NO. 141 Ameriška Domovina 38s.„ r/l* fl/l E Bž I €/% Ul— HO lwl E IN SPIRIT A«€ ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING. JULY 20, 1948 c TO L. - VOL. L. NOVI GROBOVI Trumanove predloge so demokrati sprejeli; v IZ SLOVEIIIUE TRBOVLJE. — 27. maj je bil sovražnika ljudstva.” On je po velik dan za Trbovlje. Tako vsaj’ bi človek sklepal iz “Slov. por.” z dne 1. junija. Ta dan so namreč trboveljski komunisti “razkrinkali” svojega župnika Gorogran-ca. Kaj se pravi po “novi” slovenščini razkrinkati. Nič drugega kot na shodu ali mitingu čez nekoga debelo zabavljati in lagati. In pa seveda zmerjati! To je zelo važno za novo partizansko Jugoslavijo. Tudi Goljat v stari zavezi je zmerjal Izraelce, predno je dobil od Davida kamen v glavo. Torej razkrinkati se pravi tudi junaško zmerjati. Tako so trboveljski komunisti župniku rekli "agent vatikanskih' kapitalistov,” oklicali so ga “za partizansko: “sovražnik napredka,” “dela proti ljudstvu,” “hoče škodovati borbi za plan” (namreč petletki). Sploh je ta župnik proti ljudski oblasti ali po domače proti komunistom. In to je seveda tak greh, da so pisali komunisti škofu v Maribor, da mora župnika prestaviti, drugače ga bodo dali zapreti. Vse to beremo v komunističnih listih, ki očividno hočejo pomagati katoliški Cerkvi in škofu, da užene trboveljskega župnika in ga spravi na novo pot. Zato mislimo da je bilo to “razkrinkanje” velik dan za Trbovlje. KAJ PRIPOVEDUJE RUDAR IZ HRASTNIKA. — Renati]« trn t Orani'______ Čehoslovaška dobavlja Judom vojne zrakoplove in orožje LONDON. — Ugotovljeno je, da Češkoslovaška stalno dobavlja judovski državi vojaške zrakoplove, borce in lovce. To so večinoma aparati tipa Messerschmitt, ki jih je Čehoslovaška dobila od Nemčije. Aparati odlete s Češke tako, da prilete v Palestino ponoči in pristajajo na tajnem judovskem letališču. Zrakoplovi nosijo istočasno v Palestino tudi najrazličnejše orožje. Vsi zrakoplovi so zgrajeni v čehoslovaških tovarnah blizu Prage. Ves čas, odkar je vojna v Palestini, je Čehoslovaška zalagala judovsko državo s strojnimj puškami, artilerijo, lahkim orožjem ter municijo. John Ockun Po kratki in mučni bolezni je preminul v Womans Hospital John Ockun, star 76 let, stanujoč na 923 E. 143 St. Tukaj zapušča soprogo Ano, doma iz vasi Cerklje pri Kranju na Gorenjskem, sedem otrok: Mrs. Josephine Lockner, Mrs. Pauline Tekančič, Mrs. Mitzie Seitz, John ml., 'Mrs. Julie Kordič, Rudolph in William, šest vnukov, dva pravnuka in več sorodnikov. V mesecu aprilu so praznovali zlato poroko. Rojen je bil v fari Loka pri Zidanem mostu na Štajerskem kjer zapušča 2 sestri in več sorodnikov. Prejšnja leta je bil član Dr. Carniola Tent 1288 T. M. ki mu je bil tudi ustanovitelj. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:46 uri iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na 468 E. 162 St. v cerkev Marije Vnebovzete oflb 9:30 uri in na to na Kalvarija pokopališče. John Kenik Včeraj zjutraj ob 6 je umrl Charity bolnišnici John Kenik, star 67 let, stanujoč na 3514 E. 82. St. Bil je med us-tanovniki župnije sv. Lovrenca. Rojen je bil v Brezovem dolu, fara Ambrus in je bil v Ameriki 50 le.t Bil je član društev sv. Jožefa št. 146 KSKJ, sv. AlojlzSja ih Najsv. Imena,. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes roj. Tomicic, sinove John, Frank in Joseph, hčere Mary Andryszak, Angela programu so tudi begunci Demokratska konvencija je potrdila Trumanovo stališče v stvari občnih državljanskih pravic. -Izrecno je sprejela stavek: Mi visoko cenimo odlično stališče predsednika Trumana o državljanskih pravicah. Pozivamo kongres, da jamči in zasigurg • tele osnovne pravice: 1. Pravico popolnega in enakega političnega udejstvovanja. 2. Pravico Za zaposlitev pod enakimi pogoji. 3. Pravico enake osebne varnosti. 4. Pravico enakosti v civilni in obrambni službi našega naroda. Glede zunanje politike je konvencija priporočila naj se krepi in pospešuje Zveza narodov, naj se prepreči in onemogoči “veto” pravica kakršna je sedaj v praksi pri Zvezi narodov, naj se čim preje sklenejo mirovne pogodbe z državami, ki so bile sovražne Ameriki v drugi svetovni vojni. Konvencija zahteva zakonodajo o rešitvi stanovanjskega problema, odobrava in podpira predsednikov program proti inflaciji, priporoča znižanje taks in bolj pravično razdelitev davčnih bremen. Demokrati zahtevajo dovolj Razne najoovejse svetovne vesti Francoska vlada padla - Ruski avijoni v britanski coni Berlina - Dulles pri Marshallu PARIS. — Vlada francoske republike je ostala v parlamentu manjšini in predsednik je takoj odšel k predsedniku Vincent Auriolu in podal ostavko svojega kabineta.. Vlada je padla na vprašanju vojnega proračuna. Socijalisti so zahtevali, da se vojni proračun zniža za 40,000,000 frankov, predsednik vlade pa je vstrajal, da vojska mora dobiti vse kar je zanjo predvideno, da bi mogla izvršiti svojo državno in narodno nalogo. Predsednik je klical Heriota predsednika poslanske zbornice naj mu. stavi predlog glede sestave nove vlade. Kriza vlade se tolmači tudi kot posledica zuanje politike Francije. Francija stoji na stališču, da se naj Nemčija vsekako razdeli v več držav in da zato ni treba da zapadni zavezniki stavijo na kocko svoj prestiž v berlinskem vprašanju. Poleg tega .Francija za vsako ceno hoče preprečiti od-ločilnejši spor s sovjetsko Rusijo in vse odložiti na kasnejši čas, ko bi mogla nastopiti močneje. Sedaj je namreč Francija gospodarsko in v vojaškem oziru še zelo slaba in bi mogla biti samo v zelo podrejeni vlogi. • * * WASHINGTON. — Predsednik Truman je sprejel podtajnika za vojsko Draper-ja, ki se je ravno vrnil iz Berlina, da poroča o tamkajšni situaciji. Marshall je povabil na razgovor John Foster Dullles-a, zunanjepolitičnega svetovalca republikanskega nominiranca za pred-sedništvo gov. Dewey-a. Po tej konferenci je obiskal Marshalla britanski ambasador Franks. Vsi