42. številka. Ljubljana, v soboto 21. februvarja._XVIII. leto, 1885. Il'iaja vsak dan ni^er, izimd nedelje iti praznike, !er velja po p«»ftt i prejeman za a v s t r i j s k o-oge r »ke dežele M vse kto 15 gM., za pol leta H K kr.. če ho oznanit) jeilenkrat tiska, po 5 k r., 6e se dvakrat, m po i kr., će se tr.krat ali večkrat tiska. Dop;si nai se izvole frankov at.. — Rokopisi le ne vračajo. UredniStvo in u p r a v n i h t v o je v Frana Kolinana hifti, „Uledaltfka stnllm-. Upravnifttvu naj se blagovolijo poaiijati mirouime, reklamacije, oznanila t. j. vse adminmtrafivim stvari. Preosnova gorenje zbornice ogerske. —.— Teden dni že stoji preosnova gorenje zbornice ogerske na dnevnem redu državnega zbora v Testi in z vso gorečnostjo bije se boj za vladno predlogo in proti njej. Kako se jej zgodi, to se ta čas ne da še povedati. Mnogokaj utegne na njej premeniti že državni zbor, kako bode pa gorenja zbornica ravnala s tem črtežem ali sploh odobri reformo v načelu, o tem je že mnogo dvojbe. Z vseh strani se sicer priznava, da taka gorenja zbornica, kakeršna je sedanja nič več ne sodi v ogersko državno ustavo. Gorenje zbornica broji tačas 900 svojih članov. Izimši 63 nadžupanov in 50 do 60 škofov so vsi drugi članovi vzeti iz plemstva. Le-teh dosmrtnih članov število pa vedno bolj narašča in upliv vlade, ki ga ima z imenovanjem nadžupanov na to zbornico, krči se v isti meri. Jedna sama magnatska rodbina daje gorenji zbornici 32 članov, polovico torej toliko, kolikor pošilja zastopnikov vlada. Vrhu tega je mnogo gorenjih zborničarjev prišlo na beraško palico, neinajo torej tiste socijalne vrednosti, ki jim je — z aristokratskega stališče opazovano — zagotovila rojstveno pravico do take zakonodavne veljave. Tem čudnim razmeram hoče torej konec storiti Tiszova osnova bodoče gorenje zbornice. Po njej so bi število zborničarjev izdatno skrčilo, ravnalo bi se po tem, ko likor magnatov plača 3000 gld. davka na leto. Prišlo bi tako še vedno okolo 200 plemenitašev v zbornico. Poleg njih sedelo bi še okolo 8U vladujočih škofov in prvih dostojanstvenikov iz priznanih nekatoliških veroizpovednnj, toda titulami škofje bili bi izključeni. Nadžupani bi v bodoče ne imeli več te pravice, pač pa naj bi vlada smela 150 do 160 mož poklicati iz meščanstva, iz učenjakov in umeteljnikov, iz trgovcev in obrtnikov, ki bi tako delali jedno tretjino cele korporacije. To vladno osnovo pa jako pogumno pobijata i opozicija zmerna i stranka nezavisna, llazlogi neso prav prazni. Potrebno se vidi, nekako prenoviti go-renjo zbornico, a noče se, da bi Koloman pl. Tisza je prenaredil po svojem kopitu, ki bilo bi pravo le za njegovo hojo. Opozicija meni, da bi se tako v bodoči zbornici neizmerno pomnožile oblasti mini-sterstva; plavokrvnim aristokratom pa se vidi že pregrešno, da bi poleg njih sedeli elementi meščanski, naj bodo Se tako inteligentni, moški, spoštovani in imoviti. In antisemitje se bojijo, da se z novo preosnovo požidovi gorenja zbornica. Opozicija zmerna je iz začetka predlagala, naj se rečena tretjina zborničarjev ne imenuje, nego voli. Vo-didelj njen, S/.ilagvi, je izjavljal, da mora zbornica biti v zvezi s prebivalstvom, a to bi se dosezalo, ako bi del zbornice delal se z volitvami. Toda pozneje se je ista opozicija umikala nazaj in potrdila census ter načelo imenovanj. Kar pa se tiče števila imenovancev, vidi se jej to še zmirom previsoko, torej potrdila nevredno. Krajna levica pa je veliko hujša protivnica Tiszove osnove. Ona hoče imeti „voljen senat'-. Poslanec Jokai od vladne stranke prizadeval si je z vso močjo, da bi osmešil ta predlog in skoro da se mu je to tudi posrečilo. Vlada in liberalna Btranfeft -trdita, da se ne sklada sedanja sestava gorenje zbornice"/ modorniiil državnim življenjem. Z isto pravico pa tudi opozicija zmerna misli, da predlogi Tiszovi ne zadostujejo, pa da so tudi nevarni torej vsega premiselka vredni. Nam pa se utegne videti, da razvalina ostane razvalina, četudi dohode novo strelio! Vse to „gorenje zborovanje" je brez potrebe, je kvarljivo. To so ostanki iz časov, ko so privilegovani stanovi imeli za svoj čas osnovane posebne politične pravice. Dandanes pa so vsi državljanje pred zakonom jednaki in s tistim dnem, ko jo bilo izrečeno to moderno načelo, izpodmaknilo se je tudi stojalo vsem privilegovanim zakonodavcem. l'o čemu torej preosnavljati in preustrojati gorenjo zbornico ogersko V Proč z njo, proč zato, ker se ta anahronizem sploh ne da preustvariti ,.