Leto LXVIII Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v petek, dne 8. novembra 19$ Štev. 257 a Cena 2 din Od 1. nov. dal)« naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul. bfUL TeL 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka m dneva po prazniku. Cek. ra?.: Ljubljana ŠL 10.650 za naročnino in štev. 10.349 ca inserate. Uprava: Kopitar* jeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-05 Podrul.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Francoska kolonialna posest Bogata Francija je čez noč postala revna. Vojaško in duševno se čuti pobito, gospodarsko raz-krojeno in raztrgano v dva dela, tako da je dobesedno čez noč zašla od obilja v pomanjkanje. Francija se lahko imenuje vrt Evrope. Narava jo je blagoslovila kot rodovitno deželo. Toda vojna furija in njej sledeči zlom za zasekala globoke rane v to bogato in rodovitno zemljo. Leta bodo pretekla, preden bo gospodarski položaj Francije zopet zadovoljiv. V ta namen pa bo potrebno, da bo Francija edina in da bo trdo delala, kakor od nje zahteva sedanji šef Petain. Bogastvo Francije pa nima izvora le v izredni rodovitnosti materine dežele, ampak poteka v veliki meri t ?' iz njenih bogatih kolonij. Bodočnost prekomorskih francoskih posestev pa je temna, še temnejša kakor pa bodočnost materine dežele. Danes ni še čas, da bi mogli z gotovostjo napovedovati, kaj bo Francija izgubila in kaj bo mogla od svoje posesti obdržati. Pri tem bodo igrali odločilno vlogo mnogi činitelji, ki pa danes še spadajo v svet ali bojazni ali upapolnega pričakovanja. Zaradi tega se danes zadovoljimo s tem, da navedemo le nekaj dejstev. Vsekakor je najpomembnejše in najbolj zanimivo in za poraženo Francijo tudi najbolj tolaž-ljivo dejstvo, da ni danes niti enega kilometra francoske kolonialne posesti, ki bi hotel izrabiti sedanje razmere in se odtrgati od Francije. Največji del kolonij je ostal zvest vladi v Vichyju, nekaj manj pomembnih delov pa je prešlo k generalu Gaulleu. Toda ne zato, da bi se odtrgali od Francije, ampak nasprotno: da bi se dalje bojevali za Francijo celo proti volji poražene materine dežele. Med tem, ko nekatere kolonije zvesto vztrajajo pri poraženi Franciji, drugi deli sploh nočejo priznati, da je Francija končnoveljavno poražena in se hočejo naprej vojskovati. V tragiki francoskega zloma je to nekaj velikega: poslednji zamorec hoče ostati Francozi Francija je izgubila vojsko proti svojemu sosedu ob Renu. Disciplina, pokorščina, strumno korakanje v četverostopih, odlična vojna pripravljenost in tudi požrtvovalnost so zmagali nad francoskim »pustite, naj vsakdo dela kar se mu ljubi«. Treba pa se je varovati, da bi kot posledico tega poraza vse zametali in vse preklinjali, kar spominja na francosko kulturo. Da moremo pravilno vrednotiti, kaj so Francozi v svojih kolonijah v teku desetletij ustvarili, se samo trenutek predstavljajmo, kaj bi nastalo iz angleškega kolonialnega cesarstva, če bi bila tudi Anglija poražena: Amerikanska Kanada, nezrela Indija, Egipet itd. Kaj bi še ostalo ob poraženi materini deželi, ki bi bila nesposobna, da bi samo sebe redila? Če bodo jutri zmagovalci — ako iz te vojske ne bodo izšli samo premaganci — hoteli znova urediti Evropo in ostali svet, bodo morali računati z dejstvom, da je Francija s svojimi 40 milijoni prebivalci imela kolonialno posest, ki je bila mnogo prevelika, da bi jo bilo mogoče temeljito eksploa-tirati. To tem manj, ker Francozi niti niso izrabili ogromnih zakladov, ki leže na njihovi lastni domači zemlji. Toda graditelji nove Evrope tudi ne bodo smeli pozabiti, da je Indijec pač Indijec in da hoče le Indijec ostati. Arabec prenaša angleško gospostvo, ker misli, da je med vsemi še najboljše. Isto velja tudi za francosko nadoblast, čeprav nasprotstva v francoskih kolonijah niso tako ostra. Toda Marokanec, kakor tudi črnec iz Madagaskarja, ki sta oba s srcem navezana na svojo zemljo, pa vendar s svojimi mislimi sanjata o »svojem« glavnem mestu Parizu! Edina izjema je morda Indokina. Francoska kolonialna posest, kakor sploh veličina Francije, ki pa ni delo nekaterih, danes zaprtih politikov ljudske fronte, in ki tudi ni bila zgrajena v znamenju prostozidarske lopatice, ta kolonialna posest, ki še danes poraženi Franciji kliče: Tukaj sem!, je delo mož, kakor je bil Liau-tey in tudi takih mož, kakor je maršal Petain. »Če danes- Francija na svojem križevem potu zopet odkriva, da »francosko« ni to in ni ono in ni ljudska fronta ampak zapadna kultura in kato-lištvo, ako danes zopet poizkuša iti po poti Psi-charija, če o tem razmišlja, da je vprašanje padanja rojstev in pa ločitev zakonske zveze v zelo tesni vzročni zvezi, potem ne bomo napravili napake, ki smo jo že storili spričo nekaterih drugih naših sosedov, namreč napako, da bi se lotili spričo dela vlade Petaina nerodovitne kritike. Kako si Francija išče svojo pot je to njena stvar, pa čeprav njena pot ni naša pot. Čeprav gotovim krogom pri nas ne gre prav v glavo, zakaj je Petain dal zapreti može, ki so nastopali kot veliki patrioti, ostane vseeno dejstvo, da je Petain za Francijo in za njeno kolonialno posest več storil, kakor vsi tisti, ki so danes zaprti. Franco, ki je prijatelj osišča, bo lahko potrdil, kaj je Petain storil za Francijo in Evropo v Maroku. Seveda, če bo to oviralo španskega voditelja, da ne bo v danem trenutku postavil zahteve po delih francoskega Maroka, je drugo poglavje. drin Po volitvah v Roosevelt ima 4 Ameriki milijone glasov večine Ameriški finančni minister zahteva novih 120 milijard češ ffsedaj se je Amerika šele začela oboroievati'1 Zanimivi odmevi na Japonskem Newyork, 7. novembrn. AA. Reuter: Po zadnjih izidih je predsednik Roosevelt dobil 25,694.747 glasov, Willkie pa 21,427.832 glasov. Prešteti so vsi glasovi, ki sc nanašajo na volilni zbor v vseh državah. Demokrati so dobili 468 volivnih mož, VVillkie pa 6). Morgenthau zahteva ogromne kredite za oboroževanje Washington, 7. nov. t. Associated Press: Ameriški državni tajnik za finance Morgenthau je izjavil časnikarjem, da bo vlada predložila kongresu, naj dovoli k dosedanjim kreditom za oboroževanje še nadaljni kredit ene milijarde in pol dolarjev (danes okroglo 120 milijard dinarjev rdi lokratni jugoslovanski letni proračuni. Morgenthau jc ori-stavil, da bo do sedaj dovoljena vsota z novim kreditom vred zadostovala za potrebe do vprašali, če bo ga! vključno 1, 1942. Ko so ga .. ... zadostovala tudi do 1. 1944, je Morgenthau od- narasla. Roosevelt je pred vo govoril, da ne, kajti Združene države Severne da bo storil vse, da bi Združene Amerike so se zdaj šele začele oboro- !----- —:— -----1 - zevati. To, da je samo začetek, a on, da ne ve, kako bodo potrebe narasle v bodoče. Japonski listi o posledicah Rooseveltove izvolitve: »Kmalu vojna na Tihem morju« Tokio, 7. nov. A A. DNB: Japonsko časopisje je zapisalo ob priliki ponovne Roose- veltove izvolitve pomembne zunanjepolitične komentarje, v katerih poudarja, da bo Japonska v bodoče morala s še večjo pozornostjo zasledovati ameriško politiko. »J o m i u r i šimbun« piše, da ponovna Rooseveltova izvolitev otežkoča, ali vsaj onemogoča zboljšanje japonsko - ameriških odno-šajev, in se zaradi tega lahko pričakuje ostritev protijaponske ameriške politike, radi tega bo Japonska prisiljena še odločneje nadaljevati s svojo dosedanjo politiko. Japonska politika je določena s trojnim paktom — pripominja Tokio Asahi Simbun — in ponovna Rooseveltova izvolitev ne bo mogla vplivati nanjo. Lahko se pričakuje nov pritisk in novo vmešavanje Amerike v iaponski prostor, japonska bo morala še intenzivneje izvajati svojo politiko graditve Daljnega vzhoda, in to toliko bolj, ker Rooseveltova nolilika ni uiti malo prispevala k pomiritvi «»vela. Z novo njegovo izvojitvijo je negotovost v svetu samo volitvami izjavil, ameriške države ostale izven vojne — poudarja »Tokio Niči Niči« — in pripominja, da ie WiIson dal iste obljube, pa so Šle Združene države kljub temu v svetovno vojno. »K o k u m i n šimbun« piše, da zdaj ni mogoče več misliti na mir na Tihem morju. Japonska diplomacija ima pred seboj težke čase. Celo v primeru, če hi se Amerika zadovoljila z gospodarskim pritiskom na Japonsko, bo takšno sovražno zadržanje in enostranska akcija nujno nekega dne dovedla do vojnega sta- nja. Dozdaj je Amerika ogrožala Japonsko, ki je izvajala miroljubno politiko, zdaj na ni več razlogov, da bi Japonska 9 takšno politiko nadaljevala. Tokio, 7. nov. t. Domei. »K o k n m i n S i m-b u n« piše k izvolitvi Roosevelta. da je sedaj brezpredmetno nadaljnje razmišljanje o politiki Združenih držav. Mir r.a Tihem morju ne bo mogel biti ohranjen. Nemčija, Italija in Japonska naj torej kar zdaj sestavijo operacijski načrt za pomirjenje Tihega morja, kajti kdor še zdaj sanjari o mirti na Tihem morju, je norec. Sodelovanje ameriškega in angleškega brodovja na Tihem morju Washington, 7. nov. b. CordelI Muli je objavil snoči sodelovanje angleškega in ameriškega vojnega brodovja na Tihem morju, če. bi prišlo do napada na Singapoore z japonsko strani. Drugi ameriški opa/ovnlci misliio. da je Japonska postala zelo nervozna, ker nikomur ni jasno, zakaj se Japonci umikajo iz nekega dela Kitajske. Nemčija—Amerika \Vashington, 7. nov. t. Associated Press: Držav, no tajništvo je danes objavilo uradno obvestilo, da je nemška vlada odbila ameriško prošnjo za varnostno jamstvo za ameriško ladjo, ki bi iz Irska prepeljala v Ameriko ameriške državljane. Italija je to varnostno jamstvo dala. Kalininovo poročilo o politiki Sovjetske zveze Predsednik vrhovnega sveta trdi, da Sovjeti ne morejo ostati »ravnodušni opazovalci dogodkov« Moskva, 7. nov. AA. Tass. Predsednik vrhovnega sovjeta Kal in in je imel včeraj na slavnostnem sestanku, prirejenem o priliki 23 letnice okto-berske revolucije daljši govor. — Sestanka so se udeležili vsi člani moskovskega mestnega sovjeta, kakor tudi zastopniki osrednjih državnih strankinih in delavskih ustanov. V svojem govoru jo Kalinin dal pregled dela v letošnjem letu, ki se bliža koncu. Med drugim je dejal: 23. leto sovjetske oblasti bo leto pomembnih uspehov in ustvarjanja tako v pogledu nadaljne notranje izpopolnitve zveze Sovjetskih republik, kakor tudi glede zunanje politike. Po previdnih ocenah znaša industrijska proizvodnja leta 1940 13.6 milijard rubljev, kar v primerjavi z letom 1939 ponteui, da se je povečala za 11%. Te številke ne obsegajo krajev zahodne Ukrajine in zahodne Bele Rusije, ki so bili priključeni Sovjetski zvezi, kakor tudi ne baltiških sovjetskih republik. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Kalinin poudaril, da se je povečala proizvodnja premoga in železa, kakor tudi, da je bil dosežen napredek pri drugi kovinarski industriji. Pridelek žita je po njegovih besedah znašal okoli sedem milijard pudov. V zvezi s tem je Kalinin omenil tudi, da v ostali Evropi, bodisi da je vojskuje ali ne in ponekod tudi zaradi »čudnih vremenskih razmer« žetev ni bila zadovoljiva. Zatem je Kalinin govoril o ukrepih, ki jih je letos izdala sovjetska vlada, da bi povečala industrijsko proizvodnjo. Omenja uvedbo osemurnega delavnika in sedemurne delovne nedelje, prepoved samovoljne opustitve dela ter ukrepe za ustvarjenje rezervne delovne moči. Vojna s Finsko Balje je govoril o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih. Dejal je, da je vojska s Finsko zahtevala precej naporov od strani zveze sovjetskih republik. Sovjetske čete so se morale boriti z zelo znatnimi naravnimi težavami, neprehodnimi gozdovi, močvirji, snegom in ledom ter temperaturo, ki se skoraj vos čas vojske ni dvignila nad minus 40 stopinj. Dejal je, da takšne ozemeljske in vremenske razmere niso dovolile sovjetskim četam, da bi izkoristile vsa svoja tehnična sredstva. Kljub vsemu temu pa je bila — pravi Kalinin — Finska v treh mesecih prisiljena podpisati mir pod pogoji, ki jih je predložila sovjetska vlada. Mnogi tisoči udeležencev v tej vojski so bili odlikovani s kolajnami ter da jih je 405 dobilo častni naslov »ju- naka zveze sovjetskih republik«. Rdeča voj'ska je na tem polju dokazala, da je vredna naklonjenosti, ki jo uživa pri ljudstvu Sovjetska zveza. Estonska, Litva, Letonska V letošnjem letu se je ozemlje Sovjetske zveze — je nadaljeval svoj govor Kalinin — znatno povečalo s priklučitvijo treh novih republik, Estonske, Letonske in Litve. Način, kako so se te republike pridružile Sovjetski zvezi, je zelo pomemben. Kalinin pravi, da ne pozna v novejši zgodovini nobenega primera takšnega pojava. Estonija, Letonija in Litva so danes polnopravne republike v sestavu Sovjetske zveze. Besarabija, Bukovina Razen tega — pravi Kalinin — je bila popravljena velika zgodovinska krivica. Besarabija je spet priključena Sovjetski zvezi. Nato navaja podatke, kako je Besarabija spet prišlo pod Sovjetsko Rusijo ter omenja med drugim, da je bila v svetovni vojski Rusija zaveznica Romunije in da so se ruske čete borile na romunskem bojišču ter branile Romune pred njihovimi sovražniki. Pozneje je Romunija izkoristila prehodno vojaško slabost Sovjetske Rusije in zasedla to pokrajino. Zdaj sta Besarabija in severni del Bukovine, naseljen z Ukrajinci, spet priključeni Sovjetski zvezi. Pripominja, da je prebivalstvo teh krajev z velikimi simpatijami sprejelo sovjetske čete. Na ta način se je pridružilo Sovjetski zvezi letos še 23 milijonov ljudi. Vsi so postali polnopravni državljani Zveze sovjetskih republik in so si pridobili pravice, ki jim kot takšnim pripadajo, med drugim tudi pravico služiti v rdeči vojski. Kalinin pravi, da so estonska, letonska in litvanska vojska popolnoma vključene v Sovjetsko zvezo. Nato je nadaljeval: Stališče do svetovne vojne Danes je skoraj ves svet v vojski. Od velikih držav je edino Sovjetska država v resnici izven vojske in jc strogo nevtralna. Očividno vojska tako gorostasnega obsega nc more, da ne hi vplivala tudi na nevtralne države, če ne z drugim, pa vsaj s tem, da znatno ovira njihovo pomorsko trgovino in zunanjo trgovino sploh. Spričo vsega tega je ogromna sreča biti izven vojske v času, ko se skoraj ves svet vojskuje. Stvarno stnnje v Sovjetski zvezi ni nastalo samo od sebe. Tnkšno stanje je posledica vsega, kar smo ustvarili v državi sami, obenem pa uspeh naše zunanje politike. To jc uspeh delovnosti naših upraviteljev. Vrhovno upravo tako našega gospodarstva, kakor tudi naše zunanje in vojaške politike vodi Stalin in on nastavlja ljudi. Glede na to je vse, kar sem navedel, delo Stalinove uprave. Sedanji mednarodni položaj nam pa ne dovoljuje, da bi ostali ravnodušni opazovalci dogodkov, ki se razvijajo. Ta položaj zahteva od vsakega državljana Sovjetske zveze, da izpolni z vso odgovornostjo svojo nalogo. Ko so prišli v dvorano Stalin, Molotov, Voro-šilov, Kaganovič, Kalinin, Timošenko, Kuznecov in drugi, so jih navzočni navdušeno pozdravili. Sejo je začel Pronin, predsednik izvršnega odbora moskovskega mestnega sovjeta. Potem ko je bilo izvoljeno častno predsedništvo slavnostne seje, v katero so prišle vse vodilne osebnosti SSSR, je dobil besedo predsednik vrhovnega Sovjeta Kalinin. Njegov govor je trajal 40 minut. Maršal Timošenko rdeči vojski Moskva, 7. novembra. AA. DNB: Sovjetsko časopisje objavlja ukaz, ki ga je o priliki državnega praznika poslal rdeči vojski maršal Timošenko. V tem povelju stoji med drugim, da Sovjetska zveza pro.slavlja 23 letnico revolucije v trenutku, ko je mednarodni položaj zelo resen. Vojska da se čedalje bolj širi. Znatno da jc zrasel vpliv Sovjetske zveze pri reševanju mednarodnih vprašanj. Letos je Sovjetska zveza spet prišla do baltiške obale in do ustja Donave. Rdeča vojska se mora še dalje pripravljati na izpolnitev nalog. Podobno povelje je poslal vojni mornarici ljudski komisar za vojno mornarico general Kuznecov. «f Turčija straži Bolgare" vaje. Na uradnih mestih pa izjavljajo, da je bil ta ukrep potreben in je popolnoma skladen z napo- Nemške čete v Romuniji Romunska vlada zanika, da prihajajo še vedno nove Bukarešta, 7. novembra. AA. Štefani: Romunska vlada odločno zanika govorice, ki jih razširjajo Juje radijske postaje m ki pravijo, da nemške čete še dalje prihajajo v Romunijo. To poročilo pripominja, da moč nemških čet, ki se mude v Romuniji, iu večja in tudi ne bo večja od tiste, ki je bila sporazumno določena med obema državama zaradi reorganizacije romunske vojske ob sodelovanju nemškega vojaškega odposlanstva. Istočasno poročajo, da se bodo v kratkem začele vojaške vaje z novim orožjem in materialom, ki ga je dobila Romunija. Istanbul, 7. nov. t. Associated Press. Še vedno odhajajo skozi Istanbul nove čete in orožje na bolgarsko mejo. Turško časopisje odkrito ugotavlja, da jc takšno ravnanje Turčije najboljše jamstvo za to, da bo Bolgarija ohranila mir in da bo še nadalje ostala nevtralna v grško-italijanskem sporu. Listi tudi poudarjajo, da se ni bati, da bi Bolgarija hotela kdaj nastopiti proti Grkom, dokler bo Turčija imela močno vojaško silo na bolgarski meji. Ker je vsa turška Tracija polna vojaštva in izključno pod vojaško oblasljo, gre sedaj promet med Turčijo in Evropo po Bosporju in Črnem morju do Varne, odnosno do Konstance z ladjami, od tamkaj naprej pa po železnici naprej v Evropo. Istanbul, 7. nov. f. Associated Pres9. Turška vlada je objavila uredbo, s katero so poklicani pod orožje vsi tisti Turki, ki še niso prekoračili vojaške starosti in dosedaj niso bili poklicani na vojaško službo. Prizadetih je 2o vojaških letnikov. Turški listi ne dodajajo nobenih razlag glede števila vojakov, ki se morajo zglasiti na orožne vedjo predsednika republike, ki je v svojem govoru dejal, da je na vsak način treba okrepiti turške obrambne sile. Curih, 7. nov. b. Associated Press: Tukajšnji listi prinašajo iz Carigrada poročila, da laniošn i odgovorni krogi izjavljajo, da se morejo v najkrajšem času pričakovati izredno važni dogodki, la izjava pa se ne srne smatrati, kot da bi bila že objavljena vojna, čeprav je Turčija pripravljena na vse. V pogledu pisanja bolgarskega časopisja m revizionističnih zahtev s strani Bolgarije, je turška vlada dala navodila svojemu poslaniku v Sofiji, da pri bolgarski vladi stori prijateljske korake. Zemunska vremenska napoved: ?o večini oblačno in megleno po vsej državi. Deževalo l>o na zahodu in ponekod v severnih krajih. I emperatura bo na severu padla, na južni polovici države pa poskočila. PolffiteJ ^pitelki Razdelitev SUZOR-ja je še na dnevnem redu »Hrvatski Dnevnik« piše: »Razdelitev SUZOR-Ja je še na dnevnem redu. V svojem govoru ob bla-goslavljanju zastave HRSa v Varaždinu je zastopnik Delavske zbornice Štajcer naslovil na merodajne faktorje poziv, naj se razdelitev SUZORja izvrši. S tem v zvezi naglašajo naši strokovnjaki, da SUZOR s področja Hrvatske dobiva vsako leto kakih 250 milijonov dinarjev prihrankov v pokritje obveznosti raznih panog socialnega zavarovanja. — Če bi se SUZOR razdelil, bi samostojni nosilec socialnega zavarovanja na področju Hrvatske mogel s temi sredstvi sam razpolagati in jih porabiti za gospodarsko zgradbo Hrvatske. To je toliko bolj potrebno, ker je beg kapitala iz Hrvatske mnogo večji, kakor pa bi si nepoučeni mogel misliti. Hrvatska je z? svoje razmere dovolj izčrpana, kar se mora seveda poznati v vsem našem gospodarskem življenju. 250 milijonov dinarjev, ki bi ostali na področju Hrvatske, če bi bil SUZOR razdeljen, zato pomeni zelo pomembne denarje, ki bi bili tako silno potrebni za razna javna dela in za drugačno zgraditev gospodarskega življenja.« »Ruska in tuja miselnost« Pod tem naslovom je v svojem glasilu »Scliač-ko kolo« Adam Pribičevič napisal članek, kjer pravi, da je Dostojevski v svojem največjem delu »Bratje Karamazovi« pravilno naslikal ruske duše, in sicer v dvogovoru med bratoma Ivanom in Aljošo, kjer je naglašena misel, da na tuji bolečini in na tujji krvi ne smemo nič graditi, najsi bi bilo tisto tudi kaj velikega. Nato pa Pribičevič nadaljuje: »V sovjetskem glavnem listu »Izvestija« v 100. številki i letošnjega leta pa so bile priobčene tele besede: »Za srečo prihodnjih rodov bomo brez oklevanja | žrtvovali tudi tuje solze in svojo kri. To je naš humanizem brez človekoljubnosti, brez milosti in brez usmiljenja. Surov, delaven, bojevit humanizem.