razgovori so bili o berlinski krizi. • • * BERLIN. — Ruski avijoni so se pojavili v britanski coni, napravili tam nekaj vežbalnih bravur in potem zopet odleteli. Obleteli so tudi britansko letališče. / Berlinska zadeva skrajno vznemirljiva PARIS. — Zunanji minister Bidault je dal vladi pregledno . poročilo o težki situaciji v Berlinu. Izjavil je, da je: stanje: v Ber- Qrebuje , tem ča8U, se Uhko linu “skrajno vznemirljivo m nihče ne more reči kdaj bo kak ne- U ^ Frank Žnidar PO Rum drobne noric« b ^Cleveland* b to okolice Prijazen obisk— Včeraj nas je obiskal dr. Janez Kraljič, ki je lanskega decembra dospel iz Rima v Quincy, 111. Tam bo poučeval na ta-mošnjem kolegiju. Za en teden je prišel na oddih k prijazni družini Mr. in Mrs. John Sušnik, 18012 Marcella Rd. Dr. Kraljič je namreč rodom iz Iga in sta z Mrs. Sušnik soseda v starem kraju. Na novi maši dr. Kraljiča je bila Mrs. Sušnik tovarišica. V teh dneh, ko bo tukaj, bo dr. Kraljič obiskal poznane rojake, doma z Iga, v kolikor mu bo dopuščal čas. Želimo mu prav veselo bivanje v w$i metropoli. Osma obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Dorothy Šober v spomin 8. obletnice njene smrti. Četrta obletnica— V sredo ob 9 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Simončiča Jr. v spomin 4. Obletnice njegove smrti. V Kanado— Mr. Joseiph Ferra, tajnik dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ se je podal z družino v Kanado, da bodo obiskali bratranca od Mrs. Ferra. Vrnejo se v četrtek, toče kateri od društva kaj liga sprejela premirje. Mnogi Vplivni zastopniki so v opoziciji. Arabske država so v noti na generalnega tajnika Zveze Narodov zahtevale naj se določi gotov čas do katerega traja premirje. Istotako so zahtevali, da se ustavi za čas premirja vsako doseljevanje Judov v Palestino. Arabci trdijo, da so Judi pregnali že nad 300,000 arabskega prebivalstva iz raznih*pokrajin Palestine in zahtevajo, da se zajamči vsem tem ljudem miren povratek. Grški uponuki brezuspe- Prizadevanja južnih šno prosijo za mir London. — Komunistični uporniški radio v Grčiji objavlja, da je vlada odklonila ponudbe za prekinitev sovražnosti. Iz Carigrada poročajo, da je prišla na dan pogodba med voditeljem grških komunističnih upornikov in Titom. Po tej pogodbi bi grški komunisti odstopili 3 grške okraje ob meji Jugoslavije Titu kot plačilo za vso pomoč, ki jo je Tito nudil upornikom za časa bojevanja. Pogodba je bila podpisana pet tednov poprej predno je Kominforma Tita obsodila in izključila. Tri na dan V Ameriki imamo torej zdaj 4 politične stranke: demokratsko, republkansko, Wallace-ovo (pri kateri so glavni komunisti) in stranko južnih demokratov. To se pravi, da si demokratje na vse načine prizadevajo, da bi jeseni zmagali republikanci. Iz Sodražice nekdo piše: “Do smrti vas ne bomo pozabili, ki ste nam poslali toliko dobri Pa ki reveži sami nimate. demokratov Birmingham, Ala.—Južni demokrati nadaljujejo svojo borbo proti Trumanu. Za svojo propagando so vzeli geslo: samostojnost južnih držav Unije v vseh domačih zadevah. Pravijo, da se bore ne samo proti Trumanu, ampak proti vsakemu predsedniškemu kandidatu, ki bi zastopal centralistično stališče, ki krši avtonomijo južnih držav Amerike. V tej skupini sodelujejo demokratski delegati držav: Georgia, South Carolina, Florida, Arkansas, Louisiana, Texas, Virginia, Tennessee in North Carolina. Pričakujejo, da bodo k njim pristopili tudi vsaj nekateri delegati iz Oklahome, Missouri in Maryland. Diplomatski zastopniki med Vatikanom in Indijo Vatikan. — Papež Pij XII. je imenoval nadškofa Leo P. Kier-kels za papeškega intemuncija pri vladi Indije. Vlada Indije je imenovala dosedanjega pooblaščenega ministra v Švici Dhiraj lol B. Desai za poslanika pri Valj tikanu. Novi vatikanski nuncij phine Krupickš, Frances Kovač, pastorka Amelia Gorge in George Borovich in vnuke. Tukaj zapušča tudi brata Rudolfa, v Waukeganu, 111., brata Franka, v stari domovini pa sestro Marijo. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, v cerkev sv. Lovrenca ob 9 in na Kalvarijo. Marija Rakoš Na svojem stanovanju je u-mrla Marija Rakoš, 1426 E. 59. St. Zapušča soproga Andreja, sina Janeza in Nikolaja, hčere Terezijo por. Vulič, Katarino in Ano. Truplo leži na domu. Pogreb bo v četrtek 22. julija ob 9 uri dopoldne v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Pokojna je bila stara 59. let, rojena na Hrvat-skem in je prišla v Ameriko leta 1909. slišimo, da je v Ameriki že pravcata lakota.” • » * Ko je napadalec obstrelil ita- je že več let bil apostolski delegat v Indiji, novi indijski poslanik pri Vatikanu je po rodu Hindu iz Bombay-a. Obdržal bo tu- Tito je spravil svoje nasprotnike v zapor Belgrad. — Titova vlada je prepovedala razpečavanje maj-noVejšega zvezka Buletina Ko minforme. V tem zvezku je napisala uvodni članek Ana Pau-ker, minister za zunanje zadeve in voditelj komunistov v Rumu-niji. V tem članku in drugih se. stavkih, ki jih prinaša Buletin, so napadi proti Titu in njegovim pomočnikom v Jugoslaviji. Isti Buletin prinaša tudi poročilo, da je Titova vlada aretirala in zapela bivšega finančnega ministra in komunističnega generala žujeviča in bivšega ministra za trgovino in industrijo Andrija Hebranga, ker sta bila baje na čelu nekega komplota, ki naj bi bil zrušil Tita in nje- dalcu in čuvati vse njene važne koristi. Komunizem bo stranka preprečevala z vsenji možnimi sredstvi doma in v tujini. V ta namen konvencija zahteva najostrejšo zakonodajo proti subverzivnim skupinam in njihovemu delu. Za veterane zahtevajo demokrati več privilegijev glede možnosti dobre zaposlitve in glede preskrbe s primernim stanovanjem. Stranka bo pospeševala in podpirala kmetijske zadruge, socijalno zavarovanje, zlasti zavarovanje za starost onemoglost, razširila zavarovanje žetve, podpirala far-marstyo, pazila, da bodo cene poljedelskih pridelkov v sorazmerju s