Leto LXXnL, st, SS Ljubljana, ponedeljek H* 194» Cena Din L— SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne izvzemat nedelje tu praznike. — Inseratl do 80 peti t vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ae vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNUTVO LJUBLJANA, Knafljeva attea m% • Telefon: Sl-27, »1-23, »-»4, 81-2» ta »-* Podraioie«: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta* telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. 3LOVKNJ GRADEC, Slomškov trg 5- — Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351, Finska ne more sprejeti ponižanja Finska delegacija odšla v Moskvo, da pojasni sovjetom stališče Finske v preliminarnih razgovorih: čast se more kupiti samo s častjo — Doslej so sovjeti sporočili Fincem samo vsebino svojih zahtev Helsinki, 11. marca. s. (Reuter). Snoči je bilo uradno objavljeno, da je že preteklo sredo odpotovala finska delegacija na mirovne razgovore s sovjetsko vlado v Moskvo. Finska vlada je dobila vabilo na pogajanja od sovjetske vlade in sicer s posredovanjem švedske. Uradno poročilo pravi, da je namen razgovorov ugotoviti, če je mogoča osnova za mir. Sovjetska vlada je stavila za mir daljnosežnejše zahteve nego so bile one. ki jih je stavila jeseni. Finska delegacija nima polnomočja, da sama sprejme ali odkloni sovjetske predloge, temveč bo odločitev prepuščena finskemu parlamentu. Finsko delegacijo tvorijo ministrski predsednik Ryti. minister Paasiklvi. general Walden kot zastopnik generalnega štaba in maršala Mannerheima ter poslanec Vo-jonaa kot zastopnik parlamenta. Kakor poročajo iz zanesljivega vira, je bil stik med sovjetsko vlado in švedskim poslaništvom v Moskvi postavljen s posredovanjem ameriškega poslaništva. Vsekakor pa je imrla gotovo vlogo tudi nemška vlada. Helsinki, 11. marca. s. (Havas). Uradno finsko poročilo pravi, da sta finska in sovjetska delegacija v Moskvi doslej imeli dva ali tri sestanke. Doslej je bila finski delegaciji samo sporočena vsebina sovjet- skih zahtev. V uradnih finskih krogih računajo, da bodo pogajanja kmalu končana in da bo rezultat javljen v prihodnjih dneh. Helsinki, 11. marca, s. (Reuter). Kljub uradnemu potrdilu, da so mirovni razgovori v Moskvi res v teku, poudarjajo v finskih uradnih krogih, da Finska nikakor ni pripravljena pristati na kakršnekoli nečastne mirovne pogoje. Finska je pripravljena sprejeti utemeljene mirovne pogoje, s katerimi njena neodvisnost ne bi bila prizadeta. Pri odločitvi o sprejemu ali odklonitvi sovjetskih pogojev mora vsekakor upoštevati tudi ponudbo za pomoč s strani tretjih držav. V vsakem primeru pa bo presojala sama, če more pogoje sprejeti ali ne in se bo pri tem ozirala samo na svoje interese. V enakem smislu je razpoložena tudi finska javnost in armada. Helsinki, 11. marca. s. Finski radio objavlja poluradno pojasnilo k mirovnim razgovorom v Moskvi. Poudarja, da je Finska sicer pripravljena skleniti mir, da pa bo hranila neodvisnost in nedotakljivost svojega ozemlja. To so stvari, s katerimi ni mogoče kupčovati. č^ast ne more biti kupljena, razen s častjo. Finska ne bo sprejela nobenih predlogov, ki s tem njenim stališčem niso v skladu. Tudi ne bo sprejela nobenega ponižanja po dosedanji ju-; naski borbi, ki ji je prinesla občudovanje vsega sveta. Mir na severu bi pomenil izgubljeno bitko za zaveznike Informacije iz londonskih diplomatskih krogov Možnost angleško francoske oborožene pomoči Položaj Švedske je kočljiv London. 11. marca. s. Diplomatski poročevalec angleškega radia pravi k sovjetsko finskim mirovnim razgovorom, da je odločitev o sprejemu ali odklonitvi sovjetskih zahtev prepuščena popolnoma Finski. Če pogoji ne bodo boljši od onih. ki so bili objavljeni prejšnji teden, jih Finska ne bo mogla sprejeti. Nastaja vprašanje če bo sovjetska Rusija res popustila. To bi se zgodilo samo v primeru, da bi bila sovjetska Rusija nad dosedanjim potekom vojne tako razočarana, da bi pristala na samo navidezen uspeh oziroma zmago. Če pa ni tako. potem more finska delegacija v Moskvi pričakovati samo enake usode, kakor jo je doživela Češkoslovaška v Monako-vem Diplomatski poročevalec sodi. da je Nemčija sovjetsko finske mirovne razgovore že več tedno priora vi ial a. preden je sedaj začela z veliko diplomatsko ofenzivo v tem pravcu. Stališče Švedske je pod nernitcim vplivom oziroma grožnjo Pred tajno sejo francoskega parlamenta London. 11. marca. s. (Reuter) Ministrski predsednik Daladier je v soboto na seji ministrskega sveta obširno poročal o sovjetsko finskih mirovnih razgovorih ter o možnosti angleško francoske oborožene pomoči Finski. Nadalje je omenil Daladier podrobnost: o nemškem pritisku na Švedsko, ki je zato dala iniciativo za sovjetsko finska mirovna pogajanja. Danes se najbrže sestane francoski parlament k tajni seji, na kateri bo proučeval finsko vprašanje. O istem predmetu bo PGThodnie dni razpravljal tudi senat. Odporna sila Finske proti vojaškim in diplomatskim ofenzivam Vsa francoska javnost na strani Finske, Id s svojim vojnim odporom vzhaja občudovanje vsega sveta Pariz, H. marca AA. (Havas) Sedanji položaj jc v znamenju posebne diplomatske aktivnosti. Tisk posveča svoje komentarje tem dogodkom. Od Moskve do Rima ter od Helsinkov pa do Londona vodijo diplomati, zunanji nrmstri in šefi vlad številna pogajanja Predvsem pa ostane usoda Finske še naprej glavni predmet po zornosti in komentarjev. B iliru pravi v »Po-pulairu«, da Finska iah ko po morebitnem neuspehu pogajanj naslovi apei na Veliko Britanijo in Francijo, nakar bi obe ti dve državi odgovorili v duhu odredb DN in poslali na pomoč ekspedicijo. Vprašanje je, če b: v tem primeru Švedska in Norveška mogli prepovedati zaveznikom izkrcavanje v njihovih lu-kah in prehod čez njihovo ozemlje. Vladi v Siockholmu in Oslu. pravi Blum. prav gotovo vesta, da bi prišli v politično in Švicarska sodba Curih. 11. marca- s. (Havas) List »La Suisse* se bavi s sovjetsko finskimi mirovnimi pogajanji in pravi, da bo Finska, če sprejme sedanje sovjetske pogoje, v istem položaju, kakor leta 1916. Rumunija. ko ie sprejela mir. ki i i ga je diktirala Nemčija. List naglasa, da tak mir ne bi mogel imeti trajne vrednosti. Sicer pa ie sovjetski Rusiji na tem. da se sedanja vojna čimpreje neha. ker ne more zalagati. Nemčije s potrebnimi surovinami in živili. Nastaja vprašanje, če mir na severu ne bo pomenil izgubljene bitke za zaveznike. Za-ključitev sovražnosti bi bila gotovo v korist nemškim interesom Demanti v Londonu in Parizu London, 11. marca. s. (Reuter) Sinoči je bila tu uradno demantirana vest ameriških novinarjev, da bi bila Šved ka pripravljena dopustiti prehod zavezniških čet skozi Švedsko na Finsko, toda samo s nogo- ! jem, da bi bile te čete zadosti močne. An- ; gleška vlada ugotavlja, da h švedska vlada nikdar ni dostavila obvestila v tem smislu. i Istočasno je bilo v Parizu uradno demantirano, da bi nameravali Anglija in Francija zahtevati od Norveške in Švedske prost prehod za svoio vojsko na Finsko. Demanti ugotavlja, da bi prehod zavezniških vojsko skozi skandinavske države prišel v ooštev šele. ee bi Finska sama zaprosila Anglijo in Francijo za pomoč. Helsinki, 11. marca. e. Stockholrnski tisk poroča, da ie zadržanje Finske v zadnjih 48 urah nasproti Švedski in Norveški postalo zelo hladno, ker ie Švedska izjavila, da se bo uprla vsaki intervenciji, ki bi šla preko njenega ozemlja. moralno težak položaj, če bi žrtvovali svobodo Finske in ne bi pustili, da bi tej dr-šavi prišla pomoč iz tujine Švedska in nor-veTJca vlada se zavedata položaja in prav zaradi tega s takim ognjem delata za skic , nitev miru med sovjetsko Rusijo in Finsko. Res je, pravi Blum. da bi ju mir med Finsko in sovjetsko Rusijo odrešil te teške izbire, toda ista izbira nastane lahko jutri. Globoko upam in mislim, pravi Blum. da bi formalni spel Finske uklonil Švedsko in Norveško za pristanek. Mistim, da morata Francija m Veiika Britanija takoj objaviti svojo odločenost in pripravljenost, da bosta odgovorili na finski apel m sicer brez omejitev m pripravljeni na vse posledice tega dejanje- »Petit Journal« pravi, da dokazuje Finska, ki je istočasno napadena na vojalkem in na diplomatskem polja, dvojno odpor- no silo v borbi proti vsem ofenzivam. Ko nadaljuje z vojnim odporom zbuja Finska občudovanje vsega sveta. Finski diplomatski odpor mora služiti kot zgled mnogim vladam, ki vodijo politiko podobno tistemu, ki je skočil v vodo iz strahu, da ga nc bi dež premočil. »Journal« se na koncu uvodnika sprašuje, ali bosta skandina\'ski državi izkoristili nauk, ki ga je dal primer Poljske? ^Temps« prinaša razgovor, ki ga je imel posebni dopisnik lista na finskem bojišču s francoskim poslanikom Francoski posla nik ne misli, da b; bilo finsko javno mnenje pripravljeno na tak mir, kakršnega bi radi sovjeti vsilili Finski in da ga Finci ne bodo sprejeli. Švedsko javno mnenje je zelo naklonjeno svoji junaški sosedi. V izložbah trgovin v mestih je videti polno slik predsednika Kallija in maršala Mannerheima. Ko se bavi z Ribbentropovim potovanjem v Rim. pravi »Petit Parisien«. da je to potovanje verjetno v zvezi ne samo s finskim vprašanjem, temveč tudi z naglo vrnitvijo Wellesa v Amenko. »Figaro* pravi, da ni mogoče pričakovati da bi Vatikan podprl ustanovitev bloka Italija-Nemčija-sovjetska Rusija. List meni, da se Nemčija sedaj poskuša osvoboditi odgovornosti za vojno in isto odgovornost prevaliti na zaveznike. Sovražnosti se nadaljujejo Sovjetske čete skušajo vzlfc mirovnim razgovorom obiti tretjo Mannerheiiriovo linijo —■ Moskovski radio ostro napada finske državnike F1nsko-švedska meja, 11 HI. AA. (Havas): Navzlic mirovnim razgovc ror.i poskušajo sovjetske čete obiti tretjo Man-nerhe'movo črto. Ta obrambna črta sc razteza na črti od Sakajarvija proti jezeru Sumeo. Sovjetske čete bi se na vsak način rade polastile obale. Na podlagi čisto novega položaja in potem, ko bi zavzeli novu postojanke, bi se sovjsti pogajali za mir. Finski odpor na obalah Ka-relijske ožine bi bil s tem temeljito ogro-žen. Helsinki, 11. marca. s. (Reuter). Vče-laj popoldne je bil v Helsinkih dvakrat leta-Iski alarm. Sovjetska letala se na/l mestom niso pojavila, pač pa so se sl:šale detonacije eksplozij v daljavi. Sovjetska letala so s strojnicami obstreljevala neki vlak v blizini Helsinkov. V vzhodni Finski je bilo včeraj bombardiranih več mest. Helsinki, 11. marca. s. (Reuter). Posebno pozornost je zbudilo dejstvo, da je sovjetski radio, ki je za dva dni prekinil svojo finsko oddajo, snoči zopet dajal finska poročila. Pri tem je kljub razgovorom v Moskvi, ki jih ni niti z besedico omenil, ostro napadel ministrskega pred-.sednika Rvtija ter krvavo »Mannerbeimo-vo tolpo«, o kateri je dejal, da jo je treba uničiti. Sovjetski radio je dalje pozival finske vojake, da se upro in pridružijo Kuusinenovi armadi. Finsko vojno poročilo Helsinki, 11. marca. s. (Finska tel. ag.). Včerajšnje finsko vojno poročilo o dogodkih 9. marca pravi: Na kopnem: V vzhodnem delu ledne površine Finskega zaliva se je nadaljevalo na obeh straneh udejstvovanje patrol. Naše čete so uničile ali pregnale več sovražnih oddelkov, ki so skušali prodirati proti severu. Sovražni poskusi razširiti dosežene uspehe na severozapadu Viborškega zaliva, so bili preprečeni. Sovražnik je zasedel v Vi-borskera zalivu nekaj otokov. Južno-vzhod- no od Viborga na obeh straneh topniška in patrolna aktivnost. Drugod na Karelijski ožini so bili vsi napadi odbiti. Sovražnik je z velikimi silami napadal ves dan pri Palkoli in poskusil prodreti preko ledene površine Vuoksija. Nase topništvo je razpršile sovražne napadalne oddelke, kjer pa je le prišlo do napadov, jih je ustavila naša pehota. Do večera smo vse napade odbili Na ledu Vuoksija so obležali številni sovjetski vojaki. Ob reki Tajpale udejstvovanje topništva. Odbili smo mnoge napade. Se verno vzhodno od Ladoškega jezera je podvzel sovražnik več napadov, zlasti pri Uomi in pri Kollanjoklju. Napadi so bili odbiti in je imel sovražnik velike izgube. Drugod na vzhodnem bojišču uspešno udejstvovanje patrol in manjših oddelkov. V zraku: Naše letalstvo je izvedlo iz-vidniške polete daleč v zaledju sovražnih postojank. Nasi bombniki so napadli v Finskem zalivu sovražne oddelke ter uničili več sovražnih oklopnih formacij. Več motornih vozil je bilo zažganih. Sovražna letala so se v vojnem področju udejstvovala posebno nad Viborškim zalivom in severnovzhodno od Ladoškega jezera. Po potrjenih podatkih smo sestrelili 6 sovražnih letal. Sovjetsko poročilo Moskva, 11. marca. AA. (DNB). Poročilo generalnega štaba leningrajskega po-veljništva se glasi: 10. marca ni bilo važnejših dogodkov. Sovjeti so zasedli otok Variesari v viborškem zalivu in vas Nisa-Iahti na zahodni obali tega zaliva. Zapadno od mesta Hitkarente ob obali Ladoškega jezera so sovjetske čete zavzele otok Vuo-radsu. Na bojišču pri železniški postaji Loimela (na železniški progi Suojarvi— Serdobol) je prišlo do živega udejstvovanja ogledniških oddelkov. Sovjetska letala so bombardirala sovražne čete in vojaške naprave. Zbitih je bilo osem sovražnih letal. Vojna na morju I p*~fava „ponovne * osvoboditve44 Slovaške London, 11. marca. s. (Reuter). V bližini južne portugalske obale, je nemška podmornica s torpedom potopila grški trgovinski par nik »Alexandros« (4500 ton). Iz Portorika poročajo, da je posadka nemškega parnika >Hannover« (5500 ton) sama potopila svojo ladjo, ko jo je v četrtek zvečer prestregla angleška vojna ladja. 37 članov posadke nemške ladje se je redilo na obalo San Dominga. Pogrešajo pa še 57 članov posadke In kapitana. »Hannover« je 34. trgovinska ladja, ki so jo Nemci v teku vojne sami potopili. Skupno je na ta način Izgubila nemška trgovinska mornarica 190.000 ton. Nadaljnjih 25 ladij so zavezniki doslej zaplenili s skupno 98.000 tonami. v Boliviji I* F*«, 11. marca. AA. (DNB). Voeraj so bile v Boliviji predsedniške volitve. Istočasno je bilo izvoljenih 108 poslancev ki senatorjev. Ker so bile vse politične stranke edine glede izvolitve generala Penja-randa. Je a tam njegova izvolitev za predsednika zagotovljena. Wew Tora, 11. marca. AA (Unutar). Wsshlngtanski dopisnik lista >Newyork Heral Tribune« je izvedel, da je urad sa nadzorstvo nad izvozom orožja, ladij in streliva sklenil, da morajo Združene države prodati zaveznikom 40 letal tipa CurUa To so najmodernejša letala s hitrostjo 040 km. Združene države bodo izdelovati ta totala z masah* Bratislava, 11. marca. A A. (DNB). V Velikih Uhrovcih so na svečan način proslavili dan ponovne osvoboditve Slovaške in zborovanje se je pretvorilo v veliko ljudsko manifestacijo. O priliki teh svečanosti o priliki odkritja spomenika narodnemu borcu Antonu Kopam je šef propagande Sano Mach imel govor. Rekel je, da je bil veliki nemški narod edini ob strani slovaškega naroda ob njegovi osvobodilni borbi kot njegov edini prijatelj. Nato je govornik poudaril, da bo znal slovaški narod to uslugo vedno ceniti. 11. marca. AA. (Havas). Včeraj je bil prijet v Bazlu znani komunist Hof-mayer, ki je bil v Italiji obsojen na 10 let ječe zaradi komunistične propagande. Hof-maver in njegova žena, ki je bila tudi prijeta, sta uporabljala tajno radijsko postajo, da bi ovirala francoske oddaja v 11. mara. e. Pod predsedstvom ministra trgovine dr. Walterja Funka in krožnega vodje Burckela je biOa na Dunaju ustanovljena »Južnovzhodna evropska družna«. Namen te družbe ie izgraditi gospodarske in kulturne odnošaje med Nemčijo in državami južnovzhoaae Evrope Vj Iz notranje politike ODUKOVANA SOKOLSKA ŽUPA Poročali smo, da je jugoslovenska sokolska župa v Sarajevu praznovala 9. in 10. t- m. tridesetletnico svojega obstoja. Svečane proslave so se začele v soboto popoldne z obiskom grobov nacionalnih junakov, predvsem Jovanoviča In č*ubrUo-viča, ki sta ustanovila sokolsko župo. Istega dne je prejela sokolska župa brzojavko ministrstva za telesno vzgojo, ki ■sporoča, da so kraljevi namestniki odlikovali župo z redom sv. Save tretje stopnje. Istočasno je poslal minister J c vre m Tomič župi brzojavko, ki se glasi: »Sokolski župi, Sarajevo. Obžalujem, ker sere službeno zadržan in ne morem osobno prisostvovati proslavi tridesetletnice ustanovitvi- in zaslužnega dela vaše žnpe. Slava umrlim Sokolom-borcem, zbranim zaslužnim sokolskim delavcem pa najprtsrč-nejše čestitam k jubileju ter žollm popoln uspeh pri patriotskem sokolskem delu za blagor kraljevine in srečo naše skupne domovine Jugoslavije. Minister Jevrem Tomič.