PBM&tns plačam v Leto LXXTV., št. LJubljana, četrtek Ij. marca 1941 Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldna isvzemU nedaljs in prasnile«. — Trst a Din 2, do 100 vrat A Din 2.30. od 100 do 800 vrat a Din 1» reč*________ vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—t sa tnn—iiistiu Din " UREDNIŠTVO IN CPMAVNISTVO LJUBLJANA, Kmmfljeva mDea it. * sx-o» u-as, si-**, ai-ao ta sa-as Podružnici: MARIBOR, Grajski trg št. T — IfOVO MESTO, Ljubljanska cesta* telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stronsm&verjeva ulica 1, telefon st. 65} podružnica uprave: K ocen ova al 2. telefon &-. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ ORADfic; Slomškov trg & — Postna hranilnica v LJubljani tt. 10.3&L, ilel naivecie oboroževanle na svetu 560 milijard je določenih za ameriško orožje Angliji in demokratskim državam, da se poveča dotok materialne podpore s strani Amerike, pravi predsednik Roosavelt vrashuiffton, 13. marca. AA. (Kenter) Predsednik Roosevelt je posla] predsedniku predstavniškega doma pismo, v ka terem mu sporoča razdelitev iz-iatkov iz kredita 7 milijard dolarjev (560 milijarc dinarjev) na podlagi načrta, ki ga je izdelal ravnatelj proračunskega oddleka. Roosevelt v svojem pismu naglasa, da je za varnost Amerike po njegovem mnenju nujno potrebno, da se ona ne samo obdrži na sedanji višini, pač pa da poveča dotok materialne podpore od strani USA Z oz i mm na to — pravi Roosevelt — je kongres izglasoval, jaz pa podpisal zakonski načrt o podpiranju demokratskih držav. Roosevelt zahteva pooblastilo za izvajanje določene politike te vlade, namreč da se za demokratske države izdelajo topovi, letala in strelivo, ki ga Amerika zanesljivo lahko izdela. Ravnatelj proračunskega oddelka je razdelil kredit 7 milijard dolarjev na več kategorij, od katerih so najvažnejše naslednje: Za letala in letalski material, računajoč pri tem tudi motorje in letalske dele, je namenjena vsota 2.054 milijonov dolarjev. lev. Vsota 629 milijonov dolarjev Je namenjena za vojne ladje in droge plovne objekte ter za opremo, sestavne dele itd. Za razno vojaško opremo in material je določenih 260 milijonov dolarjev, za orno-jočenje in olajšanje izdelovanja obrambnega orožja ter za graditev, odkup in vzdr- ževanje vojaških objektov 752 milijonov dolarjev. Za arttlerijo. artilerijsko municijo, sestavne dele, računajoč pri tem oklopna Vozila, streliva in d ruso vsota 1.343 milijonov dolarjev. Za nabavo kmetijskih, industrijskih in drugih izdelkov je namenjena vsota 135 milijonov dolarjev. Za nabavo tankov, oklopnih avtomobilov, kamonov in drugih motoriziranih prometnih sredstev ter njihovih sestavnih delov pa 362 milijonov dolarjev. Izvoz ameriškega bencina Washington, 13. marca a (Ass. Press) Ameriška vflada je snovi odredila, da je odslej dovofljen izvoz letalskega bcncirni in maže za letala iz Zedinjcnih držav v vse dele angleškega imperija v neomejeni količini. Razširjenje obratov za vojno industrijo VTa&hington, 13. marca s. (Asa Press) Odbor za koordinacijo nacionalne obrambe je obvestil vsa ameriška industrijska podjetja, ki delajo v obrambne svrhe, da bodo morali v tekočem letu razširiti svoje obrate ter sprejeti mnogo novih delavcev. Skupno bo zaposlenih na novo več milijonov delavcev. Odmev v Berlinu Berlin, 12 marca A A. (DNB) peroča: V tukajšnjih političnih krogih sprejetje zakona o podpiranju Anglije v washingtonskem predstavni Scem domu niti malo ni presenetilo, pač pa Mimo potrdi1 o it dosedanje naziranje. Zarodi tega v Berlinu manj govore o tem, kakor pa o potovanju japonskega zunanjega minisitra Macuoke. ki je prej ko slej v I središču zanimanja, zlasti ket daje končno I sprejetje zakona o podpiranju Anglije po berlinskem pojtuovanju samo zakonito podlago že obstoječemu noiranjemt* ameriškemu stanju, kajti to, kar ta zakon hoče, namreč pošiljanje vojaških stvori Angliji, se že nekaj časa dogaja. V zvezi s tem eraenjajc z nemške strani zadnji Hitlerjev govor, v katerem je voditelj Nemčije napovedal, da bo plovba proti Angliji v začetku pomladi še bolj ; omejena z nemškim obrambnim orožjem, kakor pa dozdaj. Churchlllova zahvala London, 13. marca. s. (Reuter). V spodnji zbornici je podal včeraj ministrski predsednik Churchill naslednjo izjavo: Kakor je zbornici znano, je bil ameriški zakon o posojanju in prepuščanju vojnega materiala odobren in je bil s podpisom predsednika Roosevelta takoj uveljavljen. Prepričan sem, da zbornica želi, da tako v njenem imenu kakor tudi v imenu vsega angleškega naroda izrazim naše globoko in spoštljivo priznanje temo vzoru plemenitega in daljnosežnega državniškega dejanja, Najmočnejša demokratska država Je s tem zakonom dejansko povedala, da *eli svoja mogočna industrijska in finančna sredstva staviti na razpolago za poraz nasprotnika svobodoljubnih narodov, da bodo lahko narodi veliki in mali, živeli v varnosti in svobodi. S tem zakonom sta ameriški narod in vlada ustvarila novo Matrno eartho ne samo za spoštovanje pravice in zakonitost na katerih počiva ves napredek in civilizacija, temveč tudi kot vzgled vsem svobodnim narodom in ljudem. k.*er koli žive da morajo t odi oni nositi svoj Cas-c) na pa Angleži ne smejo misliti, da bo nje-hova naloga lahka, kajti ameriška pomoč ne bo prišla takoj. Kadar pa bo prišla, bo tvorila važen dodatek lastni angleški pr>-izvodnji. Tndi general de Gaulle se zahvaljuje London, 13. marca. s. (Reuter). General de Gaulle je imel snoči po radiu govor, v katerem se je zahvalil Zedinjenim državam za sprejetje zakona o posojanju vojnega materiala demokratskim državam, s čimer so, kakor je dejal, Zedinjjne države stavile vso svojo industrijo v službo svobode. Francija, je izjavil de Gaulle, nadaljuj« vojno. Njeni mornarji se bore na vseh morjih, francosko letalstvo je povsod v akciji in na vseh bojiščih plapola francoska zastava. Berlin in Liverpool bombardirana Angleško letalsko ministrstvo javlja doslej najhujši nočni napad na nemško prestolnico Tudi Hamburg in Bremen sta bila bombardirana — Prav tako hud napad so izvedli nemški bombniki na Liverpool in na druge angleške kraje London, 13. marca. a. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Angleška letala so izvedla preteklo noč svoj doslej najhujši napad na Nemčijo. Med drugim so bila bombardirana mesta Berlin, Hamburg ln Bremen. Berlin, 13. marca. AA. (DNB). Izvedelo se je, da je neka skupina &ngle£kih letal letela v noči z 12. na IS. marec nad dvema mestoma v severni Nemčiji ln nad Berlinom. Po dosedanjih poročilih je nemško protiletalsko topništvo sestrelilo pet sovražnikovih letal. To je bil prvi letaski napad na Berlin po 82 dneh. London, 13. marca. s. (Columbia BS). Nemška letala so preteklo noč napadla Liverpool. Napad je bil najhujši v teku zadnjih mesecev, in je trajal do ranega jutra. Tudi London je bil ponoči napaden in je imela prestolnica tri letalske alarme. Proti- letalsko topništvo je bilo ves čas v akcijL London, 13. marca. s. (Reuter). Letalsko ln notranje ministrstvo javljata v svojem danaSnjem jutranjem komunikeju: Nemška letala so izvedla preteklo noč prvi večji napad v zadnjih mesecih na pokrajino ob reki Mersev. Napad je imel zelo velik obseg. Povzročena Skoda in žrtve pa niso v nobenem odnosu do veličine napada, Škoda, razen na zasebnih hišah, je majhna. Na droge dele Anglije so bili izvedeni le izolirani napadi. Protiletalska obramba, ki je obsegala nočna lovska letala kakor tndi protiletalsko topništvo ln druga sredstva, je bila zelo aktivna, tako nad kopnim kakor tudi nad morjem. Ugotovljeno je, da je bilo najmanj devet sovražnih bombnikov v teku noči sestreljenih. Albansko bojišče Italijani so o *j a čili svoje napade — Grške Sete odstopile niti pedi zemlje Atene, 13. marca sl (At ag.) GT^ki generalni štab javlja v svojem snočnjem 137. vojnem poročilu: Sovražnik je v torek ti sredo ofačfl svoje napade, toda vsi napadi so bili odbiti z znatnimi izgubami zanj. V teku uspešnih operacij smo zajeli okofli 200 ujetnikev. Atene. 13. marca e. (Reuter) Snoči je bilo po atenskem radiu objavljeno uradno obvestilo, da so sovražne čete v zadnjih treh dneh prešle v splošno ofenzivo na frenti v dolžini kakih 20 km na srednjem odseku. Grške Čete niso odstopile niti pedi zemlje. Sovražnik je bil odbit in gr>3ce čete imajo še nadalje iniciativo. Na raznih odsekih so bili boji zelo srditi in so trajali po več ur Grke čete so obdržale vse po!ožajc in so odbile sovražrr'ka v bojih na bajonet. Grška JeMla se- včeraj bombardirala sovražne položaje. Letalski napad na otok Rod Kairo. 