stroški produkcije, podpirala malo podjetništvo in uveljavila zakonodajo proti trustom in monopolom. Konvencija izrecno zahteva sprejetje zakona o naselitvi beguncev, ki bi omogočil 400,000 ljudem brez doma naj se naselijo v Združenih državah. Konvencija želi, da postaneta Havaji in Alaska samostojni državi, da Puerto Rico dobi svojo demokratično vlado in upravo po želji ljudstva in da se uredi uprava Virgin Islands in Samoa po načelih ljudske avtonomije. ------o------ LONDON. — Zapadni zavezniki so pred izbiro, da uporabijo eno izmed treh poti za razvozlanje berlinske krize. One se more- Mr. in Mrs. Matt in Ana Leskovec, 1449 E. 172. St., naznanjata, da se je zaročila nji- lijanskega vodjo komunistov, To- di svojo dosedanjo službo v SvI- gliattija, niso drveli ž njim takoj v bolnišnico. Ne, najprej so ga nosili po parlamentu okrog in ga kazali “svojim.” Prav tako, kot bi bili komunisti vsi srečni, da se je “njihnemu” kaj takega primerilo, ali da je bilo naročeno. ci in bo služboval izmenoma na obeh službenih mestih. V Indiji so vsi, tudi nekatoliški listi pozdravili in odobravali uposta-vitev dipolmatskih odnosov med novo državo in vlado katoliške za pogoje o kapitulaciji. Na- cerkve. žaret je prešel v judovske roke. peljali so jih v bolnico, Komunistična stranka prepovedana na Bavarskem Muenchen. — Vojaška uprava Združenih držav za Bavarsko je v nekaterih mestih prepovedala vsako delovanje komunistične stranke, ker so odbori komunističnih strank širili pro- jo pritožiti na varnostni svet Zveze narodov. Gotovo je namreč, da J U h£erka jjary z jjr, Eddie Po-so Rusi prignali tako daleč, da je ogrožen svetovni mir. Opazovalci pravijo, da ni verjetno, da bi se zapadni zavezniki poslužili tega sredstva. Druga pot bi’bila, da Rusiji postavijo utlimativni rok, katerem mora blokado prekiniti, sicer bo ona odgovorna za vse nadaljne posledice. Tak ultimat bi pomenil opomin na vojno. Tretje sredstvo pa bi bilo, da se sestanejo zastopniki štirih velesil kakor so predlagali Rusi, s tem, da bi bil na dnevnem redu samo raz-govor o Berlinu, ne pa o celem nemškem vprašanju, kakor Rusi zahtevajo. To. bi bila še najbolj kompromisna mirna pot. Gotovo je, da zapadni zavezniki morajo izsiliti neko rešitev sedaj, dokler je radi lepega vremena še mogoče vzdržati stalne dnevne transporte v Berlin. Ce se transporti ukinejo ali prekinejo, bi zapadni zavezniki v Berlinu prišli v nevzdržen položaj. • « * tuši rušijo železniško progo v Berlinu - Posvetovanja v Washington^ Hap in Berlinu - Truman kliče vojne svetovalce WASHINGTON. — Predsednik Truman je imel dolg posvetovalen razgovor z Marshallom radi težke situacije v Berlinu. Takoj nato so predsednika obiskali vojaški strokovnjaki z ministrom za narodno brambo Forrestalom na čelu. V Hagu so se sestali zunanji ministri petih zapadno-evropsklh držav in sklepali o naslednjih korakih, ki jih bodo priporočili za-padnim velesilam radi ruskega odgovora, da ne bo Rusija prenehala z blokado Berlina. -V Berlinu so imeli skupno sejo zavezniški komandanti Berlina. Seja je trajala štiri ure. Vsi ti sestanki kažejo, da zapadni zavezniki ne nameravajo mirno vzeti na znanje ruskega stališča, ampak hočejo razčistiti sedanjo nemogočo situacijo v Berlinu. O vsebini razgovorov niso bila d^na za javnost nikaka obvestila. Obveščeni krogi poročajo, da Združene Države zagovarjajo naj se zapadne sile ne menijo za ruske odredbe in proti vsem njihovim predpisom enostavno pošljejo tovor hrane v Berlin v oboroženem konvoju. S tem bi bili Rusi prisiljeni, da končno pokažejo svoje karte in odkrijejo svoje namene v Evropi. gove pristaše še predno jih je pagando ’proti denarni refor-napadla Kominforma. Nazaret v judovski oblasti Tel Aviv. — Arabci v Nazaretu in okolici so po brezuspešnih bojih zaprosili vojaškega komandanta judovske vojske mi in hujskali na bojkot. --------------o—— Avtna nesreča danske kraljice Kopenhagen- — Danska kraljica in njeni dve hčeri se precej težko ponesrečili. Avto je zdrknil s ceste. Od- BERLIN. — Radio, ki oddaja pod ameriško kontrolo, je objavil, da so Rusi začeli podirati železiliško progo, da bi tako preprečili, da bi se zapadni zavezniki proge poslužili proti njihovi volji. Zrakoplov zgorel— 9 mrtvih Salina, Kans. — Bomber se je zrušil na tla, ko se je vračal zelnikom, sinom Mr. in Mrs. Jos, Pozeinik iz 16721 Waterloo Rd. Kdo je zgubil otala— V Gordon parku so bila najdena zlatoobrobljena očala. Lastnik jih dobi, če pokliče HE 9616. K molitvi — Člani društev sv. Imeija in sv. Jožefa,št. 146 KSKJ naj pride-, o nocoj in jutri zvečer v cerkev sv. Lovrenca molit za pokojnega brata Janeza Kenika. V četrtek zjutraj ob devetih pa gremo »kupno k njegovemu pogrebu in pogrebni sv. maši. Seja odpovedana— Seja demokratskega kluba v Euclidu, ki bi morala biti jutri, sredo, je odpovedana. Prihodnja seja bo v mesecu avgustu ob rednem roku. Dr. Knific odhaja— Dr. Frank Knific je prejel obvestilo, da mora nemudoma odpotovati v Kalifornijo na novo službeno mesto. Radi tega mu je bilo nemogoče, da bi obiskal mnoge, ki jih je nameraval. Zato se želi tem potom vsem skupaj naj iskrene j e zahvaliti za lepo prireditev zadnjo nedeljo ob priliki 25-let-nice njegovega mašništva. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem kliče pred odhodom: Bog živil Pevska vaja nocoj— Pevci dr. Najsv. Imena fare sv. Vida imajo nocoj ob osmih posebno pevsko vajo. Stariši opozorite sinove. Katoliških šol na Mad- Socij&listična stranka je prepovedana v Jugo* slaviji Belgad. — Prepovedano je z vežbalnega poleta. Devet čla- nadaljno obstojanje socijalisti. nov posadke je mrtvi", trije so čne stranke v Jugoslaviji. Kose rešili, eden pa je težko ra munisti trdijo, da stranka prav njen. za prav že doslej ni nič delala. žarskem je konec Vatikan.. — Glavni ravnatelj in tajnik za šolstvo pri Katoliški akciji na Madžarskem sta zaprta. Komunistična vlada je odpustila iz službe preko 600 učiteljev, ki ne odobravajo šolskega programa komunistične vlade. F ŽHBBIBKA DOMOVINA. JULY 20, <1943 aliiftmSM Domowm m 'i ilium J, a, 'a [ I f ■ a- (JAMES DEBEVEC, Editor) UIT St CUr At*. 