« — »To je — pravi Pribičevič — bodisi po vsebini bodisi po obliki docela neruska miselnost. Niti najhujši ruski carji nikdar niso tako govorili, čeprav so morda kdaj tako delali in mislili. Ta miselnost je neruska zato, ker jc nečloveška. In stavite lahko na to. da je ni napisal kak Rus, marveč kak porušeni Azijat ali pa v Rusijo pritepen človek iz zahodne Evrope.« »Hrvatski Dnevnik« o Bitolju Glasilo dr. Mačka »Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodnik o bombardiranju Bitolja ter med drugim naglasa tole misel: »Ne le na podlagi uradnih izjav, ki so bile izrečene ob začetku itaKjamko-grškega spopada, marveč tudi na prdlagi pisanja listov in podlagi ocene splošnega političnega položaja ter čisto strateških ozirov moramo soditi, da se je bombardiranje zgodilo po pomoti, ki se pa vendar le več ne sme ponoviti. Naj bo že tako ali drugače, Jugoslaviji nikakor ne gre odrekati pravice zahtevati, da r.ad njenim ozemljem ne smejo letati nobena tuja letala, neglede na to, ali bombardirajo ali ne. Zato. ker so letala bombardirala, je umevno, da bo Jugoslavija, če bi kaka tuja letala še kdaj priletela nad njeno ozemlje, ukrenila vse tisto, kaT bi ukrenila vsaka druga nevtralna država, ki želi ohraniti svojo n-"'raliiost. Zato lahko unamo, da takih dogodkov v prihodnje ne bo. Vsekakor pa si lahko mislimo, da bo po tej odločitvi belgrajske vlade položaj razčiščen,« »Zemlja« zoper Ljotiča Belgrajski tednik »Zemlja«, ki ga izdaja upravnik Zveze srbskih zemljoradnifkih zadrug Voja Gjor-gjevič, je v članku z naslovom »Za6trupljevalci« na naslov bulletina, ki ga izdaja Ljotičev Zbor, napisal tele besede: »Več ko dve leti že izhaja na skrivaj bullctin političnega gibanja. Ti bulletini se tiskajo v tisočerih izvodih ler se kar brezplačno razpošiljajo po vsej državi. V njih se na način, ki sicer v časnikarstvu doslej ni bil v navadi, obravnavajo zunanji dogodki in notranja politika, obravnavajo se razne ustanove in celo posamezni ljudje.« Kakor smo včeraj poročali, je Ljotičev Zbor zdaj razpuščen. Pribičevičsv sin — ameriški časnikar Splitska »Novo Doba« poroča, da je bil sin rajnega Svetozarja Pribičeviča, dr. Stojan Pribičevič, poklican v uredniški odbor newyorškega lista »Fortune Magazin«. Lastništvo tega lista je mlademu dr. Pribi čeviču ponudil službo v svojem uredništvu, ker je že doslej za ta list napisal študijo o nemški gospodarski sil« v vojni ter članek o naseljeciskem tisku v Združenih državah Severne Amerike. Sokolski dom v čakovcu n)e Mestni zastop v Čakovcu je obravnaval vpraša-/emljišča, k< ga je svoje čase čaucvska mee-tna občina darovala Sokolu kraljevine Jugoslavije, Zdaj je mestni svet v Čakovcu sklenil, da je to zemljišče na podlagi uredbe banske oblasti treba vmiti mestni občini. Obenem je bilo sklenjeno, da se Sokolski dem prepiše v last in posest mestne občine tako, da se sokolskemu društvu na njegove zahtevo povrnejo vse investicije, ki jih je sckolcko društvo v Čakovcu plačalo iz 6vojih sredstev. Dragoljub Jovanovič in dr. Maček Znano je, da je znani srbski levičar dr. Dragoljub Jovanovič dolgo časa na vso moč podpiral politiko dr. Mačka. Zadnje čase pa se je to razmerje močno ohladilo, tako da zdaj Jovanovič dr. Mačka napada. O tem je prinesla poročilo tudi sofijska »Zarja« izpod peresa svojega belgrajskega poročevalca Srbakova. S tem poročilom sofijskega lista pa v zadnji številki polemizira »Hrvatski Dnevnik«, ki med drugim odgovarja takole: »Srba-kov očitno pretirava, ko naglasa, da je izključno zasluga dr. Dragoljuba Jovanoviča, ker je bil dr. Maček nosilec opozicijske liste pri volitvah 5. maj-nika 1935. Dr. Dragoljub Jovanovič je brez dvoma spadal med tiste srbske politike, ki so si za to prizadevali in trudili. Toda on ni bil edini, ki je za to deloval. Nepravilna je tudi Srbakova trditev, češ da so sc odnošaji med dr. Mačkom in dr. Dra-goljubom Jovanovičem ohladili, ko je dr. Maček stopil v vlado. To razmerje pa je bilo dobro ves čas, dokler ni dr. Dragoljub Jovanovič šel tako daleč, da se ni ustavil niti v kritiziranju vlade, češ da ni izvedla popolne demokratizacije države, marveč je skušal v svojem oklicu stvari tako razlagati, da so Srbi na Hrvatskem preganjani. Nam je docela umevno, da tak opozicionalec, kakršen je dr. Dragoljub Jovanovič, ne more hvaliti režima, ki v njem ni zastopan, vendarle pa bi ne smel poskušati preprečevati bega svojih pristašev iz svoje skupine z neresnicami o Hrvatih...« Ena ura groze in razdejanja v Bitolju Podrobnosti o vse obsodbe vrednem napadu na Bitolj Bombni napad na Bitolj je po vsej državi vzbudil splošno ogorčenje in obsodbo. Pa tudi zunanji svet ta dogodek soglasno obsoja. Značilen je v tem oziru članek belgrajske »Poli. like« dne 7. t. m., ki ga je list' prinesel pod debelim naslovom na uvodnem mestu čez vso prvo strun v listu: »Stališče Jugoslavije v sedanjem krvavem spopadu v Evropi je določeno po želji, da naša država ostane zunaj tega spopariu. Ohraniti mir na naših mejah, nn vseh naših mejah, je življenjski interes vsega našega naroda. Da pa bi se tn mir mogel ohraniti, zato je potrebna ne le politika stroge nevtralnosti, ki je njen namen ohraniti korektne odnose z našimi sosedi, marveč tudi politika prijateljskega sodelovanja, ki ga nam nalaga ne ie geopolitični, ampak tudi gospodarski položaj naše države. Od začetka vojne pa do danes je bilo to stališče Jugoslavije jasno naglašeno v celi vrsti uradnih izjav ter je bilo v praksi vsak dan znova potrjeno. Nobena stvar iz vrste vojnih dogodkov in raznih preokretov ni nvogiu vplivati na odločnost naše države, da se ne meša v_ spopade vojskujočih se držav. Toda ta odločnost jo imela posledico, da je v tem delu Evrope narodom bilo .irizaneseno z vojnimi grozotami. Po zaslugi pohiike nevtralnosti in sodelovanja, je Jugoslavija postala med najvažnejšimi činibi miru na jugovzhodu. Tako ravnanje Jugoslavije ja bilo deležno splošnega umevanja. Za svojo miroljubno politiko je naša država bila deležna vsestranskega priznanja. Takih priznanj smo imeli priliko slišati večkrat celo prav zfldnje dni Zarnoi tega je poročilo o letu tujih letal nad našim ozemljem ter poročilo, da je bil bombardiran Bitolj, v našem narodu povzročilo najprej ogromno presenečenje. Zakaj nerazumljivo se zdi človeku, da bi kdo mogel imeti kak vzrok napadati mirno prebivalstvo jugoslovanskega mesta, ki se zaradi nenadnega na|»ida niti braniti ni moglo. Za prvim presenečenjem našega naroda pa je prišlo še ogorčenje zaradi načina, kako je bilo to bombardiranje izvršeno in zaradi številnih žrtev ki so pndle. Ta dogodek je še bolj mučno vplival v srcih naših ljudi, ker je žrtev postala prav tisto mesto, ki je v svetovni vojni največ pretrpelo. Mučenik v bojih za osvoboditev našega naroda, Bitolj, je tudi danes po usodnem , primeru spet trpel v bojni vihri, ki je zajela svet. V vsej državi so nedolžne bitoljske žrtve povzročile žalost in sožalje. Pričakujemo, da bodo te žrtve znd.ije zakaj po napadu na Bitolj je naša vojna'sila ukrenila vse potrebno, kar se naglasa v uradnem sporočilu naše vlade. To pn pomeni, da se taki napadi ne bodo mogli več ponavljati!« Pretresljivi prizori Dopisnik belgrajske »Politike« jKtroča, kaj je doživel sam v tistih groznih urah. Nekaj jjrizorov naj navedemo: »Hodim (po prvem napurlu) po ulicah, kamor so padle bombe. Ljudje so onemeli gledali velike jame, odvaljene vogale hiš, prebite zidove. Ljudje, ki se niti m vedli še niso, kako se je vse to zgodilo, strme gledajo. Nihče ne zine besede. Toda namrščene obrvi in stisnjene posti dovolj pričajo, kako ogorčenje vlada v srcih. V neki hiši joka mati: »Najdite mi mojega otroka: »Mile, kje si?« Ta njen glas se daleč sliši. Ljudje gledajo pretrgane brzojavne in telefonske žice, pobita '>kiia, razdejane zidove, Betonska ograja oficirskega doma je več metrov na dolgo razdejana. Lovski dom je skoro docela razdejan. Ljudje so sprva mislili, (la je bila to pomota zaradi bližine grško-albanske meje, kjer se bijejo boji med Grki in Italijani že nekaj dni z nezmanjšano silo.' Ljudje so mislili, da se tisti trije bombniki ne bodo več vrnili. Vsakdo je po pravici mislil, ou je to neljub in hud dogodek, ki se ne bo več ponovil. Toda sirone so znova začele pošastno zavijati in tuliti,, nakar smo spet zaslišali tule-nje l>ombnikov. Otroci so se razbežali po ulicah. Ljudje so začeli bežati v zaklonišča. V kleti »Grand hotela«, kjer sem bil, ko so bombniki leteli nad Bitoljem, je bilo vse j>olno ljudi, žensk, otrok, moških z ulice ter hotelskih' gostov. Naenkrat je silen grom pretresel ozračje. Tri letalske bombe so druga za drugo padle v neposredni bližini. Trdno hotelsko poslopjevse je do tal zamajalo. Takoj po tresku je nokdo odprl kletna vrata, nakar jasno zaslišali stokanje nekega ranjenca. Mladi natakar je ves bled komaj spregovoril: »Bombe' so udarile v rabinovo hišo. Povsod so mrtvi in ranjeni!« V kleti ženske jokajo, moški pa se molče gledajo, še enkrat trešči, nakar luč Ugasne. Z ulice prihaja vrisk neke ženske, težki koraki ljudi, ki beže v skrivališča ter spotoma poberejo seboj otroke, ki ~e ne zavedajo nevarnosti... 'la napad je trajal vsega skupaj 10 minut... Ko je nevarnost minila, smo stopili na ulico. Pred nami je bil strašen prizor, štiri trupla delavcev, ki so delali mestni vodovod, dva ran jenca kličeta na jx>nmganje. Prihiteli so gasilci ter ju odnesli v bolnišnico. Po tlaku je polno krvi ter ostankov raztrganih srajc in obleke. Bilo pa je treba vse to prezreti ter ]>omagati nesrečnežem. Hiša bitoljskegn rabina je zadeta ter odtrgana vsa zahodna stena. Od eksplozije iste bombe je razdejana tudi hiša dr. Čojiija ter prostori francoskega kluba... G remo c«ailje v Svetosavsko ulico, kjer je poleg cerkve sv. Konstantina razdejana stara hiša. V tej hiši je ubilo štiri ljudi. Vse štiri je zasulo pod razvalinami. V tej ulici je velikansko razburjenje, ker je ta ulica največ trpela. Zduj je v razdejanem Bitolju dovolj dela. Prebivalstvo je vse enih misli. Kristjani in muslimani si vzajemno pomagajo, so zbrani, mirni in junaški... Vojaštvo je takoj pri.slo na pomoč, popravlja in pomaga. Bolnišnica je prenapolnjena. Zdravniki so, čeprav sami v nevarnosti pred novimi napadi, izvrševali svojo (VoUnost. Bitolj je z grozo jiričakoval prve noči po bombardiran ju. Marsikdo je mislil, da že sliši tulenje prihajajočih bombnikov, pa je bila v=e ie domišljija. Stari kulturni in juniški Bitolj je ostal na moralni višini. Žrtve Ranjeni so bili med bombarairnn jem tile ljudje: Mirko Bogdnnovič 18 let star iz vasi Švinjište, Ljubica Ristič 13 let stara iz Bitolja, Nadežda Ristič 7 let stara iz Bitolja. Miliajlo Markovič 17 let star iz Bitolja, Manojlo Gjorgjevič 28 let star iz Bitolja, Stavra Josi-povič 46 let star iz Bitolja. Oskar Miljavec iz Bitolja 26 let star, Anastazij Gogu 50 let star iz Bitolja, Gorgje Ljutrijevic 13 let star iz Bitolja, Peter čavlevič 15 let iz Bitolja, Asan Adija 20 let iz Bitolja, Stevan Nedelj kovač 27 let iz Bitolja, Sadif Arif, Štefan Nedeljkovič iz vasi Graješniea ekraj 'iitolj 27 let, Mica Petrovič iz Pančeva 26 let, Gjurgje Iraikovič iz Bistrice 42 let, Vasilij Grujič iz Bitolja 78 let, Kostu Karlugani iz Bitolja 66 let. Dimitrij Andjelkovič iz Bitolja 18 let, 'Jiril Andrejevič iz Bitolja 22 let, Božidar Vujanac penotni poročnik iz B>itolja, Milan Stanejčič, orožnvški narednik iz Bitolja, Vanijel Ristič podnared-nik iz Bitolja, Jordan Domaz.etovič, kaplar iz Bitolja, Sotir Sokolič kaplar iz Bitolja, Novak Jovanovič redov, Vannjelina Pundovič iz Bitolja 15 let,. Ubiti so bili: Abedin Prizrenac, bozandži-ja iz Prizrena, Maks Vari, pehotni kapitan prvega razreda. It ista Kovač iz Bitolja, Taško Trajkovič, krojač iz Bitoija, llija Stojčevič iz Virova pri Krušovc.u, Ahtncd Arslan iz Oslrov-ca pri Bitolju, Zurifa Hasan iz Bitolja, Milan Djukanovič iz Bitolja, Nikola Nikolič-Krstič iz Virova pri Kruševcu. Smrt kapitana Var'a Po belgrajskem »Vremenu« pa povzemamo poročilo o smrti kapitana Maksa Varia: »Drugo bombardiranje je trajalo sicer le nekaj minut, toda zato pa je bil ičinek tem strašnejši. Tudi zdaj so letala bombardirala iste cilje: železniško postajo, civilno letališče, oficirski dom in večja poslopja v središču mesta, le da je ena botnba padia na dvorišče di-vizijskega štaba. Tukaj je po svoji dolžnosti stal pehotni kapetan prvega razreda Vari, ki je bil ubit. Ko je bomba eksplodirala, je kosec bombe zadel kapetana z želodec. Vari se je takoj zgrudil na tla, te v istem hipu so mu vojaki prihiteli na pomoč ter ga odpeljali v bolnišnico. Toda njegova rana je bila tako huda, da je čez eno uro v bolnišnici izdihnil..« V spomin bitoljskih žrtev Belgrad, 7. nov. m. Združenje južnih Srbijan-cev v Belgradu je imelo danes slovesno komemo-rativno sejo v spomin žrtvam zračnega napada na Bitolj. Na seji je združenje sklenilo, da materialno pomaga ponesrečencem. Zunanji minister za družine bitoljskih žrtev Belgrad, 7. nov. AA. Zunanji minister Aleksander Cincar Markovič je po banu vardareke bano- Ivine poslal družinam o priliki bombardiranja Bitolja prizadetih podporo 50.000 din. Škofovska konferenca v Zagrebu Zagreb, 7. nov. b. Dane9 ob 9 dopoldne so se pričele v škofijskem dvorcu škofovske konference, katerim prisostvuje 14 škofov iz vse države. Prisotni so: zagrebški nadškof dr. Stepinac, dr. Šarič, nadškof vrhbosanski, dr. Dobrečič, nadškof barski, dr. Garič, škof banjaluški, dr. Ušin, škof hvarski, dr. Buterac, škof kotorski, dr. Srebrnič, škof krški, dr. tložman, škof ljubljanski, dr. Tomažič, škof mariborski, dr. Burič, škof senjski, dr. čekada, škof skopljanski, dr. Bonefačič, škof splitski, dr. Mileta, škof šibeniški, dr. Cajakovič, kapiteljski vikar iz Križevcev, in g. Petrovič, generalni vikar iz Mostarja. Konference bodo pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinca trajale do sobote. Po končanih konferencah bo najbrž izdano posebno poročilo. šolske kuhinje se odpirajo Belgrad, 7. nov. m. Po navodilih prosvetnega ministra dr. Korošca so v sredo odprli 19 šolskih kuhinj, v katerih bo dobivalo kosilo 3200 učencev iz 45 ljudskih in meščanskih šol. Podporne blagajne pri zbornicah T0I Belgrad, 7. nov. AA. V ministrstvu za trgovino in industrijo so izdelali uredbo o ustanovitvi podpornih blagajn pri trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah. Uredba se nanaša na podpiranje tistih članov trgovskih, industrijskih in obrtnih ebor-nic, Iti jih je zadela nesreča in se jim bo podelila gmotna podpora. Potrebna materialna sredstva za te namene se bodo zbirala iz doklad na zbornični prispevek. Uvoz bombaža iz Turčije Belgrad, 7. nov. m. V prostorih Industrijske zbornice je danes bila konferenca prodajalcev tekstilnih proizvodov. Na seji se je sklenilo, da se prva pošiljka turškega bombaža, ki znaša 2 milijona kilogramov in ki je zdaj v Carigradu, uvozi v našo državo čez 14 dni. Prav tako so na seji govorili tudi o možnosti, da se s Turčijo sklene nov sporazum o uvozu še novih 8 milijonov k" bombaža. Prodaja blaga ufejena Belgrad, 7. nov. m. Na pradlog trgovinskega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o ureditvi prodaje blaga. Uredba določa. Ja trgovci kupcem ne smejo prodati več blaga kakor so ga povprečno ranili za svoje potrebe pred septembrom 1939. Pri tem pa uredba upošteva spremembo v številu c.nižinskih članov in povprečne potrebe. Uredbn se nanaša tudi na veliko prodajo. Za orestopke so določene zelo stroge ka /.ni, tako v veliki prodaji zapor do 6 mesecev in do 60.000 din denarne kazni, v mali prodaji pa zajior do 3 Jiesecev in denarne kazni do 25.000 din. Belgrajske novice Belgrad, 7. nov. AA. Nocoj je umrl v Belgradu v 67. letu starosti urednik Službenih novin Pavle Rankovič. Pokojni Rankovič je bil izredno popularen pod imenom Cika Pavle. Spada v vrsto najstarejših belgraiskih časnikarjev, ki so vse svoje življenje posvetili in preživeli v časnikarstvu. Zgodaj se je začel pečati s časnikarstvom — že leta 1891. Od leta 1929 do 1936 je bil pokojni Rankovič član upravnega odbora Agencije Avale, od leta 1931 dalje pa je bil predsednik belgrajskega odseka Jugoslovanskega novinarskega združenja. Bogat prigrizek ob sprejemu na sovj. poslaništvu Belgrad, 7. nov. m. Ob 23. obletnici oktobrske sovjetske revolucije je tukajšnji sovjetski poslanik Plotnikov priredil danes oo 5—7 velik sprejem v salonih hotela »Srpski kralj«. Med drugim so se sprejema udciežiii zunanji minister dr, Cincar-Markovič z irospo in kabinetnim šefom dr. šečerovičem, 'rgovinski minister dr. Andres, minister za socialno politiko dr. Budisavljevič, pravosodni minister dr. Laza Markovič, belgrajski župan Jevrem Toraič, šef osrednjega tiskovnega urada Predrag Milo-jevič, bivša predseonika vlade Peter 2ivkovič in Bogoljub Jevtič, ravnatelj za zunanjo trgovino dr. Rudolf Bičanič, pomočnik zunanjega ministra dr. Jukič, bivši ministri Miša Trifu-novič, Milan C.rol, Vasa Jovanovič. Voja Janjič in drugi. Navzočni *o bili tudi Člani diplomatskega zbora. Vsem gostom je bil servirun bogat prigrizek. Jugoslovanski obiski na Madžarskem Budimpešta, 7. nov. m. Madžarsko časopisje in uradni krogi radostno komentirajo novico o razširitvi in poglobitvi madžarsko-jugoslovanske-ga prijateljstva. V Budimj>ešti pričakujejo, kakor smo že poročali, jugoslovanskega prometnega ministra ing. Bcslira in belgrajskega župana Tomiča ter delegacijo članov jugoslovansko-inadžarskega društva. Tukajšnji politični krogi v zvezi s tem obiskom jjoudarjajo, da so gostje Jugoslavije v Budimpešti zmerom radostno sprejeti, posebno pa še sedaj, ko se politična linija obeh držav vse bolj približuje. Obrtna šola v Zagrebu zaprta Zagreb, '!, nov. b. Pred nekaj dnevi je prišlo do prekinitve šolskega pouka učenčev obrtne šole v Zagrebu. Za tem so učenci ponovno prenehali zahajati k predavanjem, ker je bila uvedena stroga preiskava. Na podlagi te preiskave je ban dr. §u-bašič odredil, da sc šola zapre za nedoločen čas. Odredil je tudi, naj se izvrši ponovni vpis učencev, in sicer po posebni prošnji staršev na bansko f .ipravo. 1300 letnica splitske stolnice Split, 7. nov. b. V torek, 19. t. m. se bo vršila v Splitu proslava 1300 letnice posvečenja slolne cerkve. Ob lej priliki se bodo v teku osmih dni vršili posebni cerkveni obredi. Ta proslava se bo vršila obenem s proslavo 1300 letnice pokristja-njenja Hrvatov. Iz tega se vidi, da se je pričelo pokristjanjevanje Hrvatov v Splitu. Avtomobilska nesreča argentinskega konzula Novi Sad, 7. nov. m. Snoči okoli 10 zvečer se je v bližini Sremskih Karlovcev ponesrečil z avtomobilom Clorindo Mendieta, argentinski konzul v Splitu, ki se je vračal iz Budimpešte v Belgrad. Na cestnem klancu je avtomobil, ki ga je vodil sam konzul, zdrsnil nazaj in se prevrnil. G. Mendieta je dobil nekaj težjih poškodb, ki pa na srečo niso nevarne za življenje in se zdravi sedaj v sa-natoriju dr. Jakovljeviča. Pravoslavna duhovščina in vojvodinske zadeve V novosadskem dnevniku »Dan« je profesor belgrajske teološke fakultete dr. Dušan Glumac napisal članek o selitvi Srbov v Vojvodino pod vodstvom pravoslavnega patriarha Čamojeviča. Pisec naglasa, da je prav ta selitev rešila srbstvo in ga v Vojvodini ohranila. Potem pa nadaljuje: »Od patriarha Arsenija dalje so se začeli najbolj hudi in najbolj nesramni napadi na srbsko narodnost in vero. Vsi Arsenijevi nasledniki do zadnjega Luki-jana Bogdanoviča, ki je umrl na sila skrivnosten način, 60 bili pravi mučeniki med napadi avstro-ogrskih-hrvatskih velikašev in duhovnikov na eni ter med 6vojimi šolanimi verniki na drugi strani. Ti so se nezavedno spuščali v napade na nje. Med tem ko so namreč verski krogi prav dobro uvidevali, da metropolit ni le verski poglavar Srbov, marveč tudi njihov narodni poglavar, zaradi česat bi se bili Srbi naglo raznarodili, ako bi se bil ta umaknil, pa «e tega dejstva na drugi strani mansikak inteligenten Srbin ni zavedal Zaneseni po liberalnih idejah zahoda so se spuščali v najhujše boje s svojimi škofi ter tako slabili in uničevali srbsko strnjenost in odpornost. Zaradi malih in malenkostnih svojih am-b "0 do 80 din, danes je že od 120 do 150 din. V tem kratkem času so bile sklenjene kupčije, ki predstavljajo vrednost nad 5,200.000 din. Promet je velikanski. Zemljiška knjiga je zadnji čas zaznamovala še te-le kupčije in prodaje: Anton baron Codelli, graš?ak na Kodelje-vem jc prooal Berti Lapajnetovi, učiteljici v Sodra/ici, parcelo št. 1*9/115 K. o. Udmat v izmeri 660 m3 za «>.000 din. Uršulinski konvent je prodal Ani Pečni-karjevi, zasebnici Ljubljana, Dolenjska cesta št. 94, parcelo št. 201/4 travnik k. o. Karlovsko predmestje v izmeri 594 m3 za 29*)00 din. Košak Fran. posestnik v Stranski vasi .