13. marca s (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu je javilo snoči v posebnem komunikeju, da so angleški bombniki v noči od torka na sredo izved?; nov močan napad na letališča na otoku Rodu v Dodekanezu Povzročenih je bilo mnogo požarov in zlasti na letališčih v Marici in Kalatu so bombe povzročile veliko škodo med sovražnimi letali na tleh. Tudi več hangarjev je bMo zadetih. Sličen napad so angleška letala izvedla na Rod že v ponedeljek ponoči Z obeh napadov &o se vrnila vsa angleška letala. T J* A -i > » • . * t * -+ - - te ' > M* Ji prebivalstvu Atene, 13. marca s. (As** Press) Včeraj je prispel na svoje službeno mesto novi vojaški guverner grške Trakije. Ob svojem prihodu je izdal na uradnisrvo in prebivalstvo proglas*, v katerem pravi, naj vsakdo stori svojo dolžnost. Grška vlada je odločena, da se zoperstavi vsakemu nanedu. Guverner spominja v proglasu na slavno gr^ko zgodovino ter pravi, da uživa Grčija v sedenjem položaju podporo večine narodov na svetu. Prma'am trakijskemu ljudstvu, zaključuje proglas, vero kralja, vlade in grškega naroda, ki so odločeni, da z zaupanjem nadaljujejo borbo. na grškem ozemlju \ew York, 13 marce a (Columbia B. S.) Več brzojavk ameriške Press* Associatkn London, 13. marca. s. (Reuter). Sovražni letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč zelo velik obseg. Najhujši so bili napadi nad severnozapadno Anglijo, kjer je bilo vrženih zlasti mnogo zazidalnih bomb na neko mesto, llnogo zasebnih hiš ln trgovskih poslopij je bilo poškodovanih. Koliko je bilo do jutra mogoče ugotoviti, je napad povzročil le izredno malo smrtnih žrtev. Najmanj dve sovražni letali sta bili sestreljeni samo nad dolino reke Mersey. O letalskih napadih poročajo tudi iz severnega Wa!esa. Iz srednje in južne Anglije, kakor tudi iz južnozapadne Anglije. Zlasti napad na neko mesto na jugozapadu je trajal zelo dolgo, vendar je bilo vrženih primerno malo bomb. V VValesu je bilo bombardiranih več točk c*? obali, toda število človeških žrtev je majhno in škode ni mnogo. javlja ponoči, da so sc močni oddelki angleške vojske izkrcali v Grčiji. Uradnega potrdila teh vesti niti z anrf'c'ke niti z grške strani še ni. Turška poročila pa ce;o pravijo, da so vesti o izkrcanju angleške vojske spiloh neresnične m da so bile razširjene s strani, ki hoče opravičiti napad na Grčijo. Domneve scflfskega Usta Sofija, 13. marca, e (Evropa Press.) >Slovo« piše, da so Grki pred enim mesecem zahtevali od Anglije pol milijona mož. Ta kontingent naj bi branil prvo grško obrambno črto. raztezajočo se od Vol asa ob Egejskem morju do Janine. Za obrambo te črte bi bilo potrebno, da Angleži pošljejo najmanj milijon vojakov, ki jih pa- Angleži ne morejo poslati. Kakor izve list. je angleško poveljmštvo izdelalo načrt za novo obrambno črto, ki bi se z desnim krilom n3s!onila na Sirijo, z levim pa na grško otočje v Egejskem morju. V ta namen bi Anglija umaknila svojo armado iz Abesirlle ter jo poslala proti severu, nadaljnje operacije v Abesi-niji pa bi prevzela vojska Južnoafriške unije, kakor je to obljubil £>ally Expresst komentira vojaški položaj v Abesiniji in pravi, da bo angleško vojaštvo, ki prodira lz raznih smeri, kmalu naletelo na glavne postojanke italijanske armade. Italijani se po vseh cestah v Abesiniji trenutno umikajo na osrednje višavje okoli Addis Abebe. Angleži si prizadevajo, da dosežejo višavje, še preden nastopi deževna doba, ker bi jim bilo sicer napredovanje onemogočeno. Angleško vojaštvo operira proti osrednji Abesiniji sedaj iz devetih smeri. Najvažnejše je napredovanje proti Debrl Markosu in proti Džidžigi lz Italijanske Somalije. NaSa pripravljenost ____. Stran 2 >SLOVENSKI NARODc, četrtek, 13. mara 1911 Po eksploziji v Carigradu Podatki Sefa carigrajske policije — Vesti o atentatu so Se vedno nepopolne Ankara, 13. marca. e. (CBC). Glede na katastrofo v najelitnejšem carigrajskem hotelu »Pera Palače« je šel carigrajske policije podal nekaj podatkov o eksploziji. Sporočilo navaja, da je bil peklenski stroj skrit v kovčegih sofijskega veleposlanika Rendella, čigar prtljaga je bila v veži hotela v trenutku, ko je nastala eksplozija. Pri preiskavi so člani angleškem poslaništva izjavili, da je bil že v sami Bolgariji poskusen atentat na vlak, s katerim je potoval poslanik Rendell. V zvezi z eksplozijo peklenskega stroja je dal državni pravobranilec včeraj naslednje obvestilo: Na dan 11 .m^rca ob 21.30 je nastala v hotelu »Pera Palače« eksplozija bombe. Ranjeni gosti so bili prepeljani v bolnico. Dosedaj je šest mrtvih, med temi dva turška stražnika in neka ženska. Ankara, 13. marca. AA. (Anatolka agencija). V zvezi z eksplozijo v carigrajskem hotelu *Pera Palače« je bilo izdano poročilo, ki pravi med drugim: Preiskava se nadaljuje. Tri osebe so bile ubite. 22 ranjencev pa je v zdravniški oskrbi. New York. 13. marca. e. (CBC). Vesti o atentatu na angleškega diplomata v Carigradu so še vedno nepopolne. Turška poli cija v interesu preiskave ne daje obširnejših pojasnil. Carigrad, 13. marca. AA. (Heuter). Zda: se je izvedelo, da je med §tirimi osebami, ki so našle pri eksploziji v hotelu »Pera Palače« smrt. tudi gdčna Flies, tajnica angleškega vojnega atašeja v Sofiji. Gdč Armstrong, ki je tudi bila zaposlena v angleškem poslaništvu, je eksplozija odtrgala obe nogi. Uradna bolgarska izjava Sofija, 13. marca e AA. (DNB) V zvezi z vestmi, ki so se širile v inozemstvu povodom eksplozije v hotelu »Pera Palače« v Carigradu, češ da sta bila dva tuja kovčega zamešana med prtljage angleškega po- slaništva pred odhodom posebnega vlaka, je bolgarska brzojavna agencija padala naslednjo izjavo: Naovorjenje in prevoz prtljage angleške misije pred odhodom iz Sofije se je vršile pred poslaništvom na dva tovorna avto nrw/bi!a. ki ju je naiclo pos-laniStvo. Ta posel je opravilo osebje poslaništva pod njegovo kontrolo. Prtljago je natovorilc v posebni vagon uradništvo angleškega poslaništva, ki si je med seboj razdelilo mesta in prtljago. Nfi isti način je bila pretovorjena prtljaga na zadnji obmejni postaji v Svilengradu, namreč ped kontrolo angleških funkcionarjev. Pred odhodom vlaka iz Svilengrada so poblaščeni angleški funkcionarji izjavili bolgarskim funkcionarjem, ki so brli v njih spremstvu, da je bila vsa prtljaga po številu točilo prevzeta. Nejevolja v Sofiji Sofija, 13. marca e. (CBC) Politični krogi v Sofiji so z nev;.ljo sprejbli angleško trditev, da je peklenski stroj, ki je eksplodiral v hotelu »Pera Palače« bolgarskega porekla. Ve«« dogodek se spravlja v zvezo z angleškim namenom glede bombardiranja bolgarskih mest Nemci!e ne zadene krivda Berlin, 13. marca e. (Tr. Pr.) Na vprašanje novinarjev glede podrobm^r' atentata v hotelu »Pera Pa'ece« v Car;£radu. je uradni predstavnik na Wi!hetm>'rasse opozoril na izjave nckece angleškegi diploma ta, ki je poudaril da Vemčije ne zadene n.kaka knvda pri teir atenta^j Za Nemčijo je nasprotno zadc vol istvo da poTaže-ni diplomat Se vedno živi Glerit Rendella osebne bi pa z nemšktgo stališča mmu pozdravljali, če bi Rendell v kak dn-.gi državi prav tako uspešno deleva. ki^r v ganji. 3&d 17@.8@9 din šk®m samo pri vlomih Preiskava proti razbojniku Hacetu Je dognala, da ima na vesti okrog 40 večjih in manjših vlomov in tatvin si&rjev govor v en o priliki tretje obletnice priključitve Avstrije 2* Nemčiji Linz, 13. marca. AA. Hitler je snoči govoril v Linzu na slovnostnem zborovanju za tretjo obletnico priključitve Vzhodne krajine Nemčije. V začetku svojega govora je Hitler spomnil na govor, ki ga je imel v Linzu 12. marca 1938, ko ie imel prvič priložnost javno govoriti v mestu, kjer je prebil svojo mladost. Ta dan, je rekel Hitler med drugim, se je začelo končno zedinjenje vseh Nemcev in izpolnitev stoletnega stremljenja nemškega naroda. Z ustanovitvijo velikonem-škega rajha se je končno razbila versajska mirovna pogodba. Od proglasitve veliko-nemškega rajha do danes je nastal potek dogodkov, ki predstavljajo same nove in nove pridobitve, vse na poti k novemu sistemu, ki pomeni Čedalje večjo utrditev rajha in čedalje večjo okrepitev nemškega naroda. Te pridobitve so združene s celo vrsto velikih in največjih uspehov na področju zunanje politike. Danes, je nadaljeval voditelj rajha, stojimo pred končanim delom, ki smo ga tiste dni začeli. Kakor je prvo zedinjenje nemškega naroda 1870/71 doživelo nezadovoljstvo na ostalem svetu, tako se je tudi to drugo veliko zedinjenje nemškega naroda z ustanovitvijo velikonemfikega rajha moralo izvesti proti sovraštvu in zavisti, proti ljubosumnosti in pohlepnosti in obenem tudi proti počasnosti in lenosti drugih narodov in drugih držav. V tem dejstvu vidim zgodovinski pojav, ki se z njim lahko ponaSamo in ki nas more navdati z zaupanjem. Boj. ki smo ga takrat začeli, se je končal s silnim zgodovinskim uspehom. Boi ki ga danes bijemo, se bo prav tako končni z enakim uspehom. Za narodno socialistično stranko in za državno oboroženo silo se je strnil ves nemški narod, ki vidi v svoji zastavi simbol enodušne volje, čvrste odločnosti. Pred dobrim letom dni Churchill menda se ni bdi popolnoma na Cistern glede trdnosti in zanesljivosti rojakov, ki žive v moji ožji domovini. Takrat sem mu spročil, da upam. da bo kmalu prišel čas, ko ga bo3o dogodki sami ozdravili