času primerno!" Ce bi se Tiszova predloga potrdila, kakeršna je, kaj potem. Neopravičeni uplivi magnatstva na zakone bi res bili skoro uničeni, a zato pa bi gorenja zbor-: niča postala straža, trdnjava vlado. Kakšen napre-: dek bi sploh bil to, če na mesto jednoga privilego-j vanega stanu stopi več privilegovanih stanov ? Tempora I mutantur. Pred tridesetimi ali štiridesetimi leti bi taka osnova, taka misel bila res liberalna, a danes ta dan ni oportunim, ni hvale vredna. Tudi opozicije zmerne predlog, naj se nekoliko članov v zbornico voli, liberalen je samo na oko. Kajti brez dvojbe pridejo tudi po teh volitvah mandati v roke privilegovane peščice. Jn nič boljše, nič liberalniše ne hi postale stvari, če bi se po želji stranke nezavisne ves „senat volil;" nasledek tacega podemo-kračenja bi bil le tak, da bi ,.višji ljudje", zastopniki plemstva, inteligencije, obrtnosti in kapitala dobili svoj parlament, parlament poleg parlamenta narodnega. Ogerska liberalnost torej ne bode kaj sloveča, naj se zgodi z lefornio gorenje zbornice kakor že koli. Kožic ne bo rodila in sadja tudi ne. Če pa se že hoče kaj /boljšati prijeti se je dela od druge strani. Dokler bode imela gorenja zbornica tisto kompetencijo, s katero jej je možno ku-ratelo opravljati nad drugim zastopstvom, i/isliin iz naroda samega, tako dolgo se tudi ogerska država ne hoda razvijala v duhu časa, v zmislu liberalnem. 0 oYuSt!'«nin govorih. m. * • (lotovo bi bilo napačno, razpravljati snovi, katerih govornik sam dobro ne ume; jednako neprimerno pa je tudi, kar od kraja določiti si kak tema, kakor pride komu na misel, ali pa tak, ki ugaja najbolj njemu. Na kmetih, kjer morejo učitelji z duhovniki največ dobrega storiti tudi z govori, je izbiranje težavno ne zaradi tega, da bi sploh do-tičniki ne znali tega ali onega predmeta, ampak bolj zato, ker znajo za kmetska društva, rekli bi, preveč. Vender jim pa pomagajo tukaj potrebe in skušnje, katere imajo z narodom. Velika nedostatnost na kmetih je v tem, da društveniki ne znajo časnikov prebirati, kakor bi bilo treba. Zato so naše bralniee večinoma brez pravih bralec v, in oni, ki časnike prebirajo, bi jih pregledavali tudi brez hralnic. Malo je bralcev, katere bi bila naša društva tako rekoč vzgojila, v tem pa se kaže velika njih dosedanja onemoglost. Bralniee bi morale bralce ustvarjati in torej ude že zaradi tega množiti, ne pa zaradi par veselic, ki se prirejajo v teku LISTEK. Nedeljsko pismo. Gospod urednik! Predpust sem prebil, a ne vprašajte me: kako V Razun družili nadlog in težav trpel sem silno tudi vsled hudega mraza. Pogledujete me, kakor neverni Tomaž, a povem vam, mraz je bil, hud mraz, — 8.4° ob 2. uri popoludne na pustni torek, baš tedaj, ko ste morebiti Vi in še kdo drugi gazili blato po našej „Zvezdi". Vidim, ugovarjali bi radi, da se blato in — 8.4° mraza ne vjemata, a ne pomaga vse nič, kajti zabeleženo je tako v najnovejšega dnevnika meteorologiškem poročilu, kakor se sami lahko prepričate, ako vzamete v roko pepelnično številko. Jaz sam nesem skoro svojim očem verjel, a ko so dvakrat, trikrat defilovale meteorologiške številke v istem redu in z istimi negativnimi potezami pred mojimi duševnimi okni, zazeblo me je do kosti. Kaj bi tudi ne? O verodostojnosti nekolekovanega lista — o katerem pač velja načelo: „pater seni-per incertus' — prepovedano je dvojiti in prav lahko je tolmačiti, kako je baš na pustni torek ta silni mraz navstal. Vi, kakor tudi urednik „ Slovana" bila sta tako neprevidna in predrzna, da sta objavila vratolomno vest, da bode dr. Herman na Ptuj i začel poučevati ruščino. Veliko vznemirjenosti po vsej Evropi ! Bismarck izruje si samega strahu vse tri lase z glave, njegov Tiraš pa je stisnil rep mej noge in hitro bežal v svojo kolibo. Toplomer v Kolodvorskih ulicah pal jo takoj za 16 stopinj in oba „Aja-kselna", to je Lajbaherica in naš precartani Benjamin priobčila sta „Entriistungsuotitzen" proti ruščini. Ne razumem zakaj, kajti oba prav rada do-( našata v podlistku ruske romane, bodisi od Tur-gonjeva ali pa od Dostojevskega. Ta silni gnev proti ruščini mi je nekoliko sumen, in dozdeva se mi nekako, da je kdo ruske romane posnemal po nemškem prevodu. Honny soit, qui mal y pense! Prava sibirska burja zapihala je v omenjenih listih proti ruščini in kdor se bode hotel učiti tega jezika, prositi bode moral prepokorno milostnega dovoljenja pri mogotcih v Kolodvorskih ulicah, ki imajo sedaj vreme, solnce in dež, pod svojim palcem. Kdo bi se temu čudil V Čudaki, ki umejo pretvoriti Luiso Michel kar meni nič, tebi nič iz ženske v moškega, ki so izumili v Srbiji svetovno znano mesto »Pri vet", ki imajo tako izvrsten toplomer, da jim je na pustni dan kazal — 8.4 stopinj, ta- kim čudakom bode so tudi posrečilo, dokazati, da je ruščina uzrok polomu eskomptne banke Ljubljanske. Oj Zenari, škoda, da ni bilo tebi ime „Mate v ž! Koliko dovtipa bilo bi spojenega že vimenu samem, bil bi dvakrat Matevž! In to je vender poetično ime, veliko bolj, nego je ime Ivan, katero toli preseda našemu Matevžu! Omenil sem poprej burje sibirske. Po nekod na Slovenskem pravijo jej „krivec". To sibirsko burjo bi nekaterniki radi udomačili pri nas, vsaj radi hi videli, da bi bilo vse pod ledeno odejo „spravlj i v ost i", „ zmernosti" in