0628 Cimbal I, Otto ________PubliibtJ dally except Siturdtyi, Sundty« and Holiday« NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. JULY s a T « t « s I 2 1 4 I C 7 • • • N D 13 M ■ M 9 m » 20 M 21 23 24 25 26 27 28 2* JS * SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for S months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered at fecond-clati matter January 6th, 1808, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878. _________ the Poet Office at Iz Avstralije znani, ni jim za čast, le delajo ™ neumornq kakor čebelice. Pred- „ , ,' , „ sednik je Mr. Zupančič iz St. Budooma Av*rahja.-Spo- Cla.r ja) Mr. John ročam vam, da zdaj Ameriško Frank vgJ mladj možje> pa do. Domovino vedno redno dobi- *88 No. 141 Tues., July 20, 1948 St. Gair Hunting and Rifle Club Taki listi morajo iz slovenskih družin Je že več kot štiri lata odkar naše “napredno” in rdečkasto časopisje tu v Ameriki stalno dela tlako Titovemu režimu v Jugoslaviji in svetovnemu komunizmu. Takrat, ko je Titova zvezda stala visoko na ameriškem nebu, so se prešerno in vsiljivo trkali na prša ter nastopali predrzno proti vsem, ki smo skušali dvomiti nad resničnostjo komunistične propagande. Kasneje pa, ko je dejanski razvoj dogodkov pokazal pravo lice krvave revolucije v Sloveniji in po vseh deželah, kamor je stopilo komunistično kopito, so ostali slovanski “napredni” listi vztrajni oznanjevalci komunističnega evangelija in zagrizeni podporniki vsega kar so razne komunistične diktature povedale v svoj zagovor. Naši rdečkarski in liberalni časopisi niso imeli boljšega posta. Polnili so svoje stolpce z okrožnicami SANSa in z vsem kar je prišlo iz te propagandne kuhinje. Tudi sedaj, ko je očitno vsakemu povprečnemu človeku, da so režnju komunističnih diktatur v najostrejšem nasprotju z Airferiko, sedaj ki je vsak dan na razpolago dovolj novih dejstev, da komunistični diktatorji pripravljajo nove osvojevalne akcije, ko je gotovo, da boljševiško sovjetska zunanja politika ne pusti, da bi se ustalil mir in pripravlja novo vojno, tudi sedaj, ko imamo vsak dan celo vrsto novih sovražnih akcij sovjetskih režimov proti ameriškim interesom, tudi sedaj najdejo isti slovenski časopisi v Ameriki vedno'obliko in možnost, da kaj povedo v zagovor komunističnih central, komunistične diplomacije ali komunistične vojske. Po praksi življenja in po nauku vseh cerkvenih pred- . «•"** človekovo duhovno življenje, najpogiibnejši za človekovo m , n„ dostojanstvo in svobodo in najstrašnejši način ureditve družbe in države, v popolnem nasprotju z naravnimi zakoni in verskimi načeli. Zato je prisiljen vsak katoličan, da misli ,o lastni obrambi pred to nevarnostjo. Zato so vsi kristjani in vsi, ki naj verujejo po kakršnikoli veri sploh, prisiljeni, da skrbno združujejo svoje moči in modro pazijo kako se bodo branili. V takem času in ob takih potrebah je nujno, da vsak Slovenec ki pravi o sebi, da je še kristjan in vernik, neha podpirati časopisje, ki na eni strani komunizem propagira jn razširja, komunistične ustanove in ljudi hvali, na drugi pa vse kar je verskega ali cerkvenega, smeši, zaničuje in obrekuje. Slovenski “napredni” časopisi mislijo, da je naprednost prav v tem, da stalno zagrizeno pišejo proti veri in posebej proti katoliški veri in Cerkvi. To niso takozvani neutralni časopisi kakršhih je v Ameriki brez števila v angleškem jeziku. Ti skušajo zadovoljiti čim širši krog bralcev in prinašajo obvestila, poročila, članke in razlage z vseh polj in z vseh različnih stališč. Pa imajo tudi prostora za veri in cerkvi prijazne in dobrohotno naklonjene sestavke. Pri teh se vidi, da nimajo stalne tako-zvane svetovno nazorne linije. Naši slovenski “napredni” listi pa so se v tem oziru sami popolnoma opredelili. Opredelili so se odločno proti katoliški veri in Cerkvi. Kadarkoli le morejo, pišejo proti papežu in Vatikanu kot središču katoliške Cerkve. Če le morejo, se spodtikajo ob slovenske katoliške ljudi med nami v Ameriki. Vsi se spominjamo njihove gonje proti našim slovenskim duhovnikom. Vsak si lahko obudi spomin kako so ti listi grdo nagajali ob ustanavljanju slovenskih župnij afi pa ko smo gradili slovenske šole, ko so se ustanovila prva slovenska katoliška društva. Kakršni so bili od začetka, taki so ostali. Ni davno, ko je “Prosveta” prinašala v svojih kolonah dolgovezna razpravljanja o takozvani “birth kontroli.” To ni bilo nič drugega kot z vseh vetrov znešeno sračje gnezdo vsega kar je kje bilo izrečenega in napisanega proti rednemu, naravnemu in katoliškemu pojmovanju zakonskega življenja, družine in o izvofu življenja. Od številke do številke se je ponavljala ista slika : vse je bilo osmešeno in zavržežno kar katoliška vera in Cerkev uči in vse karkoli je izbleknil o tem težkem vprašanju kak nasprotnik verske nravnosti, to se je povzdigovalo kot pravo in dobro. In tak list zahaja v slovenske katoliške družine, da bodo katoliški otroci ja gotovo brali in uživali strup, ki naj jim uničuje pravilno nravno pojmovanje. Posebno slastno se to časopisje pri vsaki priliki zaganja v čudeže. Ne da bi pokazalo troho skrbnosti, vestnosti in naklonjenosti. > ikdar se ne zgodi, da bi to časopisje citiralo resne in pametne ljudi kadar govore o čudežih odobravajoče in pritrjujoče. S.aj je/ brez števila izjav tudi nekato-Nčanov, ki so o čudežih že marsikaj pametnega povedali. Ne, tega ne! Naši napredni časopisi pobero pa vsako tudi najbolj neumno zaničevalno smešnico, vsako zafrkavanje in omalovaževanje in jo izkrotovičijo, če le. mogoče, v obrekovanje dogodkov in oseb, ki so v zvezi s čudežem ali pa proti Cerkvi in veri sami ter proti njenemu nauku o čudežih. Naj ta dva primera za enkrat zadostujeta za