od te zablode Ta čas je tudi res hitro prišel. Anglija je v tem pogledu doživela prepričevalen nauk. Nisem imel vtisa, da bi bila le ena britanska brigada v boju trdnejša in zanesljivejša, kakor so bili naši bataljoni iz Vzhc-dn? Krajine, ki so se borili na Norveškem in Francosk em. Ob koncu je Hitler, vselej na novo prekinjan s pravimi viharji navdušenja, izjavil: Vse delo in vsa prizadevanja našega naroda rode nove sadove, ki koristijo in ki jih uživa ves nemžki narod. V tem vidi naš narodno socialistični velikonemški rajh svoj najbolj vzvišeni cilj. Zakaj, mi nismo odvisni od tega ali onega stanu, nismo podrejeni nobenemu posamezniku. Nas vodita neomajno ljubezen in zvestoba do vsega nemškega naroda, prav tako do tistih, ki žive na vzhodu, kakor do tistih. Iti prebivajo na zapadu, na jugu ali na severu. Pred očmi nam je zmerom samo eno: Velika Nemčija. Vzpostavitev odnosov med Sovjetske zvezo in siamsko kraljovino Med obema državama se obnovijo dip!orcatsKi> trgovinski in konzularni stiki Lokomotiva f^egaz!!?? konje m vr na dvorišče, njegov pomagač pa je ukradene stvari sproti odnašal £koda znaša nad 10.000 din Vlom so domači opazili šele naslednje jutro in so seveda nemudoma obvestili orozniško postajo. Orožniki so ugotovili, da sta vlomilca zapustila nekaj sledov ln sieer več odtisov podkovanih čevljev na vrtu. Sledovi so vodili proti železniški progi. Iz Ljubljane je bil na Škofljico pozvan tudi policijski daktiloskop. ki pa na raznih predmetih v sobi ni našel prstnih odtisov. Vlomilca bosta ukradeno blago skiu'ala najbrž kmalu spraviti v denar, zato opozarjamo pred nakupom. stalnega bivališča in da je bil že kaznovan. Pestotnik je postal veren zločinski tovariš razbojnika Haeeta in njegov zvest spremlievalec pri mnogih zločinskih pohodih Nekaj tatvin je Hace storil tudi s pomočjo Franca Zužeja, ki je star 49 let in je bivši rudar Tudi on ima v sodnih spi-rih zanisano da je brez stalnega bivališča in da je bil že kaznovan. Tudi Zužeja so orožniki kmalu prijel' in je bil zaradi nekih zločinov že pred aretacijo Antona Haceta obsojen ter prestaja sedaj kazen v mariborski kaznilnici. Med najdrznejše vlome tatvine Antona Haceta je treba prišteti vlom pri Antoni: Bauu v Novih Jaršah one 9. oktobra 1939 Pri tem vlomu je imel Hace verjetno več oomagačev ker so vlomilci odnesli precejšnjo množino manufakturnega blaga In perila v skupni vrednosti nad 11.000 din. Trgovinica ;e bila dobesedno oplenjena in izropana Storilci so vlomili v trgovino pri notranjih vratih tako da so s svedrom izvrtali štiri luknje v četverokotu okrog 20 cm na široko, ta del izžgali. nato z roko znotraj odprli zapah in prišli tiho v trgovino. Večino pinna je Hace shranil pri krojaču Mihaelu Kovačiču iz Radohove vasi, ki se bo moral obenem s Hacetom zagovarjati pred sodniki. V teku preiskave je bilo ugotovljeno, da imajo Hace ln njegovi pomagači okoli 40 večjih in manjših vlomov ln tatvin na vesti. Skupna škoda, ki je bila pri teh vlomih in tatvinah storjena, zneša nnd 170 tisoč din. Večina vlomov je bila storjena v ljubljanski okolici, ko so pa tu postala tla prevroča, ker so bili Hacetu in njegovi tolpi varnostni organi stalno za petami, se je Hace odpravil na štajersko, kjer je nadaljeval zločinsko početje v okolici Ma-rihora in Celja. tudi v smrtni nevarnosti, je zavpHa in še pravočasno odskočila aa tla. V naslad-njtćm trenutku pg je lokomotiva že Strla sprednji del voza. cnera konja razmesa-rila. drugega pa odbila, da je obležal kraj tira z zlomljeno levo nogo. Stro evodja je vlak takoj ustavil, čim je začu! krik. toda bilo je že prepozno. Na kraj nesreče je bila pozvana železniška komisija, ki je ugotovila vse podrob. nosfti in je bil sestavljen tudi zapi?-i U Kaže. da je krivda za ne.srečo na strani vodstva tovarne, ki je posvečalo pr?malo pozornosti prometu na dvoriščih, strukljeva, ki je pripeljala popoldne okrog 2000 kg ilovice, je bila prvič v tovarni in sploh ni vedela, da vodijo v tovsrno tudi železniški tiri. Mrtvega konja je ž<* pred večerom odpeljal konjač Jeras. poškodovanega konja, ki ni bil več za rabo. je pa odkupil zn nekaj stotakov konjaki mesar Marin$ak Skoda znaša 17 000 din; 14.000 din sta bila vredna koaje., 3000 je pa škode na vozu. imena Klun. Berglez Stanko, TJle. Savšek Kalan, Jesih, Kopriva, Kobe, Sajovic tei še kakih 50—60 kmetov, sejmarjev fantov, deklet, drvarjev, oglarjev in lovcev, skratka vprizoritev, kakršne še na našem odru ni bilo, razume se, tudi s petjem. Igra bo trikrat na sporedu in sicer v soboto in nedeljo ob pol 20. ter na Jožefovo popoldne ob 16. uri. Eno od teh predstav si morate gotovo ogledati. Vstopnice so že v prodaji. — Pokopali smo posestnika in vpoko-jenega poslovodjo konzuma na Lokah Ivana Ostrožnika, ki je v starosti 68 let podlegel mučni in dolgotrajni bolezni. Pokojnik je bil vzoren gospodar in 40 let poslovodja rudniškega konzuma, splošno priljubljen in napreden človek. Na zadnji poti ga je spremilo številno občinstvo z rudniško godbo, pevski zbor »Loški glas« pa mu je zapel v poslednje slovo. Žalujočim svojcem in sorodnikom nase toplo sožalje, blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. JS v škoff! Loki Skofia Loka. 13 marca Včeraj je bil v mestni posvetovalnici občni zbor krenevne oreanizaciie JS Zbor naših iadran?kih stražarjev je otvsri" in vodil predsednik, rsre^stosriik okrajnega sodišča Franjo Ust ar ki ie v uv«>dnom nagovoru podčrta] potrebo neomajne vztrajnosM tudi na D^drcčiih ki iim čas nemara ni naklonjen JS v Skofji L^ki ^'e imela vratn orav l^oih in učinkovitih ori-reditev in slavnosti. v katerih se ie vzbujala ljubezen do našega moria Nenvna doba ie sicer preprečili marsiki+ero akcijo, s čimer na ni rečeno, da JS tudi v bodoče ne Ho posfcu^Ha vsa«?a. da podčrta ! pomembrost s»nie*a Jadrana za n*»*o domovino. Irčrnsnp tain:5!to roro$i!o ie oodal & Prane Pl^sničar. o blarajni ne je poro* l čal «. inž. prof Srečko Sftbse, od-predsednik i na reski nač lik £ Mirko Brezigar Skupščina je nadUje z. obž lo-vmnjern vrela na znanje i.dhod ravnatel a mešC\ nske Solg i: Sovr ti. društvenega odbornika, in ustanovitelja JS v Sk Loki. ki ie nremejčon po I tSbt : Dotrebl v Cclie. O tali odbor ie ostal isti flef ] Moste: pravljična i fiO-m sk kalnice do 100-m skakalnice in vzpenjata ter na cilj k domu. Start je akupon. Določila: Tekmuje se po piavillh in pravilnikih SZSZ ln ZSSJ. Pravico nastopa tekmovanja imajo vsi klubi olaru Sz.. ' Vsak klub na poimensko katero izmcio bomo posamezniki tekli. Sprememba r stave moštva na dan tekmovanja n: pustna Vsi tekmovalci, ki naat< pnjo v po- sameznih moštvih, morajo biti verificirani pri SZSZ. Vsak tekmovalec nastopa n^. lastno odgovornost. Prijave moštev, kj morajo biti poimensko že določene za nosamez« ne predaje, je treba do 15. 111 t i poslat; na Dom SK Ilirije. Planica. Pin^avnine m. žrebanje nastopnih številk bo na pmanik dne 16. t. m ob 9. v domu SK Ilirije v Planici. Objava rezultatov ob 15. v oetnu SK Ilirije v Planici. Prve tri štafete, ki bodo dosegle kot celota najboljše čase, prejmejo lično izdelane priznanice. Iz Slovenk cS*a a5._ Atene 300—. Carsrcd 337 53 '^uka rešta 200.—. Helsinafors 875.— 3uonos Aires 98.50. »SLOVENSKI NAROD«, MMb 13. marce ISO. Strss S DNEVNE VESTI — Izpremembe pri TOI zbOrnlcL — V smislu odloka ministra trgovine tn industrije z dne 25. februarja 1941 je bil ukinjen kornisarljat pri Zbornici za trgovino, obit in industrijo v Ljubljani ter je komisar Avgust Tosti v ponedeljek 10. t. m. Izročil posle novoimenovanemu predsedniku Trgovtnsko-industri jske zbornice v Ljubljani. S tem dnem je prenehala poslovati TO I-zbornica ter posluje kot pravni naslednik od 11. marca 1941 naprej Trgo-\-insko-industri;ska zbronica, katera po nalogu ministrstva vrši tudi delokrog bodoče Obrtniške zbornice do dne, ko bo pričela samostojna Obrtniška zbornica poslovati. — Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Ignacij Kranjec iz Velike Polane, Joško Cigan iz Crensovcev (Prekmurje), fitefan Simon-č i ć iz Radeč in Jože 2 a b k a r iz Velike vasi pri Krškem. Čestitamo! — Zveza Slovenija z morjem. Gradnja proge Vrbovsko- Črnomelj lepo napreduje. Zgrajeni so skoraj že vsi mostovi in presekani prehodi skozi bregove. Od Vrbovske ga proti CrrnornJju je šla gradnja posebno hitro. Dograjen je tudi že cestni prehoi, nad katerim bo speljana proga Tu Je bila gradnja posebno težka, ker je bilo treba razstreljevati skale. Letoe bodo končana na tej progi glavna dela. Po železnici Vrbovsko—Crnomelj bo vodila najkrajša pot iz Nemčije in češ komora vskega protektorata na naš Jadran. Nova železniška prga bo gotovo mnogo pripomogla k po-vzdigi našega turizma. — In1«™ dinarji franc°sklh upnikov. Devizno ravnateljstvo Narodne banke objavlja, da lahko domači izvozniki blaga. Izvoženega iz naše države v Francijo pred sklenitvijo premirja v juniju 1940. do popolnega vplačila svojih terjatev izkoriščajo