št. 3, je prodal Dravski banovini del parcele štev. 974/1, štev. 972/3, štev. 970/2 in štev. 964/2 njive k. o. Stranska vas v skupni izmeri 1238 m2 za 51.450 din. Ta svet rabi banovina za preureditev in razširitev banovinske ceste II. reda Cro-sui)lje—Turjak. Fojkar Ivana, posestnica in trgovka Ljubljana, Dolenjska ccsta št. 21, jc prodalu Jažctu Prezelju, Železniki parcelo št. 328/6 travnik k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 725 m3 in parcelo štev. 328/7 travnik iste k. o. v izmeri 709 111= za 31.000 din. štrekclj Fran, jrasestnik v Mednem št. 4, je prodal ŠPD — osrednjemu 'lruštvra v Ljubljani parcelo št. 1333/2 k. o. Stauežice pot v izmeri 103 111= za 1000 din. Jarc Janez, posestnik Pori peč št. 6. je prodal Andreju Debcca, posestniku v Kamniku pri Preserju gozdno parcelo št. 532 k. o. Jezero v izmeri 15.156 m3 za IO.iKK) din. Gozdne parcelo so splošno še vedno razmeroma po ceni. To so pač gozuovi, ki so močno izsekani. • Konlercnca predsednika vlade. Prihodnjo sredo, 13. t. m bo imel predsednik kr. vlade g. Dragiša Cvelkovič konferenco s tajniki vseh trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic v državi. Tu se bo razpravljalo o vseh ukrepih, ki so potrebni za preskrbo države in pobijanje draginje. Zbornice bodo ob tej priliki predložile predsedniku vlade obširno spomenico o vseh aktualnih gospodarskih vprašanjih. Pred pogajanji z Romunijo. Ker se je v zadnjem času struktura romunskega gospodarstva zelo izpretnenila zaradi odstopov znatnih ozemelj Bolgariji, SSSB in Madžarski, je romunska vlada izrazila željo, da naj bi se začela pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med našo državo in Romunijo. Predvsem želi Romunija, da pride do likvidacije starega klirinškega salda, nato pa naj se postavi trgovinski promet na novo podlago. Romunija želi pri nas nabavljati v prvi vrsti kovine, nato pn tudi živila, med drugimi ludi sir. Na kompenzacijski podlagi pa bi potem dobivali od Romunije nafto in naftine proizvode. Zaradi lega jc pričakovati v kratkem tudi trgovinskih pogajanj z Romunijo. Mešanje krušne moke s koruzno moko. Nekajkrat smo že poročali, da se merodajni faktorji zanimajo za uvedbo prisilnega mešanja krušne moke s koruzno moko Kajti uradni odkup pšenice ni dal onih rezultatov, kakor so jih pričakovali merodajni faktorji, na drugi strani pa je ludi potrošnja bila večja, kot sc je računalo. Prvotno je bilo mišljeno, da bo treba uvesti mešanje pšenične in koruzne moke šele proti koncu kampanje, sedaj pa se kaže, da bo to potrebno uvesti preje in je zaradi tega pričakovati, da bo kmalu prišlo do tega mešanja. Kontrola izvoza fižola. Trgovinski minister dr. Andres je podpisal naredbo, s katero se uvaja kontrola izvoza fižola po ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Izvažali bodo fižol lahko samo Priv. izvozna družba, Ravnateljstvo za proučevanje in organizacijo prehrane, Pogod v Zagrebu in banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani. Izvozniki fižola bodo torej samo Štiri navedene ustanove, ki bodo morale fižol po izdanih izvoznih potrdilih izvoziti v določenem roku in po pogojih, katere odredi ravnateljstvo za zunanjo trgovino. V sredo popoldne je bila v ravnateljstvu za zunanjo trgovino že seja, na kateri so bili razdeljeni konlingenli za izvoz-fižola med navedene ustanove. Ugodnostna železniška tarifa za uvoz turškega bombaža. Za dovoz turškega bombaža od posluje Caribrod do postaj: Belgrad, Celje, Du-ga Resa, Kranj, Litija, Maribor, Maribor-Stu-denci. Niš, Novo mesto, Pančevo. Škofja Loka, Tržič, Zagreb, Zeniun in Zreče je odobrena poraba 5. razreda, zmanjšano za 10%. Plačati je treba voznino za najmanj 5000 kg Ugodnost velja od 19. oktobra do 31. decembra 1940. Tudi za tranzit od Caribroda do Subotice se uvede ugodnostmi tarifa, če gre za prevoz turškega bombaža na Madžarsko. Načrt za osnovanje nove industrije. Te dni so bili pri našem trgovinskem ministru g. dr. Andresu zastopniki nemške industrije (predvsem I. G. Farbenindustric), ki so mu predložili načrt za osnovanje velike industrijske panoge v naši državi. Najbrž gre za tvornico umetne svile in volne. Maksimalne cene za. šajak in sukno. Na osnovi čl. 3 uredbe o kontroli cen je predpisal urad za kontrolo cen v Belgradu naslednje maksimalne cene za šajak in sukno, in sicer: šajak 125 din za meter, ako znaša teža najmanj 850 gramov, širina 140 cm, odstotek mešanja pa 40% volne in 60% volnenih krp; za sukno IGO din za meter, tako, da ima 1300 gramov teže, širino 140 cm in isti odstotek mešanja kot šajak. To so cene franko tvornica, kjer je vračunan že zaslužek 8%, toda brez skupnega davka. Licitacija za silos v Raški bo 25. novembra. Silos bo obsegal 2.500 ton in bo namenjen samo za žito. Italijansko - grška trgovina. Če vzamemo za osnovo loto 1937 je bila tedaj Italija v grški zunanji trgovini na sedmem mestu. Uvoz Grčije je prihajal tega leta iz Nemčije s 29.1%, iz Anglije z 10.4% in iz Italije z 4.2%. V prvih šestih mesecih letos je Italija uvozila iz Grčije za 39.7 milij. lir blaga, tja pa je izvozila za 62 milij. lir. Italija je kupovala v Grčiji kožo, olivno olje, gumi itd, dočim je tja izvažala volnene in bombažne tkanine, žveplo in komične |>roizvodo. Mnogo Italijanov živi kot delavcev v grških pristaniščih. Italija jo imela z Grčijo številno parobrodne in zračne linije. — Tudi zračna zveza Italije z Dodekanezom je bila vzdr-ževana po italijanski družbi Ala Liltoria čez grško ozemlje in letališča. Borze Dne 7, novembra 1940. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.30 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6.046.764 din, na belgrajski 19.612 in 525.0C0 mark, 435.000 v Sofiji, 101.491 šv. frankov in 3943 dolarjev. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 317.000 din. Ljubljana — uradni tečaji! London 1 funt....... 175.04— 178.24 Nsw York 100 dol....... 4425.-4485,— Ženeva 100 frankov 1028.04—1038.04 LJubljana — svobodno tržišče: London 1 funt...... , 216.48— 219.68 New York 100 dol......, 5480.-5520,— Ženeva 100 frankov ..... i 1270.36—1280.36 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka 17.72— 17.92 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 42.65—43.35. Sofija 100 din 51.28—52.88. Curih. Pariz 9.93.75, London 17.10, New York 431, Milan 21.77.50, Madrid 40.—, Berlin 172.50, Stockholm 102.90, Buenos-Aires 100.50. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 442—445 v Zagrebu 440 denar v Belgradu 442.75—444 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50—100, agrarji 57—59, vojna škoda promptna 442—445, begluške obveznice 76—78, dalm. agrarji 70—71, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—102, 7% stab. posojilo 93—95. — Delnice: Narodna banka 6.400—6.700, Trboveljska 340—350, Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98 denar, agrarji 55 denar, vojna škoda promptna 440 denar, begluške obveznice 77 blago, dalm. agrarji 71 blago, 6% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 52 denar, 8% Blerovo posojilo 100—101, 7% Blerovo posojilo 94 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 94 denar. — Delnice: Narodna banka 6450 blago, Priv. agrarna banka 190 denar, Trboveljska 347—350, Sladk. tov. Bečkerek 650 denar, Oceania 700 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100 (100), agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 442.74—444 (442.75), begluške obveznice 76.50 denar, dalm. agrarji 69.50—70 (69.50), 6% šumske obveznice 69.50 denar, 4% severni agraji 53,25 denar, 8% Blerovo posojilo 100.25 denar, 7% Blerovo posojilo 94.25 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka (6.500), Priv. agrarna banka 195 denar. 2itnl trg Novi Sad. Koruza — bač, novo sušena pariteta Indjija 255—257.50, bač. novo sušena parit. Vršac 252.50—255. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Cene živini in kmetijskim pridelkom Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Slov. Gradec dne 30. oktobra t. L: voli I. vrste din 8, voli II. vrste din 7, voli III. vrste din 6, telice I. vrste din 7, telice II. vrste din G, telice III. vrste din 5, krave I. vrste din 6, krave II. vrste din 5, krave III. vrste din 4, teleta I. vrste din 8, teleta II. vrste din 7, prašiči pršutarji din 17, za 1 kg žive teže. — Goveje meso I- vrste din 10, go- Jegličev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladikl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen! ■■■BHIlBBIBIDIllillMIDHlIMHI veje meso II. vrste din 14, svinjina din 22, slanina din 23, svinjska mast din 25, čisti med din 30, neoprana volna din 30, oprana volna din 50, goveje surove kože 14, telečje din 20, svinjske din 6 za 1 kilogram. — Fižol din 700, krompir din 200, seno din 95, slama din 40, jabolka i. vrste din 400, II. vrste din 300, pšenična moka din 500—900, koruzna moka din 450, ajdova moka din 550, za 100 kilogramov. — Trda drva din 125 za 1 m*, jajca din 1, za komad, mleko dn 2.50 z liter, surovo maslo din 30 za kg. Cene živine in kmetijskih pridelkov v krškem okraju dne 4. novembra. Voli II. vrste 8—9 din, III. vrste 7—8 din; telice I. vrste 8 din, II. vrste 7.50, III. vrste 6.50; krave I. vrste 7 din, II. vrste 6.50, III. vrste 6 din; teleta I. vrste 10 din, II. vrste 8—9 din; prašiči špeharji 12 din, pršutarji 10 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 16 din; svinjina 20 din, slanina 24 din, svinjska mast 28 din, čisti med 30 din, goveje surove kože 16 din, telečje 18 din, svinjske 12 din za 1 kg. — Pšenica 3.50 din, ječmen 3.25, rž 3.25; krompir 1.50; lucerna I.50, seno 1.20, slama 0.60; pšenična moka do 9, koruzna moka 4, ajdova moka 6 din za 1 kg. Trda drva 120 din za kub. meter, jajca 1.75 za 1 komad, mleko 2 din za 1 1, surovo maslo 48 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vi-nogradnikih 8—10, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 10—12 din za 1. Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dne 4. novembra. Dogon: 41 volov, 40 krav, 9 telet, 2. junca, 3 biki, 13 ovc, 123 svinj in 26 prašičev. Prodanih je bilo: 35 volov, 20 krav, 9 telet, 2 junca, 3 biki, 11 ovc, 32 svinj in 41 prašičev. Cene so bile naslednje: voli I. vrste 9.50 din, II. vrste 8.50, III. vrste 7.25 din; telice I. vrste 9.50, II. vrste 8.50. III. vrste 7.25 din, krave I. vrste 8.50, II. vrste 7.50, III. vrste 6.25 din; teleta L vrste 9.50, II. vrste 8.50; prašiči špeharji 16—18 din, pršutarji 14—15 din za 1 kg žive teže. Ovce od 100 din do 275 din; mladi prašiči za rejo 7—8 tednov stari 250—410 din za glavo. — Goveje meso I. vrsle prednji del 16 din, zadnji del 18 din, II. vrste prednji del 15 din, zadnji del 17 din; svinjina 22—24 din, slanina 24 din, svinjska mast 26—28.50 din, čisti med 24—26 din, neoprana volna 54—58 din, oprana volna 72—80 din, goveje surove kože 22—24 din, telečje 26 din, svinjske 8—10 din za 1 kg. — Pšenica 4.50 din, ječmen 4.50, rž 4.25, oves 3.75—4, koruza 3.90, fižol 5 do 10 din, krompir 1.75—2 din; lucerna 1.50—1.70, seno 1.25—1.50, slama 0.75, jabolka I. vrste 8 din, II. vrste 4 din, hruške I. vrste 12 din, II. vrste 6, pšenična moka 5.50—9 din, ržena 5.50, ajdova 7 do 10, koruzni zdrob 6.50 za 1 kg. — Trda drva 140—150 za 1 kub. m, jajca 2.25 za 1 komad, mleko 2.75—3 za 1 1, surovo maslo 44—48 din. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Mari-boru-mesto dne 4. novembra: voli I. vrste 8.50 din, II. vrste 8.50, III. vrste 7.30, telice L vrste 8.50 din, II. vrste 8 din, III. vrste 7.75, krave I. vrste 7.50, II. vrste 7 din, III. vrste 5.50; teleta I. vrste 9 din, II. vrste 11 din, prašiči špeharji 12, pršutarji 17.50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 16 din, zadnji del 18 din. II. vrste prednji del 13 din. zadnji del 15 din, III. vrste 12 din, svinjina 21 din, svinjska mast 28 din, čisti med 29 din; goveju surove kože 26 din, telečje 27 din, svinjske 9 din za 1 kg. — Pšenica 4.50, oves 3.75, koruza 4.35, fižol 6, krompir 1.60; seno 1.15, slama 0.65, jabolka I. 12, II. 8.50, III 5 din; hruške I. 16, II. 13, III. 10 din; pšenična moka 8.50 din, koruzna moka 3.75, ajdova 7.50 za 1 kg. — Trda drva 175 din za 1 kub. m, jajca 1.75, mleko 3.50, surovo maslo 37 din. — Navadno mešano vino v gostilnah 15 din finejše sortirano v gostilnah 18. Živinski selml Živinski sejem v Črnomlju dne 29. oktobra: Dogon: 15 telet, 22 juncev, 253 volov, 83 krav, 245 prašičev in 10 plemenskih svinj. Prodanih js bilo domačim kupcem le: 27 volov, 1 tele, 16 krav in 24 prašičev. Cene naslednje: voli od 7.50—8.50, teleta od 7.50—8.50 in krave 5.50-6.50 za 1 kg žive teže. Mladi prašiči za rejo od 170—250 din za glavo. Občinstvo se ni zadovoljilo — ali nezdrave razmere v današnjem športu Ime Ragnhild Ilveger pozna ves športni svet in to ime je bilo ponovno objavljeno v zadnjih mesecih v vseh svetovnUi športnih listih. Kamorkoli je prišla dvajsetletna danska plavačica, povsod je napolnila plavalne stedione ter njihove blagajne, kar vse so povzročili njeni svetovni rekordi, katerih ima kar 37. Ta izvrstna plavačica je pred par dnevi nastopila v nekein manjšem mestu. Plavala je in tudi zmagala, toda ne v novem svetovnem rekordnem času. In mislite, da je odšlo občinstvo zadovoljno s te prireditve? Gledalci 60 prišli v plavalni bazen v prepričanju, da bo Hvegrova osemin-tridesetič popravila svetovni rekord — piše neki list v svojem poročilu o tej prireditvi. Toda treba si je zapomniti: Šport ni nikaka trgovina, kjer bi se za pri blagajni plačano vstopnico dobila kaka protivrednost v obliki svetovnega rekorda. Kdor ni zadovoljen z rezultatom, ki je nekaj desetink sekund slabši od svetovnega rekorda, ta naj si kupi vstopnico za cirkus ali kako slično zabavišče ter tamkaj zadosti svojim živcem s senzacijami. Taki gledalci ne spadajo v športne stadione. Kaj pravi sama Hvegrova o tej stvari: »Nevarna je zabloda s svetovnimi rekordi. Ti so postali že vsakdanji in so ljudje razočarani, čc ti rekordi izostanejo. Pa naj grem v katerokoli mesto na Danskem, povsod se že par dni preje piše o rekordnih poskusih. Nihče se pa ne zadovolji s tem, da me vidi samo plavati. Kako neverjetno postanejo gledalci razočarani, če pri kakem tekmovanju ne dosežem svetovnega rekorda. Ko sem nedavno preplavala 100 m v dobrem času 1:07 minut, je bilo razpoloženje gledalcev enako ničli. Toda jaz ne mislim na gledalce niti pred niti med tekmovanjem samim niti pozneje. Na tej stvari ne morem nič menjati, kajti jaz plavam.c Temu odgovoru ni ničesar dodejati. >Jaz plavam« pravi mlada danska plavalka in v teh dveh njenih besedah je vse povedano in je ves njen zanos s katerim se je vidala športu; to je slika prave športnice in kaj je napram temu onih 37 svetovnih rekordov, ki jih brani odlična svetovna plavačica Hvegrova Slučaj Hvegrove pa ni osamljen. Saj imamo priliko opazovati tudi med našim športnim občinstvom enake primere. Še dobro se namreč spominjamo smučarskih poletov v Planici pred nekaj leti. Kaj je rekel tedaj neki gledalec svojemu tovarišu, ki ga je čakal na ljubljanskem kolodvoru: sOh, zanič ni bilo, samo 98 m je skočil« (On bi namreč hotel imeti 100 m!) In tudi če ne gre za svetovne rekorde, na stvari prav nič ne spremeni. Športni gledalci 60 danes že res preveč razvajeni. Smučarski drobiž od tu in tam Smuški muzej na Blokah dobimo. Pripravlja ga občina, ki je že izbrala in določila zanj prostore v občinskem domu. Zaradi pomembnosti smuške zgodovine na Blokah v zgodovini smučar-stva je gotovo treba pozdraviti to namero občine. Muzej namerava občina pozneje razširiti še na jadralni šport. Pravilnik pooblaščenih smuških učiteljev. Ministrstvo za telesno vzgojo je v sporazumu in na inicijativo Zimskošr>ortne zveze pripravilo in dokončalo pravilnik, ki bo tudi v naši državi uredil položaj poklicnih ali njim enakih smušftih učiteljev. Kandidati se bodo morali prijaviti h izpitu pred posebno komisijo, ki bo sestavljena iz delegatov ministrstva in zimskoš|>ortne zveze ter bodo po položenem izpitu prejeli posebno diplomo. H izpitu bodo pripuščeni le člani društev z ZSZ.I. V bodoče bodo smeli voditi smuške šole ali tečaje za tujce in gosto hotelov le smuški učitelji, ki imnjo diplomo tega ministrstva. Uredba bo stopila verjetno še pred zimo v veljavo. Rudi Finžgar iz Krope. Znani naš skakač Finžgar, ki se je lani proslavil na veliki skakalnici v Planici in stopil v službo na Jesenicah, je zapustil Kropo. Športni duh jeseniških smučarjev ( utegne tudi njemu pomagati do daljnih uspehov. Naša letošnja smuška sezona v mednarodnih tekmah. Za pripravo smuškega |>rograma z mednarodno udeležbo se je mudil v preteklih dneh v Ljubljani odposlanec nemškega Skifachamta Albert Bildstein, ki se je razgovarjal z predstavniki ZSSJ in US Planica o prireditvah, ki bi se jih udeležili nemški smučarji pri nas in naši v Nemčiji. Napravljen je bil osnutek programa, ki mora hiti šele obojestransko odobren. V tej za-j devi in v zadevi naše udeležbe na svetovnem | prvenstvu je posetil zvezni tajnik ministra g. Du- šana Pantiča, ki je obljubil, da bo omogočil izvedbo priprav, to je potrebnih treningov in našo udeležbo v mednarodnem športu, ter pridobil za to pristanek ministra financ. Film o Planici 1940 je bil v preteklih dneh predvajan v Beljaku, zatem bo pa krožil po ostalih nemških mestih. Baje je zelo dobro uspel. Upamo, da ga bomo dobili v .decembru tudi v Jugoslavijo. Predsedstvo Fise je prevzel njen I. podpredsednik grof Hamilton v Švedski, ki sporoča, da bo upravljal Fiso do vrnitve predsednika. Holmenkoll en, kjer stoji slovita norveška skakalnica in kjer se že dolga desetletja praznuje smuški praznik Norveške, namerava društvo za pospeševanje smuškega športa v Oslo preurediti v smuški stadion. Zagradila naj bi se tam še ena mala skakalnica, vzorna prosa za slalom in vzpenjača. Upajmo, da bodo imeli z gradnjo teh skakalnic več sreče, kot so jo lani imeli s sedanjo, ki so jo zgradili pred 2 leti in že dostikrat popravili zaradi prevelikega števila padcev! Lars Bergendahl večkratni svetovni prvak na 18 in 50 km ne bo več tekmoval. Še lani mu je bila priznana zlata medalja za najzaslužnejšega športnika v Norveški. R. Andersen. sloviti norveški skakač, ki je nastopil 1935 v Planici, se je v svojem rojstnem kraju Dramenu poročil. Nastopal bo tudi v bodoče na skakalnih prireditvah. Finsko smuški muzej se je preselil v svoje nove prostore. Slovi po tem, da ima zbirko najstarejših in najzanimivejših smuči, deloma izkopanih iz močvirij. Tudi ta muzej ima bloško smuči, žal zelo slab vzorec. Bilo bi koristno preskrbeti mu prave smuči z Blok. Smuški šport v Franciji stoji pred težkimi problemi. Pojavilo so je veliko pomanjkanje smuči, ker jih je Francija v velikem številu poslala Finski in Norveški v času njihovih vojska. Sedaj skuša Francija rešiti zimsko sezono vsaj v Sa-vojih. zabranjena pa je vsaka otvoritev nočnih lokalov tam. V bodočo se morajo vsi smučarji združiti po svojih klubih v smuško zvezo, ki bo vodila ves smuški šport. Za smuške učitelje, ki spadajo v bodoče pod nadzorstvo le zveze, bo izdana posebna uredba, ki bo urejevala njihov položaj. \ Chamoni*u bo urejena šola za smuške učitelje, eorske vodnike, učiteljske inštruktorje mladine. Vso mladino v gorskih vaseh nameravajo spraviti na smučI Mladina in zadružno gibanje Ljubljana, v novembru 1940. Zlasti v hudih časih se uveljavljajo v svetu razna gibanja in stremljenja, ki opozarjajo ljudi na potrebo čim večjega složnega sodelovanja. Ena najlepših oblik vzajemnosti in lojalnega sodelovanja med ljudmi pa je zadružništvo ki se je v zadnjih 40 letih zlasti med našim slovenskim ljudstvom tako lepo uveljavilo in priljubilo Če nič drugega, tedaj nam naše veliko slovensko zadružno gibanje dokazuje, da ima naše kmečko in delovno slovensko ljudstvo globoko razvit socialni čut. Iz 19. stoletja pa se nam zadružništvo in zadružna misel rešujeta v novo dobo socialnega reda kot najlepši temelj za vso obnovo našega gospodarskega in socialnega sožitja. Mladina je za zadružno vzgojo zelo dovzetna Marsikdo bi pomislil, da je sodelovanje mladine pri