našo trditev, da je to časopisje izključno v protiverskih vodah. Če je kdo verski člove>k in povrh pravi še o sebi, da je kato-liški Slovenec, potem je res preneumno, da po tolikih letih žalostnih in prežalostnih izkušenj ter škodljivih sadov, ki jih doživljamo, še- vedno tako časopisje, tako duševno hrano, tako informativno službo in tako propagando podpira. Skrajni čas je že, da si Slovenci v tem oziru izprašamo vest in da nas postane sram, da smo v tej važni stvari bili toliko let škodljivo brezskrbni in lahkoverni. vam. Najprej Vas prosim, da mi oprostite, ker na Vaše pismo nisem takoj odgovoril. Vzrok je bil v tem, da sem ves čas iskal priliko, kako bi poravnal naročnino za Vaš list, ali ker delam v popolnoma v neobljudenem kraju in angleški jezik slabo obvladam, nisem nič našel. Zdaj pa vam pošiljam 3 in pol funta šterlingov in upam, da boste Vi tamkaj ta denar lahko premenjali v dolarje. O prejemu denarja me obvestite in mi sporočite, če bo dovolj to za naročnino za eno leto. Ce bi bilo premalq, bom še poslal, če pa je preveč, pa ostanek porabite v kak drug dober namen. S časoipisom sem zelo zadovoljen. Dobim ga približno po dveh mesecih, aji za nas je tukaj je še vseeno nov. Z menoj sta tukaj še dva Slovenca, eden iz Bele krajine in eden iz okolice Krškega. Semkaj še vedno prihajajo transporti beguncev iz Nemčije in v vsakem transportu je tudi kakšen Slovenec. Vsi smo tukaj zelo zadovlojni in še nikoli nam ni bilo boljše kot nam je sedaj. V imenu vseh teh Vas vse prav lepo pozdravlja Pregovor pravi: Kdor veliko govori malo naredi—pri našem klubu pa je ravno nasprotno. Ta naš klub oziroma njega uradniki, in poleg nekaj članov, ti pa delajo za izboljšavo klu-bove farme ter za napredek kluba sploh, tako da nihče nima časa, da bi napisal par stavkov ter opomnil prijatelje, da se pri St. Clair Rifle and Hunting Clubu strelja že od začetka maja vsako drugo nedeljo. Prihodnje streljanje se vrši 25. julija in ob enem bo ta dan tudi običajni letni PIKNIK!!! Na ta veliki dan pa prav prijazno vabimo VSE naše sosedne lovske KL,UBE; to so: Barberton, Lorain in Euclid. Dragi prijatelji lovci, pridite enkrat med nas, ne bo vam žal. Uradniki ter člaifi našega kluba vam obljubljajo, da boste imeli v vsem najboljšo postrežbo, zabavo vsakovrstno in ob enem pa boste lahko deležni več lepih nagrad. Nagrade se bo dalo lovcem, kateri bodo dobro streljali in izbili največ letečih golobov. Streljalo se bo od ene ure popoldne, ob 6 uri pa se bo razdelilo nagrade. Prva nagrada bo “tablo model” radio, koliko poštevilu in kaj so druge nagrade mi ni znano, ker sem že v za< etku o-menil, da naši uradniki tako vneto delujejo, da jih je težko dobiti za razgovor. Kdo pa so ti uradnik , bo mogoče ta ali oni reael, da še meni, ki hodim na seje so malo bri gospodarji. Njim pa pomagajo še oni, kateri so bili uradniki preteklo leto, in pa nekako polovico članov jim je v pomoč. Druga polovica, noja, je pa tako kakor povsod, nekdo mora le ob strani stati ter zabavla-ti. Je pa tudi letos zaznamovati pri klubu tako velik napredek, da se bo težko še kdaj v enem letu toliko izvršilo ; Ako kateremu ni znano kako p: iti na klubovo farmo, kako priti v Painesville je že vsakemu znano po route 20, tam vzemite route 44 in 2 milje pa ste na mestu; tam vam velik napis kaže, da obrnete na levo, čez železniški tir, pa po lepi beli cesti mimo umetnega jezerca na prijazni hribček, tam vas bodo čakali ter veselo sprejeli člani St. Clair Rifle and Hunting kluba in pa VAŠI PRIJATELJI. Ponovno vabim VSE ostale lovske klube in vse prijatelje, člani našega kluba bodo pa itak že tam, to so tisti člani, kateri so z dušo in telesom za klub ter veselje, katerega imajo kot lovci vsi drugi pa naj že vsaj radi firbca pridejo in tako bomo končno vsi pkupaj. To bo veselja in zabav., o kateri ae bo potem še dolgo govorilo, posebno naši prijatelji od ostalih lovskih klubov bodo odnesli naj lepše spomine. Upam, da bo takrat vreme lepo, ako ne, imamo pa tudi toliko strehe, da lovci ne bodo mokri. To mislim na zunaj, za not ra j po mokroto bo preskrbljeno vseh vrst. Opešal tudi ne bo lihče, jedila bodo vsakovrstna. Kaj pa mladi in tisti, ki ne bodo streljali? Nič se bati, tudi ti bodo imeli svojo priljubljeno zabavo—ples. Kaj pa otroci, kaj bodo pa ti počeli? Tudi za te je preskrbljeno, in ne samo za otroke tudi odrasli si bodo lahko privoščili to zabavo, kajti postavljenih je 6 velikih ter močnih gugalnic. Dovolj sem povedal, dan tudi veste 25. julija 1948. Torej nimate vzroka, da bi nas prezrli in boste videli, da je tako kakor sem zapisal. Jaz sem povedal svoje ter vas povabil, in !vi pridite, in se prepričajte, ako ni vse tako kakor sem vam povedal. Oja, je tako in še veliko več. Na veselo svidenje vam kličem, Clan, St. Clair Rifle and Hunting kluba. storil zelo hvaležno delo ne samo za Prekmurce, pač pa še bolj za ‘‘kranjske/’ štajerske in druge Slovence, ko nas je tako rekoč seznanil z gorskimi Slovenci ali Prekmurci, ki jih je tu v Clevelandu precej in i-majo sicer na papirju še dovolju- je obiskal bivši Zunanji minis- ia nnoaVin- immiino it rnunipi no • . . m...