družili tneih novodobnih, a še nerazumljenih blaginj. Pr jatelj, kateremu verujem, kakor samemu sebi, pripovedoval mi je nedavno, da je odličnjak prve vrste pisal nekemu vladiki na Primorskem, naj z debelini prstom potiplje nekega ur ed n i k a -d u ho vn i k a, ker si usoja pisati po svojem prepričanji. Isti odličnjak prizadeval si je tudi, da bi dva neljuba mu profesorja premestili čim dalje, tem bolje. „Kaj praviš k temu V" vpraša me prijatelj, ko mi je povedal imena odličnjaka in osob, katerim bi rad naklonil svojo osvetljivost. „Kaj bi rekel V - odgovoril sem mu. Kaj druzega, kakor to, da se plemenitost srca ne da pridobiti, ampak da mora biti prirojena. Korzikanec ostane Ivorzikanec, če je leta. Vidi se. da kmetske bralniee so se osnovale bistveno prezgodaj, ker pomenjajo stopinjo brez primernega prehoda iz osnovne šole. Od poslednje do zmožnosti, z razumom prebirati časnike, je prevelik korak, in tega bi bilo treba posredovati z ustnim poučevanjem. Torej bi bil velik napredek in velika zasluga, ko bi rodoljubi v kmetskih bralnicah ude vabili na poučevanje, kako naj se bero časniki. Kar bi bilo neznanega v kakem praktičnem spisu ali članku, bi se razlagalo: s ponavljanjem tatega pouka bi se v» liko doseglo. Bralniee bi se morale torej spremeniti najprej v g o vorišča, v katerih bi se razlagale tiskane snovi. Da so v poslednjih politični pojmi težavni za priprosti narod, so naši omi kanci p.t/abili menda zato, ker je vsak teh že preživel dobo v katerej je bilo tudi njemu treba „slovkati" in premišljevati, kaj to iu ono pomeni. Govori v kmetskih bralnicah naj bi se torej za velik del sukali okolu ustave, v obče okoli občih osnov, kakor so država, dežela, občina in dotični zakoni. Še le potem dobe* kmetski bralni carji polagoma veselje do novinskoga branja in bodo torej v resnici pravi, delavni dru^tveniki naših bralnic. Drugih praktičnih potreb glede na govore v kmetskih bralnicah ni potreba naglašati v toliki meri. ker se same po sebi podajejo iu usiljujejo. Vsekakor pa je razvidno, kako nevspešni morajo ostati govori v priprostih društvih, če se snujejo z viših stališč iu v umetniški obliki, nego jih zahteva tu označena potreba, očitno je pa tudi, da dokler ne bodo rodoljubi naroda poučevali v našem zmisiu, tudi bralniee ne bodo kaza e dovolj krepkega notranjega življenja. Vise je lepo, kar se je doslej storilo; ali dosedanje delovanje spada v drugo vrsto, ne pa kot bitvena namera. Nasledkov ustnega poučevanja nam ni tukaj naštevati, ker si jih misleč čitatelj lahko sam izvaja Mestno občinstvo nalaga govornikom druge1 dolžnosti. Tu ne potrebuje občinstvo toliko ustnega pouka, kakor pa opozarjanja in vzpodbujanja na razne strani literarnega in raznovrstnega javnega življenja. Vsak omikanec se ne more z vsem pečati, in vender je pa tam mnogo takega, kar utegne prezreti, kar bi ga pa mikalo, ko bi ga strokovnjaki na to opozorili. Z jednim samim prav 3SUo.VAV.im govorom bi utegnil veščak nestrokov-njaškim oniikaucem odpreti nov svet. Za ta del j neso nikakor strokovnjaška pojasnila brezpotrebna, I in mnogoteri naoluažeuec bi ne bil ob raznih prilikah tujec v Jeruzalemu, ko bi ga govor veščakov j seznanil z neznanim predmetom. Ni pa naloga takih govorov, kak predmet pre- j tresavati na drobno; natančnosti si prisvoji omika- j nec po času in s premislekom iz primernih knjig; pač pa je zasluga govorov v tem, da nam nazna- j nijo, kje naj se nadrobno poučimo o raznih vpra- I šanjih. Ni res. da bi omikanec vedel za najboljše j vire temu ali onemu vprašanju; ni res, da bi orni-kani pojedince poznal najslavniše in najboljše stro-kovnjake za vsakovrstne predmete: — zato je velik j dobiček, če nam strokovnjaški govorniki take stvari j povedo in razjasnijo. Časniki nam vsega ne povedo; tuji časniki pa nam nalašč zaslužne može. zaslužne in izvrstne knjige zakrivajo. Na to stran se torej govornikom omikanih društev na Slovenskem odpira široko in hvaležno polje, da v našem zmisiu dru-Štvenike opozarjajo na zamolčana velika dela, na prikrito življenje zaslužnih mož katerega si bodi naroda. Kdor nas S'-znani z jednim samim izvrstnim dolom, nas zaveže do stalne hvaležnosti, ker s svojim opozorom koristi najprej majhni družbici, potem pa posredno vsemu narodu. Ali ni razvidno iz vsakdanjega našega delovanja, da razodevarno najrajši one nazore, katere so nam Ucepili priljubljeni avtorji V Iu ali ne sledi iz tega obča kritika, če se nesmo držali strokovnjakov, ki so dospeli s svojimi deli na vrhunec dotične znanstvene stroke? Vsakdo pa spozna da z govori v tem zmisiu so nas naši i oinikanci še premalo osrečevali. Zarad napačne osnove govorov, zarad nerazumljene naloge so bili dozdaj j pri nas in so v obče tudi drugod govori, omikanimi posvečeni premalo zanimivi. Kaj me mika po- ; slušati k"ga, ki mi na široko razpravlja, kar dobim V vsaki učni knjigi! Mika me samo to, česar ne