zadružništvu preveč tvegano in da na kakšen resen uspeh v tej smeri ne moremo računati. Vendar pa je ravno zadružništvo med našim ljudstvom tako lepa veja vsega našega delovanja, da bi bil greh, če bi pri vsem tem pozabljali na to, da je treba čim prej, celo v zgodnji mladosti, mladino potegniti v zadružniško gibanje Zlasti v naših časih postajajo otroci že v zgodnjih letih najštevilnejši obiskovalci naših trgovin, seveda tudi obiskovalci naših zadružnih podjetij po podeželju. Starši imajo zmerom manj časa hoditi v trgovine in zato odhajajo otroci nakupovat drobne in zato najbolj pogoste potrebščine. Prav tako pa bi morale tudi naše zadruge, zlasli tiste, ki se pečajo z nadrobno prodajo življenjskih potrebščin, računati na to, da je vsak dan več v njihovih trgovinah strank, ki so še otroci. Ti otroci bodo pozneje dobri in vestni za-drugarji tedaj, če se jim bodo v otroških letih zadruge globoko vtisnile v spomin z nekaterimi najljubšimi in najprisrčnejšimi vezmi. Številne so še pri nas zadruge, ki ne polagajo na to velike pozornosti, dasi se v drugih državah s tem največ računa. Zadružno gibanje v Angliji, kjer ie izredno močno razvito, že nekaj let naroča svojim proda-jalnicam na drobno, da morajo vsaj eno svoje izložbeno okno določiti za predmete in stvari, ki zlasti zanimajo otroke in mladino. Zadružne organizacije mladine drugod po svetu V drugih državah so že kmalu začeli misliti na to, da bi bilo treba tudi otroke zadružno organizirati. Eno največjih takih mladinskih zadružnih organizacij je imela Anglija. V njeni zaddružni zvezi je bilo v letu 1938 organiziranih 50.000 otrok, fantov in deklet. V Angliji so v nižjih šolskih razredih uvedli tudi predmet o zgodovini zadružništva, pa tudi pri raznih drugih predmetih na različne načine otroke navajali k temu, da se zani- majo in vzljubijo zadružništvo. Za mladino od 14. do 25. leta starosti pa so v Angiliji uvedlj posebne zadružne krožke. Ti krožki so popolnoma samoupravni in so najboljša šola za šolanie vodilnih angleških zadružnikov. Iz teh krožkov je v Angliji dosedaj izšlo mnogo odličnih voditeljev današnjega angleškega zadružništva Ti krožki «c se v Angliji uveljavili poleg tega tudi zato. ker so v teh krožkih izšolani mladeniči hitro in brez ovir našli zaposlitev pri zadrugah in so imeli povsod prednost pred nastavljenci, ki so imeli samo trgovsko izobrazbo. Angleška Zadružna zveza ima poseben odbor za vzgojo mladine v zadružnem duhu. Ta odbor je v dneh od 17. do 24. septembra 1938 priredil prvi mladinski teden za narodno zadružništvo. Vse zadruge v državi so več mesecev poprej tekmovale, da so načrtno pripravile vse potrebno, kar je bilo v zvezi s tem tednom. Mladino v svojih okrajih ali okoliših so vabile v zadružno delo s posebnimi privlačnimi letaki z udarnimi gesli, vse to pa naj bi dvignilo zanimanje zadrugarjev, pa tudi nezadru-garjev za pravi pomen tega tedna. Zadružna zveza je ob tem času skrbela predvsem za to, da je vsaka zadruga v svojem delokrogu in okolišu skušala ustanoviti mladinski odsek, kjer pa to ni bilo mogoče, pa je s spisi in brošurami opozarjala na potrebo mladinske vzgoje v zadružnem smislu. Mladina je povsod za vse tisto, kar je novo, Tudi mladina me ljubil Rdeča in spokana koža često zelo boli. Posebno nežna otroška koža je zelo občutljiva. Zato si otroci lako radi namažejo z NIVEO lice in roke preden gredo na ulico. najbolj dovzetna. Naš čas je prepoln novih nalog in vprašanj in mladino moramo navezati na ta vprašanja tako, da jih bo razumela predvsem v socialnem konstruktivnem smislu. Zadružništvo pa najlepše vzgaja človeka k novemu, bolj socialnemu gledanju na življenje. Čim prej bo mladina spoznala zadružništvo, tem prej bo tudi videla pravo pot v nova razdobji, ki nas obdajajo. Korintski prekop ln atenski vodovod Ni se še v vsej besnosti razvila vojna med I Grčijo in Italijo, ko so že prva poročila prina- | šala vesti o poletih italijansikh letal preko znamenitega Korintskega preliva in o napadu na most, po katerem vodi preko tega kanala cesta in železnica iz srednje v južno Grčijo. Že to dejstvo samo nam mnogo pove o prometnem in vojaškem pomenu tega prekopa. Korintski prekop je velika tehniška zanimivost, z njim pa je tudi močno skrajšana pot iz Jonskega v Egejsko morje, kar je v sedanji vojni vsekakor zelo važno. Ladje lahko hitro švignejo skozi Korintski prekop in se izmaknejo mnogim nevarnostim, ki jih morda čakajo na poti okrog Peloponeza. Misel na prekop skozi ozek pas, ki je vezal srednjo Grčijo z južnimi kraji, ne izvira iz novega veka. Ze v starem veku so jo poskušali ostvariti mnogi vladarji, med njimi tudi znani tiran Nero. Zdi se, da je uspeh s Sueškim prekopom opogumil tudi Grke. Pozimi med leti 1881/82 so ustanovili delniško družbo pod predsedstvom generala Tiirra, zbrali potrebni denar in šli takoj na delo. Leta 1849. so že svečano odprli novi prekop. Čeprav je od takrat poteklo že skoro 50 let, je vendar Korintski prekop še danes izredno tehnično delo in spada med največje in najpomembnejše teh- Mesto Kri na otoku Krfu, važnem ključu ▼ Otrantu. Kri je važna točka ob vhodu v Jadransko morje. nične pridobitve v južni Evropi sploh. Prične se pri novem Korintu, ozirmoa prav za prav pri majhni luki Pozejdoniji in se konča pri Istinu v Eginskem zalivu. Dolg je 0300 metrov, globok 8 metrov, širok pa 22 ni. Tudi večje trgovske ladje lahko plovezo po njem. Vsekan je v naravnost idealen kraški svet. Ponekod se vije med 80 m visokimi skalami. Preko prekopa vodita dve cesti in ena železnica. Drugo veliko grško tehnično delo nove Grčije je atenski vodovod. Zgrajen je v (»slednjem desetletju. Atene niso imele dobre pitne vode, okoli zgodovinskega Maratona pa je polno zdravih izvorov. Z angleškim kapitalom so ustanovili zopet delniško družbo. Zajezili so dve veliki dolini na maratonski ravnini, in na ta način naredili veliko umetno jezero, ki vsebuje 45 milijonov ton vode. Po močnih ceveh dovajajo to vodo v Atene. Zanimiv je velikanski zid, ki zapira umetno jezero in zadržuje vodo. Dolg je 285, visok pa 50 metrov. Na dnu je 74 ni debel, proti vrhu pa so zožuje in je na vrtu 4.5 m širok. Na vrhu je še vedno dovolj širok, da jc lahko po njem speljana avtomobilska pot z ene obale na drugo. Ta gigantski zid in ostale vodne naprave so delali pet let. Dela so bila končana pred sedmimi leti. Novo bolezni kot posledica vojne V londonskem dnevniku »Nevvs Chroniclec so objavili zdravniki daljšo razpravo v zvezi z novimi boleznimi, ki so nastopile kot posledica vojne. Pojavle so se tri resnejše bolezni. Prva je tako imenovana >zakloniščna paraliza«. Neki specialist opisuje, da se je v njegovem področju pojavilo pet primerov ohromelosti hrbtenice. Kot vzrok za to bolezen navaja dejstvo, da ljudje zaradi neprestanih zračnih napadov cele noči pre-spe v zakloniščih na cementu. Poročajo tudi, da je poleg omenjenih bolezni nastopila »hripavost evakuiranih«, ki razsaja zlasli med mestnimi otroci in ki so se preselili iz mest na deželo. Specialisti za bolezni ušes, vratu in grla so ugotovi, da sprememba zraka n življenjskih razmer vpliva na dihalne organe in da morajo preživeti dokaj časa na deželi, da se privadijo na nove razmere. V zakloniščih se pojavlja zlasti vnetje zob. Zdravniki izražajo strah, da bo ta bolezen še bolj razsajala pozimi, ker bodo zaklonišča vlažna in pa slabo prezračena. Družinske tradicije v angleški politiki Družinska tradicija je izrazita črta v angleškem političnem življenju. Iz roda v rod prehaja politična dediščina izrazitih političnih veličin. Ta msel je brez dvoma navdala mnoge, ko so brali, da se je vsedel te dni v opozicionalno klop angleškega spodnjega doma major Gwilym Lloyd George. On je tretji član te rodbine, ki ima svoje stalno mesto v angleškem parlamentu. Major Gwilym Lloyd George je sin Davida Lloyda (Ne jokatje preveč, saj so ljuba mamica šli k Jezusu.« Pur trenutkov pozneje pa se je zrušila Terezija mrtva zraven materinega groba. Zmlela jo je od prevelike žulosti srčna kap. Hčerka je mater zelo ljubili, ki ji je v hudi bolezni stregla letu in letu r nn lčloveško potrpežljivostjo! Kakor je pri pogrebu rekla, da gre za materjo — se je uresničilo, in sedaj se že obe veselita v deželi, kjer vlada večni mir! Naj počivata v miru,' — Podružnica Slomškove družbe za kranjski okraj bo zborovala v nedeljo, 10. t. m. ob pol 10 v deški ljudski šoli v Kranju. Predaval bo znani naravoslovec g. dr. Joža llerfort. Udeležba obvezna za vse člane! — Deset tisoč dinarjev izvabil od vdove. V Kamniku je vsem meščanom dobro znan 50 letni prevžitkar Jože Romšak iz Briše nad Kamnikom, ki je bil zaradi svoje nedovoljene iznajdljivosti že večkrat pred sodiščem. V Mekinjah živi s svo- I Danes nepreklicno zadnjikrat I Angel ljubezni z dražestno igralko in odlično nevko Deanno Durbin. Predstave ob 16., 19. in 21. uri ... ., , ,,.««. Kino Union. tel. 22-21 I KINO MATICA, tel. 22-41 Prepovedana ljubezen Odlični igralci: Vitlorio da Sicca in Alida Valli. Predstave ob 16., 19. in 21. uri (Manon Lescaut) — je velefilm. ki ga odlikujejo najslavnejši pevci: Benia-mino Gigli in Marija Caniglia Najboljši italijanski režiser: Carmine Calone Danes posledn|i£ veliki film prelepe in opojne muzike in nepo?abnih melodiji VELIKI VHLCEK Življenski roman velikega komponista Joh. Straussa, kralja valčka KI IVO SLOGA Tel. 27-30 Razpfs književne nagrade Slovenska straža v Ljubljani ponovno opozarja na svoj razpis književne nagrade, ki ga je objavila pred mesecem dni v našem dnevnem časopisju in ki se glasi: Slovenska straža v Ljubljani razpisuje nagrado v znesku .1000 (tri tisoč) dinarjev za najboljši leposlovni spis, ki bi budil v mladini močno slovensko narodno zavesi ler zavesi jugoslovanske in državne skupnosti. Spis naj bi obsegal 1—2 liskani poli navadne osnier-ke in bil primeren za mladino od 7—10 leta slarosli. Podrobnejše želje javi Slovenska straža interesentom na zahtevo ludi pismeno in ustno. (Poljanski nasip 12/X-1.) Dopisi naj se predlože izdajateljici najkasneje do dne 31. decembra 1940. Poslane rokopise bo presodila posebna komisija, nagrajenega bo pa založnica takoj izdala bogato ilustriranega. Slovenska straža si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli, ako bi spis ne ustrezal v zadovoljivi meri svojemu namenu. Odbor Slovenske straže. Pozor lovci I Sveže ustreljeno srnjad nlačam din 13- kg, dostavno odda|ni kolodvor. RIBA" ■T. 0GRTNC, LJUBLJANA *« — Vincencijeva konferenca za akademike v Ljubljani je te dni razposlala prošnje vsemu katoliškemu izobraženstvu, v katerih se obrača na vse, da ji pošljejo podpore (v denarju, obleki, obutvi), ki jih bo uporabila za podpiranje revnih akademikov. Ta prošnja je v današnjih težkih in negotovih časih tem bolj nujna, ker je mladina, ki strada in prezeba, pomoči še bolj potrebna, kot kdaj koli prej. Obračamo se na dobra srca, ki čutijo z mladino in imajo razumevanje za njene potrebe in težave, da nam priskočijo na pomoč. Naš nebeški Dobrotnik Vas bo obilno poplačala za vse, mladina pa Vam bo hvaležna. — Vincencijeva konferenca za akademike v Ljubljani. — Prav lepo se bo podala v vsaki hiši lepa »Goriška Madona« v barvah, kakor jo je naslikal slikar Riko Debenjak. Slika ho natisnjena v treh barvah na dober papir v velikosti 23 X 30.5 cm in jo bodo v vsaki hiši lahko imeli v okviru. Sliko dobi lahko vsak »Slovenčev« naročnik zastonj, ker bo priložena »Slovenčevemu« koledarju, katerega dobite za 10 din, ako ga naročite na naslov »Slovenčev koledar«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. — Za 10 din dobite koledar, povrhu pa še omenjeno sliko, le če ste naročnik »Slovenca« Ako pa niste naročeni ne na »Slovenca«, ne na »Domoljuba« in ne na »Sloven;ki dom«, pa velja koledar s sliko 28 din. Naročniki »Slovenca* imajo torej pri nabavi koledarja veliko ugodnost. — Velikodušen dar. Čosp. Klima Drapro, trgovec v Sv. Juriju ob j. ž., j<» daroval P. 11. K. tukajšnje ljudske šole za letošnjo božičnico revnih otrok 400 din. Za velikodušni dar 11111 izreka odbor P. H. K. najtoplejšo zalivalo. — V Prekmurjii manjka 41 urnih inoči. Znr.njič smo ugotovili, da m.injka v soboškein okraju nn ljudskih šolah ,21 učnih moči. V lendavskem okraju pa jih manjkn 20 in sicer po rlve nn šolah v crensovcih, Dohrovniku in Srednji Bistrici, po ena pn v Benici, Dol Bistrici. Lendavi. Guberjii, G«r l^ikošu I/a-kovoih. Mali Polnnl, Veiiki Polani. Odrancih, Petišovcih. Pincnh. Gomiliei in Trnju .V obeh prekmurskih okrajih manjka torej 41 učiteljskih moči, — Oglasnik lavantinske škofije objavlja v svop zadnji številki uredbo o visoki bogoslovni šoli v jo družino neka vdova, ki se je pred leti vrnila iz Nemčije, Dobila je za možem, ki se je smrtno ponesrečil v rudniku, precejšnjo vsolo denarja in jo kot skrbna mati sklenila zgraditi družini lastni dom. Zaradi sedanjih hudih razmer pa je začela razmišljati, ali bi hišo obdržala ali bi jo prodala. Za Io je zvedel Romšak, ki je vdovo obiskal ter jo nagovarjal, naj hišo proda. Zatrdil ji je, da ji ho za malo provizijo pfleskrbel dobrega kupca. Res je čez nekaj dni pripeljal k vdovi kupca BVleca iz Loke v Tuhinjski dolini. Po kratkem pogajanju jo bila kupčija sklenjena. Vdova je zahtevala za hišo 65.000 din. Brleč pa ji ie dal 10.000 are. Čez tri dni je Romšak spet prišel k vdovi z nekim pismom in dejal, da se je Brleč premislil in prosi za vrnitev aro. Ker je vdovi tudi bilo žal. da je hišo prodnla, je rada vrnila 10.000 din in jili izročila Roinšaku, za pot 11111 je pa Se posebej dala 20 dinarjev. Vdova je mislila, da je stvar s tem v redu. Toda to je bil le trik Ronišaka. da je prišel do denarja. V Kamniku je obiskal razne gostilne, kjer je s tisočakom plačeval žganje, kupil si je nove čevlje in poravnal nekaj svojih dolgov. Ko se je že precej napil, je prišel v neko gostilno nn Vrhpolju, kjer je kmalu zaspal. Gostilničarju in nekemu gostu se je takoj zdelo, da z Romšakom ni nekaj v redu, ker je poleg njega ležalo polno denariif. Pobrala sta denar, mu pretipala žepe in ugotovila,. da je imel pri sebi še 8831 dinarjev. Orožniki so Ronišaka aretirali in sedaj v zaporih čaka na svojo »provizijo«. — Malokdo ve, kaj nam daje slovenska zemlja, kako jo je treba obdelovati, koliko je med slovemkim narodom kmetov, delavcev in drugih stanov, pa tudi o drugih delih Jugoslavije fmo glede teh stvari nepoučeni. — Najboljši strokovnjaki pa nas bodo o gornjem poučili s svojimi članki v »Slovenčevem koledarju«. Koledar stane za naročnike »Slovenca« le 10 din, naročite ga pri poverjeniku, čc ste naročeni nanj pod skupnim naslovom, ali pa ga naročite po položnici, ki jo boste v ta namen v kratkem prejeli. — Vojni dobavitelj Moiiiiib bey ol Snih. Kakor smo že svoj čas poročali, je bil AsireC Mounih bey el S0II1. rodom i/. Beyruta v Siriji, ki se je letos junija izdajal v Ljubljani in Mariboru za vojnega dobavitelja in je sklepni vagonske ooiinve raznih mesnih izdelkov za tnkozvano \V-vgun.lovo armado v Mali Aziji, obsojen pred ljubljanskim okrožnim sodiščem na 5 mesecev sirogega napora zaradi zločina olirtoma Izvrševane ,'oljufije. Okrožno sodišče ja s sodbo od *). oktobru t. I. izreklo tudi njega i'g >11 i/ naše države vedno. Mounih bev el Solil |e (e dni prestal 5 mesečno kazen. Po prestani kazni je bil vojni dobavitelj izročen ljubljanski oniiciji, ki ga je v torek odgnala č Grškem. Bolgarskem. Romunskem, Madžarskem, Nemškem, po Italiji in Franciji. Mednarodna policija se zelo zanima za njega, V Nemčiji ga bodo sodili zaradi tam izvršenih prevar. Po prestani kazni ga bodo pa Nemci pač poslali še v kako drugo oržavo, kjer sc zanj zanimajo policijske in sodne oblusti. — Vlomilec v planinske koče obsojen. Matevž Ferčaj, star 25 let, je tlclomržen človek, rad se potika po gorenjskih pianinah in vlum-ija v razne pastirske koče. I etos na binkošti je vlomil v kočo Lovrenca Puca pri Sv. Neži in je odnesel razne stvari v vrednosti 300 din. ("'oz nekaj dni je skušal vlomiti še v drugo pastirsko kočo, lodn so ebJžavi * Japonski diplomat o lepotah Dalmacije. Včeraj smo poročali, da je v Dubrovnik prispel in od tam nadaljeval svojo pot proti Splitu japonski poslanik v Budimpešti, ki je obenem akreditiran tudi na belgrajskem dvoru, Inuje Macuradu v spremstvu svojega tajnika. V Splitu je Macuradu pregledal Dioklecianovo palačo, Peristil in druge znamenitosti. Iz Splita se je Macuradu podal mimo Plit-viških jezer v Zagreb, kjer je izjavil: »Dalmacija je napravila name najlepši vtis, ker je tako raznolika in zanimiva. Ni treba, da poudarjam, kako se mi Dubrovnik in Split nadvse dopadeta. Lepo vreme, ki me je spremljalo na potovanju, mi je omogočilo, da sem si vse ogledal in se naužil naravnih lepot.« * Hercegovina potrebuje hrane. Letošnja žetev žila v Hercegovini je bila slaba. Ječmena in pšenice so pridelali okrog 1500 vagonov, kar so porabili že v dveh mesecih. Koruze je na hercegovskih poljih veliko uničila voda, ki je nenadoma poplavila polja in je koruza ostala več dni pod vodo ter začela gniti. Votla je uničila koruze za najmanj sto milijonov dinarjev. Samo na drinovaško-imotsRem polju jc bilo uničene koruze v vrednosti okrog 50 milijonov dinarjev. Čeprav je banovina Hrvatska oovolMu precejšnje kredite zn melioracijo hercegovskih polj, se v letošnjem letu ni še nič delalo. Po vseh mestih in vaseh zahodne Hercegovine je r.astalo pomanjkanje hrane in moke in 1k> prebival",tvo kmalu zr-čelo stradati, čc ne bo pomoči. Odkupovanje tobaka se bo začeto II. novembra. Upajo, da bodo hercegovskim sadilcein tobaka plačevali vsaj po 37 do 40 dinarjev kilogram. Tako bi clobPli kmetje precejšnje vsote za tobak. Ob času odkupovanja tobaka kupuje hercegovski kmet žito in druge prehranjevalne potrebščine za celo leto. I a čas je najbolj ugoden, da sc pošlje v Hercegovino mnogo žita in moke. Kmetje bodo sedaj dooili oenar za tobak in z njim kupovali žito 111 drugo bruno. Najmanj bi potrebovali za I lercegovi.no vsuj 4000 vagonov hrane in žita. * Izvoz v Rusijo. V Splitu natovarjnio v vagone 350 ton železnega silicija, ki ga bodo odpeljali v Sovjetsko Rusijo. To bo prva partija naših industrijskih proizvodov, ki se bodo izvozili v Sovjetsko Rusijo. Železni sicilij predelujejo v tovarni »Ln Dalmatienne« v Dolgem Batu iz domačega kremena in z domačim ogljem. * Pastirček postal iznajdltelj. — Kmet Panta Lazič, ki ima v bližini Sombora malo posestvo, si je moral v svoji mladosti služiti kruh kot pastir. Zato mu ni bilo mogoče obiskovati šole vendar mu pa njegova neumorna pridnost ni dala počivati in s štiriindvajsetim leton. se je zt,čel pridno učiti brati in pisati. Lazič je bil namreč nadarjen mladenič in ni hotel v življenju igrali podrejene vloge. Ko je končno postal lastnik zemljišča, se je popolnoma posvetil proučevanju, kako bi pomnožil pridelek pšenice Lazič je delal po starem pregovoru: Kakršna setev, takšna žetev in ie skušal v prvi vrsti zvišati pridelek pšenice -. strokovnja-ško setvijo. Polovico svojega zemljišča je obdelal kakor drugi kmetic, na drugi polovici pa ;e vsejal zrnje v vrstah, pr! čemer je pazil na to, da ni prišlo kakor pri navadni setvi v zem'io po deset ali še več zrn skupaj. Med vrstami pa je natrosil gnoj. Deset let se je trudil iznajdljivi kmet « temi poskusi, o katerih moremo danes smatrati, da so končani. Uspeh jc prekosil vsa pričakovania Med- Se je čas do 11. novembra! »Slovenčev koledar« foo tudi za poslovne ljudi! Zn doplačilo 6 dinarjev lahko vsak dobi »Slovenčev koledar« z dodatkom zn poslovne zapiske. — K vsakemu mesecu bosta namreč še dodana 2 lista, razdeljena na posamezne dneve in primerno črtana, tako da lio ta del zlasti pripraven za zapiske, ki si jih za svoje obravnave morajo delati odvetniki, notarji, denarni zavodi, vodje raznih drugih podjetij, sploli poslovni ljudje. Prepričani smo, da bomo s tem še posebno ustregli našemu poslovnemu svetu, ki mil je takega koledarja manjkalo. Prosimo za čimprejšnja naročila koledarja s poslovnim delom! Ljubljana, 8. novembra Gledališče Drama. Petek, 8. novembra: zaprlo. — Sobola, 9. novembra: Cigani. Premiera. Red Premierski. — Nenedlja, 10. novembra, ob 15: Razvalina življenja. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 11. novembra: zaprto (generalka). — Torek, 12. novembra: Lepa Vida. Krstna predstava. Red Premierski. — Sreda, 13. novembra: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Red B. — Četrtek, 14. novembra: Revizor. Red Četrtek. Opera. Petek, 8. novembra, ob 15: Baletna pri-reditev. Izven. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. — Sobota, 9. novembra: Evgenij Onjegin. Izven. Gostovanje Zlale Gjungjenac. — Nedelja, 10. novembra, ob pol 11: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Ob 15: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 11. novembra: zaprto. — Torek, 12. novembra: Grof Luksemburški. Red Torek. — Sreda, 13. novembra: Figa rova svatba. Red Sreda. — Četrtek, 14. novembra: Carmen. Red Premierski. Radio Ljubljana Pelek, 8. nov.: 7 Jutranji jx>zdr.av — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček ve-selih zvokov (plošče) — ti Šolska ura: Kako milijon modrih cvetk obleklo narod - razgovor (vodi ga. Jul. Čuček) — 12 Slovenske pesmi (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. doncert Rad. ork. — 14 Poročila — 14.10 Turistični pregled — 18 Ženska ura: Žena in vprašanje mirit (ga. Milena Premru-Mojiorič) __— 1S.20 Xi!o- in Xalo-plton (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. St. Lcben) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura — 19.50 Turistovska oprema II. del (dr. A. Mrak) 20 Ruska glasba L: Predavanje dr. Dragotin Cvetko, na klavirju ilustrira prof. A nt. Trost 20.45 Koncert sloven. glasbe (Rad ork.) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Pisan drobiž (plošče). Prireditve in zabave Trnovsko prosvetno društvo vprizori v nedeljo zvečer sijajno Goldonijevo komedijo »Zdraha na vasi«. Kdor se želi razvedriti ob tej klasični komediji, naj jo pride pogledat. Dijaška predstava »Mrtvaškega plesa« bo danes ob 6 zvečer v frančiškanski dvorani. Cene so znaltio znižane na 4, 3, 2 din. Vstopnice so v predprodaji pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sliligoj, ter 1 uro pred predstavo uri dnevni blagajni. Predavanja Predavanje SPD bo j revi ob 20 v dvorani Delavske zbornice in sicer pod nazivom »Planina cvete«. Predaval bo g. Karlo Koejančič o snemanju gorskih pokrajin in cvetlic v naravnih barvah. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Naše dijaštvo SKAD »Danico« ima drevi ob 8 člantki sestanek. Savičarkcl Drevi ol> pol 8 imamo v beli dvorani Uniona 17. redni občni zbor. Udeležba za vse članice obvezna. — Odbor, Lekarne NoPno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Dunajska 43, in mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4. Poizvedovanja Dne 6. t. m. je bil pozabljen na trgu damski dežnik rjave barve. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi 50 din upravi »Slovenca«. tem ko je po starem načinu setve pridelal na ka-tastralnem oralu 10 do 12 stotov pšenice, pridela sedaj po njegovem načinu setve lb do 17 stotov. Pri tem pa je treba pomisliti, da je pri tem načina setve prihranil najmanj 60 odstotke« pšenice. S tem prihrankom se krijejo večji obdelovalni stroški. Lazič je tudi sestavil za ta način setve primeren stroj, ki lepo v vrsti polaga zrno v zemljo, obenem pa tudi med vrstami gnoji. Ta s/ej stroj je Lazič prijavil patentnemu uradu v Belgiodu. Obenem pa ic prosil merodajne oblasti zi finančno podporo, s katero bi mogel izdelovati take stroje. S takim načinom setve bi se moglo pridelati tudi veliko več koruze, fižola in repe. * Velika tatvina v Sarajevu. Pred kratkim je bilo v stanovanju Šipadovega uradnika Sigmunda Reichmanna ukradeno 150.000 dinarjev gotovine in razne dragocenosti v vrednosti nad 30.000 din, last nekega Reichsmannovega sorodnika. Uradnik jc imel denar in dragocenosti shranjene v predalu nočne omarice. Ob času vloma so v isti sobi spali Reichniannovi olroci, on sam z ženo pa je bil v kinomatogralu. Vlomilec je prerezal tudi telefonsko napeljavo v hiši. Anekdota V času Stare Helade (Grčije) je nastala na nekem egejskem otoku velika lakota. Končno jo lakota prebivalstvo tako pritisnila, da so poslali odposlanca v Šnarlo prosit pomoči. Odposlanec je odpotoval v Sparto, se postavil na glavni trg, ko je bilo tam zbranih največ ljudi, in Imel dola govor. Špartanci so mu pa rekli: »Tvoj govor je bil tako dole, da smo že pozabili začetek, konca pa nismo razumeli.« In odposlanec se jo vrnil brez pomoči. Oto-čani so poslali nato nekegn drugega moža. ki io bil znan po svoji molčečnosti. Mož je v Sparlo prinesel več praznih vreč in jih položil poleg sebe. Nato je rekel: »Prazne so, napolnilo jih!« Spartanci so mu napolnili vreče z moko. nakar so mu dejali: »Ni ti bilo trebn povedati, da so tvo|e vreče prazne, to smo sami videli. Ni ti bilo treba reči. naj jih napolnimo, mi bi to Itak storili. V bodoče torej ne bodi tako znovoreu!« m UUBIUN4 Po nočnem nalivu naraščanje rek Ljubljana, 7. novembra. Razna poročda vodomerskih postaj javljajo, da to Sava in druge reke po snočnem nalivu, ki je trajal splošno po Sloveniji od 22 tja do 4 zjutraj, zelo naglo začele naraščati in prestopati bregove, ter se razlivati po poljih. Zanimivo je stanje Save od 2. novembra naprej. Po oktobrskem snegu, ki je zapadel zadnje 4 dneve po ravninah Slovenije, 6o reke začele 2. novembra, ko je 6neg skopnel, hitro naraščati. Tako so Brežice javile, da je bilo stanje Save dne 2. novembra ob 7. zjutraj 340 cm nad normalo, nato je padlo na normalno stanje. Danes ob 7. zjutraj je zaradi nočnega naliva Sava dosegla že 125 cm nad normalo, pri vodcmerski postaji Čatež pa celo 208 cm. Pri Radečah je Sava 2. novembra zjutraj dosegla 240 cm nad normalo, 4. novembra je bilo stanje 193 cm, 5. novembra 170 cm in danes ob 8. uri je naglo narasla na 230 cm nad normalo, Torej v 48 urah je narasla za 60 cm. Iz Litije javljajo, da je tamošnja vodomereka postaja zaznamovala stanje Save 200 cm nad normalo. Pri Tacnu je Sava od snoči narasla za 120 cm in dosegla stanje 170 cm nad normalo. Zelo narašča Krka. Postaja Sv. Križ je javila: 2. novembra ob 6. zjutraj 335 cm, ob 9. dopoldne 340 cm in ob 11, dopoldne 343 cm nad normalo. Stanje je bilo neizpremenjeno do 4. novembra, ko je Krka počasi upadala in je dosegla 5. novembra ob 7. zjutraj 307 cm nad normalo. Dance je narasla že za 70 cm. Ljubljanica je prav tako davi naglo naraščala zaradi nočnih nalivov. Pri Fužinah je dopoldne narasla za 60 cm. n Kino Kode/fevo ter 41-64 — Danes ob 20, jutri ob 20, v nedeljo ob 1430, 17-30 in 20-30 najlepša zgodba ljubezni nesrečne kraljice, ki je končala pod giljotino: Marija Antoinetta Norma Shearer, Tyrone Power Seviljski brivec Španska ljubavna romanca po nesmrtnem Rossinijevem delu. 1 Nastopna predavanja treh novoimenovanih rednih vseučiliških profesorjev medicinske fakultete bodo v soboto, 16. novembra 1940 v zbornični dvorani glavnega vseučiliškega poslopja. Začetek predavanj točno ob pol enajstih dopoldne, konec ob 12. Predavali bodo: prof. dr. Hribar Franc: Marasmus senilis; prof. dr. Karlo Lušicky: Smer moderne interne medicine; prof. dr. Božidar Lavrič: Kirurgične diagnotične metode. I Pogled v današnji Egipt je naslov predavanju, ki ga bo imel na 5. prosvetnem večeru docent dr. Valter Bohinc. Predavanje bo danes ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani. Malo vemo o Egiptu, o njegovi ustavi in vladi in redki so tisti, ki poznajo, kako važno vlogo tvori Egipt za angleški imperij. Dnevno čitamo po časopisju o armadi Italije, ki se približuje glavnemu mestu Egipta; malo vemo o Sueškem kanalu, ki tvori pravo žilo prometa med Daljnim vzhodom in Sredozemskim mor-jem. Predavanje bo bogato ilustrirano tudi s ski-optičnimi slikami. Zaradi tega vljudno vabimo cenj. občinstvo, da se tega prosvetnega večera v čim večjem številu udeleži. I Občni zbor Bogoslovne akademije v Ljubljani bo v petek, 15. novembra ob 15 v profesorski sobi teološka fakultete (Poljanska c. 4), 1 Za Vincenctjevco konferenco CM župnije daruje Kristina Červena 100 din in Karla Modic 100 din namesto cvetja na grob g. Stankotu Knezu. 1 Sv. maša zadušnica za pokojnim ravnateljem Ivanom Rogerjem se bo darovala v soboto ob 9 dopoldne v frančiškanski cerkvi. 1 Slomškova družba — podružnica Ljubljana-mesto — ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, 11. novembra ob 20 na Ledini. Na dnevnem redu ie med drugim predavanje ge. upraviteljice Kriste Hafnerjeve. Pozivamo člane na polnoštevilno udeležbo in vabimo tudi gospode duhovnike! — Odbor. 1 Razstava kluba »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu vzbuja veliko zanimanje s svojimi res kvalitetnimi deli in je odprta vsak dan od 9—18. Razstavni prostori so kurjeni. 1 Cene teletine v Ljubljani. Referent za kontrolo cen kr. banske uprave je zaradi znatne podražitve zaklanih telet odobril, da se smejo cene telečjemu mesu v Ljubljani zvišati tako, da znaša cena za telečji vrat 14 din, za telečja prsa 16 din, za telečja pleča in hrbet s priklado 18 din in za telečje stegno s priklado 20 din za kg. 1 Glede na željo, ki so jo izrazili podeželski obiskovalci upravi Narodnega gledališča, naj bi uprizarjala popoldne včasih tudi resne igre, bodo uprizorili v nedeljo popoldne v Drami Finžgarjevo ljudsko dramo »Razvalina življenja« v običajni za- sedbi. — Ker ie predstava Shakespearjeve tragedije »Romeo in Julija« vedno razprodana, opozarjamo p. n. občinstvo, ki si jo želi ogledati, da jo l;odo ponovili v nedeljo zvečer. Obiskovalci naj s! pravočasno zagotove vstopnice. Za obe nedeljski predstavi bodo veljale znižane cene od 20 din navzdol. 1 Prvič bo gostovala v letošnji sezoni Zlata Gjungjenac v soboto. Pela bo partijo Tatjane v Cajkovskega operi »Evgenij Onjegin«. Občinstvo bo gotovo z veseljem pozdravilo gostovanje priljubljene umetnice v partiji, ki jo je na našem odru pela z velikim uspehom. Zanimivost pri sobotni uprizoritvi opere bo nastop mladega lenorista Antona Sladoljeva v partiji Lenskega. To bo prvi večji nastop pevca, ki se je uspešno uveljavil v raznih manjših partijah in v radiu. Naslovno partijo bo pel Boris Popov. Olgo ga. Španova, Gremina g. Lupša, Mater ga. Poličeva, dojiljo ga. Kogejeva. I Važno za obrtnike. Zveza slovenskih obrtnikov opozarja, da je davčna uprava te dni razposlala obvestila o odmeri davka. Obrtniki, ki smatrajo, da jc odmera previsoka, naj se oglasijo v svrho pritožb na reklamacijski odbor v zvezini pisarni. Obrazec pritožbe za reklamacijski odbor glede previsoke odmere davka je v lanskem koledarju Zveze slovenskih obrtnikov. Rok za pritožbe na reklamacijski odbor je 30 dni po prejemu obvestila. Zato prizadeti obrtniki ne odlašajte! 1 Tramvajsko postajališče pred glavnim kolodvorom le počasi napreduje. V sedanjem slabem vremenu ie bil postajališče pred glavnim kolodvorom kaj dobrodošlo vsem številnim pot- nikom, ki čakajo pred kolodvorom na tramvajsko zvezo. Na žalost pa se zadnji mesec na postajališču ni spremenilo skoraj prav nič Ce vse ureditve postajališču ni mogoče izvesti hitro, potem pa naj se vsaj zunanjost postajališča uredi v toliko, da bodo potniki lahko že lo zimo vedrili pod njiin, I Pri zaprtju, motnji ? prebavi _ vzemite ziVtral„na prazen želodec en kozarec naravne »rRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Jesensko licenciranje bikov za mestno občino ljubljansko bo dne 14. novembra t. 1„ in sicer ob pol S zjutraj za Moste in Štepanjo vas na dvorišču g. Cerneta branca, posestnika na Zaloški cesti 142; ob 9.30 za Barje na dvorišču gostilne pri »Mo-karju«; ob 10.30 za Vič na dvorišču g. Beliča Alojza, posestnika na Viču št. 29; ob 10 za Dravlja in Zapuže na dvorišču g. Toneta Franca v Drav-Ijah št. 218; ob 11 pa za Šiško in Koseze na dvorišču g. Babnika Valentina, posestnika v Zg. Šiški št. 32. Rejce bikov opozarjamo, naj prinesejo s seboj izvlečke iz rodovnika o poreklu bikov. Opozarjamo vse živinorejce, da je priptiščanje nelicen-ciranih bikov prepovedano in da se bodo vsi zadevni prestopki v bodoče strogo kaznovali. 1 »Vesele gimnastične ure za mladino« je naslov fiziološkemu in biološkemu telovadnemu tečaju, ki se vrši za šolsko mladino na učiteljišču, Resljeva cesta, vsak torek in petek cd 3—4 popoldne. Tečaj vodi telovadni učitelj Zaletel Vinko. 1 Nesreča pri delu. Včeraj dopoldne se je zastrupil z ogljikovim dvokisom 19 letni Perko Ivan, ko je čistil sode v Frankopnnski ulici. Na srečo so drugi zastrupi jen je opazili in poklicali ljubljanske reševalce, ki so delavca prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kier mu gre že na boljše. Valter Halbarth - obsojen Sodba se glasi: 14 dni zapora In ISiOOO din globe, zaloga usnja se zapleni Maribor, 7. novembra. Pred prizivnim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes razprava proti bivšemu tovarnarju usnja Valterju Ilalbartbu iz Maribora, ki je bil poslan zaradi prikrivanja velikih zalog usnja v vrednosti okoli 4 milijone din na šestmesečno prisilno bivanje v Stari trg ob Kolpi, zalogo usnja mu je oblast začasno zaplenila, proti njemu pa je uvedlo sodišče kazensko postopanje. O Ilalbiirthovi aferi smo svoječasno že obširno pisali. V skladiščih njegove opuščene tovarne na nabrežju Drave so odkrili organi mestnega tržnega nadzorstva dne 17. septembra ogromne zaloge usnja, katerega je strokovnjak ocenil ua vrednost 4 milijonov din. Na podlagi tega odkritja je bila cela zaloga začasno zaplenjena, Halbarth pa je bil poslan na šestmesečno prisilno bivanje v Stari trg ob Kolpi. Dne 2. oktobra pa se je vršila proti Hal-barthu pred kazenskim sodnikom mariborskega okrajnega sodišča razprava, katere se obtoženec osebno ni udeležil. Halbartb je bit pri tej razpravi oproščen, državni tožilec pa se je pritožil proti oprostilni sodbi. Na podlagi te pritožbe se je danes vršila pred prizivnim senatom nova razprava. Senatu je predsedoval dr. Turato, prisednika sta bila Rebula in dr. Mihalič, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Zorjan, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Brandstatter. Obtoženi Valter Halbarth je bil pri razpravi osebno navzoč. Prišel je iz Starega trga ob Kolpi, kjer biva že 49 dni, v spremstvu organa sreskega načelstva v Črnomlju. Razprava se je vršila v nemščini ter je trajala od 9. do tri-četrt na 12. uro. Obtoženec se je zagovarjal, da je najdeno us- nje predstavljalo del njegovega obratnega kapitala ter ga ni imel namen nikomur prodajati — »četudi bi vsi bosi hodili« —, dal bi ga bil v promet, samo Če bi bila oblast to zahtevala. Trgovina ni »stvar usmiljenja«. Na vprašanje predsednika, koliko bi bilo usnje vredno, je izjavil, da tega ne ve. Predložil je potem pisma svojih sinov, ki živijo v Združenih ameriških državah, iz katerih je razvidno, da so imeli namen prevzeti očetovo tovarno usnja in trgovino. Njegov zagovornik dr. Brnndstiitter je opozarjal, da obtoženec ni imel zakonite dolžnosti za prijavo zalog usnja. Državni tožilec je zahteval obsodbo po čl. 2 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Obtoženec se mora smatrati kot proizvajalec, ker je zaloge hranil. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata razglasil obsodbo: Prizivu držav, tožilca se ugodi. Valter Halbarth je kriv, da je nakopičil usnje v vrednosti 4 milijonov din ter se obsodi po čl. 2 drugi odstavek uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije zaradi nakopičenja in prikrivanja na 14 dni zapora. 15.000 din denarne kazni ali nadaljnih 300 dni zapora, plačljivo v treh mesecih, in na plačilo 1000 din povprečiiine. Zaloga usnja se mu ne zapleni ter se mu da priložnost, da ga spravi v promet. Predsednik senata je v utemeljitvi sodbe naglašal med drugim tudi to, da je obtoženec pokazal premalo socialnega čuta. Sodba je pravomočna ter proti njej ni več pri-ziva. Ilalbartha je po razglasitvi obsodbe policijski agent odvedel na predstojništvo mestne policije ter se bo moral spet vrniti nazaj v kraj svojega prisilnega bivanja v Stari trg ob Kolpi. Angleški vojak nese municiio za letalska strojnica. Obvezniki pomožne vojske ki se morajo javiti in izpolniti predpisane prijave. Maribor, 7. novembra. V pomožno vojsko državne obrambe 6padajo po Uredbi o pomožni vojski in državni obrambi z izjemo obveznikov vojaške sile, vsi moški jugoslovanski državljani od dovršenega 16. leta (rojeni v 1. 1923 in starejši do vstopa v kader), vet, ki so rojeni v 1. 1889 do 1870 (umski delavci) oziroma do 1. 1875 (telesni delavci), razen teh tudi vsi oni, ki so stalno in začasno nesposobni in vsi oni vojaški obvezniki (tudi rezervni oficirji), podoficirji, vojaški uradniki), ki so ali pa bodo oproščeni vpoklica k vojaškim edinicam v mirnem, pripravljalnem ali vojnem stanju. Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Mariboru dostavlja vsem obveznikom pomožne vojske tiskane pozive, ki jih mora V6ak ob prejemu izpolniti točno in čitljivo ter takoj vrniti zaščitnemu uradu mestnega poglavarstva v Mariboru, Rotovški trg 9, pritličje, levo, soba št. 1 za točen pregled in popolnost izpolnjenih podatkov. Vsem osebam, ki spadajo med upravno in strokovno osebje in strokovne delavce v industriji, obrti, gozdarstvu, rudarstvu, premetu, gradbeni in sanitetni stroki ter imajo od pristojne oblasti (vojaške) re-šenje, da 6o v mirnem, pripravljalnem in vojnem stanju potrebni v podjetjih, ki delajo za državno obrambo, ni treba izpolniti predpisane prijave, če bi jo slučajno prejele, vendar pa jo morajo vrniti. Kdor bi ne prejel poziva, a spada v pomožno vojsko, se mora, če ima v Mariboru domovinsko pravico ali biva v Mariboru že vsaj tri mesece, kljub temu brezpogojno oglasiti v zaščitnem uradu in tam podati potrebne podatke. Osebe, starejše <^d izpolnjenih 70 let (umsfti delavci) oziroma od izpolnjenih 60 let (telesni delavci) 6e lahko javijo na lastno željo kot prostovoljci pomožne vojske. Osebe, ki se ne bi javile zaščitnemu uradu, ako ne bi prejele poziva, z namenom, da se odtegnejo uvrstitvi v pomožno vojsko državne obrambe, ali ki bi dajale napačne podatke ustno ali pismeno na poziv, zapadejo kazni po čl. 82. Uredbe o pomožni vojski državne obrambe z zaporno kaznijo do dveh let in denarno globo 5000 din. Poudarjamo, da služba v pomožni vojski nikakor ni identična s službo v pasivni zaščiti, v obrambi pred letalskimi napadi in da razporeditev v pasivno zaščitni službi ne opravičuj nikogar, da bi se zaradi tega ne zglasil in ne mogel uvrstiti v pomožno vojsko državne obrambe. — Mestno poglavarstvo v Maiii)oru. * m Prosvetna društva opozarjamo na našo zadnjo okrožnico, ki je bila razposlana v začetku tega tedna. Vprašalno polo je treba brezpogojno vrniti do 12. t. m. Centrali so tam navedeni podatki nujno potrebni. Zato ne odlašajte. — Prosvetna zveza v Mariboru. m Spored slovanskega koncerta ljubljanskih konservatoristov je vzbudil veliko pozornost. m Mestna organizacija JRZ vabi svoje člane, da se danes popoldne ob 3 udeležijo pogreba umrlega nekdanjega strankinega tajnika g. Josipa Škerlja. Pogreb bo iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. m Na Ljudski univerzi predava drevi prof. Petkovšek o temi: »Z Jadranske obale na vrhove Durmitorja«. m Dijaške kongregacije imajo v soboto svojo mesečno duhovno obnovo. Ob šestih v cerkvi sv. Alojzija večernice, v nedeljo zjutraj pri šolskih službah božjih sv. obhajilo. Za člane obvezno. Vabljeni tudi drugi. m Kongregacija gospodov ima drevi ob 8. sestanek. m Zagrebški planinci v Mariboru in na Pohorju. V soboto se pripeljejo v Maribor hrvatski planinci Sljemenaši iz Zagreba v Maribor, od koder se z avtobusi odpeljejo na Pohorje k Mariborski koči, kjer priredijo z mariborskimi planinci tradicionalno martinovanje. m Neprijetna izguba. Dva bankovca po 500 din je izgubil pred koroškim kolodvorom trgovski pomočnik Ivan Pernat. Otroci, ki so se v bližini igrali, so kmalu nato videli nekega kolesarja, kako je stopil s kolesa, oba bankovca pobral ter 6e odpeljal naprej. Kolesarja so otroci stražniku natančno opisali. m Najdeni predmeti. Na predstojništvu mestne Eolicije v Mariboru leži več najdenih predmetov, astniki naj se zglasijo na policiji. m Delavcu zmrznili obe nogi. Oblasti so šele sedaj po enem letu zvedele za tragedijo 28 letnega delavca Rudolfa Najdineka iz Partinja. Najdinek je bil zaposlen kot delavec na posestvu grofa Her-bersteina na Hrastovcu. Dne 27. decembra lanskega leta je bilo delavcem pod vodstvom nadzornika Matije Špraha naročeno, naj v ribniku lovijo ribe. Tega dne je bil hud mraz in je bil ribnik zamrznjen. Delavci so morali led izsekavati, da so mogli do rib. Z delom so