TRST, nedelja 22. januarja 1956 Leto XII. - Št. 19 (3257) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnin« plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37 338 ,URf°N>STVO: UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Fošt ni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. viši ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-U.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zi vsak mm ■ne v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir. - FLRv: Izvod 10 mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozoa biovenij.., Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 - 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZUZ - irs Bogata medsebojna polemika ZDA bi rade dosegle v začetku vladne ,,tretje fazecc garancijozaČangkajška Judi danes bo vrsta govorov vidnih političnih predstavnikov - Obseg in nameni Scelbove ofenzive proti Segniju - Upravne volitve v dveh °brokih?-Ta teden bo predložen parlamentu zakon o zemljiških pogodbah (Od našega dopisnika) M, 21. — Tudi za jutri 6 naP°vedana vrsta političnih ovorov. Politični tajnik de-»oknstjanske stranke Fanfa-1 b° govoril v Sieni, glavni JIj pSDl Matteotti v Be-e ab, Togliatti v Torinu, Covelli v Rimu. ^tajnik Psi Pertini ima na-£ edan govor v Tarantu V d°,n®u bo tudi zborovanje ra-1 Mne stranke, na katerem °sta govorila Villabruha in Vn 'ian*' ^ Bocnu pa bo go-oru senator KPI Scocci-■narro. st^e..2adnia nedelja je bila s aisca razvoja političnega “alisca strank in skupin v lrankah važnejša od vsega reJsnjega tedna. Enako je ™°goče pričakovati tudi za to eli°t ko se bodo verjetno v Iasneie pokazale fronte, na ni trih Se ko razvijal politič-°i v Italiji v prihodnjih v 6je?ih- Osnova tega boja bo ]s eistVu, da bi vlada mora-v zdaj preiti k tako imeno-»’ »tretji fazi«, potem ko zaW°d°britev Tremellonijevega 2oj°na zaključila «drugo fa- Kaži :e> da so vodilni italijan-P°litiki razumeli važnost Politične faze; to je mo-m s°diti tudi po bogati . asebojni polemiki v nedelj- ski nove Soče skih j Sovonh v italijanskih Vor' ln dvoranah. Naslov go-,jv a Prejšnjega tedna ne-im J11110 zasluz' tisti, ki ga je n-a v Comu bivši predsed-vlade Scelba, ki nadalju- * SVoio metodično ki e?.ia Segnijevega dela in tad no stremi po kakšni ga amentarni zasedi, ki b: Sspet Pripeljala na oblast. 5tJelba nadaljuje s svojimi Polirv temami: povratek K stov trde roke do komuni" n«sik nadalievanje sredinske kaln n°St' v nedogled, »radi-a sprememba politike na akcijo °dno. arskem področju in v žav h med državljani in dr-V r.*' Poleg tega je Scelba »jen iz)av'l. da je naklo-zav »hranitvi sistema pove-ve ,Za bližnje občinske volit-sti’ ,?Prav je bil prav on ti-UVed 'i °b'jubil, da bo spet Iz Proporcionalni sistem. Vis.Sega teSa je dobro raz. ... no' kakšn vlad' *aKsna bi bila nova Val ^ bi ji spet predsedo-ske Ce'ba. Bivšemu ministr-»jo U Predsedniku je prejš-»ii odgovarjal notra- drjj ln'ster Tambroni in med sed, 1,1 omenil, da se mora °vin »je vlada boriti s hudimi at»'> ki so dediščina prejš- viade. sku^z>va Scelbe ln njegove go ,.lne. Pa je dejansko mno-»a Ban.:' 0samljena, kot se zdi dani Vi p°K'ed. Čeprav v se-'» n po'ožaju negotovosti deItla7n!ra. ki prevladuje med tovitj r's*ian'. n' mogoče ugo- Ve nasprotniki Segnije- btičn Simptomov kaže. da po-Ca „a ln gospodarska desni-Pazi tfj-7 Vseb stikov med #no-nlhni» i vl a H ž°r»ih vendar mnogo pro- o tem, za kaj naj se vlada zavzame, za povezavo ali za njihovo odpravo, vendar se zdi, da so povezavam odkrito naklonjeni samo liberalci in del demokristjanov. S'Cer pa glede zakona ni večjih nasprotij. Verjetno bo brez večje opozicije obveljala dosedanja določba, da v občinah do 10.000 prebivalcev velja večinski sistem. Glede datuma upravnih volitev je znano doslej samo to, kar je včeraj povedal Segni — do 30. junija. Danes se je mnogo govorilo o tem, da sta najbolj verjetna datuma 27. maj ali 3. junij. Več verjetnosti pripisujejo 3. juniju, ker sledi takoj državnemu prazniku, kar bi olajšalo potovanja volivcev v kraje, kjer so pristojni. Poleg tega se pojavlja možnost, da bi bile volitve spet v dveh obrokih, v razdalji enega ali dveh tednov. Predsednik vlade Segni je danes na Viminalu sprejel podpredsednika Saragata in z njim razpravljal o proračunu, za prihodnje finančno leto na osnovi podatkov, ki sta mu jih včeraj dala ministra Va-noni in Gava. Ti podatki, ki predstavljajo orientacijske smernice za novi proračun, so plod posvetovanj v posebnem ožjem ministrskem odboru. Kot je znano, je vlada obljubila predložiti proračun parlamentu do 31. januarja. To pomeni, da bi ga moral odobriti ministrski svet že proti koncu prihodnjega tedna. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo Colombo pa pripravlja poročilo, ki bo v imenu vlade spremljalo zakonski načrt o zemljiških pogodbah. Kot napovedujejo, bo minister predložil zakonski načrt v poslanski zbornici že prihodnji teden. Po pravilniku bo načrt izročen kmetijski, v Košiče komisiji, ki bo o njem začela razpravljati v začetku februarja. S tem bo vlada izpolnila še eno svojo obljubo o zakonskih ukrepih, ki jih hoče izvesti. Danes se je sestalo vodstvo demokristjanske stranke pod Fanfanijevim predsedstvom. Seji je prisostvovil tudi predsednik vlade Segni. Fanfani je poročal o prvem zasedanju akcijskega odbora za evropske združene države, ki je bilo v Parizu 17. in 18. januarja. Vodstvo je izreklo svoje zadovoljstvo ob tej evropski demokristjanski iniciativi in sklenilo v izvajanju sklepa tega zasedanja predložiti primerne resolucije v parlamentu, med drugim zlasti resolucijo v prid evropskega atomskega poola. Predsednik nacionalnega sveta Zoli pa je sporočil, da se bo nacionalni svet sestal v Rimu 18. in 19. februarja. A. P. in letalski cmel v liSR PRAGA, 21. —■ Češkoslovaške oblasti so obvestile tuje letalske družbe, da zaradi velikega števila propagandističnih balonov, ki prihajajo iz zahodnih držav na češkoslovaško ozemlje, ni mogoče jamčiti za varnost leta in da lahko torej tuja letala letijo nad češkoslovaškim ozemljem samo na lastno odgovornost in tveganje. Zaradi tega opozorila je belgijskega družba «Sabena» začasno ustavila polete na svoji redni liniji Bruselj-Praga-Ni še znano, kako se bodo ravnale ostale tuje letalske družbe. Na češkoslovaških notranjih progah so poleti na dnevnih progah še vedno normalni. Ukinjeni pa so bili nočni preleti, medtem ko so tudi za dnevno letenje uvedli posebne varnostne ukrepe, o katerih pa oblasti niso sporočile podrobnosti. Kot je znano, so pred dvema dnevoma ustavili nočne vzlete z letališč v Pragi, Brnu in Bratislavi zaradi navzočnosti številnih balonov z a-meriškim propagandističnim materialom. Včeraj se je iz neznanih razlogov zrušilo češkoslovaško letalo z 22 potniki, ki je letelo na liniji Porast proizvodnje premoga v FLRJ BEOGRAD, 21. — Po perspektivnem načrtu, o katerem so danes razpravljali na sestanku rudarskih in metalurških strokovnjakov, bo potrošnja premoga v Jugoslaviji porasla do leta 1963 na 28 milijonov ton. V zvezi s tem so ugotovili, da se osemletni program povečanja proizvodnje lahko uresniči s povečano produktivnostjo dela z mehanizacijo sedanjih rudnikov in z odprtjem novih. Lani je Ju- goslavija proizvedla približno 15 milijonov ton, letos pa bo proizvodnja porastla na 16,2 milijona ton, medtem ko je predvojna proizvodnja bila nekaj več kot 6 milijonov ton letno. Stavka prislaittiov v SYDNEY, 31. — Pogajanja za preprečitev stavke avstralskih pristaniških delavcev so bila prekinjena in predvideva se, da se bo jutri opolnoči začela stavka 26.000 pristaniških delavcev v 53 pristaniščih, zaradi česar bo v teh pristaniščih obtičalo nad 100 velikih parnikov. Delavci zahtevajo višje mezde in bolj. še pogoje. Državno tajništvo je objavilo vrsto dokumentov o pogajanjih med ZDA in Kitajsko v Ženevi WASHIN liki i1' ,razv°ja. ki ga v ve-lam označuje tudi par arn' dinamizem PSI. lib»rar0liatvo. se kaže med »e 2r].C’' dokaj dvoumno pa ki ^ 1 *ud’ stališče Gonelle, *Uje: v zadnjih dneh prip’- tr'Um nanien- da bi obnovil 8reott.Vlrat Gonella-Pella-An-*»C’torei novo izdajo že 1*8(1- <aldemokratsko S rlečkrat prav nerazum-hvajjia ako je «Giustiz>a» po- Scelbo £(ii na PSI in Nennija zaradi njegovih V°dstve« da s°cialdemokratsko 1»ožn„ »Ploh da 5^bi. bilo ni razumelo končno vendar hiokr' u pr’vesek sredinske v«č <}agnske Politike, tem-Za or,Q lahko dalo pobudo V°' ki ,.Uameritev vlade na le-Sednik ožitno tudi sam pred-psč D vlade ni nasproten *re,nih lo Pilo v predkon-1'ziti zborovanjih PSDI o->»0čpe "»»o članstvom zelo ^rihoč8 teVe v tem aotialU' ^rlem- 0)1 teden pride pred koa nl Politični volilni za-endar bo glavna pole- *»>ka y . --».«»1,0 [-.V, t V.-- *a Upratr)e*n0 vetjata zakonu «da VK krati,—0 'iubila predložiti v še niti odločitve °Mur-0Ulve- ki “ * tkem. Ni NEW YORK, 21. — Danes se je vrnil v London podtajnik v Foreign Officeu Evelyn Shuckburgh, ki se je v Wa-shingtonu dalj časa razgovar-jal s predstavniki državnega tajništva, da bi pripravil razgovore, ki jih bo imel v ZDA britanski ministrski predsednik Eden, ki bo skupno z zunanjim ministrom Selwy-nom Lloydom v kratkem obiskal Washington. Shuckburgh, ki je v Foreign Officeu načelnik oddelka za Srednji vzhod, je v Washingtonu govoril predvsem o problemih tega področja. Po povratku je Shuckburgh izjavil, da je bil dosežen »obsežen sporazum« o vseh vprašanjih v zvezi s Srednjim vzhodom. V ponedeljek se bo Shuckburgh sestal z zunanjim ministrom Selwynom Lloy-dom, ki mu bo poročal o rezultatih svojega potovanja. Eden in Selwyn Lloyd bosta odpotovala v ZDA v torek z ladjo «Queen Elizabeth« Eden bo prispel na ladjo, ki bo odplula iz Southamptona, v zadnjem trenutku, ker se mora v ponedeljek udeležiti v spodnji zbornici debate o Beli knjigi o prodaji preostalega vojaškega materiala. Sei-wyn Lloyd se bo na ladjo vkrcal že poprej. Edenovi vvashingtonski razgovori se bodo začeli 30. januarja. Po izjavah londonskih obveščenih krogov bo na dnevnem redu razgovorov naslednjih osem vprašanj: 1. prizadevanje ZSSR, da razširi svoj vpliv na dežele Srednjega vzhoda; 2. perspektive za pomiritev arabsko-izrael- nja v zvezi z bagdadskim nov načrt za rešitev palestin- paktom in z možnostjo ameriškega pristopa k njemu; 5 sovjetsko prizadevanje, da si pridobi simpatije dežel jugovzhodne Azije, in zanimanje, ki ga kaže ZSSR za države Latinske Amerike; 6. vprašanja v zvezi s sestankom SEA-TO, ki bo marca v Karačiju; 7. položaj na Daljnem vzhodu, vprašanje otokov Macu in Kvemoj, o katerih bi Velika Britanija rada, da bi jih Cangkajškovi oddelki zapustili, da bi se zmanjšala napetost v Formoški ožini; 8. položaj v Evropi v luči julijske konference štirih velikih, kasnejše konference zunanjih ministrov in bližnjega obiska Bulgamna in Hruščeva v Angliji- Kot je videti, je Evropa šele na zadnjem mestu precej obširnega dnevnega reda, medtem ko je prisojeno največ važnosti Srednjemu in Daljnemu vzhodu. Glede Daljnega vzhoda je zanimiva predvsem omemba otokov Macu in Kvemoj. V času najhujše polemike zaradi članka v reviji «Life» je londonski »Times« na Dullesova razkritja, da so ZDA tvegale vojno zaradi teh dveh »predstraž Formoze«, odgovoril z omembo da bi kazalo premisliti, ali sta oba otoka res povezana s formoškim vprašanjem. Sodijo, da je v tej točki pričakovati precejšeij spopad med angleškim in ameriškim stališčem. Prav tako zanimivi bodo razgovori o Srednjem vzno-du. kjer ZDA doslej niso kaj prida podprle britanske po- skega vprašanja. Medtem je prišlo do nekaterih novih e-lementov, kot izraelski napad ob Galilejskem jezeru, zaradi katerega je Varnostni svet Izrael obsodil, in ponesrečeni državni udar v Jordanu. Vsekakor pričakujejo, da se bo iz vvashingtonskih razgovorov izcimil nov posredovalni poskus med arabskimi državami in Izraelom, čeprav še ni znano, ali se bo držal okvira Edenovega načrta. Glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjoeld je prispel danes z letalom na dvodnevni obisk v Eg:pt. Hammarskjoeld, ki namerava obiskati po vrsti 18 držav, se je včeraj mudil v Ankari, kjer ga je sprejel predsednik turške republike Dželal Bajar. Glavni tajnik OZN se je raz-govarjal tudi s turškim zunanjim ministrom Fuadom Keprulujem. Med potovanjem iz Ankare v Kairo se je Hammarskjoeld ustavil v Lyddi (Izrael), kjer se je sestal z generalom Burnsom, načelnikom komisije OZN za premirje v Palestini in skupno z njim nadaljeval pot v egiptovsko glavno mesto. Hammarskjoelda sta na letališču v Kairu sprejela egiptovski zunanji minister Mah-mud Favzi in glavni tajnik arabske lige Halek Hasuna. Politični opazovalci sodijo, da bo Hammarskjoeld v Kairu razpravljal z egiptovskim ministrskim predsednikom Na-serejem o načrtu OZN za skega spora; 3. gospodarska ' bude za ustanavljanje bag-in tehnična pomoč državam j dadskega pakta in tudi m«o Srednjega vzhoda; 4. vpraša- pokazale navdušenja za Ede- zmanjšanje napetosti na meji med Izraelom in Egiptom in da bo v svojih razgovorih z egiptovskimi državniki pregledal ves položaj arabsko-izraelskih odnosov. ščina tudi zavzeti stališče o nekaterih sklepih verifikacijske komisije. Gre zlasti za sklep o razveljavitvi mandata štirih poujadističnih poslancev na podlagi določb u-stave. da v istem volilnem okrožju ne more isto gibanje predložiti več kakor dve listi. Ce bo to načelo sprejeto, bo morda razveljavljen mandat še drugih osem poujadističnih poslancev. S poujadizmom je imelo danes opravka tudi pariško sodišče, ki je .^upravljalo o ovadbi predsednika skupščine Schneiterja proti Poujadu zaradi obrekovanja. Sodišče je Poujada obsodilo na 500.000 frankov globe in na en frank odškodnine. Poujade je namreč obtoževal Schneiterja, da ima »okrvavljene roke«, češ da je dal po osvoboditvi umoriti neko žensko in da se je polastil 6 milijonov frankov, ki so pripadali odporniškemu gibanju. Današnji dan pa Je važen tudi zaradi sklepov, ki jih mora na svoji seji sprejeti državni svet MRP. V pariških političnih krogih so mnenja, da je MRP sedaj v »prehodni dobi«, ker baza izvaja velik pritisk, naj se opustijo pozicije desnega centra. Dokončno stališče te skupine bo znano jutri, ko se oo zaključilo delo odbora. Y političnih krogih vlada veliko zanimanje za te sklepe, ker gre za to, ali naj MRP podpre Guya Molleta, če bo ta sestavil vlado, ali pa naj se pri glasovanju vzdrži. V stranki sami se glede tega opažata dve tendenci: Eni vztrajajo, naj bi zavzeli nepopustljivo stališče in čakali, da izolirajo republikansko fronto in jo prisilijo na neuspeh ali pa na sprejem komunističnih glasov; drugi pa so pripravljeni glasovati za vlado republikanske fronte pod pogojem, da Mol-let in Mendes-France prenehata z napadi na prejšnjo vladno večino. Položaj v Alžiru pa je med najvažnejšimi vprašanji, ki so na dnevnem redu francoske politike. Položaj na tem ozemlju je še vedno zelo resen. Francoske oblasti v Alžiru so sporočile, da je bilo od 12. do 19. januarja med vojaškimi operacijami na področju Cabilia in Aures ubitih 385 upornikov. Ujetih jih je bilo 151, ranjenih pa 44. Tudi pariški tisk se poleg vprašanja sestave nove vlade še vedno mnogo ukvarja s položajem v Alžiru. Desničarski radikalni list »Aurore« poudarja, da bo, naj bo jutrišnja vlada katera koli, najnujnejše vprašanje vedno Alžir. Radikalni levičarski list «Express« po poudarja, da bo predstavnik republikanske fronte v Burbonski palači »obrazložil akcijski program, na podlagi katerega bo pozval vse, ki odobravajo r.jegov program, naj glasujejo zanj brez izjeme«. O Alžiru pravi list, da generalni guverner Soustelle in Edgar Faure zagovarjata politiko integracije, toda v bistvu se izogibata vprašanju, ali so Alžirci pripravljeni tako rešitev sprejeti ali ne. Progresivni »Liberation« za. vzema stališče proti Soustello-vi tezi i pravi, da «zaradi zatiranja postaja alžirsko vprašanje nerešljivo: Soustelle je postal zagovornik vojne do skrajnosti in nemogoče integracije«. Neodvisni socialistični list «Franc Tireur« predvideva, da se bosta glede Severne Afrike spopadli «stranka politikov in stranka vojakov«, ter omenja možnost, da bi v Alžiru posredoval maroški sultan. Dodaja pa, da je še prezgodaj predvidevati tako politiko «ker glavni, ki je prizadet — alžirsko ljudstvo — ni bilo še vprašano za mnenje«. Možnost svojega posredovanja v Alžiru nakazuje maroški sultan Ben Jusef v izjavah, ki jih je podal švicarskemu listu «Gazzette de Lau-sanne«. Govoril je najprej o bodočih odnosih med Franci-cijo in Marokom in izjavil, la je bilo zaupanje vzpostavljeno, dodal pa je, da bo treba dati temu zaupanju politično podlago in prav to bo r.amen bližnjih pariških pogajanj. Poudaril je zatem da