« SKBSKO - HRVATSKO JEZIKOVNO EDINSTVO Beograjski mesečni obzornik »Zora« priobčil je na uvodnem mestu Članek dr. MI-raša Kičoviča »Naše jezikovno edlnstvo«. Konec članka se glasi: Vprašanje enega ali drugega narečja ni važno, ker se no more vzeti v smislu n. pr. italijanskih, nemških ah francoskih narečij. To je v bistvu samo drugačna izgovarjava starega naglasa, ki niti malo ne vpliva na duh jezika. To bi tudi ne bila glavna ovira za srbsko-hrvatsko jezikovno edinstvo. Več ovire je v slovarski gradnji in tujem vplivi na duh jezika pri Hrvatih ter v abecedi. Za Srbe teh težav ni. Njihov jezik je že izoblikovan v enem duhu in vsi se poslužujejo cirilice. Zato je potrebno, da oni najprej odstranijo še zadnje razlike v jeziku, to jc, da se vsi oprimejo enega narečja. Katerega? To vprašanje je bilo dokončno rešeno na Kumanovem in na Kajmakčalanu. Vsi Srbi se morejo le veseliti nad prisvojitvijo govorice nosilcev osvobojenega srbstva in jugoslovenstva. Poleg tega navajamo še naslednje razloge v prilog ekavskemn narečju kot splošno srbskemu narečju: 1. ker se ga poslužujejo najkuIturnejAa srbska središča, poedinci In ustanove, 2. ker govori v njem veČina Srbov, 3. ker že davno pritiska na ijekavske narečje tudi tam, kjer je bilo do osvobo-jenja čisto in sicer po vojski, n radništvu in mladini z najvišjo izobrazbo v Beogradu, Skoplju in Subotici, i. ker je precizno, enostavno ter lahke za uk in pisavo. Ekonomija ima tudi v jeziku važno vlogo, 5. ker malokdo zna ijekavsko narečje tako, kakor je treba in ker je za njegovo znanje treba obvladati težave, ki jih pri tujih narodih srečamo v etimološkem pravopisu. Kaj to pomeni, ve vsak, ki se uči angleščine ali francoščine in ker je znano, da imajo Angleži in Francozi svoj pravopis za prekletstvo, 6. ker je ekavsko narečje tudi lepo, pa kratko in krepko, 7. ker morajo imeti Srbi kot proslavljen in kulturen narod v svetu po vzgledu ostalih kulturnih narodov izenačen književni jezik, in 8. ker so v ekavskem narečju govorlH srbski zmagovalci v velikih vojnah za Ju-goslovensko osvobojenje in zedlnjenje m ker ostanejo tudi v bodočnosti mozeg v telesu srbskega in jugoslovenskega naroda. »OPTIMISTIČNE PERSPEKTIV** »Narodni list« poroča iz Beograda: Hvala Bogu, imamo še eno novo stranko! O. dr. Dragoljub Jovanović, ki je svojca* imel v Srbiji patent »seljaštva« in »demokratizacije«, se je formalno ločil od rem-ljoradniške stranke in ustanovil Srpska zemljoradniško stranko. G. dr. Jovanović je brezvesten hi nevaren demagog, ki je pred nekaj dnevi branil »sporazum« ter se je zdelo, kakor da bo prišel v vlado Cvetkovič - Maček. Zdaj pa v nekem svojem razgovoru izjavlja »stroge opozleionalno stališče« ln opravičuje to s besedami: Danes je v srbskem narodu opozleionalno razpoloženje. . . sirite »Narodni list«. . t Kakor vidite, v vsakem pogledu zelo lepe In optimistične perspektiva! HRVATSKI NEMCI PROTI KUlr-TTJRBTJNDTJ Glasno Nemcev ▼ banovini Hrvatski »Slawonlscher Volksbote« priobčuje članek proti vodstvu Kulturbunda v Novem Sada tn sploh proti Nemcem v Vojvodini. Ust poudarja, da živijo v Vojvodini tri četrtine vseh jUgoslovenslrih Nemcev, ki mm sicer v gospodarskem, kulturnem in političnem ozlru važen faktor, toda kljub temu ne smejo pozabiti na druge nemške skupine v Jugoslaviji, ki imajo svoje posebne Interese. Z ustanovitvijo banovino Hrvatske je položaj Nemcev v banovini postal neodvisen od položaja Nemcev v Vojvodini. Vodstvo vojvodinskih Nemcev pa itak ni nikoli pokazalo dovolj razumevanja ca te posebne potrebe. List pravi dobesedno s »Ako želimo Nemci na Hrvatskem ae bodoče popolno organizatoiičuo In ako edinstvo ter slogo vse nemške pine, morajo Nemci v Vojvodini razumeti naše posebne potrebe m prilike ter preprečiti vse, kar M nas moglo dovesti ▼ »protstvo z našo hrvatsko okolico.« taserirajte v *SL Naroda" I »SLOVENSKI NA»O0«,P««w^ marca, 194©. Stev. 58 Nikakih senzacionalnih preokretov po Ribbentropovem obisku Nemška pomladanska diplomatika ofaoztva po vesteh ic Rima ne bo spremenila sploinaga položaja - Spor med Italijo in Anglijo je Ml upadno rešen ie pred Ribbentropovim prihodom v Mm Rim. 11. marca. s. (Exchange Telegraph) Včerajšnji prvi razgovor med ministrskim predsednikom Mussolinijem in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom je trajal nekaj nad eno uro. O razgovoru je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da ie potekel v zelo prisrčnem duhu. Danes se bosta državnika poriovno sestala. V poučenih krogih mislijo, da so glavni predmeti razgovorov sovjetsko finski mirovni razgovori, italijar.sko-nernški gospodarski odnosaii in balkanska vprašanja. Včerai popoldne ie Ribbentropa spreiel tudi grof Ciano. Danes dopoldne ob 11. bo zunanji minister Ribbentrop spreiet v avdienci pri n-pežu Piju XII. Uradno roročilo U Vatikana Dravi, da ie dovolil papež avdienco nemškemu zunanjemu ministru ra izrecno želi o nemškega poslanika Rim. 11. marca. AA. (Reuter) Krnska ra-dijsfcfi postaja ie obiavila. da ie kralj in cesar Viktor Emanuel III. sprejel ob 9. dopoldne v avdienco nemškega zunanicga ministra Ribbentropa Rim. 11. marca. e. Zunanj, minister Rib-bentrop se bo po končanih razgovorih z -.tali lanski mi državniki drevi ob 21. vrnil v Berlin. Rim, 11. marca, e, V italiianskih poutič-n:h krogin prevladuie mlsUenje. da cd obiska nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu nt orčakovati nikakih sen-T^rfonalnih preokretov. Veliko pozorr.oM je zbudilo v rimakfh ltr^jr!h dejstvo, da je a:igle?ki veleposlanik L,craJn koma! dobrih 12 ur pred prihodom nemškega zunanjega ministra v R?m obvestil Italijanskega zunan*"cca ministra grrfa Ciana. da je angleška vlada sklen'la lznu-5t:ti 13 italijanskih lad'j, natavor?en>h z nerr^kim premogom. Smatrajo, da j? na ta narir povnljno likvidi-an italijansko-anelc?ik> sr-or. ki je nastal zaradi prepovedi ijrvoza nemškega prcmojja v Italija, cd-n^nn zaradi poostritve angleške blokade. Ta poteza angleške vlade v nepričakovanem trenutku bo nedvomno imele velik psihološki učinek, s katerim tudi mnogo računajo prav glede na celotno mednarodno situacijo in zelo valno diplomatsko igro. ki se r>rav sedaj odigrava v nekate-terih evroo^cih prestolnicah, zlasti v Rimu samemu. To mišljenje ima dva razloga: Ribbentrop ni prišel v Rim Hmo smio, da kaj pove in objasni, temveč da tudi kaj zahtev*. Takega mnenja ic tudi italijanski novinar Anraldo v »Telegrafu«, ki pravi, da bo Ribbt-nirop govoril. Mussclini pa poslušal. Drusi razlog pa ie Ribbentrooov obisk pri papežu Piju XII. O Ribbentropovem razgovoru z italijanskimi državniki poudarjajo, da le med obe- ma iržavama mnogo skupni interesov, katerih rešitev zahteva popolno soglasje obeh držav. Obstoji kompleks vprašanj, ki iih bo treba rešiti v teku današnjega dne. V polslužbenih krogih v Rimu poudarjajo, da gre predvsem za gospodarska vprašanja, ki zanimajo Nemčijo. To kaže tudi deistvo. da spremlia Ribbentropa nemški gospodarski strokovnia'^ dr. Clodius. Pri razgovorih ne gre samo za vpraSanie povečanja izvoza nemškega premoga, temveč tudi za razne druge predmete. Prav tako pa gre gotovo pri teh razgovorih tudi za sovjetsko finsko vprašanje, ker Italija ne more ostat: ravnodušna glede na končno reSitev tega vprašanja V pojedu vzpostavitve miru na Baltiku — misli i o v Rimu, bo sovjetska Rusija imela mnogo svobodnejše roke za indirektno ali direktno podpiranje Nemčije. Ker 1e na tem poliu tudi Italiia precej zainteresirana ie smatral Rcbbentroo za potrebno, da se v tem posledu razeovarla tudi z grofom Cianom. Na ta problem se v rimskih krogih rudi navezuje vprašan ie Balkana in Bližnje.ca vzhoda. Welles v Londonu Včeraj opsl-dae je Roosereltov odposlanee v spremstvu fratiooskih in angleških letal priletel v London London, 11. marca. s. (Reuter) Ameriški eržavn. podtajnik za zunanje zadeve Sum-ner Welles je dospel v London z letalcan včerai opoldne. Njegovo letalo so spremljala na poletu iz Pariza v London tri francoska lovska letala in eno angleško. Na letališču je pozdravil Wellesa ameriški poslanik Kennedv v imenu angleške vlade r>a podtajnik za zunanje zadeve Cadogan. Welles se je nastanil v Lcndonu v istem hotelu v Parklane, v katerem stanuje stalno zunanji minister Halifax. London, 11. marca. A A. (Reuter) Sum-ner WeUes je imel ta!ioj po prihodu v London v svoiem hotelu krajši sestanek z ameriškim veleposlanikom Kennedvjem. Welles za svojega bivanja v Londonu ne bo odšel na nobene sprejeme ali podobne prireditve. Danes bo v prostorih ameriškega veleposlaništva sprejel predstavnike tiska in bo pri tej priliki na kratko razložil program svojega dela v Londonu. Mislijo, da bo Welles ostal v Londanu štiri dni. London, 11. marca. s. (Reuter) Danes popoldne bo posetil Welles ministrsko predsedništvo in se sestal istočasno z mi-rdstrskim predsednikom Chamberiainom in zunanjim ministrom Halifaxcm Danes ali ali jutri bo prejet v avdienci pri kralju Juriju VI. Nadalje so določeni razgovori z mornariškim ministrom Churchillom in ministrom zr- dominione Edenom, kakor rud: z voditelji delavske in liberalne opo- zicije. Če bo čas dcpu*čal. se b-> sestal \Velles t'idi s predstavni Severne Irske. Proti okrnjenemu miru London, 11. marca A A. (Havas) Londonski iisti se največ bavi jo z Ribbentro-povim rimskim obiskom, mirovnim: pogajanji v Moskvi in s poslanstvom Weileea. Listi soglasno poudarjajo, da more le Finska odločiti, če se mirovni pogoji sk'adajo z njeno častjo. Poudarjajo tudi. da so zavezniki pripravljeni izkazati Finski vsako gmotno in moralno pomoč. Toda obseg te pomoči je v bistvu odvisen od stališča skandinavskih držav. Da!je pravijo listi, da se bo We!!es v Londonu v celoti lahko poučili o stališču zaveznikov. Zavezniki nimajo namena prikrivati svojega stališča. »Times« pravijo, da Welle* ni prišel v Evropo, da bi v imenu Roosevelta prinesel mirovne predloge, temveč da bi se poučil o stališču Francije, Velike Britanije, Nemčije in Italije glede možnosti in vzpostavitve miru. Rooseveitov odposlanec naj bo prepričan, da mu bo dala Velika Britanija vso podporo in mu nudila vsa sredstva, da bo prišefl do točnih obvestil. Dalje je tudi ameriška vlada obvestila štiri velesile, kako si zamišlja ureditev trajnega miru po vojni. List poudarja v svojem uvodniku, da je Ribbentropovo potovanje povzročilo številna ugibanja, vendar pa odbija idejo kakšnega okrnjenega miru. Izpopolnitev zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu Koordinacija angleškega, francoskega in turškega letalstva — Nova letalska oporišča v Turčiji Ankara, 11. marca. s. (Reuter). Poveljnik angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu Mitchell in poveljnik francoskega letalstva na Bližnjem vzhodu general Jeau-naud ata pričela posvetovanja a poveljnikom turškega letalstva. Posvetovanja bodo trajala pet dni. Na dnevnem redu razgovorov je predvsem načrt za redno koordinacijo angleškega, francoskega ln turškega letalstva na Bližnjem vzhodu. Zgrajena bodo tudi nova letalska oporišča za turško letAlstvo. Ob tej priliki ugotavljajo, da je že več angleških in francoskih letalskih inštruktorjev dospelo v Turčijo, da bodo vežbali turške pilote. Organizacija zavezniške vojsk* na Bližnjem vzhodu se z vso vnemo nadaljuje. Med angleškim in eglptskim letalstvom je bil dosežen že sporazum o sodelovanju v vseh podrobnostih. Iz Bevruta organizira general Weygand sodelovanje angleških, francoskih in kolonialnih čet, ki bodo omogočile v primeru potrebe takojšen skupen nastop. Kaj zahtevajo sovjeti od Japonske Med drugim naj bi Japonska priznala 1 delitev Poljske ln sklenila nenapadalno godbo z Moskvo Tokio, 11. marca. AA. (Havas). Po semkaj dospelih poročilih se gibljejo pogajanja v Moskvi med japonskim veleposlanikom ln sovjetsko vlado izključno v političnem in gospodarskem okviru. Japonska ae trudi, da bi sovjetska Rusija prenehala s pošiljatvljo pomoči maršalu Cangkajšku, obenem pa naj bi prenehala podpirati komunistično armado ter naj bi priznala Mandžurijo. Sovjetska Rastja zahteva, da se mora Kitajski Turke-stan prišteti v pas sovjetskega vpliva, da mora Japonska priznati razdelitev Poljske te podpisati nenapadalno pogodbo s sovjetsko Rusijo. Prav tako zahtevajo sovjeti demilitarizacijo severne Mandžurije ln revizijo njenih meja. Dalje zahtevajo sov- jeti, da dobe v posest mandturske niče, kar so pa Japonci odločno odklonili. Kar se tiče Japoncev, pa bodo ti zahtevali, naj sovjeti odobre uvoz določenega kontingenta surovin. V nadomestilo za to pa bi Japonska kupovala od so v je tov petrolej, olje ln mangansko rudo, ribe, sladkor in soL Sorzna poročila Curih, 11. marca. Beograd 10.—, Pariz 9.81, London 1732, New Tork 446,—, Bruselj 75.60, Milan 22.52, Amsterdam 28635, Berlin 178.75, Stockholm 106325, Oslo 10130, Kodanj 86.10, Sofija 530, Bukarešta 3.40, Nesebično delo za bližnjega Z v#OMjSnjo Ljubljana, 11. marca » nuifssfratni dvorani js bil včeraj redni občni abor banovinskega odbora Rdečega krila Nj. Vil. kralja Petra II ter je tov. Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. Viljem Brejci, ki ja pozdravil navzoče in se spomnil najvišjih zaščitnikov Rdečega krila Nj. Vel. kralja ePtra ZL ter častne predsednice, Nj. Via. kneglnje Olge. Prečita! je u danost m brzojavki, nakar je bilo sklenjeno, poslati z občnega zbora tudi pozdravno pismo glavnemu odboru RK v Beogradu. Predsednik dr. Krajci je obširno poročal, o nalogah RK v sedanjem času. Poudarjal je, da so nastopile prilike, ko bi morali vsi sodelovati v organizaciji. Obenem pa je ostro grajal brezbrižnost številnih občin, ki navzlic ponovnim pozivom in kljub resnosti položaja še nimajo organizacij RK. Žalostno je, da je takih občin v Sloveniji še skoraj četrtina. Predsednik je omenjal delovanje ljubljanskega pododbora, ki je lani priredil več tečaja bolničarjev in samarijanov, velik pa je bil njegov uspeh tudi za zimsko pomoč. Banovinski odbor je skrbel, da so se izpopolnile zaloge s potrebnim materialom, delal pa je tudi na to, da se je ukrenilo vse potrebno za zaščito prebivalstva pred napadi lz sraka. Banovinski odbor je v neprestanem stiku z vsemi oblastvl, s katerimi je obravnaval vsa pereča vprašanja, tičoča se varnosti prebivalstva. Banovinski odbor se je potrudil lani. da je dobil dve kuhinji in pa velik sanitetni avto. ISTa sejah se je obravnavalo vprašanje zaposlitve bolničarjev in samarijanov p^i morebitnih resnih zapletijajlh ter Ja bil izdelan nacrt uredbe o delu ln poslovanju društva RK v primeru vojne. Izdana so bila nadalje navodila, kako je treba postopati v primerih, ce bi bili sedanji funkcionarji RK vpoklicani m kako jih nadomestiti z osebami, ki ne spadajo pod vojaške obveznosti. RK je lani razdelil več podpor najbolj prizadetim po poplavah. Podpore so prejeli najtežje prizadeti. V propagandne svrhe je banovinski odbor lani nabavil projekcija! aparat, ki je na razpolago posameznim organizacijam RK, pod določenimi pogoji. _ Tajnik g. Skalar je po končanem govoru predsednika prečital poslanico predsednice RK Nj. Vis. kneglnje Olffe, ki prvenstveno vabi ln poziva k sodelvanje v organizacijah RK našo mladino. Enako kot prva poslanica priporoča tudi poslanica glavnega odbora zbiranje vsega potrebnega materiala, da bi se v primeru potrebe moglo ustanoviti v vsakem kraju postaje za pomoč v sili. Po poročilih funkcionarjev se je razvila živahna debata, ki so se je udeleževali Številni delegati ln s svojimi predlogi pripomogli k še vestnejšemu delu. ki čaka RK v bodočnosti. Pri volitvah je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika g. dr. Viljem Krejči, ki Že 20 let vodi organizacijo RK v Sloveniji. Na svojih mestih so ostali tudi ostali odborniki. Pred zaključkom zbora sta prejela odlikovanje za vestno delo rrefent pomladita RK g. Fran Starman in gdč. Milica TJrbičeva. Umor 77 letna posesfmce Kdo je umoril Ano Brati r*o v vasi Avguštine pri Kostanjevici? Krško. 