj poznana in ra7Širjena dišavnica, ki jo nucamo v naši kuhinji. Premalo pa poznamo njegove sestavine, zaradi katerih ga prištevamo med važne sestavine vsakdanje prehrane. Strokovnjaki priporočajo, da ga ne uživamo samo kot dišavnico, ampak tudi njegov sok. Ker sok