j morem dobiti z lehka: česar morda ne zasledim, i če na stotine p>»trosim za knjige, ker literatura na i mnogo strani sama ne ve, kje so pravi zakladi člo-veškega duha. Hazni strokovnjaki so pa vender tu in tam srečni, da z mnogim trudom, z mnogim raz-iskavanjem zasledo prave ali vsaj relativno veliko vredne vire, katere nam utegnejo naznaniti po govorih, ki so vsled tega zlata vredni ali V obče ne- j premakljivi v nasledkih. Tu je torej polje, katero naj izobraženec obdeluje v prid drugemu, drugače jednakovrstnemu občinstvu našega naroda. Domači listi nam poročajo mnogo tudi o slo vanskem svetu; ali vsega tudi oni ne morejo izvr- I siti. ker so tudi oni tu pa tam omejeni ; knjti novine nam tudi ne morejo izročiti več, nego omikani narod sam, ki se v novinah razodeva. Zato je tudi velika dobrota, če nas govorniki opozorijo na slovanske avtorje in njih dela, katera kažejo veliko vrednost za Slovane v obče. Ni pa poštevati samo leposlovja; govorniki naj nas seznanijo v obče z velikimi deli krvnih bratov bodisi na znanstvenem, bodisi na umetniškem polji. Slovansko pleme je ustvarilo že mnogo del, o katerih omikani Slovenec niti slišal ni največ zaradi tega ne, ker mu jih ni predočila nemška literatura, na katero je bil doslej skoro jedino navezan. V mestih pa imamo še posebnih razlogov, da opozarjamo tudi lepi spol na izvrstno berilo, katero je ustvaril tu pa tam slovanski duh, in dobiček ni majhen, če govornik prilično označi kako krasno slovansko leposlovno delo, in naj bi naobraženi ženski svet segnil tudi samo po tujih prevodih takih del. V obče pa bi bilo primerno, da krasni spol spodbujamo za slovansko in domače berilo najprej z govori ; kajti tukaj je treba še na mnogo strani še le začeti, in nnjizdatnišo spodbudo dajo primerni govori tudi na to stran. Zatorej se je v namen take pridobitve ogibati premietih temat o emancipaciji itd., kar je povsod brati po nemških ilustrovanih listih, tem bolj pa premisliti, na katero stran bi bilo naj* vrednišo naše ženstvo spodbuditi na nepoznano berilo in s tem na slovansko življenje. Po vsem tem se ponuja gradiva dovolj za go- tudi kje druge j porojen. Bog pa že ve, zakaj je kozi rog zakrivil. Sicer ti pa to povem, da bode kmalu prišla doba, ko bode treba vračati z isto mero, s katero se nam mori.'* S tem je bil razgovor o odličnjaku „krivci" končan. Priobčil sem ga le zaradi tega, da se gospoda, katere se tiče, še jedenkrat preveri, da „kar se ne stori, se ne zve" in da izrekam na tem mestu svoje globoko pomilovanje, da se tako malo uvaža načelo: „Noblesse oblige! l'a kaj hočemo, vsakdo, ki se za Schvvarza piše, ni izumil smodnika in vsaka beseda ni konj. Tudi vsak dopis ni tak, da bi ga za zrcalo utaknil, dopis iz Ljubljane v „ Edinosti" pa že celo ne. Nedavno je nepoznano-znani dopisnik zopet široko razkoračil se in po svojih stopalih pokazal, da spada mej „plant.igrada". Dejal je mej drugim, da v Ljubljani, zlasti ob praznikih stavci liste ure-dujejo. Ilevše, moralo bi znati, da ob praznikih nobeden list ne izhaja. Imenoval naj bi bil list, kateri stavci uredujejo, bila bi čast za stavce, ki so toliko inteligentni, vrhu tega pa bi si bil stekel zasluge pri državnem pravdništvu. 1 >ve muhi z jednim udarcem! In to je bil menda namen blagi duši. A k temu ni imel poguma, kajti skupil bi bil, česar je iskal. „Edinostiu samej ni na tem, kaj se piše, ampak da se piše, in jaz obžalujem politično društvo »Edinost*, da se mu ne gabi, da se toliki kozli pn obračajo v njegovem (?) glasilu. „Edi-nost" ali vsaj Dolenčeva tiskarna je pa res taka, da ondu stavci zvonec nosijo. Le po tem si moremo tolmačiti, da imajo letos v Trstu presto p n o leto. Koledar v Dolenčeve.) tiskarni tiskan za 1835. leto ima namreč naslov: Koledar za prestopno leto 1885. Nič čudnega ni, da ljudje, ki so za letos uganili prestopno leto, tudi vedo, da slovstveno zabavni večer razpravlja politična vprašanja in ukrepa, kdo bode odstavljen s tega ali onega mesta. Ima ljudij, ki vidijo travo rasti in čujejo bolhe kihati, ima tudi takih, ki imajo „, katero ti jo javno pripo-znal tvoj zvesti prijatelj ,,Fr. Cimperman" in se ž njo ujema celi svet; zakaj udihnila in narekovala si mi blažene besede, nad kojimi se vender spodti-kajo nekaterniki in so celo hrup naredile v hiši Izraelov V Glej, zapustil te bom od slej, čeravno nerad, ter r je se podal na široko pot, na cesto, po katerej hodi množica ljudij varno, brez skrbi, kjer redkejši so — napadi. Poslej tebe, bela cesta, držeč se, prosim te pohlevno, podpiraj me dobrohotno, ter položi mi na beli papir nedolžne besede, ki ne bodo storile žali niti suma nikomer, najnianjo pa čč. gg. duhovnikom, kajti, obhaja me strah, odkar znam Lessingovo basen ,,Die liaren", ki hrani dober nauk, tedaj, "ogibajoč se britke osode. Pa tudi ne maram se z nikomur bosti, tem manje s stanom, do katerega gojim spoštovanje, — brez