-.L:il« .. V BLAG SPOMIN OB DVANAJSTI OBLETNICI SMETI •BLAGOPOKOJNEOA SOPROGA IN OČETA Joseph Zabukovec kateri nas Je la vedno zapustil dne 19. Julija 1936 Daši davno že gomila ■ skrila mil je Tvoj obraz, misel v nas Se vedno živa nate, dragi, je vsak čas. Žalujoči: ANTONIA, soproga; JOSEPH, sin; ANTONIA poročena GORŠE, Mi; Cleveland, O.. 20. julija 1948. »• vou ut mourn VITAMINS? jh4 • p« «• k ■« tatata jimto "tkt totatamrd*, • jušaf* k *C|T. One-A. £ma« MUS* Vtomlt •la* hlwWtafmdoeMni la. dat. d*rv * T»* •" taMUd yaar tauggta »M «-, m away. le «w» *• OaaA-Oay (brand) Multiple Cnpoatot, *» Utd OWE >| DAY VITAMIN CAPSULES •Ul UIQMlWm INC in mamico, ki je nekje v drugem taborišču [prenašala enako - . , trpljenje. Črtala me je moli- Prosto, živo m prepriceval- WntAiih Mraki a. da bi 0,1“°^ ^ ^ |; Na Silvestrovo zvečer ||ga .poiskal. Šla sva za barakami na sprehod in opravila sv. spoved. Vsak hip sva srečala tovariša. Na stolpu sva stala za mitraljezami SS-ovca in opazovala življenje pod , seboj. Morala sva paziti, da ni nihče oparil, kak svet posel Opravljava. Vse je šlo gladko. Tež-| je že šlo le z onim svetim znamenjem, križem odveze. Ko sva se na koncu poti ob ograji obr-jnila, je Franc napravil sv. križ izgovoril one blažilne besede: “Ego te absolvo. . .,” jaz pa sem prejel po njegovih posvečenih rokah odpuščanje svojih grehov. Drugi dan — bilo je Novo leto — je prišel Franc po kosilu po me. Peljal me je v kapelo na 26. blok. Brez ovire sva prišla skozi vrata. Po dolgem času sem bil zopet kapeli. Imela je 3 oltarje. Srednji oltar je imel križ, desni kip Matere Božje, levi kip sv. Jožefa. Leseni svečniki, ročno delo ujetnikov, preproste vaze z u-metnimi rožami, 'so bile edini o-kras. Vleklo me je k stranskemu oltarju Matere Božje. Pokleknil sem ob stolu, kakoršnih je bilo v kapeli mnogo in ki so jih duhovniki vsako nedeljo znosili iz celega bloka v kapelo, podprl glavo z rokami in jokal. Jokal sem od sreče in ganotja, ki je zajelo moje srce. Jokal sem in potoka solz nisem mogel ustaviti. Poizkusil sem moliti. Nisem se mogel zbratj, da bi premišljeno zmolil Oče naš in Zdravo Marijo. Besede zahvale, besede skromnih in velikih prošenj so hitele k Mariji. Prosil sem za ženo in otroke, za starše in dobrotnike, za moj trpeči na rod. Med sv. mašo sem prejel sv. obhajilo. Bog je obiskal ujetnika, ki mu svetna oblast ni nobenega človeškega obiska dovolila. . : je zasebne trgovine, v resnici pa kmalu ne bo nobenega trgovca več. Vsakemu napravijo preiskavo in tam že kaj staknejo, kar je prikril oblastem, če ne najdejo pa rečejo, da so našli. Potem pride trgovec pred sodišče kot špekulant in njegove trgovine je konec. Država se je z njo obogatila. Tako so bili obsojeni radi “špekulacije,” kot pravijo trgovci; Leskovec Ana iz šmartna pri Litiji na tri leta zapora in prisilnega dela, šuc Franc iz šmartna pri Litiji je dobil 2 leti in pol, Rebec Janko iz Little in Volk Martin iz Litije pa vsak po 1 leto. SEMIČ. — Pred okrajnim sodiščem v Črnomlju je bil obsojen 26. junija trgovec in gostilničar Derganc Franc iz Semiča. Zaplenili so mu vse kar je imel v trgovini in gostilni in mu dodali po vrhu 16 mesecev zapora. Pir sodišču so mu rekli kot dru- _ . r , gim trgovcem, da je špekulant, vnik. (1421 TRGOVEC V METLIKI Gra- ter in namestnik Churchilla vodstvu angleške konservativne stranke, Mr. Anthony Eden. Obisk je bil posvečen povdarku, da je vsa Anglija istega mnenja, da namreč zapadni zavezniki ne smejo popustiti sovjetskemu pritisku v Berlinu za nobeno ceno. IEL0 POilJO Lepa bodočnost V oddelku za prtljago je odprta pozicija za mladega moškega, ki bi se rad priučil transportaciji; stalna služba, 40 ur dela na teden, plača od ure. Predznanje ni potrebno. Prednost imajo oni z višješolsko izobrazbo. Vprašajte za Mr. V. D. Arnold, Baggage Agent, Greyhound Bus Terminal, 1465 Chester Ave. med 9 dop. in 5 popoldne v delo- Lepa zidana hiša naprodaj V bližini E. 186. St., za 1 družino, 6 sob, sprejemna soba, jedilna kuhinja, 1 spalna soba spodaj, 2 spalni sobi zgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, garaža, vrt z nekaj sadnim drevjem, vse je v dobrem stanju in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite Edward Kovač Realty 960 E. 185. St. KE 5030 (*) Barvastvo steklo Zlasti gospodinjam se včasih zgodi, da se jim razbije kaka barvarstva steklena posoda, svetilka, vaza ali kaj podobnega. Kadar se vam kaj takega pripeti, spravite kose takega stekla razne barve, ker tako jaz rabim in plačam. Samo pokličite EN 8636, Andrew Tomc, 7211 Myron Ave. (141) Znanke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander G419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) VSE VRSTE RADIJEV - PRALNIKOV in ČISTILCEV POPRAVIMO V 24 URAH Zastonj pridemo iskat in pripeljemo nazaj MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 14311 St. Clair Ave. GL 4316 Res.: EN 8635 JOHN ZULKN INSURANCE AGENCY PRANO« ZULIOH, went Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 Uiti NEFF ROAD Rose Ann Beauty Shoppe SPECIALIZIRA V PERMANENT WAVING 7208 St. Clair Ave. UT 1-1168 STEPHANIE SENYAK ROZMAN lastnica Brezroki muzikant. — Ralph Hoar, star 18 let iz Emden, III, je pred petimi leti v nesreči izgubil levo roko v rami in desno v zapestju. To pa ga ni oviralo, da bi se ne oprijel glasbe in tako ga vidimo m sliki, ko mu posebna naprava drži na rami trombone; v katerem je prav dobro izvežban in igra 2 Egyptian Music Camp aodbo v Du Quoin, III izginja trgovec za trgovcem v komunizmu. NA HOLMECU PRI PREVALJAH je obdolžena trgovka Roza Volk, da ima premalo blaga zlasti moke. S tem hočejo reči, da je prodajala moko. ki jo je prejela potom države, da jo proda na karte, brez kart, pod roko. In tako gre ta pesem o trgovcih v komunističnih listih dan za dnem naprej. Pri ljudstvu hočejo napraviti komunisti vtis, da so prinesli pravico v deželo, ko so odpravili trgovino. Morda so komunstični listi v maju in juniju samo še v dveh hroščih toliko pisali kot o trgovcih, ki jih podr-žavljajo. V- DRŽAVNI TRGOVINAH PA NE GRE. — Ko odpravljajo zasebne trgovine pa isti listi, ki trgovce napadajo, prinašajo ka- HL—-,__ Naprodaj je hiša 7 sob za 1 družino, 3 bloke severno od St. Clair Ave. blizu parka in Freeway, 62 čevljev širok lot spredaj, 3 garaže, ena spalnica in toilet v pritličju jako ko-moden vhod, 3 spalnice in ko- n palnica zgorej. Radi vam jo \\ razkažemo, če se zglasite na i 656 E. 93. St. ali če pokličete MU 1310. (144) Sobo išče Starejša ženska bi rada dobila v najem opremljeno ali neopremljeno sobo. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uredništvu tega lista. -(142) Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KIANJSKO-SLOVEHSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Če hofed Mn Ib trojim taetam. nnnj K (H nmJboUB, »► Meri Ib mutoolventai podporni onooIaetA KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTL Uh h lahko lannje* n unrtnloo. row poikedke, opereeUe. P*o*» bolenl IB onemMlortL K S. K JEDNOTA »pitjema molke Ib ieneke «1 lt do M. letal tanko pb takoj po rtatara ta do »lota pod noje okrilje. \ K S. K. JEDNOTA lideje aajmodomelto noto oertlllketo ndeajo doke od I254.H do 8LNLN. LIL JEDNOTA Jo 1TB« ** * * tal tirnice to mocotne ta bo«»to ItatalHko pedperao orimnlieelje. p* tndi to ta pttotopl tokoA Za pojeiaita o m obrnite bo „ ta ta no dram pedrtaBotal In andalee krajemta tanite. K. S. K. Jedaeto. aU pa ant GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St Joliet, DL Stanovanje iščejo Zakonski par bi rad dobil v najem 3 do 4 sobe. Kdor ima trgovce napadajo, prinašajo na- kaj primernega, «»! P* ko so državne trgovine nerodne po 5 uri popoldne UT 1-04*7 '. m t. _______I —-(141) in tudi koruptne. Tako beremo! Ernest Johnstone iz Brightma, Anglija, je v prostem čarni napravil majhen bus, ki je 2 čevlja visok in 8 čevljev dolg, ki lah ko nese voznika in enega potnika, T oz na-pravi 100 milj na 1 galono gazolina in lahko “dirja" 26 milj na uro, vsi pa »e. Najnovejši bombniki ameriške mornarice. — Gornja slika nam predstavlja prvo skupino najnovejših bornim* kov “Martin AM-1 Maulers ", ki jih je dobila naša mornarica za svojo zračno bsjuo silo. Ti bombniki imajo najboljše in najmočnejše motorje, kar jih je doslej v uporabi v naši zračni sili. y ■ ii».ni »I m i. 1 -■ -e= AIIBRI&KA DOIlOVtNA. JULY 20, ,1948 .)illlllllllllll!lllllllllllll!llllllllllllllll!lllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH PREKLETA KRI ROMAN Karel Mauser .Tomaž zamahne z roko. Še Mrkovec ni nič hud. Ne moreš z jezo iz cerkve. * Pri Finžgarju je živahno. Kar nateplo se je romarjev. Kdo bi si mislil. Matevž sedi v kotu. Lepo je opravljen, Bobnarjev je z njim. Tomaž ga še k mari nima. Le to ga grize, zakaj jej prišel. Z vozom nista. Morala sta priti z vlakom. Tomaž naroči liter vina in guljaž. Kakor je romarska navada. Nežika je že pošteno lačna. Takle močan jutranji zrak človeka ulačni. ISaj je Tomaža tudi. Mrkovcu pa le vino diši. Počasi nažiga viržinko . Pogovor se kar lepo razpleta. Na odpustke ne smejp pozabiti. Pa res, da se niso koj spomnili. Zdaj vino že stopa v glavo. Mrkovec je kar mehak. Nazadnje je prav, da je Piškotarj.u odpustil. Božja pot je božja pot. Ne moreš kakor vol riniti svojo ihto. Končno bi Matevž lahko sem sedel, če bi hotel. Saj pozdravili so se, kakor gre sosedom. Kar nekaj rine v Mrkovca. “Ti, Tomaž, takole sem mi slil v cerkvi. Ljudje smo ljudje. Skregani in sprti, pa spet pobotani. Ko bi Piškotarjeve-mu rekel, naj se kar sem presede.” “Zavoljo mene,” se čudi Tomaž. “Jaz nimam nič z njim ne s starim.” Nežiki je sicer nerodno, reči nam prisedi. Nas je več.” “€e je vsem prav?" Tomažu ne uide, da so se Ma-tevžu oči stisnile. Z Bobnarjem sta se koj presedla. “Sta prišla z vlakom?” vpra šuje Mrkovec. “Z vlakom, ja,” se Matevž lovi za besede. “Kobila je breja, šimel pa plašan, da ni za dolgo pot.” Tomaž n$ ve, kako bi zastavil. Kar ne znajde se. Saj je z Matevžem vselej govoril, če je' tako nanesla prilika, tokrat se mu je pa vsaka beseda že v srcu uprla. _ “Kaj bi se ongavil;” blebeta Mrkovec. “S teboj nisem skrb gan, pa sem se v cerkvi spom nil, da moramo to in on poza biti. Saj veš, kaj mislim.” ‘Meni je tudi nerodno,” po-prijema Matevž. “Oče so čudni,” saj veste, potlej paše Lojzka. No, pa kar so les prepustil Jekllicu in jBob(narju, so precej boljši.” Bobnarjev klepetiči z Nežiko in Tomažem. Na, navsezadnje se bodo dedci še razumeli. Še en liter! Zdaj ga Matevž naroči. Tomaž se spogleda z Nežiko. Nežika je rdeča in komaj, da kaj pije. Tomaž pa se ne branj kozarca. Kar Mrkovca se drži. “Za odpustki moramo še pogledati,” se nakrat zmisli Tomaž. “Ti, hudik ti, pa res,” vstaja Mrkovec. Tudi Matevž in Bobnarjev Lojz ze vzdigneta. pri navadi oatanej ... ja Matevž. Svetinjice, mara bi se še sprli, če bi brani- podobnice, nekaj iecta, več pa Na suho meso pade vino kot še lahko posedeli, pa se mu kar je žal, da je Matevža povabil k zato ga je dal zapreti v čum-^el, Nežiki kar nič ni bilo ne- nalašč. Prekvamanska žeja! Mrkovec poje, kadi viržinko in raglja, da' se Nežika čudi. Zdaj je tudi Matevž že kar domač. “Kadar bodo oče umrli, bo pri nas drugače,” se usti Matevž. “Oče niso prav zastavili.” “Imaš prav,” pritrjuje Mrkovec. "Pametno se oženi in pametno gospodari.” Nežiki je nerodno, da se kar Tomaža tišči. Tomaž je vesel, da morata Matevž in Bobnarjev na vlak. Vse ga že boli v prsiji, ko mora besede prav vleči iz sebe. “Kar prijazno smo se menili) g?’’ beblja Mrkovec in s pijanimi oči gleda Nežiko. "Preveč ste pili, ata,” je težko Nežiki. "Kaj ?i Saj sem ga dobro poskusil. Ampak tele viržinke so tipa š hudirjem. Močne kakor jeruš.” ■ Tomaž gre napregat. Saj bi več ne da. Mrkovec sam ne more na voz. Kar maje se. mizi. Preklete krvi je kot stari. Pokazal se še ni, pa se morda "O ti hudik ti, ti hudimanova še bo. reč.” | Mrkovcu je žal, da je šel na Tomaž je slabe volje. Pram Brezje. Mar bi šla Tomaž in mora skoraj celo pot teči. Mrkovka je prvič zavpila nad možem. Kar opletal je po hiši. “Neža, odpustkov sem .ti prinesel. Ne bodi huda. Saj veš, božjo pot moraš pošteno opraviti. “Frdamanski dedec!” Mrkovcu ne gre nič do srca. Nežika sama. Zlodej! ♦ Dva dni pred sveto Marjeto je umrla Piškotarjeva Marička. Dvakrat zapored je bruhnila kri, potlej jo je pa tako brž zvilo, da so se vsi po vasi čudili. Lojzka ni hotela pokazati, da ji je všeč. Bala se je starega, Karbleoeta dokler ga ottoci ne ki ga je otrokova smrt zadela. spravijo spat. “Ti prekvata reč, Fronc. No, saj si priden. Ti kanalja ti!” Ponoči Mrkovec bruha. Žena mu