takozvane interne dinarje francoskih upnikov, če gre za predmete, za katere je obstojala takrat možnost plačevanja na ta način. Interni dinarji francoskih upnikov se lahko uporabijo v navedeno svrho samo do višine odstotkov, predvidenih za po«dine vrste blaga. — Matineja v p°6a»tltev prof. Matije Murka. Slovensko prosvetno društvo »Narodni dom« priredi v sredo 19 t. m. ob 11. v Malem gledališču matinejo v proslavo 8Glotnice velikega slovenskega učenjaka ppBđaeđnika Slovanskega instituta v Pra-£i, upokojenega profesorja Karlove univerze dr. Matije Murka. Uvodno besedo bo govoril predsednik Društva ravnateljev hrvatskega Narodnega gledališča Hinko Nuatć. — Večja skupina madžarskih turistov prispe v Jugoslavijo 7. aprila. Madžarski gostje posetijo Hrvatsko Primorje, Split in Dubrovnik, en dan pa ostanejo tudi v Zr grebu. — V Bosni je obdelane 20 več zemlje K:i';'T Ia~i. Da govorice, češ kmetje lani \ s eni n:=?o toliko sejali zaradi maksimi-ranih cen, m drže. sprevidimo po nekaterih uradnih cenitvah. Tako računa banska uprava v Sarajevu, da je letos posejana za L . večja površina kakor lani. Iz drugih banovin še ni točnejših podatkov o obdelani zemlji, vendar smemo računati, da so jeseni sejali povsod več kakor pred 3- toni. će no letos ugodno vreme — upati smemo vsa;, da bo ugodnejše kakor lani — bo žetev nedvomno mnogo boljša. — Izdelovanje ladij za morsko plovbo v na-fJh ladjedelnicah. Zadnje čase na pri-stojnih mestih resno razmišljajo o razširitvi dela v naših ladjedelnicah. Splitska I Les, naj bi izdelovala tudi ladje za <■'. Ijso norako plovbo. Ladjedelnice bi baje Zdaj lsh'. od maž klister in Braetli za lepek snega, rezervna jermena in nekaj hrane na pot. Prijave sprejema in vsa po- trebna pojasnila daje pisarna Slovanskega planinskega društva, Ljubljana, Aleksandrov u. cesta 4/1. — Pri»rčen sprejem smučarjev — pla nincev. Z vlakom ob 12.26 se je vrnila v torek domov v Škof j o Lolco zmagovita smučarska ekipa vojakov - olanlnoev Sprejem na loškem kolodvoru ie bii prav iskren in DrisrčerL Poleg častnikov športnikov in ostalega občinstva ie bila na ko-lodvodu tudi godba nlaniaskega roka. ki ie takoj, čim ie za vozil vlak na postalo, zaigrala veselo poskočnico. Sveži in zdravi so izstopili zmagovalci, domačini oa so hiteli, da ekipi na d osa žen. r. uspehih orav iskreno čestitajo. S kolodvera so se odpeljali planinci v rednimi avtobusi v mo-rto. * Dober kruh iz enotne moke lahko spe-čete po preekušenem receptu, ki so ga pohvalile tudi ljubljanske gospodinje. Za štruco kruha, težko 4 kg. vzemte že zvečer pred peko 2 kg koruzne moke in jo v poaebnem loncu poparite s poldrugim litrom vrele vode. Že zvečer pa v drugem loncu nastavite tudi kvas na enotni moki. Kvasa pa mora biti dvakrat toliko kot prj belem kruhu, torej vsa i za 2.50 din. Drugo jutro enotni mok* primešajte drobno zdrobljene soli ter je dobro zmešajte v loncu s prekvašeno enotno moko Vode ni treba primeša tj in šele sedal dodajte poparjeno koruzno testo ter pazite, da zgne-tete štruco brez dodavanja vode ali pa vode prilijte le m«lo Testo mora dobro vzhajati, mora biti pa tudi kruh dobro pečen. Tako dobite prav okusen in visok kruh s tanko skorjo ter se kruh ne droM — VTeme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno, v jutrnjih urah zmerno hladno. Včeraj je nekoliko snezi!o v Ljubljani in Mariboru deževalo pa v Zagrebu in Sarajevu. Najvišja temperatura je maša la v Ljubljani, Dubrovniku in Kumboru 14. v Mariboru in na Rabu 10. v Splitu in na Vlsu 9, v Zagrebu 7. v Sarajevu 6. v Beogradu 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766 8. temperatura je znašala —2, na aerodromu —5.2. v Mariboru —5, v Zagrebu Beogradu ln Sarajevu 2. na Visu 4. v Dubrovniku 5. v Splitu in Kumboru 6. na Rabu 7. — Samomor dvanajstletnega dečka. V vasi Sevnici blizu Tomi sla vgrada se Je obesil v torek 12letni fiimon Radoša. Očetu je delal, da stopi k župniku, ki ga je učil pisati, v resnici pa te odšel v očetovo sobo in se obesil, oče ga je našel mrtvega šele z *ečer. Deček je šel v smrt. ker se je hotel nleerov oče drugič oženiti. — Morski galebi v NeeHfcaaPfsL Iz Čakovca prn^-io, da je kroglo včera^' nad vodo v veliki višini več sto morskih era- lefcov, kj so »e dvakrat spustili zelo ni_ko. potem so se pa zopet dvlenili in odleteP proti Blatnemu jezeru. Nsijbrž so se vračali z mori? na Blatno jezero. — Sto IH in tri dni > bil star. V vasi Dragoslavcu blizu Varrzdma je umrl v torek Lovro Martek star 100 let in 3 dni. Nje.erov naimlajši sin je star že 65 let in ima 17 otrok. Iz L]ttM)aae —lj Razstava sik ing. arh. M t"e Sviglia. Zc neka? dni si občinstvo ogleduje slikar-rka dela. ki iih ie razstavil ing arh. Miti a Svigolj v Kosovem salonu v oaeaž: nebotičnika. Širši javnosti se je S videli pred-slavil orvič ored dobrim letom z razstavo v JakoDiČ3vem Dsvilionu nedavno pa ie rastavi! sveja dela tudj v Zagrebu V:jer so vzbujali pozorno^ zlasti njegovi motivi iz športnega Hvljetvja. Z^g-eb^d list5 sc objavili več posrečenih rerTodukcii teh slik Razstavijalec se rad loti tudi krajin0 kakor pričajo razstavljena olia *Većer cb vodi«. »Ob Ljubljanici^. »Bohini>k~> p> poldne«. »Blejska krojna jeseni«. Zim 5ka kraiina ori Kranjski gori* in d u*e. Iz športnega življenia razstavlja Sv igel j samo »Nogometno tekmo« in »Sabljanje-. Razstava bo cdprta :-e teden dni. na kir opozarjamo občmstvo. ki se zanima za napredek slovenske likovne umetnosti. —lj Člani svetovnozrtftnega Peltronleri- jevega komornega kvarteta znajo s svojim popolnosti na moč približan im znanjem koncertno občinstvo odmakniti s tega skrbi polnega sveta in ga postaviti v svet čudovite muzike. Res velemestnega komornega koncerta tega kvarteta bomo deležni v ponedeljek zvečer v veliki fllharmonični dvorani, kjer nam bodo zaigrali po en kvartet Verdija. Dvofaka in Havdna, Na vas je, da si pravočasno priskrbite vstopnice. —lj Kako pripravimo dobro ribjo pojedino,, to bo pokazala jutri zvečer v gostilni »Pri lovcu« na Bleiweisovi cesti ga. Tatjana de Luxemburg, ki jo poznajo že mnoge mlade gospodinje, saj so se naučile pri nji dobro kuhati. Jutri pokaže damam in gospodičnam, ki se zanimajo za to. kako se pripravljajo razne ribe, da so res okusne Ribe jemo vsi radi, posebno če so dobro pripravljene, kar je pa prj nas žal bolj redko. Zato smo prepričani, da bo med našimi gospodinjami za jutrišnji pouk ge. de Luxemburg dovolj zanimanja. —H Spored koncerta pevskega društva Krakovo-Tmovo. id bo v sobot© 15. t m ob 20. uri v Sokolskem domu v Trnovem: Prvi del koncertnega snoreda obsega na- Zahvala Vsem, ki so z nama se^5ijs*v©val! ob teških dneh, ko Je ugasnila življenjska lučka najinegra sinčka inka vsem, ki so a pomladnim cvetjem zasuli njegovo m&jcano krato in ?a spremili na njegovi poslednji poti, najina srčna amhvaia! V Ljubljani. 12. marea 1941. VIT A in HUGO KSIaN slednje skladbe: Aljaž: Na dan. Maroit Vlgred približa se. Jobat Kam oa fantje drev v vas do i d orno. Juvanec: Bolne »m že Maroit: Barčica, Adamič: Majolka. Ma-šek: Mlatiči. Sattner: Pogled v nedolžno ^ko. Prelovec: Jaz bi rad rdačih rož V drugem delu koncerta borno s išali. Ju-vančeva 2±>cira: Slovenska zamlia in Spomini na zimski večer. Mirk: K^lo, V en turi ni: Zvezde žarijo pokojno. V.e^ar: Kak se koscu streže. Premrl: Scherzandc. koroška narodna: Moja ljube-? mi ie po^o poslala. Schwab: Oi dek e kai s' tak žalostno in Aljaž. Divna ncČ Koncert so bo vršil v novi velik: Sokolski dvoran' Za ćetek točno ob 20 uri. Predprodaja vstopnic v knjigarn; Glasbene Mati--e. 201-n —lj Med ■afktJee gt>dalne *x-ar**te. ki uživajo sa-etovni sloves st^lemo P Proni-erije\^ kvartet i?. !VTilana Niegova i-ira ft na izredni umetniški viž-ni zato o^in^n vsak nastop Poltroni?rijeveea kvart t-< za največji emetniškl dogodek v mestu kjer koncent;ra Pr^tronie ijsv kvartet bc izvajal v Ljubljani Havdnov- gcd^In: kvnrtet Verdijev in Dvorakov Koncert be v tw-nedeljek 17 t m ob 20 ur! v vel'lo Fil-harmonični dvorani jPieiii»»MJufa vstormi'* v knjigarni Glasbene Mntice ?01-n —lj NA VSAKO MT70 f KKO PT%*0' —li ^nored ml^dm^-grj glasbeneg.i pre-d«va^.fa ki bo v nodeHo 16 t m ^b \\ uri v vel'kj Fi^armo-ičn1 dvorani: Mozart: S'in-'ta d-dur Chopin* Ro^do -d'ir ;n TT sil 11 mi iT l IO V Dru^a «^"*tq Sno-e-* bo!?*q Izvajali O^rrec-Valinl^ M-:rta ;n Hraffovei Sirva. TT*-o^--o b^edo bo govoril sirila* fell L M Skerl-me 201-n —H Jutri aveeer bomo sM5^1i v Liubl+n n| odlično ragrebiSVo p^ani^'o go ^^ro Gusrć^vo Ga Gusićeva iianis*Vn velikega formata ki ne ;" ovelia^dl« t. velikimi usoeh; v unet^'From *i"l-en*:u d^ma rrr^d-t^-^rn oa t t«'iini Tgr-^ln i« v ^a^raz-^čnoig'h mo^th E^crv. aoliaHena ns btrt: «5 ^r»-»>ernjinvqniem vei;k'h -^rk^s: ■ •• V^-kritiki bv=»lfio n;eno »" ein'^lf 'srn b:1s na ie d^l^n^ Irnil n^^č^e^a Driz^pM^ p ^ra^i kon^cv^f^^, T>rbMve Ga Gu^i^e*1"* ^nreia v Zagrebu c*a"n^ konc^i*tp «r 1 iMb 7^ni pa bo naston:ii k"*k^r >e omoie1^ '"tri tv**^«*- na ak~^:i: r>r^irt^"> c -4"a-+°Tiov f^oViTep v veMV Fi h^**—>nn!