pričeli zjutraj, končali pa so popoldne. Delavci so nadzornika prosili, naj jim dovoli, da se malo ogrejejo in osušijo, ker so bili vsi premočeni. Nadzornik tega ni dovolil, marveč jim je naročil, naj ribe takoj naložijo na tovorni avto, s katerim so se morali nato v hudem mrazu in premočeni v odprti karoseriji odpeljati v Maribor, kjer so blago vtovorili v vagon. Š tovornim avtomobilom, v odprti karoseriji, so se zopet vrnili proti Hrastovcu, kamor so dospeli okoli polnoči. Najdinek je že zvečer svojim tovarišem in nadzorniku tožil, da ima vse premrle noge. S Hra-stovca se je sam napotil proti domu, vendar ga ni mogel dosta. Prenočil je pri nekem posestniku, od koder so ga naslednjega dne spravili domov, kjer so ugotovili, da ima obe nogi zmrznjeni. Spravili 6o ga v mariborsko bolnišnico, kjer so mu morali meseca januarja obe nogi odre-.oM. Orožniki so zaslišali nadzornika Špraha, ki je izjavil, da temu ni on kriv, ker je naročilo za delo ki so ga takrat opravili, dobil od uradnice posestva v Ptuju, ki je takrat nadoincstovala odsotnega grofa. Najdinek sedaj toži za odškodnino. Toda tudi nai-večja denarna odškodnina mu ne bo mogla vrniti zdravja in sposobnosti za delo, ob katero jc Najdinek zaradi neverjetne in brezobzirne neuvidev-nosti, ki presega vse meje. m Na pošti ukradel 1000 din. Posestnik Alojz Lampreht iz Sp. Dobrave jc na glavni pošti dvignil 2000 din, ko pa je denar spravljal, mu je nekdo izmakni! na spreten način tisočdinareki bankovec. Lampreht sumi, da mu je ukradel denar nepoznan 15—16 letni lant, ki se je takrat smukal okrog poštne linice, potem pa naenkrat izginil. m Ujeti tatici — strah trgovcev. V Peničevo trgovino sta prišli v sredo popoldne dve mlajši ženski ter izbirali razno žensko perilo. Sin trgovke je obe slučajno opazoval ter je videl, kako je ena stisnila kombinežo ter jo skrila v aktovko. Poklical je stražnika, ki je ženski aretiral. Pri preiskavi so našli pri obeh še 9 kombinež, večje število drugega ženskega perila, pa robcev, nogavic, moške dolge hlače in razno drugo blago. Priznali 6ta, da sta vse to nakradli po mariborskih trgovinah, ne moreta pa se spomniti, katere trgovine sta »počastili« s svojim obiskom. Obe je policija vtaknila v zapor. Pišeta se Kojc Marija iz Šmarja ter Bevc Ema iz Celja ter se najbrž poklicno pečata s tovrstnimi tatvinami. m Sedem mesecev za dva strela. Konrad Roškar iz Podgorcev jc 12. maja letošnjega leta prišel na obisk k posestniku Bezjaku. Začela sta Popivati in vino jima je kmalu stopilo v glavo, rišlo jc do prepira, v katerem je po Roškarjevih navedbah Bozjak potegnil nož in Roškarju zagrozil, da mu bo odrezal glavo kakor kuri. Roškar je zaradi te grožnje potegnil revolver, skočil iz sobe in od tam na Bezjaka oddal dva strela. Prvi ga jc zadel v obraz, drugi v roko. Zaradi teh dveh strelov in zaradi tega, ker je Roškar imel vojaški revolver, katerega noben civilist ne sme imeti, se je Roškar znašel pred mariborskim okrožnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 7 mesccev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dve leti. Gledališče Četrtek, 7. novembra, ob 20: »Konec poti«, Znižane cene. Nastop Skrbinškove dramske šole. Petek, 8. novembra: Zaprto. Sobota, 9. novembra, ob 20: »Na dnu«. Red A. Nedelja, 10. novembra, ob 15: »Cyrano de Bergerac«. Ob 20: »Nenavaden človek«. Znižane cene. Celje c Petstoletnico izuma premakljive črke bodo proslavili celjski tiskarji v soboto. Iti. novembra, ob pol 9. zvečer v mestnem gledališču. To važno obletnico bodo proslavili z, dramatičnim prikazovanjem truda in bojev človeka, ki je hotel svoje misli oblikovati in izraziti tako, da bi ostale razumljive vedno in vsakomur. Za to se je boril že pra-človek, prav tako človek v kameni dobi in vseskozi do nastopa Janeza Gutcnberga, ki je lela 1440 izumil premakljive črke, ki se še danes uporabljajo v našem tisku. Njegov izum se je bliskovito razširil po vsem kulturnem delu sveta in piav temu izumu se imamo zahvaliti za vse dobrine duha, ki so natisnjene v knjigah, revijah in časopisih. Jubilejna proslava celjskih tiskarjev bo nekak odtenek proslav vsega sveta, saj je primerno in potrebno, da se spomnimo ob tem lepem jubileju začetnika tiska. c Nakaznice za zaplenjeno soljeno slanino, katero je izdražila mestna občina, se izdajajo v mestnem socialno-političnem uradu mestnega poglavarstva, Gosposka ulica 20, vsak dan dopoldne med uradnimi urami. Ta slanina je namenjena predvsem najrevnejšim slojem z ozemlja mestue občine celjske. c Pevsko društvo Oljka priredi v nedeljo, 10. novembra, izlet v hotel Triglav na Dobrno. Interesenti naj se prijavijo pri Putniku do sobole, 9. novembra, do 4. popoldne. c V prepiru je ustrelil neki hlapec 40 letnega viničarja Ivana Hvala na Lavi pri Celju s samokresom v laket leve roke. Hvala so pripeljali v celjsko bolnišnico. c V celjski bolnišnici je umrla 20 letna žena posestnika Vok Neža iz Jarmovca pri Draniljah. — Naj počiva v miru! c V okviru Ljudskega vseučilišča v Celju bo predaval v ponedeljek, 11. novembra, ob 8. zvečer v risalnici meščanske šole g. prof. dr. Emil Ilrovat iz Ljubljane o temi »Telo in značaj«. Brežice Tretjeredni dan. V nedeljo, 10. novembra, se bodo zbrali v Brežicah tretjeredniki iz vsega Po-savja. V frančiškanski cerkvi se bo vršil Tretjeredni dan. Vos dan bomo posvetili veliki ustanovi sv. Frančiška Asiškega in njegovemu duhu, ki je danes tako zelo potreben. — Vse govore bo imel p. Odilo 0. F. M., prov. komisar tretjega reda iz Ljubljane. Govori bodo ob 5. zjutraj, ob pol 9. in ob 10. dopoldne. Sklep bo popoldne ob 2. z govorom, slovesnimi litanijami in papeževim blagoslovom. Med sv. mašo ob 5. in ob pol 9. bo ljudsko petje, ob 10. pa bo ponlifikalna sv. maša, ki io opravi mil. opat p. Pij Novak iz Rajhenburga. — Vsi tretjeredniki na plani Vabljeni ste vsi drugi verniki. Razbor pri Zidanem mostu Misijon jo bil za razborske farane velikega versko-duhovnega pomena. Po dolgih letih se je na Razboru zopet vršil sv. misijon. Možje in fantje, žene in dekleta — vsi so kljub slabemu vremenu marljivo prihajali v cerkev poslušat vzpodbudne besede misijonskih pridigarjev. Zaključek sv. mi-sijona, ki je bil v nedeljo popoldne, pa je z obilno udeležbo vseh faranov dokazal, da naše hribovsko ljudstvo še ceni in ljubi svojo vero, da še živi iz nje in po njej. Zaključna proresija s prižganimi bakljami in s petjem vseh udeležencev je bila skupna molitev vseh župljanov k Bogu in' Mariji za dar krščanskega življenja vsej naši domovini. Elektrifikacija. Pred kratkim je dobila naša vas elektriko. V šoli in nekaterih vaških hišah je bila izvedena elektrifikacija akoj. Želimo, da bi se merodajni krajevni činitelji zganili in oskrbeli tudi napeljavo v župnišče in cerkev. Primerno bi bilo, da bi bila sredi vasi vsaj ena svetilka za javno razsvetljavo. Vodovod. Z elektrifikacijo Razbora se je premaknil z mrtve točke tudi načrt za gradnjo vodovoda. Prvi načrt za gradnjo vodovoda jo bil izdelan že pred svetovno vojno, drugega je izdelal higienski zavod v Ljubljani 1. 1932. Zaradi prevelikih stroškov nobeden od teh ni bil izvedljiv. Sedaj se namerava za vodovod zajeti izvirek na severnem pobočju pod šolo. Električna črpalka bo gnala vodo v rezervoar na vasi. od koder se bo odtekala v hiše. Upamo, da nam bo kralj, banska uprava pri realizaciji tega vodovoda pomagala. Za zdravstvene razmere tukajšnjega okoliša bo vodovod velikega pomena. KULTURNI OBZORNIK Koncert belgrajske Filharmonije V loivit, o. t. m., nas je prvič v času obstoja države obiskala Belgrajska filharmonija, ki nam je nudila skoraj nepričakovano kvaliteten koncert štirih avtorjev: Blaža Ariiiča, Stevana Hrističa, F. Liszta ter L. van Beethovna. Odličnemu korpusu je dirigiral ravnatelj belgrajske opere Lovro Mala-čič. — Zamisel izmenjalnih gostovanj vseh treh filharmonij v naši državi je zelo umeslua s treh strani: pospešila bo medsebojno kulturno sodelovanje, plemenito tekmovanje v reproduktivni kvaliteti in pospeševanje simfoničnih stvaritev, 'tudi na tem koncertu smo slišali dve deli iz domače simfonične literature. Najbolj nas je seveda zanimalo Arničevo delo »Pesem planin^, ki je bilo izvedeno prvikrat. Ta simfonična tvorba je po svoji muzikalni silovitosti dvignila slovensko simfonično prizadevanje v visoko nadpovprečnost ter je Amiča uvrstila med pomembne avtorje sodobne simfonične muzike sploh. Ne gre za to, kam naj zdaj uvrstimo njegovo delo iu njegove intencije, ne gre za ugotovitve, pod kakšnimi vplivi je mladi avtor, kam se je morda naslonil itd., ampak je važnejše lo, da nas je ponovno prepričal, da je rojen glas-benik-simfonik, ki se je v svojem notranjem vzgo-nu povspel do take ravni muzikalnega pojmovanja iu iive, pristne, rekel bi, polnokrvno-inuzikalne slvariteljnosti, kakršna nudi človeku nevsiljeno, ampak pristno dojelnost do globin osvajajoče glasbene lepote. »Pesem planin« je Arničeva poezija, ki jo je vlil v glasbeno obliko Kajti Amič ni tonski slikar; gibalo uiuziki niso naravni pojavi, ampak on sam s svojim občutjem lepote v poeziji teh pojavov, s katerimi hoče pri muzikalni gradbi doseč.i isti estetski učinek ,isto nastrojenje in veli-častje v doživljanju lepote, kakršno je sani doživel v poeziji veličastja, grozote, ljubeznivosti itd. V svojem izrazu je svež, samosvoj, klen, notranje napet invenciozen, iz njega vre zdrav čut za glasbeno poezijo. Njegova pesnitev je polna dramatičnih vzponov, prepletenih s toplimi liričnimi mesti. Muzikalna tvorba doseže mestoma notranjo napetost močnih ustvarjalcev, osvaja človeka s tako sugestivno silo, kakor osvajajo dela najmočnejših avtorjev, med katere smemo zdaj prištevati tudi njega, dasi morda še v gradnji ne še popolnoma prečiščenega. Vendar moremo z veseljem ugotoviti, da je Amič s tem deloin pokazal naravnost v svoji rasti nepričakovan napredek v obvladanju materije bodisi v kompoziciji sami, ki se po gradnji približuje popolnosti in uinetniško-estetsko zaključeni celoti bodisi v obvladanju izražajnih sredstev orkeslerskih skupin; kajti instrumentacija je dobra in mestoma prav vzorna in nosi po svojih barvnih kontrastih, kakor v subtilnein niansiranju liričnih mest prvenstvo v naši literaturi. Skladba je ritmično razgibana. Nekatera ponavljajoča 6e mesta pa so vplivala nekoliko dolgovezno, kar pa gre na račun ne popolnoma dodelanega oblikovanja dirigenta. Kajti prav to delo, ki ga je orkester tehnično dobro obvladal, je v inlcrpretacij-skem smislu bilo najšibkejše izvedeno, vendar pa na dostojni višini, kakršne njegova dela do sedaj niso doživela. — Druga točka koncertnega programa je bilo llrističevo »Vstajenje«:, ki je bilo izvedeno do potankosti, vendar muzikalno zuatno šib- kejše, ni zapustilo močnega vtisa, da.si.je dirigent izčrpal vse, kar se je dalo. Skrbno oblikovane smo slišali F. Liszta »Les Prčludes* in v drugem delu nesmrtno Beethovnovo 111. simfonijo v štirih stavkih (Allegro con brio, Marcia funebre, Scherzzo, Finale), imenovano »Eroica«. V splošnem je bil koncert močno doživetje, ki je prinesel v naše koncertno življenje novo svežost, toploto. Belgrajska filharmonija, ki šteje nad osemdeset članov — med njimi petina naših rojakov —, je tehnično do največjih možnosti izdelan korpus, ki ima silno vzgojen čut za skupno igro; odlikuje ga zdravo in visoko muzikalno pojmovanje, v tesnem konsenzu z dirigentom nastajajoča koncentracija v igri in občutje za plastično oblikovanje v smislu poedinih grup kakor tudi poediucev v solo mestih. Vsaka grupa posebej predstavlja tehnično dovršenost v intonaciji, ritmiki, agogiki, tako prve violine z odličnim koncertnim mojstrom, druge violine in viole, lep je ton čel, preciznost smo čutili v skupini basov. Izredna intonačna čistost in s tem pridobljena krasna mehka barva lesenih pihal je presenečala. Dobri so rogovi, zlasti še pozavne, ki jih je poleg lepega, intonančno čistega tona odlikovala še ritmična preciznost in gladko tekoča igra v pravem muzikalnem smislu poustvarjajočih fraz, zvok je bil miren in nevsiljiv in nerazbijaški, ampak plemenit. Tolkala precizna. Celota ima velik smisel za muziciranje v smislu grajenja. Belgrajska filharmonija predstavlja visok nivo reproduk-tivne instrumentalne kulture, ki jo uvršča med evropsko pomembne orkestre. Dirigent gospod Lovro Matalič je vodil koncert z močno intuicijo. Vsa dela je podal v prav nazornem oblikovanju. Spričo visoko tehnično in muzikalno vzgojenega orkestra je koncentriral svoje dejstvovanje v zgolj duhovno muzikalno poglobitev. V suverenosti obvladanja dirigentske zakonitosti, je imel ves čas orkester v oblasti muzikalnega dogajanja. Brez patosa, ki ga tolikokrat vidimo v prekomernem mahanju, jo nakazoval ritmične osnove in dinamično oblikoval igro posameznih skupin ter s svojo sugestivno silo leve roke in celotnega osebnega izraza v gibih gradil in poustvarjal skladateljevo zasnovo v vsem svojem muzikalnem pojmovanju lepote. Celotni orkester zveni čisto in polno in ima popolno ravnovesje med posameznimi skupinami instrumentov. Vendar v unionski dvorani pogrešamo globine tona, ki je suh in ubit, brez rezonance, čemur je seveda kriva po predelavi akustično skvarjena edina za take prireditve v poštev prihajajoča unionska dvorana. Tako smo zdaj brez reprezentančne koncertne dvorane v Ljubljani. Gotovo niso za to dvorano odgovorni krogi mislili na to, da je bila dvorana zidana za izrazito kulturne prireditve, predvsem za glasbene. Saj je imela celo balkon nad odrom za eventuelno postavitev koncertnih orgel. Tako so mislili kulturni misleci že pred desetletji, to pa smo jim mi zdaj podrli. V tej dvorani je zvok nemogoč. Kajti za kulturo tona je potrebna kultura dvorane. — H koncu naj še omenim, da si gostovanja Belgrajske filharmonije želimo v najkrajšem času. sil. čajkovskij: Evgenij Onjegin z gostom g. Dermoto V četrtek, 31. oktobra, je operno gledališče ponovilo Čajkovskega operno delo Evgenija Onjegina. V vlogi Lenskega je nastopil kot gost tenorist dunajske opere g. Anton Dermota, ki nam je znan že iz lanskih in prejšnjih gostovanj. Omenjeni je lirični tenor; obseg njegovega glasu ni velik, vendar spričo tehnične šolanosti zadošča vsem pogojem estetskega petja. Svoje veliko tehnično znanje spretno uporablja v prid zvočni polnosti svojega glasu, v prid stremljenju po barvni izenačitvi tona po vsej lestvici obsega. Vendar so višinski toni dokaj šibkejši od onih v srednji legi, ki se odlikujejo po mehkobi, blesteči, a vendar nevsiljivi barvi in intonančni čistosti. Višinske tone zastavi Dermota v prav visokih legah falzetno, iz te funkcije pa skoraj neopazno vpade v polnozvočje, toda pri tem skoku v pretežno ligamentarno petje zgublja ton večkrat intonančno vzdržnost v smislu padanja, kar je seveda komaj opazno. Prav zaradi tega pa njegovi višinski toni dobivajo značaj neke barvne medlosti, ki je v znatni razliki s toni v srednji in nizki legi, ki je pa po svoji prodornosti nekoliko prešibka; najboljši je torej v ozkem obsegu srednje lege. Poudariti pa moram, da pevec na drugi strani zna vprav te po naravi dane ne-dostalke zmanjševati in dobre strani jačiti z bogato nabranimi pevsko - tehničnimi pripomočki v taki meri, da le doseže močno estetsko stopnjo v podajanju, čeprav muzikalno v vlogi Lenskega ni bil na višku; niti v dramatskem pogledu. Muzikalno je bil še najboljši v začetku. Pri nadaljnih daljših delih pa ni pokazal dovolj smisla za oblikovanje pevskih fraz, zato je bila glavna arija pred dvobojem dokaj muzikalno oblikovno šibkejša, kakor na primer v Gostičevi interpretaciji. Dermota je pri njej premalo upošteval osnovne elemente dinamike, agogike v posameznih muzikalno zaključenih in s tem v eno glasbeno-miselno prvino povezanih tonskih skupinah — frazah, ki jih je z navedenimi pomanjkljivostmi trgal in s tem razblinil v celoti močno zasnovano arijo, ki. ni nudila skladateljevi z.*;novi odgovarjajočih vrednot. Čajkovski je lirik, njegova linija ne prenese sunkovitosti in ceztir. V dramatskem pogledu je bil Dermotov Lenski patetičen, narejen in ni prepričal. Ponavljajoča se mimika obraza je vprav odbijala. V splošnem igra ni potekala dosledno, ampak mestoma celo okorno. Morda je bila vsemu kriva utrujenost, morda trenutno nerazpoloženje. Toda pričakovali bi vendarle več, kajti navajeni smo pač v tej vlogi g. Gostiča. ki je glasovno in muzikalnS skoraj dodelan in nam je prav v tej vlogi poustvaril močno muzikalno in zadovoljivo dramatsko podobo. V ostalih vlogah so nastopili gdč. Heybalova kot Tatjana; njen nastop je prav tak kakor lansko sezono. Najboljša muzikalno in igralsko je bila v zadnji sliki, dočim je ostalo lanskemu enako s to razliko, da je bila tokrat glasovno nekoliko slabša. Predvsem se opaža zadnje čase čim dalje bolj negotovo zastavljanje višinskih tonov, pri čemer se zdi, da so morda zaradi napora zadnjih nastopov v zdravstveno nepovoljnem stanju nastopile znatne motnje v pevskem organu. Zdi se mi, da je pevka potrebna počitka, da se popolnoma pozdravi. Kajti drugače si ne morem razlagati padanja v glasovni kvaliteti. Kneza Gremina je pel g. Lupša, ki je nudil višek svojega petja tako v muzikalnem kakor v tehničnem pogledu; dosegel je jasnejšo vokali- zacijo, zaradi lega se je povečala tudi prodornost in zvočnost glasu. Svetoval pa bi pevcu, naj drugič nikar več ne ponavlja težke arije, ki še za popolnega pevca zahteva napora; pri ponavljanju je tudi pri njem nastopila vidna utrujenost in je bil s tem estetski učinek zmanjšan. Napredka mladega basista se nam je veseliti. — Onjegina je pel ponovno g. Popov, za katerega ostajam pri lanskih ugotovitvah. — Kot Zarecki je nastopil namesto g. A. Orla g. Dolničar, ostale vloge pa so izpolnili isti kot v lanski sezoni. n Muzikalno vodstvo je imel g. Niko Štritof. Celotna predstava je bila razmajana. Orkester in pevci, pa bodisi zbor bodisi solisti, so padali v prav občutne neskladnosti. Odgovornost pade v tem primeru na dirigenta, ki si je poleg več popolnoma nepravilno danih vstopov, če niso bili zamujeni, dovolil vprav nedopustne pogreške celo v tak tiran ju. Kako naj igra orkester ritmično precizno in balet pleše, če pa dirigentova gesta hodi svojo pot. Prav tako je nedopustno pohitevanje in zavlačevanje v celih kompleksih. Imeli smo občutek živčne muzike in ne Čajkovskega lirične stvaritve. In kaj naj rečem o orkestru samem, ki se je lovil in reči moram, da spretno? Bolje bi morda bilo, da bi na nekem mestu orkester sam igral, kakor pa da mora prezreti svojega dirigenta, ki ne vem iz katerih vzrokov pusti svoj korpus viseti v zraku. Take stvari se morda zgodijo samo pri nas, čemu, mi je nerazumljivo. In nazadnje, koliko je trpela tudi kvaliteta solističnih izvajalcev, ki so očividno z muko prestali to predstavo. Tega vodstvo opere ne sme več dopustiti; v prejšnjo letargijo naše gledališče ne sme. Kdor noče naprej, naj ostane, kajti pot k kvalitetnemu podvigu naše operne reprodukcije je po delu težka in zahteva resnosti. sil. Koncert UJMA v letošnji glasbeni sezoni V krogih, ki imajo opravka s prirejanjem nima ime UJMA ravno najbolj simpatičnega prizvoka. Mnogi mislijo, da je Združenje jugoslovanskih glasbenih avtorjev samo nekaka nepotrebna družba za povečavanje stroškov pri glasbenih prireditvah, ki že tako niso kdo ve kai dobičkanosne. Vendar je temu povsem drugače. Kar so imele druge naprednejše države že davno uvedeno, to se ie posrečilo pri nas izvesti šele pred nekai leti, da se namreč s tvorbami skladateljev ne okoriščajo v prvi vrsti tisti, ki imajo pri njih najmanj znslitg. skladatelji pa šele v zadnji vrsti ali pa sploh ne, ampak da imajo tudi glasbeni avtorji od svojega dela vsaj majhno gmotno korist, ki jim vsaj deloma odlehla izgubljeni čas, duševni napor in tudi materialne izdatke, ki so toliko večji, kolikor večje ie glasbeno delo. Seveda ie našim skromnim razmeram primerno vse to izvedeno v skromnejši izmeri, ali krajše povedano: od vseh evropskih držav nnjskroninejše. Če pomislimo, da ie veliko skladaleljev-umelnikov brez redne zaposlitve, da daje UJMA obubožanim ali dela nezmožnim članom mesečno podporo, svojcem umrlih pa dokaj visoko posmrtnino, potem bomo gledali v UJMA pred vsem socialno združenje, ki mu je prva skrb, da svojemu članstvu izboljša gmotni položaj z dajatvami, ki mu po vsej pravici gredo. Ljubljanska sekcija UJMA, ki ji predseduje prof. Slavko