bo maroška monarhija ustavna in da je treba glede Maroka pred vsemi vprašanji dati prednost neodvisnosti. Dodal je. da je vojna, ki se vodi na področju Rifa in v Alžiru. politično vprašanje, ki terja politično rešitev. ((Potrebno je, je dejal sultan, da Francija izvede v Alžifu pogumno in novo politiko. Pripravljeni bi bili nuditi francoski vladi naše dobre usluge pri alžirskem ljudstvu, ker je žalostno videti Francoze in Arabce, da se med seboj ubijajo. Francija je začela gledati jasno in je na novi poti. Imela nas bo vedno ob svoji strani«. Kar se tiče področja Rif, je sultan izrekel prepričanje, da se bodo spopadi prenehali, ko bodo zaključena pariška pogajanja. Dodal je, da s temi besedami ne misli, da bi položaj na področju Rifa uteg nil ali moral biti sredstvo pritiska ali vzrok za mešetarjenje s Francijo. Na odgovor na neko vprašanje, pa je odgovoril, da bo lahko izdal poziv na upornike šele tedaj, ko bodo pariška pogajanja pokazala popolno iskrenost Francije, ker bo šele tedaj razpolagal z verskim in duhovnim argumentom, da obsedi povzročitelje neredov. JuDoslovanske laMelite Z3D0SM REKA, 21. — Jugoslovanske ladjedelnice «3. maj« na Reki, «Uljanik» v Pulju in »Split« v Splitu bodo letos izročile prometu deset večjih tovornih ladij in dve potniški. Ladjedelnica #3. maj« bo letos spustila v morje sedem desettisočtonskih tovornih ladij, štiri za «Jugolinijo» in tli za švicarsko družbo «Oceania Shipping«. Etaovo (oHlo hoče storiti vse, da bi bila Velika Britanija na čelu napredka na tem področju, da pa je zato potreben ne le denar, temveč tudi ljudje, »ri tem se je navezal na že znano Churchillovo temo o veliki potrebi po strokovnem tehničnem kadru. Eden je omenil tudi svoje bližnje razgovore v Washing-tonu in dejal, da nedvomno ne bo mogel doseči z Eisen-howerjem sporazuma o vseh vprašanjih, da pa bodo razgovori kljub temu služili svetovnemu miru, ki predvsem sloni na angleško-ameriškem sodelovanju. LONDON, 21. — V govoru ki ga je imel nocoj po radiu in televiziji, je angleški ministrski predsednik Eden sporočil, da Velika Britanija sedaj izdeluje vodikovo bombo. Eden je govoril o perspektivah, ki se odpirajo Veliki Britaniji na pragu atomske dobe in dejal, da bo odkritje atomske energije spremenilo svet, kot ga je pred 140 ,eti spremenila iznajdba parnega stroja. Eden je poudaril, Ja CAGUIARI, 21. — Štirideset otrok osnovne šole so odpeljali v bolnišnico zaradi zastrupitve, potem ko so zaužili v šolski menzi kavo, mleko in kruh. Takoj po jedi so vsi dobili hude bolečine v črevesju. Medtem ko so jih oo prvem zdravljenju skoraj vse poslali domov, so trije ostali še v bolnišnici. slovenskih šolah, če so omenjene vesti resnične, ali bi se celo take določbe uveljavile, bi nasprotovale demokratični in pravilni rešitvi slovenskega šolskega vprašanja ter bi bile v očitnem nasprotju z italijansko ustavo in še posebno z londonskim sporazumom z dne 5. oktobra 1954. časopisi poročajo, da osnutek zakona določa med drugim posebno prošnjo, na podlagi katere naj bi mešana komisija odločala o upravičenosti vpisa v slovensko šolo. Poleg tega naj bi imeli pravico vpisa v slovensko šolo samo otroci jugoslovansite etnične skupine z italijanskim državljanstvom. čeprav mislimo, da gre samo za govorice ali za načrte, ki ne morejo bit! uresničeni, Vas moramo opozoriti na splošno ogor čenje in resne posledice, ki bi jih uveljavljenje podobnih določb povzročilo : 'c-i vsem slovenskim prebivalstvom. Ze sama vest o navedenem osnutku je živo prizadela narodni čut Slovencev. Dolžnost vlade je, da prepreči podobne predloge, ki pomenijo grobo diskriminacijo slovenskega prebivalstva pod italijansko upravo, in da zagotovi javnosti, da ne odobrava in ne bo sprejela podobnih določil osnutka zakona M EVI Na današnji dan je bil leta 1788 rojen v Londonu George Bvron, veliki angleški pesrik Danes, NEDELJA 22, januarja Vincencij muf., Sviloj Sonce vzide ob 7.39 in za:one ob 16.55. Dolžina dneva 9.16. Li*na vzide ob 11.44 in zatone ob 2.10* Jutri, PONEDELJEK 23. januarj* Zaroka Mar., Vol ji ca . ZAČETEK RAZPRAVE O IMENOVANJU NOVIH ULIC IN TRGOV POPOLNOMA SO PREZRLI IMENA DEMOKRATOV IN ANTIFAŠISTOV Protest UDI Županov predlog naj ‘bi seznam novih ulic sprejeli brez razprave, je veliKa večina svetovalcev zavrnila Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je odbornik Sciolis predložil sklep o imenovanju ali preimenovanju 200 ulic in trgov. Seznam imen, ki jih. je že lani predložil občinskemu svetu odbornik Furlani, je pripravila posebna komisija, ki ji je načeloval prof. Sciolis. V obrazložitvi sklepa je prof. Sciolis poudaril, da se je komisija ravnala po načelu, da ohrani predvsem krajevna imena, kot na primer imena znanih tržaških družin, osebnosti iz daljne in sodobne deželne zgodovine, da se z raznimi imeni poudari »italijanski značaj področja«, ne da bi zašli v nacionalizem. Prof. Sciolis je poudaril, da v seznam niso vključili imen padlih v zadnji vojni in za časa odporniškega gibanja. To pi niso napravili zaradi kakšnih predsodkov, ker je «izven vsake diskusije spoštovanje do padlih za kakršnekoli ideale. ne glede na zastavo pod katero so se borili. Ni pa mogoče zahtevati, da bomo imenovali naše ulice z imeni ljudi, ki so se borili, da postane Trst jugoslovanski«. Dalje je omenil, da tudi imena istrskih in dalmatinskih mest niso bila vključena v seznam, ((čeprav bodo za vedno ostala v naših srcih«. Gornje Sciolisovo pojasnilo «ki so padli v zadnji vojni in za časa odporniškega gibanja«? O tem in še o drugih vprašanjih tega predloga bo občinski svet razpravljal na prihodnjih sejah. Zato pričakujejo zelo obširno in zanimivo razpravo. Morda prav zaradi tega dejstva je župan v petek predlagal, naj bi svetovalci predloženi seznam odobrili brez diskusije in naj bi morebitne predloge novih imen vključili v nov seznam, ki ga bodo morali sestaviti za okrog 60 novih ulic in trgov, ki so nastali ali bodo nastali v bodočih letih z gradnjo novih mestnih predelov. Občinski svet je skoraj soglasno zavrnil ta županov predlog. ZA IZVAJANJE VIDEMSKEGA SPORAZUMA o razdelitvi trga, o disciplini V Ljubljani zaključeno zasedanje mešane komisije Mešana jugoslovansko-itali-janska komisija, ki nadzoruje izvajanje sporazuma o obmejnem prometu podpisanega v Vidmu, je včeraj zaključila tretje zasedanje, ki se je začelo v Ljubljani 16. januarja. Uradno poročilo komisije pravi, da sta delegaciji raz-različnih vpraša- pravljali o je dovolj jasno in je vsaki njih, ki se nanašajo na izdajo njegov izgovor, da je komisi-j dokumentov za prehod meje. ja pazila, da ne bi zašla v . na prehode obmejnih blokov, nacionalizem, povsem odveč- na valuto in predmete kate-Kaj je pa če ne nacionali- re lahko prenesejo potniki čez zem, skušati z raznimi stari-i mejo, na avtomobilske in po-mi rimskimi in drugimi imeni morske zveze ustanovljene s dokazati na primer »italijanski značaj« Skednja, Barko-velj, S.M. Magdalene. Rocola, vsega tržaškega bližnjega predmestja sploh in še posebno bližnje okolice, ko je sporazumom. Komisija je u-gotovila. da so po podpisu sporazuma in to od 20. avgusta do včeraj izdale odgovorne jugoslovanske in italijanske oblasti več kot 104 tisoč vsem znano, da je od nekdaj dokumentov za obmejni pre-slovenska. Samo dejstvo, da 1 hod, kar zagotavlja, nadaljuje bila komisija, ki je sestav-| je uradno poročilo, da se spo-ljala seznam novih ulic in | razum v redu izpolnjuje v trgov in ki ji je načeloval korist prebivalstva-prof. Sciolis, zaskrbljena za | Na tem tretjem zasedanju «ohranitev italijanskega zna- komisije so poleg tega jzme- čaja« teh krajev dokazuje, da ti kraji niso imeli nikoli italijanski značaj in da jim hočejo ta značaj sedaj vsiliti z raznimi imeni, ki nimajo nič skupnega s temi kraji. Glede imen padlih v zadnji vojni in za časa odporniškega gibanja pa je vsake izgovor odveč. Ce občina noče imenovati tržaških ulic in trgov z imeni oseb, »ki so se borile da postane Trst jugoslovanski« (s to pripombo je prof. Sciolis priznal, da se je velik del Tržačanov, ki so padli v borbi proti naci-fašizmu. boril za to rešitev), je imela občina na razpolago še mnogo drugih imen italijanskih antifašistov in demokratov, ki so padli v vrstah italijanskega odporniškega gibanja in ki so si s svojo dolgoletno borbo proti fašizmu in končno z žrtvijo svojega lastnega življenja zaslužili mnogo bolj kot kakšen stari rimski prokonzul. da se počastijo z eno ulico ali trgom. Morda se pa komisija oziroma sedanja občinska uprava ni hotela zameriti fašistom, ki imajo tudi oni »svoje junake« in je zato prezrla vse. njali informacije o zaključkih, do katerih so prišli predstavniki zavarovalnih ustanov na nedavnih posebnih sestankih. Poleg tega so tudi razpravljali o sklenitvi sporazuma za dobave vode vasem miljske občine, ki so prišle pod jugoslovansko upravo. Uradno poročilo zaključuje, da so se razgovori vršili v ozračju prisrčnega sodelovanja, kar odgovarja dobrim odnosom med obema državama. proizvajalcev in o ukinitvi konkurence. Gre torej za u-stanovitev monopolističnega sistema tudi pri proizvodnji in prodaji lanu. Poleg tega bodo razpravljali tudi o ukrepih potrebnih, da se odstranijo številne poneverbe, saj je na trgu v prodaji mnogo tkanin z napisom «lan», v resnici pa gre za mešanice z bombažem oziroma drugimi manj vrednimi umetnimi vlakni. Kongresisti bodo takoj po prihodu priredili na krovu ladje sprejem, na katerega bodo povabili predstavnike oblasti, gospodarskega in političnega življenja. »Vulcania« bo ostala v Trstu do torka, ko bo odplula v Benetke, kjer jo bodo postavili v dok, da ji očistijo dno. 25. januarja pa bo iz Trsta odplula »Saturnia« na progi proti New Yorku z za neugodno zimsko sezono izredno visokim številom potnikov na krovu. «Vulcania» pa se bo vrnila v Trst 1. februarja in bo odplula proti New Yorku 9. februarja. Izvršni odbor demokratičnih žena je na včerajšnji seji sklenil pozvati predsednika | posvetovalnega odbora in ravnatelja INAM, da bi upoštevala predlog o ustanovitvi brezplačnih tečajev za psihofizično pripravo porodnic. Odbor konkretno predlaga, da bi se ti brezplačni tečaji u-stanovili za zavarovane porodnice in žene zavarovancev pri omenjeni ustanovi. S sestanka je izvršni odbor demokratičnih žena poslal pismo vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari, v katerem protestira proti odstranitvi napisnih tabel s slovenskih šol. V pismu je nadalje izražena prošnja, da bi vladni komisar interveniral pri italijanski vladi v imenu slovenskih mater, ki so zaskrbljene zaradi odločb, ki so predvidene v novem zakonskem osnutku za slovenske šole. VČERAJ V »VERDIJU« Konferenca Neodvisne socialistične zveze »Sekcija neodvisne socialistične zveze v Križu sporoča, da bo v ponedeljek 23.1.1956 ob 20. uri na sedežu (Prosvetni dom »A. Sirk« konferenca. Tov. Jože Dekleva, član odbora NSZ v Trstu, bo govoril o: gospodarskih vprašanjih našega področja, o zahtevi proste cone in o prihodnjih upravnih (občinskih) volitvah. Vstop z vabilom.« 111111» ODKLONILA UDEtllBD »A MEONftROONI KONFERENCI Zaostren spor zaradi tranzita Avstrija - Trst - prehomorje Do prekinitve pogajanj je prišlo zato. ker je Jugoslavija zahtevala, da sme skozi irblž največ 40 odst. avstrijskega tranzita Ministrstvo za promet je uradno odbilo sodelovanje na mednarodni železniški konferenci, na kateri bi morali sodelovati predstavniki Avstrije, Jugoslavije in Italije in ki bi morala biti v drugi polovici januarja v Rimu. Na konferenci bi morali razpravljati o železniških zvezah za prevoz blaga Avstrija _ Trst-prekomorje. Ta konferenca bi predstavljala nadaljevanje železniških konferenc, ki so bile proti koncu lanskega leta na Dunaju in kjer so sicer sklenili znižanje tarife za prevoz blaga po italijanski trbi-ški železnici, vendar pa so istočasno prišli v spor z jugoslovanskimi železnicami za razdelitev prometa med raznimi železniškimi programi. Jugoslovani so namreč zahtevali, da bi moralo iti skozi Trbiž samo 40 odst. tranzita, kar pa ni zadovoljilo italijanskih železnic, ki zahtevajo 7,5 cdst. več. Spor se je tako zaostril, da so italijanske železnice sklenile prekiniti svoje sodelovanje in so zaradi tega odpovedale udeležbo na novi želez, niški konferenci, kjer bi mo- Z VČERAJŠNJE SEJE REPENTABORSREGA OBČINSKEGA SVETA Repentaborski občinski svet odobril proračun za leto 1956 V temeljiti razpravi so svetovalci znižali stroške za nad 600.000 lir ter le malenkostno povečali nekatere druge izdatke Z udeleženci kongresa o lanu »uoicaitia* ml v našem nristaništu Danes med 18. in 20. uro bo priplula v tržaško pristanišče motorna ladja «Vulcania», ki je odplula v sredo iz Genove na pot okrog polotoka s 200 udeleženci III kongresa o lanu na krovu. Pred odhodom iz Genove je predsednik kongresa Marc Droules objasnil novinarjem na tiskovni konferenci, da bo kongres razpravljal predvsem ZOPIT PROMETNA NESREČA Tragična smrt motorista po trčenji z avtomobilom Nesrečnik si je pri padcu poškodoval lobanjo in je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil Nekaj minut pred 13. uro je 24-letni Friderik Ferlan iz Križa št. 64 vozil s svojim avtomobilom «Fiat 1100» po Videmski ulici proti Greti-Komaj pa je zavil iz ovinka se je njegovo vozilo iz neznanih razlogov nagnilo proti levi strani ter s tem trčilo z zadnjim delom v trokoles-ni motorni tovornik, ki je bil ustavljen ob pločniku. Po tem prvem trčenju se je Ferlanovo vozilo premak-rilo proti desni strani ceste in se zaletelo v 46-letnega Karla Pertota iz Ul. del Friu-1: št. 383, ki je bil s svojim lahkim motornim kolesom na-menjen v isto smer kot Ferlan. Posledica tega sunka je bila, da je Pertot odletel z motorja na tla, kjet je obležal. Kmalu zatem so nesrečneža odpeljali z rešilnim avtomo bilom v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli na II kirurškem oddelku. Po ugotovitvi lobanjskih poškodb in zloma stegnenice desne noge so si zdravniki, še posebno ker je bil Pertot že v agoniji, pridržali prognozo. Okoli 14. ure pa je nesrečni mož podlegel poškodbam bilo po osvoboditvi priznana tudi invalidnost. Kljub temu pa je tov. Karel tudi posle) zastavil svoje sile za naso skupno stvar. Kolikor so mu dopuščale moči jt deloval na terenu, zraven pa opravljal svojo službo, da je lahko preskrboval svojo družino, i o-kojni tovariš Pertot zapušča seno in tri nedorasle otroke. Hudo prizadeti druiini «zre. kamo naše iskreno sožalje. Vzornega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! Blazna ženska grozila z nožem Vest o tragični smrt i ton. Karla Pertota, se )e naglo razširila po Barkovljah in močno presunila vse. ki so ga poznali in spoštovali. Pokojni tov. Karel Pertot je bil zaveden in napreden Slovenec. mož odkritega značaja in jasnih načel, za katere se je tudi boril. V prvih mesecih l 1944 je šel v partizane t’ Dalmacijo. Bil je član minerske skupine s katero je po težkih borbah prišel tud i v svoje rodno mesto, v Trst. Velikanski napori med borbo sa vanj vsadili klico hude bolezni, zaradi katere mu je Ze dva dni je 65-letna Rozalija Pehar iz Skoljeta št. 200 stala na oknu svojega stanovanja v prvem nadstropju stavbe ter grozila z velikim nožem mimoidočim in sosedom. Ker pa je ženska kazala znake slaboumnosti so sosedje poklicali policijo, a niti agentom Peharjeva ni hotela odpreti. Na prigovarjanje v italijanščini in v slovenščini je ženska vztrajala v svojem stanovanju in še naprej grozila na levo in na desno. Niti bolničarji Rdečega križa niso dosegli boljše-gt rezultata. Končno so poklicali na mesto gasilce in f so s silo odprli vrata ter nato prepustili delo bolničarjem. Najprej jih je ženska sprejela s pljuvanjem in kletvinami, a kmalu se je pomirila, pobrala torbo v kateri ;e imela še dve manjši ter jim sledila. Namesto v bolnišnico pa so Peharjevo odpeljali naravnost v umobolnico, kjer so jo tudi pridržali. Ka kor vedo povedati sosedje, je lila ženska versko blazna in je trpela za manijo zasledovanja. Včeraj popoldne je bila na županstvu na Colu druga redna seja repentaborskega občinskega sveta, na kateri so prvenstveno razpravljali o letošnjem občinskem proračunu. Takoj v začetku moramo poudariti, da so se nekateri svetovalci na razpravo, ki je sledila obrazložitvi proračuna, izredno dobro pripravili ter so tako konstruktivno prispevali predvsem k zmanjšanju občinskih stroškov. Podžupan Ludvik Guštin, ki je obrazložil letošnji proračun, je v začetku poudaril, da se jfc občinski' odbor, ki je proračun sestavil, držal predvsem postopka iz prejšnjih let m zaradi tega ni velikih sprememb bodisi V rednih dohodkih bodisi v rednih izdatkih. Kar se pa izrednih stroškov tiče, je v tem delu proračuna precejšnja