^- rh*o rani Za?"+^v bo Gb ?n \v ATa koncertno urlredliev. ki se b^ vraT1! oo-» pokro-vHe11'»ivoui ce. banice Nii^ d- N+fl*Čepo ve. še Drav D**e"bno atioaeflamo Vstaonics v kn??parili G^a^bt^no ^Tatice —li Pred%v3^in v Drnstv »Prsv^ik-, ki bi moralo b;i: dr3"ri ob 18 v nalači ne bo ker ie pre""avat^li čr Stu- hec 7nd-^7?»n. —lj Por:r<*b sr. Ant<»na Vercrll« zasebnega urar'n'ka z Jeaenic. bo danes — ne jutri — ob 14.30 iz kapele sv. Jakoba na 2aJah. —lj Mostarska žilavi^ žametna črnina, dalmatinsko vino 15 čin, gostilna Lovšin. ?0— n —lj V rFil0zofF,ker>«, £lusWftc v Ljubi ii-ni bo pradaval v soboto 15. t- m. g prof. Lojze Potočnik o »TJmern'£kem delu in umetnini«. Predavan*'« bo ob IS. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost. —lj JNAD ,Iusrwlii-'-t?a. r>revi ob 20. v čitalnici člajirki sestanek. Razsrovcr o občnem zboru in nov; univerzitetni uredbi. Ker bo prihodnji četrtek občni zbor, je važno, da se sestanka polnožtevilno udeležite. Tninik I- —lj Vib^i S^bol spominu r^k-^inpo-a or. I^na. Oraživa. Uprava društva je sklenila, da bo v počastitev £0'etnice smrti pokojnega prvepra staroste br. ctr. Ivana Oraž- na v nedoljo, dne 16. t. m. ob 10. dopoldne žalna spominska svečanost. Na sporedu bo govor o velikem pokojniku, recitacija »Ob grobu dr. Ivana Oražna« in za zaključek sokolska himna >Hej Slovani«. Vabimo članstvo, naraščaj in deco, naj se spominske svečano:'i udeležijo v polnem številu. Zdravo! —lj Sokolska žoipa Ljubljana je v spomin 201etnice smrti prvega staroste JSS br. dr. Ivana Oražna položila na njegov grob pri Sv. Križu krasen venec z državno trobojnico z napisom »Velikemu Sokolu — Sokolska župa Ljubljana 11. m. 1941.c —lj Sokol Moste. Danes ob 20. v kinu Moste pravljična igra »Jurček«. Pridite pravočasno. o— Barve v gorah je naslov predavanja Slavka Smoleja, ki ga je priredil prejšnji teden Alpinistični klub »Skala« Uspeh predavanja z 210 barvnimi diapozitivi je zasluženo prekoračil vsa pričakovanja, obisk pa je bil tako velik, da je ogromno število obiskovalcev odšlo, ker vstopnic ni bilo več na razpolago. Ker Je zanimanje za predavanje Se danes izredno veliko in da ustreženi o vsem. ki se predavanja niso mogli udeležiti kakor tudi vsem. ki žele predavanje ponovno obiskati, smo se odločili ponoviti predavanje v sredo 26. t, m. ob 20. v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic od četrtka 20. L m. dalje v blagajni kina Union. Alpinistični klub »Skala«. —lj V Šentjakobskem gledališču bo v soboto 15. t. m. ob 20.15 premiera domačega dela. Metke in Danila Bučarja tridejan-ske igre s petjem in godbo »Na Trški go- ric, ie pred leti je imela ta igra ne Šentjakobskem odru lak uspeh, da so bile vse predstave razprodane in se ai mnogi igro ogledali po večkrat. Lepa godba in pesmi poživljajo dejanje. V vodilnih vlogah bodo nastopili: Bučarjeva, Jurjevčičeva, aen-kova, Gnidovee. Kuntar. Drasiar, Moear, Plevelj in drugi. Pri predstavi sodeluje orkesier Sokola I in mešan pevski zbor. Muzikalno vodstvo ima Danilo, režijo pa Metka Bučarjeva. V nedeljo 16. t. m. ob 20.15 se bo igra ponovila. Predprodaja vstopnic od sobote dalje. —lj Tatvine. Izpred vrat stanovanja Rudolfa Mlakarja v Čeme to vi ullel 3 je nekdo ocnesel 200 din vredno, železno mrežo za čiščenje čevljev. Prav tako mrežo je najbrž isti tat ukradel tudi Izpred vrat stanovanja Franca Smoleta v Čeme Lovi ulici 0. — železničarju Martinu Petriču je tat ukradel Lz suknjiča, ki ga je obesil v skladišču na glavnem kolodvoru 290 din vredno nalivno pero, znamke »Scennecken«. — Jakobu Dermoti pa je tat ukradel s kolesa, ki ga je pneionil h glavni posti kovčeg s pisalnim strojem znamke »Juvel«. Dermota je oekodovan za 1500 din —li Tatvine koles. Mehaniku Antonu Novaku je nik> ukradeno 1000 din vredno črno pleskano kolo znamke »Puch« a dvorišča na Zaloški cesti 89 Z istega dvorišča je bilo ukradeno tudi 800 čin vredno, črno pleskano kelo anamke »Vitler«. — Ivan Sernec pa je prijavil, da mu je nekdo ukradel 1000 din vredno kolo znamke »Mira« na Celovški cesti —lj Tatvine V Hrenovi ulici ie nekdo ukrade; iz stanovanja Štefan.Kopačeve par nizkih ženskih čevljev m dre hnrve vrednih 180 din. — V Keršičevi ka\ a n na Celovški cest: ie tat ukradel dela v u Jožefu Jurčiču 60o din vreden Hubertus plašč — Na Vodnikovi cest: 123 se k ta' splazil v stanovanie Valentina 3 iboika ter odnesel več parov damskih aoaavic in moško platneno obleko v sJcunni vre n^ sti 400 din. — Dijak M: lan Kalan stanujoč na Poljanski cesta 52 oa ie nr Iavil da mu ie bilo ukradeneaa nekai perila —li Clgavj s« noži? Policijska uprav? nas obvešča da 1e dne 15 januarja 'et"S našei neki de'avec na obzidju tovorne •Zmaj« na Smartinski cesti 6 jeklenih nožev za rezanie furnirja Nože ie poUfiia zaplenila in lih dobi lastnik na oolii Mski upravi. Noži so bih' nedvomno nekie ukradeni. —lj Ogenj v Mestnem domn. Včera^ do- Doldne se ie nenadoma orirMo kad "t! iz II nadstropja Mestnsea doma orkai so bili takoi alarmirani gasilci v Drit .čiu stroou II nadstronia so so za-a^; nato nq ra-kor>"t' stroo Skoda znaša o'-roa 4000 din ki oa ie krita z zavarovalnino. Iz Celi a ^-c Lovsko društvo v Cel jo je imelo v nedeljo redn: letni občni zbor. Predsednik g. direktor Mravljak se je v začetku spomnil umrlih članov m nato poročal o splošnih smernicah po katerih je društvo delovalo. Med celjskim in drugimi lovskimi društvi ter Zvezo lovskih društev vlada prsično razmerje Krivolovstvo z zan-karstvom se je tako razpaslo, da huje ograža revirje kakor krivo'ovatvo s puško. Tajnik ravnatelj g. Zorko je poročal, da je društvo tudi lani razdelilo lovskem čuvajem nagrade za zatiranje lovske tatvine ter za pakončavanje lovu in kmetijstvu škod'jivih ptic roparic Izvedlo je tudi obsežno akcijo za zastrupljanje vran z jajci, zastrupljenimi s fosfoginom. Društvo je položilo vranam 3887 zastrupljenih jajc. V celjskem okolieu je bilo lani pol 276 kraguljev in »kopcev, SIT arak in 597 soj. Da bi se preprečile zlorabe, naj hI Zveza lovskih društev izposlovmla uredbo, po kateri bi bili k dražbi zaplenjenega lovskega orožja pri sodi?člh in sreskih na, čelstvih pripuščeni le člani lovskih društev, ki bi se morali poleg običajnega dovoljenja za nabavo orožja izkazati tudi z lovsko člansko legitimacijo. Nezgodno in jamstveno zavarovanje je s povišanjem članarine sedaj urejeno za vse članstvo. Sledilo je poročilo blagajnika g. Janka VVagnerja. Na predlog pregledovalca računov g. Kostanjska je prejel blagajnik razrežnico. Po poročilu knjižničarja ravnatelja g. Cilenška so bili odborniki, ki eo po i 15. društvenih pravil odstopili, spet Izvoljeni v odbor, poleg teh pa je bil Izvoljen se g. Bogomir Zdolfiek. Pri slučajnostih ie bila soglasno in z velikim odobravanjem izglasovana zaupnica predsedniku zveze dr. Kiejčlju. ^-c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 1476 brezposelnih (1184 moških in 292 žensk) nasproti 1498 (1218 moškim ln 280 ženskam) dne 28. februarja. Delo dobi 10 pomožnih delavcev za rudnik, 10 hlapcev, 2 čevljarska pomočnika, po 1 krojaški ln mizarski pomočnik. 15 kmečkih dekel, 8 kuharic. 4 služkinje in 1 postrežnica. —e Sred postni živinski tn kramarski sejem bo v Celju v soboto 22. t. m. —c Dodatne krušne karte za bolnike. Dodatne nakaznice za belo moko za bolnike, ki so bili pregledani na mestnem fizikatu, so prispele in jih lahko bolniki dvignejo vsak dan med 10 in 12. dopoldne. Ker je število nakaznic omejeno, bo mogoče ugoditi le onim bolnikom, pri katerih je potreba dietne hrane utemeljena v bolezni. —c O Ivanu žigi Popoviču, pomembnem slovenskem znanstveniku, ki se je rodil leta 1705 v Arclinu pri Vojniku, bo predaval prosvetni inspektor v p. g. Josip We-ster drevi ob 20. na ljudskem vseučilišču. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. —e Razprava o smrtni nesreči pri gradnji poslopja OUZD v Celju. Lani 30 novembra popoldne se je pripetila težka nesreča pri gradnji poslopja OUZD v Vodnikovi ulici v Celju. Ko sta delavca Janes Pere ln Karel Oblišar v opaženem jarku kopala temelje, se je vsula plast zemlje in zasula oba delavca. Perca je zadušilo, Oblišar pa je dobil poškodbe na prsnem košu. Državno tožilstvo je obtožilo 30-let-nega. pri gradnji poslopja zaposlenega po-lirja Alojza Nemca iz Hrastja-Mote, da je zakrivil nesrečo, ker je kritičnega popoldneva pred ustavitvijo gradbenih del odšel s stavbišča in se odpeljal domov, zaradi česar so tam zaposleni delavci ostali brez strokovnega nadzorstva. Nemec je pri razpravi, ki je bila v sredo na okrožnem sodišču, zanikal krivdo ln izjavil, da je Percu in ObliSarju naročil, naj prekineta delo v jami in gresta zlagat deske na drugem koncu stavbišča. Pere in Oblišar pa nista ubosra'a, temveč sta kopala v jami dalje, dokler se ni zgodila nesreča. Priče so izpovedale v Istem smislu. Sodišče je Nemca oprostilo z utemeljitvijo, da bi Nemčeva navzočnost na stavhišču ne hila preprečila nesreče. Opaž v jami. v kateri sta kopala Pere in Oblišar, je bil dober. Delavca nista kopala pod opažem, temveč sta očlvidno udarjala na opornike ln tako porušila opaž. zaradi česar se je plast zemlie sprostila in ju zasula. Delavca nista ob pravrm času zapusti1* jame, čeprav iim je bil Nemec to naročil. ?nseraraite v ,,S1. Narodu14! ri napornem hišnem delu poživite kozo s pravilno nego! ELI PAPIRE zaradi vsebine homo-melisa posebno učinkovito 5> i AL I OGLAS Beseda 50 par, daven poseoej r*rekuci. izjave oeseda run i.