Oslerc, namerava priredili v letošnji glasbeni sezoni vrsto koncertov, na katerih se bodo izvajala samo dela njenih živečih članov. Na posebnih koncertih bodo prikazane mladinske klavirske skladbe, mladinski samospevi, komorna dela. virtuozna klavirska glasba, orgelske skladbe, simfonične umetnine, koncertni samospevi, verjetno tudi mladinska zbor-ska glasba in godalni kvarteti. Koncerti se bodo po možnosti vršili ludi izven Ljubljane v večjih središčih. V svoj spored iih je prevzel tudi radio-Ljubljana. Na koncertih bodo nastopali, kjer ie to seveda možno, člani UJMA sami. Podobno slikarskim razstavam bodo podali ti koncerti nekak pregled slovenskega glasbenega ustvarjanja današnjih dni. Na sporedih bomo dobili imena starejših skladateljev, ki bi iih po njihovem umirjenem slogu lahko šteli že med glasbene klasike, pa tudi dela modernejših Ivorcev, o katerih povprečen poslušalec misli, da jih danes še ne razume; poleg priznanih umetnikov, ki so si svojo pol že utrli, bomo brali tudi občinstvu manj znana imena. Morda bo pazljiv poslušalec ugotovil, da tudi umetniška višina ne bo pri vseh skladbah ista, kar je pri toliki izbiri avtorjev povsem razumljivo Tako bodo ti koncerti, če se srečno izpeljejo, pokazali, da naši glasbeni avtorji kljub časom, ki so za mirno kulturno delo dosti neugodni. marljivo delajo in kar naprej snujejo nova dela ne meneč se za vse razburljive dogodke okol nas. Odvisno ie pa seveda od občinstva, v ko liko bo mogoče vse nameravane koncerte iz peljati; glasbeni tvorci pričakujejo, da bo oh činstvo pokazalo toliko zanimanja, toliko umel niške in lahko rečemo: tudi narodne zavednosti da bo z obilno udeležbo podprlo prizadevanja slovenskih skladateljev. Prvi tak koncert bo prihodnji ponedeljek pod naslovom Slovenska mladinska klavirska alasba« Na sporedu so skladatelji: Cvetko, Lj. par, Sivic, Škerjanc, Oslerc, Švara. Premrl, Bravničar. Pregelj, Mirk. Pahor, Dolinar, Gre-gore. Tome. V tej moški družbi dobimo tudi dve slovenski skladateljici: Bredo Ščekovo in Mirco Sancinovo. Svojo visoko pianistično umetnost bo slavila v službo klavirske glasbe za mladino gospa Marta Osterc-Valialo. Poleg krajših skladb bo izvajala tudi Cvelkovo sonatino v treh Slavkih, ciklične skladbe kot Šivičev Mi-kijev god. Osterčevih 6 mladinskih skladbic, Škerjančeve 4 mladinske skladbe in Tomčeve najnovejše varijacije na narodno zazibalkn »Sveti Jožek, slari možek«. Nekatere skladbe, ki iih ima umetnica na sporedu, so tudi po tehnični zamisli namenjene našim klavirskim ahe-cedarjem: druge so pa mladinske bolj po naslovu in vsebini, dočim tehnično bolj nagibi jejo na virluozno slran. kjer šele more umetnica vsaj deloma pokazali svoje pravo znanje. — Občinstvu ludi na leni mestu priporočamo obisk koncerta. M. Tome S I® O M T Slovenska težkoatletska zveza je zborovala Maribor, 7. novembra. V klubski sobi hotela Zamorec se je vršil snoči I. redni občni zbor Slovenske težkoatletske zveze. Navzoči so bili številni delegati mariborskih klubov SSK Maratona ter Pekovskega športnega kluba in sekcije Maratona iz Ruš. Pismene pozdrave so poslali občnemu zboru Jugoslov. težkoatletska zveza v Zagrebu, ki je čestitala k prvemu rednemu občnemu zboru ter k uspehom, ki jih žanjejo slovenski težki atleti; pozdrave je poslal tudi klub SK Planina iz Ljubljane, ki se je opravičil, da zaradi prezaposlenosti odbornikov ne more poslati na občni zbor delegatov. Občni zbor je otvoril podpredsednik pripravljalnega odbora Krušec ter se je uvodoma v lepih besedah spominjal zaslužnega sodelavca v težko-atletskem športu, podpredsednika Jug, težkoatletske zveze pokojnega dr. Alfonza Wankmiillerja. Navzoči so počastili njegov spomin z enominutnim molkom in vzklikom »Slava«. Nato je podal poročilo upravnega odbora, iz katerega se vidi, da je ta edina slovenska zveza v Mariboru jako delavna ter beleži že lepe uspehe. Dosegla je odobritev svojih pravil od ministrstva za telesno vzgojo. Organizirala je prvo prvenstvo Slovenije v težki atletiki, potem medmestna dvoboja Maribor : Zagreb. Vsa tekmovanja so sodili naši sodniki; sodniški kader stalno narašča, tako da ni treba več vabiti na naše prireditve zagrebških sodnikov. Nova pravila 6e niso prečitala, ker jih je dobil vsak klub po pošti. Sestavljena so v duhu in po smernicah za povzdig težke atletike v Sloveniji, da se bo dvignila na ono stopnja, katero more doseči. Pri volitvah se je sestavila lista odbornikov, ki jamčijo za resno delo v slovenski težki atletiki. Soglasno je bila sprejeta lista, ki jo je predložil Leopold Martela. Novi odbor se bo na prvi seji konstituiral. Izvoljeni so: dr. Horvat Martin, inž. Ivan Lah, inž, Stergar Vlado, Vidic Jože, Krušec Štefan, Matela Leopold, Šapec Friderik, Kebrič Franjo, Pirher Ivan, Jazbinšek Franjo, Kozič Vladimir, Bano Dragutin, Lašič Ivan. Z občnega zbora se je poslala pismena zahvala ministru za telesno vzgojo za pomoč, ki jo je dosedaj dajal Zvezi ter pozdravna pisma Hrvatski in Srbski atletski zvezi. SK Ljubljana : SK Bratstvo Stasiti Gorenjci od SK Bratstva z Jesenic pridejo to nedeljo v Ljubljano, kjer se bodo v prvenstveni borbi za točke pomerili z bivšim državnim ligašem SK Ljubljano. Prvo tekmo na Jesenicah je Ljubljana na razmočenem terenu odločila v svojo korist z rezultatom 4 : 2. Tudi v tej tekmi bodo naši fantje zaigrali tako, kot smo jih videli v tekmi proti Amatercem. Ljubljana postaja od tekme do tekme boljša in lahko smo prepričani, da nas v nedeljo ne bo razočarala. Velika športna prireditev na Hermesu 10. in 12. novembra Kdor se zanima za napet šport in hitro menjajoče se situacije pri posameznih borbah, ta bo prav gotovo prišel na svoj račun pri velikih konjskih dirkah, ki bodo v nedeljo 10. in v torek 12. novembra na novozgrajenem dirkališču 2SK Hermesa. Spored obeh omenjenih prireditev, o katerem smo že poročali v našem listu, bo tako bogat in tako zanimiv, da bi ne smelo biti nobenega športnika ali prijatelja športnega gibanja, ki si teh napetih borb ne bi ogledal. Za dirke, ki se vrše pod pokroviteljstvom bana g. dr. M. Natlačena veljajo naslednja določila: 1. Dirke se vršijo po določilih kasaških dirkalnih predpisov. Vodstvo dirke ima pravico dirke tudi po prijavnem zaključku odpovedati, odnosno prekiniti. — 2. Prijavnina se nakaže istočasno s prijavnico, sicer je ta neveljavna. — 3. Vsake razpisane dirke se morejo udeležiti vsaj štirje štarterji raznih posestnikov, sicer se dirka ne vrši. — 4. Višina dobitkov se nanaša samo na pred začetkom lega meetinga pridirkane zneske. — 5. Nagrade, zmaga in pogoji pri enovprežnih dirkah tega meetinga se ne upoštevajo pri dvovprežnih dirkah tega meetinga in obratno. - 6. V maksimalnem dodatku meetingski dodatek ni vštet. - 7. Pri dirkalnih konjih z dvojno vprego dobijo vozovi z železnim obročem 20 m popusta, vozovi s pnevmatiko 20 m dodatka, vozovi s polnim gumijem stojijo na štar-tu. — 8. Dovoljenje za kmečke konje dobijo oni, ki se nahajajo še v kmečki posesti in ki še niso dobili 1500 din nagrade. — 9. Konji smejo dnevno štartali: 2 letni konji enkrat; 3 letni konji dvakrat; štiriletni in starejši konji trikrat. Ako štarta konj v Heat-vožnji, sme ta konj štartali samo še v dvo-vprežm vožnji. — 10. Vsak vozač, ki se s svojim konjem udeleži dirk, mora imeti vozovno izkaznico od centrale. To izkaznico morajo vozači še pred začetkom dirke zahtevati od dirkalnega vodstva. — 11. Udeleženci morajo prijaviti pri dirkalnem vodstvu najkasneje eno uro pred začetkom dirk svoje konje na štart za vse dirke. — 12. Ob priliki prijave se mora v prijavninah brezpogojno navesti tudi barva dreves. — 13. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za eventuelne nezgode na dirkališču. Vsak lastnik konja mora sam nositi odgo- vornost za škodo, ki bi jo njegov konj ali vozilo povzročilo. — 14. Izvzete so amaterske vožnje, pri katerih je tudi starejšim konjem dovoljeno štartali, pri ostalih pa je skrajna starost za vse ostale dirke kobil, konj in žrebcev 12 letna starost. — 15. Vsi konji, ki bodo sodelovali na teh dirkah, morajo imeti izpričevalo o žrebetu, katero mora lastnik na zahtevo društva predložiti. — 16. Od razpisanih nagrad se odtegne 3 odstotke kot pristojbina za uporabo dirkališča. Olimpijski petoboj v Celju V nedeljo 10. t. m. bo v Celju na Glaziji tekmovanje v olimpijskem petoboju za prvenstvo Celja in za pokal tvrdke A Mislej. Tekmovanje se prične ob 10.30. Tekmuje se v naslednjih disciplinah: daljina, kopje, 200 m disk, 1500 m. Poleg teh disciplin bodo na sporedu še lOOm za jun. 800m, llOm zapreke, met krogle in troskok. Lazek je premagal Neusela po točkah Dunajčan Heinz Lazek je z zmago nad Walter Neuselom postal nemški boksarski prvak v težki kategoriji. Lazek tehta 86 kg, Neusel pa 92. Do četrte runde je bila borba še nekam odiprta, potem je stopila premoč Dunajčana vedno bolj v ospredje, Stari prvak Neusel je dokaj dobro vzdržal do desete runde, potem pa ie bilo konec njegovega boksanja. Lazek je imel odslej položaj popolnoma v svojih rokah ter je preganjal nasprotnika iz kota v kot, zaradi česar si je zasluženo osvojil zmago po točkah in naslov nemškega državnega boksarskega prvaka v težki kategoriji. > Institut za telesno kulturo so dobili v Belgradu. Na tem institutu bodo poučevali strokovnjaki na telovadnem in športnem polju in je ta inštitucija brez dvoma velika pridobtev za telesno vzgojo. Nujno potrebno je, da tudi Ljubljana kot središče vsega slovenskega športa, pride enkrat do kake male visoke šole za telesno vzgojo ali vsaj do posebnega športnega oddelka na univerzi. Dunaj je še vedno središče drsalne umetnosti Dunaj slovi že od nekdaj zaradi velikih umetnikov na ledu in njegova visoka šola za umetno drsanje je še vedno na vodilnem mestu med tovrstnimi športnimi centri na svetu. Poleg odličnih nemških drsalcev prihajajo na Dunaj tudi drsalci iz ostalih delev 6veta in letos pričakujejo celo drsalce iz severnih držav, ki bodo tamkaj absolvirali svoj trening. Norveška prvakinja Turid Helland-Bjoernstad je že na Dunaju, ki se hoče spopolniti pri prejšnjem svetovnem prvaku Karlu Schaeferju. In tudi domačinov je izredno veliko; prevladujejo pa seveda deklice, katerih je 95 odstotkov od vse mladine, ki se bavi z drsalnim športom. Španski plavači še ne spadajo v mednarodni razred V Barceloni so imeli nedavno plavalne tekme pri katerih so postavili zopet dva nova španska rekorda. Fonola je zboljšal rekord v prsnem plavanju na 500 m na b:47.8 min. Prejšnji rekord je branil plavalec Garamendi s časom 8:57,0 min. Drugi rekord pa je postavil plavalec Enrqota Soriano v prostem plavanju na 1500 m s časom 26 03,6. Smuški športni znak vpelje letos Švedska. Zahteva 10 km teka v času 1:15. Švica zahteva za enak znak, ki je tam vpeljan, 16 km teka v času 1:30 do 2 uri po starosti. ZF0 Zasavsko okrožje. V nedeljo 10. novembra ob 10 dopoldne bo tehnični svet v društvenem domu v Mostah. Udeležba na svetu je obvezna za načelnike, podr.ačelnike, vodje mladcev in vodje naraščaja. Pridite točno in prinesite poročilo s seboj. — Okrožni načelnik Zasavsko okrožje. FO Dol pri Ljubljani je v nedeljo 3. novemora izied«j' gozdu tek za člane in mladce. Start in cilj je bil pred društvenim domom. Teklo je 7 članov in 5 mladcev. Proga je bila pre cej težavna ter je nudila tekačem mnogo napora. Uspehi pri članih so sledeči: 1. Pavčnik Anton 0.23.25; 2. Jerman Jože 0.23.30; 3. Jerman Franc 0.23.33. — Mladcev je tekmovalo 5 ter je vrstni red naslednji: 1. Gregorin Dominik 0.10.45; 2. Gre-gorin Franc 0.10.55; 3. Kuhar Jakob 0.11. — Izvedba teka ie bila dobro organizirana. Vztrajnost pa ie bila poudarjena v tem, da so prišli vsi do zadnjega na cilj. V bodoče naj se gleda na to, da bo pri takih tekih sodelovalo vse članstvo, Vesti Športnih mz. klubov In druStev ASK. Dane«, 8. novembra, ob 13.30 redna šefa ASK-a v Akademskem domu. Za člane upravnega odhora in nacčlnike sekrij je udeležba strogo ob-» vezna. — ASK. Jupiter v „bližini" zemlje Oba resnično kraljevska planeta, Jupiter in Saturn, ki ju ie več mesecev opazujemo na večernem nebu kot neločljiv in najvidnejši zvezdni par, sta v začetku novembra najbolj svetla. Oba nebesna potnika sta bila 15. avgusta in 12. oktobra lako drug blizu drugega, da ju je bilo videti kot eno zvezdo. Zvezdoslovci pravijo, da sta bila v konjunkciji. 3. novembra sta prifila ravno na nasprotno stran sonca, zvezdoslovci pravijo, da sta prišla v opozicijo sonca; sončni žarki padajo sedaj naravnost na oba planeta in ju močno razsvetljujejo. Pa še nekaj drugega vemo o planetih, kadar so v poziciji soncu: takrat so najbliže zemlji. Dne 2, novembra je bil na primer Jupiter, ki je oddaljen od sonca povprečno 777 milijonov kilometrov, oddaljen od zemlje »samo« 595 km; Saturn pa, ki je oddaljen od sonca povprečno 1426 milijonov kilometrov, je bil 4. novembra oddaljen od zemlje 1230 km. Vsak prijatelj zvezd ve, da so pogoji za opa-lovanje planetov posebno ugodni takrrt, kadar so v opoziciii sonca in najbližji zemlji. Če jih opazujemo z daljnogledom, jih vidimo ploščate, dočim se nam prikažejo zvezde stalnice kot majhne svetle točke. Jupiter, ki je v primeri z našo zemljo tako kakor jabolko proti grahu, je posebno hvaležen za opazovalce, kadar je blizu zemlje, te z dobrim vojaškim daljnogledom opazimo poleg večje ploskve, Jupitra, vsaj 4 majčkene zvezdice, štiri najsvetlejše Jupitrove mesece — naša zemlja ima samo enega — ki se vrtijo okoli svojega gospodarja. Spretnemu opazovalcu tudi ne uidejo zatemnitve, ki nastopijo na teh mesecih, kadar pridejo v Jupitrovo senco. Pomemben dogodek med planeti bo tudi srečanje med Venero in Marsom na jutranjem nebu sedaj v novembru. Venera vzhaja v začetku novembra 4 do 5 ur pred soncem. Blizu nje pa potuje bledo svetli Mars. Nizko na jutranjem nebu bo od srede novembra viden tudi planet Merkur, ki je najbližji soncu in ga je zaradi bližnje močne sončne svetlobe redko videti. V sredini novembra je tudi vredno opozoriti na cele roje utrinkov, tako imenovane leonite, ker se zdi, kakor da bi vsi prihajali iz ozvezdja leva na severnem obzorju novembrskega neba. ECardtnaflski kolegij Po smrti toledskega nadškofa in primasa Španije kardinala Goma y Tomasa je v kardinal-skem kolegiju še 55 kardinalov. (Kadar je kardi-nalski kolegij, t. j. zbor kardinalov popolen, ima 70 članov). Od zadnjega konzistorija, ki je bil dne 13. decembra 1937 za papeža Pija XI., ni bil več kreiran nobeden novi kardinal. Od živečih 55 kardinalov je 31 Italijanov in 24 neitalijanov. Kardinali drugih narodnosti so: 4 Nemci (kardinal [tertram, nadškof breslavski; kardinal Mihael Faulhaber v Monakovein; kardinal Jožef Schulte v Kolnu in dunajski kardinal Teodor Innitzer), 4 Francozi (kardinal Lienart iz Lilla, kardinal Ilenri Baudrillart, rektor katoliškega instituta v Parizu, kardinal Pierre iz Lyona ter kardinal Emanuel Suhard, nadškof pariški, naslednik kardinala Verdiera, ki je pred nedavnim umrl. Ti so vsi v Franciji. Peti francoski kardinal je Eugene Tisserant, tajnik kardinalske kongregacije za vzhodno cerkev in živi stalno v Vatikanu. Dva kardinala sta Španjolca: kardinal Francesco Bidal y Barraguer, nadškof tarragonski ter kardinal Pedro Segura y Saenz, nadškof iz Seville. Po enega kardinala imajo: Belgija (Joseph van Roe.v), Poljska (kardinal Avgust Hlond), Češka (praški nadškof kardinal Kaspar), Anglija (\vestminsterski nadškof kardinal Arthur Hinsley), Irska (kardinal Joseph Mc Rory), Brazilija (kardinal Sebastian Leme da Silveirt Cintra, nadškof v Rio de Janei-ro), Madžarska (Justin Seredi), Portugalska (Enm-imel Cerejeira, patriarh v Lissaboni), Kanada (Rodrigues Villeneuve v Quebecu), Argentinija (Santiago Copello v Buenos Airesu) in Sirija (Ignacij Tappouni). Kardinali rimske kurije, ki žive v Vatikanu, so: Luigi Maglione, Carlo Crenionesi, Giovanni Mercati, Nicola Canali in Eugen Tisserant. Kardinali, živeči v vatikanski državi, so še: Pietro Fu-masini-Biondi, Federico Tedeschini, Ermenigildo Pellegrinetti, Camillo Cacci Doininioni, Domenico lorio in Enrico Gasparri. V Rimu, toda izven vatikanske države žive: Gennaro Granito Pignatelli ii Belmonte, Pio Boggianai, Francesco Marchetti-Selvaggiani, Carlo Salottt, Enrico Slbitla, Alessam dro Verde, Lorenzo Lauri, Raffaelo Rošši, Francesco Marmaggi, Giuseppe Pizzardo, Vicenzo La Puma, Federico Cattani in Massimo Massini. Na čelu italijanskih škofij so tile italijanski kardinali: Alessio Ascalesi v Neaplju, Giovanni Nasalli-Rocca v Bologni, Carlo Schuster v Milanu, Luigi Lavitrano v Palermu, Maurilio Fossati v Turinu, Elia della Costa v Florenci, Pietro Vietlo v Genovi in Adeodato Piazza, patriarh v Benetkah. Izza papeževanja papeža Pija X. živita še dva kardinala: kardinal Pignatelli di Belmonte, nadškof v Ostiji, ter William kardinal D'Connel v Bostonu. Med živečimi kardinali je še sedem takih, ki jih je kreiral papež Benedikt XV. Ostalih 46 kardinalov je bilo imenovanih za papeževanja Pija XI. Pod vlado papeža Pija XII. so umrli kardinali: Sbaretti, Mariani, Dolci, Mundelein, Verdier in Tomaž Goma y Tomas. Podrobne zanimivosti iz ameriškega voiivnega boja Newyorški župan La Guardia se je na predvečer pred volitvami obrnil v italijanščini na 750.000 Italijanov v Newyorku, naj volijo Roose-velta. Istočasno je govoril v Newyorku vodja strokovnih organizacij Lewis, ki se je zavzel za VVillkiea. Volilne stroške za oba kandidata cenijo na približno 100 milijonov dolarjev. V volilni propagandi je odnesel rekord Willkie, ki je imel 400 govorov. Potoval je v posebnem vlaku s 16 vagoni. Prepotoval je 35.000 kilometrov. Govoril je v tridesetih državah pred 12 milijoni volilcev. Francoske kolonije Francija je že od nekdaj spadala med najbogatejša kolonialna cesarstva. Iz zgodovine vemo, da je večkrat tekmovala s Španijo in z Anglijo za kolonije. Za kolonialno enakopravnost z Anglijo se je borila v Severni Ameriki, v Vzhodni in v Zahodni Indiji. Prvič je Francija propadla kot kolonalna velesila pod Napoleonom I. Takrat je francoska mornarica 11111000 pretrpela. Nobena trgovska ladja se ni pokazala na odprtem morju pod francosko zasftavo. Registrirane so bila samo ribiške ladje in nekaj trgovskih ladij od 200 do 400 ton. Ko je Francija zasedla 1. 1903 Alžir, se je začel drugi vzpon francoske kolonialne moči, ki nato ni več ponehal in je dosegel višek po svetovni vojni. Danes vemo, da ima Francija 550.986 kv. km in 42,000.000 prebivalcev. Kolonialno cesarstvo Francije je 20 krat večje kot Francija sama. Francoskim kolonijam pripadajo: področje Atlasa, Alžir, Tunis, Maroko, Francoska Zahodna Afrika, Francoska akvatorialna Afrika, Madagaskar, Kamenin, Reunion (na Tihem oceanu), Francosk Somalija, Vzhodna Indija, Indokina, Nova Kaledonija, Novi Hebridi, Oceanija, Franc. Gvajana, Francoska Zahodna Indija, St. Pierre in Mique-lon ter mandata Sirija in Togo. Italijanski zunanji minister grof Ciano, ki se je kot letalski major udeležil letalskega poleta nad Solun. Mast iz premoga Nemški časopisi pišejo: Najx>ri znanstvenikov so že tako napredovali, da dobe iz premoga 50% parafina, ki ga potem naprej predelujejo v mast in maščobne kisline. To sintetično mast najbolj uporabljajo za izdelovanje mila in v drugo tehnične namene in na ta način prihranijo velike množine naravne masti. Zadnje čase poročajo, da je mogoče to mast uporabljati tudi za človeško in živalsko hrano. Pravijo, da ta mast popolnoma odgovarja vsem kemičnim svojstvoin naravne masti. Nekoč so gledali na premog kot neko »umazano in mastno snov«. Na nekaterih dvorih in po drugih uglednih hišah niti jedi niso smeli pripravljati v pečeh, kurjenih s premogom. Danes je vse drugače. Premog je prevzel vodiino vlego v tehniki, industriji, kurjavi in ;e sedaj p.odri celo v jrtliiano. Železniška nesreča Rrzovlak, ki vozi na progi London—Pensance, je iztiril. Pri tej priliki je bilo 25 oseb mrtvih, i.nnogo pa ranjenih. Nesreča je nastala zaradi motnje železniške proge po napadu iz zraka. Kako na Štajerskem kožuhajo Gotovo ni vsem Slovencem znana beseda — menda Ie v štajerskem narečju. Dolenjci in Go-kožuhanje. Vendar je to lep izraz, ki ga najdemo renjci ga najbrž ne razumejo, kakor Štajerci ne bi razumeli, če bi jim kdo rekel: »Koruzo bo treba ličkati!