mora deti mokro cunjo na glavo. “Eli, Neža, nič mi ni prav.” “Je že dobro. Neroden si bil.” Mrkovcu je žal. Še tega mu Polde je kar norel. Ni se dal odgnati od krste. Cel dan je sedel na klopi v hiši in vekal. Vsem ljudem se je smilil. Piškotar se je bal, da mu bo pri pogrebu napravil komedije, -AND THE WORST IS M TO COMB —In najhnjše šele pride Matevževih vasovanj še ni pozabila. “Matevž,” hrkne Mrkovec, “če ti je v kotu dolgčas, pa k okrog petih. štanti nimajo. No, ,da je le nekaj za spomin na božjo pot. Spet v gostilno. Sonce je visoko in vlak gre iz Otoč šele nato. Noče, da bi vsi s prstom rodno. Le počemu? Saj z Ma- i___i:____: • uti __ __ •_ kazali nanj. Fant je bil navezan na sestro, da nič kako. Ko so nosači dvignili krsto, je Polde v čumnati zatulil kakor volk. Vsi so se stresli. Ženske so segle po robce. Piško-tarju ni ušlo, kako so se vse oči zavrtale vanj . Do Jeklica je bilo slišati Pol-detovo tuljenje. Lojzka je grizla ustnice in sram jo je bilo. “Prekleti muleči’ Od Mrkovčevih sta šla za pogrebom Nežika in oče, od Vi-žarjevih pa stara mati. Vsi ne morejo iti. Nežika je gledala Matevža. Bled je bil in v črni obleki kar čeden. Kar zasmilil se ji je. Od pogreba grede jo je dohi- tevžem se nista še nikoli sporekla. Res, da mu okna še ni nikoli odprla, držati nanj se pa tudi ne more. Pa iako je. Ljudje vedno veliko govorijo. Vse ne bo res. Čje bi Lojzke ne bilo, bi bil morda boljši. Nežika je danes čudno mehka. Maričko je rada imela. Reva je bila. "Vidiš, kako je pri nas,” je Matevž kar zgovoren. Polde je reva, Marička je pa vzelo. Udarjeni smo. Ne drži se žegen naše hiše.” Matevž govori tiho, skoraj žalostno. "Vsak ima svoje križe,” ne ve Nežika kaj reči. (Dalje prihodnjič.) Kupujte Victory bonde! CHECK INTO THE COAST GUARD! m vVvVvVvVVV V $ ! ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ V V V V v i An active career can be yours! You do things that ere worthwhile in the service that serves mankind. Whether you are on a cutter at sea or serving ashore you will have a position of responsibility in the Coast Guard. How much do you make now? Chances are you’ll do better in the Coast Guard. Salaries range from $75 to $165 a month-but expenses covered by Coast Guard allowances a0d up to several thousand a year. Can you retire-with an income for life? You can in the Coast Guard. Investigate this an-nuity-iPs your guaranty of security. For example a Chief Petty Officer can retire with as much as $185.63 a month-for life! Are you making progress in your job? You can in the Coast Guard. You get automatic pay increases and ample opportunity to advance. Remember it’s a smaller service where ability is recognized with many schools available for technicaltraining. Add them all up-good pay, opportunities to travel, learn and progress with lifetime security and you’ll find it worth your while to check your future in the United States Coast Guard! THE IS U.S. COAST GUARD 4S service Jyfaznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri soprog in oče frank Suhadolnik 1886 1948 ki je umrl dne 7. junija 1948. Dragi pokojnik je bil rojen dne 21. marca 1886 v vati Sobočevo, župnija Borovnica n« Notranjskem. Pogreb se je vršil dne 10. junija iz Frank Zakrajšek in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv- Vida in po sveti maši zadušnici, katero je daroval preč. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. Na lem mestu želimo v prvi vrsti izreči prisrčno zahvalo preč. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno sveto mašo zadušnico in pa za spremstvo pokojnega iz Frank ZakrajškOvega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ter za vse pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika. Za vse to naš prav iskreni: Bog plačaj! Dalje se zahvalimo vsem, ki so pokloniti toliko lepih vencev ter pokojnika ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru, ter ga tako počastili ob zadnjem slovesu na zemlji. Iskrena zahvala tudi vsem onim številnim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega. (v*. Dalje naša zahvala vsem onim, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Dalje se prav toplo zahvalimo Mr. in Mrs. Valentin Lesnik, to je svaku pokojnega, ki sta prišla tam iz Chisholm, Minn, na pogreb. Prav tako se zahvalimo svaku pokojnega Mr. Max Lesniku in sinu, ki sta prišla iz Louisiane na pogreb pokojnika. Naša iskrena zahvala društvu sv. Vida št. 28 KSKJ, društvu Slovenec št. 1 SDZ ter samostojnemu podpornemu društvu Kranj za vso naklonjenost in pa za izplačilo smrtnine. Naša iskrena zahvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit ter molit Za mir in pokoj njegove duše ter vsem onim, ki so se udeležili pogrebne svete maše in potem pokojnika spremili na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba. Naša iskrena zahvala tudi pevcem Glasbene matice: Mr. Primož Kogoju, Mr. Louis Belletu, Mr. John Nosanu ter Mr. Frank Lauriču, ki so zapeli pokojniku v zadnje slovo in mu tako izkazali zadnjo čast. Dalje se zahvalimo vsem dragim sosedom in drugim prijateljem za vso pomoč in naklonjenost ob smrti dragega pokojnika. Končno se zahvalimo pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vzorno vodstvo pogreba ter za vso prvovrstno po-slugo, ki so nam jo dali. Ti pa, preljubi jeni »prog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda; duši Tvoji Mati pa večni mir. Spočij se od trud. in težav, ki si jih imel z nami in Večni Bog naj bo Tvoj bogati plač-n:k za vse Tvoje delo in pa trpljenje. Bog daj, da enkrat snidemo se nad zvezdami! . Truplo zdaj naj jnirno spi, Žalujoči ostali: j mimo i duša v večnosti živi, dokler da trobente glas spet zbudi življenje v nas. JENNIE SUHADOLNIK, soproga JENNIE JR. poroč. POWAU, ELEONORE, hčeri ANTHONY, sin VNUKI in VNUKINJE V stari domovini zapušča sestro MARIJO TUR11C ter brata MATEVŽA SUHADOLNIK Cleveland, Ohio, 20. julija 1948.