razlika ,y primerjavi z lanskim, saj predvideva letošnji proračun za 18124.000 lir manj stroškov kot lansko leto. Razlika je nastala zaradi tega, ker so iz proračuna odpadli stroški za SELAD in za vzdrževanje cest, katere je prevzela v oskrbo pokrajina. Podžupan je nato obrazložil predvidene dohodke, izdatke in izredne stroške. Da se ne bi spuščali v podrobnejšo razlago raznih postavk, naj le omenimo, da je v tem proračunu predvidenih skupno 6 045.204 lir rednih dohodkov, ter 8,435.455 lir rednih izdatkov, kar pomeni, da je občina pasivna za 2,390.251 lir. Poleg tega je v proračunu predvidenih še 2,680,220 lir izrednih izdatkov, kar v končnem računu znese, da bi morala država kriti skupno 5,070.471 lir primanjkljaja. Omeniti je treba, da te številke niso povsem točne, kajti občinski svetovalci so v daljši razpravi znižali nekatere postavke, in sicer v skupni vrednosti nad 600.000 lir, medtem la verna podoba starih hiš z ognjišči in vsemi drugimi pritiklinami, ki so v tej moderni dobi skorajda že povsem izginile. Podžupan je poudaril, da bi imel tak muzej zgodovinsko vrednost in bi kot turistična zanimivost privabil v občino še več izletnikov in turistov. Na žalost pa so se nekateri svetovalci temu uprli ali pa bili neodločni, zaradi česar o tem predlogu niso niti glasovali. Upamo, da bodo to storili na prihodnji seji in vnesli postavko za ureditev kraškega muzeja v izredne .strcjškp (Občinskega proračuna. Izgovor, da bi to predstavljalo preveliko breme za občino, ne drži, saj ne bi vzdrževanje zahtevalo velikih stroškpv in bi se lahko krilo z vstopnino za ogled muzeja. Ker bomo o proračunu še podrobneje poročali, naj za danes le še omenimo, da je na dnevnem redu tega zasedanja še nekaj točk, o katerih pa bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v soboto popoldne. Skupščina upokojencev v Kinu ob morju skih in socialnih zahtevah v tekočem letu bo govoril tajnik FINEA Rinaldo Scheda. V mali Rossettijevi dvorani pa bo ob 10. uri skupščina pomorščakov in upokojencev, ki jo organizira sekcija tržaške FILM. Pomorščakom bo govoril tajnik FILM Guido Campailla. Doklada 7a men?o v podjetju ORiON Včeraj je ravnateljstvo pod. jetja ORION sporočilo uslužbencem. da jim bo nakazalo doklado za menzo v znesku 80 lir dnevno. Za datum začetka izplačevanja je določilo 18. januar t. 1. Prav tako bo podjetje nabavilo svojim uslužbencem delovno obleko. S tem so delavci kovinarskega podjetja ORION dosegli izpolnitev dveh zahtev, ki so ju postavili že pred časom. Zborovanje mladih kovinarjev Včeraj ob 16. uri je bilo v Ul. Zonta 2 zborovanje mladih kovinarjev. Na zborovanju so razpravljali o perečih problemih, ki tarejo njihovo kategorijo in protestirali pro. Danes ob 9.30 bo v Kinu ‘i. ravnateljstva CRDA rali dokončno sprejeti kvote prevozov blaga na posameznih železniških zvezah. Istočasno so italijanske železnice tudi sklenile izstopiti iz železniške zveze Avstrija - Trst -prekomorje s 30. junijem 1956. Drugi dekret ministrstva za promet pa se nanaša na uveljavitev posebne znižane tarife za prevoz avstrijskega blaga po trbiški progi proti Trstu. Ta dekret, katerega je ministrstvo telegrafično sporočilo 19. januarja, določa takojšnjo ukinitev poviškov tarif (tarifa 253) za tranzitni promet. Z obema odločitvama italijanskih državnih* železnic se je torej končalo razdobje pogajanj in je nastopila odkrita konkurenčna borba med zainteresiranimi Ustanovljena sekcija radikalne stranke Tajništvo radikalne stranke (PRDLI) obvešča, da je bila v četrtek 19. t.m. ustanovna skupščina tržaške sekcije radikalne stranke. Na skupščini je bil izvoljen začasni izvršni odbor, v katerem so Fulvio Anzellotti, dr. Aristide Buffu-lini, odv. Werner de Ermanni, ga. Letizia Fonda-Savio, dr. Luciano Lorcet, Sergio Lupo in odv. Guido Tiberini. Državnega kongresa radikalne stranke, ki bo 4. in 5. februarja v Rimu. se bodo poleg omenjenih udeležili tudi prof. Giulio Cervani, prof. Francesco Collotti, ing. Fer-nando Gandusio, prof. Biagio Marin, prof. Giorgio Radetti, Sergio Spagnul in prof. Fa-bio Suadi. Tajništvo nadalje sporoča, da bodo v najkrajšem času objavili vesti glede organizacije omenjene sekcije in o strankinem sedežu. Navdušen sprejem del Bantielda, 1/iozzija in Bugamellija Poziv hišnim lastnikom Županstvo poziva vse hišne lastnike, da v smislu zakona predložijo najkasneje^ do 15. februarja sezname hišnih najemnikov. Seznami morajo vsebovati podatke, ki so navedeni v vprašalni poli, ki je vsem interesentom brezplačno na razpolago v občinskem davčnem uradu v Ul. dei Ret-tori 2-III. Darovi in prispevki V spomin pokojne Antonije Starec poklanja podletie «A-drialcppez« Trst in uslužbeiici 12.000 lir za Dijaško Matico • V spomin vnuka Sama Siškoviia darujeta Marija ih Franc Kodrič 10.000 lir z. Dijaško Matico. Amalija Zink daruje 1000 lir za Dijaško Matico. Zelo praznično vzdušje je bilo včeraj zvečer v gledališču »Verdi«. Prvič v Trstu so bila predvajana tri dela tržaških komponistov in reči je treba, da je med gledališkim občinstvom vladalo veliko zanimanje za ta večer. Na sporedu je bila najprej Banfieldova opera v enem dejanju uLjubavno pismo lorda Bgronas. Ubčinstvo je delo sprejelo z velikim odobravanjem, ki ga je bil poleg avtorja deležen tudi dirigent Glauco Curie! in pa vse tri pevke: Augusta Oltrabella, Nora De Rosa in Elena Maz-zoni. Efektna je bila tudi scena, ko se v medigri pokaže tempelj na Akropoli. Anna Rumini in Bruno Rossini sta pantomino zelo lepo izvedla. N avdušen sprejem je veljal tudi Viozzijevi enodejanski operi «Alamistakeo». Pohvalo zaslužijo vsi nastopajoči: Vito Susca kot Willy Poster, ki v sanjah sodeluje pri obujanju mumije (AlamistaJceo — En-rico Čampi) z dr. Ponnonner-jem (Paolo Pedani), Bucking-ham (Gaetano fanelli) ter Gliddonom (Ezio de Giorgi). Ti «obujevalci» tvorijo prav zabaven kvartet, medtem ko ohrani Alamistakeo ves c as slovesno resnost. Medtem ko je bilo Ban-fieldovo delo izvajano včeraj prvič v Evropi in Viozzijevo prvič v Trstu pa je Bugamel-lijeva «Koreografska pesni ten« doživela sploh svojo krstno predstavo. Dirigiral je avtor sam, koreografsko pa je delo postavila Nives Poli, ki je tudi plesala eno izmed glavnih vlog poleg Sonje Marmo-glie. Vlogo moža je plesal Jura Lobov. Zelo lepo sceno je oskrbel Nino Perizzi. Na koncu so tako izvajalci kot avtor želi mnogo odobravanja. (Podrobneje o delih bomo še poročali). OBVESTILO PITASSIJA Da ne bo imela posledic se ponovno opozarja gospa, lastnica trgovine z mešanim blagom (ki jo je spoznal prodajalec), da takoj vrne plašč svetlorjave barve, vrste »cammello« z leopardovim ovratni-kim, ki ji je bil pomotoma izročen poleg njenih stvari, kupljenih v trgovini Pitassi. cb morju skupščina upokojencev vseh kategorij. .Na skupščini, ki jo je napovedala Federacija upokojencev Delav. ske zveze bosta govorila državni svetovalec italijanske federacije upokojencev in poslanec Domenico Marchioro, član izvršnega odbora CGIL. ko so nekatere druge za malenkost zvišali. Poudariti je treba, da so svetovalci ponov no zavrnili zahtevo prefektu re po zvišanju trošarine na predmete široke potrošnje za 25 odst. ter povišanje trošarine na električni tok od 0,90 na 10 lir. Sorazmerno s tem se bodo seveda znižali tudi občinski dohodki. Toda občinski svet, ki je v začetku seje razpravljal o možnosti odpu- sta neke uradniške moči, da bi s tem prihranili nekaj de- narja, je kasneje sklenil, da se črtajo v kategoriji »izredni stroški« postavki za nadurno delo uradnikov in stroške za prevoz v skupni vrednosti 466.000 lir ter pri tem sklenil, da ostane položaj občinskega osebja nespremenjen Prav tako so znižali letno plačo občinskemu zdravniku od predvidenih 150.000 na 120.000 lir ter prispevek konzorciju za živinozdravniško službo od predvidenih 230.000 lir na 100-000 lir. Poleg tega si znižali še nekaj drugih stroškov, medtem ko so povišali n. pr. postavko o prispevku za šolsko knjižnico od 20 000 na 30.000 lir. Ko je bila razprava o postavki glede prispevka za kon-z.orcialno živinozdravniško službo, so se svetovalci pritožili, di' je ta služba pomanjkljiva, predvsem zaradi tega, ker stanuje živinozdravnik v Nabrežini, nima telefona in ga je le težko obvestiti v primeru potrebe. Priporočali so naj bi se občina pozanimala, kako to stvar urediti, da bi bil občanom na razpolago živinozdravnik, ki bi bil bolj pri rokah. Pred zaključkom razprave 0 proračunu je podžupan še predlagal, naj bi med izredne stroške vključili milijon lir za ureditev kraškega muzeja. V ta namen bi namreč preuredili neko staro in 1 značilno kraško hišo, ki bi bi- Ob 10. uri se bodo zbrali v Ul. T. Vecellio 4 gradbeni delavci. O njihovih ekonom- da zniža tarife za akordno delo vsem kategorijam uslužbencev CRDA in tako poslabša že itak težaven ekonomski položaj tržaških metalurških delavcev. Danes ob 10. uri bo v Ul. Zonta sestanek šivilj, ki ga je napovedal sindikat delavcev oblačilne industrije CGIL. Na tem sestanku bodo razpravljali o delovnih pogodbah, mezdah in zakonu o vajencih. IZ SODNIH DVORAN Poneveril je prihranke svojih delovnih tovarišev Obsojen blagojouc notranje hranilnice v podjetju Dreher, ki si je nrilastit nad 1.000.000 lir in nato izginil Na hodniku pred razprav- no dvorano okrajnega sodišča je bila pred dnevi skupina ijudi, ki se je razburjeno pogovarjala. Razburjenje je doseglo višek ko so prisotni opazili bivšega nameščenca pivovarne Dreher, 38-letnega Giorgia Pezzo iz Ul. Corri-doni ki je prišel na sodišče, da se zagovarja zaradi ilegalne prisvojitve 1,010.600 lir v škodo svojih 30 kolegov, ki so ga že 1953. leta izbrali za blagajnika notranje hranilnice. Delavci, ki so hoteli prihraniti nekaj denarja za konec leta so začeli prinašati po 300 ali 600 lir tedensko blagajniku, ki je prejem vsote redno vpisoval v osebne knjižice. 1953. leta so vsi delavci ob koncu decembra dvignili njim pripadajočo vsoto in zadovoljni nad uspehom so sklenili ponoviti s poskusom tudi v naslednjem letu. Pezzo, katerega so smatrali za poštenega in zaupanja vrednega človeka, so ponovno izbrali za blagajnika. Denar, ki ga je imel v rokah pa je moža tokrat pre- in malo predal igranju. Vsak mamil. Spočetka si je izposo- stranka. teden je jemal iz skupne blagajne 6 do 10.000 lir in vse zaigral na Sisalu in na Toti-pu. Konec leta je bil že pred pragom in tedaj je Pezza, ki ni imel toliko poguma, kakor je sam izjavil, da bi sprejel nase odgovornost nad tem de. janjem, zažgal vse osebne knjižice, si prisvojil še preostalih 200.000 lir in izginil brez sledu. Toda Pezza ni mogel ostati dolgo časa skrit: nekega dne se je pojavil v tovarni, izročil 120.000 lir kot ostanek skupne vsote in izročil tudi svojo odpravnino, ki je znašala 94.450 lir, kar pa seveda ni zadovoljilo nikogar. Kot garancijo, da bo poravnal dolg. je izročil tudi šofersko knjižico svojega skuterja in seveda obljubil, da bo vse povrnil čim bo našel kake delo Delavci so seveda čakali in ker povračila ni hotelo biti so Pezzo prijavili sodišču, kjer se je ena izmed prevaranih delavk prijavila kot zasebna jal majhne vsote z namenom, da jih vrne, a tega ni mogel storiti, zaradi česar se je vsota manjkajočega denarja venomer večala Kaj storiti? Pezzu to stanje ni dalo miru in mu je grenilo življenje. Oprijel se je prve misli, k' mu je prišla v glavo in ta ga je še bolj pahnila v prepad. D- bi prišel do mani-kajočega denarja, se je kratko Razprava se je za Pezzo končala katastrofalno: sodnik ga je namreč obsodil na leto dni in mesec zapora ter na plačilo 35.000 lir globe. Poleg tega bo moral Pezza plačati 20.000 lir stroškov odvetniku zasebne stranke in 19.000 lir zasebni stranki. Sodnik: Petris: zapisn.: Feo-!a. obramba: Padovani. odv. zas, stranke: odv. P, Šardos. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 21. januarja 1956 se je v Trstu rodilo 10 otrok, unvrlo je 20 oeeb, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE: uradnik Giovanni Pellizzoni in gospodinja Claudia Stulle. uradnik Zgi-dio Rubesa In šivilja Maria Hu-san, težak Ennio Bortoluzzi in gospodinja Licia Giuras. mizar Giovanni Cramersteter in gospodinja Fausta Laurenti. UMRLI SO: 61-letna Maria 7,a-rotti por. Bompadre. 69-letni Ivan Bubnič. 82-letna Domenica Ddi-Je vd Russignan, 59-letnl Gaetano Pagano, 41-letni Giuseppe Ke-neman. 68-letni Antonio Tample-nizza, 71-letni Marto Bravin. 61-letni Marcello Bičal. 72-letni Giuseppe Cemac, 77-letni Francesco Viod, 58-letni Giuseppe Clotti, 45-letnl Ernest Juriševič. 77-let-na Aliče Giacomelli por. Ma- riotti, 83-letna Antonija Pertot vd. Stairec. 42-ietn [ Francesco Avian. 85-letni Alberto Farna, 77-letna Marija Sluga por. Učko-vič. 61-letni Oscar Sortsch. 75-letni Cornelio Horn, 83-letna An. tonia Miniguttj vd. Pacoritvi. OKLICI Šofer Sergio FeruJa in gosipo-dinja Alessandra Siega, uradnik Giuseppe Millach in učiteljica Maria Spongia, delavec Sergio Padovan In uradnica Antonia Perco, težak Marcello Zotti in uradnica Tosca Schileo varilec Valerio Ma.ver in gospodinja Maria Lulsa Siega, delavec Gennaro Baisei in gospodinja Rosamaria Venaria. učitell Ubaldo Pravisa-ni in učiteljica Ondina Marcelin, električar Ondino Reggente in gospodinja Maria Scamperle-Prasel, zdravnik Glauco Taglia-ferro in univerzitetna šludentka Nives Maslo, mehanik Fulvio Pisani in gospodinja Romana Marši. doktor kemije Giovarvni Ve-mrti in lekarnarka Nora Justin prodajalec Giulio Calzi in gospodinja Edoarda Sossi. inštalater Fioravante Pratirii in šivilja Nives Zanfagnln. električar Fulvio Muggia in uradnica Ondina Leskovec, uradnik Antonio Can-cian in uradnica Lidia Foocatti, geometer Giovanni Gepni in učiteljica IsabeMa Cossar, šofer Luciano Roiaz in gospodinja Blanca- Grego, uradnik Silvio Grego- retti in uradnica Irma Delfin, prodajalec Benito Fraocone :n prodajalka Amalija Vidmar, inštalater Salvatore Bertossa in šivilja A Ima Stepančič, strugar Dante Pisani in gospodinja Gl-sella Tonetlo, uradnik Seirgio Orianj in gospodinja Eleonora Delcampo. mizar Aldo Nussdorfer in gospodinja Silva Sblatte-ro. mornar Nivio Vascotto in gospodinja Almira Degrassi. reprezentant Rosallo Prasel in gospodinja Anna Hlede, trgovec Luciano Mosca in gospodinja Lilia-na Crevatin, krošnjar Mario Muz-zioli in gospodinja Livia Con-giu, delavec Mario Brancolini in šivilja Lucia Fiorella. mizar Antonio Coglievina in uradnica Mara Giovanoa Nesi. VREME VČERAJ Najnižja temperatura 7,7, najvišja 6,9. ob 17. uri 7,2 stop., zračni tiak 1021,2 stalen, veter jugozapadnik 1 km na uro. vlaga 95 odst., 6,9 mm padavin, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8.6 stopinj. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello. Drevored XX. sept 4: Crevato. Ul. Roma 15: Giustl. Greta, Cesta Friuii 7; Gmeltier. Ul. Giulia 14; Al>a Maddalena. Ul. Istria 43; Pren-dlrii, Ul. T. Vecellio 24; Serra-vallo. Ul. Cavana l; Zanetti, Testa d’oro. Ul. Mazzini 43 VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 22. t. m. ob 16. uri na Kontovelu IVAN CANKAR: Martin Kačur V soboto 28. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu ■ f r v i maj« Vrdelska cest 7. premiera TRENUTEK MIRU PROSIM... Spisal: EDUARDO DE FILIPPO Prevedla: SONJA MOHORČIČ Režiser: ANTON MARTI k. g. Scenograf: JOŽE CESAR NEDELJA, 22. januarja »5* • i Ui» l ru^i AJA A , 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 p* •' bussy: Igre; 9.48 Lahke melodflj: 11.10 Ritmične popevke; VVagmer: Tawhauser. uvertur?' i 12.uo Oddaja za najmlajše: l*J Koncert pestre operne it+e t 13.30 Glasba po željah; 14.30 C** ganske melodije; 14.5o’ Poi®1? t norist Mario Del Monaco; • GLASBENA SKUPINA iz BOLJUNCA priredi v torek, 24. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Glasbeno-zabavni večer Spored: 1. Slovenske narodne pesmi 2. Poskočne polke in valčki, izvaja vaški kvartet 3. Dalmatinske narodne pesmi, izvajajo tamburaši; sodeluje pevski oktet Med odmori šaljive točke: Vanek in Drejček Miha Vandrovec Očetovo presenečenje JKJri^L iviaric* l/ci iviuiidtv, --j. Giasba za naše malčke; ‘jr i.: Lahki orkestri; 15.45 Slavni ci; 16.15 Chopin: Štiri impronjFj tuji; 16.37 Melodije iz filnvo*: ,f 17.00 Mešani zbor iz SempOlaP' 17.20 Piesna glasba; 18.00 c,t kovski: Hrestač, suita št. 1 W * , 18.46 Operetne melodije; 19.15)? domovh naših dedov; 19.30 rt1-stra glasba; 20.00 Šport; Verdi: «La Traviata«, opera d 3 dej., po prvem dejanju ®1 21.00 Nedelja v športu: 22.40 'cia černi ples. * rit s r i. d 12.00 Orkester Bruno CanfojMt 14.30 Tržaška kulturna krom^ic 15.30 Reportaža z nogometne ‘“tk me: 17.30 Simfonični končki Stalnega drž. orkeetra v R*®"., dirigent Paul Klecki; 21.00 vija. { K O l> 14 It ; Slovenska poročila: 14.15, .ci Italijanska poročila: 6.15, 17.40. 