— daven posebej, znamke — Popustov se aaaae oglase ne priznamo £a pismene odgovore giode malin ogiaso« je creoa priložit) RAzno Beseda 50 par Davek posebej Naimamši znese* H. din ČEVLJE ▼ modi in kvaliteti dobite e trgovini »EDO« Prešernova 48. 14. T. OGLAsrJTE tnale oglase »Slov. Naroda44 ker so ee jeeoe je* *~ SUHE SLIVE razpošiljamo po pov«etju po t din kg franko Lukavac -~ Braća Pano. 632 TRAJNO ONDILACUO s 6-mesečno garancijo za din 50.— Vam aaredi salon Milan Tur k, Trubarjeva 2, pri mostu sv. Jakoba. 642 ~" IZGTJPEL SE JE ~~ prstan v beli kovini z modrim kamnom, in sicer od glavne poste do glavnega kolodvora. V kamen je vrezan rodbinski grb z napisom »Ego pro ees«. Prstan je drag osebni spomin, zato naj ga najditelj proti lepi nagradi odda v upravi »giov. Naroda«. 640 PLINSKO VOJNO rodi prehod iz zime v pomlad. Hrtpo, Influenco in druge bolezni preženete z rednim uživanjem »AMBROŽEVE MEDICE« Pristno dobite le v MEDARNI, Ljubljana, aldovske 6. li T. PRODAM Beseda 50 par Davek posebej NaimaniSi *n*»set« a.— din PRODAM poceni novo sperano spainiOO, oprave, vse popravila najceneje ZORMAN. Breg 14. 641 SLUŽBE Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znese* H.— din VZOOJITELJIOA resna, srednjih let. ki je dovršila tečaj ae nego gete, pe možnosti z znanjem asmškefa n francoskega jezika, se sprejme k dvema deklicama 9 tn 17 let. Ponudbe s sliko ln referencami pod šifro »2 devpjčiee 1494« na Propagande, Beograd, poet pret. 409. 626 GOSPODIČNA perfektna v nemškem jeziku bres dialekta, dobi mesto k dvema otrokoma takoj. Ponudbe Z zahtevki na Josef Balzsek, Novi Sad, Jovana Subollća 7a. 639 Beseda 50 par Davek posebej. Naimapiš' znesek s - din " CVETLIČNI MED ~* sortirani kupite vedno najceneje v MEDARNI, Ljubljana, Bldovska ul 6 16. T. ' RTJPIM vsako količino okroglega aH rezanega trdega leaa, oreh, javor. jelša, brest, hrast, Crednja, bukovina, lipa Itd. Plačilo takoj-anje. Ponudbe z navedbo koli-fiine, debeline, franke vagon, kje — na Alojzij Papler, Bled 2 Makulaturni papir proda oprava »Slovenskega Naroda44 LJuMJaJea, KJiaHjeva litica itov* f Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 18. marca 1941. ste*. 60 Po znani in neznani srednjeveški Gostilna »Namero ajnsc na Valvasorjevem trgu t stari LJubljani Ljubljana, 13. marca V okviru Ljudske univerze je snocl predaval nas odlični zgodovinar prof. dr. Milko K<>s o srocnjeveški Ljubljani. Občinstvo je napolnilo dvorano Filharmonije do zadnjega kotička in poslušalo predavateljema zanimiva izvajanja, med katerimi so bila večinoma docela nova, doslej se neznana zgodovinska odkritja o srednjeveški Ljubljani, z nenavadnim zanimanjem. V sledečem objavljamo izvleček iz predavanja, da se o zgodovinskih zanimivostih srednjeveške Ljubljane seznanijo tudi vsi tisti, ki niso imeli prilike predavanja slišati. čez tri leta bo preteklo 800 let, kar se Ljubljana s tem imenom imenuje prvič v zgodovini, čez cve leti pa 700 let. kar je Ljubljana prvič v virih označena kot mesto z lastnim obzidjem. Kakšna je bila prav za prav ta naša Ljubljana pred 800 ali 700 leti in v sledečih stoletjih razdobja, ki smo ga vajeni imenovati srednji vek? Marsikaj že vemo o tej srednjeveški Ljubljani, marsikaj neobjavljenega pa krijejo še arhivi, pri nas doma in izven naših meja. Prav temu še neznanemu gradivu hočem posvetiti posebno pozornost tja do L 1500. z obzidjem. Pri Trendi so vodila skozi obzidje vrata ven na Mestni trg, ali v »mesto«, kakor so se v srednjem veku v Ljubljani izražali. Izpod Tranče je s Starega trga vodil se drugi izhod iz tega dela Ljubljane, preko današnjega Čevljarskega, ali, kakor so ga v razliko k spodnjemu mostu pri Spi tajskih vratih, današnjem frančiškanskem mostu, imenovali že v začetku 14. stoletja »zgornji most«. Preko reke se je prišlo na Novi trg. TRI MESTA IN TRDEN NJIMI GRAD NAD Tri mesta in trden grad nad njfemi, tako označuje neki sočasen vir izza konca 15. stoletja našo srednjevešpo Ljubljano. Do neke mere ima prav, kajti res je stara Ljubljana vzrasla in se združila iz treh delov, ki v starejši dobi njenega razvoja predstavljajo vsak enoto zase: Stari trg, Novi trg in Mesto v cžjem pomenu besede. Stari trg je najstarejša čel, nastal v za-veju pod grajskim gričem okoli, prostora, ki se je razvil ob nekdanjem rimskem potu, ki je vodil Iz Emone preko Ljubljanice v dolenjsko smer. Približno od Rožne ulice pa do Tranče se je ta Stari trg raztezal, vtesnjen med reko in hrib. Prvotno ni spadal k ožjem mestu. Ta del je formalno prišel ped mestno sodno oblast šele 1. 1533. Bila je to v srednjem veku, v Rožni in Hrenovi ulici, četrt malih ljudi našega mesta, četrt obrtnikov, ribičev, tesarjev, čevljarjev, zidarjev mesarjev itd., po imenih in priimkih sedeč po ogromni večini domačega izvora. Onstran današnje V cezarske ulice, ki se prilagođuje nekako nek anjemu obzidju Ljubljane v tem odseku, je pa Ljubljana kot obzidano mesto že nehala. Na Pni lah so dejali že v srednjem veku tamošnjemu kraju pred obzidjem- Prav po močvirnatih tleh je ta del dobil svoje ime od nemškega >bruhl«. kar pomeni močvirje ali tudi moker travnik. čez 3 leta bo preteklo SOO let, odkar se Ljubljana prvi« imenuje v zgodovini Kako Je rasla iz skromnih začetkov v Veflko Ljubljano okroglo 80 let prej nego se to navadno po Valvasorju trdi in piše. Z Mestnega trga je vodila ozka ulica, Imenovana spitalska ulica, ki ima povsem po nepotrebnem danes ime Stritarjeva (ob vsej časti Stritarju) skozi Spitalska vrata ne spodnji most preko Ljubljanice, špi-talska ulica, ena najstarejših ljubljanskih, ima ime po nekdaj tu sezidanem hospitalu ali Spitalu, pod čemer so v srednjem veku razumeli predvsem sirotišnico in zavetišče za reveže. V naših zgodovinskih knjigah m razpravah se trdovratno drži zmotna razlaga, da je ljubljanski špital s pridruženo cerkvijo sv. Elizabete pobožna ustanova ogrske kraljice Elizabete, hčerke poljskega kralje Vladlalava. Za epitelom je stala že v srednjeveški Ljubljani cerkev sv. Nikolaja. De bi ta cerkev obstojala že v 7. stoletju, kot se danes se povsem resno trdi, je neverjetno in se ne da dokazati. Pač pa je verjetno, da je njen patron v zvezi z ribiči in čolnarji na vodi, ki so sv. Nikolaja posebno Častili. Stala je na približno istem mestu kot današnja stolnica. Imela je en sam stolp in je bila do prvih let 18. stoletja, ko po jo porušiH, da so zgradili sedanjo cerkev, mnogokrat po obliki spremenjena. Ko je bila v Lfubljani L 1461 ustanovljena škofija, je bila cerkev sv. Nikolaja, dotlej podružnica šentpetrske cerkve, po vzdignjena v katedralno škofovsko cerkev. Kmalu zatem se pri cerkvi sv. Nikolaja imenuje škofova rezidenca (L 1468). V bližini srednjeveškega šenklavža je stala druga ljubljanska šola. pri sv. Nikolaju, ki je obstojala že v drugi polovici 14. stoletja. Blizu današnje škofove rezidence so imeli Ljubljančani v srednjem veku svoje kopališče, pod cerkvijo sv. Nikolaja pa je Ljubljanica gonila mlin. Na današnjem severovzhodnem Vodnikovem trgu je stala stara ljubljanska rm-noritska, kasneje Imenovana frančiškanska cerkev, posvečena Materi Božji. Ob cerkvi je stal samostan, okoli cerkve se je širilo pokopališče. Vse je mejilo že na mestni zid, ki je potekal od gradu navzdol preko današnjega zahodnega konca Krekovega trga. Samostan torej ni bil vse od 16. stoletja zunaj obzidja. Pri samostanski cerkvi so na Poljane vodila vrata, po samostanu Imenovana klošterska vrata. Mino-ritski samostan so v srednjeveški Ljubljani Imenovali tuii spodnji samostan v razliko o zgornjem avguštinskem samostanu višje zgoraj ob Ljubljanici, toda že izven mestnega obzidja na mestu današnjega frančiškanskega samostana. OBZIDJE Z JARKOM Te tri dele srednjeveške Ljubljane kot celote je obdajalo obzidje, ki pa ni bilo ob istem času v celotnem obsegu zgrajeno. Pod zidom jc potekal mestni jarek ali graben. Iz obzidja srednjeveške Ljubljane so vodila vrata: šmarska -vrata ob koncu današnje Florijanske ulice, križanska ali nemška vrata pri Križankah, nekako pri današnjem Ilirskem stebru, spitalska vrata, kjer so se onstran mostu cepila pota v smeri današnje Woifove ulice, od današnje glavne pošte proti Posavju, po današnji šentpetrski cesti in preko Tabora do canašnje šmaitinske ceste. Glavni poti sta bili šmartinsks in v smeri nekdanje rimske cese v Stezice. Manjšega pomena