male izjeme, — kateri nam brani in deli najdražje svetinje človeške. Omenjeni dopis spoznati morejo za dolžnega le tisti, katerim so znane razmere drugače nego nam, rečem samo tisti, katerim skrivnost ni sužinja. Saj sedanjosti se ne tiče niti v največjej oddaljenosti, kajti, jasno bere se besedica ,,nekdaj", brez katere bi pač lahko kdo prišel na kak dvom. Celi spis pa je pravi srčni izliv vseh zavednih faranov in tudi duhovnemu gosp. očetu, vrlo zasluženemu možu, katerega kinčajo krepostna dejanja in lesketajoče čednosti, ne more b ti odveč, ker zna: Kjer je ~nia poluo klasje, No konča ga toč« \ra/.na; Kjir je slama zrna prusnft, Ne doda ga bvaloglasjo. Prelepo odmevajo besede: Modrega hvala ne napihuje in graja mu ne podira srca. Treba pa to, kar človek v srci veruje iu misli, tudi očitno pred svetom spoznati, saj tako nas uče verski voditelji. Zlobne besede: prilizovanje, sumničenje, strup, hinavstvo, neotesanost, hudobija, in Bog ve, kaj še vse, stanejo resnično prav ceno, a tem dražji bili bi dokazi Na svojej plati kaj temu podobnega vsaj jaz ne najdem, a brže dobila bi se jednaka preležana „krama" na nasprotnej strani, kjer se morda goji sovražna misel ali pa prilizovanje, ali pa — je prepričanje jasneje, nego pri meni. To je rpvno, kar mi daje povod, da odločno zavrnem hudovoljni napad, da me ne zadene kazen; Kdor zaničuje se s,mi, Podlaga je tujčevej peti. Ni me pa kedaj kaj tako malo neprijetno dirnolo, nego ti nezasluženi pridevki, kajti, po prestanih ne-številnih nezgodah, katere pa sem do danes voljno prenašal, mi velja vedno: Podplat jo koža čez in uez postala, Ne straši več mo trnovka bodoča. Prilastek „neotesan" pa dobi slednji zdajci na hrbet, ko le resnico izgovori, dasi tudi kaj lepo pristoje besedo: Kdor r< siiii-u ljubi, 1'ši'h jej m- m.i>i, Kdor se je pa brani, Zaveže ša oči. Morda pa se mi Šteje v hudobijo izraz ,,ženski spol", kar je bilo nekdaj na dnevnem redu in je vsem še v živem spominu? Pri nas to slabo ne upliva, ker nikdo ne rabi teh besed v zlo zaradi vsestranske poštenosti. A zopet tu ima nasprotna stranka besede, kaj ne V namreč: De mortuis nihil, nisi bene! kar pa naj bi samo nam veljalo. Sploh pa občna učiteljica — zgodovina jasno uči, da je ravno ženstvo krivo bilo prelivanja nedolžne krvi, iD temu nasproti, — bilo je zopet ženstvo rešilna roka življenja, tisočerim. Če pa je kdo tako slab, da mu nedolžna beseda napravlja skušnjave, ga moram le omilovati, in tudi mene skoraj vedno groza obide, ako Ramo berem Jurčičevo gaz.: „Žensko lice", dasi zapustile so me sitne muhe. Tudi tebe dragi ,,Slo venski Narod" omilujem, da si svojemu sotovarišu strup in ti tako rad kaj podtakne in svojevoljno zavija. Si li morda res sin tožne, zaničevane udove V o kateri beremo: S krvjO, s..l ■ :'i 111: »»poj ena, Ki bol p iznuš le, nio dobrot. Milujem te zares, sin — trpin! Naj hode še omenjeno, da mi je list ,,Slovenec" poslal bivši prijatelj, sedaj — odpadnik — Etijalt. Zaradi tega moral sem ž njim prijateljstvo pretrgati, ter mu odpoved naznanil pismeno, pa — ne sliši. Hvaležen bi mu sicer bil za postrežljivost, ako hi ne zapazil — zlovolje. Slišal pa sem, da je neprijatelj list vzel v nekej gostilni z mize, ga utaknil v žep, si ga torej prisvojil, ter na tak nesramen način prisvojeno blago, podaril meni, češ — da ga podražim (V), Človeče! za sedaj pridržim za-se tvoje ime; a vedi, da tuje blago prisvojevati si, je — cigansko dejanje. Hočeš li še bljižnjega spraviti v zadrego, ako si sam storil nepošteno dejanje? Pa vender, vrnil ti ga ne bodem; porabiti ga hočem že Kako; če za drugo ne, zavil bodein vanj staro, žolto, ■pridano in Oplesnelo „salo", za v . . — pesto, da mi ne škripljejo kola. Ce pa se mi še kedaj kaj jednacega zgodi, ovaditi bodem prisiljen cigansko dejanje c. kr. orožnikom, kajti, po postavi spadajo ljudje, cigani - izrod človeštva, tem v področje. Cesčan. Iz Ort'liltit 20. februvarja. [Izviren dopis.] Orehek je precej velika vas na Notranjskem. Iz te vasi se pač malokdaj kaj sliši. Nikdo ne ve, da je bila tam tolikrat in tolikrat „kolera", kuga, draginja itd. — da. zadnji čas še celo sijajna veselica, pri katerej so vsi Orehovci pokazali, da zamorejo tudi kaj. V 15. dan t. ni. priredili smo veselico. Če* i tudi je bil ta dan precej slabo izvoljen, vendar smemo v naše zadovoljstvo reči, da je bila veselica, iz vseh krajev od p. t. gostov, katerim se na tem mestu zahvaljujemo dobro obiskana, če tudi smo pogrešali mnogih, ki smo jih gotovo pričakovali! Da smo mogli to veselico prirediti, zahvaliti se imamo gotovo najprvo č. g. E. Dolencu, predsedniku našega »Narod, bral. društva" in pa vsej cenj. rodbini Dolenčarjevi. Uztrajno so se trudili za napravo te veselice; Bog jih živi še mnogo let! — Hvala tudi vrlemu g. A. Šibeniku iz Postoj ine. Obilo priznavanja žela je njegova deklamacija ,,Je-ftejeva prisega", a še več smeha