« Saj še za koruzo nimamo jx>vsod enakega izraza. Ponekod ji pravijo turščica, drugod koruza, jionekod pa celo »fermentin«. Ako je trgatev najprijetnejše jesensko opravilo, ki ga opravljamo podnevi, je pa kožuhanje, zlasti za mladino, najljubše delo, ki ga opravljajo večinoma zvečer. Koliko lepih spominov imajo ljudje ohranjenih še v svojih starejših letih na tiste čase, ko so zvečer hodili zdaj temu, zdaj onemu sosedu kožuhat. Lep jesenski dan, nebo je jasno kot ribje oko. Na dvorišču že čakajo pripravljeni prazni vozovi, s katerimi bodo kreniili vsak čas na njivo. _»Moramo je nalomiti čim več,« se oglasi domača hči ženskam, ki so prišle tisti dan pomagat. »Kaj če bi prišlo dosti kožuhačev, pa bi prehitro končali,« nadaljuje. »Prav praviš, dekle,« se oglasi njen oče gospodar. Pravkar je prinesel tri prazne koše in ko je še sin pripregel vole, razigranega srca odidejo na njivo, kjer bodo kar stoječo v turščico oblomili, ker je tako še najbolj uspešno. Zakaj pa nel Koruza stoji lepo v vrstah, domači trije fantje vzamejo vsak svoj koš, s katerim gredo med dvema vrstama, na vsaki strani pa lomi eden štroke in jih meče v koš. Ko je poln, ga pa nosač ponese brž na voz, kjer je že prislonjena na »svoro« deska, ki mu omogoča, da lažje izprazni koš. Toda med tem, ko se mudi pri vozu, ki je postavljen daleč ob robu njive, pristopi brž rezervni nosač na njivi na njegovo mesto in delo se nemoteno nadaljuje, kajti sonce se o poznem .jesenskem času že ne mudi več dolgo na nebu. Noč bo kmalu to, zato je treba hiteti. Kmalu jo napolnijo voz. Pa kaj je to! Treba jo je dobiti še štiri voze. »Hvala Bogu, da imamo lepo vreme,« zadovoljno vzklikne gospodar in si briše z roko potno čelo; »bomo že,« pravi in zopet nadaljuje delo. Na vozu pa zlaga štroke majhen deček in igra z božjim volekom. Pustil ga je, da mu je zlezel na roko in jk> njej do vrha stegnjenega kazalca. Tam je živalca malo zalrepnila s krilci in se vzdignila v zrak. »O, v nebesa mi pot kaže, vzklikne deček in nadaljuje svoje delo. Delo z lomljenjem koruze je končano. Lepemu dnevu sledi lepa noč. Zvezde se prižigajo na nebu, od daleč se že sliši fantovsko petje in gospodar ponese svetilko v klet. kamor so spravili koruzo. Lahko bi jo zložil na podu v skednju, pa je bolje tako, ker je ena klet prazna, pa dovoli velika. Tudi kožuhačem bo tukaj bolj toplo kot na podu, kjer povsod vleče. Tam torej obesi svetilko k stropu, domači sinovi s hlapcem in hčere pa so že posedli ob dolgem kupu koruze in začeli kožuhati ter z nestrpnostjo pričakujejo po- <1 ii- Solun: Jugoslovanska svobodna zona. magačev. »Križ božji,« pravi gospodar in sede k »arnci«, kamor so 11111 metali okožuhane štroke. Veže jih po štiri skupaj in jih sklada posebej na kup. Molče opravljajo svoje delo. Med tem časom pa že prihaja fantovsko petje vse bližje in bližje. Vrata se odpro. »Dober večer,« pozdravijo fantje, kb_ vstopijo. »Danes ste jo pa dosti pripravili,« reče še eden izmed njih in -posedelo h kupu. Manjkati pa seveda ne sme sosedovega strica, kt ie bil nekdaj ujetnik v Rusiji. Tudi on vstopi. Med tem je prišlo še nekaj sosednih deklet in v kleti se začne prijeten večer. Med lejx> narodno pesmijo gre delo kar samo izpod rok. Ko pa pesem utihne, se oglasi s kako modro oče, kateremu pomaga vezat še nekaj moških, ker kožuhači so hitri in sam ne bi mogel biti kos vsem. Pa tudi sosedov stric ne ostane tiho. ter pove kako zanimivost o donskih ali kubanskih Kozakih, kaki mojstri so na konjih, o njihovem poglavarju het-manu, o Burjalih, ki žive ob južnem obronku Bal-kajskega jezera v Sibiriji, pa še katero o Kirgizih in Tatarih ter o njihovem življenju na nepreglednih stepah, pa o stasitih in lepih Čerkezih in Georgijcih, ki so baje najlepši ljudje, kar jih je videl. Tako hitro mine ura ali dve in že prinese mati dobrega svežega kruha in malo sladkega jabolSnika, da ne bodo kožuhači lačni odšli. Ko pa je delo končano kje čez polnoč, še zapojo fantje jutranjico s: »Hola, hola, fantje vstajajte..« Turistična propaganda za zimsko sezono Maribor, 7. novembra. V sedanjih težkih razmerah 60 naše zimeko-sportne in turistične postojanke v skrbeh za potek letošnje zimske turistične 6ezone. Na inozemske obiskovalce ni računati, zato si morajo prizadete ustanove in obrati tem bolj prizadevati, da v naše zimske turistične kraje privabijo čim več domačih gostov iz vseh predelov naše države. Zimski šport in zicnski turizem se je pri nas že zelo lepo udomačil, 6aj so ravno v naših krajih podani V6i najboljši pogoji za zdravo športno in turistično udej-stvovanje v zimski sezoni. Zimska turistična sezona predstavlja dane6 že važno pozicijo v našem tujskem prometu in narodnem gospodarstvu ter moramo tudi v sedanjih razmerah gledati na to, da se ta pozicija ohrani in po možnosti utrdi. To 6e pa seveda ne da doseči brez smotrene propagande. Zato je Tujskopromelna zveza »Putnik« v Mariboru skupno z ljubljansko Zvezo organizirala kolektivno časopisno reklamo tudi za letošnjo zimsko turistično sezono v Sloveniji. Bistvo te kolektivne turistične reklame je v tem, da se oglasi posameznih turističnih ustanov in obratov iz vse Slovenije objavijo v okviru velikega kolektivnega oglasa, pod markantno skupno glavo, ki na prvi pogled privabi pozornost čitatelja; na ta način pridejo do veljave tudi najmanjši in najcenejši oglasi. Oglaševalci ne plačujejo skupine glave, ampak le oglase same in še to po izTedno ugodni ceni. Tujskopro-metni zvezi sta te dni svojemu članstvu in drugim interesentom razposlali podrobne razpise za kolektivno časopisno reklamo za zimsko turistično sezono. To akcijo toiplo priporočamo vsem na zimskem športu in zimskem turizmu interesiranim ustanov?™, postojankam in obratam, ki naj zahtevajo tozadevne podrobne podatke od Tujskooromctnih zvez v Mariboru in Ljubljani. Skrajni rok za naročila oglasov v okviru kolektivne časooisne reklame je 12. november, poznejša naročila 6e ne bodo mogla upoštevati. Nova na!dišča radija V bližini Pelrograda so odkrili večje količine uranove rude. V njej se nahaja radij. Za en gram radija je potrebnih 10.000 kg uranove rude. Uranova najdišča niso več tako redka in je upati, da se bo v skladu s tem pocenil tudi radij in se bodo lahko zdravili z njim tudi reveži in ne samo bogataši. Nenavadni običaji Po pomorskih običajih mora kapitan (če se ni potopil seveda) vsake od sovražnika |>otopljene ladje odgovarjali pred vojnim sodiščem zaradi izgube svoje ladje in to tudi v primeru, če je bila ladja uničena v boju s sovražnikom na najbolj Časten način. Tako je te dni prisostvoval kot priča pri obravnavi zaradi izgube francoske torpe-dovke »Sirorco« kontreadmiral Ourvoyer de Port-samparre, poveljnik druge flot i 1 je torpedovk pri Dunkerqueu. Kapitan potopljene ladje »Toulouse«, Lautrac, je bil po dveurni razpravi soglasno oproščen vsake krivde. Predsednik vojnega sodišča mu je celo izrazil svoje čestitke zaradi njegovega junaškega obnašanja in mu je priznal, da je storil vse potrebno za rešitev svoje ladje, po-godene od sovražne krogle. Zdravnik, ki prevaža h bolnikom majhno bolnišnico V Clevelandu (Zedinjene države Severne Amerike) je bil kongres vseh ameriških zdravnikov. Dr. John Love iz Valela (Texas) je na tem kongresu poročal, da ima celo majhno zasilno bolnišnico, ki jo prevaža k bolnikom, kamor je poklican. Zadeva ni tako težavna, kot bi na prvi pogled mislili. Vsa ta bolnišnica sestoji iz majhnega voza, na katerem ima zdravnik vsp. kar najnujneje potrebuje. Voz je priklopljen k zdravnikovemu osebnemu avtomobilu. št. Vid nad Ljubljano Na splošno željo ponovi Dekliški krožek v nedeljo 10. t. m. ob pol štirih popoldne v Ljudskem domu Mlakarjevo igro »RoLsana«. Vabljeni zlasti žene in dekleta! Litija Akademija na praznik Kristusa Kral.ia, ki sta jo priredila FO in DK v Litiji, je v vsakem oziru odlično uspela. Zlasti pa so bili gledalci zadovoljni z duhovno igro »Sultan in njegova hči«. Igra je bila podana res nad vse dovršeno. FO in DK v Litiji gre za izvedbo vse priznanje. Samarijanski tečaj. Prostovoljna gasilska četa v Litiji je priredila samarijanski tečaj za dekleta. Tečaj je posečalo 24 deklet. Ob priliki zaključnih izpitov je tO slušatelju; položilo izpit z odličnim uspehom. Na tečaju so predavali gg.: dr. Ukmar Leopold, dr. Orel Vladimir in predsednik čete Mr. Brilli Božidar. Ker so samarijanski tečaji v današnjih časih izrednega pomena, jih bo četa po možnosti še prirejala. Vabimo vse dobro misleče gosjie in gospodične, da se za samarijanske tečaje prijavljajo pri predsedniku prostovoljne gasilske čete v Litiji. Sv. misijon v Litiji bo od 30. novembra do 8. decembra. Vodili ga bodo gospodje iz Rakovnika. Če je bil kdaj potreben misijon, je potreben v današnjih časih, ko je poleg gospodarske stiske tudi kriza duha. Jesenice Dekliški krožek vabi starše, da redno pošiljajo dekleta k telovadbi in sestankom; telovadba za članice v ponedeljkih in petkih ob 8 zvečer, za mladenke v ponedeljkih od 6 do 8 ure, za gojenke v ponedeljkih od 5 do 6 — Sestanki za članice v sredah ob 8, za mladenke tudt v sredah od 6 dalje. Sovodenj v Poljanski dolini Tudi naš oddaljen kraj je po zaslugi naše krajevne Kmečke zveze ter z razumevanjem sedanjih predstavnikov oblasti dosegel, da je tukaj 3 mesečni banovinski gospodinjski tečaj pod vzornim vodstvom gdč. F. Koprivec in strokovne učiteljice gdč. T. Kralj. Tako bodo kmečka dekleta, k: ga polnoštevilno posečajo, deležne temeljite izobrazbe v vseh panogah gospodinjstva, kar bo služilo napredku podeželja Ptuj Predavanje. V petek, novembra predava v Ljudski univer/i dr. Anton Ocvirk o te. mi: »Pisatelj in družba«. Vabljeni! Radeče pri Zidanem mostu Smrtna nesreča, že v torkovi številki smo poročali kot prvi o tragični nesreči ia Zidanem mostu, katere žrtev je i>il mladi delavec g. Jakopič. Sedaj pa smo izvedeli od članov komisije še nadaljne podrobnosti. Jakopič Alojzij, progovni delavec, je šel dne 4. t. m. okrog 11.45 čez tir blizu kurilnice s posodo v roki jio pitno vodo. V času. ko je prestopal tir, hoteč sc umakniti vlaku, ki vozi proti Celju, ni pravočasno opazi! vlaki, ki je pripeljal iz Maribora. V zadnjem hipu je g. Jakopič sicer odskočil, da bi se izognil prihajajočemu vlaku, a bilo je žal, že przpozno. Lokomotiva je dvajsetletnega pokojnika vrgla na tla. Trebila lobanjske kosti, čemur ie sledil izotop možganov, odtrgala mu je nogo v gležnju, nrsni koš in trebuh pa povsem razmrcvanla. Bil je na mestu mrtev. ft. Jakopič, ki |e bil rojen šele 21. oktobra 1920. jc bil pr»d kratkim sprejet k progovni sek .nji za pragov nega delavca. Naj počiva r miru na domačem pokopališču, njegovim sorodnikom, zlasij očetu Alojziju in materi Julijani, pa izrekumo globoko Sočuslvov.iniel MALI OGLASI V malih oglasih volja vtaka beseda 1 din; tenltovenjskl oglati 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naroČilu. — Pri oglasih reklamnega znaiaja te ra£una enokolonska, S mm visoka petltna Vfstlca po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamka | Službe iičejo Iščem službo za kmečka dela In za pomoč pri gospodinjstvu -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17034. ^a Jlužbddobe II Pošteno natakarico s kavcijo, sprejmem na račun. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17008. Mlada natakarica trgovsko naobražena Išče mesto v boljšem lokalu. Nastop takoj. Roflekti-ram na stalno mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17039. (a Denar Kupuje: Prodaja: Hranilne knjižice bank In hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Voznike za prevoz hlodov lz gozda, sprejmemo. Parna žaga Rog, Podstenlca p. Toplice pri Novem mestu. Stavbnega ključavničarja In kovinostrugarja, dobrega, potrebujem za takoj. Naslov: Pavel Str-gulec, Gosposvetska c. 13. Prodamo Jabolka obrana, zimska, mošanel (gambovec), bobovec, ta-felln ter razne drugo trpežne dobre zimske vrsto po 4 din naprej razpošilja Henrik Cehner, trg., Llbeliče, Koroško. Gospodinje! Vsak dan sveža jajca kupite po konkurenčni ceni v trgovini Cuček, Sv. Petra cesta 13. <1 ^ Prios ^ koks, drva nudi I. Pogainlk LJubljana, Bohoričeva I telefon 20-69 Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza In telesa ostane čista, zdrava In mlada. Mozoljcl ogrel, nečistost obraza Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«. Novi Sad 144. V apotekah, dro-gerljah originalni karton štirideset dinarjev. Umrli so nam ljubljena mama, stara mama, babica in prababica, gospa Margareta Trebar v fi3. letu, previdena z zadnjimi tolažili svete vere. Pogreb ho v petek ob 16 z Žal, kapelica sv. Marije. Žalujoči otroci: Albina, Marija, Ivo, Matija, Antonija, Slavko in sorodstvo. »REALITETA« zavod za nakup In prodajo nepremičnin je samo v LJubljani. Prešernova ulica 64, I. nadatr. Telefon 44-20. Hišo petstanovanjsko, novo, za Bežigradom, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17038. (p Parcelo Tyrševa cesta (centrum) poceni prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ugodno« št. 17040. (p Zemljišče večje, na Ježlcl, rodam. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Jožica« 170(il. Idealen stavbni prostor ca 6000 m*, posebno ugoden za sadjarje, a krasnim razgledom na Novo mesto, prodam po 16 din m*. Vprašati v pisarni »Realltetst« v Ljubljani, Prešernova ulica 64-1. (p Stavbno parcelo 3800 m1 po 6 din, 10 minut od kolodvora Smar-je-Sap, prodam. Kaštrun Ignac, Podgorlca št. 12. Smarje-Sap. (P Kupim parcelo pride vpoštev samo ob Celovški cesti med reml-zo In staro mitnico. Posredovale! Izključeni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17035.

o prišle iz Kalkute, so raztezale v višino številne vrste kabin; njihov sprednji del je Štrlel visoko v zrak in njihov bok jc pokrivtila množica mornarjev, zaposlenih z barvanjem. Peljala sta se mimo trli ogromnih gmot okrog katerih je 1/iln voda temno pobarvana kot v kanalu, ki vodi skozi mesto. Stene Indij so izgledale kot debeli zidovi, prepreženi z verigami in visoko razpetimi, mokrimi vromi, Končno sta prišla iz pristanišča in krenila mimo nasipa tjn, kjer je Cydnus pod polno paro čakal na plimo. Neki majhen, stili in nervozen človek v srajčnih rokavih in s . rrmii zlatMni trakovi okrog čepice, je zavpil nad Jakceni in Rotuli-com, ki sta s svojo lar.jico pristala ob parni-ku. Ladja je imeln odpluti čez eno uro. na njej jc vse hropelo in komaj so se slišale njegove besede; zato pa so njegove kretnje bile bolj zgovorne. Bil jo Blanchet, ladijski višji strojnik, imenovan »Moko«. Brž ko se je polegel hrup, ki je prihajal od natovarjanja prtljage, ki so jo metaii v ladjin trebuh, so se zaslišale te besede: »No le pridita, lumpa. Mislil sem že, da sta me pustila nn cedilu!« je vpil v strašnem juž.njaškem narečju. »Veš stari, jaz sem kriv.« je dejal Roudic... »Hotel se m pospremiti svojega dečka in včeraj nisem bil pro«t.« »Zlomka! Tvoj dečko je kaj postaven. sti: rikrat ga bo treba preganiti, če ga joino hoteli deti spat v kabino za kurjače... No, le brž, stopimo doli, da mu razkažem.« Oošli so po majhnem medeninastem stopnišču z ozko ograjo; nato so krenili na neke stopnice brez ograje, sliene lestvi in končno še po dveh tem stičnim stopnicam. Jnkec še nikdar ni videl prekomorskega parnika in je bil zato presenečen nad njegovo veličino in globino. Spustili so se v prepad, kjer oči, prišrdši iz dnevne svetlobe nu-o razločile niti ljudi j niti predmetov. Bila je noč in temna kot v rudniku; gorelo je nekaj obešenih svetilk, ki pa s,ta jih dušila naraščajoča vročina in jiomanjknnje zrnka. Nato so otipali še zadnjo lestev in se spustili v kurilnico: to je bila prava parna kopel, nasičena s težko, vročo soparo, pomešano z vonjem po olju. Zrak je v njej ;e bil neznosen. Nad oblakih pare se je kake tri ali štiri nadstropja visoko videla majhna linica in štirikotno, modro nebo. Velika živahnost je vladala. Mehaniki, pomočniki in vajenci *o prihajali in odhajali ter vršili glavno preizkušnjo strojov; prepričati so se morali, če vsi posamezni deli pravilno vr.še svojo nalogo. Kotli so bili ocd polno paro, divje so bučali in hropeli. Vse, kar je bilo kovinskega, medeninastega in iz litega železa, vse je bilo ščiščeno, da se je bleščalo in lesketalo. Parni "kotel se je silno lesketal in bil zato videti še bolj nevaren. Njegovi ročaji so žgali v roke, pa čeprav si jih prijel s predi-vom. Jakec je radovedno ogledoval strnšno pošast. Videl jih je mnogo v Indret-,ju, toda ta se mu je zdel še groznejši, — mogoče zato, ker je vedel, da bo moral biti pri njem vsak trenutek in ga podnevi in ponoči zalagati s hrano. Velika, močna svetilka je razsvetljevala toplomere, tlakomere, buvole in velik telegrafski kazalec, ki je sporočal povelja. Prav na dnu kurilnice je bil majhen, ozek in zelo teman hodnik. >T-ikaj ie skladišče za premog...,« je dejnl Blachet in pokazal ze. vajočo luknjo v steni. Ob tej luknji je bila še neka druga, kjer je svetilka ra/.sveiljevnla nekaj na jermenih visečih ležišč. Tukaj so spali kurjači. Jak-?c je strepetal ob tem pogledu. Moronvalov »phostol za spanje«, Roudi-cova poostrešna sobica in vsa tista zasilna ležišča, kjer je spal svoje otroške sanje, so bila palače v primeri s tem. »Tukaj je sobo za kurjače,« je dejal »Ma-ko« in odrinil majhna vrata. Predstavljajte si dolgo, razbeljeno klet ali grobnico, razsvetljeno v rdečkasti, žareči svetlobi gorečih peči. Skoraj nagi ljudje so devali na ogenj, odstranjevali pepel in žerjavica jih ie pekla v znojna čela. V strojnem odaelku bi se človek zadušil, tukaj bi se spekel... »Tu je naš možak...« je dejal Blnnchet in predstavil Jakca vodji kurjačev. »Rabil ga bom.« je ta odgovoril, ne da bi se obrnil, »manjka mi ljudi za odnašanje pepela.« »Le pogum, dečko moj!« je dejal oče Roudic in vajencu krepko stisnil roko. Jakec se je takoj vrgel nad pepel. 7metati ga je moral v košare, te odnesti na krov in jih tam izprazniti v morje. Naporen j»sel jc bil to. Košare so bile težke, lesfe strme in kadar je prišel iz svežega zraka nazaj v brezno, ga je hotelo kar zadušiti. Že ko je tretjič oonašal, je začutil, da mu noge Klecajo; obstal ie top, znojen, utrujen in brez moči. Neki kurjač ga je Tapazil v tem položaju, skočil v kot in mu prinesel debelo stekleničico žganja. »Ne, hvala! Ne pijem« je dejal Jakec. Oni ie bušknil v smeh: »Boš že pil.« »Nikdar...!« je odvrnil Jakec in sc s silno voljo, ki je bila močnejša od njegovih mišic, vzravnal, oprtal težko košaro nu svoj hrbet in jo pogumno olnesel. S krova se je videl živahen in pisan prizor. Neki majhen parnik jc pravkar pripeljal potnike in pristajal k velikemu parniku. Z njega se je vsula množica potnikov: mudilo se jim je, kričali so v različnih jezikih in bili oblečeni v na jrnznovrstnejša oblačila. Nekateri so se veselili, drugi so bili žalostni zaradi skorajšnjega slovesa. Vsem pa se je na čelu bralo neko upanje ali pa skrb. Taka potovanja so skoraj vedno posledica velikih sprememb v življenju. Čudna mrzličnost je vladala povsod. Čutila se je na plimi, ki je nropeče tolkla ob ladjo, čutila se je na purniku, ki je dvigal sidro in na vseh tistih malih 'adjicah, ki so švigale okrog njega Tudi radovedna množica na nasipu je bila razgibana. Vmes so bili pač taki, ki so se prišli poslovit od potnikov in so zdaj sledili obrisom kake ljubljene postave. Ista mrzličnost je podvajala moči ribiških ladjic, ki so s polnimi jadri odhajale za naslednjo noč na široko morje, kjer bodo iskale in se borile za srečo. Veliki parniki so sc vračali in tudi v njihovih zvitih jadrih je trepetala neka nervoznost kot žalujoč spomin za lepimi j prepotovanimi deželami. Medtem, ko je vkreavanje ponehalo in je spredaj na ladji zvonec donel v zadnjih udarcih, je Jakec ostal naslonjen na prazno košaro in ogledoval Dotnike; gledal je tiste, ki so jih čakale lepo opremljene kabine in opazoval one na krovu, »edeče na svoji skromni prtljagi... Knm gredo? Katera kruta in ledeno stvarnost jih čaka na njihovem ciljii? .. • Neka dvojica ga ie 'lasti znnimalu. Bila sta mati in njen otrok, Spomnil se je na Ido m njenega Jakca, ko sta bila še skupaj in se prav tako držala za roko. Žena je bila mlada, vsa v črnem, zavita v široko mehikansko ogrinjalo z velikimi prog-imi in sc obnašala lako samozavestno ket žene ovlsotnih vojakov ali mornarjev. Deček ie bil oblečen po angleško in precej sličen ljubkemu krščencu loro* Peambocka. Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarji Izdaiateli: Inž. Joži Sodia Urednik: Viktor Cenlit