je bila pot, ki je iz kloštrskih vrat vodila na Poljane. MEJE SREDNJEVEŠKE VELIKE LJUBLJANE Z jarkom in zidom je nehal strnjeno obzidan dei srednjeveškega mest3 Ljubljane, oblast mesta je pa segala še onstran mestnega obzidja. Meje te srednjeveške »Velike Ljubljnne« so potekale s'edeće: z vrha Golovca nad Rakovnikom je šla meja do Soteske pri štepanji vasi, odtod preko Ljubljanice v Voclnmt, iz V odmata, preko št. Petra v Blatno vas (srednji del današnje Kolodvorske ulice), iz Blatne vasi preko polja do leseneg?. križa, ki je stal tam, kjer se od ceste na Jezico cepi pot v Kleče, od tod do stare cerkve v Šiški in od te na vrh Rožnika- Z vrha Rožnika je šla meja po potoku, ki teče v Glinsčico. oziroma Gradaščico. dalje do Ljubljanice in preko nje in nato po potočku navzgor, ki priteka vanjo iapod Rakovnika. LJUBLJANSKO SREDNJEVEŠKO PREDMESTJE Obširno je g. predavatelj nato opisal, kakšno je bilo ljubljansko ozemlje pred mestnim obzidjem ali pred mestom, kakor so dejali naši predniki pred 500 in še več leti. V večje skupine so bile strnjene lesene hišice zlasti v Krakovem, šentjanže-vem in v Blatni vasi. Sklepamo, da se je današnja Ljubljanica imenovala prvotno Ljubljena. Današnja Ljubljanica je v srednjeveških dokumentih vseskozi le reka Ljubljena. Gostilna zidan v stari LJubljani Vrnimo se v središče Starega trga. Stara mestna hiša, lipa pred njo in vodnjak, vse to, o čemer piše Valvasor in drugi za njim, se iz srednjeveških virov za ta del našega mesta ne da dokaz*_ i. Pač pa vemo, da je že pred 700 leti imel tod stiski samostan svojo hišo (danes hiša št- 34 na Starem trgu) in da je sv. Jakobu posvečena cerkev stala že najmanj 130 let poprej se to navadno po Valvasorju ponavlja- Omenja se stari sv. Jakob že L 1383, ko je cerkev dobila tudi svojega kaplana. Ob Ljubljanici navzdol se je Stari trg končal pod Trando- Od vseh treh delov Ljubljane je bil Stari trg najprej obdan Dvorišče ljubljanske pošte L 1774 RIBIČI IN 2 ID JE NA NOVEM TRGU Novi trg je nastal kot naaprotje k starejšemu trgu na desni strani reke. Začetki Novega trga kot posebne enote srednjeveške Ljubljane segajo najkasneje v konec 13. stoletja. Novi trg je bil v ljubljanskem srednjem veku del mesta, kjer se je naselil K rižev niš ki ali Nemški viteški red, je okraj, kjer stanujejo posebno številni podložniki tega reda, kjer je na Bregu Ljubljanice cvetela tedaj na vodno pot navezana živahna trgovina. Novi trg je tudi del mesta, v katerem so se v posebnem ghetu strnili sorazmerno številni ljubljanski srednjeveški židje. Tipiano plemiški del mesta pa Novi trg. kot kasneje, v sre:'njem veku ni bil. Posebno številni so bili v južnem delu Novega trga ribiči. Najstarejša ulica Ljubljane, najstarejša namreč po času poimenovanja, se po njih imenuje Pdbiška ulica, današnja Križevniska ulica. Najbolj imenitna stavba na Novem trgu je bila v srednjem veku hiša Križev-niškega reda, komenda ali tudi nemška hiša imenovana s poleg stoječo cerkvijo Matere Božje. V 13. stoletju se že imenu križanska cerkev, ki je imela kajpak povsem drugačno obliko kot današnja, ki je bila zidana v začetku 18. stoletja. Na pokopališču okoli cerkve je stala posebna pokopališka kapela ali kostnice. Pri ko-mendi in z njo združena je bila šola. do kateri so skupino hiš imenovali >pri šoli*. Proti koncu srednjega veka je Novi trg dobil še drugo cerkev, ki danes več ne stoji. V notranjem kotu na Bregu med obzidjem in kasnejšo Zoisovo hišo je postavil leta 1449 ljubljanski meščan Henrik Stautheimer, Bavarec po rodu, s svojo ženo Katarino, na zemljišču, ki je pripadalo kartuzijanskemu samostanu v Bistri, malo cerkev, posvečeno sv. Klementu in Fridolinu. Napačno je mnenje Valvasorjevo, da je bila ta cerkev postavljena že L 1363. ROTOV2 NA MESTNEM TRGU Stopimo skozi vrata pri Tranči v »mesto«. Prva in najimenitnejša javna stavba ) na Mestnem trgu je bila mestna hiša ali J rotovž. Po laški navadi so jo imenovali v srednjem veku tudd komuna. Omenja j*p po meni znanih virih najprej L 1406, torej Po opisu srednjeveške Ljubljane in nje- , nega mestnega pomerija, v kolikor imamo zanj na razpolago zanesljive vire, je videti, da današnja v Velika Ljubljana« gre že daleč preko meja srednjeveškega ljubljanskega mestnega ozemlja, saj sega njeno ozemlje od Viča na zahodu do Most na vzhodu, od sredine Barja na jugu pa do St. Vida in posavskih vasi na severu. NAJIMENITNEJŠA JE BILA SlsKA Ob koncu predavanja je g. predavatelj omenil nekatere topografske podatke za srednji vek nekdanjih vasi ljubljanske okolice, vasi Poljane, ki je štela v srednjem veku pet kmetov, štepanje vasi, ki se je imenovala Depala vas po osebnem imenu Diepold, Vodmata Sela in Most. Točno pred 600 leti se Vič imenuje prvič v zgodovini-Ghnee in Rožna dolina so bili v srednjem veku se nenaseljen kraji, na Rožniku še ni stala cerkev, peč pa so se tu na prisojnih krajih vrstili vinogradi. Koseze imajo ime po pripadnikih staroslovcnskega plemiškega stanu. Dravlje so bile skromna vas brez cerkve, imenitnejša pa je bila Spodnja Šiška. Ko se prvič omenja v zgodovini, se omenja v velikem sijaju. Dne 30. oktobra 1380 jc bfl namreč pred cerkvijo sv. Jerneja sklenjen mir med Habsburžani In beneško republiko. Grad in utrjeni stolp (turn) na šišenskem vrhu sta bila izrednega pomena, ker sta obvladovala v prvih stoletjih zgodovine Ljubljane nad vse pomemben prehod s Posavja v Barjansko obrobje, prehod, kjer je na prometno nedvomno izredni točki, ob naslonu na ozemlje, kulturi in naselitvi pridobljeno že v starem veku. Iz skromnih začetkov nastajala in nsstsis nasa Ljubljana. Tudi sodnija je zrcalo naših dni Zaradi izrednih razmer ne uspevajo več sleparji z obroki Ljubljana, 13. marca. Ce ie res. da je sodna statistika zrcalo I dobe, potem živimo v tatinski in sleparski dobi. Znano je. da danes ni nobena reč več varna pred tatovi. Skorai bi lahko začeli v listih novo rubriko *Kai vse kradejo-«. Marsikdo bi ne veriel. da >e vs2 res kar bi bilo v tei rubriki naoisano Zate sredo vsako leto kazniva deiania zooer imovino v desettisoče no številu in stDt soče glede na vrednost s tem povzrčene Škode Obenem s tatvinami pa ie začelo močno naraščati tudi število sleparij Z vsemi mogočimi pretvezami skušajo slemrji izvabiti od poučenih in nep^'JČ-^n'h od lahkovernih in previdnih Tuii d?n^r ali blago. Zaradi teea bi la^ko pričel objavljati tudi še rubriko »Kako vse sleparijo« Najbrže bi bila mnogo boli zanimivo kot prej omenjena mbrika. i J Slaba pa prede posebni vrsti slervar;ev. namreč takozvanim »obročnim slsparjem torej takim, ki so znali spletaj izkoristiti nakupovalni sistem na obroke, kateri je bil pred leti marsikateremu n-iodaialcu in kupcu prav dobrodošel. VeMna trgov- I cev je spričo nastalih izrednih razmer ukinila obročno plačevanje Večina sc da • nes ravna po ameriškem načelu »C tsh and carrv*. plačaj in vzemi. Trcovci morajo namreč, kakor trdiio. sami takoi Plačati v gotovini nabavljeno blag"> ?n zahtevajo zaradi tesa za prodano blago takVj gotovino. Več razprav v zadnjo.ti času je pokazalo, da obročni sleparji ne mero'o več uspevati. Trgovci so mnogo boli previdni kot prejšnjs čase in že pri najmanjšem sumu si poiščejo pravico na sodišču. Civilnih tožb proti zamudnikom obrokov je vsak dan k ar preveč že Mnogokra- se izkaže, da so zamudniki žrtve razmer i-T ne sleparji. Med temi jc največ nameščen -cev. ki pri najboljši volj: ne morejo več izpolnjevati svojih obveznosti Tisti maloštevilni sleparji, ki so i m pa le oosreč' i dobiti blago na obroke in so si gn naba- I vili z namero, da bodo plačali samb prvi obrok, so oa sojeni no zakonu. Zlasti m^ogo sleoarii te vrsto sc dogaja r fcoldst. Pride človek v trgovino in ?; kuoi kolo, plača prvi obrok, takoi drugi dan pa kolo proda, tako da krile svoje izdatke za orvi obrok, neka i stotakov mu r« še -stane- PRESTOPEK PO FINANČNEM ZAKONU Razprava proti nekemu obmejnemu posestniku ie pokazala, da pri adeti šc ni^-o poučeni o vseh določbah firančn: zakona za L 1939 40. Obtežba ie zahtevala kazen po § 54 tega zakona. Po tem paragrafu je kaznovan, kdor poseka Rozd do golega, ga prerodči ali golo po^r^ino po-gozdi na tistih mestih, ki so pod voja.-ko kontrolo, ne da bi imel za to d* vol jem 3 pristojnega vojaškega oblast va. Za sekanje ali pogozdovanje v ta'cih kraj h ni potrebno samo dovoljenje uoravnegi ob-lastva. temveč tudi še posebno dovoljenje voiaške oblasti. Prizadeti posestnik je zač?l s?kati mlade smreke na zaščitenem prostoru, ker ni bil poučen o določbah gori omeniene?:i z.i-kona. Hotel je napraviti p~imcr:n smrški teren ra obiskovalce svoje koče. Ko n.i jm službujoči gran"čar r.pozoril. da na tistem mestu ne sme podirati smrek, je posestnik prenehal z delrm, ovaden rja 1e bil \\Hib temu in moral se ie zagovariati r>red sodnikom poed ncem ljubi'ansk-gu okrožnega sodišča. Razprava je bila pr?lo'.en^ k?r mora sodišče zasliš.u. se nekatere priče. VOJAŠKA LEGITIMACIJA Neki Ivan ie bil obtožen po ? 