8. marca. Komai so se polegle govorice o umorih pri Sv. Duhu. kjer je izgubil mlado življenje Zorič Alojz in pri Skccianu, kjer ie bil zahrbtno zaboden Koparc Janez, že se ie razširila vest da ie bila pri Kostanjevici v vasi Avguštine v SDanju zadavljena bogata posestnica Bratina Ana, stara 77 let. Kda1 ie bil zločin prav za prav storjen, se z gotovostio ne da reči. Umorienko so posledniič videli 1. marca, ko ie še obrezovala svo1 vinograd. Od tedai ie ni nihče več videl, dasi ie preie prihalala k sosedom tudi po večkrat na dan. Ko ie pa še v nedeljo ni bilo k maši. se je ljudem zdela njena odsotnost sumljiva in ccLSI: so k njeni hi5i. kjer so pogledali skozi okno. Starka ie nepremično ležala na svoii postelji. Eden Izmed sosedov ie hotel stopiti v hišo. pa so bila vrata zak'eniena Zato ie vzel lestev-, splezal v pedstrešle in v hišo. kjer se mu ie nudil grozen prizor. Starka ie ležala na postelji naool razgaljena, pod vratom ie imela temne p?dp?ut-be vsa posteljnina ie bila močno razmetana, ter ie nrič^'a o slrrSni b^rb: za življenje med morilcem \r\ poko.in:co 5§e en sam ponled na pc-koinico ie iasno no*vazal. da je umrla naslne smrti Ljući? SO takoj obvestili o umom orožnike v Kostanje- vici, ki so takoj uvedli obširno preiskavo. Morilec ie moral priti v niso tako, da le pristavil lestev k zadnji strani hiš* ter se skozi podstrešje splazil v hiSo Vsekakor pa so mu morale biti hišne razmere dobro znane. Iz hiše ni zrnanikalo nič kar priča, da ne gre za roparski umor. temveč le za umor iz mažčevania ali kakeea drueeea nag'ba. Sum ie padel takoi na nekega posestnika, ki pa vsaitr* krivdo odločno zanika. Ljudje pripovedujejo, da ie živela starka s svojim možem prav zadovoljno, dokler ni prodala svoiega malega posestva z vinogradom in stanovanjske hiše sinu nekega posestnika, s orlstavkom da postane gospodar Šele po njuni smrt Do smrti njenega moža ie šlo vse v redu. dočim ie začel po njeaovi smrti ta posestnikov sin jemati tretjino vseca pridelka, kar Bratinovi ni bilo všeč in ie tako med obema nastalo smrtno sovraštvo ter tudi tožarenie: r>rav-do ie pa izgubil on Začela se 1e odkrita borba. Vprašan ie je, kdo ie morilec Bra-tinove. Poeestnikoveea sina so orožniki po prvih razkritjih aretirali in izročili v zatvore sodšča v Kostan^e^-ci Ljudstvo z nestrpnostjo pričakuje k;.*-cd iezi-koslovcev, drugi, da smo udarjeni z liri-ko, resnica pa je. da smo - si vTcmenarj', će že ne vremenoslovci. O vremenu so pisale že kot o najvažnejšem predmetu javnega zanimanja Vodnikove »NToviee«, pozneje je pa tudi oče Bleiweis v svojem listu mnogo vremenoslovil. Toda najvažnejše je. da je med našim ljudstvom izredno mnogo pregovorov o vremenu ter da ima skoraj vsak »važnejšic svetnik zlasti pozi mi mnogo opravkov z vremenom. Poseben sloves pa uživa 40 mučenikov. Še celo večji kakor sam tesar Matija s svojo sekiro za razbijanje ledu. Posebno pa je ljudi zanimalo, kakšno vreme nam bodo skuhali rnučeniki. kajti letos sc marsikdo boji, da zime sploh ne bo konec. V splošnem smo lahko z včerajšnjim vremenom zadovoljni: nekateri mehčani sicer niso bili, ker sc jim je zdelo, vetra. Skoda je velika. Iz Celfa —c Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo predaval drevi ob osmih skladatelj prof. L. M. škerjane o temi »Razvojni pogoji slovenske glasbe«. Opozarjamo obč'nstvo na to zanimivo in poučno predavanje. —c Lovsko društvo v Celju, ki ima 804 Člane, je imelo v nedeljo v Celjskem domu občni zbor, na katerem je bil ponovno izvoljen za predsednika gimnazijski direktor g. Fran Mravljak. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni za odbornike gg. Confidenti, GrajžL Hribar, Kalan, Kovač, Pajk in VVagner. —c Premestitev. Gosp. Viktor Kumar, višji davčni kontrolor t Tsslkam. j» pre- nsslfeen k da^ftzd upravi v Nisti. _c is lolSke slulbe. Učiteljica ga. Anica Kodela-Salmićeva je premeščena iz Koprivnice pri Rajhenburgu na Blagovno pri Celju, _e Tetka nesreče. V Virštajnu se je štiriletnemu sinčku dnlnaricc Josipu Žagarju doma pri zakurjenem štedilniku vnela obleka. Deček j« dobil težke opekline po vsem telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. —C MeakOvo dramo »Matu bodo uprizorili dijaki drž. realne gimnazije v Celju pod okriljem Ferialnega saveza v petek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Režira ga. A. Sadarjeva. Igrali boJo Marija Jagrova, Sava Sinldova, Breda Rajhova ln Verena Jeričeva ter Stojan Skltek. Marij Sadar. Ivan Lesnik, Marjan Zdolsek ln Stojan Cergol. Udeležite se te zanimive in lepe predstave v čim večjem Številu! -c Skupščina banovinskoga odbora $le(etniea KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 11. marca: Sofronij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Na krlžpotu Kino Sloga Aiksa. hči pustinje Kino Union: Ljubezen velikega kneza Kino TJnion: Trije topnlčarjl iSČCjo Mu-bežni in Maneža Kino Sl&ka: Heroji z Marne Krajevni odbor Jadranske straže občni zbor ob 20. pri Slamlču (kmečka soba) Krajevni odbor Jadranske straže (Ljubljana - železnica) občni zbor ob 17.30 v pritličnih prostorih Železniške direkcije, vhod iz Kolodvorske ulice Koncert Akademskega pevskega zbora ob 20. v Uniono DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohlnee ded , Rimska cesta 31. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 u*; Ponedeljek, 11. marca: zaprto Torek, 12. marca: Strahopetec. Red A Sreda, 13. marca: Kupčija s smrtjo. Red B Četrtek. 14. marca: Strahopetec. Red četrtek Petek, 15. marca: ob 15. uri: R.dece rože. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol * Abonenti reda A bodo imeli jutri za svoj abonma igro »Strahopetec«, delo znamenitega francoskega dramatika Lenormanda. ki slika okolnosti, v katerih postane francoski slikar žrtev vojne potom vohunov. Naslovno vlogo bo igral g. Kralj. Delo je zredno napeto in učinkovito. OPEKA Začetek ob 20 url Ponedeljek. 11. marca: zaprto Torek, 12. marca: zaprto Sreda, 13. marca: Lumpacius Vagabundus. Red Sreda Četrtek, 14. marca: Balet Hrestač. Jolanta Red A Petek, 15. marca: zaprto, (generalka) Sobota, 16. marca: Adrlana Lecouvr^nr. Premiera. Premierski abonma »Adrlana Lecouvreur« je delo, ki je komponirano v tradiciji ln formatu velikih italijanskih oper ln je zlasti priljubljeno vsled obilice izredno hvaležnih partij. Našo vpri-zoritev pripravljata Sef-režiser Ciril De-bevec in kapelnik Anton Neffat, v glavnih partijah pa bodo nastopili: Vidalijeva. Ko-gejeva, Franci, Janko, Zupan in Banovce. Od 1.1902, ko je F. Cilea »Adriano« skom-poniral, je do danes šla že preko največjih svetovnih odrov, v Italiji pa jo štejejo med najpriljubljenejše in najmelodloznejše opere. Premiera v soboto bo za Premierski abonma. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnfh zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD ln JZSS 11. marca 1940. Kranjska gora 810 m: —6, oblačno, 30 cm snega, sren. Krnica: 150 cm snega, sren. Pokljuka 1800 m: —4, oblačno, mirno, 75 cm snega, sren. Bohlnj-Sv. Janez 530 m: —2, oblačno, mirno, 60 cm snega, prisojno južen, osojno sren. Bohlnj-Zlatorog 530 m: —5, oblačno, 60 cm snega, osrenjen. Dom na Komnl 1520 m: —3, oblačno, 130 cm snega, osrenjen. Triglavska Jezera: —4, oblačno, 145 cm snega, deloma srenec. Radovljica 470 m: —1, oblačno, 20 cm snega, sren. Polževo 620 m: +1, oblačno, 12 cm snega. sren. Smrtna nesreča KrSko 9. marca Letošnja ostra zrms je povzroči!a. da so skoraj povsod kmalu pcsls drvs in je nastalo po njih veliko povpra2evflnje. Seveda pa je 6 povpraševanjem ra^a tudi cena in ni čuda, da so ljudje kljub snegu sekali drva, ki so jih z lahkoto in drago prodali po bližnjih mestih, posebno pa v Zagreb. Tako je Sel tudi posestnik Stsrifi Anton iz Ornuške vasi s hlapcem podirat bukva S seboj je vzel tudi deklo AjdiČ Ano. Sprva je Slo vse po sreči fn sta s h'apcem podrla več dreves. Tako sta prišla tudi do precej velike bukve, ki je imela več vrhov. Ko je ta podžagana jela padati, sta odskočila kakih 6 metrov v nasprotno stran. Toda usoda je hotela, da se je en vrh bukve zapletel v drugo drevo in spremenil smer padanja. Bukev je zgrme'a na Starica, deklo in hlapca. Dočim sr prvima dvema ni nič zgodilo, je bukev tako nesrečno padla komaj 181etnemu hlapcu Jožefu Go-rencu na vrat. da mu ie zlomila tiliik in je bil na mestu mrtev. Poleg tega pa ga je vrglo še na blizu ležeče deblo s tako eilo, da mu je počila lobanja in so mu izstopili možgani. Seveda je bila vsaka pomoč zaman. Gospodar je naložil mrtvega hlapca na vos in ga odpeljal domov. Nesreča se je zgodila le po nesrečnem naključju in ne zadene krivda nikogar. Pokojni je bil na glasu pridnega in vestnega delavca ter prijetnega družabnika. Sim-I patičr ;ga mladeniča so pokopali ob veliki udeležbi domačinov na vaškem pokopali-i iču. Stev. 58 »SLOVENSKI NARODI, ponedeljek, 11. marca l©40. Stran 3 DNEVNE VESTI — Dve novi važni železniški progi. Zaradi ostre zime in velikega snega so bha dela na unski progi Bihać—Knin nekoliko zaostala. Zdaj so se pa zopet pr.Čela v polnem obsegu. Proga je dograjena te do 50 ■ o in do polovice so položene tudi že tirnice. Prihodnje leto bo ta važna želez-rui»ca. proga izročena prometu. Zveza med morjem odnosno s Splitom in Šibenikom bo krajša in boljša. Zdaj grade tudi novo železniško progo Karlovac—Bihač, ki bo zgTajena prej kakor unska, na kateri so moraJi zgraditi 50 predorov in več velikih mostov. Proga Karlovac—Bihač bo vezaia Zagreb in Ljubljano po krajši poti s Splitom odnosno Šibenikom, obenem pa naše morje preko Zagreba in Ljubljane s Srednjo Evropo. Ta proga bo torej velikega pomena zlasti za naš tujski promet . — Zasedanje glavne uprave Profesorskega društva, V soboto in včeraj je zasedal v Beogradu plenum glavne uprave Jugoslovenskega profesorskega društva. Sejam je prisostvoval iz Ljubljane predsednik Profesorskega društva g Franjo mer. Delegati so obširno obravnavali prosvetne probleme in težavne razmere, v katerih žive profesorji srednjih ln srednjih strokovnih šol zlasti na podražitev življenjskih potrebščin. Počastili so spomin v Ljubljani umrlega gimnazijskega direktorja dr Koruna. ki je bil več let prei-ednik ljubljanska sekcije. Sklenjeno je bilo, da bo letošnji Prcfesornki kongres v Beogradu od 5. do 7. julija. Na njem se bo razpravljalo tudi o izpremembi društvenih pravil. — NOve telefonske avtomatske centrale. Kmčno je poštno ministrstvo odobrilo kredit za instalacijo novih te efon ]z^^oval I? nnš h pristanišč je odplu-lo 5P34 laoij v tonaži 931.384 ton. med tem ko je zn?.5?J promet pred letom 7108 led j v tonaži 1.^06.938 ton. Po tonaži je torej promet nazadoval za 28 74 odstotka. Največji promet je bil v luki Split-Vra-njic s 589 ladjami in 145.001 tono. — Kd«-r kupi h'So na javni »Irafcoi. ne odgovarja davčne zaostanke prejšnje- ga lastnika. Državni svet je nedavno razsodil ob prlikl spora med kupcem hiše tn davčno upravo v Novem Sadu, da kupec, ki kupi nepremičnine na javni dražbi, ne pr^vz^ma tudi do!g-ov prejšnjega lastnika davčni upravi. V razsodbi je rečeno, da so nepremienne jamstvo za plačilo do'ga, ako ga davkoplačevalec prostovoljno ne plača, a da se mora dolg po-ra\matl ob pr; liki javne dražbe iz izkupička nepremičnine Cim je pa nepremič-nmo pra i. Jamstvo tb plačlo' dolg-a -~ha ter kupci niso odgovorni za prejšnje doJgrove. — Težave z izvOznm cementa, čim se je ^?e.'a vojna, je na*a industrija cementa rubila mnoga prekomorska trži?ča. Naj- _ 0 i^ji^i 4rcon E : »Ra^o gojimo h«j51 udarec Jo je zađe*, ker so po angle- brcfjlrve po sodobnih navodilih?« je Mlj- kunne oo*odbe in cesiie taksna razpredelnica za dediščine in daritve itd.) Vse te spremembe in poviške ie obdelal ravnatelj z knj. v p.. 8. Anton Soend^ v »Dodatku« svojemu 1. 1937 izdanemu delu »Zemljiška knjiga« (pomen m sestava zemljiške knjige, nrosnje. listine, takse, vpisi v zemiiiško knjigo). Ta kni aa ie bila deležna laskave ocene v »Slovenskem pravniku« in vseh slovenskih dnevnikih. Dodatek ie sestavljen v zelo Dregiedni cb-likd s taksno tabelo za dedišč.ne in daritve, s taksam, za overovlienie enega ali več predpisov itd. Cena 8 strani obsegajo-čega dodatka s ocŠtnino vred ie 8 d:n. Naroča se v Biasnikovi tiskarni v Ljub.ia-ni. »Zemljiške knjige« je nekaj izvedov v zalogi. Cena knjige, vezane v fino črno platno z dodanom vred ie nezvišana 44 din. Plačljivo po položnicah, ki so priložene vsaki pošiljki, ali v naprej po nakaznici. — Razpis zdravniške službe. Banska uprava razpisuje službo bano vinskega zdravniško pripravljalno dobo in vsaj Se s: Raki. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter dovršeno zdravniško kripravljalno dobo in vsaj Sest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. ProSnje naj se vlože pri banski upravi v Ljubljani do 20. marca. — Šoferji zahtevajo več bencina. Včeraj je bilo v Zagrebu že drugo protestno zborovanje šoferjev, ki zahtevajo več bencina, češ da z novo uredbo odmerjene količine ne zadoščajo za avtomobilski promet. Ce ne dobe več bencina, bodo morali avto-mobilSKi promet ustaviti ali v najboljšem primeru znatno omejiti. S tem bi bil pa ogrožen obstanek njihovih rodbin. — Pred stavko uslužbencev Spalnih vagonov. Uslužbenci družbe VVagon Lits se pripravljajo na stavko. Pogajali so se z družbo, da bi si pridobili 60urno delo na teden in draginjske doklade Pogajanja pa niso dosegla zaželenega uspeha in so jih prekinili. Zdaj so se odločili uslužbenci spalnih vagonov za stavko kot skrajno sredstvo. — Konkurzi ln prisilne poravnave v februarju. Po podatkih splošne državne statistike je bilo v februarju v naši državi otvorjemh 6 konkurzov in 14 prisilnih poravnav izven konkurza. Na dravsko banovino odpadejo 3 prisilne poravnave izven KonKurza. Mha blaga za damske in moške obleke Ljubljana žko frar-ccspke.rri gespodarskem sporazumu tudi kolonije teh d>žav zaprte za 'zvoz p.aSera cementa. Druga velika težava z izvozom cementa v prekomorske dežele ie da primeri iku.ie tovamlh Ladij in da je prevoznna mnogo dražja 2aradi pomorske vojne. Izvoz našega cementa je lani nazadovaJ za 215. odstotka, izvoženega je bilo skupno lr>4.S12 ton (predlanskim 197.252). - Iz »Sluibenega lista«. s-Shižbeni iist kr banske uprave dravske banovine« št. 50 : dta 9. t. m. objavlja pravilnik za izvrševan e uredbe o rezervah hrane, navodilo o izp a Sevanju nagrade honorarnim uslužbencem in dnevničarjem v resoru minist.r-stva za gozdove in rudnike, poklicanim na vojaške vaje. odpravo legaliziranja potrdil o izvoru blaga iz Poljske, dopolnitev pra- vB -ika o kontroliranju in urejanju prodajnih een mešanice bencina z alkonolom, r-premembe in dopolnitve prvega odstavka člena 19. c pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, odločbo o ustanovitvi naselja Andrejevo in razne objave iz ^Službenih novin«. — Za zflSčlto otrok v primeru vojne so dai-Ovaii: Fran Kos, Ljubljana. 20 dmar-iev Ign. Sargi Ljubl;ana 30 din. Sever & Komp., Ljubljana 100 din. Drago Rcsi-r.a. Maribor 2'jO d'n, Ant. Sfiligoj, Ljubljana 50 d4n. Ph Mr. M. Konig, Maribor 30 din, Gjud Akksander. Ljubljana 200 din, Slovenija Transport, Ljubljana 100 din. Zedinjene tovarne stekla d. d.. Hra-stnik 100 din. MJlovan Za;ec, Ljubljana 100 din. Jos. Eberle. Ljubljana 100 din. V. Lesjak. damska m moška moda, Ljubljana 100 din. Viktor Sober Ljubiiana 20 din. R. VViHmanm strojno podjetje, Ljub-Ij^-na 50 6in. >Riba< J. Ogrinc. Ljubljana, 10 din, P. Majdič >Merkur«. Kranj 100 din. Najiskrenej.?a hvala. — Unija za zabito otrok. Ljubljana, Beethovnova ulica 14. — »Protens«, posvečen v spomin Pavln Grošijii. Pravkar je izšla prva številka >Prote;at. ilustriranega časopisa za poljudno priro^.oznanstvo, po smrti njegovega dosedanjega zaslužnega urednika dr. Pavla Grošlja Novi uredniški odbor z dr. L. ćermeljem na čelu je posvetil to številko dr. Grošiju v spomin. Številki je priložena GroSljeva slika, reproducirana na posebnem odtisu. Spominski članek je posvetil svojemu prijatelju dr. J. C. Oblak, prof. Jovan Ha/:ži pa piše o Grošiju kot prirodoslovcu. Objavljen je še dr. Grošljev članek, ki je začel izhajati pred meseci v prejšnji številki in je zelo zanimiv, saj je pisec v niem obravnaval prirodoznanska prizadevanja med Slovenci od svojega začetka do našega časa. Dalje je objavljeno nadaljevan ie dr. V. Bohinčevega članka >0 bivališčih, obleki in prehrani pod sredozemskim solncem« in mnogo drugega zanimivega in poučnega gradiva. Smemo upati, da bo ta znanstveni časopis, ki je name res zelo potreben ohranil svojo lepo tradicno in zaslužen sloves. — Nove takse v zemljlško-knjffnlh zadevah. V fin. zakonu za 1938-39 so bUe povišane taksne postavke v z k. post-panju. Z uredbo o zidanju in opremi sodnih poslcrxi in ureditve zemliiŠkkih kniie ie bil uveden ž veljavo od 15 sentembra 1939 sodni dODrinos k taksam v obliki nove takse v sodnih markicah V »Službenih no-vinah« z dne 23. dec 1939 ie bila obiav-ljena uredba o spremembah in doDolnit-vah zakona o taksah (prenosna taksa za merodajnejši slovenski sadjarsKi strokovnjak g-, prof. Josip Frlol, ravnalel j ban. vinarske Ln sadjarske šole v Mariboru zapisal naslednjo oceno: »Kltfglea je pisana nad vse poljuclno, brez nepotrebne teoretične navlake hi rx> o5ličen kažipot za g-ojitelje breskev — to in onstran meje. Ponosen sem na svojega bivšega učenca g. Arčona, ki se je po <3okon£rJ Vinarski in sadjarski Soli :'zpopolnjeval marljivo v teoriji ln praksi in je c-bogatll naSo sadjarsko knj'ževno-st s to lepo publikacijo. za katero mu bodo naši sadjarji gotovo zelo hvaležni.« Knj žico ćobite v vsaki knj:gami (tudi na Primorskem!) za 6 din Kupite jo čim prej, ker vr.m bo v kortst! --protituberkulozna zveza v Ljur.Ijani je z zneskom 5000 din podprla vzdrževanje mlečnih kuhinj na šolah v raznih krajih Slovenije. Pričakujemo, da bo javnost znala ceniti to njeno prizadevanje za utrditev zdravja naše mladine. — Xov grOb. V Vel. LaŠČeh je umrl včeraj posestnik in gost^mčar Ivan Ko-privec. star 52 let. Pokojnik je bil splošno znan in priljubljen. Zapušča ženo Aloi-zjo, sinova Ivana in Lojzeta ter hčerko Marijo. Pogr3b bo jutri dopoldne ob 9. Blag mu spomin, žaluje<čirn naše iskreno sožal je! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, zmerno mr*;lo vreme. yčeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 10, v Mariboru 8.5. v Dubrovniku in Kumboru 8, v Ljubljani 7. v Beogradu, Zagrebu in na Rabu 6, v Sarajevu 3, na Visu 0.0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.8, temperatura je znašala —0.5, na aerodromu —5.3 stop. C. _ Razne nesreče. V bolnico so včeraj pripeljali 281elnega železniškega premika-ča Karla Zupančiča, stanujočega v Medvedovi ulici v Šiški. Zupančiča so na gorenjskem kolodvoru odbili odbrači vagona s tira in je obležal s hudimi nt. vranjimi poškodbami. — V štepanji vasi je padla na cesti 711etna zasebnica Frančiška Zefran in si zlomila več reber. — Pri smučanju je padel 14letni posestnikov sin France Sne-dič iz Zg. Dupelj in si zlomil desno nogo. — V Stehovi tovarni v Dobrepoljah zaposlenega delavca Alojzija spolarja je pograbil transmisijski jermen in ga odbil ob zid. Spolar je dobil hude poškodbe na glavi in na levi roki. — Posestnika Vinka Klobči ~ iz Moravč je doma v hlevu sunil vol z tog-mi v levo oko to mu ga hudo poškodoval. — Z nožem se je sunil pod sree. Včeraj popoldne so prepeljali v bolnico 301etnega zasebnika Draga S. iz Gornjih Gamelj. S. si je v obupu zasadil nož v levo stran prsi tik pod srcem. V bolnici so obupancu takoj nudili pomoč in je že izven nevarnosti. Kaj ga je pognalo v obup. ni znano. — Okraden v vlaku. Iz kupeja bržega vlaka, ki prihaja z Jesenic v Ljubljano zvečer, je bil ukraden Dlm;triju Sedlarju manjši usnjat kovčeg, v katerem je imel usnjat suknjič, stezalke za smuči in razne toaletne potrebščine, v skupni vrednosti 2500 dm. Tatvino je zagrešil najbrž mlajši sopotnik, ki se je smuka] okrog kupeja in nato izginil v drugr vagon. — Trije poškodovanci. Iz škofje Loke so pripeljali v ljubljansko bolnico 201eine-ga Boža Bjelobrka, zaposlenega pri tvrd-ki ini. Duki ca. Bjelobrk je nesel težko bruno, pa je padel in si zlomil levo ključnico. — 331etnega posestnika Antona Ko- i zlevčarja iz Tlak pri Šmarju je snoči v j hlevu brcnil konj v glavo in ga težje poškodoval. — bolnico so spraviti tudi 14-letnega žeieznlčarjevega sina JoAeta Jenka " iz Ljubljane, ki je tako nesrečno padel na cesti, da si je zlomil desno roka — Xovo bok pivo pivovarne Union varjeno iz posebnega novega sla: a je dozorelo in dobro viežano ter pride v soboto dne 16. marca t. L v promet 145—n — Banovinska cesta od L*z do Planine je do 14. t. m. zaprta za vsak redni promet. — Izgubila sem zlato damsko zapestno uro na poti oi Seničice do Medna. Najditelja prosim, naj jo odda v občanski pisarni v S t. Vidu nad Ljubljano proti nagradi. Iz Liublfane —lj Obiski \ bolnici samo dvakrat na teden? Uprava splošne draavne bolnice v Ljubljani namerava baje omejiti obiske bolnikov tako. da bi bili dovoljeni samo dvakrat v tednu. Bolniki in njihovi svojci odnosno prijatelji in znanci bodo sprejeli to vest z razumljivim odporom in začudenjem, medtem ko je na drugi strani razumljivo tuai staiišce uprave nase bolnice. Obiski bolnikov gotovo motijo notranje poslovanje bolnice in s tega vidika bi nihče ne mogel ugovarjati nameravani omejitvi. Seveda je pa drugo vprašanje, kaj poreko k temu bolniki sami, njihovi B ojci. prijatelji in znanci. Po našem mnenju se bo morala uprava bolnice predvsem ozirati nanje in če je res sklenila omejiti obiske tako, da bi bili dovoljeni samo dvakrat v tednu, bo morala svoj sx:ep iz-premeniti. V naši bolnici vladajo že tako in tako obupne razmere in če bi boln'kom vzeli še to, kar jim prinašajo obiski, bi jih spravili v neznosen poležaj. Javnost bo nedvomno na njihovi strani, če se bo treba zavzeti z^nje. da se njihov že tako težaven položaj Se bolj ne poslabSa. Za sedaj naj zadostuje to, če bi pa bili obiski v bolnici res omejeni, spregovorimo o tem obširneje. —lj Teden vzgojnih večero^ ^ starše priredi Uprava državne poskusne ljudske šole za Bežigradom Vsak večer se bodo v šolski telovadnici vršila ob 8. urj zvečer predavanja priznanih naših pedagoških delavcev. Spored predavanj je naslednji: Ponedeljek, 11. marca: Prof. Anica Cer-neleva: >Koefukacija in vzgoja ženske mladine«. Torek. 12. dr. Gogala: »Spolna vzgoja«. Sreda, 13. dr. Božo Skerlj: »Dednost in obrazovanje«. Četrtek. 14. dr. Faj-digra: »Vzgojni pomen kat. družine kot doživljalne edinice«. Petek. 15. dr. Brecelj ml. »Dotri in slabi vplivi Sporta za razvijanje telesa Sobota, 16. marca prof. Kobilica: »Vzgoja delavnosti in volje — temelja življenjske vzgoje«. Vse starše, ki se zanimajo za vzgojo mladine opozarjamo na aktualna predavanja in jdh vljudno vabimo, da se jih ur'eleže v čim večjem Številu. Vstop prost vsem tudi onim. ki imajo svoje otroke na meščanskih ali srednjih šolah! —lj Za mestne reveže je podaril g. Srečko Potnik, tovarnar sadnih sokov v Metelkovi ulici, 10 kg marmelade; pekovski mojster g. Andrej Dolinar Bohoričeva ul. l. je poslal 50 kg moke; pok. g. FeliKs Tonian, kamnoseški mojster, je v svoji op o t oki doloiil 600 din za mestne reveže Ga. Inka StrojanšCk, trgovka in posest ni- ca. je podarila 150 din v pocaščenje pok. dr. Josipa JerSeta; Strokovno ln podporno društvo trošarinskili naraeičenoev j« podarilo 126 din v pocaščenje svojega pok. tovariša Josipa Varška, a mestna vrtnarija je v znamenje te odkupnine od razkošja pri pogrebih položila na krsto preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka vaem dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvaio tudi v imenu podpiranih. —lj Koncert versko-d°brodelnega skrbstva. Pravoslavno versko-dobrodelno skrbstvo priredi v nedeljo, 17. t. m. ob 20. v dvo-ani Kazine duhovni koncert. Vstop prost. Dobrovoljni prispevki se s hvaležnostjo sprejemajo, ker so namenjeni za notranjo ure:"itev pravoslavnega božjega hrama v Ljubljani. ČJlani cerkven« občine 70 vabljeni, da se koncerta gotovo udeleže. —lj Simon Gregorčičeva knjižnica, ki je morala pred leti zaradi pomanjkanja primernih prostorov ustaviti svoje poslovanje, bo v kratkem zopet otvorjena. Uprava Sokola I je sklenila, da pripravi za to potrebno kulturno ustanovo udobne prostore v paviljonu (v malem poslopju) So-kolskega doma na Taboru. Vsa knjižnica bo temeljito preurejena tn izpopolnjena. Uprava Sokola I se je ocločila mnogo žrtvovati, da dobi šentpetrski okoliš zopet svojo priljubljeno knjižnico, seveda dosti popolneišo. kakor je bila nekoč. Uprava se obrača do zavednega nacionalnega občinstva s prošnjo, naj po možnosti prispeva k uresničenju tega načrta. Mogoče imate v domovih sklade prečitanih knjig, škoda je, če leže koristne knjige nerabljene, ko je občinstvo v teh težkih Časih tako potrebno razvedrila in pouka. Simon Krasen, pretresljiv film o usodi ruskih emigrantov v Parizu! Ruske narodne pesmi v sijajni interpretaciji Marine Schubertove! KINO UNION — TEL. 22-21 li^W^ŠcSSi Ljubezen velikega kneza ob 16. url (večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta)! ADCSA, HČI PUSTINJE Samo ie danes ln jutri razkošno orientalsko filmsko delo V glavni vlogi IMPERIO ARGENTINA, znamenita Španska umetnica. — Film prekrasnih naravnih posnetkov in napete borbe za ljubezen lepega dekleta. KINO SLOGA — Tel. 27-SO Predstave ob 16., 19. in 21. uri l NA KRIŽPOTU CHARLES V A N £ L Suzy Prlin — Tanja Fedor. Pretresljiva francoska filmska drama, ki globoko gane vsakogar! FIlm za publiko finega okusa! KINO MATICA, tel. 21-24 — ob 16., 19 in 21. uri Gregorčičeva knjižnica knjige nujno rabi. Pošljite jih čim prej v pisarno Sokola I na Taboru. Uprava knjižnice se bo potrudila, da darovane knjige ne bodo prasnile na policah. —lj Ukradena Kolesa. Z dvorišča gostilne Pri Štefanu na Miklo3 čevi cesti je bilo ukradeno 1100 to vredno rdeče pleska-no žensko ko o. znamke >Bsmark*. ki ima tov. st. 60.005. Kolo, last Leopokllne Jereb, je bilo opremljeno z dinamo svetilko ter ima kromirana obroča. V Pokopališki ulici 9 jc tat oapeljal 1000 din vredno modro pleskano kolo znamke »A'glon« opremljeno z dinamo svetilko Francetu Vrhovcu. Dve črno pleskani kolesi znamke »Puch« sta bili ukradeni tudi v Siaki nekemu mehaniku. —lj T*tvine se množe. V I>gatovl gostilni v Predovičevi ulici je bil ukraden Avgustu Farčniku 1200 dm vreden fotoaparat znamke »Zeiss Ikon«. Apatat je bil v rjavem usnjatem etuiju na dolgem jermenčku. Iz stanovanja na Mirju 2 je tat odnesel Ivanu Repniku črno zimsko suknjo s pl sastim ovratnikom, temnosivo moško obleko, srebrno zapestno uro. znam ke »Anker«, srebrno verižico in žepno električno svetilko, vse skupaj vredno 1700 din. črna možka suknja vredna 1000 din je bila ukradena tudi dijaku Bren slavu Herbstu s hodnika meščanske šole v Bazoviški ulici. Na Tržaški cesti 75 je nekdo ukradel Ivenu Marnu 600 din vredno temnosivo suknjo z obešalnika v veži. Alojzu Stanicu je tat odnesel cm povrs-n'k z nove stavbe kemičnega instituta na Mirju. V površniku je imel dovoljenje za bivanje v nasi državi. —lj Orkestralna sola Glasbene akademije bo imela svojo prvo letošnjo produkcijo v torek 12. t m. Na tej produkciji bo nastopil pomnoženi akademijski orkester pod vodstvom slušatelja Hubada Sama iz šole honorarnega prof dr. Danila Svare S spremljevanjem orkestra bosta nastopila tudi dva solista in sicer Loger Edita iz klavirske sole profesorja Janka Ravnika in Burger Kajetan iz violinske šole prof Slalsa Produkcija ck> v velim fllhar-monicni dvorani Začetek ob četrt na 7. Spored se bo dobil od sobote dalje v knjigarni Glasbene Matice. —lj APZ — Vljudno pro*irno °bcmstvo, naj drevi zasede dvorano že pred 30, ker pride na koncert zastopnik NJ VeL kraljice Marije, pokroviteljice Akademskega pevskega zbora, prosimo tudi. naj občinstvo med odm°rom ne Kadi v atrans**ib prostorih, tenaveC tam lijei je običajno policijsko dovoljene. Blagajna bo danes poslovala (ta programe) na univerzi de 16., od 19. naprej pa v Unlonu. Preskrbite si programe j —lj Vrtnarsk1 odsek podružnice SVD za SiSko bo priredil jutri v torek ob pol 4u strokovno predavanje v učilnici deske ljudske šole v Sp. SiSKi. Predavala do ga. A. Ključenko o predmetu: >Kako naj ob-sadim vrt, da bo vedno dovolj cvetju.*. Ker Še nimamo olepševalnega društva, pričakujemo obilno udeležbo. —lj Kolo žen zadrugark ponovno opozarja na predavanje, k: bo 13. t. m. ob 20. v dvorani glasbenega društva »^loge«, Pražakova ulica 19. Predava g. prof .Čopič o temi: »Vzgoja mladine za zadrugarstvo-t. Vabljene tudi druge žene zadrugarjev, za Članice t*J vezno. —lj Nagla sta se dva ključa »7H*s-ikon«. Dobita se v drami pri odrskem mojstru Lebnu. —lj Policija čisti. V zadnjih dneh je priredila policija več racij. 2e v soboto ponoči so aretirali policijski organ; več sumljivih postopacev, poseda j oclh po raznih beznicah. Med aretirane! sd spoznali tri. Že delj časa iskane vlomilce in tatove, ki so jih zaslišali in ki bodo izročeni sodišču. Včeraj je policija priredila lov na berače, ki prihajajo redno v mesto iz okolice in nadlegujejo Ijud: po stanovanjih in na ulicah. Aretiranih je bilo spat deset beračev, in sicer že dopoldne. Ponoči so policijski organi preiskali razne gostinske lokale v Kolodvorski ulici in drugod ter spravili na policijo šest sumljivih žensk, ki so se najbrž vse preživljale s tajno prostitucijo. Iz Litije Litiji ie umrl $ Jože Leisrčič. ki se Je danj v zvezi s preureditvijo države. Dejal je. da bomo s pravo notranjo ureditvijo postali dovolj močni rud* za najtežje p-e-izkušnje. Pripravljeni pa moramo bit' na vse primere in dolžnost vseh jt da sKrbc za okrepitev gospodarske moči. Grad-el; ski stan mora pokazati, da ni r. iegova naloga graditi le v miru. temveč tudi ustvarjati pogoje za uspešno obrambo neštetih ž v! jen j: pripravljen mora biti na orgaTza cijo in vodstvo pasivne zaščite SLABI ČASI ZA STAVBNO STROKO Obširno ter izčrpno poročilo strokovnega tajnika E. Kramanča kaže, da so nastopili za našo stavbno stroko slabi časi in da se je združenje moralo posvečati številnim nalogam v obrambo interesov stavbnega podjetništva. Razmere za stavbno stroko so se nenadno zelo poslabšale; režijski stroški so če dalje večji. Davki in takse se zvišani. Socialne dajatve so vedno boli občutne. Stavbno gradivo se pod ražu je. Kreditne razmere so se še poslabšale po izbruhu evropske vojne Število stavbnih podjetij na rašča mnogo preveč, zato jr tudi konkurenca med njimi že nevzdržna Združenje je štelo predlanskim 7o članov, zdaj pa 79 Med njimi je 7 podjetij, ki začasno ne poslujejo. Pri združenju je priglašenih 97 vajencev Lani je bilo vpisanih 42 in 29 jih je opravilo pomočniški izpit. Sredi sezone ie bile pri članih združenja zaposlenih 1016 zidariev (razen pomožnega delavstva). Tajnik je še obširno poročal o številnih akcijah združenja in obširnem administrativnem delu. Posebej je pa poročal o blagajniškem poslovanju. Dohodki združenja so lani znašali 83.204 diti. izdatki pa 63.744 din Podporni sklad znaša 20.107 din Pre moženje združenja z gotovino. mventar jem. vrednostnimi papirji in podpornim skladom pa znaša 186.512 din Za novo poslovno leto ie proračunano 55.900 din iz datkov. RAZNE OBRTNIŠKE ZADEVE ZborovaIce je pozdravil v imenu mestnega poglavarstva komisar MihelČič in jih zagotovil, da bo mestni obrtni oddelek kot upravna oblast prve stopnje nastopal z vso odločnostjo proti šušmarjem. (Tajnik je v svojem poročilu navedel, da je bil boj združenja proti šušmarjem brezuspešen). — V imenu Zbornice /a TOI je spregovoril 1 Ogrin Dotaknil se je več perečih obrtni ških zadev med njimi tudi vprašanja samostojne obrtniške zbornice. Dejal ie. djt je ločitev obrtniškega odseka potrebna Češ da se obrtniki vtapliajo med industrij ci in trgovci, s katerimi ne morejo sode lovati Glede obrtniškega zavarovanja je sporočil, da zbirajo izjave obrtnikov, ko Mko hi lahko plačevali za zavarovanje, da se bo potem lahko loti" dela zavarovalni tehnik Zbrali so že 14.000 izjav Končno so razpravljali še o zvišanju de lavskih mezd Zastopnika /druženja sta bi la pooblaščena, da sc začneta pogajati Z zastopniki delavstva. Pogajanja se bodo začela najbrž že v tem tednu. Združenje v načelu ne nasprotuje zvišanji« mezd medtem ko druga združenja odklanjajo pogajanja, dokler ne bo izdana uredba proti šušmar-jem. Za pogajanja jc tudi Inženjerska zbornica. Pač pa sc nc nameravajo pogajati o splošnih določilih kolektivne pogodbe, temveč lc o mezdni tarifi, češ da so bila ta določila za nje doslej pred sodišči brez pomena. Volitev letos ni bilo. ker cdbor volijo v>ako trerje leto. Planica je ostala včeraj brez senzacije Pred najmanj 5 gledalci so pokazali včeraj naši in nemški skakalci lepe uspehe Planica. 10. marca ! PrrT^dTterjS letošnje revije smuških po- | letov si pač ne bi bili mogli izbrati lep- j Sega dneva, kakor je biH včerajšnji. Zju- i txaj je sicer kazalo, da bo le malo sobica. ! Mar sik ak gledalec, ki se je vozil iz Ljubljane, se je že kesal. da ae je odločil za rzlet v Planico, toda ko je vlak v Ratečah obstal in je posijalo solnce tako lepo. kakor more le v naših gorah, pač ni bvlo I nikogar, ki ne bi bil navdušen odšel proti naši orjaški skakalnici, ki očitno še dolgo ne bo imela tekmeta na svetu. Temna sinjina nad blestečim se sneirom. j veseli, razgibani obrazi, ki se jim prav | nič ni poznala utrujenost. — to je bila piva slika, ki jo je človek dojel v naši Planici. In vse fe šlo tako v redu. kakor bri moralo zmerom iti. Dobra organizacija dovoza v Rateče. — letos ni biio nobene pritožbe zaradi reda v posebnih vlakih, ki jih je organiziral Putnik*. Tudi pri tekmah samih je šlo vse v splošno zadovoljstvo. Nič nepotrebnega zavlačevanja, nič prerekanj, ki jih drugače tako pogosto srečamo pri raznih športnih prireditvah. Nič nesreč, kvečjemu ta. da ni bila dosežena stotica, ki jo je vsakdo pričakoval. Toda to je pač usoda, ki se rada po- Obisk je bil zelo lep. Najmanj 5000. morda pa še več gledalcev se je zbralo okoli skakalnice Najpodjetnejši so zlezli na njene robove, nekateri spet na drevesa okoli nje. Na stotine je bilo fotografov, ki so z vsemi znamkami aparatov lovili skoke. (Bog ve. koliko slik bo res dobrih?) Dmnlel l>sueur Na tri bum so se zbrali odlični ki ki so prišli ogledat skoke. Meri njimi je bil zastopnik Nj. Vis. kneza namestnika Pavla brigadni general Karel Janež. Svojega zastopnika sta poslala tudi minister za telesno vzgojo in ban dravske banov no. Prireditev je vodil g. .Toso Goreč, glavni 5=5odniki pa so bili inž. Bildstein. ki jo že od začetka navdušen propagator naše Planice. Jernej JeleniČ m Stane Miklav-čič. Med gosti smo opazili tudi C. I. Lu-thra. ustanovitelja in dolgoletnega urednika najlepše nemške zimskosponne revije >Der Winter«. Program je naštel 15 skakalcev, toda dva naša .sta odstopila še pred začetkom skokov, tako de so naše barve zastopali samo štirje skakalci. Po tako razveseljivem številu tekmovalcev pri drugih naših tekmah v letešnji sezoni je to dosti premalo. Res je. da so nam poslali Nemci najboljšo skakalno ekipo ki jo premorejo, toda prav za^di tega bi morah' tudi mi najti vsaj po številu enako moštvo. Kvalitetno enakega žal še ne moremo postaviti, toda v nekaj letih se bo tudi to. kakor ka2*. izpremenilo. ko nekoliko do-raste rod mladih skakalcev. Letos smo pa imeli priložnost gledati samo enega izmed njih — Finžgarja. Upamo, da jih bo drugo leto že več. Nemško moštvo je bilo res izbrano. Nemci so nam poslali Bradla. Holla in Sude ta Berauerja. ki jih že od prej dobro poznamo, razen njih pa še vse druge skakalce, ki so letos na raznih tekmah dosegli vidnejša mesta. Vsi so bih precej izenačeni, najbolj pa se je odlikoval H6I1 ki je dosegel tudi najdaljši skok dneva — 96 metrov. Svetovni prvak Bradi žal še ni v formi, kar je najbrž posledica dveh zaporednih nesreč, ki sta ga doleteli v dveh letih. Nekoliko smo bili razo-čarani nad vVeilerjem, ki je letos v Nemčiji pobral več prvih mest. pri nas se pa ni mogel prav uveljaviti. Na splošno pa velja za nemške skakalce še zmerom to. kar je veljalo zmerom. Njihovi skoki za oko niso vselej lepi toda vsi so neverjetno sigurni. Pri še tako grdi drži v zraku se skakalec zmerom ujame« in izvozi. Zato Nemci zaenkrat se niso — razen morda po daljavah, ki jih dosežejo — resni tekmeci severnjakom. Prav lep stil pa je pokazal Friedl. ki je štirikrat dosegel isto znamko — 86 metrov. Tudi Palme ni dosti zaostajal za njim. In naši? Naj se jih lotimo po vrstnem redu. ki so jim ga dale startne številke. Klančnik je bil nekoliko preplah. L.epo skače in lahko si še od njega kaj obetamo, toda drži se ga trema ali kaj, da ne zna > potegni ti«. Zlasti njegov tretji skok (78 m) je bil lep. Pribošek je bil včasih že boljši, imel pa je tudi smolo pri svojem drugem skoku. Zadnji skok, ki je meril 82 m, je bil pa prav lep. Najsolid-nejši in najbolj rutini ran med vsemi našimi skakalci je Novšak. Njegovi'skoki so bili vsi lepi in sigurni. toda za njegove sposobnosti in njegovo znanje pre ki-n tki. Nekaj je bil kriv temu tudi slab sneg, ki je vse tekmovalce oviral pri zaletu in ki je tudi vzrok, da ni bila dosežena stotica, A biti mora še nekaj drugega. Pri od-letu z mosta se Novšak navadno požene boi j v visino kakor nemški .skaka Jci, a vendar doseže približno za deset metrov krajši skok kakor oni. Manflca mu prav tisto. '*ar je bistvo smuškega poleta — jadranje po zraku. Tisto, kar smo ra primer opetovano videli pri Sigmundu Ruu-du, ki je bil že malone na snežni ploskvi, pa se je v zraku še malo dvignil in podaljšal svoj skok za dobrih deset metrov. Prav pri pa dal ni h skakalnicah, kakor je v bistvu naša planiška. so takšne finese izvedljive r. za iadatne daljave najbolj donosne. Najlepše presenečenje pri včerajšnjih smuških poletih pa je bil mladi Finžear iz Krope, še pred tekmo so mu odsvetovali, naj se ne poizkuša pred občinstvom, pa je vendar pokazal toliko, kakor še iz-lepa ne kakšen naš mlad tekmovalec. Od prvega rkoka. ki je bil najkrajši ni«l vsemi v tekmovanju, komaj 61 metrov, je potem čedalje bolj večal daljavo in prišel preko 72. 74. in 80 na 84 metrov in s tem tudi dosegel med našimi tekmovalci najdaljši skok. In pii tem so bili njegovi skoki lepi in sigurni. Prepričani smo. da bo dosegel še dosti lepše uspehe. Podrobni rezultati tekmovanja so naslednji: Sa& tekmovalci: Karel Klančnik: 66, 77. 78. 77 p.. 77 m. Prane Pribošek: 79, 75 p.. 76, 79. 82 m. Albin Novšak: 78. 80, 78. 81*. 80 m. Rudi Finžga:: 61, 72. 74. 50. 84 m. .Vemški tekmovalci: Sepp Vveiler: 89. 79. 85. 84. 94 m. Josef Bradi: 85. 85. 89 93 m, Paul Hackel: 89. 84. 90. 89. 90 m. Gregor H611: 90. 90. 91. 96. 93 m. Heinrich Palme: 85. 86. 89. 87. 86 m. Gustl Berauer: 90. 92 p.. 90 90, 88 m. Herbert Frietil: 86, S6. 86. 88. 86 m. Franc Mair: 83. 85, 85, 85 m. Hans Marr: 85. 85. 89. 88. 32 m. Bilanca je torej naslednja: Vsega je bilo 64 poletov in od tega le trije pndci. Toda težji padec je bil samo Priboškov, med tem ko sta se dva druga tekmovalca samo na strmini z roko podrsnila po tleh. Trinajst priznanih skokov je merilo 90 ali več metrov, le 14 manj kakor 80 metrov. Naši skakalci so imeli šest skokov, ki so merili 80 aH več metrov. Med prireditvijo, ki je trajala od poldneva do pol treh popoldne, je občinstvo hvaležno pozdravilo vsak lep uspeh naših, pa tudi tujih tekmovalcev. Sploh lahko z veseljem ugotovimo, da je naša planiška publika od leta do leta bolj disciplinirana rt da ne naletimo več na prizore ki so bili pri prvih tekmah kaj pogosti, — da so se namreč ljudje norčevali iz tekmovalcev ki so imeli smolo, da se jim kakšen skok ni posrečil. Po tekmovanju so se množice razšle na vse vetrove. Mnogi so krenili proti Tamarju, nekateri še dalje, nesmučarji pa v Rateče, kjer so napolnili gostilne. Vendar pa so se mnogi gostilničarji pritoževali, da jim je dosti pripravljenih jedi ostalo. Toda temu so po večini sami krivi. Vsa zadnja leta so se obisk en-al ci tekem pritoževali nad visokimi cenami in slabo hrano po iatc3kih lokalih, toda te pritožbe so bile zaman. Petem so si pač pomagali sami in so jed prinesli s seboj. Takšne so posledice nesmotrnega početja z gosti m težko bo zapravljeno zaupanje spet pridobita. Naši Ljubljančani — in teh je bilo med obiskovalci največ, niso skopi razsipni pa tudi ne; najbolj pa zamerijo to. ce kdo misli, da je za gosta, k* pride enkrat na leto, vse dobro. številni vlaki so potem zadovoljne obiskovalce odpeljali na domove. Lepa prireditev pod Jalovcem bo nedvomno vsem ostala v najlepšem spominu. PS. Nekateri izmed njih prosijo voznika avtomobila št. 2-459, da bi bil drugič nekoliko obzirnejši proti pešcem na blatni cesti proti rateški postaji. br. Športni pregled V hrvatsko-slovenski ligi je bil včeraj zopet poln obrat. Ljubljana je topot morala v Varaždin, kjer je zopet prav nečastno izgubila, kar z 0*5. Seveda se je njen položaj v tabeli s tem še poslabšal ln verjetno je, da bo ob koncu tekmovanja ostala na zadnjem mestu. V Zagrebu je Concor-dia premagala Bačko 5 : 0. Gradjanski pa Split z istim rezultatom. Hašk se je z včerajšnjo nepričakovano zmago nad Hajdukom v Splitu zopet zasidral na tretjem mestu in ima zdaj izglede, da bo igral v finalu. Osješka Slavlja jo odpravila Saška 8 3:2. V srbski ligi je BSK porazil Jedinstvo 5 :3, Jugoslavija pa je odpravila Baska z 1 : 0. V Sarajevu je Slavlja porazila ŽAK 6 : 1, v Skopi ju Gradjanski Bato 2 : O in v Novem Sadu Vojvodina Zemun s 5 : 0. Včeraj je bil v Tivoliju izbirni cross-countrv za tekmovanje v Carigradu. Star-talo je 22 tekačev, članov 11 klubov, zmagal pa je Kotnik Concordia z 22:31.8. 2. Bručan (Primorje) 22:43. 3. Kvas Bratstvo 23:08.4. 4. Glonar (Ilirija) 23:5.8, 5. Košir (Planina). 6. Srakar (Concordia), itd. Kakor je videti, so torej Slovenci zasedli vseh šest prvih mest in je zato gotovo, da nas bodo na tekmah v Carigradu o veliki noči v glavnem zastopali sami Slovenci. Astrologi o marcu 1940 Od začetka marca se kopičijo planeti v znamenju ovna. Saturn, Jupiter, Venera in spodnji lunin vozel se znajdejo v ovnu. kar kaže po podatkih ljubljanskega astrologa Blaža Kollerja na povečanje napetosti v političnem ozračju. Za ljubezensko življenje Čas ni ugoden za tiste, ki jim je Venera v osebnem horoskopu v sovražnem aspektu. V februarju, in sicer od 15 do 25., sta bila Jupiter in Venera v konjunkciji in tedaj je bil za ljubezenske zadeve ugoden čas za vse, za nekatere bolj. za nekatere manj seveda. Od 5. marca dalje se že bliža Sonce Uranu, s katerim je bil do 10. marca natančno v sekstilu. Aspekt je naklonjen politikom in tehnikom ter podpira ljudi, ki hočejo uveljaviti nove, mogočne ideje. Do 10. marca dohiti tudi Venera Saturna in stvori z njim konjunkcijo. Ta konstelacija ni ugodna za ljudi, ki jim je v ljubezni nekako prirojena smola, doživeti utegnejo nova razočaranja, priti utegne do nesporazumov, ki bodo rodili skrbi in jezo. Vsem je priporočati, naj bodo previdni v sklepanju in podpisovanju pogodb. Dne 15. marca dohiti Mars Urana in stvori z njim konjunkcijo. To je zopet kritičen aspekt za tiste, ki imajo ta dva planeta v slabi poziciji v osebnem horoskopu. Konjunkcija kaže na nenadne bolezni, nezgode in nerodnosti ter pogreške v poklicnem življenju. Konjunkcija je v 20. stopinji bika, zaradi tega je posebno nevarna tistim, ki imajo bolezni v grlu. Med 10. in 20. marcem bosta Sonce m Merkur v ribah v tesni konjunkciji. Konjunkcija je razmeroma dolgotrajna, ker se Merkur pomika v obratni smeri, v .splošnem pa je ugodna za poklicno delo in za uresničenje velikih načrtov. Dne 21. marca pride Sonce v znamenje ovna in tako nastane med njim in Plutonom, ki je v začetku v znamenju leva, zelo ugoden trigonski aspekt. Okoli 20. marca bo ugoden čas za dosego uspehov na kakršnem koli življenjskem področju, možni so napredki v etičnem, političnem in gospo- > darskem življenju. Ojunačili se bodo omahljive! in bojazljivci, ljudje z despotskim značajem pa bodo dostopni za razumevanje križev in težav drugih ljudi. Proti koncu marca se prične ugoden sek-stilni aspekt med Marsom in Plutonom. čas bo ugoden za prizadevanje kemikov, kirurgov, tehnikov in športnikov. Posebno pa bo sekstil podžgal športnike, ki jim je do rekordov. Iz Metlike — Dobro obiskan t*ejem. Znano, je, da so živinski sejmi v Metliki največji in je dobiti najboljše blago. Zadnji živinski sejem pa je dosegel rekord v prodaji lepe živine. Prignanih je bilo 197 junic in juncev, od katerih je bilo prodanih 38 po ceni 4 do 5.50 din. Od 102 krav je bilo pokupljenih 23 po ceni 3.50 do 5.50 din, od prignanih 530 volov je šlo v prodajo kar 227 glav po 5.25 do 6.50 din, od 150 prašičev pa je bilo odkupljenih 42. Cena slednjim se jc za 8 do 10 tedenske sukala okrog 120 din. za 3 do 6mesecev stare pa med 20O in 300 din. Sodi se, da je bilo prometa nad 1,500.000 din, kar je rekord v prodaji, ki ga Metlika ni dosegla že 20 let. Vzporedno z uspehi živinskega sejma se je poživil tudi kramarski sejem, živahen promet pa so lahko z zadovoljstvom beležili trgovci, gostilničarji itd. Prihodnji ^Jožefov sejem* dne 26. marca bo gotovo še večji in uspešnejši. — Občni zbor podružnice CMD. Podružnica CMD je imela te dni svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil njen predsednik g. Žala t Jože, ki je uvodoma govoril o pomenu podružnice. Po poročilih društvenih funkcionarjev je bila odboru podana razrešnica in izvoljena sledeča upiava: predsednik g. Zalar Jože, tajnica gdč. Višnar Stana, blagajnik g. Marvin Anton, odborniki gg.: dr. Sirko Ivan. Ma-lešič Ivan, Novak Leopold, Drobnič Iva in Prus Jože. Poudarjena je bila potreba po živahnejšemu delovanju in številnejšem odzivu za pristop v članstva — Vabilo meščanom. Gasilska četa se bliža 701etnici svojega obstoja. Ker v vrstah podpornega članstva pogreša še mnogo zavednih meščanov in prijateljev gasilstva, bodo gasilski funkcionarji Obiskali p. n. meščane na njihovih domovih z vabilom, da kot podporni člani pristopijo k četi in jo tako moralno in gmotno podpro pri izvrševanju dela za občo varnost mosta. Krinka t 5-1 ljubezni Bomu Sredi tega podeželskega okolja, označenega napol z gozdovi, napol z morjem, kjer se je tako dobro počutil Stanislav, se je v polni meri pokazal njegov pravi značaj. V tem bitju, udanemu brutalnosti in podlosti, je kaj hitro obledela družabna patina, privzeta in z velikim trudom vzdrževana iz pariških salonov, kamor je zahajal, ko se je ženil in pa ob začetku svojega zakonskega življenja. Iz njega je postal podeželski plemič. Začel se je ogrevati samo za lov ali burne izlete po morju z ladjico, ki jo je krmaril sam s pomočjo dveh mornarjev in krmarja. Edini tovariši, ki je z njimi občeval, so bili ti žilavi mornarji, njegovi čuvaji ali psi. Toda tu je bilo še nekaj hujšega. Kmečke žene in dekleta, ki jih je pred svojo poroko zasledoval in jim drzno vsiljeval svojo ljubezen, so se kmalu prepričale, da so se zmotile v svojih domnevah, da jih bo poroka z najdražest-nejšim in najbolj poštenim dekletom v deželi obva- rovala njegovih novih vrtoglavosti. Tudi ta ponosna in nežna Gaetana je morala kmalu zavreči vse iluzije o značaju svojega moža. Morala je prenašati strašne žalitve, ki so jo ubijale v tarnanju in pritožbah služkinj in grajskih dekel, branečih svoje devištvo kakor tudi v skrivnostnih nasmehih ali žaljivih opazkah drugih, o S lani slavo vi h razuzdanostih poučenih ljudi. Gaetana je nehala v pravem pomenu besede biti zakonska žena svojega moža. Njegova razuzdanost jo je pripravila ob zadnjo iskrico ljubezni in naklonjenosti. Od tistega trenutka je sreča val grof de Ferneuse svojo ženo ob najoficijelnejših prilikah. Ostajal je na kmetih, kadar se je ona odpeljala v Pariz, preživljal je svoj prosti čas zunaj, kadar je ona stanovala v gradu, ves zatopljen v svoj divji sport. S svojo ženo se ni sestajal niti v najintimnejših trenutkih počitka in jedi Njegove sobe so bile strogo ločene v posebnem krilu gradu. In vprav v tem času se je Gaetana seznanila s svojim mladim sosedom markizom Renaudom de Valcorom. Med njima se je razvila tako vroča, iskrena ljubezen, tako vzvišena brez vsakih nečistih primesi, s kakršno se le moreta ljubiti dve čisti, ognjeviti in iskreni bitji v svojem dvajsetem letu. Renaud je bil sirota, gospodar svojih posestev in svojega nehanja. Prigovarjal je Gaetani, naj se šiloma loči od svojega nevrednega moža in odpotuje z njim v tujino. — Zakon o ločitvi, ki bo gotovo kmalu izdan, — ji je prigovarjal — bo nama dovolil v kratkem vrniti se in skleniti pravnoveljavno za- konsko zvezo. Sicer pa, kaj ne pripadava drug drugemu pred Bogom? Mlada žena je v zadregi razmišljala. Njena vzgoja, njena vera, svet, kateremu je pripadala njena rodbina in ki je lažje razumel mnoge napake nego mnoge iskrenosti. . . vse to jo je oviralo, da se ni mogla hitro odločiti. In vendar je čutila, da bi bila V tej odločitvi tako resnica njenega srca in njenega življenja kakor tudi edini pogoj njene sreče. Golo naključje je pospešilo njeno odločitev. Gospa de Ferneuse je začutila, da postane mati, in dobro je vedela, da ni nobenega dvoma, da je otrok, ki ga nosi pod srcem, Renaudov. Niti mož sam ni mogel o tem dvomiti, kajti že davno ni uveljavljal svojih zakonskih pravic, ker je bil preveč zaposlen s svojim zabavami in po načinu svojega življenja vedno ločen od svoje žene. Z odločnostjo, ki je zahtevala enak fizični kakor moralni pogum, saj je dobro poznala njegov brutalni in nasilni značaj, mu je vse priznala. Ko mu je bila v kratkih besedah opisala svoj tragični položaj, je pripomnila: — Gospod, če mislite, da imate sploh pravico obdolžiti me, si dovoljujem prositi vas odpuščanja. Ce vam bo to zadostno zadoščenje, da ubijete mene in tistega, ki mu zdaj pripadam, vedite, da to za naju ne bo pomenilo kazni. Smrti se ne bojiva in drug drugega ne želiva preživeti. Ce pa nama pustite svobodo in življenje, naju ne more nič na svetu ločiti, pa tudi nič prisiliti, da bi se odpovedala svojemu otroku. Mož tako vročekrvne narave kakor je bil Stanislav de Ferneuse, je sprejel to porazno priznanje s presenetljivim mirom. Ne morda zato, da bi bil na vse to nekako pripravljen. Mislil je, da ima njegova žena prevzvišene nazore in da je predobro vzgojena, pa tudi preveč ponosna, da bi mogla kdaj imeti ljubčka. Vzrok njegove neme groze in njegovega dozdevnega ravnotežja je bila menda nepričakova-nost tega silnega udarca, ki ga je omamil, kakor tudi pomanjkanje spretnosti, da bi nemudoma z besedam izrazil svoje občutke in svoj gnev. Nikoli ni bil vajen nežnih, čustvenih razgovorov. Nikoli ni znal logično presti misli in zato si ni upal takoj tu poseči vmes iz strahu, da bi ne govoril smešno in da bi si s prenagljenostjo ne nakopal posledic, ki njihove teže ni mogel oceniti. Val divje ljubosumnosti bi ga bil prešinil, to je vedel — in morda bi mu bil vzel vso razsodnost. Zato se mu ni uklonil. Pazil je, da bi ne izgubil oblasti nad seboj in da bi besede gneva ne privrele iz njegovih ust. Vendar je pa čutil, da mu nekakšno kruto obžalovanje prešinja srce, občutek, čigar vzroka si ni mogel dobro pojasniti, kajti Gaetane ni ljubil. Sicer mu je pa takoj šinila v glavo misel, da je začutil to bolest v srcu morda prav zato, ker je sploh ne sme več ljubiti čeprav jo vidi zdaj polno strasti in polno prekipevajočih življenjskih sil. — Ne bojte se, gospa, — je dejal s svojim velikim dozdevnim mirom, — da ne najdem v vaši pustolovščini drugega manj prijetnega izhoda kakor je smrt. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno* Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani »SLOVENSKI NAROD«, potiedsljafc, 11. 1*40. Stran 3 Sokolska in nacionalna sloga ob meji Vzpodbuden glas obmejnega aokolskega zbora — Občni zbor mariborska rr^Trtrr top« Maribor, 10. marca V nabito polni mali dvorani Narodnega dorua je dan« dopoldne polagala maribor-gjca sokolska župa pred poinoAtevilno za-stopa^unii delegati svojih OVustev bilanco svojega plodonoenega dela v preteklem letu. P.-ed občnim zoorom iupe same se je vršil župni zbor načelnikov in naceJaic, ki ga je otvori! in vodil dolgoletni in nami, orno delavni župni načelnik br. Slavko Kom&c. BL jt» to eden izmeč doslej najbolje obiskanih župnih zborov naflih načelu-kov in naćeloic. V svojem izeipnem in vzorno sestav.jenem poročilu se je br. načelnik dotaknil prilik, v katerih se nahaja sokoLstvo v nadi banovini ter v ostalih predelih nase države. Apeliraj je na zbrane zborovale«, na poživijo borbeni ou£, ker so Časi oklevanja in malodušnosti minili. Fozoćiio načelnistva in župne-ga strokovnega odbora je bilo z odobravanjem sprejeto. Na zboru je bilo največ g< . .o župnem zletu in tekmah, ki bodo junija v Mariboru. Predvideni polletni delovni načrt je bil v celoti izveden. Sedaj se pa vršijo živahne priprave za dan sokolske pripravljenosti, za župne tekme in zlet ter otvarjanje novih sokolskih co-znov v posameznih sokolskih e din i c ah ter razne večje sokolske prireditve. Zanimivo in razgibano ter dobro obiskano zborovanje so C'ViSkih prednjakov je poteklo v iskrenem in bratskem razpoloženju. Zatem je bil v istem prostoru o tvor J en ietožn;i župni zbor, ki je bil lstotako na višku sokolske miselnosti ter sokolske discipline. Izredno dobro obiskani sokolski zbor ki se je pretvori! v veličastno manifestacijo sokolske in nacionalne sloge ob meji, je z znano spretnostjo vodil dolgoletni in zaslužni starosta br. dr. Milan Gorišek. Njegove prve misli so bile posvečene našemu prvemu sokoiskemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II.. kateremu je zbrano sokolstvo priredilo spontane ovacije. Zatem je br. starosta pozdravil navzočega zastopnika nase junaške vojske tuk. garaizenarja br. podpolkovnika Maslaca zastopnika saveza br. Rišleja iz Zagreba ter vse ostale. V svojem klenem poročilu se je br. starosta dotaknil vseh važnejših cogodkov v zunanjem svetu ter Ugotovil, da je bila baš mariborska sokolska župa tisti činitelj, ki je naSemu ljudstvu ob meji vlila nove vere v nacionalno moč našega naroda ter naše države. Svoja izvajanja je zaključil z ognjevitim apelom na vse Sokole, da vztrajajo na začrtani poti ter da so v&i in vsepovsod pravi apostoli nafte nacionalne in dižavne skupnosti, fie prav posebne pozornosti je bil oeležen eden izmed najstarejših sokolskih borcev, to je br. čulek iz Sieuisca. Nj. Vel. kralju Petru U. je biia odposlana udanostna brzojavka, pozdravne brzojavke pa ministru vojske in mornarice, savezu SKJ, ministru za telesno vzgojo ter br. Cedu Milicu iz Imotske. Podrobna poročila župnih funkcionarjev, ki so bila zbrana v okusno opremljeni brošuri, o kateri smo poročali Ze v nasi sobotni številki, so piišla v debato po sledečem vrstnem redu: tajniško br. Deger Friderik, načeinisko br. Komac Slavke poročilo o 6PP br. Jože Mohorko. blaga; niško br. Ferdo Prelog, proevetar br. Mihajlo Dojčinović, matrike s. Berta fitravs, narodnoobrambni referat br. dr. Slavko Foinazarič, za četni referat br. J. stuhec, socialni referat br, Rosina Drago, zdravstveni referat br. dr. F. Pavlic, gospodarjevo poročilo br. Jože Hodnik. V imenu revizorjev je poročal br. Bratož, čigar predlog za razresnico župni upravi je bii soglasno ter s priznanjem sprejet. Sokolski zbor je zatem razpravljal o raznih predlogih posameznih sokolskih edinic. nakar je župni načelnik predložil zboru bogat delovni načrt, k: je večji del medtem že izvršen Veliko pažnjo posveča obmejno sokolstvo letošnjemu župnemu sokoiskemu zietu, ki naj bo veličastna revija našega teiesnovzgojnega dela ter mogočna manifestacija sokolstva ob naši severni meji. Z lstotako marljivostjo se sokolstvo pripravlja na prireditev kolesarskih izletov na mejo, na čim doatojnejšo izvedbo dneva sokolske pripravljenosti, ki naj bo rfan preizkušnje sokolske discipline. Zupa se bo oddolžila sokolsk: župi Celje s čim večjo udeležbo na njenih letošnjih jubilejnih prireditvah. Z letošnjim 6 septembrom se pričnejo proslave v počastitev kraljeve polnoletnosti in bo istega -ne Izvedena štafeta sokolskih tekačev, ki bodo iz Beograda v štafetnem teku prišli na vse naše meje. Z zbora je bila odposlana savezu posebna resolucija, ki se na Obmejni gasilci so zborovali Za poldrugi milijon obvarovane narodne f^jvine Maribor, 10. marca. V lovski dvorani pri Orlu je bil danes popoldne ob polnoštevilni udeležbi delegatov redni občni zbor gasilske župe za srez Maribor levi breg, predstavnice našega obmejnega gasilstva, ki upravičeno uživa sloves kvalitetne tehnične usposobljenosti in strumne discipliniranosti. Današnji občni zbor je otvorll s toplimi besedami zaslužni in neumorni starešina župe gosp Srečko Kracjc Lz Pesnice. Pozdravil je polno-Stevllno zbrane delegate, nadalje sreskega načelnika dr. Šiško, sanitetnega inšpektorja dr Jurečka, tehničnega referenta nad-svetnika inž. Vaneka in zastopnika voske podpolkovnika Maslaca. Na njegov predlog je obmejni gasilski zbor z iskrenim vzkli-kanjem odposlal vdanostno brzojavko vrhovnemu pokrovitelju gasilstva Nj. Via. kraljeviču Tomislavu. V svojih nadaljnjih Izvajanjih je podčrtal g. Kranjc pomen ustanovitve župe za razmah obmejnega gasil .-t v.-, k: zre lahko danes z zadoščenjem na mi 3 plemenitega človekoljubnega dela v teku desetletnega župnega delovanja. Župa združuje 17 gasilskih čet s 674 pripadniki Podčrtal je. da š-e obmejni gasilci - tnc iržijo vzvišenih načel človekoljubja in pomoči bližnjemu V ^ak obmejni gasilec mora biti popoln mož. met propagator narodne zavednosti, zupa je priredile tečaje v zvezi z obrambo nreu napadi lz zraka. Tudi poročili tajnika g. A. Ambroži-č a ln blaga mika g. F. Vaupotlča sta osvetlil-' vzorno prizadevnost župnr^g. vodstva. Eciinice imajo 26 brizealn. 12 gasilskih avtomobilov ln voz 3271 metrov gasilskih cevi. 150 kompletnih in 324 delno komnl?triih delovnih oblek. 332 gasilskih čelad, 365 svečanih krojev. S gasilskih domov. Pk'inno premoženje izkazuje vrednost P40 365 din. Edinice so sodelovale pri 33 požarih, ki so povzročili skupno škodo * sllstva. 741.000 din medtem ko so obmejni gasilci obvarovali pred požarom narodno imovino ob meji v skupni vrednosti 2.400.000 din Župna pisarna je imela silno veliko dela pri izvajanju raznih koristnih pobud. Posebna zasluga za vneto delo gre starešini g. Srečku Krajncu, kl načeluje župi od njene ustanovitve in ki je silno mnogo žrtvoval za njen napredek ter razvoj. Do-nodki znašajo 3894.25 din. Izdatki 3815 din. Ugctov-ti je, da je redna podpora v znesku 3530 din naši obmejni župi nezadostna. Vzorno soglasje obmejnega gasilstva se je pokazalo pri volitvah novega odbora, ki so pstekle enodušno in v najlepšem redu. četudi ao se v zadnjem Času slišala razna čudna šušlj^nja. Za starešino je bil ob viharnem aplavzu vseh navzoč'h ponovno izvoljen neutrudno delavni gosp Srečko Krainc. Namestnik starešin^ je g. F Golobi ta-'nik A. Ambrožič, blagajnik F. Vaupotič. odborniki: J. Bsuman, J. Kostanjšek. E. Breznik in F. Buhlajtner. Nadzorni odbor: predsednik V. Košenina, člani A. Suman, J. Fluher, G. Toplak in V. Zorko. Skupščinska delegata sta starešina S. Krajne in župni tajnik A. Ambrožič. Iskrene izpodbudne besede so spregovorili pri slučajnostih gg. dr. J u r e č k o. ki je poudarjal, da naj vsak član izpodbija v svojem krogu nojave tu-'e miselnosti, nadalje dr. Milan Gorišek. ki je deial. da je naloga gasilcev, Siriti med ljudmi nacionalno zavest, A. Suman. J. B a u -man ln S. K r a j n c. ki 1e apeMral na navzočega sreskega načelnika. na1 vpliva na posamezne občine glede po^eTlt"e potrebnih podpor posameznim erasilskim ediniram Z b^dril^imi ln iskrenimi bep°d*m< le zur>-ni starešina gS Krainc zakilučil disciplinirano skupščino našega obmejnega ga- Nalaga rezervnih častnikov ob nseji Občni zbor mariborskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev Maribor. 10. marca V danalniih Časih DriDadajo rezervnim oficirjem oosebne naloge v nacionalnem in državobrarr.bnem oziru. Sodobni čas terja tudi od rezervnega oficiria da se strokovno izi>oDolnjuie ter usnosablia za potrebe sod.one državnobrambne Dripravlie-nost Rezervni oficir bodi nosilec nacionalne in državne misli ob naši meji. V duhu teh gesel ie notekel današnji redni občni zbor mariborskega DOdodbcra združenja rezervnih of-ciriev in bojevnikov Občni zbor k: 1e bil ori »Novem svetu«, ie otvori! dolgoletni predsednik mariborskega pododbora rezervni maior 8 J Perhavec. ki ie naioreie pozdravil vse navzoče zla- sti zastopnice nase voiske oovellnlka mariborskega vojnega okrožja polkovnika Radovanovića. povelin ka 45. oešpjlka polkovnika Božov Ca. in maioria Dimitrievi-ča. Zatem ie zbor rezervnih oficirjev z navdušenim vzklikaniem odpos'al uda-nostno brzojavko Ni Vel kra ju P^tru II.. pozdravno brzojavko pa vojnemu ministru. Uspešno, podrobno delo mariborskega Dodcdbora se kaže predvsem v klenih poročilih, ki sta iih poleg nredsed-rka padala ta1n"k g. Korbar in blaga mik g 2u!a. Pododbor šteie 260 članov Organiziral le poučna predavanja, namenjena vc:a^*:o strokovnemu izpopolnjevanju naših re- i V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nas dobri soprog in oče, gospod Ivan Koprivec posestnik in gostilničar v Vel. Laščah nenadoma preminul v 53. letu starosti. Pogreb bo 12. t. m_ ob 9. uri zjutraj. VEL. LASCE, dne 11. marca 1940. Žalujoča žena AT.OJZ1JA ter otroci: IVAN, MAKIJA, LOJZE PO- nada na preganjane Sokole v banovini Hrvatski. S toplimi čuvstvi, ki jih zmore pravo bratsko, sokolsko srce, je bil zdravljen med našimi eokoU-mejatt, s topnik saveza SKJ in obenem zastopnik zagrebške sokolske župe br. Rišler, ki je v svojem nagovoru čestital mariborski sokolski župi na doseženih uspehih, poudarjajoč pri tem vse simpatije, ki vežejo ostal* sokolsk' družine v državi s naAo obmejno sokolsko župo, katera prednjači v delu in uspehih. Pri volitvah je bila izvoljena sledeča nova župna uprava: starosta dr. MIlan Gorišek. i. podstarosta, Kranjc Ljudevit, n. poist. Krejčl Anton, HL podat. dr. Šalamun Franjo, IV. podst. Rojnik Ivan, načelnik Komac Slavko, načelnica Makuc Stana, tajnik ing. Degen Friderik, blagajnik Ferdo Prelog, prosvetar Dojčinović Mihajlo, matrikarica štravg Berta, gospodar Hodnik Jože, zdrav. ref. dr. Kac Rudolf, soc. ref. Rosina Drago, četni refer. stuhec Jakob, gradbeni referent Končnik Maks, disciplinarni ref. dr. Juhart Franjo, narodnoobrambni ref. dr. Gorišek Milan, ref. za SPP. Mohorko Jože, knjigovodja Kralj Dušan. Člani uprave Struna Jojze, dr. Pavlic Franjo, dr. Kac Leo. dr. Foraa-zarič Slavko. Fers Lojze, Kristana Zmago, ing. Domicelj, Lavrenčic Ivan, Lenart! Rado. Mastnak Martin, dr. Mlhalič Boris, Pertot Kristjan, NlSlvicer Murska Sobota, Naglic Bernard, inž. Steplsnik Slov. Bistrica, Vokač Jože. Požar Anton, Rems Franjo, Roglie Ivan, ing. Sax Miroelav, Stopar Jože, fikerl Stanko, Spanger Ve-koslav. fepes Franjo, saBel Ljutomer Inž. Teržan Josip. dr. Weixl Bruno, Nardln Nande Konjice Zadravec Jurica in Zorko Janko. Revizorji: Bratož J., Hvalenc Jožko. 2erjal Mirko. Kocmut Drago, Kovaf Fran ta. častno razsodišče: dr. Fornazarič. dr. Lipold. dr. Jančlč, dr. Juhart in Btu-kelj Leo. Praporščak Vi-mar Nace. Z izvolitvijo nove uprave je bil zaključen letošnji župni občni zbor. Id je bil te,-ko po obisku kakor tudi po stvarnosti poteka na viSini Pred razhodom je sokol-sak množica stoje odpela vseslovensko himno * Hej Slovani« in >Le naprej ...« zervmh cTciriev Tudi smučarski t?ča1* so bili organizirani Soloh ie posvečal pododbor vsestransko oažnio vsem vpraSa-njem in potrebam v Drid člsnstvu. Na dnevnem redu so bile tudi dooo'nilne volitve tretjine odbornikov in so bili izvo-1eni v vodstvo pododbora gg. Desnica. Ha-berman. Zula. A Schneller in n~tar Jereb iz Slovensk'h Konic, kler bo mariborski podrdbor rezevnih častnikov ustanovil svoi odsek. Številni govorniki 10 sprožili hvalevredne pobude, ki nai raz-giblieio zavest vseh naših obmejnih rezervnih oficirjev. Iz Lf isf omera — Sokolski kino. Zvočni kino Sokolski dom bo predvaial v seboto. 16 t m. ob 20 in v nedeljo 17. t. m. ob 16. in 20. »Tnje ubogi bratje« Doda4ek Foksov tednik. — Nova odvetniška pisarna. S 1. marcem le otveril cdve'n ško p'sarno v Lluto-meru odvetnik dr Slavko Jane. — O bencinu ln bencinsl ih kartah. Lastniki motornih vozil so nrejel; bencinske karte za nabavo bencina SolrSno na prevladuje mnenie. da b- rabil <^sak lastnik več bencina kot mu ga sedai ere — Veržejski most izven nevarne sti. Poročal; smo že. da ie bia vsa struga Mure pokrita z debelim ledom tako. da se 1e lahko raz\ila premet neovirano, čim 1e v februarju nastanilo nekolko tonlelS? vreme, je bila vedno večia nevanr^st. da se bo most porušil. V preteklem tednu pa le bila ta nevarnost od^tra^lena. ker ie bil led no ptujskih p*on!r1ih ra-^+^Men že drugič, ledene plcgče na so odplavale po strug* navzdol. — 2upni ga^il-k! občni zbor. Včerai teden se ie vršil v Ljutomeru občni zbor ljutomerske gas'I^ke župe. ki ga ie vodil zaslužni predsednik g Lovro K' harič. ki ie v svoiem ob>'rn*»m por^ČHu omeni al delo žur^e ln nienih čet. TehMč^o poroxiio ie podal g. Ivanišič Ljrdivit Med drugim ie omenil, da je b'lo lani v cbmo5i\i žuoe 41 požarov, ki so iih čete delrma oo^siie. d«*-loma Da lokalizirale ter s tem rešle 3 milijone vredno oremo-enje Prosvetno naročilo sta podala gg. Hrastelj in S'nigoj Pri volitvah ie bila oredlcžen* samo ena kandidatna lista za triletno f!>ei'sko dobo ter so bil" soglasno izvo'j^ni K-harič Lovro za predsednika. Hrastelj Joža pod- predsednika. KJkec Frane n tajnika. Dunaj Alojz za njegovega namestnika. Ribič Ivan zm blaaainika. Sinisoi za njegovega namestnika. Ivanjtič Ljudevit za tehničnega referenta, v odbor pa Stuhec J-k b. Stane Cividini in Sajnovič. Za p.edsadnika nadzornega odbora d« je bi iz vol j .n Franc Skuhala, v odbor pa VerzeL Kapun ln Babic. Sedet žuoe ostane le nadalje v Ljutomeru. — KUučnlco si je zlomil. Pri smučanju sč je zdomii •djučnico učenec Mi. ko Lah. Moral ie v bolnico. — Poparil se Je. Marjan S ter niša iz Ver-žeia se Je no nesreči poparil po rokah in po obrazu. Mariborske in okoliške novice — Zdravniška eest. Zdravniško društvo v 'Mar.noru bo p.-ueculo na Jožef ovo 19. t. m_ znanstveno eksKurzkjo v Zagreb na ogled tamošnje klinike in naprav farmacevtske tvornice sKastelc. Gunou iz Maribora ob 6. zjutraj z avtobusom izpreo hotela >OreU, povraiek is zagreos v večernih urah. pri uue.ežbl pr*uejo p.-vec-atveao društveni Plani v poauev, os pa bo se kaj prostora, tudi neciani in loab^nski člani. Prijave je takoj poslali Zdraviusite-mu društvu v Mariboru. — Starčkova smrt v potoka, V Jelen-čaku pri J are ni ni v Slov. goricah so našli v potoku Cirknica mrtvega 741einega pre-užitkarja Ivana Sroka iz Rance. Preiskava je dognala, da je prej obiskal neko gostilno v Pesnici, odkoder se je proti večeru vračal domov. Ko je sel preko brvi, je izgubil ravnotežje ln padel v 80 cm globok potok. Ker je bel nekoliko vinjen, ni mogel vstati ln je v potoku utonil. — Svojevrsten doživljaj. V Splavsrskl ulici so našli v noči na nedeljo nekega moškega, ki je imel gotov del telesa razgaljen. Klical je na vso moč na pomoč. Ko je pristopil stražnik, je možakar slino stokal. Imel je izza hlač potegnjeno srajco ter je izpovedal, da sta ga v neki gostilni na-klestila neznanca. Poizvedbe so dognale, da je možakar v gost lni v prevneti obliki dajal duška neki tuji miselnosti in da ste ga zaradi tega naklealila. Možakarja nekega 401etnega Franca G., ki je uslužben v Roenerjevi tekstilni tvornici, so ipraviii h Grafu, kjer je imel priliko, da ohladi svoj temperament. Razen tega bo imela zadeva svoj odmev Se pred sodniki. — Razne vesti. Na križiSču Aleksandrove ceste ln Sodne ulice sta trčila mestni avtobus hi neki tovorni avto. Pri karambolu sta se obe vozili nekoliko poškodovali. HujSe nesreče ni bilo. — Iz stanovanja trgovinskega zastopnika Ivana Polanca v Sodni ulici 26 je izginila denarnica, v kateri je bilo okoli 160 din gotovine. — Na Frankopanovi cesti se Je zaradi onemoglosti zgrudil na tla mizar Ferdinand Temet iz Nove vasi, ki so mu nudili reševalci prvo pomoč, nato pa ga odpremili na njegov dom — V Selnici ob Dravi je padel s kolesa 241etn: delavec Franc Ven«ruSt. ki je obležal z zlomljeno levo nogo Zdravi se v bolnici. — Iz KoSakov. Včeraj dopoldne bi moral biti v gostilni pri »Triglavu« protestni shod kozaških občanov proti mestni občini mariborski v zvezi z znanim davčnim sporom med mariborsko in koSaSko občino. Protestnega shoda pa ni bilo, ker ga je obla:*, vo prepon viaK — Proslave ni bilo. Za soboto zvečer je bila napovedana v dvorani Ljudske univerze Masarvkova proslava Pripravil jo Je tukajšnji češki klub Proslave pa tu bilo. ker ni bilo Izdano zadevno dovoljenje. — Nevarna razsvetljava. V ZamuSanih so si svetili pri posestniku Tomažu žnidar-Sičn b petrolejno svetilko, v katen je bila meSonica petroleja in bencina. Nastala pa je eksploclja, ki je povzročila, da so plameni zajeli vso domačijo in jo vpepellll Skoda je 35 000 din. — Pregled motornih vozil na področju sreskega načelstva Maribor desni breg. lz-vzemSi slovenjeblstriSki sodni okraj, bo v četrtek 14. marca od 13. dalje pri mesta1 plinarni v Mariboru. — Smrtna kosa. Umrli so: fttefan Ban tarič ključavničarjev sin. star 17 let; Simon Vesjak. zasebnik 81 let. stanujoč na Betnavskl cesti 4; Vladimir Fer Jančlč. trgovinski sotrudnik. star 23 let. stanujoč na Ljubljanski cesti 36. — Žalujočim nase globoko sožalje! — Smrtna kosa. Umrla Je soproga upokojenega podpreglednlka fin inčce kontrole ga. Neža Polanec, stara 50 let. — žalujočim naSe sožalje! — Protestna zborovanja. TukaJSnJa »Delavska politika« poroča: >Protestna zborovanja prirejajo te dni občani koSaske občine Zborovanja vodi župan g. Kirar. kot govornik pa nastopa tudi Sentpetrskj župnik zalar, ki je prejSnjo nedeljo na shodu v fit. Petru dejal, da Je na mariborskem magistratu gospoda, ki nima nobenega razumevanja za podeželje in ubogo vinlčarsko občino Košaki. ,Slovenec* tega ne poroča.« — Ljud ka univerza v Maribora. Drevi ob 20. bo predaval dr. Anton Ocvirk. univ. docent lz LJubljane o socialnih problemih v sodebnem slovenskem romanu. — Za spomenik pok. Bukšekove so doslej prispevali: gg. Ivan ASič. dr. Marin, dr. eruderl, Jlrak, Ivan Kravos, Fr. Ma- dr. Vauhnik, dr. Lutman st* V. Bizjak v Zagrebu, Jrrednnica in tkalnica Manoor, K. Rakusa, H. Nučič v Zagrebu, ga. Hut-terjeva, dr. Brenčič, Posojilnica iVarodai dom, dr. Barjoč, dr. Skapin, dr. Sekula, mestna občina Maribor, Anderle, ga. Katica Golob, skupaj 1527 din, ter članstvo **aroanega giedaiiSča v Ljubljani HOJ din. Mariborsko Združenje gledaliških igra cev, ki je to akcijo začelo, se vsem darovalcem najt-pleja zahvaljuje, obenem pa ponovno poziva ostale prijatelje gledališča, naj pod-pro to plemenito akcijo, da bi bilo mogoče ob začetku prihodnje sezone spomenik postaviti, na praznih Vseh svetnikov pa odkriti. — Zadružno predavanje. V sredo 13. marca bo predaval ob 20. v Ljudski univerzi (Slomškov trg 17) prof. Ladislav Mlaker o »Zadružništvu v raznih ekonomskih sistemih«. — Praktični učiteljski izpiti bodo pred državno i-pitno komisijo v Mariboru v četrtek 11. aprila. REPEJtTAOR Narod, gledališča v Mar. Ponedeljek. 11. marca. Zaprto. Gostovanje tenorja Francla v Mariboru. V kratkem bo gostoval v »Prodani nevesti« prvi ljubljanski operni tenor g. Jean Franci. — Ustrelil človeka, ker se je peljal na kolesu brez luči. V Kozmlnclh se Je 17. septembra 1939 peljcl na kolesu p3sestniškl sin Jožef Pulko. Ker ni imel na kolesu luči, sta ga zaustavila dva moika. Nastal Je prepir ln Je Pulko spet sedel na kolo ter se odpeljal. Tedaj pa Je počil strel. V naslednjem trenutku se Je Pulko zgrudil na tla in obležal v mlaki krvi Nesrečni Pulko Je kmalu zatem zaradi izkrvavitve umrl. Sodna obdukcija je dognala, da Je imel pokojni Pulko v telesu okoli 50 SIber. Storilec, 24!etnl gozdni čuvaj Martin Drobnlč, je po dejanju pobegnil, vendar so ga orožniki kmalu izsledili ln aretirali. DrobnČ se je zaradi omenjenega zločina moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, k' era je obsodilo na 5 let ln mes^c dni robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Soobt'ženl Franc Jamer. ki je Drobnica v smislu obtožnice natovarili k zločinu, pa je bil oproščen odnosno je bil obsojen le zaradi tepeža na mesec dni zapora, pojojno na 2 leti. — Živ zgorel Snoči ob 22. je šel sr-»a.t v svojo sobo 831etni starček Jurij Crnčtč, stanujoč v Studencih. Kra^a petra uHca 43, v prostorih gostilne Hartbersrer. BI ie nekoliko vinien Kma'u nato so domači opezi^. ds se iz sobe vali dim. Vdrli so v sobo in ga našli že vsega obžsrane^a. Orožniki so ugotovili, da gre za nesrečno naključje. Starček Je najbrž v vinjenosti omahnil na žarečo peč in ee mu je vnela obleka Revež si ni znal pomagati m je tako živ zgorel. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče. — Mariborsko vreme. Davi ie znašala temperatura —3.5 včeraj pa je bila najvišja temperatura 8 4. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo obia-Mio In toplejše vreme, ponekod morda dež. ste k, Bencina in drug, dr. Cernič, dr. Lipold, | ljarja, 2 leti. Iz Litija _ e«,-> tiftstfca C*!-^:tv.i pri Litiji ie umrl g Jože Le»a:5ič. ki se je dc'^o vrsto let udejstvoval v gasilk:h vr-*i~h Pokopali so ca včerai popoldne na tut-n I*« ;*»tti po-k <^ n a' i? <5 u UgVHnemu mo.*u m vojSčnku iz armade sv. Florijana bodi ohranjen blag spomini Iz Trbovelj — R°jstva, poroke ln umiranja. Poslednja dva tedna je bilo v Trbovljah 15 krstov in sicer Šinkovec Marija, Kurnik Jožica Le bar Francka, Leskovšek Bi eda, ft'kovc Jožef, Cestnik Mat ja. Keria Nada, Humsek Mar.ja, Ferlic Jurček. 2unk Katarina. Božič Janez, Vodopivc Ange'a, Kranjc Ivan, Knez Stanko. Omerzu Ivan, Poročili so se: Spajzer Franc, strojnik in Juraja Marija, zasebnica. Mrak Stanislav, ključavničar in Arzenšek Valerija, frizerka Plohi Jožef, železničar in eCrne Terezija, zasebnica. Bilo srečno! Umrl: so: ši-kovc Jožef, novorojenec. Geršak Ignac posestnik, star 31 let, Rotar Janez, preužit-kar. 70 let. Zaje Franc, krojaški pomočnik. 26 let. Kosem Marija, rojena Pinter, vdova rudarja. 79 let Mrak Štefan, sta-roupokojenec, 71 let, Kmet Sonja, hči cev- ALI OGLASI Seseda 50 par davek posebej Preklic izjave Deseda din 1,— v davek posebej. La pismene odgovore gtede malib ogiasov je ireba priložiti znamko — Popustov za male ogtase ae priznamo. m B Beseda par davek posroei Najmanjši znesek s - din CONTINENTAL * ugodne mesečne obroke Ivan Legat ;ul»ljana. Hreiprnov« 44 Maribor. VetnnjsKa 30 MALI OGLASI »Slov Naroda« imajc s i g o r e o aspebi ZA VSAKO PK11.1KO najboljša in najcenejša ooiaClls si nabavite pri P B C S B e B Sv Petra ceais i* i - \moaui\u POUK tieseda 50 par. davek poseoej Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk • j če ml tečaji, vpisovanje in ricetek pouka poljuben. Chri--tofov učni zavod, Domobranska c. 15. 738 S LUŽB E Beseda 50 par iavek posebej. Najmanjši cneseM a.- dia ZAGREBŠKO NOČNO KAVARNO elegantno urejeno, dobro znano, m« tA ka Ino-zabavnega karakterja, v najstrožjem centru, prodamo z opremo in zalogo običajnih, finih in desertnih vin, šampanjca in žganih pijač. Cisti mesečni dohodek 15.000 din. Cena din 145000. Poslovalnica Pavlekovic — Zagreb, Ilica 144. 779 PRODAM Beseda 50 par davek posebej. Naimamai *n*»sek * — din sortiran cvetlični med tn malico doDite oajceoeje T MEDARN1 Ljubljana, zidov»Ka m 6 501 PREMOG S\ KOKS•DRVA oodl I. POGAČNIK BOHORIČEVA S — Tl£JL. 20-59 PoatrežDa orezniona! ' DEKLE Z DEzELJE vešče nekaj kuhe in pospravljanja sob. išče takojšnje namestitve pri mali družini. — VIvod Bngita, Ruse pri Mariboru. 778 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Nmrodm9* Ljubljana, Hnafljeva ulica itev. s Strofi 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 11. marca 1340 ShBv. 58 Naša stavbna stroka v nemirnih časih in delo Združenja pooblaščenih graditeljev Ljubljana, 11. marca Delavnost v stavbni stroki je eno najboljših meril za presojo splošnega gospodarskega položaja in že zato zasluži občni zbor Združenja pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino — bil jc včeraj v posvetovalnici Zbornice za TOI — posebno pozornost Na zbor je poslalo tudi mestno poglavarstvo svojega zastopnika, komisarja Mihelčiča. Zbornico za TOI pa je zastopal J Ogrin. Občni zbor je vodil predsednik /druženja stavbnik Miro Zupan. STAVBNA STROKA. DAVKI IN DRAGINJA Predsednik je v svojem poročilu zavzel stališče do vseh gospodarskih zadev, ki vplivajo na stavbno delavnost. Predvsem je ugotovil, da nove davčne reforme posegajo globoko tudi v stavbno stroko: zavedajo se. da je bila reforma potrebna v stremljenju po povečanju državnih dohodkov, toda zahtevajo, naj bo obdavčenje modro in pravično da ne bo oviralo gospodarskega življenja in ne jemalo zaslužka neštetim dobrim državljanom. Naglasil je tudi. da se bodo odločno borili proti podeljevanju privilegijev tujim družbam ter podjetjem. Ici bi morala prevzemati do države vsaj enake dolžnosti kakor vsi drugi. S pravilno razdelitvijo bremen na vse davkoplačevalce bo država dosegla, kar je nameravala z davčno reformo. Proti pričakovanju, da vojna ne bo vpli vala neugodno na naše gospodarske razmere se kaže njen vpliv zlasti v naraščanju draginje. Z vsem poudarkom je treba apelirati na pristojne činitelje, da s pametnimi ukrepi uravnovesijo moč denarja s cenami gradiva in drugega blaga Z vsemi sredstvi je treba pospeševati tudi nadalje produkcijo in olajšati z deviznimi in drugimi ukrepi uvoz surovin. Država naj s kontrolo nad cenami in s kazenskimi sankcijami zatre brezvestno spekulacijo. Draginja je prizadela v največji meri stavbno delavnost, ki sloni pretežno na kreditnem sistemu, na odplačevanju v daljšem razdobju. Cene na svetovnem trgu se še niso ustalile. Vse to mora stavbni podjetnik zasledovati skrbno, ne le v svojem, temveč rudi v interesu narodnega gospodarstva. VFL1K POMEN CENENEGA KREDITA Pomemben činitelj v boju proti draginji je cenen kredit. Č.e si posameznik: v teh časih nc b^vio mogli pomagati vsaj > cenenim' krediti za nabavo materiala bo obrt nik povsem obubožal. \ stnvSn stroki jc se vedno razpascaa re7dra\a konkurenca. V rokah imajo do- kaze, da so nekateri podjetnik: prevzeli dela pod izgubo, bodisi, da niso poznali kalkulacije ali pa tudi zato da bi prišli čim prej do gotovine, ki je marsikomu dan danes silno potrebna Kakor zahtevajo, da je treba javna dela razpisovati po zdravih konkurenčnih fce-nah na podlagi cen gradiva in delavskih mezd. tako tudi žele. naj bo delo oprav ljeno solidno m strokovnjaško Od tega ima država dvojno korist: denar za dela je bil dobro porabljen, podjetnik pa tudi Lahko redno plačuje davke Ne sme se pa več dogajati, da bi dela oddajali tujcem, saj je med domačim dovolj sposobnih lju di in naša podjetja lahke opravijo vsako delo z domačimi delovnimi silami in domačim gradivom. ZVIŠANJE DELAVSKIH MEZD Mnogo članov združenja gleda s skrbjo v bodočnost zaradi spremenjenih gospodarskih razmer Marsikateri je prevzel delo pred spremembo, ko ni mogel pričakovati da sc bo gradivo podražilo in mezde zvišale Zdaj jc pa aktualno vprašanje določitve nove mezdne tarife za stavbno delavstvo. Podjetniki razumejo sedanji položaj delavstva in priznavajo, da je nujno potrebno ugodit' delavskim zahtevam, a pri tem je treba preprečiti škodljive vplive na razvoj stavbne delavnosti ter upoštevati tudi neugoden položaj delodajalcev Vsaj pri prevzemu javnih državnih in samem pravnih del bo treba upoštevat; težaven po loža j podjetnikov zaradi negotovosti cen in mezd. * PRIPRAVLJENI MORAMO BITI Končno se je predsednik dotaknil pra sanj v zvezi s preureditvijo države. Dejal je, da bomo s pravo notranjo ureditvijo postali dovoli močni tudi za najtežje p-e-izkušnje. Pripravljeni pa moramo biti na vse primere in dolžnost vseh jt da skrbe za okrepitev gospodarske moči. Grad'-eii-ski stan mora pokazati, da ni njegova nalaga graditi le v miru, temveč tudi ustvarjati pogoje za uspešno obrambo neštetih ž'vljenj; pripravljen mora biti na organizacijo in vodstvo pasivne zaščite. SLABI ČASI ZA STAVBNO STROKO Obširno ter izčrpno poročilo strokovnega tajnika E Kramariča kaže, da so nastopili za našo stavbno stroko slabi časi in da se je združenje moralo posvečati številnim nalogam v obrambo interesov stavbnega podjetništva. Razmere za stavbno stroko so se nenadno zelo poslabšale: režijski stroški so če- dalje večji. Davki in takse so zvišani. Socialne dajatve so vedno boli občutne. Stavbno gradivo se podražuje. Kreditne razmere so se še poslabšale po izbruhu evropske vojne Število stavbnih podjetij narašča mnogo preveč, zato tudi konku renca med njimi že nevzdržna Združen ie jc štelo predlanskim 76 čla-tujv. zdaj pa 7° Med njimi ic 7 podjetij, ki začasno ne poslujejo. Pri združenju je priglašenih 97 vajencev Lani ie bilo vpisanih 42 in 29 jih je opravilo pomočniški izpit. Sredi sezone ie bilo pri članih združenja zaposlenih 1016 zidariev (razen pomožnega delavstva). Tajnik je še obširno poročat o številnih akcijah združenja in obširnem administrativnem dolu. Posebej je pa poročal o blagajniškem poslovanju. Dohodki združenja so lani znašali 83.204 din, izdatki pa 63.744 din. Podporni sklad znaša 20.107 din. Pre moženje združenja z gotovino. inventarjem, vrednostnimi papirji in podpornim skladom pa znaša 186.512 din Za novo poslovno leto ie proracuna.no 55.900 din iz datkov. RAZNE OBRTNIŠKE ZADEVE Zborovalce je pozdravil v imenu mestnega poglavarstva komisar Mihelčič in jih zagotovil, da bo mestni obrtni oddelek kot upravna oblast prve stopnje nastopal z vso odločnostjo proti šušmarjem. (Tajnik je v svojem poročilu navedel, da je bil boj združenja proti šuŠmarjem brezuspešen). — V imenu Zbornice za TOI je spregovoril I Ogrin. Dotaknil se je več perečih obrtniških zadev, med njimi tudi vprašanja samostojne obrtniške zbornice. Dejal je, d* je ločitev obrtniškega odseka potrebna češ da se obrtniki vtapljajo med industrij ci in trgovci, s katerimi ne morejo sodelovati. Glede obrtniškega zavarovanja je sporočil, da zbirajo izjave obrtnikov, koliko bi lahko plačevali za zavarovanje, da se bo potem lahko loti! dela zavarovalni tehnik. Zbrali so že 14.000 izjav. Končno so razpravljali še o zvišan\u delavskih mezd. Zastopnika združenja sta bi la pooblaščena, da se začneta pogajati z zastopniki delavstva. Pogajanja se bodo začela najbrž že v tem tednu. Združenje v načelu ne nasprotuje zvišanju mezd. medtem ko druga združenja odklanjajo pogajanja, doki er ne bo izdana uredba proti šu Šmarjem. Za pogajanja je tudi Inženjerska zbornica. Pač pa se ne nameravajo pogajati o splošnih določilih kolektivne pogodbe, temveč le o mezdni tarifi, češ da so bila ta določila za nje doslej pred sodišči brez pomena. Volitev letos ni bilo. ker odbor volijo vsako tretje leto. Planica Je ostala včeraj brez senzacije Pred najmanj $000 gledalci so pokazali včeraj naši in nemški jfldtelfcl lepe uspehe Planiea. 