njegov „komićen prizor'1. Jaz in g. Bile sva se vedno za trebuh držala — velikansko solze kapala so nama po licih. — Živel g. Šibenik! Kar se petja tiče, pa moramo priznavati, da je bilo izvrstno. Pevci v narodni noši zapeli so naše mile, slovenske pesmi, gladkimi, čvrstimi glasovi. Posebno je pa napravila velik utis pesem ,,Na straži". Hvala in čast jim, u posebej še g. učitelju D. Cesniku, ki jih je z ueuinorljivim trudom do-vel do tacega vspeha. In tako smo končali pred pust z veselico, katera daje čast vsem Orehovčanoin. Da bi se povsod osnovala bralna društva in prirejale veselice, da bi naše narodnjake ne opla-šila vsaka majhna stvar, da bi Slovenci vedno napredovali: to daj mili Bog! Naprej tedaj ini Slovenci, »naprej zastavo Slave!" Domače stvari. — (Na čestitko), kojo so poslali Ljubljanski bogoslovci vladiki Strossmaverju ob njegovoj sedemdesetletnici, odgovoril je pismeno: Častna gospodo! Mladi moji prijatelji! Liepa Vam hvala na srdačnoj čestitci, koju mi prigodom moje sedamdeset godišnjice poslati iz-voljeste. Mislim, da čete mi vjerovati, kada Vam rečem, da mi je ona vele ugodna bila, jer dolazi od tako čestite mladeži, koja se za rana uči uz Boga ljubiti i narod svoj. Meni su braća Slovenci vele mili, a navlastito neumorni svečenici Slovenije, koji s ponosom mogu gledati na svoj rod; jer samo njihovim trudom je slovenski puk probudjen in pro-svjetljen. Početek je učinjen — propasti nećemo. Da ste mi od svega srdea pozdravljeni i Bogom blagoslovjeni! U Djakovu, dne 18. veljača 1885. Vaš prijatelj Strossmaver. — (Dr. Kula vic) je že imenovan, kakor izvemo iz gotovega vira, kanonikom pri stolnem ka-piteljnu (canonicus ad baculum), katero imenovanje pristoji knezškofu samemu in ima isto le vladi naznaniti. Dr. Kulavic bode ob jednem imenovan vodjo (rektor) bogoslovnice. Knezškof dr. Misija, ki se je v sredo peljal na Dunaj, nesel je sam g. dr. Kulavicu dekret. „Laibacherica" dementovala je iz „Slovenca" posneto resnično vest le zaradi tega, ker je nekje neprijetno dirnulo, da je prišla vest prej v časnike, nego se je na Turjaškem trgu naznanila. Zaradi tega pa ostane kljubu vsenui pre-klicevanju le resnična! — (Slovstveni zabavni večer) je danes zvečer ob 8. uri. — (»Škrata") 2. številka izšla je danes, katero so pa dobili le oni naročniki, ki so naročnino naprej plačali. Vsebina mu je jako raznovrstna in zabavna. Na prošnjo „ Škratovega" upravništva naznanjamo, da se more vsem novim naročnikom po-streči še z obema letošnjima številkama. „ Škrata" priporočamo najtoplejše slovenskemu občinstvu. — (Trgovsko naše ministerstvo) raz-veljavilo je vse naredbe, ki so bile v dežel poslane zavoljo kolere in ovirale pravilni promet. — (Filharmonično društvo) ima jutri popoludne ob Va 5. uri svoj tretji „Kamniermusik-abend" z jako lepim sporedom. — (Nemška temeljitost.) Na Dunaji so se zbrali, kakor smo že poročali, avstrijski škofje, da se posvetujejo o novem zakonu glede duhovenske plače, o novem ,,katoliškem" vseučilišči v Solnogradu itd. V četrtek imeli so prvi zbor v palači kardinalovi in reporterji nemško-liberalnih listov videli so, tako vsaj poročajo jeden kakor drugi, inej škort tudi Goriškega nadškofa — — dr a. Golima v rja. No, če bodo mrtvi silili škofom v besedo, potem bo kmalu konec kotderencije. (Mladi tatovi.) Včeraj so krali trije fantiči: Jožef Volbank, star 14 iet, Andrej Piskar, star 13 let in Janez Tekavec, star 14 let v skladišči južne železnice tabak. Zasačili so je pri tatvini in prva dva izročili policiji, tretji Tekavec je pa ubežal. — (Brezplačna mesta.) V c. kr. vojaških vzgojevalnicab in izobraževalnicah oddajo se začetkom šolskega leta 1885/8G septembra meseca brezplačna in poluplačna cesarska, ustanovljena in plačna mesta, ki jih je okolo 325 po številu. Prositi jih je do 31. maja. Več. v razpisu v uradnem delu „\Viener Zeitung"-e z 20. dne t. ra. Telegrama »Slovenskemu Narodu": London. 21. februvarja. (Oficijalno.) 400 sovražnih pešcev streljalo je v 16. dan t. 111. od zvečer do 17. t. m., ko se ;e odposlalo to poročilo, iz velike daljave na Bullerjev ostrog pri Abuklcji. Merili so dobro, a streljali neredno. Angleži izgubili so 16 mož, mej njimi štiri častnike. Ostrog je popolnem varen tudi pred napadom močnega oddelka, a streljanje iz velike daljave jako sitno. Buller se bode najbrže umaknil v Gakdul, kakor hitro od on-dot dospejo velbljodi. Carigrad '21. februvarja. Sultan je s posebnim irade vsprejel ponudbe Otomanske banke in eskomptnega komtoarja glede železniških zvez. Matica Slovenska v Ljubljani. ISazgrlas. Odbor Matico Slovenske oddaje službo društvouega tajnika za tri leta moti pogodbi. Matični tajnik mora biti nje družabnik. Njegova plaoa znaša Sest sto goldinarjev na leto, njegov redni posol pa je nadrobno določun v g. 35 društvenega opravilnega roda. Prošnje M tO službo i. doka/.ili o sposobnosti jo «lo IO« dne priti«Mliij**KH me«*?