22.30. a 6.00-7.15 Spored iz Ljubljana 7.15 Jutranja glasba; 8.00 K®51 tijska ura; 8.15-10.10 Spored j[;0 Ljubljane: 10.10 Nedeljski *<>% cert v proslavo 200-letnice stva VVolfganga. Amadeuso zarta; 11.00 Zena in dom; 11j.f Pogovor s poslušalci; 11.30 kla glasba: 13.30-14.00 Spored “a Ljubljane: 14.00 Zabavna glaf%:e 14.25 Glasba po željah: 15;?)' 16.30 Spored iz Ljubljane; Odlomki iz oper: 17.00 Nov«';, 17.10 Belo in črno: 17.30-l^j, Spored iz Ljubljane; 19.30 V«? čok melodij iz filma ((HrepedJ'; po tebi«; 19.45 Primorski vesto®:,* 20.00-22.15 Spored iz Ljubljž‘5e 22.15 Znani trobentači; 22.45 KWt e in melodije; 23.15 Za ples. »: ■' «. »* % «■, t .,» a ’ Razna obvestila Tržaški filatelistični klub sL. Košir*. Danes 22. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., običajni sestanek od 9. do 12. ure. Člani naj prevzamejo vse novosti, ki so dospele v tem tednu. Pogrebno društvo v Bazovici sklicuje danes ob 16. uri svoj redni letni občni zbor v Bazovici v dvorani gostilne »Na pošti«. Rossetti. 14.00: «Canaris». O. E. Hasse. B Rutting. Excel«lor. 14.15: ((Nihče ni čisto sam«. O. De Havilland. K. Mitchum. Fenice. 14.00: «Rommelov zaklad«. D Addams, B. Cabot. Nazionale. 14.30: »Anonimna tol- pa«. B. Cravvford, M. Maxwe!l. FHodrammatico. 14.30: »Zločin na NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cammello. Drevored XX septembra 4; Godina. Trg Sv. Jakoba 1: Soonza. Ul. Mor.torsino 9 (Rojan); Vrrnan. Trg Valmaura 10: Vlelmetti, Borzni trg 12; Harabaglla v Barkovljah in Nlccll v Skednlu poslujeta vedno LOTERIJA BENETKE 1 20 40 60 38 BARI 16 17 4 2 19 CAGLIARI 27 73 21 24 29 FIRENZE 34 44 25 58 30 GENOVA 43 83 42 35 20 MILANO 60 75 66 74 57 N A POLI 10 54 25 64 75 PALERMO 85 14 54 29 15 ROMA 74 24 89 54 M TORINO 6 81 9 25 67 obali«. J. Cravvford, J. Chand-ler. Supercinema, Zaprto zaradi obnove. Areobaleno. 14.00: «Sindikat v Chicagu«. D. 0’Keefe. Abbe Lane. Astra Rojan. 14.30: »Simfonija ljubezni« (Schubert). C. Laydu, M Vl»dy. Capitol. 14.00: »Princesa lz Men-doze«, O. De Havilland, G, Roland. Cristailo. 13.30: »Lepa mlinari- ca«. V. De Sica. S Loren. Grattacielo. 13.30: »Stekleni če- veljček«, L. Caron, M. VVilding. Alabarda. 14.00: «Nad usodo«. Z. Parker, G. Ford Ariston. 14.00: «Mornarja ln dekle«. K. Grayson. F. Sinatra. Armonia. 14.00: »Gusarji iz Bar-racude«. R. Cameron, A, Mara. Aurora. 14.00: «Skrlatna krinka«, T. Curtis, C. Miller. Garibaldi. 14.00: «Tihotapka Ali-na», G. Lollobrigiaa. A. Naz-zarl Ideale. 14.30: »Nj. Veličanstvo Je reklo: Nel«, U. Tognazzi, R. Risso. Impero. 14.45: «Perverzneža», S. Granger, J. S.mmons Ita)ia. 15.00: «Ona», Marina Vla-dy, VValter Giller. S. Marco, 14.00: «Ljubezen v 12 metrih«. Lucille Bali. D. Arnaz. Kino ob morju. 15.00: «Madame du Barry». M. Carol, M. Se-rato Mladoletnim prepovedano Moderno. 14.00: »Plemenski po- nos«. J. Russel, J. Chandler Savona. 14.00: »Tekmica moje žene«, D Sheridan. K. More. Viale. 14.30: «Spominjaj se me«, N. Parisi, E. Ruffo, Vlttorio Veneto. 14.00: «Zenska z reke«. S. Loren, G. Aury Azzurro. 14.00: «Zahodno od Zanzibarja«. A. Steel, S. Sim. Belvedere. 14.00: «Gola ostroga«, J. Stevvart, J Leigh. Marconi. 14.00: «S karavano pro- 327,1 m, 202,1 m, 212,4 » „ , Poročila ob 5.00. 6.00, 13.00. 15.00, 17.00. 19.00, 22.00. 7.35 Lepe melodije; 8.00 športu in športnikih: 8.15 Vf*0 ček slovenskih narodnih pes11!:*1 9.00 Otroška predstava - Fra^l frece: Pravljica o sončni ptff:; 10.00 Družinski pogovori’ i®-!. Nedeljski simfonični koik^V 11.15 Oddaja za beneške Slove*;,. rui L Po h34' lepi deželi , Ohridske legende; 16.30 P°tR, danski orkestralni spored; 1 Radijska igra - J. Kinoshila: mrak žerjava; 18.15 Melodije, H jih radi poslušate; 20.00 Večef*jg operni koncert; 21.00 Kultu^p razgledi: 21.15 Nekaj odlom**^ s festivala lahke glasbe v Stu“s1 gartu. 1'KJLKVIZIJA 1( 14.55 Arosa v Švici: Konj*!); dirke na snegu; 17.30 FiimJ. življenju dr. Kocha: 20.30 £ denska revija filmov; 21.00 v> nete; 22.00 Film «Radioaktiv7 £*a»: 22.40 Vesti iz Cort** 23.30 športne vestj “‘f Afali oglasi OPREMLJENO SOBO s vhodom iščem pri Sv Ponudbe na uredništvo skega dnevnika. Ul. Mont KOLESA, moška in žensi ‘jena, po 8.000 lir ko prevoz blaga po 24.000 ] torna kolesa po 50.000 obroke. Marcon. Ul. Piet; «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. GHEGA 8-1., tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK V SREDO 8. FEBB’ OB 21. URI PRIRED1 SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V. VELIKI DOBRODELNI PLES * V HOTELU EXCELSIOR PALAČI Vstop izključno z vab lom, ki ga lahko dob te na sedežu od 16. ** 18. ure v Ulici Machi* velli 22/11. Sprejema se tudi pren< tiranje-rezerviranje h1*' ti lugu«, T. Povver, S. Hayward. Masslmo. 14.00: «Crni maščeva- lec«. E. Flvivn, J. Dru. Novo cine. 14.30. «Zaklad Amazonke«, R. Fleming. F. Lamas. Odeon, 14.00: »Sabrina«. A. Hepburn, W. Holden. Radio. 14.30: «Kralj barbarov«, J. Chandler. J. Palance Venezia. 14.00: »Bil sem ameriški vohun«. A. Dvorak, G. Evans. Skedenj. 16.00: »Provincialna ljubezen« KONFEKCIJA V ITT Al* Elz LO PETINŠTIRIDESETA F I L I A L K A TRST - Ul, Dtnta 12, vogal Ul. Genov« (bivši StruKol) Telefon 37-«61 ■ e p te m b r ai 16 - Telefon 96-379 Drevored XX. Dežni plašči, površniki, plašči, oble-ke, jopiči, hlače, montgomery itd. IVaJvcčfa izbira, rtafbolfSe znamke, nafnižje cene! Dr. R. HlavatU ZOBNI ZDRAVNIK ordinira za ustne in j? ne bolezni ter zobno Pr.°} n tetiko v Ul. Lavatoio \ N dnevno od 15. do 18. v* », 'i Sporočamo, da bo P‘ pok. Antonije Starec dan« J2- uri iz hj*e iaiostj v Moncolano 14 v Barko na domače pokopališče* Zveza partizanov sko področje in Zv« invalidov NOB izrel svojega člana Karl iskreno sožalje hud ti družini. ZAHVAL Vsem, ki so sf zadnji poti našo dr Ii/sinn (iri se iskreno zahvalji sebna zahvala vsei cem cvetja ter vse kom, znancem in 1 ki so na kakršen počastili njen sponr Žalujoč snahe Trst, 22.1.1956 -MATEUEVE «SLOVEMSKE KULTURNO-POLlTlClME IM SIOVSTKNE ZGODOVINE*’ "ržašM Jadranski Slav jan-1.1850 bi materni jezik v slavjanskih deželah vse pravice imel, i'ere ima nemški v nemških, taljanski v taljanskih itd. ...» 2iLPred fcratfc h za Tl sa Potezal v Wne v Iv da se Istra jO-'0 carinsko pn° avstrij- *'Val t “eml)e' popi čanov do UBe« ozfru0tterms * dU' m'. Za slov.« i e 2avze-8°le in j ok°lioan- :.J»-Venskem iezu.a T?nie v lili3 rodoljub?, nhU'v”Slavian’ Zasaj ><, . .rzbajal dol- eetvilki ze v 5- (julijski) £F*omei-aVU Prednik Sf^adnji .at bo mende bo j aea časopisa, m Pojenji icam Avgu- a>k°d už?°kler se b0 «ta °oi čutili* i° pri v°lji Sajeti' vtlaStniga u-Opomhe ’ Iz te ured-avasir- Tr-Je sklepal Fr ža5e‘a,,eLbi naa pa S^l v Uztvo -labi kti’ de xi j «as vte-a in to mi" [|l Pztvo ppT ®. sum. de Ali J vo*p ne ču-.družtvam aT • tudl nad la?tmhrer ^^^'glav^^ah1«^ Plačanega sMh .Posvetil 1 abko svoje ‘L* vrhu ,sam« listu; fr , aj nato ega bolehal VJvo,, resnih umrl. In list ^>0) Prenehal s ti. * \ reriem avdko-! ? tud_. Je v društvo, MS t^žki v,° tva V Tega ljud' tfti- Sl°vent»v. Trstu, i g5o' «vsak, ki le nekoliko pero rabiti ve». Trudil se je, da bi pomnožil že po pokojnem Cererju započeto zbirko denarja, iz katere naj bi se plačeval samostojen urednik, pišoč; «Obstojmo si le, de nismo pisarjenja vajeni, in de nam v materinem jeziku pero ne teče tako ročno, de pa tudi, ko vsak kako posebno službo, kake neodložljive opravila ima, k temu pri vsi dobri volji še Časa ali potrebniga vremena neimamo.)) V razločku s svojim prednikom ..Slavjanskim rodoljubom” je prinašal ta list slovenske in «ilirske prispevke brez prevodov. Fredme-ti, ki jih je obravnaval, so bili: politisa. šolstvo, zgo- dovina, domoznanstvo, trgovina, narodna medicina, iz leposlovja pa je prinašal včasih po kakšno pesern. Najmarljivefši slovenski so-trudniki so bili: Rudmaš, Ivan Macun in tržaški prošt in zgodovinar Mihael Verne. «Ilirske» članke so pisali German Angelic, predsednik društva, dalje dr. Stojkovič, zdravnik Ferdo Spo-rer in pesnik IIija Gromovih Sriemac- — Kar se verskih vprašanj tiče, je bil list ljudsko-konservativen. Pisal je n. pr. v junijski številki; ((Nemške vednosti, kakor visoko so gnane, niso pripravne nas osrečiti. Znanosti in vednosti ne smejo dušnega miru pod-kopavati, ne sinejo sv. vere rušiti . . • nočemo, da se nemška nevera med Slav-jane razseja .. . Liiestervve-gow ,Wegweiser’ je nam sicer priporočen, pa Bog daj, da bi se njegove veroslov-ne načela med Slavjani nikjer ne vkoreninila.» Pač pa se je v listu društveni predsednik Angelic potezal za uvedbo slovanskega bogoslužja, izhajajoč s stališča, da je v cerkvi kot bogoslužnem prostoru jezik silo važna stvar: «Ovaj je upravo kanal, kojim cerkva raz-ličita spasonosna sredstva oživotvara i tako cilju svo-me postojano vodi. Bez njega ostala bi ona nediejstvi- telna, mertva . . . pri tolikim i tolikim sveštenodiej-stvijama zbog neznanja cer-kvenoga latinskog jezika puii je gluh! . . . Svakoj cerkvi svoj, pak i slavenskoj slavenski jezik.* V političnem pogledu pa je bila južnoslovanska družba ob sinjem Jadranu jako skromna, malodane vladna. V tem pogledu je značilno nekako programatično «Od-perto pismo«, ki ga je takoj v 1. številki priobčil brez oporekanja drugih sotrud-nikov neki Blažir. najbrž začasni blagajnik društva Blažič. V njem je izvajal; «Po Ferdinandu smo prednika, po Francu Jožefu odrešenika prejeli • • . Deržavna u-stava nam je politicko svo-bodr.ost . . . zagotovila .. . Kmet je sadaj popolnama gospodar lastniga zemiji-ša . •. Soseskam je samosvoj-nost v notranjih zadevah dovoljena. . . Opravila novih sodništev bodo očitne in us tne . . . Narodna straža čuje za varnost domovine ... Začeli so že učiti po šolah slavjanski jezik, in učiti se ga bodo morali tudi po ura-dali. Čolna meja v sredi ve-solne carevine bo skoraj minula . . • Najdli smo torej pot v prosto in boljši živetje . . . Kar nam je presvetli Car obljubil, bo tudi spolnjeno.. . Trudijo se nekteri v Vašim duhu želje obuditi... ktere se pa per ti priči dopolniti ne morejo ... 1. Da naj se posameznim deželam vesolne Austrie veči oblast in samosvojnost dovoli . . . Napaka taciga sveta je pač jasna . • . Carja mora obilna moč sredne vlade podpirati, ker brez nje bi serce monarhije v kratkim počilo • . ■ Jadranski Slavjan Vam torej serčni svet daje s tem, kar je mili Car vsim deželam odmeril, zadovoljni biti ... 2. Da bi materni jezik v slavjanskih deželah vse pravice imel, ktere ima nemški v nemških, taljanski v taljanskih itd . . . Naš jezik je bil dosorej silno zanemarjen... Kdor svojo domovino zares ljubi, in slavjanske šole jaderni osnovane in vpeljane viditi želi, naj raji, namesto de bi carsko vladarstvo nevolje v dopolnenju ustavnih pravic natolcoval, dostojne knjige zložiti s-i prizadeva • •. (tudi) se nam spodobno zdi, de naj nemški jezik urad- ni jezik po catstvinih ura-dah ostane, kakor je dosorej bil... po deželnih in soseskih uradah in pisarni-cah . .. naj se v tajistimu jeziku dela opravljajo, kte-riga večina dežele al soseske govori ... 3. De se ima Austria nemški zvezi odreči... Kdor Austrio, njeno svobodnost, mogočnost in čast pred vsim ljubi, ne bo nikdar take svete med ljudstvo raztrosoval ■ . v našim sercu so žive želje, da bi ne samo Ne(m)ško, ampak tudi Ruska carevina in Ita-lia v tesno prijatelsko zavezo z Austrio otopile, de bi vender enkrat mogoče bilo .. . meje komunizmu in socializmu nasproti krepko obvarovati, m posledniff slavjanske kristjane iz ter-de sužnosti nevernih Tur-činov za vekomaj rešiti.* ■Ni dovolj, če si revolucionar in pristaš socializma ali komunizma na sploh. Treba Je znati vsak trenutek poiskati posebni člen v verigi, ki ga Je treba zgrabiti z vsemi silami, da bi obdržal vso verigo v rokah in temeljito pripravil prehod k naslednjemu členu, pri čemer razvrstitev členov, njihova oblika, njihova povezava, razlika mec| členom in členom v zgodovinski. verigi dogodkov niso tako preproste in banalne kakbr v navadni verigi, ki jo napravi kovača. # (V. I. Lenin l. 1918 v »Neposrednih nalogah*). m VLADIMIR I. LENIN - OB OBLETNICI SMRTI Haj ie združenje Umetnost v skunnesti Hvale vredna pobuda nekaterih vidnih italijanskih kulturnih delavcev, med katerimi so Guttuso, De Chirico, Prampolini, Zavattini, Zorn in drugi, za širjenje in pospeševanje kulture in umetniške vzgoje med ljudskimi množicami Iz kakšne potrebe se je porodilo združenje »Umetnost v skupnosti« in kakšne cilje zasleduje? Splošno je znano dejstvo, da obstaja precejšen prepad med svetom umetnosti in najširšimi ljudskimi množicami. In ne samo, da ta prepad obstaja; že od nekdaj je zlasti med umetniki močno zakoreninjeno zmotno prepričanje, da umetnost ni za V3e, ker naj bi njeni proizvodi bili dostopni le manjšemu in izbranemu številu ljudi, vsem ostalim po more le primerne in ustrezna vzgoja omogočiti vrednotenje in uživanje teh najvišjih proizvodov človeškega duha. Ze od nekdaj je bila znana težnja, da se umetnik rad zapira v svoj svet, v bojazni — ki je največkrat u-temeljena — da bi njego- « Venee Vlrstu, ko- 0k° ie tua Rud- kfiovii marcu 'm ^tvenT m£ •jt” n01, «, Jaffremenjenim \ 'iP<>dUčivmr?.nski Slavil)) JU(Istvu , hst v raz-,nekak koristnih re- trY zevi Ji08 prv* S'i-5'rs ak- mja lu ^ Sotrud- lshie ^Udma^al°- v tem U n*' k> im!S amil° t0Žil: a u°si. Ui YT drUztva na fc $ ivsr's od ižjjtefgCS i izLY«aneP0&i.!mp 'z,»ed * društva, da "1'n sodeluje ■ '« ** * mmmmmmš mm s mbitmfimSM ? - ~ 01 "y i ■*.' ............................... 4 tn: m wis 'Z(t. > ; **-•• ŠSK.**" ........................ **«o. , ^ jokvoriju ~ >»v- i ■V iPv* sta - veišmb te M« uto tm» «ak» j ;■ >!■■')> j -.i;*. *;»■);'« >2«xtf kH jvej | J,« Čltilfev jvoje »«tyrvt«ko. V*.A« sScjr | ■rantolfrA »i WW a«)kr«:o. 6wt»« ; >fiKX5cft. Te»« »n t».ll ii«r («•»• •• >•• •-... • t . - ti c •**<•,» iw »'*?>• iirr.šestoe tort*. s*sv feaAe mief lit l #*»v ki niav «« ttotto «;(■(i. (a »>)»«* k f ntult »brali, t* hren Meri** »e je J [j rnt., ihr«« H>li,. U ra*« iv f ,-a»)»>.»fc),» »»»:«• (e mertva «*• /čelo..i*.ečrtn«! ,4 eSer*« H>ii,. U »m iv m zJelo..ie., Marčna številka »JADRANSKEGA SLA V J ANA* iz leta 1150 nedeljskega sprehoda Src(h sLltd’ Srce pari-He, n‘e*t0 rodi! °t0k‘ kjer , kraj f*? - LJU- .«> PrivZSak0kT^ *° nt te slika pr*tJede na te mo- b0 Ce.,..bretloVe eoa vem, nudila ne- iuč M nof okvir, ZQkriva-bU ' Cone? Nolrc- b St- p. oeriJe. visok rZ ob Morda it«l?’la faka u't0d valila ■ ki " l j,Udl' ki bodo ■ PrleSr1' 1 * r“i* b0 S„ b° to "edelja y'n * ’Hrrje čudei’‘o ti-Par‘2ani tu ‘mo ta. mo,° d"(j (C .-‘a p Y1 b° Živahno, ,.| ek' ^nareJc i0“ 'z leP'A k,, * eni l, ,' , na Odi, ^OVth Se,„e, Phi /. k ‘t>etL b° Pokazal tist tik po- >i'"1Ce kjer“‘t, male■ fud' nhi* ltr itvtjo čudni, I I.-- i louUn‘°.rd“ bo kdo Ph)(i{o,nu. nu breait ?«ini‘tl»Wspraonbodo «bou-^ *»oie ,“Uljali m zav,'- ki ie bil i >akianjPQ. {"»h barv. le , “‘etn , nav prene-'etl uči ^ e bodo priti, “-a *««drala bo rac v še bolj izra- zitih, izstopajočih linijah pokazala lepoto strukture in vrst kipov, lokov in vezenin... In Seino bo tu in tam osvetljevala — najprej od daleč, potem vedno bliže in močneje — luč razkošnih večernih parnikov — vkaterih izletniki plešejo in večerjajo in hkrati v nekaj urah o-pravijo čudovit sprehod po mestu. Na poti čez most, proti Notre-Dame, je nekaj na pločniku zaustavilo moj nagel korak: voziček — nizek voziček iz desk, kot oni, ki • si jih pri nas otroci sami izdelajo; na njem kup cul — in med temi bi komaj uganil telo *peče ženske. Poleg nje, prav na pločniku leži mož... ne spi, boža psa... Od kod so* prišli.., zakaj tu počivata. .? Nihče se ustavil ob njih. Tant,— na pločniku — je bil njun e-nodnevni dom... Quartier Latin. — Boul-mich, imenujejo študentje ta živ, hrupen Boulevarti St. Michel. Univerze so v blj-žim in cb izhodu iz šole se vte usuje sem, na Boula-var d; Koliko mladih ljudi — in vseh barv, zares! Veliko je med nitmi Japoncev, in tudi črncev. Lepe Indijke *’ črno ali rdečo piki\.na čelu, zavite v svilene barvane «sarije», zi-vahne Američanke v hlačah, počesane, s kitkami afi drugimi duhovitimi frizurami, drobni Kitajci, resni severnjaki, veseli Južnoameri-kanci... Restavracija pri restavraciji nudi obed «na hitricon — Pisana mladina sedi ob zrezku s pommes-frites, jo- gurtu, raznih solatah, ki jim drugod pravijo «francoska* — tu pa samo »ruska*. — Boul. St. Michel se konča pri parku Ltucembourg’.... za otroke; igrišča, vrtiljaki, lutkovno gledališče... za študente; klopce in trava, ijer se lekciji ponavljajo s sendvičem v roki. Ali pa... z roko v rokil... Pri Giocondi.„ Ob nedeljah je vstop v Louvre brezplačen. Ud 10. ure zjutraj do piraka prihajajo obiskovalci brez pre-stanka; tujci, Parižani, mnogi študentje... Danes sta z • menoj Betiy in Robert — njen fant,, študent. Sklenili smo, da bomo vsak nedeljski popoldan posvetili enemu samemij delu muzeja; na vrsti je tbkrat slikarstvo. Ko pridemo po stopnišču v prvo nadstropje, se znajdemo pfed italijanskimi freskami ie XV. stoletja. Botti-celli, LfUini... Koliko nedelj-, skih popoldnevov nam bo . treba? V «Grande Galerie«, tam kjer so največja imena italijanski Renesanse, je obiskovalcev več kot drugod. Robert je kar dober »cice-1 ro* in nam marsikaj ruzlo-' ži. Podobne razlage in izraze občudovanja slišiš P°* 1 vsod okrog in zhres v vseh jezikih sveta. Sredi galerije, pri tako i-menovani «tribuni» z Leonardom, Rafaelom in Tizianom je tako dolga orsta ; ljudi, da jo zaenkrat raje obidemo- — ‘Ara’, 'ara’ — reče nekoliko glasno — que-sta zč una dele piti beli« robe qua dentro!* — in kaže čudovitega Le Nainevove- ga »Kovača*... Velika skupina turistov s svojim vodičem hiti mimo nas. Smilijo se mi. Gotovo so samo za dan, dua v Parizu v organiziranem potovanju in jih v naglici vozijo iz enega konca mesta na drugi, da si v pičlem času ogledajo kolikor morejo, seveda le nekaj največjih zanimivosti. (To je slavna Venera iz Mila, potem pa hitro gor k Giocondi! — mogoče $e malo Rembrandta in Francoskih Sol... potem brž spet na avtobus: čaka jih Se Versailles — zvečer pa »Folie* Bergire!). Po dolgem kroženju se vrnemo k »tribuni*, kjer je »Gioconda». Bettg se začudi, da je tako majhna. — »In zakaj je ne bi dali v bolj primeren prostor, tu je držijo v tej natrpani galeriji...! Robert pa nam potre, da ni vse razstavljeno, kar Louvre hrani, da je to le del... Zaradi pomanjkanja prostora... Dolgo stojimo tu molče. Njem nasmeh, njen pogled poznamo iz mnogih reprodukcij. A nobena ni o-hranila magnetizma teh o-či.. in nobena ni mogla vzbuditi te ginjenosti. «Pravzaprav — se šali Bet-ty — kako jo je mogel tisti mladenič ukrasti, češ da se je vanjo zaljubil, saj nima niti trepalnic...!* Ze zapirajo, treba je oditi. Velika množica se počasi nabira proti izhodu. Doli na stopnišču se Bettg oklene Roberta. Obrne se proti meni in s fingirano zaskrbljenostjo vpraša: — »Ti, a... a imam jaz tudi fak izraz?...*, M. L va umetnost ne prenesla neposrednega stika s širšo publiko. Res je sicer, da je med umetnostjo in okusom najširše publike večkrat zelo ostro nesoglasje, in to ne vedno po krivdi umetnika samega, ampak tudi zaradi okoliščine, da tej publiki primanjkuje tista ustrezna umetniška vzgoja, ki more edina omogočiti stik med njo in umetnino. Ta pojav pa je po drugi strani v neki meri nujen v današnji družbi, ker je danes za delovnega človeka še vedno najosnovnejše vprašanje dela in vsakdanjega kruha. Reševanje tega vprašanja pa mu ne dopušča, da bi tisto malo časa, ki mu ga puščata delo in nujno potrebni počitek, posvetil raje duhovni izobrazbi, kakor pa prepustil prav tako nujni potrebi po zabavi in razvedrilu. Iz ugotovitve tega stanja Se je porodilo tudi združenje »Umetnost v skupnosti«. Kakor kaže že ime tega združenja, je njegov namen v tem, da širi kulturno in umetniško vzgojo v najširših ljudskih množicah, da umetnost približa ljudstvu in s tem dviga ljudstvo k umetnosti. To pa je tembolj potrebno, ker je sodobna umetnost odločno nepopularna. Medtem ko se v vsem svetu razvija proces, v katerem si vedno širše množice skušajo priboriti človeka dostojnejše življenje, je zanimanje za umetnost le obrobnega značaja in ne najde odmeva niti v najzavestnejšem delu teh množic. Združenje si je zato zadalo naslednje naloge: pospeševati in podpirati vse pobude, ki bi mogle doseči širše in aktivnejše sodelovanje v javnosti na področju umetnosti in družbene misli; prispevati k temu. da se v svetu italijanske kulture okrepi čut lastnin vzgojnih in oblikovalnih odgovornosti ter hirati volja, da se vprašanja umetnosti in družbene misli prenesejo iz zaključenega kroga nekaterih izbrancev' v vedno širše ljudske skupnosti; pospeševati tesnejše občestvo med raznimi umetniškimi in miselnimi dejavnostmi m večje kulturne stike med raznimi narodi; ustvariti — mimo vsakršnega ideološkega predsodka — prilike za sestajanje, študij in diskusijo med vsemi onimi, predvsem med mlajšo generacijo, ki hočejo prispevati k izboljšanju življenjskih pogojev; poseči v javno življenje z diskusijami in drugimi primernimi propagandnimi sredstvi, da bj dosegli rešitev vprašanj, od katerih ie odvisen družbeni napredek umetnosti in kulture; pospeševanje ih skrb za vzpore-ditev vseh demokratičnih mladinskih organizacij glede tega, kar zadeva dejavnost na področju kulture in zabave; podpirati mlade umetnike intelektualce, ki pokažejo posebne sposobnosti, da bi se izpopolnili in da bi dosegli priznanje svojih zaslug. Združenje ima več sekcij, ki šo prav tako organizirane v skupnosti (muzika, likovne umetnosti, kino, šola, moderna država itd.), ki so povsem samostojne in odločajo svobodno v okviru družbenih ciljev združenja. Kar zadeva na primer likovne umetnosti, prireja sekcija razstave manj znanih umetnikov, predvsem takih, ki se iz kakšnih koli razlogov do sedaj še niso mogli uveljaviti, kljub temu, da gre za nedvomne u-metniške talente. Gledališka sekcija organizira literarne večere, na katerih se jav- nost seznanja s še neobjavljenimi deli, oziroma s takimi, ki jih ni mogoče postaviti na oder, bodisi zaradi teksta samega, bodisi zaradi 'scenskih težkoč. Pri tem nastopajo v glavnem poklicni igralci, hkrati pa se v uvodu pojasni pomen dela, na koncu pa sledi javna diskusija o vsebini dela. Isto velja prav tako za muziko in kino. Družbeni značaj združenja pa pride zlasti do izraza v sekciji, ki si je zadala za nalogo, da pokrene v širši javnosti najosnovnejša vprašanja, ki so v zvezi z razvojem moderne države, zlasti z vprašanji sedanje italijanske države. KULTURNE ZVEZE Jugoslavije s tujino Trdinova razstava v Ljubljani V Beogradu je bil pod predsedstvom Marka Rističa dvodnevni sestanek širšega sestanka komisije za kulturne zveze ,s tujino. Na tem sestanku je bilo govora o lanskoletnem delu in o načrtih za leto 1956. Poročilo o lanskoletnem delu je dal tajnik komisije Ivo Frol. Iz njegovega poročila izhaja, da ima omenjena komisija zveze s 23 deželami. V letošnjem letu so v načrtu važne kulturne izmenjave. Jugoslovanski ansambli in posamezni umetniki bodo sodelovali na pariškem dramskem festivalu in na nizozemskem glasbenem festivalu; jugoslovansko dramsko gledališče bo gostovalo v SZ, jugoslovanski likovni umetniki pa bodo razstavljali na Biennali v Benetkah. V pariškem muzeju moderne umetnosti bo letos razstava sodobne jugoslovanske umetnosti, hkrati bodo jugoslovanski umetniki razstavljali tudi 'v Italiji, italijanski umetniki pa v Jugoslaviji. Načrt predvideva nadalje tudi gostovanje jugoslovanskih opernih ansamblov v Wiesbaden«, Haagu in morda tudi v Pragi. Med važnejšimi tujimi razstavami v Jugoslaviji bosta razstavi kitajske in finske u-porabne umetnosti. Poleg tega bo v Jugoslaviji gostovala češka Filharmonija, moskovski Hudožestveni teater in zelo verjetno tudi baletni ansambel londonskega »Old Wickea» » * • V prostorih Narobna in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so pretekli teden odprli razstavo rokopisnega, slikovnega, arhivskega in tiskovnega gradiva pisatelja Janeza Trdine. Razstavo je odprl dr. Mirko Rupel, u-vodno besedo pa je imel prof. Janez Logar kot eden najboljših poznavalcev Trdinovega dela in življenja. Prof. Janez Logar je najprej opisal slavnosti, ki so bile ob obletnici Trdinovega rojstva, nato je govoril o pomenu Janezu Trdine za slovensko slovstvo. Pri tem je govornik podčrtal, da je Janez Trdina dobil šele v povojnih letih tisto mesto, ki ga zasluži * * * Ljubljansko mestno gledališče je kot domačo novost uprizorilo Borovo dramo «Vesolje v akvariju*. Dramo je tako občinstvo kot kritika zelo slabo sprejelo V »Ljubljanskem dnevniku* je kritik Vasja Predan objavil kritiko pod naslovom »Igra, ki ni igra*, v kateri sicer pohvali umetnike, ki so se tudi pri tem delu izkazali, hkrati pa se o drami sami med drugim, izraža takole; »In če strnemo te paberke spet v podobo: v »Vesolju v akvariju* se je vesolje potopilo v akvarij. Vesolja torej /it več. In ker je akvarij tudi delček vesolja, tudi akvarija ni več. Tedaj ni ne vesolja, ne akvarija. Kaj je torej še ostalo? Nič«. * * * Pred dnevi je izšla najnovejša — U. — številka reprezentativne jugoslovanske revije »Jugoslavija*, Ta številka je posvečena Hrvaški in obravnava politično in kulturno preteklost te dežele ter se ukvarja tudi s sodobnimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi vprašanji Hrvaške. Kot vse prejšnje, je tudi ta šteoilka tako po svoji vsebini, kakor po svoji tehnični opremi zelo bogata. * • • David Selznik pripravlja filmsko snemanje Heming-wayevega romana »Zbogom orožje«, ki ga je spisal no prvi svetovni vojni in obravnava vojne dogodke na soški fronti. Glavno vlogo bo v filmu imela Jomfer Jones. 'VietineM' Val produkti »nlumlflrln Vtenne-«e ho opremljeni a kDRCu*S*tKU ~lt4t - odefuiiuiut (taZadni telesu 95-!9i) Čast nam je sporočiti, da so v vseh prodajalnah področja naprodaj novi avstrijski proizvodi: HRENOVKE (FRANKFURTER) ORIGINALNE KRANJSKE KLOBASE KNACHWURST EXTRAWURST - KRAKAUER ORIGINALNI in vsi ostali tipični dunajski proizvodi —^ . 'haiMfit' v44U' =====— Naš tede pregled Ce pregledamo pravkar pretekli teden, ne bi mogli reči, da je izzvenel preveč miroljubno- Po Dullesovih izjavah o «koristih preračunanega tveganja* so v Berlinu uradno objavili ustanovitev vzhodno-nemške vojske, blizu Bonna pa se je zahodno-nemška vojska, ki šteje zaenkrat ) šle prve znamke n°* ; kovne serije, na ka upodobljeni kmet-ie , jak, Husseinova » staroegipčanska Krau ( fertiti. Medtem je “M žavi proglašena rePu i leta 1954 sla dve zn81", slavili prvo obletnico ' godka. Nekatere znw bile še posvečene d-r , Sueza po angleških c , letnici ustanovitve arabski poštni zvezi, J Popolnih zbirk egL znamk je na svetu f pa zaradi tega, ker J sti pri prvih znamka" ^ cej posebnosti, ki so ge. Koliko znamk P8 „ Egipt do danes? OJ do konca leta 19®* j: izdanih skupno 572 znamk. IZDELAN NAČRT ZA TEKOČE^ Nove zn Fll Generalna direkcija PTT v Beogradu je nedavno določila svoj novi emisijski načrt za izdajo poštnih znamk v letošnjem letu. Prva novoletna izdaja bo posvečena jugoslovanskim kulturnim spomenikom, prvenstveno iz področja arhitekture in likovne umetnosti. Serija bo imela dvanajst znamk v skupni nominalni vrednosti 600 din in sicer znamke za 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 50, 70, 100 in 200 din. Znamke bodo tiskane enobarvno in bodo izšle verjetno v marcu t. 1. Motiv iz Slovenije bo samo na znamki za 100 din in sicer slika avtoportreta akad. slikarja Riharda Jakopiča (1869—1941). — V zvezi z izidom te serije pripravljajo tudi izdajo posebnega ovitka s priložnostno risbo, ki bo imel žig prvega dne izdaje te serije znamk. Za letošnjo olimpiado v Melbournu bo izdana priložnostna serija osmih znamk s športnimi motivi za propagando jugoslovanskega športa. V zvezi s svečano proslavo 100-letnice rojstva jugoslovanskega slavnega učenjaka in izumitelja Nikole Tesle bo tudi izšla priložnostna izdaja znamk. Med novimi izdajami znamk v letošnjem letu bo še serija devetih vrednot, na katerih bodo prikazani najbolj zanimivi primeri jugoslov. morskega Živalstva. Nominalna vrednost te serije bq znašala približno 450 din. Znamke bodo tiskane v več barvah in v kakovostnem tisku , je pripravil akad. s‘‘ te Zlamalik. Dve vrednoti n0V'jji( bosta posvečeni Prjrato# jugoslovanoske med"8.|| latelistične razstave 1 , ZIF) v Zagrebu, ki secu maju 1.1. Po nekem prejšnje^; tu bi morala letos * priložnostnimi znam , di serija šestih znan’..ji kazi jugoslov. nar"8.; v več barvah. Todai j dajo te serije je m1 na januar 1957. Razen zgoraj naVefflU daj priložnostnih zn tos pričakovati tudi 2 ve redne izdaje znamk, ki bo imel8 not, kakor tudi redne serije za što. V pripravi je 1 ja nove serije znamk, ki bodo z j’f sedanjo serijo ” znamk z baklami. Svarilo če ti tvojih prstov $ pusti nož in pusti »g škarje strižejo, noL, da za žive dni zaV/ To prestrašna sta L krvoločna sta hud% kdar samo ju s P*, živega ga ne milosti ni zate ve.. žiga žaga prst J* Naročniki! KUPUJTE pri TVRDK^ ki oglašajo v našem listu! ' Ribarič Ivan 1M PO RT ♦ EXPO RT VSEH VRST LESA IN TRDIH G TRST — UI ICA F. CR1SP1 14 - TEL. * ULICA UELLE M1LIZ1E 19 — TEL 9' obC POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI Kaj sta doživela Marko in Metka Tuareg Je kar odskočil ko Je zagledal nenadno svetlobo. Svoja dva u-jetnika Je gledal odslej z največjim spo štovanjem, saj sta bila v njegovih očeh mogočna čarovnika. Pod zemljo so se križali hodniki kakor ceste v kakem mestu. Pa Je to res bilo mesto. Tuaregi so imeli svoje naselbine globoko doli pod zemljo in so bili tu popolnoma varni, ker nihče razen njih ni vedel za vhod. Vodnik Je privedel otroka v majhno sobico, kjer Je brlela oljnata lučka. Lač* na sta bila in sta to saušala Arabcu pokazati s kretnjami, ker se vsi trljg drugače niso razumeli. Vodnik je prikimal in kmalu se Je pojavila deklica temne polti, ki Je prinesla na bakrenem podstavku različna Jedila. V starinskem vrču Je bila rdeča tekočina, bodobna vinu. AVTOGARAŽA ..Roian? TRST - ROJAN — UL MUHEK1 ST. 7 — TEL- } j privatno tei. 27-240 — (Zadnja postaja filobuss s Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto tudi ponoči — y Prevoz potnikov z osebnimi bili na vs kraje, tudi v inoz* 1 iK TRST, UL C B ATT ISTI *“A Tel.44-208 Telegr. IMPEXPORf-TBlg/ Hv^Jj tekttH,kol°^ no blago » anaioaf tlA 0 UVAŽA« ftakovrtinl let, drva ta kurjavo, gradbeni material novntne SPECIALIZIRANO PODJ*^, ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZ^C Občni zbori zavarovalnic za govejo živino v okolici Zavarovalnica v Bazovici je lani zavarovala 581 glav goveje živine, kar je doslej največ v zgodovini te zavarovalnice. V Trebčah so zavarovali 126 glav živine, v Lonjerju- Katinari pa le 101 živino Glas našega kmečkega človeka Redno, kakor vsa leta, so Mi tudi letos drugo nedeljo Po Novem letu občni zbori zavarovalnic za govejo živino v vaseh, kjer te zavarovalni-ce še delujejo. V Bazovici se je občnega zbora udeležilo dobro število čianov. Po tajnikovem poro-čdu je bil pri volitvah v glavnem ponovno potrjen dosedanji odbor, zamenjali so le nekaj odbornikov. To je bil že 58. občni zbor. Bazovska zavarovalnica obsega Bazovico, propado, padriče in Jezero; ani je štela 189 članov, ki zavarovali 581 glav goveje živine. To je največje število odkar zavarovalnica obstaja-vsekakor razveseljivo dejstvo, J1 kažei da se tamkajšnji **etje je vedno z velikim za-nnnanjem ukvarjajo z živi-ft°rčjo, ki je za omenjene va-najbolj donosna panoga kmetijstva. Na področju basovske zavarovalnice ni bi-io lani nalezljivih bolezni med Sovejo živino, to pa predvsem zaradi tega, ker ro na Pobudo zavarovalnice cepili Vs° Živino. Na občnem zboru so se kmetje tudi pogovorili o stva-ki je hudo prizadela nekatere živinorejce, oziroma mlekarje in mlekarice, ki vo-hjo mleko v Trst. Pred nekaj dnevi je namreč 15 domačinov s tega področja dobilo obvestilo, da morajo plačati po 27 tisoč 'lir globe, češ. da mleko, ki so ga prodajali v Trst |e l«Hja lani, ni imelo predpi-sane količine maščobe. Neka-*®r' bi morali plačati tudi po 85.000 lir globe. O zadevi smo Podrobno pisali v našem listu Pred nekaj tedni, o tem je bi- lo govora tudi na neki seji tržaškega občinskega sveta, a d° konkretnih zaključkov in Pkrepov, ki naj bi ščitili potrošnike, obenem pa upoštevat interese živinorejcev, še ni prišlo. Na občnem zboru v Bazovi-CI so sklenili, naj o zadevi Podrobno razpravlja upravni °dbor na svoji prvi seji. Potrebno bi bilo da bi se o tem vPrašanju posvetovali odbori vseh zavarovalnic za govejo 2'vino in skupno branili inte-rese živinorejcev, ki se zaskrbljeno sprašujejo, kaj (bo, če bodo še v bodoče pšdjftle tako globe. Najetarejša zavarovalpjc3„zu, Sovejo živino je v Trebčah, Sai je bila ustanovljena že le-fa 1886- Letos bo torej proslav-Ijala svojo 70-letnico. Kot zavarovalnici v Bazovici in v Lonjerju-Katinari tudi zavaro. Valnica v Trebčah nepretrga-b? bosluje od svoje ustano-yitve, kljub raznim spremem- am in vojnim vihram. Za-varovalnica v Trebčah je bila prva na našem področju, tja s° nato prišli po pravila kmet-‘z Bazovice in si ustanovili 6v°jo zavarovalnico. Zavarovalnica v Trebčah obsega sa-yt° Trebče, lani je imela 54 elanov ki to zavarovali 126 glav goveje živine. 2e nekaj let ni v številu zavarovane živine pomembnih sprememb, razvidno pa je, da je število goveje živine v vasi precej padlo po zadnji vojni. Okupacijske čete so več let po vojni s svojimi vežbami zelo poškodovale travnike in pašnike zaradi pomanjkanja krme je marsikateri kmet moral prodati živino, včasih pa so ga na to prisilile tudi slabe gospodarske razmere in stiska. Tudi v Trebčah niso lani zabeležili nobene bolezni. Imeli so nekaj nesreč, a so živino zaklali ter jo prodali. Veterinarsko pomoč so rabili 32 krat, za zdravila pa so porabili 25000 lir. V blagajni imajo še nekaj denarja, ki ga bodo dali v hranilnico za slabše čase. Upajo pa, da bodo še napredovali, če ne bo kaj hujšega. Letos se pritožujejo zaradi krme, ki jim primanjkuje. Pričakujejo, da se bo kmetijsko nadzorni-štvo pozanimalo, da bi si živinorejci lahko nakupili seno in drugo krmo po zmernih cenah. Tudi lonjerski in katinarski živinorejci t'0 imeli v nedeljo svoj že 57. občni zbor zavarovalnice za govejo živino. Lani je imela zavarovalnica, ki obsega Lonjer in Ka-tinaro, 39 članov, ki so zavarovali 101 glavo goveje živine.. V letih po prvi svetovni vojni so imeli tudi po 150 glav zavarovane živine, število. zavarovane in . negovane Živine pa se je znatno znižalo po zadnji vojni, posebno po rekviriranju najboljših pašnikov na Hudoletu, kjer so angloameriške čete imele svoje vaje in so tam tudi uredili znano igrišče za golf, ki so ga italijanske oblasti ponovno rejcvirirale za »potrebe# vojske. Za rekvirirana zemljišča plačujejo kmetom smešne cene, kmetje pa nimajo za svojo živino zadostne krme. Skrajni čas je, da se zadeva končno uredi, da bo odpravljena krivica, ki se kmetom godi že več let. Prejšnja leta so imeli vedno ostanek v blagajni; lani pa so imeli dosti stroškov za veterinarja in zdravila, zaradi tega so morali letos povišati zavarovalnino za 100 lir na .vseko glavo gov.eju živine. Poleg tega so na občnem zboru, ki so se ga udeležili skoraj vsi člani, sklenili, da bo vsak član dal še 100 lir na vsako glavo zavarovane živine za nakup zaščitnih pasov, ki jih potrebujejo pri porodih. Po pravilih volijo odbor vsako jl.rugp leto, oglednike, ki popišejo živino in jo. pregledajo v primeru bolezni, pa vsako leto. Lani je bil izvoljen nov odbor, umrl pa je nadzornik Franc Pečar, na njegovo mesto so zdaj izvolili Josipa Lavrenčiča, ki je bil celih 25 let nepretrgoma blagajnik, za blagajnika pa je ŽENEKAJ PROMETNIH NAVODIL Na kaj morajo paziti vozači motornih vozil zaključek opominov in nasvetov, ki smo jih v prejšnjih številkah napisali na Podlagi pravil, ki jih je v Posebni brošuri izdalo ministrstvo za promet, bomo na-ečli nekaj koristnih navo- dil aa avtomobiliste in moto- riste. Motorizacije se je pri nas, Pa tudi drugod po svetu, zad-J* leta naglo razvila in se 0 še bolj. Kdor le more, si . Pi motorno vozilo, scoo-^er ali avto, da se pelje na el°. po opravkih, v prostem asu Pa na izlete, na dopust na obisk tujin krajev. Tem-rek ^anašnjega življenja na-uje brzino, brzina pa pri-lirn* V ^r' mladini in odras-> v mnogih primerih se m)remeni v strast, zlasti pri st liut*eh, in tedaj prediv nevamost in veliko £ee8anje- Pripetijo se nesre-j,' ki pretresejo vso javnost, ste S° prec* leti gradili ce-niso predvidevali, da se ra ntotorizacija tako naglo katVlla’ zaradi tega so malo-]j, eie ceste primerne za ve-6 brzine. Večja brzina zanosi- °d Soferia večjo spretne K m veči° previdnost. Nič li , škodovalo, če bi omeji-rzino, dokler ne bodo cerih *° Ptimerne. V nekate-čeo avad je to v veljavi. ce ,rav imajo lepe in široke i6 e:. Bolj kot pešci in ko-tor/t* m°rajo šoferji in mo-r>i.~ sP°*tovati disciplino in ‘Umetna pravila. na^e^ol8° bi bilo in ni naš jaj- en’ da bi podrobno nava-vse VSe predpise in opisovali mor pro,ne4ne znake, ki jih n,p j** šoferji poznarti. Orne- Pravil m° 16 nekai sPlo4nin V0^v«am se mora vsak ved t motornega vozila žari e« l’ • da cesta ni samo za ša n 'n da vaaka najmanj-eprevidnost lahko povzro- či nesrečo. Nepreviden, ali vinjen šofer sploh ne bi smel na cesto. Vsak previden šofer, preden gre na pot, ugotovi, če so luči, zavore in volan v redu, pregleda gume in o-čisti šipe. V mraku in v deževnem vremenu je potrebna še večja previdnost. Mnogo nesreč se pripeti zaradi prehitevanja, zlasti na ovinkih in grebenih, ponoči pa zaradi močnih luči, ki oslepijo šoferja, ki vozi z nasprotne smeri. Take brezvestne šoferje, ki ob srečanju z drugimi vozili ne ugasijo močnih luči, bi morali strogo kaznovati- Ce pa šoferja slepijo močne luči, je najbolje, da ustavi svoje vozilo, sicer lahko spravi v nevarnost sebe in druge. Mnogi šoferji, ki radi hitro vozijo, zavirajo na ovinkih. To je zelo nevarno. Na zavore je treba pritisniti pred o-vinkom, sicer vozilo lahko zleti s poti- Nevarno je tudi ustavljati vozilo, zlasti avto, na cesti. Ce se že moramo ustaviti, je najbolje, da spravimo avto s ceste, na kraj, kjer ni prometa. Ce pa izstopimo iz avtomobila na cesti, je priporočljivo, da odpremo desna vrata in izstopimo na desni strani. Dober šofer ima hitre reflekse, a ni nervozen, obvlada svoje živce in vozilo, je vljuden in previden. bil izvoljen Danilo Merlak-Na Proseku imajo tudi tako zavarovalnico, občni zbor pa bodo imeli verjetno prihodnjo nedeljo. Pred leti so imeli zavarovalnice za govejo živino tudi v Ricmanjih, Borštu, Dolini in na Opčinah, pa so jih razpustili. Skoda, da je do tega prišlo, ker, kakor jasno pričajo uspehi še obstoječih zavarovalnic, so take ustanove zelo koristne in nujno potrebne. ŠTANDHEŽ Deževno vreme nas precej ovira pri delu na polju. V glavnem vozimo domače blago na trg, kmalu pa bomo začeli s prevažanjem drv iz gozdov, ki jih imamo onkraj državne meje. Cene na trgu so precej padle, -ker je blaga dovolj. Predvsem je padla cena rdečemu radiču od 200 lir na debelo na 130 lir ali celo manj. Cene ohrovta (vr-zot) so ostale, prodajamo ga od 20 do 30 lir kg na debelo. Na trg vozimo tudi precej peteršilja, solate, te dni pa smo začeli prodajati tudi špinačo, ki jo damo po 60 lir oli kaj več za kg. Kjerkoli in kadarkoli trčiš na kmečkega človeka in začneš z njim razgovor, vedno ti zasuka besedo v isto smer-Njena vsebina se glasi takole: Delamo in se ubijamo, kolikor le moremo. Očita se nam, da ne iztisnemo iz zemlje toliko, kolikor bi lahko. Mi bi to radi dosegli, saj ga menda ni, ki bi se branil večjih uspehov in dohodkov, a so bolj redki, ki to zmorejo. To so tisti, ki imajo sredstva, svojo delovno silo in znajo umno gospodariti. Kaj pa tam, kjer tega ni? Mnogo je kmečkih domov, ki jim manjkata sredstva za večje izboljšanje njih imetja-se več, kjer ni mladine, največ, pa kjer je ta obupala in gleda s prezirom na svojo zapuščeno in že dovolj zanemarjeno zemljo. Vsi to obsojamo in obtožujemo mlade sile, ki st tako napačno razlagajo življenje. Ali naj ta kritika velja samo mladini? V enaki, če ne v še večji meri jo zaslužijo tisti, ki nas upravljajo. Vsemogoče šole in tečaji so na razpolago — za naš poklic pa jih ni. Namesto našim razmeram primernega in temeljito pripravljenega pouka se nam vrže kakšna drobtina. Mi pa vemo, da je ta drobec kaplja v morje in ne šteje naša dežela le nekaj tem večernim kmetijskim tečajem na- menjenih vasi. Vse naše vasi imajo prauico do večje ali manjše izobrazbe za svoj poklic, in to tembolj, če so že nad tri desetletja zanemarjene. Mi se tega dobro zavedamo in to stalno poudarjamo. Časopisi to ponavljajo in naše organizacije so vložile že nešteto prošenj, resolucij in spomenic. Vse to vemo'. Vemo tudi, da ,so pri oblasteh odpovedali vid, sluh in zdrav razum. Sodimo, da bi se oblast zanimala tudi za to zemljo, če bi bilo tod nekaj Kapitalističnih mogotcev namesto toliko tisoč slovenskih kmetov, - oziroma če bi mi delali le za druge kot nekoč sužnji. Tako misli naš kmečki člo-pek. Gospodar in gospodinje iz požganih vasi pa še dostavljajo: Po vojni smo se vrnili na svoja pogorišča nagi in bosi, brez sredstev, živine, orodja. Kdo nas je vprašal, kako bomo živeli in delali na razvalinah tega, kar so v težkih pogojih pripravljali in ustvarili naši očetje in za njimi naše roke? A kljub temu nismo obupali. Praznih rok smo se zarili v svojo zemljo in s krvavimi žulji dahnili novo življenje njej in domovom, zgrajenim po našem dolgotrajnem moledovanju, To smo delali brez pomoči, do katere imamo vso pravico m se ji pravi vojna odškodnina. Se sedaj se moramo boriti zanjo, N.e materialno ne moralno nas ni ni kdo od zakonitih dolžnikov podprl. Vendar smo dali državi, kar smatra, da je njeno in pripravili vrednost, ki sestavlja del narodnega premoženja. Pokazali in dokazali smo svojo življenjsko silo in tudi sposobnosti. Pokazali bi bili še več, če bi nam namesto roke nudili vsaj prst. Večkrat se vprašamo, kaj bi bili v našem položaju zaceli tisti od zelene mize, ki imajo namesto dejanj, le polno zalogo lažnih besed in nam z njimi režejo vedno teže usodo. In tako naprej. Takšen je glas naših ljudi. Pa naj kdo reče, da je pretiran! Odnosi oblasti nasproti našemu kmečkemu človeku so podobni našim odnosom nasproti limoni. Iztisneš iz nje poslednji sok in nato vržeš na smetišče. In to naj se imenuje socialna pravičnost, enakopravnost, demokracija, kultura in ne vemo kaj še. Ti krivični odnosi so toliko bolj vredni obsojanja,ker bi se moglo z razmeroma majhnimi žrtvami dati temu človeku toliko, da bi se znatno dvignila njegova produktivnost in s tem količinsko in kakovostno tudi produkcija. s* DOPISI S PO VELIKI REPEN Mogoče pa bi le bilo dobro, če bi smatrali nekateri zadeve, ki se nam zdijo vsakdanje, za bolj pomembne. Tako je na primer z naso novo bolj mestno urejeno trgovino. Saj nismo proti temu. kar zahteva gospodarski razvoj samo se bojimo, d" je nevarno, če damo preveč na trgovine in ugodnosti, ki nam ph te ponujajo. Trgovina je kakor filmska reklama: mika in vabi. Brez denarja pa se željam ne ustreže. Cim večja poželenje, tembolj se nam žep prazni. Zato pravimo, da bi bili bolj zadovoljni, če bi imeli namesto ali vsaj poleg trgovine kakšno ustanovo, ki bi skrbela, kako naj pripravimo sredstva ne samo za kritje potrebščin ampak tudi za izboljšanje našega gospodarstva. Kritike glede javnega kopališča so vedno bolj ostre. Res m prav da se^zadnja dela tako zavlačujejo in thko odlaša z izročitvijo stavbe svojemu namenu, •‘•o**1- »Primorski dnevnik# je že nekajkrat poudaril, da ge naše občine ne zanimajo za zadevo, ki je vsak dan bolj kritična, za gospodarski napredek svojih vasi. Poti, voda. električna napeljava i. dr. je vse zelo važno. A s tem ne moremo rešiti našega gospodarstva, katerega važen sestavni del je še vedno kmetijstvo, Temu bi morala naša občinska predstavništva temeljito posvečati svoio skrb. ŠTI V AN Sesljan in naša vas bosta res malone na cestah- Kar ‘ri velike cestne žile bodo sekale naše naselje; Tržič in Gorica — Trst in nova mednarodna, ki jo pravkar gradijo. Nismo kmetje in vas šteje le nekaj krav, promet pa nam ne bo delal uslug, če izvzamemo olepšavo cest, ki je bomo deležni tudi mi. Tako je bilo tudi sedaj in ni občina, kar se tiče vzdrževanje cest, imela z nami skoro nobenih izdatkov. Lahko bi krasilo našo vas dostojno šolsko poslopje, a je bolje, da tega vprašanja ne načenjamo. Z ezulskimi naseljenci imamo malo stikov, in ne vemo kako se med nami počutijo. Le tu pa tam pade kakšna njihova beseda, ki ne izraža posebnega navdušenja. Vidi pa se, da so pod vplivom prekanjene politične vzgoje, ki ne more prinesti nič dobrega ne njim ne nam. Ce pa se ne dobijo ljudje ki znajo misliti s svojo glavo, med njimi, so pa v njihovi bližini. Tako smo nedavno slišali pametno besedo moža iz sosednjega Tržiča. Povedal je, kako so jih v času fašizma učili v šoli, da so bili tod od pamti-veka gospodarji Rimljani in so edini prinesli sem (tudi v naše kraje) vse kar imamo. On je bil po svetu in se je učil drugačno zgodovino. Resnica je, da gre nacionalna meja že 1300 let med Krasom in Furlanijo. Zakaj tajiti to zgodovinsko dejstvo? Takšna laž ni vredna poštenega Italijana in škoduje dobremu sosedstvu. Delavstvo to vedno bolj razume in se zato ne more navduševati za razne politične špekulacije, v katerih se skriva duh osvajanja. Takšne besede zelo radi poslušamo. O S L AV J E Končno je prišla vest, da namerava goriška občina napeljati vodo tudi v našo vas in v St. Maver, in to po vodovodu, ki bi bil . nadaljevanje pevmskega. S tem nas je občina po tolikih letih rešila velikih skrbi, ki smo jih imeli predvsem v poletnih dobah. Poleg vinogradništva se pri nas ukvarjajo z živinorejo in živina potrebuje zelo mnogo vode, ki je domači vodnjaki niso mogli dajati v do- voljni meri- Poleti je moralo občinsko podjetje voziti vodo k nam v cisternah, kajti vodnjaki s'0 v hudi vročini popolnoma usahnili in smo ostali brez kapljice vode. Ce bodo vodovod podaljšali tudi do Steverjana ne vemo, znano nam je le, da se tudi Steverjanci trdo nore zanj, brez katerega je vse delo na vasi otežkočeno. Prej se je govorilo, da bi podaljšali kar vodovodne cevi z jugoslovanske strani, sedaj pa se zdi, da pokrajina o tem noče ničesar slišati in bo prevzela nase večje stroške s podaljškom našega vodovoda v Steverjan. VRH Posebno v tem zimskem času smo Vrhovci še bolj odtrgani od ostalega sveta, kakor v drugih letnih časih. Letošnje leto je le bolje ker imamo električno razsvetljavo ter v dolgih večerih lahko sedimo ob ognjišču in prebiramo razno čtivo. Na žalost pa pri nas poštna služba zelo slabo deluje; pisma in časopise lahko dobimo le v So-vodnjah, tako da vse prihaja z veliko zamudo. To zadevo bo treba tudi enkrat urediti saj večno ne moremo ostati tako zapuščeni. Morda nam bo kdo ugovarjal, da imamo sedaj radijske sprejemnike in celo televizijski sprejemnik v eni izmed domačih gostiln, toda časopisi nam povedo več in bolj smo nanje navajeni. Zelo smo zaskrbljeni, kako bo z vodovodom, ki ga mislijo speljati po sovodenjiki cb-čini, an bo obveljal predlog, da se pri nas zgradi vo-donram iz katerega bi vodile cevi v dolino, v vse escale vasi sovodenjske občine, ce je že občina pripravljena sprejeti nase breme več milijonov lir, potem res ni o-vire, da bi tudi mi prišli do vode, ki je za nas zelo velikega pomena. Odkar imamo električno luč so postale tudi pevske vaje prijetnejše, veliko mladeničev in fantov jih poseča in ni dolgo od tega, ko so na javnem koncertu v Gorici uspešno nastopili. Želeli bi jim, da še naprej tako pridno goje našo narodno in umetno pesem. SOVODNJE Volilna komisija je pred dnevi pregledala spisek volivcev iz naše občine. Ugotovila je, da ima volilno pravico 1.256 oseb. Potrebno bi bilo, da vsak posameznik ugotovi ali je vpisan na tej, listi, kajti zgoaiio se je skoraj po vseh krajih Italije, da so iz volilnih spiskov pred časom izbrisali osebe, ki vo se sod-nijsko prekršile za malenkostne zadeve, Ker je v tem o-ziru možnost, da se prizadeti pritožijo do konca marca na odgovorne oblasti je nujno da to stvar čimprej urede s posebno prošnjo. KRIŽ tako kot je in poljubno stiska, jo svojo gospodarsko dejavnost in nas s tem poganjajo v svet. Vsi se moramo boriti proti tej špekulaciji. Vsi smo mnenja, da bi nam bil Nenni, voditelj italijanske socialistične stranke, napravil mnogo večjo uslugo, če bi bil kaj več govoril o tej in drugih kapitalističnih mahinacijah ki so vse naperjene proti tržaškemu delovnemu ljudstvu, kot pa da se je zaletaval v Jugoslavijo in napihoval šovinistični meh. Po dolgem presledku smo v nedeljo poslušali našo lepo pesem iz grl našega domačega, nabrežinskega in šempo-lajskega pevskega zbora. Kadi bi bili slišali tudi domači zbor «Vesna», ki pa je v zadnjem trenutku iz nerazumljivega razloga odpovedal sodelovanje. To ni moško in koristno zbližanju, ki nam je tako potrebno. Sicer pa se ne moremo u našem kulturnem delovanju izraziti tako kot bi se radi. Kino in redka gostovanja ne morejo dati tega, kar bi mogli ustvariti sami. Drži pa, kar smo že svoječasno povedali; pogrešamo namreč primerne igre. Našemu človeku bolj dostopna odrska dela bi nedvom. no privabila in navdušila našo mladino z igralskim talentom. B O R $ T Nismo poklicni politiki in nimamo časa se z njo ukvarjati. Vendar se zanimamo za dogodke v svetu in pri nas, ker se to tiče tudi nas. Najbolj nas zanima gospodarska politika. V zadnjem času se suče pogovor pri domačem ognjišču, na ulici in v gostilni okrog vprašanja naše proste cone. Ta zadeva je za tržaško delovno ljudstvo velikega pomena, ker bi mu nudilo velike gospodarske možnosti. Kar pa je dobro majhnemu človeku, ne prija kapitalističnim mogotcem. Zato so temeljito stisnili to zadevo v svoje kremplje in bi jo radi spravili s tega sveta. Prosta cona bi bila velik udarec njihovim interesom, njihovim monopolom in profitom. Konkurenca bi jih stiskala ob steno. Bolje jim je, če ostane Skrbi učitelja Matiča (nadaljevanje s 4- strani) hladno... Zakaj tako? Je to Matičeva krivda? Toda se čuti kot ded, čemu beži pred otroki? In takole govori svojim trem nekdanjim učencem; «Nikar se ne jezite, ker vas nisem lani nikoli obiskal. Nisem mogel. Nisem mogel zaradi žalosti, ker sem vas moral zapustiti. Toda k letu, ko boste v četrtem razredu, bo laže. Čas celi rane. Prišel bom k vam. V vaš razred*. «Prav. Le obiščite nas. Zelo bomo veseli, vsi, učenci in učitelj*. Tako mu je odgovoril eden izmed učencev. «Oprostite, toda zdaj moram iti, imam pevske vaje*. Matič ga je pospremil do vrat in se spet vrnil v sobo. Toda druga dva nista več pri mizi, temveč stojita že pri oknu. črnolasi pravi tedaj Matiču: «Tudi jaz se moram posloviti. Spodaj me čaka mama. Zmenila sva se*. Matič je pospremil tudi tega. Nato se je spet vrnil v sobo k tretjemu učencu. Hitel je, ko da bi hotel nekaj rešiti. Tudi tretji ni več sedel. V roki je imel kapo in pripravljen je bil na odhod. »Kaj tudi ti že greš?* «Moram, jutri grem k so-sodnikom na vas. In sedaj moram iti domov, da bom pripravil stvari za odhod*. Matič je še tretjega pospremil do vrat. šli so. Tako se razhajajo. Tako se vsi oddaljujejo. Priznati 1e treba, da so trije nekdanji učenci bili ljubeznivi do svojega nekdanjega učitelja. Obiskali - so ga. Lepo. Vljudno. Toda Matič v tem obisku ni čutil topline. Kako bi jo lahko dobil? Tega ni več mogoče dobiti. Treba se je sprijazniti s tem, da vnuki postajajo vse bolj hladni, ko jih ded zapusti in pobegne od njih za tako dolgo. MATO LOVRAK Čeprav j’e bilo v torek 17. t. m. precej neprijazno vreme, so vendar že dopoldne prihajali v vas številni izletniki, da praznujejo skupno z Borštani praznik sv. Antona Zlasti mnogo ljudi je prišlo popoldne in v večernih urah. Po končanem cerkvenem o-pravilu so ljudj"e napolnili gostilne in se v njih prijetno zabavali. Dobro domače vino je seveda še povečalo splošno ^veselje. Le večerna megla in gost sta bila vzrok, da je marsikateri gost odšel pred časom domov. Okoli 18. ure sta se ponesrečila dva izletnika iz Pa-drič. Primorski dnevnik je c tem že poročal. Z motorjem sta se vračala proti domu, ko sta nenadoma z gornje ceste padla na spodnjo, na srečo na kup drobnega gramoza, da se nista prehudo udarila in upamo, da sta sedaj že okrevala. Ob tej priliki bi radi opozorili naše županstvo v Dolini, da je ta del ceste nevaren posebno v večernih urah, saj ljudje večkrat vozijo v temi, ker od časa do časa pregori kakšna cestna žarnica. Potrebno je torej, da se ta del ceste dostojno uredi. Zgradi naj se nov spodnji zid in postavi primerna ograja. Preteklo nedeljo sta se v naši vasi poročila domačin ing. Jordan Zahar in Vesna Kosmačeva iz Zabreča. Pevski zbor prosvetnega društva «Slovenec» je priredil na ženinovem domu podoknico. Nevesta je namreč že dolga leta članica tega zbora. Novo-poročencema želimo mnogo sreče v novem življenju. Elektro-inštaiacijslco podjetje — Sprejema vsa naročila tn popravila za nove inštalacije vseb vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. Viale Miramare 29. SE PRIPOROČAMO! AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrsrni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za tu in inozemstvo GARAŽA; Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel 33-113 Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke RADIOTELEVIZIJA TRST - Opčine Trg Monte Re 4 (pri šoli) Zaloga „Liquigasa" in vseh vrst štedilnikov Zoppas v on iirtcu pri st. Jaiebu Za spremembo is pa po pravici povedano — zaradi dežja, smo ta teden namesto v eno Izmed okoliških vaai, stopili raje ▼ slovenski otroški vrtec pri Sv. Jakobu in vam pripravili fotoreportažo iz življenja naših malčkov v tej koristni predšolski ustanovi. Začnimo pri začetku. Najprej se Je treba seveda obleči. Starejši obiskovalci vrtca to že sami naredijo, povrhu pa pomagajo še prav majhnim, ki imajo s tem še težave. Ko Je to opravljeno pride na vrsto resno in trdo delo. Kar poglejte te resne in svečano zamišljene obraze s kakšno zbranostjo se lotevajo črk in številk. Enim gre že kar dobro izpod rok, drugim še malo tete. Učiteljica Jim nariše na tablo tudi kakšno hišico, cerkvico ali rožico in naši mali umetniki potem kar po svojem okusu prerisujejo. Cas medtem beži tn blit se ura kosila, ki bo po ti tikem skakanju, dobro tek rilo. Toda že od mladih K se je treba privaditi vsem tistemu, kar spada k dobi vzgoji in higieni. Zato i morajo malčki najprej um ti roke. Vsak ima svojo br sačko z znakom, da se me seboj ne zamešajo. Tale prv je Milica, ki vam hoče svojim smehom povedati, d se vode prav nič ne boji. Medtem ko gospa Marija razdeljuje kosilo na krožnike, ima mala Milica nalogo, da rosi polne krožnike kot natakarica na mizo, P'i kateri že čakajo zbrani lačni želodčki. Milica opravlja svoje delo resno in dostojanstveno... Seveda Je pri kosilu delo razdeljeno tako kot se spodobi. Rado in Ljubo, ki sta bolj pri močeh In že »starejša#, morata pripraviti mi. zo; za krožnike, žlice tat kozarčke pa bosta kot bodoči gospodinji poskrbeli Breda tn Lučka. In ko bo vse to pripravljeno, se bo začela svečana pojedina... Toda kdo bi samo deM. potrebno Je tudi nekoliko zabave. in že so skupaj z vrt. narico zbrani v krogu, ifei malo porajajo ati Ust« o mucku, ki nagaja ali pa kakšno drugo. Ce so pa dobre volje, pa si še kakšno zapojejo zraven, da Je bolj veselo. Seveda imajo na programu še druge igrice, ki Jim krajšajo čas. Zdaj pa žlice v roko In krepko po dišeči mineštri ali slični dobroti. Kar veselje Jih Je gledati, kako spretno vihtijo žlice In s kakšnim tekom pospravljajo svoj obrok. Prav nič Jih nj treba siliti, kot se to dogaja le prepo-gostoma doma. Tu Je vse boljše in če Je en krožnik premalo, prosijo še za dodatek. Ce ne verjnmete pa vprašajte malega Ljuba, ki vas tako nagajivo gleda. MARIO MAGAJNA h. . " ................................................................................................................................................................................................................... VČERAJ IN DANES V GORICI POKRAJINSKI KONGRES CGIL Enotnost delavcev je mogoče doseči le sknpno s slovenskimi delavci Izvolili so pet delovnih važnosti podjetij 1RI FIM Včeraj ob 14.30 se je v prostorih Delavske zbornice v Gorici pričel četrti kongres CGIL za goriško pokrajino, na katerem so bili prisotni številni delegati, ki so predstavljali razne kategorije. Kongres je otvo.ril član vodstva Delavske zbornice Dl Lazzaro, ki je pozdravil vse navzoče ter predlagal delavno predsedstvo sledečih članov: Tabai, Bergamas, Di Lazzaro, poslanec Beltrame iz Vidma, Parenzan, Fidaia in še ena predstavnica žena. Po izvolitvi petih komisij je imel glavno poročilo tajnik pokrajinskega vodstva CGIL Fulvio Bergamas, ki je med drugim dejal, da se vprašanje delavske enotnosti v goriški pokrajini postavlja drugače kot v Veroni ali Padovi; pri nas je treba računati s prisotnostjo slovenskih delavcev in delavk, ki delajo po tovarnah skupno z italijanskimi delavci in delavkami. Ce se hoče delati v korist delavskih interesov, tedai je treba to dejstvo upoštevati in z njim vskladiti nekatera naša stališča. V svojem obsežnem poročilu je govornik prikazal veliko važnost podjetij IRI-FIM, k' so v naši pokrajini zastopana. Od 21.000 delavcev v industriji goriške pokrajine je kar 50 odst. kovinarjev, od teh petdesetih odstotkov kovinarjev, to je 10.400 delavcev, jih je v državnih podjetjih IR1 kar 9.500 (CRDA, SAFOG). Razdeljevanje kreditov iz rotacijskega fonda bo moralo upoštevati to dejstvo, zaradi trga bodo morala podjetja IRI - FIM po mnenju govornika dobiti ustrezno količino vseh kreditov, ki so namenjeni goriški pokrajini. Dotaknil se je tudi vprašanja proste cone, v korist katere se je vlada odpovedala izterjanja carine v znesku o-koli deset milijard lir od leta 1948 do danes. Ce izvzamemo tovarno za izdelovanje umetnega rayona v podgorski predilnici, ki bo kmalu pričela obratovati in za katero so potrošili poldrugo milijardo lir, tedaj bomo ugotovili, da je zasebni kapital kljub ugodnostim proste cone vložil zelo malo kapitala v našem mestu, da bi se zago. tovila stalna zaposlitev delavcev: izračunali so, da so zasebniki v tovarne likerjev in sladkarij, ki živijo samo zaradi oprostitve davkov, vložil' v svoje obrate v mestu le okoli eno milijardo lir. Kongres se bo zaključil danes popoldne. Seja števerjanskega sveta Ovomnaliipanslvunipnima za kulli komisij - Tajnik Fulvio v naši pokrajini - Kritika odboru za šolo na Valerišču. 0 tej točki bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta. GORIŠKI KARNEVAL Goričke eeirli se preGslaviio s 14 alegoričnimi vozovi Na zadnji seji odbora za goriški karneval so pregledali načrte alegoričnih voz, načrte, ki se jih mora praviloma poslati v odobritev pooblaščeni komisiji. Pregledali so vseh štirinajst načrtov in jih odobrili. Te načrte so predložili predstavniki gori-ških četrti. Pričakujejo, da bo. do v kratkem predložile svoje načrte tudi nekatere videmske ustanove. Razdeljevanje paketov ECA Goriško podporno društvo ECA obvešča, da bo v kratkem pričelo s ponovnim razdeljevanjem živilskih paketov revnim občanom. V paketih bo; 1 kg olja, 2 kg testenin, 1 kg riža, 1 kg sladkorja, 1 kg marmelade, 1 kg pšenične in 1 kg koruzne moke. Interesenti bodo lahko prejeli pakete dne 6., 7. in 8 februarja od 9. do 11.30 in od 16. do 18. ure na sedežu društva v Ul. Baiamonti 22. Neonska razsvetljava v Aii Po ukrepu občinske uprave St. Petra Slovenov so pred dnevi namestili na glavnem trgu v Ažli neonsko razsvetljavo. Občinstvo je ukrep sprejelo z velikim zadovoljstvom in upa, da bodo v prihodnje enake luči svetile tudi po ostalem delu naselja. OBVESTILO Goriško županstvo obvešča yse lastnike psov, da preskrbijo za pse kovinsko plo^či-co, ki jo dobijo pri davčnem uradu v Ul. Crispi 5 do 29. februarja t. 1. Po tem dnevu bodo vsi psi brez omenjene ploščice za leto 1956 zajeti in lastniki bodo kaznovani po zakonu. Bergamas je govoril o na račun proste cone n tkalka Ines Bregant, kmetovalec Franc Miklus in pre-dilka Irena Gressini, gasilec Luciano Mullon in gospodinja Anna Graziani, delavec Sergio Malfatti in uradnica Rcmana Blasizza, trgovec Luciano Di Taranto in gospodinja Mirella Tiberio, kmetovalec Sereno Visintin in tkalka Calogera Russo, poročnik it. vojske Ugo Diana in dijakinja Giovanna Bertolini, Er-manno Vitez in gospodinja Dolores Buttignaschi. Poroke: financar Giuliano Valente in gospodinja Rosa Curci, mizar Sabino Lorenzut in gospodinja Bruna Picotti, uradnik Giovanni Michielutti in uradnica Marina Silli, zidar Cirillo Panjter in gospodinja Elena Cvek, pleskar Domeni-cc Pinto in delavka Nives Ku-lot, uradnik Antonio Terpin ii gospodinja Annamaria Belli. ' Obvestilo ASK Simon Gregorčič Gorica Honcert liubMili opernih pevcev 20. in 29. januarje Akademsko - srednješolski klub « Simon Gregorčič » priredi danes 22. januarja t. I. ob 14. uri na sedežu namiznoteniški dvoboj z ekipo prosvetnega društva iz Sovodenj. Vabljeni vsi ljubitelji namiznega tenisa. Akademsko - srednješolski klub « Simon Gregorčič » priredi v soboto 28. januarja ob 20.30 in v nedeljo 29. januarja ob 16. uri v prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1, KONCERT LJUBLJANSKIH OPERNIH PEV. CEV. Nastopili bodo sopra-nistvka Vilma Bukovčeva, tenorist Miro Brajnik, basist Ladko Korošec in pianistka Dana Hubad. Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Ascoli I, od 18. do .20. ure v kavarni Bratuž ter eno uro pred pričetkom vsake prireditve. V zvezi z govoricami, da so vstopnice že razprodane, obveščamo cenjeno občinstvo, da se bodo vstopnice pričele prodajati šele jutri 23. januarja. KRATKE VESTI IZ DOBERDOBA Pokrajinsko c popravljali drugače in hitreje Ker sta dva cestarja cestišče čez in čez prekrila z gramozom, sta s tem otežkočila promet s kolesi in motocikli Prejšnjo nedeljo je bila seja števerjanskega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o prošnji nekega prosvetnega društva, da bi županstvo dovolilo uporabo večjega prostora v občinski hiši za kulturne prireditve. Občinski svet je prošnjo zavrnil z utemeljitvijo, da je v istih prostorih tudi pošta in županstvo, da iz varnostnih razlogov tej prošnji ni mogoče u-streči. Med toliko točkami dnevnega reda je bila tudi razprava o poravnavi bolniških stroškov za občinske reveže in razprava o podpori, ki naj ju županstvo nudi šolskemu Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 15. do 21. januarja 9 rojstev, 13 primerov smrti, 11 oklicev in 6 porok. Rojstva: Maurizia Pinna. Alessandro Raida, Santina Bruno, Claudio Pocusta; Pia Roggero, Eliana Bensa. Clara Humar, Rita Scichilone, Fa-bio Gabrieli. Smrti: 67-letni trgovec Rio-cardo Osbat, 48-letna gospodinja Maria Fabro, 96-letna gospodinja Helena Kokelj, vd. Višin, 46-letni električar Maric Sessi, 76-letni upokojenec Giacomo Boiaita, 82-letni upokojenec Pietro Zanelli, 83-let-na gospodinja Maria Zangran-do, vd. Pettener, 84-letna Maria Bait, vd. Grahli, 45Ietna gospodinja Giuseppina Tortul, por. Bon, 82-letna Marija Gu-lin, vd. Petrovčič, 66-letna u-pckojenka Katarina Križman, 46-letni kmetovalec Vittorio Belloto, 31-letni trgovec Jožef Kramar. Oklici; agent javne varnosti Antonio Sindona in gospodinja Elena Crocitti, kavarnar Alessandro Ratta in Alma Kocjančič, električar Antonio Pizzi in gospodinja Elodia Be-nedetti, mesar Bruno Bressan Doberdobski kolesarji in motociklisti so nezadovoljni z načinom, kako je pokrajinska uprava, ki ima pod svojo oblastjo cesto med Devetaki in Ponkami, pričela posipati cesto Cesta je bila v precej slabem stanju, zato je uprava sklenila cestišče posuti z gramozom. Delo je prepustila dvema cestarjema, ki delo že nekaj tednov opravljata, vendar je pot predolga, da bi jo lahko kmalu posula. Poleg tega posipata cestišče od ene do druge strani, ne da bi pri tetri pustila na vsaki" strani vsaj ozek pas za kolesarje in motocikliste. Tehnični urad bi moral vedeti, da je v Doberdobu veliko delavcev in delavk, ki se z vozili na dveh kolesih vozijo na delo v Tržič ali v Gorico. Ce je cesta čez in čez nasuta z debelim peskom, je za promet neprimerna in nevarna. Na nekaterih delih bo cesta še dolgo za vožnjo neprikladna, ker dva delavca ne bosta mogla ceste hitro posuti, da bi se gramoz ulegel in omogočil varnejšo vožnjo. S tem v zvezi v Doberdobu menijo, naj bi pokrajinska u-prava sprejela na delo še nekaj brezposelnih delavcev, d-., bi šlo delo hitreje od rok. Interesenti si sezname lahko ogledajo v dopoldanskih uradnih urah. Proti vpisu ali izpustitvi se lahko pritožijo v 30 dneh po objavi sezna-| rrov, in sicer na kolkovanem papirju za 100 lir naslovljenem na prefekta. Na vpoqled seznami neposrednih obdelovalcev m kmečkih delavcev Goriško županstvo sporoča, da je na protokolnem občinskem uradu v Gorici na vpogled do 1. februarja t. 1. seznam direktnih obdelovalcev zemlje in njihovih družinskih članov, ki imajo pravico do bolniškega zavarovanja po členu 3. zakona od 22. 11. 1954, št. 1136. Na protokolnem uradu so na vpogled do 1. februarja tudi seznami kmečkih delavcev s stalnim bivališčem v goriški občini, ki imajo pravico do bolniškega zavarovanja in družinskih doklad. NESREČA MLADENIČA IZ NOVE GORICE S kolesa je padel Včeraj zvečer ob 18.35 je na Oslavju padel s kolesa 32-letni Vladimir Živec iz Nove Gorice. Vračal se je..pppti mestu, ko je nenadoma izgubil oblast nad vozilom in padel na tla. Pri tem se je potolkel po desni nogi in si najbrž zlomil tudi gleženj. Avtomobil Zelenega križa ga je pripeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili prvo pomoč. Danes JuvenHna igra v Krminu Standreška «Juventina» igra danes proti krminski enajsto-rici. Po zadnjem hudem porazu v Miljah, kjer je izgubila z 8 goli, ne da bi vsaj enkrat pretresla nasprotnikovo mrežo, ljubitelji «Juventi-ne» pričakujejo, da bo šlo tokrat bolje in da se bo moštvo znebilo zadnjega mesta v lestvici. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Korzo Verdi 17 - tel. 28-79; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Ita-lia 106 - tel. 31-52. KINO CORSO. 14.00: ((Izgubljeni sin». L. Turner, cinemascope. VERDI. 14.00: «80/15». CENTRALE. 15.00: «Senca», M. Toren in P. Cressoy. MODERNO. 15.00: «Konjenik iz samotne doline«, A. Ladd, in J. Arthur. VITTORIA. 14.00: »Irlandski uporni««, cinemascope, R Hudson. MiflMiiiiimt ililiiiil iii « : iii! i i DANAŠNJE TEKME TRIESTINA proti Romi Ena izmed odločilnih tekem med košarkaricami Današnji glavni športni dogodek v Trstu bo nastop Rome proti Triestini. Za domače moštvo postava še ni dokončno določena, zlasti gre za branilca Bellonija, ki ga bodo še danes dopoldne preizkusili. Ce bo vse v redu, bodo igrali sledeči igralci: Soldan; Bello-ni, Claut; Petagna, Bernardin. Fontana; Lucentini, Zaro, Bri-ghenti, Dorigo, Passarin. Roma ne najavlja kakih sprememb in tako bodo danes na stadionu Valmaura igrali tile: Panetti; Stucchi, Losi; Giuliano, Cardarelli, Venturi: Ghiggia, Cavazzuti, Galli, Biagini. Da Costa. Nočemo delati nobenih prognoz. Triestina ima lepo priložnost, da pokaže, ali je skromni optimizem, ki se je zbudil po zadnjih tekmah, ze opravičen ali ne. Tekma •/ Romo pa gotovo ne bo lahka. * * * Za prijatelje košarke pa bo poslastica tekma med košarkaricami Triestine in Bernoc-chija. Prva tekma se je končala neodločeno. Tržačankam gre za to, ali bodo spet osvojile prvo mesto ali ne. (Po tej tekmi si ga Sicer še ne morejo, ker je še ekipa Auto-nomi tri točke spredaj.) Tekma bo v Športni palači (Velesejem) ob 18. uri. Težko nalogo pa bodo imeli košarkarji, ki bodo danes igrali v Rimu proti Romi. * * * VALDAGNO, 21. — Prvenstvena tekma med Marzottom in Comom se je končala neodločeno 0:0 PRED ZIMSKO OLIMPIADO V CORTINI Včeraj trije Rusi poškodovani V AndermaNu za Norvežane vsa prva meste v skokih in v feku na 30 km Na današnjem treningu vlkorpi: 78 m. Američan Rahoi bobu je Monti, ki je imel vče-■ je pristal na 76. Od Italijanov loi m rmn sta uceraj zmagala MILAN, 21. — Duilio Loi je zmagal nad Kubancem Zu-lueto po točkah v 10 rundah. Toda težko je reči, da bi bila Loieva zmaga prepričljiva, nasprotno, premnogi med gledalci bodo priznali, da je bil boljši Zulueta. Od pete runde je imel Loi zč ranjeno nadobrv in v dobro mu je šteti, da je vzdržal vse napade in še tudi sam napadal. Zulueta je dobil tudi nekaj opominov od sodnika za kak nepravilen udarec, kar je bilo končno voda na Loiev mlin. Občinstvo je vendarle z navdušenjem sprejeio zmago Tržačana. ♦ * • MANILA, 21. — Evropsk; prvak kategorije bantam Mario d’Agata je danes premagal po Točkah v »10 rundah Littla Cezarja. Zmaga d’Aga-te je zelo prepričljiva. Dvoboj je gledalo 150Q0 ljudi. * * * Francoz Claude Milazzo je bil v petek zvečer v Hamburgu premagan s tehničnim k. o. v 4. rundi po še neptemaga-nem Nemcu Maxu Reschu (srednja kat.). Nemec je že 18-krat zmagal pred določenim potekom dvoboja, 5-krat pa je zmagal po točkah. UMETNO DRSANJE Uradna klasifikacija v u-metnem drsanju za moške po prostih likih je taka: 1. Giletti (Fr.) 1594,4 točke, 2. Brocker (V.B.) 1575,6, 3. Divin (E.) 1553,6, 4. Calmat (Fr.) 1502,9, 5. Gutzeit (Zap. Nemč.) 1408.4. RIM, 21. — Italijanska lahkoatletska zveza ' je dala privoljenje za prireditev teh dveh krosov: 29. januarja v Via-reggiu kros na 15 km za karnevalski pokal; 18. marca v Paviji evropsko prvenstvo gluhonemih. raj nekoliko vročine, spet startal, toda dosegel je razmeroma slab čas; boljši je bil Scheibmeier, vendar je v prvi seriji voženj dosegel najboljši čas ameriški bob Wash-bonda. Rezultati: ZDA (Washbond) 1’24”53; Italija (Scheibmeier) 1’24”78; ZDA (Tyler) 1’25”28; Švica (Kapus) 1’25”42; Italija (Monti) 1'25”60; Avstrija (Wagner) 1’25”71; Švica (Angst) 1’26”32; Švedska (Erbs) 1’26”45; Švedska (Axelsson) 1’27”31; Španija (De Portago) 1’28”96; Romunija (Ene) 1’29”29; Avstri ja (Aste) 1’29”59; Nemčija (Ostler) 1’30”13; Poljska (Cia pala) 1’30”44; Poljska (Ko-niecski) 1’30”71; Norveška (Alverberg) 1'30”72; Vel. Britanija (Schellemberg) 1’30”93; Norveška (Roegden) 1’31”03, V drugi seriji voženj pa je spet prišel na čelo Monti in za njim je na drugem mestu drugi Italijan Della Costa. Rezultati: Italija (Monti) r23”20; Italija (Della Costa) 1’24”02; ZDA (Washbond) 1’24”11: Švica (Kapus) 1’24”68; Švica (Angst) 1’24”90; Avstrija (A-ste) 1’25"25; Avstrija (Wag-ner) 1’25"42; švedska (Axels-son) 1'25”82;' ZDA (Tyler) 1’25”87; Vel. Britanija (Schel-lenberg) 1'26”21; Nemčija (Ostler) 1’26”62; Švedska (Erbs) 1'26”93; Španija (De Portago) 1'27”07; Francija (Giacchini) 1'27”38; Vel. Britanija (Parkinson) 1’21”70; Poljska (Ciapala) 1’28”02; Romunija (Ene) 1’28”05; Poljska (Koniecski) 1’28”33; Romunija (Dragomir) 1’28”81; Norveška (Roedgen) 1’28’’89; Norveška (Alveberg) 1’30’'. Skupni časi po obeh vožnjah so taki: 1. ZDA 2'48”64; 2. Italija 2'48”80; 3. Švica 2’50”10; 4. Avstrija 2’51”13; 5. ZDA 2’51” 15; 6. Švica 2-51”22; 7. Švedska 2’53”13; 8. Švedska 2'52” 38; 9. Avstrija 2’54”84; 10. Španija 2’56”03. 11. Nemčija 2’56” 75; 12. Vel. Britanija 2’57”14; 13. Romunija 2’57”34; 14. Poljska 2’58’’46; 15. Poljska 2’59” 02; 16. Vel. Britanija 2’59”20; 17. Norveška 2’59”92; 18. Francija 3’00”55; 19. Norveška 3’00” 72; 20. Belgija...».3’02’TO; 21. Nemčija 3T7”31. Samo enkrat so vozili: Italija (Dalla Costa) 1’24”02; Italija (Scheibmeier) 1’24”78; Švica (Zeller) 1 ’35”39; Liechtenstein (Keddegger) 1’37”27. Sovjetsko reprezentanco je danes prizadelo kar več nezgod. Najprej je prišla vest. da se je ponesrečil neki alpski vozač, ki je treniral nad Rumerlom. To je bi! Viktor Turunin, čigar poškodba sicer ni prav huda, vendar ni gotovo, če bo lahko na olimpia-di že nastopil. Ponesrečila se je pa tudi Ala Vasiljeva, ki je padla v tofanskem «kana-lonu«. Oba dva so poslali v bolnico na radiografski pregled. Resna pa je poškodba Rusinje Valentine Nabatenko, ki je okrog 12.30 padla tudi v «kanalonu» in si pri tem zlomila desno piščal. Spravili so jo v bolnico, da ji denejo nogo v mavec. Poznejše zdravniško poročilo ne navaja tako hude poškodbe. vendar so Nabatenko-vi dali koleno v mavec. Tudi Vasiljeva ima že nogo v mavcu. Na skakalnici «Italia» so danes trenirali kompletno italijansko moštvo, Rusi, Japonci, Finci, Američani, Poljaki in Romuni. Najdaljši skok je dosegel sovjetski skakalec Ca-kadze; skočil je 79 m toda s padcem. Brez padca pa je najdlje skočil zopet Finec Kalla- je bil najboljši Perin s 75,5 nato Pennacchio 72 m in To-lin 70. Na splošno so domači skakalci že pokazali večjo sigurnost in poleg stila so izboljšali tudi daljavo. Tukaj se je razširila vest, ki pa še ni potrjena, da bo prišlo na oiimpiado v Cortino znatno manjše število Madžarov, kot pa je bilo prijavljenih. Baje bodo prišli v Cortino le štirje Madžari; ne ve se pa, če bodo to tekmovalci ali vodje. ANDERMATT, 21. — Danes je bil na mednarodnem smučarskem tednu tek na 30 km in skoki za kombinacijo. Tako v skokih kot v teku so Norvežani osvojili vsa prva mesta, v skokih prvih šest, v teku prvih pet. Zelo dober plasma je dosegel na 30 km KIM0 ŠKEDEHJ predvaja danes 22. t. m. ob 16. uri MGM film: Provincialna ljubezen V ponedeljek 23. t. m. ob 18. uri film: Velika ježa KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 22. t. m. ob 16. uri Columbia film: DIVJAK Igra MARLON BRANDO Jugoslovan Goričnik, ki se je med tekmovalci petih držav plasiral na 10. mesto. Rezultati: Skoki za kombinacijo: 1. Thormod Knudsen 216 (69.0-71 m); 2. Arne Barhaugen 214 (67-70); 3. Sverre Stenersen 211 (69-68); 4. Gunder Gun-dersen 206 (68.5-66.5); 5. Kje-til Maardalen 203,5 (65.5-66.5); 6. Nuesser (CSR) 201,5 (68.5- 64); 7. Mlich (CSR) 196.5 ( 68- 65); 8. Lahr (CSR) 184 (60-68); 9. Servold (Kanada) 177.5 (61-63.5); 10. Reymond (Švica) 169.5 (62.5-61). Tek na 30 km: 1. Brenden 1.49,02; 2. Vestermo 1.52,56; 3. Ingebrigtsli 1.53,18; 4. Jensen I.56,02; 5. Helgetun 1.56,25; 6. Strasser (Švica) 1.58,56; 7. Im-feld (Švica) 2.01,46; 8. Schny-der (Švica) 2.02,57; 9. Servold (Kanada) 2.06,06; 10. Zdravko Goričnik (Jug.) 2.06,10; II. Haller (Švica) 2.07,31; 12. Morgan (V.B.) 2.11,28. * * • DAVOS, 21. — Presenečenje tekmovanja v Davosu je predvsem danes postal Nemec (iz Vzh. Nemčije) Helmut Kuhnert, ko je zmagal na 10000 m ter tako postavil rekord proge, nemški rekord in še zaostal samo 6 desetink sekunde za svetovnim rekordom. Dosegel je čas 16:33,2, medtem ko je bil doslej njegov najboljši čas 18:30. Svetovni rekord ima Norvežan Hjalmar Andersen s 16:32,6, ki ga je postavil 1. 1952. Rezultati na 10000 m: 1. Helmut Kuhnert (Vzh. Nemč.) 16’33”2; 2. Broeckman (Hol.) 16’33”5 (holandski rekord); 3. Gončarenko (SZ) 16’36”4 (izenačen sovjetski rekord); 4. Haugli (Norv.) 16’40”2; 5. Andersson (Šved.) 16’40”5 (švedski rekord); 6-Dahlberg (Šved.) 16’42”5; 2. Zilin (SZ) 16'44”7; 8. De Groaff (Hol.) 16’45”4; 9. Sa-kunenko (SZ) 16'48”1; 10. Ja-kumov (SZ) 16’51”3; 11. Se-iersten (Norv.) 16’54”4; 12. Šilkov (SZ) 17’05”; 13. Šili-kovski (SZ) 17’08”4: 14. Kolar (CSR) 17’08”9; 15. Merku-lov (SZ) 17’10”6; 16. Maarse (Hol.) 17’12”3; 17. Van Den Berg (Hol.) 17’12”7: 18. Keller (Zap. Nemč.) 17’13”4; 19. Asa-saka (Jap.) 17’14”5; 20. Mihaj-lov (SZ) 17’24”6; 21. Gomi (Jap.) 17’27”5; 22. Tynkkynen (Fin.) 17’46”2: 23. McNamara (ZDA) 17’46”7; izven konkurence Stroem (Šved.) 17’U”5. odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Teti mm na dnctnah predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 15. uri in v ponedeljek ob 18. uri Columbia film: V glavnih vlogah MARLON BRANDO in E. MARIE SANT Realističen film o življenju v newyorškem pristanišču — Delo, ki je doživelo ogromen uspeh Tr~' V'J-:r.1<'ry' % mmmmm p. PRAV NIC NE PLAŠI MISEL, DA SE BO MORAL POSTAVITI V «REP», TISTEGA, KI HOČE DOBRO KUPITI PO IZREDNI CENI, TO DOKAZUJE SLIKA VELIKE KONFEKCIJSKE TRGOVINE PITASSI, NA KORZU ITALIA 7, KJER SE ZARADI PREDELAVE PROSTOROV ŠE NADALJUJE RAZPRODAJA BLAGA PO SENZACIONALNO NIZKIH CENAH. !GUY DE MAUPASSANT iiel r imi 81. (LEPI STRIČEK) Zarulil ji je v oči: »Da, tl! Vse ste kar neumne vanj, Marellka, Suzanne in ostale. Mislis, da nisem opazil, da ne moreš strpeti niti dva dni, ne da bi ga povabila?« Tragično se je vzravnala; «Ne dovolim ti, da z menoj tako govoriš. Pozabil si, da nisem bila vzgojena v branjevski šta-cuni kakor ti.» Najprej je osupnil, kakor v tla vkopan; potem je besno zarentačil: »Strela božja!« in odšel, zaloputnivši vrata za seboj. Komaj je bila sama, je nehote stopila pred zrcalo, da bi se pogledala, kakor bi se hotela prepričati, ali se ni nič spremenilo na nji, tolikanj nemogoče in grozno se ji je zdelo vse, kar se je dogajalo. Suzanne zaljubljena v lepega strička! In lepi striček je hotel Suzanne za ženo! Ne, zmotila se je bila, saj ni bilo res. Dekletce se je bilo pač povsem naravno zagledalo v tega lepega fanta pa je upalo, da ji ga dado za moža; privoščila si je bila neumno nagodo. Toda on? Ne, on vendar ni mogel biti v to zapleten! Premišljevala Je in ugibala, zmedena, kakor Je človek navadno spričo velikih polomov. Ne, lepi striček ni mogel nič vedeti o Suzannini budalostl. In dolgo je premišljevala o zavratnosti, ali pa morebitni nedolžnosti tega človeka, ki sta bili obe mogoči. Kak lopov, če je bil res vse to napeljal! In kaj se utegne zdaj zgoditi? Koliko nevarnosti in duševnih muk Je gledala pred seboj! Ako on nič ne ve, tedaj se da še vse uravnati. Za pol leta pojde s Suzanno na potovanje, pa bo minilo. Ali kako bi mr mogla potem ona sama še kdaj stopiti pred oči? Kajti ljubi ga še zmeraj. Ta strast se je bila zarila vanjo kakor tiste puščične osti, ki jih ni več moč izdreti. Brez njega živeti se ji je zdelo nemogoče. Rajši smrt! Misel ji je blodila med temi strahovi in vsemi temi negotovostmi. Bolečina ji je začenjala kljuvati v glavi; misli so ji postajale mučne, kalne, bolele so jo. Živčno je iskala jasnosti in obupovala, ker ni vedela kod ne kam. Pogledala je na kaminsko uro, ena je bila že minila. Dejala si je: «Tako nočem bstati, meša se mi. Vedeti moram, kako je. Precej zbudim Suzanno, da jo izprašam.« In je šla; sezuta, da bi je ne bilo slišati, je s svečo v roki krenila proti hčerini spalnici. Narahlo je odprla vrata, stopila noter in pogledala na posteljo. Ta ni bila nič poležana. Sprva ni razumela, mislila je, da dekletce še razpravlja z očetom. V naslednjem trenutku pa se ji je zbudila grozna slutnja in stekla je k možu. Bleda in sopihajoča je v zagonu priletela k njemu. Bil je v postelji in je še bral. Osupel je vprašal: »No, kaj? Kaj ti pa je?« Zajecljala je; «Si videl Suzanno?« »Jaz? Ne. Zakaj?« «Zgi... zginila je. V njeni izbi je ni.» Skokoma je planil na preprogo, nataknil copate in brez spodnjih hlač, v plapolajoči srajci tudi sam zdirjal proti hčerini spalnici. Samo da Je vrgel oči vanjo, ni bilo zanj nobenega dvoma več. Pobegnila je bila. Sesedel se je v naslanjač in postavil svetilo predse na tla. Zena je bila prihitela za njim. Jeknila je: «No?» V njem ni bilo več moči, da bi ji bil odgovoril; niti jeze ni več bilo. Zastokal je: »To je konec, ima jo. Zgubljeni smo.« Ta ga ni razumela: «Kako zgubljeni?« »E, pa da, borne. Zdaj se pač mora poročiti z njo.« Zagnala je nekakšen živalski krik; »Ta! Nikdar! Si mar blazen?« žalostno je odgovoril: «Tuljenje nič ne pomaga. Odpeljal jo je in jo onečastil. Še najboljše bo, da mu jo damo. Ako spretno napravimo, ne bo živ krst nič zvedel o tej pustolovščini.« Stresajoča se od strašnega razburjenja, je ponovila: »Nikdar! Nikdar ne dobi Suzanne! V to nikoli ne privolim!« Walter je ves pobit zamrmral: «Saj jo že ima. Zgodilo se je. Zdaj jo bo imel pri sebi in jo bo skrival, dokler se ne vdamo. Da se potemtakem ognemo škandala, je treba neutegoma odnehati.« Ženi je trgala dušo bolečina, ki je ni smela priznati. »Ne, ne!« je ponovila. «Nikdar ne privolim!« Tega je minevalo potrpljenje. »Če je pa vsake besede škoda!« je povzel. »Treba je! O, ta lopov, kako nas je nabrisal... Hudičev človek je pa vendarle. Po položaju bi bili lahko našli dosti boljšega, po bistroumnosti in prihodnosti pa ne. To je mož bodočnosti. Še poslanec bo in minister.« Gospa Walterjeva je z divjo odločnostjo izjavila: «Nikdar ne dovolim, da bi se oženil s Suzanno... Slišiš... nikdar ne!« Naposled se je ujezil in se kot praktičen človek zavzel za lepega strička. »Tak molči vendar... še enkrat ti pravim, da je t, eba... da je brezpogojno treba... In kdo ve? Mogoče nam niti žal ne bo. Pri ljudeh tega kova človek nikoli ne ve, kaj se utegne zgoditi. Saj si videla, kako je s tremi članki strmoglavil bedastega Laroche-Mathieuja in kako dostojno je to naredil, kar je bilo zanj, za moža, preklicano težko. Skratka, videli bomo. Toliko drži, da smo v precepu. Od tod se ne izvijemo več.« Njo je imelo, da bi vpila, se valjala po tleh in si ruvala lase. še enkrat je z ogorčenim glasom ponovila: »Ne bo je imel... Jaz... pravim... da... ne!« Walter je vstal in vzel svojo svetilko, rekoč: »Veš kaj, trapasta si kakor vse ženske. V vsem, kar delate, vas vodi strast. Ne znate se prilagoditi razmeram... neumnice ste! Jaz ti pa pravim, da jo dobi... Treba je.» To rekši, je oddrsal s svojimi copatami. Kakor smešna prikazen v nočni srajci je prelezel široki hodnik prostrane, speče palače in se brez hrupa vrnil v svojo spalnico. Gospa Walterjeva je stala pokonci; neznosna bolečina ji je trgala srce. Pravzaprav ji še zdaj ni bilo povsem jasno. Samo trpela je. Potem se ji je zazdelo, da ne more do belega dne tu negibno stati na mestu. Začutila je silovito potrebo, da bi zbežala, tekla na slepo, šla kam iskat pomoči in podpore. Ugibala je, koga bi pač mogla poklicati. Katerega človeka? Ni ga našla! Duhovnika! Da, duhovnika. Vrgla bi se mu pred noge, mu vse priznala, se mu spovedala svojega greha in mu razložila svoj obup. On bi pač razumel, da ta lopov ne sme postati Suzanni mož, in bi to preprečil. Precej, precej je morala dobiti duhovnika! Toda kje bi ga našla? Kam se naj obrne? Takole vendar ni mogla ostati. Tedajci ji je kakor Videnje priplavala pred oči jasna podoba Jezusa, stopajočega po morskih valovih. Uzrla ga je takisto razločno, kakor da bi bila gledala sliko. Torej jo e klical. Govoril ji je: «Pridi k meni. Pridi in poklekni ob mojem znožju. Potolažim te in ti vdihnem pravo misel, da boš vedela, kaj ti je storiti.« Vzela Je svojo svečo, stopila iz spalnice in krenila dol, da bi šla v rastlinjak. Jezus je bil čisto na koncu, v majhnem salonu, ki so ga zapirali s steklenimi vrati, da bi vlaga prsti ne pokvarila platna. Bilo je kakor v kapelici sredi gozdiča s čudnim drevjem- Ko je gospa Walterjeva stopila v zimski vrt, ki ga nikoli ni bila videla drugače kakor v polni razsvetljavi, je vsa prevzeta obstala pred njegovo globino. Težke rastline iz vročih dežel so delale s svojim gostim dihom ozračje še zagatnejše-In ker vrata niso bila več odprta, je zrak v tem čudnem gaju, ujet pod stekleno kupolo, mukoma stopal v prsi, omamljal, opajal, del dobro in povzročal slabost, tako da se Je razlivi’1 po telesu zmeden občutek živce utrujajoče slasti in smrti. Uboga žena je počasi stopala naprej, razburjena od mraka, v katerem so se pri blodečem svitu njene sveče prikazovale čudaške rastline, na oko enake pošastim, dozdevnim bitjem nenavadnih, razpotegnjenih oblik. tNadaljevanje sledi).