10. marca Piiiredrtelji Letošnje revije smuških poletov si pač ne bi bili mogli izbrati lepšega dneva, kakor je bil včerajšnji. Zjutraj je sicer kazalo, da bo le malo 9olnca. Mars: kak gledalec, ki se je vozil iz Ljubljane, se je že kesal. da se je odločil za izJet v Planico, toda ko je vlak v Ratečah obstal in je pobijalo sonce tako lepo, kakor more le v naših gorah, pač ni bilo nikogar, ki ne bi bil navdušen odšel proti naši orjaški skakalnici ki očitno še do Igro ne bo imela tekmeta na svetu. Temna sinj^na nad blestečim se snegom, veseli, razgibani obrazi, ki se jim prav nič m poznala uti-ujenost. — to je bila prva siiki!. ki jo je človek dojel v naši Planici. In vse je šlo tako v redu. kakor bi moralo zmeron iti. Dobra organizacija do--\xrzi\ v Rateče letos ni oiio nobene pritožbe zaradi red« v posebnih vlakih ki jih je organiziral -Putnik . Tudi pri tekmah samih je šlo vse v splošno zadovoljstvo. Nič nepotrebnega zavlačevanja, nič prerekanj, ki jih drugače tako pogosto srečamo pri raznih športnih prireditvah N:č nes'-ič. kvečjemu ta, da ni bila dosežena stotica, ki jo je vsakdo pričakoval. Toda to je pač usoda ki M »*ada poigra. Obisk je bil zelo lep. Najmanj 5000. morda pa še več gledalcev se je zbralo okoli skakalnice Najpodjetnejši so zlezli na. njene robove, nekateri spet na drevesa okoli nje. Na stotine je bilo fotografov, ki so z vsemi znanikami aparatov lovili skoke. (Bog ve. koliko slik 1k> res dobrih ?1 Na tribun: so se zbrali odličntki. ki so prišli ogledat skoke. Med njimi je bil zastopnik Nj. Vis. kneza namestnika Pavla brigadni general Karel Janež. Svojega zastopnika sta poslala tudi minister za telesno vzgojo in ban dravske banovine. Prireditev je vodil g. Joso Gorečt glavni sodniki pa so bili inž. Bildstein, ki je že od začetka navdušen propagator naše Planice, Jernej Jelenič m Stane Miklav-čič. Med gosti smo opazili tudi C. I. L»u-thra. ustanovitelja in dolgoletnega urednika najlepše nemške zimskosportne revije Dei- Winter<. Program je naštel 15 skakalcev, toda dva naša sta odstopila še pred začetkom skokov, tako da so naše barve zastopali samo štirje skakalci. Po tako razveseljivem številu tekmovalcev pri drugih naših tekmah v letošnji sezoni je to dosti premalo. Res je, da so nam poslali Nemci najboljšo skakalno ekipo, ki jo premorejo, toda prav zaradi tega bi morali tudi mi najti vsaj po številu enako moštvo. Kvalitetno enakega žal še ne moremo postaviti, toda v nekaj letih se bo tudi to, kakor kaže. izpremenilo. ko nekoliko do-raste rod mladih skakalcev. Letos smo pa imeli priložnost gledati samo enega izmed njih — FMnžgarja. Upamo, da jih bo drugo leto že več. Nemško moštvo je bilo res izbrano. Nemci so nam poslali Bradla. Holla in Sudeta Berauerja. ki jih že od prej dobro poznamo, razen njih pa še vse druge skakalce, ki so letos na raznih tekmah dosegli vidnejša mesta. Vsi so bili precej izenačeni, najbolj pa se je odlikoval Hbll. ki je dosegel tudi najdaljša 3kok dneva — 96 metrov. Svetovni prvak Bradi žal še ni v formi, kar je najbrž posledica dveh zaporednih nesreč, ki sta ga doleteli v dveh letih. Nekoliko smo bili razočarani nad WeHerjem, ki je letos v Nemčiji pobral več prvih mest, pri nas se pa ni mogel prav uveljaviti. Na splošno pa velja za nemške skakalce še zmerom to, kar je veljalo zmerom. Njihovi skoki za oko niso vselej lepi, toda vsi so neverjetno sigurni. Pri še tako grdi drži v zraku se skakalec zmerom >ujame« in izvozi. Zato Nemci zaenkrat še niso — razen morda po daljavah, ki jih dosežejo — resni tekmeci servern jekom. Prav lep stil pa je pokazal FriedJ, ki je štirikrat dosegel isto znamko — 86 metrov. Tudi Palme ni dosti zaostajal za njim. In naši? Naj se jih lotimo po vrstnem redu, ki so jim ga dale startne številke. Klančnik je bil nekoliko preplah. Lepo skače in lahko si še od njega kaj obetamo, toda drži se ga trema ali kaj, da ne zna -potegniti4. Zlasti njegov tretji skok (78 m) je bil lep. Pribošek je bil včasih že boljši imel pa je tudi smolo pri svojem drugem skoki;. Zadnji skok. ki je meril 82 m. je bil pa prav lep. Najsolid-nejši in najbolj rutin-ran med vsemi našimi skakalci j> Novšak. Njegovi skoki so bili vsi lepi in sigurni, toda za njegove sposobnosti in njegovo znanje prekratki. Nekaj je bil kriv temu tudi slab sneg. ki je vse tekmovalce oviral pri zaletu in ki ie tudi vzrek. da ni bila dosežena stotica. A biti mora še nekaj drugega. Pri od-letu z mosta se Novšak navadno požene bolj v Vidino kakor ne miški skakalci, a i vendar doseže približno za deset metrov I krajši skok kakor oni. Manjka ti u prav | tisto, car je bistvo smuAkega poleta — j jadranje po zraku. Tisto, kar smo '-a primer opetovano videli pri Sigmundu Ruu-du, ki je bil že malone na snežni ploskvi, pa se je v zraku se malo dvignil in podaljšal svoj skok m dobrih deset metrov. Prav pri padalnih skakalnicah, kakor je v bistvu naša planiška. po takšne finese izvedljive r. za izdatne daljave najbolj donosne. Najlepše presenečenje pri včerajšnjih smuških poletih pa je bil mladi Finis;ar iz Krope, še pred tekmo so mu odsvetovali, naj se ne poizkuša pred občinstvom, pa je vendar pokazal toliko, kakor še :z-lepa ne kakš?n naš mlad tekmovalec. Od prvega skeka. ki je bil najkrajši mod vsemi v tekmovanju, komaj 61 metrov, je potem čedalje bolj večal daljavo in prišel preko 72. 74. in 80 na 84 metrov in s tem tudi dosegel med našimi tekmovalci najdaljši skok. In pri tem so bili njegovi skoki lepi in sigurni. Prepričani smo. da bo dosegel še dosti lepše uspehe. Podrobni rezultati tekmovanja so naslednji: NaSI tekmovalci: Karel Klančnik: 66, 77, 78, 77 p.. 77 m. Franc Pribošek: 79, 75 p.. 76, 79, 82 m. Albin Novšak: 78. 80. 78. 81. 80 m. Fturid Finžgar: 61, 72. 74, 80. 84 m. Nemški tekmovalci: Sepp Weiler: 89. 79. 85. 84 . 94 m. Josef Bradi: 85. 85. 89 93 m. Paul Hačkel: 89. 84. 90. 89. 90 n. Gregor H611: 90. 90. 91. 96, 93 m. Hednrich Palme: 85. 86. 89. 87, 86 m. Gustl Berauer: 90. 92 p.. 90, 90. 88 m. Herbert Friedl: 86, 86. 86. 88. S6 m. Franc Mair: 83, 85. 85, 83 m. Hans Marr: 85. 85. 89. 88, 32 m. Bilanca je torej naslednja: Vsega je bilo 64 poletov in od tega le trije padci. Toda težji padec je bil samo Priboškov, med tem ko sta se dva druga tekmovalca samo na strmini z roko pod ranila po tleh. Trinajst priznanih skokov je merilo 90 ali več metrov, le 14 manj kakor 80 metrov. Naši skakalci so imeli šest skokov, ki so merili 80 ali več metrov. Med prireditvijo, ki je trajala od poldneva do pol treh popoUlne, je občinstvo hvaležno pozdravilo vsak lep uspeh naših, pa tudi tujih tekmovalcev Sploh lahko z veseljem ugotovimo, da je naša planiška publika od leta do leta bolj disciplinirana in da ne naletimo več na prizore, ki so bili pri prvih tekmah kaj pogosti, — da so se namreč ljudje norčevali iz tekmovalcev ki so imeli smolo, da se jim kakšen skok ni posrečil. Po tekmovanju so se množice razšle na vse vetrove. Mnogi so krenili proti Tamarju, nekateri še dalje, nesmučarji pa v Rateče, kjer so napolnili gostilne. Vendar pa so se mnogi gostJJničarji pritoževali, da jim je dosti pripravi jenih jedi ostalo. Toda temu so po večini sami krivi. Vsa zadnja leta so se obiskovalci tekam pritoževali nad vitkimi cenami in slabo hrano po rateSkih lokalih, toda te. pritožbe so bile zaman. Potem so si pač pomagali sami in so jed prinesli s seboj. Takšne so posledice nesmotrnega početja z gosti in težko bo zapravljeno zaupanje spet pridobiti. Naši Ljubljančani — in teh je" bilo meti obiskovalci največ, niso skopi, razsipni pa tudi ne: najbolj pa zamerijo to. ce kdo misli, da je za gosta, kt pride enkrat na leto, vse dobro. številni vlaki so potem zadovoljne oblikovalce odpeljali na domove. Lopa prireditev pod Jalovcem bo nedvomno vsem ostala v najlepšem spominu. PS. Nekateri izmed njih prosijo voznika avtomobila št. 2-459, da bi bil drugič nekoliko obzirnejši proti pešcem na blatni cesti proti rateški postaji. br. Športni pregled V hrvatsko-slovenski ligi je bil včeraj zopet poln obrat. Ljubljana je topot morala v Varaždin, kjer je zopet prav nečastno izgubila, kar z 0*5. Seveda se je njen položaj v tabeli s tem še poslabšal in verjetno je, da bo ob koncu tekmovanja ostala na zadnjem mestu. V Zagrebu je Concor-dia premagala Bačko 5 : 0, Gradjanski pa Split z Istim rezultatom. Hašk .se je z včerajšnjo nepričakovano zmago nad Hajdukom v Splitu zopet zasidral na tretjem mestu in ima zdaj izglede, da bo igral v finalu. Osješka Slavija je odpravila Saška s 3 : 2. V srbski ligi je BSK porazil Jedinstvo 5 : 3, Jugoslavija pa je odpravila Baska z 1 : 0. V Sarajevu je Slavija porazila ŽAK 6 : 1. v Skopi ju Gradjanski Bato 2 : 0 in v Novem Sadu Vojvodina Zemun s 5 : 0. Včeraj je bil v Tivoliju izbirni cross-countrv za tekmovanje v Carigradu. Star-talo je 22 tekačev, članov 11 klubov, zmagal pa je Kotnik Concordia z 22:31.8, 2. BruČan (Primorje) 2243. 3. Kvas Bratstvo 23:08.4, 4. Glonar (Ilirija) 23:5.8, 5. Košir (Planina). 6. Srakar (Concordia). itd. Kakor je videti, so torej Slovenci zasedli vseh šest prvih mest in je zato trotovo, da nas bodo na tekmah v Carigradu o veliki noči v glavnem zastopali sami Slovenci. Astrologi o marcu X«J4'9 Od začetka marca se kopičijo planeti v znamenju ovna. Saturn, Jupiter. Venera in spodnji lunin vozel se znajdejo v ovnu. kar kaže po podatkih ljubljanskega astrologa Blaža Kollerja na povečanje napetosti v političnem ozračju. Za ljubezensko življenje Čas ni ugoden za tiste, ki jim je Venera v osebnem horoskopu v sovražnem aspektu. V februarju, in sicer od 15. do 25., sta bila Jupiter in Venera v konjunkciji in tedaj je bil za ljubezenske zadeve ugoden čas za vse, za nekatere bolj, za nekatere manj seveda. Od 5. marca dalje se že bliža Sonce Uranu, s katerim je bil do 10. marca natančno v sekstilu. Aspekt je naklonjen politikom in tehnikom ter podpira ljudi, ki hočejo uveljaviti nove, mogočne ideje. Do 10. marca dohiti tudi Venera Saturna in stvori z njim konjunkcijo. Ta konstelacija ni ugodna za ljudi, ki jim je v ljubezni nekako puirojena smola, doživeti utegnejo nova razočaranja, priti utegne do nesporazumov, ki bodo rodili skrbi in jezo. Vsem je priporočati, naj bodo previdni v sklepanju in podpisovanju pogodb. Dne 15. marca dohiti Mars Urana in stvori z njim konjunkcijo. To je zopet kritičen aspekt za tiste, ki imajo ta dva planeta v slabi poziciji v osebnem horoskopu. Konjunkcija kaže na nenadne bolezni, nezgode in nerodnosti ter pogreške v poklicnem življenju. Konjunkcija je v 20. stopinji bika, zaradi tega je posebno nevarna tistim, ki imajo bolezni v grlu. Med 10. in 20. marcem bosta Sonce in Merkur v ribah v tesni konjunkciji. Konjunkcija je razmeroma dolgotrajna, ker se Merkur pomika v obratni smeri, v splošnem pa je ugodna za poklicno delo in za uresničenje velikih načrtov. Dne 21. marca pride Sonce v znamenje ovna in tako nastane med njim in Plutonom, ki je v začetku v znamenju leva, zelo ugoden trigonski aspekt. Okoli 20. marca bo ugoden čas za dosego uspehov na ka-| kršnem koli življenjskem področju, možni so napredki v etičnem, političnem in gospodarskem življenju. Ojunačili se bodo omahljive! in bojazljivci, ljudje z despotskim značajem pa bodo dostopni za razumevanje križe v in težav drugih ljudi. Proti koncu marca se prične ugoden sek-stilnt aspekt med Marsom in Plutonom. čas bo ugoden za prizadevanje kemikov, kirurgov, tehnikov in športnikov. Posebno pa bo sekstil podžgal športnike, ki jim je do rekordov. Iz Metlike — Dobro obi>K:tn ?»ejem. Znano, je, da so živinski sejmi v Metliki največji in je dobiti najboljše blago. Zadnji živinski sejem pa je dosegel rekord v prodaji lepe živine. Prignanih je bilo 197 junic in juncev, od katerih je bilo prodanih 38 po ceni 4 do 5.50 din. Od 102 krav je bilo pokupljenih 23 po ceni 3.50 do 5.50 din, od prignanih 530 volov je šlo v prodajo kar 227 glav po 5.25 do 6.50 din, od 150 prašičev pa je bilo odkupljenih 42. Cena slednjim se je za 8 do 10 tedenske sukala okrog 120 din, za 3 do 6mesecev stare pa med 200 in 300 din. Sodi se, da je bilo prometa nad 1,500.000 din, kar je rekord v prodaji, ki ga Metlika ni dosegla že 20 let-Vzporedno z uspehi živinskega sejma se je poživil tudi kramarski sejem, živahen promet pa so lahko z zadovoljstvom beležili trgovci, gostilničarji itd. Prihodnji -Jožefov sejem« dne 26. marca bo gotovo še večji in uspešnejši. — Občni zbor podružnice CM D. Podružnica CMD je imela te dni svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil njen predsednik g. Zalar Jože, ki je uvodoma govoril o pomenu podružnice. Po poročilih društvenih funkcionarjev je bila odboru podana razrešnica in izvoljena sledeča uprava: predsednik g. Zalar Jože. tajnica, gdč. Višnar Stana, blagajnik g. Marvln Anton, c^borniki gg.: dr. širko Ivan. Ma-lešič Ivan, Novak Leopold, Drobnič Iva in Prus Jože. Poudarjena je bila potreba po živahnejšemu delovanju in številnejšem odzivu za pristop v članstvo. — Vabilo meščanom. Gasilska četa M bliža 701etnici svojega obstoja. Ker v vrstah podpornega članstva pogreša še mnogo zavednih meščanov in prijateljev gasilstva, bodo gasilski funkcionarji Obiskali p. n. meščane na njihovih domovih z vabilom, da kot podporni člani pristopijo k četi in jo tako moralno in gmotno podpro pri izvrševanju dela za občo varnost mesta. I>aniel Lesueur Krinka r 31 ljubezni Romava Sredi tega podeželskega okolja, označenega napol z gozdovi, napol z morjem, kjer se je tako dobro počutil Stanislav, se je v polni meri pokazal njegov pravi značaj. V tem bitju, udanemu brutalnosti in podlosti, je kaj hitro obledela družabna patina, privzeta in z velikim trudom vzdrževana iz pariških salonov, kamor je zahajal, ko se je ženil in pa ob začetku svojega zakonskega življenja. Iz njega je postal podeželski plemič. Začel se je ogrevati samo za lov ali burne izlete po morju z ladjico, ki jo je krmaril sam s pomočjo dveh mornarjev in krmarja. Edini tovariši, ki je z njimi občeval, so bili ti žilavi mornarji, njegovi čuvaji ali psi. Toda tu je bilo še nekaj hujšega. Kmečke žene in dekleta, ki jih je pred svojo poroko zasledoval in jim drzno vsiljeval svojo ljubezen, so se kmalu prepričale, da so se zmotile v svojih domnevah, da jih bo poroka z najdražest-nejšim in najbolj poštenim dekletom v deželi obva- rovala njegovih novih vrtoglavosti. Tudi ta ponosna in nežna Gaetana je morala kmalu zavreči vse iluzije o značaju svojega moža. Morala je prenašati strašne žalitve, ki so jo ubijale v tarnanju in pritožbah služkinj in grajskih dekel, branečih svoje devištvo kakor tudi v skrivnostnih nasmehih ali žaljivih opazkah drugih, o Slanislavovih razuzdanostih poučenih ljudi. Gaetana je nehala v pravem pomenu besede biti zakonska žena svojega moža. Njegova razuzdanost jo je pripravila ob zadnjo iskrico ljubezni in naklonjenosti. Od tistega trenutka je sreča val grof de Ferneuse svojo ženo ob najoficijelnejših prilikah. Ostajal je na kmetih, kadar 9e je ona odpeljala v Pariz, preživljal je svoj prosti čas zunaj, kadar je ona stanovala v gradu, ves zatopljen v svoj divji sport. S svojo ženo se ni sestajal niti v najintimnejših trenutkih počitka in jedi. Njegove sobe so bile strogo ločene v posebnem krilu gradu. In vprav v tem času se je Gaetana seznanila s svojim mladim sosedom markizom Renaudom de Valcorom. Med njima se je razvila tako vroča, iskrena ljubezen, tako vzvišena brez vsakih nečistih primesi, s kakršno se le moreta ljubiti dve čisti, ognjeviti in iskreni bitji v svojem dvajsetem letu. Renaud je bil sirota, gospodar svojih posestev in svojega nehanja. Prigovarjal je Gaetani, naj se šiloma loči od svojega nevrednega moža in odpotuje z njim v tujino. — Zakon o ločitvi, ki bo gotovo kmalu izdan, — ji je prigovarjal — bo nama dovolil v kratkem vrniti se in skleniti pravnoveljavno za- konsko zvezo. Sicer pa, kaj ne pripadava drug drugemu pred Bogom? Mlada žena je v zadregi razmišljala. Njena vzgoja, njena vera, svet, kateremu je pripadala njena rodbina in ki je lažje razumel mnoge napake nego mnoge iskrenosti... vse to jo je oviralo, da se ni mogla hitro odločiti. In vendar je čutila, da bi bila v tej odločitvi tako resnica njenega srca in njenega življenja kakor tudi edini pogoj njene sreče. Golo naključje je pospešilo njeno odločitev. Gospa de Ferneuse je začutila, da postane mati, in dobro je vedela, da ni nobenega dvoma, da je otrok, ki ga nosi pod srcem, Renaudov. Niti mož sam ni mogel o tem dvomiti, kajti že davno ni uveljavljal svojih zakonskih pravic, ker je bil preveč zaposlen s svojim zabavami in po načinu svojega življenja vedno ločen od svoje žene. Z odločnostjo, ki je zahtevala enak fizični kakor moralni pogum, saj je dobro poznala njegov brutalni in nasilni značaj, mu je vse priznala. Ko mu je bila v kratkih besedah opisala •svoj tragični položaj, je pripomnila: — Gospod, če mislite, da imate sploh pravico obdolžiti me, si dovoljujem prositi vas odpuščanja. Ce vam bo to zadostno zadoščenje, da ubijete mene in tistega, ki mu zdaj pripadam, vedite, da to za naju ne bo pomenilo kazni. Smrti se ne bojiva in drug drugega ne želiva preživeti. ČJe pa nama pustite svo-' bodo in življenje, naju ne more nič na svetu ločiti, ■ pa tudi nič prisiliti, da bi se odpovedala svojemu 1 otroku. Mož tako vročekrvne narave kakor je bil Stanislav de Ferneuse, je sprejel to porazno priznanje s presenetljivim mirom. Ne morda zato, da bi bil na vse to nekako pripravljen. Mislil je, da ima njegova žena prevzvišene nazore in da je predobro vzgojena, pa tudi preveč ponosna, da bi mogla kdaj imeti ljubek a. Vzrok njegove neme groze in njegovega dozdevnega ravnotežja je bila menda nepričakova-nost tega silnega udarca, ki ga je omamil, kakor tudi pomanjkanje spretnosti, da bi nemudoma z besedam izrazil svoje občutke in svoj gnev. Nikoli ni bil vajen nežnih, čustvenih razgovorov. Nikoli ni znal logično presti misli in zato si ni upal takoj tu poseči vmes iz strahu, da bi ne govoril smešno in da bi si s prenagljenostjo ne nakopal posledic, ki njihove teže ni mogel oceniti. Val divje ljubosumnosti bi ga bil prešinil, to je vedel — in morda bi mu bil vzel vso razsodnost. Zato se mu ni ukloniL Pazil je, da bi ne izgubil oblasti nad seboj in da bi besede gneva ne privrele iz njegovih ust. Vendar je t>a čutil, da mu nekakšno kruto obžalovanje preŠinja srce, občutek, čigar vzroka si ni mogel dobro pojasniti, kajti Gaetane ni ljubil. Sicer mu je pa takoj šinila v glavo misel, da je začutil to bolest v srcu morda prav zato, ker je sploh ne sme več ljubiti, čeprav jo vidi zdaj polno strasti in polno prekipevajočih življenjskih sil. — Ne bojte se, gospa, — je dejal s svojim velikim dozdevnim mirom, — da ne najdem v vaši pustolovščini drugega manj prijetnega izhoda kakor je smrt. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo ki inseratni del lista Oton Christof /7 Vsi v Ijubljani