«-« i*iar«ii|i* poslati prvoaodatvu Blativa Slovanske. V Ljubljani, dno "20. Bvečana lh!-.">. Peter O-rasselli, Jlaliee Slavenske pneselnik- Mrteorologicno poročilo. 9 — '»»■Is. ■o™* v mm. Teua-p« i- tura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 20. febr. 7. zjutno 7,(.'{ o;i mm. 9. pop. 732 23 mm. 9. zvećer 731 14 mm. 1 2 0n C 56° C 4-8» U lirezv. si. vzh. «1. vzh. mcgla obi obi. I t .".t I i. dežja. Srednja temperature 4- 41' 45 tud normaloui. ZDuL^a-jslsa. "borza dne 21. februvarja t. 1 i/.virno telegraMno porobilo.) Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta...... 5°/0 marciut rente .... Akcije namd e banke . Kreditne akeije .... London ... Napol .... C kr cekini Kemike marke 4°/„ drf.avne srećke iz I 18 Državne srećke iz 1 186 4 4U/Q avstr zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 6c/0 n >> *^%> .... p papirna renta Cv/g ... 59/u štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srećke 5q/0 100 gld Zemlj 6bi avstr 4'/,o/0 zbiti zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandovo sev železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfov e srei'ko . 10 „ 250 gld 100 gld 83 gld. «5 kr 84 • 05 ii 107 2f> n 99 TI 45 ■ B86 _ n 80fi rt n 124 25 _ 9 „ 80«/, M 6 81 n 60 60 • 127 n — 174 M 50 t 107 n 3 ) * — „ — • 98 n K5 94 25 a 104 _ — » 11» 75 n 123 % — 112 4 » i, 105 M 75 178 n — 19 " — • Št. 2767. (99) Usianova za vojaške sirote. Ljubljanski magistrat ima za 1S85. leto podeliti ustanovo umrlega podpolkovnika Josipa Siihnl na za vojaške sirote v znesku 37 gld. 80 kr. Pravico do te ustanove imajo revni otroci vo ja&kega rodu, naj bedo zakonski ali pa nezakonski. Prosilci naj svoje prošnje s potrebnimi spričevali ulože do 1X1. marea i<*h> pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, v 17. dan februvarja 1885. Za župana: Vončina Ustanovljeno 1847, na Dunaj! in Budapeiti od 1861 I vini M" 11-zdritvll- Itaii II o 11» kf»neon- ii<> |>i\.. i/. sIikIih u;» I rov.4II i hilndtli iz%l*»<> Izvlečka *ek 1 steklenica t>0 kr. 1 st. gl. 1.12, m. at. 70 kr. IV Mil Uoll-tt bonboni it. nllMluega. imIitI. a 7.H |»r-i pristni snuo v modrih zavitkih afiO,3 \ 15 in 10 k r. IMIH I i <» II II ,llr: nn Mladim eokulada po kilo I. gl. 2.40, II. gl. 1 60, po »/* kll° !• gl. 1.30, II. 90 kr. j Buci-, cesarsko j iu eksportni in v steklenicah (B- pn poroča A. MAYER-jeva j trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. ) l>r. S p r n 11 fj<» r -1 <» v «■ kapljice za želodec. lajni medicinski iu dvorni sovetnik dr. lliicking, medicinski luvetnik dr. Cohn, dr. Mtiuiiing in mnoge drage zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domaČe ne tajno sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim iu trebušnim bolesnim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želmlci, omedlevici, glavobolju, trebuholmljn, lailUenjn, ielodonej kislini, vid igo vanju, omotici, koliku, ikrofeljnom itd., proti zlatejžili. /apretiu. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojcdij. Poskusite samo z malini in prepričajte se sami. J. dna 8 tek I, 50 in 30 kr. Pri gospo*1 i I«'l4s»rji Svobodi, pri /laltiii orlu, na ■*reširii«v«'iii trjjii. (716—10) ___ b& I: Trsti v Ini-M naravnost. Vel;ki prvorazredni paniiki te Hntjc vozijo redno v Novi Jprk in vsprejemajo blago in potnike po najniftjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnih ..Tev^tcnia", odhod okolu 15. dne marca 1H85. Kajuta za potnike aoo gold. — Vmesni krov BO gold. Potniki naj se obrnejo na (20—25) generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro CSomnnale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae mi Kuilliauo d* Ani. I*oglay»'ii. generalnega agenta v Tratil. ZE^orr^oč proti bolečinam v prsih, suši«-i. kašlju, In * ost i. slabemu prebai i i en. j u iu slabost* živcev ter oslabljen ju. Ni 5e bilo zdravila, ki bi ae bilo tako v občo priljubilo, kakor Ivana llofFa Hladni izdelki. Slednji dan dohajajoča in po časnikih se razglasujoča poročila o ozdravljenji so govoreči, dobrodejni dokazi zdravilne moči in delajo nepremakljivi /id zaupanju za vsacega. Gospodu IVANU HOFF-u, izumitelju in izdelovalcu preparatov iz Nludnegn izvlečka, c. kr. đvornema zalužniku skoro vseli suverenov evropskih itd. Dunaj, 1.9 «.iuIm'h. Iti it,uoer»1rimsc H. V Trstu, 14. maja 1882. Vale blagorodje! Znanci so mi svetovali rabiti v.tše sloveče pivo i/, sladnega izvlečka proti mojim bolečinam v prsih. Jaz setu ze tudi poskusil je rabiti, in ker je to imelo dober vapeb, prosim, pošljite mi še 8 I steklenic Ivana Hoff a piva iz sladnega izvlečki hitro po poštnem povzetji. S spoštovanjem V nI on i o StrucUt-l. Via S. (iiacoino št. 4. Uradno zdravstveno poročilo Lazarove bolnice v Berolinu. Vaše odlično pivo iz sladnega izvlečka rabilo ho je z najboljšim vtpehom In bolniki so je z velikim veseljem pili. (68*2—1) Adelli«'id pl. KUiuitrck. (*bivne asfi^ofjfei Ljubljana: Peter bansnik; Kranj' Fran Dolenc; ilalje: 1'o-tnjina: l>oxat & Diitritb; Kočevje: Edvard Hofinann: Idrija: Fran Kos; Radolfovo: Dom. Hi/.zoli, lekarna; Ribnica: Janez 1'austr; Zagreb: (J. Ara/.im Halvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Olje: Kuplerschmidt, Marek, lekarni; Reka: G. (niti, lokama, Fr, .lecbel. N. 1'aVačič, droiriienji; Gorica: G. Cr stolololti, dvoma lekarna: Celovec: VV. Thurmwald, lekarna; Maribor. W. KOuig, lekarna, F. P. Hoiaaek; Tržič: J. Raitbarek; Fnlj: G. B. VVassermaiin; Ptuj- J. Kasitnir; Trst: F. S. Princ Šeravallo, Zanetti, lekarni; Ueljak: F. Bcbota, or. Kuinpt-ovi dedičlj lekarni; Zuder: Cbr. Mozoeco, N. Androviee, lekarni. Naznanilo. Pri parnem malinu ob tosti ležeč (100—i) prostor za 8 ali 4 parcele po '200 Q1 se iz proste roke proda. — Natančneje se izve v Krav je j dolini št. 9. V AMERIKO pride najceneje, kditc se obrne na ARN0LDA REIFA, MJNAJ, I., PKSTAI.OZZKiAssK l. najstarejša tvrdka te vrste. (623—21) Natančneje izpovedne in prospekti zastonj. Kreditno društvo KRANJSKE MMMtLMlCE v Ljubljani računa na dalje svojim družbenikom od posojil si a Uieiljice za 4 mesece .... 5^ obresti, čez 4 do 6 mesecev. . 6^ obresti. Prošnje za vsprejera v kreditno društvo vsprejemajo se vsak dan v prostorih kranjske hranilnice. (63-4) Zoper j«»tilio ! Radgostski nniverstalni eni in rožiiovsai maho-rastlinski celtlički, ^V^*T^"■ za vsei tu(n za zastarane t **»o>x.., bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želotlčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko Itovllo pri*»aiiakih pisem raspolatcajn ae v prepričanje. _ Gospodu lekarjn .1. Nelcltcrtii v Rolnavf. Uže tri mesece boleha moja soproca za nevarno pljn no boleznijo. Ker Ne mi je od množili stranij pri jniriičalo, prosim, tla ml pošljete povritno 1 zavit-k Kadgostskega čaja In 2 škat. inaho-raijtlinskih celtlič-kov. Naslov i Zupan v Oreinjevoi poleg Ilirske Histrice. Gospodu lekarju .1 SeielieHu v Itožnavi S tem vas prijazno prosim, pošljite mi svojega Izvrstnega Badgoatskega universalnega čaja. ki me je popolnem ozdravil mojega dolgoletnega hudega katara v želodci, lopot 2 zavtka urej ■ ko mogoč >, po poštnem poviotjl, Preverjen sem, ila bode ozdravi! tndi mojo soprogo, ki za Isto bolesnijo boleha. Prosim vas pa na daljo tudi. da mi pošljete še dva zavitki valih maho*rastlinskih oeltllokov, katere rabijo moji otrobi zoper Oslovski kalelj. S6 spoštovan j 'in ndano F Mer. vodji. Itonov, na Češkem, (i aprila 1«7H. Vnše blagorodje! Izvolite mi lirzo poslati s postnim povz"tjem 2 zavitk • RadgostakegA universalnega čaja In 9 škat-Ijioi Roinavakih ceitličkov. - Oboje se je dobro obneslo. Naslov: T lie!•«'«» i a y.oul";*l.v, calo doi tintori, III. piano e isa .vladovič a Žara (Dal-macja . \'ašo blagorodju! Ker pe mi je vaš^ izvrstno zdravilo od mnogih Ktrauij toplo priporočalo, satu vas prosim da mi kmalu pošljete s poštnim povzetjem 3 zavitke llid-goatskega univerza nega čaja inišk. mabo-rastlinskih celtl.Čkov. Uilani IVMII 1'otllisktt. 2 lovec grofa Oboteka v NeStinU pri Kloku v Sremu. Od tega po sdravniikej raslosbi in predpisih pripravljeni čaj, >,j;i/.:ii dnevno rabo pripravUenl paket z nakatOin o rabi l »v. v. Jedna ori- ginalna ikatlfaRožnovskib uaho>rastliuakih ceitličkov rto itr. Za kolek In zavijanje j>a IO kr. posdbe. ltndKo»lNki ii ni i, eraal nI «oj m Uužuovaki uiulio-rMMlliiiKki < -MlieUi dobivajo ae vediio le v lekarni .1. SeivhertM v Kožuovl na Moravskom , m razpošiljajo ue naročila na v«o strani proti poštnemu pov.;ttjii. Da je pa p n občinstvu bolj priročno, imajo tudi zai> ge siodeci iekarji: W. Al a y r . i.Jul>IJ»ul, VV. Kouig iti*riltoiu, ,S. Mitteloaeb in J. (J ej 0 o k v /.. :^ iel.ii, H a r m h o r z i g e B r li d o r in A. Nedved v €«r»del, A. Marek in J Kupfor-schmied v <'«l|l9 O. It u s s h e i m v i.i|toiei, Carl Grabacher v nnnui, J. Illing v ltot-teuuiauu, W. Thurnvvald v Calovei. Zi si 1 o gr e napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajaluicab materialnega blaga. itP&~ inikior Morsi oi i» j edino |>ravavoda zu prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljen;« in vzdržanje vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, friani ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kaso ter odpravi sitno sobranje. Izvirna steklenica /. navodom za rabo velja 70 kr., za koiek in zavoj IO kr. več. Prara ne dobi »nino uaravuoHt iz lekarne v kopelišči lložnavi. afBir KužuovMki evet za živce, hitro in trajno Of.dravija puiiko, trganje po udih m vsake vrate slabost v živcib i:i kitah, Izvirna sklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj 10 kr. već. Pravi ae dobi smile iiitravnoNl i/, lekarne v lložnavi M -ravakaj. (770—12) izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k *r. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne" 096343