42 vojaškega kazenskega zukona Obtožba je a-vajala. da je cb neki priliki nekje na Gorenjskem izročil svojo vcjaiko legitimacijo v zastavo nekemu gi^sti! Mč^riu Cl>-vel; bi moral vedeti, dn je vojaška 'eedti-macija strogo zaupen dokument, ki se «-Ta ne sme kazati drugim, ali ga iznčaii ceio v zastavo. Obtoženec se ie zaeovarja!. da |e bil tako vinjen, da ni mogel veleli, ko i p— i čenja. Sodišče ie zaslišalo neko rri^o ki je povedala, kai je obtoženec ve govoril in kaj je naročil. k-> ie .-tori1 Inkriminirano dejanje. Po tem H so lišč? lahko sklepalo, da ni mogel biti tako vinjen da ne bi vedel, kaj dela. Obt^ž^nec ie bil obsojen na 10 dni slrog^ga zapira, toda pogojno za 2 leti, zaradi nek:h rOaiiilnlh okolnosti. Kako $3 živs!e ruske princese P. ČudflkoA- opisuje v svojem spisu »Car Peter T. Veliki«, kako so žveie ruske prin-! cese v onih časih. Nofocn samostan ni mo-| gel biti sJcromnej.'i in po-brv/nejsi. kakor so bite podstrešne scb'.ce v plemikih domovih, kjer so preživljale wo}C dneve bo^a-boječe princese, hcert. Mihail* m Alekse-ja v popoflni o&amljenr st\ moMtvah in postu eP pa pri ročnih đeitb in nedo-lžnib zabavah s &lužinčadjo. N'kol; nt tuje oko pogledalo v njihove sebe Samo patriarh in najbližj; sorodniki carskih princes so imeli doGtop dc niih Niti zdravnik*, poklicani sami: v prmeru težke bolezni, niso smeli videti obraza bolne prncese. V dvorno kapelo sc prihajate po posebnih skritih hodnikih in v kapelici so sedele tako, da jih ni mogel nihče vkieti. Ce so šle v cerkev mirne palače, ali če so se peljale kam na izlet kar je bik zelo redko, so se peljale vedno v pokritih k<čijah za zastrtimi okm Carske princese tudi niso nikoli prisostvovale dvomim svečanostim, samo na pogreb svojegs očeta ali matere sc- smele iti Za krsto so stopale zastrte t**ko, da nihče ni mc.^e! videti njihovih obrazov. Ljudstvo je poznalo princese samo po imenih, ki so se izgc/varjala v cerkvah med moli t vami za vladarske hišr>. al; pa po miloščini, ki se je deliJa v njihovem imenu mod siromake. Obsojene po str. tjih običajih na strogo samotarsko življenje so poznale posvetno življenje samo iz pravljic svejih služabnic Vse so umirale večmoma v visoki starosti, toda kot device. Omožiti se niso smele, ker v Rusiji zanje ni bilu ženina. S tujimi princi sc pa rudi niso mogle omočiti v prvi vrsti zaradi razlike v veri. Petek, 14. marca 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila, — 7.15: Pisan venček veselih zvokv (plošče) do 7.45. — 11: šolska ura: Slovenski narodoslovci (g- prof. Rafael Bačar). — 12: Iz nase narodne zakladnice (plošče). — 12.30: Poročila, objave.— 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski spored radijkega oretra. — 14: Poročila. — 14.10: Tujsko prometno poročilo: Pokljuka in Komna ponosni planinski postojanki. — 17.30: Vsakemu nekaj (radijski orkester). — 18.10: Ženska ura: Domačnost (ga. Cilka Vračko). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19 25: Solun m zahodna Trakija (g. dr. Roman Savnik). — 19.40: Plošče. — 19.50: Planinec ljubi gorske cvetke (g. Pavel Kuna ver). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. Pierre Mael: 5 Blodna liubezen Roman • Ni se povsem uklonila neizprosni realnosti, temveč je še vedno žalovala za krasnim snom, ki ga je tako dolgo nosila v srcu, da bi z vezmi plam teče ljubezni navezala nase Renea. Rene sam se je izognil sreči ljubezni, ki mu jo je ponujala Jeanne. Našel je končno pretvezo, kako bi mogel odpotovati. In pri tem se je odpovedal celo radosti, da bi videl Hermino. Zares, kot sestrična in prijateljica je storila Her-mina več, nego svojo dolžnost, kakor Athalie Radno va je govorila z Reneem samo o Roxanovi ljubezni, to se pravi o Jeannini ljubezni. Sicer je pa vedno, kadar se je dotaknila tega vprašanja, opazila na mladeniču, da se je delal brezbrižnega in da so ga pogovori o Jeanni dolgočasili. Uganila je,^ da sta duh in srce njenega strička polna drugih misli Toda mislila je, da bi se izneverila svojim dolžnostim do Jeanne, če bi ne dovolila proste poti mislim, ki so bile zdramile v njenem srcu sladko drhtenje. Rene se namreč ni zmenil za Jeannino prigovarjanje, naj se ne žuri z odhodom in je navzlic temu odpotoval. Zatrjeval je celo, da se namerava dolgo muditi v tujini. Imenovan je bil za poslaniškega atašeja in svojo prvo službo naj bi nastopil v španskem primorskem mestu Bilbau. Njegov odhod je bil bolesten za tri mlada srca. Jeanne, ki jo je slovo od ljubljenega Renca gotovo najbolj zadelo, je menda iz gole trme najmanj pokazala svojo bolest- Kaj malu je pa spoznala, da je bilo zadeto samo njeno samoljubje. Odmevi tega romana so ugasnili v n enem srcu obenem s slovesom in domišljavo mlado dekle, ozlovoljeno nad hladnim Reneevim vedenjem, je trdno sklenilo čim prej izbrisati nehvaležneža z spomina. Drugače je bilo pa s Hermino. Ona je plakala in skrivala svoje solze. Kaj neki se jc Lilo zgodilo, ko se je poslavljala od Renea? Jeanne tega ni vedela. Opazila je pa, da je njena sestrična, ki je dotlej vneto podpirala njeno ljubezen do Renea, naenkrat obmolknila in da ni nikoli več niti z besedico omenila Jeannina nežnosti in Rene cve brezbrižnosti. Hermina se je res izogibala vsake priložnosti, da bi se ji ne bilo treba niti z besedico dotaktniti tc kočljive zadeve. Nasprotno, storila je še več. Ko sl3 nekoč gospod in gospa La Fougerave vpričo svoje hčere obzirno napeljala pogovor na njeno morebitno poroko in jo posredno vprašala, kaj misli o tem. Hermina ni prav nič oklevala, temveč je podprla naziranje roditeljev. Čeorav je imela Jeanne sprva vse polno različnih ugovorov in odklonilnih odgovorov. Slednjič je privolila, da se bo po n'ihovi volji omožila. Samo to si je izgovorila, da si bo sama izbrala ženina izmed snubačev, ki sta jih določila roditelja. Bilo jih je kakih deset in med njimi je bil tudi Rom a in Quelern, Dotlej se je Jeanne malo zmenila za tega mornariškega častnika. Zdel je si ni niti boljši, niti slabši od drugih. Vendar si ga je pa izbrala za moža. To se je zgodilo nekega lepega pomladnega dopoldne, j Mimo grajskega balkona ;e korakala stotnija mor-i nar je v k sprejemu ministra, vrača jočega se iz ne-j kega pristaniškega mesta v vzhodnih deželah. Po-I ročnik de Quelern je bil v paradni uniformi. Njegova j visoka postava in njegova možatost sta napravili j globok vtis na mlado dekle, stoječe pri oknu. Kar • nič ni razmišljala, ni se zmenila za razliko med to : ljubeznijo, ki je bila vzplamtela v njenem srcu liki ! ogenj in med poetično ljubeznijo do Renea de Me--"ana. Romain ji je bil všeč na prvi pogled. Rene je bil že tri tedne na potovanju, za vrtoglavo dekle dovolj dolga doba. Mornariškemu poročniku je bilo namreč dovoljeno zahajati h gospodični La Fougeraye in dvoriti ji. Njegovo hrepenenje po Hermini je bilo tudi ugas-j nilo in njena navzočnost ga ni prav nič motila, ko j si je odkrito prizadeval priboriti si ženino ljubezen, j Poroka je bila čez dva meseca in dva meseca po-| zneje nal bi se mlada zakonca ločila. Hermina je bila poročna družica in ves Lorient je navdušeno obči'd o val dekliški postavi v polni lepoti in mladostnem razcvetu, družico v dnhteči toaleti iz rožnatega tila, nevesto oa pod belim čipkastim pajčo-lanom z oranžnimi rožami. n. Mlada zakonca sta stanovala na obali, v novem svetlem domu novega mesta. Lorient ni velik. Povsod je blizu. Zato je Jeanne lahko posečala svoje starše in živela kakor da ni omožena,. ne da bi zanemarjala svoje dolžnosti v gospodinjstvu. Hermina je preživela svoj čas deloma pri stricu in teti, ki sta jo oboževala, deloma pa pri gospe La Fougerave, ki ji je izkazovala posebno naklonjenost, češ, da bi nerada izgubila obe hčerki naenkrat. V Lorientu se v začetku poletja navadno izprazni vse mesto in premožnejši prebivalci se preselijo na drugi konec obale v Port Louis. Tam zavlada veselo življenje in slavnostno vrvenje, ki se ga udeležujejo vsi okoliški prebivalci gradov in vil. V društvenem domu prirejajo burne zabave, čeprav je to zabavišče podobno leseni kolibi, a obala sama. kjer se gneto kopalci, tudi ni posebno vabljiva. Rodbina La Fougerave je imela v Port Louis u elegantno vilo. Nerazumljivo je, da ima to mestece, dvesto let starejše od Lorienta in z zelo neugodno lego, mnogo okrasnih in dobro graenih poslopij. Podobne muhe okusa so običajne v Franciji, zlasti v Bretagni. Potnik, ki ga zanese pot v Port Louis, se ne more temu dovolj načuditi. Kaj vidim? Na desni strani imate krasno Lar-morsko, Lomenersko in Guidelsko obalo, kjer je narava natresla vse polno svojih čarov. Na levi strani pa raven, enoličen breg, ki se konča v tem necrostoliubnem kotičku. Tu, med vojnim pristaniščem in nevarnimi pečinami otoka Croix, se počuti človek kakor v izgnanstvu. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jerao H Za uprava in insaratnl del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani